Leto IV., štev. 57 V Lfubljani, petek dne 9. marca 1923 roStrifi» ptvttVrfM Posamezna Rev. stane 1 Oln lm|« Ott 4 rtutraf. Sune Mtočco lo— Din ta icozemstvo 20-— m Ogla« po tarifa. Uredništvo: Hütt»»*«*, eeata st lS/t Telefon it. 71 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. (Jpravnlétvoî LjablUna. Prešernov« ai. it U Telet it. 36. Podružnice: _ Maribor. Barvarska alie* it. L Tet it 72. Celi«. ¿Uebssndr. Račun pn poita. čeko». uvoda štev. l\MX Ljubljana. 8. marca. Predvojni nemško - avstrijski režim je dopustil le malo političnih cradnikov, in med njimi zlasti pičlo j? bilo število sposobnih starejših io venskih upravnih fitnkcijonarjev. Na |>rstih etie roke si mogel med Umi našteti one redke može. ki so v obstoječih težavnih razmerah ostali zavedni narodni ljudje, pa tudi dejansko pokazali, da imajo smisla za kulturne gospodarske in socijalne |fOtre-širokih krogov našega ljudstva. Sled starejšimi upravnimi činovniki » Sloveniji stoji nesporno na prvem rnettu veliki župan dr. Vilko B a 1 -ti 6. V politično - upravni službi na Goriškem si je s svojim uradovanjem, s svojo inicijativo in energijo in svojo dobrohotnostjo pridobil srca naših Primorcev tako. da ga imajo še danes vsi, ki so imeli ž njim uradnega posla v najlepšem spominu. Med vojno je bil dr. Baltič [»klican na službovanje v Črno goro. V Cetinju je bil namestnik civilnega guvernerja. Kdor p oče vedeti, kakšno je bilo njegovo delovanje v okupirani deželi, naj vpraša črnogorske poslance, narodne voditelje. ljudi iz srede naroda, Rešil ie življenje premnogih Jugoslovanov pred avstrijsko - madžarskimi visiica--'ii. sj»asil je na tisoče in tisoče zapuščenih žena in dece gladu in pro-uada. Ko je bilo treba v jugoslovansko ministrstvo za notranje posle postaviti prvovrstnega strokovnjaka, je bil poklican dr. Baltič. Prevzel je vod-ivo slovenskega oddelka in se lotil težavnega dela z vzorno energi"o in vztrajnostjo. V težkih materijalnih pllikah. ločen od svoje družine, je vztrajal na svojem mestu, ko so mno-drugi obapavali in podlegali raz-rocrarn. Sloves vzornega nepartizan-¿kega slovenskega uradnika v Beo-iT?idu je v prvi vrsti Bal tiče va za-¿'liga. Užival je respekt in zaupanje pri vseh svojih ministrih, demokratih :n radikalih, ker dr. Baltič kot uradnik ne pozna strankarstva. Njegovi '¡ergtji in vnetemu iz dejanske ljubezni do domovine izvirajočem debi .s je zahvaliti, da je ravno na polju : rlitične uprave državna administracija kmalu premagala težkoče, ki v r.ekaterih drugih resortih še do danes zadržujejo redno funkcioniranje državnega aparata. Njegovo imenovanje za deželnega predsednika v Ljubljani, začetkom 1. li'21.. je bilo dokaz zasluženega priganja in zaupanja. Baltičeva doba jj bila doba vztrajnega in sistematičnega dela v deželni upravi. Kmalu ro [»renehali začetni, iz političnih r.a-;-ibov izvirajoči napadi in tu<'i naj-apjši nasj rotniki mu niso nikdar od--?kali sposobnosti. objektivnosti, ■iiergije in f>oštenosti. Njegov prirojeni demokratizem mu je pridobil simpatije v naiširših krogih naroda. Po sprejetju ustave je bil dr. Bal ii<5 predestiniran kandidat za novo .resto pokrajinskega namestnika. Takrat je pridrvel iz Prage Ivan Hribar, kateremu je kot pc»-.laniku odbila >:,idnja ura ter je s svojimi širokimi ':'jmolei in spretno zasnovanimi intri-pami potisnil drja. Baltiča na stran. Pomisleki proti Hribarju pa so bili i'«1;o tehtni, da mu je bil dr. Baltič pndejan kot podnamestnik z nalogo, r a j>azi na strokovno vodstvo politio-r»? administracije. In medtem, ko je pokrajinski namestnik. prilasteč si samolastno na-Jov «kraljevega» namestnika in «mi-r^tra» uganjal svoje nastopne burke v fantastični, od njegoveira krojača .^konstruirani zlati unirormi (oboje so morali potem izrecno prei-oveda-.je dr. Baltič vztrajno in skromno vršil svojo nalogo. Kmalu so se sadile kopičiti od namestnika povzročene afere, ki so resno spodkopavale * uro v poštenost naše domačo uprave i', njeno avtoriteto. V tem neznosnem ■¡v^ožajn je bila za široko javnost fdina tolažba, da se delovanje gosp. iiiibarja avtomatično bliža svojemu Koncu, ker ga novi zakon o splošni driavni upravi izključuje Imenovanje drja. Baltiča za velikega župana je pomenilo za Ivana Hriba-^ občuten poraz. Naenkrat je stal r-cleg niega mož, neodvisen o 1 njegove volje, pošten in čist značaj, ki j? ^o^el globlje in svobodnejše pogle dati, kaj se godi okoli njega. Priti je moral na krmilo korupcijski radikal-«!"i režim, da se je posrečilo odstra-riil iz službe uradnika, ki je bil airen-*ti na potu . . . Tako je padel pni naš politični aradnik in zmaga je na strani onih. katerim .ie državna oblast v prvi vrsti kupčijski predmet, državna ujnava pocIovni komptoar. če kedaj, potem je Ivan Hribar to- Naša delegacija prejela nove insirukcife VELIKA NAPETOST OB KVARNERU. Sušsk, 8. msrca. I. Sinoči pozno zvečer je prejel predsednik naše delegacije dr. Rybar nove instrukcije iz Beograda o nadaljnem postopanju na opatijski konferenci. Se zvečer je obvestil dr. Rybaf o tem predsednika konference, senatorja Cuartleriia, ki Je nato sklica! prihodnjo sejo za danes dopoldne ob 10. Za današnjo sejo Je vladalo ogromno zanimanje med vsem prebivalstvom Opatije, Reke in Sušaka. V hotelu «Reglna» so se zbrali vsi novinarji. Seja pa Je trajala komaj četrt ure, ker se Je izkazalo za potrebno, da se posvetujeta najprej obe delegaciji vsaka za sebe. Ta posvetovanja so se vršila dopoldne in popoldne. Člani delegacij odklanjajo vsako Izjavo o položaju. Za zvečer Je sklicana zopet plenarna seja konference. Beograd, 8. marca. Danes od enajstih do štirinajstih se Je vršila v ministrstvu zunanjih poslov seja rosvrtovalne komi-ije za razmejitev z Reko. Seji je predsedoval dr. Matko Laginja. Delo ekspertov. Sušak. 8. marca. r. Dočim se v Opatiji nadaliujejo posvetovanja paritetne komisije, kenferirajo na Reki že'ezniški eksperti TestadorI, Seguranza, Popovič in Dcrocco o ureditvi prometa. Italijanski železniški eksperti so se posvetovali danes z ekspertom za sistematizacijo Ih-ke, Adazziicm. Delovanje podkomisije je zelo živahno. General Mazzuceo Je danes posetil sejo podkomisije, nakar Je skupno z majorjem Massijem obšel vso obalo. Informiral se Je tudi o zadnjih incidentih na Reki in izdal stroge odredbe za vzdrževanje reda na RtkL Nove francoske zasedbe na desnem bregu Rena PRED OKUPACIJO DORTMUNDA. - V PORUIIRJE PRIHAJAJO NE« PRESTANO NOVE ČETE. v Bochum kompanif» Marokancev. Ker Italijanska p oro čila o Barošu SLUŽBENI KOMUNIKE O SEDMI SEJI PARITETNE KOMISIJE. Trst, 8. marca. L Listi poročajo iz Opa tije: Delegat Gentili se je včeraj ob 1. uri piioldne m ni! iz Rima, kjer je poročal trruistrskemu predsedniku o d9lu farit.ti« komisi.e. Takoj po njegovim prihodu re je italijanska delegacija sestala k seji, na kateri je izjavil Gentili. da Hi ssolini povsem soglaša z zad.za-njem ital janske komisije, in je sporjčil njegove iustrukeije glede nadaljnjega zadržanja. Današnjo sejo paritetne komisije je vse napeto pričakovalo. Dr. R.vbaf je povedal, da pričakuje iz Beograda brzojavnih instrukcij, kar je vzbudilo pri Italijanih veliko pozornost. Ker brzojavke vse popoldne ni bilo. se je kljub temu otvorila seja ob 18.115 in je trajala •15 minut. Koncem seje se je izdal nastopen komunike: «Danes je bila peta seja pantetičn« komisije. Navzoči so bili vsi delegati ter glavni tajnik Casati. V začetku seje je predsednik komisije sen. Qtiartieri v imenu svoje delegacije potrd i svojo izjave, ki jih je v soboto dne 3. marca dal Jugoslovanom v odgovor na njihovo re7er-vo. namreč, da je Italija z izvršeno evakuacijo ugodila zahtevam santamarghe-ritske pogodbe, ki govori edlr.ole o izpraznitvi Sušaka. Ugotovil je, da bi od-ovarjalo santamargheritski pogodbi In bilo neobhodno potrebno za nadaljevanje pogajanj, če se obenem razpravlja o vseh še nerešenih vprašanjih, danih v § 2 pogodbe, ki «o politično in tehnično med-seboj vezana. — Predsednik delegacije SIIS je izjavil, da na more dati nikake izjave in da si rezervira odrovor za prihodnjo 6ejo, ker še ni dobJ novih instrukcij iz Beograda. Preden se je seja zaključila, je komisija odobrila neke odredbe glede mejne trgovine med Reko in Sušakom. Te naredi» predvidevajo zaželjene olajšave za trgovanje med obema krajema». Medtem nadaljujejo na Reki svoje de Io železniški eksperti Pestadari, Sicuran za. Deročo in Popovič. Tudi podkomisija ekspertov na Reki pridno dola. General Maz7ucco se je danes informiral o radnjih incidentih in dal nekaj ukazov glede v?drževanja javnega reda. Danes sta se sporazumela susaški policijski načelnik in predsednik reške vlade glede modalltet prestopa meja kakor tudi glede vzpostavitve prometa med Iieko in Sušakom. IZJAVE POSL. GIUNTE. Rim, 8. februarja. L Tržaški dopisnik lista «Gioniale di Roma» je vprašal poslanca Giunto, kaj misli glede vprašanja Baroša. Giunta je izjavil: «Kar se tiče dr. Rvbafeve trditve, da je Mussolini Jugoslaviji priznal pravo na Baroš. se mi zdi, da Mussobni take ali podobne izjave nikoli ni dal. Gotovo je treba spoštovati pogodbe, čeprav so jih sklenili drugi, toda treba je pomisliti, da je la-šistovska vlada revolucionarna vlada In da Ima vsaka revolucija svoje pravice. Ce damo Baroš Jugoslaviji, tedaj Reka nikoli ne bo imela miru in bo v večnem vojnen stanju, ker že danes dviguje hr-vatofilski element svojo glavo proti nam». Berlin, trarea. ». Kakor javlja «B. Z. am Mittag» so Francozi pričeli danes veliko akcijo proti Dortmundu. Zasedli so glav r i kr-lodvor, mestno hišo in razne policijske revirje. Na glavnem kolodvoru so odstranili nameščence in potnike, ki so se nahajali na kolodvoru. Kolikor ee da presojati položaj, nameravajo Franeozi s svojim postopanjem doseči, da zaplenijo žele7nlški material. Danes ob 2.30 popoldne so Francozi pri Reinfahre prekoračili Ren ter zasedli Rkeir.au, predmestje Manr.heima. Francoski oddelek je štel približno 120 do 130 mož. Sedaj napredujejo proti mostu. Essen, 8. marca. j. Francozi so danes izvedli novo ekspedicijo proti Dortmundu. V zgodnjih jutranjih urah so močni vojaški oddelki vkorakali v mesto ter zasedli glavna poslopja, predvsem hiše brambne policije. Smer nadaljnjega prodiranja je naperjena proti mestu Bannu. Tudi proti Bochumu so se dauee pričele neve akcije. Berlin, 8. marca. j. Kakor poroča «Berliner Tageblatt». je danes vkorakala je mesto sedaj ie eo teden odrezano od zunanjega sveta so merodajne oblasti pri generalu Orvju protestirale proti bloka-di in se nameravajo obrniti na ameriške, ga poslanika v Berlinu. P01NCARE BO NADALJEVAL SVOJ EKSPOZE. Pariz, 8. marca. t. Kakor poroča «Rs publique Française», bo Poincare jutri v drugič govoril pred odsekom ta zunanje zadeve ter nadaljeval svoj govor o zasedbi Poruhrja, ki ga je pričel pred 14 dnevi. Pri tem bo govoril tudi oznavnjo. da sedi v pozi državnika in veledostojnika na namestniškem mestu oni stari Hribar, ki navzlic marsikateri simpatični gesti v mlajših letih, nikdar ni mogei zadušiti v sebi značaja svojega pravega poklica. Visoki položaji, ki si jih je v Jugoslaviji znal priboriti, ro mu bili vedno v prvi vrsti podovni položaji. Iz dobe predvojnih gozdnih špekulacij je prinesel v Jugoslavijo skomine po ogromnih šumah in ministrovo za šnme in rude je njegova ideja, katera ni bila izjieljana do konca, ker je Hribar s svojo kandidaturo pri sestavi prve jugoslovanske vlade propadel. Dobil je od Pašiea praško ■ o-slaništvo. Takrat je naša legacija" v Pragi dobila značaj prave treovske agrnitire. kjer so se sklepale kupčije in so se snovali dobičkanosni posli. Prišlo je celo do famoznega boja med r.ašim poslaništvom in našim konzulatom, kateremu se je zdelo poslovanje poslaništva na trgovskem polju nekoliko «odveč». Končno je posegla vmes češkoslovaška vlada s prijateljskim v E.segrada . . ; • Na vrsto je prišla Slovenija. Trgovska tabla se je f»reseli!a iz Prage na Bleiweisovo cesto. Javna tajnost je. da se Ivan Hribar z vnemo in energijo tudi tu posveča poslovnim rade vam. Njegova afera s VVindisch-•rrttzom je v bistvu poslovna stvar, v kateri je brez pomislekov zapostavil narodne in državne interese svojim šjickiilaci.iam. Pokrajinsko namestni-štvo je danes firma, s katero kalknli-njo velepridobitniki vsak na svoj način. Eni rezervirajo akcije, drugi računajo s provizijami, v zatišju se za gospoda aktivnega političnega šefa poteraiine najde tudi mesto upiavnega svetnika, zlasti če je dotično r>odjetje registrirano drugje in ne ravno v Ljubljani. S tem poslovnim nnziranjem so druži nesposobnost za velike naloge uprave in partizanska prUtranost ki skuša doseči svo;e radikalske vzore s sredstvi terorizma in korupcijo. Tako nam predstavljata Baltič in Hribar dva t "na državnih npravnikov. Mnogim se zdi obupno, da zmaguje ti»> Hribar nad poštenim, kvalificiranim, vestnim in sposobnim služabnikom države. Ta zmaga je le trenutna. S padcem režima, ki hoče strmoglaviti v prepad radnje ostanke zdrava uprave, bo nričelo ozdravljenje* Beograd, 8. marca. p. Nocoj ob 23. uri je odputoval v Banjaluko s posebnim vlakom predsednik vlade Nikola Pašič; iz Banjaiuke potuje v Ljubljano, kjer priredi v nedeljo radikalsko zborovanje, li Ljubljane bo Sel g. Pašič najbrže še v Dalmacijo. Spremlal ga bo minister ver Ljuba Jovanovič. ki je že zjutraj odpotoval v Zagreb, kjer se bo v soboto pridružil g. Pašiču. Po današnji seji glavnega odbora demokratske stranke je odpotoval predsednik narodne skupščine d.. Edo Lukinič v Kraljevieo in se do volitev več ne vrne v Beograd. Zaradi tega ga je kralj včeraj sprejel v avdljencu Dr. Lukinič je vladarju poročal o notranjem političnem položaju, predvsem pa o nasiljih, ki jih vrše radikalni policijski organi nad demokratskimi somišljeniki. Ljuba Davldovič 6e pojutrišnjem vrne iz Vranje v Beograd, kjer se udeleži velikega zborovanja demokratske stranke, ki se vrši v nedeljo. Današnja «Pravda» priobčuje na uvodnem mestu članek ministra Svetozara Priblčeviča o radikalskem režimu. Pribi-čevič očita in dokazuje Pašiču, da je na Hrvatskem dopustil akcijo Radiča in njegove stranke, ki vrši nasilja proti državi, proti državnemu edinstvu in proti državi edino zvestim demokratom. Danes je dospel v Beograd Gligorije Atanasijevid, demokratski poslanec, da protestira proti nasilju policije, ki stoji v službi radikalcev. Po izjavi poslanca Atanasijeviča vlada v Južni Srbiji pravcato obsedno stanje. Noben državljan ne sme potovati brez policijske legitimacije. Seveda radikalno misleča policija ne mara dajati legitimacij demokratom, da bi jim na ta način preprečila agitacijo med ljudstvom. Poslanec Atanasi evli je poslal predsedniku narodne skupščina pismo s prošnjo, naj pri kroni glede ra.-dikalskih nasilij protestira, Beograd, 8. marca. p. V nedeljo "dne 11. marca ob devetih, pri rede nezavis-ni radlkalci-Protlčevci ▼ hotelu «Pariz» veliko zboiovanje. Na tem zborovanju bo govoril Protič. «Radikal» pozivpa ves somišljenike, naj te zbora polcoštevilco udeleže. . „ NEMCI LN RADIČ. Beograd, 8. marca. n. «Deutsches Volks blatt». organ nemške stranka v Novem Sadu zopet vehementno. napada Radiča slede njegove dvolične politike napram Nemcem. Dočim je Radič Čudovito Siro-kogruden napram Nemcem v Vojvodini in jim zelo mnogo obljublja, nastops proti Nemcem na Hrvatskem in v Slavoniji povsem drugače, zaradi česar tudi vojvodinski Nemci ne verjamejo njemu. ... ; Orientsko v^rašanie Pariz, 8. marca. L Informacije iz Carigrada pon-čajo: Če?-a7 angorska «knp ičiaa ni sprejela gos;> idarskih klavzi-.t -p te ".avnVa namero odgoditve vprašat:-a MosuLv je vendar pricavljena primati na zopetra pogajanja za mir. «Agînce Uavas» trdi, če bi angorska vlada i>r'.l loži'a sprejemljive pred'oge, da bi 'na fiancoeka vlada pripravljena, te predloge proučili in v primeru, da bi se dalo rav pravljati o njih, bi se eventualno tudi vzpostavila mirovna pogajanja v Lau-sanni ali kje drugje. Čsiki parSamsnt Praga, 8. marca, j, Poslanska zbornica je včeraj popoldne v odsotnosti vse opozicije sprejela v drugem čitanju zakon za zašč.to republike Opczicionalni poslane! so se udeležili šele današnje popoldanske seje, na kateri so bili po!eg zakona za zaščito republike »prejeti tudi nekateri drugi zakoni, med njimi tudi zakon o medsebojni prpvni pomoči med Češkoslovaško in Nemčijo, ki se je sprejel brez debate. SPORAZUM MED NEMCI IN FAŠISTI NA TIROLSKEM. Dunaj, 8. marca. j. Kakor javljajo poročila iz Inomosta, so se med Nemci in fašisti končala pogajanja, ki so se pričela v Rimu. Kakor poroča «Tlroler An-zeiger», so se zedinili na nastopne točke, ki jih je Italijanska vlada odobrila: Italijani zahtevajo lojalno priznanje italijanske državne avtoritete. Nemci se morajo odreči vsakega Iredentlstičnega gibanja, kar se mora Izrecno poudariti v nemških listih. Z druge strani obljubljajo Italijani, da bodo spoštovali nemški jezik in vse nemške običaje. Nemško gospodarsko življenje se bo pospešilo in promet se bo izbeiišai USODA KAROLYJEVEGA PREMOŽENJA. Budimpešta, 8. marca. j. Danes dopoldne Je pod vodstvom vseučiliških profesorjev delegacija univerzitetne mladine izročila vladi prošnjo, naj je kenfiscirano premoženje grofa Karolyja vporabi za dijaške svrhs Vojni in finančni minister sta obljubila predložiti celokupni vladi tc željo, ki jo bosta podpirala. Borza dne 8 marca Zagreb, devize: Dunaj 0.I4O5 - 0.1415, Berlin 0.49 — 0.50, Budimpešta 3-55 — 3.45, Bukarešt 48, Milan 477.50 — 48CV London 470 — 473, Newyork 100 — 100.75, Praga 300 — 3C2, Pariz 608 — 612, Svlca 1885 — 1887.50 Varšava 0.125 — 0.222, valute: dolar 98 — 99, franki 610, madžarske krone 3.20. lire 470 — 472.50, elekti: Ljub. kreditna 220 — 225, Praštediona 1125 — 1135, Sla venski 102.50. Slov. eskomptna 160, Ljub. strojne tovarne 162, Trb. premog-jkopna 75C — 775. Ceogrsd, devize: Bukarešt 47. Berlin 0.50 — 0.51, Dunaj 0.14 — 0.1424, Ženeva 1870 — 1900, Pariz 595 — 610. Milan 475 — 4SO, Newyork C8.50 — 99.50, London 463 — 465, Praga 295 — 305. Curili: Berlin 0.0275. Newyork 536.25. Lcndon 25.19, Pariz 32.40, Milan 25.42, Praga 15.95, Budimpešta 0.175. Bukarešta 2.50. Beograd 5.43, Sofija 3.10, Varšava 0.0120, Dunaj 0.007475, avstr. krene 0.0075. Praga: Dunaj 4.575. Eerlin 176.24.. Rim 163, Beograd 35.25, Budimpešta 114, Pariz 207.50, London 160.75, Newyork 34.10, Curih 636.75. Berlin: Dunaj 26.89, Bud mpešta 633, A".ilan 92.567, Praga 57.855, Pariz 118.203 London 91.271.25, Newyork 19.351.50, Curih 361.593. Beograd 13.650, dB n s r ? « c?r? » ~ V soboto zvečer ob 8. PP5 ŠTRUKLJU za kolodvorski in koli-zejski okraj. Govorita dr. Puc in dr. Ravnikar. PRI KAVČIČU za Šentjakobski okraj. Govorita dr. Krämer in dr. Triller. \ nedeljo dopcidan ob 18. PRI SOKLICU za trnovski okraj: govorita ravnatelj Jelene in dr. V o-dušek. ^arsifesS^eliskl z&er «c^redmh javnih namešcensev Protest državnih nameščencev proti partizanskemu terorizmu. Ljubljana, 8. marca. Danes zvečer se je vršilo v veliki dvorani Kazine nrvo manifestacijsk • zborovanje Naprednega bloka v Ljubljani, sklicano od javnih nameščencev in vpeko-Jenccv, ki je bilo sijajno obiskano. Zborovanje je otvoril. dr VI. Ravniltar, ki je po kratkem uvodnem govoru podal takoj besedo kandidatu za narodno skupščino, prof. Josipu Relsnerju. Viliarno pozdravljen je bivši ljubljanski narodni poslanec pedal najprej poročilo o svojem uspešnem delovanju v bivši skupščini. Vodila ga je vedno «amo stvarnost in se ie skrbno izogibal demagogije, ki so se jc posluževali mnogi drugi samo iz golil: strankarskih namenov. Akoprav je bil kot poslanec demokratske stranke odgovoren samo demokratskim volilcem, ie bilo njegov delo posvečeno celokupnemu javnemu nameščenstvu, pristašem vseh strank in so bili vsi deležni sadov njegovega dela, čeprav ni prišel povsod dovolj razumevanja, ampak za hvalež-i~;st celo demagoške izpade. Stvarno in brez vsake demagogije hoče biti njegovo celo tudi v bodoči narodni skupščini. Glavne smernice njegovega programa bono: uzakonicnie službene pragmatikc, p-eureditev zakona o draginjskih dokla-d?h in odprava maksimiranja. Javnemu r-^meščenstvu mora biti zasigurana popolna politična svoboda, da ne bo na nrilost in nemilost izročeno partizanstvu. Pcisnerjev govor je bil sprejet z viharnim odobravanjem. Višji revident luž. žel- Gregorka je na-v -.ie! ne!;aj drastičnih primerov pogubo-"T.. Ko je Izpregovoril o nasilni upokojitvi velikega župana dr. Baltiča, prizna-»rga izvrstnega neravnega uradnika, je vncrilo po vsej dvorani: «To je škandal! Sramot?.!» Nato je narodni socialist Bavdck oči-to' kandidatu Reisnerju, čegar izredno marljivo delovanje sicer popolnoma pri-z ia, da se je poprej premalo brigal za riije uslužbence in da bodo zato ti iz maščevanja glasovali proti njemu. (Klici: Ni res! Nekaj nižjih uslužbencev pa plo-Bavdcku.) Prof. Reisner je v odgo-' r navedel drastičen dokaz, da so vodi-r-iii nižjega uslužbenstva v Beogradu iz .. ■'.e demagogije stavili take predloge, da Jih sami niso smatrali resne. S tem sc ■vari samo škoduje. On se hoče pri svo-'■^•n delu ozirati na blagor vseh name-•-:enccv, upoštevati pa hoče tudi vedno -jie možnosti, do katerih more iti dr-iava. Kdor od države kaj zahteva, ta "-ora glasovati tudi za kritje, sicer je v-ak uspeh nemogoč. (Viharno ploskanje 'a klici: Proč z demagogijo!) Ob 22. uri je predsednik dr. Ravnihar •"ključi! krasno uspeli zbor s pozivom, -i vsi javni nameščenci združijo svoje : sove n a svojega najboljšega zagovor-r.i-:a prof. Reisnerja. "r.-. T. ii r»l:o k? * tort". napadeni zopet trifs <.iLo so ss vračali iz Eole na SrtSaku na Reko. Fašisti so jim odvzeli kn;ice, jih javno sežgali. dijake pa pretepli in opljuvali. In vse to pred očmi ka-rabbiiierjev. Giunta liočo očividno izzvati kake konflikte, da bi bil tako položaj naše komisijo otežkočen. — ediomale d' Italia» poroča daljo iz Benetk, da so tamkajšnje oblasti ustavile z munici.io in orožjem nato-vorjeni prrnik «Vibila». ki je itnel dovoljenje, da pelje orožje za Portugalsko. List pravi, da je bil parnik ustavljen zato. ker je bil njegov tovor določen za neko jadransko luko. ki ni italijanska» Osi sa BsroI m Snšak, 7, marca. Jtozultat dosedanjih posvetovanj pa-' ~tr,e komisije v ¡0|»tiji kaže, tía se ■i o uscKli Carosa in Delte vnel med ' ■'¡ijansko in našo vlado hud in dol-: trajen diplomatičm boj, ki nam prinesti nova težka razočaranja, i lijani namreč nikakor ne namera-• ■o odnehati in smatrajo izpraznitev '•?a?:a za popolnoma zadostno. Pred-1 •-"mik paritetne komisije senator v arueri ie na peti seji imenom itali-; ; .ke vlade izjavil: «Izpraznitev S.i-: -;iï3 Je v smisla odredb, nahsjaicčib ■ v santamart-herliski konvenciji, ki i íco in določno govore samo o izpraznitvi SuSaka, popolnoma zadovo-\',;va.» Predsednik naše delegacijo tir. l-ybaf je odgovoril, da z ozirom na to, r Se nifo dospela nadaljna, navodi-. vlade, vztraja pri svoji izjavi z '.'je 3. marca, da izpraznitev S:t"aka r- pcpclca. pač pa si pridržuje pravl-< i. da poda na prihodnji sgj; paritetno komisije novo izjavo. Dosedanji režim med Sulakom in -•ko bo trajal torej ves čas pogajanj ■ . je iz Italijanskega gori navedene-i uradnega komimikéja o peti seji • ritetne komisije razvidno, da stoji ' diianska vlada na stališču, da se Baroš in Delta ne evakuirata : - obnovitvijo prometa med Reko Jugoslavijo. Nasprotstvn so torej ■nejšnja. vendar pa se bodo posve-vanja kljub jugcslovanski rezervi v ■ ■ rašanju Delte in Baroša nadalje- ■ '2. foda medtem. ko italijanski o?<-r..dni krogi ie vedno naglaSajo. da mora sjvoraznm doseči prijateljskim r rions, pa'se vrže na Reki neprestano novi uanadi fašistov na naše dr- Ssja eeSfslsesa občinskega sveta Celj?, 8. marca. N.i včerajšnji seji občanskega sveta po je župan dr. lirašovec uvedoma v lepih besedah spominjal umrleja dr. Ivana Tavčarja kot pisatelja, človeka in ljubljanskega župana, ki ie županoval mostu vzorno v najhujših vojnih časih. Izrekel je imenom celjsko občine sožal« pokojnikovi rodbini in ijub!'ar.?ki občini. Pre-čital je zahvalo gospe dr. Tavčarjeve, ter omenil, da sta zastopala mesto Celje pri pogrebu župan in uradni predstojnik nad komisar Subie. Kot namestnika obeh predsednikov volilne komisije za narodno skupščino se določita za prvo volišče župan dr. lirašovec, za drugo volišče podžupan Žabica r, kot člana volilne komisije iz občinskega odbora za volišče I. Strupi in Fon (namestnik) in za volišče II. Švigat in Gobec (namestnik). Ponovno se sklene odprodaja vojaških objektov vojnemu erarju ter sc določi na podlagi uradne cenitve za posamezne objekte prodajna cena. Glede odplačila se predlagajo vo-iaški oblasti razne olajšave ter se določijo podrobnosti glede realizacije tega sklepa. Z ozirom na to, da mestna občina zaradi povišanja plač mestnih uslužbencev 113 bo mogla kriti svojih izdatkov iz proračuna, so sklene uvesti občinsko davščino od prirastka na vrednost nepremičnin v slučaju prodaje po skali, ki bo ugotovljena v dotifni narod-bi, kakor jo pobirata že Ljubljana in Maribor. Razpravlja se nadalje vprašanje zidanja nove stanovanjske hiše, ki }e zadelo vsled vahitarnih razmer pri realizaciji na velike te/koče. Razni nasveti so bili odkazani odsekom v ponovno študi-ranje. S tem jo bil dnevni red izčrpan. taino. Kolikor bo gosp. Paíié pripeljal v sol>oto poz r.o zvečer. i?Tj «trogoMittV.i: pi.ierrrtra: btbflogTaflja. — J. .V. irifcnuirani, -je izhaja dvakrat na mesec, stane na icto lirt r.VB in *e naroča v Zagreba, Morav-: ska ulica SO. parskega napada vsak aa tri leta težke leče. Po svetu Spori — Konferenca brJtiških držav. V Union Žižkov v Zagrebu. Ker je Hašk ponedeljek 5. t. m. se je v Helsingforsu, 1 opustil svojo prvotno namero oditi za velikonočne praznike na turnejo v inozemstvo, bo Zagreb za te praznike imel priliko, da vidi eno najboljših čeških moštev. Union Žižkov, ki je za Sparto In Slavijo danes najboljše češkoslovaško moštvo, bo igral proti liašku in Concor-dijL Lep uspeh v metanju kroglle je dosegel šele dvajsetletni Clarenče Houser iz Kalifornije, ki je kljub svoji mladosti vrgel kroglo 14.98 m. Svetovni rekord drži desedal Ralph Rese s 15.54 m. Pri olimpijskih igrali v Ativcrsu je Fincc glavnem mestu Finske, otvorila gospodarska konferenca baltiških držav. Posvetovanj se udeležujejo Finska, Estonija, Letska, Poljska in deloma tudi Lit-vanska. Konferenco vedi finski zunanji minister Svenola. — Nstnški državni predsednik Ebcrt ie obiskal veliki sejem v Lipskem — v zrakoplovu. To je menda prva tovrstna vožnia državnega poglavarja v Srcdni! Evropi. — Nemški poslanik v Parizu dr. "teyer, ki je za časa francoske okupacije Poruhrja na poziv svoje vlade osta- : PünhöliO zmagal s 1-t.Sl m. vil Francijo, je umrl te dni na kirurgič-ni kliniki v Monakovcm. Dr. Mayer je bil rodom Cavarc. Leta 1920. ga je nem- j ška vlada imenovala najprej za odprav- • Zveza nastavljcncev denarnih zavo-nika poslov, pozneje pa za svojega po- dov in velepodjetij naznanja članstvu, da slanika v Franciji. Dr. .Mayer ni bil dip- je umrl član g. Ivan Lenart, uslužbenec lomat po poklicu, temveč administrativen Hipotekama banke v Ljubljani. Pogreb Obfavs uradnik in parlamentarec. Bil je izvrsten poznavalec francoskih industria'nih razmer, vsled česar ga je neniika vlada imenovala za svojega zastopnika v Franciji. Vzrok dr. Mayerjeve smrti so bile neozdravljive želodčne otekline. Politične beležile + Sestanek zaupnikov demokratske stranke na Vrhniki je bil sinoči izvrstno obiskan. Odzvali so sc vsi ¡«vabljeni zaupniki — do 30 po Številu. Pokazali so popolno cnodušnosl in je gotovo, da bo naša stranka tudi na Vrhniki pri volitvah precej na predovala. -f- Kandidati za mesto velikega ."npana. Radikalci so postavili svoj ternoprcdlog za mesto velikega župana v Ljubljani. To sc je zgodilo zato, er je nastal ljut boj med pretenden-ti. Končno se jo posrečilo izločiti nekatere kandidate ter omejiti njihovo šievilo na tri najstarejše radikale 11 Slovcnačkoj. ki so že več mesecev prepričani, da je NRS najidealnejša stranka, ter vsled tega predestirirani za šefe politične uprave. V terno so sprejeti: primo loeo mariborski dr. Graselli (pred drjem. Lukanom, ker sc je že svoj čas trudil, da bi se vselej na mesto drja. Ploja), sccundo loeo direktor dr. Lukan (pred drjem. Pfeiferjem zaradi izredne marljivosti in ker jc že imel priliko na lastne oči viJeti Pašičevo brado), tertio loeo o okoli imenovanja razvila prav živahna bitka. Vodstvo slovenačkih radikala zahteva od Hribarja, da svoj predlo? umakne ter se pridruži volji naroda. Predlogi ?edaj čakajo na g. Pauča, da odloči. 4- Pačič na aTitaciii. Včeraj so ie r.-lpeljal ministrski predsednik Paiič > posebnim vlakom v Banialuko. A ;ri-tacijsko ¡»tovanj? ga voili preko Za-rc-ba v Ljubljano Pašič |iotu,;e s posebnim vlakom, pred katerim se vozi i/.vidniea, kakor pri dvorskih vlakih, i^eboj ima celo krdelo agitatorjev in močno četo deloma uniformiranih, deloma prcoblečonih žandariev in detektivov. + Pašid v LJubljani. V nedeljo pride v Ljubljano Nikola Pašič. Treba je poudariti, da ne kot predsednik vlade, temveč kot predsednik tadikalske stranke. Govoril bo na 7.1 orovnnju, ki ga radikalci sklicuje- okoisivo Sokol v Šiški ie priredil v soboto v dvorani g. Valjavca domačo čajanko, ki je potekla v splošno zadovolinost številno zbranega članstva In Sokolstvu naklonjenega občinstva. Sodelovali so: šišenski kvartet, sestre Gognlova, Jezer-škova, Engelmannova, Kovičeva in Ba-rova ter bratje Gogala. Sih.erl, Femc, Burja in Lebcn. Zbrani so vse izvajane točke sprejeli z velikim aplavzom, ki je bil tudi v polni meri zaslužen, saj je nu- se vrši danes cb 16. uri izpred dvorca. Člani se vabijo, da se pogreba poinošic-vilno udeleže. — Odbor. * Pisarna Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani ter Pokrajinske zveze se je sedaj preselila na Dunajsko cesto 17/1 ,kier dobijo hišni posestniki potrebne informacije od 4. — 0. ure popoldne. * Za Borštnik-Verovškov nagrobni spomenik so darovali: po 200 Din: g. Leopold Kovač; po 100 Din: «Jugoslavija», splošna zavarovalna družba, «Slavonska banka», «Jadranska banka», Balkan. Trgovska banka, Stavbena družba d. d.; gg. \V. Fischer, Joža Rohrman. Iv. Knez, Medič - Rak >vc ¿i Zanki, Ant. Krisper, J. Maček, Iv. Jelačin, Peter Kozina; po 50 Din: Indus, Kavarna Central, Te.xtilia, Orisni, Alko, Obrtna banka, za- dila čajanka vsled tega umetniškega spo 1 družna banka, g?. A. Volk. Kmet & Co., reda res krasen užitek, kakor jih ima ! Slachta, C de Grcgoris, Lojze S!a-Šiška malo. Sokol je lahko zadovoljen s ! n°vec, G. Možina, F. Pogačnik, D. Brač- to prireditvijo in želimo le, da bi mu jih sledilo še več. Prosveia Linhltenska drama Petek, 9.: Zaprto. Sobota, 10.: «Othello». Izv. Nedelja, II.: ob 15. «Madame Sans Gene». Izv. Ob 20.: «Ugrabljene Sabin-kc». Izv. Ponedeljek, 12.: «Za pravdo in srce». E. Liiiblianska opera Petek. 9.: «Vrag In Katra». C. Sobota, 10.: «Toska». B. Nedelia, 11.: «Vrač in Katra». Izv. Ponedeljek, 12.: Zaprto. Mariborsko slcdrlišče. Petek, 9.: «Urli, grof celjski». B • Shakespeare — Zupančič: :OtheT!o». Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Pre-šernova u!ica 54. Broš. 19 Din, vezana 21 dinarjev. Z ljubljanske opor-. Pri predstavi Dvorakove opere «Vrag in Katra» v petek dne 0. marca poje vlogo kneginje gdč. Sfiligojeva, vlogo hudiča Marbuela g. Zupan in vlogo Luciferja g. Pugelj. — V soboto večer sc poje namesto napovedane «Jcnufe» opora «Tosca» na isti red iB). Dramatična šola «Udruženja gledaliških igralcev» v Ljubljani je pričela z drugim semestrom. Poleg dosedanjih gg. predavateljev prično s predavanji še gg. prof. Koblar, arh. inž. Krcgar in akade-mični slikar Vavpotič. Ličarjev koncert v Zagrebu. Dno G. marca je priredil naš rojak prof. Ciril Ličar v Zagrebu klavirski koncert z istim sporedom kakor par dni poprej v L:ul!jani. Zagrebški listi ugotavlja o soglasno. da je Ličar poleg Stančiča in Gcigorjeve najboljši jugoslovanski pia nifctT Beethovnova V. sinior.ija. Beethovnova V. sinfonija spada med največje glasbene umotvore v svetovni glasbeni literaturi. V samih Beethovnovih delih zastopa ona poleg IX. sinfonije, naiodlič-nejše mesto. Duševno vsebino sinfonije e skoro nemogoče opisati, saj je znano, da je bistvo glasbe tako skrivnostno, da se začen a njeno bogastvo ravno tam, kjer pojmi in besedo popolnoma prestanejo. V. ginfonija je najideainejše delo umetnika misleca, ki Je gledal in občutil svet v vsej njegovi notranjosti. V sin-foniji se zrcalijo vsa čutila v vseh spreminjajočih se fazah. Tako veselje in žalost, upanje in zaupanje, notranja raz-dvojenost in tiha udanost, drzen ponos in ijubeznjivo hrepenenje itd. Skladati je začel Beethoven to svoje delo ravno v letih lPflO in 1801, l:o se mu je vedno bolj pora;ala skrb, da bo popolnoma ko, Pinter & Lenard, H. Suttner, F. Čuden, Auk. Agnola, Rosner & Comp., Sever & Comp. Prvi izkaz 2S22 Din. Skupaj 5522 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala! *Udr. gled. igralccv. Drugi izkaz. * Dražba mestnih njiv. Mestni magistrat ljubljanski nam sporoča: Dražba mestnih njiv v zakup, ki je bila zadnjič preložena, se vrši v torek, dne 13. marca za njive za Bežigradom in ob gramozni jami na Vodovodni ccsti; v sredo, dne 14. marca v Koleziji, ob Zeleni poti in cb Ljubljanici na prostoru bivše vojaške plavalnice; v četrtek, dne 15. marca, v Mesarici in Na smeteh; v petek, dne 16. marca na Klavnici in na Orlovcm vrhu. Pričetek dražbe ob 9. uri dopoldne na imenovanih njivah. Dosedanji zakupniki imajo prednost, če se dražbe udeleže in plačalo povišano 4kratno dosedanjo zakupnino. Radi gnojenja njiv traja zakupna doba 3 leta. io v Narodni dom. 7a zborovanje so oglasil. V tem času je začel z ustvara-izdana nosebna vabila ter bodo kot »jem V. sinfonije, katero je dokončal »tislušalci pripuščeni v prvi vrsti po- meseca dceembra 1S01. leta. Občinstvo lieiiski ortrani. Pokrajinska uprava ie opozarjamo na to znemenio delo, kate-otlrodila za nedelio koncentracijo pega proizvaja orkester Dravsko divui-vseh detektivov iz Slovenije v Liub- 0 na svojem sinfoničnem koncertu v Ijani. polesr teca se pripeli« s Padcem nondcijck dr.e 12. marca. _Prcdprodaja iz. B-oarrada četa Žandariev V civilu. i vstopnic v Matični kn!igarm. Uspeh shoda je torej žo v nanrc-j za-1 «Jagoslaver.s':a Njiva», marec. sigiiran. Nameravali sQ Pašiča vleči ?t. 5. Vsebina: Shakespearov «Hamlet» t-idi v Kranj in menda v Novo mesto, ¡n hamlctizcm pri Kranjčeviču (Dr. Dvor- Poroia LJUBLJANSKA POROTA. Ljubljana, 8. marca. Dober dan! Boljševlki so prišli. Takoj po svetovni vojni so bili napadi, vlomi in ropi na dnevnem redu. Izvršili so jih večinoma mladi ijudje, ki jih je vojna furija docela pokvarila in so jim zlasti boljševiške ideje popolnoma zmešale glave. S tega stališča je presojati tudi roparski napad, ki se je izvršil že februarja 1919 na Giincah, a so prišli storilci šele danes pred poroto. Vsi obtožene! so stari 20 — 24 let. Dne 19. februarja 1919 so se dclavec Franc Smuk, ključavničarski pomočnik Franc Oblak, ključavničar Josip Mani in ključavničarski pomočnik Franc Hcu-fel skupno z Janezom Scngerjcm, ki sc nahaja sedaj v zaporu v Vidmu v Italiji, sešli pri Ictičarici Anlcniji lluiiel na Giincah in se dogovorili, da izvrše roparski napad v sosedno hišo Ivane Cir-man, katere mož jc bil takrat še v italijanskem ujetništvu. Vedeli so, da ima Cirmanova okeli 30.000 K denarja. Pre-oblekli so se v cape. se maskirall in cd.šli na dc'o. Pri Cirmanovih so ravno povcčerjali in odmolili. Ko je prišla Cirmanova sestra Frančiška Sojer iz kuhinje v vežo, jo je Senger zagrabi! in ji nastavil na prša samokres z besedami: «Dober večer! Boljševiki so prišli! Boste dali kaj denarja?» Ko so prišli še drugi iz hiše, katero so maskirani neznanci | popolnoma zastražili, sc je Frančiška iztrgala in hitela po stražnike, nakar so ; neznanci pobegnili čez Gradaščico v Me- : stni leg in potem proti Brczovici, ne da i bi se jim načrt posrečil. Strast pa je pokvarjene mladeniče gnala kmalu k novemu činu. 2e dva dni pozneje so se zopet zbrali in odšli zvečer k hiši vinskega trgovca Vrtačnlka, ga klicali naj odpre, sicer bodo rabili silo. Vrtačnik pa sc jim je smejal za zaprtimi vrati ¡11 ni hotel cdpreti, nakar so odšli. Po štirih letih so se obtoženci v pijanosti sami izdali, nakar so bili aretirani. Vsi obtoženci so zanikali krivdo in tudi razpoloženje r.ckdaj ogroženih prič napram obtožencem je bilo dokaj drugačno, kakor leta 1919. Potrdile so sicer na-vendar Z ozirom na poročila o razpoloženju i nikovič); Neša književnost in njeni zgo- vedbe obtožnice vendar pa spomin na v teh kraiih so ra to namero o. Kosova* Seljačka ou- | Porotniki so zan-.kali krivdo Josipa nta drja. Sajovica. ki mu je v Beotrra-; na iz leta 1573 (Dr. Sišič); Pogled na j Marna in Franceta Heuf!a, ki sta bila du odkrito povedal, da se ho v Ljub-i zgodovino političnih strank v Srbiji (VU- ! nato oproščena, dočim sta bila Franc bani le blamiraL —, Ura prihoda sr.! kažin Petrovič). Umetnost; znanost; do- I Smuk in Franc Obkk obsojena radi v- MARIBORSKA POROTA'. Maribor, 8. marCJL Slovenska ciganska družba. V porotni dvorani smo videli danes pravo cigansko rodbino, toda čistega slovenskega pokoljenja, kateri pa se pre-j taka po žilah ciganska kri potepuštva in j neodoljiva sila po tatvini. Glavar družine je 35letni Alojz Lešnik, hlapec, nikjer in povsod doma in ponovno kaznovan radi tatvine in drugih sorodnih deliktov. Zadnjič je bil v zaporih mariborske kaznil-I nice lansko poletje, ko je odsedeval radi tatvine petletno težko ječo. Lepega dne , v avgustu, ko je pred kaznilnico kot ka-' znjenec kopal gramoz, ga je pograbila zopet neodoljiva sila in želja po širnem svetu; položil je motiko na tla in jo popihal čez polje.. Nekaj časa se je skrival in klatil po Slovenskih goricah. Sredi septembra pa se je spomnil svoje ljubice Ane Sinioničcve, s katero je imel nezakonskega otroka. Nekesa večera je potrkal na njeno okno pri posestniku Ku-iiarju v Zg. Voličini, kjer je služila Sirno-; ničeva in ta ga je seve z odprtimi rokami sprejela ter ga potem zalagala z jed-' ;o. Podnevi je Lešnik postopal in se skrival pred ljudmi po gozdovih, tuintam kai ukradel, ponoči pa Je pohajal spat na ! Kukarjcvo seno v hlev. Tuintam Je na-1 pravil Lešnik v družbi svoje priležnicc in i njenega lfeletncga sina Aleksandra Simo-: niča tudi ekskurzije v oddaljenejše kraje. Tako so n. pr. vlomili pri Vincencu Grafu v Radomeričaku skozi kuhinjsko , okno ter mu odnesli 10 tisoč K in še bla-| ga in jestvin za 62 tisoč K. Sedai iim je postalo v Voličini že predoigočasno in tako so se podali vsi trije v svet. Prišli so na Ptuj, prenočevali pod tujim imenom ter seve brez plačila zginili. Cez par dni so osrečili Varaždin, kjer so se tudi nastanili v' hotelu. Lešnika pa je kmalu prijelo do:notožje: tudi konkurenca je bila menda prcluida v Varaždinu in tako je ob trgatvi že zopet kradel po zeleni Štajerski. Na potu ca je spremljal mladi Aleksander Simonič. Nekaj časa ie šla po sreči. Ko pa sta na Humu obropala stanovanje posestnika Novaka ter pravkar odhajala z napolnjenimi culami,, so jih ljudje zapazili in drveli za njima. Simonič jc ušel. Lešnika pa so prijeli. Ko Simonlčcva ni dobila nobenega clasu o ljubčku, je tudi ona zapustila Varaždin z dolgom 700 K za prenočnino in se najprej odpočila v Ptuju pod napačnim imenom Terezije Filipič, kjer so jo končno tudi zasačili. Tako se je ta idilična dru-žinlca končno, ko so ujeli tudi Aleksandra, zopet znašla v skupnem domovanju, v ločenih cc'icah mariborskega sodišča. Danes so stali pred porotniki ¡11 se zagovarjali vsed cele vrste tatvin 'n številnih družili precrcškov in prestopkov, ki sc jih zagrešili tekom sladke «rajže» po miV domovini. Naši cigani tudi pri poroti ne zatale svojo rase: taje od kraja do konca vse. Kljub temu pa je Lešniku prisodil sodni dvor pet let težke ječe, Ani Simoničevi eno leto, Aleksandru Simoniču pa šest nicscccv. CELJSKA POROTA. Celje, 8. marca Nepojasnjen uboj. Radi hudodelstva težke telesne poškodbe se je danes zagovarjal pred celjskimi porotniki Valctin Hercl, oženjeni posestnikov sin iz Nezbiš. Razpravi ie predsedoval sodni svetnik Levičnik, votanta sta bila sodni svetnik Stepenčič in sodnik Bračič. Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Likar. Obtožcnca je zagovarjal dr. Juro lirašovec. Dne S maja 1922 se je pripeljalo ve? Nczbičanov v gostilno konzuma v Marči vasi. Med temi so sc nahajali tudi obdolženec, njegova žena Marija, brata Josip in Simon Drofenik in še nekaj va-ščanov. Hercl se je s svojo ženo vrnil domov pred Drolenikoma, ki sta sc vračala domov mimo Herclove hiše v družbi šele proti polnoči. Simon Drolenik je poklical obdolženca k oknu in se z njim razgovarjal radi sejma, ki se je imel vršiti drugi dan. Kasneje je stopil k oknu tudi Josip Drofenik, dn nagovori Hercla. ki se mu pa ni hotel oglasiti, ker sta se bila prej v krčini sprla. V iezi mu je zato Josip Drofenik znklical: «K... te gleda!» Ko je Simon Herclu rekel, naj bratu ne zameri, je obdolženec odgovoril: «Tebi ne zamerim, Jozlec pa bo plačal». Nato so se razšli. 2e po nekoliko-korakih pa je Josip Drofenik vzkliknil «Jezus, Marija!» Dobil je pri tem udarec z ročico po glavi in nato še po levi roki. Napadalec je nato vrgel ročico prof. Ker se Josip na klic ni oglasil, ga^ ie Simon začel iskati in ga naiel nekaj korakov proč na tleh v krvi in nezavesti. Josip ie dva dni kasneje vsled poškodse na glavi umrl. Simon Drofenik ]e treh . da je spoznal v napadalcu z vso gotovostjo obdolženca Herch ter da e shšal. da so se odprla vrata na zadnji strani obdolženčeve hiše. Priča J Gaberšck je slišal, ko sta brata Drofenik odhajala od Hcrclovcga -ioma Drofenik. Pred porotniki glavna priča Simon Drofenik ni mog-.l potrditi svoje prejšnje izpovedbe. Obdolženčeva žena in še dva domačina trdita, da Hercl sploh lii zapustil svoje sobe. Porotniki so vprašanje hudodelstva, oz. težke telesne poškodbe soglasno zanikali, nakar sc ie izrekla oprostilna razsodba. O: r**,*} f* ■r» ■ O lift LA ** VCSil * Masarykova proslava v Ljubljani »e je vršila v sredo zvečer v dvorani Kazine, kjer je priredil češkoslovaški konzul dr Beneš slavnostno akademijo. Udeležili so se je predvsem delegati na ljubljanski pravni konferenci med Češko in Jugoslavijo, dalje veliki župan dr. Baltič, pukovnik Vukičevič, ljubljanski konzuli in številno drugo občinstvo. Akademijo je Otvoril generalni konzul dr. Beneš z govorom, v katerem je po delih jugoslovanskih avtorjev karakteriziral Masaryka kot misleca in državnika. Govor je zaključila ovacija češkemu prezidentu in našemu kraljevskemu paru. V nato sledečem koncertu so Ii.t stopil i g. Slais in njegova gospa, prič. Zikova in g. Betetto, ki so vsi želi burno pohvalo. Sodelovala je tudi vojaška godba pod vodstvom gosp. ¿ii. Ccrina. Ves večer je potekel v najugodnejšem razpoloženju. * Zahvala skladatelja Viktorja Parme. Povodom jubilejske proslave G5-¡"•tnice rojstva in 401etnice delovanja T:a glaslK>nem kompozitoričnem polju sem prejel od različnih društev, kor-poracij in posameznih a-eb toliko brzojavnih, pismenih in tistmenih čestitk. toliko leiiih vencev in dragocenih daril, da mi ni mogoče izreči vsem osebno svojo zahvalo. Naj blagovolijo torej vsi, ki so se me spominjali cb tej priliki, sprejeti tem potom izraz m oje najiskrenejše zahval nosti. — Maribor, dne 8. marca 1923. — Viktor Parma. * Minister prosvete v Zagrebu. Ka ftor poročajo iz Zagreba, je prispel tja minister prosvete gosp. Miša Tri-funnvič Minister ostane nekoliko dni v Zagrebu ter si ogleda zagrebške kulturne institucije. * Izmenjava denarja v izpraznjeni Dalmaciji. Komisija finančnega ministrstva za izmenjavo denarja v tretjem pasu Dalmacije, ki so ga Italijani te dni izpraznili, je izvršila potrebne priprave in se prične sedaj zamenjava po določbah. Id so bile v veljavi za prvi in drugi pas. Do vsote 100.000 kron se bodo zamenjale 4 krone z.i 1 » zaradi ga režima, ki je zavladal j>od Vran5. svet ljubljanski stori svoje, da se zavarujejo interesi ljubljanskega prebivalstva. * Mestna zastavljalnica v Ljubljani ima tomesečno dražbo julija 1022 zastavljenih predmetov dne 15. marca popoldne * NeVaj za podmladUarje R;'cčega križa v Ljubljani. V nedeljo dne 11. marca pri- ki so sedaj tudi pristopili k Jugoslovanskemu Podmladku rdečega križa — umetniško predstavo v Ljubljani v Narodnem domu ob 18. uri. Ljubljanska mladež je pri-puščena h glavni preizkušnji, ki se bo vršila ob 13. uri proti nizki vstopnini. Ruske prijatelje bodo pogostile gojenke meščanske šole pri sv. Jakobu z izdatno pomočo osnovne šolo v Mladiki ter 11!. m. dekliške šc!e na Vrtači. Vsem tem požrtvovalnim malčkom in gojenkam. ki zasledujejo veliko in prekrasne cilje Podmladka rdečega križa, izrekam svojo prisrčno zahvalo ter jim kličem: Le vkup in skupno na delo! — Tajnica Podmladka rdečega križa. * Srena iz Stojadinovičevega povratka iz PreUmur'a. iz Prekmurja nam poročajo: Gospoda, ki se je gostila od nedelje do pondeljka zjutraj na radikalnem banketu v Murski Soboti in se nato s Sto-jadinovlčevim in Hribarjevim avtomobilom odpeljala v Maribor, je imela pri prvem avtu med Tropovei in Tišino defekt. Drucri avto je vozil z veliko silo. da ne bi mogoče dr. Pfeifer zamudil uradne ure. Zadel je pri tem v prvega tako. da je začel curljati bencin iz. re-zervarja. V sili so so zatekli v bližoo hišo in prosili za kako posodo, da bi rešili bencin. Dobili so dve umivalni skledi. Ko pa je bil bencin že na varnem, so pustili izposojeni posodi kratko-malo v jarku in io nato popihali. Res krasna hvaležnost napram posojevalcu. Pridite ša! * Gregorjev sejem v Kamnika, Kakor nam javljajo iz županstva v Kamniku, se tamkaj vrši v pondeljek dne 12. marca staroznan« Gregorjev sejem v običajnem ob-egu toiej tudi živinski sejem. * Porušena hrastniška šola. Tz Hrast nika nam poročajo: Na deželno vlado, višji šolski svet itd. je posla! neki A.-n prodaje porušene hrastniške šole Kot neprizadet gledalec poročam, da je Arn _ šel; mlad krojač, o katerem te po Ilrnst- com rndikalske vlade se bo podrl z. !n'ku splošno govori, da «Poslanega» r.i mrrvrimi drugimi tudi ta načrt radi- sestavil sam. pač pa je posodil svoje lovci v naših obmejnih krajih, mora biti enkrat za vselej konec. S pad- kslija * Izseljevanje v Ameriko. Tekom meseca januarja je p;"'o iz .Tii"-o0h-v>.ie v Ameriko le 301 pri«eljencc. Jugoslovanska kvota se torej leto-izčrpava prav počasi. V prvih sedmih mesecih tekočega fiskalnega leta ie ¡mo dolskeinu in trboveljskemu kaplanu, ki hodita kot kateheta vsak teden dvakrat pripravljat Jlrastnieanom razpor. * Predavanje v celjskem trgovskem društvu. V torek dne (i. marca je preda- j val ob pičli udeležbi celjski uradni pred- j stojnik, nadkomisar Subie jako zanimivo ,pTRT!jali ni mogel več umakniti. Podrla ga je na tU in mu zmečkala nogo. "jne^r nVn-u so v bolnici sicer takoj pngo odrezali, vendar pa jo kljub takojšnji zdravniški p' moči zaradi težkih n tianjih [m-ko-Jb ;V naslednjega dne unn. * PreteT na socialističnem sliotiu v Mariboru. Na tozadevno našo notico v «Jutru» od dne 6. marca nam sporoča g. Viktor Eržen, tipngraf v L udski tiskarni v Mariboru, da je notica netočna, kolikor se tiče njega. On da ni kandidat in se na omenjenem shodu ti 1 z nikomur pretepal. Ker smo se v tem tudi sami informirali, da so navedbe g. Eržena pravilne, jih s tem mrle volje objavljamo, da popravimo storjeno mu krivico. * Krvav napad. Anton Pustavrh in nje gov stric Josip Vreuk. oba delavca iz Ljubljane, sta v torek popivala celo popoldne. Vinski duh jima je zmešal glavo, nakar sta sc pričela prepirati in pre- Itepati. Ko pa sta se vsega tega naveličala. sta odšla vsak svojo pot. Pustavrhu j pa le ni dala žilica miru. Počakal je svo-i iega strica na Cesti na Loko, ga zgrabil i in mu prerezal z britvijo vrat. Vrenko-: va rana sicer ni zelo nevarna, vendar pa je morai iskati pomoči v bolnici. * Tatvine in vlom: v Beogradu. V Beogradu je bil od dveh razbojnikov napaden na ulici sluga ravnateljstva vojnega plena. Eden razbo'nikov ga je z boksarjem udaril po glavi, nakar bta mu odvzela 1000 Din, ki jih je imel pri sebi. in nakazilo na vojno odškodnino v znesku 4600 Din. — Pri Kosti Lukoviču. uredniku «Vremena», jc nekdo vlomil, pa ie bil neroden in prevrnil neko omaro: ker se je ustrašil, da ni s tem koga opozoril nase, je zbežal in ni s snbo ničesar odnesel. — Vlomljeno jc bilo da-l'e pri nekem tovarniškem strojniku, ki so mu odnesli prav vso obleko in peiilo. tako da mu je ostalo samo ono, kar je imel na sebi; strojnik ceni škodo na 12 tisoč Din. — Na beogra»ki pošti je neki poštni uslužboner. otvoril paket, vzel iz njega deset metrov svile, paket zopet zaprl in ga odposlal naslovljencu. Ta je tatvino zapazil in knu.lu so imeli nepoštenega poštnega tislužbenea pod ključem, ukradene predmete so našli še pri njem. * Čevlji domačih tevsrn Pefer Kozina C: Ko. z znamko «PcUo» so najboljši in najcenejši. Zahtevaite ilh povsod. Glavna zaloca na drobno in debehi: Ljubljana, Brce št. 20 in Aleksandrova cesti (t. I. * Načrt Ljubljane. Opozarjamo na današnji oglas anončne tvrdke Joso Zor-tnan. Ljubljana, Gledališka ulica 2. Novi stenski načrti Ljubljane so lično izdelani ter so dobe za ceno 7 Din v vseh trafikah, kakor tudi v glavni zalogi v Gledališki ulici 2 v oglasnem zavodu J. Zorman. G o s p o d a r s i v o §E ENA ZLA POSLEDICA POGODBE Z AVSTRIJO. (iz gospodarskih krogov.) Naša vlada je z Avstrijci sklenila pogodbo, po kateri nam imajo plačati Avstrijci naše terjatve iz časa pred 1. marcem 1919 z 32 odst. Iz te pogodbe je vlada izločila vse negotovinske terjatve, to je one, katere ne izvirajo Iz gotovih naložb. Kake krivične posledice Izvirajo Iz tega dejstva, naj dokažejo sledeče okolno-stL Številni naši zasebniki in denarni zavodi posedujejo velike množine vrednostnih papirjev, Izdanih od juridičnih oseb, katere Imajo svoj sede? v sedanji Avstriji. Vsi ti vrednostni papirji sc glase na staro avstroogrsko valuto, v kateri je zajamčeno izplačilo tako kuponov kakor tudi papirja samega v slučaju izžrebanja. Nobenega dvnma ni. da spadajo ti papirji pod določila člena 271 senžermenske pogodbe in da morajo dobiti posestniki papirjev, ki dokažejo svojo lastnino do njih za čas pred 1. marcem 1919, te papirje plačane najmanj a!-pari v naši valuti, kajti mirovna pogodba ne razlikuje med gotovinskimi in drugimi terjatvami. Navzlic temu jasnemu določilu pa le minister pravde dr. Markovič pogajanja o teh papirjih iz razprave izločil baje z motivacijo, da so to avstrijski papirji. To stališče je popolnoma napačno in krivično, ter moramo gospodu ministru najodločneje ugovarjati. Avstrijski zavodi, k; so zgoraj napomimne vrednot-nice izdali, so jih v zadnjem času začeli žrebati izven amortizačnega načrta in nalagajo zneske izžrebanih papirjev «za neznanega lastnika». Tako se je izžrebalo n. pr. vse komunalne zadolžnice nižjeavstrijskega hipot. zavoda, vse Bo-dcnkrcditlcse I. in II. emisije, štajersko 4cielno posojilo (katerega cn del bi morala seveda prevzeti tudi naša država), napovedano je celotno žrebanje posojila mesta Cclovec in Dunaj, itd. Vse to je bilo g. ministru dobro znano, a ga vendar ni motilo, da bi se ne postavil na nasprotno stališče, katero oškoduje samo naše regulativne hranilnice za 1? milijonov kron. Trditev, da radikalska gospoda v Beogradu ne razume našega položaja, je smešna; gospodje našs razmere tako dobro poznajo, da nas oškodujejo, sami pa pebašejo dobiček. Jasno je, da ie tako stališče nevzdržno in rodi proti radikalskim kolovodjem sovraštvo. Ncumevno nam Je, ka ko more A. Gabršček v Jutranjih Novostih pogodbo z Avstrijo, ki prinaša Sloveniji tako ogromno škodo, vladi pa s kupčijo Stcinbeissovih akcij uprav kclo-salen dobiček (podjetje, za katero da država 10 milijonov dinarjev se ceni preko 100 rr.llijcnov dinarjev), zagovarjati. Na hrbtih baražkih Slovencev, ki so pač edini v celi državi irteresirani pri poravnavi pred prevratnih terjatev z Avstrijci, sc ne sme dslatl kupčij. Prctesti naših gospodarskih korporacij proti pogodbi so povsem umevni in bodo morali roditi uspth. V juridičnem pogledu pripominjamo, da po našem mnenju niti ministrski svet, niti parlament ne more skleniti z Avstrijci pogodbe, po kateri bi bili oškodovani naši zasebr.opravni Interesi, pridobljeni po mirovni pogodbi. Vabimo pravnike, c!a v tem pogledu oddajo svoje mr.enje, kajti zadeva je za nas Slovence tako velikega gospodarskega pomena, da je ne smemo izpustiti z vidika. j 26.75, II. 21.75 — 23.75, ni. 13.75 — 20.58 I Seno se je tržilo po 175 — 200, detelja 225, slama 125 — 137.50 za 100 kg. Zagrebški žitni trg (7. t m.) Postavno vojvodinska postaja notlrajo: pšenica 437.50 '— 455, koruza žolta nova 24G — 275, bela umetno posušena 295 ' 305, rž 350 — 387.50, ječmen za pivovarne 325 — 350, za krmo 305 —- 315, oves 292.50 — 305, fižol 400 — 450, moka «O» 675 — 700, «2» 650 — 675, «4» 625 — 650, za krmo 225 — 250, otrobi drobni 170 — 190. debeli 250 — 260. Tendenca mirna. DOBAVE. Dobava moke. Pri Intendanturi Drav ske divizijske oblasti v Ljubljani se sklene 14. t. m. ob 11. dnp. pogidba glečs dobave 210.000 kg krušne moke (tipa 83 odst.). Predmetni oglas je v trgovski "m obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled TRŽNA POROČILA. NovosajJska blagovna borza S. t. m.: baška pšenica, ponudba 450. ječmen 315, oves 287.50, koruza, 6 vagonov po 235 — 250. za april 25 odst. blagajna ponudba 275, za maj 25 odst., 5 vagonov po 262.50, povpraševanje 268.75, moka «00» ponudba 650, «0» en vagon 646, otrobi brez vreč, 7 vagonov, po 152.50. Zagrebški sejem t7. t. m.). Blaga je bi!o dovclj. Od tujih kupcev je bilo mnogo Italijanov, ki so pa mani kupovali nego običajno. Cene za kg žive teže: voli II. 10.50 — 12.25. 11!. 7 — 8, bosanski voli II. 8.50 — 9.50. 111. 4.50 — 7.50, krave domače II. 9 — 10.75, III. 4 — 6.50. ml;.da živina 9 — 950, teleta I. 13.50 — 15, II. 12 — 13, svinje I. 25 — ■= Naša trgovina z Albanijo je po ukinjen ju nevtralne cone proti Albaniji zn^t no oživela. Zlasti Bitolj in Prizren živahno trgujeta z Albanijo. Trgovinska zbo-.-nica v Skoplju zahteva, da se zak!ju"i z Albanijo trgovinska konvencija. Uvažalo bi «e sirovine iz Albanije, a izvažalo t:a iz naše države kolonialno blago. Zal le. da so prometne zveze med obema državama slabe. = Zastajanje izvoza. Zboljšanje naše valute že povzroča zastajanje izvoza. Tako je prenehalo med drugim povpraševanje po semenskem krompirju v Sloveniji. ki je imel dobre izglede za izvoz. V velikih mneiinah pa .»e gre iz naše države ziasti iz Hrvatske perotnina. ki se izvaža preko Rakeka in Italije na j ve i v Francijo. = V zaščito naše grafične industrije. Kakor poroča'o iz Beograda, je Narodna banka poverila izdelavo svojih novih delnic nekemu grafičnemu podjetju * Italiji. Izgleda, da Narodna banka ne pozna naše grafične industrije, katero najbrž smatra za nedovolj doraslo, d a bi mogla izdelati n;ene delnice. Narodni banka je že zadnjič pri nabavi no p-odiikiom 7.1-sti južnemu sadju ter cvetju uvoz v Avstrijo. Pogodba naj tudi noiiiislirr-: prometne odnošajo med ob-? ma državama. t v v rti 1 Krma i za vile in nova industrijska poslopjs naprodaj. Tojasnila daje ALOMA (COMPANY, anenčna družba z o. r, Ljubljana, Kongresni trg 3. gfii ¥remensko l.mhljfiD». 8 marca 19-3 poročilo Liiiiili»»* 3(«> m nsd mnrien, ........ 1 r.ra; 1 ona/ovaiija ob Zrarui tlak Zrsrua tem r>er3!nr« Veter Oblačno 0-10 1'adaviue trm * ! ' Ljubljana . 7. 757 8 2-7 nerer obl&čno _ •f rt i Ljubljana . 14. 755 U 1U'2 |ug. »«h. y — ' Ljubljana . 21. 76« i 68 ser. rtu. 1» ■— /jtgren . . 7. '57-2 40 DrezTetra m — } j DeosraC . 7. 7Ô7-3 40 m t» — 'maj . . 7. /6T-H 1-0 seter »eč ja«mo — j i'nsga . . 7. Torb 10 brezretra megla 1-0 ! luoniost. . 7. 757 I 20 » ooiačuo 20 1 J V Ljubljani bsr.rrster nistenor. temner višo';«.. Soloce »zhaja ob 6 Ž7 *ab-ja oh 17-£ . vs^jra skunaj prišlo iz Jucoslnvije 0 temeljnih državljanskih pravicah po i 627-1 prijelieneev. doČim vsa Jetn.i | vidovdanski ustavi. Dotaknil se je na i kvota ki ie dovoljena za Jugoslavi-1 kratko človeških in državljanskih pra-' jo. znaša 642«. Zadnji ostankf kvote!™, kakor jih je proglasila Francija v prihajajo počasi, in 13. februarja je I revolncijski dobi, poročal o amerikaa-. ¿e vedno manjkalo 69 oriseliencev do' skih ustavah in razložit tako so iih pri-1 IZJAVA. Lastnik oglasnega zavoda: J. Zorman, • anončno in reklamno podjetje. Ljablja-1 na. Gledališka ulica 2, izjavlja, da je ! vsak nesporaz.nm med njim in g. Vladi- , mirom Slajpah-Mihajlovičem poravnan. ; G. VI. Slajpah-Mihajlovid je s početkom marca 1023 zopet zastopnik oglasnega zavoda: J. Zorman ter pooblaščen, potovati v interesu in v dobrobit zavoda. — Joiko Zorman. ciy^EMi mmmm POTPUiTii ceneî-- 'n traîn'ja co keks* usner.ol Kajàsiia verstvo proti vlagi i tr.rzza ! H. Zevaeoi ,,Krvavi kardinal" Zgodovinski roman XXV. tanais in njena osoda Skoraj isti čas sede pri <*o?-tilniŠ!ri Eizj pri «Lepi železarki» naši ananci grof Mau]uys, mojster borenja Trencavel in njegov vaditelj Montariol. V posebni sobici se^ie, streže jim ¡>a g«> ¿pod Verdier. Mau!uysov sluga, obenem sedaj njihov pomagač pri praznjenju steklenic. Gosje Rozalija, vdo-~a- Haudartova. lastnica in gostilni-'jfirka pri «Lepi železarki», jim je čila pripravila enega onih obodov, ki ¿n jih znali i>rij»ravj,jati le v tistih ve ¿?Iih jn ješčib časih, in sicer enega onih obodov, radi katerih je baš nje-ra gostilna slula [>o vsem Parizu in daleč naokrog. Naučila se jih je bila '■/! slavne francoske kuharice, slove-i-e v zgodovini. Ugete Grcgoire, nekoč lastnice slavne in zgodovinske gostil--e Devinniere; in na mizi pred našimi ■prijatelji je vonjal pečen fazan, obda:) i kakšnima dvema tucatoma pečeni!: ' repelic, potem zajec, pečen na rešetki, cela vrsta praženih «past», ter vina z «Zlate obale», in iz Saumurja. iz Eper:iaya v 8am|>anji in iz Španijo. Kajti v Parizu so že tiste čase vedeli. .da }e dobro jelo pol življenja in dn rj vseeno, naj bo slama, ali seno, da je polno ie čevo , . . Današnji kraljevski obed je bil zares dobra misel, in ta dobra misel je '-hajala od Roza i i je Houdartove, I Med lTauTuysem ia Roto. meč plemičem starega rodu in neprevisoko-Fudno. toda lepo hčerko gostilničarke, so se včasih i>ojavljali znaki povsem dobrega s|>orazuma. zlasti kar se tiče okusa. Ne on, ne ona nista mislila na ljubezen, pač na sta si zaupala in se drug na druzega zanašala. Če je kedaj Roza imela kakšne 6rčne bolečini, skrbi ali pomisleke, jih je zaujrla Mauluysu in iskala pri njem pomoči in dobrega sveta. Kadar je plemič videl, da se mu mrači dobra volja, je 1-oiskal razvedrila pri Rozi. Ni bilo dneva, da ne bi Mauluvs vsaj enkrat prišel k sloviti pariški «Brile Ferrun-niere». k «Lepi železarki», kljub temu pa večji del ča^a. ko se je nahajal tamkaj, ni govoril z Rozo, marveč se je zadovoljil s tem. da jo je od di-leč opazoval in pozdravil ob prihodu in odhodu, ali pa. kadar je prihajala po dvorani mimo njega. V takšnih slučajih se mu je približala ter kram 1,'ala ž njim vsa mirna in vedra. Vnašala ga je, kako mu gre in kaj dela. ali kaj druzega vsakdanjega, in on jej je odgovarjal redkobesedno, toda toplo in prijazno. To je bilo vse. V zadnjih dneh pa ga je dekle videvalo mračnega in resnetra bolj ko kedaj preje in je instinktivno siutilo, da ga vznemirja nekaj važnega, kajti zelo rerlkokedaj se je pripetilo, da bi bil .Mauluy* tudi na zunaj |«okazal, da mu kakšna reč dela preglavice in skrbi, to pot pa se mu je to videlo že jd daleč. To dolgem obotavljanju mu je dekle vendarle reklo: «Zdi se mi. gosj>od grof, da imate velike nevšečnosti . . .» «Zares. gosj>odična! Trencavel je neerMeriJ TAJW1 »J»prt m«n! «ow* Ir. tam obujiava. Iščem sredstvo, da bi ga ugrabil samotarstvn, ki ga bo že ubilo, in se jezim, da takšnega sredstva ne najdem . . .» «Ali si 6mem dovoliti vprašanje, gospod grof, kakšen je vzrok, da je vaš prijatelj tako nesrečen?» «Ljubezen!» nravi Mauluys z na gladom, kakor aa je omenil nalezljivo kupo. Roza se zgane, neprijetno dirnjena. Vendar pa molči in spregovori nekaj hipov nato. toda zelo spretno uho bi moral imeti, kdor bi zapazil v njenem glasu, da ni več tako veder, kakor pred trenutki, in da nekoliko trepeta: «Torej mu njegova izvoljenka nc vrača ljubezni?» Sladko jej odgovori Mauluys: «To najmanj . . . Toda Trencavel čuti, da ga loči od nje nepremagljiva ovira, nepremostljiv pre|»are-mngljiv zid . . . Ona je plemkinja. skoraj kakor kraljica, Trencavel pa . . . ni.» Roza se obrne živahno v drugo stran, k nekaterim častnikom, ki baš vstopajo in zahtevajo f>ostrcžbe. Nekoliko jo pobledela pri Mauiuysovih besedah, toda ne toliko, da bi bili Of»azili drugi. Misli si: Prav ima. Gospodična iz visokega plemstva se ne more omožiti z navadni« meščanom. In tudi mod dekleti meščanskega stanu in med plemstvom so zidovi, ki jih ni mogoče preplezati . . . Istega dne. ko prideta Corignan in 1'a.scasse iz svoje strašne ječe in pace. vidi proti večeru Roza Maulujrsa. ki jo pozdravi in potem sode na svoje navadno Razmišljala Je «ila med tem ča.»om o sredstvu, kako izvabiti MauJuysovega (»rijatelja Tren-cavela iz samostana. Sodaj stopi k njemu, kakor da ga hoče vprašati. kaj naroča. Potem ga zaplete v razgovor: «Veste li. gospod grof. da «cm dates do[>oInila petindvajseto leto?» «Vem. gos|xxlična. ker mi je znano. kdaj ste se rixlili.» Na Iet>em obrazu Rože se za hip pokaže izraz veselja. Mauluvs to vel Torej tudi vsaj malo misli nanjo! Njegov nekoliko hladni odgovor je njej najlepši |>oklon! «Jutri bomo firuslavilj moj roj.-tni ej, s čocrar popisom smo pričeii današnje poglavje. «Pri vragu!» vpije baš Montariol. stoji za mizo in vihti v desnici polno čašo. «Pri Bogu' Pri angeljih in pri hudičih! Pri vseh svetnikih!» In iz|>raziii čašo na dušek. «Kaj naj to pomeni, vaditelj?» ga vpraša Trencavel strogo. «Saj je že moker!» zablebeta sluga Vtrdier, ki sam jodva stoji na svojih nogah. «To je samo veselje, mojster!» rai- ls jr* STentarioT. «Včeraj sem rne glada!. kako obufiujt-te . . .» «In si naiulnil grofovo domačijo • svojimi kletvinami in vpitjem, da!» «To je bilo iz žalosti, mojster! Kaj hočete, pri mizi ali v bitki. jov*o>li t-cm enak. Zares [freklinjaJ sem. ka-l:or [>ogan. (Vstane in si iznova najiol-ni čašo.) Druge zgovornosti nimam, zato kolnem!» In zojiet izprazni čašo. nato sede. «Vaditelj!» mu pravi Mauluvs, «do» Iro si povoda!.» «Zakaj pa vi nikdar ne preklinjate, dragi grof?» ga vj>raša Trencavel. «Ker ne mislim na to. in ker mi ni treba. Pa iz tega še ne Izhaja, da nima Montariol takšne potrebe.» «Ne glede na to.» dostavi od zadaj Verdier, «da preklinjanje dela žejo in ;e zato nevarno, kajti žeje ne moreš »sak čas ugasniti, kadar bj se ti zahotelo . . .» «Kako. grof. ali dovoljujete tej šerni. da se vmešava v vaše razgo« v-ore?» «Zares, Trencavel.» pravj sedaj Mauluys s svojo običajno hladnostjo, «vča-ih imate čudne domisleke. Če se hočem razgovarjati z vami o tajnosti, se bova zaklenila v posebno sobico, če ja že sme Verdier prisostvovati rašim razgovorom, zakaj naj bi moral držati jezik za zobmi?» Pa. zakaj!?» povzame Verdier ia se zravna, kakor da bi bil ponosen, «kajti od onega dne. ko je gospod grof nedaleč od Paumura . . .» «Tiho, Verdier!» mu vikne sodaj Mauluvs. «Razlika, drogi grof, razlika . . .» hoče S bnedl t 01«. — Tr-o««H s^ietl, dosltov*^!«, *•. P'» ničn ne as SO beiedl j Ob., »eetlN nt^alinllh S t>«»dl S Din. — Pisca «s napi<|. a, ako • apraianlu prlložana riicfci ca odgovor, c—a Trgovski pcmožaik, ■T» censt, matn:faktariit in železninsr, ki govori slovrn ki, hr^a ski iu nem-ki ie«lk. z lepimi izpricevnl', odslužil že »«iake. išče službo. Cen;ene ponudbe ud Iran Smarc, I.joti .mer. 8t8 Kaproi&J dobra violina s škatlio in Dotami. Nasln» nore uprar-ciStvc «Jutra«. fc3J S&ho aeno 83.-» t balah vsako množinn odda takoj I.udtik IlerS.č, Ljubljana ca Friškurca. dre kleti. Lokal je primeren za tr^orca »li ohrtinka. Na- jemniški pogoji upodni. Si-slor r upniri «Jutra» Posor, trgovol % lesom! 1'rt.dam zemljište tik postaje bli'.n Celja, pripiaroo /a reakega s lesom trgovca ali ia btaibiJče. Naslor se izr« pri uprari «J.itra». 832 Premog in = cement «talno t zalogi pri Petrlč, Ljubljana Dunajska cesta 33. Tel. 3£8. SkladUče „Balkan". Sama » štiridesetih letih, držarns upokojenka, želi skupuo go-spod.irstfo s st rejšim, bolj s o gospodom, eveuttielun bi šla tudi za po8[Ki.f i njo. Pismene pouudbe pod «A. K », Maribur, godna nI ca 25/1.. »rata 9. 798 Upokojen S72 stražmojster srn žen tudi pisarniških poslov išče primerne službe. Ponudbe pod ,.Zaao>IJiv" na upraro «Jutra». 37 S kakor jopice, zimsko perilo, nogavice, rokavice v veliki izberi pri »v i). Mm nesl. R. Soss Ljabljaca, Mestni tr» štev. 19. ?-astnik In Izdalatelj Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik Pr. Brozovli Tisk Deiiške tiskarne, d. d v Liubiiasi. ? zalogi ,S;enskih reklamnih načrtov trgovsko - prometnih središč in kopališč kraljevine Srbov, Ilrvatov in Slovencev* ter se dobiva v vseh trafikah za ceno Din 7*—, po pošti Din 8'—, kakor tudi 7 glavni zalogi: Oglasni zavodi i. Zorman-evo anončno in rekhmno podjetje Ljubljana, Gledališka uhca 2. nt Trgovakl pomodalk, ¿ačetnik, rešč mešane stroke, želi plemeniti službo. rajsi gre r Ljubljano r spree-rijsku t goriuo ali tudi na deželo. Nastopi t 13. majem Ponudbe pio>i pod «S D > poiin ležeče Jesenice ob Sjri. Keata psapodlnje 'šio boljia gospa, le proti hrani. Gre tudi izven Ljubljane. Pouudbe pod «Zanes Ijiva» oa upraro «Jutri:?. Modistka 6e ipr-jme r družabni tro, s kapitalom 25 00) do 6U.OOO Uio. Priglasi pod «Zresra» na upraro «Jutra*. 8 >0 Enpim otroški voziček, športni, ereut. poman kljir Cenjene dopise prosim na upraro «Jutra- pud ,riabljeo' 811 !?a atanovanje S(X) e '-preime dija'i. (I'osebni vhuu, elektrirua luf ) Naslov pore uprava «J tra». Zasebni nradsik i:fe opremljeno soImj s p- srb-mm r bed. m za 1. april. Ponudba na upra>o «Jutra» pod «Soliilen». Pat tisoč kron 825 nagrade tj išče zc-nstra, z (jiispouom. r svrhu lepih -pf noležtsče Bled I. I ter zraven njiva v lepem in pnime nem trgu na Spodnjem Štaier kem se od Ia takoj v naicm. V hiši je relik trgor--ki lokal brez opr- me, dre sobi, kuhinja, dve shrambi in BZlad gospod. 824 iniclijenten. želi dopisnran:ft a gospodično v nemsk.-m 'e-zika. I'.ehs naj se nas.orijc pod «Pom 2VKI» na uprave «Jutra». 824 mt Za sl&botan otroke. Emtilziio ribjemu olja z gH-cerofosfati izdeluje lekarni Itamor v Ljubljani pn glavnem koloiiroru. Učitikonteiše za slai otn^ otroke kot sntno ribje olje. Vsak tedeu sveža. __-07 Pozor I Cese slske! Og'eite «i »eliko 7slogo otročjih vozičkov, droisoles. m^iorč-kov, ši aliiih s'r jev in pnevmatike «Tribuna» n-varna dvokriles in oiroskib voz čkov. Ljubljaua, iiarluvaka cesta 4. 79C Naicsnefša reklsriia le v maSih og??S!h! PomorsHa t^mlk ogencljo M. Bieiic Dunajska casta 33 pri „Balkana" razprodaja prvovrstno banatsko in bačko moko. korn;-o, pšenico, otrobt itd. na debelo in v po^nrznih vrečah. — Kupuja ali zamenjava rdeči fižol, krompir, ki