BENCINSKI SERVIS Bohačev ■ > . • Hr------ ASTEVJLKA43 ». ' ++,**JTä\ ctts/e* vi* 11 NEGOVANJE PADLE BORCE www.foto knjlga. n et Vsako so bolo od 8. do 12. ure: • STALNA RAZSTAVA »NAZARJE SKOZI ČAS« • RAZSTAVNO - PRODAJNI PROSTOR DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI NAROČILA KURILNEGA OLJA K ' ' ' • '% Is ÖOnnnoo ^ Wm j Sfc** ‘"«"tea V Muzejski trg 1 a 3°00 Celje Trgovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno/Dreti, Trgovina Bočna, Bočna 63, G. Grad, SP Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad, Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3, Market Rečica, Rečica 115, Rečica ob Savinji, Trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, SP Foršt, Foršt 6, Ljubno, SP Ljubno, Plac, Plac 14, Ljubno SP Luče, Luče 105, Luče, SP Solčava, Solčava 17, Solčava 584-51-32 584-50-05 839-43-20 584-75-09 838-80-84 838- 80-42 584-10-35 584-11-74 839- 43-10 839-43-30 837-07-80 PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje, 837-07-81 837-07-82 Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8, 839-44-20 Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno, 584-12-41 Železnina Luče, Luče 34, 584-40-24 Železnina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, 838-80-43 Blagovnica Ljubno, Plac 14, Ljubno, 584-10-20 Tekstil Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad 584-30-36 Zadruga mozirje Zgomjesavtijska kmetijska zadruga Moztje z.ao. www.zkz-mozirje.com Ponudba velja od 27.10. do 8.11.2010 », Namaz Nute!|a, 1i10E||R I arterie 75°s HHHEL 3,96 EUR kakav, 250 3‘ : ji V vseh neživilskih poslovalnicah: Nagrobni pesek in lončnice Keksi 1,79 EUR Domaćica, 360 3 Čokolada Milka Kava Barcaffe, 1003 ,0,79 EUR Rozine GEN, 500 s - Moka 1 posebna, Whisky John Milton, 0,7 I 6,99 EUR ■ *,99 El _______ W 3,59 EUR Kraški teran Janževec Pivo Union 4/0.5 I Nektar breskva Peleti 6 mm poreklo Avstrija Velika kapela Velik osenj KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj PRODAJA, SERVIS, REZERVNI DELI FREZA SNEŽNA 1.250,00 € SESALNIK -PUHALNIK LISTJA ČISTILEC V.K 2.38 M KÄRCHER AKcija; TROSI LEC HLEVSKEGA GNOJA - ORION 35 R SIP 5.099.00 € ,-ORION 40 RCL SIP 6.850,00 € - ORION 60 H PRO SIP 8.299,00 € (za gotovino) VITEL TAJFUN ------ A kv-vt a . EGV 50 AKCIJA! ahk lOOm/10 2.900,00 € PŠENIČNA KRMILNA MOKA, Klasje 35 kg 7 A0 € POSEZONSKO ZNIŽANJE! 160.00« „MCA : It RAY SO ■KOSA NA LAKS KAWASAKI - KH27Ì 240,00 € I - KII3SL 270,00 € 8 - KI145L 300,00 ( SADNO DREVJE -JABLANA 7.001 SUVA 7.50 F ČEŠNJA 8,00 € -MARELICA 7,50 € (za gotovino) Na Sadjarstvu Turn dobite sočna jabolka sonaravne pridelave KUPIŠ DVA ZABOJA, DOBIŠ TRI!!! ÜW SLADKI TOL1KEC 1.25 C V l ESEJ 1 CI /Tl A D JABOLČNI KRHLJI 1,90 6 V \ P , J J IN JABOLČNI ČIPS 1,40 6 ■ -1 * TU Delovni čas: ponedeljek - petek, od 12 do 16 ure. liAčil Jabolka in izdelke SLODAR dobite tudi v Kmetijskih trgovinah v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki. VUlKANimSTVO IH AVT00PTIKA NOVAK Damjan Novak s.p„ Okontna 1,3333 Ljubno ob Savinji Tel., 03/838-10-70, faks: 03/838-10-71, GSM: 041/783461 Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Kmetijska preskrba Sp. Rečica 14, Rečica 838-80-03 Vabljeni v prenovljeno I Zadružno trgovino -Diskont Foršt na Ljubnem! f Informacije: - KT Šmartno ob 051 317 024 - TPC Šoštanj 031 359 069 KT Velenje 051 353 783 OOOD/lrCAH Savinjske novice št. 43,29. oktober 2010 Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju! OSREDNJA KNJIŽNICA —CEUI— Tretja stran Varno v gore in domov »V gore hodimo zato, da bi tam živeli in ne umrli,« Te besede je izrekel znani slovenski pravnik, alpinist, pisatelj in humanist ter oče alpinizma v Julijskih Alpah Julius Kugy, nanje pa se običajno spomnimo, koje govora o nesrečah v gorah. Pred nedavnim seje v zvezi s tem znova razvnela razprava o plačevanju reševanja v gorah in statusu planinstva v sistemu zdravstvenega zavarovanja. Na Planinski zvezi Slovenije (PZS) menijo, da bi bila morebitna uvedba plačila stroškov reševanja v gorah diskriminatorna, saj trenutno država krije državljanom stroške reševanja tudi v prometnih nesrečah, nesrečah na morju in jezerih, nesrečah vjamah ipd. V primeru uvedbe plačil bi se torej obiskovalci gora ob morebitni nesreči znašli v neenakovrednem položaju v primerjavi z ostalimi poškodovanci v drugih nesrečah, predvsem na področju plačila dela zdravljenja in deleža bolniškega nadomestila. Hkrati na planinski zvezi opozarjajo, da čeprav stroške reševanja v gorah krije država, to še ne pomeni, da se lahko v gorah obnašamo neodgovorno in da se na planinske ture odpravljamo neustrezno usposobljeni in opremljeni. Smiselno bi bilo, da bi država določila jasna merila, po katerih bi se presojala upravičenost plačila morebitnega reševanja v »spornih« primerih. Očitno se je z razvojem tehnologije, zlasti telekomunikacij, v zadnjih letih med obiskovalci gora povečal občutek lažne varnosti, saj lahko v primeru nesreče ali druge nepredvidene situacije preko mobilnega telefona pokličejo na pomoč gorske reševalce. Zaradi tega se je pri posameznih obiskovalcih gora povečala stopnja pripravljenosti za tveganje, kar pa je zaskrbljujoče. Na Planinski zvezi Slovenije priporočajo, da se na vsak obisk gora temeljito pripravimo in izberemo naši usposobljenosti primerno turo. Potrebna je ustrezna psihofizična priprava, ustrezen izbor opreme in primerne vremenske razmere. Po besedah predsednika PZS Bojana Rotovnika bosta Gorska reševalna zveza Slovenije in slovenska planinska zveza še v letošnjem letu podpisali dogovor o sodelovanju in ustanovili skupen odbor Gore in varnost, ki bo obravnaval in pripravljal skupne usmeritve na področju preventive in reševanja v gorah. S tem bosta omenjeni organizaciji povečali stopnjo sodelovanja in zagotavljali boljše pogoje za večjo varnost obiskovalcev gorskega sveta. Intervju: Boštjan Napotnik - Napo KLS Ljubno d.d.: Srebrna gazela za ljubensko podjetje.11 Zgornja Savinjska dolina: Od katastrofalnih poplav je minilo 20 let.15 Čebelarska zveza SAŠA: Visoka priznanja za čebelarje......16 Luče: Prizadeti družini bodo pomagali kupiti nov traktor......20 Lokalne volitve 2010: V Nazarjah Podkrižnikova, na Ljubnem ob Savinji Naraločnik 130 let KD Gornji Grad: Mladiko uma skrbno gojijo naprej IZ VSEBINE: Tema tedna: Delo gorske reševalne službe v letu 2010.4 43 v__z ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 43,29. oktober 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Tema tedna, Gospodarstvo DELO GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE V LETOŠNJEM LETU Ljudje v gore bolj ozaveščeni, a kljub temu ne počiva Letošnja sezona množičnih vzponov v gore je minila, Kamni-ško-Savinjske Alpe je prekril sneg. Gorska reševalna služba (GRS) Celje, ki med drugim skrbi za reševanja v gorah in planinah Zgornje Savinjske doline, je v tekočem letu do srede oktobra opravila trinajst intervencij, reševala dvanajst ponesrečencev, v njihovih statistikah pa je zabeležen tudi primer s smrtnim izidom. gane v poletnem času, po opažanjih Povšeta so ljudje, kijih obiskujejo, vedno bolj osveščeni: »Večina ima dobro ali vsaj primemo opremo, prav tako so gorniki in drugi obiskovalci v večji meri previdni, kar se tiče vremenskih razmer in same zahtevnosti načrtovanih po- MNOŽIČEN OBISK GORA ŠTEVILO NESREČ POVEČUJE Letošnje leto se v statistikah reševanj GRS Celje vsaj do sedaj izkazuje kot povprečno. Kot pri svojem delu načelnika opaža Stane Povše, je bilo do sedaj po težavnosti nesreč leto celo nekaj boljše od lanskega: »Ker se glavna sezona zaključuje, upamo, da hudih nesreč ne bo več. V zimskih mesecih v gore zahajajo predvsem izkušeni gorniki, seveda pa tudi pri njih lahko pride do nesrečnih naključij, ki pripeljejo do poškodbe ali celo smrti osebe.« Kamniško-Savinjske Alpe so kot vse slovenske gore najbolj oble- Akcija gorskih reševalcev pod Planjavo (foto: GRS Celje) nesreča je utrpelo težje poškodbe. En gornik je pri sestopu z Matkovega škafa umrl. SLABO NAČRTOVAN VZPON OGROŽA ŽIVLJENJA Do nesreč v gorah po besedah Povšeta večinoma prihaja zaradi nesrečnih naključij, kot je na primer padanje kamenja, ali zaradi neprevidnosti gornikov. Povše tudi opaža, da se ljudje premalo zavedajo, da se morajo v gore podati dovolj zgodaj v dnevu in paziti, da jih pred sestopom ne ujame tema. Kot pravi, je pred vsakim vzponom potrebno dobro načrtovati potreben čas in pri tem vračunati tudi najmanj dve ali tri ure rezerve. »Apeliral bi na vse, da kadar zaidejo s poti ali zaradi različnih razlogov ne zmorejo sami poti na varno ali v dolino, takoj pokličejo gorske reševalce. V nasprotnem primeru je lahko prepozno za reševanje, noč prebita na prostem pa je za nekoga lahko tudi usodna.« ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE Začeli z izgradnjo trgovine na V Lučah je Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje pričela z izgradnjo nove trgovine. Na novo lokacijo bodo preselili sedanjo ponudbo iz trgovine v središču vasi. Na ta način se bo sprostilo območje, ki ga želi občina preurediti v prepotrebne parkirne prostore. V bližini bodo v prihodnjem letu v sklopu prenove same vasi uredili tudi kmečko tržnico. Zadruga je od občine že pred časom kupila zemljišče ob cesti v Podvolovljek v velikosti 1.500 kvadratnih metrov. Trgovini so namenili 300 kvadratnih metrov, polovico tega za prodajne in polovico za skladiščne ter servisne površine. »Prodajne površine so podvojene in so primerne za obseg prodaje, ki jo imamo v Lučah,« pravi direk- novi lokaciji tor Andrej Presečnik. Gre predvsem za kmetijski re-promaterial, gradbeni in inštalacijski material, pa tudi nekaj blaga široke potrošnje. »Prav se nam zdi, da je izvajalec domače gradbeno podjetje,« še meni Presečnik in dodaja, da bodo trgovino preselili pomladi leta 2011. Potek gradnje bo seveda odvisen tudi od vremena. Investicijo so načrtovali že dalj časa, vendar je bilo pri pridobivanju dokumentacije kar nekaj administrativnih ovir, skozi katere se je bilo treba prebiti. Med drugim je bilo treba pridobiti dokumentacijo v zvezi s poplavno varnostjo. Gradbeno dovoljenje so tako dobili v drugi polovici septembra in takoj začeli z deli. Marija Lebar Stane Povše: »Ker se glavna sezona zaključuje, upamo, da hudih nesreč ne bo več.« (foto: Tatiana Golob) ti. Res pa je, da v gore zahaja vedno več ljudi. Na račun tega množičnega obiska gora ugotavljamo, da število nesreč kljub primernemu ravnanju malce narašča.« Na območju, ki ga pokriva GRS Celje, so reševalci do srede oktobra opravili enajst reševanj in dve iskalni akciji. Pomoč helikopterja je bila potrebna v šestih primerih, medtem ko je zdravnik posredoval enkrat več. Dve osebi sta bili v reševanju nepoškodovani, lažje poškodovani so bili štirje gorniki, pet jih Gore niso nevarne le za njihove obiskovalce, lahko ogrožajo tudi gorske reševalce. Kot opozarja Povše, reševanja potekajo v različnem, tudi neprimernem vremenu in drugih neugodnih situacijah. Zato pristojni reševalcev v gore ne pošiljajo brez ocene nevarnosti za njih. Če se izkaže, da reševanje ponesrečenca preveč ogroža življenja gorskih reševalcev, lahko akcija tudi odpade ali se zamakne v kasnejši čas. Tatiana Golob LOKALNE VOLITVE 2010-DRUGI KROG V Nazarjah Podkrižnikova, na Ljubnem ob Savinji Naraločnik V Zgornji Savinjski dolini smo v petih občinah župane dobili že v prvem krogu. Drugi krog volitev je bil potreben v občinah Ljubno in Nazarje, kjer sta dosedanja županja Anka Rakun in župan Ivan Purnat odložila šestnajstletno županovanje. V Nazarjah je zmagala Majda Podkrižnik, torej bomo imeli v dolini med župani ponovno predstavnico nežnejšega spola. Na Ljubnem ob Savinji je zmagal dosedanji direktor občinske uprave Franjo Naraločnik. Podatki so zaenkrat še neuradni. V Nazarjah je na volišča prišlo presenetljivo število volivcev, saj jih je bilo več kot v prvem krogu. Prvič se je volitev udeležilo 61,77 odstotka upravičencev, drugega kroga pa 63,74 odstotka. Podkrižnikova je dobila 56,01 odstotka, kar predstavlja 167 volivcev več, kot jih je volilo Mateja Pečovnika, ki je dobil 43,99 odstotka glasov. Na Ljubnem ob Savinji je na volišča v drugem krogu prišlo 64,28 odstotka volivcev, kar je manj od prvega kroga, ko jih je volilo 68,71 odstotka. Za Naraločnika se je op- (foto: Marija Lebar) tudi z novoizvoljenim občinskim lom in ne toliko sami s seboj.« Županja občine Nazarje Majda Podkrižnik: so še čisto sveži. Svoje zmage na volitvah sem zelo vesela in se zahvaljujem vsem, ki so me podprli. Glede na potek kampanje v drugem krogu v zmago nisem bila povsem prepričana. Kot kaže, volivci ne marajo vsiljivosti, sami se znajo opredeliti. Občutke ob zmagi bo treba hitro pospraviti in kreniti po novo začrtani poti. Zavedam se velike odgovornosti, vendar bom s pomočjo občank in občanov to zmogla. Glede na izkušnje z dosedanjih delovnih mest pa sem prepričana, da bomo dobro in konstruktivno sodelovali svetom in se ukvarjali z začrtanim de- redelilo 63,90 odstotka, za Paula Orešnika pa 36,10 odstotka tistih, ki so prišli volit. V slovenskih občinah, kjer so šli v drugi krog volitev, je bilo volilnih upravičencev 624.239, na volišča pa jih je prišlo in volilo 304.722 ali 48,81 odstotka. Skupaj imamo sedaj 197 županov in le 10 županj. V dveh občinah lokalnih volitev ni bilo. Na petih voliščih, kolikor jih je v občini Mirna Peč, pa sta županska kandidata dobila povsem enako število glasov, to je vsak po 50 odstotkov in bo o zmagovalcu volitev odločal žreb. Po številu županov krepko prednjači SLS, saj ima 41 županov, 32 jih je dobila SDS, 20 SD, 13 LDS in osem NSi ter DeSUS tri. Ostale župane je pri kandidaturi podprla koalicija strank, kar 70 izvoljenih županov pa je nastopilo neodvisno in sojih predlagale skupine volivcev. Marija Lebar Župan občine Ljubno Franjo Naraločnik: »Občutek je lep, še posebej, ko se je v nedeljo zvečer potem, ko se je zvedelo za sicer neuradne rezultate, zbralo na prostem toliko ljudi, ki so me v tem času podpirali. Med njimi je bila tudi večina novoizvoljenega občinskega sveta. Vsem se zahvaljujem. Zadnja dva tedna sta bila še posebej aktivna, saj so me občani sami spodbujali s svojim žarom in idejami. Časa za počitek ne bo, saj imamo že ta teden delovne sestanke glede nekaterih projektov cestne infrastrukture. (foto: Marija Lebar) Prepričan sem, da bo sodelova- nje z občinskim svetom dobro. Politiko bomo pustili ob strani in se posvetili delu. Prav gotovo pa bo novi občinski svet prinesel v delovanje tudi nekaj svežine in novih idej, za katere sem vedno odprt, kakor tudi za tiste pobude občanov, ki bi doprinesle k skupnemu boljšemu življenju v občini.« MOZIRJE Pričetek gradbenih del na Novih tratah V okviru projekta, ki trenutno poteka v Mozirju na Novih tratah, bodo delavci izvajalskega podjetja AGM Nemec d.o.o. iz Laškega zamenjali dotrajane vodovodne cevi, kanalizacijo, speljani bodo obstoječi zračni vodi za telekomunikacije, elektroenergetiko, kabelsko televizijo in podobno. Mozirje je komunalno infrastrukturo gradilo pred mnogimi desetletji. Zavoljo dotrajanosti vse večkrat prihaja do različnih poškodb in okvar. Med najstarejše komunalne vode spada infrastruktura na Hof- Občina Mozirje je pristopila k temeljiti sanaciji komunalne infrastrukture (foto: Benjamin Kanjir) bauerjevi ulici, Na tratah in Novih tratah. Občina Mozirje je zato pristopila k temeljiti sanaciji omrežja. Na razpisu Evropskega sklada za regionalni razvoj je bilo za sofinanciranje tega projekta odobrena dobra polovica sredstev iz več kot 600.000 evrov visoke predračunske vrednosti. Financiranje in s tem gradnja bo potekala v dvoletnem ciklusu. Dela se bodo kasneje nadaljevala še Na tratah in v Ho-fbauerjevi ulici, vse do avtobusne postaje. Benjamin Kanjir , Iz OBČIN ZAPOSLITVENI SEJEM VELENJE Vlaganje v ljudi je vlaganje v prihodnost Minister Gjerkeš je predstavil Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 (foto: Marija Lebar) V Medpodjetniškem centru (MIC) Velenje je v četrtek, 14. oktobra, potekal letošnji zaposlitveni sejem. Dogodka, ki je bil že peti po vrsti, se je udeležil tudi minister odgovoren za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Henrik Gjerkeš ter direktorica Generalnega direktorata Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Adriana Sukova-Tosheva. Sejma seje udeležilo veliko število iskalcev, žal je bilo ponudnikov zaposlilve zelo malo. Minister Gjerkeš je predstavil Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, ki je podlaga za črpanje sredstev iz Evropskega socialnega sklada. Preko programa se je do sedaj neposredno zaposlilo 13.600 oseb, usposabljalo pa se jih je 14.000, V času ekonomske krize je po ministrovem mnenju še posebej pomembno ohraniti konkurenčnost slovenskega gospodarstva tudi z vidika človeških virov in v to tudi investirati. Lani in letos je bilo tako namenjenih 10 milijonov evrov izobraževanju in usposabljanju zaposlenih v podjetjih, ki so zaradi krize uvedla skrajšan delovni čas. Veliko subvencij je vlada namenila tudi za samozaposlovanje in zaposlovanje težje zaposljivih kategorij delovno aktivnega prebivalstva. Adriana Sukova-Toševa je po- udarila, da so v težkih gospodarskih časih usklajeni ukrepi na področju zaposlovanja v vseh državah članicah in na vseh nivojih zelo pomembni. Brezposelnost med mladimi se je v EU povečala iz štirih na pet milijonov, zato je Evropska komisija sredi let 2009 sprejela pomemben dokument Mladi v gi- banju, to je strateška usmeritev, da mladi čim prej dobijo prvo zaposlitev in da se jim omogoči nadaljevanje poklicne kariere. Direktor velenjske območne službe Zavoda za zaposlovanje RS Robert Rajšter je povedal, da seje letošnje leto na območju njihove službe brezposelnost povečala skoraj za sedem odstotkov. Do konca septembra je bilo brezposelnih 7.725 oseb. Število se bo zaradi stečajev še povečalo. Zato so zaposlitveni sejem namenili predvsem poklicni orientaciji. Predstavili so poklice in študijske programe, kjer je še povpraševanje po ustreznih sodelavcih. Poudaril je strukturna neskladja, saj delodajalci po nekaterih poklicih še vedno povprašujejo. To so delavci v gradbeništvu, gostinstvu, prodajalci, frizerji, vozniki. Še vedno manjka zdravnikov in tehničnega kadra na vseh stopnjah izobrazbe ter tistih, ki imajo končane naravoslovne študije. Marija Lebar LJUBNO OB SAVINJI IN ŠMARTNO OB DRETI Ganljivo slovo in presenečenje za županjo ter župana Na različnih priložnostih so se občani te dni poslovili od dveh zgor-njesavinjskih županov, Anke Rakun in Ivana Purnata, ki odhajata s tega položaja. Oba dogodka sta bila pripravljena kot presenečenje in nista minila brez ganjenosti. Od ljubenske županje Anke Rakun so se v soboto, 23. oktobra, ko so imeli vajo gasilskega poveljstva občine Ljubno, poslovili gasilci. Ob tej priložnosti so razveselili županjo s praktičnim darilom - priročnim gasilnikom. Aparat sta ji izročila poveljnik poveljstva Bogomir Trbovšek in podpoveljnik Marjan Jarnovič. Trbovšek je dejal, daje županja za njihovo delovanje vedno pokazala razumevanje. Da se strinjajo, so s ploskanjem potrdili tudi prisotni gasilci. Izrazili so še upanje, da se bodo srečevali še naprej, in da se Raku- Z darilom in cvetjem so se od župana poslovili v Šmartnem ob Dreti (foto: Marija Lebar) Gasilci so županji v slovo podarili priročni gasilnik (foto: Marija Lebar) nova nikoli ne bi znaša v položaju, ko bi gasilnik zares potrebovala. Krajani Šmartnega ob Dreti so se v petek, 22. oktobra, na večeru kulture, ki so ga pripravili ob krajevnem prazniku, poslovili od dosedanjega nazorskega župana, svojega sokrajana Ivana Purnata. Ta je bil nad pozornostjo presenečen, pa tudi ganjen. Kot je povedal, je bil tokratni govor njegov zadnji uradni nago- vor svojih občanov v javnosti. Prav v Šmartnem, kjer je bil takrat predsednik krajevne skupnosti, se je pred šestnajstimi leti rodila ideja, da postane župan nove občine Nazarje. Dejal je, da se je od takrat marsikaj spremenilo, in izrazil prepričanje, da je v svojem mandatu deloval v dobro vseh občanov, kar je prineslo tudi marsikatero pridobitev. Marija Lebar Organizacije, Iz občin C SLOVESNOST V BOČNI Negovanje spomina pomembna narodova vrednota Člani Združenja borcev za vrednote NOB, krajevni odbor Bočna, so v nedeljo, 24. oktobra, pripravili spominsko slovesnost. Ta se je odvijala ob spomeniku padlim borcem v Bočni, kamor so ob tej priložnosti položili cvetje in prižgali sveče. Slovesnost je bila v spomin na 66. obletnico požiga Bočne. Okupatorje 24. oktobra 1944. leta tam požgal 90 domov. Veliko domačinov se je pridružilo odporu in odšlo v partizane. Žrtve vojne v tem kraju so bile številne, saj je na omenjenem spomeniku izpisanih kar 88 imen ljudi, ki so dali življenja za svobodo. O tem je govoril podpredsednik krajevnega odbora borčevske or- Spominska slovesnost ob spomeniku padlim v bočni (foto: LM) ganizacije Jani Tevž. Menil je, da nekaterih dogodkov iz naše zgodovine, med katerimi je tudi požig Bočne, ne bi smeli pozabiti. Slovesnosti, ki je bila hkrati komemoracija ob dnevu spomina na mrtve, so se s prapori udeležili tudi predstavniki domačega gasilskega in upokojenskega društva ter borčevske organizacije iz Šmartnega ob Dreti. Kulturni program so oblikovale pevke Ženskega pevskega zbora Bočna. Z recitacijami sta dogajanje popestrila Tomaž Čretnik in Mateja Zagožen, sklepna beseda pa je pripadla predsedniku bočkih borcev Ivanu Ropu. Marija Lebar KOMEMORACIJA OB SPOMENIKU PADLIM BORCEM NOB V NAZARJAH Želijo ohraniti živ spomin na preteklost Nazorska krajevna organizacija združenja borcev za vrednote NOB je v sodelovanju z osnovno šolo pripravila žalno slovesnost. Z njo so ob spomeniku padlim pred domom kulture predzadnji oktobrski petek obeležili dan spomina na mrtve in se spomnili žrtev za svobodo. Ob prijetnem kulturnem programu, v katerem so najmlajši pripravili recitacije in pesmi o partizanih ter borbi med drugo svetovno vojno, je spregovorila predsednica organizacije Majda Krajner. Poudarila je, daje bilo v drugi svetovni vojni upanje na pravično svobodo in ohranitev slovenskega naroda na svojem ozemlju močnejše od trplje- Majda Krajner: »Danes smo mi tisti, ki smo dolžni in odgovorni, da vrednote naših junakov prenesemo na rodove za nami.« (foto: Marija Šukalo) POŠKODOVANA CESTA V ŠMIHEL PREPLASTENA Bo sanacija uspešna? Delavci podjetja Emil Grobelnik s.p., ki so v lanskem letu izvedli modernizacijo ceste med gostilno Vid in Šmihelom, so v preteklem tednu sanirali poškodbe cestišča. Prvotna asfaltna prevleka je bila položena na mokro podlago, nakar so se že v parih tednih pokazale poškodbe cestišča. Cestišče je bilo na mnogih mestih razpokano in uničeno, saj je zaradi nizkih temperatur blato zmrznilo in se razširilo. Strokovnjaki z Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana so ugotovili, da je bil edini razlog za nastanek poškodb ravno asfaltiranje ob nepravem času. Poškodovana mesta je izvajalec saniral najprej z izkopom asfalta in dela spodnjega ustroja. Z ustreznimi merilnimi napravami je bila izmerjena trdnost podlage. Slednja je bila na vseh mestih večja od normirane za lokalne ceste. Ob teh rezultatih je bil na poškodovanih mestih med nja, lakote, strahu, psihičnega zatiranja in telesnega mučenja. »Leta upora in borb zoper okupatorja je za nas, mlajše rodove le zgodovina, zato moramo narediti vse, da se ohrani živ spomin na preteklost - na naše prednike, ki so se bojevali, trpeli in nam priborili lepši jutri,« je med drugim dejala Krajnerjeva in poudarila, da ne smejo dovoliti, da se NOB potisne v ozadje. »Danes smo mi tisti, ki smo dolžni in odgovorni, da vrednote naših junakov prenesemo na rodove za nami, da bodo znali ceniti in spoštovati zgodovinska dejanja za ceno svobode,« je ob zaključku dodala Krajnerjeva. Marija Šukalo Borovnikom in gostilno Vid ponovno položen grobi asfalt, sedaj pa še fini. Na novo prevleko čaka še odsek med odcepom k Pustotnikom in gostilno Vid v izmeri slabega kilometra, saj je bilo asfaltiranje zaradi deževja ustavljeno. Benjamin Kanjir BOŠTJAN NAPOTNIK-NAPO Kuharije se loteva z veseljem in strastjo Boštjan Napotnik - Napo Boštjana Napotnika, ki je otroštvo preživel v Nazarjah, je življenska pot kar hitro odnesla iz naše doline. Danes z družino živi na obrobju Ljubljane in se dokaj redno vrača k svojim staršem Antonu in Marinki. Napo zase pravi, da bodo njegova otroška leta vedno zavzemala posebno mesto. Nikoli ne bo pozabil brezskrbnosti, s katero so se poleti na »šlaufih« spuščali po Dreti, »štanfanja« v Jeslanah in Pod Slatino ter poskusov »raubšica-nja« postrvi, kjer so za vabo na trnku uporabljali mešanico razmočenega kruha in Zdenka sira. Mogoče prav zato niso nikoli nič ulovili. Koje končal šolanje v mozirskem 8. č razredu, se je najprej podal na kamniško gimnazijo, nato je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral slovenščino in primerjalno književnost. Od tam ga je hitro posrkalo na Radio Študent. Danes je moderator programov, stand-up komedijant, blo-ger... Boštjan Napotnik pa je prepoznaven predvsem po kuhanju, pred časom je izšla tudi njegova knjiga Kuhinja za pravega moškega. - Vaša odskočna deska v karieri je Radio Študent. Pravzaprav se lahko Radiu Študent zahvalim za skoraj vse stvari, kijih zdaj počnem v življenju, saj je s svojo odprtostjo in prostorom za eksperimentiranje dovolil, da sem v sebi odkril in razvijal številne talente, povezane z mediji, oglaševanjem, javnim nastopanjem, improvi- zacijo, pisanjem. Na radiu sem bil najprej spiker - povezovalec programa in bralec oddaj, kmalu pa sem začel pisati in režirati radijske oglase, se malo bolj resno kritično ukvarjati s hiphop muziko, opravil pa sem tudi izobraževanje za radijskega tonskega tehnika. Tako lahko, če bi bilo treba, kar takoj »zakurblam« in vodim svoj radio, (he, he) No, ampak zaenkrat še nič ne kaže, da bi se me na Študentu radi znebili, meni pa tudi še vedno paše »oddelati« kakšen jutranji program in predstaviti kakšno novo ra-persko ploščo. - Ukvarjate se z improvizacijo, ste prvoborec impro lige in petkratni finalist. Kaj je čar improvizacije in kje jo uporabljate? Pravzaprav tudi moje ukvarjanje z gledališko improvizacijo izvira iz Radia Študent, kjer smo takoj, koje Gledališče Ane Monro začelo s gledališkimi impro tekmami, sestavili svojo ekipo in bili vrsto let med najboljšimi improvizacijskimi ekipami, nikoli pa nismo zmagali. Prekletstvo večno drugega se drži tudi moje trenutne impro ekipe Veselička, tako da že malo sumim, da mi biti impro prvak ni usojeno, (he, he). No, ampak dokler se zabavamo, je vse v redu. Gledališka improvizacija je tudi odličen trening hitrega razmišljanja, poslušanja drugih in reagiranja na nepričakovane situacije, tako da mi velikokrat pride prav tudi pri mojem službenem delu. - Javnost vas pozna kot moderatorja različnih dogodkov in voditelja programov. Lani smo vas imeli priložnost videti tudi v Nazarjah na eni od kulturnih prireditev. Delo spikerja in gledališko improviziranje se nekako logično poročita pri moderiranju raznih »Na radiu sem bil najprej spiker - povezovalec programa in bralec oddaj, kmalu pa sem začel pisati in režirati radijske oglase, se malo bolj resno kritično ukvarjati s hiphop muziko, opravil pa sem tudi izobraževanje za radijskega tonskega tehnika.« dogodkov. Sprva so bili to predvsem glasbeni festivali, zadnja leta pa s Katarino Čas že tradicionalno moderirava zaključno prireditev Slovenskega oglaševalskega festivala, ob koncu leta se malo večkrat podam na odre ob novoletnih prireditvah podjetij in društev. - Vaš prijetni glas slišimo tudi v reklamah, predvsem Top Shopa. Ja, zaradi tega grem marsikomu na živce. Še moja pokojna bica Tončka seje vedno razburjala zaradi tistega »ponujovca« v televiziji in se ni dala prepričati, da sem to jaz. Ampak v resnici ljudje verjetno ne vedo, da je moj angažma pri Top Shopu zelo majhen. Pridem v studio in preberem besedilo, ne vidim niti izdelka niti spota za izdelek, tako da ponavadi opravim zelo hitro, večino dela pa nato opravi Dušan iz Žalca, ki montira sliko in »poštima« zvok. - Nekaj časa ste imeli svojo oglaševalsko agencijo, sedaj ste kreativni direktor oglaševalske agencije Futura. Kako gresta trženje in hrana skupaj? Ja, povezava je jasna - treba je delat, da zaslužiš za hrano. No, čeprav seje delo v oglaševanju v zadnjih petnajstih letih, odkar sem v tem poslu, zelo spremenilo - roki so krajši, dela je več, denar- »Še moja pokojna bica Tončka se je vedno razburjala zaradi tistega »ponujovca« v televiziji in se ni dala prepričati, da sem to jaz.« ja pa manj - še vedno zelo uživam v tem, kar počnem. Delo je dinamično, vseskozi si v stiku z ljudmi, obenem pa je vsak nov projekt drugačen od prejšnjega in zato zelo zanimiv. Trenutno v agenciji Futura skrbim za komunikacijo tako različnih blagovnih znamk, da mi res nikoli ni dolgčas. - Ste avtor kulinaričnega bloga kruh in vino. Kaj lahko najdemo na njem in kako je nastal? Blog sem začel pisati pred štirimi leti, ko sem ugotovil, da je kuharija, ki se jo greva z ženo Tino, vedno bolj resna in da bi bilo škoda pozabiti vse jedi, ki sva jih skuhala sama ali pa so nama jih postregli pri prijateljih ali v restavracijah. V štirih letih seje tako nabralo že skoraj 600 zapisov-člankov ter okoli 400 receptov, ki so doživeli malo manj kot pol milijona ogledov. Vesel sem, da sem preko bloga spoznal kar nekaj čudovitih ljudi in da se k mojim zapisom vsak dan vrača več kot 300 rednih bralcev. - Mnogim našim bralcem boste ostali v spominu kot pomočnik kuharja v oddaji Desetka. Z Urbanom Demšarjem sta bila tim. Ja, Urban je super dedec, res dober kuhar in zelo zanimiv človek, kije vedno v gibanju, vedno ga nekaj žene naprej in vseskozi mu po glavah roji morje projektov. V Desetki sva super sodelo- vala in obema je bilo kar malo žal, da se zgodba po dveh sezonah ni nadaljevala, saj bi nasveti za varčno kuhanje v današnjem času krize marsikomu prišli še kako prav. No, ampak ne gre, da bi objokovali tisto, česar ni, zato se z Urbanom velikokrat meniva, kaj bi lahko še ušpičila skupaj. Trenutno se poigravava z idejo o shujševalni oddaji, ki bi obema prišla prav. (he, he) - Kaj vam pomeni kuhanje, kaj je pri kuhi najvažnejše in od kod vam recepti? Kuhanje je zame predvsem in povsem sprostitvena dejavnost, zato za čaranje v kuhinji skoraj nikoli nisem preveč utrujen. Kuham praktično vsak dan, če ne drugega, naredim vsaj kakšno malenkost. Pri kuhanju je namreč najpomembnejše to, da kuhaš, da delaš, da te stvari zanimajo, da preizkušaš nove recepte, izpopolnjuješ stare ali pa si izmišljuješ čisto svoje stvari. Nav- »V Desetki sva super sodelovala in obema je bilo kar malo žal, da se zgodba po dveh sezonah ni nadaljevala, saj bi nasveti za varčno kuhanje v današnjem času krize marsikomu prišli še kako prav.« dih za recepte prihaja od povsod: iz knjig, revij, interneta, klepeta z branjevko, kakšne zanimive jedi, ki jo poskusiš v kakšni gostilni aii restavraciji. Samo enega vzornika tako nimam, me pa navdihuje tako Ivačičeva kuharska knjiga iz leta 1964 kot francoska kulinarična enciklopedija Larousse Gastronomique in noro »picajzlasti« recepti angleškega »super cheta« Hestona Blu-menthala. Vse me zanima, res. - V nekem intervjuju ste izjavili, da je za vas kuhanje odklop od realnosti. Je zato nastala tudi knjiga Kuhinja za prave moške? Kaj v njej najdemo? Kako je nastajala? Kuhinja za prave moške je projekt, kije nastal na pobudo Cankarjeve založbe. Najprej smo se menili, da bi samo prenesli blog iz računalnika »Čeprav je naslov knjige Kuhinja za prave moške, seveda ni namenjena samo moškim - mogoče gre le za nekoliko drugačno, bolj moško pojmovanje kuhanja.« na papir, ampak to seveda ne bi imelo pravega smisla, saj ne vem, zakaj bi nekdo plačeval za knjigo, če lahko isto vsebino dobi zastonj na internetu. Tako sem nato prišel na idejo, da bi spisal knjigo, v kateri bi bili taki bolj moški recepti - ne preveč zapleteni, ampak dovolj zanimivi in intrigantni, da bi človeka pripravili, da bi tudi sam poskusil kaj takega. Dodana vrednost knjige je vtem, da poleg 150 receptov prinaša tudi predstavitve desetih »pravih« moških, pridelovalcev in/ali predelovalcev hrane iz različnih kon- cev Slovenije, ki se svojega početja lotevajo tako kot jaz kuharije: zares, z veseljem in strastjo. - Komu je namenjena knjiga? Kje jo lahko najdejo tisti, ki jih zamika, da bi kuhali kot pravi moški? Čeprav je naslov knjige Kuhinja za prave moške, seveda ni namenjena samo moškim - mogoče gre le za nekoliko drugačno, bolj moško pojmovanje kuhanja. Veliko pozornosti v knjigi je namreč namenjeno temu, kako čim več stvari v kuhinji narediti sam - v mislih imam peko domačega kruha, izdelavo domačega jogurta, sira, masla, slanine, klobasic, paštet, ocvirkov, skratka stvari, ki jih zdaj večinoma, vsaj v mestih je tako, kupujemo v trgovini, pa se jih da zelo enostavno, brez posebne opreme ali pretiranega napora izdelati v vsaki, tudi najmanjši blokovski kuhinji. Knjiga je zato namenjeni tistim, ki so radi v kuhinji in ki radi svoje kuharsko znanje posvečajo tudi drobnim stvarem, ne samo spektakularnim pečenkam in stejkom. Knjiga je naprodaj v večini slovenskih knjigarn. - Ste človek številnih talentov, je v vas še kakšen, ki ga niste odkrili, in kako je s prostim časom ter hobiji? Moja življenjska filozofija je, da skušam uživati v vsem, kar delam, tako da v resnici ne vem, če imam kakšen poseben hobi. Lahko rečem, daje moj hobi življenje samo in upam, da se bom še dolgo ukvarjal z njim. (he, he) Marija Sukalo MERCATOR CENTER VELENJE ODPRL SVOJE NOVE PRODAJALNE Še en trgovski velikan stavi na svoje adute Po slabem letu od položitve temeljnega kamna na nekdanji lokaciji osrednje avtobusne postaje v središču Velenja je podjetje Toming-Consulting d.o.o. iz Velenja kot investitor predalo velik trgovinski center v uporabo naročniku, delniški družbi Mercator. Le-ta je v sredo, 20. oktobra, predai to novo trgovinsko središče v uporabo. Na otvoritveni slovesnosti, ki so seje udeležili številni Velenjčani in bodoči kupci s širšega območja, so spregovorili donedavni župan MO Velenje Srečko Meh, predsednik uprave Mercatorja mag. Žiga Debeljak ter novi velenjski župan Bojan Kontič. Meh je poudaril pomen dobre oskrbe z domačim, kakovostnim blagom ter ureditvijo tega dela Velenja s parkirišči in sodobnimi trgovskimi lokali, s tem pa krepitev zdrave konkurence med prodajalci v korist kupcev, Žiga Debeljak pa je povedal, da so njihove naložbe zelo premišljene ter da takšne objekte gradijo za daljše obdobje za naslednjih pet desetletij. Naložba, ki je veljala kar 28 milijonov evrov (objekt), ima tri etaže z 31.500 m2, 21 lokalov, delo pa je dobilo kar 170 oseb. Veliko parkirišče v pritličju in kletni etaži bo zanesljivo zadostilo potrebam kupcev in zaposlenih v tem de- lu mesta, center pa ima odlično prometno ureditev, če ne štejemo zapletenega krožnega križišča, ki mnogim povzroča sive lase. Mercatorje ob tem dogodku podaril 4.000 evrov za opremo otroškega igrišča, Območnemu združenju Rdečega križa Velenje pa 10.000 evrov. Ob otvoritvi so pripravili prijeten družabni in zabavni program, ki je privabil množico ljudi. Ali pa bo tako tudi v prihodnjih dneh in mesecih, spričo velike trgovske ponudbe v Velenju, bo pokazal čas. Jože Miklavc Iz OBČIN NAZARJE Prenova Bohaceve hiše bo končana prihodnje leto V središču Nazarij že nekaj časa obnavljajo Bohačevo hišo, veliko dvonadstropno zgradbo zanimivega pročelja in razgibanega videza. Hiša, v kateri so gostilna in stanovanja, nekaj časa pa je bila v njej tudi trgovina, je bila letos razglašena za kulturni spomenik stavbne dediščine. Lastnik Iztok Vrtačič je na občino podal vlogo za razglasitev stavbe za kulturni spomenik, kar je na- zorski občinski svet letos v začetku leta tudi potrdil. S tem je objekt postavljen pod varstvo Zavoda za varovanje kulturne dediščine, pri njegovi obnovi pa je potrebno upoštevati smernice, kijih zavod daje. Letošnja prenova zajema gradbena dela in obnovo strehe. Za prekritje strehe je bilo potrebnih kar 25.000 opek - strešnikov. Tako gradbena dela kot streha so v zaključni fazi. Drugo leto jih čaka še 3CTtìeH= iHSfei 1 j«. öarjilr I " ■ ^ jjjjjjjr ir : Ko bo objekt dokončno obnovljen, bo skupaj z Bohačevim toplarjem predstavljal zanimiv pogled v arhitekturno preteklost Nazarij (foto: Marija Lebar) Bohačeva hiša v začetku 20. stoletja (arhiv Marije Krivec) barvanje zunanjosti hiše. Pri obnovi ves čas svetujejo sodelavci celjske enote zavoda za varovanje kulturne dediščine, ki bodo določili tudi barvo fasade. Vrtačič, prej je živel na Ljubnem ob Savinji, je stavbo kupil od tedanje lastnice Marije Krivec leta 1995 in izpeljal notranjo renovacijo obeh etaž. Pred časom je delno prenavljal že tudi streho, a stavba je bila potrebna korenitejše sanacije. Lastnik pri obnovi računa tudi s prijavo na razpis za državna sredstva za vzdrževanje kulturnega spomenika. Marija Lebar Iztok Vrtačič hrani sicer nekaj starejših slik, o sami hiši in njenem nastanku pa je znanega bolj malo. Zato vabimo bralce, ki bi imeli kake podatke ali se spomnili česarkoli zanimivega v zvezi s hišo, da nam to javijo v uredništvo Savinjskih novic. OBČINA LUČE Zelena luč za obvoznico in poplavno varnost Sredi oktobra je vlada izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu za ureditev regionalne ceste Radmirje-Luče in zagotavljanje poplavne varnosti naselja Luče. Z državnim prostorskim načrtom se ureja tako imenovana lučka obvoznica in ureditev Savinje in Lučnice ter nekaterih vodotokov na delu v naselju Luče. Sprejeti dokument ureja posege v prostor, ki jih bo zahtevala trasa obvoznice. Traso skupaj z ureditvijo poplavne varnosti so predstavniki države lučkim občanom predstavili lani na javni predstavitvi, kasneje pa je bil predlog dostopen še na javni razgrnitvi. Občani so imeli takrat kar nekaj pripomb tako glede poteka ceste kot glede tega, da naj se poplavno varnost in obvoznico obravnava ločeno. Ustrezne državne službe so pripombe pregledale in nanje tudi argumentirano odgovorile. Sedanja trasa obvoznice je določena od radmirske strani tako, da bo skozi hrib Breznico narejen predor v dolžini 90 m, opremljen tudi s hodniki za pešce. Cesta se bo nadaljevala po nasipu ob Savinji, sekala Juvanove Prode in se s štiri-krakim krožnim križiščem združila s sedanjo cesto proti Solčavi. Preko Savinje bo potekal 35 metrov dolg most. Ob vodi bo potekala tudi pešpot. Urejeni bodo ustrezni izvozi za tiste, ki bodo želeli v sam kraj. Na območju obvoznice je načrtovano oblikovanje vseh objektov tako, da se bo ohranila značilna urbana in krajinska podoba z uporabo naravnih gradbenih materialov, kot sta kamen in les, ter s potrebnimi zazelenitvami. Kar zadeva poplavno varnost, gre za urejanje struge Savinje niže sotočja z Lučnico, odstranitev zarasti, ureditev prodišč in sotočja obeh vodotokov, izgradnja jezu na Savinji z ureditvijo ribje steze. Nekatera dela na Savinji bodo izvedena tudi ob izlivu Struge, uredili bodo strugo Mlinščice. »Dobra stran sprejetja državnega prostorskega je, da je zdaj znana trasa in to, kako bomo lahko razpolagali s prostorom, ki ostaja za drugo rabo,« pravi župan Ciril Rose. V državnem proračunu so za prihodnje leto predvidena sredstva za dokončanje projektov in odkup zemljišč. Na začetek same gradnje in s tem rešitve prometnega ozkega grla v Lučah pa bo treba še počakati, najbrž vsaj do leta 2012 ali 2013. Marija Lebar O nameravani obvoznici ali širitvi ceste skozi sam kraj so v Lučah razpravljali že dolgo. O tej temi so izvedli tudi anketo, na kateri se je za obvoznico opredelilo več kot sto krajanov. Širitev ceste skozi vas ne bi rešila problema težkega tovornega tranzitnega prometa, ki sedaj poteka skozi Luče. Štetje prometa in projekcije razmer za več desetletij naprej so pokazale znatno povečanje števila vozil in vplivov na kraj. Gospodarstvo, Kultura KLS LJUBNO D.D. V sredo, 20. oktobra, je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani podelitev gazel, priznanj najboljšim med hitro rastočimi slovenskimi podjetji v letu 2010. Ljubensko podjetje KLS je osvojilo srebrno gazelo, zlata gazela je pripadla Krki, bronasta podjetju SEC. Direktor podjetja KLS Mirko Strašek je povedal, da se čutijo počaščene, saj so postavljeni ob bok enemu najboljših slovenskih podjetij, Krki iz Novega mesta. V KLS-u že dolgo vedo, da so dober poslovni partner, saj jim to dokazuje zaupanje kupcev iz vsega sveta. S tem priznanjem so dobili potrditev, da so njihov trud in dobre rezultate opazili tudi v slovenskem prostoru. Za njih je to velik dosežek tudi zato, ker z domačim kadrom, trdim delom in dobrim gospodarjenjem uspešno konkurirajo številnim drugim podjetjem po svetu. »Osebno mi to priznanje pomeni veliko. KLS je moje življenje in vesel sem, da lahko po dolgih letih dela tudi širša slovenska javnost vidi naše dobre rezultate. Priznanje je dobro tudi za Ljubno in promocijo kraja, saj smo dokazali, da se da odlične rezultate dosegati tudi v manjšem kraju. Ni pomembno, kje delaš, ampak, kako delaš,« je svoje misli strnil Strašek. Hkrati se zaveda, da jim srebrna gazela poleg zadovoljstva prinaša veliko odgovornost, saj bo podjetje sedaj še bolj na očeh javnosti in bo potrebno dobre rezultate nadgrajevati. 130 LET KULTURNEGA DRUŠTVA GORNJI GRAD Mladiko u V petek, 22. oktobra, so v Gornjem Gradu pripravili proslavo ob 130-letnici kulturnega društva. Ob tej priložnosti so podelili priznanja devetim neutrudnim kulturnim ustvarjalcem v kraju. »Mladiko uma ste vsadili, da beremo lahko po naše; hvaležni za vse brige vaše, drevo skrbno bomo gojili,« so bile uvodne besede izpod peresa že pokojnega kulturnega delavca Alojza Mavriča, s katerimi so sedanji kulturniki v Gornjem Gradu izrazili veliko hvaležnost in obvezo do ustanoviteljev narodne čitalnice. V spomin na vse, ki so spodbujali rast gornjegrajske kulture, so razvili prapor kulturnega društva. Slavnostni govornik je bil Aci Urlep. Pod njegovo režisersko taktirko so gornjegrajski gledališčniki od leta 1965 in vse do leta 1993 odigrali veliko dramskih del, med njimi Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, Metež, Razvalina življenja, Kreflova kmetija ter Lacko in Krefli. Dvakrat je na oder postavil nepozabne Zadrečke zdrahe, železni repertoar gornjegrajske- ga gledališča. Urlep je dejal, da sega zgodovina gornjegrajske kulture vse v čase Avstro-ogrske, obdržala seje vse do sedaj. Omenil je velikokrat težke razmere kulturnih zanesenjakov v obdobjih, ki niso bila naklonjena slovenskemu jeziku in narodu. »Z veseljem se spominjam let, ko sem igralce usmerjal pri njihovem delu,« je poudaril. Predsednica društva Tatjana Be-zovšek je omenila, da je visoki jubilej priložnost, da se v Gornjem Gradu in društvu ozrejo na prehojeno pot in se hkrati zazrejo tudi v prihodnost. »Kar nekaj posameznikov seje zapisalo tej poti. S hvaležnostjo in spoštovanjem se jih spominjamo,« je dejala. Tudi župan Stanko Ogradi je omenil, kako po- KLS je pred tem že prejel regijsko priznanje zlata gazela savinjsko-za-savske regije za letošnje leto in se tako še s petimi drugimi podjetji iz šestih slovenskih regij uvrstil v izbor za slovensko gazelo leta. V podjetju veliko vlagajo v razvoj izdelkov in kadrov ter so najbolj avtomatizirano in robotizirano podjetje za izdelavo zobatih in masnih obročev za vztrajni-ke motorjev za avtomobilsko industrijo. Izvozijo 81 odstotkov izdelkov, od tega desetino na kitajski trg. Njihovi proizvodi so vgrajeni v avtomobile 28 avtomobilskih znamk, trenutno imajo 179 zaposlenih. Srebrno gazelo je na podelitvi Strašek prejel iz rok predsednika sveta Gazela Matjaža Čadeža, zlato gazelo je podelila gospodarska ministrica mag. Darja Radič, bronasto pa predsednik uprave Dnevnika mag. Branko Pavlin. Štefka Sem membno je društvo za kraj in koliko tako znanih kot neznanih ustvarjalcev je v njem pustilo velik pečat. V imenu občine je društvu podelil priznanje, ki ga je sprejela predsednica Bezovškova. Prireditev je bila prepredena z glasbo in odlomki iger, ki sojih uprizarjali gornjegrajski amaterski igralci. Štefka Sem nat ■« * r, Stane Rojten SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI zaupanje in me izvolili za Vašo županjo. Potrudila se bom izpolniti pričakovanja. Skupaj z občinskim svetom in Vašim sodelovanjem bomo dosegli zastavljene cilje za napredek občine Nazarje. Hvala za zaupanje in podporo. Županja občine Nazarje Majda Podkrižnik, univ.dipl.ekon. Spoštovane volivke in volivci, občanke in občani občine Ljubno, ob izvolitvi za župana se Vam najlepše zahvaljujem za izkazano zaupanje. Z novo energijo, svežim pristopom in veliko znanja bomo nadaljevali začete projekte in hkrati začeli z novimi projekti, ki bodo prispevali k lepšemu okolju, varnejšemu bivanju, novim delovnim mestom in varovanju narave. Skupaj na dobri poti! Franjo Naraločnik YEAR TRIPLE CARE Polzela AC kralj HYUnDRl ifc-Špeh d.o.o. Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad Tel.rOS 838 11 88 »*»03 888 XI 84 GSM: 041 465 744 E-mail: speh.toni@siol.net, www.spehtoni.com Pet let Garancije, brezplačne Asistence in Preventive. NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolm, beltop, sikkens...) BELJENJE FASAD POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV IZPOSOJA DELOVNIH ODROV VGRADNJA IN OBDELAVA GIPS PLOŠČ OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI Izdelava originalnih predračunov NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu RÖFIX, DEMIT, BAUMIT IN TERRANOVA s stiroporom in kameno volno, zaključni sloj po vseh sistemih. 1000 barvnih odtenkov paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistilni učinek fasad). Možnost plačila na obroke GARANCIJA 5 LET! Hyundai ix35 lepota in učinkovitost + trojno petletno jamstvo. I v ■ Hyundai ix35 ob bogati serijski opremi zdaj vključuje tudi edinstveno trajno petletno jamstvo. Pet let garancije brez 11^.71 M omejitve kilometrov, pet let brezplačne asistence, 24 ur na dan, 365 dni v letu. doma in v tujini ter pet let brezplačnih WmliLgM preventivnih pregledov S trojnim petletnim jamstvom postavlja Hyundai nov standard brezskrbne vožnje. www.hyundai-kralj.si AKCIJA zimskih pneumatik 3+1 gratis + 10% popust na gotovino! matCreÉBB) Nas trud za lepoto vašega doma - ze 18 let! Razni obredi v življenju naših ljudi (18) Piše: Aleksander Videčnik STARE PESMI V Lučah je bilo petje že od nekdaj zelo čislano. Ob vsaki priliki so izražali svoje misli tudi s pesmijo. Prav zanimiva je pesem, ki mi jo je zapel znani lučki pevec in glasbenik Tone Mlačnik. Povedal je, daje naslov pesmi Pirhi: »Dan's po navadi, damo si radi - pisanko eden drug'mu da. Kar bi nabrali, to bi podaii danes mi na sveti oltar. Malimi, ki spijo, v zibki ležijo, najprej za praznik iz srca želim, naj bi bedeli, z nami veseli, abbi jih hteli v hrambo vzet. Šoli jih damo noj pripoznamo, svet ga Alojzija da posnemamo, naj bi nabrali boljše zaklade, kijih popeljejo v sveto nebo. Kaj pa fantičem noj dekličem, hočem jih dan 's za to pisanko dat'? Jezus presvetli, daj jim na sveti čisto življenje, brez vseh tegob. Zakonski ljudi, pisanke tudi hočejo dan's iz naših rok, mi jim želimo in priporočimo Bogu dolg'lepo v ljubezni živet. K ferì so te stari, bodite veseli, vam pa želim izvoljeni čas, saj dolgo ne boste v zemlji trohneli, kmalu bo prišel Jezus po vas. Pojdimo k oltarju stari in mladi, tja, kjer za ličje zmage stoji, s prstom pa kaže pot na višave, kamor nas on popeljati želi.« Očitno so to pesem peli ob veliki noči. Vse kaže, da so tudi tedaj hodili od hiše do hiše, morda bi temu lahko rekli »otirati«. STARE MOLITVE Tudi to je zanimivo ljudsko izročilo. Skušajmo jih razumeti - v času, ko še ni bilo molitvenikov in ljudje še niso znali brati, so verjetno molili razne molitve kar prosto, torej nenaučeno. Angela Robnik iz Krnice nad Lučami mije povedala tile večerni molitvi: »Pri svetem križu se poštelam, z Marijinim plaščem se odenem, na svetih petih krvavih ranah Jezusa zaspim, pa svojo dušo Jezusu izročim. « »Pejmo spat, pejmo spat, Jezus je zlat. Pejmo gledat na goro, kaj Marija deta. Marija verne du- še napaja, da b'še nas napojila in v svet raj pripeljala.« Prav tako je Marija Robnik povedala naslednjo molitev, ki je veljala kot običajno ob bolnikovi postelji: »Sveti angel moj, stop' v cerkev na prostor moj. Bodi tam pri sveti maši, moli Jezusa z menoj. Pri darovanju mu položi mojo dušo na oltar, moje delo in trpljenje, Večnemu ponudi dar. Pri povzdigovanju moli v sveti hostiji Boga, da razkrije v meni rane svoj'ga večnega srca. Vernim dušam, mojim rajnim nesi sveto rešno kri, grešnika in umirajoče z njo poškropi. Prosi, da ves svet deležen svetih mašnih bo sadov, men! pa na dom prinesi svete maše blagoslov. « Ema Plaveč je v okolici Luč zbrala nekaj molitev in jih zapisala. Najprej ena iz Podvolovljeka: »Dons je svet Jezusov, juter je Jezusov dan, jaz priporočim moji ljubeznivi Mariji Devici, svetemu Jožefu, Kristusovem trpljenju, Jezusovi bridki martri, Jezusovi bridki smrti. Tepen si bil, kronan si bil, zaničevan, zasramovan. 0, preljubi moji desni zvesti angelčki vr'hi, pejte dons k tej sveti maši, modlite za nas, proste za nas pr' sveti maši, ko se bo trikrat pozvonilo...« Terezija Kladnik iz Luč je Emi Plaveč povedala tile dve molitvi: »O, Marija klicerca, ki si vsa usmiljena, ti nebeška naša mati, ti nam moreš pomagati. Jaz te prosim klicerca, saj si vsa usmiljena, pridi nam na pomoč, otrok te prosi za pomoč, pomagaj Marija, zdaj je še čas. O, Marija reši nas!« »Od ene ure do dvajsete ure glas opominja nas, da je nam za poslednji čas 12 ur neza-štetih, vse za večnost preskrbeti. Do zadnje ure nam bo prišel Jezus k nam, pa Marija z Jožefam.« Iz okolice Solčave so naslednje molitve, ki jih je tudi ohranila zapisane Ema Plaveč: Angel varuh »Moj ljubi zvesti desni angel varuh, bod'z menoj, moj patron, bod' pred menoj, Jezus bod' sred'moj'ga srca, vižujteme, ohranteme, varujte me na mojo zadnjo uro. « Zlata miza »Kdor je z Bogom, Bog je z njim, pelje nas v sveti Rim. V svetem Rimu zlata hiša, v zlati hiši zlata miza, za tej mizi trije jogri - Jezus, Marija in Jožef. V svetem paradižu je zlata miza, za mizo sedi presveta Trojica z dvanajstimi jogri, Jezus je trinajsti. Jezus zmirom kliče, da bi se eden človek znajde/, da bi to molitvico vsak petek in vsako soboto modli/, bi tri duše iz vic rešil, eno očetovo, eno mateTno, eno samega sebe.« Tole molitvico je povedala Emi Plaveč Jera Breznik iz Luč: »Otroci bežite, otroci hitite, že Ave Marija na vasi zvoni, brž k nam hitite in molite, de pehterna baba vas ne dobi.« Večerne molitve so iz okolice Luč in jih je zapisala Ema Plaveč po pripovedi Lojza Lojna: »Marija je dot legla in zaspala. Jezus je mimo šel in vprašal - moja mati, kaj delate? AT spite al' bedite? Jaz ne spim, jaz bedim. Jaz svoje strašne sanje premišljujem, men' se je sanjalo, da so tebe zvezati, k sodbi gnati, se-demdesetkrat na zemljo padel, devetkrat umirajoč bit Moja mati vaše sanje so resnične, moje besede so pravične. Kir bo to molitev modli/, ne bo nikoT v vodi utonit, peklenski ogenj se ne bo veselit, pri Bogu na vekomaj - Amen. « Kadar se zvečer dol leže, se napravi čez posteljo križ in govori: »Bog in ta sveti božji križ, Bog nam daj mirno noč, vernim dušam in vsem rajnim nebeško luč. « Nekoč so se takole prekrižali: »Sveto, sladko Jezus, Marija in Jožef, bote zapisani na mojem čelu, pa nikdar zbrisani. Sveto, sladko Jezus, Marija in Jožef, bote zapisani na mojih usteh, pa nikdar zbrisani. Sveto, sladko Jezus, Marija in Jožef, bote zapisani na mojeh prsih, pa nikdar zbrisani« Obredni prt, imenovan tudi oprtnjak ali prčnik je služil družini za razna opravila, kot spoved umirajočega ali za pokritje božičnika. Rjava je ta prava! ŠTEFKA GOLTNIK, Vodja Kmetijske svetovalne službe Mozirje Pod sloganom Rjava je ta prava! je v organizaciji Zveze rejcev rjave pasme Slovenije na kmetijski šoli Grm na Senovem pri Novem mestu od 14. do 16. oktobra potekala Evropska konferenca rejcev govedi rjave pasme. Strokovni posvet se je zaključil z državno in mednarodno razstavo goved rjave pasme. Že tretjič je bilo srečanje evropskih rejcev in strokovnjakov zaupano Sloveniji. Leta 1984 se je podobno srečanje zaključilo z živinorejsko razstavo v Mozirju. Takrat je bi- te pasme imajo v primerjavi z drugimi pasmami večje število teiitev. Rjavo pasmo odlikuje tudi zanesljiva prireja mleka z visoko vsebnostjo beljakovin. Na področju selekcije pri rjavi pasmi so kmetije v naši dolini napravile velik napredek. Prav zato so bili tudi rejci iz Zgornje Savinjske doline povabljeni, da na letošnji državni razstavi govedi rjave pasme pokažejo svoje uspehe na področju živinoreje. Ob splošnem upadu rejske morale so se za sodelovanje odločili le trije rejci. Veliko dobrih živali je ostalo v domačih hlevih. Sodelovati na taki prireditvi je čast in potrditev rejčevega dela v čredi krav molznic. Obenem imajo rejci še dodatno delo s pripravo živali na razstavo. Priznan ocenjevalec Josef Müller iz Švice je pri ocenjevanju plemenski telic dajal največji poudarek na oceni nog in okvirja živali, pri oceni Rejci vodijo živali v ocenjevalnem krogu (foto: Štefka Goltnik) lo območje Zgornje Savinjske doline po rejskih dosežkih rjave pasme med prvimi v Sloveniji. V Zgornji Savinjski dolini je delež krav rjave pasme še vedno najvišji. Gotovo je to pasma, ki v danih klimatskih in geografskih razmerah daje dobre rezultate v prireji mleka, pa tudi mesa. Živali rjave pasme so dobro prilagodljive, odporne na ostre klimatske razmere, odlikuje jih dobra plodnost, čvrste noge in parklji ter miren značaj. Po parametru preživetja, ki bistveno vpliva na dolgoživost, so krave rjave pasme na prvem mestu. Krave krav pa je največ odtehtala oblika vimena, takoj za tem pa seveda noge in okvir. Ti trije parametri so odločilni za doseganje dobrih rejskih rezultatov ob zauživanju doma pridelane voluminozne krme. Prireja mleka, ki temelji na domači voluminozni krmi, je danes, ko je ekonomičnost prireje na veliki preizkušnji, zelo pomembna. Poleg tega omenjene ocenjevane lastnosti bislveno prispevajo k dolgoživosti krav molznic, ki ob nizkih prodajnih cenah mleka izboljša učinkovitost reje. V preteklosti je bil glavni poudarek pri selekciji molznic predvsem na količini mle- ka. Žal je velika količina mleka negativno povezana z dolžino proizvodne dobe. Rjava pasma je na slovenskih tleh prisotna že več kot sto let. Rejci so tekom let uspešno odbirali najboljše živali in tako prišli do čred, ki dajejo dobre rezultate v prireji mleka. Rezultate prireje mleka spremlja in obdeluje Kmetijski inštitut Slovenije. Med črede z najvišjim hlevskim povprečjem pri rjavi pa- smi v Sloveniji v letu 2009 sta se uvrstili dve kmetiji z našega območja, med rejce najboljših prvesnic rjave pasme za leto 2009 pa so se v slovenski vrh uvrstile štiri kmetije z območja Zgornje Savinjske doline. Upamo, da vsesplošna kriza v gospodarstvu in nizka cena mleka ne bosta uničila volje tistih rejcev, ki še vztrajajo na poti izboljševanja plemenskih vrednosti živali. Štefka Goltnik OBČINA NAZARJE N A Z A Rf J E] Občinska volilna komisija Nazarje je na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - ZLV-UPB3 in 45/08 -ZLV-H) sestavila naslednje POROČILO o izidu drugega kroga volitev za župana Občine Nazarje, 24. oktobra 2010 Skupno število volivcev z območja občine Skupaj glasovalo po imeniku Skupaj glasovalo s potrdili Skupaj glasovalo po pošti Procent udeležbe v občini 2198 1400 1 5 63,74 % V Občini Nazarje seje kot eni volilni enoti neposredno volil župan. Občinska volilna komisija je skladno z določbami 107. člena ZLV ugotovila, daje za župana Občine Nazarje bila izvoljena županja: Majda PODKRIŽNIK, roj. 26.4.1965, p. Nazarje, predlagatelj Irena Vačovnik in skupina volivcev Občinska volilna komisija Nazarje ugotavlja, da pri glasovanju ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. Številka: 041-0001/2010 Datum: 25.10.2010 TAJNICA: Marinka REMIC, I. r. PREDSEDNICA: Terezija PLAZNIK, univ. dipl. prav., I. r. Iz OBČIN OD KATASTROFALNIH POPLAV JE MINILO 20 LET Ko je voda ohromila Zgornjo Savinjsko dolino Mineva 20 let od poplav, ki so v četrtek, 1. novembra 1990, prizadele Slovenijo, najhuje pa prav Zgornjo Savinjsko dolino. Zgornjesa-vinjčani smo si od takrat »skusili« še tri večje poplave, posledice zadnje, septembrske, so še povsem sveže. Kljub temu ostaja novembrska izpred dvajsetih let globoko v zavesti ljudi. Mogoče zato, ker danes vemo, daje bila pravzaprav znanilka drugačnih, predvsem pa hujših ujm. Dostop do poplavljencev v Podvezi ob Lušnici je bil v prvih dneh po poplavi mogoč le s helikopterjem (foto: Igor Modic) NAJHUJE JE BILO V LUČAH Kakor so poplave iz letošnjega, 17. septembra, prizanesle občinam v zgornjem delu doline, so tiste iz leta 1990 najbolj opustošile ravno Luče, njihovo okolico in Ljubno ob Savinji. Do jutranjih ur 1. novembra je Lučnica že odnesla vse mostove in brvi, do poldneva je prestopila bregove tudi v Lučah. Istega dne zvečer se je v Podveži, le dva kilometra nad Lučami sprožil zemeljski plaz in zajezil strugo Lučnice. V nekaj urah je nastalo 150 metrov široko zajezitveno jezero z okrog milijon kubičnih metrov vode. Naslednji dan seje v Podvolovljeku naravni jez utrgal in voda je znova pustošila po domovih Lučanov ter ogrožala celotno dolino. S tem pa vse nevarnosti še ni bilo konec. Na Lučnici se je začela nova zajezitev in možnost, da se bo jez podrtje pomenila ponovno veliko nevarnost za Lučane. VODA POPLAVLJALA SPODNJI DEL DOLINE Silovita moč vode je jemala svoj davek po vsej dolini. Kot v Lučah so tudi na Ljubnem ostali brez glavnega mostu, veliko opustošenje je naredila tudi Ljubnica. V Mozirju so poleg Savinje poplavljale še Trna- va, Mozirnica in potok Ljubija. Poplavljen je bil ves Mozirski gaj in velik del Lok. Hudo prizadeto je bilo tudi Zadretje, tam je bilo močno oškodovanih 135 gospodinjstev. V Nazarjah so bila ponekod poplavljena celo nadstropja. V celotni krajevni skupnosti Nazarje je bilo uničenih osem mostov, poškodovanih pa dvanajst. Poleg poplav so veliko škode po vsej dolini povzročili tudi usadi in zemeljski plazovi. Po ugotovitvah strokovnjakov so se številni plazovi pojavili zaradi poprejšnje človeške aktivnosti na prizadetih območjih. POPLAVLJENA PODJETJA IN KMETIJE Poleg poškodovanega prometnega omrežja je bila največja škoda ugotovljena v industriji in kmetijstvu. Iz poročila občinskih organov v tednih po poplavah je razvi- dno, da je največjo škodo utrpelo podjetje Elkroj, le nekaj manjša je bila škoda v podjetjih MGA Nazarje in GLIN Nazarje. Poplavljena so bila tudi številna druga podjetja, ki pa so utrpela precej manj škode. Narasle vode so na svoji poti prizadele tudi številne kmetije. Poškodovanih je bilo preko 450 kmetij, marsikje je bilo stanje takoj po poplavah videti brezupno. A kmetje iz vse Slovenije so stopili skupaj in preko podružnic Slovenske kmečke zveze se je za zgor-njesavinjske kmete nabralo veliko kmečkih potrebščin, hrane in kr- me ter gmotnih sredstev. Pomoči je bilo po mnenju strokovnjakov na mozirski zadrugi toliko, da je bilo mogoče poskrbeti vsaj za najnujnejše primere. ŠKODA V DOLINI JE BILA OGROMNA Škoda po poplavi leta 1990 v Zgornji Savinjski dolini je bila po zbranih podatkih ocenjena na 892 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) občine. Za primerjavo je lahko podatek, da je bila škoda po celotni Sloveniji ocenjena na 20 odstotkov BDP. Najbolj prizadeto je bilo cestno omrežje, industrija in kmetijstvo. Kljub temu da je bilo po podatkih občine z dne 7.11.1990 skupno poškodovanih in poplavljenih skoraj 500 hiš in gospodarskih poslopij, je škoda na stanovanjskem gospodarstvu dosegla le 2,4 odstotka celotne škode. Prizadetih je bila večina novejših objektov, zgrajenih na neprimernih lokacijah, medtem ko so bila starejša poselitvena območja manj poškodovana. Tatiana Golob Ogenj in voda dobro služita, a slabo gospodarita. (slovenski pregovor) ----J OBČINA REČICA OB SAVINJI Bo zaživel center za dnevno oskrbo starejših? Nedavno se je na obisku pri županu Vinku Jeraju mudila predstavnica podjetja Papilot iz Ljubljane Saša Šmon Potočnik. Pogovarjala sta se o možnosti odprtja dnevnega centra za starejše osebe. Šmon-Potočnikova je županu predstavila možnosti kakovostnega preživljanja časa starejših ljudi v organizirani obliki varstva. Gre za tiste starejše osebe, ki niso sposobne samostojnega življenja. Domači zaradi obveznosti čez dan ne morejo biti z njimi, ne želijo pa jih dati v domsko oskrbo. Za takšne primere je Papilot, zavod za vzpodbujanje in razvijanje kvalitete življenja, pripravil dnevne centre, ki so ponekod že zaživeli. Storitve centra izvaja strokovno osebje. Dnevni center je namenjen tistim, ki se želijo družiti z vrstniki, koristno porabiti prosti čas, in takim, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo več sami bivati v domačem okolju in zato potrebujejo po- moč pri vsakodnevnih aktivnostih, kot so telovadba, sprehodi, družabne aktivnosti. V zavodu nudijo možnost prevoza take osebe, spremstva, oskrbe in nege ter pomoč pri urjenju vsakodnevnega življenja. Saša Šmon Potočnik je povedala, daje veliko starejših oseb dementnih in potrebujejo posebno strokovno oskrbo. V dnevnih centrih so skupine varovancev dovolj majhne, da se terapevti lahko individualno ukvarjajo z njimi. Občina bi morala zagotoviti ustrezne prostore za izvajanje dejavnosti, prilagojene zahtevam bivanja takšne populacije. Župan Vinko Jeraj je za projekt pokazal zanimanje in omenil, da gradnja novega objekta tudi zaradi nesprejetega prostorskega načrta verjetno ne pride v poštev. Na občini bodo razmislili o možnostih, ki jih dajejo morebitne prazne stavbe na Rečici in z zavodom Papilot ostali v stiku. Marija Lebar MEDNARODNI FORUM 0 APITERAPIA IN KAKOVOSTI ČEBELJIH PRIDELKOV Visoka priznanja za zgornjesavinjske čebelarje Konec septembra je v Ljubljani potekal Mednarodni forum o apiterapiji in kakovosti čebeljih pridelkov, Apimedica & Apiquality 2010, širom po Sloveniji pa so se odvijali razni spremljevalni dogodki. V okviru foruma je bilo izvedeno tudi svetovno ocenjevanje medu in medenih pijač. Udeležilo se ga je tudi nekaj članov Čebelarske zveze SAŠA. Zgornjesavinjski in šaleški čebelarji so znova dokazali kvaliteto svojega medu in medenih pijač ter se domov vrnili s številnimi visokimi priznanji. Na ocenjevanju medu, katerega sklepna pri- reditev je 1. oktobra potekala v Semiču, je sodelovalo 14 držav. Podeljenih je bilo 64 zahval za sodelovanje, 48 bronastih, 121 srebrnih ter 103 zlata priznanja. Tekmovanja se je udeležil tudi Franc Podrižnik, sicer član komisije za ocenjevanje čebeljih pridelkov pri Čebelarski zvezi Slovenije, ki je skupnih rezultatov Slovencev, še posebej pa domačih čebelarjev vesel, saj po njegovih besedah: »Visoke uvrstitve dajejo zagotovilo, da pri nas pridelujemo kakovosten med, ki posega v sam svetovni vrh oziroma tam zaseda večino prostora.« Da to res drži, dokazujejo odlični rezultati čebelarjev iz našega območja. Anton Kumer iz ČD Luče je v kategoriji smrekov med prejel zlato priznanje in s tem srebrno medaljo za 2. mesto v tej kategoriji. V najštevilčnejši kategoriji gozdni med je Franc Podrižnik iz ČD Kokarje prejel eno zlato in dve srebrni priznanji, Marko Purnat iz ČD Mozirje je prejel dve srebrni priznanji, Ivan Čopar iz istega društva pa bronasto priznanje. Iz Čebelarske zveze SAŠA je sodelovalo še Čebelarstvo Čanč iz Šoštanja, ki je prejelo zahvalo, saj so organizatorji pri pripravi vzorca za ocenjevanje naredili napako. V okviru istega foruma je v Mariboru potekalo ocenjevanje medenih pijač. Čebelarstvo Čanč iz Šoštanja je prejelo eno zlato in dve srebrni priznanji v kategoriji medic ter srebrno priznanje v kategoriji medenih likerjev. Ivan Čopar iz ČD Mozirje je prejel srebrno priznanje v kategoriji medeni liker. Mednarodni forum je organizirala Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju s kongresnim organizatorjem GorMice ter pod okriljem mednarodne čebelarske organizacije Apimon-dija. Otvoritve 3. foruma Apimedica in 2. foruma Apiquality seje udeležilo tudi 20 čebelarjev ČZ SAŠA s šestimi prapori. Uvod v svetovni čebelarski forum je bila prva mednarodna konferenca čebelarskih organizacij v Laškem, katere udeleženci so na pobudo Slovenije podpisali deklaracijo o ohranitvi medonosne čebele. V njej so se med drugim zavzeli za razglasitev čebelje vrste za ogroženo in za manjšo uporabo pesticidov. Tatiana Golob Prejemniki priznanj Čebelarske zveze SAŠA s svetovnega čebelarskega tekmovanja (foto: Marija Lebar) ZGODOVINSKA PRIČEVANJA 0 REČICI IN OKOLICI Z DR. PETROM WEISS0M Pisni viri zn zavedanje preteklosti in ravnanje v sedanjosti Kulturno-umetniško društvo Utrip Rečica ob Savinji je drugi petek v oktobru pripravilo predavanje z naslovom Zgodovinska pričevanja o Rečici in okolici. O tem je v avli rečiške osnovne šole spregovoril dr. Peter Weiss z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša v Ljubljani. V nizu predstavitev zgodovine Rečice in Zgornje Savinjske doline nasploh je bil na vrsti pogled na časovni trak, ki poteka od sedanjosti do prvega pričevanja človeka na tem prostoru - do Potočke zijalke, v kateri so naši predniki živeli pred kakimi 30.000 leti. »Za čas pred dobrimi 300 leti obstajajo odlične in natančne upodobih/e gradov, izpred 400 let pa odlične Hrenove ilustracije cerkvenih stavb in opreme. Iz časa rimske prisotnosti v Zgornji Savinjski dolini so bili na Rečici in v okolici ohranjeni nagrobni napisi, vklesani v kamen. Arheološko še neraziskana so dokumentirana bivališča iz pozne rimske dobe, ki so nastala ob prihodu Slovanov v te kraje, kakršno je nad Zagradiščem med Bočno in Gornjim Gradom. Iz Šentjanža so grobne najdbe izpred pol stoletja, ki pričajo o prisotnosti Ilirov v teh krajih pred dobrimi 2.500 leti,« je med drugim izpostavil dr. Weiss ter poudaril, da boij, kot se pomikamo v zgodovino, manj pisnih podatkov je o preteklih časih in dogodkih. »Že nekaj časa smo vsi pismeni, tako da lahko v objavah in drugih dokumentih, marsikdaj s pomočjo arheoloških in drugih raziskav spremljamo zgodovinsko dogajanje v naših krajih,« je ob zaključku dejal in pojasnil, da je to dobro ne samo zaradi zavedanja preteklosti, ampak tudi zaradi našega ravnanja v sedanjosti. Marija Sukalo Dr. Peter Weiss: »Iz Šentjanža so grobne najdbe izpred pol stoletja, ki pričajo o prisotnosti Ilirov v teh krajih pred dobrimi 2.500 leti.« SPOMIN NA RAJNE V DOBRIH DELIH ZA ŽIVE! SPOMNIMO SE NAŠIH POKOJNIH ŠE NA DRUGAČEN NAČIN V SPOMIN NANJE IN V NJIHOVEM IMENU NAMESTO ENE SVEČE NA GROB DARUJMO ZA SLEPA DEKLETA V VIETNAMU. NAJ NASA DOBRA DELA ODPREJO NAŠIM RAJNIM NEBEŠKA VRATA! Recitatorji KUD Utrip Rečica ob Savinji in Kulturni društvi Mozirje ter Gornji Grad so predstavili Mavričeve pesmi iz zbirke Venec tvojega imena (foto: Marija Šukalo) 0 Savinjčanu je spregovoril njegov dolgoletni sodelavec in glavni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik. Izpostavil je bogato pot človeka, ki se je preizkusil kot režiser, igralec in scenarist ter bil nepogrešljiv v kulturnem dogajanju kraja. Javnosti je poznan tudi kot pesnik, fotograf in novinar. »Gledano iz današnje perspektive je bil Edi Mavrič globoko v sebi ves čas zelo blizu konca Ozemeljskega bivanja. Očitno je slutil, da mu je namenjen omejen rok ustvarjanja, kajti v številnih pesmih nakazuje svojo nesrečo in prezgodnje slovo,« je med drugih povedal Kotnik in poudaril, da se ga bomo spominjali kot dobrega prijatelja, zanesljivega sodelavca in človeka, kije s čutom pravičnosti dajal prednost duhovnemu pred materialnim. Verjetno so ga prav zato motila v nebo vpijoča neskladja v sodobni družbi. Lahko pa je to po Kotnikovem mnenju tudi eden od razlogov, da je nekega poletnega dne ni videl več svetlobe okrog sebe. Venec pesmi o ljubezni, ki ni bila uslišana, o razmerju med moškim in žensko ter številnih drugih motivih so skozi Savinjčanove pesmi »spletli« Frenk Bider, Darinka Marinc, Luka Pavlič, Breda Bider, Petra Strmčnik, Klemen Petek, Jože Remšak Zotler, Stane Rojten ter z njimi obiskovalce spomnili na človeka, ki je na številnih področjih ustvarjanja in delovanja pustil vidne sledove. Marija Šukalo Župnijska Karitas/" j in Misijonska skupina Mozirje Kultura, OglasiJ VEČER V SPOMIN EDIJA MAVRIČA SAVINJČANA V GORNJEM GRADU V pesmih je nakazoval svojo nesrečo in prezgodnje slovo V Gornjem Gradu so tretjo soboto v oktobru pripravili Večer v spomin na Edija Mavriča Savinjčana. Recitatorji KUD Utrip Rečica ob Savinji in Kulturni društvi Mozirje ter Gornji Grad so predstavili pesmi omenjenega avtorja iz njegove prve zbirke Venec tvojega imena. Fantje treh vasi so prireditev obogatili s pesmijo. Srečanje, ki ga je organiziral od- bor Edija Mavriča Savinjčana v sodelovanju z zgornjesa-vinjskimi občinami, je sodilo v sklop praznovanj 130-letni-ce kulturnega delovanja v Gornjem Gradu. Pozdravne besede je obiskovalcem namenila Vika Veninšnik in orisala zgodovinske dogodke, ki so bili temelj za začetek kulturnega delovanja v kraju. o ■ ■ c ■ "O a> >:o > ■ ■ ■ CO 7Ö ‘c N L. O > 03 E a) E or Q. o CD .E ’E ■a o o c '= CO CO >N > co > co o io •+—* "ci ■a c CD o o CD ìh E 1 1 > i O CD CO If il -Q -a co co •3 CD V' co — co c c -e GOAD VI Freier GO&TIMTVO, Mitya Felicijan s.p. Savinjska cesta 4, 3331 Nazaije za 30. rojstni dan Vse, kar upaš, naj se izpolni, kar iščeš, naj se odkrije, kar si želiš, naj se uresniči, vse, kar v srcu čutiš, naj se v srečo in SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE Na ogled bogastvo darov narave S tokratno razstavo so zgornjesavinjski sadjarji želeli dodati svoj delež k obnovljenemu trškemu jedru (foto: Marija Lebar) Prizadevni člani zgornjesavinjskega sadjarskega društva so po dveh letih ponovno pripravili razstavo sadja, ki so jo odprli v sredo, 13. oktobra. Pri organizaciji so se sadjarjem pridružili tudi člani nekaterih drugih društev. Na ogled so postavili številne sorte jabolk, hrušk in ostalega sadja, videti je bilo tudi lešnike in orehe. SODELOVALA TUDI DRUGA DRUŠTVA Prisotne je nagovorila predstavnica kmetijskega ministrstva, vodja sektorja za kmetijske trge Marjeta Bizjak: »Naravne danosti v Sloveniji so idealne za pridelavo večine sadnih vrst. Slovensko sadjarstvo ima realne možnosti za izrazit tehnološki napredek, pri čemer ne kaže zanemariti niti ekstenzivne pridelave, v kateri obstajajo precejšnje rezerve.« Dejala je še, da je vloga sadjarstva izredno pomembna ne le z ekonomskega, tudi z vidika pridelave in uporabe zdrave hrane. Uspešno delovanje zgornjesavinjskih sadjarjev in sodelovanje z ostalimi društvi je v govoru podčrtal mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Občina je bila pokrovitelj, razstavo pa so s svojim prispevkom obogatili člani čebelarskega društva, društva kmetic Zgornje Savinjske doline in dru-šlva ljubiteljev ptic Kalin. POPESTRITEV DOGAJANJA V TRŠKEM JEDRU Predsednik sadjarskega društva Alojz Plaznik je povedal: »Naše mlado društvo, kije konec septembra obeležilo komaj sedmo obletnico delovanja, se letos predstavlja že s četrto razstavo sadja, ki jo prirejamo vsako drugo leto. S tokratno razstavo smo želeli dodati svoj delež k obnovljenemu trškemu jedru,« je rekel. Namenili so jo tu- di promociji sadja, po katerem Slovenci, zlasti še mladi, menda premalo posegamo. Bogatemu izboru sadja, medu, izdelkov in pridelkov, ki je bil prava paša za oči, je piko na i z ustrezno postavitvijo tudi tokrat dodala Elica Bele. Programje povezoval Anton Venek, sodelovale so ljudske pevke Pušeljc, s pesmijo in igranim prizorčkom pa so nastopili mozirski šolarji. Marija Lebar MEDOBČINSKO DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH VELENJE Veselo druženje na Dobrovljah V velenjskem društvu gluhih in naglušnih so prvi vikend v oktobru organizirali spoznavno družabni piknik na Dobrovljah. Člani so se srečali z novo sekretarko Urško Jakob in podpredsednikom Francem Forštnerjem in se družili v spoznavanju Dobrovelj ter se veselili ob družabnih igrah. Starejši in tisti, ki se niso odločili za hojo iz Le- tuša na Dobrovlje, so se odpeljali s kombijem na vrh h kmetiji člana društva Marjana Forštnerja in njegove žene Marije. Tam so si vsi ogledali kmetijo in okolico, od koder seje nudil pogled na Mozirje, Golte, okoliške hribe in velik del Zgornje Savinjske doline. Po obedu so se zavrteli ob melodijah harmo- nike Franca Jurka in nato odšli na ogled cerkve svetega Urbana. Prijazna ključarja Slavica in Maks Ramšak sta jim razkazala cerkev in v njej so za kratek čas posedli ter se duhovno poglobili. Cerkev svetega Urbana je bila prvič omenjena leta 1426. Je majhna, lepo urejena in zanimivo poslikana, leži na nadmorski višini 661 metrov. Med potjo nazaj na kmetijo so uživali v nabiranju gob. Njihov član Franc Kos je našel dva krasna jurčka. Po kratkem predahu so se pomerili v vlečenju vrvi, metanju žoge na koš, skakanju z vrečo, tekom in sukanju okrog kola. V vlečenju vrvi je po hudem boju zmagala ekipa starejših. Po sukanju okoli kola so nekateri komaj prišli nazaj na cilj. Smeha in dobre volje tako ni manjkalo, tudi harmonika seje večkrat oglasila. Zaradi borbenosti in kančka sreče je zmagala skupina Aleša Fajfarja. Druga je bila skupina Igorja Šmigovca, tretja Janeza Brdnika, vodja če-trtouvrščene skupine pa je bil Klemen Javornik. Srečanje se je zavleklo pozno v noč in skoraj nobenemu ni bilo žal, da si je ta dan vzel čas zase in za dan, ki jim bo ostal v lepem spominu, gostiteljem pa so vsi zelo hvaležni. FF V vlečenju vrvi je po hudem boju zmagala ekipa starejših. V LUČAH ORGANIZIRALI POMOČ OB NESREČI Prizadeti družini bodo pomagali kupiti traktor Krajevni odbor Rdečega križa (KO RK) Luče in tamkajšnja župnijska Karitas sta v sodelovanju začeli organizirano akcijo zbiranja sredstev za družino Voler, ki je v nesreči izgubila traktor. V Lučah je sicer že tradicija, da ob večjih nesrečah zbirajo humanitarna sredstva in tako pomagajo prizadetim. »Tudi tokrat«, pravi Erika Breznik iz KO RK Luče, »je pobuda prišla od krajanov samih. Mi smo imeli že sestanek in se odločili, da družini priskočimo na pomoč tudi z denarjem iz svojih sredstev, ki jih zberemo z redno članarino. Dogovorjeno je bilo, da vsa gospodinjstva v občini dobijo položnice in na tak način nakažejo denar na te- koči račun območnega združenja Rdečega križa v Mozirju, ki ima za ta namen poleg številke računa še poseben sklic. Pomoč je namenjena družini Voler, po domače Spodnji Tevč iz Raduhe. Gospodinja je vozila traktor s polno cisterno gnojevke po bregu. Zaradi nabrežine in teže cisterne je traktor zapeljal navzdol in se prevrnil, voznica pa se je pri tem hudo poškodovala. Čeprav je sedaj že domaje nesreča družino, kjer so dve dijakinji in študentka, precej prizadela, saj je traktor povsem uničen. Organizatorji zato pričakujejo pozitiven odziv na humanitarno akcijo. Marija Lebar DROBTINICA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Med najuspešnejšimi v Sloveniji Od 15. do 17 oktobra je v petih zgornjesavinj-skih občinah potekala dobrodelna akcija Drobtinica. Krajevni odbori Območnega združenja Rdečega križa (OZRK) Zgornje Savinjske doline so letos prekosili sami sebe in zbrali skoraj 4.000 evrov. Ves denar je namenjen šolski prehrani socialno šibkih osnovnošolcev. V času, v katerem je potekala akcija smo praznovali dva svetovna dneva simbolično povezana s prehrano, svetovni dan hrane in svetov- nem ob Savinji in v Gornjem Gradu. Skupaj so člani RK, katerim je pomagal visok delež osnovnošolcev, zbrali 3.911 evrov. Največ denarja bo prejela Osnovna šola Rečica ob Savinji, kjer so prostovoljci zbrali kar 1.151 evrov. V Mozirju so zbrali 933, v Nazarjah 742, na Ljubnem 687 in v Gornjem Gradu 396 evrov. V vseslovenski akciji je sodelovalo 28 območnih združenj Rdečega križa. Po prvih podatkih so združenja skupaj zbrala 31.673 evrov. V povpre- Ri 1 il l^dw /J , i M JL ' Tudi članom nazarskega krajevnega odbora Rdečega križa so pridno pomagali osnovnošolci (foto: Tatiana Golob) ni dan boja proti revščini. Da se tovrstne problematike zavedajo tudi Zgornjesavinjčani, dokazuje izkupiček Drobtinice, v okviru katere so krajevni odbori RK v zameno za dobrodelen prispevek podarjali kruh, pecivo in druge domače prehrambene izdelke. Stojnice so bile postavljene v Nazarjah, Mozirju, na Rečici ob Savinji, na Ljub- čju to pomeni približno 1.131 evrov na eno. Člani krajevnih odborov naše doline so lahko na zbran znesek, ki močno presega slovensko povprečje, zelo ponosni, prav tako vsi tisti, ki so z darovanjem hrane ali denarja prispevali k takšnemu uspehu. Tatiana Golob tomo. 20 /eù '. ... JEDRSKE GROBNICE NE BO PRI NAS Še pred slabimi tremi leti je bila naša dolina v načrtih jedrskega lobija udeležena kar s petimi možnimi lokacijami. No, pred kratkim je bila tudi širša javnost seznanjena z novimi desetimi lokacijami radioaktivnih odpadkov. Med njimi ni nobene iz naše občine, čeprav so nekatere prav blizu (v velenjski občini in na Koroškem). 30 /e2t ... PROPAGANDNEGA GRADIVA PRIMANJKUJE Veliko je občudovanja naših naravnih danosti in možnosti za tujski promet. Na vseh straneh se sliši zagotavljanje, kakšne možnosti ima naše turistično gospodarstvo. Žal pa ostaja pri dobrih željah, saj še vedno ni enotne ponudbe v dolini, pa tudi ni ustreznega propagandnega gradiva. Vse to sili k hitrejšim odločitvam in ukrepom, predvsem pa je na dlani potreba po tesnejšem sodelovanju vseh dejavnikov v dolini. bO /efo... OTVORITEV NOVE TOVARNE V okviru programa praznovanja občinskega praznika je bila tudi otvoritev nove tovarne modne konfekcije Elkroj v Nazarjah. Same otvoritve, ki je bila v petek, 11. septembra, se je udeležilo izredno veliko gostov in občanov Gornje Savinjske doline. Nekajletna odpovedovanja določenega dela osebnega dohodka, mnogo delovnih ur, ki so jih člani kolektiva naredili poleg rednega delovnega časa, so sedaj dobili svoje največje priznanje. Tudi uradno so se odprla vrata nove tovarne, ki že danes nudi lep kos kruha precejšnjemu številu žena in deklet v naši dolini in ki bo v svojem nadaljnjem razvoju zaposlila še več ženske delovne sile. Pripravila Tatiana Golob Šport, Informacije SMUČARSKI SKOKI SSK Ljubno BTC ima državnega prvaka v kombinaciji Odlični rezultati članov Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC se kar vrstijo. Po tretjem mestu Primoža Pikla na članskem poletnem državnem prvenstvu v Kranju, drugem mestu Matevža Slatinska v kategoriji do 18 let, se je v isti starostni kategoriji z naslovom državnega prvaka v Mislinji okitil še kombinatorec Borut Mave. Slednji je tako že v svoji prvi sezoni za nov klub Ljubno BTC pokazal vse svoje kvalitete, na državnem prvenstvu pa je s konkurenco opravil predvsem v tekaškem delu, kjer je bil z naskokom najboljši. Odmeven rezultat Mavca bo za zgornjesavinjski skakalni klub pomenil tudi novo dimenzijo strokovnega dela, ki naj bi po besedah trenerja Janeza Debe- Državnemu prvaku Borutu Mavcu je diplomo izročil Franci Petek, športni direktor za skoke in nordijsko kombinacijo. laka temeljila predvsem na osnovah teka s kombinacijo skokov. Doseženi rezultati so nedvomno posledica zdrave in dobre klubske politike, dobrega dela trenerjev ter uspešnega treninga, ki ga v poletni sezoni ni manjkalo. Predvsem priprave v poljskih Zakopanih, kjer so trenirali skupaj s slovensko B reprezentanco, so plod dobrih uvrstitev na državnih prvenstvih. Rezultati: DP do 18 let: 1. Jaka Hvala SSK Ponikve, 2. Matevž Slatinšek Ljubno BTC, 3. Matic Benedik Alpina Žiri... Rezultati: DP kombinacija do 18 let: 1. Borut Mave Ljubno BTC, 2. Matic Benedik Alpina Žiri, 3. Luka Oblak Alpina Žiri... Franjo Pukart KOŠARKAŠKI KLUB NAZARJE Slab met jih je stal zmage V četrtem krogu 2. SKL vzhod so Nazarčani zabeležili četrti poraz. Gostili so moštvo Bistrica iz Slovenske Bistrice. Nastopili so brez trenerja Marka Finkšta, ki je tekmo izpustil zaradi bolezni. V vlogi stratega ga je zamenjal trener mladinske ekipe Nejc Gelb. V tej vlogi se je dobro znašel, saj je proti gostom, ki se ponašajo z dobrimi skakalci, v ogenj poslal oba centra. Obramba je delovala ubrano, vendar v napadu ni steklo. Ni bilo razpoloženega igralca, ki bi zadeval. Po obetajočem prvem polčasu se je igra sesula v tretji četrtini, ko so gostje pretvorili izgubljene žoge domačinov v re- GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje zultatsko prednost. V trenutkih, ko seje lomil rezultat, so sodniki sprejeli nekaj sumljivih odločitev, ki so Nazarje : Bistrica 65:80 (16:19,16:17,12:26,21:18) Strelci (Nazarje): Rednak, Gostečnik 3(1-2), Bitenc 15 (5-6), Zadravec 2 (2-2), Krivec 15 (1-3), Vodončnik 6, Gelb, F. Blatnik 12 (6-7), P. Polčnik 2, Ločičnik, Hostnikar 6 (0-2), Valenčak 4. Rezultati 2. SKL vzhod: 4. krog: Fenomeni : Union Olimpija mladi 82:62, Nazarje : Bistrica 65:80, Posavje Krško : Dravograd 63:82, Lastovka : Radenska Crea-tiv 49:59, Terme Olimia Podčetrtek : Ježica 89:51, Calcit Mavrica : Vrani Vransko 76:56. Lestvica po 4. krogu: 1. Terme Olimia Podčetrtek 8,2. Radenska Creativ 8,3. Ježica 7,4. Bistrica (-1)6,5. Dravograd (-1)6,6. Fenomeni 6,7. Vrani Vransko 5, 8. Calcit Mavrica (-1 ) 4,9. Lastovka (-1 ) 4,10. Posavje Krško 4,11. Nazarje 4,12. Union Olimpija mladi 4. vidno razburile domače navijače. Zmagovalec je bil tako odločen. Veliko število osebnih napak je zdesetkalo prvo peterko, kar so izkoristili mladi igralci, ki so dobili priložnost. Z borbeno in na trenutke atraktivno igro so navdušili občinstvo. Zmaga je bila tokrat predaleč. Gostje so dobili skok in zadeli veliko trojk, Nazarčani pa niso znali unovčiti dobre obrambe, saj jih je pokopal slab met. Izgubljene žoge so še vedno rak rana njihove igre v napadu, a do konca prvenstva je še dovolj časa za odpravo napak. Morda bodo stvari šel na bolje že v soboto, 6. novembra, ko Nazarčani gostujejo v Ljubljani pri moštvu Union Olimpija mladi, ki je letos prav tako brez zmage. Roman Mežnar \ KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj brane knjige v oktobru 2010 ODRASLI: Golob, Tadej: Svinjske nogice, Flanagan, Richard: Plosk ene dlani, Vojnovič, Goran: Čefurji raus!, Woodiwiss, Kathleen E.: Neuničljiva, Woodiwiss, Kathleen E.: Pepel v vetru, Phillips, Susan Elizabeth: Reci da, Garwood, Julie: Odkupnina, Phillips, Susan Elizabeth: Lov na nevesto, Penney, Stef: Nežnost volkov, Enoch, Suzanne: Ljubljeni grešnik, Kluun: Pride ženska k zdravniku, Gaskell, Whitney: Iskrena ljubezen in druge laži, Le Carré, John: Najbolj iskani človek. MLADINA: Krempl, Urša: Lahko noč, prijatelji, Goscinny, Rene: Asterix in Kleopatra, Casalis, Anna: Mišek Tip noče v vrtec, Percival, Tom: Tobias in supergrozna knjiga duhov, Finsterbusch, Monika: Princeska Lili in samorog. V_____________________________________________________J 2. SLOVENSKA FUTSALLIGA »Graščaki« do remija v zadnjih sekundah Če se na parketu srečata dva nekdanja prvoligaša, se bržkone obeta zanimivo ter izenačeno srečanje in prav takšno se je v petek igralo v Nazarjah, kjer so »graščaki« gostili Benedikt. Ekipi sestavljeni iz izkušenih posameznikov sta tekmo začeli dokaj previdno, po vodstvu gostov in hladnem tušu na polnih tribunah nazorske športne dvorane pa se je igra povsem razživela. Domačini so poskušali vse, da rezultat kar se da hitro izenačijo, pri tem pa pozabili na obrambo, ki jih je v nadaljevanju stala še dva gola. Rezultat prvega polčasa je bil tako visokih 0:3 za goste. Drugi polčas so Nazarčani začeli izredno agresivno, na vse ali nič, in gol gostujočega vratarja je vseskozi visel v zraku. Ob močnem diagonalnem strelu Metulja je ta v 27. minuti vendarle klonil in drama v nazorski športni dvorani se je začela. Še en gol Metulja in igra s popolno domačo ofenzivo na remi je tudi gostom omogočila nekaj čistih »zicerjev«, katere je razpoloženi Supin ubranil, za razliko od vratarja gostov, ki je od- ločilni gol za remi prejel le štiri sekunde pred iztekom igralnega časa. Konec koncev po prikazanem še najbolj pravičen rezultat. Že med tednom čaka ekipo KMN Nazarje Glin pokalna tekma, in si- cer bodo v osmini finala doma gostili Viktorbit eBlagajno iz Ljubljane, prvenstvo pa nadaljujejo 5. novembra z gostovanjem pri mariborskem Braniku. Franjo Pukart KMN Nazarje Glin : KMN Benedikt 3:3 (0:3) Strelci: 0:1 Fujs (13), 0:2 Šnofl (16), 0:3 Pukšič (19), 1:3 Metulj (27), 2:3 Metulj (36), 3:3 D. Kugler (40). KMN Nazarje: Supin, Letojne, Oblak, D. Kugler, Funtek, Kolar, K. Šemenc, Cigljar, Metulj, Hren, V. Kugler, Mekiš. Trener Pezič Rumeni karton: - V. Kugler, Kolar, Metulj (Nazarje Glin), Lovrenčič, Kopun (Benedikt). STRELSKO TEKMOVANJE VOJNIH VETERANOV Prvo tekmovanje z željo po vsakoletni ponovitvi Vojni veterani so se pomerili v streljanju z malokalibrsko puško leže (foto: Štefka Sem) Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline je v soboto na strelišču v Gornjem Gradu organiziralo veteransko srečanje s strelskim tekmovanjem z malokalibrsko puško. Tekmovanje je potekalo prvič, udeležilo se gaje 28 strelcev, med njimi je najboljši rezultat dosegel Tomaž Tro-gar, na drugo mesto se je uvrstil Iv-ko Poličnik, tretji je bil Miro Prašnikar. Priznanja in medalje najboljšim sta podelila predsednik združenja Franci Kotnik in župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi, ki je ob tej priložnosti izrekel zahvalo veteranom za ohranjanje spomina na osamosvojitveno obdobje in jim predlagal, naj strelsko tekmovanje v Gornjem Gradu postane tradicionalno. Štefka Sem POPRAVEK V prejšnji številki Savinjskih novic je bilo v Črni kroniki v sestavku Prepir na polju po podatkih, ki smo jih dobili od mozirskih policistov, zapisano, daje bil poleg oškodovanke njen sin. Pravilno bi moralo pisati, daje bil poleg nje njen mož. Uredništvo V________________________________________________________________:__J Rezultati 3. kroga: Nazarje Glin : Benedikt 3:3, Kebelj : Viktorbit eBlagajna 7:5, Kix Ajdovščina : Maribor Branik 4:3, Velike Lašče : Slov. Gorice 10:7, Zavrh Masind : Tomaž 6:2, Weber prosta ekipa. Lestvica po 3. krogih: 1. Kebelj 9,2. Velike Lašče 7,3. Viktorbit eBlagajna 6,4. Nazarje Glin 4,5. Benedikt 4,6. Slovenske Gorice 3,7. Weber 3, 8. Zavrh Masind 3,9. Kix Ajdovščina 3,10. Maribor Branik 1,11. Tomaž 0. ROKOMETNI KLUB NAZARJE V prestolnici ni bilo presenečenja Prejšnji petek se je nadaljevalo prvenstvo 1. B državne lige za ženske. Nazarčanke so gostovale v Ljubljani pri ŠD Polje in zabeležile visok poraz 45:23. Gostje so tokrat nastopile zdesetkane, saj ni bilo najboljše igralke moštva. Vratarke niso imele svojega dne in niso prestavljale pretežko oviro za domače napadalke. Po besedah trenerja Branka Dobnika je težko parirati glavnim favoritinjam za napredovanje v višji rang tekmovanja z mlado in neizkušeno ekipo. Kratka klop in s tem manjši nabor kakovostnih igralk prav tako ne govori v prid rokometašicam iz Nazarij. Z vsako odigrano tekmo bo izkušenj več in s trdim delom bodo prišli tudi rezultati. Cilj za letošnjo sezono ostaja konsolidiranje ekipe, ki bo konkurenčna v prihodnjih sezonah. V soboto so v 6. krogu prvenstva nastopile starejše deklice nazorskega rokometnega kluba. Gostile so Celjske mesnine in izgubile. Domačinke so nastopile brez treh standardnih igralk ter z mlajšo ekipo od gostij. Gostujoče rokometašice so se pokazale kot tehnično dobro podkovane in zasluženo slavile. Bolj enakovredne tekme nazorskih članic lahko pričakujemo v nekaj naslednjih krogih. Prva med njimi bo v soboto, 6. novembra, ko v goste pride moštvo ŽRK Millennium iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Gostje bodo primeren nasprotnik, saj Nazar-čankam na prvenstveni lestvici bežijo za točko. Roman Mežnar ------------------------------------------------- s Odbojkarska liga 3. DOL ženske - vzhod 1 Rezultati 4. kroga Mozirje : Dravograd 0:3 (22:25,15:25,18:25) Kajuh Šoštanj : KLS Ljubno 3:0 (25:22,25:14,25:17) V___________________________________________________________v ČRNA KRONIKA • VLOMILEC V ELKROJU Nazarje: 21. oktobra v večernem času se je v trgovini podjetja El-kroj v stečaju sprožil alarm. Neznani storilec je razbil steklo izložbe trgovine, vstopil v notranjost in iz blagajne pobral menjalni denar. • OČIVIDCI, JAVITE SE Gornji Grad: 21. oktobra ob 21.45 uri so bili s strani krajanke Gornjega Grada policisti obveščeni, da je med poskusom vloma v trgovino Šparovček pregnala tri mlajše moške, stare od 18 do 22 let. Moški so pobegnili do parkiranega osebnega avtomobila znamke Renault 5, temnejše borve, in se odpeljali v smeri Kamnika. Policisti so z ogledom kraja ugotovili, da so iste osebe pred tem vlomile tudi v trgovino Elkroj. Policisti prosijo morebitne očividce, ki so v Gornjem Gradu opazili beg osumljencev, da jih o podrobnejšem opisu oseb obvestijo na telefonsko številko 839 1880 ali na anonimno telefonsko številko 080 1200. • OBRAČUN NA DOMU Juvanje: 23. oktobra okoli pol sedme ure zvečer je prišlo v stanovanjski hiši v Juvanju do kršitve javnega reda in miru med očetom in sinom. Med njima je prišlo do fizičnega in verbalnega obračuna, zato so morali posredovati policisti. • KALJENJE JAVNEGA REDA IN MIRU Varpolje: 23. oktobra okoli sedme ure zvečer je oškodovanec obvestil dežurnega policista, da gaje v Varpoljah med kurjenjem ognja v bližini športnega igrišča napadel občan in z njim fizično obračunal. Kršitelja ob prihodu policistov ni bilo več na kraju dogodka. • PODOR ZEMLJINE Tirosek: 25. oktobra je na cesti v Tiroseku prišlo do podora zemljine. Cesta je bila polovično zaprta. VOC Celje je zavaroval območje in postavil signalizacijo na cesti. OBVESTILO OBČANOM Bližajo se prazniki, zaradi katerih bo povečan promet na cestah in v bližini pokopališč. Policisti voznike opozarjajo na strpnost in večjo previdnost. Prav tako opozarjajo na samozaščitno ravnanje, predvsem zaklepanje osebni vozil v bližini pokopališč, saj vsako leto beležijo več tatvin iz odklenjenih parkiranih vozil. Požarna varnost je potrebna tudi pri ravnanju s svečami. NAJDENI PREDMETI 19. oktobra je na Policijsko postajo Mozirje prišla občanka, kije v reži bankomata v Mozirju našla gotovino. Policisti prosijo, da se na Policijsko postajo Mozirje oglasi oškodovanec, ki mu bo po predhodnem dokaznem postopku denar vrnjen. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 WWW. pog reb—mora na .si Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica • IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, -OKENSKIH POLIC in gS/ - DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA tl; °