Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. U. V. — sekcife sa dravsko banovino v Cfublfani
■ w	V	»»»•flAn^l	VkrAC aiA^^I v t	Urndnlitvo h» mprmvm LJmHJmtrn, FrmniUkmnika milem tli. Rmkmptmov m vraten*. Nmfranktrmnih pisem m sprejemamo. Izhajm vsak ietrtek. Nmrointnm Ittm
jrtesecna pruogiM wf rosi^ciu« »m. .. h.....«,. <« dih <iUi /p.v.^ u. ««vi», otuhmi. ^ n.)». r^» j»i
0 namenu in pomenu učiteljske organizacije
Namen naše stanovske organizacije je določen s pravili. Toda iz tega v pravilih zgoščenega namena ne moremo posneti prav vseh nalog učiteljskega udruženja in je zaradi boljšega razumevanja dela in stremljenj JUU nujno potrebno večkrat precizirati stališče, ki ga. zastopa organizacija in ki ga do nje zavzema odnosno mora zavzemati organizirano učiteljstvo.
Prvenstveni namen učiteljske stanovske organizacije je služiti splošnim skupnim interesom učiteljskega stanu. To načelo je najtrdnejši temelj naše skupnosti in utrjeno med učiteljstvom ne more in tudi ne sme nuditi nikomur povoda, da bi mogel pričakovati ali celo zahtevati, naj bi se postavilo udruženje v službo raznih osebnih zahtev in ambicij posameznikov. Vsak učitelj (učiteljica) je del stanu, ki predstavlja važno celoto današnjega javnega življenja in kot tak je prizadet pri vseh splošnih skupnih interesih te celote. In prav to je razlog, da bi moralo prav vse učiteljstvo sodelovati v naii stanovski organizaciji, ki je edina predstavnica učiteljskega stanu, edina boriteljica za interese šole, pro-svete in učiteljstva ,a obenem edina brani te-ljica naših pravic. Stem bi celokupen stan z moralno in materialno podporo dvigal moč in vpliv učiteljskega udruženja, ki bi, oprto na prav vse učiteljstvo, laže dosegalo uspehe, ki so nujno potrebni narodu, šoli in tudi našemu stanu.
Stanovska linija, pot, ki vodi k dosegi namena našega udruženja, se je v Sloveniji pričela uveljavljati v času deklaračne borbe leta 1926. in je popolnoma prodrla na celjski skupščini. Od leta do leta se je članstvo vedno bolj utrjevalo v prepričanju, da je edino taka smer učiteljske stanovske organizacije pravilna, prepričalo se je, da je strankarski vpliv na njo zelo škodljiv, a obenem skrajno nevaren za njeno avtonomijo in celo za njen obstoj. To prepričanje se je širilo iz Slovenije in si ga je polagoma prisvojilo vse jugoslovansko učiteljstvo. Članstvo JUU, ki se je v prvih povojnih letih grupiralo le po strankarski pripadnosti, je polagoma uvidelo, kako kvaren je vpliv dnevne politike na stanovsko organizacijo, in zato je v zadnjih letih zavladala v njej deklaračna smer, ki je bila sprejeta v Sarajevu, potrjena v Novem Sadu in ma-nifestirana v Skoplju. Listi, ki jih izdaja udruženje, propagirajo to deklaračno idejo in stanovsko smer, ki je edina zdrava baza, na kateri se lahko združi prav vse jugoslovansko učiteljstvo v močno, vplivno in nezlomljivo celoto.
Učiteljsko udruženje se more uspešno boriti za pravice in interese šolstva, prosvete in stanu le tedaj, če je združeno v neodvisni in v svojem delovanju povsem avtonomni organizaciji. Vsak, bodisi strankarski ali kateri drug vpliv je kvaren in ga niti vodstvo, niti članstvo nista upravičena dopuščati ali uvajati v naše organizačne edinice. In prav v zadnjem času opažamo pojave, ki skušajo spodkopati avtonomijo in neodvisnost naše organizačne centrale. Takim poizkusom se moramo upreti z vsemi močmi in stremiti, da z izvrševanjem svojih moralnih in tudi materialnih dolžnosti napram svoji organizaciji krepimo njeno odpornost, njeno moč in sodelujemo v borbi za uspehe. So namreč trenutki, v katerih odloča zavednost in odločnost vsega stanu, in če pride učiteljski stan v tak položaj, mora biti pripravljen, da bo znal čuvati svoje pravice.
Ako so v naših vrstah posamezniki, ki gledajo na stanovsko organizacijo edino in zgolj s stališča lastnega jaza, ki mislijo, da bi morala biti ta posredovalnica za učiteljske službe, za napredovanja in osebne koristi članstva, tedaj je treba, da se vsi ti zavedajo, da je borba za reguliranje osebno pravnih od-nošajev vse nekaj drugega nego skupina ali pa kaka druga osebna korist posameznika. Pravice in dobrobit celokupnega stanu, skupni interesi učiteljstva, to niso samo fraza, marveč odločen imperativ, ki ga je učiteljstvo postavilo svojemu vodstvu s sprejetjem deklaracije v Sarajevu. V svoji organizaciji in tudi izven nje najodločneje odklanjamo vsak protekcionizem raznih osebnosti pri namestitvah, premestitvah in napredovanjih. Naše zahteve so jasno začrtane in neštetokrat poudarjene: namestitev vseh brezposelnih abi-turientov, razpisi službenih mest, avtomatično napredovanje, reguliranje gmotnega stanja in stalnost. Ti vitalni interesi vsega učiteljskega stanu ne dopuščajo nikakega polovičarstva, nikakega barantanja in tudi ne morejo in ne smejo biti predmet za demoraliza-cijo učiteljstva. Kot glavna osnova pravne sigurnosti nam je potrebna stalnost na službenem mestu.
Za vse te vitalne interese vsega učiteljstva se bori naša organizacija, neprestano in povsod poudarja potrebo izvedbe vseh, trudi se prepričati o tem odločujoče činitelje in prav v tej borbi se ji vsiljuje druga borba, borba za neodvisnost, borba za avtonomijo v lastnem delokrogu. Naša najmanjša zahteva
Zgodovinska
Nobena zdrava ideja se ne more udušiti. Lahko za nekaj časa zastane in se pritaji, toda stremljenje po realiziranju ne preneha, nego se celo okrepi. Lahko bi se reklo, da vladajo v tem neki aritmetični principi: čim večje ovire so ideji vsiljene, tem večja je tudi želja za realiziranjem.
Posamezni ljudje, vidni nositelji gotovih idej, se lahko uklonijo, in doživijo gotovo duševno preorientacijo, toda ideja, ki so si jo prisvojile množice, ta še nadalje raste brez ozira na uklonjene nositelje.
Mirabeau, vodja in ideolog francoske revolucije, ki je proklamirala največje ideale človeštva, je umrl, ko je bil na višku svoje moči. Prvi, ki je bil položen v novozgrajeni Panteon, je bil Mirabeau. Toda kmalu za tem se je zvedelo, da je - bil plačanec dvora, proti kateremu je bila prav za prav revolucija izvedena in zaradi tega so ga z ogorčenjem vrgli iz Panteona. Vodja je fingiral borbo za svobodo, toda to doznanje ni zmanjšalo elana mase, ki je v tej borbi še nadalje vztrajala. Frncoski narod je doživel razočaranje tudi z Dantonom in Lafayettem ter z mnogimi drugimi — toda vojska je vendar zmagovala in pokret se je razvijal. — Nazadnje je bil ideal vendarle ustvarjen.
Zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev se je stoletja oviralo in sprečevalo. Toda čim bolj se je ideja dušila, tem bolj je pridobivala v svoji dinamiki. Nazadnje je bilo to vprašanje rešeno, in je moralo biti rešeno tako kot je narodna duša čutila.
Ne more se trditi, da narodna duša danes še vedno ne občuti potrebe za zedinjenje vseh Južnih Slovanov od Alp do Črnega morja. Ta nujni zgodovinski proces se bo izvršil preje ali kasneje.
Moč elementarnih sil je zahtevala zedinjenje Avstrije z Nemčijo. Versailleski princip samoodločbe narodov je to tudi predvi-
neminljivost
deval. Ne govorimo o modusu, nego o zgodovinski neminljivosti, ki se je morala izvršiti,
V času raznih režimv pred letom 1903. so učitelji v Srbiji zahtevali, da se jim zaga-rantira pravica na stalnost v službi in da se jim zagarantirajo državljanske in človečanske pravice. Nositelji tedanjih režimov jim tega niso hoteli dati in spor je bil neizogiben. V tem sporu jih je bilo mnogo iz učiteljskih vrst, ki so se uklonili, med njimi tudi taki, ki so stali na vodilnih mestih, toda gros učiteljstva je ostal moralno nedotaknjen. Nazadnje je zdrava ideja zmagala in leta 1904. je bil sprejet zakon, ki je učiteljstvu konveniral.
Po vojni je naša stanovska ideologija iskala svoja pota. In lahko bi se reklo, da je prav tedaj, ko jih je našla, nastopila sprememba. Ne majhna — nego se je šlo v diametralno nasprotno stran. Namesto borbe za šolo, pro-sveto, učitelja — in s tem za narod in za državo je bila vsiljena parola, po kateri naj bi bila organizacija nekak subordinarni instrument eksekutive. Ono molčanje večine učiteljstva v prvem trenutku ni pomenilo pristanka na tako parolo, nego zadrego. Zgoščena moč ideologije je v svojem izbruhu porušila krive preroke in izvolila v vodstvo ljudi, za katere je verovala, da bodo iskreni po-borniki stanovske ideologije.
Eksperiment, ki so ga poskušali in ga poskušajo že dve leti izvesti nekateri učitelji, je prav za prav slaba kopija slabe izkušnje iz leta 1931. In oba ta dva poizkusa veljata samo kot dokument o slabosti človeške prirode. In prav nič drugega. Učiteljstvo, obogateno s prejšnjimi izkustvi, niti ne misli, da bi nasedlo takemu eksperimentu.
Zgodovinska neminljivost je zahtevala, da učiteljstvo afirmira svojo stanovsko ideologijo; ono je to naredilo in s tem dejstvom morajo računati vsi.
D. M. P.
VSEBINA:
O namenu in pomenu učitelj, organizacije.
Zgodovinska neminljivost.
Proračun prosvetnega oddelka kr. banske uprave.
Pevski zbor bolgarskih učiteljic v Ljubljani.
Srečko Kumar.
Mladinski festival Dravske in Mežiške doline.
UČITELJSKI POKRET: Naša nova anketa.
Sestanek učiteljic gosp. nad. šol.
Splošne vesti. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Učiteljska tiskarna. — Učiteljski pevski zbor. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
Pevski zbor bolgarskih učiteljic v Ljubljani
24. t. m. dospejo v Ljubljano naše tova-rišice pevke iz Bolgarije. V Ljubljani bodo koncertirale 25. zvečer ob 20. uri v dvorani Filharmonične družbe. 26. t. m. pa priredijo koncert v Trbovljah. Prvikrat pridejo k nam tovarišice, da spoznajo našo domovino in nam predvajajo v ženskem zboru lepe bolgarske pesmi. Sekcija JUU s svojim ženskim odsekom in učiteljski pevski zbor Emil Adamič so povabila k sodelovanju za organizacijo sprejema, bivanja in banketa vsa ženska društva in druge kulturne organizacije.
Obračamo se do vseh tovarišev in tova-rišic ter do vseh prijateljev učiteljstva, Bolgarov in bolgarske pesmi, da poklonijo prvemu posetu bolgarskih žena in tovarišic svojo pozornost ter se udeležijo koncerta in drugih prireditev, ki bodo v zvezi s posetom.
Vse podrobnosti bodo objavljene v dnevnikih.	Prireditveni odbor.
d)	podpore za pospeševanje prosvete v obmejnih in
narodno mešanih krajih .	80.000,—
e)	podpore za izobrazbo učiteljstva v tečajih . . .	5.000,—
f)	prispevek študijskemu fondu, podpore za znanstveno izpopolnjevanje
in ekskurzije..........40.000,—
o) podpore za ljud. univerze	10.000,—
h) za prosvetno propagando	7.000,—
201.000,—
Podpore za prosvetne domove	300.000,— Podpore sokolstvu, športnim organizacijam in treznostni
pokret ................260.000,—
Podpore za telesno vzgojo
učencev in učiteljstva . .	15.000,— Podpore zgodovinskim, muzejskim društvom itd.
a)	Muzejskemu društvu v Ljubljani............20.000,—
b)	Muzejskemu društvu v Mariboru............20.000,—
> c) Muzejskemu društvu v
Ptuju ...............15.000,—
č) Muzejskemu društvu v
Celju................15.000,—
d)	Muzejskemu društvu v
Murski Soboti ....	5.000,—
e)	Zgodovinskemu društvu
v Mariboru..........30.000,—
f)	IPrirodoslovnemu društvu
v Ljubljani..........10.000,—
g)	Geografskemu društvu v Ljubljani............5.000,—
h)	Umetnostno-zgodovinske-
mu društvu v Ljubljani .	5.000,—
i)	Narodni galeriji v Ljubljani	50.000,—■ j) Znanstvenemu in slavističnemu društvu v Ljubljani .......' .	25.000,—
k) Ornitološkemu observatoriju v Ljubljani ....	5.000,— 1) Drž. biblioteki v Ljubljani	25.000,— m) raznim drugim znanstvenim društvom ....	30.000,—
260.000,—
Odkup umetnin, znanstvenih zbirk, umetno-obrtnih predmetov in starin, podpore za
umetniško izpopolnjevanje	155.000,— Arheološka izkopavanja in varstvo zgodovinskih predmetov	10.000,— Za raziskovanje podzemeljskih
jam in geološke preiskave .	10.000,— Podpore za gledališča
a)	Narodnemu gledališču v Ljubljani............40.000,—
b)	Narodnemu gledališču v Mariboru............330.000,—
c)	podpore gledališkim odrom	7.000,—
Proračun prosvetnega oddelka
kr. banske uprave
A. Osebni izdatki	č) nabava in popravilo šol-
„ , . , .	skega inventarja . . .	46.000,-
Osebni prejemki:	d) nabava jn vezaya knjig za
Plače - periodni poviški in po-	dijaške knjižnice . .	10.000,-
ložajne doklade uradnikov	e) kurjava, razsvetljava, vo-
a)	uradnikov	da, čiščenje itd. . . .	506.875,-8 uradnikov: 2-V, 3-VI,	f) vzdrževanje in popravilo
2-VIII in 1-IX . . . 142.380,—	poslopij ............300.000,-
b)	uradniških pripravnikov	g) najemnina............24.000,-
1 uradniški pripravnik	h) prispevek siromašnim di-
za IX. skupino . . . 15.840,—	jakom za ekskurzije . .	5.000,-
--i) honorarji na neobvezne
158.220,—	predmete............30.000,-
Doklade, osebne, posebne An	-
rodbinske	^	1,147.875,-
uradnikov: osebne in posebne 73.500,—	Prispevek za gimnazijo v Mur-
rodbinske . . . 10.080,—	ski Soboti..............40.000,-
83.580,—	Učiteljske šole
Stanarina........ 7.200,—	a) prispevek za materialne
--—	izdatke in učila ....	5.000,-
249.000,—	b) vzdrževanje poslopij . .	70.000,-
Vzdrževanje ljudskih šol:	c) podpora ekskurzijskemu
Stanarina učiteljem .... 2,943.000,—	fondu ..............2.000,-
Kurivo učiteljem na kmetih 570.000,—
Katehetske nagrade veroučite-	77.000,-
ljem......... 3,170.000,—	Izredne potrebščine za srednje
Plače in dnine za šolsko služab-	in učiteljske šole..........10.000,-
i -l i i- -i	Meščanske šole
820 šolskih sluziteljev, snazil-	. . .
cev in kurjačev .... 1,381.000,-	a) Pnspevki za stvarne po-
Nagrade poslovodjem krajev-	., trebscine . . . .	300.000,-
nih šolskih odborov in drugi	honorarji za neobvezne in
manjši osebni izdatki . . . 360.000,-	obvezne predmete . .	40.000,-
____c) prispevki siromasnim
8 424 000 —	učencem za ekskurzije .	4.000,-
Nagrade pogodbenim uradnikom '	č) nagrade za pregledovanje
in dnevničarjem (3) .... 65.500-	proračunov in obračunov
upravnih odborov me-
r c +«a .«; ¡,j„( u:	ščanskih šol..........2.000,-
d. o t v a r n i izdatki	. , . , „.
, . ...... , „ ■	d) izredne potrebščine za
Srednje, učiteljske in mescanske sole:	meščanske šole ....	1.000,-
Srednje šole	-
a)	pisarniški in manipulativni	347.000,-stroški, pošta, telefon itd. 94.000,—	Potnine po § 39. zakona o
b)	nabava in popravilo učil 120.000,—	banski upravi
_ c) nabava in vezava knjig za	a) direktorske konference .	3.000,-
učiteljske knjižnice . . 12.000,—	b) konference upraviteljev
meščanskih šol..........6.000,-
HP^^aHlHHHIHHMBHHHMMB	c) za nadzorovanje srednjih
.... , v<i .. . ..	in strokovnih šol ter pro-
mora pac biti to, da se sme učiteljstvo v svoji	svetnih ustanov . . . .	8.000,-
lastni organizaciji svobodno opredeljevati in	_
svobodno izražati svoje poglede na prosvetna	17 000-
in stanovska vprašanja. Vse tuje vplive v tem	'
pogledu smo dolžni odklanjati, ker ne moremo j	§75 _
in tudi ne smemo dopustiti, da bi nekateri Ljudska prosveta:
tovariši, ki vidijo le svoje lastne osebne ko-
risti, zavajali smer našega udruženja na pota,	Občna prosveta
ki so prikladna le poedincem. Tudi ne mo-	a) podpore kulturnim in
remo dopustiti tujih vplivov na ustanove, ki	prosvetnim društvom ter
smo si jih gradili z lastnimi močmi, lastnimi	ustanovam............20.000,-
žrtvami.	b) podpiranje ljudskih knjižnic	10.000,-
Učiteljstvo je bilo v borbi za svoje pra-	c) odkup in podpora za mla-
vice požrtvovalno in svobodoljubno in to ho-	dinske knjižnice . . .	4.000,-
če ostati tudi v bodoče — toda brez tujih	č) podpore za književne edi-
vplivov.	dicije in časopise . . .	25.000,-
Podpore glasbenim šolam in za povzdigo glasbene kulture . Literarne nagrade za izvirna
leposlovna dela.....
Nagrade za najboljše likovne
umetnine iz domače zgodovine Za ureditev vojaških pokopališč in spomenikov ter grobnic zaslužnih mož .... Za ureditev pedagoške bano-
vinske knjižnice.....
Banovinski arhiv v Mariboru Prispevek hidrotehničnemu laboratoriju univerze kralja Aleksandra I. Zedinitelja
45.000,— 20.000,— 20.000,—
50.000,—
4.000,— 15.000,—
25.000,-
d) podpore za gospodinjsko
šolstvo....... 10.000,—
Potnine za konference sreskih šolskih nadzornikov po § 149. zakona o ljudskih šolah . .
Za izredna nadzorovanja ljudskih šol po odločbi ministrstva za prosveto O. N. št. 77.109 z dne 29. nov. 1933. in po § 39./II zakona obanski upravi ........
1,265.000,-10.000,-

\i7
pira;
15.000,—
1,767.000,-
Stroški banovinskega šolskega odbora: Nagrade poslovodji za blagajniške posle po § 142. zakona o ljudskih šolah, nagrade za pregledovanje in ugotavljanje obračunov in proračunov šolskih občin in šolskih proračunov, ki jih krije banovina 8.000,-Dnevnice in potni stroški članom banovinskega odbora	2.000,-
10.000,—
Stroški vzdrževanja ljudskih šol: Najemnine za šolske prostore oziroma šolska poslopja in sklepanje najemnih pogodb .	350.000,— Razsvetljava in kurivo za šolske prostore, kurivo za upravitelje in šolske služitelje .	3,100.000,— Vzdrževanje snage v šolskih
poslopjih ................610.000,—
Vzdrževanje šolskih vrtov, te-
lovadišč in igrališč ....	210.000,— Nabava in vzdrževanje šolske
opreme................330.000,—
Redno vzdrževanje, popravilo
in beljenje šolskih poslopij	420.000,—
Nabava in vzdrževanje učil .	470.000,— Nabava in izpopolnjevanje knjižnic, Prosvetni glasnik,
šolske slavnosti in ekskurzije	640.000,— Podpore za nabavo učnih knjig in šolskih potrebščin revnim
učencem ..............730.000,—
Pisarniške potrebščine za šole
in krajevne šolske odbore .	990.000,—
Razni nepredvideni izdatki .	220.000,—
8,070.000,—
Ljudske in meščanske šole:
Podpore krajevnim šolskim odborom in upravnim odborom meščanskih šol
a)	za zidanje in prezidava-
nje šolskih poslopij . . 900.000,—
b)	prispevek banovinskemu šolskemu fondu za podeljevanje brezobrestnih posojil šolskim občinam za zidanje in prezidavanje
šolskih poslopij .... 200.000,—
c)	nagrade učencem ljudskih šol za uspešno cepljenje divjakov in gojitev sadnega drevja..... 15.000,—
č) nagrade za poučevanje v krajih, kjer ni šolskih poslopij, po § 139., t. 5., zakona o ljudskih šolah . . 140.000,—
Podpore in štipendije dijaštvu, dijaškim kuhinjam in domovom:
Podpore šolam in humanitarnim ustanovam za revne u-čence ljudskih in meščanskih šol, šolske kuhinje itd. Podpore dijaškim kuhinjam, domovom in zavodom . . Podpore in štipendije za viso-košolce in srednješolce . . Podpore šolam in ustanovam za oblačila za siromašne učence ljudskih in meščanskih šol in za prireditve božičnic........
Prispevki za stvarne potrebščine pomožnih šol in stanarina:
v Ljubljani.......
v Mariboru.......
1,290.000,—
40.000,-50.000,-200.000,-
100.000,-390.000,-
64.145,-26.600,-
90.745,—
Skupaj redni izdatki	21,095.120,—
Izredni izdatki
Anuitete za odkup posestva in stroški adaptacije poslopja za
šolo za slepo deco..........200.000,—
Za dozidavo gluhonemnice v
Ljubljani................100.000,—
Prispevek podpornemu skladu za
vseučiliško knjižnico ....	200.000,— Za dodatna dela pri gradnji III. državne realne gimnazije v
Ljubljani................120.000,—
Skupaj izredni izdatki	620.000,—
Skupaj (XXIV. poglavje, partije 99 do 112) ........
t
Rekapitulacija
Redni izdatki
Prosveta.........
Gluhonemnica v Ljubljani . . Deško vzgajališče v Ljubljani . Zavod za slepo deco v Kočevju Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani ....
Skupaj redni izdatki .
Izredni izdatki Prosvetni oddelek ....
22,615.120,—
21,995.120,— 514.650,— 567.800,— 286.700,—
2,191.700,—
25,555.970,—
620.000,
Skupaj (IV. oddelek) . . 26,175.970,—
Srečko Kumar
Pretekli teden, 9. t. m., je slavil Srečko Kumar svojo petdesetletnico, ki je bila obenem 25 letnica njegovega umetniškega udej-stvovanja. Ob tej priliki mu je bil prirejen v Beogradu poseben slavnostni večer, kjer sta sodelovala tudi njegova dva pevska zbora »Beograjsko učiteljsko pevsko društvo »Ma-rinkovič« in »Jugosl. akademski pevski zbor iz Zemuna«. Jubilant je bil deležen prisrčnega slavja. Njegovega jubileja so se spomnili vsi naši večji listi in od vsepovsod je dobil številne čestitke. Iz Slovenije sta se udeležila proslave in se spomnila Kumarja ob njegovem jubileju s čestitkami in darovi Drago Supan-čič v imenu našega Učiteljskega pevskega zbora in Avgust Šuligoj v imenu »Trboveljskega slavčka«. Teh čestitk je bil Kumar še najbolj vesel, zakaj pol srca je menda pustil za vedno v Sloveniji.
Srečko Kumar je močna umetniška osebnost.
Ze njegovo bujno življenje nam da to slutiti. Na učiteljišču v Kopru je vodil dijaški orkester, a je bil obenem tudi eden glavnih voditeljev štrajka, pri katerem so zahtevali naši dijaki, popolnoma slovensko učiteljišče.
vsem članom in članicam
želi
JUU — sekcija za dravsko banovino
Iz Ljubljane so ga izvabili v Zagreb, kjer je bil dirigent »Kola«, s katerim se je udeležil pevskega festivala v tujini, in učitelj na »Muzički akademiji«. V Zagrebu je ustanovil tudi glasbeno šolo »Lisinski«, kateri je bil dalj časa ravnatelj.
Tudi v Zagrebu se ni ustalil. Gnalo ga je proti osrčju države. Zdaj je profesor glasbe v Beogradu in ima poleg že omenjenih zborov še svoj mladinski zbor.
Kot učitelj klavirja in pevovodja je propagiral in protežiral domačo glasbo. Pri koncertih je najrajši nastopal s popolnoma novimi, še neizdanimi skladbami in tako dajal skladateljem pobudo za delo. Lotil se je tudi najmodernejših, včasih celo hudo tveganih skladb in odprl na široko koncertne dvorane tudi našim mladim nadarjenim skladateljem.
Velikih zaslug si je pridobil Kumar tudi kot izdajatelj in urednik. Z »Otroškimi pesmimi« in posebno še z »Grlico« nam je podal zbirko otroških pesmi, kot je še nismo imeli in ki so tudi pri večjih narodih prava redkost. S temi in z vplivom, ki ga je imel na učiteljstvo, je pripomogel, da so vsepovsod vzklili pevski zbori, ki so s »Trboveljskimi slavčki« zadobili najvišji zalet.
Danes ima Kumar petdeset let. Z zadoščenjem gleda lahko na svoje dosedanje delo. Lahko bi postal in se odpočil. Srebrne niti že prepletajo njegove lase, a drugače je ves tak kot je vedno bil: nemiren, nestalen, neugnan in ves poln življenjske energije. Ne, zanj še ni počitek in zapeček. Ze ga vidim, kako si viha rokave za nove sveže brazde, ki jih zareže bodoče dni.	A. Š.
Mladinski festival Dravske in Mežiške doline
V nedeljo, 3. t. m., je bil v Dravograjskem srezu pravi praznik mladinske pesmi. Pet mladinskih zborov je nastopilo v Guštanju in v Dravogradu ter manifestiralo za našo lepo slovensko, umetno in narodno pesem in za skupnost in medsebojno spoznavanje mladine.
Nastopili so zbori: iz Dravograda (vodi tov. Veljak Miro), Guštanja (tov. Gačnik), Marenberga (tov. Tomažič Božidar), Prevalj (tov. Černec Adolf) in iz Vuzenice (tov. Cvetko Vlado).
Ze prej so posamezni zbori prirejali koncerte doma, in ljudje so z veseljem posečali te koncerte, saj je naša pesem tako mila, da jo vsak rad posluša, je pa še milejša, če jo poje naša mladina, ki ponese njene zvoke v naše poslednje vasi ter se razlega to in onstran naše severne meje. Naši pevovodje so odlično rešili svojo nalogo in v svoje zbore vložili mnogo truda in tihega, plemenitega dela. Naši malčki »škrjančki« in »slavčki« pa so se postavili in zapeli iz vsega srca, s čustvom in občutkom ter si na mah osvojili srca številnih poslušalcev.
Lepa je bila zamisel šol. upr. Tomažiča iz Marenberga, da bi priredili vsi mladinski zbori Dravske in Mežiške doline skupen nastop in tako skupno manifestirali mladinsko peseiii. Pevovodje so sestavili odličen program v katerem so bili zastopani: Grbec, Pregelj, Adamič, Ipavic, Šček, Čander, Mirk, Milojevič in Krstič ter mnogo pesmic iz Koroške v narodni priredbi. Ta skupni nastop je imel tudi namen pokazati svetu, da je naše mladinsko petje "zelo visoko. Zato ga je prenašala tudi ljubljanska radiopostaja in oddajala nastop iz Dravograda vsemu svetu.
Pokroviteljstvo nad to velevažno nacionalno prireditvijo je prevzel sreski načelnik
iz Dravograda g. Milač Ivan, tako da je bil s tem nacionalni pomen prireditve še bolj podčrtan.
Ze predpoldne so doživeli zbori pri polni dvorani Sokolskega doma v Guštanju prodoren uspeh. Pred koncertom e spregovoril tov. Gačnik iz Guštanja, da je bil ta koncert organiziran po društvu mladinskih pevovodij in da pokaže lepoto naše pesmi ter sadove tihega dela.
Zbori so nastopili skupno in posamezno. Skupni nastop, pod geslom »Naša lepa koroška pesem«, je vodil tov. Tomažič Božidar. Lepa je bila gesta Guštanjčanov, da so z odprtim srcem in odprtimi rokami gostoljubno sprejeli male pevce ter jih opoldne prav lepo pogostili v posameznih družinah.
Popoldne je bil koncert z istim sporedom v Dravogradu. Velika dvorana Sokolskega doma je bila nabito polna in je mnogo domačinov moralo sedeti pri aparatih doma. Med odličnimi gosti smo opazili sreskega načelnika g. Milača s soprogo, g. podnačelnika Šego, narodnega poslanca Doberška, šolskega nadzornika Močnika, prof. dr. Dolarja, prof. Druzoviča, domačega g. dekana ter še druge zastopnike cerkvenih in državnih oblasti. — Občinstvo je navdušeno sledilo izbranemu sporedu. Ploskanja ni bilo ne konca ne kraja in so morali marsikatero pesem ponavljati. Vsakemu se je videlo, da se je potrudil in v vsakem zboru se je zrcalila pevovodjeva du-ševnost.
Želimo mladinskim zborom Dravske in Mežiške doline ter njih voditeljem tudi v naprej mnogo uspehov v upanju, da se bo naša pesem večkrat razlegala ob meji in preko nje.	Kolar Vilibald, uči1j|lj.
Učiteljski pokret
Nasa nova anketa
Bil je izključen iz šole. Šele na razne intervencije je smel maturirati.
Za učitelja je bil le dve leti. Kasneje se je popolnoma posvetil glasbi. V par letih je dovršil Tartinijev konservatorij v Trstu in nato je nadaljeval svoje študije v Lipskem pri znamenitem nemškem glasbenem pedagogu prof. Penbauru. L. 1914. je bil imenovan za učitelja glasbe na učiteljišču v Negotinu. Namesto v Srbijo pa je moral k vojakom.
Po vojni se je ustavil najprej v Trstu. Ko mu tu ni bilo delo več mogoče, se je preselil v Ljubljano. Tudi tu ni vzdržal dolgo. Njegova nemirna kri ga je gnala dalje. Šel je v Zagreb in po nekaj letih v Beograd. Je to njegova zadnja postaja? Ne verjamem. Pre-mladosten je še vedno in prenemirna je njegova kri.
Po vsej tej njegovi dolgi poti tako v Trstu, v Ljubljani, v Zagrebu in v Beogradu je pustil vidne sledove dela in truda za sabo. Kumar je človek velikih sposobnosti, 25 let njegovega udejstvovanja nam to jasno priča.
Mož iniciative je in sijajen organizator. Udejstvoval se je kot pianist, kot glasbeni pedagog, kot pevovodja in kot izdajatelj in urednik.
Kot pianist je nastopal posebno prve čase v Julijski krajini, kjer se je izkazal kot izvrsten interpret Chopina in Beethovna. Tam je organiziral Učiteljski zbor, ki ga je dvignil na izredno umetniško višino. Z njim ni dosegel le lepih uspehov po mestih v Julijski krajini, ampak tudi v Benetkah in v važnem glasbenem središču Italije — v daljni Bologni.
V Trstu je ustanovil tudi svojo glasbeno šolo, ki se je kasneje združila z tržaško Glasbeno matico. Kmalu si je ustvaril lep kader glasbenega naraščaja, s katerim je imel nekaj prav uspelih nastopov. Ko so italijanska oblastva razpustila Zvezo slovenskih učiteljskih društev v Italiji, uničila pevski zbor in onemogočila vsako slovensko prireditev, je prišel Srečko Kumar v Ljubljano. Tudi tu je imel kmalu polne roke dela. Poučeval je pri Glasbeni matici klavir in vodil je nekaj časa Matični pevski zbor. Kmalu se je z vso vnemo oklenil Učiteljskega pevskega zbora JUU in priredil z njim številne koncerte po vseh večjih mestih države in uspelo turnejo po Češkoslovaški.
Novi zvezek »Prosvete«. ki je priložena tej številki »Učit. tov.«, nam kaže rezultat naše prve ankete in nam je obenem nakazala nove naloge. Ena izmed najbolj perečih je, preiskati, kakšna je prehrana slovenskih šolarjev. Te dni sprejmejo pokretaši nove anketne pole, ki so namenjene temu vprašanju, z vsemi potrebnimi pojasnili. Kdor bi tekom tega tedna pole ne prejel, oz. bi rad pri anketi sodeloval, naj se nemudoma obrne na naslov: Hudales Oskar, Šmartno ob Paki. Vsa nadaljnja pojasnila, v kolikor bodo pač potrebna, bomo objavili v »Učit. tovarišu«. Kot prvo in najvažnejše pojasnilo prinašamo v slovenskem prevodu dragocen članek »Kako ču na-učno i lako ispitati ishranjenost svoje škol-ske djece«, ki je izpod peresa prof. Kamila Breslerja izšel v 14. številki »Hrvatskega učiteljskega doma«. Članek se glasi sledeče:
»V okviru interesantne ankete v šoli in življenju šolskega otroka, ki so jo z mnogo volje in poleta pokrenili naši mladi tovariši, je bilo načeto važno vprašanje prehrane šolske dece v poedinih naših krajih. Že dosedanji rezultati te neobičajno važne in po svojem značaju in organizaciji prve ankete kaže kako nepopoln in pomanjkljiv je ta najelementar-nejši vitalni pogoj našega otroka.
Da bi se mogli podatki ankete izkoristiti pravilno in na znanstveni bazi, da bi se mogli izvesti sumarični pregledi in, kar je najvažnejše, komparacije in korelacije danega stanja z onim, kakršno bi moralo biti, si moramo prizadevati, da se podatki ankete, kjer koli je to mogoče in izvedljivo, izražajo številčno, t. j. kvantitativno. Potrudil se bom, da v ozkem okviru tega članka podam tovarišem vsaj naj-elementarnejše principe in pobude, ki bi jih moralo upoštevati vsako proučevanje otroške prehrane.
Pri tem delu naletimo na dva problema:
1. Da objektivno doženemo, kako se naša deca hrani (slabo, dobra ali zelo dobro), t. j. da doženemo stopnjo prehrane. Če nam objektivna merjenja pokažejo, da je stopnja prehrane naše šolske dece v veliki večini pod normalo, bo treba poiskati vzroke tega stanja. Vzroke bomo morali poiskati v nezadostni in nepopolni hrani. Pri tem se nam vsiljuje nov problem:
2. da objektivno doženemo, s čim se naša šolska deca hrani in koliko hrane dobiva, t. j. da doženemo hranilno vrednost njihove hrane.
Oglejmo si najprej prvi problem.
Ali obstoja možnost, da se objektivno dožene stopnja prehrane nekega individua, ali obstoja neka objektivna mera, s pomočjo katere bi mogli dognati, če je stopnja prehrane dotičnega individua normalna, pod normalo ali nad normalo?
Na to vprašanje moremo pozitivno odgovoriti na podlagi znanstvenih del znamenitega dunajskega profesorja dr. Pirqueta, ki je na podlagi dolgoletnih raziskovanj in merjenj ter znanstvenih raziskovanj svojih številnih sodelavcev, izdelal metodiko tega dela.
Da bi mogli pravilno razumeti in v praksi uporabiti to metodiko dada, je potrebno, da pojasnimo pot. po kateri je dr. Pirquet prišel do svojih rezultatov.
S številnimi merjenji na tisočih otrokih je prof. Pirquet dognal, da stoje določene proporcije telesa in telesna težina pri normalno razvitih ljudeh v določenem stalnem
ff JELKA"
specialna modna trgovina za gospode
LJUBLJANA
Frančiškanska ulica 5
(nasproti Učiteljski tiskarni)
se priporoča cenjenemu učiteljstvu pri nakupu modnih in športnih srajc, pižam, spodnjega perila, žepnih robcev, vseh vrst nogavic, do-kolenk, kravat, naramnic itd. — Vedno zadnje novosti v najboljši kakovosti na zalogi. —
Postrežba solidna, cene zmerne!
odnosu. Če postavimo normalno razvitega človeka, da ravno sedi na stolu z vodoravno sedežno desko, tako da se s hrbtom dotika deščice, ki je pravokotno postavljena na sedež in na kateri so označeni centimetri, moremo s pomočjo ravne deščice (ravnila), ki ga prislonimo na teme, dognati točno sedežno višino dotičnega individua. Ako to številko dvignemo na tretjo potenco, dobimo številko, ki z neznatnimi variantami izraža desetkratno težino telesa. Ali, če potegnemo tretji koren iz desetkratne težine telesa, dobimo sedežno višino osebe. Ce vzamemo za znak sedežne višine kratico Sv, a za desetkratno težino telesa dt, tedaj je:
dt = sv3 ali V dt =
sv
To znači, da je pri popolnoma normalno razvitem človeku vrednost ulomka:
V dt
= 1 ali 100%
Prof. Pirquet je to vzel kot indeks prehranjenosti ter je rekel: oseba, pri kateri z računanjem dobimo na osnovi zgornje formule 100, ta ima 100 pelidisov (edinic prehrane) in je normalno hranjena.
Kadar pri računanju dobimo več kot 100 pelidisov, tedaj je prehranjenost nad nor-malo, če dobimo manjše število kot 100 pelidisov, tedaj je prehranjenost slaba, t. j. pod normalo. Na ta način je bilo ustvarjeno objektivno merilo za ocenjevanje prehranjenosti. Cim višja je številka, boljša je stopnja prehranjenosti, čim manjša je, slabša je stopnja prehranjenosti.
Ce torej hočemo, da v našem primeru dože-nemo prehranjenost šolskih otrok, nam je za to potreben lesen meter, nekoliko večji pravokotni trikotnik, raven stol in decimalna tehtnica. Otroci naj pred merjenjem odložijo vse odvisne kose obleke in obutve in naj na sebi obdrže samo najpotrebnejše. Otrok naj ravno sede na stol, k hrbtu mu prislonimo meter, tako da se začetni centimeter nahaja na sedežu. Tedaj vzamemo pravokotni trikotnik, eno kateto prislonimo na meter ter ga spuščamo po metru, dokler se druga kateta ne dotakne otrokovega temena. Nato' na metru pre-čitamo sedežno višino. Otroci se pri merjenju ne smejo držati zgrbljeno. Potem, ko smo na tak način zmerili sedežno višino, še vse otroke stehtamo. Rezultate si sproti beležimo.
Pelidise, t. j. stopnjo prehranjenosti, izračunamo na podlagi prej navedene formule:
3
kjer piše »sedežna višina«, število 64. Sedaj pomikamo prst vodoravno do številke, ki je najbližja številki 25,30. Vidimo, da je to številka 25,00. Podaljšajmo sedaj od te številke s prstom po tej koloni številk navzgor do zgornje vrste, ki <jzna-čuje število pripadajočih pelidisov, pa bomo videli, da ima ta otrok stopnjo prehranjenosti, ki znaša 99 pelidisov. Za pravilno čitanje pelidisov iz te tabele moramo vedeti, da odgovarja številki 25,00 stopnja prehranjenosti 98,5 pelidisa, sledeči številki na desno v isti vrsti 25,80 kg stopnja prehranjenosti 99,5 pelidisa, zato se vse teže, ki so med 25,00 in 25,80 kg, jemljejo kot da jim pripada 99 pelidisov kot stopnja prehranjenosti. Otrok, ki je pri isti višini težak 28,80 kg, ima torej že 100 pelidisov.
100 pelidisov kot normalna stopnja prehranjenosti velja za odrasle ljudi, dočim velja za otroke v razvoju, kot so to učenci ljudske šole, sledeča klasifikacija:
pod 90 pelidisov — slabo hranjeni otroci, 90—94,5 pelidisov — dobro hranjeni otroci,
nad 94,5 pelidisov — zelo dobro hranjeni otroci.
S pomočjo navedene tabele in s poznavanjem sedežne višine in teže svojih učencev bodo tovariši lahko točno in objektivno ugotovili stopnjo prehranjenosti svojih šolarjev in s tem dali neobičajno važen prispevek k spoznavanju prilik, v katerih živi in v katerih se razvija naš šolski otrok. Zaradi načina gospodarstva v naših vaseh, posebno pa v naših pasivnih krajih, ni stopnja prehranjenosti skozi leto vedno enaka. Na jesen, ko je tudi v pasivnih krajih nekaj hrane, bo prehranjenost povoljnejša. Najslabša bo spomladi, pred prihodom zelene hrane, torej v mesecih marcu in aprilu. Zato bi bilo treba ta merjenja izvesti vsaj dvakrat. Sedaj in v začetku šolskega leta.
Preostaja nam še, da damo tovarišem
ne vemo
v seb, navadno žgano «V T"" Lahko dragoceni praženi ^ad C™ "0 ali tudi
* ima v sebi praieno , *>ko zanesemo. kar daje kavi iz Knen^^™' ki * tisto,
r™*. Pleten, zrJu ^J'^0 do»ro aromo.	®Vl pod°»en okus in
line ippova
»■•¿DMA kav"
število pelidisov = J/
10 kratna teža sedežna višina
X 100
Poedinsko izračunavanje števila pelidisov bi bilo veliko delo. Zato je prof. Pirquet naredil specialno logaritmisko računalo, s katerim se to izračuna na mehanski način v nekaj trenutkih. Ker stane to računalo nekaj stotin Jinarjev, ga ni mogoče vsakomur nabaviti. Zato je dr. Pirjuet izdelal tudi tabele, v katerih je iz možnih sedežnih višin in pripadajočih jim možnih težin vnaprej izračunal pelidise. Na podlagi tabele se more za praktično uporabo povsem točno izračuniti pelidise po-edine osebe. Navajamo iz teh tabel samo oni del, ki se nanaša na otroke, ki hodijo v ljudsko šolo. (Glej tabelo na koncu članka!)
Postopek je sledeč: Recimo, da ima n. pr. neki otrok sedežne višine 64 cm, teže 25,30 kg. Tedaj najprej poiščemo v prvi koloni številk, tam
■o 2
v >
M
56
57
58
59
60
61 62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
Število pelidisovt 80 81 82 83
Teža otrok v kilogramiha
navodila in sredstva za objektivno raziskovanje hranilne vrednosti, kar bomo storili v prihodnjem članku.«
Vse tovarišice in tovariše, ki bodo prejeli anketne pole, prosimo, naj se takoj lotijo
Tablica prehranjenosti v pelidisih
dela, takoj po velikonočnih počitnicah, tako da bodo lahko vrnili pole sigurno do 15. maja. V nasprotnem primeru zadnji zvezek »Pro-svete« ne bo mogel iziti v začetku junija. Še enkrat opozarjamo na važnost zgoraj citiranega članka, ki ga priporočamo v temeljit študij. Shranite tudi članku priloženo tabelo!
84
9,15 9,65 10,2
10.7 11,2
11.8 12,4 13,0
13.6
14.3
15.0
15.7
16.4
17.1 17,9
18,6 19,4
20.7 21,1 22,0
22.8 23,8 24,7 25,6 26,6
9,50 10,0
10.5 11,1
11.6
12,2 12,9 13,5
14.2
14.8
15,5 16,2 17,0
17.7
18.5
19.3 20,2 21,0
21.9
22.8
23,7 24,7
25.6 26,6 27,6
9,83
10.4 10,9
11.5 12,1
12,7
13.3
14.0
14.7
15.4
16.1
16.8
17.6 18,4 19,2
20,0 20,9 21,8
22.7 23,6
24,6 25,6 26,6
27.6
28.7
10,2 10,8 11,3 11,9 12,6
13,2
13.8 14,5
15.2 16,0
16.7
17.5
18.3 19,1
19.9
20.8 21,7
22.6 23,6 24,5
25,5
26.5
27.6
28.7
29.8
10,6 11,1 11,7
12.4 13,0
13.7 14,3
15.0
15.8
16.5
17.3
18.1
18.9 19,8
20.6
21,5
22.4 23,4 24,4 25,4
26.4
27.5
28.6
29.7
30.8
85 86
10,9
11.5 12,1 12,8
13.4
14,1
14.8
15.6
16.3
17.1
17.9
18.7 19,6
20.5
21.4
22,3
23.2
24.3 25,3
26.3
27.4 28,4
29.6
30.8
31.9
11,4 11,9 12,6
13.2 13,9
14.6
15.4 16,1 16,9
17.7
18.5 19,4
20.3 21,2 22,1
23,1 24,1
25.1
26.2 27,2
28.4
29.5
30.7
31.8 33,1
87 88
11,7 12,4
13.0 13,7
14.4
15.2 15,9
16.7
17.5
18.3
19,2
20.1 21,0 22,0 22,9
23,9
25.0 26,0
27.1
28.2
29.4
30.6
31.8 33,0 34,2
89
12,2 12,8 13,5
14.2 14,9
15.7
16.5
17.3 18,1 19,0
19,9
20.8 21,7 22,7 23,7
24.7
25.8
26.9 28,0
29.2
30.3
31.6 32,8 34,0
35.4
12,6 13,2 13,9
14.7
15.4
16,2
17.1 17,9
18.8
19.7
20,6
21.5 22,5 23,5
24.5
25.6 26,6
27.8 29,0
30.2
31.3 32,6
33.9 35,2 36,6
90 91
13,0
13.7
14.4
15.2 15,9
16.8 17,6
18.5 19,4
20.3
21,2 22,2 23,2
24.2
25.3
26.4
27.6 28,8 30,0 31,2
32,4
33.8 35,0 36,4
37.9
92 93
94
95 96 97 98 99 100 101 102 103
13.4
14.2 14,9
15.7
16.5
17.3 18,2
19.1 20,0 21,0
21,9 23,0 24,0 25,0
26.2
27,3 28,5
29.8 31,0 32,3
33,5 34,8 36,2 37,7 39,0
13,9
14.6 15,4 16,2
17.1
17,9 18,8
19.7 20,7 21,7
22,7
23.7
24.8
25.9 27,0
28.2 29,4
30.7 32,0 33,2
34,6 36,0 37,4
38.8 40,4
14.3 15,1 15,9 16,7 17,6
18,5
19.4 20,4 21,4 22,4
23.4
24.5
25.6
26.7 27,9
29.1 30,4 31,7
33.0 34,3
35,7
37.2
38.6
40.1
41.7
14,8 15,6 16,4 17,3 18,2
19,1 20,0 21,0 22,1
23.1
24.2
25.3
26.4 27,6 28,8
30,1
31.4
32.8 34,1
35.5
36.9
38.4 40,0
41.5 43,0
15,3 16,1 16,9
17.8 18,8
19,7 20,7
21.7
22.8
23.9
25.0
26.1
27.3
28.5 29,8
31.1
32.4 33,8
35.2
36.6
38,2 39,6 41,1 42,8
44.5
15,7 16,6 17,5 18,4 19,3
20.3
21.4
22.4
23.5
24.6
25.7 26,9 28,2
29.4
30.7
32,1
33.5 34,9 36,3
37.8
39,3
40.9 42,5 44,1 45,9
16,2
17.1 18,0
19.0 20,0
21,0
22.1
23.2
24.3
25.4
26,6
27.8 29,1
30.4
31.6
33,1
34.5 36,0
37.4 39,0
40.5
42.7
43.9 45,5 47,3
16,8 17,7 18,6
19.6 20,6
21.7
22.8
23.8 25,0 26,2
27.4 28,6
30.0 31,3 32,7
34.1 35,6
37.0
38.6
40.1
41.7
43.5
45.2
46.9 48,7
17.3 18,2
19.2 20,2 21,2
22.4
23.4
24.6
25.8 27,0
28,2
29.5
30.9
32.3 33,8
35,2
36.7 38,2
39.8
41.4
43,0 44,8
46.6 48,4 50,2
17 18, 19, 20 22
,0
23.1
24.2 25,4 26,6 27,9
29,2 30,6 32,0 33,4 34,8
36.4
38.0
39.5
41.1 42,8
44,5 46,4
48.2 50,0 52,0
18,4 19,4
20.4
21.5
22.6
23.7 24,9 26,2 27,4
28.8
30,0 31,4 32,9 34,4
35.8
37,4
39.0 40,7
42.4
44.1
45.9 47,7 49,6
51.5
53.6
18,9 20,0 21,0 22,2
23.3
24.4
25.7 27,0 28,2 29,6
31,0 32,4
33.8 35,4 37,0
38.6
40.3 42,0
43.7
45.4
47,3 49,2
51.0
53.1 55,1
Sestanek učiteljic gospodinjsko nadaljevalnih šol
Na podlagi poslovnika odbora učiteljic gospodinjsko - nadaljevalnih šol, naslanjajoč se na § 13-2. pravilnika za gospodinjsko-nada-Ijevalne šole, sklicuje odbor učiteljic gospo-dinjsko-nadaljevalnih šol
SESTANEK
voditeljic in učiteljic, dne 24. aprila 1938., v Ljubljani na šentjakobski šoli, II. nadstropje, št. 16, ob 8. uri zjutraj.
Tovarišice, vabimo vas, da se tega sestanka, kljub temu, da se bo vršil na lastne stroške, sigurno udeležite, zakaj, potrebno je, da po tolikem času skupno razpravljamo o našem delu. Treba je, da znova dokažemo, da še delamo, in sicer uspešno.
Sestanek bo celodneven. Zainteresirajte in povabite k udeležbi tovarišice, ki se za to delo zanimajo; četudi še ne poučujejo!
Dnevni red:
1.	Otvoritev.
2.	Poročilo referenta za gospodinjsko-nadaljevalne šole g. svetnika Krošla.
3.	Poročilo tajnice.
4.	Poročilo blagajničarke.
5.	Poročilo voditeljic.
6.	Resolucija.
7.	Volitve.
8.	Slučajnosti.
Poročila voditeljic naj obsegajo naslednje:
1.	Splošne kulturne, gospodarske in socialne prilike kraja.
2.	Razmerje vaškega občestva do šole.
3.	Kje in kako so uporabile absolventke gospodinjsko-nadaljevalnih šol svoje znanje?
4.	Želje in nasveti.
Samostojne predloge je poslati najpozneje do 20. aprila na naslov: Andreja Grum-Škuljeva, učiteljica, Škofja Loka.
Odbor.
Vsem čitateljem, sotrudnikom in oglaševalcem
želita
uredništvo in uprava
vesele velikonočne praznike
izdatnejša. Učiteljstvo se bo v današnjih resnih časih zavedalo velikega pomena narodno obrambnega dela in povečalo agilnost za zbiranje »Pirhov«.
l/esefe wlikoHMtz
želimo vsem svojim cenjenim odjemalcem
Splošne vesti
—	Prihodnja številka »Učiteljskega to-tovariša« izide zaradi velikonočnih počitnic šele v četrtek 28. aprila.
—	Ekskurzija na Češkoslovaško! Sresko učiteljsko društvo Ptuj je ustanovilo ekskur-zijski odsek, ki je imel dne 7. aprila sejo v Sv. Marjeti niže Ptuja. Odsek je razpravljal o ekskurziji, ki bi se vršila maja 1939. na Češkoslovaško. Na seji je bilo sklenjeno sledeče: — 1. Ekskurzija se vrši maja 1939. 2. Ekskurzije se lahko udežijo vsi člani JUU iz vseh banovin. 3. Prijave in prispevke v 10 mesečnih obrokih po 200 din naj se pošiljajo na Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski šolski okraj — čekovni račun 13.193. — Točen program in pot ekskurzije sledi! — Za odsek pokreta: Ekskurzijski odsek učiteljskega po-kreta JUU, Ptuj.
t Franjo Golob. V ponedeljek, 11. aprila, je umrl v Št. Jerneju na Dolenjskem tovariš Franjo Golob. Prizadetim naše iskreno so-žalje.
— Tekoči račun pri Učiteljski tiskarni si lahko otvorite vsak dan. Obrnite se na poverjenika ali pišite naravnost tiskarni. Šolsko leto bo kmalu minilo in bo treba misliti na nakup knjig za prihodnje leto. Vse si boste lahko nabavili brez težav, če imate otvorjen tekoči račun in urejeno odplačevanje. Na te ugodnosti opozarjamo družinske očete pa tudi vse one učitelje in učiteljice, ki si žele nabaviti knjige in druge potrebščine.
Najboljši trboveljski premog, suha bukova drva, bukove odpadke nudi tvrdka
„KURIVO"
družba z o. z. Tyrseva cesta 31 Telefon 34-34
— Na občnem zboru »Branibora«, ki se
je vršil v nedeljo. 10. aprila, v Ljubljani, je bila izražena posebna pohvala učiteljstvu za lansko izdatno zbirko »Pirhov«. Upamo, da bo letošnja z ozirom na izreden položaj še
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
—	Novi zadružniki se sprejemajo vsak mesec na seji upravnega sveta in nadzorstva. Prijavite se svojemu poverjeniku ali naravnost Učiteljski tiskarni. Vsak zaveden učitelj in vsaka zavedna učiteljica bo zadružnik in odjemalec v svoji gospodarski zadrugi. — Stanovska zavest raste, novi zadružniki se vsak dan prijavljajo. Vplačevanje zadružnih deležev na obroke omogoča pristop vsakemu. Ne odlašajte! Svoji k svojim!
—	Mojstrski izpit za gospodinje! Ako bi morale žene polagati mojstrski izpit v gospodinjstvu, bi se jim gotovo stavilo tudi vprašanje: kako se odpravi nesnaga iz perila. Gospodinje morajo namreč vedeti, da prodre nesnaga v samo tkanino ter se utrdi med vla-kenca, pa je treba radi tega prati samo z dobrim jedrnatim milom, kakor je Schichtovo
milo Jelen, ako se hoče nesnago temeljito odstraniti. Dolgoletne skušnje tvrdke Schicht v izdelavi mila dajejo jamstvo vsaki gospodinji, da bo ostalo njeno pčrilo dolgo lepo in dobro ohranjeno.
/ — Kupuj zase in za svoje v Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru. Naročaj za šolo v Knjigarni Učiteljske tiskarne. V društvih in kor-poacijah, pri katerih sodeluješ, deluj na to, da naročajo vse potrebščine v Učiteljski tiskarni. Vsak zaveden učitelj bodi zadružnik pri svojih gospodarskih zadrugah, njih propagator in odjemalec. Ce bi oni prav razumeli klic: Svoji k svojim, bi bila naša gospodarska moč jačja, naš ugled večji kakor je danes.
Učitelfslci pravnih:
—§ Vprašanje: M. V. Š.? Sme li neporočena učiteljica imeti pri sebi v šolskem stanovanju osebo, ki ji vodi gospodinjstvo in še druge člane rodbine?
Odgovor! Da, brez nadaljnjega!
—§ Vprašanje in odgovor: M. P. iz H.? Dodeljevanje razredov učnim osebam se vrši pri domači učiteljski konferenci, kjer uredite zadevo, ker smo uverjeni, da se bodo upoštevale Vaše želje z ozirom na družinsko stanje.
—§ Vprašanje: J. H. iz Š. Glede nadaljnjega izplačevanja stanarine naj napravi tov. upravitelj vlogo na kr. bansko upravo, sklicujoč se na rešitev, tičočo se izplačila stanarine za leto 1937./38., in smo ¡prepričani, da boste redno prejemale stanarino.
Rangna lista
Popravek.
Plašče površnike
nudi v največji izbiri po nizkih cenah
FRAN LUKIC
Ljubljana, Stritarjeva ulica 9
Naša gospodarsko organizacija
—g Zadružnikom Učit. samopomoči. V
prvem četrtletju 1938. leta (januar, februar, marec) je umrlo 11 zadružnikov — 442. do 452. smrtni primer. Ti so: Jaklič Franc, Ljubljana; Pogačnik Franjo, Št. Vid; Punčuh Leopold, Dol. Logatec; Bitenc Tomaž, Ljubljana; Gnus Jerica, Dol; Korbar Franc, Sv. Peter; Mešiček Josip, Krčevina; Radič Adolf, Celje; Lavtižar Frančiška, Ljubljana; Omerza Angela, Ljubljana; Zabukovšek Anton, Sv. Lenart. Zadružna uprava e izplačala dedičem teh zadružnikov je 143.000 din.
—g Obvestilo zadružnikom Učit. samopomoči. V nedeljo, 10. aprila 1938., se je vršil VI. redni občni zbor Učit. samopomoči v prostorih IV. dekl. ljudske šole, Cankarjeva ulica v Mariboru. Občnega zbora se je udeležilo nad 70 zadružnikov. Zborovanje je poteklo v najlepšem redu. (Obširnejše poročilo o občnem zboru priobčimo v eni prihodnjih številk Učit. tovariša). Zadružna uprava se najlepše zahvali vsem zborovalcem za resne debate in podane nasvete, tov. Iv. Womru in Cir. Hočevarju za ljubeznivo pomoč, gospej tovarišici J. Medvedovi za res lep zborovalni prostor. Prisrčna zahvala vsem, ki so na ta ali na oni način pripomogli, da smemo ta dan imenovati lep praznik našega zadružnega udejstvo-vanja.	Zadružna uprava US.
Mladinska
matica
—mm »Mariborski večernik« od 30. marca piše o 7. številki »Našega roda«: Izšel je 7. zvezek tega priljubljenega in spretno ure-jevanega mladinskega lista s pestro, bogato vsebino in bo nedvomno intenzivno privabljala pozornost ter zanimanje naše mladine. Vse je tukaj zbrano, kar s toliko silo priteguje mladi čitateljski krog. V nadaljnjem podrobno navaja vsebino lista in zaključuje: Mladina, ki se ji je »Naš rod« tako zelo priljubil, bo tudi to številko prebrala z velikim zanimanjem.
—mm Za otroke prvih razredov imamo še vedno na razpolago Cicibanovo knjižnico II. zvezek a din 1,50 za izvod. Pri naročilu nad 10 izvodov ne zaračunamo poštnine.
—mm Zadnja številka letošnjega letnika »Našega roda« izide takoj po praznikih.
Najlepše darilo za pirhe so za mladino knjige Mladinske matice. Na razpolago so še od rednih izdaj broš. po 4, vez. po 8 din:
Kresnice IV., VI., VII., VIII. in IX.
Pipan: »Kako smo delali radio«.
Bevk: »Lukec in njegov škorec.« »Tovariši«. »Pastarici«.
Ribičič: »Miškulin«. »Curimurčki«, »Na-na, mala opica«.
Kmetova: »Lovci na mikrobe«.
Magajna: »Brkonja Celjustnik«.
Iz druStev
Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO KRŠKO
bo zborovalo dne 7. maja ob 10. uri na ljudski šoli v Mokronogu z naslednjim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo. 2. Določitev delegatov za državno in banovinsko skupščino. 3. Predavanje Modendorferja Vinka o »Sodobni šoli«. 4. Delovne edinice. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Za pomlad!
divne modne novosti za Vas in Vašo družinico smo pripra
Poročila
+ JUU SRESKO DRUŠTVO ORMOŽ je zborovalo dne 12. februarja t. 1. v Ormožu. Predsednik tovariš Belšak Ljudevit je v kratkem, jedrnatem govoru opozoril članstvo na našega pesnika Otona Župančiča, ki je le-
Bambič - Ribičič: »Kralj Honolulu« (samo vezane).
Kardelj: »Potovanje skozi čas«.
Andrejka: »Po lepi Sloveniji«.
Milkovič: »Barake«.
Cerkvenik: »Ovčar Runo«.
Ravljen: »Šimej iz Roža«.
Izredne publikacije:
Ribičič: »Mihec in Jakec«, III. izdaja na boljši papir, a 12 din.
Cermelj: »Nikola Tesla«, broš. 20 din, vez. 24 in 28 din.
Ribičič: »Miklavževa noč«, kart. 12 din, vez. 16 din.
Seliškar: »Bratovščina sinjega galeba«, broš. 10 din, vez. 15 din.
Potokar: »Pirhi«, broš. 20 din, vez. 26 din.
»Naš rod«, vezani letniki: II., IV., V., VII. in VIII. letnik v pol platno 21 din, v celo platno 30 din.
Stanovska organizacija JVlf Iz izvršnega odbora
—iz Brzojavne pozdrave in izjave solidarnosti so poslala izvršnemu odboru odnos-no njegovemu predsedniku tov. Ivanu Dimniku sledeča društva:
Sresko društvo Pirot,
Učiteljstvo konjiškega sreza,
Učiteljstvo bitoljskega, moravskega, pri-lepskega, kruševskega, prespanskega sreza in mesta Bitolja s skupnega zborovanja.
UiitelJska tiskarna
—t Zadružnike Učiteljske tiskarne
prosimo, naj pri vsakem naročilu zabeležijo svojo zadružno številko. Pri osebnem nakupu naj se legitimirajo z zadružno knjigo ali žel. legitimacijo, ker ni mogoče, da bi uslužbenci poznali vse zadružnike.
—t Izpričevala o dovršeni osnovni šoli, o dovršeni višji ljudski šoli, letna izpričevala in potrdila o predčasnem odpustu iz šole dobite v Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani in v podružnici v Mariboru. Novo je le letno izpričevalo, ostala tri so bila že prej v rabi.
—t Bajželj: Vesele ure, II. del, čaka za natisk. Ste že poslali naročilnico? Storite takoj, da omogočite natisk te knjige, ki jo pri telovadbi neobhodno potrebujete.
—t Zbirko iger za šolsko mladino — 14 knjig — nudimo šolam in mladinskim organizacijam za znižano ceno 100 din, z glasbenimi točkami 150 din.
—t Vranc-Dolganov »Učni načrt«
mora imeti vsaj vsaka šola. Naročite, dokler je še kaj zaloge!
ftaiJno
JospZL-napoiJe/ti ¿zora
A. & E. SKABERNÈ
LJUBLJANA
Najlepše modele damskih plaščev in kostumov v novem lokalu v
Šelenburgovi ulici 1, najcenejše pa na Kongresnem trgu št. 5,
nudi cenj.učiteljicam kakor doslej tudi na obročna odplačila.
DAMSKA KONFEKCIJA A . P A U L I N
Na Vas
je ležeče da imate obleko vedno kot novo
zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6
Pralnica — Svetlolikalnica
	CENE ^Sf^^m	
	tf NIZKE	
	dvokoles, otroških, igračnih, invalid- LJ-skih vozičkov, prevoznih tricikljev, ^gSSžJF* šivalnih strojev. — Ceniki franko.	k
»»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta St. 4 PODRUŽNICA MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 26		
vili in pričakujemo Vaš poset
MANUFAKTURA NOVAK
LJUBLJANA —KONGRESNI TRG 15
->- Pri nunski cerkvi -
Novosti na knjižnem trgu
—k Statistični pregled šolstva in prosvete v dravski banovini za šol. leto 1936./37. Sestavil Prosvetni oddelek kr. banske uprave. V Ljubljani, 1938. Cena 30 din. Pričujoči pregled obsega seznam vseh ljudskih, meščanskih, srednjih, strokovnih in visokih šol dravske banovine s podatki o številu razredov, učencev in učiteljev, nadalje preglede učencev vseh teh šol po razredih, uspehu, starosti, narodnosti, pristojnosti in veri, ter pregled njih staršev po poklicu. Poudariti je treba, da niso izpuščeni niti važni gospodarski tečaji, gospodinjske šole, kmečko - nadaljevalne šole, razni strokovni tečaji itd.; skratka: zajeto je res prav vse šolstvo, kar daje publikaciji ravno pravo vrednost in pomen. Navrženi so pa še pregledi gledališč, kinemotografov, knjižnic, muzejev, zbirk, društev, kulturnih prireditev, izišlih slovenskih literarnih del, listov in javnih stroškov za vse šolstvo. S tega vidika imamo torej opraviti s prvim sličnim delom v naši javnosti. Delo je izšlo v. velikem kvart formatu in na lepem papirju v Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani.
tos v januarju praznoval 60 letnico svojega plodonosnega življenja. Predloži tudi resolucijo, s katero odklanja vsako novo obremenitev članstva U. S. vsled izpremembe njenih društvenih pravil. Obravnaval je vse važnejše dopise, kakor: spomenico zbranih učit. društev v Mariboru, ki govori o nakupovanju slovenske zemlje ob naši severni meji. Članstvo je to spomenico z odobravanjem vzelo na znanje, zakaj našo zemljo je treba čuvati, da se je ne polastijo tujci.
Sledil je referat tovariša Knafeljca Alojza o: »Osebnosti učitelja v šoli«. Na nekaterih primerih iz svoje šolske prakse nam je pokazal pota, ki po njih lahko dosežemo v šoli zaželene uspehe.
O »Gospodarskem dnevu«, to je o naših gospodarskih ustanovah nam je poročal tovariš Megla Milan. Podal nam je jasno sliko o pomenu, cilju in stanju gospodarskih ustanov naše organizacije ter nam obrazložil gospodarsko poslovanje teh naših zadrug. Spoznali smo iz njegovega predavanja, da je naša gmotna rešitev le v stanovskem zadružništvu. Tovariš predsednik se je predavatelju prav iskreno zahvalil za marljivo sestavljeno poročilo.
K zadnji točki dnevnega reda nam je tovariš Belšak Ljudevit podal nekaj spominov na svoje vojaško življenje in na vojno ujetništvo.
Prihodnje zborovanje naj bi se vršilo v Ljutomeru kot skupno zborovanje, ako pristane na to sresko učit. društvo v Murski Soboti. V nasprotnem primeru bo odbor določil čas in kraj zborovanja.
Lj. Belšak, preds. Tomšič Alojzij, tajnik.
Učiteljski pevski zbor JUU Emil Adamič
—pev. Članstvo Učiteljskega pevskega zbora prosimo, da naroči glasbeno edicijo »Materinski dan!«
P. n. naročnike in čitatelje obveščamo, da dobavlja znana veletrgovina z manufakturnim blagom NOVAK v Ljubljani blago za vse vrste oblačil proti odplačilu v mes. obrokih. Cene strogo solidne. Zunanjim odjemalcem pošlje na željo tudi vzorce. Prosi le navesti pribl. vrsto blaga.
—k Vinko Moderndorfer: »Sodobna šola«.
Priročnik k Slovenski začetnici. Samozaložba 1938. Natisnila Mohorjeva tiskarna v Celju. Slike izvršil Franjo Stiplovšek. Obseg 174 strani, cena 160 din.
Avtor imenuje to svojo knjigo Priročnik k »Slovenski začetnici«, toda ta začetnica še ni izšla. Nastane vprašanje: Cemu priročnik, če začetnice še ni? »Sodobna šola« pa ni zgolj priročnik, marveč je v glavnem metodika elementarnega razreda.
V knjigi opisuje avtor, s kakšnimi težko-čami in ovirami se je boril, ko je začel delati. V prvem poglavju govori pisatelj o svojih otroških in dijaških letih. Iz tiste življenjske dobe zajema izkušnje in izvaja zaključke, kakšna ne bi smela biti pouk in vzgoja. V drugem poglavju pove, kako naj se učitelj pripravi za individualno vzgojo in pouk. V tretjem so zapiski učiteljice v Št. Juriju pod Kumom, kjer je nastala »Sodobna šola«. Tako se niza poglavje za poglavjem v celoto vzeto iz poklicnega življenja učitelja. Vsakdo, ki bo preštudiral to knjigo, bo lahko izvajal iz predelane snovi svoje zaključke, njene izsledke izpolnil in jih prilagodil svojim razmeram in potrebam.
Knjigo oživljajo številne ilustracije iz življenja v šoli.	I. Vouk.
—k Ivan Pucelj: »Vesela pisari j a«. Te dni je izšla zanimiva knjiga senatorja Ivana Puclja »Vesela pisarija«. Dobi se v vseh knjigarnah. Cena broširani knjigi je 20 din, v platno vezani pa 28 din. Knjiga je zbirka črtic, ki so bile že deloma objavljene, deloma pa v knjigi prvič priobčene. Namesto uvodne besede priobčuje članek iz »Slovenca« od 9. VII. 1937. »Tekst naše kulture«. — Temu uvodu sledi sedem domačih in še devet drugih črtic.
Pomladanski plašči,
kostumi, kompleji, obleke in bluze samo zadnje novosti v največji izbiri pri
ELITE
Prešernova ulica št. 7-9
LJUBLJANA
NAROČAJTE PRI UPZ GLASBENO EDICIJO »MATERINSKI DAN« ZA CENO 20 DINARJEV
Največji slovenski denarni zavod
n
m Hranilnica, hudi
Lastne rezerve nad .... din 26,000.000 — Prirastek novih vlog v januarju 1938. „ 14,075.000 —
......februarju	„ 10,694.000-
„ „ marcu	„ 10,572.000 -
Vloge vsak čas razpoložljive.
Za vso obvezo hranilnice jamči
Mestna občina ljubljanska