46. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 25. febrnvarja
XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan sveder, izimSi nedelje in praznike, tor velja p« pošti prejeman za avstrij'sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta A gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 jrld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa s« po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vefi, kolikor poitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopoc petst-vrste p« 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ie izvole frank trati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolha". Upr avntetvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Kandidati za volitev v trgovska ftl obrtno zbornico kranjsko so:
Gospod Ali red Ledenik, trgovec ia mestni odbornik. ,     Josip Lozar, trgovec.
Za trgTCHTfiagl razred:
I Gospod Jan. MLnez, mlajši, trgovec in posestnik. {      „     Vran Kolman, trgovec, hišni posestnik in mestni odbornik. Vaw Petrl«k% trgovec, hišni posestnik in mestni odbornik. Za obrtni razred.:
Gospod Jmn. HI. Horak, rokovičar, ta»šni posestnik in mestni odbornik.      | Gospod MIha Pakle, trgovec, hišni posestnik in mestni odbornik. V Ljubljani  K,, februvnrj* 1884.
Narodni cen tipalni volilni odbor*.
Vabilo na naročbo.
Z novim letom je naš list začel izhajati v večji obliku Uredništvo je skrbelo za raznovrstno gradivo v člankih in listkih, kakor za dopise iz vseh slovenskih krajev, da zadostuje željam čitateljev. Nadejamo 6«, da slovensko občinstvo priznava napredek, da pa ob jednem ne pozabi, s kolikimi težavami se ima boriti slovenski dnevnik, kateri mora plačevati v državno blagajnico za kolek in poštnino jako velike zneske na leto, in tudi telegramov ne dobiva brezplačno.
Upravni odbor „Narodne Tiskarne*', dasi je „Slovenski Narod" večji v formatu in obilnejši v tvarini, listu ni povekšal naročnine, ker si je vedno svest glavne naloge „Narodne Tiskarne", ohraniti Slovencem nezavloiil vseslovenski dnevnik in ker je preverjen, da je, kakor vsucemu ua-rodu, tudi Slovencem treba glasila, v katerem odmeva javno mnenje, ne da bi se moralo zatajevati ali zakrivati, iz katerih koli razlogov.
Uredništvo bode tudi v prihodnje skrbelo, da ustreza vsem opravičenim zahtevam čitateljev. Upravni odbor pa se <lo vseh Slovencev, katerim je mar za nezavisni slovenski organ, obrača s prošnjo, da ga, kakor doule, tudi zanaprej podpirajo z obilno naročnino in da skrbe za razširjanju lista v vseh narodnih krogih. Ako se število naročnikov le še nekoliko pomnoži, bode mogoče dajati večkratnih prilog.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja ua dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„ pol leta........ 6   „   50 ,,
gld.
30 kr 10
n
mesec.
— kr.
. četrt leta........3
„ jeden mesec....... I „
Za pošiljanje na dom hc računa lO kr. na 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld.
« pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „ 40 „
Novi naročniki dobe začetek romana „Knez Serebrjani", kolikor ga bode do konca februvarja izšlo, brezplačno.
Upravni odbor „Narodne Tiskarne".
Politični razgled.
Voda m j«' dežele.
V Ljubljani 25. februvarja.
V soboto je komisija gospodske zbornice za pretresovanje izjemnih naredeb imela sejo, katere ho se udeležili tudi ministerski predsednik grof Ta&ffe, pravosodni minister baron Pražak, policijski predsednik Krticka, njega namestnik Weiss in miti'sterski Bovetuik dr. vitez Krall. Posvetovanje je trajalo štiri ure, ministri in vladni zastopniki dali so potrebna pojasuila. Komisija je sklenila zbornici priporočati, da pritrdi izjemnim nuivdbam.
Dr. pl. Smevkal bil je konci prošlega tedna na Dunaji, dogovarjal s'e z uemško-češkimi državnimi poslanci o administrativnoj delitvi Češke, kako bi se ta stvar spravila pred državni zbor. Zdaj se je pa Schnieykal vrnil v Prago, da se tam dogovori z nemškimi zaupnimi možmi in jim sporoči uspeh svojega potovanja na Dunaj. V kratkem se pa Sebmev-kal zopet vrne na Dunaj, da bo nadaljeval dogovarjanja v tej zadevi.
Opozicija v ogerskej zbornici poslancev je Bklenila z onimi opozicijskimi magnati, kateri so napravili Tiszi poraz v goBpodskej zbornici, zvezo za bodoče volitve. Ta združena opozicija bode pri volitvah na vse kriplje delala proti vladi in jej tudi ne bo manjkalo denarja, ki je jako važen faktor pri vsakih volitvah na Ogerskem. — Jako je razdražilo ogerske konservativce, da je naslednikom grofa Cziraky-ja imenovan protestant baron Nikolaj Vay»
V miiije države.
V Rusiji mislijo osnovati posebno trgovsko ministerstvo. Za bodočega trgovskega miuistra imenuje se bivši finančni minister Abaza, pa tudi grof Igoatijev. Poslednji pa nema mnogo upanja, zlasti zdaj ne, ko se je Rusija nekoliko bolj naslonila na zapad, kajti znano je, da lgnatijev pri Nemcih ni persona grata.— „N. Fr. Pr.tt sodi, da Rusija se zato tako laska Nemčiji, ker vidi v knezu Bismarku dobrega zaščitnika avtokratičnega principa Nemški kancelar je namreč po vs»jj Evropi pouzditfnil in utrdil mo-narhično načelo in veljavo proti vsem liberalnim prizadevanjem. Bisraarck dobro razume, kako krajšati pravice narodnemu mnenju, zato Rusija pri njem išče sveta, kako zatreti težnje naroda, ki hoče uplivati ua državne zadeve. Ravno zda) se v Rusiji govori o nekem vrhovnem sovetu, bojarskej ka-mort itd. Ali ne spominja to nekako na pruski kulturni sovet. Sodi se, da je Bismark uasvetoval ustanoviti razue take t.ovete, kateri bodo potem drug druzega uničevali. Se ve, da bi njih naloga bila samo odgovarjati, kadar bi bili vprašani in njih člani bi se imenovali. Koliko je v tem resnice, se še ne ve, prav verjetno ni, da bi za tuke stvari Rusija iskala sveta v Berolinu, ki se tičejo samo notranjih zadev, a karakteristično je, da najhujši privrženec absolutizma, Katkov. se tako navdušuje za nemško-rusko zvezo.
Rusko pravosodno miniater.stvo se bavi ^e-dij z uvedenje raznih prem600b v osobiji in organizaciji sodišč.   Nova reforma se bode raztezalo zlasti
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruaki spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) VI. Poglavje. Vsprej em. (Dalje.)
Morozov pokazal je na svoje dolge lase.
— Vidim, bojar, vidim, pa svojim očem ne morem verjeti! Prišel si pri carji v nemilost! Zakaj ? odpusti mi to neskromno vprašanje.
Morozov je vzdihnil.
— Zato, ker se držim Btarega običaja, varujem bojarsko čast, ter se ne uklanjam novim ljudem!
Pri teh besedah se mu je zmračil obraz, in njegove oči zadobile so ljut izraz.
Dopovedal mu je, kako se je spri z Goduno-vom, in britko se je pritoževal čez krivičnega carja.
— Mnogo, knez, jako mnogo se je predruga-čilo, od kar je ustanovljena opričina v Rusiji!
— Kaj pa je opričina, bojar ? Srečal sem oprič-nike, a juz tega ne razumem!
— Morali smo Že s čim razjeziti Boga, Niki ta Romanovič! — da je on omraftil carju oči! Ko so obdolžili obrekovalci Silvestra in Aleševa izdaje, ter ju je pregnal car od sebe, bili so naši lepi dnevi pri kraji! Začel je nas sumničiti Ivan VasiljeviČ, nas svoje verne sluge! Začel je nas dol-žiti izdaje, kar še človeku na misel ne pride. In novi ljudje so se razveselili, da se jim je ponudila prilika črniti bojarje, ta jih črni iz sovraštva, oni, da bi prišel sam v milost, on pa vse posluša. Ako kdo koga sovraži, izmisli se, da je njegov sovražnik govoril proti carju, ter da ščuva hana ali kralja. In ti hudobneži se ne boje kazni božje, krivo prisegajo, in po pismih trosijo laži! Mnogo nedolžnih ljudij odpeljanih je v ječo, Nikita Romanovič, in trpinčenih ua natezovalnicab. Kdor je hotel, nahuj-skal je vladarja na koga. Prej je bila navada, da je moral spričati s pričami ali z drugimi dokazili, kdor je koga ovadil; a zdaj te primejo in trpinčijo, če je kdo kaj zmislil o tebi, naj se njegove besede še tako malo ujemajo! Natopili so strašni č:isi! Tako strašnega carja Še neaino imel! Zt trpinčenjem prišle so smrtne kazn:, In koga so usmrtili! . . . Pa ti, knez. si gotovo Že slišal?
— Nič neseni Bližal, boiar.   Vesti n - pridejo
hitro do Litve. Sicer se mi pa to ne zdi u.Č čudnega.   Car ima pravico kaznovati svoje sovražnike.
— Kdo ima kaj proti temu, knez? Zato je on car, da kaznuje in pomilostuje. Samo to je hudo, da neso bili usmrteni sovražniki, ampak verni sluge njegovi: okolnični Adašev (Aleksejev brat) in njegov mladoletni sin, trije Satini, Ivan Šiškiu z ženo in otroki, pa še muogo drugih nedolžnih.
Nevolja prikazala se je ua obrazu Serebr-janemu.
— Bojar, tedaj ni kriv car, a obrekovalci!
— Oh, knez! Bridko je govoriti, strašno je misliti! Na samo prigovarjanje obrekovalcev, začel je car prolivati nedolžno kri. Tako je Basmanov, višji carski točaj, šel tožit kneza Obolenskega-Ovčiua radi neke besede. Kaj je naredil car? Pri obedu mu je z lastno roko zasadil meč v srce!
— Bojar! — zakričal je Serebrjani, skočivši 8 svojega mesta, — ko bi mi bil to povedal kdo drugi, nazval bi ga i brekovalca ! Pobil bi ga z lastno roko!
— Nikita Romanovič, jaz sem prestar, da bi koga obrekoval. Pa še vladarja »vojega!
— Oprosti btjar. Kuj čem misliti o takej premeni! Ali so prekanili carja?
na one kraje, v katerih se sodnije ne«o reformirale pod vlado pokojnega carja Aleksandra II. Ta reforma ima namen zjednačiti pravosodje v vsej Rusiji. Porotne sodbe se pa ne bodo  uvele v vseh guberui-jah, ker krajne razmere povsod tega ne dopuščajo, zlasti v mnogih krajih ni dosti izobraženih mož, ki bi bili sposobni za porotnike. — Vojno mioisterstvo se pa sedaj bavi s tem,  kako bi se dalo zmanjšati pisarjenje pri armadi, kajti vojska potrebuje dobrih častnikov, ne pa pisarniških birokratov. — Vojaščina ua pruskej meji je že neki dobila ukaz umakniti se bolj v središče Rusije.   Najprej odide konjica, katera je tudi pravo breme prebivalstvu v tem kraji. Poljsko in Litavsko  se  bode zjedinilo  v vojaškem oziru,  in vrhovni  vojaški  poveljnik   bode general Gurko, v političnem oziru bosti pa še razdeljeni, in civilni  gouverneur litavski   bode Kohanov, poljski pa Apuhtin.   Ako je poslednje resnica, ruska vlada še nikakor ne misli na sporazum ljenje h Poljaki. — Naslednik barona  Mohrenh> ima, ruskega poslanika v Londonu, bode kamornik pl. Staal.   Na mesto v Stockholm  prestavljenega  posianika   Šiškina pride prejšnji poslanik v Pekingu Bjucov  za poslanika v Atene. Petrogradeki plemenitaški kouvent sklenil je prositi, da  bi  senat  potrjeval  bojarske maršale, ne pa generalni gubernatorji.
Da se snide tako imenovani vrhovni sovet za zatiranje revolucionarnega gibanja je že sklenjena stvar. Prvo sejo bodo imel 2G. februvarja, to je po naše 10. marca, in car boile osebno udeleževal se posvetovanj. Člani tega sovt-ta bodo mej drugimi žan-darmerijski šef Orševskij, načelnik carske Ohrane, Čerevin, šef državne policije Pleve, minister notra-njih zadev, grof Tolstoj, minister pravosodja, Nabo-kov, minister narodne prosvete, D kljunov, ViA|i pro- i kurator svete sinode Pobedonošev.
Pruski listi začeli so zopet napadati asdno pravo v Švici. Morda ti listi delajo to zato, da se prikupijo Rusiji, kajti mnogo ruskih političnih zločincev živ; v Švici, ali pa jih soeijami demokrati, ki so jo potegnili iz Nemč-jn še vedno vznemirujejo. Dobro Odgovarja na take naj>ade „Neue Ziiricher Zeitung", da v Švici puščajo ljudem svobodo govora, ne da bi sedel zraven kak polic-jski komisar, ki bi razpustil zborovanje, kakor hitro bi se začelo odkritosrčno govoriti. Ti odkritosrčni govori pa potem preidejo v časopise Vnanji politiki moral: bi hvaležni bit*, da iz teh javnih Izjav marsikaj izvedo, kar se jim na njih lastnih tleh odteza, naj še tako vohajo in zasledujejo Ako se zahteva, da se izroči kak hudodelec, tedaj preišče zvezno sodnoe stvar z ozirom na pogodbe, ki na dopuščajo izročitve političnih zločincev. Drugače je, kadar gre ko^a prognati. To j>a sklene zvezni sovet sam, ne da bi poslušal od zvuuaj kakih ukazov, ako je 1-j k temu dovolj povoda.
FrancimUfi vlada misli se odločno upreti, da bi se letos povišale učiteljske plače. Finančni minister Firard bode zbornici predložil ekspose o finančnem položaji in skuhal dokazati, da ni moč dovoliti nik;»kih novih stroškov. Ferry bode pa, če bode treba, stavil kabinetno vprašanje. — Kakor je Fricou izjavil se proti Tempsovem poročevalcu stoje francoske zadeve v Kitaji jako dobro, Coubet bi že bil lahko vzel Bac-Ninh pa ni hotel sovražniku zapreti ovratnegi pota. Kitajci imajo neki samo 15000 dobrih vojakov, vsi drugi bi se ne mogli ustavljati sovražniku. Bac-Ninh se bode udal, kakor se je Sout«y. V Tonkingu je prebivalstvo samo ponudilo 14000 mož Francozom. Uprava se pa ne bo dala uravnati brez podpore domačincev; kajti treba je varovati finančne sile dežele, ki je po vojski jako obožala.
V aiiffli'Mlie.! spodnjej zbornici je pri ad-resnej debati, Stanhope opozoril zbornico na to, da je Rusija si prisvojila Merv, kar ne more zboljšati razmer mej Rusijo in Anglijo.   Na to |e odgovoril
Sir Dilke, da on ne more nič povedati o kakej skrivnej pogodbi mej Rusijo in Perzijo. Kar se pa tiče ruske akcije v Merv u sedaj vlada ne more nič gotovega povedati, ker mora še dobiti pojasnila iz Petrograda. Sicer pa on misli, da v tem oziru ne bode mej opozicijo in vlada nobenega razločka v načelih, katera imajo voditi angleško akcijo v tem oziru. Anglija pa ne more ravnodušna ostati proti temu, kar se godi v Afganistanu. Vladna politika je vedno gledala na to, da bode Afganistan kot angleška prednja straža vedno silen in nezavisen. Iu Anglija je v tem imela uspeh. Sedanji emir je silne) ši, kakor kateri koli njegovih prednikov, on je pa tudi prijatelj Anglije. Anglija je na željo prebivalstva prevzela vlado v Quettab-u in se tako utrdila na zapadne j itn liske j meji.
Kakor poročajo novejše vesti, se je udal Tor-kar ustajnikom, in sicer ne zaradi pomanjkanja živeža, ampak ker se je jeden del egiptovske garnizije uprl in potegnil z ustaši. Sedaj angleškemu generalu Grabamu ne bode treba hoditi iz Suakima, kar je nameraval včeraj, da reši Torkar.
Dopisi.
Iz Zagreba 24 februvarja. [Izv. dop.] Naš novi ban pričel je akcijo z imenovanjem septemvira Dana Staukoviča predstojnikom kr. vladnega oddela za notranje poslove, a »ovetnika Aloiza Kleina upraviteljem kr. vladnega oddela za pravosodje. Službene „Narodne Novine" že glorijo poj o tako Stankoviču kakor Kleinu, nego to nema nobene vrednosti, ker bi ravno tako glorijo popovale Žuviču in Miškato-viću, ko bi kateri te dvojice prišel do vlade.
Dana Stanković je domač človek in sicer grško-iztočnega veroizpovedanja in njegovo imenovanje je koncesija saborskomu srbskemu klubu. Sicer je Stanković pošten mož in čist značaj tudi spreten in duhovit (najboljši stola ravnatelj v Zagrebu, zaradi česar ga naročito zagrebški kanoniki visoko cenijo), samo ima to pogreško, on je počasen delavec in brez vsake energije.
Klein je krščen Žid, kakor se pripoveduje, in spada mej tiste činovnike, katere je morala naša vlada prevzeti iz razvojničene Krajine in katere bo morala hrvatska zemlja hraniti in vzdrževati do njihove smrti. Ti ljudje so bili stranom administrativni častniki, stranom sodbeni (avditorij in so ponajveč Čehi pa tudi Nemci, ter hrvatskega jezika ni nobedeu popolnem zmožen. Navajeni nemščine, se nikakor ne morejo pohrvatiti, in bodo ostali še mnogo let križ za hrvatsko deželo, ker Nemec ostane Nemec, a kar je Čehov, so večinoma taki. ki so svojo češko narodnost že davuej zgubili, a hrvatske narodnosti si nečejo prilastiti, ter so potem še hujši nego pravi Nemci.
Če vzame človek Deželičev koledar v roke in čita imena najvišjih čiuovnikov, najde mej temi imeni množino takih le: Bayer, Klein, Gbttlicher, Stengl, Schreiber, \Verner, Strauss, Buttenveek, Hofstatter, Lbvventhal, Hauer itd., ali pa Boruvka, Zaviška, Rijaček, Lunaček, Hruby, Peharck, Bertal, Krasa, Kostjal, Stepnička, Wa\vru8ka, Lucerna itd.
Dolgo časa bo treba, predno se bodo Hrvati tih imen znebili, ali pa, dok se bodo hrvatska uha priučila tih imen.
Kakor Osečka „Drauu doznaje, namerava ban grof  Khuen  hrvatskim   magnatom administrativne
— Že mora tako biti, knez. Pa usedi se in poslušaj dalje, drugi pot je Ivan Vasiljevič," ko se je napil (oh, gnju3no je to misliti), začel s svojimi ljubimci našemljen plesati. Navzoč je bil tudi bojar knez Mihael Repnin. Ta je zaplakal od bridkosti. Car je ukazal tudi njemu nadeti masko.
— Ne, — tekel je on, — jaz nečem one-častiti bojarskega stanu, in razteptal je masko z nogami. Pet dnij pozneje ubili so ga na carsko povelje v cerkvi.
— Bojar!  To je božja kazen!
— Naj se agodi nad nami njegova sveta volja, knez. Pa poslušaj dalje: Kaznim ni bilo konca. Slednji dan tekla je kri na morišči, v ječah in v samostanih. Ni ga bilo dne, da ue bi bili lovili bo-jarskih hlapcev in vodili jih v ječe. Mnogi so se spoznali krive in dolžili so bojarje. Te pa, ki neso hoteli pogubiti svoje duše in so zagovarjali bojarje, so usmrtili. Mnogo jih je trpelo zaradi pravice, mnogo jih je prejelo mučeniški venec, Nikita Romanovič! Včasih pa car pride k sebi, kesa se in moli, ter nazivlje sam sebe ubijalca in krvoloka. Pošilja darove raznim samostanom in ukazuje brati maše za poinorjene. Kesal se je Ivan Vasiljevič, pa ne dolgo, in kaj se je izmislil? Poslušaj, knez. Ko sem se prebudil neko jutro, vidim veliko zmešnjavo.
Ulice so bile polne ljudi j, ta je tekel v Kremelj, oni iz Kremlja. Vsi so govorili: „Car gre, pa ne vemo kam!a Mene je kar mraz preletel! Oblekel sem se in usel na konja; z vseh stranij hiteli so bojar ji v Kremelj, ta na konji, oni peš, kakor priprost človek, nikdo ni več mislil na svojo čast! Ko smo prišli do Iverskih vrat, vidimo, da se odpravljajo vojaki in narod se jim umika. Za vojaki pomikale so se sani, na njih sedel je car s carico in s carjevičem. Za carskimi sanmi peljalo se je več sanij, a na njih je bilo vse carsko premoženje, blagajnice, carska oprava, dvorniki, uradniki, vojaki in ljudje vseh vrst, — vsi 80 šli iz Kremlja. Mi smo hoteli k carskim sanem, pa nas neso pustili vojaki, govorili so: prepovedal je car 1 Pomikal se je vlak ob reki Moskvi in odrinil iz mesta.
Mi smo se vrnili v hiše, in dolgo smo čakali, ali se ne premisli car, ali se ne vrne ? Pride nedelja, prišlo je najvišje pismo; pisal nam je car, da od velike žalosti v srci ne more več trpeti naših izdaj-skih nakan, zapustil bode svoje carstvo in šel kamor si bodi! Ko je prišla ta vest, začelo se je plakanje v Moskvi: zapustil naš je ljubi car! Kdo bo sedaj gospodaril nad nami!
Ne more se tajiti, da je bil strašen Ivan Vasiljevič, pa postavil ga nam je Bog sam za vladarja,
službe deliti; če se be to uresničilo, potem bode hrvatska uprava skoro tako dobra, kakor je magjar-ska. Grofov in baronov imamo dosti na Hrvatskem, še več kakor vi na Kranjskem, a sicer bodo nekateri grofi, ki zdaj diurnirajo, jako veseli, ako do-bodo boljše mesto na račun svojega plemstva.
Iz Materije 22. febr. [Izv. dop.] Oglasil se je zopet dopisnik iz Materijske občine v št. 15 „Edinosti" in res, kot „mož-besedaw svoje nakopičeno gradivo razlil, svetu na občudovanje. Ampak pri tem opravilu zagazil je tako nizko, da mu ne moremo in nečemo slediti. Obramba proti napadom take vrste in take surovosti duha je — zaničevanje.
Čudimo se le, da, kakor dopisnik „Edinoati" trdi, bližnji naši .narodni voditelji" v Trstu so na razpolaganje takemu razposajenemu dopisniku in karakteristično je tudi, da sme slednji ponašati se s tem, da „narodni voditelji" v Trstu ne sprejemajo naše obrambe ; ako leti misle, da poljubujemo roko, katera nas žali, tedaj so kratkovidni in to utegne njihovemu uplivu pri pametnih in poštenih ljudeh močno škodovati.
Uredništvu „ Slovenskega Naroda" so pa znane tukajšnje razmere že od časov, ko „Edinostni" ma-tador še ni bil opasan z „umu svitlim mečem" (!?) in ravno zato dalo je prostora dostojni obrambi; a znano nam je, da za strastno osobno polemiko, ker je pogubonosna narodni stvari, — nema prostora, Slovani v tužnej Istri pričakujejo rešitve na drugi način in od drugih osob, nego od strastnega dopisnika „Edinosti" — bodi si on tudi pod zaščito „narodnih voditeljev v Trstu". Ni ga še bilo onega dopisnika na svetu, ko so od njega napadane „narodne kukavice" že stale na braniku naše narodnosti ter ni njegova zasluga, uiti zasluga „narodnih voditeljev v Trstu", da narodni naši nasprotniki naš okraj štejejo izgubljenim za njih nakane — in tudi to je uredništvu „Slov. Naroda" znano, zato pa dandanašnji molimo : Bog nas reši naših „prijateljev", neprijateljev se bomo že sami obranili.
Dopisniku „Edinosti" še par besedij j>red slovesom: „Zakotni pisač" v Materiji v „velikej hiši" je pisal in bode še pisal prav v svoji hiši, kakor mu vest, pamet in srce veleva; obogatel še ni pri tem; ljudje pa govorijo, da ona velika hiša je mati druzih mlajših, okolo nje stoječih hiš. Ta zakotni pisač sicer raje prime za plug nego za pero; toda za dopisniku „Edinosti" posvetiti tja, kjer ga „željo" mu ne bode žal peresa namočiti.
Zupančič.
Domače stvari.
— (K volitvam v trgovsko in obrtno zbornico.) Prijatelj našemu listu, bivajoč na deželi, poslal nam je nemškutarko, njemu iz Ljubljane doposlano vabilo, v katerem se kot kandidatje priporočajo: Bilrger Leopold, Kordin Josip, Maver Emerich C , Treun Matbkus in Zenari Josef. Omenjeni rodoljub je temu vabilu dostavil: „Čudimo se predrzuosti uemškutarjev, da se upajo naše narodne može nadlegovati s svojim talmi-zlatom, ki je pri nas prišlo ob vso veljavo. Čudimo se, da se taki možje drznejo usiljevati se pri volitvah, možje, o
in po božje j volji kaznoval nas je. Zbrali smo se in sklenili smo iti za carjem, prositi ga odpuščenja in plakati. Zvedeli smo, da se je ustavil car v Alek-sandrovej slobodi, ta sloboda je kakih deset vrst od tod. Ko Mino odmolili k Bogu, odpotovali smo. Ko smo od daleč zagledali slobodo, obstali smo, in zopet smo se priporočili Bogu; bali se nesmo, da bi nas pomorili, a da bi car nas ne pustil pred oči. Pa nič takega se ni zgodilo. Ko Brno prišli k njemu, verjami mi, knez, da nesmo več poznali Ivana Vasi-ljevica! Ta obraz ni bil več podoben njegovemu; lasje in brada so mu skoraj čisto izpali. Kaj se je zgodilo ž njim, bil je podoben carju, in tudi ne! Govoril je dolgo z nami; očital nam je strašna iz* dajstva! našteval nam je krivde, kijih storili nesmo, nazadnje je rekel, da na gorečo prošnjo pobožnih škofov in duhovnikov zopet prevzame vladarstvo, pa ne brez pogojev,
— In kake pogoje je stavil V — vprašal je Serebrjani.
— Zdaj vidiš, knez; minuli so trije tedni, prišel je Ivan Vasiljevič v Moskvo. Navstalo je veliko veselje; tako veselje, da še pri Kristusovem usta-jenji ni tacega. Poklical je nas in duhovenstvo na posvetovanje. Ko smo Be zbrali, objavil nam je, da vsprejme vladarstvo samo pod tem pogojem, da bo
katerih druzega ne znamo, nego da slovenski kruh jedo, proti Slovencem rujejo in od slovenskih žuljev bogate." Mo* je v svojej svetej jezi prav pošteno govoril in prav veseli bi bili, da imamo v Ljubljani sumo tako zavedne in odločne volilce.
— (Umrl) je preteklo soboto 23. t. m. v Celji g. Mihael Kmetic, bivši župan v Rudolfo-vetn Pred tednom dnij stoprav poročil se je z udovo gospo Valenčakovo, veleposestnico v Celji. Pokojnik bil je stotnik v pokoji. Rodom Belokranjec, dovršil je gimnazijo v Rudolfovem. Vsekdar, celo v aktivnem vojaškem stanu, kazal se je odločnega narodnjaka, bil pri vseh izredno priljubljen, in v obče mož v besede polnem pomenu. Kakor bode njegovim someščanom in bližnjim znancem žal, da so tako rano izgubili tako izvrstnega in krepkega možaka, tako tudi mi izražamo svojo žalost, da nam je smrt vzela tako vrlega sotrudnika na narodnem polji. Eila mu zemljica lahka!
— („Škrata") izšla je danes četrta številka.
— (Veteranski ples) 7rgel je društvenej bolnišnej blagajnici 140 gld. čistega dohodka K temu lepemu vspehu pripomogli so znatni darovi gg. dostojanstvenikov posebno g. deželnega glavarja grofa Thurna, v znesku 20 gld., predsednika hranilnice kranjske g. Dreo-ta z 20 gld. i. dr.
— (Pod Golovcem) so preteklo soboto redarstveniki mestni preiskavah več hiš in našli, da so si tamošnji prebivalci prilastili več mladih drevesce, katera je lastnik graščine Rakovnik g. Tomek z mnogim trudom iu z obilnimi troški zasadil, da bi jedenkrat zarastle neprijetne golicave in rudeče ma-roge našega Golovca. Dobro je in umestno, da magistrat Ljubljanski strogo postopa v tej zadevi, sicer so vsi napori za pogozdenje Golovca zaman, in ostal bode, kakor ga je krstil narod, v istini Golovec. — Nekaj let sem prepovedan je tudi jako priljubljeni „sport", drkati po snegu z Golovca navzdol, pri katerem početji se uničujejo mladi gozdni nasadi, a prepoved se kaj lahko pozabi in prekorači. A sedaj se bode tudi v tej zadevi strožje pazilo, in kdor bode nasproti ravnal, bode ostro kaznovan. Z veseljem pozdravljamo te naredbe magistrata Ljubljanskega, katere so tem potrebneje, ker prebivalstvo nema še toliko razuma, da bi samo čuvalo te nasade in spoštovalo tujo lastnino.
— (Društvo zdravnikov na Kranjskem) zborovalo je 21. t. m. Navzočnih bilo je 14 udov in 2 gosta. Ko se prečita in odobri zapisnik zadnje seje, naznani predseduik dr. Schifter pristop umirovljenegH c kr. uadštabnega zdravnika dra. Bock-a in poziv visoke c. kr. deželne vlade, da se letos otvori v Londonu higijenska razstava, ako se hoče udeležiti tudi društvo. Primarij dr. Dornig podeli knjižnici separatni iztisk „o g um a z ni bolezni trepalnic". Prof. dr. Valenta poroča, da zboruje društvo avstrijskih zdravnikov letos v Brnu in da je odbor sklenil v zadevi zdravnikovih zbornic sledečo resolucijo po poslancu Lenz-u v državnem zboru objaviti: „Visoka vlada naj kakor hitro je mogoče predloži načrt zakona „zdravuiškib komor" enquet-i, v v katerej so zastopana vsa avstrijska društva zdravnikov, iu ua podlagi posvetovanja z zastopniki stavi predlog." Slednjič opominja dr. Valenta, da je skrajni
smel po svojej volji kaznovati svoje sovražnike in izdajalce, jemati jim premoženje in življenje, da ga ne bodo niti metropolit, a niti kake druge gospodske nadlegovale s prošnjami za pomiloščenje. Izbral si bodem, rekel je on zanesljivo stražo, in odbral si v svoje zasebno premoženje nekatera Bela, mesta in predmestja in v Moskvi samej nekatere ulice. In te ulice, mesta in to stražo imenoval bodem opričino, vse drugo pa zemščino. A bojarji, metropoliti in go-Bpodske ne smejo zahajati v to moje zasebno posestvo. Le s tem pogojem vzamem zopet vladanje v svoje roke! Od tistega dne začel je nabirati nove ljudi, pa le take, kateri neso plemenitega rodu, in ti so prisegli, da ne bodo jeli kruha in soli z bojarji. Oddal jim je vse hiše in premoženje, katero si je bil odločil za svojo domačo last, a stare lastnike pregnal je iz opričine, kakor Živino. V istiui, Nikita Romanovič, videl sem svojimi očmi, pa nesem mogel verjeti! In zdaj se prehajajo po vsej svetej Ru-Biji strašni, krvoželjni opričniški polki z metlami in pasjimi glavami; pa v istini ne pometajo izdaje, a rusko čast, ne grizejo carjevih sovražnikov, a verne sluge njegove, za nje ni nobenega sodišča, nobene odgovornosti.
(Dalje prih.)
Čas pristopiti k društvu „penzijski zavod avstrijskih zdravnikov." Potem se preide k dnevnemu redu. Predsednik g. dr. Schiffer stavi predlog, naj se podeli ustanova Ldschner-a 4 prosilcem, in sicer po 60, 50, 38, in 20 gobi., kateri se jednoglasno vsprejme, kakor tudi predlog, naj se pomnoži ustanova za 500 gld. Na to sejo prestavljeni predlog dr. Vošnjaka, da Be svota društvenega kapitala odda ustanovi Ldschnera in dr. Keplerja, da se kupi Btrokovnjaška knjiga, ostaneta v manjšini. Po tej debati, katere so se udeležili sosebno ddr. Keesba-cher, Kapler, Dornig in Valenta, se vsprejrae slednjič nasvet dr. Dorniga, naj se skrbi v prvej vrsti, da se ohranijo društvu časopisi in knjige, katere ima sedaj, ker v tem oziru je mnogo „faules im Staate Danemark". Potem sledi predavanje. 1. Dr. V. Gregorič, asistent porodišne klinike kaže dva jako interesantna in redka spaka (Missgeburten), tako zvane Sirene (vulgo „morske frajlice"), pri katerih sta obe nogi zraščeni, pri jednem do dveh tretjin, pri drugem pa celo do prstov, tako da so podobne konečnim ribjim plavutara. Oba sta brez spola. To jako zanimivo predavanje, bo v kratkem objavljeno. 2. C. kr. okrajni zdravnik dr. Kapler imel je predavanje „alkohol za živež". Predavanje prof. dr. Valente se preloži na prihodnjo sejo.
Dr. —i—.
— (S Štajerskega) se nam piše: Na Slovenskem se pri mnogih c. kr. poštnih postajah iz-ključljivo le nemške tiskovine dobivajo. Naši gg. poslanci naj torej prilično budgetne debate g. trgovinskega ministra radi tega interpelujejo in zahtevajo, da naj se poštnim vodstvom strogo zaukaže, da se nemajo pri razpošiljanji poštnih tiskovin ua posamične zahteve nemškutarskih poštnih uradnikov celo nič ozirati, marveč na vse dvojezične pokrajine razpošiljati jedino le dvojezične tiskovine.
— (K predlaganej prenaredbi odvetniškega reda.) Zopet od druge strani se nam piše: „V časopisih Pražkih čitamo, da so voditelji pravnikov ua češkem vseučilišči v Pragi, kakor je bil justičnega ministra predlog za prenaredbo §§. 2 in 7 v odvetniškem redu objavljen, se posvetovali ter sklenili, s peticijo obrniti se do državnega zbora, da naj bi se juristom na otežkočila njih bodočnost na tak način. To peticijo se ima izročiti klubu čeških državnih poslancev, ter priporočiti v podpiranje. Ob jednem se bode poskušalo, tudi drugih vseučilišč v Cislitaviji pravnike opozoriti v tem smislu. — Pričakovati je bilo thcih odporov v mladih pravniških krogih proti takm prenaredbam odvetniškega reda! Že po sedanjem zakonu pretečo cela večuost, preduo se odvetuiški kandidat sme postaviti na lastne noge, a odslej ima se tej sedem-letnej učenosti pridejati še osmo leto odvetniške prakse! In kar je najhujše, sodna praksa, sodna tlaka, ki se jo je dosihdob opravljalo jedno leto, kadar si bodi pred odvetniško samostojnostjo, le-ta bode odslej dolga dve celi leti, in ti dve leti bode „ob zraku in vodi'1 dostati takoj po dovršenih študijah! Lepa bodočnost obeta advokaturskim kandidatom in marsikedo bode dal slovo željam po odvetniškem kruhu, — to se bode res doseglo s takimi prenaredbami! Ali kurijozum bo že to, da odvetniški kandidat celih sedem let po dovršenej osmej šoli do nobenega stanovskega zaslužka prišel ne bo, ker mu to zakon prepoveduje! Po tem takem ostanejo duri v odvetniški raj odslej naprej odprte samo bogatinom, ker izpremembe so konečno, to umejo advokatje sami, take, da jih manj iino-viti prenašati ne morejo. Umevno je tedaj gibanje mej slušatelji prava zbog nakanjenih izprememb. Kako se bode državna zbornica vedla nasproti dr. Pražakovemu predlogu, radovedni smo tudi mi. Gotovo je, da razlogi, ki jih navaja vladna predloga, izdelana osobito na podlagi poročil odvetniške ka-more uiže-avsrijske, da ti razlogi, ki jih je pač uva-ževati za Nižje-Avstrijsko, ne bodo vsi merodajni mogli biti tudi za poslance drugih dežela! Zlasti poslanci, izbrani od slovenskega naroda, bodo pomislili, da so sinovi tega naroda ubožni, in da jim ne gre zapirati potov do stanja nezavisnega, katero je nam v naših rt zmerah toli važno in potrebno! Slovencev se itak ne oglaša veliko za stan odvetniški, ker že po sedanjem, veljavnem odvetniškem redu je jako težko zmagovati gmotne zapreke in trud, predno se pride do zaželjenega konca. Posih-mal, če bi se odobril nakanjeni zakon, bode odvetnikov domačinov še manj, odvisnih Slovencev več. Slovenski državni poslanci bodo torej imeli preudariti marsikatero  stran naših razmer,
predno se odločijo za zakon — nižjeavstrijskib odvetnikov, katerim je pač „numerus clausus" želja vseh želj, kateri ves svet presojajo samo s svojega tesnega Dunajskega stališča. Priporoča se našim poslancem, da pazno prečitajo zadnjo številko „S(id-steirisehe Post, " v katerej g. dr. J. S. poznat kot izvrsten odvetnik, jako odločno pobija nameravani zakon.
— (Ukraden konj   z  vozom.) V jednej zadnjih številk smo povedali da  je konj  z vozom preminul, danes pa priobčimo podrobnosti te dogodbe. Mladi fant ki je prišel iz Hrušice v Ljubljano, pustil je konja in voz na cesti,  sam pa šel  na frakelj „ta kratkega". Mej tem sta se pa dva druga poba-lina iz Hrušice pod Ljubljano, dva  brata, stareji 12 let, mlajši komaj 6 let star polastila konja in voza ter vozarila  po  mestu. Pridruži se njima še 12 letni Ljubljanski potepin, ki je potem vodstvo ekspedicije prevzel. Namenili so jo proti Trstu, ali pri mitnici je bilo treba mitnino plačati, katere pa nobeden imel ni.  Torej so obrnili in vozarili mimo Kolizeja na Celovško cesto,  in po tej cesti naprej do blizu Idrije, od  koder so jih pretečeni petek vse skupaj nazaj priguali.  Konju se je hudo godila na tem potu, kajti do smrti prestradanega izročili so ga gospodinji. Fantičev dva sta prišla pred sodnijo, najmlajši pa je še premlad. Fant iz Hrušice je bister dečko, prijaznega pogleda in zgovoren, Ljubljanski potepin pa pravi prototip   prihodnjega hudodelnika. Nič manj prestradani kakor konj,  io bili tudi de-čaki, ki so bili tako razcapani, da se je čuditi, da jih ni bilo vseh konec pretečene mrzle dni. Ona dva, ki ste prišla pred sodnijo, bila sta kar vesela, ko sta bila obsojena v gorki zapor, in veselja so se jima lesketale oči, ko sta videla, da je stražnik in ključar za vsacega vzel  tudi hlebec kruha seboj. Namenjeni so bili sprideni fantiči v Trst, pogajali so se na potu že s Cigani, a za 80 gld. neso hoteli dati voza in konja, kupčija se je razdrla in tako so jih žandarji  dobili v  roko.  Kaj bode z tako mladostjo ?
— („Narodni list") Zadarski z dne 23. t. m. ima dopis iz Hercegovine, v katerem se zanikava vest poluslužbenih novin, da bi se begunci iz Ćrne-gore vračali. To so samo brumne želje in do pravega miru je še daleč. V karakteristiko tamošnjih razmer samo jeden slučaj. V nedeljo 10. dan t. m. prišlo je 60 ljudij Kovačevičeve kompanije v selo Dulić in odgnalo seboj 200 ovac.
— (V Boki Kotorski) prodajajo se zdaj kar cele vasi ua javnej dražbi tako rekoč zastonj. Večina prebivalstva pobegnila je za ustanka na črnogorsko zemljo. Tjakaj ubežali so najprej možki, za njim pa ženske in dtca. Ti ubežniki so z davki na dolgu, ker itak žive le ob milosti črnogorskega kneza. Zaradi teh zaostankov je erar dal zemljišča na boben. Uradni list dalmatinski priobčuje cele vrste tacih dražeb. — Na ta način uteguilo bi se zamenjati prebivalstvo, na mesto hudih Pastrovičev in drugih, nastopili bi novi naseljenci. V istini došli se oglasi iz Švabske in iz Italije. Švabi so že odpovedali, ker se jim je odsvetovalo in jim priporočalo, naj gredo rajši v Bosno in Hercegovino. Tedaj ostanejo kot kandidati za te skalnate kraje Bamo še Italijani. Naj pride, komur drago, to stoji, da treba mnogo poguma, naseliti se v krajih, katere so Bokezi ostavili.
— (Razpisano je mesto) okrajnega rano-celnika b sedežem v Novi vasi, občina Bloke, okraj Lož. Letna nagrada 500 gld. Prošnje do konca marca t. 1. na c. kr. okrajno glavarstvo v Logatci.
Razne vesti.
* (Olomuška nadškofija) ima vsega vkupe 1,690.751 duš, mej temi 1,616.593 katoličanov, 48 858 protestantov, 28 300 Židov. Od te vsote biva v Avstriji 1,557.542, na Pruskem 133.209 duš. Število duhovnikov je 1198.
* (Na Četi nji) bode prostovoljno gledališko društvo Cetinjske Čitalnice predstavljalo — „Maksima Činojeviča," znano žaloigro Laza Koštica. „Balkanska carica" jih je navdušila k nadaljevanju predstav.
Tujci:
dne 24. februvarja.
Pri Slonu t Nastopil z Dunaja. — Rossi iz Trsta. — Sajovic iz Gradca. Muller iz Trsta. — lletzel iz Sagrade. — Adelberg iz Plzna. — Konig iz Steinschonaua. — Fink z Dunaja.
Pri Malici: Ferry z Dunaja. — Pichler iz Budimpešte. — Pressburger z Dunaja. — Hauf iz Kočevja. — Prokurator z Dunaja.
Loterij ne srečke 23. februvarja.
Na Dunaj i:    90,    64,     12,    57, 6.
24,      8, 76,
V Gradci
47,
53.
Tržne cene v LJubljani
dne 23. februvarja t. I,
Pšenica, hektoliter    .   . .
Rež, . . . . Ječmen „
Oves,            „         .   . .
Ajda,           „         .   . .
Proso,          B         .   . .
Koruza,         „          .   . .
Leća             „         .   . ,
Grah            „         .   . .
Fižol            „         .   . .
Krompir, 100 kilogramov .
Maslo,            kilogram. .
Mast,                   „      . .
Speb friien           „      . .
„    povojen,      „      . .
Surovo maslo,       .      . .
Jaka. jedno......
Mleko, liter ......
Goveje meso, kilogram Telećje „ n
Svinjsko , ,
Koštrunovo     „ „
Kokoš......                         . .
Golob .....   v   . .
Seno,   100 kilogramov . .
Slama,   , •        ,      • . ,
Drva    trda, 4 kv. metre .
.    mehka, ,  a » " —   Ml I
gld.	kr.
8	12
6	1
5	20
3	•_>!>
5	53
5	71
5	53
	_
9	—
10	—
3	30
_	94
—	86
—	64
_	74
—	85 o
_	£ 8
—	62
—	64
—	62
—	40
—	60
_	18
2	23
2	5
7	—
4	60
Meteorologično poročilo.
a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
23. febr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73643 mm. 734-89 ■■. 734-49 mu.	— 3-4" <J 4- 77jr -|- 58"C	si. svz. z ssz z. szh.	jas. jas. ob).	0*00 mm. snega.
<o «2 h»	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734 54 mm. 734-21 mm. 733-28hm.	-|- 6 4" C + 10 8 "C H- 6-4fC	1. si. zah. si. zah. si. zah.	obL obl. dež.	770 ms. dežja.
Srednja temperatura obeh dnij je znašala -f 34° in -f- 7-9°, oziroma za 3-5° in 82° nad normalom.
DuLiasLjsica, "borza
dne 25. februvarja t. I. (Izvirno telegrafićno porodilo.)
Papirna renta ....		79	gld.	60	ki
Srebrna renta ....		80	i f	65	m
		101	•	30	m
		95		10	
AJccije narodne banko		845		—	t)
Kreditne akcije ....		306	■	26	
		121		45	u
				—•.	•
Napol.        . .... C. kr. cekini. ....	•		■	60'/.	•
		K	%	71	
Nemške marke ....		59		.25	
4" , državne srečke iz 1. 1854	250 glet	123	9	25	ft
Državne srečke iz 1. 1864.	100 gld.	172	n	40	m
4% svstr. zlata renta, davka	prosta. .	101	v	45	n
Ogrska zlata renta 6°/0   . .	•   .   • .	121	■	75	n
a ni n            n          n        • .»		90	„	30	w
„    papirna renta 5°/,	.   .   . .	87	t	85	n
'.'''„ štajerske zemljišč, od .•■/..	oblig. . .	104	n	—	n
Dunava reg. srečke 5° 0 . . 100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4'. / 0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Pr. >r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld.
117 gld. 35 kr.
120 106 105 173
40
60 20 25
v sredi Št. Jarneja, na trgu in pri veliki cesti tik potoka, z gospodarskimi poslopji vred, v popolnem dobrem stan«, ter piipravna za vsakovrstno podjetje, sedaj se nahaja v njej prodajalnica, prod« se iz proste roke po jako ugodni ceni. — Kdor želi to hišo kupiti, zve ceno in po-goje pri g. M. F., h. At. 14 w At. Jame j i. (123—1)
Na plačah bolnim,
Jeticnim i. t. d. priporoča se brezplačno izvrsten lek.
Na vprašanja odgovarja radovoljno     (780—11)
Teodor Rossncr v Upskem.
SOOO 1 (788—18)
ostankov sukna
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po S gl.
Ii. Storcli v Brnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati.
Berolin.
IVAH IIOFF, c kr. dvorni fahrikant sladnih preparatov na Dunaji.
St. Peterburg.
Ivana HoiFji
Zdravilno pivo iz sladnega izlečka.
Proti občnemu oslabljenju, bolečinam v prsih in želodcu, sušici, red-kej krvi in nerednim opravilom spodnjttelesnih organov. izkušeno krepilo za okrevajoče po vsakej bolezni. Cena steklenici 56 kr.
Ivanin  I lollu
Bontoni iz sladnega izlečka za prsi.
Proti kašlju, hripavosti, zaslizenju nepresegljivo. Zaradi mnogoterih posnemanj naj se pazi na višnjev ovitek in varstveno znamko pristnih Bludnih bonbonov (slika izumitelja). V višnjevih zavitkih po 60, 30, 15 iu 10 kr.
Zaslužni diplom me j narod ne zdravstvene razstave v Londona 1881. leta za medicinske tvarine in aparate v pospeševanje zdravja.
Podpisi:
Nj. velićastvo kraljica Viktorija angleška. — Nj. kr. visokost vojvoda Edinburški. — Spencer, predsednik razstave. — John Eric
Erichsen, načelnik odbora. — Mark. H. Judge, tajnik.
Ivan 1 lollov
Koncentrirani sladni izloček-
Za bolne na prsih in plučah, zastarel kašelj, katare, bolezni v grlu. — Sigurnega uspeha in zelo prijetno za uživati. — V tlačenih po 1 gld. 12 kr. in po 70 kr.
Ivini Hullova
S1 a d n a čokolada.
Jako redilna in krepilna za osebe slabotnega telesa in živcev. Zelo okusna in posebno priporočati, kjer je zanži van je kave ker vzhurjajofie zabranjeno. Zavoj 74 klg. po 1-80 gl., 90 in 60 kr.; zavaj «/■. kltf- 2'40 gl., 1 00 gl. in*l gl.
Proti kašlju, hripavosti,
bolečinam v prsih in želodcu, oslabljenju, sušici, slabej prebavljivosti, najuspešnejše krepi I n o sredstvo za okrevajoče po vsakej bolezni.
58 krat odlikovano.
Ustanovljeno 1847.
Izumitelju in jedinemu izdelovatelju pristnih preparatov iz sladnega izlečka, gospodu
IVA-NU HOFF-u, c. kr. dvornemu založniku, c. kr. svetniku,
tl\oriK'iiin /iilit/.iiiliii sltoro cu-opiliili mi\«-i'«-ui>>.  I>una| I.9 Tovarniška zaloga: (.ihImu. Itriinmi>l rassi- s., tUTuriiu: Oruben«
ho t*. KrauHerMtraNMe
Priznavanja in naročila visečih in najvišjih oseb leta 1883.: Cesarski visokosti nadvojvoda Karol Ljudovik, nadvojvoda Friedrieh, kr. visokost princ VVales-ki, princesa de Ligne, vojvodinja Oideiihurška, princesa Reuss, gč. pl Fercnczy, čitateljica Nj. veličanstva naše presvetlo cesarico, angleška honne (varuhinja) Nj. cesarske visokosti princese Marije. Valerije, obitelj Metternich, Clam-Gallas, Karacsonyi, Ratthyanyi, Ronnuer, nj. vzviš. fcm. Filipovič, grof Wurmbraud itd. itd. — Priporočano po zdravniških prvakih, profesorjih dr. Bamberger, Schrottcr, Schuitzler, Granichstiitten in muogo drugih Dunajskih.
Pet najnovejših poročil in zahval za ozdravljenje meseca septembra 1883. z Dunaja in z dežele.
Stotisočeri, ki so žc nad vsem obupali, bili so rešeni po Ivan Hoflovih sladnih preparatih (zdravilno nivo iz sladnega izlečka), da so zadobili nazaj ljubo
zdravje ter se ga še zdaj vesele. iSamolastno izrečene beseda   zdravljen h.)
Vaše blagorodje!
Celo leto som  trpel na mučnem želodčnem kutarii  in kn&lji;
zaman so bili vsj leki, dokler neseni rabil Vaših izvrstnih Ivan Hoflovih sladnih preparatov. Ccz nekaj mese ev izostane kašelj, tek se vrne, in moje zdravju je bilo po Vaaeua Ivan Iloffovem zravilrein pivu iz sladnih Izleokov popolmnii popravljeno. Vzprejmite mojo iskreno zahvalo. Ob jednem piilo/iin zahvalo v ogerskem jeziku,  razglasite jo po širnem svetu.
Mezokovacshaza. I>r. Alojzij Biagj, župnik.
Vaše visokorodje!
Prosim Vas, da mi takoj kakor hitro možno pošljete 13 steklenic Vašega Ivan Hoffovega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov in dva zavoja sladnih bonbonov po poštnem povzetji. Z veseljem konštatujem, da Vaše fabrikate prav rad rabim, ter da mi ugajajo iu koristijo.   Z visokim spoštovanjem
St  Andrej pri Beljaku, 5. septembra 1883.
M. pl. ivirlil. vodjema soproga.
Zdravniško priznanje.
Častno mi je Vam naznanjati, da so se Ivan IIofTovi sladni preparati doslej pri vseh mojih bolnikih, kateri so že dolgo trpeli na težkem sopenji, slabem teku in prebavljenji, prav dobro obnesli; zatorej Vas vnovič prosim, da pošljete s poštniiu povzetjem in naslovom: „G. Ivanu Guschallu v Brnu" 28 steklenic zdravilnega piva iz sladnih izlečkov in 3 zavoje sladnih bonbonov.
SpoStovanjem
Grottava, 9. septembra 1883.    Dr. Josip Froilc, prakt. zdravnik.
Dunajsko poročilo o ozdravi.jenjl.
Dunaj 11. septembra 1883. Ne morem t.i kaj, da bi se Vam iskreno ne zahvalila za čudovito ozdravljenje želodčnegi katara, kateri je mojega moža že štiri mesece pestil. Mož moj je rabil rszna sredstva, a žal brez uspeha, dokler slučajno ne čita v listih polivalo Vaših 'udovito delujočih Ivan Iloffovih sladnih preparatov. Poskusil je t njimi, in ž'» po kratkem zauživanji Vašega Ivan Hoffovega zdravilnega piva iz sladnih . jčkov mu je odleglo, in sedaj, po jedeuindvajseti steklenici je moj mci popo "em ozdravel.
Vzprejmite lAOJO in mojega soproga srčno zahvalo ter prosim, da to pismo obju >te v blagor jednako bolujočih.
Z visokim spoštovanjem Franju 1'liitt-nik, Neufilnlhaus, Goldschlaggasse 28.
Najnovejša Dunajska zahvala
s 7. dne septembra 1883. Prosim zopet za 13 steklenic Ivan Hoffovega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov, kajti če ga le osem dnij no zauživam,  imam poželjenje do njega. Uživam ga zduj že dve leti ter sem se prepričal, da mi ugaja, zatorej se ne bi pint ivil. uko se to tudi javno oznani.
Dunaj v 7, dan Beptembra 1883. Spoštovanjem
Fran ltargetzi, konditor, Mariahilferstrasso 62.
Zahtevajo naj se samo prvi pristni Ivan Hoffovi sladni preparati z varstveno znamko, katera je po c. kr. trgovinskem sodišči na Avstrijskem in Ogerskem registrovaua (slika izumiteljeva). Nepristnim izdelkom drugih nedostaje zdravilnih sokov zelišč in pravilno izdelovanje Ivan Hoflovih sladnih preparatov ter po izjavah zdravnikov mog6 celo škodljivo oblivati na zdravje.
Prvi, piistni, slizo razsnujoči Ivan Hoffovi sladni bonboni za prsi zaviti so v višnjev papir.   Naj se izrecno le taki zahtevajo.
Ivan Hoffovi "bonboni iz sladnega izlečka v višnjevih zavojih po 60, 30, 15 in 10 kr. (658-201 Glavno zalogo v Ljubljani ima: Peter Lasstligg, trgovec s špecerijaini.
Nadalje imajo zaloge:  V Reki: Nic. Pavačič, droguist; v Gorleii G. Chriaiofoletti; v Jtluriboru: F. P. llolasek, na glavnem trgu; v IMujt: J. Kasimir,
lekarnar; v Olji: J. Kupferschmidt, lekarn >r; v U um ji. Fran Dolenec, trgovec.
i
•-s
H-1
B
Pari**. I Loiuloii. | BudiniiK^ta. | Gradec, | HaiMburg. | Frankoiiro«! na M. | nrew-York.
Izdatelj ia odgovorni urednik Mak--.-« Afrnič.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskar nt1*.