Izhaja vsak dan zjutraj razve* v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1’—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 30-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71. Jugoslovan Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarifi ln dogovoru Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24, tel. 29-60. ,V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 15.621. St. 191 Ljubljana, četrtek, dne 20. avgusta 1931 Leto II. Konec Bethlenovega režima na Madjarskem Celotna vlada grofa Bethlena je podala včeraj ostavko, ki jo je regent Horthy sprejel Bethlenov odstop pomeni mogočen preobrat v vsej madjarski politiki — Sestava nove vlade poverjena grofu Karolyiju Grof Stefan Bethlen Glasilo centruma o vladi kralja Aleksandra »Njegova vlada — velika epoha Jugsolavije.« »Germania«, glasilo nemškega centruma, je objavila ob priliki desetletnice vlade kralja Aleksandra velik članek, v katerem najprej precej obširno opisuje razvoj in potek notranje ln zunanje političnih dogodkov v Srbiji in Jugoslaviji od leta 1914 dalje. Izvajanja sicer niso vedno čisto točna, vendar pa dokazujejo, da se je avtor potrudil, da se dobro uživi v naše razmere in da jih tudi objektivno in brez predsodkov poda nemški javnosti. člankar povdarja, da ni sedanjega režima v ■Jugoslaviji razumeti kakor kakšno diktaturo, ki obstoji v drugih krajih, ker je sedanji režim le Prehoden, kar je opetovano naglasil tudi kralj sam. To sklepa člankar tudi iz ustanovitve banskih svetov, v katerih je po njegovem mnenju tudi osebna podlaga za nov režim. Članek v »Germaniji« se zaključuje z besedami: » . . . Dosedanji rezultati režima se vidijo najprej v dejstvu, da vlada stremljenje iz treh, po zgodovini, razvoju, kulturi in veri različnih plemen, ustvariti narodno enoto, kakor to zahteva enotni materni jezik vseh treh plemen v dobi nacionalističnega principa. Naj ne bo neomenjeno, da vodi k cilju po sigurni poti to stremljenje najboljših sinov le pri miroljubni zunanji politiki. Ce zato stremi kraljeva politika zelo premočrtno k notranji, zunanji in vojaški konsolidaciji Jugoslavije, potem jo je vendarle treba presojati pod miroljubnimi vidiki; V vsem je v osebnosti jubilej praznujočega kralja utelešen vladar, ki ve, kaj hoče, ki oseb-ho kot nad vse delaven človek hodi po svoji Poti, ki brez dvoma služi vzgoji svojega naroda, iz čegar srede je pred okoli 100 leti zrasla dinastija Karadjordjevičev. Vladarska doba Aleksandra kot regenta In kralja bo živela v zgodovini kot velika epoha Jugoslovanstva «. Nuncij Ciriaci bo zapustil Prago Praga, 19. avgusta, v. Praški cerkveni krogi Zatrjujejo, da bo apostolski nuncij msgr. Ciriaci. ki se sedaj mudi v Karlovih Varih, ostal na svojem diplomatskem mestu v Pragi le še dva meseca. Nato bo odpotoval v Rim. Novega nuncija v Pragi bo Vatikan imenoval šele po božiču. Finančne težkoče Anglije London, 19. avgusta. AA. Vlada je imela danes ob 10. sejo v Downingstreetu. Na' seji so razpravljali o poročilu ekonomskega odbora, ki Ra je sestavil nocoj. Odbor je davi pred sejo ministrskega sveta še enkrat pregledal to poročilo. O vsebini tega poročila in o predlogih krožijo v javnosti razni glasovi, ki pa jih je jreba sprejeti zaenkrat z rezervo. Objavljeni pa oodo, čim jih vlada prouči in zavzame svoje »tališče. Katalonsko vprašanje v Španiji Madrid, 19. avgusta A A. Predsednik vlade 'cala Zamora je predložil poslanski zbornici Maciiek kata,onske ustove, ki mu ga je predal Parlamentarna komisija, ki’ ji je poverjena , ■ joga, da načrt prouči, je dodala nov člen, po jerem bi se Španija slavnostno odrekla vojni «ot sredstvu narodne politike. Poslovni stiki z Ameriko Beograd, 19. avgusta. A A. Industrijska zbor-\ Beogradu opozarja, naj se podjetja, ki j lf kopiti v stik© z Ameriko, obračajo za V3e Vfl, Vlaciie na trR°viusko agenturo naše drža-»ougoslav trade and turist information offi-nli' N®w:.v?rku. 48 West 52. Street. Na ta naslov cenike ^i0 P0(^el-i* tudi svoje pouudbe in Budimpešta, 19. avgusta. AA. MadjarsKti brzojavna agencija poroča: Na včerajšnji seji je ministrski svet razpravljal o splošnem položaju in sklenil, naj vlada zaradi izrednih razmer poda ostavko. Zato je danes predsednik ministrskega sveta grof Bethlen ob 10. dopoldne odšel v avdijenco k regentu Horth.vju iu mu izročil ostavko svojega kabineta. Regent Hortliy je ostavko sprejel. Obenem je na predlog grofa Bethlena še dopoldne sprejel v avdijenci bivšega finančnega ministra Telekyja, bivšega ministra za zunanje zadeve grofa Julija Karolyija, popoldne pa zastopnika vladnih strank Pavla Pestaya ter predsednika krščansko-socijalne gospodarske stranke ministra za socijalno politiko dr. Ernsta. Po posvetu s temi politiki bo regent Horthy zavzel svoje stališče. Grof Karolvi določen za Bethlenovega naslednika Ob pol 2. popoldne, torej tri ure in pol po tem, ko je grof Bethlen podal ostavko, je državni upravitelj Horthy poveiil sestavo vlade grofu Karolyju, ki je mandat tudi sprejel. S tem je končana desetletna doba grofa Bethlena mogoče končnoveljavno. Grof Bethlen je dajal polnih 10 let kolorit vsemu madjarskemu političnemu življenju. So pa politiki, ki pravijo, da grof Bethlen še pride na vlado. Državni upravitelj Horthy je danes zjutraj, ko mu je grof Bethlen izročil ostavko vlade, zaprosil Bethlena, naj sestavi nov kabinet. Ta gesta je bila samo gesta, ker se je v naprej vedelo, da bo Bethlen ponudbo odklonil, kar je tudi res storil. Priporočil je Horthyju, naj poveri mandat za sestavo vlade Teleszkyju ali grofu Karolyi-ju. Državni upravitelj je poklical k sebi Teleszkyja in ko je ta odklonil, je dal mandat Karolyiju. Avdijenca Teleszkyja je trajala celo uro. Budimpešta, 19. avgusta, d. O sestavi nove vlade, glede katere pa se posvetovanja še vrše, govore, da bo designirani ministrski predsednik Karolyi prevzel tudi zunanje ministrstvo. Za finančnega ministra je izbran bivši finančni minister Teleszky. Sedanji finančni minister Weckerle prevzame najbrže kmetijstvo. Razen Wecker-leja bo prišel v novo vlado od dosedanjih ministrov najbrže samo še minister za narodno blaginjo Ernszt. Vsa druga ministrstva pa bodo zasedena z norimi močmi. Grof Karolyi je izjavil novinarjem, da je prepričan, da bo kriza v malo dneh likvidirana. Vzroki Bethlenovega padca Budimpešta, 19. avgusta, n. Politični krogi so že nekaj dni pričakovali — in sicer, odkar je madjarski ministrski svet izdal odredbe o izrednih finančnih merah, — da bo vlada grofa Bethlena podala ostavko. Vsi razlogi so govorili za spremembo ne le vlade, marveč vsega režima na Madjarskem. Grof Bethlen je poslal najboljše in najbolj vplivne finančnike in diplomate v Pariz, da bi dosegli posojilo za Madjar-sko. Toda Francija je za to posojilo postavila določene pogoje. In šele tedaj, ko je Madjarska pristala in sprejela te francoske pogoje, je mogla dobiti posojilo. Danes dopoldne pa se je nenadoma razširila po Budimpešti vest, da je vlada grofa Bethlena padla. To vest je objavil tudi »Mai Nap« v svoji izredni izdaji. Ostavko je podala vsa vlada z grofom Bethlenom na čelu. List je objavil tudi te podrobnosti: Ko se je sinoči ob pozni uri zaključila seja ministrskega sveta, na kateri so se zbrali vsi ministri, so bili slednji napram novinarjem neobičajno rezervirani, tako da so časnikarji sumili, da se pripravljajo sila važni dogodki. Ministrski svet je sinoči sklenil, da poda ves kabinet ostavko. Zelo resen političen čin Dunaj, 19. avgusta, d. Budimpeštanski dopisniki dunajskih listov poročajo, da je ostavka grofa Bethlena zelo resen političen čin in da pomeni mogočen preobrat v madjarski politiki. Dopisnik »Neue Freie Presse« spravlja demisijo v zvezo s finančno in gospodarsko krizo v Madjarski, izjavlja pa, da so bili pri ostavki grofa Bethlena odločilni tudi nekateri zunanjepolitični momenti, čeprav je Bethlen še pred krat- kim naglašal, da se je razmerje do Francije bistveno zboljšalo. Poročevalec lista »Wiener Allgemeine Zeitung« spravlja demisijo grofa Bethlena naravnost v zvezo i novim madjarskim posojilom, ki naj bi ma-djarsko politiko privedlo na nova pota. Budimpešta, 19. avgusta, n. Zelo zanimiv in za sedanjo akcijo značilen moment je, kako kratka so bila posvetovanja za reševanje krize. Horthy ni niti sprejel predsednika magnatske zbornice, kakor je bil to do sedaj parlamentarni običaj. Naloge bodoče vlade Budimpešta, 19. avgusta, n. Ko je grof Karolyi sprejel mandat za sestavo nove vlade, je takoj začel razgovore z voditelji strank. Sodijo, da bo Karolyi sestavil vlado iz dosedanjih vladnih strank. Možno pa je tudi, da bo skušal sestaviti koncentracijske vlado. V vsakem slučaju bo naloga nove vlade, da sprejme potrebne zakone za finančno konsolidacijo in da potem preide na popolnoma demokratičen režim. Vlada bo morala poskrbeti za nov volilni zakon s tajno iu proporcionalno volilno pravico, nakar bo morala razpisati volitve. Bethlen ne vstopi v novo vlado, temveč se namerava, kakor razširjajo vesti iz njegove okolice, umakniti in iti nadaljši dopust. Socialisti ne verujejo v spremembo režima Budimpešta, 19. avgusta, n. V tukajšnjih socialističnih krogih naglašajo, da je morala Bethlcnova vlada iti iz razlogov zunanje politike. Režim pa se zaradi tega ne bo spremenil. Novi ljudje ne bodo storili drugega, kakor da bodo nadaljevali isto politiko, ki jo je deset let izvajal Bethlenov režim. Zato*socijalisti že sedaj napovedujejo odločen boj proti režimu in obetajo odkritja, kako je prišlo do spremembe v vladi. Sicer pa na splošno prevladuje mnenje, da ni govora o kaki koalicijski, še manj pa o kaki koncentracijski vladi. Nova madjarska vlada bo prav taka, kakor je bila dosedanja. Koalicija bo sestavljena iz članov unitaristične stranke in krščansko-socijalne gospodarske stranke. Težki porod baselskega finančnega sporazuma Šest mesecev odloga za nemške javne kratkoročne dolgove — Vprašanje privatnih kratkoročnih kreditov izločeno iz sporazuma — Dobri nasveti Basel, 19. avgusta, v. Konferenca finančnih strokovnjakov, ki je zasedala ves teden v Baselu, je z velikimi težavami zaključila svoje delo. Konferenca je bila že sklenila, dati Nemčiji glede izplačila njenih kratkoročnih dolgov 6 mesecev odloga. Nemški javni kratkoročni dolgovi znašajo 5 milijard mark in Nemčija bi bila po sklepu finančne konference imela na ta način 6 mesecev časa, da reorganizira svoje gospodarstvo. Že včeraj popoldne bi se bil moral podpisati takšen sporazum. Tedaj pa so se začeli Nemci obotavljati in sporazum o polnoči še ni bil podpisan. Kar je zadevalo vprašanje nemških javnih kratkoročnih dolgov, je bil sporazum popolen, toda zastopniki Nemčije so hoteli, da bi se tudi nemški privatni kratkoročni dolgovi podaljšali za 6 mesecev. Ravnateljstvo državne banke pa je včeraj nemškim delegatom telefonično naročilo, naj ne podpišejo sporazuma, dokler se ves kompleks vprašanj javnih in privatnih nemških kratkoročnih dolgov v celoti ne reši. Ameriški delegat Wiggins, ki načeluje komisiji desetorice, pa je postavil ultimatum, da konferenca izbere ali sporazum ali katastrofo. To njegovo energično potezo so nemudoma sporočili dr. Lutherju in državnemu kancelarju dr. Britningu, ki je v Berlinu sklical ministrski svet. Ta je po kratki debati sklenil, dovoliti nemškim delegatom v Baselu, da podpišejo sporazum. To se je davi okrog 1. ure tudi zgodilo. Baselski finančni sporazum je pravzaprav nekak »gentlemen agrement«, po katerem bodo nemške banke zadostile povpraševanju po kapitalu, kolikor bodo mo- gle. V zadnjem času so namreč blokirali tuje depozite pri nemških bankah. Poleg sporazuma pa so podpisali tudi poročilo, ki ga je sestavila komisija desetorice. V tem poročilu so naglasili, da bo Nemčija uravnovesila svoje javne bilance. Vse nemške javne ustanove bodo v največji meri varčevale. Dokler pa se ne bodo pokazali prvi sadovi nove politike, bo treba vsekakor inozemske pomoči. Nemški in tudi vsem ostalim vladam so svetovali, naj v največji meri razvijejo takozvano kombinacijsko politiko, s katero se da doseči v splošnem stabilen finančni položaj. Končno so se v poročilu zbrali nasveti, kako naj se konkretno podaljšajo nemški javni kratkoročni dolgovi. Basel, 19. avgusta, d. V dolgem poročilu komisije desetorice se navajajo natančni podatki o zadolžitvi Nemčije. Vsi dolgovi skupaj so v času od 1924 do 1930 narasli na 25’5 milijarde nemških mark. Nemške naložbe v inozemstvu znašajo po podatkih poročila skupaj 9‘7 milijard mark, tako da znaša čista zadolžitev Nemčije 158 milijard mark. Primerjava med inozemskimi dobroimetji in inozemskimi obveznostmi nemških bank kaže, da so imele nemške banke konec leta 1930 v inozemstvu kratkoročnih aktiv v višini 2-0 milijard, med tem ko so znašale njih obveznosti ob tem času 7-2 milijarde. Kratkoročne zadolžitve se cenijo za konec leta 1930 na 10'3 milijarde. Pri tem pa niso všteti kratkoročni krediti, ki jih je najela državna banka. Od omenjenih 10-3 milijarde je bilo kake 2-9 milijarde zopet odtegnjenih. Poročilo se končuje z resnim svarilom vsem prizadetim vladam, naj no zamude nobenega časa in naj Nemčiji in s tem tudi svetu takoj dado nujno potrebno pomoč. Sklepi konference za mednarodno agrarno banko V novembru bo nova konferenca, na kateri se bo banka definitivno ustanovila odobrili inicijativo za ustanovitev medna- Rim, 19. avgusta, n. Danes se je zaključila konferenca zastopnikov 40 evropskih in drugih držav. Konferenca je razpravljala o ustanovitvi mednarodne agrarne banke, ki bi dajala državam in posameznim ustanovam agrarne kredite. Konferenco, ki jo je organiziral mednarodni poljedelski institut v Rimu, je vodil predsednik tega instituta Miccheli. Danes so podpisali zaključni protokol, v katerem so rodiie banke in obenem pozvali mednarodni institut, da v novembru skliče konferenco, na kateri se bo definitivno konstituirala mednarodna agrarna banka. Jugoslavijo sta na tej konferenci zastopala generalni direktor pri kmetijskem ministrstvu dr. Stojkovič in ravnatelj Privilegirane agrarne banko dr, Šuster. Nemci polemizirajo z ministrom Flandinom Po njihovih računih bi bila Nemčija že davno povrnila Franciji vso vojno škodo Berlin, 19. avgusta. AA. V zvezi s trditvijo francoskega ministra financ Flan-dina v pariškem listu »Echo de Pariš«, da se Francija ne more odreči francoskemu delu nemških reparacij, ker te reparacije ne morejo pokriti niti škode, povzročene med svetovno vojno, poroča Wolff to-le: Sama Francija je nekoč izračunala, da bodo znašali stroški za obnovo po vojni razdejanih pokrajin 100 milijard papirnatih francoskih frankov, kar znaša 167 milijard mark. Nemški gospodarstvenik Brentano je leta 1923 izračunal, da je Nemčija dotlej plačala 65 milijard zlatih mark. Na pariških pogajanjih strokovnjakov so izračunali, da je Nemčija plačala 25 milijard mark, ki se smejo odpisati, 29 milijard pa tako, da se ne odpišejo. Med oku- pacijo Porurja je Nemčija plačala medza-vezniškim odborom za nadzorstvo tvornic in rudnikov 1-4 milijarde mark. Skupno 55 do 56 milijard mark. Do leta 1923. je Nemčija plačala 25 do 26 milijard mark. Po mnenju angleških finančnikov je Nemčija plačala na podlagi Davvesovega in Youngovega načrta približno 37 milijard mark. Od tega zneska je Francija prejela 52%, to je 18-5 milijard mark, tako da je Nemčija več plačala, kakor pa znašajo stroški za obnovo razdejanih pokrajin v Franciji po sami francoski cenitvi. Zato ni ^točna trditev francoskega ministra Flandi-na, da Nemčija še ni povrnila škode svetovne vojne Franciji in da se zato Francija ne more odreči reparacijam. Politična pogodba med Francijo in Rusijo Angleški politični krogi trdijo, da je bila sklenjena v Parizu med obema državama pogodba o nenapadanju njiju napadla kaka tretja sila ali skupina sil, ne da bi bile slednje izzvane. S to London, 19. avgusta, v. Med tukajšnjimi političnimi krogi se je snoči ob pozni uri raznesla vest, da so zastopniki FVancijc in sovjetske Rusije podpisali v Parizu politično pogodbo. Po tej pogodbi se obvezujeta obe pogodbeni stranki, da druga druge ne bosta napadli, če bi eno izmed pogodbo se je prekinila napetost, ki je vladala med Francijo in sovjeti že od konca svetovne vojne. Te londonske vesti pa za enkrat uradni krogi še ne potrjujejo. Tragična smrt angleškega letalskega prvaka Pri vajah za nastop v tekmah za Schneiderjev pokal se je ubil Voditelj angleškega tekmovalnega moštva London, 19. avgusta. AA. Najmlajši član britanskega tekmovalnega moštva za Schneiderjev pokal poročnik Gerald Brin-ton se je snoči ubil v Calsbotu. Njegov aparat S 6 A, na katerem je bil dosežen lanski svetovni hitrostni rekord z zmago pri tekmovanju za Schneiderjev pokal, je strmoglavil že pri prvem poletu, ko se je pilot šele komaj dvignil v zrak. Brinlon je imel pri startu z vode velike težkoče. Dvakrat je moral startati, preden se je letalo dvignilo, nato pa je mahoma padlo v morje. Pilot se je ubil najbrž v trenutku, ko je letalo treščilo na morje. Letalo se je takoj pogreznilo. London, 19. avgusta. AA. O smrtni nesreči angleškega pilota Brintona, ki je snoči pri treningu za letošnje tekmovanje za Schneiderjev pokal strmoglavil v morje, poročajo še te-le podrobnosti: Takoj ko so opazili, da je hidroplan treščil v morje, so tovariši ponesrečenega pilota prihiteli na kraj nesreče, da bi mu pomagali, če bi še bilo mogoče. Toda zaman so preiskali vse morje daleč naokrog, ki je bilo na tistem kraju precej plitvo. Ponesrečenčevega trupla niso našli. Šele pozno ponoči so spravili letalo na suho in pri tem ugotovili, da je pilotov sedež prazen. Po natančni preiskavi letala so našli mrtvega Brintona v zadnjem koncu letala, kamor ga je očividno vrgel silni sunek. Veščaki, ki so letalo temeljito pregledali, so izjavili, da se je katastrofa zgodila čisto slučajno, ker motor ni kazal, da bi bil imel kakšen defekt. Tudi letalo samo je navzlic padcu še dobro ohranjeno, le eno krilo se je odlomilo. Brinton je bil voditelj angleškega moštva za tekmovanje za Schneiderjev pokal. Bilo mu je šele 26 let. Med svojimi tovariši, ki so ga zaradi njegove velike letalske spretnosti jako cenili, je bil zelo priljubljen. Zato je njegova tragična smrt zbudila v angleškem tekmovalnem moštvu v Calshotu veliko žalost. Vendar se je trening za tekmovanje za Schneiderjev pokal navzlic temu nadaljeval. Moštvo ima še 6 aparatov na razpolago, med njimi dve letali Supermarine Rollsroyce S 6 B, ki sta se pri poskusih sijajno obnesli. Olajšave za gozdno industrijo le čisto točen zaključek V beograjski »Pravdi« je objavil dr. D. Smiljanič zelo toplo pisani uvodnik »Polom laži«, ki zasluži vso pozornost javnosti. V tem svojem članku pravi dr. Smiljanič, kako je bilo pred vojno samoobsebi umevna dolžnost vsakogar, da je svoje prepričanje branil brez ozira na osebno korist in kako se je tedaj splošno mislilo, da se narodno delo opravlja in širi brez vsake nagrade. Idealizem je bil takrat smoter, in takšen narod je zato tudi moral ustvarjati. Danes pa živimo brez idealizma, danes vse dela in služi le za denar. Zaradi denarja postajajo iz soci-jalistov buržuji in obratno in zaradi denarja piše kritik kritike in ponuja pisatelj tudi Pitigrilija. Vedno več je ljudi, ki pravijo, da pišejo povsodi, samo če bo njih delo plačano. Zep je nadmodril glavo, ideologi so se nehali. Dostojanstvo v človeku je padlo in značaji so izginili. Takšnih časov je bilo v zgodovini dosti mnogo, toda vedno le pri narodih, ki so bili v degeneraciji. Ker pa je Jugoslavija šele v začetku svojega razvoja, ni za njo te nevarnosti in zato bo to krizo premagala. Zato je dr. Smiljanič pre- ričan, da pride v kratkem remedura, ko o padla laž denarja in snobizma. Kakor so pravilna vsa dejstva, ki jih navaja dr. Smiljanič, tako pa ne moremo, čeprav odločni optimisti, takoj pritrdili njegovemu optimističnemu mnenju. Tudi se ne strinjamo z njim, da bi šele degeneracija narodov povzročila v narodih splošno vlado denarja, temveč mislimo, da se pričenja nravno propadanje narodov takrat, kadar pohlep po denarju čisto obvlada vse druge misli in čustva. Tej nevarnosti je vedno izpostavljen vsak narod in tudi takrat, če se je njegov razvoj šele pričel. Zato pa tudi v tem pogledu nočemo biti optimisti, temveč emo nasprotni mnenju, da je treba venomer opominjati javnost, da ne postane ta nevarnost prevelika. To tudi vsled tega, ker emo se že morali in mogli o njenem obstoju prepričati. Narodno delo je veljalo kot dolžnost, ki ni plačana, v času, ko se je mogel vsakdo e tem delom tudi uveljaviti, ko je vsakdo, če je le imel sposobnost povedati na glas, svoje mnenje. Takrat so sloveli politični voditelji po svoji borbenosti in po svojem trpljenju za narod. Danes pa vsega tega ni več, ker je vse to padlo pod načelom ko-mercijalizma, ki je obvladalo vse naše javno življenje. Brez kapitala ne more danes pričeli z izdajanjem lista niti najbolj nadarjen in delaven publicist in če bi tudi z največjimi žrtvami nabral denar za par številk in te napolnil z najkrasnejšimi mislimi in izpodbudami, bi vendarle njegov list žalostno umrl, ker bi ne imel zadosti naročnikov, ker ne bi mogel nuditi vsega one- ?;a lahkega muterijala, ki ga imajo dobro undirani listi v izobilici. Prav tista narodna napaka je zajela tudi naše strankarsko življenje. Ze itak mogočni strankarski štabi so vsled večjih stroškov, ki jih je zahteval voliven boj, zavzeli tako gospodujoče stališče, da se tudi v stranki ni mogel nihče uveljaviti, kdor ni dejal, da je mišljenje ljudi v strankarskem štabu tudi njegovo mišljenje. To se je razvilo do takšne popolnosti, da že skoraj nismo imeli več strank, temveč le strankarska vodstva, ki je bilo isto ko klika. A ne samo v javnem življenju, temveč tudi v kulturnem življenju je to komercija-liziranje dobilo silno veljavo. Tako je docela prodrl najprej nemi film in sedaj še bolj nekulturni zvočni film in čisto obvladal mišljenje množice. Upliv pa, ki ga ima film v narodnem, vzgojnem in moralnem oziru pa je vse prej ko razveseljiv. Obenem s filmom so dobili veljavo tudi vsi drugi kulturni izdelki, ki so z njim v zvezi. Resnično! Pri najboljši volji ne moremo najti razlogov za optimizem, da je za nas Jugoslovane že minila nevarnost, ki jo razširja sedanja laži-kultura. Nasprotno moramo ugotoviti, da je sila malo stremljenja, da se zopet pride do dobe idealizma. Nikjer ni niti prvih dokazov, da se javnost upira komercializaciji javnega in kulturnega življenja. In vendar to treba, da se javnost temu upre in so tudi sredstva, da se to zgodi. Ne gre pa to brez organizacije javnih in kulturnih delavcev in brez njih prosvetnega dela. če imajo danes plitve stvari na narod privlačnost, potem le zato, ker nihče narodu ne pokaže njih plitkosti. In če ne veljajo več v oni meri razlogi pameti in požrtvovalnosti, potem zopet le zato ker nihče ne razloži narodu, v čem je moč in lepota teh razlogov. V največjem interesu naroda in države je, da zavlada zopet stari idealizem in da Žep nima več odločilne besede. Toda to je dosegljivo le z delom, napornim in organiziranim delom, dočim samo na željah utemeljene ugotovitve o propadanju laži-kul-ture ne zadostujejo. Podmornica »Nautilus« vBpiUbcrgcn, 19. avgusta. AA. Podmornica »Nautilius« Je včeraj popoldne odplula proti severu in bo skušala doseči ledeno barijero pod vodo. To bo prvi poskus Wilkinsonove podmornice proti severnemu tečaju. Prihodnje dni se bo podmornica vrnila na Spitzberge. Beograd, 19. avgusta. AA. Na podstavi zakona o olajšavah gozdni industriji zaradi krize je minister za šume in rudnike dr. Stanko Šibenik predpisal pravilnik o podeljevanju olajšav gozdni industriji. 8 1. Pristojnost. S tem zakonom predvidene olajšave se bodo podeljevale na podlagi dolgoročnih in kratkoročnih pogodb predvsem osebam, ki jih bo precenil minister za šume in rudnike in pri tem upošteval razmere vsakega prosilca in stvarno upravičenost njegovih zahtev. 8 2. Odgoditev seče in predujmi. Glede podelitve olajšav ali odgoditve preliminarja po določbah posameznih pogodb in tega zakona (§ 1., točka 1.) je treba v sporazumu z doličnim podjetjem določiti pri pristojni gozdni direkciji rok odgoditve oziroma reparticijo preliminarja na prihodnja leta. Ta predlog je treba predložiti v polrditev ministru za šume in rudnike. 8 3. Odgoditev plačila kupnine. Odgoditev kupnine oziroma predujma na preliminar za leto 1929.-1930. v smislu S 4.. odstavek 1. tega zakona se nanaša na predujme in na morebitne državne terjatve, ki izhajajo iz že sestavljenih obračunov, ali pa iz onih, ki se bodo sestavili za les iz teh preliminarjev. 8 4. Obročna odplačila. Odgoditev predvidenih obročnih odplačil je lahko mesečna in se ravna po višini državnih terjatev in pomoči podjetnikov, kar preceni minister za šume in rudnike. 8 5. Prošnje. Zaradi olajšav, predvidenih v tem zakonu, mora vsak prosilec izročiti primerno taksirane vloge preko gozdnih direkcij. Prošnja se mora sklicevati na določbe obstoječih pogodb in na podlagi teh pogodb izdanih uradnih sklepov (odlpkov, obračunov itd.). Glede olajšav v smislu g 4. tega zakona mora vsak prosilec navesti jamstva, ki jih nudi v pokritje državnih terjatev. Kot jamstvena pisma se sprejemajo samo jamstva prvorazrednih denarnih zavodov, registriranih v ministrstvu financ, hipoteke, kjer morajo biti državne terjatve na prvem mestu ter vrednostni papirji s pupilarno varnostjo. Olajšave § 4. se ne bodo dovolile brez zadostnih jamstev. 8 6. Postopek. Šumake direkcije bodo predložile izročene prošnje s konkretnimi predlogi v obliki nujnih vlog ministrstvu za šume in rudnike in bodo priložile obenem poročilo, da je prosilec v celoti zdoslil svojim plačilnim obveznostim iz prejšnjih let v smislu § 5. zakona, nadalje da je po dosedanjih izkustvih direkcije dober plačnik. Glede jamstev mora direkcija posvetiti največjo pažnjo denarnim zavodom, ki jamčijo, in mora o tem poročati. 8 7. Prehodne določbe. Prošnje, ki ne soglašajo s tem zakonom, bodo rešile gozdne direkcije same in jih bodo odbile. V tem primeru se sme stranka pritožiti na ministra za šume in rudnike. »Grof Zeppelin« v Angliji London, 19. avgusta. AA. Snoči je v Hanwor-thu pristal nemški zrakoplov »Grof Zeppelin«, ki je priletel iz Friedrichshafna. Tu je ostal eno uro, nato je s 24 angleškimi potniki nadaljeval pot vzdolž južne angleške obale in čez Irsko proti Škotski. Njegov povratek v Hanrvorth se pričakuje za drevi Pri pristanku v Hanworthu je dr. Eckenerja, oficirje in moštvo prisrčno pozdravil podtajnik za letalstvo Montague in jim čestital na napredku njihovega zrakoplova. V svojem govoru Je dalje izrazil zahvalo dr. Eckenerju, ki je bil vedno uslužen do angleškega letalstva in ima za to tudi zasluge za njegov razvoj. Dr. Ecke-ner se je za prijazni sprejem prisrčno zahvalil in dal izraza upanju, da se bo z mednarodnim sodelovanjem zračni promet še bolj razvil. London, 19. avgusta. AA. Nemški zrakoplov »Grof Zepellin« je po končanem križarjenju nad britanskimi otoki preletel severno Francijo, nakar se je vrnil v London, odkoder je n da-ljeval polet proti Irski. Za sanacijo madjarskih financ Budimpešta, 19. avgusta, n. Namesto parlamenta stalno zaseda odbor tridesetorice, ki ga je izbral parlament. Ta odbor ima vsak dan po dve seji in razpravlja o vseh naredbah, ki se izdajajo za sanacijo državnih financ in okrepitev madjarskega gospodarstva. Doslej so ta teden razpravljali o zelo važnih finančnih ukrepih. Odbor je po dolgi debati sprejel predloge vlade o sanaciji. Izbral je komisijo petih članov, ki bodo določili, kakšne redukcije je treba izvesti v državnem proračunu. V tej komisiji ima odločilno vlogo Ivan Telekyi, o katerem pravijo, da bo postni finančni diktator Mndjarske. Vlada bo še ta mesec izdala odredbe o povišanju davkov, o štednji pri državnem gospodarstvu in o znatnem znižanju plač državnim uradnikom. Računajo, da bodo državne izdatke zmanjšali za 200,000.000 pengo, dohodke pa povečali za 100,000.000 pengo. Plače državnih uradnikov bodo znižali že s 1. septembrom. Razpis profesur na rudarski šoli v Knjaževcu Beograd, 19. avgusta. AA. Z odlokom ministra za gozdove in rudnike so razpisana na državni rudarski šoli v Knjaževcu tale mesta: Profesura geografije in zgodovine, profesura za matematiko in fiziko, mesto rudarskega Inženirja za rudarske tehnične predmete. Kandidati morajo predložiti prošnje z dokumenti, ki jih predpisuje zakon o srednjih šolah, oziroma, ki so potrebni za rudarske inženirje šeste položajne skupine. Prošnje je treba opremiti s kolkom 5 Din. Priloge naj ustrezajo § 3 zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. Prošnje je treba poslati oddelku za rudarstvo v ministrstvu za šume in rudnike najdelj 10 dni po objavi natečaja v »Službenih novinah«. Nedruštvene obrti Beograd, 19. avgusta. AA. Na predlog obrtne zbornice v Beogradu je minister za trgovino in industrijo izdal sklep, ki ž njim proglaša kot. nedruštvene obrti tale obrtna delovanja: izgo-tavljanje pečatnega voska, črnila, sredstev za čiščenje cevi v pivskih aparatih, produkcija umetnega kamna, sestavljanje čolnov. Ta sklep ministra za trgovino in industrijo stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. Inženirsko dovoljenje Beograd, 19. avgusta. 1. Ministrstvo za javna dela je dalo diplomiranemu inženirju Hermanu Rešu iz Vevč dovoljenje za javno delovanje v elektrotehnični stroki. Vsedržavni sejem vina v Beogradu Beograd, 19. avgusta. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da priredi glavna zveza vinogradnikov in sadjarjev kraljevine Jugoslavije od 19. do 21. septembra t. 1. v Beogradu vsedržavni sejem vina in sadja v prostorih umetniškega paviljona na Kalemekdanu. Predmet razstave bo vino v steklenicah po 0-71 (zelene renske butiljke), dalje sadje in kletarskega orodja. Meddržavna tenistekma med Avstrijo in Jugoslavijo Portscliach, 19. avgusta. AA. Tu je bila zadnje dni prva meddržavna tenistekma med Avstrijo in Jugoslavijo. Avstrija je postavila močno moštvo igralcev Kifermanna, Matejke, Helberleija in Kienzel jun. Za Jugoslavijo sta igrala naša znana igralca Schaffer in Kukuljevič. Tekmovanje je deloma motilo slabo vreme. Tekmam je prisostvovalo nad tisoč gledalcev. Med gledalci je bil tudi jugoslovanski generalni konzul v Celovcu g. Miloševič. Tekme so bile v tem le redu: V soboto sta igrala Schaffer in Eifermann 6:2, 5:7, 2:6, 6:3 in 6:2. Matejka je potolkel Kukuljeviča s 6:2. 6:2, 6 : 1. Stanje je bilo 1:1. V ponedeljek je bila double igra SčbMfrr- Kukuljevič : Heberlei-Kienzel jun. 6:8, 8:«, 6 :2, 6 :0, Nato je Matejka premagal ScbUfferja s 4:6, 6:0, 6:0. 6:4. Stanje je bilo 2 :2. Danes je bila odločilna singl-partija. Kukulje-vič je premagal Kifermanna po 5 setih s 3 : 6, 4 :6. 6:4. 6:4, 6:3. S tem je Jugoslavi ja zmagala s 3 :2. Gledalci, ki so prisostvovali tekmi, so ugotovili, da je Jugoslavija napravila v tenisu velik korak naprej. Zmaga Jugoslavije je tem pomembnejša, ker je znano, da ima Avstrija močne tenis-igralce. Na (lepša je bila igra jugoslovanskih igralcev v doublu. Tempo je bil peklenski. Stari avstrijski prvak Kienzel sen. je izjavil, da bo Jugoslavija v kratkem eno najmočnejših tenis-moštev v Evropi. Avtomatični telefon v Beogradu Beograd, 19. avgusta 1. V Beogradu bo v kratkem instalirana avtomatska telefonska centrala. Otvorili jo bodo' 6 septembra. Za lažjo prehrano živine Beograd, 19. avgusta. AA. Ker so iz več krajev prispela poročila, da zaradi hude suše ni bilo dovolj sena, je minister za poljedelstvo poslal banskim upravam okrožnico, v kateri odreja, naj bi banske uprave preko sreskih poljedelskih referentov svetovale kmetovalcem, naj na površine s požetimi žitaricami posejejo repo za prehrano živine. O zadevnih odlokih in o doseženih uspehih morajo banske uprave poročati ministrstvu. Gospodarska pogajanja med Francijo in Madjarsko Budimpešta, 19. avgusta. A A. V ministrstvu zunanjih zadev so se pričela prejšnjo soboto pogajanja med zastopniki Francije in delegati Mndjarske o pospeševanju gospodarskih odno-šajih med Francijo in Madjarsko. Francoska teza zastopa željo, naj bi se olajšala prodaja madjar-sliih cerealij. Na čelu francoskih odposlancev je francoski poslanik v Budimpešti. Splošni obrisi sporazuma so že dognani, o tehničnih podrobnostih pa se bodo nadaljevala pogajanja v kopališču LOlafilred. Prepovedani listi Beograd, 19. avgusta. AA. S sklepom ministra notranjih zadev I št. 27.267 z dne 18. avgusta t. \. prepovedano uvažanje in širjenje v naši državi Časopisom: »Lachendes Leben«, »Der Leib«, »Asa«, »Soma«, »Die Ehe«, »Das Ehe-gliick«, ki izhajajo v nemščini v Berlinu in so last Roberta Laucka. Dunajski sadni trg Dunaj, 19. avgusta, d. Na tukajšnji sadni trg so pripeljali danes 12 vagonov jugoslovanskih eešpelj in 25 vagonov madjarskih jabolk, grozdja in drugega sadja. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 19. avgusta, d. Južne Alpe: NanuKa-Joča oblačnost in široko. Angleški učitelji občudujejo naše planine Izleti gostov v bohinjsko okolico in na Triglav — Počutijo se izborno ni iz ust dam ušla kaka tožba. Nekateri člani so se celo navdušili za plezanje preko severne stene, kjer sta se za požrtvovalni posel vodnika Dne 5, t. m. je prišlo v Ljubljano 35 angleških učiteljev, t. j. učnih oseb vseh vrst, od osnovne šole do univerze. Vodi jih Mr. Ed-wards, univerzitetni profesor nottinghamske univerze, prijatelj našega učenjaka Janka Lavrina, profesorja na isti univerzi. Dne 6. t. in. je skupina odšla v Bohinj, kjer se je nastanila v najboljšem in najgostoljubnejšem hotelu Sv. .lanez. Tam so gostje izpremenili malo obed-nico v nekako študijsko sobo. Po njej so razobesili razne statistike, zemljevide naše države in planin, geološke črteže itd. Le pesmi, ki so jih prinesli s seboj in jih skupno pojejo zvečer v prostih urah, jih spominjjo daljnje domovine. Družba se je po predmetih, ki jih posamezniki poučujejo, razdelila na geološko, geografsko, botaniško in dr. skupino. Vreme tein redkim gostom ni prijazno. To pa njihovega navdušenja za našo krasno Gorenjsko prav nič ne zmanjšuje. Anglež je tih in redkobeseden, a v vzkliki: »Jaz ljubim Vaše gore! Srečni ste, ko imate tako krasne planine!« itd. tudi iz njihovih ust niso redki, kadar stoje na vrhovih naših gora. — Da morejo lažje potovati po gorah, so Angležem na razpolago kot vodniki ga. Copetand, neumorna in velezaslužna glasilka lepote naše domovine, ter gospodje Kermauner, Kunaver, Osterc in Šinkovec. Dve večji skupini sta se pod vodstvom navedenih dvignili tudi na naš Triglav. Ena je šla preko doline sedmerih triglavskih jezer, druga pa se je povzpela po Tominškovi poti, ki dasi začetnikom, ni delala nikalcih težav. Bila je večini le v velik užitek iti strmč so uživali veličastni pogled na steno Triglava in na njegove mogočne sosede. Tudi sneženi vihar, ki je zajel družbo na ^deniku, ni motil razpoloženja, niti ponudila gg. Hudnik in dr. Brecelj. A nalivi so namen preprečili. Cuda našega prirodnega parka pri sedmerih triglavskih jezerih je gostom prel jubeznjivo razkazal gospod univerzitetni profesor dr. Jesenko. Poleg Triglava so Angleži posetili tudi lepo Črno prst, strmo Mojstrovko, zanimivo Uskovnico ter malone vse lepe doline naše Gorenjske. Tiho in mirno občudujejo ti gostje naše gore. Le malokaterikrat srečamo pri nas nato mirne družbe in dobro bi bilo, da bi se nekateri preglasni turisti naučili od teh tujcev, kako se da tudi tiho biti navdušen in poln občudovanja. Zasluga, da je bilo mogoče skrbno pripraviti udobno bivanje redkim gostom, gre v prvi vrsti kraljevski banski upravi, posebno gospodu banu, ljubljanski mestni občini. Slovenskemu Planinskemu društvu in neumorni gospe Cope-laud. SPD je dalo v svojih kočah Angležem vse mogoče ugodnosti. Posebno v hotelu Sv. Janez, ki je last SPD, se izvrstno počutijo, kajti vodstvo tega hotela je v odličnih rokah. Dne 20. t. m. odide večja skupina gostov na Notranjsko, kjer si bodo ogledali znamenitosti Cerkniškega jezera in njegove okolice. Za našo domovino bo imeli bivanje Angležev pri nas gotovo dobre posledice. Učitelji, ki imajo vsi univerzitetni študij, pa naj služijo na tej ali oni šoli, bodo podali znanstvena poročila geografskim in drugim društvom. Številna skioptična predavanja pa bodo Angležem v domovini pričala o čarih naše lepe Gorenjske in čudovite Notranjske. P. K. Tobačni kronski vpokojenci so prevedeni in dobe izplačano razliko za 4 leta Pred ugodno rešitvijo pokojnin Po odloku, ki ga je prejela uprava tobačne tovarne od uprave monopolov dne 18. avgusta t 1.. je sedaj prevedba kronskih pokojnin v dinarske dokončno rešena. Razlike se bodo izplačale vsem upokojencem in upokojenkam od leta 1927. dalje, torej za 4 leta nazaj. Izplačevanje teh razlik se prične v kratkem. Okrog 1- septembra bo prejelo prvih 50 upokojencev in upokojenk izplačano razliko. Ostalim se bo izplačevalo po etapah, vendar pa bodo v kratkem Sasu prišli vsi na vrsto. Za izplačilo razlik n! potreba delati kakih posebnih prošenj, kakor tudi ostalim starovpokojencem to nekateri pripovedujejo upokojencem in upokojenkam. Vsem upokojencem in upokojenkam sporočamo, da se tudi ostalo vprašanje ureditve pokojnin približuje rešitvi in da je po sedanjih ugledih pričakovati zadovoljive rešitve. Dolga, mukepolna in vztrajna borba tobačnih upokojencev ni ostala brez uspeha. Naša vlada je pa s tem pokazala, kako so ji pri srcu tudi naši najbednejši, ki so toliko trpeli zaradi prejšnjih strankarskih razmer. Za društvo tobačnih upokojencev iu upokojenk: Uršula Katauer. Pred otvoritvijo šole kraljeviča Andreja v Lescah Lesce, 17. avgusta. Nekaj posebno razveseljivega je, da se leto za letom gradijo po slovenski zemlji nove šolske stavbe, ki najbolj zgovorno pričajo o kulturnem stremljenju našega ljudstva. Vrsti prekrasnih prosvetnih hramov križem Dravske banovine se priključi v prvi polovici prihodnjega meseca novo učilišče — petrazrednica Nj. Vel. kraljeviča Andreja v Lescah; stavba, ki je v pravo diko in ponos njenim stvariteljem in celokupnemu prebivalstvu. Dolgo so bili Leščani zaskrbljeni, kako najuspešneje rešiti vprašanje šole, ki je kot nujna zadeva trkala na vrata meščanov. Stara šola je bila pretesna, pritlična stavba in postavljena vrhu tega na nesrečno razcestje cest proti Žirovnici in Begunjam, kjer se nikoli ni manjkalo prahu, in je bil tudi potrebni mir kaljen. No, z dobro voljo in vztrajnostjo je bil led prebit in na idealno lepem travniku se je prikazala v 1. 1930 nova šola, ki bo vse bolje služila svojemu vzvišenemu namenu. Nova 5-razrednica je arhitektonsko nekaj prav posrečenega in posebnega, ter je že s tega vidika zanimiva. Prostornost in obseg šole sla pa tolika, da je pra- vo čudo, kako je mogla leška deca v preteklih letih obiskovati pouk v starem učnem zavodu. S sedanje leščanske šole je na prirodnosvoje-vrstno iu bogato okolico izvrsten razgled. Karavanke, Julijske alpe z neštetimi holmi, griči, vzpetinami in pobočji so kakor nabrane in nanizane vse vprek okoli šolskega poslopja. Tihota, solnce, zrak, svetloba in umaknjenost od ceste so činitelji, ki dajejo šoli prav posebno ugodno izpričevalo. Stavba je v svoji notranjosti prav skrbno urejena. V prikletnih prostorih je velika dvorana, ki bo dobro služila razne prireditve. Zelo globok oder je namenjen gledališkim in diletantom. oskrbljeno je za elektriko in vodovod. Poleg učnih sob in stanovanjskih prostorov so določeni v stavbi prostori občinskemu uradu, na vidiku je vrhu tega gospodinjska šola in ako pokaže še obrtna šola. Dvonadstropni hram prosvete je reprezentativno zelo močan in je nedvomno, da so Le Sčani na svojo najlepšo stavbo v vasi lahko ponosni. Nič manj gospodje krajevnega šolskega odbora, ki so dovršili zares plemenito in nesebično delo. Prizadevanje gg. župana Ažmana, župnika Avseca in upravitelja Kneza žanjejo svoj najlepši uspeli, predpripravami za izročitev šole naši mladini in njenemu učiteljstvu. m SCHICMroV ' ' 1 iRADION : PE RE SAM ! Majdiča obdaruje mamico• Mamica ima rojstni dan. Mala Majdiča izprazni svoj hranilnik, ali kaj naj ji kupi, da jo iznenadi na ta dan. Ne premišlja dolgo, za prihranjeni denar kupi svoji mamici Schichtov Radion, ker ve da ji napravi s tem najveCje veselje. Mamica jemlje za pranje vedno samo Radion, ker SCHICHTOV RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA Po sedanjih dispozicijah bo šola prve dni meseca septembra blagoslovljena, okoli srede meseca pa se prične poučevanje v novih prostorih. Takoj se otvorita osnovna in gospodinjska šola, dočim občinski urad v novih lokalih že posluje. Stavbo je zgradilo gradbeno podjetje Toma Plemlja z Bleda. Bivša šola se bo morala šča-soma popolnoma umakniti, ker je predvideno na tem mestu razširjenje cestišča in pa zaradi lažjega prometa na ostrem ovinku tega kraja sploh. Gradnja carinarnice na Jesenicah Gradnja carinarnice lepo napreduje. Zaenkrat delavci šele prekopavajo zemljo in dovažajo materljal. Poslopje bodoče carinarnice bo stalo na takozvanih »Zalah« in bo popolnoma moderno. Ko dobe Jesenice carinarnico, bodo pridobile na razvoju veliko, kajti z gradnjo carinarnice je v zvezi tudi premestitev sodnije Iz Kranjske gore na Jesenice, kar se bo Izvršilo na ta način, da se bo občinska uprava naselila v poslopje carinarnice, sodnija bo pa zavzela poslopje sedanjega magistrata. Dijak Ivan Voljč iz Vrhnike utonil na Rabu Vrhnika, 18. avgusta. Pretekli teden je odšla manjša družba dijakov humanistične gimnazije na počitniško potovanje k morju. 2e med šolskim letom so se pripravljali in veselili lepih dni, ki so jih nameravali preživeti na našem Jadranu. Prosili so svojega profesorja dr. Ivan Grafenauerja, naj bi jih spremljal. Ker so bili res pridni in vzorni, je njihovi želji rad ustregel in tako so se odpravili v ponedeljek 10. avg. zjutraj proti Sušaku. Zvečer so se odpeljali na otok Rab, kjer so nameravali nekaj dni taboriti. Drugi dan so odšli k morju, da bi se kopali. Ker je bil g. profesor radi njih samih nujno zadržan, je pred odhodom v mesto Rab večkrat naročil, naj pri kopanju pazijo, da ne zaidejo predaleč v morje. Med seboj naj pazijo posebno na one, ki ne znajo dobro plavati. Vkljub največji pazljivosti in večkratnemu opozorilu g. profesorja se je pa dogodila nesreča. Sedmošolec Ivan Voljč je počasi brodil v vedno globokejšo vodo. Tovariši so ga svarili, a bil je neobičajno pogumen In je stopal dalje. Kar mu je zmanjkalo tal ln Izginil je pod vodo. V bližini se nahajajoči tovariši so takoj priskočili na pomoč in ga z vso požrtvovalnostjo skušali rešiti. Kmalu se jim je posrečilo, da so ga spravili na površje. Ker ni kazal znakov življenja, so ga na bregu skušali z umetnim dihanjem spraviti k zavesti. Ves dolgotrajni njihov trud je bil zaman. Obupani tovariši so obvestili o grozni nesreči g. profesorja, katerega je novica hudo zadela. Oskrbel je vse potrebno za ogled, prevoz In pokop nesrečnega njegovega najboljšega dijaka. Pokopali so ga na pokopališču v mestu Rabu. Sedmošolec Ivan Voljč je bil rojen 1. 1913. v Cankarjevem kraljestvu v Betajnovi pri Vrhniki. 2e v osnovni šoli je bil nadarjeni Ivan v vseh razredih med prvimi učenci njegovega razreda. Leta 1925. je odšel na humanistično gimnazijo in je letos dovršil 6. razred z naj- boljšim uspehom. Njegovo prerano smrt objokuje njegova žalostna mati z vso rodbino, kateri Je bil nadarjeni dijak vsa nada. S težko prizadeto rodbino pa sočustvujejo vsi Ivanovi sošolci ln profesorji in vsa vrhniška dolina. Proščenje v Petrovčah pri Žalcu Legenda o razočaranem iu zaljubljenem baronu V soboto na Veliki Šmaren je bilo proščenja v Petrovčah pri Žalcu. To je priljubljena božja pot Spodnje Savinjske doline. Na dan proščenja je bilo pri 10. inaši zbranih okoli 2000 romarjev in domačih vernikov. Cerkev je bila polna, kakor tudi ves razmeroma yelik prostor pred cerkvijo. Stojnic smo našteli 20. S to cerkvico je vezana mična legenda, da 89 je baron Miglio zaobljubil Mariji, ker mu ja postala njegova nevesta nezvesta in je zato n» taknil Mariji prstan na roko. Pozneje se je zaljubil v lepo kmetsko dekle in jo holel poročiti. Dekle je pristalo na to pod pogojem, da Marija vrne baronu prstan. Ko je hotel baron Mariji vzeti prstan nazaj, je Marija upognila prst in zato ima Marijin kip še danes dragocen prstan na ukrivljenem prstu. Legenda pravi dalje, da se je baron tega čudeža tako prestrašil, da ja zbolel in umrl ter tako ostal Mariji zvest. Ta legenda je v skrajšani obliki vklesana na nagrobnem spomeniku rodbine Miglio v petrov> ški cerkvi. Nevaren navidezno mrtev gad Jezersko nad Kranjem, 18. avgusta. Letošnje »kačje< le! o tudi na Jezerskem ni ostalo brez nesreče. Dne 18. t. m- se je pripel* nadvse zanimiv dogodek s strupeno kačo. Žen banovinskega cestarja gospoda Kaštruna je na birala na Jezerskem vrhu brusnice. Med ti a bi ranjem je naletela na gada, ki je bil že ve« razmesarjen Ln navidez mrtev. Ko je žena stegnila roko, da utrga brusnice — ne meneč se ka5o, se je gad nenadoma vspel in dvakrat zaporedoma besno usekal ženo v dlan. Sreča je bila, da se je ta nesreča pripetila blizu Kaštrunovega doma, kjer je nesreča; Kaštrunova dobila prvo pomoč, nato pa so ji z avtom odpeljali v Preddvor k zdravniku. Sirota je imela v kratkem času vso roko oteklo. Ta dogodek naj bo opomin vsakomur, posebno pa staršem, ki puščaijo otroke bose v gozd Tudi navidez mrtvi kači se je treba previdni približati, saj je vendar znano, kako trdno življenje imajo gadje. Pri pomanjkanju teka, kislem vzpehavanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem za-teganju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišeu, srbečici, osvobodi naravna »Fran* Jo-šefova« voda telo vseh nabranih sirupov gnilobe. Že slari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefovac voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesa. »Franz Josefova« voda so dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 471 Claude Anet: žheijancL 21 Roman ruske deklice. Na žalost pa je treba povedati, da je neki dogodek, pri katerem je bilo njeno ime v ospredju, povzročil še veliko večje pohujšanje. — Bilo je nekega večera okrog enajstih, ko sta se dva znana lahko-živca po obilni večerji in še obilnejši pijači v ženski družbi napotila k predmestni hiši, ki je bila last hotelskega vratarja Leva Davldoviča. Ta hiša jima je bila dobro znana, ker sta se že poprej večkrat zatekla vanjo, kakor vsi, ki so hoteli skriti svojo srečo z ženskami... Nista vedela, da je malo hišo imel že od spomladi v najemu inženir Mihael Ivanovič Bogdanov. Pripeljali so se z vozom in pozvonili; nič odgovora. Ta molk ju je tako razdražil, da sta začela tolči Po vratih. Končno so se ta odprla in pred njimi je stala stara služabnica, ki jima je povedala, da je hišo najel Bogdanov. Rekla jima je, naj odideta ln naj ne razgrajata. Toda ni jima znala razločno povedati, onadva pa je nista niti poslušala, ker sta hotela notri ln tam dalje popivati. Starka je začela vpiti, toda potisnila sta jo vstran in vkljub ugovarjanju žensk, ki sta ju zaman skušali pridržati, sta moža stekla po stopnicah navzgor. V prednji sobi Jlrna je stopil naproti Bogdanov s palico v roki in jima velel, naj se odstranita; toda onadva sta ga napadla, da je komaj ušel v sosedno sobo, odkoder je telefoniral policiji. Medtem so se odprla neka druga vrata v prednjo sobo in neka mlada ženska z zagrnjenim obličjem je stekla po stopnicah na ulico. Zenski pred hišo pa sta izjavili, da je bila to Arijana Nikolajevna, ki je bila znana vsemu mestu. Spoznali sta jo po lepi, elegantni postavi. Naslednjega dne je vedelo to vse mesto. Pri-dejali so še stotero podrobnosti. Mlado dekle so baje presenetili v postelji Bogdanova. Zbežala da je v sami srajci; ena izmed onih dveh žensk da ji je posodila\ svoj plašč. Drugi so pripovedovali, da je omedlela in so redarji poklicali zdravniško pomoč... Pohujšanje je bilo velikansko. Arijana Nikolajevna pa je hodila na izprehod kakor vedno, zahajala v Aleksandrov park, večerjala v družbi svojih prijateljev, kakor da se je vse te govorice ne tičejo. Vendar pa je šla čez teden dni na deželo ter prebila štirinajst dni na tetinem posestvu. Pozabil pa sem povedati, da je Arijana po tem zadnjem sramotnem dogodku poklicala k sebi onega, ki se je štel za njenega zaročenca. Dolgo se je z njim razgovarjala in mu povedala, da namerava v kratkem odpotovati na vseučilišče. Tudi Nikolaj je kajpak slišal o govoricah, ki so krožile o Arijani, toda ni treba posebej povdarjati, da ni verjel niti besedice o vsem tem. Vsakogar, ki je v njegovi navzočnosti pripovedoval te reči, je tako srepo pogledal, da je oni takoj utihnil in začel govoriti o drugih stvareh. Arijanina vest ga ni preseneetila, kakor da je to vnaprej vedel. Nič ni bil obupan in potrt, ampak ji rekel z docela mirnim glasom, da razume njen sklep, da ima pač pravico študirati še eno ali dve leti, da pa se je on ne more odreči in bo nanjo čakal, da postaneta mož in žena, ker drugače ne more biti. »Zakaj tako je nebo odločilo!« je rekel dobesedno. Po tem pogovoru je dlje časa ostal na svojem posestvu in niso ga videli v mestu. V začetku septembra je bila Arijana pripravljena na pot. Na dan odhoda se je na kolodvoru odigral dogodek, ki je vzbudil veliko pozornost. Arijana je bila na peronu v družbi Varvare Petrovne, Vladimirja Ivanoviča, Olge Dimitrijevne in nekaterih svojih mladih prijateljev, od katerih se je poslavljala. Ko je objela teto v vratih železniškega voza, se je preril skozi skupino močan hrust. Bil je Nikolaj Ivanov. Potisnil je Arijano v oddelek, kjer je Olga že sedela. Bil je veliko blede j ši kakor sicer in silno razburjen. Vzklonil se je nad Arijano, jo nekaj časa srepo gledal, nato jo pa sunil s pestjo, da je padla na sedež. Nikolaj se je stresel, padel na kolena in mrzlično poljubil rob njenega krila. Nato je vstal, klobuk, ki mu je bil padel z glave, je pustil na mestu, in planil ven v noč. Zvonec je tretjič zazvonil, stroj je zažvižgal In vlak je zdrčal s kolodvora mimo presenečenih prič tega prizora. Jz Dmvsfee bancvine »Nasamarjena« Ljubljana »Štaparji« in vinska kriza. Prejšnja dva tedna, torej v prvi polovici me-»eca avgusta 1. 1931, je bila bela Ljubljana vsa •rečna, ali recimo odkrito: Ljubljana je bila ta dva tedna najsrečnejše mesto na svetu! To pa ne zaradi nebotičnika in tudi ne zaradi tromostja in tudi ne zaradi »Sahare« pod Tivolijem (kjer ni samo dosti solnca, vročine in peska, temveč tudi precej kamel, da je slika popolna), ampak zaradi najljubše ljubljanske lastnosti, ki se ji pravi: skrivnostno prenašanje »senzacij«. V prvi polovici meseca avgusta 1. 1931 je vsak pravi Ljubljančan nekaj vedel; bilo je prav tako kakor pred vojsko. Kdor ima dovolj časa In dovolj denarja, kakor ga imam jaz, ki hodim vsak večer od gostilne do gostilne čakat, če se me bo kdo usmilil in me povabil, naj prisedem k njegovemu litru, ta Je lahko videl in poslušal v vsakem takem ljubljanskem uradu za reševanje vinske skupine ljudi, ki so skrivnostno Šepetali nekaj drug drugemu na uho, prikimavali ali odkimavali, se smejali ali pa grdo gledali, da so naočniki ljudem menda od samega strahu padali na tla. Posebno živahno je bilo življenje v petek zvečer. Takrat sem imel srečo, da so me res povabili neki ljudje k svoji mizi in so tudi meni nekaj zašepetali na ušesa. To se pravi, ne nekaj, ampak precej. In ko so se našepetali, »mo pa začeli vsi skupaj delati, tako da v petek zvečer res ni bilo nobenega »štaparja« v Ljubljani. >6taparji< pravijo namreč slovenski delavci v Ameriki tistim, ki so brez dela. »Stop« se pra- vi baje po angleško »stoj«!. Mi pa nismo stali in čakali na kakšno delo za voglom, ampak smo trdo delali do pozne ure. Najprej smo prestavili In premaknili celo državo: Ljubljano smo dejali v Beograd, Beograd v Skoplje, Skoplje v Novi Sad, Ig pa na Studenec in Studenec na Ig. Samo Maribor smo pustili tam, kjer je, ker smo ■e zbali zamere. Ko smo to delo srečno končali, smo pa začeli tagati ln tesati ministrske klopi, da nam je »egalo žaganja že do goltf, pa Se nismo nehali — mi smo žagali kar naprej. In tako smo nažagali do polnoči velikansko skladovnico čisto novih županskih ln drugih »to-lov. Za nameček pa smo poruvali le vse tiste plotove, ki so bili (ali pa so še) komu na potu, da ne more preskočiti s ceste »Dve - ena« na cesto »Ena . tri«. Vse to velikansko delo smo z veliko vnemo opravljali skoro vso noč od zadnjega petka na «oboto, tako da »mo bili lele precej zgodaj zjutraj deležni silnih domačih ploh in neviht. Po v soboto dopoldne — kaj je bilo? Nič... Pač pa je bilo videti po Ljubljani neverjetno mnogo dolgih notov in poparjenih obrazov, ki Jim v njihovi žalo»tni razočaranosti tudi ni kazalo drugega, kakor da »o ili reševat vinsko krizo . . . LJUBLJANSKI VELESEJEM ..Ljubljana v jeseni" »Kraljev teden" 29. Ulil.—9. IX. 1931 Posebne razbtave: Tujski promet, razstava slovenskih mest II Kmetijstvo (mlekarstvo In »irarstvo, jajca, čebelarstvo, vinarstvo, zelenjadarstvo, perutnina, kunci, kmetijski »troji) II Higijena II Novodobno gospodinj-»tvo II Pohištvo — stanovanjska in hotelska oprema. Industrijski in obrtni oddelek '•C Za časa velesejma velike slavnosti »KRALJEV TEDEN«. (Operne in dramske pred-Blave na prostem, glasbeni festival itd.) Legitimacije po Din 30— prodajajo denarni zavodi, želez, postaje, trgovske organizacije, biljelarne »Putnika«. velesejmski urad 60% popust na železnicah II Razstavišče obsega 40.000 km’, 10 razstavnih zgradb. Stanovanja preskrbljena Jesenice Cene mesa. Jeseniški mesarji so znižali oene mesa na 10, 12 in 14 Din kg. Ta korak je Bila umesten In ga Je vsekakor pozdravljati, posebno če pripomnimo, da so Jesenice industrijsko mesto, kjer tvori večino tovarniško delavstvo. Prst »i je odsekal. V petek zvečer si Je v tovarni KID odsekal pri službenem opravilu delavec Bincaj Vladimir prst na levi roki. Tovarniški zdravnik g. dr. V. Schwab se je vrnil z enomesečnega dopusta in zopet redno ordinira. »Jugoslovana« dobite na Jesenicah v postajni trafiki g. Nikolavčiča Antona, v trafiki gdč. Mici Mesarjeve in na Savi v trafiki gdč. Ane Klinarjeve. Vreme je v zadnjem času pri nas zelo nestalno; dežuje skoro vsak dan, nalivi so pogosti. Dobrodelna prireditev, ki jo je nameravala prirediti jeseniška podružnica »Soča«, se je radi nepredvidenih ovir preložila na nedoločen čas. Gorenjski zimsko-sportnl podsavez s sedežem na Jesenicah namerava prirediti 6. septembra veliko vrtno športno veselico pod Možakljo v Kurji vasi na novo urejenem športnem Igrišču. Praši vsa okoliška društva, da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev. d Sestanek prvih maturantov kranjske gimnazije iz leta 1901., ki je bil določen za nedeljo 23. avgusta 1931., se radi nepredvidenih ovir preloži na poznejši čas. Tovariši bodo pravočasno obveščeni, kdaj in kje se bo ta sestanek vršil. d Sokolsko društvo Žirovnica - Breznica. Našo prireditev je zadnjo nedeljo skrjno neugodno vreme onemogočilo. Vsa prireditev se vrši zato v nedeljo 23. t. m. na Istem prostoru in obsegu. Ce bo dež, bo prireditev v vseli prostorih br. Osvalda nasproti veseličnega prostora. Ker rabi mlado, a razvijajoče »e društvo mnogo podpore, opozarjamo na to prireditev vsa bratska društva v okolici in vse občinstvo, ki simpatizira z nami! V nedeljo torej vsak, kdor le more, na prireditev! Veselica se vrši ob vsakem vremenu. d Trgovska in industrijska podjetja ter denarni zavodi, ki nameravajo sprejeti nove pisarniške moči, naj se blagovolijo obrniti na podpisano ravnateljstvo, ki bo rade volje priporočilo primerne in sposobne absolvente in absol-ventinje. — Ravnateljstvo dvorazredne trgovske šole v Ljubljani. d Delavska Zbornica in podpiranje nezaposlenih. Glede na težkoče pri ocenjevanju poedinih prošenj za nezaposlene bo izplačevala Delavska zbornica odslej za nezaposlene podpore načeloma le preko uradov, ki poznajo bolje razmere prosilcev, to je preko Javne borze dela, bratovskih skladnicah in večjih občin. Vsa sredstva, ki Jih je namenila zbornica za podpiranje ne-zposlenih, »e bodo preodkazovala v bodoče tem uradom. Prošnje, ki bi prihajale v bodoče na Delavsko zbornico, »e ne bodo reševale pri zbornici, temveč odstopile organom, med katere bo razdelila zbornica svoja sredstva za podpiranje nezaposlenih. d Geometrski odsek na Tehniški srednji šoli v Ljubljani je ukinjen. Število za novi premer potrebnih geometrov bo g prihodnjim šolskim letom kompletno in bo v Ljubljani ostal samo Se drugi letnik, da dovršijo odsek dijaki, ki »o bili lani v prvem letniku. d Na državni II. deški meščanski Soli v Ljubljani »e prično popravni in drugi izpiti v sredo 2<5. avgust* t. 1. Vpisovanje bo v torek 1. in sredo 2. septembra, obakrat od 9. do 12. ure. — Natančnejša razporedba je razvidna na razglasni deski v šolski veži. — Ravnateljstvo. d Gremijalna trgovska šola v Ljubljani. Popravni izipiti »e začno na gremijalni trgovski Soli v Ljubljani v pondeljek, dne 81. avgusta t 1. ob 14. uri. Vpisovanje v II. in III. letnik »e vrši v torek, dne 1. septembra t. 1. od 8. do 12. ure dopoldne v prostorih gremija trgovcev. Vajenci (ke) »e morajo vpisati le na podlagi predloženega šolskega spričevala preteklega Šolskega leta. Vpisovanje v I. letnik bo dne 1. »eptembra od 14. do 17. ure in dne 2. septembra od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Even-tuelni sprejemni izpiti se vrše dne 3. septembra ob 14. uri na šoli. Za sprejem v greinijalno šo- lo »o predpisani trije razredi srednje ali meščanske šole, v »lučaju prostora pa bodo sprejeti tudi priglašenci, ki so dovršili dva razreda omenjenih Sol. Vsak priglašenec pa mora bili redovan iz nemščine. Predložiti je treba zadnje Šolsko »pričevalo. Pri vpisu v I. letnik plača vsakdo 500 Din šolnine in 100 Din sprejemni-ne, v višji razred pa le šolnino v znesku 500 dinarjev. Brez plačila predpisanih taks ne more biti nihče vpisan in sprejet. Začetek šolskega leta in podrobnosti bodo razvidne na šolski de-»ki v »Trgovskem domu« in iz oglasov v ča-»opisju. ■ Naročnikom na glasbeni list »Zbori«, ki še dosedaj niso poravnali naročnine za leto 1931, je uprava 8 3. zvezkom pošiljanje lista ustavila. Naj vendar izpolnijo svojo obvezo, da bodo list v redu prejemali naprej. Z nerednostjo napravljajo le upravi nepotrebno delo, listu pa škodo na poštnih stroških. Za poravnavo naročnine je bila priložena položnica zadnjemu zvezku lanskega letnika. Če so jo izgubili, lahko nakažejo 50 Din potom vsakega poštnega urada na po-štnohranilnični račun št. 12.134. d Dijaški dom Kočevje vabi starjše na čim prejšnjo prijavo, da oslgurajo svojim sinovom mesta v zavodu, dokler je še kaj razpoložljivih. d Pater Blanko Kavčič umrl v Ameriki. Na Dolenjskem bo z veliko bolestjo odjeknila vest, da je umrl v Ameriki paler Blanko Kavčič, ki je dolga leta služboval na ljudski šoli v Novem mestu in vzgojil več generacij. Vse te se ga spominjajo z veliko ljubeznijo, ker je bil pater Blanko vzor učitelja-pedagoga. Pater Blanko je umrl v bolnišnici v Lemontu za vodenico. Pokojnik je bil rojen 1. 1874. Služboval je največ kot učitelj v Novem mestu. Kaplanoval je na Vrhniki, Pazinu, na Sv. Gori pri Gorici, pri Sv. Trojici in v Novi Štifti. Iz Nove Štifte je odšel 1. 1921 v Ameriko, kjer je bil nekaj časa upravnik in »otrudnik tiskarne »Edinost« in upravnik lista »Ave Maria«. Zadnja leta je bival v Leinontu, kjer je imel v duhovni oskrbi tamošnje šolske »estre. Pokopan je bil p. Blanko 2. avgusta na frančiškanskem pokopališču v Lemontu. Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira ln lika tovarna Jos. Reich. 398—3 d Mlekarska in sirurska razstava na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 29. avgusta do 9. septembra t. 1. bo obsegala prodajo najrazno-vrstnejših mlečnih izdelkov, sira in masla, pa tudi propagando za večjo uporabo mleka v naših krajih. Ne le z zdravstvenih ozirov, temveč tudi s »plošno gospodarskega stališča »e hoče propagirati večjo uporabo mlečnih izdelkov in pokazati sinotreno produkcijo zadružnim potom. Prodajal se bo sir na debelo in drobno, isto-tako tudi kislo mleko, jogurt, kefir itd. Razstavo bo organiziralo Centralno mlekarsko društvo v Ljubljani. ■ Prosvetno društvo »Tabor«. Danes ob 20. članska proslava 10-letnice vladanja kralja Aleksandra v društvenem lokalu. Udeležba za članstvo obvezna. — Odbor. d Radio Ljubljana bo prenašala potek šahovskega turnirja dnevno ob 8. uri zvečer v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. Poročilo bo oddajal iz Bleda jugoslovanski prvak in velemojster dr. Milan Vidmar. V nedeljo in ponedeljek pa bo oddaja četrt ure preje radi Inozemskih prenosov. Začetek turnirja bo v soboto 22. avgusta z uvodnim predavanjem dr. Milana Vidmarja. d Tatvine na deželi. 28-letni Andrej Dadič je ukradel v Hrastniku Josipu Zuru več kosov obleke, zlat ženski prstan in delavsko knjižico, glasečo se na ime Žura. — 74-letni Simon Lene, urar po poklicu, je ukradel gostilničarju Martinu Dobovišku v Loki iz stenske ure godbo na kluč v vrednosti 150 Din. Lene nosi a seboj nahrbtnik, ki ga uporablja za orodje za popravljanje Singerjevih strojev. — 27-letni delavec Štefan Kristan je ukradel mesarju Ivanu Galetu na Grosupljem kolo in se z njim odpeljal proti Ljubljani. Kolo je znamke »Gorski«, vredno okoli 700 Din. — 23-letni delavec Ignac G. je osumljen tatvine obleke na škodo Jakoba Kovačiča tz Goričice v vrednosti 800 Din. Tudi je osumljen, da je ukradel ponoči iz spalnice gostilničarja Avguština Pleškota na Brezovici 2644 Din. — Za vsemi navedenimi tatovi je izdana tiralica. d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 764, termometer 14 8, relativna vlaga 32°/o, tiho, megla, v Mariboru je kazal barometer 760-6, termometer 158, relativna vlaga 88"/o, tiho, oblačnost 5. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura Je bila v Ljubljani 276 (12-9, Mariboru 208 (146), Mo-»taru 845 (173), Zagrebu 25-3 (152), Beogradu 284 (162), Sarajevu 298 (121), Skoplju 35 6 (14 3), Kumboru 839 (195), Splitu 33 2 (193), Rabu 82-5 (18-6), Visu 818 (18-4). V oklepajih navedena je najnižja temperatura. Hjubljezna Četrtek, 20. avgusta 1931: Štefan. Pravoslavni, 7. avgusta: Dometije. Nočno službo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesti in Bohinc na Rimski cesti. * ■ Izredni občni zbor Zveze obrtnih zadrug »e bo vršil v nedeljo 23. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici. Dnevni red obsega nagovor načelnika, volitev novega načelstva in slučajnosti. ■ Mestno načelstvo »porova, da bode križišče Prisojne, Bohoričeve, Jegličeve in Šinartinske ceste radi tlakovanja popolnoma zaprlo za ves vozovni promet od 21. do 29. t. ni. ■ Sokolsko društvo Ljubljana II. priredi v nedeljo 23. t. m. društveni pešizlet na Rašico, obvezen za vse oddelke. Odhod v nedeljo zjutraj ob pol 8. • kamniškim vlakom do Trzina. Povratek zvečer peš. Na izlet ee vabi predvsem starejše članstvo. Zdravo! ■ Promet na najbolj prometnem kraju za pol ure ustavljen! Včeraj okoli 16 30 »e je prevrnil na Dunajski cesti med Verovškovo in Zaltovo trgovino neki težko obložen voz s premogom. Voznik in fantek, ki sta sedela spredaj na vozu, sta padla z voza, a se na srečo nista po- škodovala. Voznik je takoj odhitel po drug voz, preden pa se je vrnil in je bil premog preložen, je potekla poldruga ura. Ves ta čas je bil promet močno oviran in so ljudje, ki so se vo- zili s tramvajem, morali prestopali. To vse zato, ker podjetnik, čigar last je bil voz, ni pomislil, da se s trhlim kolesom ne pride daleč. ■ Obleke najnovejšega kroja pri »Oentlemcn« Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498 ■ MOTOB kava dnevno svežal Kličite telefon 2577' 1470 Celje * Tabor treme mladine in treznih delavcev na Kumu. Za trezmostne dneve na Kumu vlada med vse m i sloji, zlasti pa med delavci in dijaki veliko zanimanje. Srednješolci in akademiki bodo zborovali v petek 21. ter v soboto 22. t. m. ter dotočili program m bodoče šolsko leto. Okrasili bodo Kum z zastavami in napisi te.r zažgali velik kres, ki bo viden po vsem Posavju, Zasavju in Dolenjskem. V nedeljo 23. t. m. bo ob 6. maša in hrvaška pridiga. Potem bo veliko zborovanje o treznoslni akciji v Dravski banovini. Govorili bodo g. svetnik Kalan in g. Leopold Puhar iz Ljubljane, g. prof. Canjkar iz Maribora, g. prof. Pavlic iz Celija, g. vikar Zalar i« Htraalnika, g. dr. Nick, g. dr. Mikič ter g. dr. Obe reki iz Zagreba. Zagrebčani pridejo z godbo v narodnih nošah v nedeljo ob treh zjutraj v Trbovlje in gredo med garanjem godbe na Kum. Celjani in Ljubljančani pridejo ob 6. v Trbovlje. Posavje in vsa Dolenjska govorita: »Mi vsi imamo pogum in gremo 28. avgusta na Kum«. Ce bo vreme lepo, bo to ena izmed naj-eanimiveijših prireditev letošnjega leta. Zato pozivamo vse idealne dijake in planince, delavce in gospodarje, železničarje in rudarje, naj pridejo 23. avgusta na Kum. Polovična vožnja je dovoljena. * Smrtna kosa. 19. t. m. je v javni bolnici umrl g. Končan Franc, poslovodja Prve jugoslovanske lesne industrije, stanujoč na Cesti na glad šil. 27. Dosegel je starost 50 let. Žalujoči rodbini naše sožalje * Otvoritev Mostnega kina. Po dvomesečnem prestanku bo Mesini kino nocoj zopet začel z rednimi predstavami. Na sporedu je zvočna opereta »Veličanstvo ljubezni« z Katico Nagy 1er Franzom Ledererjem. Začetek predstave točno ob 20-30. Vstopnine so znižane. Projekcijsko in zvočno aparaturo so tako izpopolnili' da se -ielj-ski kino odslej lahko kosa z vsemi ’ najboljšimi kino-glediščj v državi. * Točenje nezatrošarinjenega vina. V celjski okolici se je dogodilo, da je neki vinogradnik točil precej dobro vino po 3-50 Din liter na drobno. Lahko razumljivo je, da je imel pri tej nizki ceni velik uspeh in da v nekaj urah prodni skora 14 hi vina. V tej težki gospodarski krizi pač ni zameriti vinogradniku, Če si skuša pomagati na ta način. Toda nekaj drugega je, čemur moramo ugovarjati. Kakor smo izvedeli, ni bilo na to vino plačana nobena trošarina, niti državna niti banovinska, niti občinska. Govori se sicer, da bodo morali vsi, ki so kupil; vino, plačati sedaj naknadno trošarino. Le malo ve nj etn o je. da bi se mogli ugotoviti vsi kupci. Jasno je, da se s takim prodajanjem nezatrošarinjenega vna dela gostilničarjem, ki redno plačujejo vse davke in doklade, huda konkurenca, ki pomeni težko oškodovanje gostilničarskemu stanu. Ne nasprotujemo pošteni konkurenci in tudi priznavamo vsakemu vinogradniku pravico, da prodaja svoja vina tudi na drobno, zahtevamo le, da plača tako vse davščine kot gostilničar. — Eden za vse prizadete goslilnčarje. * Nezgoda motornega kolesarja. V torek po- Soldine se je peljal 20-lelni posestnikov sin .Tanje Stanko z motornim kolesom domov v Polule. Na nevarnem ovinku pri takozvanem Devinom skoku je izgubil oblast nad kolesom In treščil v sleno. Nevarno se je poškodoval na glavi in na desnem kolenu. Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali v javno bolnico. * Požar v vojašnici. Včeraj dopoldne so se v dimniku kralija Aleksandra vojašnice na Mariborski časti vnele saje. Gasilci iz mesta ter iz Gaberja so bili takoj na mestu ter v kratkem času pogasili ogenj. * Ponesrečenca na Savinjski železnici so spoznali. Predvčerajšnjem smo poročffli, da so na Savinjski progi našli hudo razmesarjenega Človeka, katerega identičnost ni bilo mogoče ugotoviti, ker ni imel pri sebi nobenih listin in je ves čas ležal v globoki nezavesti. Le tu in tam zašcpnil ime Anton. Sedaj se je na podlagi sopisniih poročil zglasila v celjski javni bolnici njegova mati in v ponesrečencu spoznala 28-letnega Aniona Betota iz Gorice pri Šoštanju. Kako se je Bertot ponesrečil, še ni ugotovljeno, brez vsake podlage pa so govorice, da so ga neki napadalci večkrat prebodli z nožem in šele nato položili na tračnice. Berlotovo elan je je brezu pno. ‘Miavibov m Občinski svet in vzpenjača na Pohorje. Na zadnji seji občinskega sveta je bila splošno ugotovljeno, da more rešiti Maribor propadanja samo tujski promet. Ko pa je bilo treba določiti 500.000 Din za gradnjo vzpenjače na Pohorje, so bili nekateri gospodje zelo v skrbeh, če bo to podjetje aktivno, in so naposled celo odgodili končno sklepanje na prihodnjo sejo. Sedaj pa nastane vprašanje, kako naj Maribor privabi v svojo sredino tujce, ko nima razen Pohorja prav ničesar, niti Jezera, niti zdravilnih vrelcev ali česa drugega, kopališče na Mariborskem otoku pa bi postalo letovišče lahko samo tedaj, če bi se zgradil velik, moderen hotel. Ostane tedaj samo to, da uredimo naše Pohorje v prvovrstno višinsko letovišče, kar pa brez vzpenjače, ki bo izvrstna in prav posebna atrakcija, nikdar ne bo mogoče, če sedaj pade v vodo načrt gradnje vzpenjače, se najbrže »ploh nikdar več ne bo gradila, in če pade zaradi ozkogrudnosti občinskega sveta, bo le-ta nosil težko odgovornost. Zato smo trdno prepričani, da bodo gospodje obč. svetniki vendar pokazali dovolj razumevanja za akcijo, s katero »topi in pade bodočnost tujskega prometa v Mariboru. m Vi ':odušen dar. Starosta mariborske Sokolske župe odvetnik dr. Gorišek iz Sv. Lenarta v Slov. Goricah je daroval ob priliki 10-letnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra 1000 Din za razširitev počitniškega doma kraljice Marije v Šmartnem na Pohorju. Odbor mu izreka najtoplejšo zahvalo. Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor. H82 m Kje bi se preskrbel s špiritom in kisom za vlaganje? Samo pri tvrdki Jakob Perhavec, Gosposka ulica 9. 1492 m Izdelovanje vsakovrstnih košar, sit žičnih mrež ter ostale suhe robe: J. Antlnga. Maribor. Trg svobode 1. 1554 111 Iv. Heričgo, ml. Maribor, Koroška cesta 15. Izdeluje glinaste peči, štedilnike ter sprejema vsa v stroko spadajoča' dela in popravila po najnižji ceni. 1810 m Ustanovitev nove strelske organizacije. V nedeljo bodo pri sv. Rupertu v Slov. Goricah ustanovili novo strelsko družino. m Telovadni nastop Sokola v Hočah. Sokolsko društvo v Hočah pri Mariboru bo priredilo v nedeljo ob 15. uri v svojem domu javni telovadni nastop. Po nastopu bo veselica. m Politični preganjanci! Danes, v četrtek ob 20. url bo v Narodnem domu sestanek političnih preganjancev izza časa svetovne vojne. Vabljeni ste vsi, ki ste tedaj trpeli zaradi svojega narodnega prepričanja. m Preureditev plinarne. Ravnateljstvo mestne plinarne je izdelalo načrt za popolno preureditev in modernizacijo podjetja. Celokupni stroški za ta dela so preračun jeni na 1,800.000 Din. S to preureditvijo bi se plinarna aktivizirala, ker je v sedanjem stanju vedno pasivna. O načrtih in izvedbi bo definitivno »klepal ge občinski svet. Klobuke, perilo, kravate nudi Ugodno JAKOB LAH. Maribor. 1184 m Nezgode kolesarjev. S kolesa sta padla v torek mizarski vajenec Stefan Meglič ln železničarjeva hči Stanislava Stokova iz Košakov. Prvi sl Je zlomil levo roko, druga pa šl Je »trla desno ključnico. Oba se zdravita v bolnici. ura / V-' Zgoraj: Nova »Narodna Sola kralja Aleksandra I« v Slatini Radencih. — Ljudstvo pred šolo med otvoritvijo. Na desni: Šolska deklica pozdravlja zastopnika banske uprave, člana ban. sveta dr. Poljanca, — Od leve na desno spredaj dr. Poljanec, sreski nadzornik g. Korbaš, župan k. Jakob Zemljič in škof dr. Tomažič. Prva žrtev novega ljubljanskega tramvaja Povozil je na Gosposvetski cesti okoli 90 let staro ženico Iz šaleške doline Rudarsko zborovanje. Prošlo nedeljo 16. t. m. se je vršil v prostorih Rudarskega doma shod II rudarske skupine. Dnevni red shoda je bil vprašanje rudarske krize, omejitev praznovanja fiihtov in razmotrivanje, kako bi se vsemu temu odpomoglo in rešilo to krvavo vprašanje. — Poročal je g. štruc iz Trbovelj, načelnik II. rudarske skupine, ki je v svojem govoru opisal položaj slovenske rudarske industrije, položaj delavstva ter dal primerne migljaje, kako bi se vse to utegnilo rešiti v prospeh delodajalcev in delojemalcev. Govorniku so v obilnem fitevilu zbrani rudarji živo sledili in ga odobravali in končno je bila sprejeta resolucija, ki se vpošlje na merodajni forum. Nedeljski shod je bil majhna, toda živa priča, da je skrajni čas pristopiti k resnemu koraku za zboljšanje teh večnih in ubijajočih gospodarskih kriz, pod katerih bremenom ječijo vsi krogi in sloji naroda. In pa — ali je velenjski rudar res tako malo strokovno nesaveefen in nedostopen, da ne zmore niti ene strokovne organizacije? Da, da — naj se vzame za zgled pot trboveljskih rudarjev, ki so ravno te dni zastavili trde temelje Narodni Strokovni zvezi, ki bo in mora započeti hoditi po rešilnih stezah. Um se je omračil posestnikovem sinu g. Jakobu Steblovniku (vulgo Oblišer) doma iz Za-brda pri Velenju. Reveža so odvedli v umobolnico. Planinska koča na Smrekovcu. Stavba planinske koče na Smrekovcu lepo napreduje, če bo vreme dopuščalo, se bo v dobrem tednu polagalo na stavbo ostrešje, ter se nato pod ■treho nadaljevalo z notranjimi deli. S svojo emotreno razdelitvijo prostorov in prekrasno lego in daljnim razgledom napravi koča že sedaj nadvse ugoden vtis. Šoštanjčani že težko pričakujemo njeno dovršitev. Rimske toplice Gostje v tukajšnjem zdravilišču se stalno pritožujejo, da zdraviliška uprava nima v restavraciji in kavarni naročenega nobenega slovenskega časopisa. Med tem ko najdeš tam vse vrste hrvatskih, srbskih, nemških in madjarskih časopisov, pa zahtevaš zastonj »Jugoslovana« In druge liste. Menda se ne misli slovenske goste zapostavljati? Uprava in osobje, ki je sicer ■elo postrežljivo, v tem pogledu postreže premalo slovenskim gostom. Vrhnika Smrtna kosa. 17. t. m. je umrl komaj 22-letnl trgovski pomočnik in član Sokola v Borovnici g. Pavel Voljč, bratranec na otoku Rabu tragično preminulega sedmošolca Ivana Voljča. Zahrbtna uničevalka mladih življenj — jetika je ■pravila podjetnega in pridnega mladeniča v prerani grob. Pogreba se je udeležilo številno občinstvo, njegovi stanovski tovariši in depu-tacija borovniškega Sokola v civilni obleki. Naj počiva v miru! Kočevje Suša — pomanjkanje vode. Razen dveh, treh kratkih nalivov nismo imeli vse poletje nobenega dežja. Pomanjkanje mokrote je priSlo do vrhunca. Poliju dež ne bo več veliko pomagal, ker je že prepozno, toda kakor je videti, bo ■manjkalo pitne vode. Bezervoar mestnega vodovoda je ekoro prazen, zato imamo v mestu vodo samo ob določenih urah. Na deželi vo-■ijo ljudje vodo iz nekaterih studencev, ki pa tudi počasi sahnejo, tako da se je bati splošnega pomanjkanja vode. Šah. Zanimanje za šah je pri nas med 'lija-Itvom pa tudi ostalim občinstvom precejšnje. Doka« temu je turnir za prvenstvo v Kočevju, ki ga pripravljajo akademiki. Turnirja, ki se bo pričel ‘24. t. m., se lahko udeleži vsak. Popravek. V poročilu o proslavi desetletnice Vladanja Nj. Vel. kralja v 189. štev. nam je tiskarski škrat napravil neljubo pomoto. Pesmi Bože pravde, Adrijansko morje in Na dan (ne Na plan!) niso zapeli pevci delavskega društva, ki ga v Kočevju sploh ni, temveč pevci Glasbenega društva pod vodstvom g. M. Trosta. AiD CBLJE Za.klvlC Bela Krajina Drzna tatvina. V Gradacu so neznani tatovi odpeljali posestniku Dimu iz hleva dva konja. Bled za tatovi je vodila do bližnjega gozda, kjer ■o bili konji čez dan skriti, ko pa je nastopil mrak, so jih odpeljali dalje. Doba jubilejev bi se moral imenovati poslednji čas v Beli krajini. — V Gradiču je praznovalo gasilno društvo z največjo slovesnostjo 42-letnico svojega obstoja. V Semiču je javni na-■top Sokola ob priliki 20-letnice lepo izpadel. V Adlešicih pa so v nedeljo proslavili 70-letnico osnovne šole. Kopalna sezona je v Beli krajini še v polnem razmahu. Metličani imajo idealno kopanje v Kolpi, tako da si skoraj nihče ne želi morja. Ogrenj je uničil Janku Popoviču na Suhorju fcidnjo nedeljo zvečer kozolec in hlev. Prvi župski izlet priredi v nedeljo 23. t. m. novo osnovana sokolska župa Karlovec, h kateri pripadajo tudi vsa belokranjska sokolska društva. Izlet se bo vršil pod pokroviteljstvom bana savske banovine dr. Peroviča. Ljubljana, 19. avgusta. Dopoldne okoli 11. so doživeli mimoidoči na Gosposvetski cesti razburljiv prizor. Prav ko je vozil novi tramvaj proti šiški, je v bližini gostilne »Novi svet« hitela preko ceste starej.a kmečka ženica s cekarjem v roki. Tramvajski voznik je dajal znamenja, da se bliža tramvaj, toda ženica je bila ali gluha, da ni slišala zvo-nenje, ali pa Je mislila, da bo še pred tramvajem na drugi strani ceste. Voznik ni mogel več ustaviti tramvaja in tako se je zgodilo, da Je tramvaj podrl ženico na tla in jo vlekel nekaj metrov s seboj. Na kraj nesreče so takoj prihiteli ljudje, ki so nesrečnico dvignili in ji skušali pomagati. Zenica je bila nezavestna in vsa krvava po glavi in po obrazu. Strašno je bilo njeno spačeno, krvavo lice. Od tvrdke Goreč so nemudoma telefonirali na rešilno postajo, ki Je ponesrečenko z vso naglico prepeljala z avtomobilom na kirurgični Novo mesto, 19. avgusta. Ni še dolgo od tega, kar smo poročali v »Jugoslovanu« o nevarnem požaru v Gotni vasi pri Novem mestu. V noči 18. avgusta okoli 11. ure zvečer je na skrivnosten način zopet nastal ogenj v isti časi in ba.š pri istem posestniku, mlademu gospodarju Ivanu štanglju, katerega pa ni bilo doma, ker je baje šel v Ljubljano. To posestvo leži tik ob državni cesti, ki pelje iz Novega mesta preko Gorjancev v Metliko in je komaj 2 km oddaljeno od Novega mesta. Ogenj je prva opazila Štangljeva dekla, ki je z obupnim klicem začela klicali ljudi na pomoč. Namah je bil Šiangljev kozolec ves v ognju, oddelek splošne bolnice. Tam so ugotovili, da ima ženica prebito lobanjo in da Je njena poškodba smrtnonevarna. Težko, če bo dočakala jutrišnjega dne. Pii ponesrečenki niso našli nobenih listin in se ne ve, odkod je in kako se piše. Stara Je okoli 90 let in je najbrže iz bližnje ljubljanske okolice, ker je imela s seboj cekar, v njem pa cikorijo in več kuhinjskih drobnarij. Kdor bi kaj vedel o ponesrečenki, naj se takoj Javi v pisarni splošne bolnice. Ženska, ki Jo Je tramvaj povozil na Gosposvetski cesti Je ob tričetrt na 8. zvečer v bolnici umrla, ne da bi prišla k zavesti. * Identiteta ponesrečenke ugotovljena. Ponesrečenka, ki jo je povozil tramvaj, se piše Hafner Marjana. Stara je bila baje 91 let. Bila je zasebnica, ki je stanovala na Mišičevi cesti v Ljubljani. Pristojna je v Ljubljano. mladega kovača kako bi tudi ne bil, saj je bil poln sena, detelje in slame, kar je gorelo vse s čudovito naglico. Ognjen steber je udaril preko slamnate strehe Štagljevega kozolca in najbrže se je od ogorkov in isker vžgal tudi poleg ležeči kozolec posestnika g. Gregorčiča, ki pa je bil krit z opeko. Ljudje si šepečejo, da ima tu vmes prste zlobna roka, ki hoče spraviti mladega posestnika z njegove rodne grude. Preden so prispeli k požaru gasilci, se je vnel tudi Štangljev zidani hlev s kaščo. Kljub temu, da so se sosedje in pozneje ga silci veliko' trudili, niso mogli rešiti drugega kot živino iz hleva. Na pomoč so prihitela g izpostavljati svetloM »'akn in vodi • , . l).i" 5'~ d® Din 22'-. Nivea-olje Din 25 - d«. Din nje Jogosl. 1’. Beiersdorf \ Coni|i. d. *. «*. j.; Maribor, (»regortireva ulita H. 24. Zagonetna smrt Z zevajočo rano so ga našli ob cesti — Pravil je, da ima dva smrtna sovražnika Novo mesto, 18. avgusta 1931. V ponedeljek 17. avgusta t. 1. je v Jami pri Žužemberku na Dolenjskem preminul v groznih bolečinah krepak 25-letni fant g. S. Vokač, kovač po poklicu, katerega je smrt vzela v najlepših letih njegovega življenja, radi posledic velike rane, ki mu je bila zadana na glavo. — Kako je dobil rano? — V noči od 9. na 10. avgusta se je vračal pokojni Vokač s kolesom iz Ambruza proti domu. V bližini Bug-dinje vasi pa so ga 10. avgusta zjutraj našli vsega krvavega in nezavestnega z razbito lobanjo, na obcestni kamen oprtega. Ljudje, ki so našli nezavestnega Vokača v mlaki krvi, so ga naglo odnesli na njegov dom, domači pa so poklicali dva zdravnika, in sicer g. dr. Smoleta iz Žužemberka in g. dr. Fedrana iz Stične, ki sta oba ugotovila, da je nesrečnežu nekdo zadal zevajočo rano s topim orodjem, ali pa izvira rana od nesrečnega padca. Dalje sta ugotovila gg. zdravnika, da se je ponesrečencu vnela tudi možganska mrena. Obvezala sta mu rano, a ostal je v doma™ oskrbi. Ranjenec je od časa do časa prišel za hip k zavesti in ob takih prilikah je povedal, da je dobil močan udarec po glavi. Kako ali od koga. pa se ni mogel spomniti, in ob takem hipu je bil tudi previden. Ta izpoved pa je dala povod, da so ljudje začeli šepetati, da gre tu za zelo premeten uboj, kajti pokojni Vokač je večkrat pripovedoval, da ima dva smrtna sovražnika, ki sta se zaklela, da se mu bosta kruto maščevala. Zato je orož-ništvo že tudi aretiralo več oseb. Stroga preiskava bo že ugotovila, ali gre za zločin, ali nesrečo. — Kdo je Vokač? — Vokač je posestnikov sin, brezdvoma najboljši kovač v Suhi krajini. Sam si je uredil lepo in prostorno kovačnico. Nesrečnež si je pred kratkim najel dva pomočnika, zakaj dela je imel vedno dovolj in hotel je v miru izvrševati svojo obrt. Bil je edinec, zakaj pred leti je njegovim nesrečnim staršem utonil starejši sin, ta pa, ki je bil up in nada staršev, je v cvetu svojih let zatisnil tako zagonetno svoje oči za vedno. Težko prizadetim staršem naše iskreno sožalje! Zločini gotenskega požigalca Zažgal je že drugič štangljeva gospodarska poslopja — 100.000 Din škode P. Ripson: 41 Marsove skrivnosti (Roman.) 11. poglavje: dforsejevi znaki iz vsemirja. Teden dni je bilo preteklo, odkar je bil umrl fakir Bichara nasilne smrti. Polkovnik Fitzwilliams in naravoslovec Ralpli Pint sta bila postala v tem kratkem času neločljiva prijatelja. Sedela sta v kiosku na vrtu vladne palače, srebala ledeno kavo v družbi miss Alberte, ki si je že fila opomogla od strašnega živčnega napada, in vsi trije so neprestano razmišljali samo o usodi inženjerja Roberta Garela. Toda čim bolj so razmišljali in razpravljali, tein bolj so bili prepričani o dejstvu, da se nahaja v istini na Marsu, da je vresničil svoje sanje znanstvenika, raziskovalca, pesnika ali blazneža. Cela vrsta malenkostnih dokazov jih je potrjevla v tej misli. Polkovnik Fitz-williams je sedaj s sodelovanjem Pinta in miss Alberte ponovno raziskoval zadevo eksplozije v šelambrunskem samostanu, ki je ubila toliko fakirjev. Polkovnik je potrpežljivo izpraševal brahmine, ki so bili tedaj prisotni, in je od njih zvedel marsikaj, kar bi moglo morda neki dan razjasniti skrivnost Robertovega odleta na Mars. Razen tega je našel pri raziskovanju v podzemskem laboratoriju, kjer je Robert delal svoje poskuse, njegov dnevnik, ki pa na žalost ni bil pisan vsak dan. Bil je sploh zelo nepopoln, pač pa je ostalo v laboratoriju mnogo na- črtov in notic, tako da se je iz njih dalo sklepati na Robertove projekte. Jasno je bilo, da je sestavljal vse potrebno za polet na Mars. Zanimive so bile na primer sledeče besede v njegovem dnevniku: »Danes mi je pokazal Trinavat v magičnem zrcalu mojo drago Alberto. Videl sem, da je žalostna in hudo mi je bilo pri srcu. Ni mi še popolnoma jasna konstrukcija tega zrcala, toda o tem ni dvoma, da je podlaga vsega televizija. Po končnem poskusu sem občutil silno utrujenost in za dva dni sem nesposeoben za vsako delo. Kdo bi si mislil, da takšni poskusi tako izčrpajo človeka?« Polkovnik je smatral za svojo dolžnost, da izroči Robertove zapiske miss Alberti, in ta je bila globoko ginjena, ko jih je čitala. — Vedela sem, je dejala, da me moj Robert ni pozabil. Vedno še misli name, kot jaz mislim na njega in ne dvomim, da se bova spet videla in da se poročiva. Ce je res imel to srečo, da je odletel na Mars, zakaj jaz no bi mogla za njim? Toda polkovnik je odkimal z glavo. — Tega pa ne verjamem, je odgovoril. Robert je imel srečo, da je slučajno imel tako ugoden trenutek in takotako mogočno pomoč, toda to se zgodi samo enkrat, a ne dvakrat. — Bomo videli, je tiho dejala miss Alberta, ki je postala zamišljena. V tem trenutku je zadonel gong v predsobi in straža je javila, da so pripeljali ujetnika. — Toda čemu me motite z ujetniki? Odvedite ga in pozneje mi javite, kaj je ž njim, ko bom v pisarni. — Gospod polkovnik, ujetnik je belec, iz Evrope, in govori prav čudno angleščino. — Torej privedite ga semkaj. Nato se je obrnil k miss Alberti ter je dejal: Mislim da imamo opraviti t enim onih mednarodnih potepuhov, ki se vlačijo po vsem svetu in ki jih ni mogoče odpraviti. Tu je straža privedla v sobo možaka dolgih svetlih las in svetle brade z modrimi očmi. Bil je zelo slabo oblečen in ves prašen. Izgledal je utrujeno, toda nikakor ni napravljal vtisa potepuha, temveč je kazal v vseh svojih kretnjah genllemena. Ko je vstopil v sobo, in pogledal prisotne drugega za drugim, je naenkrat presenečeno vzkliknil, ko je zapazil miss Alberto. Nato je napravil globok poklon in dejal v čisto dobri angleščini: — Vi ste tu, miss Jerkiss? Take sreče, da Vas tu dobim, pa res ne bi bil pričakoval. Poznam Vas po fotografiji, ki je izšla po vseh ilustrovanih časopisih na prvi strani. Polkovnik je bil sedaj mnenja, da je možak pretkan lopov, ki se je dal nalašč aretirati, samo da pride v stik z bogato Američanko ter jo nato ogoljufa. Zato je osorno dejal aretirancu: — Molčite in ne zbijajte neslanih šal. Imate opraviti z menoj. Predvsem, legitimirajte se. Kje so Vaši papirji? — Evo jih: legitimacija kaznjenca, ki je popolnoma v redu. — Vi mislite, da se boste norčevali iz mene? je dejal divje polkovnik. Več lepšega in cenejšega grozdja na twq! Odmevi 19. julija t. 1. sem na tem mestu — kakor v mesecu septembru lanskega leta v mariborskem »Večerniku« — skušal dokazti umestnost, možnost in nujno potrebo čim večje uporabe namiznega grozdja vsaj na naših domačih trgih. Vsak grozdič, katerega pozobljemo, pomaga omiliti vinsko krizo. Skrbeti pa je treba za čim večji konsum žlahtnega grozdja v vseh, zlasti še f revnejših plasteh naroda. Običajno dobičkarstvo, tako rekoč verižniško prekupčevanje z vsakršnim blagom pomeni neznosno podražitev in naravnost onemogoča večji konsum vseh življenskih potrebščin, prav tako grozdja. Tu ne gre za reševanje kake krize na-Sih, drugače vsega spoštovanja vrednih branjevk. Gre za mnogo več, na kar smo že opozarjali o drugih prilikah; gre končno baš tudi tu za krizo — konsuma. Organizacije konsumentov in uprave naših mest ter drugih konsumnlh središč bi se morale za stvar čisto drugače zavzeti. N. pr. Zagreb je za pocenitev sadja na svojem trgu že nekaj pokrenil z velikim uspehom. lkg namiznega grozdja naj bi letos stal konsumenta kvečjemu 4 Din. To bi naj bila — recimo — letoSnja sezonska cena. Z izrabljanjem morda trenutno bolj ugodne konjunkture po znanih trgovsko-liberalnih (židovskih) načelih pokopamo dobrotvorno >grozdno akcijo«, kakor smo sl jo zamislili, lahko že kar v početku. Blaga je mnogo, denarja malo. Izvoz vina iz Dravske banovine je neznaten in še neprestano pada. Ze sam konsum grozdja doma — saj ga je za jed resnično več, nego sem zadnjič le bolj kot nekak številčni primer navedel — bi pa mogel doseči in celo preseči količino našega vinskega izvoza. Gostilničarji nekje v Ljubljani — tako trdi nekdo — ne bi Izhajali, čeprav bi točili darovano jim vino liter po 10 Din. (Mariborski »Veternik« od 5. avgusta.) Pametni, res dobri, poklicni in strokovno izobraženi gostilničarji tega gotovo ne verjamejo, ker bi sicer samo dokazali in potrdili, da bi bilo treba take nezdrave vinske obrti enostavno zapreti. Saj vendar nikakor ne drži, da bi prav vino samo moralo čisto vse plačati in rediti v gostilniških obrtih. Ni čudno tedaj, da tudi konsum vina doma naglo nazaduje. O znatnejšem izvozu naSega grozdja do nadaljnjega zapravo ne moremo govoriti, ko še zdaj — sredi prosvitljenega 20. stoletja — baje ne moremo spraviti tega sladkega goričkega pridelka niti na domači trg, n. pr. mariborski, drugače ko samo iz bližnje okolice v ročnih cajnicah in culicah. (Dnevniki od 7. avgusta.) Ta »okolica« pa ne čuti vinske krize radi vinotočev »pod vejo« in zahteva jako pretirane cene za grozdje, katerega baš zato ne moremo uživati v večji meri. Danes, 15. avgusta, ko to pišem, nudijo na mriborskem trgu nečedno okoliško grozdje po 14 Din! Ali ne bi bilo bolje iti ponj na — Dunaj? —---------------- Oddaljeni, pravi kmetijski vinogradniki so voljni dati grozdje poceni in grozdja željni ljudje se tega vesele, vsi vkup pa prav nič ne zaupajo trditvi, da »so to samo teoretične razprave«, kakor smo na splošno začudenje čitall v dnevnikih od 7. avgusta. Bodočnost bo potrdila, kdo ima prav. Pravično sodbo o stvari pa lahko prepuščamo tudi nesebični sedanjosti in vsem tistim, ki niso baš prehudo obremenjeni s temo duševne slepote in povrh obdarjeni še z brezmejno hudobnostjo. Zabeležili smo dosedanje neugodne odmeve in naj slede nekateri ugodni odmevi na naš poziv radi grozdne akcije. (Konec jutri.) Gospodarske vesti X Likvidai-ija agrarne reforme. Proti koncu leta bodo agrarne direkcije odposlale v posamezne občine ambulantne komisije, ki bodo ugotovile sedauje stanje razdelitve zemljišč. Pri tem bodo tudi zasliševale eventuelne pritožbe agrarnih interesentov. Do tedaj pa ostane sedanji položaj nespremenjen. Prošnje in »popolnitve prejšnjih razdelitev sc do tega časa ne bodo upoštevale. X »Jason« naš domači topljeni sir na jesenskem velesejmu. Med vsemi našimi mlekarskimi zadrugami je najnaprednejša gotovo mlekarska zadruga na Vrhniki, ki je v zadnjih letih svoj izdelek izboljšala v večji meri, kot katerakoli druga, in se je poleg tega lotila še popolnoma nove produkcije, tkz. topljenega sira, ki se prodaja pod imenom »Jason«, nepro-dušno zavit, v okusno izdelanih škatlicah. Na letošnjem jesenskem velesejmu se boste mogli prepričati o izborni kvaliteti tega izdelka, zato ga pa boste tudi povsod zahtevali, da se osvobodimo od inozemskega uvoza. X Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ponovno opozarja tvrdke, ki se obračajo nanjo s prošnjami za izdajo carinskih potrdil, nadalje potrdil glede oprostitve skupnega davka, potrdil za udeležbo na licitacijah, sve-dočb o poreklu robe, potniških legitimacij itd., da morajo vlagati svoje prošnje odnosno zaprositi za izdajo navedenih potrdil najkasneje do 11. ure dopoldne, kadar želijo, da se jim potrdila izdajo že istega dne. Ta potrdila morejo potem dvigniti že ob 5. url popoldne v zborničnem ekspeditu. Potrdila, za katerih izdajo bi tvrdke prosile po 11. uri dopoldne, more izdati zbornica šele naslednji dan. X Velesejem-febelarski oddelek. Kdor hoče kupiti res izboren in pristen med, naj poseli letošnji jesenski velesejm. Tukaij ga bo dobil v vabljivih posodah in posodicah, na drobno in debelo, iz prve roke. Pomniti je treba, da je pristen med ne samo neprekosljivo živilo, temveč tudi izborno zdravilo, ki se rabi pri raznovrstnih boleznih. Na velesejmu bo Čebelarsko društvo brezplačno razdajalo navodila o koristnosti in uporabi medu. X Opozorilo onim, ki se nameravajo izseliti. Naši tovorni parobrodi redno dovažajo iz inozemstva naše izseljenike, ki so nameravali dobiti zaposljenja v inozemstvu. S parobrodom »Diamant!: sia se pred par dnevi zopet vrnila dva delavca iz Alžira. Radi velike gospodarske krize nista mogla dobiti nikakega zaposlienja. Opozarjajo se vsi oni, ki nameravajo iskati zaslužka v inozemstvu, da se pred vsakim izselje- njem informiranju o zaposljenju na pristojnih izseljeniških uradih, da ne bodo tratili po nepotrebnem denarja in Jasa. X Dobra tetina orehov v Bosni. V tekočem letu kaže letina orehov v Bosni zelo dobro, lz-gleda, da bo kupčija dobra, ker so sadovi velj.ki m 7x1 ra vi. Bosanski orehi so na trgu zelo dobro ocenjeni vsi od svoje izborne kvalitete, posebno mnogo orehov izvozi Bosna na Madjarsko. X Dvojna veljava na Madjarskem. Dne 15. avgusta je stopil na Madjarskem v veljavo nov odlok o uvedbi zlate veljave na ozemlju kraljevine sv. Stefana. Odlok vsebuje štiri glavne odredile. Prva govori o svobodnem razpolaganju z bančnimi vlogami in določa, da so te vloge v Budimpešti z dnem 17., v provinci pa z 21. t. m. s tridnevnim odpovednim rokom lahko odpovedujejo. Druga odredba omenja vpeljavo zlatega pengii. Vse plačilne obveznosti, ki dospejo do 17. t. m., se smatrajo kot zlata veljava. Od tega dne dalje pa stranke medsebojno lahko svobodno določajo, v kakšni veljavi naj se glasijo medsebojne obveznosti. Zlati pengo mora vsebovati 02631 g čistega zlata in iz 1 kg zlata se mora skovati 3 840 pengii. Obračunski ključ med zlatim pengii in plačilnim sredstvom določa Narodna banka. Ta ključ bo morala Narodna banka počenši s 81. avgustom objavljati duevno. Do tega dne velja dosedanji pengo kot zlati pengo. Tretja odredba predvideva ustanovitev posebne garancijske banke s 50 milijoni pengo, četrta odredba pa govori o ureditvi obre tnenjenja zemljišč. Borzna poročila dne 19. avgusta 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 19. avgusta. Amsterdam 2288-62 do 2295-46,' Bruselj 790-26—792-62, Curih 1102-95 do 1106-25, Dunaj 790'87—799-27. London 275’74 do 276-56, Ne\vyork 5663'66—5680-66, Pariz 222-41-223-07, Praga 167 64—168-14, Trst 296-79 do 297-69. Zagreb, 19. avgusta. Amsterdam 2288-62 do 2295-46, Dunaj 796-87—799-27, Bruselj 790-26 do 792-62, London 275-74-276-56. Milan 296-79 do 29769. Newyork kabel 5677-66—5690-66. Ne\v-vork ček 5663-66-6080-66, Pariz 222-41—2223-07 Praga 167-64-168-14. Curih 1102-95-1106-25. Beograd, 19. avgusta. Amsterdam 2293-61 do 2295-46, Bruselj 790 26—792-62, Curih 1102-95 do 1106-25, Dunaj 796‘8l—799-27, London 275"74 do 276-56, Milan 296-79—290-90, Newvork 5663-66 do 5680-66, Pariz 222-41-223-07, Praga 167-64 do 168-14, Stockholm 1518-62—1520 12. Dunaj, 19. avgusta. Amsterdam 287’15, Atene 9-2150, Beograd 12-57, Bruselj 99-15, Bukarešta 4-2266, London 34-5750, Madrid 62-50, Milan 37-2450, Newyork 711-20, Pariz 27-95, Praga 21-0766. Sofija 5-1540, Stockholm 190-30. Ko-penhagen 19010, Varšava 7957, Ziirich 138-45. Curih, 19. avgusta. Beograd 9-055, Pariz 20'17, London 25, Newyork 514-375, Bruselj 71-67, Milan 26-91, Madrid 44-80. Amsterdam 207 60, Dunaj 72-27, Stockholm 137-67, Oslo 137-60, Kopen-hagen 137\55, Sofija 3'73, Praga 15-23, Varšava 57-60. Budimpešta 90-025. Vrednostni papirji Zagreb, 19. avgusta. Državni papirji: 7% inv. pos. 72—74 (73), vojna škoda ar. 346—348 (345, 350), dec. 352-353 (353), 4% agr. obv. 41-45, 7% Bler. 68-25-69-50, 8% Bler. a. 77 do 79, k. 78-80, 7% pos. hip. a. 72-74, k. 73 do 74 (73), Begluške 58-60 (59 25). Banke: Hrvatska 50 d., Jugoslov. Union 150—155, Jugo 67—68, Ljublj. kred. 120 d.. Mednarodna 68 d.. Srbska 190—191. Industrije: Šečerana Osijek 216-218. Trboveljska 225-235, Vevče 120 d., Nar. šum. 25 d., Guttm. 115 d., Danica 65 do 69, pivo Sarajevo 210 d., Drava 212-50—220, osj. liv. 210 d., Brod. vag. 50 bi., Isis 41 bi., Dubrov. 300-305. Jadr. pl. 410-480. Dunaj, 19. avgusta. Bankverein 14. Dunav-Sava-Adria 11-00, Prioritete 90-05, Trbovlje 27-25, Leykam 125. Notacije naših državnih papirjev v inozemstva London, 19. avgusta. 7% Blaire 65-75—66-75. Newyork, 19. avgusta. 8% Blaire 71—76. 7% Blaira 65-50—6650, 7% pos. Drž. hip. banke 66-70. Zitua tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca za koruzo neenakomerna, brez prometa. Budimpešta, 19. avgusta. Tendenca prijazna. Promet miren. Pšenica: 10-62—10-76 (10-75 do 10-77), marec 11-74-12 (11-93-11-95). Rž: dec. 10-70-10-75 (10-74-10-75). marec 11-75-11-80 (11-78—11-80). Koruza: maj 1346 (1346—1347). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca na ljubljanskem tržišču slaba, brez prometa. PUOPOZICIJE za propgandni enourni tek SK Ilirije, združen s klubskim tekmovanjem (kopje, krogla, troskok) v Ljubljani na dan 12. septembra 1931. SK Ilirija priredi v soboto 12. septembra t. 1. z začetkom ob 18. uri propagandni enourni tek na svojem igrišču ob Celovški cesti. Istočasno se bo vršilo klubsko tekmovanje v sledečih disciplinah: kopje, krogla, troskok. Tekališče meri 385-20 m, je iz ugaskov in ima 2 nedvignjena zavoja. Tekmuje se po pravilih J. L. A. S. Pravico starta imajo vsi verificirani in neverifieirani člani klubov J. L. A. S. Prvi trije enournega teka prejmejo kolajne, prvi trije v vsaki disciplini klubskega tekmovanja prejmejo priznanice. Prijave s prijavnino Din 5'— za osebo je poslati do 5. septembra opoldne. na naslov: Karba Drago, kavarna »Evropa« v Ljubljani. Poznejše prijave se ne bodo sprejemale. Športni klub Ilirija Lahkoatletska sekcija ODLOČILNO KOLO LIGNIH TEKEM V nedeljo bo padla odločitev. Štiri povsem sigurne udeležence ožjega tekmovanja za naslov prvaka držve že imamo: Gradjanski, Hajduk, BSK in Sašk so si žo priborili vstop^ v ožjo skupino. Manjkata še dva: tretji udeleženec iz naše lige in prvak vojvodinske skupine. Kdo bo igral v nedeljo? V naši skupini imamo kar tri odločilne tekme. V Ljubljani bo lokalni derby, ki bo zopet privabil na igrišče rekordno število gledalcev. Šlo bo za lokalni prestiž — Primorje ali Ilirija, eden od obeh bo moral zasesti zadnje mesto. V Zagrebu se srečata Concordia in Gradjanski. za prvo je izid ogromnega pomen. Con cordiji zadostuje delitev točk, da se plasira na tretje mesto in s tem v ožje tekmovanje. Moštvo bo seveda igralo z vsemi silami, da si osi-gura vsaj neodločen rezultat. Težje stališče ima Hašk, ki bo potoval v Split. Ima samo eno možnost priti v finalne tekme: premagati mora Hajduka. Gradjanski pa Coucordio. A ko se le en a varijanta ponesreči, mora Hašk izpasti. V beogradski skupini je že padla odločitev, Vršita se dve tekmi, ki ne moreta ničesar spre meniti. BSK igra v Sarajevu s Slavijo, Jugoslavija pa doma z Jugom. Odločilnega pomena bosta dve tekmi v III. ligi. Mačva igra doma s Gradjanskim in ji zadostuje ena točka, da postane prvak svoje skupine. Druga tekma bo dobila odločilno veljavo le v slučaju, da bo Mačva izgubila. Slavija mora v tem slučaju premagati Vojvodino in nato že Obiliča in bo dosegla enako število točk koto Mačva. Odločila bi potem razlika golov. Na vsak način ima Mačva najboljše izglede. da se plasira v finale. Sodniki za tekme so že določeni: Concordia ! Gradjanski g. Joksič, Primorje : Ilirija g. Fa-bris. Hajduk : Hašk g. Ružič, Slavija : BSK g. Kap, Jugoslavija : Jug g. Pejič, Mačva : Gradjanski g. Mojič, Slavija : Vojvodina g. Padjen, Bačka : PSK g. Avramovič in Obilič : Sand g. Vasiljevič. Drobne vesti Primorje je izgubilo lahkoatletski dvomatchi _ KAC v Celovcu s 34:f>4 točkami. Primorjašl so postavili dva slovenska rekorda : Korča v skoku v daljavo s 6'64 m in olimp. štafeta Primorja s 3:49 6. Ju* Dubrovnik je na povratku iz Ljubljana gostoval v Karlovcu in nastopil protii KSU. V waterpo!u je zmagal Jug a 7:0. V plavanju naj omenimo le: 50 m prosto: Grbič (J) 28, 200 m prsno: Lukačič (KSU) 3:12, 8 X 100 m mešano: Jug 3:54-2, 100 na prosto : Matič (J) 1:05. Plavalni dvomatch CSR : Poljska se je končal z zmago Cehov s 63:39. Na tekmovanju jo bilo postavljenih po 5 češkoslovaških in poljskih rekordov. Meddržavni tenis match Jugoslavija : Avstrija se vrši te dni v Porečah v Avstriji. Jugoslavija vodi do sedaj s 2:1. Schiller (J) je premagat Eifermanna s 6:2. 5:7, 2:6, 6:3 in 6:2. Ma-tejka (A) pa Kukuljeviča s 6:3. 6:2 in 6:1. Par Schiifer-Kukuljevič je premagal dvojico Kinzel-Haberl g 6:8, 8:6, 6:2 in 6:0. Lampret Nada (Ilirija) je edina jugoslovanska tekmovalka na plavalnem prvenstvu Evropa v Parizu. V torek zvečer je odpotovala iz Ljubljane v spremstvu saveznih zastopnikov gg. Be-denka in Kramaršiča. VI. 17.707/31—14. 1851 Natečaj Mestno načelstvo v Ljubljani j® sporazumno z Generalno direkcijo državnih železnic v Beogradu podaljšalo rok natečaja za izdelavo generalnega projekta novega postajnega poslopja v Ljubljani za 45 dni. Natečaj se tedaj konča dne 15. oktobra 1931 ob 11. uri dopoldne. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 19. avgusta 1931. Zupan: dr. Dinko Puc, 1. r. pristen, naraven na malo in veliko prodaja lekarna doktor G- PlCCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6 IS Trajno vodno ondula-cijo izvršuje z najnovejšim aparatom z delovanjem toka 8 do 10 minut, ki ne peče. — Garancija podana. Ce-tm solidna. Se najtopleje priporoča cenj. damam frizer CIRIL VAŠEL Ljubljana, Novi trg (Turjaški trg štev. 2. 1762 Stavbne nasvete daje tehnični biro „T e h n a“, Ljubljana, Mestni trg 25-1. 507 lelelon 2059 Premog /\ suha drva PogatniL, Bohoričeva ulica 5 Kdor hoče elegantno oblečen biti, na) se zglasi pri Gombocu Maribor Aleksandrova cesta 24 Nogavice, roka« vice, volna in bombaž najceneje ln v velik) izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska liiiea ut tes. Čeirlek, 20. avgusla 1931. f. I !■ ■ 'MB—BPBEnžH—K Kulluva Zagrebško gledališče v novi sezoni. Do konca tega meseca so na repertoarju povečini le reprize raznih popularnih del. In sicer opere: Puccini »Turandot«, Haley »Zidovka«, Mascagni »Cavalleria Rusticana«, Leoncavallo »Pagliucci«; baleta: Lhotke »Vrag in njegov pomočnik«, Safranek-Kavič »Pigmine«; operete: Benatzky »Trije mušketirji«, Dijardovič »Jurek in šte-fek«, Volman »Ljubice s Montmartra« in »Grofica Marica«, Granichstiidt »Orlov«; veseloigri: Ganderin »Nič brez moške glave, Hirschfeld-Frank »Posel z Ameriko«. Prava dramska sezona se bo otvorila 1. sept. v malem gledališču v Frankopanski ulici. Najprej bodo igrali dve domači noviteti; staro kajkavsko komedijo »Lynbamirovich ili priatel pravi«, pisatelja Matije Jandricha; delo je bilo že napisano v preteklem stoletju, pa bo sedaj prvič vprizorjeno, in Ogrizovič-Miličinoviča dramo »Prokletstvo«, ki je bila napisana že leta 1906. Nato pridejo na repertoir: za 100-letnico Sardonja »Madame sans gene«, František Lan-ger »Prerojen je Ferdiša Pištore«, Kelemen »Zgodba o netopirju« in Joža Ivakovič »Vrzino kolo«. Zadnje delo bo režiral avtor sam. Zbrana dela Branislava Nušiča. V Beogradu so začela izhajati zbrana dela znanega srbskega komediografa Branislava Nušiča, ki je znan tudi pri nas iz vprizoritev v našem gledališču, ki so imela pri občinstvu radi lahke vsebine in svoje drastičnosti precejšen uspeh. Mihael Cehov bo otvoril v jeseni v Parizu lastno gledališče. Vprizoriti misli naslednja dela: »Revizorja«, »Smrt Ivana Groznega«, »Rusko pravljivo«, »Vesoljni potop«, »Hamleta« In več enodejank Antona P. Čehova. Glavne vloge bo kreiral sam. Za glavno nalogo si je stavil reformacijo gledališča v jezikovnem oziru, v mišljenju in v gestikularnem izražanju. Tako bo dobil Pariz poleg ruske opere še rusko dramo. Češki dramatik František Langer je napisal novo dramo »Angeli med nami«, ki bo izšla najprej kot knjiga. Znani češki komik Vlasta Burlan, ki nastopa tudi mnogo v zvočnem filmu, bo otvoril svoje gledališče v Pragi z veseloigro »Pasje življenje«. Moskovski režiser Mayerhold se je moral zagovarjati pred klubom pisateljev radi vprizo-ritve Olesove igre »Seznam dobrih del«, češ da vpliva demoralizujoče na delavstvo. Mayerhold se je sklical na umetniško svobodo, vendar pa je kljub temu propadel in vse kaže, da pomeni to tudi propad njegovega gledališča. Gruda, mesečnik za kmetsko prosveto, ima v dvojni 7-8 številki naslednjo vsebino: Zgodovinsko povest Jože Lovrenčiča: Božja sodba, France Guželj: Troje dekliških pesmi, Franc štefanič: Krčevina, Lojze štular: Trije vrani (pesem), Vinko Bitenc: Žalosten konec bebca Davida, Franjo Baš: Zapustili so rodno grudo. Poleg teh — razen Baševega članka — literarnih prispevkov Je že bogat »Kotiček za dekleta«, poročila iz organizacije kmečkih fantov in deklet, zabavni kotiček in nekaj literarnih poizkusov. Delo, ki ga vrši »Gruda« med našo kmečko mladino, je velike važnosti za dvig naše podeželske prosvete. JUGOSLOVAN Stran 7 Se>holslvo Prvi nastop Sokola Ribnica-Josip-dol Na praznik 15. t. m. je mladi Sokol v Rib-nlcl-Josipdolu priredil svoj prvi javni nastop, ki je krasno uspel. Pri nastopu je sodelovala tudi vzorna vrsta »Koroškega sokolskega okrožja«. Z nastopom je bila obenem združena proslava 10-letnice vladanja prvega Sokola Nj. Vel. kralja in otvoritev letnega telovadišča. Javni nastop, ki se je pričel točno ob 15. je otvorila ženska deca s prostimi vajami z obročki, ki so bile zelo dobro in skladno izvedene. Enako lep je bil nastop moške dece. Proste vaje članic so bile dobre, morale pa bi biti boljše naučene. Prav častno je bilo število članov, ki so proste vaje izvedli skladno in zelo dobro. Ljubek Je bil nastop ženske dece z našim narodnim kolom, ki Je občinstvu zelo ugajal. Na drogu je nastopila vrsta domačih telovadcev, pomnožena z nekaterimi gosti in je izvedla prav primerne vaje. Po nastopu je brat starosta otvoril letno telovadišče in pozdravil zastopnike mariborske sokolske župe, koroškega sokolskega okrožja in ostalih bratskih društev. Po pozdravu staroste Sokola iz Marenberga, je spregovoril nekaj ognjevitih besed društveni podstarosta ter se zahvalil vsem za naklonjenost in podporo mlademu Sokolu. Končno moramo pohvaliti tam-buraški zbor, ki Je spremljal vse proste vaje in tešil svojo nelahko nalogo v odlični meri. Mlademu Sokolu k prvemu nastopu in lepemu uspehu iskrene čestitke, z željo, da bi mladi Sokol razvijal tako, kot je pokazal sobotni prvi nastop. Zdravo! Javni nastop Sokola Grosuplje Sokol v Grosupljem Je imel preteklo nedeljo Rvoj javni nastop na letnem telovadišču za Sokolskim domom. Po prihodu popoldanskih vlakov se je pričela javna telovadba vseh oddelkov, razen članic, ki celo leto zaradi premajhnega zanimanja oziroma števila niso telovadile. Vse telovadne točke, pri katerih so nastopili sami domačini, so bile dobro pripravljene in izvedene. Presenetili so nas člani (16), ki so proste vaje za vsesokolski zlet v Pragi izvedli skoro brezhibno. Orodna telovadba je pokazala lep napredek posameznikov. Pomagali so telovadci bratskega Sokola II iz Ljubljane. Pri nastopu in poznejši veselici je sodelovala godba Kokola I — Tabor, ki je svojo nalogo rešila nadvse častno. Da je prireditev tako lepo uspela, gre zahvala Vsemu članstvu, predvsem pa starosti br. Rusu m načelniku br. Lojzetu žitniku. Mlademu dru-ftvu, ki se kljub raznim zaprekam lepo razvija. uspehu čestitamo. Zdravo! Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 10.717/1. 2304 Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Brecelj Bogdan, zdravnik-volouter v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. avgusta 1931. V. No. 3376/25. 2302—3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo novega mostu preko Krke v Žužemberku II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5. septembra 1931. ob enajstih dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov do bi vajo med uradnimi urami pri odseku tehničnega oddelka. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotki (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki zanaša 322.671-55 dinarjev. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14. avgusta 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Cg I.a 563/31—3. 2313 Oklic. Tožeča stranka Hranilnica in posojilnica na Igu, r. z. z n. z. je vložila proti toženi stranki Novak Franc, posestnik, Iškavas štev. 93 radi Din 8744'82 k opravilni štev. Cg I.a 563/31—3 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 3. septembra 1931 ob poldevelih dop. pred tem sodiščem / izbi št. 124 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja dr. Modic Ivan, odvetnik v Ljubljani za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. I.a, dne 12. avgusta 1931. C III 1046/31—2. 2289 Oklic. Tožeča stranka Holc Matija, posestnik, gostilničar in mesarski mojster v Pobrežju pri Mariboru je vložila proti toženi stranki Lešnik Francu, mes. pomočniku v Pobrežju pri Mariboru, sedaj neznanega bivališča radi Din 3879-— s pripadki k opravilni št. C III 1046/31—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 19. septembra 1931 ob en četrt na devet uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 14 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. dr. Planinšek Odon, sodni pripravnik v Mariboru za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 11. avgusta 1931. $ E 416/31—7. 2307 Dražbeni oklic. Dne 7. septembra 1931 ob devetih dop. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podturn, vi. št. 652, 1105, 1113. Cenilna vrednost: 20.282 :Din (bremena 16.282'— Din). Najmanjši pc^indek: 2667'— dinarjev. Pravice, katere bi ne pririuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkopi dražbe, sicer bi se De mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdravitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. \ Okrajno sodišče Novo mesto, dne 6. avgusta 1931. , * E 438/31—16. \ 2308 Dražbeni oklic. Dne 20. septembra 1931 ob osmih dop. bo na licu mesta v Muha-berju št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bršljin, vi. št. 156, 387; zemljiška knjiga Prečna, vi. št. 1025; zemljiška knjiga Daljni vrh, vi. št. 188; zemljiška knjiga Češence, vi. št. 548. / Cenilna vrednost: 74.256-— DL Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkorn dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede le-premičnine v škodo zdravitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Novo mesto, dne 11. avgusta 1931. Konkurzni razglasi S 24/31—2. 2312 863 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Viljema Zabukovca, mizarja v Ložu, sedaj stanujočega v Beogradu, Kulina bana 11, (Mokro-luška). Konkurzni sodnik Kajtež Anton, starešina okrajnega sodišča v Ložu. Upravnik mase Viktor Poznik, notar v Ložu. Oglasitveni rok do 30. septembra 1931 pri sodišču v Ložu. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Ložu dne 6. oktobra 1931 ob desetih dopoldne. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. avgusta 1931. S 26/31—3. 2314 804 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Alešovec Petna, peka in posestnika v Kranju št. 99. Konkurzni sodnik Gregorc Jurij, starešina okrajnega sodišča v Kranju. Upravnik mase dr. Sajovic Stanko, odvetnik v Kranju. Prvi zhor upnikov pri okrajnem sodišču v Kranju dne 28. avgusta 1931 ob desetih dopoldne. Oglasitveni rok do 30. septembra 1931 pri sodišču v Kranju. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Kranju dne 6. oktobra 193i ob desetih dopoldne. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 17. avgusta 1931. * Sa 25/31—2. 2315 865 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Stane Rebolj-a, trgovca v Kranju št. 10. Konkurzni sodnik Gregorc Jurij, starešina okrajnega sodišča v Kranju. Upravnik mase dr. Sabothy Beno, odvetnik v Kranju. Oglasitveni rok do 30. septembra 1931 pri sodišču v Kranju. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Kranju, dne 5. oktobra 1931 ob desetih dopoldne. Deželno sodišč« v Ljubljani, odd. 111., dne 17. avgusta 1931. Sa 26/31—2. 2309 86«. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imo-viui dolžnika Koražija Ivan-a, trgovca z železnino v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 42 registrovanega pod firmo Ivan Kora žija v Mariboru. Poravnalni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravitelj: dr. Rapoc Josip, odvetnik v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84 dne 28. sep tembra 1931 ob devetih dopoldne. Rok za oglasitev do 23. septembra 1931 pri okrožnem sodišču v Mariboru. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 14. avgusta 1931. •j; Sa 14/31-41. 2305 Potrditev poravnave izven 867 konkurza. Poravnalna zadeva: tvrdka Frohlich Navratil, trg. v Celju. Potrjuje se poravnava, katero je sklenila poravnalna dolžnica s svojimi upniki pri naroku dne 10. avgusta 1931 te vsebine, da je prvenstvene terjatve plačati v celoti, ostali upniki pa dobijo 60% kvoto njihovih terjatev, plačljivo v 12 ednakih mesečnih obrokjh, počenši 60 dni po pravomočni po trditvi poravnave pod izgubo obrokov, ter da pristopi k tej poravnavi kot porok in plačnik do zneska 50.000 Din Dobovičnik Franc, trg. v Celju. Okrožno kot konkurzno sodišče Celje, dne 12. avgusta 1931. Sa 13/31—33. 2306 Potrditev poravnave izven 868. konkurza. Poravnalna zadeva: Veble Jožka, trgovka v Celju. Potrjuje se poravnava, katero je sklenila poravnalna dolžnica s svojimi upniki pri naroku dne 5. avgusta 1931 te vsebine, da je prvenstvene terjatve plačati v celoti, ostali upniki pa dobijo 40% kvoto, plačljivo v 8 mesečnih obrokih v enaki višini, počenši 90 dni po pravomočnosti potrditve poravnave. Okrožno kot konkurzno sodišče Celje, dne 12. avgusta 1931. * 2311 Sa 11/31—61. 869. Sklep. Poravnalna stvar Bernik Franceta, trgovca s klobuki, Ljubljana VfT, Celovška cesta štev. 43. Prisilna poravnava izven konkurza, sklenjena na poravnalnem naroku 8. avgusta 1931 med dolžnikom in njegovimi upniki te vsebine, da plača dolžnik upnike, ki jim gre pravica do prvenstvenega poplačila njih terjatev v smislu §-a 30 zak. o prisilni poravnavi izven konkurza, popolnoma, ostalim svojim upnikom 42'5 odstotno kvoto njihovih terjatev in sicer v štirih enakih tromesečnih obrokih, kojih prvi zapade v plačilo tri mesece po pravomočnosti poravnave, ostali trije obroki pa zaporedoma vsake tri mesece po prvem obroku, in to s poroštvom Andreja Cvajnarja, posestnika iz Preske št. 13 in Andreja Bernika, posestnika in klobučarja v Višnji gori — se odobri. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. avgusta 1931. Sa 4/31-6. 870. * 2310 Sklep. Poravnalna stvar Rebolja Franceta. Poravnava, sklenjena med Reboljem Francetom in upniki tako, da plača prvenstvene terjatve v celoti, ostalim upnikom pa 50%-no kvoto priznanih terjatev v enem letu v petih obrokih pod poroštvom njegove žene Rebolj Zofije, se glede na doseženo večino § 46 p. r. v smislu § 51 p. r. potrdi. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. I., dne 3. avgustal931 Razglasi raznih uradov in oblastev Št. 2120. 2277a—2— Razglas o I. pismeni ponudbeni licitaciji za zgradbo železobetonskega mostu čez inundaeijski jarek Pšate v km 11-260 drž. ceste Št. 50. Tehnični razdelek sreskega načelstva kr. banske uprave v Ljubljani razpisuje po naročilu kr.ban.uprave vLjubljani od 7.avgusta 1931 V. No. 1413/4, in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter ‘njegovih sprememb, odnosno »popolnitev za prevzem in izvršitev zgradbe železobetonskega mostu čez Pšalo v Trzinu I, javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. septembra 1931 ob enajstih dop. v prostorih tehničnega razdelka sreskega načelstva v Ljubljani, št. Peterska vojašnica soba št. 55. Vse natančnejše podatke glej »Službene objave« v »Jugoslovanu« štev. 189 z dne 18. avgusta J931. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani, dne 12. avgusta 1931. * Št. 2121. Razglas 2276a—2-2 o I. pismeni ponudbeni licitaciji za zgradbo železobetonskega mostu čez Rovški potok v km 17*790 dri. ceste št. 50. Tehnični razdelek sreskega načelstva kr. banske uprave v Ljubljani razpisuje po naročilu kr.ban.uprave vLjubljani od 7.avgusta 1931 V. No. 1412/4, in na podstavi čl. 86. do 98. žakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih sprememb, odnosno »popolnitev za prevzem in izvršitev zgradbe železobetonskega mostu čez Rovški potok I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. septembra 1931 ob enajstih dop. v prostorih tehničnega razdelka sreskega načelstva v Ljubljani, Št Peterska vojašnica soba St. 55. Vse natančnejše podatke glej »Službene objave« v »Jugoslovanu« štey. 189 z dne 18. avgusta 1931. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani, dne 12. avgusta 1931. Razne objave Objava. 221X1 Izgubil sem orožni list, ki se glasi na no lovsko puško dvočevko, izdan od sreske izpostave v Škofji Loki, pod zaporedno številko 69 ad spis 8000/28., na ime Hafner Franc, posestnik, Trnje 17, obč. Stara Loka. Proglašam ga za neveljavnega. Janževski vrh, dne 15. avgusta 1931. Hafner Frane, e. r se; zato je pobegnila, in od tedaj naprej si pač služi svoj kruh, kakor pač ve in zna. Sorodnik je odpeljal dekle s seboj v Pariz in konec? Poroka! Nov način zdravljenja škrlatinke Profesor dr. Friedman v Berlinu je prišel na nov način zdravljenja nevarne škrlatinke. Škrlatinko so doslej zdravili z vbrizgavanjem seruma v bolnikovo meso. Vbrizgavanje pa je imelo prav pogostokrat zelo neprijetne posledice; če bi bili pa vbrizgavali manjše količine seruma, bi bil pa učinek ničev. Prof. Friedmann pa je našel način, da se more serum vbrizgavati tudi v žile dovodnice ali v »vene«. Ta način vbrizgavanja ima to prednost, da deluje serum mnogo bolj učinkovito, pa tudi znatno inanj ga je treba. Spuščaji, kakor se pojavljajo pri škrlatinki, so izginili že v 6 urah, telesna toplota pa je postala tudi v 6 do 7 urah normalna; prej je začela vročina pri bolniku pojemati šele v dveh dneh. Zatrjujejo, da bodo novo metodo preizkušali tudi še v drugih bolnišnicah in potem bodo šele izrekli zdravniki svojo sodbo o novem načinu zdravljenja škrlatinke. Delovni čas v Ameriki V Zedinjenih državah proučujejo vladni ln gospodarski krogi prav resno vprašanje, če ne bi kazalo vpeljati petdnevni delovni čas, da se omili silna brezposelnost, ki se vedno bolj širi. Pri reševanju tega vprašanja dela vladi in in-dustrijalcein največ brezglavice določitev tedenske mezde: eni so namreč zato, naj dobivajo delavci polno dosedanjo mezdo, tudi če bodo delali le 5 dni, drugi pa zopet na vso moč pritiskajo za primerno znižanje delavskih plač. Novi patenti Statistika nemškega patentnega urada pove, da je prijavljenih največ patentov iz elektrotehnične stroke. Teh je namreč 18.052. Patentov, ki se tičejo gospodarskih in gospodinjskih strojev, je priglašenih 425. »Kemičnih« patentov je 353, patentov za kurilne naprave pa je 230. Prav dosti patentov se tiče tudi fotografije in kinematografov, namreč 221. Za kratek čas »Hvala, prijatelj — le obdrži svojo smudko, jaz ne kadim več!« »Presneto mora biti tvoja žena energična!« * »Ali imate tudi francosko kuhinjo?« »Seveda, seveda — kaj pa želite, gospod?« »Dve mehko kuhani jajci...« Vrsta 2941-00 Otroške sandale iz mehkega usnja, z močnim gumastim podplatom in s podpelnikom. Vašim malčkom neobhodno potrebne. Otroške Din 39'—, ženske 49'—. moške 69-—. • 59, Vrsto 2852-04 Te Čevlje iz laka s spono smo priredili za otročičke. -Nosijo se ob nedeljah in praznikih. Imamo prav talce čevlje iz rjavega boksa za navadne dni. Vrsta 3922-00 Športni čevlji za otroke. Napravili smo jih iz rjavega boksa, z okrašenim jezikom. Močni podplati jamčijo, da bodo čevlji dolgo vzdržali. Vrsta 1937-22 Elegantni polčevlji za gospode. Imamo črne in rjave, z gumastim podplatom. Praktični so za vsako priložnost. Otrokom za šolo — staršem za delo. Vrsta 9897-70 Visoki gumasti škornji. Zelo praktični in trpežni. Mnogo Vam bodo koristili pri delu na polju in v vodi. Vsega je preveč! Iz Amerike poročajo, da je guverner v mesta Neworleans (na jugu Zedinjenih držav) sklical veliko konferenco, na katero so bili povabljeni tudi zastopniki sosednih držav, da se posvetujejo, če ne bi kazalo, za 1. 1932 vsak nasad bombaža prepovedati. Guverner je mnenja, da bi a« vsled take prepovedi cene bombaža silno dvignile. V zapadnem Teksosu (Mehika) pa so prepovedali pridobivanje petroleja, samo da bi ceno starega petroleja dvignili. Kdor bi pridobival petrolej skrivaj, pride pred vojno sodišče. V Braziliji pa hočejo tudi letos sežgati na tisoče vreč kave, samo da bi dosegli višje cena za ostalo kavo. Ta sistem pridobivanja in uničevanje blaga se imenuje »umno gospodarstvo ...« 70. nemški katoliški shod Od 26. do 30. avgusta bodo letos zborovali zastopniki nemških katoličanov v Nttrnbergu. — Program zborovanja je zelo obsežen. Na sliki vidimo cerkev »Naše Ljube Gospe« (»Lieb-frauenkirche«), kjer bo slovesna služba božja Vrsta 3762-22 Te smo priredili za bolj žive dečke. Proizvajamo jih iz mastnega kravjega usnja.. — Imamo pa tudi prav take iz mehkega usnja. Praktični čeveljčki za vsak štrapac. Vrsta 1834-22 čevlji iz laka in boksa, za učence. Polkoničasta oblika, daje čevljem posebno eleganco. Izredno so udobni in praktični .Vrsta 3635-18 Te čevlje smo priredili za gospodinje, ki hodijo na trg. Trpežni in udobni polčevlji, z nizkim podpetnikom in * gumo. Praktična obutev za vsako žensko. Vrsta 3967-22 Udobni čevlji iz črnega boksa. Z gumastim podplatom se nosijo za deževno vreme. a za praznike s podplatom iz usnja. Vrsta 9677-22 Čevelj iz črnega telečjega boksa, z našitim močnim podplatom iz usnja. Polšiljasta oblika je za hojo zelo udobna in elegantna. .Vrsta 24^ Elastični in trpežni telovad-, ni čevlji. Neobhodno potrebni učencem pri telovadbi. Ti čevlji bodo vzdržali celo leto. Vrsta 1634-21 Elegantni polčevlji iz teleti« jega boksa, rjave barve. Dovršeno praktični in nenavadno udobni. Izdelali smo jih dijakom za šolo in praznik. Vrsta 2945-11 Čevlji za vsakdanjo nošnjo. Napravljeni so iz črnega ali rjavega boksa in s spono. -Zelo praktični in udobni. Dobite jih po zelo nizki cenJ. Zanimiva lobanja V gorovju Jervois v srednji Avstraliji so našli nedavno lobanjo pračloveka, o kateri pravi ravnatelj avstralskega zavoda za anatomijo Co-lin Mackenzie, da je ta lobanja najbolj zanimiva od vseh, kar so jih našli v novejši dobi-. Mackenzie je predaval o tej lobanji v zdravniškem društvu v Canberri. Rekel je, da je ta lobanja neke ženske, ki je bila približno 30 let stara, živela pa je pred 1 milijonom let. Govoriti je mogla le malo. Ozko, nazaj nagnjeno čelo kaže na prav malo razvite možgane, ki so biti tako majhni, da tako majhnih še nikjer niso našli. Tudi zadnji del glave je zelo kratek. Mišice na zadnjem delu glave pa kažejo, da je ta ženska držala glavo pokonci le z veliko težavo, iz česar sledi, da je morala živeti v dobi, ko ljudje še niso hodili popolnoma pokonci. Mak-kenzie trdi dalje, da se da iz te lobanje sklepati, da obvladuje mišičevje ves iutektualni sistem in da ima ves duševni razvoj svoj izvor v mišičevju. Pokončna hoja je razmeroma še mlada lastnost človeka, ta lobanja pa da nas uči, da moramo biti zelo pozorni na Ciiiite)jo ia na okolnosti, od katerih je odvisna naša pokončna strahovita eksplozija pri Lyon-u V Lyonu v Franciji »e je te dni vsled eksplozije porušila trinadstropna hiša. Eksplozija je zahtevala 10 človeških žrtev, 15 oseb pa je bilo težko ranjenih. Hišo Je pognala v zrak baje sama lastnica hiše. ki Je bila silno zadolžena, pa je bržkone hotela svoje dolgove poplačati i visoko zavarovalnino Šolske počitnice potekajo. Otroke je treba pripraviti za šolo. Dolžnost staršev je, preskrbeti otrokom dobro obutev. — Otrokom noge hitro rastejo. Zato se jim stara obutev ne prilega dobro nogam. — Kupite jim ob pričetku šolskega leta novo obutev. — Pripravili smo veliko izbiro za moško in za žensko deco. Tudi na starše smo mislili, zanje smo pripravili praktično obutev za delo in za praznik. — Omogočili smo vsakemu, da more za malo denarja kupiti dobro in koristno obutev sebi in svojim otrokom. Obiščite nas, — postregli Vas bomo v Vašo popolno zadovoljnost. 1847 Vrsta 2852-05 Praktični čevlji iz laka ali rjavega telečjega boksa, ki se nogi dovršeno prilegajo. V njih je hoja jako udobna. hoja. Mi smo za mišičevje premalo skrbeli, gledali pa smo zelo na duševni razvoj; zato pa trpe ljudje na toliko boleznih. Po treh letih vstala od mrtvih Zanimivo zgodbico o prodajalki Arnouvel, ki je pred leti pisala svoji materi pismo, da se bo usmrtila, sedaj pa so jo na čuden način zopet našli. Usmrtiti se je hotela, ker je v trgovini, kjer je bila nameščena, poneverila 1000 frankov, sramote pa, da bi veljala za tatico, kar ni mogla preboleti. Mati izgube svoje hčerke kar ni mogla preboleti in ko so čez nekaj mesecev potegnili iz vode truplo mlade deklice, je mati re3 spoznala v utopljenki svojo hčerko. Truplo so nato pokopali, mati je pa vsako nedeljo obiskovala grob in ga krasila s cvetlicami. Neki sorodnik nesrečnega dekleta pa je slučajno prišel v mesto Herblay in tam je opazil na trgu prodajalko surovega masla, ki se mu je zdela silno podobna njegovi pokojni sestrični. Ogovoril jo je, iz razgovora je pa spoznal, da je to res njegova »mrtva« sorodnica. Dekle je priznalo, da ji je zmanjkalo poguma usmrtiti Vrsta 0167-00 Bakandže iz močnega mastnega usnja, z gumastim podplatom in peto. Jako trpežna in praktična obutev za vsakdanje delo. Vrsta 3267-02 Trpežna obutev iz čvrstega boksa. Zelo praktični in udobni čevlji. Predvsem so priljubljeni lovcem. Izdaja tUkarna »Merkar, Gregorčivpva ulica 28. Za tiskarno odgovarja Otmar Uichilek. — Urednik Milan Zadnek, ■*- Za inseratnl del odgovarja Avgust Kozman.' — Vsi v Ljubljani.