Štev. 24. V Trstu, 25. decembra, 1894. Letnik YII. Vabilo na naročbo. „Slovanski Svet" stopi z novim letom v svoje VIII. leto. Vsled mnogostranski izraženih želja odločili smo se za poskus, da bode „Slovanski Svet" od novega leta naprej izhajal kot tednik po neizpre-menjenem dosedanjem programu. Vsaka številka bode obsezala 8 stranij; ako bode možno, sledile bodo tudi priloge. Sprejemali bodemo tudi inserate v obče, sosebno oglase o slovanski literaturi. Po željah naših somišljenikov bodemo v tedniku mogli rabiti več kritike za domače slovenske stvari in bodemo pri nujnih aktuvalnih vprašanjih laže in vspešneje posezali v razpravljanja drugih slovenskih novin. Novo v tedniku bode to, da odmerimo nekoliko prostora interesom in potrebam slovenskega in slovanskega dijaštva, in to na izrecno željo dijakov samih, ker, po poročilih, preneha z novim letom „Vesna", dosedanje glasilo slovenskega dijaštva. „Slovanski Svet" ne pripada nobeni sedanji stranki na Slovenskem; zato toliko laže presoja stvarno vprašanja, ki spadajo v njegov in slovenski program. Naš program je popolnoma lojalen; on meri na to, da bi avs.tro-ogerski Slovani utrdili svoj obstanek v celokupni monarhiji na podstavi slovanskih kulturnih vezij, s tem pa zajedno najbolje služili pravim interesom našega cesarstva. Prijateljem našega lista tega programa ni potreba razkladati, a ti, ki ga še niso zasledili, razvi-dijo ga iz vsake številke „Slov. Sveta", in naši somišljeniki ga jim morejo pojasniti vsak trenotek. Znano je, da na Slovenskem nima noben list toliko vrst nasprotnikov in zaprek kakor „Slov. Svet". A še tam, k er jih ni od zunaj, je pa značaj naših izobraženih ljudij mnogo kriv, da se ne brigajo za naš list, kakor bi zahteval njih lastni dobiček. Kdor gleda pazljivo, kaj se dogaja med Slovenci, mora spoznati, da se v pravem pomenu dela malo. To pa ni največe zlo. Pri nas se premalo misli. Mi ne zahtevamo od nikogar, da sprejme naše ideje, ali zahtevamo, da se čitajo, razmišljujejo in prouČavajo. To zahtevamo, ker delujemo za sveto stvar, in to poleg duševnih naporov z materijalnimi žrtvami. Oni naročniki, ki jih imamo, mislijo in sodijo kakor mi. Razmerno malo jih je ; ali bolje malo takih, nego stokrat toliko onih, kateri ali ne delajo, ali pa delajo, ne da bi imeli pred očmi cilj, ali pa tudi delajo, ne da bi vprašali se, je-li domu in rodu v korist in čast, ali le njim — v korist in ... . čast .... Med somišljeniki imamo nekaj mož, ki so se šolali še po starem sistemu pred 20, 30, 40 leti, torej v dobah, ko ni bilo niti slutnje o kakem slovanskem kulturnem, kaj-li še o kakem jasnem takem programu. No, sedanjost je bolja od prošlosti, in bodočnost bode bolja od sedanjosti. Saj se mlajše pokoljenje in sosebno učeča se mladina radostno zbira v kolo pristašev našega programa, in zajedno pod tisto našo zastavo, na kateri je na jedni strani zapisano: „S svetlobo k svobodi!" na drugi pa: „Borba nam, a rodu čast!" To hoče nadobudna mladina dokazati tudi leta 1895. vsem Slovencem, ki želč boljih idej, nego so bile one, ki so se vcepljale slovenski in drugi slovanski inteligenciji pred 30 leti. Tem se ve da, kateri v Svoji površnosti ali pa napuš-nosti nikdar niso zaresno premišljevali idej, zastopanih po „Slov. Svetu", smo mi čudaki in še kaj hujšega; a pravi čudaki ostejejo naposled vendar le oni. Videli smo sosebno letos, da bi moralo biti na Slovenskem uže mnogo bolje, ako bi poleg vsega drugega ne bilo med nami toliko — nevednosti! Ta nevednost gledé na slovanski kulturni program nas tlači; treba jo je nadalje razganjati. To je sosebno tudi naša nadaljnja zadača. Hvala, da imamo vrlih sotrudnikov, ki se vedno žrtvujejo v prospeh našega programa. V kolo dosedanjih so pristopili tudi drugi sotrudniki, med katerimi so tudi sotrudnice. Pomagajo nam poleg slovenskih rojakov tudi drugi slovanski učenjaki in naobraženci. Vsem iskrena zahvala! Tukaj naglašamo da slovenski rodoljubi, na prvem mestu načelniki in vodje narodne stranke, bili bi dolžni podpirati naš list celó v slučaju, da jim njegova kritika ne ugaja vselej. Kajti ravno njim pripravlja pot, da bi laže izvrševali zares narodni program. Iz istega vzroka bi morale vse slovenske narodne novine moralno podpirati „Slov Svet", ko jim je storil doslej uže toliko uslug, naj jih drugače priznavajo ali ne. Mi smo tekom let podali mnogo snovij, iz katerih so na našo radost in v soglasju z našo zadačo mnogo porabljali slovenski list', a še več je materijala ostalo — neporabljenega. Naj slovenska žurnalistika le odkrito misli jeden hip, da bi ta leta ne bil izhajal naš list, kaj bi bilo. Mnogo slabše z narodno zavestjo, nego je sedaj. Hoteli smo tudi to jedenkrat povdarjati, ker se z nekaterih strani} vedejo nasproti našemu listu prav po štrucovo. »Edinosti", »Slov. Narodu" in ,Naši Slogi" pa se na dosedanjih uslugah posebe zahvaljujemo „Slov. Svet" nima in ne more imeti nikakih agitacij, da bi ga širile med Slovenci. Vse je zavisno od dobre volje sosebno naših dosedanjih naročnikov, da priporočajo svojim znancem naš list. Od tega bode tudi. zavisno, ali bode mogel vstrajati kot tednik in dodajati kake priloge. Rodoljubom, ki so doslej plačevali kak iztis več, da smo list oddajali nekaterim tudi brezplačno, priporočamo se i nadalje v isti namen. Znano je, da dijaška društva in naobra?enci v pojedinih slučajih ne morejo plačevati listov, a „Slov. Svet" pošiljamo mnogim dijaškim in drugim društvom brezplačno tudi med razne slovanske narode. Gmotna podpora v to svrho čini mnogo dobrega, in tudi to, da se sedanji rod drugih Slovanov seznanja s Slovenci. Stroški poštnine in za kolek se nam pri tedniku povečajo za trikratno dosedanjo poštnino; vsled tega smo morali naročnino povišati, toda v primeri z večimi sti oški le neznatno. Dijaki, učitelji in učiteljice pa bodo plačevali skoro staro naročnino, in če se pomnože naročniki razmerno, jim pustimo popolnoma staro ceno. „Slovanski Svet" bode izhajal 1. 1895. kot tednik vsak p e t e k ter izide 1. številka v dan 4. januvarja. „Slovanski Svet" kot tednik stoji : Za vse leto .... 5 gld. — kr. „ pol leta .... 2 gld, 50 kr. „ četrt leta .... 1 gld. 25 kr. Za učitelje, učiteljice in dijake: Za vse leto......4 gld. „ pol leta......2 „ .; . „ četrt leta......1 „ Zunaj granic Avstro-Ogerske stoji za vse leto 6 gld. 50 kr. Obvezani smo, sproti poravnavati stroške za list. Zato prosimo vljudno, da se pošilja naročnina naprej ; kdor plačuje po četrtletju, naj vsaj tekom prvega meseca vsakega novega četrtletja pošlje dotični znesek. Pri starih naročnikih, ki so nam znani kot redni plače-valci,, more ostati tudi poravnavanje naročnine pri njih starem običaju. Naročnina se pošilja upravniHvu „Slov. Sveta11 v Trstu. V 1. št. 1895. naznanimo, kje se bode „SI. Svet" prodajal po tabakarnah v Trstu, Ljubljani, Gorici in še kod drugod. Inserati se pošiljajo takisto na upravništvo. Uredništvo in upravništvo .¡Slovanskega Sveta". — Slovani leta 1894. . Obče gibanje in delovanje Slovanov je v tesni zvezi s politiko; ta provzročuje, da se tudi v kulturnem pogledu sučejo bolj ali manj svobodno. Veča politiška svoboda bi vstvarjala med Slovani večo mnogoterost v napravljenjih ali smerili, in bili bi tudi rezultati vsega delovanja ugodniši, in bil bi obči napredek veči. Zato je potrebno, da tudi letošnje razvijanje Slovanov spravljamo v najožo zvezo s politiškimi silami, ki vplivajo na Slovane neposredno od Znotraj, ali pa tudi od zunaj. Rusija si je utrdila svojo politiko glede na Evropo in Azijo; ona je hodila tudi letos po določenih potih. Največi in to tužni dogodek je bila smrt carja Mirotvorca, in ravno ob tej obči nezgodi so še posebe povsod opisovali značaj in pomen ruske svetovne politike. Naslednik carja Mirotvorca Nikolaj II. je v posebnem manifestu razglasil, da se hoče držati po očetu nakazanih mu napravi j enj in potij. A tudi Francija je jasno in glasno zasvedočila, koliko jej je do tega, da ostane z Rusijo i nadalje v dosedanji zvezi. Rusija je tudi letos storila velike korake na vse strani. Z Nemčijo in Avstro-Ogersko je za dobro desetletje sklenila trgovinske pogodbe, katere kažejo na vzajemne dobičke teh velesil ; vrhu tega se je tudi politiško odnašanje zboljšalo med Avstro - Ogersko in Rusijo, in to zboljšanje utegne še posebe pospeševati važni akt trgovinske pogodbe. Pokojni car Aleksander III. je po dolgem pogajanju ravno letos dosegel tudi formalno sporazumljenje s papežem Leonom XIII., vsled tega bi bilo dolžno od-pasti vsaj pri pošteno mislečih Poljakih dosedanje iz-podkopavanje in sumničenje Rusije. Kakor poslednja leta, je tudi letos Rusija dokazala svetu, da je fiuancij-alno tako na trdnem, kakor malo katera država, in vsak korak finančnega ruskega mini-sterstva svedoči, da imajo države in velike finančne sile stalno in trdno zaupanje v rusko finančno položenje. Za velike množice sta ruska politika in ruski narod storila zopet mnogo. Osnovne šole i drugih vrst šole so se pomnožile, in sedaj se pripravljajo, da najprej v štirih gubernljah zasnujejo obče obvezni pouk začetnih šol. Kmetijstvu so zasnovali šol in drugih organizacij, da bi se razvijalo ugodno. Med železnicami so završili letos velik kos svetovno važne sibirske železne drage. Nasproti tujim elementom, sosebno židovskemu, je vlada tudi letos dopolnjevala svoje načrte v brambo naravnega razvoja poštenega dela. Bilo je tudi letos nekaj važnih razstav, sosebno v Petrogradu. Ruska leposlovna in tudi znanstvena literatura se je nadalje prevajala v razne jezike zapadne Evrope, doma pa se je pomnožila za več tisoč izvirnih del. Mislitelj Lamanskij je nasproti Nemčiji in Avstro-Ogerski povdarjal, da glede na rabljenje občega jezika za Slovane teh držav je možno sporazumljenje brez prelivanja krvi, torej mirnim potom. Rekel je, da mali slovanski narodi se bodo smatrali kot Slovani le tedaj, kedar bodo rabili ne nemški, ampak ruski kot svoj obči jezik. Najbrže s tem predpolaganjem prepušča isti učenjak male slovanske narode svoji usodi in priporoča Rusiji, naj za naprej skrbi sama za se. Tako so dobili koncem tega leta iz Rusije ne-ruski Slovani snovi za zaresno premišljevanje. Ruski Slovani se bodo nadalje razvijali samostalno in brez vsake sopomoči drugih Slovanov; vprašanje pa je, ali bodo poslednji toliko močni in — modri, da bi si priborili potrebna uslovja za svobodno razvijanje narodne kulture. Poljaki ruski, kakor omenjeno, so dobili vsled pogodbe med Rusijo in Vatikanom določila, po katerih morejo ščititi katoliško vero. Tudi poljskim škofom je Leon XIII. odločno priporočil, naj se ravnajo po teh določilih. Na druge strani more pa samo besnost, zlob-nost in nevednost črniti Rusijo, kakor da bi prosledo-vala Poljake. Poljaki so v Rusiji za vero skrivali politiške intrige, in le zaradi teh se je Rusija branila, kakor vsaka druga država. Proti narodnosti poljski se Rusija ni zagrešala; dokaz je to, da Rusija ni rusifikovala še nobenega Poljaka. Tisti unijati, ki so se povrnili k pravoslavju, pa so bih Rusi in ne Poljaki. V gmotnem pogledu pospešuje Rusija poljski narod, kakor Ruse same, in previdno postopanje proti Židovstvu je na korist sosebno ruskim Poljakom. V našem cesarstvu se godi Poljakom, kakor si morejo le želeti. Letos so pokazali še posebe svojo staro ljubezen do nemške židovsko-liberalne levice in do Ma-djarov. Tudi ko bi ne bilo koalicije, oni bi se vezali z Židi in liberalnimi Nemci. Letos so bili zasnovali Levovsko razstavo; imenovala se je „deželna", bila pa je namenoma in po vsem razvitku poljska. Gališke Ruse so pritaknili z jedne strani zaradi lepšega, z druge strani pa v zasmeh maloruskih sodeželanov. V goste na razstavo povabili so načelnike koalicije, torej nemške liberalce, pri katerih uže zastran formalnostij ni mogel izostati načelnik koalovanih konservativcev. Na razstavi so kadili drug drugemu. Potem so došli madjarski ministri. Na razstavi se je poljsko plemstvo od oduševljenja tak6 rekoč opijanilo, in je tudi ono neprikrito izustilo dejstvo, da Poljaki se nadejajo doseči poprejšnjo Poljsko. Ovacije na razne strani pa niso dali Bismarcku mirovati, in zaradi tega je ravno pred zbranimi Nemci s Poznanjskega ovajal poljske šoviniste, in to je toliko vplivalo na cesarja Viljema II, da je tudi on sam zažugal Poljakom. V resnici hočejo pruskim Poljakom vzeti zopet svobodo, da bi se njih otroci v materinščini poučevali krščanski nauk. Bismarck je torej provzročil, da so se vroče glave poljskega plemstva vsaj zahipno ohladile nekoliko. Na, da bi se izpreobrnili dejanski, tega pa od poljskih šovinistov ne pričakujejo trezni mislitelji. Kakor so se Poljaki poljubljali na razstavi z židovsko-liberalnimi Nemci in madjarskimi ministri, takisto so^j mahali v delegaciji in v državnem zboru po Rusiji in vseh teh slovanskih zastopnikih, ki 463 t zagovarjajo nasprotna načela in pobijajo gospodovalnos poljsko, madjarsko in nemško-liberalno. Poljaki so med Malorusi vstvarili in vzgojili tako-zvane novo-eriste, in ti opravljajo sedaj posel poljskih politikov. Dosegli so ne le fonetiko v obče, ampak celo ministerske naredbe, da naj se rabi v šoli in pri sodiščih novi pokvarjeni pravopis. Isti poljski vpliv seza tudi v Bukovino. Tako je pri spletkah poljskih stara narodna stranka Malorusov v Galiciji in Bukovini onemogla ter trpi vsled prosledovanj in ovajanj. Poljakom pomaga v Galiciji in Bukovini židovski element, ki v poslednji deželi zastopa nemštvo na vstočni meji cesarstva. Malorusi so v Bukovini v prebliž 10 analognih razmerah, kakor primorski Slovani nasproti Italijanom. V Galiciji pa se tudi sedanji unijatski mitropolit Sem-bratovič le preveč udaje poljski politiki. Tako trpe Malorusi v narodnem in verskem pogledu. Ogerski Rusi trpe pa od madjarizatorske politike, katera jemlje tem unijatskim Rusom staroslovenski in njih jezik uže iz cerkve. Inteligencije je malo, in še ta se lovi za kruhom pri Madjarih. Le malo jih je, ki vstra-jajo in se onemogli bore proti madjarskim naskokom. V Bolgariji so letos s tiranskega sedeža spodili Stambulova, in to je sedaj na znotraj znaten korak na bolje. Svet je raz videl, kake zaščitnike je imela ta pro-palica, katerega so morali braniti z orožjem, da ga ni takoj na poti ali na domu usmrtil razjarjeni narod, Tajiti so hoteli, kakor da bi ne bil Stambulov podkupoval tuje žurnalistike. Kdo je tak otrok, da bi pričakoval konkretnih razkritij ? Saj tndi Bismarck ni povedal, zakaj porablja Welfski fond, Caprivi pa je kon-statoval, zakaj ga ne bode rabil več. Židovske vplivne novine pa so znane dovolj, zaradi česa proslavljajo junake, kakoršen ostane Stambulov v novi bolgarski historiji. Na znotraj bode bolgarski narod gledal, kak<5 bi se rešil gmotne in moralne opasnosti. Tudi se krepi v mišljenju, da ima v Rusiji pravo oporo. Govor misli?, telja Lamanskega našteva bolgarskemu narodu specijalne vzroke, da bahanje s politiško samostalnostjo je samo, sanjarstvo. Bolgarski narod je sam žilav v veliki večini preprostih kmetskih množic ; nadarjen, kakor je, izpre-vidi morda vendar še do časa, kam ga hočejo zavesti zapadniki s pomočjo židovskega vpliva. Bolgari zaslede morda prej nego Srbi, da Židovstvo. je v pijonirski službi protislovanske politike,, katerej s pomočjo ekono-miške zavisnosti pripravlja balkanske narode tudi v politiško zavisnost. Med Srbi so Črnogorci na najboljem in se tudi. pošteno vedejo vsled pravilnega in modrega vodstva kneza Nikole. Ta je tudi letos pospeševal šolstvo in kmetijski napredek Na albanski meji so se ponavljale stare sitnosti, katere pa knez modro paralizuje brez posebnih opasnostij. Nikjer med Slovani ni take vzajemnosti nasproti Rusiji, kakor pri Črnogorcih; to se je vi- delo tudi sedaj ob smrti velikega carja. Knez Nikola bode imel i nadalje v Rusiji izvestno tisto moralno pod-, poro, kakor za carja Aleksandra III. V srbski kraljevini je letos položenje še slabše, nego prejšnjih let. Intrigant Milan se je vrnil v deželo, katero je bil za dobro plačo obečal zapustiti zavedno. Prelomil je besedo, kakor mnogokrat poprej. Vsled Milanovih spletk je tudi kralj Aleksander I. le igrača v očetovih rokah; zrušil je ustavo, in to se je moglo zgoditi, ker je narod razdejan po strankah, ki se ne prepirajo toliko zaradi načelnih razlik, kolikor pa osebnih navskrižij. V finančnem pogledu je državica uže blizo bankrota, in domači denar uže nima skoro veljave. Posamični načelniki raznih strank so hudi zapadnjaki, ki prezirajo stare tradicije in teptajo svetinje narodne kulture. Židovstvo pri obči politiški gnjilavi ima stalno zlata leta. Da ne more narod napredovati kulturno, razume se samo po sebi. Dobro, da je preprosti narod v večini in raztresen po deželi, drugače bi se morali bati celo za ostanke slovanske kulture v Srbiji. Avstro-ogerski Srbi so razdeljeni neposredno pod Ogersko, potem v Hrvatski in Slavoniji in v Dalmaciji. Na Ogerskem čutijo pritisk madjarski in se temu tudi upirajo. Na Hrvatskem drže z madjaronskimi Hrvati, v Dalmaciji pa z Italijani. Tu in tam tirajo protislovan-sko politiko; vzrok je v nesporazumljenju s Hrvati. Da pa ne pride do tega, vzrok je v šovinizmu, in ta šovinizem ni samo pri Srbih, ampak tudi pri nekaterih vodjah hrvatskega naroda. Srbi in Hrvati pa so takč občutljivi, da je težko govoriti o njih, da bi ne bili razžaljeni. Konstatovati pa je treba, da sedanje, trajajoče navskrižje silno škoduje politiškemu in kulturnemu razvoju toliko Srbov, kolikor Hrvatov. Židovstvo pa se pri teh razporih masti sosebno na Hrvatskem, v tem ko le preveč zanemarjane množice preprostega naroda propadajo gmotno in moralno. Vsled nesporazumljenja med Hrvati in Srbi se tretji veseli tudi v Bosni in Hercegovini, in ta tretji sestaje iz madjarskih, nemško-naseljenskih in hebrejskih življev. Naposled pri takem po-loženju trpi tudi politiško stremljenje med Slovenci, in načelniki hrvatskih strank naj pazno gledajo, kako se suče slovensko politikovanje nasproti hrvatskemu drž. pravu baš vsled nejedinosti med Hrvati samimi, potem pa med Hrvati in Srbi. Med Srbi je takih, ki ne vedo ceniti, kar imajo, med Hrvati pa takih, ki ne vedo uvaževati, česar nimajo. Slovanski kulturni program trpi vsled tega tu in tam. Pri Čehoslovanih traja poprejšnje politiško položenje. Plemstvo se drži koalicije, Staročehi se niso izmodrili, njih težnje merijo na oslabljenje in uničenje Mladočehov. V kraljestvu je nepretržni boj med staročeško in mlado-češko stranko. Vrhu tega vplivajo bolj in bolj realisti in med temi takozvani pokrokarji (naprednjaki). Realisti so marljivi v proučavanju tudi slovanskih kultur- nih vprašanj, ali dobrega svedoštva jim ne daje tor da jih hvalijo poljski listi. Mladočehi imajo hudo položenje ne le nasproti drugim strankam, ampak tudi nasproti politiški kratkovidnosti, ki ne' more presoditi, da dosledna opozicija pride kasno do ciljev, ravno, ker se jej je treba boriti za odločilne, ne pa vsakdanje nevažne vspehe. Če se dajo na to stran poučiti preproste množice, potem bodo mogli Mladočehi vstrajati kljubu mnogim nasprotujočim strankam. Mladočehi so bili tudi letos zaščitniki interesov svojega in drugih slovanskih narodov. Kritikovali so dosledno zunanjo in notranjo politiko ; v delegaciji so jedini žrtvovali se s tem, da so presojali politiko, katero zagovarjajo Madjari, Poljaki in nemške stranke z Italijani vred. Moravski Čehi so se tudi približali Mladočehom in vsaj nekoliko postavili proti koaliciji. V Sileziji se probujajajo Čehoslovani kakor poljski sodeležani. V češkem kraljestvu in v Moravi so Čehoslovani letos priredili mnogo krajnih narodopisnih razstav kot priprav za občo narodopisno razstavo 1. 1895. S tem delovanjem se je narod prek in prek probudil, da se zanima za svoje tradicije, delo svojih prednikov. Mlado-češki listi vseh razlik so razpravljali letos posebe vprašanje o cirilometodijski cerkvi. Med temi, kisenevnem-Ijejo za praktične izvode tega vprašanja, kaže se, da prezirajo mednarodno in politiško položenje zapadnih Slovanov, a tudi kulturni vpliv, ki ga ima ta ali ona cerkev na umetnost in etiško čustvovanje. No, Čehoslovani ne prenehajo, razpravljati točke o cirilometodijski cerkvi, in tu se zopet vidi, da Staročehi zanemarjajo kulturna slovanska vprašanja. V obči ekonomiji so bili med Čehoslovani na dnevnem redu sosebno kmetijski interesi; tu se krepi uže posebna stranka. Drugače pa Čehi temeljito premišljuje vse stroke občega gospodarstva. Naposled so začeli nabirati povsod med narodom doneske za veliki narodni gospodarski zavod. Literatura se je vspešno razvijala tudi letos, in' med Slovani znanstvena in leposlovna književnost se nikjer ne širi tako intenzivno, kakor med Čehoslovani. Njih mesečniki so vzori marljivega pisateljevanja. No-viue pa imajo velike in majhne v središčih in okrajih tudi v taki obilici, kakor noben drug slovanski narod. Slovaki so se letos celo zaradi cerkvene organizacije morali braniti naskokov od madjarske strani. Solidarnost svojo so pokazali potem z Romunci, ko so bili ti toženi zaradi znane spomenice; naposled so solidarno protestovali z Romunci in Srbi proti cerkvenim predlogam Wekerlejeve vlade. V Moravi so ai zasnovali svojo srednjo šolo, doma pa nadalje nabirajo doneske za poseben gimnazij. V gmotnem si ne morejo pomagati, ker morajo le dajati, ne da bi se jim kaj vračalo. Sedaj jih hočejo celo siliti, da bi žrtvovali tudi oni doneskov za proslavljanje madjarskega Milleniuma. Otroke so jim tudi letos odtegovali ter med Slovaki samimi snovali ma djarska tujčevalna društva. Sreča, da imajo dobre voditelje, kateri jih branijo z delom, ustno in pismeno besedo. Malo časopisov imajo, a ti so izborni. Za kulturne potrebe pošiljali so darov tudi letos Slovaki iz Amerike, kjer imajo dobro organizacijo tudi v narodnem pogledu. Pri Slovencih je ostala stara politika, katera se kaže tudi v sedanji državnozborski koaliciji. Dva tabora doma sta dovedla do dveh taborov tudi v drž. zboru, kjer je nekoliko poslancev zunaj koalicije, v tem ko so povdarjali drugi še te dni, da ostanejo i nadalje v njej. Na Kranjskem, kjer dobiva razpor največo podporo, krepi se vsled tega tudi poprejšnji nemški vpliv. Protislovanska konservativna stranka je snovala društva in različne katoliške shode; delovala je tudi letos na preproste množice kmetskega, naposled tudi delavskega stanu. Narodna stranka na Kranjskem začela se je or-ganizovati še le sedaj, po završenem shodu zaupnih mož, in bode imela obilo posla, da dohiti po občepoli-tiškem vplivu podpirano protislovansko stranko. Po drugih pokrajinah imajo Slovenci specijalne organizacije, vsled katerih prirejajo razne shode. Sosebno koroški Slovenci so bili letos marljivi. V državnem zboru so pa sosebno mladočeški zastopniki podpirali slovenske težnje; poslednje so se sukale okolo malenkostij, a še zaradi tega je bil poslednje mesece tak šum, da je zvedela vsa Evropa za narodič z imenom slovenskega naroda. Koncem leta se nahajajo Slovenci v najhujših bojih za drobtine, ki so vključene v njih občem narodnem pravu. Iz tega se umeva tudi pri njih, da ne morejo posebe in mirno misliti na literarno in drugo kulturno razvijanje. V gmotnem je treba povdarjati, da so le svoje posojilnice množili in pospeševali tudi letos. Zasnutki drugih vrst pripadajo bodočnosti. Lužiski Srbi imajo vsaj toliko svobode, da morejo shajati se in krepiti se po raznih društvih. Po dobro uredovanih časopisih, po literaturni Matici in knjigah rodoljubnih pisateljev dobivajo za majhne zneske pa duševne hrane. Letos so lepe zneske nabrali za svoj Narodni dom, ne da bi se jih posebe spomnili drugi Slovani. Zaslužni dejatelji in pisatelji bodre narod, da ne obupuje nad seboj sredi mogočnih vplivov nemške kulture. * Nekoliko politiške solidarnosti so dejanski kazali letos avsti o-ogerski Slovani. Pri moralni podpori Slovakov, ki jo izkazujejo Romuncem ogerske korone, je treba omeniti, da tudi slovaške in romunske ženske se spodbujajo med seboj. Cerkvene predloge, obrnene tudi proti nemadjarskim narodnostim, so, kakor rečeno, združile Slovake, Srbe in Romunce za skupni protest. V cislitavski polovini cesarstva so razun Poljakov sosebno Mladočehi podpirali zastopnike drugih Slovanov; nasprotno pa niso Mladočehi dobili vselej jednakega povračila. Vidi se v resnici, da Mladočehi so v drugačni opoziciji, nego večina drugih slovanskih poslancev. V tem so tudi vzroki, da ne morejo vspevati dovolj ne Mladočehi, ne drugi slovanski klubi. Stališče pravilno pa imajo ie ti, ki so dejanski in formalno v zvezi z mladočeško opozicijo. Tudi letos ni prišlo do kakega slovanskega shoda avstro-ogerskih Slovanov. Vsled tega se tudi ni pretresal nikak program, ki naj bi vezal vse Slovane našega cesarstva. Mladočehi, kakor Staročehi, so na shodih povdarjali poleg historiškega drž. prava tudi narodno jednakopravnost; pozabili pa so oboji naglašati potrebo, da bi se izvrševala analogna prava tudi drugih slovanskih narodov, in še to so prezrli poštevati, v kakem razmerju naj bi bila taktika pri dosezanju hist. drž. prava in narodne jednakopravnosti za Čehoslovane, in niso niti popraševali, ali naj Čehoslovani sami ali pa z drugimi slovanskimi narodi dosezajo ta svoja odločilna prava. Jednako so ostali Hrvatje pri specijalno svojem programu in so pri tem poštevali le še Slovence. Programa za skupno postopanje z drugimi Slovani monarhije niso proglasili ne Čehi ne Hrvatje, in to je velik nedo-statek, ne glede na to, da stara maloruska stranka nima sedaj zastopnikov, ki bi tudi hist. drž. pravo malo-ruskega naroda spravila na dnevni red in s tem v družbo s programi Čehov in Hrvatov. Drugače je pa separatizem kriv, da si avstro-ogerski Slovani tudi letos niso vstvarili skupnega programa v dosezanje narodne jednakopravnosti. Borili so se nekoliko skupno za to pravo, ali brez skupno zasnovanega načrta. Ko je uvedel biskup Senjski, sedanji Zagrebški arhibiskup Posilovič, novi glagoljski misal, razradostili so se vsi zapadni Slovani nad tem dogodkom. S tem so razkrili, da se ne protivijo, kakor latinizatorji, slovanskemu bogosluženju. Med Čehoslovani in Slovenci, kakor med Hrvati, se širi mišljenje o potrebi cirilometodijske cerkve. Vsled tega tudi uže ob raznih prilikah razpravljajo to vprašanje, med Čehoslovani najbolj. Ko je papež Leon XIII. razglasil okrožnico vsem vladarjem in narodom, uvaževali so Slovani pomen vabila, ki se obrača sosebno k Slovanom. Takoj so opozorili zapadni Slovani na latinizatorje, ki delujejo v njih sredi v smislu velikonemške politike, torej proti stremljenju velikega papeža. Kazali so nato, da latinizatorji uničujejo dobre namene Leona XIII. in izpodkupujejo, prvič, cirilometodijsko cerkev med sedanjimi unijati in, drugič, pomagajo tuji politiki, da bi zapadni Slovani ne povrnili se k cirilometodijski cerkvi v uniji z Rimom. Ker vidijo vstočni Slovani, da so latinizatoiji sovražniki celo unijatske cerkve, sodijo, da bi jo izpodkopovali tudi pri njih, ko bi stopili v unijo. Namero velikega dogodka omenjene letošnje okrožnice papeževe paraliziyejo med zapadnimi Slovani po takem sosebno latinizatorski pomočniki :;apadne politike. Pri tem tužnem dejstvu tudi ne pomaga mnogo, da je papež Leon XI1L se He aioóim. stotb cbítb, Oii'b Hx'b He HOHHMaen, II caurna acaaoöu — auniB ponmen. A caesu npeaupaera. ii3H IljecaMa MyxaMedoama), a no IleTpaHOBHhy „öaarojapHHK" (Cpn. nap. njec. i.). — 4) üjeeMe ca« npn njeBaiby yöiiAeacHO oj TpHjy t^eBojaKa: Auhe 11 CaBeTe 1'ajoBHha 11 AHhe CiaHOBiHha. Bratski pozdrav bratu Slovencu. Tužna vila s Trebevič planine, Odjevena ruhom žalobnijem, Suzna lica na krilo ti pada, Da ti priča boli i jadanja, Da ti priča tužne uspomene, Da joj vidiš suze ojadjene, Što ih tužna u zatišju lije Nad nehajom nesretnih sinova, Nad sudbinom tužne domovine, Nad nebratstvom jednokrvne brače, A ti vidaj rane mukotrpne, Tari suze — suze žalobnice — Utjehe joj pruži, pobratime, Da ne cvili, sinja kukavica, Izpod Trebeviča. Da ne kune, jadna nesretnica, Da joj svanu dani željkovani, Dani sreče i «lobode zlatne. Oj Slovence, mio pobratime, Davor brate, davor slavski sine, Poslušaj der moju posestrimu I primi je na bratimske grudi, Da ne luta svietom širokijem, Da tudjinu ne kuca na vrati; Ti je spremi ponosnom Triglavu, Gdje Slovenke u kolu igraju I slovenske pjesme pripjevaju, I nek sestre u zagrljaj panu, I nek piju posestrimstvo sveto, M I nek pjesmu zagromore jasnu Od Triglava do velog Balkana, Da se brata u bratinstvu svetom Bralki sta ju i od srca ljube. Primi pozdrav, oj Slovence hrabri, A iz Bosne slavne i ponosne Izpod krasne Trebevič planine Od mladjanog bosanskog Hrvata. Primi ruku svetog bratstvovanja, Da za prava roda mukotrpnog Brat za brata — Sloven za Hrvata Hrabro stane na bojnom megdanu, Dok i nama željna zora svane, Zora sreče i slobode zlatne. lugorod Hrvat-Sarajlija. Kam A JiK)6nji"fc, M Ham CTpaAajiv Kaict s aioóiMi, u k&kb crpajajiB, To 3Haw a h siiaemt tbi, KoTopoii Bce h noBipaat, He 'iya HHKaKoii 6inu. A ih, ayicaBaa 3Mia, Ciiiínacb thxo hajo mhoü, hlo HCKpeHHO aioóhjit. TCÖH, H yBÍpa.n,, no Bees a tboh. 3ai'i M'i, ate BÍpn.TB a Te6i, H cepjwe Bce, Bce oiaaBaai? Bíjb niaa.n, to ¡i He bo chí : Hioóobb a ocho C03HaBaa'b. He aapowB 3KL amjH roBopait : Jiofion caiiro, a»6oBB rayia ! H MHorie, KaK'B n CKopöarB, ^Ito 3,íbí B'hpHJiir, KaK'B a. II MHoro, MHoro a crpajaji'b, Ho bhhobara öhjib tojibko a ! H a ie6a He npomnwaaB, Hio OTiiopxHyjia ora Mera ! Bin6 cjia^KO-ropcK'F, 6hjit, ofixaHB, 11 cepjwe caajKO BOjiHOBaaB! TenepB, KairB KOHiiiaca — ponaHB, CmacycB CKa3aiB : muí ataaí. ! H cepnn,e nycio, cnpoia! JKeaamii hítb h hítb orra, XsaiaeiB nyiny niMOTa: Cobcími xotiaB 6b 3a6uiB ce6a ! aepKturfc jBii^a o6pa3rt cboh, Thxoxohbko MeflBtflH to;ik'l iioroii: — CMOTpH-Ka, — rOBOpilTl, — KyMli MILirjit MOH. Hto 3T0 Tajni aa poaca? Karae y h ea jskujikii ji npnacKii! 3 jAaBHJiaci, 6h cl tockh, Kor;;a 6m Ha Hee xotl HyTB 6ti.iia noxoaca! 3epKa/io H 06e3bflHa. Yeudn, v prozi je ta deležnik nepravilen, treba reči VBiijf.BB ali yBHgiBiHH. — Tux6xohvko, dimin. od thxo ; slov. jezik v pridevnikih diminutivov nima. — Tun in ]) tihi, 2) počasni. Ohb ii^ct-b thxo = moj.iemio (langsam). On t. roBopHTB thxo ; a ace (ich aber) vporno (glasno). — To.ikz noroii, t. j. ToaKByaa Horok. — Tara 6vrB bi, Bony, štrbunk v vodo. Oiri. ero — n,on'b (iBaTi) 3a me», prijel ga je za vrat. Take korenine slov označajo dejanje naglo, momentanno, nepričakovano. - Pa.nca 1) smrček (Gefriss), 2) malva (cvetica). Y nea hin hh poata hh koikh, grda je kot spak. C'b poam boju ne iihtb, z lica vode ne A BtftB, npiI3HaHCH, ecrt U:iT> KyiiyUieK'B MOHXi, TaKIIXt KpiIBJiaKT, 1I«TI>-UieCTL : }I ;i, a h; o IIX7, jiory no rnui-na m t, nepeiecTt". — KyMyiiierc'i, cniTaTB rpy^iiTtca. He aymie jib ua ceöa, Kynia, oöopoTiiTtca ?" Efi MiiniKa oTBtiaJit; Ho MiimeHBKHH-L cob'IjT'b jihhib iioiiycTy nponajnt. Kphijiocu. pijo, t. j. naj bo grd, saj ne bom pil vode z njega obličja. — Yokumku, smešne manere, tudi zvijačna gibanja. —- IIpuxcÖKt rod »Kä, skok; npbiraTB = CKaKaTB. — ydaeuTbCH, zadaviti se; TjaB-aenniiKB, obešenec. — Tocku, dolgčas (ital. noja). Tockjihbhü, žalostni, tudi: na drugega navajajoči žalost. Točna no pojimi;, Heimweh. 51 locKyio no cecipi, dolgčas mi je po sestri. — KyMywiea, 1) botri ca, 2) Kaffeeschwester. - Epua.nma, ki se pači. He KpH-Baaiics, ne pači se. — OdopoTimca — oöpaniTBca. — llüuyery HanpacHO = japoM-i,, zastonj. Mt.MB KyjiyuieKB CMinaTB . . . namesto da bi štela kume, ali bi ne bilo boljše na—se obrniti se, na-se pogledati. Slov.: pometaj pred svojim pragom X- k». DOPISI. V Kumenu na Štirskem, 9. dec. 1894. (.Premišjevanje koncem leta. — Slovenski partikularisti. — Prihodnje volitve. — Židovstvo. — Gospodarska zavisnost). Zopet je jedno leto pri kraju, in delovanje nekaterih naših poslancev v Hohenwartovem klubu je nas zopet za jedno leto zakasnilo in prekratilo na naših narodnih pravicah. Slovenski gymnazij v Celju ostane še dalje le želja, in ako se uresniči, bo s tem Slovencem v obče le malo pomagano, nasprotno pa bo ta drobtinica, ki jo utegnejo Slovenci do-' biti, avstrijske Slovane sploh mnogo in mnogo stala; kajti ta drobtinica pade ob prihodnjih volitvah slovenskim volilcem v oči, in jih oslepi tako, da bodo od kraja volili še stare partikularistiške poslance, kateri bodo potem še nadalje imeli pravico, klanjati se nemško-židovskim kapitalistom v državnem zboru in tako ovirati uresničenje narodne jednakoprav-nosti za vse narode v Avstriji. In ti partikularisti bodo sedeli zopet vso državnozborsko dobo v Hohenwartovem klubu, predno nam utegnejo „pridobiti" zopet kje kako slovensko paralelko (z malone izključno nemškim poukom!), v tem ko si nemški zagrizenci v tem času postavijo na tucate trdo nemških šol med trde Slovence in Slovane, kakor se je to godilo doslej; in to je vendar dokaz, da nam taki drobtiničarski poslanci ne le nič ne. koristijo, temveč še mnogo, mnogo škodujejo, ker nam ovirajo s stalnim pobiranjem ničevih drobtinic izvršenje narodne jadnakopravnosti, s tem vred pa zavlačujejo tudi popravljenje naših gospodarstvenih razmer, katere, posebno z ozirom na kmetijske in maloobrt-niške davkoplačevalce, so skrajno bedne; kajti nemško-židov-ski kapitalisti in borzijanci si polnijo žepe, v tem ko kmetje in mali obrtniki omagujejo pod težo davkov. Kakor se je pokazalo zadnjič, so med našimi Hohen-wartovci v državnem zboru taki, ki hrepene le po visokih redih in mastnih službah, katere hočejo doseči s svojo popustljivostjo na stroške in pogubo svojih volilcev ; tem za „plačilo" mečejo pesek v oči s svojim klečeplazenjem in sramotnim pobiranjem drobtinic. Predlanskim je podal nemški židovski-liberalni list članek pod zaglavjem: „Slovenisches Gymnasium in Cilli und kein Ende". Ta članek je nasprotoval govoru poslanca Sukljeta v državnem zboru, ki je predlagal ustanovitev slovenskega gymnazija v Celju. Rekel je med drugim: „Ti Slovenci nimajo nikoli dovolj, sedaj prosijo za prst; ako jim ga pomolimo, pa zgrabijo za celo roko", To jo torej dokaz, da je to sramotne pobiranje in beračenje drobtinic proti-slovanskim zagrizencem samim uže studno; a naše drobtini-čarje tako opravljanje od strani nasprotnikov ni čisto nič zmodrilo, da bi jo krenili na drugov pot, ker so se bali zamere židoliberalcev, kateri bi jim utegnili zaprečiti pot do visokih redov in mastnih služeb. Bilo bi sicer pregrešno, ako bi kdo zavidal svojega brata, če ga vidi srečnega; ali pa da bi kdo skrbel za srečo svoje lastne osebe na škodo in pogubo vsega naroda, kakor so to uže storili in še delajo nekateri slovenski, oziroma slovanski poslanci v državnem zboru, to je pa vendar še več kot greh. Slovenski volilci naj bi se torej podvizali, da si ob bodočih volitvah za državni zbor izberejo poštene može jeklenega značaja, ki bodo imeli voljo osnovati skupni slovanski klub, in delovati na skupnem slovanskem programu, da nam tako uresničijo narodno jednakopravnost in storijo konec tistemu sramotnemn in škodljivemu pobiranju drobtinic, kateremu židoliberali sami želijo konec, „Ende", Tudi v narodnih prepirih na tej podstavi pridemo do tistega „Ende", in bode ono tako laže skrbelo za popravo v resnici žalostuih gospodarstvenih razmer. Ako bodo pa naši slovanski, oziroma kristijanski poslanci hodili še nadalje po starem krivem potu potem židovski kapitalisti prav v kratkem dosežejo tisto veliko moč, ki jo imajo uže na Ogerskem, in potem, joj nam ! (nemškemu kmetu in delavcu ravno takd, kakor slovanskemu). V Translitaviji Židje ne strahujejo samo kmeta, temveč od njih so v denarnem pogledu zavisni ysi stanovi, od kmeta do kneza. In tudi v Cislitaviji nismo več daleč od tega, da n. p. predložijo židoliberali državnemu zboru kak civilni zakon, in takrat utegnejo našim Hohenwartovcem pa še dobri biti tisti zloglasni „panslavisti-, katere sedaj toliko črtijo tudi vsled podpihovanja židovstva. Politiko in „javno mnenje" narekujejo tudi v naši polovini cesarstva davno uži Židje, katere posnemajo v največi meri privilego-vani katoliki, posebno kar se dostaje protislovanske politike. To smo imeli priliko opazovati uže mnogo let, sosebno od teh dob, ko je „barbarska". Rusija začela židovskim oderuhom stopati na prste; tedaj so jeli napadati na ukaz „preganjanih" Židov isto Rusijo še bolj intezivno slovenski pri-vilegovani katoliki na vse možne, nelepe načine, a ko se je nekoliko ohladilo židovsko ščuvanje proti Rusiji, bilo je zopet opaziti, da so jo v tem pogledu nekoliko drugače vsaj začasno ukrenili tudi organi istih privilegovanih katolikov. __L. K. Kišinev, 15/3. dec. 1894. M o t to : Cirilica nič nt opravi I (Knumnoe disjio en Pocciu ez 1893. zodij). Evo vam kratko, na službena poročila utemeljeno poročilo o tem, kaj in koliko se je tiskalo v Rusiji 1893. leta. Vsega se je tiskalo 10.242 del v 33,875.201 odtisu (654 del in 3,228.781 odtisov več nego leta 1892.) Od teh bilo je 1893. leta ruskih del 7.782 v 27,224.903 odtisih; ostala dela so na neruskih jezikih, in sicer: na poljskem jeziku 772 del v 2,101.523 odtisih; na židovskem jeziku 443 del v 022.570 odt.; na nemškem jez. 321 del v 467.651 odt.; na latiškem jez. 255 del v 858.920 odt.; na etiškem jez. 172 del v 717.322 odt.; na armenskem jez. 115 del v 170.765 odt. ; na francoskem jez. 62 del v 62.512 odt.; naturkestanskem jez. 35 del v 125.050 odt.; na latinskem jez. 32 del v 16.030 odt.; na angleškem jez. 32 del v 84.095 odt.; na arabskem jez. 29 del v 478.600 odt.; na arabsko turškem jez. 16 del v 294 200 odt. ; na perzijskem jez. 10 del v 161.000 odt. ; na rusko-poljskem jez. 10 del v 5.000 odt.; na rusko-židovskem jez. 10 del v 17.000 odt.; na čuvaškem (mongolskem) jez. 9 del v ? odt.; na tartarskem je . 6 del v ? odt.; na arabsko perzijskem jez. 4 dela v 28.000 odt.; na grškem jez. 4 dela v 3.550 odt. ; na fi-niškem jez. 2 deli v 25.550 odt.; na čereminškem (mongolskem) jez. 3 dela v ? odt.; na kirgiškem jez. 3 dela v ? odt.; na rusko turanskem jez. 2 deli v 12.700 odt.\ na kalmikiškem jez. 2 deli v ? odt.; na arab-perzij.-turškem jez. 2 deli v 5.000 odt.; na rusko-gruzinskem jez. 2 deli v 2.650 odt.; na rusko-latinskem jeziku 1 delov 2.000 odt.; na kitajskem jeziku 1 delo v 1.200 odt.; na osmanskem jez. ] delo v 10.000 odt.; na češkem jez. 1 delo v 4.000 odt ; na rusko-estiškem jeziku 1 delo v 500 odt.; na rusko-angleškem 1 delo v 6500 odt. ; na rusko-armenskem jez; 1 delo v 600 odt.; na židovsko-francoskem jez. 1 delo v 1000 odt.; na turško-arabskem jez. 1 delo v 1500 odtisih. Iz tega je razvidno, da ima vseh 111 narodov ruske države popolno svobodo za objavljenja; celd Poljaki, glede katerih je trdil maloruski Dežman, g. Barvinski v državnem zboru, da jim je na Ruskem zabranjeno govoriti poljski. Isti Dežman in pa poljski plemič Szepanowski trdila sta v Dunajskem državnem zboru, da carski ukaz zabranjuje v Rusiji od 1876. leta tiskanje knjig na maloruskem jeziku. Članek „Slovanskega Sveta" z dné 10. septembra 1.1. „Malo-ruske igre" dokazuje neoporečno, kako „nepošteno" ravnajo ti plemiči z resnico. Ona dva sta jednostavno lagala, a Kljun in Šuklje sta jima ploskala. Med židovskimi je posebno znamenita: „Istinaja \ëra, t. e. Messija je uže prišel. (Pravo-slavnyj katihizis dija jevrejev.) Izmed 10.242 ruskih del je 7.477 izvirnih, ostala so prevodi; 145 del ima tekst s sekiricami (notami). Po svoji vsebini so ruska dela med ostalimi : bogo-slovno-poučna 1058 del v 5,582.288 iztisih ; poučne knjige 675 del v 5.223.306 iztisih ; leposlovna 629 del v 2,043.973 iztisih ; zdravstvena 618 del v 1,023.870 izst. ; zgodovinska 307 del v 229.040 izt. ; pravna 254 del v 284.807 izt. ; čitanke za otroke 241 delo v 1,292.280 izt.; agronomna 238 del v 505.292 izt. ; ljudske knjige brez podob 233 del v 1,572.140 izt.; drame 229 del v 245.987 izt. ; statistiška 209 del v 117.694 izt.; ljudske knjige s podobami 202 deli 1,892.350 izt.; tehniška 197 del v 243.756 izt.; naravoslovna 189 del v 254.434 izt.; vojaška 158 del v 254.227 iztisov ; životopisna 157 del v 423.815 izt.; pedagogiška 104 del v 146.080 izt.; zemljepisna 95 del v 90.988 izt.; astronomiška 87 del v 45.775 izt. ; politiška 70 del v 58.589 izt. ; kritiška 69 del v 57.026 izt. ; modroslovna 57 del v 73.052 izt. ; leposlovno - zgodovinska 51 del v 53.608 izt. ; trgovinska in obrtnijska 48 del v 52 822 izt.; finančna 42 del v 34.739 iztisov ; matematiška 36 del v 15.347 ist. ; filologiška 34 del v 46.926 izt. ; umetnostna 31 del v 62.265 izt. ; narodno-gospodarstvena 29 del v 13.495 iztisov. Pomenljivo za „krvoločni" (po Mahniču) ruski narod je veliko število pobožnih knjig. Poleg teh je mnogo knjig iz naravoslovja in astronomije prikrojenih za ljudstvo ; isto tako leposlovnih. Ta vrsta knjig, namenjena širokim slojem ljudstva, narašča vsako leto povprečno za 1 milijon odtisov. Tako n. pr. bilo jih je 1892. leta 8,471.083 odtisov, leta 1893. pa 9,444.388. — Med bogoslovnimi knjigami so taka dela, katera priznava kritika kot kapitalna, in označujejo svobodno kritiko in religione. I. Materijaly dlja istoriji hristi-janskago prosveščenia inorodcev (Tatar, Mongolov) Kazanskaga kraja. — Ignoskova. II. V kakom vidé shranilosj sv. Pisanje Vethago i Novago Zavëta do naših dnej, arhimandrita Pimena. III. Kristijanskaja apologetika N. Roždestvenskago. Prvo delo svedoči o apostolski slavnosti cirilice, katero tajijo Mahnič in tovariši. Tako kakor Valjhun, t. j. z ogujem in mečem, z odrezavanjem nosov in ušes (glej Valvazorja) Rusi se ve da ne širijo krščanstva. Isto dokazujejo knjige v kale-nikiškem, tatarskem, čuvaškem, čeremyškem in kirgiškem jeziku, katere so izdale duhovne misijonske družbe in posvetne pobožne bratovščine. Nekatere teh knjig imajo uže 50. izdanje z več milijoni odtisov. Pravoslavna cerkev torej ni mrtva cerkev, kakor trdijo Mahnič in tovariši. — Med poučnimi knjigami odlikuje se posebno Ušinskega „Rodnoje slovo», katero slavi letos svoje 100. izdanje v nekolikih milijonih iztisov. Gledé leposlovja je treba zabeležiti, da se je razpečalo to leto 14 Puškinovih del v 92.700 odtisih po 2 kopejki odtis (2% nč.), istotako so doživela dela kmet-skega pesnika Poljcova 9 izdanj v 61.200 odtisih. Med prevodi so posebno priljubljeni poljski proizvodi, kakoršni so Sen-kewicz, Orzeško, Kraszevski. To je dokaz, da ni narodnega so vražtva od strani Rusov. — V medicini nahajamo kapitalnih del : Realjnaja Encyklopedija medicinskih nauk. Athanasijeva Nervologicesky vëstnik, Kliničeskija lekciji Zaharjina. Ruko-vodstvo k bakterijologiji Gabričevskago in drugih. — V psi- hologih je vredno navesti dela Hruljeva : Harakter prestup-nyh dejanij duševno bolnych. Sudebnaja medicina Botkina Psjchiatrija Korsakova. Psychologija Snegireva. — V pri-rodoslovju: Ornithologija Rudskago. Pereletnija pticy. Kaj-gorodova Chimija Ščerbakova. Očerki iz žizni životnych Bogdanova. Istotako nahajajo se med novimi knjigami jako znamenita zgodovinska in agronomiška dela ter vojaško-znanstvena in matematiška dela. Poslednjih pisec je Bobynin in še drugi, katerih oznanovanje bi preveč razširilo moj dopis. Ruski časopisi razposlali so celokupno 128,000.000 iztisov. Med temi časopisi ima 8 ilustrovanih Petrograjskih časnikov z 200.000 naročnikov ; od teh sama „Njiva" nad 60 000.*) — Knjigotržnic je 1.557. Izven tega mora po veljavnih predpisih sinoda, vsak župnik v svojej občini imeti knjižnico, katero si izbere po svoji volji. Okrajna in občinska zastopstva imajo knjižnice in knjigarne. Tako n. pr. prodalo je okrajno zastopstvo v Tihvinu 1893. leta 10.400 iztisov knjig; okr. zast. v Ust-Jugu 6000 iztisov, okr. zastopstvo v Kostromi 35.433 iztisov. Poleg tega pa deluje na tem polju z neverojetnim vspehom „Obščestvo dlja razprostranjenja gramotnosti" (Društvo za širjenje znanja čitanja in pisanja). To obščestvo imelo je n. pr. 1893. leta le v Nižegorodski guberniji 84 prodajalnic, a gubernij je v Rusiji 96, in v vseh ima to društvo stalnih in ambulantnih prodajalnic. Cirilica je marsikaj opravila 1893. 1. — Naši slovenski oponenti, „famuli germanorum", pravijo : Ako tudi sestajejo tu navedena ruska dela. ni jih pa za nas, ker ... Slavica — non leguntur. — Oj, vi štrucovi ptiči! Svet& ni, ker ga ne vidite vi, ki ste vtaknili glave v kitajsko zidovje, s katerim nastojajo Nemci, da bi ob-gradili slovansko vedo, in to zato da bi prikazali Slovane kot „inferijorno ljudstvo", ergo le kot ljudski materijal vstvar-jeno ljudstvo. In to je sistem ! V ostalem pa so Nemci pač prebrisani; oni sami prebijejo i ta kitajski zid, kedar povlečejo karijero ali pa denar. V dokaz tega naj služijo dela nemških vseučiliščnih profesorjev, kakoršni so gospodje Krieg, Puntscher, Cihlarž. Prvi izdal je nedavno, mislim, v Marburgu (ne Maribor) zgodovino slovanske literature, t. j., za sedaj imamo le predgovor k isti, ki je pa v ostalem tako učen, da ga je cel zvezek. To učeno delo pa je prek in prek skrpano le iz odlomkov, posnetih iz ruskih in slovanskih preiskovalcev, in prevedenih na nemško. Gospod „sesta-vitelj" je vsaj toliko obrazen, da navaja sem ter tje izvor-nike katere je „uporabljal". Puntschert & Comp. niso niti obrazni, kajti oni ne navajajo ničesar.... Ruski vseučiiiščni prof. Kremljev napiše leta 1868. knjigo. Cihlarž in Puntschert čakata nanjo 20, celo 25 let in potem izdasta „dela" kot izvorna, katera pa niso drugo, nego Kremljev v drugem in tretjem (toda nemškem) izdanju. Saj „Slavica" se ne čitajo, čitajo se pa „Germanica" ! Torej le brhko in veselo na literarno ta-tatvino! Velika je taka poštenosst in učenost, dokler se jej ne iztrga krinka. A. M. JlncKoaeup. —<§)— Ruske drobtinice. Ct sipy no HHTKi, roaonv pjfiaia Ob svoji poroti daroval je car Nikolaj posebnim manifestom od 14./26. nov. velike milosti plemstvu in kmetstvu. Plemstvu je n. pr. znižal obresti od dolgov drž. banki na '/a°/o> j. na letnih *) Katkov, najemnik „Mosk. VSdomostij", imel je 100.000 rubljev dohodkov na leto; Krajevskij, lastnik „Golosa", umrl je kot milijonar; Suvorin (Novoje Vremja) ima na leto 60.000 r. dohodkov ; Navrokij (Odesskij listok) pride na milijon. 1 mil. 800.000 r., t. j., ako bi se to kapitulizovalo, dobil bi se znesek 45 mil. r. To ponižanje obrestij pride na korist tudi bodočim dolžnikom drž. banke. Tudi dolžnikom bivšega „obščestva vzaimnago kredita" znižane so obresti, ki bi kapitalizovane znesle 29 mil. r. Tudi kmetom je ponižana obrestna mera tako, da bi kapitalne obresti znesle 15 mil. r Tudi je car poskrbel, da bodo kmetje laglje kupovali zemljišča doma, ali pa se selili. Dolgovi kmetov za „npoflOBOjii.CTBie" (obskrbo) so znižani na 57 mil. r., t. j. več, nego na pol. Car je dal še druge milosti tako, da vkupni iznos vseh bo nad 200 mil. r. Zanimivo je pisal „II Mattino" o Aleksandru III. in njegovi politiki. Pravi med drugim: „Ni nekoristno časi napominjati narodom, da ustavna vlada zares ni idejal vlade, in da ima sarno-državje tudi svoje dobre strani". K temu pristavlja M. Solovjev (Mosk. Vid. 318. t. 1.): „Glas neimenovanega časnikarja je jeden iz mnogih pogrebnih zvonov, ki se tu ali tam slišijo v zapadni Evropi, zvonov, ki spremljajo v grob uredbe, imajoče, žalibog, še precej čestilcev v naši pravoslavni, samodržavni sveti liusiji''. Znani 8. S. Tatiščev napisal je v novemberski knjigi „Russk. Vestnika" polit, obozrenie, v katerem povdarja dva glavna tečenja ruske politike: jedno so predstavljali najvplivnejši krogi, skoro nepretrgoma po francoski prekuciji in žrtvovali milijone ljudij in neštete milijarde za neruske interese, da se podpirajo pokolebane osnove zapadnih držav. Z druge strani je Rusija žrtvovala se za osvobojenje bratov po veri in krvi, tudi brez vsake neposredne koristi za sebe. Na ruske koristi mislil je še le Aleksander III. bolj nego vsi neposredni njegovi predniki. Za njega oživel je ruski duh, vsaj nekoliko, kar se je pokazalo tudi ukazom, da ima ruska diplomacija opustiti v notranji porabi francoščino in rabiti ruščino, a glede Bolgarov odločil je car trdno, da se rajši odreče vsakega neposrednega vplivanja, nego da bi se dal zavleči od svojeglavnih bolgarskih politikov v kake politične homatije. Videl pa je car, da Bolgare tudi drugi hujskajo proti Rusiji, ter izstopil iz tedanje trojne zveze. Rusija je dobila svobodne roke in začela svojo rusko politiko in se ni dala več ogreti za tuje interese, a krepko držala zastavo mira. V ime miru podal je car tudi Franciji svojo roko. C. SolsJee. Dopisnik „PyccK. B4,n." poroča, da je v vseh šcicskih vseučiliščih 366 studentek raznih narodnost/j. Med njimi je največ ruskih, 191, zatem pa švicskih 53 i nemških 53 ; ostale pa so iz raznih drugih dežel. Po mestih se ruske dijakinje razdeljujejo tako : V Ženevi jih je 76, v Curihu 54, v Brnu 47, v Lozani 14. Po fakultetah pa jih je na medicinski 132, na filozofski 55, na juri-dični 4. Da se medicina ženskam udaja prekrasno, o tem imamo dokazov bezbrojno število na torišču vsakdanje praktike; da jim ne spodrekajo tudi filozofske stroke, kaže nam znamenita, ne davno umrša matematikinja gospa Kovaljev.-kaja; kaj pa poreče justicija, tega dosedaj pa še praktika ne javlja. . „Pjccicaa /Kitam." navaja iz neapolitanskega žurnala „II Mattino" prav častno za rusko žensko novico, da je v tamošnjem vseučilišču ne davno zagovarjala disertacijo na stopinjo doktorja medicine i kirurgije ruska devojka E. Eusakova ter je dobila za svoj trud najviši red. Mlada učenjakinja ostane pri kliniki neapolitanskega vseučilišča. Tak-tak, pa še bolje bi bilo, ko bi se vrnila „bocbohch" (domov). Nov dokaz o tem, da ruska vlada dela za omiko žensko večj nego kakoršna si koli, bodi druga na evropskem zapadu. Bodočo jesen postopi v državni sovet načrt, po katerem urede najviši, ženski, medicinski institut v Petroyradu. Ta naprava bo menda v naučnem i pravnem obziru ravna medicinski fakulteti pri polnih vseučiliščih. Ministerstvo narodne prosvete je vendar-le krenilo na to pot, o kateri je še nedavno marsikdo menda le sanjaril. Ta pot je ljudska prosveta, ljudska šola. Ali ta prosveta je možna le tedaj, če bo splošna, za vse obligatna. Najprej na poskus vzame takoj 4 gubernijo: Harkovsko, Poltavsko, Kursko i Voronežsko, i tamošnji ravnatelji narodnih šol so uže poklicani v Petrograd. Reforma se uvede za 1895/96 1. Ministerstvo financij je pritrdilo ministerstvu narodne prosvete glede popolnjenja Odeskega vseučilišča. Ta univerza je bila do sedaj namreč bez medicinske fakulte (fakultete). Prihodnje leto pa bodo na državni denar, okolo 2 milj. rub., zidali nujne klinike, pod koje je zemljo zastonj ustopila (odstopila) Odeska mestna uprava. Ministerstva vojno, morsko i notranjih poslov so se med sabo zgovorila, da ustanovi poseben odbor, koji bo nadziral vse spomenike po imperiji, Ta odbor bo najprej moral skrbeti o tem da bi vse spomenike našli i jih zapisali; kajti mnogo jih je pozabljenih i zapuščenih. Gmotna sredstva dajo rečena ministerstva, a odbor bo sestajal ne le iz arheologov, no i iz umetnikov-akade-mikov. Tandem aliquando ! Popečitelj Varšavskega šolskega okraja predstavil je ministerstvu svojemu načrt preustrojstva učnih zavodov svojega okraja Osnovna misel tega preustrojstva je ta, da bi povzdignili obra-zovanje obrtno i rokodelsko na škodo obrazovanja čisto humanitarnega. Če je tako treba, naj se zgodi volja božja, tojibko Bi'moe Koaeßame h iuaiame ki ftoßpy He Be^ex'B. Zidanje Sibirske železnice gre prav udačno (ugodno) iz-pod rok. Nedostaje inženirjev. Torej je ministerstvo potom soobžčenja predložilo okončivšim letos institut inženirjev, da bi postopili na svobodna mesta pri Sibirski železnici. Ali mladi putejci ne marajo iti v Sibirijo, a ministerstvo na bodoče leto iz tehnologičnega instituta vzame 60 tehnologov ter jih pomesti v institut i. p. s. s tem, da črez leto postopijo na službo v Sibiriji z obrokom na 3 leta. Ministerstvo narodne prosvete soobšče (skupej) z ministerstvom notranjih poslov korenito prmaredi prvonačelne (začetne) židovske šole. Razne hedere i molilnice kar odpravijo v tem vidu, v kakoršnem so bile do sedaj. Židovščine, t. j. jezika, religije i sv. pisma ne bodo učili več melamedi, pač pa bolj obrazovani ljudje pod vladinim nadzorom. Vidite, kakö je treba postopati z Židi. Drugod menda Židi uže nadzirajo kristijane. Kraljegraško (Königsberg) vseučilišče praznovalo je nedavno 250-letnico svojega obstanka. V sosedstvu z Rusijo postopalo je z poslednje častno, kar pa Nemcem ni vselej po volji. Izbralo je dr. zoologije, prof. Moskovskega vseučilišča A. P. Bogdanova doktorjem filosojije honoris causa. Ta mož se uže 36 let trudi v Moskvi na slavo i prid vsestranskega znanja matere prirode. Božidar Ivorcov. —VPOGLED PO SLOVANSKEM SVETU. a) slovenske dežele. „Slov. Svet" ima danes, v 24. štev. in poslednji t 1., kakor druga leta, svoje „kazalo". Tudi letos smo v poslednji štev. priložili „nakaznice", s katerimi vabimo na nadaljnjo naročbo. Ko bi bil kdo plačal uže naprej, razume se, da zanj ta listek ne velja; ekspe-dicija pa ne more delati razlike. Trst. Tržaški mestni sovet je bil napravil spomenico, da bi jo poslal papežu. V njej se pritožuje nad „protinarod-nim" postopanjem Trž. škofa. To je samo po sebi velika ironija. No Trž. uamestništvo pa je sklep mestnega soveta razveljavilo, in sedaj plakajo Trž. židovski listi, da ni mestni sovet takoj odposlal spomenice. — Trž. jako razširjeni listič „Piccolo" je priporočal Italijanom, da naj ne podpirajo slovanskih glasbenih umetnikov ne pri koncertih, ne kako drugače. „II Pensiero Slavo* in „Edinost" ga dobro zavračata. .Piccolo" pravi, da Italijani naj podpirajo le nemške umetnike, ker ti ne škodujejo ital. narodnosti. Pač bi moralo ita-lijanstvo biti na slabem v Trstu, ko bi se moralo bati 2, 3 umetnikov slovanske krvi, ki zajdejo vsako leto v Trst. Kar pa se dostaje umetnikov, ki prebivajo v Trstu, so podvrženi zakonu konkurencije, naj si bodo katere narodnosti koli. Italijani sami prezirajo tiste svoje umetnike ki nimajo sposobnosti in veljave in je na stotine umetnikov, ki pridejo iz Italije v Trst, pa se tu opečejo ali prav za prav ohlade v mrzlih, — praznih dvoranah. Ital. listi Tržaški specijalno prezirajo jedno glasbeno silo, in to do mešnosti; dejanski jim gre za kruhoborstvo. Slovani se niso še nikdar toliko ponižali, kakor postopajo Trž. židovski listi. — „Tri es ter Ztg." vabi „Slovence v družbi s Hrvati, naj priobčijo program svojih zahtev Kakor da bi te uže davno znane ne bile! Primorski Slovani utegnejo pa izraženi želji ustreči, tudi v slučaju, da bi se ž njimi zopet norčevali Saj je znano, kako se n pr. ob volitvah Slovencem bližajo ital. „konservativci", ki so posebna specijaliteta v Avstro Ogerski. K slovenskemu misijonu v Trstu. Omenili smo na kratko uže v poslednji številki, da so posl. Klun, Gregorčič in tovariši v seji drž. zbora dne 7. t. m. interpelovali ministra za notranje stvari o zabrani misijona v Trstu. Ti interpelaciji naglašati, da so župljani župe sv. Antona novega v Trstu, kjer je bil napovedan misijon, ve inoma Slovenci, da sti v tej cerkvi od nekdaj ob nedeljah in praznikih po dve slovenski propovedi, da je ces. namestnik Tržaški na prošnjo občinskega soveta posredoval pri biskupu, da odloži misijon, ker bi v nasprotnem slučaju utegnil nastati neredi, in da bi bilo zatorej bolje, ko bi se misijon preložil v kojo cerkev tržaške okolice, česar pa biskup ni mogel storiti, ker se ni maral izpostaviti natolcevanju, kakor da hoče siliti Tržaške vernike iz mesta v okolico, a tudi ni hotel postaviti se očitanju, da je on zakrivil morebitne nerede. Na podstavi te.-a vprašajo interpelantje : 1. Ali so minstru znani dotični dogodki v Trstu ? 2. Katera načela in zakonite določbe veljajo za po itiška oblastva glede ljudskih misijonov in 3. ali se hoče vlada z vso resnostjo protiviti izgredom in končati iste ter izgrede Tržaških Italijanov, ki postajajo poslednji čas čedalje drzovitiši. in ki ne žalijo le narodnih, ampak tudi versko čutstvo Bogu in državi zvestega naroda, ter so naravnost nasproti členom državnih temeljnih zakonov ? Ljubljanski „Slovenec", objavljajoč to interpelacijo, pridodaje, da so bili poslanci Hohenwart, Klun in Povše pri ministerskem predsedniku, kateri jim je izjavil, da po poročilu Tržaškega namestništva isto ni prepovedalo misijona in tudi ni izreklo, da ne more jamčiti za ohranitev miru in reda. Pač pa je bil c. kr. namestnik pri biskupu in mu je sporočil, da po mišljenju načelnika policije utegnejo nastati nemiri, in zato je prepustil razsodbi biskupovi, ali ne bi bilo boljše, da preloži misijon v drugo cerkev izven središča mesta. Biskup je nato odložil misijon na poznejši, nedoločeni čas. Tržaški mestni sovet je odločil 1000 gl. podpore tujčevalnemu društvu „Lega nazionale". Slovani Tržaški so onemogli nasproti takemu sklepu, ali prote-stovati morajo, da se tudi iz njih davkov in doklad dajejo vsote društvu, katero tujči otroke slovanskih roditeljev. V Pazinu so bile občinske volitve. Trajale so več dnij, zmagali so sijajno v vseh 3 razredih Hrvati. Italijanska stranka je bila kakor besna ; brzojavno je krv. narodne svečenike ovajala celo nunciju na Dunaj. Tako postopanje je bilo doslej neslišano. Preproste kmetske Hrvate je skušala italij. stranka pregovoriti z najpod-lejšimi sredstvi, a kmetje se niso udali, in tako so kot junaki izpolnili svojo dolžnost, sebi na korist, narodu na čast ! Slava jim ! Za Primorsko jeden sain deželni zbor. Takô nasovetuje drž. poslanec Eim v „Nar. Listech", v katerih kaže na nastanek sedanjih 3 dež. zborov. Primorski Slovani so uže mnogo ugibali o tem in jednakih vprašanjih. Morda je nasovet „Tr. Ztg." v kaki zavisnosti ali zvezi z Eimovim razpravljanjem. Razume se, da, dokler se bodo držali dosedanjih zasnov dež. zborov, bila bi le primerna analogija, ko bi tudi Primorsko, ki je itak v skupnosti neobsežno, imelo jednega c. k. namestnika in jeden sam dež. zbor. Porotna sodišča na Primorskem. Te dni sporočil je Poreški list „L'I-tria", da je minister pravosodja ukazal višemu deželnemu sodišču Tržaškemu, da naj poživlja kot porotnike le take može, ki znajo poleg italijanskega i hrvatsko-slovenski jezik. Temu nasproti zatrdila je poluslužbena „Presse", da je ministerstvo le namignilo višemu sodišču Tržaškemu, da bi bilo umestno ako bi se odslej v smislu veljavnih zakonov pozivale kot porotniki, v kolikor je to možno, le take osobe, ki poznajo več deželnih jezikov, posebno pa italijanski in slovenski, oziroma hrvatski. V slučaju pa, da bi morali pozvati i take porotnike, ki so vešči le jednemu deželnemu jeziku, potem bi se načelno in popolnoma ne izključevale od porotniškega posla take osebe, ki so po zakonitih določbah sposobne za to opravilo, če tudi znajo jedino slovenski (hrvatski) jezik. O tem so govorili tudi v drž. zboru. Slovensko gledališko društvo v Ljubljani je imelo 20. t. m. občni zbor. Predsednik Plantan je povdarjal, da društvo potrebuje najizdatniše podpore, ker je začelo igrati po trikrat na teden, in ima sedaj v službi redne igralne moči. Dohodkov je imelo društvo od nov. 1893. do nov. 1894. leta skupej 1385 gld., stroškov pa 46 gld. 65 kr. Torej je izročilo „dramat. društvu" 1338 gl. 35 kr. Veleč. gosp. Filip Kramar, župnik v Dornbergu na Goriškem, rojen ob slovensko-ital. meji na istem Goriškem, je umrl 10. t. m. v 70. letu življenja. V svoji župniji je pospeševal vinarstvo ; mi pa tukaj povdarjamo, da je bil po čustvu in mišljenju narodnjak stare korenine. Lokalne razmere so ga dovajale tu pa tam do korakov, s katerimi se niso strinjali drugi rodoljubi. Tudi ni bil v takem krogu, da bi se mogel pospeti do čistih politiških, dalekosežnih nazorov. Ali njegovo čustvo ga je nekako instinktivno vodilo po tisti poti, katera kaže k velikim ciljem in k pravemu slovanskemu kulturnemu programu. Ne bodo ga imeli v prijetnem spominu tisti, ki so na Goriškem začeli širiti takô-zvano cecilijanstvo ; kajti on se je ob posebni priliki uprl latinizatorstvu, kolikor hoče tudi dovoljeni del slovenskega cerkvenega petja nadomeščati z latinskim tekstom. A to je bila le malenkost, in vendar je tudi ta neznatnost pripomogla, da je dobil znani skupni pastirski list z 1. 1887. posebno, proti narodnemu gibanju obrneno stilizacijo. Naš ilirski metropolit je še le pozneje mogel uvaževati, zakaj je šlo prav za prav. Pokojni Kramar je tudi videl, da Berolinska politika se vmešava v prašanje cirilometodijske cerkve gledé na zapadne Slovane, in vsled tega je še posebe znal ocenjevati moderne Vihinge med temi Slovani. Bil je jako odu-ševljen pristaš stremljenja k uniji na podstavi cirilometodijske cerkve. To je razvidno tudi iz pisem, s katerimi se je obrnil tudi do uredništva našega lista. „Sloy. Svet* je od začetka izhajanja do zadnjega čital, ter se ni ustrašil Goriških latinizatorskih teroristov. Poznal je zaslepljence. Mož je bil iz stare šole; v toliko večo zaslugo smo mu dolžni pošte-vat pravilno čustvovanje, da bi, kakor se je izražal, dosegli zapadni Slovani tisto položenje, v katerem bi slišali izpred altarja prepevanje Bogu na čast v jeziku, v katerem sta zapustila sv. pismo sv. Ciril in Metod. Blag mu spomin! b) ostali slovanski svet. Državni zbor. Zborovanje je trajalo od 16. okt. do 20. dee., tega dne se je odložilo na nedoločen čas, ker pride vmes delovanje dež. zborov. V 2 mesecih so v drž. zboru završili razpravljanje generalne debate o kazenskem zakoniku in specijalne debate o občih določbah kazenske zasnove, sprejeli so zakon o civilni pravdi in zakon o žendarmeriji. Nadalje se je sprejel zakon o lokalnih železnicah, specijalno zakon o podr-žavljenju češke zapadne proge, potem moravsko-sileške osrednje proge. Naposled se je sprejel zakon o nedeljskem počitku. Z volilno reformo so imele vse koalicijske stranke mnogo opravila; levica je navidezno gledala bolj pasivno, in so proizhajali razni načrti bolj od Poljakov in konservativcev. Vlada je prepustila delo do cela koaliciji; ta je naposled iz velikega odseka odbrala 12 "mož v poseben pododbor, ki naj bi se zjedinil za kak zasnutek. Doslej so se razgovarjali še vedno le o načelih. Pri provizorskem budgetu vnela se je veča in živahna debata. Mladočehi, kakor dr. Kramar, dr. Herold, dr. Vašaty i dr. so opisovali položenje na Češkem, dokazovali potrebo občega, jednakega, neposrednega volilnega prava in konečno izrekli vladi nezaupanje. Dr. Ferjančič je prijel koalovane slovenske zastopnike, očitdje jim nedoslednost v besedah in dejanjih. To je kanonika Kluna razjarilo takč, da je začel dokazovati v novo, kakor da bi bila koalicija najboljša zveza, kakor je dokazoval Leibnitz, da je ta svet naj-bolji. Spinčič, Laginja, Biankini s tovariši so pa odgovarjali raznim ministrom v pogledu na njih nazore o položenju na Primorskem in v Dalmaciji. Ti poslanci so napravili globoke vtise na vso zbornico, ker so razkrili česar poprej niso hoteli verovati v zbornici. Pobili so tudi razne trditve ital. zastopnikov. Moralno zmago so si priborili ti neustrašeni zastopniki. Dan 14. in 15. dec. drž. zbora imenuje se „istrski dan" ; Spinčič je govoril 1 uro in pol; vse ga je poslušalo, vsa opozicija mu je čestitala Privatno so rekli nekateri poslanci: „Mi nismo imeli niti pojma o odnošajih v Istri; kedar je tako, mora se mnogo izpremeniti". Od srca čestitamo odločnim zagovornikom naših prav! Zajedno so stavili zopet celo kopico interpelacij ter tudi v teh označili položenje Slovencev in Hrvatov. O govorih in interpelacijah sporočimo v bodoče v posebni zvezi. Pristavimo le to, da mladoče ka opozicija in hrv.-slov. nezavisni klub so zaslužili počitek ob praznikih; toda uže jih čaka novo delo v deželnih zborih. Želimo jim po tolikih mukah za moralnimi tudi pozitivnih vspehov. V zaščito poslancev. V seji poslanske zbornice dne 14. decembra so poslanci dr. Laginja in tovariši stavili naslednjo interpelacijo: „Prečastni škof Tržaški je moral pred kratkim odpovedati misijon v cerkvi sv. Antona, ker mu je namestnik sporočil pismeno da županovega nazora, da bi se moglo pri tej priliki zgoditi motjenje miru, ne smatra neutemeljenim, in da ondotno c kr. redarstveno oblastvo ne more jamčiti za preprečenje izgredov. Resničnost te trditve ne more nobeno poročilo namestnikovo, bodi kakoršnokoli, utajiti, ker je prvopodpisanec sam videl .črno na belem to izjavo. Uvažuje, da je najviše politično deželno oblastvo zgorej citovano izjavo dalo ali dati moralo, dasi je v Trstu na tisoče vernikov slovenske narodnosti, ki tam stalno prebivajo, dasi so se v istem mestu cerkve sv. Jakoba v zadnjih letih večkrat vršili slovenski misijoni, dasi se ta jezik vedno rabi v cerkvi sv. Antona; uvažuje, da, ako namestnik ne more jamčiti "za vzdrže-vauje reda in miru v Trstu, kjer ima na razpolaganje vojake in, kakor je treba domnevati, dobro organizovano re-darstvo, more še manj jamčiti za red in mir v mestu, kjer teh pomočkov nima na razpolaganje; uvažujč nadalje, da se v krafkem skličeta deželna zbora Tržaški in istrski, v katerih sede tudi slovanski poslanci, ki so pri vsestranski obrambi pravic svojega naroda gotovo vsaj opravičeni stavljati predloge in interpelacije ter govoriti v svojem narodnem jeziku, kar pa po najnovejši verziji gotovih krogov uže samo na sebi vpljiva „provokatorično", — vprašajo podpisani mini-sterskega predsednika in ministerstvo : „Ali hoče vlada, če treba s porabo cele državne avtoritete brezuslovno zavarovati popolno parlamentarno delovanje slovanskih deželnih poslancev v Trstu in v Poreču, pred, med in po bližajoči se sesiji ? V god Nikolaja II. je bil obed pri našem cesarju, kateri je napil na zdravje novemu ruskemu carju. Ilustracija avstrijske uprave. Odkar je v Avstriji parlamentarizem, ni bilo še v državni zbornici v jednem samem zasedanju stavljeno toliko interpelacij, kakor v poslednjem zasedanju tostranskega državnega zbora. Tako n. pr. bilo je v ddbi od 16. oktobra do 24 nov. 15 sej, in v teh sejah bilo je 94 interpelacij ; odtlej pa do zaključka zasedanja zopet le nekoliko manjše število interpelacij. Vlada odgovorila je jedva na jedno tretjino vseh interpelacij. Deželni zbori se otvorijo nekateri še pred novim letom, drugi zaporedoma meseca januvarja 1895. Ogerska. Cesar je potrdil tiste 3 cerkvene predloge, za katere je bila dobila Wekerlejeva vlada večino. Wekerle je s ponosom poročal v zbornici poslancev o doseženi sankciji. Potem so sledile demonstracije z bakljado, vse v poveličanje liberalne vlade. Na Dunaj so poslali tisoče netaktno stilizovanih brzojavk. Naposled pa je prišel Wekerle vendar na Dunaj, kjer je cesarju naznanil ostavko skupnega madjarskega ministerstva. Med tem se katoliška stranko organizuje in pripravlja na nove boje. Židovstvo toržestvuje, boji pa se vendar, da bi se premenilo liberalno, za Žide toliko ugodno vladanje. Razprava Čebinjac. Dnč 10. t. m. pričela je v Belgradu razprava proti Mihajlu Čebinjcu in tovarišem, za-toženim veleizdajstva, kakor da bi bili hoteli zrušiti dinastijo Obrenovičev. Čebinjac (trgovec v Kraljevu) priznava, da je hotel sedanjega kralja Aleksandra odstraniti na vsak način, izvzcmši umor, ter posaditi na srbski prestol kneza Petra Karadjorjeviča. Obtožni spis navaja nadalje, da je soobtoženi Gjakovič imel dobaviti orožja in streljiva, kar priznava Čebinjac, Tajšič pa je bil v dogovoru s Karadjordjevičem, kar dokazujeti najdeni dve pismi. Pravi vodja vse zarote pa je bil po Čebinjčevi izjavi bivši minister Kosta Taušanovič, kateri sedaj prebiva v Zagrebu. Pred sodišče prišli so vsi obtoženci, izvzemši Taušanoviča in Nenadoviča. Svetozaru Hurbanu Vajanskemu na čast je akad. slovaško društvo „Tatran" dne 5. t. m. na Dunaju priredilo slovesen večer, na kateri so došla ostala slovanska dijaška društva poleg romanskih dijakov. Razni govorniki so označevali pomen slavljenja kot pesnika, in publicista. Znano je, da je bil Vajansky dalje časa zaprt, ker je branil čast spomina svojega očeta in svojega naroda. Vajansky je je veleizobražen mož, ki neumorno v „ Nar. Novinah" slovaških zagovarja svoj narod in razsvetljuje pomen Slovanstva. O skupščini hrvatsko-sloveiiSki, do katere ni prišlo lani, poroča „Mlada Hrvatska" v 10. št. t. 1. Lani, pred Božičem, sta se pokojni dr. Rački, na ime zjedinjene opozicije, in g. Iv. Hribar, na ime slovenskih rodoljubov dogovarjala o tem, da bi se za organizacijo skupne akcije zaupniki iz vseh hrvatskih in slovenskih zemelj sešli na dogovor v Zagrebu. Odločili so dogovor za Veliko noč. Iz Zagreba naj bi se bili razposlali pozivi vsem narodnim zastopnikom Istre, Dalmacije, Gorice, Kranjske, Koroške i Štajerske, toliko v dež. zborih, kolikor v drž. zboru, a iz Banovine naj bi se bili udeležili členi obeh opozicijonalnih klubov. Trije predmeti so bili na dnevnem redu : -prvo, ali so okolnosti take. da se mora začeti skupna akcija za zjedinjenje hrvatskih in slovenskih zemelj, in ali bi bilo to zjedinjenje v interesu jednega in drugega naroda; drugo, ali ima biti temelj akciji državno pravo ali narodno načelo; tretje, s katerimi sredstvi in na kak način naj se vodi ta skupna akcija. Pri prvem vprašanju bi bil poročal dr Rački, pri drugem g. Spinčič, a pri tretjem g. Iv. Hribar. Med tem so se razbili dogovori hrv. opozicije, in o omenjeni skupščini ni bilo več govora. Nikola Tesla, rodjen i odgojen u kršnoj Lici (u Hrvatskoj), koji je na velikoj izložbi u Chicagu počeo s vračati pozornost na sebe, čini se, da če na polju električnom nadmašiti sve izumitelje. Hrvatski list „Chicago" piše o Tesli medju inim ovo: „Najnoviji izum Tesle je njegov „Oscillator" in takozvani „Elektro-magnetički motor", kojeg če električni magnet kroz silu pare u nikad nečuvenu brzinu kretanja staviti. Sve ovo prouzročiti če takov elektricizam, da če isti največe strojeve kretati. Tesla kaže, da če ovaj njegov izumljeni „Oscillator" sadašnji trošak upotreb-ljivanja strojeva sniziti u dvie petine. Ako ovaj „Oscillator", što ga je Tesla izumio, i da u porabu, onda če na polju mekanizma nastati prava revolucija, jer če se parobrodarski strojevi tada deset puti brže kretati". Isti list kaže, da ga je N. Tesla več dva puta počastio vlastoručnim pismom te da je dobar rodoljub. Hrvatski list „Slavjanska Sloga", što izlazi u San Franciscu, piše o Tesli: „Ovaj naš glasovitizemljak bio je ovih dana kod guvernera države New-York, g. Flo-wera, i kazao mu, da oni kažnjenici, što su odsudjeni na smrt i koja osuda ima se izvršiti elektricitetom — nisu usmrčeni elektricitetom, nego takav po liečnicima, koji pregledavaju i paraju dotične. On veli, da če sva-kako oživiti, koji je elektricitetom ubijen. Guverner Flowar dozvolio mu, da može kod prvoga odsudjenika pokušati taj svoj veliki izum. Novine željno očekuju taj prvi pokus". Možda če barem Amerika priznati, da nismo inferiorna rasa. Dr. T. Delovanje bosenskega mitropolita za zjedinjenje cerkva. Zaderskemu „Narodn. Listu" sporočil je dopisnik, da je „Univers" dne 28. sept. 1.1. priobčil prvi francoski prevod lista bosenskega mitropolita in Sarajevskega nadbiskupa dr. Stadlerja od 22. istega meseca, kateri je bil mitropolit upravil na ostale mitropolite in vse pravoslavne biskupe Bosne in Hercegovine. V tem pismu poživlja jih dr. Stadler na shod, da bi razpravljali o zjedinjenju vstočne in zapadne cerkve prigodoj glasovite enciklike Leva XIII., upravljene v isto svrho na vse vladarje in narode. Nad-biskup spominja v tem listu, kako je papež v svoji encikliki pozval na poseben način grško-vstočno cerkev, da se zjedini s katoliško, ker nam je najbliža v veri, obredih in uže spojena z nami z dragocenimi vezmi krvi. Nadalje pravi, da je pravo sredstvo v dosego tega namena zajedna molitev, da se zjedinimo z Očetom nebeškim, drugo, da se nikdar ne-istoveti narodnost z vero, ker je prišel Kristus, da oznanjuje resnico vsem narodom, tretje sredstvo je pa to, da se odloči od Kristove vere to, kar je bistveno od postranskega. Nadalje bi bilo treba preiskovati v sv. pismu in v cerkvenih učenikih, kako je Kristus osnoval vero, in po katerem znaku se more poznati. Ako bi jedno in drugo svečeništvo preiskovalo vse te točke povsem objektivno, ter bi se sestalo le v ta namen, da se spozna volja božja za svojo cerkev, brez drugih mislij izven misli na božjo slavo in rešenje ljudij, moglo bi priti do zjedinjenja, drugače ne. Svoj list zvršuje nadbiskup s prošnjo na pravoslavne mitropolite in na episkupe, da mu izrazijo svoje misli in da mu priobčijo svoje predloge o uvetih, času in kraju, kjer bi se moglo resno skupno razpravljati vprašanje o zjedinjenju teh dveh cerkva. Isti dopisnik zatrjuje iz najpouzdanejšega vira, da je Vatikan doznal še-le iz „Universa" o Stadlerjevem listu, ter da je nadbiskup dobil od papeža najlaskavejše priznanje in bodrenje. O namerah nadbiskupa Stadlerja sodijo različno, med Slovani tu pa tam neugodno. Srbska književno-umetniška zajednica o jubileju Belgrajskega gledališča. Te dni sestali so se v Belem-gradu člani „književno-umetniško zajednice" v konferencijo, da se posovetujejo o slavljenju 25-letnice obstanka kraljevsko-srbskega gledališča v Belemgradu, za katero je sestavila gle-dališčna uprava sama vspored. Konferencija izjavila je, da se ta proslava ne more smatrati kakor jubilarna slika srbske kulturne prošlosti, niti se ne more po njej oceniti razvitek g'edališea v Srbiji, ampak da je le ogledalo, kako se vodi gledališka umetnost v prestolnici kraljevine Srbije. Bolgarska V sobranju so razpravljali o predlogu, da naj se imenuje posebna komisija poslancev, ki na-natanko preišče vsa dejanja dne 30. maja t. I. odsto-pivše vlade. Razni govorniki vseh strank podpirali so ta predlog, nekateri so tudi zahtevali, da se zatoži Stambulov, drugi pa, da se zatožijo vsi prejšnji ministri. Konečno zjedinilo se je sobranje v tem, da naj se posebni komisiji podelijo prava preiskovalnih sodnikov, in da ista komisija sporoči o vspehu svojih preiskovanj najdalje v teku jednega leta. Ta posredovalni predlog vsprejelo je sobranje z večino glasov. Govori se, da konservativci nabirajo glasove, da predložijo, da se Stambulov postavi pod obtožbo. V Bolgariji je odstopiio Stojlovo ministerstvo, zopet je Stojlov sestavil novo ministerstvo. Gurko, dosedanji guverner v Varšavi, je zaradi bolehnosti odstopil. Dobil je odlikovanje z naslovom podniaršala. Židje in Poljaki se vesele, menijo, da za nje bode bolji Šuvalov, dosedanji poslanik v Berolinu. Društvo za narodoznanje avstrijskih narodov se je zasnovalo na Dunaju, in ima namen, zbirati in izsledovati svojstva narodov našega cesarstva. Pristopilo je takoj nad 200 členov ; v pozivu so podpisani tudi bar. Helfert, češki mecen Hlavka, dvorni sovetnik Jagič i t. d. Rusija je uže davno dala zgled za taka društva; Čehi pa uže tudi praktično kažejo svetu, kak vpliv ima poznanje narodnih svojstev." Italijanski delavci o Slovanih Dne 3. t. m. imeli so italijanski delavci v Budimpešti dokaj dobro obiskan shod. Zborovalci so izrekli obžalovanje, da se morajo Italijani na Primorskem boriti za svojo narodnost, (?) a zajedno tudi žalovanje, da je na tisoče Slovanov, katerim se krati pravica do slovanskih šol. Vidi se, da te delavce prešinja duh pravičnosti, in so le slabo poučeni, ko menijo, da se Italijani na Primorskem morajo še le boriti za svojo narodnost, ker v resnici boré se le za svoje privilegije proti jednakemu pravu. Izjava nihilistov. Iz Petrograda poročajo, da je sedaj pisal v Londonu živeči priznani vodja ruskih nihilistov, Stepnjak, dolgo pismo v Petrogiajsko „He^-fejno" o sedanjem stanju nihilizma. To pismo da je ponatisnila „H." baje z izrecnim dovoljenjem vlade ruske. Med ostalim trdi Stepnjak v tem listu, da je vse govoričenje o napadih na carja, o otrovanju itd. gola laž Dunajskih listov; nihilisti, nadaljuje St., so uže štiri leta na poti naprednjaškega preobrata k praktičnejim teorijam, katere se obistinijo s pomočjo vseh slojev naroda ruskega, in katere prizna celó ruska vlada sama. Stepnjak taji, da so nihilisti provzročili nesrečo na kraju Borki; trdi da je to bilo delo anarhistov; tudi to ni res, da se gibljejo nihilisti sedaj, ko je zasedel novi car ruski prestol. Pismo zaključuje z izjavo, da nihilizem danes ni več to, kar je bil pred 10 leti, ter da nihilizem lahko potrpi kajti njegovi idejali da so se spremenili sami po sebi. Sibirska železnica. Vasurska železnica dograjena je uže na 377 vrst od Vladivostoka. Pri gradnji, kakor'znano, sodeluje mnogo vojakov. —<§),— KNJIŽEVNOST, , Jugoslovanski stenograf", kakor naznanja profesor A. Bezenšek, urednik in lastnik njegov, stopi početkom januvarja v VI. tečaj v novi obliki, povečanem objemu in z obilnejo vsebino. Imel bode prilogo „Glasnik", kulturnozgodovinski za južne Slovane s slikami. Izhajal bode mesečno (razun avg. in sept.) v zvezkih po dve in pol tiskane pole v slovenskem, 'hrvatskem, srbskem in bolgarskem jeziku, z latinico in cirilico. Glasnik bode imel oddelke : cerkev in šola, književnost in umetnost, glasba in gledišče, naravoslovje in potovanje, trgovina itd. Tudi dopise s slovanskega juga. Cena listu za vse leto 2 gld. 50 kr. Naročnina se pošilja uredniku v Plovdiv (Bolgarsko) ali Drag. Hribarju, tiskarju lista v Celju. Slovanska knjižnica Gaberščekova v Gorici ima od 27. do 31. snopiča med drugim : „Preskušnja in rešitev" ali „Domá najbolje". Češki spisal X. (Ivan KratkJ v Kaliforniji); poslovenil S. Gregorčič ml. — Narodne pripovedke v Soških planinah. Zbral in napisal A. G. II. — Iz spisov Pavline Pajkove. — Slike iz Prage. Češki spisal E. Herold. Posl. Jos. Faganelj. Sokolsko vježbanje. Prva uputa za sokolska društva. Sastavio Hinko Mašek Bosnodolski. Zagreb. 1894. Dionička tiskara. Str. 76. Trdovezana 80 nč. Hrvatski urbari. (Urbaria lingua croatica conscripta). Svezak I. Sabrao i protumačio Radoslav Lopašič. Izdala Jugoslovanska akademija znanosti i umjetnosti. Ciena 4 for ,,Mlnda Hrvatska*. Smotra za politiku i knjigu. Iz-davatelj i odgovorni urednik Dinko Politeo. Broj 8—9 ob-seza : Politički položaj u Dalmaciji (V). — Aleksander III. — Nikola II. — Parlament u Belgiji. — Kritično razma-tranje g.W. Leibnitzova determinizma. — „Nove pjesme". — Gioberti. — Hrvatsko kazalište. — Politički pregled. — Prosvjeta. — Urednik pravi v tem zvezku, da se hoče posvetiti temu izdanju, katero bode odsedaj izhajalo redno Smotra izhaja 5. iD 20. vsakega meseca v Zagrebu, stoji pa vse leto 5 gld., za pol leta gld. 2.50. „ Osvëta", listy pro razhled v umëni, vëdë a politice. Vydâvâ a rédiguje Vâclav Vlček. V 12. ali poslednji št. t. 1. ima med drugimi te-le razprave : Nârodopisnâ vystava česko-slovanska v Praze 1895. Napsal F. A. Šubert. — Ludvig Košut a uhersky stat. Historicko-politickâ studie od J. J. Tonzimského. (XI. Košut ve vyhnanstvu. Obrova dlla jeho z r. 1848.) — Z basni El. Krâsnohorské. — Za carem Mirotvorcem. Od Véclava Čecha. — O staročeskem pravë dëdickem. (K prislušnemu spisu prof. dr. Jos. Kalouska). Podâvâ dr. Bohuš Rieger. — Vitëzeslav Hâlek. Kritika o kritice. Od El. Krâsnohorské. — Novâ svëtla. Ocenjuje Fr. Zâkrejs. — Svëtovy obzor. Od VI. Svoboda. S to št. je ta velezaslužni in znameniti mesečnik češki završil 24. leto izhajanja ter z isto smerjo nastopi sedaj 25. leto. V tej dobi je izšla „Osvëta" v 285 -št., ki obsezajo nad 25.000 stranij. „Osvëta" pomenja to, kar pri drugih Slovanih prosveta, prosveščenje,' prosvetijenje ali v obče omika, in takô se je „Osvëta" razprostranjala na vse strani umetnosti in znanstva. Pri tem je odbirala take oddelke, ki ne posredno opisujejo in označujejo Slovanstvo v obče, ali pa posamične slovanske narode. Mnogo je v tem pogledu priobčila o češkem, poljskem, sosebno pa tudi ruskem in bolgarskem narodu. Zaradi tega jako cenijo Slovani v obče ta zares važni mesečnik, in tuji narodi, kakor Francozi, primerjajo „Osvëto" z „Revue des Deux Mondes". Po antikvarijatih se iščejo prejšnji letniki in tu pa tam plačujejo še mnogo draže, nego novi. Le nekatere letnike ima upravništvo samo na razpoloženje, in to od 1876—1888 (po 4 gl. do konca feb. 1895). „Osvëta" izhaja dne 25. vsakega meseca na 6 tiskovnih polah in stoji za četrt 1. 1.80, za pol 1. 3.60 in za vse leto gld. 7.20. Uredništvo in upravništvo je v Pragi (ve Vinohradech, ul. Ôelakovského č. 165.) Osvëta je izšla v 1. št. 25. letnika. Iz vsebine tega zvezka omenjamo spise : Z voleni Ferdinanda I. za krâle českeho. Stat z Dëjepisu mësta Prahy od Vâcsl. VI. Tomka. — Car Mirotvorce. Od Jarom. Hrubého. — Zâpasy Slovanu Primorskych. Piše Vëkoslav Spinčič. — Boj za prâvo nâ-rodniho umëni. Kapitola z dëjim francouzské archeologie. Podâvâ Renâta Tyrsovâ. — Ferd. Schulz. K jeho âëdesâtym narozeninâm, napsal Iilji K. Jahn. — Češke bâsnictvl posled-nich dvou desitiletf. Podâvâ Eliška Krâsnohorskâ. Uvod. Atd. Osvëta ima veliko število znamenitih sotrudnikov. „Slovenské Pohlddi". Časopis zabavno-poučn^. (Redak-tor a vydavatel Josip Skultety) Ročnik XIV. Sešit 12. ima to-le vsebino : „Stopy tureckého hospodârenia v Tren-čiansku v XVI. a XVII. storoči". Dlapôvodnych protokollov trencianskych ev. seniorâtov podâva J. L. Holuby. „Smrt, pohrab a mrtvi v tradicii a zvykoch ludovych " Nap. Krištof Chorvât. — „Luzern". Zo zâpisiek knaza D. Nechludova. L. N. Tolstého. — „Sviet', sinko!" Samolicky. — „Z našej dediny". Rozpravky. Spisuje Terezija Vansovâ. — „Sloven-sky jazyk". (Študovanie slovenčiny. František Pastrnek.) — Beseda. — Literatura. Meseca avgusta prihodnjega leta bode 50 let. odkar je izšel prvi literarni časopis na slovaškem jeziku in sicer Šturov „Orol Tatránski", koncem 1846. leta pa so se porodile Hurbanove ,Slovenskje Pohladi". Oba ta lista prebujala sta slovansko^samozavest med Slovaki, oba sta poginila v burji 1848. leta. „Orol Tatránski" zamolknil je za vedno, „Slov. Pohl.' pa so oživeli zopet v polovici 1851. leta. In dandanes imajo „Slov. Pohlady" hud boj za svoj obstanek in proti madjarskemu nasilstvu. Ker pa je ta mesečnik velike vrednosti za širjenje narodne zavednosti med Slovaki, zasluži vsestransko podporo. „Slovanské Pohlady* izhajajo v zvezkih po 8—9 tiskovnih pöl in stojijo za Avstro-Ogersko za vse leto 5 gl., za pol 1. 2 gl. 50 nč. Naročnino sprejema uredništvo v Turč. Sv. Martinu (Turóc-Szt-Márton). Nemecko-česky slovník. Za pomoči četnjch odborniku sestavuje dr. Jos. V. Sterzinger. Pfehliži prof. dr. V. E. Mourek. Tískem a nákladem I. Otty v Praze. Sešit 17. (St 633-672) od „da-...« do „Dichter-..." in seš. 18. (Str. 673—712) od „Dichterei« do „Dupf-.Cena se-šitku 40 nvČ. Lomenice chalup na Chrudimsku. Pñspévek k seznání stavitelství lidového ve vychodnich Óechách. Popsal a na-kreslil Ant. Šolta Vydáno pécí kuratoria prumysl. musea pro vychodní Cechy v Chrudimi. Nakl. Št. Pospišilova zeté, v Chrudimi 1894. Cesky katalog bibliograftcky za rok 1893. Nové rady roč. V. Sestavil Jos. Springer. Nakladem spolku českych kníhokupeckych učetnich, v Praze, 1894.J Českd knihovna zábavy a poučeni. Vydává ustrédní spolek českveh profesora, porada Fr. Bíly. Čis., seš. 2. a 3. Památky archeologické a mistopisné. Ked. Pič. Díla XVI. č. 7 a 8. Véstník Matice Opavské, vénovany kulturnim a védec-kym potrebám slezskym. Nákl. Matice Opavské v Opavé 1894. Knihovna narodni Ottova Laciná. Seš. 47. završuje Náladové povídky in pričenja „Povidky". Napsal Felix Téver. I. V. Beneie Trebizskiho Spisy shrani. Dil IX. Z ruz-nych dob. Poíadí trétí. Sešit 75. Cena 16 kr. Nakla-datel F. Topič v Praze. Kakor se vidi, je to ceno izdanje dospelo uže daleko. Jednácty rok Narodného divadla. Napsal Fr Ad. Šubert. Nakl. družstva Nár. divadla v Praze. 1894. Kolendár pañí a dlvek česk ch na rok 1895. Nakl. J. Otty, v Praze 1894. Zahrdnčna. Puvodní román z Prazskeho života o Mi rosi. B. Kuneše. Nakl. Al. Hynek, v Praze, 1894. Nova zbirka slovansk^ch pohád povésti. Sestavil K. V. Rais. Illustroval E. Zillich. Sbirky spisu pro mladež. Vlast a Sv št, č. 7. Nakl. Fr. Šimaček, v Praze 1894. Srbah, matice zábavy a védení. Roč. XXIV. Č. 4—6. Slavin žen českych. Dil I. Od naj starši ch do znovazrozeni naroda českčho. V komisi F. Šimdčka, v Praze, 1894. Ruská knihovna. Anna Karenina. Roman prab. Lva N. Tolstého. Preložil Jaromir Hruby, II. vydání, seš. 1. Nakl. I. Otto, v Praze, 1894. Dejiny češki literatury. Napsal Jarosl. Vlček. Seš. 4. Nakl. jednoty ceskych filologu, v Praze 1894. Znamenito delo! CKynjbenu epaMaruujcu u noJieMuntcu enueu Byna Cree/). Kapafiuña. Kuir>iira I (^pataBHO H3flaH>e). Eiiorpaji; 1894. IIlTaMiiapHja KpaaeBiiae Cpönje. Cieña for. 1 65. — II. mara. Uaeiia 3 ÄHHapa V tej drugej knjigi so Vukova dela od 1818. do 1835. leta in to: Predgovor prvemu iz-danju srbskega pesnika. Srbska gramatika. O drugi objavi III. knjige Ljubomira v Elizijumu. K napomenam St. Ziv-koviča na Ljuhibratičeve prevode. Recenzentom izleta 1821, Odgovor Dobriču. Prvi odgovor Jovanu Ranitoviču. Pismo Dimitriju Frušiču. Drugi odgovor Jovanu Ranitoviču. Dodatek k sanpetrograjskim zravnitelniin pesmicam. Osobiti ogledi bolgarskega jezika. O npaeonuey u unrepuyunu/uju. lipe/por KftHaceBHO-yMCTHHMKoj 3ajeAHiimi no,HHeceH 8. anpHJia 1894. oa Jtpa. JtyóoMiipa He^iiha, npo$. Bea. HIkojk. Cena 30 nvč. MajiopyccKiíi ribcuu npeiwyinecTBeHHO ncTOpiriecKi«, cočpaiiHHa bi EKaTcpHHOCJiaBCKOH ryóepmii bi 1874—1894 r. XapLKOB'jj 1894. r. -žfss jieKV/iu no reopiu cjioeecnocTu. EacHa, noc.io-Bima, noroBopKa. A. lIoTeóna. XaptKOBt 1894. r. II,. 1 p. 35 K. — CMUJieucKiü, aTHorpatjuifecKifi cCopmiKT. Bwir. II. OTÓ. 1894. Tozom n ero nepeunctca cl ji;py3taMH. MaTBiieBi. Cn6. 1894. C. 1 p. 50 k. JIcropuKO jvuTepaTypHbie onepKU (KpHJlOBt ŽKy-KOBCKÍH, EaTÍOIlIKOBl, IIVIIIKHiri,, II.ieTHeB't, IIoroaiiH't, $eTi). ü. MaHKOBT. CH6. 1895. Il¡. 2 p. rajiutt/ko-pycckivl BKcthukk, eaceMtcaiHun HCTOpiiKO-MTepaTypHHH ir nojiHTiiiecKifi acypHant. Izšel je zvezek za sept. in okt. t. 1. ter prinaša: HimepaTopT. AaeiccaHap III. (f 20 Oirraópa 1894 r.) — IoaHin. rpirropr.eRHiT, HajMOBiiHT, (1826—1891.) — nopaóoiu,eHÍe TajiHHHHH eBpeaMH. — Hau;ioHajibHoe B03posKji;eHie XopBariH. B rL — PyccKia Hapo^Htia yipea:ji,eHia bt. HpHKapuaTCKofi Pyca II. „Ha-pop,HHii Jíomí. bt. .IbBOBt". — CoBpeseHHLie rajninKo-pyccKie iiiicaTe;iu: Eor^aHt An;ípeeBiiiri. ^'íi^hij,kíí1 — .Tpinut Bt niKOJii", pa3CKa3"B H31 ra.iunKO-pyccKaro Hapo^Haro óma. IlBaiia $paHKO. — V II. oddelku je „CarfccL«, književnost itd. V tej št. so vrhu tega ilustracije (Portret Naumoviča in slika njegovega letos postavljenega spomenika, portret Dedickega in tipi kmetov Prikarpatske Rusije). „rajinujKO PyccKiS BicTHHKT." izhaja kot mesečnik v Petrogradu in stoji na leto 5 rabljev, za pol leta 3 r. Adres: C.-Ueiep-óyprt, TopoioBaa ya., No. 15. Da je to izdanje dobro, razvidno je uže iz tega, da so avstro ogerski protislovanski, sosebno židovski listi uže pri 1. št. priobčili vsebino njeno z denuncijatorsko namero, dasi se drži pri opisovanju razmer in položenju stroge objektivnosti. V 2. št. kaže v posebnem spisu na židovski živelj Galicije; umevno je. da novinski Izrael bode odslej še bolj ovajal to izdanje, kar bode za-jedno ugajalo poljskemu plemstvu. Ilustrovani narodni koledar za navadno leto 1895. Leto VII. Uredil in izdal Dragotin Hribar v Celju. Cena brošovanemu iztisu 70 kr., eleg. vez. pa 1 gld. Poleg snovij na Slovenskem običajnih koledarjev (str. 1—55) ima tudi zabavni del; v tem so spisi: Fran Šuklje (s sliko) — Dr. Josip vitez Zhisman (s sliko). — Dr. Franjo Rački (s sliko). — Rajhenburg. (Slika na 1. strani). — Na Vezuvu. — Selitev Slovanov proti jugu. (Nadaljevanje iz dveh prejšnjih letnikov). Srb ■-Hrvati. Spisal S. Rutar. — Skendenberg (Juro Kastriot). Po Kačiču in drugih spisal Igo Kaš. — Kratke črtice o Slovencih. — Priobčene so tudi 3 pesni, katere je preložil A. Aškerc iz ruščine, in sicer: „Ahmet na minaretu". „Tat" (obe ruski zložil Vasilij L. Vjeličko.) „Naprej!« (Ruski zložil S. I. Nadson.) Spis o Fr. Šukljetu je nekak slavospev v prozi, in je tak, da le kvari obče mišljenje, kolikor se na podstavi dejstev zares snuje o tem Slovencu. Tak spis more biti oportunen jedino za oportu-niste in ne kaže posebnega vkusa, da se uvršča poleg njega spis n. pr. o Račkem, največem hrvatskem uče-. njaku, mislitelju in dejatelju sedanje dube. Od druge strani smo dobili še naslednjo oceno : Iznenadil nas je življenjepis Fr. Sukljeta. O njem pripoveduje, da ni navaden človek, da je v dosego višjih smotrov (1 ?) prišel v čudno nizko dotiko s svojimi tovariši, pa se je zopet visoko vspenjal" nad njimi Kot dijak je bil „preradikalen". V deželnem zboru kranjskem, zato potrebni terminologiji, rabil je zopet slovanske knjige; vrhu tega so mu pomagali slovenski učenjaki, ki so v lingvistiki in jezikoslovju strokovnjaki. Tako je dobila knjiga tudi gledč na jezik obliko, ki kaže na napredek slovenskega slovstva. Jugoslovani izvestno takega dela še nimajo; zato to knjigo priporočamo izo- kjer sedi od 1. 1883, je .preneizmerno veliko storil v braženim Slovencem, Hrvatom, Srbom, in med temi na korist domovini „Pozabil je" pre na profesorja'in se .........:1 zanimal za davek na žganje ; pozneje je pre dosledno in z uspehom proti vladi in proti nasprotnikom . bojuje se pripomogel slovenskemu narodu v parlamentu do precejšnje veljave. Boj za Dolenjsko železnico kaže „železen značaj*. Omenjajo se tudi njegovi znanstveni spisi v „Letopis Matice Slovenske" ter drugod. V za slugo se mu šteje, da on lahko občuje z ministri in s tajnimi svetovalci in s preprostimi seljaki. Če trezen človek čita to kolobocijo, ne ve, ali bi se bolj čudil predrznosti, ali pa bedastoči, ki je pod-stava temu spisu. Mislimo, da ni nobenega treznega človeka ne v Slovencih ne v Nemcih, ki so opazovali Šukljetovo javno delovanje, da bi ne prišli do prepričanja, da je le lastna korist njegova gonilna sila. Niti konservativna niti pokojna napredna stranka slovenska, niti krščansko-socijalna z Luegerjem in Liechtensteinom na čelu ne mara zanj. Ljudje, ki jih omamijo lepo doneče fraze, so se mu klanjali, in žal, da je mnogo takih. Žal, da Slovenci toliko gledajo na prazno besedičenje in ne skromno tiho delovanje. Mi smo tega mnenja, da je g Š. radi tega postal dvorni sovetnik, ker je znal slovenske poslance razkrojiti, in je njih večino pridobi^ za koalicijo. Žal, da imajo Slovani povsod takjh ljudij, kateri rojakom sovražnika privedo za hrbet. Suklje je prototip vetrnjaskega koristolovca, kateri je neizmerno škodoval narodu. Praško „Politiko" so o pravem času 1. 1885,'svarili, naj ne piše za njegovo izvolitev v državni zboiv pa vse zastonj. Z Račkim vred Šukljeta opisati v isti knjigi, je prava blasfemija. Mene bi sram bilo poleg takega življenjepisa sploh kaj spisati za Hribarjev koledar. Štajerskim Slovencem, ki so za „Matico Slovensko" prvi zložili 2000 gld., ki so ustanovili „Slovenski Narod",- ki si na tihem snujejo svoje narodne dome in posojilnice, pač ni 'treba v nebo povzdigovati ljudij, od katerih se obračajo celo resni Nemci. Zato zavračamo z gnjusom tako početje. Saj je „Domovina" hči istega očeta ob Savlni o ruskem caru pisala isto tako, kakor „Neue Freie Presse". Poljski „Przeglad" pa celjska „Domovina" naj stopita v zakon! „Gluhonemi". Pod tem naslovom smo v 23. št. naznanili novo slovensko knjigo, katero je spisal gosp. Rudež, učitelj gluhonemih na Goriškem zavodu. G. Rudež je poznen kot mnogoleten praktičen in spreten učitelj gluhonemih. Za to knjigo pa se je teoretiški še posebe pripravljal kakih 10 let. On ni proučeval samo knjig, ki se dostajejo učenja gluhonemih, ampak tudi veča in obča znanstvena dela, ki dajejo podstavo teoriji in metodi tudi za pouk gluhonemih. Takd je mogel zasnovati zares strokovno delo, katero se razlikuje od običajnih navodil in drugih za šolo sestavljenih kompendijev ali tečajev. Da bi pogodil pravo tudi slovenski, prvem mestu učiteljstvu obojega spola in svečenikom, ki v obče potrebujejo takih navodil. Na uzburkanom moru. Pripoviest iz pomorskog života Napisao Emin. Čisti prihod namienjen je družbi sv. Cirila i Metoda. Tiskara Dolenc u Trstu. 1894. ,Dns Immobdar-Bech' in Bosnien und Herzegovina* Von dr. Josef Posilovič. U Zagrebu. 1894. Tiskom in ua-kladoj Antuna Scholza. Cena 1 gl. 80 nč. Zanimivo je tudi za lajika, ako spozna zemljiščne oduošaje v Bosni in Hercegovini, kjer so v kreposti turški zakoni. Ta temeljito sestavljena knjiga bode potrebna vsakemu pravniku tudi zunaj zasedenih pokrajin. Pisatelj primerja tamošnje zemljiščne odno-šaje z odnošaji nekaterih evropskih držav, potem navaja nekatere zakone turške vlade, govori o posesti itd. Knjiga je zanimiva tudi zaradi tega, ker poučuje o odnošajih v teh slovanskih pokrajinah. Die Aussöhnung zwishen Maggaren und Slaven. Von Julius Rimler. Pressburg. 1894. (Originaltext im Francösischen erschienen m der „Nouvelle Bevue", Paris, 1. Dec. 1894.) O vsebini več v bodoče ; knjižico Slovani laskavo ocenjujejo. Ijistnica uredništva,. Dobili smo zopet raznih spisov in pesnij; poslednjih ne moremo priobčiti vseh v svojem listu; zato brez zamere. — Hvala iskrena vsem sotrudnikom in tem, ki blagohotno dopošiljajo raznih prispevkov. — Z novim letom bodento zopet posojevali razne liste in knjige proti povračanju poštnine. — Ti, katerim se je zavlekla celo leto Dimitrijevičeva ruska slovnica, dobe jo začetkom novega leta, ali pa se jim vrne denar. Nasovetovali bodemo pa, kake slovnice naj se naroče, ako bi ne-došle Dimitrijevičeve. - Ti, katerim ne moremo brzo odgovarjati, naj ne zamerijo; storimo svojo dolžnost tudi nasproti njim. — Vsem sotrudnikom in somišljenikom želimo srečnih praznikov in ugodno novo leto ! ---- Listnica. Vilko Mar. u Zagrebu. Ritam je priposlanih nam pjesmica izvrstan, izvanredno milozvučan. Vi ne govorite istinito, pjevajuči, da Vam pjesina „po trnju plazi". — Kima nije u poeziji glavna stvar. . Dr. Fr. Oporna ja upravništva. Stare dolžnike prosimo, da poravnajo do novega le'ta svoj dolg. Popravki k 22. št. „SI. Sveta" : str. 427 v pesmi: „Ehst. an a" v 3. kit. 3. v. čitaj : noriiaw; str. 426, pes. „Hirt", 3. kit. 3. v. čitaj : CaoBeHen,!., 6pan,; str. 431, b, 9. v. sp.: Na Solno-graškem n. Štajerskem. — K 23. št. v pesmi „npoeKK.", 2. kit. 1. v.: KpMaHfflKH ne KpnaHuiKH; v „Rusk. drobt" zadnji odstavek čitaj : samoupravna n. samouprava, potem samostafaoj n. samostatnoj. Str. 449: „Cpncice njecMe" stoji v 1. in 2. kit. .lvjh n. ajčh, t. posl. kit. čitaj : „iipucaoHaxy". „SLOVANSKI SVET«'izhaja to/m 25. dan vsakega meseca. C7na~mulc za celo ^o 4 gld » P°1 leta lS?ir Ža dijake in Hudske učitelje stoji celoletno 3 gld. 60 kr„ poluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr. - Pos.umcne številke po . Aan« % Zunaj Avstro-Ogerske na leto 5 gld. - Naročiiina, reklamacije in dopisi naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu, ulica Molin grande /.-p., št. 2 (konec ulice Stadion)._____ ^ Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik: Fran Podgornik. - Tisk tiskarne Dolenc.