135. številka. Ljubljana, v sredo 17. junija. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI NARODI Uhaja vsak dan aveter, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-og e rs k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt Meta 4 gld., za joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt, leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po tO kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvoje v Gospodskih nlicah St. 12. Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Državni zbor. Včeraj pričela je budgetna debata i u prvi je kot govornik nastopil dr. Gregr. V obširnem in izvrstnem svojem govoru bavil se ni prav nič s proračunom samim, temveč govori) je o položaji, razvil mladočeške stranke program, utemeljeval upravičenost češkega državnega prava, ostro kritikova! postopanje vlade, Poljakom povedal mnogo resnic in v obče narisal sedanje žalostne razmere v pristnih hojah. Njegov govor bil je političen, kakor je izjavil sam. Po uvodni opazki, da se je z odpravo adresne debate zelo Škodovalo Časti in ugledu parlamenta, ki itak že ni druzega nego skrajni vršiček in cvet centralistične sisteme in da se njegova stranka nikakor neče odreči pravici, da bi političkih, narodnih in državnopravnih upraganj ne spravljala v razgovor, omenjal je dr. Gregr staročeške stranke, katere največji greh in najusodneja hiba je bila ta, da je gojila neomejeno zaupanje v vlado, ki jo je znala vabiti in mamiti z obljubami in raznimi zvi-jačimi, n ni nikdar mislila na to, da bi svoje obljube le deloma izpolnila, katera češkemu narodu ni dala druzega nego drobtine, ki so nas vsled svoje neznatnosti bolj žalile, nego zadovoljile. Ko je narod češki spoznal, da se njegove naj-važneje in najpravičneje težnje in zahteve ne jemljo v postov, da se mu ovira razvoj in da se je pred njegovimi očmi odprlo žrelo takozvane sprave, ki nema druzega namena, nego narod češki zvezan in ukleujen izročiti svojemu najhujšemu sovražniku, tedaj nehala je njegova brezprimerna potrpežljivost in z elementarno silo vrgel je na stran staročeško stranko, ker ni hotela opustiti politike, za narod pogubne. Namesto staročeške stranke odposlal je narod druge poslance v zbor, izvolil jih je s takim soglasjem, da se smejo po vsi pravici zmatrati pravimi* zastopniki ogromne večine naroda. Ker mladoče-Ška stranka prvikrat zdržema nastopa, treba predstaviti jo, to je razviti njen progam, objaviti njene smotre in težnje, kar je tem potrebneje, ker je politični LISTEK. Osveta. (ĆoSki spisal J. Arbos; preložil Vinko.) (Konec.) Izgubivši živitelja borila se je obžalovanja vredna udova bedno z življenjem — delala je kot črna živina, malo da se ni izdelala . .. Za svoje gorje ni imela besed. Kaj je trpela, nikdo ni zvedel, niti slutil. Tudi mož, o katerem je bila prepričana, da je njo in dete njeno oropal pridnega rednika, z mračnega njenega obraza ni čital druzega kot nemo žalost. Sicer sta živela oba kot poprej — kot popolnoma neznana človeka. Govorila nista nikdar, in kadar sta se srečala, drug druzega niti pogledal ni . . . Tako je mineval dan za dnevom, teden za tednom, mesec za mesecem . . . In na obletni dan pogreba sta se po naključji Brečala in njijoi pogleda sta se zopet ujela . . . Njemu se je zdelo, da je okolu njenih ustnic igral lahen usmev . , . Ohrabril se je ter jo nagovoril. nasprotniki neso baš laskavo opisavali, marveč si prizadevali, očrniti jo na visocern mestu, ker so se celo drznili, varati o razmerah na Češkem one faktorje, ki imajo v konstitucijouului državi biti visoko uzvišeni nad strankami. Treba pa program razviti tudi z ozirom na sedanji državni zbor, ki ni druzega, nego parlamentaričen kaos. Vse vre in se kuha, vse je negotovo in ne ve se, kakšna bode konečna podoba. Dr. Gregr razvija potem svoje stranke program. Mladočehi so pred vsem narodna stranka. Prva točka programa je vzdržanje, razvoj in osi guranje narodnosti. Ni ga hujšega in gršega zločina, nego zatiranje narodnosti kakemu narodu, bodisi s surovo silo, ali pa spolitiško lok a vos t; o. In vender se to dogaja v Avstriji. Več nego sto let je, odkar se je najvišjih krogov poprijela nesrečna misel, da mora Avstrija postati nemška država. Najhujši sovražnik bi ne bil dobil boljšega sredstVH, da bi ž njim državo slabil in podkopaval, nego je bila ta nesrečna germanizacijska misel. Kajti iz one dobe izginila sta mir in vzajemno prijateljstvo mej narodi, nastalo pa narodno sovraštvo in boj. Narodno uprašanje je torej prvo. Narodni naš program pa ni izključno češk, kajti osnovan je na vrhovnem načelu jednako p ravnosti vseh narodnostij v tej državi. Mi se torej bojujemo za vsako drugo narodnost v tej državi. Zbok tega smo v naravnem nasprotstvu b stranko, ki si domišlja, da je Avstrija nemška država in da mora v tej nemški državi go spodstvo in vodstvo pripadati nemški stranki. S to stranko smo v neprestanem boji in Ž njo se ne bo de m o nikdar pobotali in spravili, dokler vztraja ua svojem dosedanjem stališči in se ne odreče svojim težnjam po gospodstvu in hegemoniji nad drugimi narodi v državi. Mi nesmo nasprotniki sporazumljenju in spravi z našimi nemškimi sodeželani in z veseljem bi pozdravljali, ko bi se dosegel mir, ki bi končal narodni boj v naši domovini. A spravo, kakeršuo ta stranka in — Bogu bodi potoženo — pod auspicijami vlade hoče usiliti Odgovorila je z jedno samo besedo; ta beseda je zadostovala. V nekoliko dneh sta se približala in v nekoliko tednih postala je — njegova žena, — — toda žena, kakeršne gotovo še ni bilo — — — Kar je temu sledilo, je jedna onih zastavic ženskega Brca, ki se upira opisovanju. Vnovič omožena vdova ni bila dražestna, tem raenj očarujoča, a vender je zmogla več nego bi žena najbolj dražestna in zapeljiva. Raznetila je v moževem srci staro njegovo strast — skoro do blaznosti . . . Oba sta bila sicer skopih besedij . a vsaka njena beseda, vsak njen ukret, vsak pogled bil mu je povelje. Delal je brez prenehanja, da bi ustregel vsaki njeni želji. Kdor ve, kako trd je zaslužek v gorah in kako čudne bo časih želje in zahteve žene, ki ve\ da je mož njen otrok, mogel se bode vsaj nekoliko umisliti v nenavadno stanje obžalovanja vrednega moža. On ni imel moči, niti volje Ženi v čem nasprotovati. Delal je od ranega jutra do trde noči do onemoglosti -- narodu češkemu, moral je narod češki odkloniti z največjo odločnostjo in najglobejšim gnevom. Kajti, ponujali so nam mir le pod tem pogojem, da se v narodnem oziru podčinimo nemške narodnosti nadvladi. Jaz mislim, da take sprave nikdar ne bode. A ko bi se ta sprava usilila, nosil jo bode narod češki, kakor nosi rob verigo svojo in tako dolgo bode tresel verigo, dokler je ne zlomi in ne sname. Dr. Gregr razpravljal je potem možnost, da bi nemško-liberalna stranka zopet prišla na krmilo. Za nenemške narode bil bi to udarec v obraz in znamenje za obupni boj za njih narodnost. Govor-uik upa, da bode države dobri genij odvrnil to nesrečo od drŽave, da ne bodo narodi primorani še jedenkrat prehoditi mučni trnjevi pot, kakor prejšnja leta. Ko je govornik pojasnil svoje stališče nasproti češkemu državnemu pravu, obrnil se je proti nemško-liberalni stranki, ki je Bicer državljansko svobodo zapisala na svoj prapor, a jo sama najbolj škodovala in ime liberalne stranke spravila v nečast. Naš volilni red je prava spaka in ni torej čuda, da naš parlament, kot proizvod tega volilnega reda, kaže razmere, ki so vsacemu parlamentarizmu v posmeh, da je ta parlament le navidezen, brez moči in soka, brez upliva in ugleda, pristna žoga v rokah ministerske samovolje. Mi znamo, da nas tu na Dunaji ne ljubijo in nas nikdar ljubili neso. V češkem narodu ljubijo navadno le denar in delavnost njegovo. Kadar se pa gre za to, da bi se češkemu narodu priznale pravice, potem je narod češki takoj nepriličen, ekstremen, ali celo državi nevaren, tedaj uprizarjajo se vsakovrstne spletke, da se osamijo češki poslanci in preprečijo njih prizadevanja, tedaj trudijo se zvariti večino, tako nenaravno, da ima kal razpada že v sebi. S kakšno pravico nas imenujejo ekstremno stranko? Ako so naše terjatve ekstremne, pretirane in državi nevarne, morajo se ekstremni imenovati tudi vsi presvetli vladarji, ki so češko državno pravo priznali in uauj prisegli, potem spada mej ekstremno in državi nevarno stranko tudi cela „Idi, idi, Vid! rekala je ona, kadar se je utrujenosti opotekal. „Misli na ubogo dete moje!" In te ali podobne besede so zadostovale. Večkrat jo bil do smrti izdelan, a je vender šel, da si s trudom prisluži nekoliko krajcarjev in hodil je, ko je bilo dete čez nekaj časa umrlo. Mož, ki so je bil sčasoma navadil nekdanjega prijatelja svojega tako sovražiti, da je mogel, pah-nivši ga v lesu z brvi, gledati umirajočega, ne da hi se mu le jedna mišica ganila v obrazu, postal je otrok svoje žene in to tudi ostal . . . * Zopet jo minil dan za dnevom, mesec za mesecem, leto za letom. Odveč se nam zdi, opisovati nadrobno jednolično življenje in dninarsko delo v gorah. Dan se ne razločuje od dno in delo je vedno tako ali pa temu podobno: žuljavo, uničujoče, moreče . . . V petih letih postavni, močni in zdravi mož, ki je kot samec delal za tri najmočnejše, ni bil več kos niti delu za jednega. V desetih letih — v Štiridesetem letu svoje starosli podoben je bil izdelanemu šestdesetletnemu človeku in že niti toliko moči, ni več imel, kot jeden iz najslabših. In čez nekaj časa — kakor v takih okoli- TiDLa ujiuiaLiiiv, mej njimi :tJeicreai7 FoTockT, grof Hoheuwart. Zatorej zavračamo z odločnostjo očitanje, da smo ekstremna stranka. Gnusno je, da nam to t očita nemško liberalna Btranka, ki Be sedaj zavija v ovčji kožuh zmernosti in prijaznosti do. vlada, ki je pa Se nedavno tirala najskrajnejo opozicijo, vlado obkladala z najhujšimi psovkami in jo nazivala naijslabe j So v Lado, kar jih je Avstrija še kdaj imela. Da se sedaj zmerno kaže, za to ima dva nagiba. Prvič, kar je videla, da Miloma nič ne opravi, drugi«', ker jej je Taafle češko-neroško spravo vrgel pod noge in jej hoče žrtvovati češki narod. Ko bode nemŠko-liberalna Btranka prebavila Cehe, potem pridejo drugi slo -vanski rodovi na vrsto in tudi gospodje is Galicije. Nikar naj ne mislijo, da se bode slavni „Drang nnch Osten" ustavil na njih dežele meji. Pomislite ua Poznansko, na prusko Poljsko, na Šlezijo in na ono še ne davno dobo, ko je stranka, b katero ae hočete zvezati, tako sovražno pobijala naše narodne in auto* nomistične težnje. Spominjajte se nemškega pesnika beBed: „Germanischem Geiate unterthan — seh' ich die Lander, deu Ocean!" Smešen je tak šovinizem a glavni smoter nemško-liberalne stranke, katere zmernost je zmernost mačke, ki se po trebuhu plazi, ko preži na svoj plen. Ko je izrekel Poljakom še nekoliko iskrenih, svarilnih besed in tudi češke veleposestnike opozoril, da je plemstvo, katero se je odreklo prepričanju narodovemu, podobno izruvanerau drevesu, katero Be mora posušiti, končal je z besedami, da se bode narod češki tako dolgo boril za svoj naroda i obstanek, dokler v Avstriji ne pride pravica do zmage. Izlet akad. društva „Triglav1'. (Dalje.) Na programu za izlet stala je točka „dne 8. junija: Izlet v okolico". Že mej koncertom prejš nji večer povabil je gostoljubni gosp. J. Miki iz Ornioža i/letnike v svoj vinograd na Pleševico poleg Jeruzalema. Okolu 7. ure v jutro jeli so se zbirati veli-košolci in proti osmi uri odrinila jo večina njih z godbo na čelu, spremljana po Ljutomerskih gospodičnah in gospodih, peš iz trga, dočim se je nekaj zaostalcev peljalo pozneje za njimi. Jasno jutrauje nebo, pot mej žitorodnim poljem in zelenimi goricami ter po vonjavih gozdičih vzbudila sta kmalu veselje mej mladimi potniki, čula se je pesem za pesmijo, radosten vsklik za vsklikom. Jedva se je prikazal ua osojnem griči hram gosp. Mikla nad katerim je vihrala narodna trohojnica v jutranjem vctriči, in bolj v ozadnji Jeruzalem s svojo staro cerkvico, zaorila je nekoliko potihnivša pesem glasneje v svet, njej pa se je z griča odzvalo pokauje topičev. Proti 10. uri dospeli so izletniki na Pleševico, kjer sta jih pričakovala g, povabitelj in č. Ljutomerski kapelan g. Hohanec. Ko bo se nekoliko okrepčali, krenili so proti deset minut oddaljeni Jeruzalemski cerkvici, kjer je daroval peto sv. mašo ščinah drugače niti mogoče ni — privlekel se je nekoč do koče ter ho onemogel zgrudil . . . A žena je imela še sedaj res čudovito moč nad njim. Ko je okreval, šel ali prav za prav vlekel se je zopet na delo ter se vrnil do smrti utrujen in izdelan, dokler se ui čez nekaj nasleduih mesecev omahujoč in z naporom vseh sil privlekel do koče zadnjikrat. — — — — — —--— — — In čez nekoliko dnij, katere je siromak prebil v mračuem polusnii na postelji, prišel je podoben jesenski dan, kakor pred leti, ko so je bil brez priče srečal s kletim tekni« .m v lesu na usode-polui brvi Kubinasto solnce je bilo baš zašlo — zahod gori v krvavih bojali in rudeči somrak prodira skozi okno v kočo. Pri postelji na smrt bolnega stoji žena — prvič čez več let, kar je njegova družica — hladno, z mračnim izrazom v obličji ter upira iskreče poglede možu v bledo lice. «Ali šo kaj hočeš V" šepne on s slabim glasom. „Veš li, zakaj umiraš V vpraša ona zbadljivo. On gasneči pogled željno upre v ujo. „Kakor ti njega, tako jaz tebe", veli oua z ostrim, ledenim glasom ter -- se obrne strani. Bledo obličje njegovo nabere se v najbolest-nejši izraz. Umel je — — — č. g. kapelan Ljutomerski. Pri maši sta stregla „Triglavan" g. stud. med. Fr. Krušić in Hrvat g. stud. med. J. Lohert pel pa je mešan zbor.— Po, maši .divili so m«, izletniki krasni okolici, katere je. tako. divno opeval. Stanko Vraz v svojih „Dju-labijah". Nepopisno veselje vzbudil je mej brsti Hrvati pogled na njihovo Ivaajšicn, ki se je raste* zala na jugu v megleni daljavi. Teiko ločili so s« akademiki o 1 krasnega pogleds na selena brda, vrh katerih so se dvigale cerkvice, na vlaske gorice, is katerih so skrivnostno pogledovali, koli hrami na ravno polje, po ;-katerem se je v vetrn liki morje sibalo zeleno klaaovje, s ločiti se ge bilo. trebaj zakaj ura se je bližala poldnevu. Krenili so torej nazaj na Pleševico, • kjer so našli t« ssostalce iz Ljutomera in goste iz Ormoža. PriAedši na Pleševico sedli so pred zidanico po dva, po trije in po več skupaj na mehko travo v senco košatih orehov. Goste pozdravil je g. Miki raz okno svojega hrama in izrazil veselje da so Be odzvali njegovemu povabilu. Glasni živio klici sledili so njega govoru in iz mladih grl zadonela je „Triglava" himna „V gorenjsko oziram Be skalnato stran" v veseli svet. Ko bo postregle gospodične pod vodstvom milost-Ijive gospe Miklove izletnikom z jestvinsmi in je kapljica jeruzalemska iz narodnih roček ogrela mlada srca, razvila se je uprav domača, nevezana zabava. Dočim se je tu pelo, plesalo Be je ondu, drugje zopet šalilo ali razveseljevalo na drug način. Samo časih potihnil je občni nemir, da se čuje bodisi resen bodisi šaljiv govor. Tako napival je predsednik „Triglava" gospodu Miklu, gosp. cand. prof. Fr. (J ostrin njega milostiiivi gospe , cand. iur. S. D o m i c e 1 j Č. duhovščini, g. stud. med. Fr. K ruši«1 g. notarju Šlambergarju, gosp. predsednik drd. med. Ivan Jenko gospem in gospodičnam, gospod kapelan Kralj „Hrvatski" in nje tamburašem. Gosp. notar Šlambergar spominjal se je v daljšem govoru Ljutomerskih rojakov Fr. Miklošiča in Stanko Vraza, čijih rojstni hiši je bilo videti b Pleševico, ter zaklical njiju spominu: slava! — Gosp. kapelan Dohanec napil je „Triglavanom" in v daljšem govoru s srečnim humorjem pripovedoval govorico Ljutomerskih nemčurjev, da .pridejo v Ljutomer zverine s tremi glavami" itd. Solnce se je že nagibalo v zaton ko so se izletniki, prigriznivši k zlatemu „šent-janževcu" izvrstne gibanice — peka gospe Miklove — poslovili od Pleševico. — Težko je bilo slovo od gostoljubne hiše in nje dičuega gospodarja, težka je bila pot od krasnega kraja. Vračajoče se izletnike povabil je spotoma g. Jožef Gornilšak na svoj dom, kjer so se zabavali malone jedno uro pokušajoč divnega Ljutomer-čana iz raznih celo zelo starih let. — Na večer zbrali so se izletniki, gostje in Lju-tomerčani zopet v gostilni gosp. Vaupotiča, kjer so gg. tamburaši in pevci skrbeli za veselo zabavo. Mej petjem in prijateljskim pogovorom približala se je skoro dvanajsta ura in razšli so bo izletniki na stanovanja svoja, da jih spanje okrepi za rani O d ll o d. Ob 7. uri v jutro 9. rženega cveta jeli so se velikošolci zopet zbirati na vrtu gosp. Vaupotiča. Zbrala se ie ž njimi tudi Ljutomerska gospoda, da jih spremi na postajo. Izpivši „šeet-janževca" krenili so vsi proti kolodvoru. Mej potjo ustavili so se še pred čitalnico, kjer so jih Ljutomerčani osobito gosp. Sršen preskrbeli s popotnico v podobi dolgovratnih buteljk. Prišedši na kolodvor stisnili so še poslednjikrat požrtvovalnim Ljutomerčanom in ljubeznivim Ljutomerčankam roke, zasedli vozove, in mej glasnimi „živio-klieiu odrdral je vlak proč od prijaznega trga, proč od gostoljubnih njega prebivalcev. Vožnja do Spielfelda bila je, dasi se je bilo treba voziti z mešancem, nepričakovano kratka, v kar je seveda pripomogla zidana volja vseh izletnikov in jako živaho pismeno občevanje mej posa-meznimi vagoni. V Spielfeld dospel je vlak ob jednajsti uri. Čakati so morali izletniki poštnega vlaka, ki se je imel odpeljati stoprav okolu (>. ure na večer. Krenili so torej v gostilno g. Schallhammerja, kjer jim je že poprej rodoljubni železniški uradnik gospod Pahor preskrbel prostore. Ko so posedli okrog dolgih miz, prevzel je na občno željo predsedništvo g. drd. med. Karlo IJarlović. Z znano svojo spretnostjo in neusahljivim humorjem vodil je zabavo v zadovoljnost svojih tovarišev in v zadovoljnost v precejšnjem številu došle Spielfeldske gospode. Iz. letniki nikakor niso pričakovali, da se bodo njihove prijateljske zabave udeležili nemški Spielfeldski prebivalci, zato je govorij go^pj. ^drd. iur, ,^ujgon Kar ti n iz srca vseh, ko je v nemškem jeziku nazdravil vsem in jim ,v(^Jojem .gasajru razjasnil, ds Slovenci nikakor nismo taki, kakor nas slikajo zagrizeni nasprotni listi, temveč da damo vsakemu svoje, odločno pa tudi zahtevamo in po pravici zahtevamo, da se nam da, kar je našega. Vsi, tudi SpieJjfeldčatti. odobravili so g. Kartina govor. Gosp. ded Jože Ž mavec nazdravil je prisotnemu Spiel-feldskenm žnpanu, kateri mej tujim življem ni pozabi), da, ga je rodila slovenska mati. (Burni živioklici.) Mej zabavo odšla je deputacija treh članov „Triglava" pod vodstvom podpredsednika g. cand. iur. Otona Vidica, da pozdravi rojaka slovenskega, župnika gosp. Antona Muršeca, ki je odposlance ljubeznivo vsprejel in pogostil. Hitro, kakor vedno, minile so tudi ure v Spiel-feldu, osobito ker se je ob udarjanji hrvatskih tara-burašev na verandi Scballhammerjeve gostilne razvil živahen ples. . . Na kolodvor spremljali so izletnike g. župan z vsemi Spielfeldskimi gosti, ki so se jako prijazno poslovili od slovanskih velikošolcev Graških. Proti 8. uri privezel je vlak izletnike zopet v „najnemfikejše mesto" nazaj, a privezel je ž njimi tudi prekrasne spomine na lepo domovino, na nje bodre prebivalce in ljubke prebivalke, kateri spomini jih teše in jim slajšajo bivanje v tujem mestu. (Konec prth.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 17. junija. HuiUjeUuz debata. Včeraj pričela se je budgetns debata v posla-niški zbornici. Po dosedanjih odločbah se je nadejati, da bode generalna debata končana v petih sejah. Poprek se računi, da'bode v vsaki seji govorilo šest govornikov in da bode mogoče pričeti že bodoči teden s specijalno debato. V generalni debati oglasil se bode poleg finančnega ministra tudi ministerski predsednik. Glavne govornike smo že prijavili včeraj. Proti budgetu govorili bodo razun Mladočehov še antisemiti in nemški nacijo-nalci. Vse druge stranke bodo govorile za budget. Prvi govornik proti budgetu bil je mtadočeski poslanec dr. Gregr, o čegar iabornem govoru poročamo na drugem mestu. Iz biutyetneya odseka. Budgetni odsek vsprejel je v svoji predvče-ranji seji po daljni debati Plenerjev načrt zakona glede odprave izredne doklade k dohodninskemu davku za nekatere vrste davkoplačevalcev. Za načrt glasovalo je 21, proti pa 5 Članov odseka. Poslanec Šuklje predlagal je resolucijo, da se vlada pozivlje predložiti zbornici, če mogoče, še to jesen, načrt zakona glede reforme direktnih davkov in preuda-riti, bi li ne bilo mogoče že s početkom I. 1892 olajšati nekoliko najnižjim kategorijam direktna davke. Prvi del resolucije se je vsprejel, drugi del pa je bil odklonjen. Od na/t #a revizijo opravilnega reda dokončal je generalno debato o predlogih za premem bo opravilnega reda državnoposlaniške zbornice in je volil odbor petih članov, ki bode izdelal dotično novelo. Ta odbor predložil bode svoje delo odseku bržkone šele v jeseni. Sploh se je pokazalo, da so vsi člani za to, da se prikrajšajo dolgotrajne debate, posebno pri obravnavah o budgetu ter da se razširijo pravice glede peticij in interpelacij. Glede pomnoženja disciplinarnih pravic predsedništva pa so vsi poudarjali, da je treba postopati oprezno, akopram so priznali, da za izredne slučaje treba predsedniku večje oblasti, da more krepko braniti dostojnost zbornice, nego mu jo podaje sedanji opravilni red. V odbor so voljeni: Chlumeckv, Chrzanowski, Derschatta, Kaizl in Kathrein. Debata o reformi uprave. V ogerski poslaniški zbornici se utegne de« bata o reformi uprave vsled opozicije skrajnih strank zelo zavleči. V neki konferenci liberalne stranke izjavil se je ministerski predsednik grof Sziiparv, da se je pač nadejal, da utegne generalna debata trajati kake tri ali štiri tedne. Kar se pa tiče specijalne debate, je treba pomisliti, Če ne bode treba izrednih sredstev. Če bi se pokazala taka potreba, vedela bode vlada storiti svojo dolžnost in ukreniti, kar bi služilo, da se varuje ugled parlamenta in da obvelja volja večine zbornice. Viiaiijc države. Angleška in rti ste t listi, O pristopu Angleške k trojui zvezi se še vedno pečajo ruski časniki. „Novoje Vremja" preiskuje, zakaj su vladni krogi angleški Franciji ne- prijazni in misli, da je to zarad Egipta. Angleška ■e boji, da ji Francija ne bode nasprotovala, zatorej se mora zabraniti, da bi Francija se okrepčala. Tudi zarad Indije je angleškemu mimsterstvu prijateljstvo Francije in Rusije jako neprijetno. „Francuski Congo" je Angležem trn v očesu in Sa-lisburv ne more odpustiti Francozom njib krepkega postopanja v Zanzibarskem uprašanji in prepira zarad NewfondIanda. Iz italijanskega parlamenta. Pretekla sobota bila je živahen dan v obeb zbor nicah italijanskega parlamenta. V senatu, kjer so debate sicer mirne, napadel je senator grof Negri trojno zvezo, katera naklada velikanske financijelne žrtve Italiji. Rudini je branil trojno zvezo in poudarjal posebno, da zavezniki ne nakladajo niti najmanje* dolžnosti'glede vojaških oboroževanj. V po slaniški zbornici je bil velik hrup, ko je poslanec Tomasi Crudeli hudo napadel italijansko konjico, katera ne zadostuje svoji nalogi in je vedno podlegla proti avstrijski. Imbriani hotel je sicer trditi nasprotno, a se mu ni prav posrečilo. Sicer je pa znano, da italijanska konjica na ni na posobno dobrem glasu, kar je baš kritikova! omenjeni poslane«. Rumunski senat vsprejel je jednoglasno konvencijo glede avstro-ogerskih železniških zvez. Dalje je dovolil revizijo konvencije iz 1/1878 o železniški /vezi pri Jekaniju. . Izseljevanje Židov v Palestino. Tudi turška vlada začela se je braniti Židov, ki se noto naseliti v Palestini, ko so jih pregnali iz Rusije. V Albaniji je Turčija židovskim naseljencem, ki so prišli iz Krtu, dala takoj zemljišča in bivališča. V Palestini pa postopa jako strogo in dovoljuje samo starcem, da se smejo naseliti stalno, mlajim Židom pa dovoljuje samo za tri mesece bivanje v Palestini. V belgijski zbornici predložil je general Pontus novo zahtevo za kredit 10» j milijona za dokončanje utrdb ob Mozi. Dalje naznanil je vojni minister, da bode sestavil komisijo, katera bode pretresala uprašanje občne vojne dolžnosti. Belgijski justicni minister predložil je v zbornici načrt zakona, ki izdatno po-ostruje krušenje svobode dela, kakor se je večkrat javljalo pri zadnjih strajkih. Dozdanja največja kazen bila je v tacih slučajih tri mesece zapora. Po novem zakonu bila bi kazen povišana na dve leti zapora in tisoč frankov globe. Krvave volitve v Holandljt. V okraji Schoterland, kjer bode treba ožje volitve za vodjo socijalistov Domelo, prišlo je do krvavega tepeža mej socijalisti in klerikalci. Ranjenih je bilo dvanajst oseb. Izjemno stanje na Irskem. Deloma je angleška vlada že odpravila nekatere določbe izjemnega zakona in preneha suma-rično sodstvo na Irskem v raznih okru jih. Izvzeta je grofija Glare in pet baronij v grofijah Galway in Tipperarv, v katerih je bil odpor proti izjemnemu zakonu najhuji. Iz lirazilije. Iz Rio de Janeira se poroča, da se je odprlo zasedanje državnega zastopa. Predsednik nove republike poudarjal je dobre razmere z vsemi vnanjimi državami ter da je položaj miren in se je nadejati, da se bode dalo ravnotežje mej dohodki in stroški vzdržati brez novih davkov. Dopisi. Iz Domžal 1(1. junija [Izv. dop.] Številka 127. „Slovenca" prinesla je dopis iz Domžal, s katerim klerikalni moj kolega dokazuje, da ima Logarjev Francelj pod firmo naše perfidne trojice poleg slame tudi obilico ajdovice na razpolaganje. Pregovor pravi, dobro blago se samo hvali, zatorej držeč se tega pregovora, piše Logarjev Francelj, da je mej njegovo in mojo osebo strašansko velik razloček, kajti ne le, da je kmet, slamnikar in občinski odbornik, katera zasluga se mu ne more dosti visoko zaračunati, temveč, da je tudi ljubljenec naše občine. Sancta simplicitas 1 Blaženi Francelj je politiš, zatorej, češ, da bo razloček mej mojo in njegovo osebo večji, prezira zbok ljube politike celo zastarele obresti od one svotice, ki jo dolžuje g. FlerinU v Kamniku. — Gotovo bi bil Logarjev Fruncolj vsled politike tudi priljubjjenec naše občine, ko bi bil gorenjski Jaka b farovško kuharico Domžaldka občina, a v nasprotnem slučaji je pa, žal, v naši občini Logarjev Francelj priljubljen ravno tako, kakor peB v cerkvi. — Kar se tiče revolverjev, konštatujemo, da se ona oseba, katero nam je Logarjev Francelj naznanil, še nima volje ustreliti, ker ima od nekaterih nasprotnikov še nekaj novcev izterjati. — Na psovko poljubek imam samo jedno besedo, namreč, da kdor je za ušesi še moker, še ni dobil poljubka, zatorej Logarjev Francelj še poljubka ne pozna, sicer dal bi zanj vso slamo, kakor Pavliha butare. — Da zadnjega dopisa ni pisal g. poštar, je popolnoma verjetno, kajti kaj tacega napisati zna le Logarjev Francelj, kateri je svoje filozofičue študije v šestih mesecih v onem času v Ljubljani dovršil, ko ni bilo bele zastave na Žabjaku in ko se je ričet podražil. — Blaženi Francelj, izkazal bi ti preveč časti, ko bi na drobno zavračal tvoje duševne izrodke, zatorej da te obvarujem dalje blamaže, ti svetujem, da ne posojaj imena znanemu hujskaču,' sicer padel bodeS v lebet, ravno tako, kakor je tvoj postrežček Januš. — Zastran nabranih desetakov in petakov ste nam še zdaj odgovor dolžni, g. Januš, pozivljemo vas s tem v novic, da nam pojasnite, kaj je z nabranimi novci? — Blažena Domžalska trojica z gorenjskim Jakom na čelu, zapomni si to, da so mej nasprotniki Vašimi trgovci in spoštovani občani, ki so že kaj'sveta skusili in imajo, dasi niso pohajali v črne Šole, več praktičnega vida, nego Vi, kateri se z Vami poskusijo v vsaeem oziru, samo v laž-njivi logiki ne. — Domače stvari. — (Deželna banka kraljestva Češkega.) Iz gotovega vira smo izvedeli, da namerava „ deželna banka kraljestva Češkega" stopiti v poslovno zvezo s slovenskimi hranilni« cami in posojilnicami. — (Izlet pevskega zbora „Glasbene Matice" na Bled v nedeljo 2 1. junija.) Omenili smo že, da se dobivajo vožnji listki za posebni vlak samo do petka večer pri g Pau-linu in v trgovini g. S o s B a. Ker nekaterniki ne zmatrajo tega obvestila doslovno strogim, misleč, da se bode vožnina plačevala lahko tudi v dan izleta malo pred odhodom vlakovno, povdarjamo tu še jedenkrat, da je posebni vlak z mnogo znižanimi cenami osigurjen le tedaj, ako se oglasi do petka večer tristo udeležiteljev. Ako se jih ne oglasi toliko do tega časa, voziti se bode treba z navadnim vlakom, onim pa, ki so že kupili listke za posebni vlak, povrnil se bode denar. Ako bode v petek večer osigurjen posebni vlak, le tedaj se bodo dobivali vožnji listki tudi še pozneje, sevdda kolikor bode preostajalo prostora. Vožnja z odpravo vred stane iz Ljubljane, Loke ali Kranja na Bled in nazaj kamorkoli jednako, namreč: I. razred gld. 240, II. razred gld. 1 60, III. razred 80 kr. Ta-ista cena velja tudi za one, kateri bi, dospevsi na Bled s kakim poznejšim vlakom, posluževali se posebnega vlaka samo vručujoč se z Bleda. Odhajal bode vlak iz Ljubljane ob 5.20 zjutraj, vračal pa se iz Lesec ob 9. uri zvečer. — Glede na koncert odgovarjamo na mnoga povpraševanja, da bode brezplačen vstop vsakemu dovoljen. Pele se bodo mej drugimi Foeraterjeve „Kitica slovenskih narodnih pesmij", „Slava Slovencem", „Napitnica", „Pjevajmo", Nedvodove „Pozdrav Bledu", „Slovenska dežela", „Pomlad in ljubezen" in Eisenhutova „Ma-zurka". — (Zagrebški nadškof.) Nasproti „Obzoru" in Zaderskemu „Nar. listu", ki vzdržujeta vest o bližnjem imenovanji dr. Stadlerja nadškofom Zagrebškim, pravi Dunajska „Presse", da je ta vest neosuovaua, kakor more imenovani list zagotoviti na podlagi zanesljivih informacij. — (Razstavljen) je pri g. F. Kolraannu na Glavnem trgu kip Matere božje za cerkev na Šutni v Kamniku, katero je kot uzorec (skico) napravil Alojzij P roga r, akademičen podobar v Celovci, rodom Kranjec. Kip kaže nam Marijo čistega spočetja, katera stopa raz lune na zemljo, okoli ovito s kačo. Cela skupina, katera je navdahnjena z nekako vzvišeno milobo, kaže nam veliko nadarjenost umetnika kakor v celem tako tudi v tehniškem oziru posameznih delov. Skupina bode baje v naravni velikosti režijami od lesa in potem polihromirana. — Z veseljem se mora priznati, da se vedno bolj bude v ožji naši domovini taleutt za lepe umetnosti in želeti je, da se podpirajo z naročili, ker je žalostno priznati, da so umetniki domačini prisiljeni iskati večinoma le v tujini dela, med tem ko se v deželo uvaža čestokrat posebno kiparskih del iz inozemstva. — (Nova čitalnica.) Na Vinici ustanovila se je narodna Čitalnica in njena pravila je potrdila vis. c kr. deželna vlada. Osnovni odbor je sklenil, da se dne 29. t. m. slovesno otvori. — (Nov tečaj na podkovski šoli v Ljubljani) se prične dne 1. julija. — ( „ Kmetovalec ■ ) ima v 11. številki nastopni obseg: Šarena postrv (salmo irideus). — Čemu sam služi karbolinej? — Nekaj o pokonie-vanji rjavega hrošča z ozirom na pogozdovanje Krasa. — Ne zna ne vsaka dekla mlesti! — Razne reči. — Vprašanja in o 1 govori. 4- Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske — Tržne cene. ... — (Premovanje konj na Kranjskem leta 1891.) Na Kranjskem se bodo leta 1891. delila državna darila v srebrnih svetinjah ter tudi priznauski diplomi: a) Za kobile z žrebetom, ki še sesa ali je že odstavljeno'; b) za mlade, t. j.< tri* do petletne kobile, in c) za jedno- sli dveletne žre-bice po naslednjih šestih konkurenčnih postajah, in sicer: Dne 31. avgusta 1891. I. ob 10. uri dopolu-dne v Lescah za konje noriškega plemena; dne 1. septembra 1891. 1. ob 10. uri dopoludne v Kranji za konje noriškega plemena; dne 5. septembra 1891. 1. v Lukovici za konje noriškega plemena; dne 7. septembra 1891. 1. ob 9. uri dopoludne na Vrhniki za mesto Ljubljano in za okrajno glavarstvo Ljubljanske okolice, Logaško in Postoji usko; dne 9. septembra 1891. I. ob 10. uri dopoludne v Ribnici za okrajno glavarstvo Kočevje; dne 15. septembra 1891. 1. ob 10. uri dopoludue v Trebnjem za okrajni glavarstvi Novo mesto in Litija; dne 21. Beptembra 1891. I. ob 9. uri dopoludne v Šent Jarneji za okrajni glavarstvi Krško in Črnomelj. — (Z Dobrave pri Ljubljani:) V nedeljo, dno 14. t. m., je poldrugoletna deklica posestnika Gregorja Dolenca v Brezji št. 9 padla v vodnjak, ki je nedaleč od hiše. Predno so jo potegnili iz vode, je bila že mrtva. — (Pekel pogorel.) V Karanigorici pogorela je dne 15. t. m. Bajžljeva kovačuica, z imenom „Pekel". Škode je 200 gld., pogorelec bil je zava-varovan. — (Vabilo) k občnemu zboru učiteljskega društva za postojinski šolski okraj, ki bode 3. dan julija t. 1. ob 4 uri po|>oludne v Postopni. Razven običajnib točk je na dnevnem redu tudi ustanovitev podporne zaloge. — V 9. dan julija ob 9. uri dopoludne bode razkritje nagrobnega spomenika r. g. F. Kete ja v Košani. K prav obilni udeležbi vabi odbor. — (Samomor v železniškem vagonu.) Neki potovalec prerezal si je pretekli petek v vagonu tretjega razreda, malo prej, ko je iz Italije dohajajoči jutranji vlak prišel v Trst, vrat z velikim kuhinjskim nožem, ne da bi mu bili mogli drugi potovale!, ki so bili v vagonu, ubraniti. Ta grozni prizor vzbudil je veliko razburjeuost mej so-potovalci, ki bo bili večinoma ženske in otroci. Slavno ureduištvo! Sklicevaje se na g. 19. tiskovne postave naj se blagovoli glede" na to, kar se je v Slovenskem Narodu z dno 13. t. m. med domačimi stvarmi (izpred porotnega sodišča) pisalo, sledeče objaviti: Izjava, da se na kirurgičnem oddelku deželne bolnice rana poškodovanega Novak-a skozi dva meseca ni preiskavala, je zlobna laž, kajti neprenehoma se je s posebno pazuostjo opazovala in lečila. Vsaki zdravnik in tudi vsaki nezvedenec mora vediti, da so prsno rane posebno v pljučah zaradi uevaruosti krvavenja in vrinjenja zraka „Noli me tangere". — Sicer se pa morajo tuje reči v prsni votlini tako dolgo pri miru pustiti, da jih začenja naruva iztrebljati. Tako ravnajo zdravniki bolnice, in tako so ravnali tudi zdravniki, kateri bo zdravili Novak a šele po izstopu iz bolnice in kteri tudi niso našli tujo rtči v njegovih pljučah. Opomba v štev. 132 Slovenskega Naroda, ktera ponižuje veljavo deželne bolnice, je tedaj v pravem pomenu besede neresnična. Vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani dnu 16. junija 1891. C. kr. vinilni svetovalec: Dr. Valenta. Telegrami „Slovenskomu Narodu": ' Hasel 16. junija. Število mrličev pri nezgodi pri Monchsteinu znapa blizu 200. Podrti most zgradil je pred petnajstimi leti Eiffel, graditelj Eifflovega stolpa v Tarizu. Opava 16. junija. V vasi Hrabin so na Itešnjega' telesa dan gluhonemca, ki je pri procesiji razgrajal, zaprli v občinski zapor, a nanj pozabili. Včeraj so zapor odprli in našli izstradano truplo njegovo, katero so podgane skoro popolnoma obglodale. London 16. junija. Vseučilišče v Cam-bridgu imenovalo skladatelja Antona Dvojaka častnim doktorjem. Peterburg 16. junija. „Nov. VremjaH javlja: V notranjem ministerstvu bila so danes posvetovanja o židovskem uprašanji. Prisotni so bili generalni guvernerji iz Kijeva, Varšave in Vilne. Nasveti konference predložili se bodo državnemu svetu. Razne vesti. * (S r b 8 k a kraljevska obitelj v Parizu.) V Parizu so jako radovedni na dogodke, kateri se utegnejo pripetiti, ko bode vsa kraljevska obitelj v Parizu združena. Kraljica Natalija baje ne pojde na Kusko, ker car Aleksander ne odobruje njenega postopanja iu ker hoče biti v Parizu, ko bode njen sin prišel posetit očeta svojega. * (Koliko zaslužka dado tujci v Švici.) Po najnovejih statističnih poizvedbah imajo hoteli in gostilnice za tujce v Švici nad 62 500 postelj, v katerih prenočuje vsako leto 5,724.000 popotnikov. Povprek potrosi vsak tujec na dan okolu 12'/» irau kov (5Va gld ), kar da letnega dohodka imenovanim zavodom 71,545.4.10 frankov. Za vožnje, vodnike, zabave in zdravnike računi se povprek še 10 frankov na V8acega popotnika, kar da zopet vsoto 57,240 000 frankov, tako ie skupna vsota denarja, ki ga puRte popotniki v Švici kakih 128,785.000 frankov. Če se odračuni 8 milijonov, katere potrosijo pO natančnih račuuih domačini, ostane ogromna vsota 120,785 000 frankov, katero vsako leto puste tuji popotniki v Švici. * (Koliko minut je preteklo od Kri-stovega rojstva?) Nekdo, ki ima gotovo dovolj času, izračuni I je, da je preteklo od KriBtovega rojstva do 1 t. m. 994,781.580 minut. Prva mili jarda ali 1000 milijonov bode pretekla Še le v 9' „ letih, namreč dne 3. decembra 1. 1900 ob 2. uri in deset minut popoludne. Kdor ne veruje, uaj pa sam preračuni. * (Sestro ustrelil.) V Litomišlu na Češkem streljal je absolviraui pravnik J. B. ua vrtu domače hiše vrabce. Po neprevidnosti zadel je svojo oBemnajstletno sestro ter jo ustrelil. Iz obupnosti ustrelil je z drugo cevjo puške samega sebe. * (Zaaačen ogle duh.) V Nizzi zaprli so te dui bivšega uradnika francoskega vojnega mini" Bterstva pod Boulangerjem, imenom Hi polit lil mu-in njegovo ljubico. Ohdolžen je, da je kot ogleduh v službi italijanske vlade. * (Zgorelo gledališče ) Kakor se tele-grafično poroča iz Novega Jorka, je znano gledališče „Concordia Opera House" v liultiuioru pretekli Četrtek popolnoma zgorelo. Škode je 100.000 dolarjev. Ponesrečil se ni uikdo. * (Dva človeka zgorela ) V Tarczalu na (tgerskem nastal je požar, ki je upepelil osem hiš. V neki goreči hiši bila je deklica, ki se ni mogla ver rešiti. Mestni stražnik, kljubuje preteči nevarnosti, skušal je, da jo reši. A predno je mogel to izvršiti, podrla se je goreča hiša in deklica in nje rešilec pokopana sta bila v žarefih razvalinah. * (Roparstvo v Italiji.) V Viterhu blizu Rima ujeli ho orožniki po dolgem in hudem boji glasovitoga razbojnika Menecbiuijn. Jeden orožnik je mrtev, Menechini pa ima tudi več smrtnih ran. * (Neprijeten položaj.) V jako nevaren in neprijeten položaj prišel je te dni v Hamburgu nek krovski mojster, ko je delal b Rvojim pomagačem na strehi. Pomagač potegnil je namreč revolver in ustrelil na mojstra kričs : „Oba morava umreti". Bolj vsled strahu, nego vsled le lahke rane, zgrudil se je mojster ob robu strehe in videl, da se je pomagač ustrelil v usta. Ker je bil tudi le ranjen, hotel ga jo mojster zleči skozi strešno okno, a blazni pomagač branil se jo na vso moč. Še le ko je vsled runo in izgube krvi opešal, zlekel ga je mojster skozi okno in spravil v boluico. mnogoletna opaiov*n|h. Pri slabem prebavljeni i in pomankanji slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moli- ovi „Seidlitz-p raški" zelo odlikujejo kakor nobeno drago sredstvo s svojim želodec krepĆujoćim ter kri čistećim uplivom. Cena flkatljici 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni zaloinik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-o ve preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (4-8) s Anatberinova ustna voda in zobni prašek s ohrani usta, krepČa čeljustno meso ter odpravlja Blaho sapo iz ust. Jodna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna skatlja zobnega praska 20 kr.; Vi steklenic 4 gld.; 12 škatelj samo 2 gld. (81—7e) lekarna Piccoll, „pri angelju", v LJubljani, Dunajska cesta. NaroČila so izvriujejo z obratno poŠto proti povzetju zneska. T---r T 7 T 1 liiT T T 1 T I f Ti f 11 t t T 11 f T Ti t Ti IMf „LJUBLJANSKI ZVOH" za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci: 16, junija. Pri Mnlici : Bohull, Grilnwald, Kern z Dunaja. — Linharti iz Brna. — Lnjovio z Vač. — Maver iz Trsta. — Polauer iz Puljn. — Liebzeit, Kubicki, Pollak iz Celovca. Pri Slonu: Winter, M.-ilcr, llolzer, Stuinborge r, Maver, Stieglitz, Weiss z Dunaja. — Schvvsrz iz Budimpešte. — Scbapp iz Polona. — Kaier, Witttialmi z Gradca. — .lor/.ii iz Beljaka. — Mecigebauer iz Budejevic. — Rohr is Segedina. Pri *vstrl|tfkeui eeaMiJI : Prenta Iz Prage. — Homec iz Zagreba. Pri |uftnem kolodvora : Gerstl iz Trsta. — Berilo iz Bohinjske Bele. — Debelak iz Malega Lošinja. Umrli so v IJiil»ljani: 10. junija: Frurija Knez, tovaroarfeva hči, 12 ur, Marije Terezije cesta št. 1, oslabljeuje. —i Fran Jožef Poznaj, pisarjev sin, 10 mesecev, Opekarska cesta št. 35, Bronchitis. V deželni bolnici: 12. junija t Marija Wolf, tapetarjeva žena, 27 let, j etika, Tržne cene v IJnliljaioi dne 16. junija t. 1. Pšenica, ni,ti. iiež, Ječmen, . O 'es. A : »l.t, ., Proso, „ Koruza, , Krompir, r Leča, , G rab, , Fižol, Maslo, Mast, Spoli (siSen k*r. kr. U OH 6f> 95 ti1.* »;;» ho 50 Špeh povojen, k#r. Surovo maslo, „ Jajce. Jedno : Mleko, liter . . . . Goveje inoao, kgr. Telečje , Svinjsko , Koštrunovo , Pitanec...... Golob...... Seno, 100 kilo . . . Slama, „ „ . . . Drva trda, -1 □ metr. mehka, 4 Meteorologično poročilo. Ča* ona- ! StanJe JZ 11* .barometra zovan.ia . mm Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v miu. »| 7. zjutraj .5.1 ^ popol. ta 9. zvečer 7:Gi mm. 732 3 .um. 734-2 mm. 12 8° C 13-4° C liti0 C brezv. si. jzb. si. jzh. 4f> 4().nm dež. dež. obl. (lti*Jft Srednja temperatura 12'ti11, za r>'8° pud nonnalotn. ID"u.r^30Slra. borza dne 17. junija ti (Izvirno elegrafičn 0 DorCClI« v Č.thj — daiotn 1 .-■•[.u ".t renta . . »id. 92 5f> ~ *ri<« 9235 Srebrna r*Mita • 92 45 — 92 20 Zlata mita .... ill 10 111 — 5°/0 marčna renta . . 102 50 109 50 Akcijo narodne banke . . ■ 1019 — 1019 — Kreditne akcijo. . 299 75 * 800 — 17 45 117 35 Srebro ...... • n —■— — . _ Napol....... • ft 9 89»/, — . 9 29'/, t), kr. cekini .... • 5-54 — B 55 Nemške murko . 67-5« V, '-,1 55 4°/, državno srečke is I. IBM 250 gld. 133 gld. 75 kr. Državne srečke iz I. 1864 100 , 179 „ 25 m 8geraka zlata renta 4»/0....... 105 » 50 „ gerska papirna renta fi°/0...... 101 , 70 „ Dunava re»r. »redke 5»/0 . . . 100 gld. IVO n 25 . Zemlj. obč. avstr. 4,/1°/o zlati san t. listi . . 115 — 9 Kreditne srečke......100 gld. 186 , 70 » Rudolfovsrečke..... 10 „ 20 „ _ ,, Akcije anglo-avntr. banke . . 120 . 162 , 60 B Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . . 234 , — Iščem za svojo notarsko pisarno v Litiji koncipijenta ki je notarski kandidat ali drugače izurjen v zeniJjeknjižnih in zapuščinskih stvareh. — Ustop od 1. julija t. 1. naprej. (514—2) 3t-j« Svetec. v Vo«lma(n, kateri se tudi lahko uporabita kot tranielto-skladišči, (i:j7 —-1 > dajo so v najem. Več pove g. K. Ni ml k, na Žabjakn št. 6. V Spodnji Lipnlcl blizu Radovljice je prostovoljno na prodaji žaga s travnikom kateri obseza l1 /9 orala in leži tik žage. Pogoji ho jako ugodni. — Natančneja pojasnila daje Ivan ltat>i<\ n Hotel Datjtl" v Radovljici. (504—3) 0 Na najnovejSi in najboljši način X t umetne (33—44) * ( »»be ta zobovja | v ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- % e vhiiJm in vse lohno operMolJe« — odstranuje ♦ ^ ivbne bolečine z usmrtenjem živca £ 1 zobozdravnik A. Paichel, | ♦ poleg Hradecke^a (čevljarskega) moatu, I. nadstropje. ♦ puškar v Borovljah (Ferlueli) na HoroAkem izdoluje in prodaja vsakovrstne nove puAke in revolverje ter vse lovske priprave« patrone ter drujro Mirelflvo po najnižjih conab. — Puške ho vse pre-•ikuMene na cea. kr. izkuAavaliđoi ter /.aznameuovaiie /. znamko tega zavoda. (175—HO) Za izbornost blaga jamči izdelovatel]. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno. (3) KAROL TILL (456^ Špitalske ulice 10. Ljubljana. Špitalske ulice 10. ■iiiji^e h immIoIhuiiI. spisi za mladino, basni, abecedniki, igre za otroke in za društva, albumi za pismene znamke, knjige uzor niče za znamenjevanje, kvačkanje in plete-vanje. Uzorci za risanje, slikanje in lepopisje, uzorci za okroglo pisanje. Listi s podobami in albumi s podobami. Spominski albumi in za fotografije. Dnevniki, kartoni za modelovanje. Knjige za slikanje in uzorci za tankopilje. 1 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da se bode darovala sveta maša zadušnica za našega v Gospodu poČi-vajočega V A S A Se le v soboto, dne 20. t. m., ob 10. uri dopoludne, v stolni cerkvi pri Sv. Nikolaji. (518) Rodbina Petricic-Suyer. I Glcichcnbcrški Ivanov vrelee (Gleichenberger Johannisbrunnen) je najboljša in na jrl*l«'jša k Kolina, in jo zmešana z vinom ali »luliilm sokom. (427—H) ZZZ najizvrstnejša svežilna pijača, Dobiva so v LJubljani pri gg,: Peter Laasnlk-u, Mihael Ka«t-nor-Ju, F. 8. Rojnlk-u, J. Klavor-Ju, J. Traun-u, Fr. Oroiku, v hotelih, restavracijah In gostilnah. Glavna zaloga pri g. Henriku Billini v Ljubljani. lztluiatelj in odgovorni urednik : Josip N o 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".