JgBLgrojgyp DISTRIBUTED TOPER PEMPT (No. M6) AUTHORIZED BYmjCT OT OCTOBHt 6. 1917, OH FILE AT THE POM oma OP WKW YOVK. h. Y. By Onto of the Pttnl. A. B. Buries P. M. Peg, Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja za celo leto........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto____$7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO. 137. — fiTEV. 137. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Entered as Second Class Matter, September 21. 1903. at the Port Office at New York, N. Y., undsr the Act of Congress of March 3, 1879. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. MT 75,000 Readers. TELEFON: 4687 CORTLANDT NEW YORK, MONDAY, JUNE 13, 1921. — PONDELJEK, 13. JUNIJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. AMERIKA IMA NOVEGA SUHEGA GLAVARJA HAYNES JE PREVZEL URAD PROHIBICIJSKEOA NAČELNIKA ZDRUZ2NIH DRŽAV — KRAMER JE OBRAZLOŽIL NAJBOLJ VAŽNE NALOGE. Washington, D C„ 11 junija. — Roy A. Havnes, iz Hillsboro, Ohio, je prevzel danes dolžnosti prohibicijskega komisarja kot naslednik John I Kramer ja iz Mansfielda, Ohio, prvega zveznega prolubirijskega ve!ik'ga duhovna. Rekel je, da sicer še ni formuliral svoje ^plošue politike, da pa je prinesel v svoj novi urad najboljše zmožnosti in vso svojo eneržijo. Ko je zapustil mesto, katero je zavzemal od 1. novembra 1919, uddr. Kramar formalno ugotovilo, v katerem ie obrazložil noremu komisarju ntkalrrc bolj važne probleme. Da olajša breme Mr. 1 iaynesa, je Mr. Kramer predlagal, naj *prejnu kongres postavo, s katero se mu bo dajalo avtoriteto, da omeji število zdravniških re-«-eplov za žganje. kal.'Vo lahko predpišejo zdravniki in množino i^a-i.ja. katero sc lahko -/deluje in importira in da : e prepreči uporabo i ga n j a v zdravilih, v katerih s«- je ponavadi up«.rahljalo alkohol. [ Prvi izmed problemov, s katerimi s«, bo moral pečati novi prohi-iirijski komi v« r. — ;e rekel Kramer, ho obstnjal v potrebi, da se ./drži organizacijo, k: bo lojalno vršila svoje delo. Čeprav je par prohibieijttkih uradnikov izdalo dano jim zaupanje, je večina vendar lojalna in poštena (Tisti, katerih še niso ujeli.) — Alkohol bo še vedno stal problem. — je rekel nadalje._ Treba je pospeševati proizvajanje alkohola v industrijalne svrhe in n.ituene, a isti alkohol ki je tako dragocen v industrijah, se kaj h.liko izpreineiii v zavžitno pijačo. — Mejni problem i, zelu resen. Pijačo *e neprestano utihotap-v deželo. To bo ostalo problem, dokler ne bodo zunanje vlade ta- ^ > prilagodile svoje postave, da ne bodo oiežkoeaie sosedom in prijateljem izvedenja po lav. 'Radi par prohibieij*kih fanatikov bi morale vse države izpremeniti svoje postave. To je višek megaloma-nije.) Nepostavno izdelovanje žganja in prav ;»esebno na jugu. bo ostalo še za dolgo časa problem. — Dviganje žganja in alkohola iz bonda s pomočjo ponarejenih permitov. To je bil eden naših največjih problemov, ki ni še rešen. — Krajevna in zvezna podpora zveznih oblasti je postala bolj uspešna. Narod, — je rekel Kramer. — se je v veliki meri prilagodil novi postavi in izpremenjenim razmeram, ki so bile posledica uveljavi jen ja te postave. To seveda v veliki meri olajšuje delo oblasti. SPOR MED FRANCIJO IN ANGLIJO DIFERENCE RABI VSAKE POSAMEZNE TOČKE EVROPSKE POLITIKE SO PROIZVEDLE TAKO V5LIK0 NAPETOST, DA 8E JE BATI SKORAJŠNJEGA POPLOMA ZVEZE. Poroča Paul Soot t Mowrer. Pariz, 10. junija. Sedajni diploniatični položaj v Evropi je zelo resen. Pod navidezno gladko površino je opaziti globoko vznemirjenje. Bliža se kriza v francosko-angleškili odnošajih, ki bo morda izpremenila celi politični izgled ter je vsled tega največje važnosti ne le za Združene države, temveč tudi za ves ostali svet. V gotovem Časti se mora ta kriza končati le s formalno angleško - francosko zvezo ali pa s tem, da bo vsaka teh držav pričela hoditi svoja lastna pota ter postala diplomatično popolnoma neodvisna. Obe velesili stojita danes na razpotju. Dve leti sta delali skupaj, a na stroške neprestane napetosti za vladi in za javno mnenje v obeh deželah. Enostavna resnica je. da si v skoro vsakem slučaju domišljata, da si interesi obeh dežel diamentralno nasprotujejo. V Evropi je Francija pro-poljska in Anglija proti-poljska. Francija noče priznati sovjetske Rusije, in Anglija jo je praktično priznala. Francija hoče dati večino Gornje Šlezije Poljski, dočim jo hoče Anglija dati Nemčiji. Francija ima Nemčijo neprestano na snmu ter hoče z vso strogostjo in dosledno izvesti mirovno pogodbo, sklenjeno v Versailles. Anglija pa hoče nastopiti milostno napram Nemčiji. Francija i-ma Nemčijo neprestano na sumu. pa tudi na Bližnjem vzhodu je — Francija proti-grška in za Turčijo. Francija je odločna sovražnica Emirja Feisula, ki je orodje Anglije proti Franciji v Siriji. Težko je najti le eno točko, glede katere bi oba naroda soglašala. z izjemo odkritosrčne želje, da se restavrira in*pomiri Evropo. — Spričo tega položaja je nastop Nemčije jasen na prvi pogled. Nemčija si sistematično in brez prestanka prizadeva, da pripomore do spora med Anglijo in Francijo. Francoski voditelji pravijo, da je dobila Anglija privoljenje Nemčije k Londonskemu dogovoru le potom tajne obljube, da bo Anglija podpirala Nemčijo v vprašanju — Gornje .Slezije ter tudi pri različnih vprašanjih, tikajočih se Poren-ske in ruhrskega industrijskega okraja. V povračilo za dokaz dobre vere v vprašanju vojne odškodnine zahteva sedaj Nemčija celo Gornjo Slezijo. odpravljenjc zavezniške carinske meje ob Renu, izpraznjen j e pristanišč ob Ruhr in strpnost od strani zaveznikov v vprašanju razoroženja Bavarske in vzhodne Prusije. To so zahteve, v katere pa Francija nikakor ne more privoliti. Da se premaga francoski odpor glede Gornje Slezije ter poveča medsebojno sumničenje med zavezniki, je Stressemann, voditelj nemške industrijske stranke, predlagal, naj se pripusti Francijo v lusko-nemško zvezo. V bližnji bodočnosti bo brez dvoma sklicana seja najvišjega sveta, da razpravljajo o vprašanju Gornje Šlezijc, predlagane modifikacije režima v Porenski ter o položaju na Bližnjem vzhodu. Na tem sestanku bo Anglijo podpirala njena zaveznica Japonska, in glede večine točk tudi Italija. Francija, čeprav upa, da bo deležna moralične podpore Združenih držav, računa laliko z gotovostjo le na pomoč BeLgije. Zopetni pričetek velike napetosti je skoro neizogiben. V Franciji je opaziti vedno naraščajoče razpoloženje, da je čas enkrat za vselej uravnati vprašanje francosko angleških odnošajev. Francoski politični krogi so bi-ez vsake izjeme mrko razpoloženi. —• Med francoskimi voditelji je opaziti tri povsem različne tendence. Obstoja ena skupina, katert načeluje francoski ministrski predsednik Briand, ki je mnenja, da leži edina resnična varnost Francije v ohranjenju zveze z Anglijo, čeprav na stroške neprestanega igranja druge vijoline na Downing Street. Nato pride druga skupina, ki je močna v zakonodaji, ki si želi prijateljstva Anglije, a ne na stroške tega, kar se smatra za bistvene francoske interese. Ta skupina je prepričana, da bi v slučaju, če bi prišlo do najhujšega, podpora Anglije našla v veliki meri nadomestilo v razvoju sistema zvez v za-padni in centralni Evropi. Razen tega bi se z vsemi sredstvi skušalo dobiti podporo Združenih držav, tudi če bi bilo treba opustiti Ligo narodov. Nato je še tretja skupina, ki je sicer majhna, a zelo energična in ki trdi, da bi bila zveza z Anglijo neizogibno rovražna francoskim interesom. Ta skupina bi rajše iskala zvezo z Nemčijo, ki je bila pred vojno nemogoča radi Alzaeije in Lorenske. ki pa bi, če bi se jo sklenilo sedaj, zagotovila francosko supremaeijo na kontinentu. —• Prva točka naziranja, na temelju kojega je Francija nastopila prav do sedanjega časa, je postala v vedno večji meri težavna in sicer radi francoskega odpora proti vodstvu Anglije. Po mojem mnenju pa r.e more tretja točka naziranja zmapati, kajti večina francoskih voditeljev je prepričana, da se Nemčiji ne more zaupati in da bi ob prvi priliki zabodla Francijo v hrbet. PRIDELEK V EGIPTU UNIČEN K&jiro, Egipt. 10. junija. — Velikanski nalivi, ki so se pojavili v provinci Dakalije, v pokrajini delte reki* Nila, severno od tukaj, so soglasno s poročili iz tflavnetfii mesta te pokrajine uničili trideset tisoč akrov bombaža in pšenice. Ceni se, da je 60 odstotkov bombaža uničenih. RUDNI&KE KONCESIJE ZA AMERIKANCE. Riga, 11. junija. — Soglasno z neko radijsko brzojavka. Ki Je I prišla danes iz Moskve Je vlada republika Daljnega iztoka v Sibiriji, koje sedež se nahaja v Či-ti, podelila neki ameriški tvrdkl rusko rudniške koncesije v ozemlju zlatih polja, ki se nanajajoj pod kontrolo te republike. Koncesija je veljavna šestnajst let. Vlada pa si reservira pravteo, da kupi nazaj rudnike še pred potekom te dobe, če bi se ji zdelo to primerno. Izvestja v Moskvi pravijo, da so sibirska zlata polja, ki so pred vojno proizvedla vsako leto okoli 108,000 funtov zlata, tekom preteklega leta proizvedla ie 2700 funtov. SS9SSSSII iras (sesana Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah •e potoni uilt bank« izvršujejo po nizki ceni, ranesljivo in kitro. iVčeraj io bila nafte cene sledeča: JUGOSLAVIJA: Razpošilja na tadnje po*te In izplačaj« "Kr. poftni čekovni urad" in "Jadranska banka" v Ljubljani. 300 kron ---- $2.40 1,000 kron ____ $ 7.75 400 krun ---- $3.20 5,000 kron ____ $38.50 500 kron ---- $4.00 . 10,000 kron ____ $76.00 ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpoiilja na sadnj« pošte in izplačuje ''Jadranska banka" t Trato. 50 lir 100 lir 300 lir $ 2.90 $ 5.40 $15.60 500 lir 1000 lir $26.00 $51.00 NEM&KA AVSTRIJA: Baapoiilja na sadnje poite in izplačuj« "Adriatiache Bank" na Dunaja. 1.000 nem&ko-a vttrij tkih kron $ 2.85 5,000 nemiko-aratrijikih kron $ 13.00 10,000 nemlkn^rttrijikih kron $ 26.00 * 80,000 Mmiko-avitrijikih kron $120.00 ▼rednoat denarju sedaj ni stalna, menja ae večkrat nepri&ako ▼ano; is tog* razloga nam ni mogočo podati natančne cene vnaprej HI računamo po ceni istega dne ko nam poelani denar dospe ▼ roke Kot generalni sastopniki "Jadranske Banka" in njenih podruft nie imamo aajamčene i rv an redno ugodne pogoje. Id bodo velike ko risti aa one. ki ee ie aH ae bodo posluževali nafte banke. Denar mm je podati aajMj po Domestic Money Order, aH p« po Hew York Bank Draft M5*** 12 toriMt Stmt IraYvfe . ----tMvsmsweu Fiaak Safcsar Ststi Baak DRZEN GIN POGUMNEGA JETNIKA Ropar poštnih vlakov je uklenil maršala, ki ga je spremljal, mu odvzel denar ter zbežal. Potni listi. Po najnovejši odredbi belgraj-ske vlade dobe Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo s seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so: 8tari potni list. delavska ali vojaška knjižica, krstni list in domovnica. Navadno p Lamo ne zadostuje več- Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu one občine, v katero je pristojen, po do-movnico, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval v stari kraj, ako nima kake gori omenjene listine. Frank Sakser State Bank, 82 Cortland! St., NewJorit^N. Y. Portland, Ore., 11. junija. — Roy Gardner, ki je imel lepo navado. da je ropal železniške vozove, v katerih so se nahajale poštne pošiljatve in ki se je nahajal na poti iz San Francisco v zvezno jetnišnieo na MoneT Island, je pobegnil danes iz rok zveznih uradnikov na vlaku, potem ko je pretil uradnikom s svojo pištolo, katero je imel skrito v svoji srajci. Gardner je nato skočil skozi okno železniškega voza. Neka posa ga skuša dohiteti. Maršaloma Zdr. držav Mulhall in Webb je vzel dvesto dolarjev ter pustil oba vklenjena s svojimi lastnimi verigami, ko je skočil skozi okno stranišča. Gardnerju je pomagal Frank Pryon, katerega sta ista dva mar-Sala spravljala iz Dunsmuir, Cal. na McNeil otek. Tudi Pryon je pobegnil. Beg se je posrečil potem, ko je Gardner prosil maršale, če sme. na strašČe. Obrnil je pozornost obeh uradnikov na dru- - Riga, Letvija, 11. junija. — Nikolaj Lenin, ruski sovjetni ministrski predsednik, baje pripravlja tri bolj važne dekrete, ki bodo uveljavili radikalne izpremembe v J prejšnjem komunističnem sistemu. Ti dekreti bodo izdani v najkrajšem času. — Tako se glasi v sporočilih, ki so prišla iz Moskve na tukajšnje liste. ( Prvi teh dekretov bo dovoljeval skoro neomejene depozite in čekovne račuue od strani posameznikov v državnih kooperativnih bankah. Drugi dekret bo omejil polno-moč takozvane Čeke, boljševiške-5 ga inkvizitorskega zastopstva, na slučaje javnega upora z orožjem, i na banditstvo in zarote ter izpre-menil to zastopstvo v vladno tajno snlžbo za take zločine, dočim bodo prišli vsi drugi slučaji pred redna sodišča. Tretji dekret bo odpravil prosto potovanje po železnicah in prosto pošiljanje pisem. I M. Zinovjev, governer v Petro-jfrradu, bo odstopil kot predsednik I Tretje interr.aeijonale v Moskvi in na njegov omesto bo najbrž stopil kapitan Javques Sadoul. francoski socijalist ali pa M. Bueha-rin, urednik "Pravde** v Moskvi. 'William II. Johnston, predsednik mednarodne zveze mašinistov k? je tukaj zaman čakal skozi štirinajst dni za dovoljenje, da sme v sovjetsko Rusijo, da preišče delavski položaj ter trgovske možnosti, je danes od tukaj odpotoval v Berlin, odkoder se bo vrnil v Združene države. Boljševiki niso dali nobenega odgovora na njegove ponovne? prošnje, da sme i priti v sovjetsko Rusijo, kjer je skušal dognati, kako bi Medna-rona zveza mašinistov lahko sodelovala s sovjetsko vlado pri usta-novljenju trgovinskih odnošajev - Združenimi državami. Vlada sibirske republike Daljnega iztoka j5 vložila pri japonski vladi formalen protest proti japonskemu vmešavanju v notranje zadeve republike. Tako se je glasilo v brzojavki, ki je prišla danes iz Moskve. Sporočilo zahteva odločno bljubo od strani .Japonske, da ne bo podpirala proti-re-volneijonarjev v Vladivostoku, ki so se pred kiatkim nolastili tega mesta. j Vladivostok, Sibirija, 11. junija. — Begunci iz Nikolajevska izjavljajo, da ie opaziti vlado terorja v Habarovsku, glavnem mestu mornariške province v Sibiriji. Boljševiki streljajo politične jetnike ter postopajo v splošnem zelo slabo s prebivalstvom. Ta ugotovila beguncev pa niso bila oficijelno potrjena. Urad nove vlade v tem mestu je izjavil, da je bil general Gri-gorijev imer.ovan zastopnikom nove vlade na Japonskem. KRALJ KONSTANTIN POJDE V SMIBNO. Atene, Qrška, 9. juuija. — Pretekli večer se je oficijelno objavilo, da bo kralj Konštantin v soboto odplul v smeri proti Smir-nin krovu neke grške bojne la-dije. RUSKO-IRSKA POGODBA JE BAJE "FAKE" Med Rusijo in Irsko ni bilo nikdar nobene pogodbe — pravi ruska misija v Londonu. London, Anglija, 12. junija. — Tukajšnja ruska misija je danes v imenu sovjetne vlade izjavila, da so vse novice o pogodbi med boljševiško Rusijo in irsko republiko izmišljene. Belfast, Irska, 12. junija. — Na glavni ulici s»? je vršil včeraj zvečer oster boj med sinfajnei in konštablerji. Neki možki je bil smrtnonevamo ranjen v spodnji del telesa in je le malo upanja, da bo okreval. Dvanajst jih je bilo lahko ranjenih. Dnblin, Irska, 12, junija. — V soboto zvečer je v Scariff okraju izbruhnil na več mestih požar. Pogorelo je več privatnih hiš in delavske barake v Scarifu. Povzročena škoda znaša nad siotisoo funtov šterlingov. ZVEZNE ČETE V PUEBLU. Pueblo, Colo.. 10. junija. — Prihod zveznih čet tekom včerajšnjega dne, da pomagajo milici in rangerjem v Coloradu, znači nov korak pri uveljavljenju normalnih razmere sledeč veliki povod-nji. Pričakuje se armadnih tovornihi avtomobilov in oddelkov delavcev, ki bodo olajšali nalogo odstra njenja trupel in razvalin še pred-nc- ho razkroj ali gnitje trupelj povzročilo novo nevarnost. Preki sod je bil vedno bolj ini bolj poostren. Potniki ne smejo zapustiti vlakov brez vojaške izkaznice. Polkovnik Hamoek, generalni adjutant, je izjavil, da bosta potekla najbrž dva tedna, predno ko mogoče razveljaviti preki sod. Izjavil je nadalje, da bodo vse javne utilitete v obratovanju, predno se bo umaknilo čete. Seznam mrtvih je kazal danes 47 imen, dočim je na oficijelnem seznamu še 130 oseb, katere se pogreša. r 4 r _.ij m POMOČ PONESREČENIM ROJAKOM V PUEBLO 1 Narodna Hrvatska Zajednica v Pittsburghu je tekoj nakazala 2 tisoč dolarjev. j Strašna povodenj, ki je uničila del mesta Pneblo, je kruto zadela naš<» svetočo kolonijo v tem za-padnein mestu. Kakor Je razvidno iz časopisov, je nižji del mesta, takozvani "Grove**, skoraj popolnoma v razsulu; hipni naval vodovja je Kar pometal liišt' pred seboj in število mrtvih in ranjenih je ogromno. Itrivno v tem delu mesta so večinoma stanovali t a mošnji Slovenje« in drugi .Jugoslovani, in — »lasi nimamo še nikykegA poročila od tamošiijdi rojakov, kar je bilo nemogoče ob teh strašnih razmerah — vendar je žali bog gotovo. da je tamošnja katastrofa kruto zadela naše rojake. Jn;ro*-lovaiiska kolonija v Pueblo. v kateri so predujačili Sloven-' ei. je bila jako cvetoča in napredna. Bilo je tam sedemnajst jugoslovanskih društev, imeli so svojo eerkev in mnogo trgovin. Mitozo jako znan h rojakov, de-! lavnih na polju naš h organizacij.> so tam stanovali. Sedem članovi glavnih odborov jednot je imelo svoj sedež v Pueblo.« C'im so prišle prve brzojavke o po vod nji v Pueblo in je bilo razvidno da je ravno "Grove" največ trpel, je jugoslovanski oddelek Foreign Language Information Service takoj odposlal okrožno brzojavko na vse jugoslovanske osrednje organizacije in jednote. opozorivši jih na nesrečo, ki je zadela našo kolonijo in na potrebe hitre pomoči, ki je v takih slučajih dvojne vrednosti. Že tekom 2-1 ur sta se priglasili dve Jednote, in sicer Narodna Hrvatska Zajednica v Pittsburgh, ki je brzojavno naznanila, da je takoj odkazala $2000. za pomoč ponesrečencem v roke Mayora v Pueblo. Slovenska Svobodmislna Podporna Zveza v Chicago pa je vposlala sledeče pismo: "Vaš brzojav naznanjajoč podrobnosti o katastrofi v Pueblo, Colo., v katerih je prizadetih 4,000 Jugoslovanov, prejel. Ukrenil vse potrebno, da se nesrečnim priskoči na pomoč v najkrajšem času. Zahvaljujoč se za za obvestilo. ostajam udani — William Rus, tajnik SSPZ." Ni dvoma, da bodo tudi druge Jednote priskočile na pomoč. Kakor čujemo. se je med tem organiziral med rojaki v Pueblo posebni odbor za pripomoč ponesrečencem, in ni dvorna, da se bodo tedaj tudi naši rojaki indivi-dnelno odzvali klicu za pomoč sorojakov v Pueblo. j Frank Sakser State Bank je darovala za ponsrečene rojake v Pueblo dvesto petdeset dolarjev. Xaprej rojaki, kajti potreba je strašna. Kdor hitro pomaga, ta dvakrat pomaga. ADMIRAL SIMS POZVAN DOMOV Mornariški tajnik Der. jy je poslal admiralu Simsu brzojavke, da je njegov dopust preklican. Washington, D. C.. 11. junija. Mornariški tajnik Denby jp danes brzojavnim p-jtom preklical na-daljni dopust admirala Simsa ter slednjemu u k.i z al. naj se takoj o- sebno zglasi p:*i mornariškem tajniku. . Tajnik Denby je pojasnil, da ni .dobil uikakega odgovora od admirala Sinis-i na njegovo vprašanje. če se ie admirala korektno navajalo v lislih jjlede njegovega proslulega govora v Londonu. Čeprav je Sims v četrtek zvečer izjavil. da je p »slal odgovor, ni dobil mornariški tajnik v Washing-1 ,tonu še nobenega tozadevnega od-1 govora. | Kabel tajnika, ki je bil poslan danes opoldne, se je glasil: ' I — Preostali tlel dopusta preklican. Vrnit-j se takoj v Zilruže-' j n<» države ter se zjrlasite osebno |pri mornariškem tajniku. Potrdi-' .t** sprejem. j Pozno zvečer ni bilo še nobenega odgovora na to brzojavko in' |mornariški department tudi nima: še nobenega efieijelnega obvesti-J Ji. da bo Sinis odplul proti Zdru-j ženim državam dne 15. junija, kot se je glasilo v Londonu. Govor Siima v Londonu preti' postati resna zadeva v senatu.' Čiani tega zastopstva so razdeljeni v dve skupini, na kateri uplrva nebroj brzojavk. ki prihajajo v senat. Večina teh brzojavk se zavzema za Sinila radi njegovega1 patriotizma ia raditega, ker je polnokrven Amerikanee. Zahteva' se, da se ne f.me krznovati Simsa! radi njegovega govora, a pa se gaj mora nasprotno pohvaliti radi nje gove odločnosti in odkritosti. | Manjše število brzojavk pa strogo obsoja Simsa radi njegovega "napada" na ameriške državljane irskega pokolenja ter zahteva, da se izbdene Simsa iz mornarice. Jasno je, da je namen komiteja za mornariške zadeve postopata zelo previdno in počasi v preiskavi glede Simsovega govora. Poslujoči načelnik Pointexter je rekel zvečer, da se ni za enkrat določilo še nobenega programa' glede preiskave. gc stran in posrečilo se mu je potegniti izza srajce revolver, katerega je imel očividno všitega v srajco. Nato je rekel obema maršaloma, naj dvigneta roke. Revolver je dal Pryonu, dočim je on sam prebrskal žepe obeh uradnikov, jima vzel denar in revolverje ter nato oba uklenil. (Pa pravijo, da je z zapada izginila vsa I romantika!) J _ LENIN SE JE BAJE { CISTO IZPREOBRNIL Lenin bo dovolil velike bančne depozite. — Nov kredit bo izdan za omejitev inkvizitorskih zastopstev ■ GLAS NARODA. 13- .TUJ«. 1921 Londonski ples. G. MiheVc t "Hipreju". Peter Zgaga "Revolucija" v Vladivostoku. V poslanski zbornici je prišlo do velike debate. Slo je za odpravo smrtne kazni. Večina je bila z.i odpravo. samo nek poslance je bil odločno proti. Imel je dolg {rover, v katerem je izustil tudi naslednje krilate besede: — Zakaj bi odpravili smrtno kazen Zakaj bi uvajali kake no-votarije ? Če je bila smrtna kazen za naše prednike dobra, naj bo dobra še za nas. * * * Človek je poklical k svoji smrtni postelji notarja, da bi delal testament. Žcr.i je prisodil toliko in toliko, otrokom toliko in toliko. Nekateremu več. nekateremu manj. Ko ga je notar opozoril, da to ni postavno ter da sodišče lahko oporoke ovrže, je udaril bolnik z vso silo po stranici postelje ter vzkliknil: — Hudič vendar, gospod notar! Kdo pa umira? Vi ali jaz.' * «. * Na ubožno kočo pedanta potrka Sreča rekoč : — Pojdi z menoj. — Ne morem — odvrne pedant — ker Še nisem odpovedal stanovanja. • * * Tudi med ženskami so originali. To so one /xnske. ki se kažejo take kakoršne so v resnici. 3hh)0Hbiimit0fm Ustanovljena 1. 1898 Katul. Srbnute Inkoroorirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. ^ .. Gisnri rnmrnrmUd: Pradsc/lnlk: RTJDOUT PEKDAN. 933 BL lS^th Bt, Cl«r»la»i. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT. Bos 109. Fearl Arenae, Lortia, a Tkfrlk: JOSEPH PISHLRd Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L BHG5SICH, Ely, Minn. Blagajn1* neizplačanih smrtnln: JOHK MOVEBN, t24 N. 2nd At«.( W. rmintb, Mlnn. Dr. lOS. F» GRAHET, 843 H. Ohio St.. N* i, Plttabarfh, Pa. NaM mdkm: max KER2iSN!K, Box 872; Bock bprlnga. Wyo. mohob mi.ADIČ, 2003 So. Lawndale Ave, Cblcato. IU. IHAJK SKBABEG, 4822 Washington St., D«nrer, Oolo. Pantal t*tr: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely. M1«n GREGOR J. POBENTA, Box 176, Black Diamond, Wuh. FRAXK ZORTCH. 6217 St. Clair A ve.. Cleveland, O. Zdrnferafaii tdbor; VALENTIN PIBC, 810 Meadow Are., Bocadale, Jollet, HL PAULINE ERMENC, 53» — 3rd Street, La Salle. HI. JOSIP STEKLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 708 Market Street, Wankegan, DL —- Jednotico uradno glaeflo: /GLAS NARODA". f=t- Vse stvari, tikajoče se uradnih in lev kakor tod I denarne poffllja-tro naj se pofilliajo na glavnega tajnika. Vse prttoibe naj se pciilja na predsednika porotnega odbora. ProSnje u snrejem novtb .. članov in bolrJJka spričevala naj se pošilja na vrhovnega sd ravnika. Jugoslovanska Katoliška Jed nota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor želi poatati Član te organls?c*fe, naj se aglasi tajnika bljlžnega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev m pa obrnite na gL tajnika. Novo dmStvo se lahko v stanovi a i. Sani ali Manami Nesramnost je talent nezmožnih. "GLAS NARODA" » - MUVKNIAN OAII.Y1 ' * _ ■■lin ana PuMMwi a* > * normo pububkeno oomfamt WA8A IAM»ll PmiliK__lOUli »EN1DIK. Traaaursr *Uma Auslaasc si C»rssrstk>n snS ........ sf Abovs Offlctsrs: 1 Cortlaoat Strwt mmrrnumm s* Manhattan. N w» Vorfc City. N. Y. **Oiaa NaroaaT bt*«la vsaki asn Imsslt wdslj In praswtkwr._ ......... 1 ■■ --1 Ca Sil* M« vališ Ust na Asisriaa Za Mass Vorfc ss celo Ista trat In Cans** BSjSO as asi ista «MO Ca sol ists SS.SS Za In^ssmstvo ss csl« isSs 97JM Ca ItU ista SldlO__ss psi Ista ^_M-M • L 4.« N A ■,« » A (Voles sf t*« Psoels) r* MM Cvsnr asy sxcspt Sundays snS laMua __Cnhssrlptloa yssrty M H____ Aavertlsamssl s« sarssmant ___ »ostal krsa noCtšm mtioitl so no vriobteislo. Denar nal so blsgovoU »o- I ■U*U so Montr Order, Pri ipremvmU kraj* naročnik o* Drortroo. d* so amm _tod! prsNNio Mvsmas «■. hltrej« najdemo psalovnika._ aUAlNAROOA ■ IsMuKI Mrs** Bot-ovch of Menhsttat*. Nsw York. H. V. Totoptions: Cortis«4t 187« ______ Vzhodna Sibirija je prav v tako veliki mori izročena bandit-vt vil in imperialističnim pustolovstvom, kot je bih Italija v poznejša m srednjem veku ali Kitajska proti koncu devetnajstega stoletja. J#uli boljševizma je prepojil pokrajino takoj od prvega pričetka. a pa je zadrževala navzočnost zavezniških čet in prav posebno Japon-1 cev, ki so imeli prav potreben način, kako iznebiti se ljudi, o katerih s- domnevali, da imajo radikalne nazore. Tudi tolovaji Semenova so se vdele/ili tega civilizacijskega proeesa. Namen bivšega predsednika Wilsona, ki je poslal ameriške čete v Sibirijo, ji bil — tako se je \saj govorilo — da obdrže te čete eno oko na .Japoncih ter gledajo na , to, da ne pride do ničesar, kar bi ne bilo v vsakem oziru primerno. ('" je bil to namen ameriške ekspedicije, ni bila slednja uspešna, —1 kiijti skoro edini uspeh ameriške ekspedicije je obstojal v tem da je ohranila transibir-ko f^leznieo odprto, dokler je trajalo ponesrečeno1 podjetje admirala Kolčaka. Poboj in tiranstvo sta vladala po pretežnem delu Sibirije v času, ko so Amerikanei odpotovali proti do-1 mu. Japonci pa so še redno tam ter >o dali izraza svojemu namenu, da bodo tudi ostali, dokler se ne bo zopet uveljavilo reda ter zavarovalo japonskih interesov. Težko pa je prill do lake to<"ke. Po dobi sorazmernega miru, tekob katerepa je bila Sibirija nominalno pod L on t rolo republike Daljnepa iztoka, — noniinaliv neodvisne državo 7 močnimi boljševiškinu tendencami — je tekom zadnjega tedna me-on maja izbruhnila v d»*žHi proti-revolneija_ ^tr Wood je v zijka-sitfli brzoja j ki iz Vlad i v ost oka dvipnil obdolžitev. 4o preje služili v vrstah Semenova in s]e«l i I re v |tugitb Ksntcla, tm-tra iz druge vrste "osvobodi-tfljev" Rusije. Teni se je za enkrat pridružila proti-soeijalistična manjšina v narodni skupščini v Vladivostoku. Komunistična večina. - tako se jo plašilo, — bo smola ostati, čo so bo dobro obnašala, a rrugače jo čaka izgnanstvo ali še kaj hujšega. Dopodki take vrste v mestu, ki ne št je več kot 100.000 prebivalcev in v ozemlju, v katerem pride le štiri do net ljudi na eno kva-dratno miljo, niso neposredno pocehim velike -yznosti. Kaj pa lahko pomenijo za bodočnost, spoznamo, če si predstavljamo, da bi so siicne aktivnosti vršilo na paeifični obali Združenih držav neposredno po vojni z Mehiko Analogija je irukavna, čeprav*ni popolna. — T»omneva se, uničili. Sicer pa so pričeli že z reparacijsko komisijo praktično unjčevanje nemške trgovine. Angleži niso kakor Francija zahtevali od Nemcev, da poravnajo škodo, ki jo je projšni nemški imperijalizem napravil, temveč so zahtevali od Nemcev ,trgovsko brodovje in plačilo v denarju. Seveda Angleži ne računajo, da imajo opraviti z dobro ' organiziranim in izvrstno discipliniranim nemškim narodom in dobro organizirano trgovino in industrijo. Le en sam primer žilavosti nemške industrije. * Produkcijo rjavega premoga j ob Renu nam kaže sledeča stati« stika: Leta 1893 so produeirali 1 rni-ljon t on; leta 1903 so produeirali 3 miljoue ton;, leta 1914 19 in pol lniljoua ton: -eta 1920 so produ-icirali 30 in četrt miljona ton. Te številke nam kažejo kako hitro se je nemška industrija zna-lr* pomagati s produkcijo premoga, po francoski zasedbi saarske kotline. Če si Lloyd George in Briand se tako prizadevata, zadovoljiti svoje kapitaliste je le nekaj kar moramo omenili in to je: Da se je nemški proletariat znal otresti svojih-Junker je v in se bo znal tu- Nekdo je d »bil iz davkarije plačilno p«>Io. na kateri je stala op«»z- L. Z — Vaš doho-lek se nam zdi premajhen. Možak je poslal polo nazaj s svojo opombo. — Meni tudi. * * * Iz anektiran«1 Primorske mi po-ročajo naslednjo lepo zgodbico: T.aški sodnik je obsodil našega rojaka v dva mesečno ječo. ker je rekel pri prisrjn; Prisegam pri živem Bogu in pri kralju da boni tako po pravici govoril, kot govori Italjan. Sodnik je rojaka najbrže zato obsodil, ker predobro pozna dušo svojega naroda. — Dragi — je rekla farmeriea svojemu možu. — danes je srebr no obletnica najine poroke. Ali naj zakoljem prašiča ? — Zakaj bi zaklala ubogo žival zaradi stvari, ki se je pripetila, pred petindvajsetimi leti? * 't * Ženska porota je vse nekaj drugega kot pa možka. Tako napri-^ mer ne bo oprostila nobene leper ženske. i • * • Takole verze pa dela Zvonko Novak: Prelestne in mamne so majniške noči, se fant zaljubljen ves, z dekletom svojim grli. In take tudi; Kadur Bog Pluvius nagaja, se težko izhaja. d: angl. kapitalističnih krempljev. Neštetih konferenc, ki jim je svrha samo to. kako bi se eni ali drugi narodi bolj izžemali od peščice svetovnih kapitalistov, u-pajmo, da bo kmalu konec. Potrjuje nas v našem upanju to, da danes francoski prolotarijat čez nenasitnega Brianda bolj udriha, kot pa nemško delavstvo in ravno-tako ima, ang!cški proletariat s* svojim Lloyd Georgeom še velik, račun — za kapitalistični ples. Grozno divjašivo v Gradcu. Deželni glevar prof. dr. Kinte-len in deželni svetnik Prisehing bi imela {?. maja dopoldne v St^ Lo-renzen pri K.ipfenbergu v krščan-sko-soeijalni *>kupšt*im govoriti o vprašanju valute in kreditov ter 0 političnem p loža ju. Zborovalni lokal pa so /.-oidli komunistični rudarji iz Parseiiluga 111 Auniueh-la tako da krščansko-socijalni pristaši ki se vsleč. cerkvene svečano« J v Marein došli kasneje, v iborovalm m prostoru niso imeli veČine. Po prereka vanju za predsedniško mesio je imel neki komunist liujskaioč govor proti deželnemu glavarju in je zahteval zadoščenje ztt preganjanja komunistov na Štajerskem iu za one komuniste, ki -.0 l»i L i ubiti junija 1!.j_!0. Meti izvajanjem tfga govorniki! je skočilo nok;i.i delavcev pred deželne.';- glavarja in dežel-snega svetnika ju preteplo in vr-'glo z okna prvega nadstropja na !cesto. Oba sta se mogli: navzlic padcu dvigniti. Deželnega glavar- ija so komunisti zasledovali, ga ua- 1 I padli in ga tako izdelali, da je nezavesten obležal. Razsodni delav-jei, ki so stopiti vmes so preprečili namero komunistov deželnega glavarja ubili. Deželni glavar iu deželni svetnik sta se odpeljala na to z avtomobilom v Gradec, kjer se je moral deželni glavar U.koj podvreči zdravniški oskrbi. Zdrav nik primarij dr. Karel Fisher je kenstatiral pri deželnem glavarju poškodbe na glavi prsih, hrbtu in levi nogi. Poškodba na glavi se še ne da presoditi, vendar bo moral glavar ostati dolgo časa v postelji. Poškodbe so težke in bi mogle biti smrtne. Orožništvo je ta-jkoj v St. Lorenzen poizvedovalo' ir nekaj ljudi aretiralo. 9. maja dopoldne izdano zdrav-j (niško spriče\a'o o stanju dežel-j fnega glavarja se glasi: Deželni! Jglavar je prebil noč sicer slabo, vendar splošno stanje je zadovo-lj-vo. It rip žile, ki je znašal nad 140 udarcev, se je zmanjšal že na 100 udarcev. Temperatura subfe-brilna. Močne bolečine v glavi. Glavne kosti vedno enako občutljive za pritisk. Primarij dr. Fischer. Kakor se ie sedaj ugotovilo, je j bil napad na deželnega glavarja že davno pripravljen in sicer so si napadalci izbrali ravno St. Lorenzen. ker se nahaja tam le ma-|la orožniška postaja in ni nobene j ljudske bramoe. Ko je bil deželni glavar po padeu z okna zopet napaden, se je branil z revolverjem in vzkliknil da ustreli vsakogar, ki se mu približa. Nato so metali napadalci na deželnega glavarja kamenje. Na prošnjo nekega krščanskega socijalea deželni glavar j dr. Rintelen n« rabil orožja, nakar je bil bliskoma obkoljen in pobit na tla, tako da je nekaj časa ležal v nezavesti. Orožništvo skrbno poizveduje, da krivce izsledi in izroči sodišču. Iz osvobojene Dalmacije. Dalmatinski listi prinašajo ua-daljna poročila iz osvobojenih kra jev. Kakor hitro so ltaljani odšli, je zavladalo povsod nepopisno navdušenje, povsod nebroj zastav, slavoloki, zelenje, cvetje, vsi kraji v praznični obleki, govori, prekipevajoči vzJiieeuja in radosti, zahvalne daritve v cerkvah. .Mla-dt in staro, /se se je veselilo, Ita-ljani pa >0 odhajali s škripaj« či-iiii zobmi. Odhajajoč iz .Telse je neki Italjan zakričal *'Kviva ijel-laliana". Hitro mu je nekdo iml«rovoril : "Tviva Koma Ju«?o-slava!"' S po.ehno jezo so odha-jali ltaljani z otoka Visa, glede katerega so do zadnjega mislili, da ostane v italjanski oblasti. Ko so odhajali, jr njihov poveljnik zakričal; "Kiiva Lissa Italiana'/' PrebivaJ'-i so se mu smejali na ir!«s. itetl vojaštvom, ki prihaja e osvobojene kraje. s<> večinoma Slovenci. Ljudstvo z vesoljem sj.rojema in pogošča "lepe in zdrave slovensko fante", kakor pjavijo dalmatinski poročevalci. Ob osvoboditvi je bilo izrečenih obilno krasni r, govorov. V Korču-li povdarjal polkovnik Plesni-čar. d;, je srb-ke^ra vojaka vedno vodila ideja osvobojenja 111 ujedi-ujenja vseh dežel, ki po pravici pripadajo »Sri.iom. Hrvatom 111 iSSovrm-em. Vodno je bil veren tej ideji. Polkovnik je pozival na s'ogo in ljubezen za delo in na-p rede k velik-' in močne Jugoslavije. Njena m« č leži v rokah nas vseli. Ako bomo delali vsi z jed-nako ljubeznijo za njeno veličino, potem bo n,iš«; domovina Jugoslavija strah in irepet vsem dušma-nhiom. j>a raj so imenujejo tako ali tako! Na otoku Visu je imel Up govor don Silvester Bonačič: K leta usoda )e spremljala naš tro-imeni narod skozi tisoč let. Živel je razdeljen, cd Triglava do Balkana. od Jadrana do Vardarja, razcepljen po pokrajinah, v katerih so mu vladali tujekrvni gospodarji Mržuja od tujcev nam neepljena ;•("■ delila narod. Vstal je tu in tam človek, da bi rušil to mržnjo, ai uspeh je bi nepopoln. Nastala je svetovna vojna in ve-jllki dohodki so pretresli bratska srca. Pozabljena je bila preteklost' ljubezen do domovine in do kraja svoje krvi je združila narod in ujedinjeni smo v Jugoslaviji! Pro-sim Najvišjega, ki je to ljubezen v lil v srce treimenih obratov, naj jo vzdrži na veke kot trden temelj naši državi. Naj živi naš kralj Peter, naj živi naš prestolonaslednik Aleksander, naj cvete naša Jugoslavija! Kralju, regentu, Pašiču, Trumbieu, konstituanti je bilo poslanih polno pozdravnih in zahvalnih brzojavk. Poročali smo že. da so ltaljani pustili za seboj črne si f dove. Njihova hu-dobna roka je uničila marsikako I jugoslovansko dragocenost. S- A - v ■ ' -■ ' 1 • - OLAS NARODA, 11 JUN. 1921 Kaj se je ▼ resnici zgodilo s Sodomo in Gomoro? »----- Znanost misli, da se lahko potrdi povest Sv. Pisma, da so bila "hudobna mesta na ravnini" uničena od ognja in žvepla. — Preko obeh mest se sedaj baje razprostira Mrtvo morje. Khj se je dejanski zpotliio s hudobnimi mesti Sodomo in Gomoro, kojih nnirenje opisuje na tako plastičen način Sveto Pismo? Z Usta nov! jen jem civilizirane vlade v Palestini ter trgovskim razvojem slednje, bodo imeli znanstveniki priliko, da preiščejo ta problem :n drujre probleme stične zanimivosti. Nepopolne preiskave profesorja Huntingtona z Yale vseučilišča ter profesorja Wrijrhta z Oberlin kolegija in tlrupih, so že spravile na dan precej močne znanstvene dokaze, da so bila ta mesta v resnici uničena od opnja in žvepla in da se nahajajo njih razvalie pod skrivnostnim vodovjem Mrtvega morja. Prdličevalei Biblije in znanstveniki nameravajo sedaj natančno ti.ziskati obali Mrtvega morja ter obenem tudi sondirati dno morja v upanju, da bodo za?'cdili razvaline teh starodavnih mest. To delo. kateri* je turška vlad", do sedaj prepoved.»vala, bo lahko uvedeno, kajti Palestina se nahaja sedaj v rok;ili krščanskih sil. V (bnezi, devetnajstem poglavju, čitamo naslednje: — Nato je Gospod deževal na Sodomo in Gomoro žveplo in o-g< nj z neba. In uniči! ,ie ona mesta in celo ravnino in vse prebivalce mest in to, kar je raslo na tleh. Prav od starodavnih Časm* naprej cq ljudje domnevali, da so bila na ta način imi«'ena mesta pokopana pod vodovjem Mrtvega n.orja. Nato pa so moderni geologi izjavili, da ni bilo nobenega vulkanskega središča v tej pokrajini, iz katerega bi mogel deževati — ogenj na mesta. Sedaj pa so našli še modernejši znanstveniki dokaze, du se je vršila velikanska vtilkar.ična erupeija katero je bilo pri-plsovati spodaj ležečemu skladu zemeljske smole, kateri sklad se je po velikanskem požara. ki je uničil mesta, pogreziiil, nakar je vodovje reke Jordan napolnilo tako ustvarjeno kotlino. Soglasno s to teorijo je reka Jordan prvotno tekla skozi rodo-* it no ravnino Sodome in Gomore ter našla svojo pot v Rdeče morje po skalnatem kanalu ki je ostal še do danes in ki pripoveduje svojo povest, čeprav je suh. V sled tega ni prav nič presenetljivo, da se ni razvalin Sodome in Gomore ><• nikdar na zadovoljiv način ugotovilo, kajti nahajajo se na dnu slanega jezera, ki zavzema najgloblji pr«-pud. kar jih je na MMtljakl površini. Mrtvo morje je 1 l!7S čevljev globoko in površina morja leži 1300 čevljev pod «o vrši no Sredozemskega morja. Katastrofa se je završila. za ča-s,i Abrahama, ki je bil očividec le katastrofe, *ot nam pripoveduje Biblija. Abraham ni bil doma iz Palestine. Rodil se je v bližini mesta lTr v Habiloniji ter se preselil s svojo tiiužino v poznejšo Judejo, kamor je pri vedel s seboj Lota, baje svojega nečaka, ki ju bil z dvema hčerama vred edini preživeli te stiašne katastrofe. Lahk«* se reče, da sta bila A brali,mi in Lot priseljenca. Mesto Ur-odkoder je prišel Abraham, leži nekako šest milj vzhodno od Je-rn/alema. To mesto je bilo veliko bolj staro ko! pa Babilon ter v prvotnih dneh veliko trgovsko in politično .uedišče. Biblija nam pripoveduje, da sta A,braham in Lot skupaj pj sla svoje črede v južnem delu deželo — Rauaan in da je pozneje, ko sta se ločila, Lot edpetoval proti iztoku, kajti prišel je do prepričanja. di. nudi ravnina Jordan boljšo pašo. Okraj se opisuje kot bogat in dobro namočen ter se ga primerja v Bibliji l roovitno ravnino v dolnjem Egiptu. Tam so stala mesta ravnine, katera se opisuje v Bibliji. Domu« vati da je to ozemlje obsegalo le ozke meje Mrtvega morja, je neprimerno, kajti Mojzes sain pravi: — Bitka kraljev je bila izvoje-vana v dolini Sidima. v bližini — Sodome in Gomore. . . Vsi ti kralji so se združili v dolini Sidina, ki je slano morje. Z drugimi besedami re«"eno — pravi Moj«e*, dn se je vršila bitka v bližini Sodome in Gomore in da je hilo bojno polje ob času, ko je pisal 011 (nekaj stoletij pozneje), pod vodovjem Mrtvega morja. Če vzamemo njegovo pričevanje, sta stali Sodoma in Gomora na ravnini, ki leži sedaj na dnu Mrtvega morja. Ko je Abraham na dan po katastrofi vstal, sf je ozrl proti Sodomi in Gomori in proti eeli deželi ravnine, in gb\i! dim se je dvigal kvišku kot dim iz peči. Cela pokrajina je bila v ognju. \e ugotavlja se, ee je videl Abraham jezero, ki je stalo na mestu ravnine. Mojzrs, ki je pisJj stoletja pozneje, pa govori o '" slanem jezeru", katero je medtem stvo-rilo vodovje Jordana, ki je napolnilo razpokiino in votlino. Preden se jc završila ta vulka-nična katastrofa, se je stezala rav nina med gorami Judeje na zap«j-du ter gorami Moaba na iztoku. Na tej ravnini je stalo petero mest, — Sodoma, Gomora. Admah ZeboimT in Bela. V času ko se je mudil Abraham v deželi Kanaan. je Lot prebival v mestih na ravnini, proti Sodomi. To se je zgodilo malo pred katastrofo, ki je uničila ravnino in ž njo vred tudi mesta. Najprej je najbrž prišlo do velikanskega potresa. Nato so se pojavile vulkaniene eksplozije, ki »e se končale * tem, da se je cela ravnina pogifzniia. Vsled eksplozij »zmetani inaterijal je najbrž ustvkrfl spodaj prazen prostor, ki je povzročil pozneje pogreznen- zsomiiniih ulastL J ■ ® -'J1 rli?*4* — X. —-- . . i:- -" r ■ ' - • ' „ V Koranu, mohamedanski bibliji, je najti številne primere Lota, katerega ne opisuje kot učeni-ka pravičnosti. Arabci imenujejo še danes Mrtvo morje morje Lota. Vse to je zt lr. zanimiva povest. Danes leži Mrtvo morje, ki je dolgi 47 milj ter 9 milj široko, med gorami Judeje ter onimi Moaba ter zavzema mesto, kjer je prej najbrž stala ravnina petih mest. Ker nima nobenega iztoka, je jezero stalno nabiralo sol in mag-nezijo in vod«: tega jezera vsebuje sedaj 2.1 odstotkov trdih snovi. Vsled tega jic more živeti v tej vodi nobena riba. i'e bi se Mrtvo morje izpraznilo, bi se nudil človeškemu očesu strašen pogled kajti zrlo bi v globok prepad. Na nekaterih mestih .pade utež. kalero -e spusti v vodo. naenkrat od dvajsetih čevljev do| I tisoč čevljev ;:!i še več. Do pred ikratk i m se je splošno domnevalo., ida nima Mrrvo jezero nobenega |dna. u to le raditega, ker ni bilo na razpolago primernih aparatov [za merjenje, kajti noben prepad ni mogoč, da bi ne imel dna. j Sedanje podaljšanje doline Jordana tristo milj od izvora reke pa Jdo iztočne strnili Rdečega morja. *je važna točka v topografiji Svete dežele ter znači jasno, tla je pre jt Jordan izlival svoje vodovje v Rdeče morje. Po završeni katastrofi se je cela dolina Jordana izpremenila v peščeno puščavo. Jordan ni mogel |več dospeti do svojega prejšnjega jizliva, kajti polnil je kotlino, kjer stoji danes Mrivo morje. ) To morje krije površino 360 kvadratnih milj in to je bila približna površina ravnine, na kateri je stalo imenovanih pet mest. V različnih delih sveta so mesta ki so bila uničena od naravnih ka-Jtastrof in v skoro vsakem sluea-Iju je ljudska tradicija pripisovala njih uničenje jezi Boga radi zlobnosti teh mest. Tako je bilo šele pred kratkim uničeno mesto St. Pierre na ctoku Martiniku. — namreč leta 1902. ko je izbruhnil Mt. Pelee. Tudi uničenje tega modernega mesta so pripisovali nekateri jezi božji, kajti mesto ni b;lo baš na dobrem glasu radi svoje morale. I Leta 79. po Kristu je ognjenik Vezuvij uničil mesta Pompeji, — Flerkulaneum in Stabiae. Ta mesta so bila letovišča razuzdanih Rimljanov ter morda najboj nemoralna mesta v eeli Italiji. V Walesu je več jezer, o katerih se glasi, da se nahajajo na mestu krajev, ki so bili uničeni radi — zlobe prebivalcev. Ob bregovih Mrtvega morja raste takozvano sodomsko jabolko. (Židovski zgodovinar Flavius ga j je pni opisal ter pravi o njem, da je lepo za (ko. a da napolni u-sta z grenkim pepelom. Ta sadež, katerega je videti še danes ob bregovih Mrtvega morija, ni jabolko, temveč želod ne-jkega pritlikavega hrasta. Sadež j je poln neke grenke tvarine, ki se . zdrobi pod pritiskom. SogLasno z domačo tradicijo, je 1 to jabolko pepel iz pogorelih raz- Romanca o žalostnem jutru. Spisal Ksaver Meško. Nad daljnimi gorami se je rde-čilo. A solnce je moralo ležati še globoko pod slemeni gora, ker se je rdečilo nad vrhovi šele nalah-ko. komaj vidno, ko je Jetica vstala, stopila z opotekajočimi koraki k oknu in ga je odprla s silo in nagloma. Spala ni vso noč. Prefbedeta ni brž nikoli še vse noči — pač# ono noč pred slovesom od doma. Težka je bila ona noč, vso jo je preja-kala, a tako strašna ni bila kakor ravnokar prežita noč. Strašna je bila ta noč — na vseh mislih ji je ležala ta zavest.' Vsa duša ji je bila polna pekočega spoznanja: straSna je bila ta noč. . . Strašna noč je bila to — ji je vpilo v srcu, bolno in kričeče je vpilo. Se iz pogleda, ki je begal plašen po sobi in skoz okno ven-kaj v jutranjo poltemo, ji je glodalo z grozo z grozo in s trepetom: Strašna je bila ta noč... Strašna noč je bila to! V vseh žilah ji je trepetala še raxkuwnost in neskončna groza te noči... Prejšnji večer je legla kaikor v mrzlici s težko, bolno glavo, z zmedenimi mislimi, plašnimi napol in napol radostnimi. Pričakovala je nečesar velikega, česar se je bala že dolgo in po čemer je hrepenela že dolgo z vročim in drhtečim nemirom. V mraku je bila na vrtu. Za njo je prišel najstarejši domači srn. Feliks. Prijel jo je za roko in ji je pogledal v oči. naravnost in globoko. Vroč in pekoč je bil ta pogled. na lil jo je. kakor pali iu smodi julijsko sOlnee iu«žno cvetico sredi travnika. Vsa je vztre-petala ob tem pogledu in je povesila glavo globoko: umevala je. kaj ji govori ta pogled, in čutila se je preslabo, da bi se mu vstavljala. da bi zakričala in bežala daleč proč... Stisnil ji je roko silno, da jo je zabolelo in ji je vztre-petala v njesrovi. Nagnil se je bliže k njej. poljubil jo je na vrat in ji je zašnpeital nekaj tihih be- Js-ed. . . Čutila je, kako ji polje kri v lica. srce pa ji je drhtelo, da ni, mogla u«' odgovoriti, ne za kričati iu ne bežati daleč od njega... j Dolgo je *tala v mraku na istem mestu, za vrtno lopieo. ovito z zelenjem, vso okrašeno z drhtečim cvetjem. Ob ograji je cvetel španski bezeg: težki vonj lljegoV ji je —i 1 i 1 v glavo in ji je medel j itak že zbegane misli še 'bolj. Ko je odhajala z vita. je stopala kakor bolnida. Ulavo je po-vešala globoko na prsi. v očeh je čntila šasti. S! pohotno poželjivostjo so stegale I suhe roke po samotni popotnici. Stotero gnusnih rok se je stegalo po njej, stotero oči se je vpiralo v njo s poželjivim ognjem, stotero ust se ji je režalo nasproti z gabnim nasmehom ipohotnežev. Bilo ji je strašno. Zaprla je oči. da ne bi videla ničesar. A videla jo je venomer, žalostno in blatno pot, kako se vije med gnusno družbo navzdol, vedno navzdol, v prepad. v pogubo. "Ali jo poznaš, Jeliea.'*' Slutila je, a odgovoriti ni mogla. A odgovarjalo ji je ono nevidno, ono sovražno. S trdim in brezčutnim glasom ji je odgovarjalo, kakor bi se hotelo veseliti njene groze in njene boli: "Pot zavrženih in izgubljenih/' Zaihtela je bolestno in krčevito, da se ji je treslo sunkoma, mehko, toplo telesce. i "Tvoja pot, Jeliea."-- Kako dolgo je plakala, sama ni vedela. Začutila je polagoma, kako j<> duši a- postelji in da jo i>e-če, kakor bi ležala na gorečem oglju. Vstala je: z opotekajočimii koraki je hitela k oknu in ga je i odprla s silo in naglo, da dobi svežega zraka... Ko je pogledala \ noč, se je rdeeilo nad daljnimi > gorami. A solnce je moralo ležat i I ^e globoko, globoko za gorami, I ker se je rdeeilo nad slemeni .šeI le nalaliko, komaj vidno. Naslonila se je z golimi komol1 ob polico. Zagledala se je čez polje in čez mestu tja proti daljue-mu gorovju, ki se je rdečilo nad njim. Oči so jo ščeiuele in so bile j kalne «'d solzit. Videla je vse le napol jasno: polje in mesto in j mračne gore v daljavi so ji trepe-jtale pred očmi. kakor bi drgetale jod silnetra mraza. I Z roe a v daljavo se je zamislila. (Domislila se je jutra pred letom, zadnjega jutra, ki ga je preživela na domu. in ki je bilo slično temu jutru... Ponoči ji je bilo t«*žko iu ni mogla Hpati. Jokala je tiho in pridušeno. da je ne bi slišala Ančka, mlajša sestra, ki je spala v postelji ob drugi steni. Preplakala je malone vso noč. tako težko ji je bilo po domu. ki ga mora zapustiti, tako strah jo je bilo pred tu-'jino. ki mora iti v njo in je ne pozna in ji ne zaupa Ln je ue ljubi. Tako tesno ji je bilo in tako strašno, kakor bi vedela povsem jasno in zagotovo, da gre smrti naiproti. Naravnost naproti ji gre, a ne more se ji izogniti, ne se j.i umakniti. Preplakala je malone vso noč. Ker ni mosrla spati, je vstala navsezgodaj. Sla je potihoma k oknu. ki je bilo odprto znotraj. Ln je premaknila veternice nalahko in oprezno. , Zagledala se je na polje pred hišo in na daljne gore. ki jih je videla v pohnra'ku le napol razločno. Rdečilo se je že nad gorami. a le nalahno še, komaj vidno. Solnce je vstajalo pač ravnokaj-iz nevidne postelje, ki mora »biti nekje globoko za gorami. Vstajalo je in se je oziralo na vrhove zadano in mežikavo. V daljavi se je rdečilo — podprla si je glavo z rokami, iz oči so ji privrele solze tznova. Za>dnjo-krat zre iz domače sobice na gore, ki so ji drage in ljube. Vzljubilo jih je srce, ker jih je videla vsak dan, ko ji odprla okno, in so ji zaplule oči čez polje v daljavo. Rdečilo se je nad gorami, svetlikalo se je bolj in bolj, blestelo se je jasneje m jasneje. Solnce je prihajalo onstran gorovja polalgo-ma navzgor in Čim više se je vzpe-i njaslo, tem jasneje so mu plamtele iskreče se oči. Zagorelo je nad . goro — ipo polju je zablestelo «ti- ► sočero biserov; slednja travica je • bila okleena z diamantom, solnee ► božje pa še jih je veselilo in se je » poigravalo ž njimi, da jo je ske-i lelo v oči. in jih je zaprla. Zaprla jih je, ker so jo ščemele, in ker ni mogla mirno gledati! krasote polja. Težko ji je bilo in hudo, ko je pomrsiila, kolikokrat, je stopala po njem v otroški ne-skrbnosti in v mladostni radosti, a danes pojde čezenj zadujokrat. Zapusti ga danes, njega, ki je navezana nanj z vsem srcem in s ti-j sočerimi spomini. V neznano tujino odhaja danes, ki ji ne zaupa' in je ne ljubi, ampak se je boji iu trepeta pred njo. j Svetilo se je nad gorami, gore-J lo je — privzdignila je spet gla-l vo in se je zagledala po vasi. Zvonik vaške eerkve se je belil v} solncu, križ nad jabolkom je gorel, kakor bi bil skovan iz samih1 solnčnih pramenov. Okna so blestela in so trepetala v sohicu. trepetala je vsa cerkev. Trepetalo je tudi njeno srce. Tako iskreno je ljubila to cerkev, V najtežjih urah življenja se je zatekala v njo in je iskala v njej' miru in utehe. V največji bolesti | je hitela vedno v njo in je pokle-' kala pred oltar preči ste liogoro-j dice — danes poklekne zadnjo-krat pred oitar materin. To mater ima še, telesna mamica ji spi že1 tri leta na pokopališču ob cerkvi.1 •'Mamica, draga mamica, ko bi živela še ti, mi ue bi bilo treba it i i v Danes zapusti tudi najdražje — grob mamučrn. Venčala ga je do l zdaj redno, skrbno je gojila cvet-' je na njem. zalivala mu je z ljn-1 bečo roko — danes mu zalije še1 enkrat m potem morebiti nikoli več. Ovetje zveni morebiti, če se' ne zmeni zanj kdo drug, in ne za-' zeleni nikoli več. Na*l gorami je gorele*, na polju I je trepetafJo, se svetlikalo in blest eln, v srcu njenem pa je bilo ža-' lastno m mračno. "Mamica draga, nerpozaibna. varuj me ti v tujini.*' — Zgenilo se je zadi. ob steni, v postelji Ančkrni. Zgenilo se je hi je poklicalo z mehkim, napo! otročjim glasom: "Jeliea, ali že odhajaš?"* Obrisala je naglo solze in se je okrnil ila. Ančka je sedela na rpo-stelji v ohlapni nočni obleki. V lica je bila zardela, zlaiti kodri so ji sipali razkuštrano ob lepem okroglem obraza. Iz oči ji je gledal še zadane«-: Kočnata rdeča usteca so ji podrhtavala kakor na jok. "Ali že res odhajaš, Jeliea?*' " Ne še. Ančka. ne.. . Zgodaj jc še. Lezi še in zaspi." Ančka je odkimala. Zlati kodri se ji stresli, kakor bi jih zazibal vetrič. "No hodi. Jeliea!" Plašno je pogledala sestrico. "Ne hodi. Jeliea!" — S stoterim ji je odjeknilo v srcu. Ančka j je izgovorila, kar je mrdila ona |sama na tihem že vs»» te dni j"Ne hodi!" — Ne hodi. Jeliea! Glej. kaj naj počnem doma tako sama? Micka se omoči — in saj veš, da me itak nima tako rada. kakor ti. Jeliea... Ne hodi... " Stopila je k postelji, objela je sestrico in jo je pri vila te^no k se-|bi. Zaihtela je, da je za t ožilo po j vsej sobi. Zaplakala je tudi Ančka. Vmes pa je prosila venomer: "Ne hodi, Jeliea!*' "Saj pridem spet, Ančka.'» Ančkine solzne oči so se zresnile. Gledale so. kakor oči odrasle žene, ki je izkusila že mnogo grenkega v življenju. 44Prideš spet? — A zdi se mi. da ne ho več tako veselo, ko se vrneš, kakor če ne bi šla nikoli od nas. .." Pozabila je »koro že teli besed Ančkinih. A to jutro, ko je slonela ob oknu v vili za mestom, se jih je spomnila nenadoma spet. Domislila se jih je hipoma jasno in doslovno. kakor da bi jih zase-petai kdo v istem hipu na uho... Zazdelo se ji je, kakor bi sedela Ančka ob njej in bi jo gledala z modrimi očm/i. ki so vse solzne in resne, kakor zamišljene in globoke oči žene, ki je videla že mnogo zla in gorja. Sedi ob njej ki jo gleda in govori resno in otožno: "A tako veselo ne bo nikoli več." 4"Da, Ančka, ne bo več veselo ne. Nikoli ne bo več veselo, vse: moje življenje ne." j Zgrudila se je na kolena. 1 ''O Ančka varuj te Bog, da ne kreneš nikoli na to pot. Vsa brez^ solnca je in vsa brez šmeha in brez veselja vsa." Pripognila je glavo globlje. Dolgi, mehki lasje so se razpletli in šo se ji vsipali čeat polne bele rame. Z vročim Čelom se je dotaknila tal. "O mamica, čemu si legla- v I T jgrob tako zgodaj in si me pustila ^siroto in sem morala y svet?" "t) mamica, zakaj nisi hodila z I'menoj, kakor sem te prosila pred odhodom v tujino? čemu me nisi varovala, mamica, čemu me ne' svarila?" o J "O mamica, čemu nisi molila, zame pri Bogu, da me ne bi pustil j zaiti na stranpoti in me ne bi pustil pasti v pogubo .1" | "O mamica, kako srečna si bila j v svojem življrnju, ker nisi po-jznala mojega greha, ne mojega kesa!" j "O mamica, kako si p;u> srečna, da si umrla, predno si videla mojo krivdo m moje gorje.. . " "O mamica mamica. .. " — Nad gorami je gorelo. Me^to se je dramilo. Pričelo se je gibati, leno in okorno, živeje in živeje. Šumeti je pričelo in je šumelo z onim mogočnim. omamdjajoeim .šumom, ki preghrsi vest in pre-, j vpije one mehke glasove, ki kli-jčejo iz prostosti, iz mladih dni. m I prosijo in svarijo. Zganilo se jo. ,kakor grrozen demon, ki se pre-j ,drami in stegne od sebe stotero rok na vse strani in preži ž njim' oh vseli potili in stezah na svoje žrtve. Tn ee se mu približajo, ne j sluteče hudega, jih objame krep-jko in močno in jih ne izpusti ni-.koli več Zapadle so pogubi... j Veselo je gorelo solnee nad go-! I rami. radostno jutro se je smejalo i nad mestom — v ^»odsitrešni sobic* pa je brisala Jeliea solze, da jih ,ne bi videl kdo ob belem dnevu ,111 ne bi shtlil in sumil, da je kre-(nila njena noga na pot zavrženih »in izgubljenih... Nadaljni zločini v Istri. — V Boljuneu so pred volitvami' fašisti streljali in metaii bombe tfr grozili ljudem s pobojem in požigom. Nekega kmeta so vlekli do Oreha pri Muljah in ga strašno pretepali. Težko ranjen je o»l bombe 221etni Josip Korošec. V, (V/.arjih so zažgali fašisti štiri hiše in ubili en°ga moža. V Porečn 1 so zaprli Ante -Tnrkovi«"-;:. namesto da bi mu bili dali na občinskem ' uradu volilno izkaznico. Tako se je zgodilo pozneje tudi s Tomo; Jehnieem. Fašisti, vojaki in redar ji so jugoslovanskim volilcem pobrali glasovnice, volilce pa pretep II. Rekli so. da glasujejo lahko le' oni, ki hočejo glasovati za fašiste. ,V Baderni so zažgali fašisti hišo' ,Petra Buričn. Vas Pojar pri Sv. jljovrencu Pazeiiatskem so f:i.šisti ;zažgali na vs^h koncih. Zgorelo je (več hiš do ta!. V Voleah na Goriškem so vrgli fašisti na neko hišo bombo, več oseb je bilo ranjenih. Divjanje fašistov proti duhovnikom, Tz Zrenja v Tstri poročajo, da so fašisti v velikem številu pograbili župnika Cervarja, ga vklenili in vlekli s seboj do Oprtlja. Ves čas so pljuvali nanj, suvali ga, pretepali, in bili v obraz. V Oprtlju so že vedeli, koga pripeljejo fašisti. Od fašistov nahujskana tolpa je planila po župniku, ga zasramo-vala, pretepala, opljuvala in pobila na tla. Baje so mu iztaknili oči. Nato so ga. nezavestnega, nekam odnesli. Kam. nihče ne ve. — To skrajno barbarstvo, za katero nimamo prav» besede, vpliva tudi skrajno razburljivo na jugoslovansko ljudstvo. Iz Tolmina V°-ročajo, da je izginil dekan Roječ, na katerega so imeli fašisti po^eb r.o piko. — Ogorčenost med ljudstvom je strašna. Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni listek iz »tare domovine za Vašo iružino, sorodnik* ali prijatelja. Pišite za cene in druga potrebna navodila na najstarejše in skuše-no slovensko bančno podjetje: FBANK SAKSKR STATE BANK (potniški oddelek) 53 Gortlaadt It. Varit v C Advertisement* Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Peon Ave. Pittsburgh, Pa. t Dr. Koler ]• naj- ■tarejil alovenakl ■drmvnlk ipecja-Ilat ▼ Pfttftburrhu. ki lm» 24-letne prakso v adravlje-nju rmek motklk bolezni. EaatruplJenJ« krvi sdravl • rUi-•OTltem M, ki ga Je lxumel dr. prof. Srllch. Ce Imate moaolj« »Jt mehur-Cke vo tolMu. v *rlu. Izpadanje las. bolečine v koeteh. prMfte ln lzCletu ram bora kri Na čakajte, ker ta bolezen naleze. Va* molke bolezni sdravlm po o-fcrajle.nl metodi. Kakor hitro rpulto •a vam prenehuje zdravje, ne cakaj-vte. temveč pridite ln Jaz vam bon ■opet povrnil. Hjrroaolo rJl vodno kilo ozdravim r SC. urah in dcer brez operacije. Boleaul mehurja, ki povzroJiajo bo- tefine v krilu ln hrbtu ln vftajilfc tndi pr! puičanju vod». oadravba t foto-roatjo. Hevm®t:*eni. trganje, bctočln* o- tekline .TbeClce. škrofle ln dru«re ko- tie b_,ernJ. ki nastanejo vsted iečl- »te krvi. ozdravim v kratkem dazu £nl potrebno leia'L Nekateri drurl zdravniki rabijo tol-a6«. da. vaz razumejo. Jaz zna-c j lz starera kraja, zato vaa latje Jtdriffim. ker tu razumen Slovenki flJradn« ura: ob delavnUtlh od t. do f> lP">h r.edeljak od t do t. Frank Sakser State Bamk 82 Cortlandt Street, New York RGENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. JngoBlavijs: Beograd, Celje, Dubrovnik, Kot or, Kranj, Ljubljana; Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Italija : Trit, Opatija, Zadar. V; ^ NemSka ATTstrija: ( Dunaj. " w r v Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italiji in Nemški Avstriji. Izdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. Prodaja parobrodue in železniške vožne listke na vse kraje in aa vse črte. Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali, angleških šterlingih, ako ni na raspolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvaure-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali nase banke. Slovenci, prijatelji In postavale! naše banke bo vljudno naproSeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Zfrvatske, Dalmacija, Istre, Goriške in Črnogore. —i *— za FRANK SAKSER STATE BANK PRANK SAKSER, predsednik. GLAS NARODA, 13. JUN. 1921 10 SKRIVNOST ORCIVALA. V DETEKTIVSKI ROMAN. { . i« * Grof Begouen zopet v Jugoslaviji. Francija in Vatikan. r KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO JZ NEW YOBEJL Nobeno znamenje ni kazalo, da bi ta preti,,ia preplašila moža. Odvedli so pa v sobo, kjer se je nahajalo truplu. Mirno iu hladno »i je ogledal truplo ter rekel: — Oua je arcčnejša. kot »em jaz. Ona jc mrtva in jaz, ki nisein kriv, setii ebtlolžen njene smrti. M. Domini je napravil še en poskus. — Pojdite. Gespin in ee le količkaj veste o teh zločninu, vas rotim. da mi to poveste. Če poznate morilce, imenujte jih. Skušajte 1 ridobiti m nekaj popustljivosti s svojo izpovedjo in svojim kesom. Gespin je napravil kretnjo kot da se je popolnoma udal v neizogibno. — Pri vsem. kar je najsvetejše, — je odgovoril, — izjavljam, da se m nedolžen. Jasno pa vidim, da sem izgubljen če morilca ne bodo našli. Polagoma je bilo prepričanje M. Dominija ustvarjeno iu potrjeno. Zasliiavanjc take /vrste ni tako težavno kot bi človek mislil. Tež-koča obsiaja % pričetku ko je treba prijeti za glavno nitko, ki mora povesti do resnice skozi vso zmešnjavo, skozi ves molk in skozi vse napačne Lsjave krivca. M. Domini je bil prepričan, da drži za to dragoceno nitko. Ker je imel enega izmed za vratnih morilcev, je do-\ ro vedel, da se bo lahko polastil tudi drugih. Naše ječe, kjer se za-vživa dobro juho in kjer se daje čiste postelje, imajo jezike prav kot temni« e Srednjega veka. ) Sodnik je dal v>led tega orožniškemu poveljniku ukaz, naj aretira tiespina in da gd ne sme izgubiti iz oči. Nato pa je poklical starega Berto. Ta možakar ni bil eden izmed ljudi, ki si belijo glavo. Imel je že toliko afer z možmi postave, da ga je ena nadaJjna inkvizicija kaj malo vznemirjala. — Ta človek je na slabem glasu v moji občini — je zašepetal župan v uho sodnika. Berto pa ga je cul ter se nasmehnil. Vprašan od preiskovalnega sodnika je zelo jasno in natančno povedal, kar se je zgodilo zjutraj, o svojem odporu ter trdnem sklepu sina. Pojasnil je vzrok laži, katere je preje povedal. Pri tem je zopet prišel na svoje prejšnje življenje. — Vidite, stvar je taka. Jaz sem boljši kot :iioj sloves. Dosti j< ljudi, ki ne morejo povedati toliko. Vi vidite številne stvari, če ho-uite naokrog ponoči. Dosti stvari. Pozvali so ga. naj pojasni ta namigavanja, a zaman. Ko so ga vprašali, kje in na kak način je preživel noč, je odgovoril, da jc zapustil gostiln j ob desetih, da je šel nato v Moprevoar gozd. da nastavi nekaj pasti in nato domov, kjer je šel spat krog ene ure. — V tem času — je dostavil, — :nora biti že nekaj divjačine v onih pasteh. — Ali morete navesti pričo, ki bo dokazala, da ste šli domov ob eni t — ga je vprašal župan, ki se je spomnil, da se je ura grofa ustavila pri dvajsetih minutah po treh. — Ne vem, — je odvrnil stari divji lovec brez strahu, — a mislim, da se moj sin ni zbudil, ko sem šel leč. Ko pa jc videl, da sodnik razmišlja, je dostavil: — Mislim, da me boste vrgli v ječo, dokler ne bodo našli uio-liicev. Ce bi bila to zima, bi se pritožil. Človek je dobro pres/rbljen v ječi. kajti tam je gorko. A sedaj, ravno ob čatu lova, je stvar sitna. Dober nauk bo to za Filipa. Vedel bo, kako draga stvar je, če se napravi ljudem kako uslugo. — Dosti, — ga je prekinil M. Qomini. — Al: poznate Gespina? To ime jc naenkrat odpravilo brezskrbno nesramnost starega moža. Njegove majhne five oči so kazale velik nemir. — Gotovo. — je odvrnil, nekoliko v zadregi. — Pogosto sva Igrala skupaj karte ter srebala kavo z žganjem. Nemir moža je presenetil vse štiri, ki so ga poslušali. Prav post bno je bi! oee Planta, ki je kazal globoko presenečenje. Stari vagabond je bil preveč prebrisan, da bi ne zapazil učinka, katerega je lil napravil. — Moj Bog, tem slabše, — jc zakričal. — Povedati vam hočem \ se. V*-ak človek zase in Bog za vse, kaj np! Če je Gespin storil ta zločin, ga to ne bo še bolj očrnilo ali ga napravilo slabšim. Jaz ga poznam le raditega ker mi je prodajal grozdje in jagode iz vrta grofa. Mislim, da jih jc ukradel. Razdelila sva si denar. Planta ni mogel zadržati vzklika zadovoljstva, kot da je hotel reči: — To sem dobro vedel. Ko je rekel, da bo najbrž poslau v ječo, se si ari Berta ni zmotil. Sodnik je odredil njegovo aretacijo. Tedaj pa je prišla vrsta na Filipa. 1'bogi dečko se je nahajal v obžalovanja vrednem stauju ter se bridko jakal. — Dolžiti mene takega zločina, mene! — je neprestano ponavljal med ihtenjem. Ko so ga vpraševali je povedal čisto in enostavno resnico, a opravičil samega sebe, da si je drznil prodreti v park. Ko so ga vprašali. ob kaki tiri se je vrnil njegov oče domov, je rekel, da ne ve ničesar o tem. 'Vi je spat krog devete ure ter se ci zbudil do zjutraj. Poznal je Gespina kajti večkrat ga je videl pri očetu. Vedel je, da je imel stari mož nekaj transakcij z vrtnarjem, a nivedel, kakšne i. ara ve so bile te transakcije. S Gespinom samim ni govoril niti štirikrat. Sodnik je odredil, naj se izpusti Filipa na prosto, na da bi bil popolnoma prepričan o njegovi nedolžnosti, temveč ker je bilo do-l-ro pustiti enega na prostih nogah, če je več ljudi izvršilo zločin. Tega bi se lahko opazovalo ter bi razkril bivališča ostalih. Trupla grofa niso našli nikjer. Celi park so skrbno preiskali, a zaman. Zupan je rekel, da so ga najbrž vrgli v vodo, kar je bilo tudi naziriinje M. Dominija. Vsled tega so bili poslani nekateri ri-biči, da preiščejo reko Seine, pričeuši nekoliko višje od mesta, kjer »c našli truplo grofice. Ura je bila takrat skoro tri. Planta je prip<>mnil, da najbrž ni l.ikdo ničesar ZAivžil preko dneva. Ali bi ne bilo pametno nekaj za-viiti, te bi se preiskava zavlekla noter v noč? Ta poziv na trivijal-ne potrebščine našega umrljivega telesa ni ugajal vse časti vrednemu župann. Ostali pa so bili zadovoljni s predlogom in gospod Cur-toa čeprav ni bil niti malo lačen, je sledil splošnemu vzgledu. Krog n ize, ki je bila Še mokra od vina, katero so preHli morilci, so sedli aodnik, Planta, župan in zdravnik ter se p oslu žil improviziranega prigrizka. (Dalje prihodnjič.) ____1_____ MAURETANIA 15 luni. — Cherbourg FINLAND 9 tuli. — Cherbourg BELVEDERE 16. Junija — Trst CRETIC 12 Juli. — Genoa CANOPIC 17 Junlia — Genoa SAXONIA 14 iuil. — Cherbour« KROONLAND 1« Junl. — Mavra MAURETANIA 14 jut. — Cherbourg LA SAVO IE 18 luni. — Havre LA SAVOIE 14 lull. — Havre ROCH AM BEAU 18 lunl. — Havre P. MATOIKA 14 lutl. — Genoa AMERICA 22 lunl. — Cherbourg LAPLAND 16 lull. — Cherbourg PABIS 25 lunl. — Havre OLYMPIC t« lull. — Cherbourg FINLAND 85 lunl. — Cherbourg ARGENTINA 21 Jul.la — Tret OLYMPIC 25 lunl. — Cherbourg AMERICA 23 lutl. — Cne. bourg COLUMBIA 28 lun. — Tret KROONLAND 23 Jutl. — Cherbourg BERENOARIA 90 lun. — Cherbourg ROCHAMBEAU 23 lull. — Hi.vre POCAHONTAS SO lunl. _ uenoa AQUITANIA 26 hiM. _ Cherbourg LAFAYETTE 2 lull. — Havre PARIS 27 lull. — Havre ZEELAND 2 lul. — Cherbourg FINLAND 30 lull. —, Cherbourg AQUITANIA 5 lul. — Cherbourg WASHINGTON S3 lull. — Cherbourg LA LORRAINB B Jul*. — Havre ADRIATIC 3 avg. — Cherbourg ADRIATIC e lull. — Cherbourg DELViDERE ti aug. — Vrst FRANCE 7 lull. — Havrt MAURETANIA 11 avtt. — Cherbourg PRE a. WILSON e tulila — Trst (»ldde cen za rosne listke tn vse druge pojasnila, obmtte se na tvrdko -RANK SAKSER STATE BANI 87 Cortland t St., New York. —Francoska vlada je imenovala za svojega izvanrednega poslani-' ka pri Sveti Stoliei g. Jonnarta. To je zelo važen dogodek. — 2 imenovanjem g. Jonnarta je francoska vlada na lastno inciativo zopet vpostavia zvezo z Vatikanom, ki jo j» pred več kot deset leti iz kultuinobojnih razlogov saraa prekinila. Izredna važnost tega imenovanja se razvidi iz teh dejstev: 1. da je bil imenovan ravno Jonnart, 2. |da% se je imenovanje izvršilo 5e pred sklepom senata, 3. da se j«1 zgodilo ravno v sedanjem, za — | Francijo vel o važnem zunanjepolitičnem momentu, j Jonnart ni pristaš kake kato-jliške stranke, ampak demotratiJ-ni republikanec in je bil pred voj-'sko celo predsednik te stranke. Bil je governer v Alžiru. leta 1913 'minister za zunanje zadeve, med (vojsko pa visoki komisar Francije v Grčiji, kjer je dosegel abdi-kacijo kralja Konstantina. Zdaj j.ie senator departmenta Pas-de Calais in predsednik reparaeijske komisije. On jc eden najvplivnejših francoskih diplomatov in jc med vojsko igral veliko vlogo v mednarodni diplomaciji. | Predlog, da se *veza z Vatikanom zopet vpostavi, je bil v zbor-!niei_že sprejer, v senatu pa še čuka na rešitev; večina mu je pa vnaprej zasigurana. Da je Briand še pred tem skle-jpem imenoval izrednega posla ni-|ka pri Vatikanu, zato seveda niso bili meroda^ni primeroma malen-! kostni razlogi zgolj cerkveno-poli-tienega značaja v Orijentu, (kakor so domnevali nekateri slovenski liberalni l-.sti). ampak mednarodni politični položaj, ker je Va-Jtikan središče, kjer se stekajo vsi (mednarodni vplivi z vseh strani sveta, se dobivajo najboljše informacije in zveze z diplomacijo vseh I držav. Francij-i pa Vatikan prav .sedaj zelo rabi, ko postaja svetov-,ni položaj zanjo čedalje bolj za-' motan in poln nevarnosti, j Briand je izjavil, da spričo sedanjega stanju svetovne politike j Francija ne more biti še dalj brez 'diplomatičnega zastopstva pri pa-'pežu. US.MAIL COMPANY.« Direktna služba, iz New Vorka in Bostona v Naroli in Gei.ovo. Karte do Palerma |n Meslne. VELIK FARNIK NA UVA VIJAKA. POCAHONTAS" dplaje 30. jnnija - 13. avgusta — 24. *ept. Cene za NapolJ in Genovo: Kabine $150 naprej. 3 razred JV5 tn voj. davka. IZBOR.VA SLUŽBA — KRASNE fDOBSOSTI. Oddelek za potnike: *5 BROADWAY. NEW YORK. Oddelek za prtljaoo: 130 BROADWAY. NEW YORK. NAREDBA GENERAL. JUGOSL. KONZULATA V«ak bo lahko dobil potni list, kdor ima dokaze, da je v resnici jugoslovanski pod&rik. Jonnart, ki se je popolnoma po-s\etil vpostavi t vi normalnih razmer v krajih, ki so jih opustošili Nemci, se je nekaj časa branil prevzeti poslaništvo pri Vatikanu. Ko je bil 17. maja pozvan k Bri-andu, pa je ta apeliral na njegov patriotizem, r.aglašajoč, da Francija v sedanjem trenutku nujno mora imeti zastopnika svojega stailšča v mednarodnih političnih vprašanjih pri Vatikanu. Jonnart jc nato častno mesto sprejel in po konferenci redaktorju "Excelsi-ora" izjavil, da v težkih okolšči-uah, v katerih se danes Francija nahaja, ni smel odkloniti tega važnega poziva. Soglasno z zadnjim odlokom ministrstva 7.u zunanje zadeve bo konzulat izdajal potne liste vsera Irzavljanom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo svojim prošnjam za potni list priložili tudi zadostno dokaze o jugoslovanskem državljanstvu. Ko se bo konzulat prepričal, da so predloženi dokumenti pristni jj radostni, bo dobil prosilec potni list. V slučaju, da bi pa nastali kaki poui»sleki, bo izdan potni list Šele z dovoljenjem ministrstva. Ker je število prosilcev ogromno in z vsakim dnem narašča, ni konzulatu m*goče takej opraviti vsega dela, toda polagoma bodo prišli vsi na vrsto. Nihče naj ne kupi šifkarte prej, predno se osebno ne zglasi na konzulatu ter dobi potni list. V vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New Yorku, to če ladja, za katero so vzeli karto, odpluje brez njih. V dokaz državljanstva je treba predložiti: stari potni list, domov-aico, vojaško knjižico, delavsko knjižico, krstni list ali potrdilo okrajnega sodišča v starem kraju. Kdor tega nima, bo dobil potni list šele s posebnim dovoljenjem iz ministrstva. CUHARD-WtCHOR Največji, najhitreiii ujrniM na •vetu. Iiborna Dottretba polnlktn. V viiem me*tu ali biliinl i« lokal- ni taent. V JUGOSLAVIJO. MADŽARSKO. RUMUMSKO IN BOLGARSKO. CALABRIA - 27. JULIJA Vozni li-t za Dubrovnik. Trpt ali Keko J100. Vojni Uavk $5.00. Pr-ko Cherbouraa: BERGXGAR1A ........ 3'>. Junil* AQILTAXIA .......... i. julija MAL'nETANIA ........ 11. julija Vsak človek se lahko oženi, če ni prepočasen, da bi objel" priliko. * * * Država Lousiana je dobila svo-ie ime na čast francoskega kralja Ludovika XIV'., ki jc vladal ob času, ko se je Francija polastila tega ozemlja. • . • Lačne ljudi le redkokedaj muco neprebava. CENIK KNJIG katere se dobi pri Poofim knjig«. Hitri računar ,65 Nemški abcednik 35 Nemsko-angleški tolmač .60 Pravilo dostojnosti ,10 Blovensko-angleiki slovar, trdo t platno v»-aan 1.50 Slovensko-nemSkri slovar (Janežič Bartol) 4.00 Blovensko-nemikf slovarček 1.00 Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St. New York Na t Ameriko, festi del IJI Gledallike Im Bevček Andrejček ,80 taljeno. Združenik držav .15 Kranjske deiele »10 Zemljevid Evrope .80 Velika stenska nape Evrope 2.50 Zemljevidi: New Torka HI-, Kans., Colo., Mm«. Pa^ Minn., Wis, Wjo« W. Va., Alaska »sakittf Ji Molit v enlkl. Rajski Glasovi t platn o vezano .80 t nanje vesano 1.80 ▼ kost rezano 1.70 Sveta Ura, ▼ platno vezano 1.00 v usnje Tesano 2.00 t kost Tesano, 1.80 Srce človeško, v vek nemirno, hrepeneče vedno po sreči, želeče si vedno nekaj tajnega, neznanega. neznanega, mora imeti nekaj ali nekoga, da se ga oklene z vselili svojimi silami, z vso svojo mogočno, vročo, kipečo strastjo.... nekoga, komur zaupa svoje misli, upe, načrte in težnje svoje. Josip Kostanjevec. Opomba: Naročilom je priloiitt denarno vrednost, bodM ▼j—orte^poitoi lihmVtl aH peterih nam. t JU Rada bi zvedela za naslov svojega oče«ta FRANKA KOMAT, doma iz Velike Loke na Dolenjskem. Cenjene rojake prosim, ako kdo ve za njega, da mi naznani njegov naslov, .ali naj se pa »am oglasi, ker mu imam važne stvari za povedati. — Frances Komat, 727 E. 157. St., Cleveland. Ohio. (13-15—61 French Line GOHPAGNIE GENERALE TRANSATUKTIQUE V JUGOSLAVIJO PBEKO HAVRE TOURAINE ... ROCHAMBEAU LA SAVOIE .. CHICAGO ..... PARIS ......... LAFAYETTE .. it. lunila 18. iunlla 18. Junlta 25. Junlla C5. lunula .. 2. tulila Dlraktna Zalaznlika zveza Iz Pariza * vaa alevna todk® Juaoslavlla Hltrl oarnlkl a itlrlml In avama vlfaka-ma. Poaeb«« zastopnik Jugoslovanska vlade bo prICakal potnika ob prihodu na-lih oarnlkov v Havru tvr lih toftno ed-Oram II kamor ao naman'iani> Parnlkl Francoska črt® »o transoortlraV tekem voine na tisoče £ehoal«vaiklh ve laov brez vaa naoriilka Za ilfkarte In cene vsreftalte v DRUŽBI«! PfSARN), 19 Stati StM ti. C ■II M Dri lekalulh aeentlh. KJE JE? Spodaj podpisana iščem svoje ga moža JOHNA KXACS, doma iz Malega loga št. 10 pri Loškem potoku, ki me je zapustil z 2 ieti starim otrokom pred štirinajstimi leti brez vsega denarja. Prosim drage eitatelje, ako kdo kaj ve, kje se nahaja, da mi blagovoli naznaniti, ali naj se sam zglawi, ako ima še kaj srca do otroka. — Mrs. Frances Knaus. žena, Frances Knaus, hči, 61*27 St. Clair Ave.: Cleveland, Ohio. (10-15—6) PREDNO SE ODLOČITE za svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da se ga potnik sam kupi, pilite naj-prrro za tozadevna pojasnil* na znano in zanesljivo tvrdko VftAVK 8AK8EK STATE BASK 83 Cortlandt Street Vmw York (Advertisement) COLUMBIA OD 135.60 — $360.00 — VELIKA ZALOGA — PLCfcČ V VSEH JEZI- GRAMOFONE VICTOR NAYINSEK, 331 Greeve St., G0NEMAU6H, PA. NOVE COLUMBIA PL0SCE p« 85c Francoski spisal Emile Gaboriau. — Za G. N. priredil O. P. (Nadaljevanje.) Iz Pariza se poroča, da pride v Ljubljano grof Begouen. Osebnost tega grofa je tiiko tesno zružena z bojem za našo samostojnost da ga lahko smatramo za svojega, za enega izmed najglasnejših zagovornikov naših pravic pred francosko javnostjo. I Ta odlični francoski prijatelj, ki bo nekaj dni dragi gost Ljubljane, se je prvič vozil po jugoslovanskem ozemlju leta 1887. Spretne jj£ avstrijska diplomacija znala prikrivati neznosni narodni položaj v monarhiji pred tujim svetom, zato pa so pisma grofa Begoue-na. ki jih je takrat pošiljal v "Journal des Debats*% kakor meč raz-sekavala to mrežo ter vrgla med francosko javnest krik po svobodi. Ta pisma so imela tem večji pomen, ker so razlagala francoskemu narodu evangelij velikega škofa Strossmaverja, s katerim se je v dolgih večerih razgovarjal o temeljih bodoče jugoslovanske države. — Njegova pisma so izšla v posebni knjigi in so za nas dragocen doku-aient v francoski literaturi. Od tistih dob dalje je bil grof Begouen v vcdnili stikih z avstrijskimi Jugoslovani in ko je leta 1918 revolucija razkosala habsburško monarhijo, je bil zopet on eden izmed prvih Francozov, ki je prišel pozdravljat mlado, od prvega navdušenja drhtečo Jugoslavijo. Poklonil se je zemeljskim ostankom Zrinj-skega in Frankopana, katere je narod kot svete relikvije v triumfalnem sprevodu spremljal na svoja domača tla. Jugoslovanska javnost je ohranila gospodu grofu za ta akta sočus+va hvaležno srce. (Na mirovni konferenci je bil grof naš. Zastopniki naše države ga hranijo v najboljšem spominu in bodo občudovali vedno energijo s katero se je vrgel v boj za našo Adrijo, za našo Reko, za naše severne meje. Neštetokrat se jc rabila njegova pomoč in njegove sijajne zveze s političnimi krogi mirovne konference. G. dr. Slavic bo znal 'pripovedovati, kaj je bil gospod grof v vprašanju Prekmurja. koroški Slovenci mu bodo ostali istotako hvaležni, akoravno so ves ta trud prekrižale intrige italijanskih zastopnikov. Med mirovno konferenco je bil gosp. grof trikrat v Jugoslaviji. Prvič aprila-majnika.' drugič septembra-oktobra 1919, ko je Študiral na mestu razmere naše severne meje, tretjič marca 1920, je'spremljal kardinala Dubois od Zagreba dalje do Pariza. On x>ozna čudovito ne samo našo zemljo, 'ampak je razbistril naš značaj in naše politično ter kulturno življenje. Ni čuda, fiko bi danes raje videl, da bi se pustilo več pravic na-[ rodni volji. Kot političnemu prijatelju naše domovine in posebej našega naroda, mu želimo iskren dobrodošel in upamo, da bo primerjal j v duhu današnjo Jugoslavijo z ono, katero sta k; črtala pred 30 leti lusgr. Strossmaver in 011. ko je še ogrska policija dušila brutalno .vsako narodnostno manifestacijo. j Danes pa ne pride kot politik. Sleči hoče to suknjo ter priti med ;nas kot zastopnik francoske vede. In kot tak nam je ravno tako dobrodošel. ker treba narodu dati prilike, da povzdigne svojo kulturo. Vsak, ki hoče sodelovati na naših kulturnih zavodih, je dobrodošel, ako pa pride na naše vseučilišče grof Begouen. oomo to tem topleje pozdravili, ker vemo, da bo govorilo tudi srce, ki naš narod ljubi. Na svojih posestvih v Porenejah je grof s svojimi tremi sinovi našel zanimive votline in tam je naletel na sledove prazgodovinskega človeka, kar ga je napotilo da se je posvetil temu študiju. Naletel je 'na kostenjake. na doslej edino obstoječe ilovnat? sohe, na dva veli-kenska bivola iz ila. kar vse je dalo novo podlago za študij industri-jje in umetnosti prazgodovinskega človeka. V najnovejši dobi je raz-ikril čudovito-risbo "Soreier" (čarovnik), ki jc služfl kot važen do-k:iment pri delu o verskih čustvih prazgodovinskega človeka, katero 'je izdal 1. 1921. Menage OSI>. Gosp grof Begouen je imel nešteto konferenc o prazgodovinskem človeku, napisal je več znanst. brošur, ki govorijo detajlirano o njegovih votlinah, tako da so ga so-lp!asno imenovali za glavnega tajnika mednarodnega antropološkega 'instituta v Parizu, kjer pridno dela v družbi velikih učenjakov, ka-ikor so prof. Bouhle. abbe Brenil, abbe Taillard. | In o tej stroki hoče govoriti na ljubljanski in zagrebški univerzi. Telesna konstitucija prazgodovinskega človeka, delovanje, kultura prazgodovinskega človeka, to sta naslova njegovih predavanj, — katere bo spremljal s krasnimi projekcijami pirenejskih votlin in prazgodovinskih kostenjakov. To bo tembolj zanimivo, ker so gotove zveze med francoskimi najdbami in med kostenjakom iz Krapine, katerega g. grof dobro pozna. Ko bi ta predavanja zbudila pri nas ztnimanje za to tako malo obdelano polje, potem bi se z veseljem lahko vdali nadi, da bomo na naši zemlji našli sledove o prazgodovinski dobi, kakor to trdijo francoski učenjaki. "Slovenec". Žabama is rasna drog« knfigm. Amanita in Amerikan- ei 5.00 Knjiga za lahkomiselne ljudi spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Doli s oroijeza JBO Zbrani spisi Jakob Aleiovee Kako sem se jas likal. Prvi dni I.SS Drugi del 1.25 Tretji del 1.00 Ljubljanske slik«. Ostrti in peti dal 1M f Dospelo je novo ; f suho grozdje. £ Muškatel zelo sladke debele ja- ; L pode, boksa 50 funtov .. $9.— ■ r Cipar grozdje največje ln naj- ! P sladkejše jagode, boksa 50 fun- ■ £ tov .......................$8.— ^ £ Malo črno grSbo grozdje, zelo ] ^ sladko, boksa 50 fuutov $7.— - ► PoSljite $3. na račun vsake bokse " ^ ki carodte in postal! bomo takoj. £ BALKAN IMPORTING CO. I £ 51-53 Cherry St., New York. N. Y. ' Cosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. BELVEDERE ...... 18. jnnija COLUMBIA ...... 29. junija PRES. WILSON ____ 9. Julija Cene za Trst, Reka lu Dubrovnik --$100. in $110. Potom listkov Izdanih za vse kra> je v Juaoslavlil In Srblil. Razkošne uaodnostl prvega, druoa- aa In tretjeaa razreda. Potniki tretjeaa razreda dobivajo orezplačno vino. PHELPS BROTHERS. & C9. Passenger Department 4 West Street New York gr3 ROJAKI. NAROČAJTE SE ; NA "GLAS NARODA" NAJ-j VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. . Slovenska, ' E4232) Drununers Darade maj-*. S4«S«) MU! mvonček. petja ^ >*iU'r „,daUBh*Ber °f tQe for6,t- > Naprej zaatave slava. E4998) Radeckl mar«, vojaška. EtUl) Na tujih tleh. petje. ■ ) Oeaterrelch milltaer mar«. ) Ko bi moj IJubl vedaJ. E7POO) 91 Regiment, mar«. B4S4S) Se enkrat Te objamem. ) Grenadier marS. vojalka. ) Nedolžno oko. petle E1SS4) Holzbtuckerbaum mar«. E4M«) HauamaJaterca v tejatru. > Hoc h vom Dachateln mar«. Ml? t^^w E-!!?) Sttierlieder mar«. voJaJka. BO»l) Bpela tn Micka iz Domžal . ) Zaljubil aa Je vrabec. Šaljiva. „ > C4992) Družinske eladkoetl r Cleveland^ E409€> Beautiful Girl, polka. ) Od kod je Spela doma. ialjlva. > Sky Rocket GeJloo. Namlka v«.sika oodba. Z2184) Auf d€T AUn' Va,C postilion mar« vojaJka. Eliti) Rosenrer mar«, vojaška. KZ2C0) Na zdravi pohod. mar«. > Aua dem Hocharebtrsr. valcer ) Jeste se po v Idam. mar«. Po dolgem Času aaio dobili prav« nesnSke plofiCe, vojaška godba prve rerete, krasni vojagkl marSl ln raloerjl. Dobili smo jih par tisoč. Pravi glasni Columbia gramofoni od $30.00 do $375.00. Cenik v vseh jezikih Vam pošljemo brezplačno. Ko naroČite blago, nam dajte točni expressnl naslov, da blago prej dobite. Naročbo ln denar (mcnej order) poŠjite na: IVAN PAJK, 24 Main SL, Conemaugh, Pa aa.aaaaaaaA.aa • ******** * *a* . . .