1 Leto XIII. | Štev. 116 TELEFONt UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28.67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, torek 23. maja 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din t-— Kitajska dobila v Ženevi le simpatije Prošnia kitajskega delegata, da bi se Kita!ska podprla v kolektivni obliki s krediti in dobavami boinega materiala, je bila tudi na včerajšnji seji sveta Zveze narodov odklonjena ŽENEVA, 23. maja. Na včerajšnji javni seji sveta Zveze narodov, ki ji je predsedoval kot zastopnik sovjetske Rusije londonski veleposlanik Majski, je spregovoril prvi delegat Kitajske WelBngton Koo in zaprosil za pomoč svoji domovini: 1. Kitajski naj se dovolijo nadaljnji krediti; 2. dobavijo naj se ji letala s potrebnim gorivom; 3. organizira naj se izdatna pomoč v ostalem bojnem materialu. Kitajske želje so skromne, saj ne zahteva pomoči v obliki čet, ker teh ima Kitajska sama dovolj. To, kar zahteva, je pa le skromen del tistega, kar bi ji bila dolžna dati vsaka članica Zveze narodov v smislu njenih določil. ORIS KITAJSKE OBRAMBE V svojem nadaljnjem govoru je Koo podal poročilo o dosedanjem poteku kitajske obrambe pred Japonci. Japonski napadi na miroljubno Kitajsko se nadaljujejo z nezmanjšano silo. Samo v zadnjih štirih tednih je morala Kitajska pretrpeti 340 bitk, pa se je kljub temu uspešno branila In s protiofenzivo znova osvobodila 70 že izgubljenih krajev. Zelo se je pa povečala v zadnjem času napadalnost japonskega letalstva, ki povzroča zlasti med civilnim prebivalstvom strašna razdejanja. Posebno značilno pri tem je, da se krijejo najostrejši japonski na-padi vedno z vsakokratno evropsko krizo. STALIŠČE VELIKE BRITANIJE Za Koom sta spregovorila prva delegata Novega Zelanda In Bolivije, ki sta se v celoti zavzela za kitajski predlog. V imenu Anglije je spregovoril zunanji minister lord Halifax, ki je izrazil v imenu angleškega naroda sožalje kitajskemu ter omenil nedavno finančno pomoč Anglije Kitajski. Anglija je že svoječasno predlagala organiziranje in koordiniranje pomoči Kitajski, a je bil ta predlog odklonjen. Zaradi tega ne more podpreti sedanjega kitajskega predloga, in to tembolj, ker Anglija trenutno ni v stanju, tako pomoč dejansko nuditi. NOBENE SPLOŠNE OBVEZNOSTI Delegat Francije, zunanji minister Bon-net, je izrazil v imenu svoje vlade vse simpatije težko preizkušanemu kitajskemu narodu. Glede kitajskega predloga je pa Izrazil tudi Bonnet iste pomisleke kakor Halifax. V imenu sovjetske Rusije je predsednik Majski z vsem poudarkom podprl kitajski predlog in naglasil, da je pač že s tem dovolj utemeljen, ker gre za pomoč žrtvi neizzvanega napada. Kljub temu je obveljalo naziranje, da se predlog ne more sprejeti kot obveznost za vse članice Zveze narodov in se zadeva podpore Kitajski prepušča še nadalje lastni odločitvi vsake države posebej. Ob koncu se je kitajski delegat Koo zahvalil za izraze simpatij do kitajskega naroda, ki so bili manifestiranj v teku debate. Pred končnim sporazumom V PARIZU IN LONDONU SO BILA BAJE ODSTRANJENA V GLAVNEM VSA NESOGLASJA GLEDE SKLENITVE TROZVEZE ANGLIJE, FRANCIJE IN RUSIJE. ŽENEVA, 23. maja. Včeraj dopoldne se je sešel Bonnet z Majskim in stalnim delegatom sovjetske Rusije pri Zvezi narodov Sokolinom. Razpravljali so o vprašanjih, ki še ločijo sovjetsko Rusijo in Anglijo v pogajanjih za sklenitev pogodbe o medsebojni vojaški pomoči. Po tej konferenci se je sešel Bonnet z lordom Halifaxom in mu poročal o rezultatu razgovorov z Majskim. Lord Halifax se je tudi sam dvakrat sešel z Majskim in sta nato poslala vsak svoji vladi zadevna nova poročila. Po razgovorih Bonneta, Ha-lifaxa in Majskega je po zanesljivih informacijah zavladalo tako v Ženevi kakor v Londonu in Parizu optimistično razpoloženje in so že popoldanski listi poročali, da se pogajanja med Anglijo in sovjetsko Rusijo bližajo z naglimi koraki zaključnemu stadiju sklenitve trozveze Anglije, Francije in Rusije. Politični krogi si ugodnega in čim skorajšnjega sporazuma zelo želijo, posebno z ozirom na včeraj v Berlinu podpisano italijansko-nemško pogodbo in z ozirom na dogodke v Gdansku. Da pogajanja v resnici ugodno potekajo, sklepajo tudi iz dejstva, da bo Chamberlain že v petek odpotoval na binkoštne počitnice. Lord HaHfax, ki odpotuje danes z letalom iz Ženeve v London, bo mogel že na redni seji angleške vlade podati dokončne rezultate pogajanj, da jih ta odobri, nakar bo podal Chamberlain v sredo ali v četrtek v parlamentu odločilno poročilo. Prva seja angleške vlade je sklicana že za danes in bodo njeni rezultati priprava za sklepe na jutrišnji redni tedenski seji. 2ENEVA, 23. maja. Francoski kompromisni predlog, ki ga je Bonnet Izročil Ha-lifaxu in Majskemu, vsebuje sledeče tri najvažnejše člene: t. Velika Britanija, Francija in Rusija prevzemajo vzajemne garancije v primeru direktnega napada na eno izmed zavezniških držav. Ta garancija se uveljavi avtomatično; 2. Rusija proži izrecno garancijo Poljski in Romuniji; 3. Francija In Anglija prevzemata garancije za primer napada na Rusijo, ki bi bil nasledek ruskih garancij Poljski in Romuniji. V primeru, ako se ta predlog sprejme, se prlčno takoj generalštabna pogajanja med Anglijo, Francijo in Rusijo. PARIZ, 23. maja. Današnji pariški časniki ugotavljajo glede na potek angleško-ruskih pogajanj, da je sicer dovolj razloga za optimizem, da pa bi bilo preura-njeno pričakovati definitivne sklenitve pogodbe že pred binkoštnimi prazniki. To pa iz razloga, ker Majski nima pooblasti; svoje vlade, da bi smel sklepati že kar definitivno pogodbo, četudi odpotuje danes lord Halifax z letalom v London, bo vendar mogel predložiti šele spremenjene predloge in protipredloge z angleške in ruske strani in bo kabinet šele na podlagi tega mogel sestaviti odgovor angleške vlade na ruske protipredloge, ki jih je Majski prinesel s seboj pred dnevi v London. Ker je naposled pa potreben tudi še ruski odgovor, Chamberlain ne bo mogel niti v četrtek, t. j. na zadnjem zasedanju angleškega parlamenta pred bin-koštmi, objaviti sklenitve pogodbe. Po incidentu v Gdansku NOVE DEMONSTRACIJE PRED CARINARNO — POLJSKI SENAT ŠE NI ODGOVORIL — PRIREDITVE SA V GDANSKU — LONDONSKI POSLANIK V VARŠAVI VARŠAVA, 23. maja. PAT javlja: Vče- raj je ponovno prispela skupina napadalnih oddelkov Iz Gdanska pred carinarnico v Kalthotu in jo napadla. Cariniki so se zabarikadirali ln pozvaH po telefonu na pomoč, člani napadalnih oddelkov so se nato razšli, kričali pa so, da se bodo znova vrnili. Poljski tisk naglaša, da se bodo nemiri verjetno ponovili, ker nadzira carinarnica v Kaltbofu dohod preko edinega mostu, ki vodi iz Vzhodne Prusije v Gdansk. Nadzor je pa potreben zaradi poskusov tihotapljenja orožja. Poljsko časopisje se vprašuje, kdo je za demonstranti? Poljska Ima dobre živce in se ne bo pustila zapeljati k nepremišljenim dejanjem, kakor bi želeli. GDANSK, 23. maja. Gdanski senat ni odgovoril na poljsko noto. Poslal bo odgovor šele po zaključni preiskavi glede umora Griibnerja. Incident sicer ne bo imel resnih posledic, toda odnošajl med Gdanskom in Poljsko bodo še nadalje napeti. Dne 9. junija bo prispelo v Gdansk na športne prireditve 20.000 članov SA pod vodstvom štabnega šeia Lutzeja. Ob tej priliki bo imel vodja gdansklh narodnih socialistov Grelser velik govor. VARŠAVA, 23. maja. Poljski poslanik na angleškem dvoru je včeraj z letalom prispel Iz Londona. Njegov prihod spravljajo v zvezo z dogodki pri Pleklu in Kalthofu ter angleško-ruskimi pogajanji. Iz Pariza se je vrnil poljski vojni minister, general Kasprzyckl. V kratkem se bo podal še v London. Veselje in strah v Tokiu ZAKAJ JAPONSKA SE NI PRISTOPILA K NEMSKO-ITALIJANSKI POLITIČNI IN VOJAŠKI ZVEZI. — STRAH PRED NASLEDKI IN BANKROTOM. TOKIO, 23. maja. Dopisnik »Timesa« poroča iz Tokia, da je sprejela japonska vlada vest o sklenitvi in podpisu Italijan-sko-nemške vojaške zveze z navdušenjem, da pa z ničimer ni pokazala, da se ji namerava tudi sama pridružiti. Pač pa je vlada znova potrdila zvestobo vseh treh totalitarnih držav do pakta proti komin-temi. Iz dobro poučenega vira se izve, da je pristop Japonske k nemško-italijanskl zvezi bil vsaj zaenkrat opuščen na prizadevanje japonske admiralitete, ki meni, da da bilo logični nasledek takega japonskega koraka dokončno soli« darno sodelovanje Anglije, Francije, Rusije in Zedinjenih držav Severne Amerike na Daljnem vzhodu proti Japonski, čemur se je pa treba izogniti. Razen tega je Japonska tudi v tako hudih finančnih stiskah, da ji grozi bankrot. Zapiski Kosty Kalilo Ob priliki sedanjega zasedanja sveta Zveze narodov v Ženevi se rešuje med diplomati tudi dokončno vprašanje utrditve Alandskiih otokov, ki kot finska in deloma švedska last zapirajo prehode iz Vzhodnega morja v Botniški zaliv. Za varnost Finsike in Švedske bi bila ta ponovna utrditev teh važnih strateških postojank neprecenljive vrednosti. Pri tem je seveda Finska še posebno intere-sirana, kajti na njeni vzhodni'strani je prav obala od Hangoja do švedska meje najbolj izpostavljena eventualnemu napadu z morja. Republika Finska (finsko Suomi), ustanovljena po zlomu carske Rusije 1. 1917., je po površini velika država, saj meri 388.451 km*, torej celo 61 km* več ko Poljska, ali celih 145.924 km* več ko Anglija, prebivalcev ima pa po zadnjem ljudskem štetju samo nekaj nad 4 milijone. Finski narod, ki je visoko kulturen, pripada ugrofinski rasni in jezikovni skupini. Država je republika in - ji stoji sedaj na čelu kot pre-zident dr. Kosty Kallio. Kaliio je ugledna politična osebnost še izza časov pred osvobojenjem in vodi državo tako v notranji kakor zunanji politiki zelo spretno in previdno, hoteč ohraniti nevtralnost tudi v primeru eventualne nove svetovne vojne. Vsak sedmi Bolgar zadružnik Štiri petine bolgarskega ljudstva so kmetje, ponajveč mali posestniki. Leta 1936. je bilo 751.861 bolgarskih posestnikov iz Yasi, le 86.124 iz mest. Še vedno pa orje 450.000 kmetov z lesenim plugom. Zadnji izkaz beleži 3053 zadrug s 818.580 člani. Komaj petina ljudstva ne zna či-tati. Ljubezen do narodne kulture in prosvete je pri Bolgarih prav strastna. Pisatelj Štefan Atanasov je zapisal: »Nepri-jateljem smemo reči, da smo Slovani imeli že lepo razvito kulturo, ko so bili njihovi kralji in narodi še nepismeni. Iz našega plemena so rastli velikani Tolstoj, Mickiewicz, Prešeren, Ševčenko, Vuk, Botev, Njegoš... Svojemu narodu in slovanstvu hočemo ostati zvesti do konca...« Nemška mladina na Slovaškem V zadnjem času se je vsa nemška mladina na Slovaškem organizirala po Hitlerjevih vzorih. Organizacija je ločena za dečke in deklice ter šteje skupaj 15.000 članov. Velik dobiček sueških delnic Lani je šlo skozi Sueški kanal 6171 ladij s tonažo 47,000.000 ton. Na taiksah je bilo plačanih 9,750.000 funtov sterlin-gpv. Angleških ladij je bilo 3029, na drugem mestu so bile italijanske, 934 ladij s tonažo 6,674.000 ton. V kolonije je šlo skozi kanal 30.570, iz kolonij v domovino pa 67.302 italijanska vojaka. Anglija je v istem času poslala skozi Suez na vzhod 19.988, nazaj v domovino pa 27.978 vojakov. Na vsako dividendo so izplačali za 1. 1938. 360% po akciji... Novi kovanci na Slovaškem Državna kovnica denarja v Kremnici, ki je izdelovala ves denar za bivšo ČSR, bo stavila sedaj v promet slovaški pet-kronski kovanec iz nikla. Vlada bo v kratkem izdala še deset in dvajsetkronske srebrne kovance. V prometu je še okrog 300 milijonov drobiža bivšega češkoslovaškega denarja. Država ima pravico, da izda drobiža za 500 milijonov kron. Maribor, 23. maja. Zgodovina slovenskega naroda, ki se je pred 1000 leti naselil za stalno na tako izpostavljenem križišču »cest narodov« iz severa na jug in z vzhoda na zapad, je v bistvu že od vsega početka borba za obstanek na tem prostoru, za ohranitev naše tedaj pridobljene posesti. V teku prvih stoletij po naši naselitvi smo izgubili dve tretjini prvotno zasedenega goratega, redko poseljenega ozemlja. Na preostali tretjini, kjer smo bili brez vrzeli naseljeni, se pa narodna meja že skozi več stoletij ni premaknila, z edino izjemo na razmeroma najhnem prostoru v Celovški kotlini. Dejstvo, da smo na ozemlju, ki ga danes posedujemo, ostali kljub hudemu narodnemu, gospodarskemu in socialnemu pritisku nedotaknjeni, dokazuje našo narodno žilavost, odpornost in dokončno ustaljenost na prostoru, kjer bivamo. Borba za ohranitev tega, kar je naše, se je vedno vršila pod za nas najneugodnejšimi prilikami. Bili smo v nji vse do naše osvoboditve 1. 1918. osamljeni in navezani le na lastno odpornost. Pred 100 leti, ko je zabela poslednja, najsilnejša etapa tega boja z nastopom prevlade meščanstva pri sosednih dveh velikih narodih, ki je za svoj trg in trgovsko območje zahtevalo čim večje ozemlje z enotnim jezikam, običaji in pravom, smo bili Slovenci spočetka tako rekoč praznih rak, nepripravljeni in nebogljeni. V teku desetletij smo tujemu prilisku, kljub neugodnim začetnim razmeram, znali postavati primerno in zadostno protiutež, zlasti gospodarsko. Vsi napori, da se narodnostna meja še naprej pomakne našo škodo, so ostali brez večjega uspeha. Uspeli smo tedaj v svoji obrambi takrat, ko smo bili še nepripravljeni, osamljeni, navezani le na lastna sikromna sredstva obrambe, ki jih je tudi bilo treba najprej šele ustvariti. Osnova temu uspehu je bila globoka zakoreninjenost slovenskega ljudstva na zemlji, ki jo poseduje že nad 100 let in ki si je ne da obenem z vsem tem, kar je na nji ustvaril« iztrgati več od nikogar. Prav tako nedotakljiva je samobitnost, ki je nastala v zvezi z ustvarjanjem na tem koščku sveta, se razvijala in se tudi do danes močno uveljavila, na vseh področjih narodovega življenja. Že nad dvajset let živimo v svobodni, lastni državi. Čeprav se notranje prilike teh dvajset let niso razvijale tako, kakor bi se lahko, da bi bila večina med nami zadovoljna, predstavlja vendar nova država za vse narode, ki jo sestavljajo, veliko ojačenje njihovih postojank v vseh pogledih, zlasti tudi v mednarodnem. Še posebno velja to za nas Slovence, ki smo porinjeni po svojem geopolitičnem položaju najbolj globoko med starejše, večje ki razvitejše narode, ki jih deloma odrivamo od morja, deloma jim zapiramo pot v Podonavje in na Balkan in dalje na vzhod. Jugoslavija nam je torej narodne postojanke že samo s svojim nastankom m obstojem silno okrepila, na drugi strani pa predstavlja lastna država tudi edino stvarno jamstvo, da bomo svoje vrednote ohranili in tudi v bodoče krepili. V primeri s sredstvi našega odpora v preteklosti, ko smo bili vplenjeni v tujo državo, so sedaj naše postojanke in možnosti njihove obrambe neprimerno boljše. Slovenci še nikoli nismo imeli tako zagotovljen enoten odpor proti vsakomur, ki bi hotel posegati v naš »življenjski prostor«. Lastna država z močno, požrtvovalno armado, državna skupnost z dvema bratskima narodoma, s katerima nas veže sorodnost jezika, skupnost krvi, 20-letno življenje pod istim krovom, večstoletna borba proti istim silam, vse to imamo, vse to obstaja in jestvamost, ki nanjo vse preradi pozabljamo. Kvišku glave, Slovenci! Ozrimo se v preteklost in spoznali bomo, da smo v zgodovini prestali vse drugačne čase. Ohranila smo se in imeli uspehe prej, pod mnogo neugodnejšimi pogoji, kakor danes. Zato se nam tudi za bodočnost ni bati, dokler zaupamo vase, v svojo stoletja preizkušeno odpornost m moč. vk. Stanje pričakovanja v Romuniji KAKO BO NEMČIJA REAGIRALA NA ANGLEŠKO-FRANCOSKO-TURŠKO POGODBO — ZA OHRANITEV NEVTRALNOSTI JE POTREBNA EDINOST BUKAREŠTA, 23. maja. V romunskih političnih krogih z veliko radovednostjo motrijo, kako bo Nemčija reagirala na angleško-francosko-turško pogodbo, v kolikor se ta nujno tiče Balkana. Včerajšnja izjava Chamberlaina v spodnji zbornici, da se določila angleško-turške pogodbe nikakor ne nanašajo samo na Sredozemlje, temveč tudi na balkanski del Turčije, je izzvala v Romuniji razumljiv vtis. Verjetno bo skušala Nemčija prepričati nekatere Članice Balkanske zveze, da zadržanje Turčije kot članice te zveze ob priliki sklepanja pogodbe z Anglijo, ni bilo v skladu z določili zveze. Vsekakor bodo to vprašanje skušali rešiti v Berlinu še ta mesec. Med članicami Balkanske zveze vlada prepričanje, da je za ohranitev nevtralnosti potrebna edinost. Nova debata o Palestini TUDI BELA KNJIGA NI REŠILA PALESTINSKEGA VPRAŠANJA — ISKALI SE BODO DALJE NOVI KOMPROMISI LONDON, 23. maja. Včerajšnja seja parlamenta se je ves dan bavila s palestinskim vprašanjem. Minister za kolonije Macdonald je branil politiko vlade, ki gre za tem, da zadovolji oba naroda v Palestini. Čeprav so Židje in Arabci zavrgli angleške predloge na londonski palestinski konferenci, sta vendar obe stranki izrazili željo, da želita najti nekak modus vivendi. Takšen izhod je vlada tudi predložila, naenkrat je pa zavladala nestrpnost na obeh straneh. Treba je, da obe stranki popustita. Viada bo storila vse, da s svojimi silami zagotovi razumno sožitje obeh narodov v Palestini. O palestinskem vprašanju je govoril včeraj tudi lord Halifax v Ženevi. Izjavil je, da ne more poročati nič dokončnega, ker se vrši o palestinskem vprašanju v angleškem parlamentu še debata. Zaključno poročilo bo zato podano šele na prihodnjem zasedanju sveta NOVA ČANGKAJŠKOVA IZJAVA ČUNGKING, 22. maja. Maršal Čang-kajšek je včeraj dejal, da bo Kitajska vztrajala do končne zmge ter tako pre-ppečila. nadvlado blazne man jšine. Tuji prostovoljci zapuščajo Španijo MADRID, 23. maja. Vkrcavanje nemških prostovoljcev se Je začelo včeraj. Do konca tedna bodo odšli vsi Nemci iz Španije. Poveljniki nemških čet so se po- Napori Turči e za sporazum z Bolgari LONDON, 23. maja. »Daily ExpreB« poroča, da pripravlja Turčija posebno konferenco, katere naloga bi bila, doseči sporazum med Bolgarijo na eni ter Ro- slovili pri Francu, ki jih Je odlikoval, munio in Grčijo na drugi strani. Konfe- __ renca bi bija y Carigradu in udeležili bi se je pooblaščeni zastopniki Turčije, Romunije, Grčije in Bolgarije. Zdi se, da se skriva za to iniciativo v resnici v prvi vrsti Anglija. Do mati zaoisk Nemški častniki so darovali milijon pe-set za družine padlih španskih tovarišev. V Madridu je bilo včeraj slavnostno kosilo, ki so se ga udeležili tudi španski častniki ter poslanika Nemčije in Italije. Nemške ladje, ki bodo vkrcale prostovoljce, vozijo s seboj mnogo hrane In drugih potrebščin za siromašno nemško prebivalstvo. RIM, 23. maja. Včeraj je bilo uradno objavljeno, da bodo italijan8ki prostovoljci zapustili Španijo v teku meseca maja in junija. Včeraj se je vkrcala nemška legija Condor, vendar so bili k odhodu pri-puščeni le španski, nemški in italijanski časnikarji. Tretji dan Članovega obiska v Berlinu BERLIN, 23. maja. Zunanja ministra Ciano in Ribbentrop sta včeraj nadaljevala pogovore o političnem položaju. Ob priliki včerajšnjega podpisa nemško-italijanske vojaške pogodbe je pa podelil Hitler grofu Cianu veliki križec nemškega orla v zlatu. Italijanski kralj je iz istega razloga odlikoval nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa z najvišjim redom sv. Anunciate, s katerim je zvezan oficielen naslov »kraljevega ne-čaka“. BERLIN, 23. maja. Snoči je priredil nem ški zunanji minister Ribbentrop na čast italijanskemu zunanjemu ministru Cianu svečano večerjo, katere so se udeležili tudi Hitler, veleposlanika Italije in Japonske in poslanika Mandžukua in Madžarske. Vsega skupaj je bilo na večerji več sto odličnikov. Popoldne sta oba zunanja ministra nadaljevala z razgovori s posebnim ozirom na izvedbo določil nove nemško-italijanske vojaške zveze spričo sedanjega mednarodnega položaja. ANGLEŠKO POSOJILO GRČIJI ATENE, 23. maja. Ker so bili včeraj razgovori med angleškim predstavnikom sirom Leith-Rossom in grško vlado končani, je bilo sklenjeno, da grška vlada pošlje v London svojega predstavnika, da stopi v stik z angleškimi finančnimi krogi zaradi najetja večjega posojila. CAR BORIS BERLINSKI ČASTNI DOKTOR SOFIJA, 23. maja. Kralj Boris je sprejel včeraj deputacijo berlinske univerze, ki mu je prinesla častni doktorski naslov medicinske fakultcle. Kralj je vsem članom delegacije osebno izročil visoka bolgarska odlikovanja Kralj in kraljica pri kanadskih petorčlcah TORONTO, 23. maja. Angleška kra-Ijevsak dvojica je iz Ottawe dospela \ Toronto. Kraljica -je izročila domačemu polku zastavo. Visokima gostoma so predstavili tudi petorčice, ki se vzgajajo pod varuštvom angleških suverenov. Kraljica je vseh pet deklic poljubila in jih obdarovala. Nato sta kralj in kraljica prvič stopila na tla Zedinjenih držav ter ostala na kratkem oddihu v Ontariu, kjer sta bila deležna navdušenih ovacij. PORT ARTHUR (Kanada), 23. maja. Angleški kralj in kraljica sta včeraj iz Toronta prispela semkaj. JUGOSLOVANSKI TRGOVINSKI MINISTER V PARIZ PARIZ, 23. maja. Včeraj je bil svečano otvorjen pariški velesejem. Dotok tujcev z vseh krajev sveta je izredno velik. Snoči je na povabilo uprave velesejma in zunanjega ministra Bonneta odpotoval iz Beograda v Pariz tudi jugoslovanski trgovinski minister Tomič. POŠTNI LETALSKI PROMET ČEZ OCEAN MARSEILLE, 23. maja. Včeraj je po 46-umem poletu iz Amerike pristal tukaj »Yankee Clipper«, ki nosi s seboj iz Amerike sto tisoč pisem. Prva dva poleta namreč še nista namenjena za potniški prevoz. Za enkrat je na krovu letala 14 mož posadke. Sprejelo pa bo letalo lahko 70 pasažirjev. Prvi odlet vele-letala je bil določen na dan obletnice Lindberghovega preleta oceana. POLET Z NOVE KALEDONIJE NEW YORK, 2?i. maja. Francosko letalo »Aiglon«, ki je startalo predvčerajšnjim v Novi Kaledoniji, ie včeraj gladko pristalo v Le Bourgetu pri Parizu. VREME. Oblačno, vetrovno in hladno vreme. Obeta se nehanje dežja. Včeraj je bila najvišja toplota v Mariboru 17.0° C, danes najnižja 11.1° C, opoldne pa 12.5» C. Padavin od včeraj je bil 34.5 mm. Borza. Curih, 23. maja. Devize: Beograd 10, London 20.79K, Pariz 11.76‘A, New York 444s/i#, Berlin 178.25, Praga 15.25, Milan 23.38, Sofija 5.40, Budimpešta 87. Bukarešta 3.25. iviia ša generaci a JNS V Ljubljani je zborovala banovinska organizacija JNS, na kateri je njen predsednik inž. Jože Rus v predsedstvenem poročilu med drugim izvajal: »Jugoslovanstvo je za nas aksiom. Naša vera v nacionalno misel in slovanstvo je trdna in neomejena, kakor naš ponos na naše slovenske matere in edino domovino Jugoslavijo. Naše jugoslovanstvo ni zadeva taktiziranja in suhega strankarskega računa.« Tem izvajanjem so prisostvovali tudi dr. Kramer, Ivan Pucelj in Grga An-, djelinovič. Iz tajniškega poročila posnemamo, da šteje banovinska organizacija JNS 648 članov in 19 sreskih organizacij. V pretekli poslovni dobi je imela 247 političnih prireditev. Novinarji pozdravljajo dr. Mačka Na predlog beograjskih novinarjev je bila s kongresa Jugoslovanskega novinarskega udruženja, ki je bil včeraj zaključen v Splitu, poslana dr. Vladku Mačku v Rogaško Slatino brzojavka, ki se glasi: Novinarji, zbrani na kongresu udruženja, vam pošiljajo pozdrave kot borcu za §vobodo tiska. Poziv vojnih dobrovoljcev Centralna organizacija vojnih dobrovoljcev v Beogradu je imela v nedeljo redno skupščino. Sprejeta resolucija pravi med drugim, da bodi temelj našemu skupnemu odporu v obrambi svetih, s krvjo začrtanih narodnih in državnih meja, naša skupna zavest odgovornosti vseh teh resnih časih. Dobrovoljci svečano pozivajo vse odločujoče činitelje, da prenehajo s strankarskimi, plemenskimi, verskimi in osebnimi spori. Jugoslavija je bila ustvarjena za ceno žrtev njenih najboljših sinov. Vojni dobrovoljci slovesno izjavljajo, da so vsak trenutek pripravljeni, žrtvovati življenje za obrambo neokrnjenosti naših državriih meja. — Ljubljanska organizacija vojnih dobrovoljcev pa poziva svoje člane, da vsak v svojem kraju poglablja državljansko zavest med narodom, odločno pobija defetizem in tujo propagando. »Med slovanskimi »patrioti” se dobijo eksemplar-ji, ki še vedno vidijo v vojnem dobro-voljcu »izdajalca” pokojne Avstrije. Organizacija poziva člane, da takoj naznanijo take »patriote” društvu, da prejmejo zasluženo kazen. Dolžnost naša in zemlje je, da take parazite uničimo.« Demonska strankarska zagrizenost Narod, ki pod pretvezo »načelnosti« zanemarja narodno vzgojo, samo da iz svojih rodnih sobratov napravi »načelne nasprotnike«, pred katerimi ljudstvo bolj svari, nego pred resničnimi narodnimi tujerodnimi sovražniki, tak narod, pri katerem svetovnonazorske razlike med posamezniki preidejo v vseobvladajočo demonsko strankarsko zagrizenost, se ne zaveda, da je zagrešil usodno zamenjavo vrednot, ki ga mora slej ko prej dovesti do resničnega pogina, (Catholicus v »Dejanju«), Štokavel. kajkavci in čakavci Slovenci in hrvaški kajkavci so še danes isti po veri, po duši, običajih, navadah in govorica, samo šola deli kajkavce od Slovencev. Če bi uvedli v šole jezik, katerega govori narod, potem bi dobili v Jugoslaviji 3 milijone kajkavcev (Slovencev), 8 milijonov štokavcev (Srbov) in pol milijona čakavcev (Hrvatov) na Primorju in otokih. Skoro polovica današnjih Hrvatov je pa zgodovinsko, kulturno in jezikovno bližja Slovencem kakor Srbom. Med slovenskimi in hrvat-skimi kajkavci ni niti tiste razlike, ki je med čakavci in štokavci. Tako se Slovenci čisto dobro počutimo med Hrvati, ugotavlja zagrebški dopisnik v »Sloveniji«. Nova Industrijska četrt Zagreba Na predelu Dolnje Svetice bodo zgradili novo industrijsko predmestje Zagreba. Ozemlje obsega blizu 77 oralov pustega sveta. Del, ki je last Kaptola in Praštedionice, je bil že odkupljen po 60.000 din za oral, od mestne občine pa zahtevajo interesenti 240.000 din za orad... Novice Narasle vode uničujejo sadove pridnih rob Poplavna katastrofa, ki je zadela najlepše kraje Slovenije, je težko udarita slovensko ljudstvo Prizadeto je zlasti podeželje, kjer je razdivjan vodni element ponekod docela uničil letino Včeraj smo poročali o naraščanju vodovja in o ogromni škodi, ki jo je že napravila letošnja pomladna povodenj. Zaradi neprestanega deževja pa vodovje stalno narašča in znova prihajajo vesti o letošnji pomladni vremenski katastrofi. Tako nosi narasla in kalna Drava skozi Maribor množine različnega lesa, pa tudi živino, kakor krave in svinje. Tudi Dravinja in Broženica sta preplavili njive in travnike, uničili ves pridelek in docela oblili nekatere hiše. DRAVINJSKA DOLINA POD VODO Pod vodo so deli cest proti Studenicam, Poljčanam, Stanovskemu in Lušečki vasi. Vodomerna postaja v Poljčanah še ni zabeležila v tako kratkem času tolikšne količine padavin. Voda je izstopila iz strug, ker Dravinja ni regulirana. Kakor Čujemo, so se na spodnjem toku pri Makolah zdaj začela prva regulacijska dela. Ljudstvo težko pričakuje, da bi se z delom pričelo tudi v srednjem delu, ki je po poplavnih nesrečah vsako leto najbolj ogrožen. Ponekod bodo morali kmetje ponovno saditi koruzo in fižol. Zaradi slabega vremena in velike vode je bil tudi sejem v Poljčanah slabo obiskan, ker ni bilo ne kramarjev in ne živine. RAZDIVJANI POHORSKI POTOKI Pohorski potoki kar naprej naraščajo. ;'Ja koroški progi, o kateri smo poročali, ua je ogrožen pri Vuzenici železniški most, se je v popoldanskih urah iztiril potniški vlak, da so morali iz kurilnice na koroškem kolodvoru poslati poseben vlak na pomoč. PUSTOŠENJE DRAVE IN SAVINJE Podobno kakor Drava, je narasla tudi Savinja in njen pritok Voglajna. Savinja jc napravila posebno veliko škodo na krajih, kjer ni regulirana. Škoda, ki jo je povzročilo, naraslo vodovje na Štajerskem, je ogromna in se trenutno še ne more oceniti; saj vodovje narašča kar naprej in grozijo nove poplave. Uničena pa je prva košnja in marsikje tudi setev. Prizadetim krajem bo treba takoj nuditi prvo pomoč. V Ptuju je Grajena odnesla nekaj mostov, potok ,iz Mestnega vrha pa je razdejal Ljudski vrt. V PREKMURJU IN SLOV. GORICAH Tudi Mura neprestano narašča. Pri Cniureku je na nekaterih krajih že prestopila bregove. O katastrofalnih povodnjih javljajo tudi iz avstrijskega ozemlja, kjer je vodovje zalilo vso Sirimsko dolino. O zelo hudem neurju javljajo od Sv. Ane v Slovenskih goricah. Začelo se je s strahovitim grmenjem. Strela je udarjala v drevesa. Neurje se je dvakrat ponovilo. Žito, ki je bilo v najlepšem raz- voju, je popolnoma zbito v tla. Rž, ki pravkar cvetela, je popolnoma poman-drana. Velike vodne mase so odnašale vse, kar je bilo rahlega. V Ščavniški dolini je Ščavnica prestopila bregove in preplavila travnike. Apačko polje pa je preplavil potok Plitvica. Vodovje je ruvalo komaj iz zemlje zrasli mladi krompir, koruzo in fižol. Travnik je pokrila debela plast blata in grušča, da je letošnji pridelek sena ponekod popolnoma uničen. Vodovje je poškodovalo mline in mostove. Opustošenj so tudi vinogradi. Po hribovju so nastale številne plazovine. Povodnji v ostali Sloveniji Tudi Sava narašča zaradi neprestanih nalivov na Gorenjskem. Ponekod je s svojimi pritoki prestopila bregove ter preplavila obrežne ceste, travnike in polja. V Zagorju in zasavskem pogorju so močni plazovi. Plazovi so tudi zaprli cesto iz Zagorja preko šklendrovskega grabna do Št. Jurja. Narasli hudourniki in plazovje ovirajo v teh krajih vsak promet. Zaradi neprestanih nalivov je prav posebno zdivjala Krka, ponekod je narasla še več kakor 2.50 nad normalo. Pri po-gubonosnem preplavijanju so ji zelo pomagali hudourniki iz Gorjancev. Uničena so polja, travniki in vrtovi. Banovinske ceste so na več krajih zasute od plazov in preplavljene. Pri znanem gradu Otočcu je vodovje odneslo most, tako da je dostop do gradu nemogoč. V vodi pa so tudi žage in gospodarska poslopja. Posebno hude so povodnji pri Kostanjevici, zaradi česar je ustavljena pošta in avtobusna zveza. Kostanjevica sama je docela obdana od vodovja, da zgleda kakor Benetke. Zelo katastrofalne vesti pa prihajajo, tudi iz vseh krajev ob Krki, kakor iz Škocijana, Zaloga, iz Dobrave, Cučje mlake, Hrvatskega Broda. Bele cerkve itd. Povsod je vodovje napravilo neprecenljivo škodo. Na Krškem polju je napravilo pomladno vodovje milijonsko škodo, uničen je v veliki večini letošnji pridelek. Najhujše je prizadet cerkljanski okraj. Narasli pa so tudi potoki Zgornja in Spodnja Piro-Šica. Ponekod je vodovje razdejalo hiše in odneslo velike množine lesa lesnim trgovcem. Katastrofalna poplava v Srbiji NA KRAJ NESREČE JE PRIŠEL MINISTRSKI PREDSEDNIK IN DAL 50.000 PODPORE hrumela tako nenadoma, da je zahtevala Docela iznenada se je pretrgal oblak nad Suvo Planino v Srbiji in zalil s svojim' vodovjem mesto Belo Palanko. Neurje je bilo tako strahovito, kakor ga še v kraju ne pomnijo. Napravilo je ogromno materialno škodo, saj je vodovje odnašalo zidane hiše, mostove, mline, drobnico in uničilo setev. Nevihta jepri- 17 človeških žrtev, med njimi največ žensk in otrok. -Nad 200 družin je brez strehe. V kraj,' ki je bil tako strahotno opustošen po neurju, se je pripeljal min. predsed. Cvetkovič, ki je dal 50.000 din prizadetemu prebivalstvu za prvo pomoč. Nova zveza s Slov. goricami Želja narodno zavednega prebivalstva v Slovenskih goricah bo kmalu uresničena: mestno mariborsko avtobusno podjetje bo začelo na blnkoštno nedeljo obratovati z dnevno vožnjo na progi Maribor—Sv. Jurij ob Ščavnici—Ljutomer in obratno.. — V ponedeljek je bila poskusna vožnja, danes pa si ogleda progo še banovinska komisija. Z uvedbo te vožnje je mariborska občina storila veliko uslugo delu Slovenskih goric, ker mu je omogočila zvezo s kraji, v katerih ima ljudstvo stalne dnev-. ne opravke. Za te kraje, ki so bili do danes odrezani od direktnih zvez z že ob- stoječimi avtobusnimi zvezami, kar posebno velja za Jurjevčane in okolico, in tudi zelo oddaljeni od železniških postaj, pomeni nova proga veliko olajšanje. Upajmo, da bo prebivalstvo z veseljem sprejelo gornjo vest in da se bo v čim večji meri posluževalo cenene in ugodne avtobusne vožnje. Kr. VI. Novi telefonski centrali V Selnici ob Dravi in v Jaremni sta biU te dni odprti dve novi telefonski centrali. Obe telefonski centrali sta bili zelo potrebni, saj se je javilo že mnogo telefonskih naročnikov. G. ban na obisku v Ptuju PREDSTAVNIK! USTANOV IN ORGANIZACIJ SO POROČALI O PEREČIH VPRAŠANJIH IN POTREBAH Ptuj, 23. maja. včeraj dopoldne je bil svečan sprejem *C. bana pred magistratom; g. bana dr. Marka Natlačena je sprejel mestni župan dr. Remec Alojz ob navzočnosti mestnih svetnikov, predstavnikov oblasti, javnih korporacij in raznih organizacij. Nato je bila slavnostna seja v mestni dvorani. G. ban je. potem sprejemal župane, duhovnike in predstavnike organizacij. Obveščali so ga o raznih perečih gospodarskih. kulturnih in socialnih vprašanjih Ptuja in okolice. Te probleme naj banovina vzame v pretres še prav posebej z ozirom na to. da jc Ptuj narodnoobmejna trdnjava. G. ban si je ogledal novi del bolnišnice, gimnazijo, posebej ga je zanimal znameniti ptujski muzej in starinski stolp ob Dravi. Popoldne je bila otvori- tev novega betonskega mostu čez Polskavo v Tržcu. Požar uničil domačijo Pri zadnji nevihti je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Franca Slclzla iz Velikega Boča pri Selnici. Ogenj je takoj uničil hlev, mlatilnico, kolarnico. poljedel. orodje ter 15 ovac, ki so zgorele. Skupna škoda znaša okoli 100.000 din. Rešili so govejo živino. Prva je požar opazila dekla, ko se je zbudila. Reševali so pomagali graničarji. o Devetletni Leskovar iz Slov. Bistrice se je vozil s kolesom in se zaletel v motociklista. Dobil je le lažje poškodbe. POŽAR V soboto opoldne je izbruhnil požar pri posestniku Vladimirju Markoviču v Petrijancih pri Ormožu. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal, poleg tega seno in slama, poljsko orodje in 2 voza. Škoda znaša nad 25.000 din. Kako je požar nastal ni znano, sumijo pa, da je bil podtaknjen. o K včerajšnjemu poročilu o poplavah v Podčetrtku dodajamo, da je tovorni avtomobil mariborskega prevozništva Beneš zdrknil s ceste na travnik, od koder ga je izvlekel neki drugi avtomobil. Tovorni avtomobil je nato brezhibno nadaljeval pot v Zagreb. o. Zahteve dentistov-tehnikov. Na zborovanju poverjeništva dentistovsko-teh-nične zbornice v Sloveniji v Ljubljani so zborujoči dentisti zahtevali polovico mest pri vseh bolniških blagajnah pod istimi pogoji kakor zobozdravniki. o. Sv. Jurij ob Ščavnici. V nedeljo sta se v tukajšnji cerkvi poročila g. Vilko Vošinek, sin mariborskega trgovca Vaclava Vošineka, in gdč. Zofka Perger-Podrebšek. o. Padla je in si poškodovala nogo 79- letna Kunigunda Šrbinek iz Selnice ob Dravi. Zdravi se v mariborski bolnišnici. Cmilm c. Naročnike v celjski okolici prosimo oproščenja, ako včeraj ponekod morda niso zaradi poplave dobili torno dostavljenega ,,Yečernika‘;. c. Prvi spomladanski jurčki so se danes pojavili na celjskem trgu. Po močnem deževju, ki je dodobra namočil izsušeno zemljo, sc nam obeta za prihodnje dni spomladanska sezona gob. ;. Centralna organizacija Udruženja grafičnih faktorjev Jugoslavije je zborovala v nedeljo v Scvnici ob Savi. Na zboru, ki so se ga udeležili člani iz Zagreba. Ljubljane, Maribora in Celja, so bila podana poročila o delovanju organizacije v minulem letu. c. Smrtna kosa. Na krožni poti št. 2 je umrla 81 letna mestna reva Frančiška Pilili, v javni bolnici pa 77 lel-na gospodinja Božič Frančiška iz Pristave. c. Borza dela. 20. maja je bilo v evidenci 640 brezposelnih, 580 moških in 60 žensk. c. Telovadni nastop srednjih šol, ki bi se moral vršiti v nedeljo, je bil zaradi slabega vremena preložen na mesec junij. c. Birma se je vršila v nedeljo v Laškem. K birmi je prišlo mnogo birmancev tudi iz sosednjih župnij, posebno iz Celja. Laško se jc ta dan odelo v državne zastave. * c. Nesreče. 20 letni sin posestnika Ozir Anton pri Sv. Petru v Sav. dol. je doma padel in si zlomil desno nogo nad gležnjem. — 1 in pol letni sin nočnega čuvaja Kajtner Ivan na Teharju je doma padel in si zlomil levo roko v ramenu. — Oba sc zdravila v celjski bolnišnici. c. Trgovina Benko na Kralja Petra cesti preide s 1. julijem v last g. Vinka Šelige, s čimer popravljamo naše včerajšnje poročilo. Piui p. Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek, 25. maja, v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj — Narodni dom. p. Požar na Hajdini. V noči od nedelje na ponedeljek je izbruhnil požar,na Sp. Hajdini. Pos. Šketi je upepeljeno gospodarsko in stanovanjsko poslopje. Gasi-ti so prihiteli gasilci iz Hajdine in Ptuja. Preprečili so, da se ni požar širil dalje. p. Seznam o kuluku je na vpogled na mestni upravi. p. Drava narašča. Včeraj je ves dan strahotno naraščala Drava. Bobnenje mogočnih valov, ki so se z neizprosno silo zaganjali v mostova, se je čulo že od daleč. Sinoči je dosegla 2.50 m nad normalo. Če bi se gladina še malo dvignila, bi udrla v park. in mesto. p. 10 polovniakov vina Je steklo. Pos. Glatzu na Štukih je udrla voda v kleti. Razbila je sode, iz katerih je steklo 10 polovnjakov vina. p. Dva lesena mostova je odnesel potok Grajena. Pri Ptuju pa je razkopala Tiho pot. »Tqje najbolj varčen voz, kar sem JH» kdaj imel!« Krošnjarstvo z manufakturo naj se zatre »Večernik« je že večkrat poročal o krošnjarjenju z manuiakturnim blagom ob severni meji. Tovrstno krošnjarjenje se vrši na protizakonit način, vsaj večina teh krošnjarjev nima dovoljenj za ta posel. Tako se poslužujejo ti ljudje svoje- slučaji, da ljudje pogostoma nasedajo. Ker dosega to krošnjarjenje vedno širši obseg, se ponovno obračamo na naše oblasti, da napravijo red in da se krošnjarjenje, ki je v prvi vrsti v škodo posameznikom, ki so pri teh kupčijah pre- vrstnih goljufij pri vsiljevanju svojega varani, v drugi vrsti pa v škodo legalne slabo kakovostnega blaga. Dogajajo se | trgovine, povsem zatre. Maribor Iz narodne pesmi rase narodna samozavest Odličen nastop mladinskih pevskih zborov mariborskih meščanskih šol V nedeljo so nastopile mariborske meščanske šole s svojimi mladinskimi zbori v — Grajskem kinu. Taki pevski nastopi imajo ob naši severni meji še poseben vzgojni pomen. Naša narodna pesem vključuje vse ono, kar je bistveno našega, samorodnega in spontanega. Iz pesmi lahko razberemo težnje, stremljenja in hotenja našega naroda v njegovem kulturnem in duhovnem razvoju. Letošnja prireditev pa je imela še svoj poseben pomen z ozirom na proslavo dvajsetletnice Jugoslavije. Naše zavedno in požrtvovalno učiteljstvo se globoko zaveda svojih nalog in odgovornosti svojega vzgojnega poklica ob severni meji. Iz mladih src naj vzklijejo plemenita čustva narodne samozavesti. Vse to mora vedeti naša mladina, da bodo njih klici harmonično zliti z veseljem in navdušenjem naše prelepe narodne pesmi. Ta visoki vzgojni smoter je letošnji nastop v polni meri dosegel. Tudi spored je bil premišljeno in skrbno izbran, tako da je en zbor dopolnjeval drugega. Prva je nastopila I. drž. deška meščanska šola. Mladinski zbor pod spretnim vodstvom Vilka Šušteršiča šteje 120 učencev. Zadonela je državna himna. Ta tiha in ne bučna notranja ljubezen do naroda in domovine je naš ponos, naša nada in bodočnost. Za himno so zapeli Moletovo »Lastovici«. Gibčnost zbora, jasna in izrazita izgovorjava je prišla do polne veljave. Isto velja za Šušteršičevo pesem »Pikapolonica«. Toda pesmi, ki sta priklenili nase srca vseh, sta bili »Vse ta uštne liete moje«, koroška narodna, in Gobčeva »Otet dom«. Druga je nastopila I. dekl. mešč. šola s sedemdesetimi učenkami pod vodstvom ge. Pince Černetove. Kot prva skladba se je izvajala Grbcova skladba »Ob dvajsetletnici Jugoslavije«. Pri klavirju je bila Minka Zahrlova. Svečano in ubrano so doneli akordi. Učenke so se pod spretnim vodstvom vživele v pomembno besedilo izvajane pesmi. Sledili sta še pesmi »Moj očka ima konjička dva« in »Polje, kdo bo tebe ljubil?« (narodna). Splošna sodba občinstva je, da so narodne pesmi bolj priljubljene kakor pa umetne. To prihaja iz dejstva, da se narod v te pesmi bolj vživi in jih neposredno doživlja. Sledil je mladinski zbor II. deške meščanske šole pod vodstvom Vincenca Živka. Tudi tu je bilo okrog 70 učencev. Živko ima globok smisel za harmonijo in široke akorde, zato je hotel podati izvajanim skladbam ta svojstven poudarek. Deloma se mu je tudi posrečilo. Videlo pa še je, da se mladina bolj vživi v živahnejše njej primerne skladbe. Lepo je prišel do izraza pianissimo Adamičeve »Uspavanke«. Zapeli so še tri pesmi in sicer: »Orač na Topoli«, Adamičeva globoka skladba, ki pa je nekoliko pretežka za mladinski zbor, ki ne razpolaga z najboljšim glasovnim materialom. Lepo sta bili izvajani tudi Go becova »Žabja nezgoda« in »Svatovska« (Pozorič). Kot poslednja je nastopila II. dekl. meščanska šola pod vodstvom ge. Minke Z a h r 1. Zapele so 4 pesmi. Med njimi Pahorjevo »Bendimači«,. ki je v svoji razgibanosti in notranjem razpoloženju zelo ljubka in lepa skladba. Zelo skrbno in za mladino prikladne so bile zbrane pesmi. Bile so to večinoma kratke in glasovno lepo ubrane skladbe. Med njimi je bila najlepša »Drežniška«, goriška narodna v Adamičevi predelavi. »Skrito v žitu poje muren« (Šček) in »Dorica pleše« (Pozorič). Opazili pa smo, da kljub lepo uspelemu nastopu, kjer so ši bili zbori v harmoničnem ravnovesju in izenačenju, ni bilo dovoljnega zanimanja od strani staršev. To nam dokazuje, da bo treba stike med šolo in domom še poglobiti, da bo uspeh in trud učiteljstva tudi z družinsko vzgojo tesneje povezan. Težak položaj stavbinskega delavstva UPRAVIČENE ŽIVLJENJSKE ZAHTEVE STAVBINSKEGA DELAVSTVA Na tretjem občnem zboru podružnice Zveze stavbinskih. delavcev v Delavski zbornici v Mariboru je zbrano delavstvo ob običajnem dnevnem redu izdalo sledečo resolucijo: Ker je bila mariborska stavbena sezona zaradi zunanje političnih dogodkov lani manjša kakor prejšnja leta, se je življenjski položaj stavbenega delavstva močno poslabšal. Podaljševal se je delovni čas, zaradi česar je naraščalo število brezposelnih stavbinskih delavcev, da stavbinsko delavstvo ni moglo preživljati družin. Vkljub temu da je stavbin-sko delavstvo plačevalo prispevke za »Javno borzo dela«, je bilo izven sezone brez vsake pomoči. Prav tako je za stavbinsko delavstvo samo navidezna uredba o zavarovanju za starostno ob- nemoglost, kajti zaradi sezonskega načina dela ugašajo pravice stavbinskemu delavstvu iz leta v leto. Zato zahteva stavbinsko delavstvo, da se z javnimi deli izpopolnjuje mrtva sezona v stavbni stroki, pri delih se pa naj plačuje po eksistenčnem minimumu in ne po minimalnih mezdah. Skrajša se naj nadalje delovni čas na 8 ur. V celoti se naj razveljavi uredba o preskrbo vanju nezaposlenih delavcev in se čimprej izda zakon o obveznem zavarovanju za slučaj nezaposlenosti. Ker bi bila za delavstvo škodljiva nameravana revizija obrtnega zakona, se je naj ne izvede. V nadaljnjem zborovanju, ki ga je vodil predsednik g. L. Hrovat, so zborovalci zahtevali šir-še svoboščine za svoje delovanje. m če se nagovorila tat in Kupec... Pri Trpinu v Vetrinjski ulici, pri S. Pihlerju v Gosposki ulici in pri Lanu na Glavnem trgu sta se te dni oglasila dva tata, od katerih je eden fingiral kupca. Med tem ko je eden nakupoval, se je hotel drugi fjolastiti blaga. Imela pa sta. povsod smo- o. Enega izmed njiju Karla Štromajerja jo je policija ujela, drugi — neki natakar pa je pobegnil. m. Kolesarska nesreča na dravskem mostu. Neki brivski mojster se je zagledal v dravsko valovje na državnem rr.o-stu in se zaletel v služkinjo Elviro Re-povo iz Radvanja ter jo z njenim kolesom vred podrl na tla. Repova se je morala zateči zaradi poškodb na rešilno postajo. m. Stroj je oplazil v neki tekstilni tovarni delavca Mirka Ornika. Udarec je bil hud, da se je moral zateči delavec po pomoč v bolnišnico. m. Nezgoda kolesarke. 25-letna hčerka uradnika G. Rikardo iz Meljske ceste je padla s kolesa ih si poškodovala roko. m. Za velesejem v Parizu, ki traja do 29. t. m., dobijo interesenti ugodnostne legitimacije in vsa pojasnila pri francoskem konzularnem agentu g. dr. V. Ra-potcu na Aleksandrovi cesti. * Sokolsko društvo Maribor III. opozarja članstvo, ki se namerava udeležiti Sokolskega zleta v Sofijo, da se prijavi do 24. maja bratu starosti. * Jadranaši, danes važna vaja. Pevo vodja. * Binkoštni dvodnevni Izlet v Graz z udobnim avtokarom za le din 110*—. Prijavite se takoj pri ;,Putnik-u“ Maribor— Celje—Ptuj. * Logarska dolina vabi! Dvodnevni izlet „Putnika“ z luksuznim avtokarom od 28. do 29. maja (binkošti), za din 120*—. Zasigurajte si mesta! * Moderne kuhinjske ure od din 85.— dalje, tudi na obroke brez zvišanja cen, pri M. Ilger-jev sin, juvelir, Gosposka 15. Nočna lekarniška služba: Lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg, tel. 20-05; Magda-lenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. Pred gradbeno sezono v Studencih Ker je potok, ki razmejuje radvanjsko in studenško občino ob vsaki najmanjši povodnji poplavljal, je ležalo vse okoliško zemlje okoli potoka v zaščitnem pasu in se zaradi tega prostor ni smel zazidavati. Pred kratkim pa se je sestala ob potoku strokovna občinska komisija, ki je določila, da se bo potok 1 meter razširil in 1 meter poglobil; enako se bo zgradilo čez potok več mostov. Vse to je pripomoglo k parcelaciji Scherbaumove-ga posestva, ki je. razdeljeno na 72 stavbenih prostorov in k parcelaciji Lešnikovega posestva, kjer bo stalo 12 novih hiš. Jubilejna proslava Cvetka Golarja Jutri, v sredo 24. t. m. ob 20. uri, priredi Umetniški klub v prostorih Ljudske univerze proslavo 60-le.tnice. pesnika in pisatelja Cvetka Golarja, ki živi že' dolga leta stalno v Ljutomeru. O jubilantu in njegovem delu bo uvodoma predaval književnik prof. dr. Ivan Dornik, nato pa slede recitacije nekaterih Golarjevih značilnih del in nekatere njegove uglasbene pesmi, ki jih bodo zapeli naši pevci. Z recitacijami nastopijo gledališki umetniki. Večer bo tako nova manifestacija slovenske kulture v obmejnem ozemlju in je zato dolžnost zavedne javnosti, da se ga udeleži v čim večjem številu. Pekovski pomočniki proti nočnemu delu Preteklo nedeljo so zborovali pri »Zlatem konju« pekovski pomočniki. Glavna točka dnevnega reda je bila zahteva po odpravi nočnega dela in preobremenitve pekovskih pomočnikov. Njihova borba je upravičena, vodi se že več, let, deloma tudi uspešno. L. 1921. je Jugoslavija podpisala na mednarodni konferenci v Ženevi ukinitev nočnega dela za pekovsko stroko. Naredba se je nekaj časa izvajala, sčasoma so jo vedno bolj opuščali, zakon je ostal še polnomočen. Oblastva so izdala 1. 1934. posebno naredbo glede omejitve nočnega dela. Naredba banske upra- ve iz 1. 1937.. pa določa, da smejo pekovski pomočniki začeti z delom šele ob 3. zjutraj. Zaradi naraščajoče konkurence med mojstri samimi so začeli posamezni mojstri delati vedno bolj zgodaj. Na strani pomočnikov je večina mojstrov, ki so prav tako za nočni mir. Zveza živilskih delavcev v Mariboru je napisala že nešteto prijav in resolucij, vse prošnje pa niso zalegle. Banska uprava je dala nalog krajevnim oblastem, da strože pazijo na izvajanje predpisov gled