U * * * *»> * a J * „ ,, • >1 ^ ♦ , *£ 'Z&JŠL&t J*f -V •/ *> v* i.^oli tiotciu L-1i:vt:i: iivrtvuiri;«:nt v?wii ^ • •». • • ♦ • • * iv j v v vi m v »: i vi • i f r r; i »i%11«»ii i s? c 41* t* | v 111*%» ž 11 f v »tfv^vvv* »me jc«Xfc» ctorinrlriv* in > 11; r,t *'»j o .'*}: o A a : r I: i : vt r v v s «:a jtza, rniV kTlVii s r kcaa iarh-tut i iv vtvitvin 11t v L": -*, • 4 E/’ ;iv.MVii.VK* vv.-.i r*»;v .A»;u«'m ? »v j c 7 »•*«:»».• (.•»**' ‘ -A ?vx Vi ; divjim vcrasprtiM*. i-ujiuvu ,-t .t i i __ i ■«vX ; A ii A\'! V V7 A : 'it ‘c"'*'fwM'irtiv>u I,-VV A E. <~Z) * ■ .... £r~-- d>s.’ »*v . i.i An.' t ‘."til r*”'. fj m t'tm i-i : v . 71«■ • l |i*. A V v. t v t.viu i; rv." f>i t čiv •• l • flVr*l«M •nli»'»tv ••»»* u.*l • ;.*. v.vttAitjv rhv.u 7f I: L’Vi: •. Vj 1 V f-V I •• L v" L V !:Vlt i' i . 7 >’ . C.‘*i ..!• 1 J«"' *'l" <•*.< L >. ,t i . ; V • I - • ' • .**• [-V* ii\ C\i< 1»'* I •**■*'* M V-V,-x ‘ •f- . A Wr | * - . / .ju , V v K (c J« » .i »U1 l /:T •V -* / SfcSfD :«£P v 71----------r- .<—* rt* _____________________________VE(! MA STRANI 3 75. januar 1911 je bil za vas Ilirsko Bistrico pomemben dan, saj jo je cesar Franc Jožef I. povzdignil v trg. Tako je naselje dobilo trške pravice in z tem pravico do semanjih dni, katere imamo v Bistrici še danes. V avli Doma na Vidmu je bistriška občina pripravila slovesnost ob pomembni obletnici. ONA ALI ON 2010: PODJETNIŠKI USPEH LETA STOJANU KOVAČIČU S priznanjem podjetniški uspeh leta v Koseze pri Ilirski Bistrici odhaja samostojni podjetnik Stojan Kovačič. STRAN 5 PO 33 LETIH BREZ MESECA KULTURE? 33 let je na Kettejev rojstni dan, pred Kettejevo rojstno hišo, Moški pevski zbor Dragotin Kette ob otvoritvi meseca kulture prepeval Kettejevo pesem »Na trgu«. STRAN 2 NOVE KUHARSKE BUKVE V KNJIŽNICI 20. januarja je bila v Knjižnici Makse Samsa predstavitev knjige Nove Kuharske Bukve, avtorja Andreja Zamejica iz leta 1850. STRAN 15 V KLUBU ŠTUDENTOV NE POČIVAJO T .1. '.v- |r,;~ |l»niiTj^HA-i" ~ v I >'N* Kmečka tržnica 5 hm f in mi?'..'/ ’ V. mi. i*11 mm. >„„1------------1. gAMBSTODENTOj “ MM BISTEf f Če je bil mesec december na Klubu študentov predvsem praznično obarvan, bodo prvi meseci novega leta v znamenju kulture, izobraževanja in športa. STRAN 8 %xen'e»s.\ —V Easy GSM CENTER M debi Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169 ® e-mail: maljevac@volja.net, www.gsm-kopija.si ♦ PRODAJA IN ODKUP RABUENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ FOT®Kul>LLL/dtili PONEDEUEK - PETEK 8 -12" in 15 -19 SOBOTA 8"- 12" iČČT DŽABESl PAKET ; PAKET POVEZANI - INSTANT INTERNET ^Oil l| i :)i) - 0@©[D)M[iJ]Šii I vezava za gsm aparate , ,,-----1 SAMO 12 MESECEV MUBJ/I JJ>'113 APAHAiI ssmmmm oM° URNIK 8.00 - 16.00 »bota 8.00 - 13.00 nedelja zaprto ■»i i«iii in% KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-11 8 OM« AV/OP,'jAlixIJ'J;\ URNIK 8-00 - 20.00 DAVČNO IN FINANČNO SVETOVANJE. D.O.O. TEL7FAX 05 710 14 99 GSM 040 838 520 Mudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. VOJKOV DREVORED 2. 6250 ILIRSKA BISTRICA '77 l 3 1 8»365006 NOVEMU OBDOBJU NAPRčMM PROBLEMATIKA KULTURE i Nova metla Dol s kulturo! boljše pometa... mag. Milena Urh ••••• Mladi ljudje so zagnani, polni entuziazma, inovativnosti in energije. Spremembe so zato dobrodošle in potrebne z dveh vidikov. Prvič, zgodi se nekaj novega, sodobnejšega in kot drugo se začnemo zavedati vrednosti minulega. Tako se je zgodilo ta mesec tudi pri nas na časopisu, saj smo načrtovali, da zaključimo z izdajanjem časopisa. Pogajanja z novo občinsko oblastjo niso obrodila sadov. Naš predlog je občini ponujal javno zasebno partnerstvo, kar naj bi bil tudi prioritetni cilj nove oblasti, pri skupnem izdajanju Snežnika, pri čemer ni bil sporen dogovor o skupnem uredništvu ali lastništvu. S takšno odločitvijo bi se zmanjševali tudi proračunski izdatki, saj izdajanje Snežnika za vsa gospodinjstva stane na letni ravni 49.000 EUR, z dopolnilom, daje Snežnik zaradi svojega formata in velikosti pisave še enkrat obsežnejši od sedanjega občinskega glasila. Ne smemo pa pozabiti tudi dejstva, da je Snežnik že dolga leta zakoreninjen pri bralcih, kar kaže veliko število naročnikov iz občine in izven nje pa tudi iz tujine. To je pokazatelj učinkovitosti medija in garancija za branost tudi v prihodnje in je tako tudi dovolj velik motiv za odločanje o sofinanciranju njegovega obstoja na kakršenkoli način tudi v prihodnje. In, da nadaljujem zgoraj začeto misel, so se dosedanji lastniki odločili časopis prodati in ima od konca tega meseca časopis novega lastnika in glavnega urednika. V sodobni demokratični in pluralni družbi vsekakor velja pravilo, kdor ima medije, ima oblast. Ker pa je demokracija vladavina ljudstva, je za nosilce oblasti pomembno, kdo vpliva na to, kar ljudstvo misli, in kako, ter s katerimi sredstvi. Ljudstvo je svoj pogled na življenje in družbo vedno oblikovalo po poti komunikacije. V času, ki ga živimo, se oblikuje na prevladujoč način s pomočjo raznovrstnih medijev. Čeravno mnogi ljudje v raziskavah medijem ne zaupajo, dejansko večina misli tako, kot mislijo v medijih. Pluralnost medijev mora biti sistemsko in strukturno zagotovljena. Če temu ni tako, je prej ali slej ogrožena demokratičnost družbe. Oblast pa se lahko za več mandatov spremeni v oligarhijo, saj na najrazličnejše načine poskrbi za to, da bodo mediji delovali v prid njenega trajnega mandata. Pluralnost medijev v osnovi pomeni poligon za izražanje različnih vsebin, ki pa je lahko zagotovljena samo s pluralnostjo lastnikov medijev. Lokalni časopisi, lokalni radio, lokalna televizija ter drugi lokalni mediji tvorijo multi-medijo, ki vpliva na mišljenje in delovanje ljudi. Potrebno je doseči družbeni dogovor o razporejanju moči na medijih, ki bi ustrezala vrednostnim in političnim usmeritvam prebivalstva. Na podlagi občinskega pravilnika o sofinanciranju medijskih vsebin je potrebno doseči proračunsko sofinanciranje vseh medijev, lokalna politika, pa bi se morala deklarativno zavezati, da bo na medijih vedno skrbela za vrednostno uravnoteženost in da sprememba oblasti vsaka štiri leta ne bo povzročala popolne negotovosti v kadrovskem in programskem smislu. Vsi občani plačujejo davke, zato je treba medijsko polje temu ustrezno strukturirati. Postavlja se vprašanje ali lahko glasilo izključno financirano samo iz občinskega proračuna, sploh vzdržuje osnovno novinarsko poslanstvo? Ima pa posebno težo, saj je njegova naklada visoka- gospodinjstva ga namreč na dom prejemajo (navidezno) brezplačno. Ni nobenega dvoma, da je občinsko glasilo priročen in največkrat tudi dodobra izkoriščen medijski ventil za propagandno hvalisanje lokalnih političnih veljakov in strank. V osnovi sicer velja, da je glavni namen glasil informiranje občanov o delu občinskih uprav in drugih pomembnih institucij v lokalnih skupnosti, toda vedno znova se dogaja, da so lokalni mikrosistemi močno prestreljeni s političnimi grupacijami, ki se borijo za svoje majhne privilegije in koristi, so pa tudi odličen pa ravan za politično propagando v času lokalnih volitev. Podpora občine različnim medijem, je odraz visoke stopnje politične kvalitete demokracije, ki jo živimo in nekatere naše sosednje občine kot so Pivka, Postojna in druge namenjajo medijskemu področju veliko pozornost in finančno podporo, saj sofinancirajo dva ali celo tri časopise, televizijo in multimedijske centre. Pri nas do sedaj temu ni bilo tako. Upamo, da bo enkrat napočil čas za spremembe tudi na tem področju, saj so pluralni mediji neizogiben servis za krajane nekega okolja, ki pa lahko samo s svojim pluralnim lastništvom omogočajo točne ter raznovrstne informacije in distanco do lokalne politike hkrati. Če hočemo kot skupnost preživeti, potrebujemo javno besedo ... Zato Bojan vso srečo... Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net X Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ustanovltel|: Borislav Zejnulovič ki Izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Izdajatelj: Provocativa, Bojan Oblak s.p. Cena izvoda je 1,80 EUR Maistrova ulica 2,6250 Ilirska Bistrica Glavni In odgovorni urednik: Bojan Oblak Tehnično urejanje In tisk: GA Commerce d.o.o., Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Naklada: 1.500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. Igor Štemberger ••••• Po 33-tih letih je letos prvič padel v vodo občinski mesec kulture. Območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Ilirska Bistrica seje že jeseni prijavila na razpis Občine Ilirska Bistrica za sofinanciranje izvedbe prireditev v okviru občinskega meseca kulture v letu 2011. Na omenjeni razpis smo prijavili 16 kulturnih dogodkov, kateri naj bi potekali od 23. januarja do konca februarja. Prijavljeni program smo finančno ovrednotili na 5.630 €, pri čemer smo predvideli 1.000 € lastnih sredstev iz vstopnin oz. sredstev soorganizatorjev in 4.630 € sredstev Občine Ilirska Bistrica, kolikor so znašala tudi sredstva na razpisu. Vendar Občina Ilirska Bistrica nam je odobrila le 2.200 € sredstev, kar pa je za izvedbo 16-tih prireditev občutno premalo. Ocenjujemo, da bi z 4.630 € kolikor so znašala razpisna sredstva le s težavo izvedli tako obsežen program, nikakor pa ga ne moremo izpeljati z nižjimi sredstvi. Iz sklepa o sofinanciranju je bilo razvidno, da je bil krčen program v postavkah pogostitve, češ da je to neobvezen del programa. Poudariti želimo, da so pogostitve pri kulturnih prireditvah običajna praksa, saj so na nek način plačilo nastopajočim. Izvajalci kulturnega programa običajno na svoje stroške pridejo v Ilirsko Bistrico in kulturni program izpeljejo brezplačno. Tako je pogostitev ob koncu prireditve njihovo edino plačilo in si ne znamo predstavljati kulturne prireditve brez tega elementa. Še posebej to velja za prireditve kjer nastopajo zbori ali skupine iz Hrvaške ali s Tržaškega. Pa naj razkrijem še program, ki smo ga nameravali izpeljati v okviru meseca kulture. Ponudili smo 16 kulturnih dogodkov iz širokega spektra različnih kulturnih dejavnosti. Nameravali smo izvesti dve več-zvrstni prireditvi in sicer ob otvoritvi meseca kulture in ob slovenskem kulturnem prazniku. Ogledali bi si lahko dve gledališki predstavi: »Zakonci stavkajo« v izvedbi vrhniškega gledališča KUD Ligojna in »Romeo in Julija« v izvedbi Slovenskega KPD Bazovica Reka. Tudi področje glasbe bi bilo bogato zastopano. Ob večeru slovenskih skladateljev bi lahko prisluhnili še Bojanu G la vini in triu Julius. Pripraviti smo nameravali že peti koncert obmejnih zborov in celovečerni koncert pevske skupine Kalina z gosti. V načrtu smo imeli še tri likovne razstave, dve predstavitvi knjig in dva potopisna predavanja. Najmlajši pa bi prišli na svoje ob ogledu lutkovne predstave za otroke. Težko je razumljivo dejstvo, da Občina Ilirska Bistrica, če že ni bila zadovoljna s ponujenim programom, ni ponudila svojega - alternativnega programa, ki bi bil cenejši in kvalitetnejši od našega. Od novembra, ko smo mi prijavili svoj program, pa do danes je bilo časa več kot dovolj. Očitno pa na naši občini ni prave volje, da bi mesec kulture ohranili tudi v bodoče. Iz osnutka proračuna za leto 2011 je namreč razvidno, da za mesec kulture 2012 župan predlaga borih 1.639 evrov medtem, ko je denimo za otvoritev razstave ob 100-letnici pov-zdignitve Bistrice v trg občina odštela 3.000 evrov za praznovanje prvega maja pa namerava odšteti kar 10.000 evrov. Iz osnutka proračuna Občine Ilirska Bistrica za leto 2011 je razvidno, da župan predlaga tudi krčenje sredstev za delovanje Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ilirska Bistrica. Po Pogodbi o medsebojnem sodelovanju na področju kulture v Občini Ilirska Bistrica med Občino Ilirska Bistrica in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti je Občina Ilirska Bistrica dolžna sofinancirati delež plače zaposlenega na izpostavi v višini 30% in delež stroškov območnih in med-območnih prireditev ter materialnih sredstev v višini 50%. V letu 2010 je to skupno znašalo 16.595 EUR. V osnutku proračuna za Skupina kulturnikov iz Ilirske Bistrice je 7 9. januarja v rojstni hiši Dragotina Ketteja s poezijo in cvetjem obeležila 135 let pesnikovega rojstva. Kako smo Bistričani vzeli Ketteja za svojega, priča dejstvo, da smo po njem poimenovali osnovno šolo, pred njo postavili njegov doprsni kip, njegovo ime nosi ena od mestnih ulic, po njem smo poimenovali bralno značko za osnovnošolce, pohodniško pot med Ilirsko Bistrico in Premom, nekdaj je njegovo ime nosila zdaj že ugasla občinska nagrada za kulturo, z datumom njegovega rojstva pa smo vselej začeli tudi občinski mesec kulture, ki je običajno trajal do konca februarja. V lanskem letu, nam je 33. občinski mesec kulture, katerega organizator je bila Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ilirska Bistrica, financirala pa ga je Občina Ilirska Bistrica, postregel z 7 8 kulturnimi dogodki z različnih področij kulturnih dejavnosti, teh dogodkov pa si je ogledalo okoli 2.000 obiskovalcev. V skupini kulturnikov na sliki, so tudi edini trije še živeči, ki so bili člani odbora, ki je začel 7. mesec kulture pred davnimi 34. leti in sicer: Darinka Žbogar, Zala Šajn in Vojko Čeligoj. leto 2011 je načrtovani skupni znesek le v višini 8.297 EUR, kar pomeni kar 50 % krčenje sredstev. To pomeni kršenje omenjene pogodbe in hkrati onemogočanje delovanja Območne izpostave JSKD Ilirska Bistrica ali pa celo grožnjo za zaprtje izpostave. Naj spomnim, da je Območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Ilirska Bistrica ena od osrednjih nosilcev kulturnega dogajanja v Občini Ilirska Bistrica. V letu 2010 smo na izpostavi na kakršenkoli način sodelovali s kulturnimi društvi pri 97-tih kulturnih prireditvah, katere si je ogledalo 21.970 obiskovalcev. Od tega seje 36 kulturnih prireditev odvijalo v dvorani Doma na Vidmu, Območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Ilirska Bistrica pa je bila glavni organizator 19-tih kulturnih prireditev v Domu na Vidmu. Na te številke smo lahko več kot ponosni, saj nas po podatkih statističnega urada uvrščajo v sam vrh slovenskega kulturnega prostora. Kulturni dogodki, ki se dogajajo v Ilirski Bistrici se ažurno objavljajo na spletni strani sklada in občine, enkrat tedensko pa se obvestilo o aktualnih dogodkih pošilja več kot 200-članski mailing listi potencialnih obiskovalcev prireditev in številnim medijem. Rezultat tega je odlična medijska pokritost kulturnih dogodkov na llirsko-bistriškem. V letu 2010 so o kulturnih dogodkih v občini Ilirska Bistrica redno poročali vsi lokalni mediji, regionalna radijska mreža Radio 94, Radio Capris, nacionalni mediji RTV Slovenija - Regionalni studio Koper (tako radijski kot televizijski del tega studia), v najbolj branem regionalnem dnevnem časopisu Primorske novice, pa smo zabeležili kar 64 objav. Ob vsem tem ne gre zanemariti niti dejstva, daje JSKD preko svojih pozivov in razpisov v letu 2010 sofinanciral kar nekaj projektov v Ilirski Bistrici. Nekaj tisoč evrov je bilo s strani JSKD-ja dodeljenih za programske projekte društev in nabavo opreme za vaške domove. Sredstva so bila odobrena Pihalnemu orkestru Ilirska Bistrica, MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak, KETŠD Alojzij Mihelčič Harije, KS Rečica, KS Šembije, Občini Ilirska Bi-strica.Jn morda še komu. In kako kaže kulturnim društvom v osnutku proračuna 2011? Če rečemo slabo, je to blaga beseda. Ne samo, da župan sredstva za kulturna društva s 100.000 evrov zmanjšuje na 40.000, ampak načrtuje tudi več kot petkratno povišanje najemnin za društvene prostore na Jurčičevi ulici. Bo od naše kulture sploh še kaj ostalo? Bore malo ali nič, če imamo pred očmi še prepolovljena sredstva za nabavo novih knjig v Knjižnici Makse Samsa. Bo pa Občina v enem letu adaptirala Dom na Vidmu. In sicer s 343.000 lastnih sredstev in s še toliko zasebnih. Vprašanje pa je, kaj bomo za ta denar dobili in ali je to pravi pristop k reševanju problema kulturnega doma v Ilirski Bistrici. Menim, da je potrebno tak projekt reševati predvsem strokovno. Ilirska Bistrica potrebuje nov sodoben kulturni center in z adaptacijami obstoječega Doma na Vidmu tega ne bomo dobili. V tabeli smo primerjali nekaj postavk iz kulture v letu 2010 in 2011: (2010) (2011) Knjižnica Makse Samsa -knjižnično gradivo 48.570 25.000 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti 16.595 8.297 Redna dejavnost kulturnih društev 52.942 21.177 Gostovanja domačih društev izven občine 4.235 1.694 Gostovanja tujih društev v občini 10.589 4.235 Nabava opreme in rekvizitov 4.500 1.800 Programi v iavnem interesu 10.588 4.235 Tisk publikacij 7.412 2.965 Proslave ob državnih praznikih 5.639 2.255 Mesec kulture 4.630 1.639 POSTALI SMO TRG. 100 let od povzdignitve Ilirske Bistrice v trg Primož Rojc.... | Šavli Doma na Vidmu je bistrili ška občina pripravila slovesnost ob pomembni obletnici. Pov-zdignitev v trg so počastili tudi z razstavo razglednic. Slovesen dogodek so otvorili pevci bistriškega zbora Dragotina Ketteja z bistriško himno Tječe, Tječe bistra uoda. 15. januar 1911 je bil za vas Ilirsko Bistrico pomemben dan, saj jo je cesar Franc Jožef I. povzdignil v trg. Tako je naselje dobilo trške pravice in z tem pravico do sema-njih dni, katere imamo v Bistrici še danes. Takrat je Ilirska Bistrica sodila pod avstroogrsko monarhijo. Zanimivo je, da je približno tretjina ozemlja spadala v deželo Istra, večji del pa v deželo Kranjsko. Meja med Istro in Kranjsko je bila v Dolenjskem potoku in v zaselku Zalči. Naselje je bilo takrat gospodarsko in družabno zelo razvito. Glavna gospodarska panoga je bila predelava in trgovina z lesom, pojavile pa so se tudi že druge (tovarna testenin Pekatete, mlekarna v Trnovem, Gospodarsko društvo).Tomo Šajn, kije na prireditvi predstavil del zgodovine, je še dejal, da je Ilirska Bistrica z pridobitvijo tržnih pravic postala najpomembnejši kraj in upravno središče na JZ obrobju slovenskega narodnega ozemlja. Na prireditvi je sodeloval tudi Vojko Čeligoj, dolgoletni raziskovalec bistriške zgodovine. Čeligoj je dejal, da je bila povzdignitev v trg za Ilirsko Bistrico sila pomemben dogodek. Na to se je kraj pripravljal več let, saj je za pridobitev trških pravic moral kraj dosegati določene pogoje. Imeti je moral razvito gospodarstvo, šolstvo, zadostno število prebivalcev in določeno število hiš. Prav zaradi tega so ustanovili stanovanjsko zadrugo in kreditirali izgradnjo hiš. Takrat je nastal današnji partizanski hrib, ki je zaradi posojil dobil pomenljivo ime Dolžna vas. Na prireditvi je sodeloval tudi župan Emil Rojc. Županje poudaril, da so Bistričani od nekdaj znali izkoristiti naravne danosti občine. Dejal je še, da bo občina v letošnjem letu pričela z gradnjo industrijske cone v samem mestu in širitvijo cone v Podgradu, da bo pričel razgovore o umestitvi avtoceste Jelšane-Postojna, občina pa bo okrepila gospodarsko sodelovanje z sosednjimi občinami. Po njegovih besedah se občini zdaj obeta gospodarski vzpon, saj je mesto okrog leta 1980 doseglo vrh od tedaj lahko govorimo samo še o recesiji. Zupan je mnenja, da smo danes dosegli dno in da je čas, da razvoj postavimo na nove temelje. Ob dogodku je bila v Domu na Vidmu na ogled razstava s 66 razglednicami Ilirske Bistrice in Trnovega iz obdobja od leta 1899 do druge svetovne vojne. Razglednice za razstavo so odstopili zbiralci razglednic Vojko Čeligoj, Primož Rojc, Igor Štemberger in Knjižnica Makse Samsa. II,. BISTRICA. Panorama Ilirske Bistrice iz leta 797 7. Na levem zgornjem delu naselja prepoznamo Dolžno vas. (Razglednica iz zbirke avtorja) DRUŠTVO »VEZI« Promocijska razstava Anja Frank in Barbara Uljan. PROMOCIJSKA RAZSTAVA DRUŠTVA »VEZI« V KNJIŽNICI MAKSE SAMSA V ILIRSKI BISTRICI Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI« v okviru programa Mreža dnevnih centrov ponuja pestro izbiro aktivnosti, ki so tako kreativne, prostočasne, kakor tudi poučne. Velik pomen pa v društvu pripisujemo tudi promociji in predstavljanju širši skupnosti z razstavami izdelkov, ki nastajajo v programu Sončni tobogan-mreža kreativnih delavnic. Tako smo se takoj odzvali vabilu Knjižnice Makse Samsa, ki je povabila društva, delujoča v občini Ilirska Bistrica, da se v njihovih prostorih predstavijo. Društvo in izdelke smo v knjižnici predstavljali od 4. do 17. januarja 2011. V tem času so si obiskovalci lahko pogledali naš promocijski material ter razne izdelke. Na ogled smo postavili naš novoletni program, kije vseboval steklene krožnike s servietno tehniko, balončke za novoletno jelko v različnih tehnikah, slike z novoletnimi motivi... Poleg novoletnih izdelkov smo razstavili tudi ostale, in sicer izdelke iz gline, nakit, ročno poslikane kamenčke z lepimi mislimi, glinene sklede z dekoracijami iz das mase, slike, magnetke in še kaj. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Knjižnici Makse Samsa Ilirska Bistrica, ki nam je razstavo omogočila in njihovemu kolektivu za pomoč pri postavitvi razstave. las Ilirske Bistrice. Ob koncu lete I 1906, se je ustanovila »Stavbna aa-druga. v Ilirski Bistrici* regislnovana ■zadruga z neomejenim jamstvom«. Zadruga ima namen preskrbovati svojim Članom bivali Som Ta nam en doseže h tem: 1- da jim kupuje etuv-bisca, dodelnje, preziduje, na novo grmeli, ali kupuje hiše z gospodarskimi poslopji, vrti hi dvorišči,ali na njih lastne stroške* ali na svoje stroške, ali deloma na njihove, deloma na svoje stroške. 2. I>a ustanavlja podjetja* ki so s etavblnstvom v zvezi* kot opekarne, apnenice* kameno-- lomi itd. V zadrugo se sprejemaj o fizične in juridiene osebe. Sprejem zadobi pravno moč s podpisom pristopnico, plačilom vstopnine 2 iv in deleža. 1.0 K. Zadrugo vodi načelstvo 4 članov, nadzorstvo 5 članov in občni zbor. Kupnina prevzetih poslopij in zemljišč se odplačuje na ta način* da plačuje član vedimo za leto naprej* ruzven v pogodbi določene I amortizacijske obroke ta tli obresti, ki jih dotoči za vsako leto naprej ob-; čni zbor. V slučaju nezmožnosti člana, sme načelstvo amortizacijsko kvoto znižati ali za nekaj let plačevanje opustiti, vendar pa sme zahtevati pozneje vsa zamudna plačila. Vsak član sme vzeti tudi več deležev, vendar no nad 25. Olan ima na vsaik delež po en glas* vendar ne čez JO glasov* Volitve se vrše po listkih in je izvoljen tisti* ki dobi večino glasov* Načelstvo zadruge je začelo s pripre-: vami za delo. 'Kraji in uradne ure za stranke so začasno določene v pisar-; ni. firme Žnideršič in Valenčič oh nedeljah od lO. do 12* uro dopoldne, £» i »trd ov n n jem se začne 1 €►. januarja | t- 1. Dne 31. januarja bode prvi redni občni zbor* 1 se med dragih točk dnevnega reda bode tudi na novo volitev štirih elanov načelstva. ?.a dve leti in S Članov v nadzorstvo za. eno letu. Vsi tisti* ki se hočejo volitev in glasovanja udeležiti* naj do občnega 35 bo ra svoji pristop zglasijo pri dosedanjem načelstvu ob uradnih urah. Prvo načelstvo, katero je skrbelo za ustanovitev zadruge in ki traja do prvega občnega zbora, so sledeči: Anton Logar, zidarski mojster, Vrbovo, predsednik; Jožef Suiukj, indti-strijee, Ilirska Bistrica, podpredsednik; Rudolf Valenčič* industrij ec * Trnovo* blagajnik; Anton Žn.iflerriič5 iiulustrijec, Ilirska. Bistrica, tajnik. Članek o ustanovitvi stavbne zadruge, Slovenski narod, 72. januar 7 909. Z omenjeno zadrugo so občinske oblasti pomagale občanom, da so lahko zgradili nove hiše, in s tem zadostili pogoju, da II. Bistrica postane trg. AVT0PREV0ZN1STV0 PRODAJA Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 * DOLŽINSKA DRVA T * p t * KRATKA BUKOVA DRVA 25 in 35 cm JLVilll l>ll 1(11 S.p. * ODKUP NA PANJU NA KRATKO... »Nove ideje« na prvem srečanju Prvi sestanek skupine »Nove pale so predvsem ideje, da je po-ideje za geografski razvoj podro- trebno izmeriti onesnaženost zraka čja Ilirska Bistrica«, ki jo poznamo s strani Lesonita, urediti otroška predvsem iz socialnega omrežja igrišča, smučarski center na Sviš-Facebook, se je odvil že v mesecu čakih s pripadajočo infrastrukturo, decembru. Uvodoma so predstavi- urediti razsvetljavo na prehodih za li anketo, ki je pokazala, da se člani pešce, nov sodoben kulturni center šilil skupine najbolj nagibajo k temu, da na Vidmu, optično omrežje v Ilirski je potrebno izbrati tri projekte in jih Bistrici (EDUROAM dostop) ter mla-poskušati čimprej realizirati. Izsto- dinski center. Silvestrovali smo na »PLAČU« Letošnje silvestrovanje je po nekajletnem premoru ponovno potekalo na Plaču. Najdaljšo noč v letu je pod zvezdami preživelo preko 1.000 ljudi. Prireditev, ki stajo pripravila Razvojni center Ilirska Bistrica ter Občina Ilirska Bistrica seje pričela že ob 18.00 uri z otroškim programom, najmlaj- I 'i, A»:» ■LI še je v dvournem šovu najprej zabaval klovn Žare, nekaj pred 20.00 uro pa jih je razveselil še otroški ognjemet. Ob 21.00 pa seje začelo zares, saj je na oder stopila skupina Ventilčki in prisotne zabavala do zgodnjih jutranjih ur. Vrhunec praznovanja je bil veličasten ognjemet, ki je nebo nad Ilirsko Bistrico razsvetlil ob polnoči. radio capris dobra družba KAJ BO S POČKOM?_______ Javna razgrnitev osnutka državnega prostorskega načrta Namen državnega prostorskega načrta je prikaz in opis ureditvenega območja ter prikaz umestitev načrtovanih prostorskih ureditev v prostor s prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki določajo pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, pogoje ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje varovanja zdravja ljudi, ter druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta. Pobudnik je Ministrstvo za obrambo, pripravljavec je Ministrstvo za okolje in prostor, izdelovalec pa LUŽ d.d., Ljubljana. Ministrstvo za obrambo pripravlja posodobitev infrastrukture območja Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna, ker vadišče ne ustreza več standardom in merilom, ki jih je Slovenija sprejela z vstopom v zavezništvo. Območje sega na območje petih občin: Postojna, Pivka, Cerknica, Loška dolina in Ilirska Bistrica, leži pa med Postojno na severu in Koritnico na jugu. Na zahodu meji na naselja Matenja vas, Slovenska vas, Trnje, Palčje, Bač in Koritnice. Naselji Palčje in Jurišče sta izvzeti iz območja DPN. Vzhodna meja območja poteka po gozdnih površinah Javornika. Obravnavano območje je obstoječe vojaško območje, ki ga je uporabljala že JLA, sedaj pa je v upravljanju MORS in v uporabi Slovenske vojske. Z DPN se načrtujejo vadišče Po-ček, vključno s centrom Bile, strelišče Bač, povezava med vadiščem Poček in streliščem Bač, povezovalna cesta med vojašnico Pivka in streliščem Bač, interna komunalna, energetska in elektronska komunikacijska infrastruktura, navezava območja na komunalno, elektroenergetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, varnostno nadzorni in opozorilni sistem na gozdnih cestah, ki potekajo skozi območje državnega prostorskega načrta ter okoljevarstveni ukrepi in ureditve. Vadišče Poček in strelišče Bač sta namenjena izključno za izvajanje dejavnosti obrambe. V teh dveh območjih so načrtovane prostorske ureditve in določene površine za izvajanje vadbenih dejavnosti SV. V območje DPN sta zajeti tudi dve povezavi, namenjeni premiku vojaških vozil: cesta Vojašnica Pivka - strelišče Bač in povezava med streliščem Bač in vadiščem Poček. Zaradi zagotavljanja varnosti ljudi, živali in okolja v času izvajanja vadbenih dejavnosti, območje DPN poleg vadišča Poček, strelišča Bač in povezav, zajema tudi varnostno območje. Namen javne razgrnitve je seznanitev vseh zainteresiranih organov, organizacij in posameznikov z načrtovano prostorsko ureditvijo. Osnutek bo v času javne razgrnitve od 3. januarja 2011 do vključno 2. februarja 2011 razgrnjen: na Ministrstvu za okolje in prostor, v avli Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, Postojna, na sedežu Krajevne skupnosti Prestranek, v prostorih Krpanovega doma Pivka, v prostorih Občine Ilirska Bistrica, v Osnovni šoli Toneta Tomšiča Kneža-k,v prostorih Občine Cerknica, Občine Loška Dolina ter na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor http://arhiv. mm.gov.si/ mop/javno. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na osnutek državnega prostorskega načrta. Pripombe in predlogi se lahko do 2. februarja 2011 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mop@gov. si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »DPN OSVAD Postojna«. Odzivi z javnih razgrnitev Okoli vadišča Poček je bilo v preteklih letih prelitega veliko črnila.Toda dejstvo je, da ministrstvo za obrambo potrebuje vadišče za šolanje vojaških kadrov in za razvoj državne obrambe, za prikaz vojaških strategij ter preizkušanje taktik. Prav tako je dejstvo, da prebivalce območja okoli poligona, ta omejuje. Želijo mirno okolico, dostop do svojih gozdov brez nevarnosti, vzdrževane gozdne ceste, ki so zdaj zaradi zapor zapuščene, nočejo detonacij, ki stresajo hiše, niti vojaških konvojev, ki povzročajo hrup. Zato so pred leti pripravili posvetovalni referendum, ki seje končal tako - ZA ukinitev vojaškega poligona Poček je glasovalo 5.586 volivcev - 69,64% - PROTI ukinitvi vojaškega poligona Poček je glasovalo 2.142 volivcev - 26,70% - neveljavne glasovnice 293 - 3,65%. Takšno oziroma podobno mnenje je bilo slišati tudi na razgrnitvah v Knežaku, Pivki in Prestranku. Zelo dobro obiskana javna obravnava, ki so jo pripravili za krajane Bača in Knežaka, je odprla kar nekaj vprašanj o načrtovani posodobitvi strelišča Bač. Ljudi je zanimalo predvsem, kako bo z dostopom do njihovih parcel, omejitvijo gibanja v času vaj ter z zaporo ceste na Ma-šun. Predlagali so, naj Mors preveri izvajanje dogovorjenega prenosa premoženja na občino oziroma KS Knežak, izplačilo povračil za škodo in druge obljube. Morsu so predlagali tudi, naj se varnostno cono umakne stran od ceste za Mašun. Veliko negativnih mnenj in pripomb so na javni obravnavi slišali pripravljale! načrta, predstavniki ministrstev za obrambo in okolje ter vojske. Velik del postojnskih občanov že desetletja živi ob vojaškem vadišču Poček in z vsemi neprijetnostmi - hrupom, onesnaževanjem voda in tal, zapiranjem dostopov do gozdov in kmetijskih zemljišč -, ki jih prinaša v življenjsko in delovno okolje. Zadnja javna obravnava je bila v Pivki in po skoraj peturni razpravi je bilo jasno, da občani ne verjamejo besedam ministrstva za obrambo. Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za obrambo bosta v roku 60 dni preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo Ministrstvo za okolje in prostor objavilo na spletni strani: http://www.mop.gov.si in posredovalo Občini Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica in Loška Dolina. Na podlagi teh stališč bo pripravljen predlog h kateremu bodo dali mnenje nosilci urejanja prostora. Po uskladitvi predloga z nosilci urejanja prostora Vlada RS sprejme Državni prostorski načrt z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna. Na podlagi Uredbe o državnem prostorskem načrtu bo izdelana projektna dokumentacija predstavlja pravno podlago za umestitev obravnavanih prostorskih ureditev v prostor. O akciji Ona ali on 2010 Postojna, 15.1. - Pivška skupina Ana Pupedan je po izboru poslušalcev Radijske programske mreže Radio 94 najbolj zaznamovala leto 2011. Ministrica za kulturo Majda Širca je duhoviti Pivčanom na slovesnosti, ki je potekala v Jamskem dvorcu, izročila priznanje ona ali on 2010-dejanje leta. Ana lani ni praznovala le polnoletnosti, Boštjan Požar, Marko Do-les, Peter Žnidaršič, Simon Avsec in nenazadnje tonski mojster Bojan Babič - Babo so 18-letnico skupine, ki ji po glasbenem in sporočilnem izrazu ni para na Slovenskem, obeležili tudi z izdajo težko pričakovanega, četrtega, albuma Na domači brjači. Ana je še vedno razigrana, duhovita in kritična kot se za 18-let-nico spodobi. Adolescenca pa je v njena razmišljanja že vnesla nekaj resnih, eksistencialnih tonov. Akcija Ona ali on 2010 je bila izjemno odmevna, v zadnjih dneh se je med tremi imeni vnel hud boj za vrh. Dnevno so se v vodstvu menjavali glasbena zasedba Ana Pupedan, popotnica Alenka Veber, ki je z ustanovitvijo Športnega društva Planjava Babno Polje prebudila domači kraj, in državni reprezentant v hokeju Jan Urbas iz Dolenje vasi pri Cerknici. Zmagala je torej »glasbena« zgodba o prijateljstvu, duhovitosti, in nadarjenosti iz Pivke. Na slovesnosti ob zaključku ak- cije smo podelili še priznanji za gospodarski in podjetniški uspeh leta ter izročili plakete zmagovalcem akcije Naj poletje. Prejemnik priznanja gospodarski uspeh leta je drugič zapored postal Marjan Batagelj, direktor podjetja BATAGEL & co. iz Postojne, Osebe, ki so zaznamovale leto Območno obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica - Kot že neštetokrat doslej je tudi lanskega decembra potekala akcija regionalne radijske mreže Radia 94 Ona in on 2010. Predloge za osebnost leta, med katerimi so odločali poslušalci, so posredovale institucije, javni zavodi in društva regije. Dopolnili so jih z njihovimi in utemeljenimi predlogi poslušalcev. V sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno-pod-jetniško zbornico Slovenije pa so podelili tudi priznanji za gospodarski in podjetniški uspeh leta. Sklepna slovesnost s podelitvijo priznanj, ki je bila že tradicionalno v Jamskem dvorcu pri Postojnski jami, se je močno dotaknila naše občine, kajti laskavo priznanje za podjetniški uspeh leta je na predlog Območno obrtno-podjetniške zbornice Ilirska Bistrica romalo v Koseze, kjer domuje obrtnik Stojan Kovačič. Predlagatelji so o podjetniku zapisali takole: »Stojan Kovačič se je zapisal v obrtniške vrste 1.6.1993, ko je začel z opravljanjem samostojne dejavnosti instaliranja vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav. Zaradi prijaznosti, hitrega odzivnega časa in kvalitete dela, je postajal iz leta v leto bolj prepoznaven na tržišču. Obseg dela je strmo naraščal, zato je bilo potrebno kmalu zaposliti dodatno delovno silo in poskrbeti za poslovno-skladiščne prostore. Glede na nastale potrebe, je obrtnik leta 2005 začel z izgradnjo novega objekta na Bazoviški cesti v Ilirski Bistrici. Poslovni prostori so bili dokončani in dani v uporabo novembra 2006, zaradi odlične lege, saj se nahajajo tik ob glavni cesti Ljubljana-Reka, pa seje kmalu pokazal interes po oddaji slednjih. Danes celotnih 650m2 zasedajo različni najemniki. Pravtojeg. Kovačiča vzpodbudilo, da seje leta 2009 odločil za izgradnjo bistveno večjih prostorov , ki bodo pokrivali potrebe poslovne, proizvodne, skladiščne in trgovske dejavnosti. Nov objekt, ki obsega 1104m2 se nahaja v Kosezah, po terminskem planu dela pa bo dokončan leta 2011. ' h ST IT A MO NAŠEMU PODJETNIKU LETA 2010 KOLEKTIV INSTALACIJ Podjetnik Kovačič Stojan je ob prejemu priznanja za podjetnika leta prejel številne čestitke. Čestitkam so se pridružili tudi njegovi zaposlenci, kajti v času, ko vse povsod odpuščajo delavce in nam grozi, da bo še slabše, pomeni priznanje potrditev dela celotnega kolektiva, predvsem pa potrditev podjetnikovega dela, razvojnih usmeritev in zastavljenih ciljev. Podjetnik vodi obratovalnico, v kateri zaposluje 11 delavcev, kot družinsko podjetje, pri čemer so mu v veliko pomoč žena in otroci. Ves čas stavi na kvaliteto dela, strokovnost in ažurnost ter stremi za izboljšavami, zato je postal nepogrešljiv pri gradnji stanovanjskih, poslovnih, upravnih, industrijskih in drugih objektov. Je tudi sponzor in donator številnih kulturnih, športnih in drugih društev, ki delujejo na llir-skobistriškem. Z izgradnjo poslovne stavbe na Bazoviški cesti v Ilirski Bistrici, pa je posledično poskrbel tudi za lepši zgled mesta Ilirska Bistrica.« Istega dne so bila podeljena tudi priznanja za Naj poletje, akcije regionalne radijske mreže Radia 94, ko s pomočjo poslušalcev iščejo najboljše v ponudbi kulinarike, turizma in urejenosti okolja v regiji, z željo vzpodbujanja konkurenčnosti in izboljšanja kakovosti ponudbe in življenja pri nas. V akciji so se z naše občine najboljše izkazali oskrbniki koče na Snežniku, ki so si prislužili priznanje za naj planinsko kočo oz. dom na Snežniku, kolektiv gostilne Pod gradom z Gornje Bitnje, ki je prejel priznanje za naj teraso oz. gostilniški vrt in Okrepče-valnica-ribogojnica Bubec, Feliks Pet- ernelj s.p. z Brc, ki je prejel priznanje za hišno specialiteto postrv. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo. ki je lani kupilo podjetje Turizem kras d.d. Postojna. S prodajo kontrolnega deleža delnic pa je uresničil željo domačinov, da jamo spet upravlja lokalno gospodarstvo in prebivalstvo. S priznanjem podjetniški uspeh leta v Koseze pri Ilirski Bistrici odhaja Stojan Kovačič, ki danes zaposluje enajst delavcev. Je tudi pokrovitelj številnih kulturnih, športnih in drugih društev, ki delujejo na llirskobistriškem in je leta 2009začel graditi prostore, ki bodo pokrivali potrebe poslovne, proizvodne, skladiščne in trgovske de- javnosti. Poleg že omenjene Majde Širca so se podelitve priznanj udeležili še trije ministri dr. Ljubica Jelušič, Nuša Trobec Bučan in slavnostni govornik Dorijan Marušič. Vsi kandidati za naziv Ona ali on Prepričani smo, da si vsi, med katerimi so izbirali poslušalci, zaslužijo pozornost, zato vam jih predstavljamo še enkrat: Pivška zasedba ANA PUPEDAN, ki je prav decembra »postala« polnoletna - zabeležila 18. obletnico n Ostoitv- ustvarjanja. BERGINC ANDREJ, direktor ultramaratonske Dirke okoli Slovenije, ki s svojo profesionalno zasnovo in zavzeto ekipo navdušuje ekstremne kolesarje z vsega sveta. ANITA IVANČIČ, dolgoletna vzgojiteljica v Vzgojnem Zavodu Planina, ki je ustanovo skozi številne projekte povezala z lokalno skupnostjo. STANE KORENJAK, vestni urednik Bloškega koraka, občinskega časopisa, ki je tako lep in zanimiv da ga na mah preberejo tudi prebivalci drugih občin. Predsednik Društva ljubiteljev Križne jame MATEJ KRŽIČ, ki brezkompromisno opozarja, da s pretiranim obiskom oziroma obiskom samim uničujemo naše kraške jame. MAGDALENA MEKINA, predsednica Turističnega društva Notranjska, ki je turizmu na cerkniškem z mnogimi projekti dala nov zagon. Ambasador Občine Postojna MEŠANI PEVSKI ZBOR POSTOJNA si je letos na mednarodnem tekmovanju na Poljskem pripel novo zlato plaketo. NAGODE MATJAŽ IN TONE, gasilca iz Logatca. Rešila sta voznika avta, ki ga je na poplavljeni cesti proti Hotedršici začela odnašati voda. Biolog iz Notranjskega muzeja SLAVKO POLAK nas je ven zvabil s priročnikom Metulji Notranjske in Primorske, skrbnik človeških ribic v Postojnski jami je tudi soavtor njihovega novega akvarija. Akademska slikarka STANISLAVA S. PUDOBSKA je na retrospektivni razstavi v gradu Snežnik predstavila zadnja tri desetletja svojega ustvarjanja. Dr. MILANTROBIČ in PRIMOŽ GODINA, avtorja treh dokumentarnih filmov Pozabljena dediščina, v katerih predstavljata dediščino občine Logatec. POLONA SAMEC iz Zavetišča za živali Horjul sprejema, neguje in zdravi pozabljene, zavržene in zlorabljene živali iz naših občin. Ljubiteljski slikar SREČKO SREBOT, kije prejšnjem letu zaokrožil 30 let ustvarjanja. TOMO ŠAJN - predsednik Društva za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica, ki je poskrbelo za nov zvezek Bistriških zapisov in predavanja o znamenitih rojakih (Na njegovo željo smo g. Šajna že v prvem delu akcije izvzeli iz glasovanja) Hokejist JAN URBAS, ki je zasijal na svetovnem prvenstvu divizije b aprila v Ljubljani in nikoli pozabil povedati, da je iz Dolenje vasi pri Cerknici. Urednica spletne strani kam.si ALENKA VEBER, ki je z ustanovitvijo Športnega društva Planjava prebudila Babno Polje in vzbudila zanimanje za najhladnejši naseljeni kraj v Sloveniji. Direktor Območne gospodarske zbornice Postojna mag. IGOR BLAZINA za prizadevanja, da Postojnska jama ostane v Slovenskih rokah. DVOJNA DIOPTRIJA m§. ;v •> .. • ’ - M *'* - * »' ■ m. ■ / ^ ;X,A V: -■ t.;: Titanik Jožko Stegu N e d a v n o smo si imeli na TV pri- ložnost ogledati novo različico že nekajkrat literarno in filmsko obdelane teme o dogajanju na slovitem Titaniku pred in med njegovo potopitvijo. Bolj kot z dobro igralsko zasedbo prepričljivo odigrana melodramatična zgodba dveh zaročencev, ki po srečnem naključju uspeta preživeti tako ladijski, kot osebni brodolom (se razideta), je pritegnila mojo pozornost nezaslišana samovšečnost graditeljev Titanika - bili tudi na njegovi prvi in zadnji plovbi - ki v svoji domišljavosti (mit o nepotopljivosti te ladje) niso predvideli dovolj rešilnih čolnov za primer nesreče na morju. Če sem si prav zapomnil, je bilo čolnov približno le za slabi dve tretjini potnikov ali drugače povedano le za tiste, ki so zmogli kupiti vozovnice za prvi razred - se razume, da po krepko zasoljeni ceni - ostali iz drugega in tretjega (podpalubje) pa so bili prepuščeni svoji usodi, se pravi morju. Po ogledu filma se mi je samodejno vsiljevala primerjava s sedanjim stanjem v EU, še bolj pa na naši ladjici deželice pod Triglavom, ki je na svoji brezskrbni plovbi v srečno prihodnost podobno nepričakovano kot Titanik zadela ob ledeno goro (recesija), kjer se njeni krmarji tudi zelo podobno obnašajo pri reševanju svojih državljanov, za katere je tudi že povsem jasno, da ne bo za vse dovolj rešilnih čolnov (beri: denarja iz proračuna), čeprav imamo v ustavi zapisano, da smo socialna država. Najbolj ironično pri tem je, da nam predsednik vlade ves čas samozavestno zagotavlja, da bomo iz krize izplavali močnejši, kot smo, nič pa ne pove, koliko nas bo medtem potonilo!? Za delavski sloj se očitno nihče pretirano ne vznemirja, če ga skoraj dnevno nekaj "potone" v revščino zaradi stečajev podjetij, od katerih po delitvi delavci razen odpovedi, običajno ne dobijo niti zaostalih plač, ki jih dolgujejo delodajalci. Pri tem ne morem mimo dvoličnega obnašanja enega od stebrov pravne države, ki jo zastopa notranja ministrica, ki je glavnino svojega mandata in aparata namesto v preganjanje gospodarskega kriminala, usmerila v polnjenje proračuna preko nezaslišano visokih glob glede na naš vsak dan nižji osebni standard, kijih plačuje- mo za vsako malenkost v cestnem prometu. Državljani bi to še nekako razumeli, če bi se istočasno za približno enake odstotke povečale tudi kazni za gospodarske prekrške. Pa se niso, sicer ne bi tako cveteli. Bi bilo pa vsekakor bolj moralno, če bi nam enostavno podražili bencin in od tega odvajali določen procent v poseben sklad za te namene, kot da prežijo na nas v zasedi kot lov1 ci na divjad, kdaj nas bodo ujeli na kakšnem prekršku, da bodo izvlekli iz nas tiste solde.. Da smo res na Titaniku, potrjuje tudi moja poučna zgodba s prazničnimi čižmi (namerno zapisal po domače, da jih ne bi slučajno bralci zamenjali s kako drugo podobno obutvijo), na katere sem najprej kar precej časa čakal, da so sploh prišli v trgovino, ker so mi jeseni tam rekli, da ne spadajo med letno, ampak sezonsko obutev. In to je držalo v dobesednem pomenu, kajti že kak mesec po nakupu, oziroma nošnji, sem začuden odkril majhno raztr- ganino kože (naj bi bila živalskega porekla) na delu čevlja, kjer se pogosto pregiba. Prepričan sem bil, da je to posledica trdega dotika s kakim ostrim zmrznjenim predmetom, vse dokler se niso kmalu zatem pojavile podobne razpoke na istem mestu tudi na drugem čižmu. Tedaj mi je postalo jasno, da ne gre za naključje, ampak material slabe obstojnosti in kakovosti. Nič novega pod soncem, da kupca omamijo z navidez zmerno ceno in mu podtaknejo izdelek, ki je po kvaliteti ne dosega, kar se s poslovnega stališča ne obnese, saj ne bo nihče tako naiven, da bo šel ponovno kupit čevelj iste znamke, ki mu je na nogi dobesedno pred očmi razpadel. Ko sem ob svojem zadnjem opravku na pošti to spotoma omenil naši poštarci, me je modro poučila, da gre najbrž za kake nove, hitro razgradljive in naravi prijazne materiale, ki ne bremenijo okolja. Sva pa soglasno ugotovila, da bi morali proizvajalci obutve odslej na deklaracijo obvezno napisati tudi čas obstojnosti, da bi kupec vnaprej približno vedel, do kdaj bo tako obutev lahko nosil. S tem bi odpravili nepotrebno živciranje ob nakupu, kaj izbrati z grmade ponudbe, če bi imeli po trgovinah lepo označeno in sortirano robo po mesecih trajanja, kot je to pri zmrznjenih živilih.. Boh do naslednjega klepeta! PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o^N ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-0^ fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si v. EGREvVAlUE Jože Brenčič s.p. INŠTALATER ENERGETIK lllMilillili Kettejeva ul. 4, Ilirska Bistrica, e-pošta: brencic@siol.net tel: 05 714 16 91, mob: 041 830 408 NAU DeDietrich^. SOLARNI SISTEMI 150 €/m’ E3 WVterm PECI NA POLENA 1.500 € E3 VALHER PECI IN KAMINI NA PELETE 2.000 € TOPLOTNE ČRPALKE ZA SANITARNO VODO 250 € TOPLOTNE ČRPALKE Ej3 stiebel eltron sa*yo 1.000 - 2.000 € KDOR MISLI PAMETNEJE, TA SE GREJE NAJCENEJE ! ZBOROVSKO PETJE Nova sezona -novi izzivi Jana Biščak, avtor fotografij: Erik Keš. Po končanih poletnih počitnicah smo člani in članice Mešanega pevskega zbora Tabor Kalc 1869 iz Knežaka v novo, že sedemnajsto sezono začeli s sodelovanjem s Prostovoljnim gasilskim društvom iz Zagorja pri Pivki. Na prireditvi, ki so jo v septembru Zagorci pripravili v čast 100. obletnici delovanja njihovega društva, smo zapeli Gasilsko himno in tako prispevali svoj delček k slovesnosti. Mladi, petja željni pa smo v sezono uradno zakorakali v oktobru, ko smo na občnem zboru nekoliko spremenili in na novo razdelili nekatere funkcije v društvu. Potekala pa je tudi obvezna debata o nadaljnjem delu društva in zbora v letošnji sezoni. M v-l Konec oktobra je zbor nastopil na dobrodelnem koncertu v kneški osnovni šoli. Nato pa so že sledile priprave na božični koncert v Knežaku. Koncert smo že tradicionalno organizirali prav na božič, pridružile pa so se nam še pevke Zenskega pevskega zbora Tuščak Bač, mlade članice Dekliškega pevskega zbora Plejade iz Ajdovščine ter domačinka Gaja Udovič. Januarja smo se z veseljem odzvali povabilu Cerkvenega pevskega zbora Zvon iz Ilirske Bistrice in v začetku meseca sodelovali na božičnem koncertu v cerkvi svetega Jurija. Kaj pa v nadaljevanju sezone? V našem programu zagotovo ne bo manjkal nastop na reviji Primorska poje, z veseljem pa se bomo odzvali na povabila drugih zborov in pripravili še kak zanimiv dogodek v domačem kraju. RECENZIJA Misel o knjigi Andrej Naterer: Bomži, cestni otroci v Makejevki Patricija Dodič... Subkulturni azil Maribor (Knjižna zbirka Frontier; 035) 2007 »S Svijeto sva sedela na pločniku in se pogovarjala. Povedala mi je, da je noseča, in to z Vinjikom. Skoraj me je kap, saj ji je komaj 13 let. Na cesti živi že dve leti. Pravi, da noče domov, ker so na cesti vsi njeni prijatelji.« Zagnali smo se v novo leto, pa čeprav je novo le v naših prepolnih ali pre-praznih bučah - da bi se kaj novega, pozitivnega, izcimilo iz vseh teh dni, ki nas dohitevajo s svetlobno hitrostjo, si pa lahko le želimo iz dna srca. Na primer najti mir, srečo, primerno službo, kjer bi lahko hkrati uživali in ne bili izkoriščani, najti sebe, bližnje, stanovanje, hrano, prijateljstva, družino, varen dom, ljubezen, skratka, kar nas dela človeške in podobne ljudem. Lahko bi teh želja naštevala še pa še. Otroštvo, ki sem ga sama preživljala z družino v povsem osamljenem kraju v skorajda bukoličnem okolišu, je bilo zame kljub otroškim peripetijam, nekaj lepega. Sicer brez garanja od šestega leta dalje ni šlo, pa vendarle se mi je zdelo, da mi pravzaprav ne manjka kaj dosti: ljubeči bližnji (sicer vsi strogi, kot seje baje za takratne čase in vzgojo spodobilo), čista narava, pitna studenčnica, nekaj domačih živali, ki sem jih v svojem srcu takrat jemala nekoliko drugače, topla hiša, v kateri je zaradi poplave dišalo po vlagi, prostost, čist zrak, miren spanec v ledeni sobi, na katere oknih so se risale dandanašnji pozabljene leden^ rožne umetnine in še in še tega... Ceste, tiste prave asfaltne, pozimi spucane, poleti polne turistov ali podobne krame, ne, tiste ceste pravzaprav nisem poznala. Makadamski smo se zaradi njene vijugavosti raje peš izogibali in ubirali bližnje krajšance ali potke, po katerih si prej prilazil na vrh. Do službe, do šole, do trgovine.To da orisujem osebne poti, je le delček mene in tistega, kar pravzaprav ob branju razmišljam. In se zahvaljujem tistemu, onemu, tam gor, da sem živela kot otrok, tako kot sem. Skromno, pa vendarle brez prevelikih travm, ki v človeku lahko pustijo neizbrisljive posledice. O posebni cesti, ki jo opisuje knjiga, pa gre razmisliti globoko in intenzivno. Fenomen cestnih otrok pravzaprav le malokdo pri nas omenja. Malokdo morda pozna. Ker se nas veliko časa take stvari niso preveč dotikale, saj se niso dogajale nam, tu blizu, tik ob. V spremni besedi, ki jo je napisala avtorju Vesna V. Godina kot njegova uradna študijska mentorica, prebiramo o tem, da se pravzaprav niti socialna niti kulturna antropologija nista veliko ukvarjali s problemi otrok in otroštva v postsocialističnih družbah. Antropologi so se vseskozi ukvarjali z neevropskimi kulturami in družbami, zato so otroci teh dežel dokaj neraziskana tema. Kar pa ne pomeni, da gre za neurgentno tematiko, ki seji je avtor posvetil sceloma. Vsakoletno vračanje na teren ga sili k nenehnemu raziskovanju, dinamiki, socialni odvisnosti. S svojim delom dokumentira nastanek posebnega, v socializmu neznanega socialnega fenomena. Gre za zgodbo o oblikovanju in logiki revščine, o tragiki in brezupnem položaju cestnik otrok v Makejevki. Paralizirajoča brezbrižnost oblasti in nemoč, da bi tujo resničnost spremenili v lastno, so fenomeni, ki spremljajo srhljivo razgaljujoč dokument oz. knjigo, ki jo toplo priporočam v branje. Otroci si z zabadanjem igel ustvarjajo socialno povezanost, socialno mrežo pripadnosti, delijo si življenje, ki je skrhano, šokantno. Srhljiva pričevanja o resničnosti, za katero mnogi še slišali niso, kaj šele, da bi ozavestili obstoječost problema in premaknili karkoli v svojem mišljenju, morda razumevanju. Nekateri teh otrok niso več živi. Nekateri so tam. Velika večina njih se pogovarja, zbira denar, vdihuje lepilo, se pika in še tega. Cestni otroci so globalen problem urbanih naseljih v nerazvitih pa tudi visoko razvitih družbah. WHO (Svetovna zdravstvena oraganizacija) ocenjuje, da se število cestnih otrok na svetu giblje med deset in sto milijoni, medtem ko Združeni narodi ocenjujejo število na 150 milijonov. Prvič se fenomen pojavi kot definiran 1979 v mednarodnem letu otroka. Cestni otroci ostajajo cestni, ne glede na definicije, ki jim jih vse te svetovne organizacije, pritikajo. So socialni izolati, pregnanci, prikrajšani za hrano, večinoma iz revnih družin, zanemarjeni, zlorabljani in prikrajšani za marsikateri priboljšek, kije našim otrokom skorajda samoumeven. Na cestah pomagajo pri parkiranju vozil, čuvajo avtomobile, prodajajo časopise, sadje, zelenjavo, beračijo, se prostituirajo, uživajo in preprodajajo droge. Občutljivi so na socialne, seksualne in psihološke zlorabe, živijo subkulturno ali skupinsko, s posebnim imidžem, obnašanjem in jezikom, s posebnimi pravili. Navadno so to otroci brez enega ali obeh staršev, s starši, ki ne zmorejo skrbeti zanje (invalidnost, starost, revščina, bolezen). V Kamerunu jih imenujejo Nan-ga boko (»borci, komarji«), v Keniji so to »parking boys«, v Limi, Boliviji, Peruju, na Filipinih, v Pakistanu, Indiji in drugje po svetu so to večinoma otroci do 14-ega leta, med njimi je več dečkov kot deklic. In da ne preveč razvnamem svoje pisalne intenzivnosti, naj navedem za konec morda le kakšen kratek in-tervjujčič, morda v razmislek: na otrocih, seveda, stoji cel svet, pa vendarle - ali tudi na otrocih, za katere veliki večini preostalega sveta ni mar? Srečno vsem vašim otročičem, otrokom in vsem tistim, ki si želimo biti malce bolj odrasli od nečimrnosti vlad, oblasti in vseh, ki jim za fenomen ni mar. »Miša, 9 let: Moj oče je bil težek pijanec. Veliko je pil, še preden so zaprli rudnik, v katerem je delal, in potem izgubil službo...in ko je bil pijan, me je pretepal, pa mamo in brata in ostale tudi...pretepal me je tudi, ko ni bil pijan in ko je bil, me je pretepal še bolj. Ko mi je bilo tega dovolj, sem pobegnil in se nikoli več vrnil. Nekaj časa za tem je za mano prišel tudi moj brat...« Priporočam - v razmislek in morda zato, da bi se bolj zavedali, kako srečni smo s tistim, kar imamo in kar smo. Ali bolje: v novem letu vam iz srca želim, da bi se vsaj enkrat na dan zahvalili za vse dobro in lepo, kar imate in ste. Objem do prihodnjič, Patricija GOSTOVANJE FD Gradina je leto zaključilo z nastopom na Štajerskem Za FD GRADINA, Mira Kirn •••• Dan po Božiču smo se člani FD odpravili proti Štajerski . Gostovali smo pri KUD FRANC ILEC LOKA ROŠNJA Na povabilo naših prijateljev, ki so gostovali pri nas na našem letnem koncertu,smo nastopili v Staršah na dobrodelnem koncertu. V Staršah so nas pričakali prijazni gostitelji. Presenetili so nas z dobrim kosilom in, ker se človek s polnim želodcem dobro počuti, se je tudi nam razvezal jezik in obujati smo začeli spomine na srečanje pred tednom dni pri nas. Rekli so, da jim je bilo lepo pri nas, tudi nam je bilo takrat prijetno pri duši,ko smo breme koncerta vrgli s sebe in se podali na klepet in spletanje vezi prijateljstva z novimi znanci. Pa saj veste; pevci in plesalci vedno najdemo skupni jezik in tudi tokrat smo ga. Gospod Malek, predsednik društva nas je priganjal k odhodu, kajti za nas so pripravili pester program Z avtobusom smo se odpeljali na Ptujsko Goro, kjer smo si ogledali prečudovito baziliko Matere Božje .Razkropili smo se po cerkvi in vsak zase v tišini občudovali; eni jaslice drugi oltar tretji pa tiho poprosili Marijo za varstvo Zbrali smo se na stopnicah pred cerkvijo za skupinski posnetek in se nato odpeljali proti Ptuju. Povzpeli smo se na Ptujski grad in si ga tudi v notranjosti ogledali. Vstopnino nam je plačala občina Starše. Po kratkem sprehodu skozi staro jedro mesta Ptuj in prečkanju mogočne Drave smo se odpeljali v Starše. V veliko veselje nam je bilo nastopiti na njihovem vsakoletnemu dobrodelnemu koncertu. Koncert je bil zelo dobro obiskan saj se ga je udeležilo okrog 800 ljudi. Nastopili smo s spletom tržaških plesov. Bili smo edina folklorna skupina. Lepo nam je bilo nastopiti med samimi znanimi imeni; Elda Viler, Saša Lendero, Rok Žlindra, Štirje kovači, Novi spomini......Mi pa smo s seboj pripeljali mlado pevko Ali-teo Širca. Z nami pa je bil tudi Matjaž Vrh, ki so ga kar trikrat omenili kot avtorja izvajanih melodij. Koncert seje zaključil s tisto, saj veste, ki ti seže v srce; SVETA NOČ, ki smo jo vsi skupaj zapeli. Polni vtisov smo se zahvaljevali za povabilo, ampak ni bilo še konec našega druženja ne. Povabili so nas v svoje društvene prostore.Tam nas je obiskal tudi župan občine Starše g. Bojan Kirbiš. V svojem nagovoru nam je izrekel dobrodošlico v njihovih krajih in izrazil željo po nadaljnjem skupnem sodelovanju in srečanju pri nas in obljubil, da se ga bo udeležil tudi on in obiskal našega župana. Držali ga bomo za besedo. Druženje se je nadaljevalo ob dobri hrani, kapljici, plesu in petju pozno v noč. Ob slovesu smo si obljubili, da se zopet srečamo in zaplešemo mi po naše oni po njihovo in si tako izmenjamo šege in navade domačih krajev. Upam, da bomo zmogli kljub recesiji izpeljati to srečanje in še učvrstiti vezi med nami in našimi prijatelji iz Štajerske. SLIKARSTVO Dobrodelna likovna razstava Petar Nikolič •••• Likovno društvo Franceta Pavlovca iz II. Bistrice je organiziralo svojo drugo letošnjo razstavo .V prostorih varstveno-delovnega centra so razstavljena dela, ki so nastala na njihovi likovni koloniji, kije potekala v mesecu juniju v zaselku Podtabor na bistriškem. V koloniji je sodelovalo sedem ljubiteljskih slikarjev likovnega društva Franceta Pavlovca in pet članov društva likovnih ustvarjalcev iz Postojne. Na predlog predsednika društva Rajka Kranjca so se že takrat dogovorili, da bodo svoje slike razstavili, razstava pa naj bi bila organizirana v dobrodelni namen in sicer za varstveno-delovni center Koper,enota Ilirska Bistrica. Prisotne je nagovoril župan občine Ilirska Bistrica Emil Rojc, v kulturnem programu pa je nastopil trio VDC II. Bistrica. KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KGZS odločno proti nesmiselnem omejevanju sosedske pomoči in kratkotrajnega dela napisala Jerica Potočnik, za objavo pripravil Tonjo Janežič Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije nasprotuje predlogu Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki nejasno definira kmeta kot samozaposleno osebo ter nesmiselno omejuje sosedsko pomoč in kratkotrajno delo pri opravljanju sezonskih del v kmetijstvu in gozdarstvu. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je že 23. novembra 2010 na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve posredovala pripombe na predlog za obravnavo predloga Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Vlada RS je 30. decembra 2010 sprejela predlog Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. KGZS ugotavlja, da Vlada RS ni upoštevala njenih pripomb. Z namenom preprečitve in potrditve nesmiselnih ter neživljenjskih določil predloga zakona bo KGZS na Državni zbor podala tudi predloge amandmajev. V predlogu zakona je oseba, ki z osebnim delom samostojno opravlja kmetijsko in gozdarsko dejavnost, opredeljena kot samozaposlena oseba. KGZS meni, da ob tej definiciji ni jasno, kako obravnavati tiste kmete, ki niso zaposleni na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti in vendar to dejavnost opravljajo. Tu gre za osebe, ki se s kmetovanjem ukvarjajo ob zaposlitvi na podlagi delovnega razmerja. Zaradi nejasnosti in tudi zaradi specifičnosti vloge in dela kmetov KGZS predlaga, da se pojem osebe, ki se ukvarja s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, oblikuje kot samostojna definicija, ločena od pojma samozaposlene osebe, in da se le-ta v zakonu sistemsko uredi. Delo kmetov namreč ne predstavlja zgolj ekonomske kategorije. Pomemben vidik vloge in dela kmetov je tudi socialna funkcija. Predlog zakona na novo opredeljuje in omejuje tudi definicijo sosedske pomoči in kratkotrajnega dela. Po tem predlogu zakona lahko kmetu, ki je po novem definiran kot samozaposlena oseba, pri opravljanju dela v kmetijstvu pomagajo samo osebe, s katerimi je v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena. KGZS takšnemu omejevanju v smislu definicije sosedske pomoči in kratkotrajnega dela odločno nasprotuje. Dela v kmetijstvu in gozdarstvu so namreč po svoji naravi zelo specifična in določenih opravil brez dodatne pomoči v sezonskih konicah ni možno pravočasno opraviti. Takšna, na podeželju tradicionalna pomoč prijateljev, sorodnikov (bližnjih in daljnih) in sosedov ne prinaša nobenih materialnih koristi tistim, ki so se prostovoljno odločili za pomoč pri delu kratkotrajnega značaja. Tovrstna pomoč, pri kateri gre za prijetno druženje in utrjevanje medsebojnih odnosov, po mnenju KGZS nikakor ne predstavlja neke gospodarske konkurenčnosti in se ne more izenačiti z delom samostojnega podjetnika. KGZS o biomasi varstvu in certifi-ciranju gozdov »Certifikat PEPC ne predstavlja le zagotovila za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, temveč zagotavlja tudi socialni standard delavcem v gozdovih, dobro opremljenost in varno delo ter zagotovljeno plačilo za delo« Na novinarski konferenci, ki je potekala v začetku januarja na sedežu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) v Ljubljani, so o srednjeevropski konferenci o biomasi, izkoriščanju biomase, varstvu in certifikaciji gozdov spregovorili dr. Horst Jauschnegg, vodja oddelka za bioenergijo in energetska vprašanja na kmetijski zbornici avstrijske Štajerske in hkrati predsednik avstrijskega združenja za biomaso, Ciril Smrkolj, predsednik KGZS, in Mihael Koprivnikar z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire pri KGZS. Dr. Jauschnegg je predstavil srednjeevropsko konferenco o biomasi, ki bo potekala od 26. do 29. januarja v Gradcu. Poudaril je, da biomasa je in bo tudi v prihodnosti temelj za pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Kot je povedal, »je namreč edini energetski vir, iz katerega je mogoče pridobivati tako toploto, elektriko in gorivo, in sicer ob kateremkoli času dneva in ob vsakršnem vremenu«. Na konferenci bo sodelovalo več kot sto strokovnjakov iz 16 držav, ki bodo osvetlili pomen biomase tako z ekonomskega kot tudi političnega in ožje strokovnega področja. Ciril Smrkolj je povedal, da KGZS podpira konferenco, saj sta prenos znanj in izmenjava izkušenj nujna, da bomo lahko tudi v Sloveniji učinkovitejše izkoriščali velik potencial biomase, ki ga ima slovensko podeželje. Med največje potenciale biomase lahko vsekakor štejemo gozdno lesno biomaso. Od letno priraslih 8 milijonov kubičnih metrov lesa ga posekamo namreč le nekaj nad 3 milijone kubičnih metrov. Z neizkoriščenima 2 kubičnima metroma na prebivalca bi lahko občutno razvili lesno predelovalno industrijo in dosegli večji napredek pri pridobivanju energije iz odpadnega in nekakovostnega lesa. Smrkolj je v nadaljevanju predstavil aktivnosti KGZS za certifikacijo gozdov. KGZS je z namenom nemotene prodaje lesa na vedno bolj zahtevne trge ob pomoči kmetijskega ministrstva že leta 2004 pričela s pripravo slovenske sheme za certifikacijo gozdov. V začetku avgusta 2007 je KGZS v sodelovanju z Zavodom za certifikacijo gozdov, ki je nacionalno upravno telo PEPC, končala postopek izdelave slovenske sheme za certifikacijo gozdov, s čimer bi se lahko začel postopek akreditacije certifikacij-skih organov ter posledično certifikaci-je gozdov po sistemu PEPC. Smrkolj je poudaril, da Slovenska akreditacija od leta 2007 do danes še ni začela s postopki za akreditacijo certifikacijskih organov, s čimer bi se omogočilo, da certifikacijske hiše lastnikom gozdov podeljujejo certifikate. Kljub temu se bo KGZS še naprej trudila, da še v letoš- njem letu, mednarodnem letu gozdov, omogoči pridobitev akreditacije in se s tem tudi majhnim lastnikom omogoči pridobitev certifikata. Organizacija PEPC je danes največji svetovni sistem certificiranja za gozdove in vključuje že prek 232 milijonov ha gozdov z več kot 456,788 lastniki ter 7522 podjetij, ki skrbijo za odgovorno gospodarjenje in predelavo lesa. Kot je povedal dr. Jauschnegg, je v Avstriji edini sistem za certifikacijo gozdov v uporabi prav PEPC. Vedno več podjetij in potrošnikov ob nakupu zahteva, da je les certificiran, se pravi pridobljen iz gozdov, kjer se trajnostno gospodari. »Certifikat PEPC ne predstavlja le zagotovila za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, temveč zagotavlja tudi socialni standard delavcem v gozdovih, dobro opremljenost in varno delo ter zagotovljeno plačilo za delo,« je o pomenu PEPC poudaril Smrkolj. KLUB ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA i -• sn jgž . ■ Novi meseci, novi izzivi Če je bil mesec december na Klubu študentov predvsem praznično obarvan, bodo prvi meseci novega leta v znamenju kulture, izobraževanja in športa. V decembru je Kšib s svojo akcijo ozaveščanja zabeležil Svetovni dan boja proti AIDSU, s predstavo Nekoč je živela bela roža je sodeloval na Miklavževanju, ki se je dogajalo na Plaču, v okviru veselega decembra je organiziral ustvarjalne delavnice, mladim pa pripravil nepozaben frizeraj žur in organiziran prevoz na tradicionalni Božični rock koncert. Ker so december tudi študentje začutili kot dobrodelnega, so z manjšimi darili obiskali Dom starejših občanov ter organizirali dobrodelno akcijo za socialno ogro- ženo družino iz Ilirske Bistrice. Ves trud in prizadevanja so se vsekakor izplačala, študentom pa lahko izrečemo izjemne pohvale, saj so v svoji akciji za družino zbrali 400 eurov. Aktivisti Kluba študentov za nove mesece tega leta pripravljajo številne projekte. Trenutno je veliko pozornosti namenjene zbiranju podpisov proti Zakonu o malem delu. Na to temo seje konec januarja organizirala tudi okrogla miza, na kateri so povabljeni gostje obiskovalcem predstavili ključne značilnosti, razloge za in proti uvedbi novega zakona. V mesecu februarju bodo Sluti e n tj e poskrbeli tudi za obeleži-tev kulturnega meseca, hkrati pa začenjajo z novim p roj e k-tom, s katerim bi radi približali rekreativno vadbo vsem občanom. V dvorani osnovne šole Antona Žnideršiča bodo namreč vsako drugo soboto potekala športna predavanja, na katerih bodo strokovnjaki z določenega področja z obiskovalci delili svoje izkušnje in športno znanje. Na športne tečaje so vabljeni vsi športni navdušenci in tisti, ki si želijo vzljubiti to dejavnost. Tečaji bodo prilagojeni popolnim rekreativcem, poleg teoretičnega dela, pa bodo vodeni tudi praktični prikazi in treningi s strani strokovnjakov. Spoznavali bomo teme, kot so pomen prehrane in gibanja, pravilno ogrevanje, kako preprečevati poškodbe, kako pridobivati kondicijo, osnove košarke, osnove nogometa, fitnes vadba in prehrana, osnove plezanja, osnove borilnih veščin... Ude- ležba na predavanjih je brezplačna, znanje ki ga boste pridobili pa bo zagotovo imelo izredno vrednost, saj vas bo navdušilo k aktivnemu preživljanju prostega časa in temu posledično boljšemu načinu življenja. VABLJENI NA... 29. januar-športno predavanje (Zdrava prehrana, zdrav način življenja in pomen gibanja, ob 15.00 uri) in rekreacija (od 16.00 do 18.00 ure, dvorana OŠ Antona Žnideršiča) 5. februar - predstavitev fakultet (ob 10.00 uri družboslovne smeri, ob 13.00 uri naravoslovne smeri, sejna soba na Jurčičevi 1) 12. februar - športno predavanje (Pomen ogrevanja, kako pridobiti vzdržljivost, kako preprečiti poškodbe, ob 15.00 uri) in rekreacija (od 16.00 do 18.00 ure, dvorana OŠ Antona Žnideršiča) 21. do 25. februar - šolske počitnice (ustvarjalne delavnice, filmski večer, zabava na snegu) 26. februar - športno predavanje (Fitnes - vadba, prehrana, ob 15.00 uri) in rekreacija (od 16.00 do 18.00 ure, dvorana OŠ Antona Žnideršiča) Več inf o na KŠIBOVEM FB PROFILU ter spletni strani WWW.KSIB.SI BISTRINE _______________ Predlogi za davke, zdravstvo in pokojnine. Dejan Ujčič...... Najlaže je sesuvati predloge drugih. Včasih pa je treba kakšen predlog dati, pa naj ga sesuvajo drugi. Ko to storiš, vidiš, da je bolj simpatično predlagati, kot sesuvati. In moj skromen prispevek sledi. Davčni sistem Uvedemo univerzalno dohodnino. Ves dohodek fizičnih oseb, ne glede na izvor, je obdavčen po stopnji 20 %. Prvih deset tisoč evrov letnega dohodka je oproščenih dohodnine. Skupni letni dohodek nad milijon evrov je obdavčen po stopnji 45 %, pri čemer se 20 % davka oz. 9 % zneska nad milijon evrov lahko nameni za humanitarne, športne, kulturne ipd. namene. Če je včasih zadostovala desetina, pa danes od države zahtevamo več, zato je najprimerneje, da ji namenimo za skupne potrebe petino vsega, kar tako ali drugače zaslužimo. Vsi dohodki pomenijo plače, najemnine, dividende, kapitalske dobičke, obresti, razne bonuse, tudi vse socialne transferje in pokojnine. Najboljše je namreč uveljaviti načelo univerzalnosti in brez vsakršne diskriminacije obdavčiti vse dohodke po stopnji 20 %, ne glede na to, ali izvirajo iz premoženja, dela ali pravic. S tem so vsi davkoplačevalci. Hkrati pa to ukinja potrebo po manipuliranju z vrstami prihodkov zaradi različnih obdavčitev. Meja deset tisoč evrov brez dohodnine je sicer nekoliko arbitrarna, a vendarle prava. Prvih deset tisoč evrov dohodka v letu je brez dohodnine. Nikakor ta znesek ne sme biti nižji, lahko je pa višji. Razlog je preprost, toliko je približno potrebno za osnovno civilizirano preživetje in od tega si država ne sme jemati svoje petine. Edina davčna olajšava bi bila za otroke, v enaki višini kot splošna, torej deset tisoč evrov, od česar bi bilo tri tisoč davčnega kredita, drugače povedano, država bi za vsakega otroka priznala deset tisoč evrov dohodka brez obdavčitve, za tiste z nižjimi dohodki pa bi krila razliko do deset tisoč evrov na leto, vendar največ v višini tri tisoč evrov. Meja milijon evrov za višjo davčno stopnjo je seveda še bolj arbitrarna, verjetno pa glede na fiskalno situacijo v Sloveniji neizvedljiva. Bi bila pa prava. Nikakor pa ta meja ne bi smela biti manj kot četrt milijona evrov dohodka na leto. Torej, vse kar je dohodka nad milijon, je obdavčeno ne po 20 %, temveč po 36 % + 9 %, skupaj 45 %. Prav je, da najbolj premožni prispevajo večji delež dohodka k skupnim potrebam. Še vedno pa mora biti meja dovolj visoka, da ne zaduši motivacije za uspehom. Če vzamemo mejo 250.000 evrov, bi to pomenilo, da od prvih 250.000 plačaš 50.000 davka (vse za letni dohodek), od naslednjih 250.000 pa 112.500 €. Od milijona evrov bi tako ostalo 612.500 €. Davek bi bil razdeljen v dva dela, 36 % klasična dohodnina, 9 % pa bi bilo namenjeno donacijam za športne, kulturne, humanitarne, izobraževalne, donacije v nepridobitne namene. To bi uničilo duopol državnih uradnikov in oglaševalskih agencij, ki krojijo ta sredstva in uvedlo pozitivno interakcijo med meceni (davčnimi zavezanci/donatorji), uporabniki in izvajalci, če najbolj na splošno opredelim. Davek na zapuščino se uvede v višini 50 %. Premoženje se mora pretakati, tako se zmanjša možnost za nastanek oligarhij, malih in velikih. Pravičen in učinkovit davek bi bil 75 %, a upoštevam prostor in čas. Davek na nepremičnine se uvede po osebi. 0 % za prvo nepremičnino v lasti, 0,1 % za drugo, 0,2 % za tretjo in 0,4 % za vse naslednje. Odstotki lastništva se za namene obdavčitve seštevajo po vrstah nepre- mičnin. Za nepremičnine v najemu se davek zniža za znesek davka iz prijavljenega dohodka iz najemnin. Za nepremičnine, ki niso v uporabi, se stopnja davka podvoji, oz. za prvo nepremičnino v lasti poveča za 0,1 %. Davek na dodano vrednost po enotni stopnji 20%. Brez izjem. Davek na dobiček podjetij 20 %, z možno olajšavo do 25 % davka oz. 5 % celote za bodisi naložbe v fizični, ne-opredmeteni ali človeški kapital bodisi za dividende, če so te razdeljene tudi zaposlenim, v enakem znesku olajšave, evro za evro, za lastnike in zaposlene, vendar, kot rečeno, do največ 25 % davka oz. do najnižje efektivne davčne stopnje 15 %. Najboljši davek na dobiček podjetij je 0 %. Dobiček ne bi smel biti obdavčen, dokler ne postane dohodek, lastnikov ali zaposlenih. Iz tega stališča je denimo 10% stopnja boljša od 20 %. Olajšave za investicije so preozko opredeljene. Davčna osnova bi se morala znižati za določen odstotek za naložbe v tri vrste kapitala, fizičen, to so klasične investicije, neopredmeten, kot so npr. patenti ali človeški, se pravi zaposlene. Podjetja bi namreč morala biti tudi davčno motivirana, da vlagajo v zaposlene, ne pa zgolj v stroje. Po drugi strani pa davčna politika ne bi smela favorizirati porabo dobička na določen način, ker se je treba izogibati vplivu na ekonomske odločitve posameznih subjektov. Zato bi moral enak znesek znižanja davka veljati tudi za izplačilo dividend, če se lastniki in menedžerji odločijo, da je bolj ekonomična uporaba dobička, da se ga da v zasebno porabo. Hkrati pa bi država morala spodbujati (in nikakor ne zapovedovati) partnerstvo med vlagatelji kapitala (lastniki) in vlagatelji dela (zaposlenimi), zato bi ta olajšava veljala samo ob delitvi dobička tudi med zaposlene, v enaki višini za izplačila zaposlenim in lastnikom, do najvišjega odstotka. Če bi se, npr. med zaposlene razdelilo sto tisoč evrov udeležbe pri dobičku, bi bila davka na dobiček oproščen enak znesek plačila dividend lastnikom. Trošarine in druge dajatve na energijo na podlagi okoljskih meril. Trošarine na alkohol, tobak ipd. nespremenjeno. Na splošno čim manj dodatnih dajatev. Vsi prispevki na plače in iz plač se ukinejo. Plača ni obdavčena nič bolj kot npr. obresti, torej 20 % med tisoč in milijon evri. Zdravstveno zavarovanje Dodatno zavarovanje se ukine. Obvezno zdravstveno zavarovanje se plačuje od vsega dohodka rezidentov Slovenije. Za stopnjo so potrebni izračuni. Za pričakovati bi bilo stopnjo nekje med 6 in 8 %. Ta denar gre eni javni zavarovalnici, ki ga razporeja ponudnikom zdravstvenih storitev v javni ali zasebni lasti. Model enega plačnika in množice ponudnikov je verjetno najbolj ustrezen za zdravstveni sistem. Naloga zdravstvene zavarovalnice je kakovostna zdravstvena oskrba zavarovancev, ob skrbnem ravnanju z njihovim denarjem. Pokojninsko zavarovanje Za izplačilo sedanjih pokojnin in prihodnje izplačilo deleža delovne dobe, opravljene do trenutka uveljavitve novega pokojninskega sistema, da jamstvo država in se v potrebni meri tudi zadolži za to. Vse tržno državno premoženje (vključno z elektrarnami itn.) se prenese na pokojninski sklad RS. Upravljavec tega sklada se izbere na mednarodnem razpisu, ki ga iz pravnega vidika potrdi senat vrhovnih sodnikov, iz strateškega pa državni zbor. Uvede se obvezno pokojninsko varčevanje za rezidente Slovenije v višini 10 % vseh prihodkov. Pokojninske produkte se prepusti trgu, ob upoštevanju informacijske asimetrije med uporabniki in ponudniki storitev. Nujno je plačilo pokojnin povezati z dejanskimi plačili v sistem, ob odbitku solidarnostnih sredstev invalidskega ipd. zavarovanja. To se lahko doseže tako, da se da za vso preteklo delovno dobo, ko so se prispevki plačevali po sistemu plačil-izplačil, državna garancija, za naprej pa se uvede obvezno zavarovanje, z reguliranim trgom. Pokojninski sklad, ki upravlja vse tržno državno premoženje po načelu razvoja in donosa, dobiček izplačuje upokojencem, v obliki pavšalnega zmanjšanja solidarnostnih prispevkov ali pavšalnega plačila. Trg dela Trenutne pogodbe o zaposlitve ostanejo veljavne. Za vse nove zaposlitve se uvede enotna pogodba o zaposlitvi, za nedoločen čas, z minimalnim odpovednim rokom 15 dni. Odpravnine se ukinejo. Država brezposelnim daje dohodek, če se izobražujejo ali opravljajo javna dela, primarno pa seveda za iskanje nove službe ali samozaposlitev. Na nek način država sklene z nezaposlenimi »pogodbo o zaposlitvi« in jim daje dohodek v zameno za aktivno iskanje službe, izobraževanje ali javna dela. S tem ohrani povezavo med delom in dohodkom pri iskalcih zaposlitve in pospešuje njihovo ponovno zaposlitev. Denar za plačilo nadomestil brezposelnim pride iz sklada, v katerega obvezno plačujejo podjetja, pri čemer je višina odvisna od neto zaposlovanja / odpuščanja, podlaga pa je promet. Podlaga je seveda lahko tudi druga, bistveno je, da podlaga ni število zaposlenih in da so podjetja, ki ustvarjajo več nezaposlenih, tudi plačajo več. Gre za obvezno zavarovanje, ki ga morajo podjetja plačevati, da lahko odpuščajo. Seveda je zavarovalna premija odvisna od njihovega tveganja, promet je za podlago izbran zato, da davčna politika ne bi kaznovala delovne intenzivnosti, če bi bili podlaga za obračun zaposleni. Stopnja bi bila minimalna, lahko bi se plačevali tudi pavšali namesto odstotne stopnje. Strnitev Obdavčitev vsega dohodka fizičnih oseb bi bila med 25 in 30 %, za najnižje dohodke med 5 in 10 % (zdravstveno zavarovanje) in za najvišje dohodke med 50 in 55 %. Dodatno bi bilo obvezno 10 % vlagati v svojo pokojnino. Konkretno bi to pomenilo, da bi, če imate sedaj blizu minimalne plače, vse skupaj bruto približno 900 € (neto plača in vsi davki in prispevki), bi potem odnesli domov (če predpostavimo 10 % za zdravstvo, kar je visoko) 810 €. Še 90 € bi morali obvezno dati za pokojninsko zavarovanje, neto bi torej dobili 720 €, kar je 160 € več kot sedaj. Za 2.000 € bruto, recimo, kar je približno tisoč neto, bi bila dohodnina 220 €, zdravstvo 200 € in pokojninsko 200, € skupaj 620 €, neto bi torej bilo 1.380 €. Do tukaj super. Težava je v tem, da bi takšna sprememba zahtevala popolnoma drugačen mentalni sklop v Sloveniji in nižjo državno porabo. Sem pa prepričan, da bi model s tremi dohodninskimi razredi, za najmanj premožne, srednje in najbolj premožne, univerzalna obdavčitev vsega dohodka, čim manj izjem pri davčni osnovi, nevtralna davčna olajšava pri davku od dohodka pravnih oseb ter popolnoma drugačen koncept pokojninskega sistema, ki izhaja iz sedanjega ekonomskega stanja in ne temelji na implicitni obljubi »vrnjene usluge« desetletja v prihodnosti, ki je negotova, pomenil osvoboditev mnogih kreativnih potencialov, v kombinaciji z ekonomsko politiko, ki bi dajala prednost ustvarjanju delovnih mest, pa bi tudi ustvarila veliko zaposlitev. Država pa bi infrastrukturne projekte, kot so ceste in železnice, lahko financirala z namenskimi obveznicami, ki bi jih lahko kupovale tudi fizične osebe. Že samo s tem bi se zagotovila boljša poraba sredstev. Če bomo šli po poti večanja davkov in zatiskanja oči pred realnostjo, potem nas čakajo burni časi. Odlašanje pomeni večje reze v prihodnosti. Situacija ni kritična. Še ne. Kaj se pa mora zgoditi, da bomo doumeli? In zapisal bom še naslednje, ob polnem zavedanju teže teh besed: Na kocki je blagostanje prihodnjih generacij, spodobna starost sedanje aktivne generacije, stebri solidarnosti te družbe. Še več, v najbolj črnem scenariju je na kocki celo suverenost države, ker je od ekonomskega zloma do politične odvisnosti kaj malo korakov. Najbolj nujna naloga pa je krepitev institucij in vladavine prava. Ne gre toliko za to, da padamo na lestvicah konkurenčnosti, medijske svobode in podobno. Gre za to, da za temi padci stojijo realna dogajanja. Maske padajo in zdaj gre zares. Zaskrbljujoče je, da imajo vladavina prava, demokracija, tržno gospodarstvo, toleranca in svoboda tako plitke korenine in tako malo zagovornikov. Kar je škoda. Ker vse te stvari najbolj koristijo t.i. »malemu« (čeprav noben človek ni mali, še manj pa so tisti, ki imajo moč, zato veliki) in »navadnemu« človeku (čeprav je prav vsak poseben). Kajti alternativa vladavini prava je vladavina moči, kjer veljajo ena pravila za ene in druga za druge. Alternativa demokraciji je diktatura. Potem tistih zgoraj niti na odgovornost ne moreš klicati. Alternativa tržnemu gospodarstvu je planska ekonomija, četudi v zakriti obliki prelivanja sredstev s strani uradnikov in politikov. Ne deluje. In ko stvari zmanjka, jih gotovo ne najprej za tiste zgoraj. Razlog, da sedaj povprečen Slovenec živi v večjem blagostanju, kot so včasih plemiči je tržna ekonomija. No ja, če smo se iz socialističnega eksperimenta naučili to, da ga je treba ponoviti, potem nam ni pomoči. Bivše šefe partije in člane CK, ki hodijo po medijih in razlagajo, da tisti sistem pa le ni bil tako slab, bi lahko bilo sram. Ne samo, da so bili del sistema, ki je Sloveniji ukradel dragocena desetletja, potem so se še potrudili, da je bil prehod izvršen samo na pol, v korist nekaterim. In sedaj nam ponujajo kot rešitev vzore iz preteklosti. Komunizem je propadel, ker je bil skregan z zdravo pametjo, ekonomsko katastrofalen in družbeno zatira len. In kakorkoli ga bi uvajali, vedno bi se končalo enako. Z revščino in diktaturo. Ker je ideja napačna v osnovi. Razen kot duhovno gibanje. Naredite si enkrat že cerkev, komunisti. Komunizem ni nič drugega kot religija. Religije in države pa ne gre mešati 041/869 727 GRADBENIŠTVO SAFTIC SAFTIČ ZDENKO s.p. JELŠANE 73, tel. 05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si IZDELAVA NA EKOSOLVENTNEM TISKALNIKU BREZ OMEJITEV - LOGOTIPOV ■ PLOŠČE ZA GRADBIŠČA ■ PROTIPOŽARNE NALEPKE ■ OZNAČEVANJE PROSTOROV ■ NALEPKE ZA KMETIJSTVO ■ NALEPKE ZA STROJEGRADNJO ■ NALEPKE ZA VARSTVO PRI DELU ■ TALNA GRAFIKA • POSLIKAVA VOZIL ■ TRANSPARENTI - SVETLEČI REKLAMNI NAPISI Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel: 05 / 71 00 320 fax: 05/71 41 124 00]\£AAEsR.CIiD e-mail: sneznik@kabelnet.net NOVOSTI IZ SAMOSTANA SAKRALNA DEDIŠČlM Kazati na Boga, ter s svojim življenjem voditi ljudi k njemu. On je tisti, ki ga ljudje iščejo in le on lahko osmisli njihovo življenje. Srečanje mlajših sester iz Nemčije, Romunije in Slovenije izpolni njegovo poslanstvo. In prav tako naše. Kazati na Boga, ter s svojim življenjem ljudi voditi k njemu. On je tisti, ki ga ljudje iščejo in le on lahko osmisli njihovo življenje. Program srečanja je bil poleg skupne molitve sestavljen tudi iz različnih drugih dejavnosti, kot je npr. izražanje prek pisanja, risanja, skupni ogled filma, prosti čas namenjen rekreaciji ter ogled Postojnske jame, ki je novoletnem času nudila obiskovalcem posebno doživetje božične skrivnosti. Zadnji dan srečanja smo se odpeljale do Ljubljane, kjer so se nam pridružile še s. Magda ter kandidatki. Skupaj smo si ogledale nekaj znamenitosti in cerkva v centru mesta ter se povzpele na ljubljanski grad. Kot vsa prijetna druženja, je tudi mednarodno juniorat srečanje prehitro minilo. Pa vendar so se v kratkem času zgodila prijetna srečanja in trenutki, ki potrjujejo, da je duh naše ustanoviteljice, ki nas povezuje, veliko močnejši od vseh razlik, ki jih prinaša mednarodnost ter različnost dela in okolij, v katerih živimo. Sestre, ki so bili pri nas na obisku, so bile navdušene nad pokrajino in preprostostjo ljudi. Nekatere izmed njih so se celo naučile nekaj slovenskih besed, tako, da se je zadnji dan zelo pogosto slišal stavek: »Bilo je zelo lepo.« Pripravila s. Urška Lever •••• »Janez Krstnik je glas, Kristus je beseda.« Ta Avguštinova misel, je veljala za rdečo nit juniorat srečanja bavarske in slovenske province, ki je potekalo od 26. do 30. decembra 2010 v Ilirski Bistrici. Med juniorat sestre sodijo vse sestre, ki so že izrekle svoje prve zaobljube, ter se prek raznih srečanja in posebnega duhovnega programa pripravljajo na večne zaobljube. Duhovna formacija kot priprava za dokončno podaritev Bogu običajno traja še šest let po prvih zaobljubah, lahko pa tudi več.Tre- pet Gospodu in ob pravem času pokaže nanj. Ob tem celo izgubi nekaj svojih učencev, ki odidejo za Jezusom, vendar zaradi tega ni razočaran, užaljen, prizadet, saj se v tem nutno ta skupina iz obeh provinc šteje devet sester, ter dve voditeljici; s. Angelo v Nemčiji in s. Cirilo v Sloveniji. V Bavarsko provinco sodi tudi skupnost v mestu Temiš-var v Romuniji, kjer poleg starejših delujejo tudi tri mlajše sestre, ki so se udeležile srečanja. Večina sester ima izobrazbo vzgojiteljic in svoje poslanstvo opravljajo v vrtcih, s. Renata pa poučuje religijski pouk na eni izmed madžarskihršol v Romuniji, kjer ta predmet sodi med obvezne učne vsebine. Naše skupno srečanje je bilo sestavljeno iz duhovnega programa, pa tudi bolj sproščenih trenutkov. Tema, ob kateri smo se pri duhovnem delu najbolj ustavile je bila skrivnost učlovečenja, ki je še na poseben način zapisana v Janezovem evangeliju. Spoznavale smo povezanost poslanstva Janeza Krstnika in našega poslanstva. Janez Krstnik je tisti, ki pripravlja Delavnice za otroke od 1, do 5, razreda KDAJ? od ponedeljka, 21. do srede, 23. februarja 2011 od 9. do 13. ure KJE? V Domu matere Terezije (samostan). Vodnikova 13, XI. Bistrica Potrebovali bomo copate, lepilo, škarje, malico iz torbe. Skupaj se bomo pogovarjali, prepevali in ustvarjali. Informacije in priojave: s. Urška Lever (031 267421 / urska.lever@rkc.si) 30 urni TEČAJ KLEKLJANJA od 21. do 25. februarja 2011 v Domu matere Terezije (samostan), Vodnikova 13, II. Bistrica - dopoldanska sk. Od 8. do 13. ure - popoldanska sk. Od 15. do 20. ure Vodi s. Ivanka Trček Informacije in prijave: S. Urška Lever (031 267421 / urska.lever@rkc.sO DRUŠTVO TVOJ TELEFON Če ste v stiski... Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni... POKLIČITE NAS ! OD PONEDELJKA DO PETKA OD 08. URE DO 20. URE TELEFON: 05 720 1 720 Brezplačna številka društva Kala 080 18 16 Vsi, ki si želite pogovora s strokovnjakom o okužbah s HRV, raku materničnega vratu In cepljenju, pokličite Modro številko društva Kala 080 18 16. Strokovnjak bo brezplačno odgovarjal na vaša vprašanja vsak torek med 14. in 16. uro. Spletne strani društva Kala Informacije o društvu In cepilnih mestih najdete I na novih spletnih straneh društva WWW.kala.Sl. J ■ Obnovljena cerkev Sv. Mihaela______________________________ Cerkveni odbor Dolnji Zemon, foto P.Rojc •••• Neko naselje lahko opišemo na več načinov. Lahko naštejemo koliko prebivalcev ima, kako je velika, na kateri nadmorski viši stoji in tako naprej. V leksikonih so naselja tudi več ali manj tako opisana.Tudi za naselje Dolnji Zemon to velja, Zemon ima čez 500 prebivalcev, je 2 km oddaljeno naselje od Ilirske Bistrice, je eno večjih naselji v občini in tako naprej. Nikjer pa ne piše da je naselje poznano tudi po ljudeh, ki tam prebivajo in ti ljudje imajo na Dolnjem Zemonu skupno ime, Zemonke in Zemonci. Večkrat je slišati kako Zemonci nič ne naredimo, kako smo nezanimivi, kako manjka složnosti in še marsikaj drugega bi lahko povedali. Vse prevečkrat so tisti ki grajajo glasnejši od tistih ki hvalijo. Zakaj pa se nebi raje kaj pohvalili, saj se imamo s čim. Zemonci imamo obnovljene studence, vaška korita, obnovljen spomenik padlim v 2. sv. vojni, urejeno Zemonsko vago, Vaščani zbrani pred cerkvijo Sv. Mihaela pred 2. Sv. Vojno lep grad, nadvse dejavno društvo in kulturno življenje, imamo tri spominske plošče v čast našim znanim rojakom Maksi Samsi, Avgustu Šuligoju in Josipu Potepanu Škrljovemu, imamo obnovljena znamenja, obnovljene oltarje,... Imamo pa tudi novo streho na cerkvi in nov zvonik, katera smo blagoslovili 28. novembra 2010. In vse te znamenitosti so naš obraz, obraz Zemoncev. Kajti da smo lahko vse to naredili smo morali stopiti skupaj in začeti pri temelju! Kot so stopili skupaj naši predniki da so postavili temelje cerkve in jo nato povzdignili do vrha smo morali tudi mi stopiti skupaj, da smo popravili streho in zgradili dolgo pričakovan zvonik. In naj še kdo reče da pri nas ni zložnosti! Lahko smo ponosni na obnovljeno cerkev, kajti v strehi in zvoniku je del vsakega darovalca. Ni bilo lahko zbrati toliko denarja in to tako na hitro. Vrednost izvedenih del je presegla vrednost 40 tisoč evrov. In da se je ta denar lahko zbral in skupen projekt realiziral se moramo zahvaliti cerkvenemu odboru, Milanu Dovganu - Bricotu in Ivotu Škrlju - Poštarju katera so denar pobirala po vasi, občini Ilir.Bistrica, katera je prispevala 10.500 evrov, KS Dol. Zemon za projekt, izvajalcu Rutar Alojzu, fantom, ki so brezplačno na novo napeljali elektriko po cerkvi: Stanku Vrhu- Letniku, Robertu Dolganu, Marjanu Grlju, Hendri-ku Puglju in Simonu Skoku z ekipo, Valterju Melonu za beljenje klanice, Janezu Rojcu za izdelavo lesenih delov za zvončnico in pa tudi vsem, ki ste kakor koli pomagali, preveč Vasje da bi vse naštevali. Zahvala gre tudi članom KD Grada, torej našim mladincem, ki so prispevali kar 850 evrov. Največja zahvala pa gre Vam drage vaščanke in vaščani, ki ste v tako velikem številu podprli projekt z svojim sredstvi in stopili skupaj, kot bomo morali stopiti skupaj še velikokrat, če bomo hoteli urediti notranjost cerkve do konca. Z svojim darom ste izkazali svojo plemenitost in pokazali, da je naša skupna prihodnost na dobri poti! Hvala Vsem! DRUŠTVO SE PREDSTAVI januar 2011 11 Kulturno društvo Grad Dolnji Zemon Prva generacija igralcev pred dvorano, ko so ob 8.marcu leta 1 963 odigrali igro Sneguljčica Primož Rojc •••• Na bistriškem je veliko število občanov včlanjenih v razna društva. Kolikšno je to število ni znano, saj se do sedaj še nihče ni zbral teh podatkov, zagotovo pa je ta številka precejšna. Zato bomo bralcem časopisa Snežnik v prihodnje pripravili rubriko v kateri bomo predstavili naša društva. Nov urednik časopisa meje prosil, če bi lahko vodil to rubriko in delo sem z veseljem sprejel. Ker pa je bilo časa do novega Snežnika zelo malo, sem se odločil da bom v prvi rubriki predstavil Kulturno društvo Grad iz Dolnjega Zemona, katero sam zelo dobro poznam in je eno izmed dejavnejših društev v Ilirski Bistrici in ima bogato zgodovino delovanja. Društvo je bilo ustanovljeno po drugi svetovni vojni, natančneje v začetku 50. let z imenom Prosvetno kulturno društvo Dolnji Zemon. Pobudnica za začetek organiziranega društvenega delovanja je bila Lju-dimila Matičič poročena Belovič. Takrat je bila učiteljica na osnovni šoli na Zemonu in kaj kmalu je vaško mladino pritegnila k igranju iger. Sprva so igrali na skednjih in v vaški gostilni, kasneje pa so pričeli z urejanjem grajskega gospodar- skega poslopja. Dvorano so urejali udarniško in jo tudi leta 1959 z igro Bele vrtnice slovesno predali namenu. Nato je delovanje društva za kratek čas zamrlo. Ponovno so ga obudili leta 1968 z igro Županova Micka in tudi nadaljevali z bogato uprizoritvijo iger. Odigrali so še Prisego o polnoči, Krojača Fibsa, Vdovo Roši in ko, Ženitev, Snubača, komedijo Kadar se ženski jezik ne suče, Podlaga zakonske sreče ter še mnogo drugih iger. V tem obdobju je društvo odigralo okrog 100 predstav (seveda z ponovitvami in gostovanji). 6. Novembra 1972 je bilo društvo tudi formalno ustanovljeno z imenom, ki ga nosi še danes. Leta 1979 je Kulturna skupnost Ilirska Bistrica društvu podelila Kettejevo nagrado, katera je bila takrat pomenila veliko priznanje za delovanje društva. Omeniti je tudi potrebno, daje takrat društvo popolnoma obnovilo in opremilo dvorano, največji uspeh pa je bil zamenjava dotrajanega ostrešja. Ko seje generacija zamenjala je tudi pričelo primanjkovati igralcev in igralsko dejavnost so v društvu počasi začeli opuščati, nekaj časa so še pripravljali kulturne in druge prireditve nato pa je društvo zamrlo. Vse bolj aktivno društveno življenje v občini Ilirska Bistrica in vse več prireditev, ki so jih društva pri- Druga generacija igralcev na odru v dvorani. Odigrali so igro Prisega ob polnoči leta 1969. NAŠA ZGODOVINA Iz okolice Ilirske Bistrice za objavo pripravil Jožef Šlenc •••• Dne 23. februarja je silna bo rja, kakeršne stari ne pomnijo in ktere drugi Slovenci (razun Notranjskiga, Teržaškiga in Goriškiga) celo ne poznajo, tukajšnim prebivavcam grozno veliko škodo storila. Bučala je po dnevuscer hudo, vendernavadno s kratkimi prenehleji, da jo je krepki človek zmagati mogel; zvečer ob 10. uri se je pa nepremagljiva v pohištva uperla, opeke, les in tehtno kam nje kakor vetrič perje odnesla, nova terdna zidovja razkrojila in še stene prederla, da so se oplaše-ni prebivavci še v svojih stanicah (sobah*) ž njo boriti morali. Veliko odnesenih reči je v vodo (Bistrico) priletelo in jo zajezilo, da je bregove prestopivši kakor jezero pohištva zagradila. V neki hiši je strašni zmaj ogenj v dimnik zanesel, in že se je prijelo, pa pogumni mladeneč, hvala mu! je z naglo pomočjo veliko ljudi nesreče ognja otel. Kakor o potresu so se 5 ur neprenehoma poslopja zibala, in veliko se jih je poderlo. Marsikteri je hotel pustne veselice popustivši svoj Iga doma iskati, pa kakor od strele zadet je bil odnesen in je le po vsi h štirih in po dolgim mučenji z razpraskanim obrazam in razoglav nazaj prilezel. Ravno je vesela družba Bistričanovz urnimi konjiči proti domu derdrala, ko jih je kake pol ure delječ grozovita nevihta napadla, v enim trenutku vozove vzdignila in jih po zraku sukaje delječ odnesla. Razkropljeni vender ne hudo razbiti ljudje so se hotli sterniti, nekteri tudi kake reči rešiti, pa zastonj; kdor je le nekoliko glavo vzdignil, seje prekuceval in prekuceval, da se je zopet z vso močjo tal poprijel. Previdni in bor-je vajeni možje prepričani, da ni nobene reči rešiti mogoče in da je njih življenje v veliki nevarnosti, so sosed s sosedam roke sklenili, z združeno močjo razpihane poiskali — in se tako sklenjeni pri tleh proti domu plaziti jeli. Ko je marsikteri oslabljen svojiga soseda spustil, je bila veriga raztergana — in udje so bili na vse kraje razmetani. V takim neizrečenim terpljenji, ktero je več ur terpelo, so v nepopisljivi podobi h ljudem prišli. Žalostno je bilo druziga dne viditi, kako so vozniki ostanjke voz, deskarji kakor pleve raznesene deske pobirali, in kako so ubožni posestniki okoli svojih kakor od ognja razkritih in razdjanih poslopij klaverno hodili in zdihovali. Veliko tavžent goldinarjev škode je storila strašna prigodba prebivavcam, kteri zavoljo slabe letine že od jeseni stradajo in se prihodnjo jesen tudi dobre letine nadjati ne morejo, ker jim zavoljo silniga jesenskiga deževja in prezgodnje zime ni bilo mogoče ozimine, ktera sama jim nekoliko rodi, vsejati, tako, da se nam lakota bliža, a ko nas Bog na kako vižo ne reši. Vir: Kmetijske in rokodelske novice, 1852, letnik 10, številka 18 pravljala je tudi mlade na Dolnjem Zemonu privedlo do tega, da so ponovno obudili Kulturno društvo Grad Dolnji Zemon. Želja po tem, da bi se aktivno predstavili na prireditvah v občini in organizirali svoje projekte je privedla do tega da so na ustanovnem zboru 23. novembra 2002 natanko 30 let po prvi formalni ustanovitvi ponovno ustanovili društvo. Začetki so bili težavni, pa vendar so že prvo leto delovanja mladi člani pokazali veliko uspehov. Organizirali so poberijo, pepelnico, predstavili so se na karnevalu Pust je pršu, pripravili shod. Največji uspeh pa je bila zagotovo komedija Vol je vol in Miklavževa-nje.V nadaljnjih društvenih letih pa ampak tudi druge prireditve. Tako je v sodelovanju z drugimi društvi leta 2006 nastala prireditev Mala-južna, ki je prerasla v eno najbolj obiskanih prireditev. Malajužna je Bistričanom prav zlezla pod kožo, saj so jo vzeli za svojo. Razveseljiva je novica, da bo tudi letos prireditev deležna sofinanciranja iz občinskega proračuna. Leta 2009 in 2010 je društvo organiziralo prireditev Vizita na Bistriškem, organiziralo je tudi dobrodelni koncert in predstavitev društva v Knjižnici Makse Samsa. Društvo pa tudi precej sodeluje z drugimi društvi na območju naše občine. Društvo je leta 2009 za svoje dosežke dobilo bronasto plakete Občine Ilirska Bistrica. Igralci, ki so nastopali v igri Ohcet bo, s katero je društvo poželo velike uspehe. so se predstavili še z komedijami U babi je hudič, Vraže in Ohcet bo in otroškimi igrami Mojca Pokrajculja, Sapramiška, Janko in Metka, Žabji kralj in Soviča Oka. Društvo pa ne pripravlja samo dramskih iger in Miklavževanja In kakšni so načrti za naprej. Obetavni, saj člani že pripravljajo novo gledališko igro, dobrodelni koncert, shod, povabili pa so tudi že Sv.Miklavža, kateri bo decembra prišel med Zemonce. Pa še kaj si bodo vmes izmislili. PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net MALI OGLASI Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat - za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo). VII. Bistrici, na Gregorčičevi 23a oddamo za daljše obdobje popolnoma opremljeno gansonjero, info: 040 880 369 ali 040 880 370._______________ Slovenski jezik - lektoriranje, inštrukcije, pomoč pri pripravi na maturo. info: Valentina, 031881936______________________________________________ V okolici Ilirske Bistrice oddam gostinski lokal v obratovanju z dolgo- letno tradicijo, info: 051 393 337______________________________________ Želite izvedeti vašo prihodnost, preteklost, morda sedanjost? Kdo vas ljubi? Zakj vas ne? Kako rešiti ali odpraviti težave? Nasveti in prerokovanje s pomočjo yijinga. Info na orakelj.yijing@gmail.com.____________________ Lepotičenje obhajilnih, poročnih in drugih albumov, 040378888, Patricija Uglaševanje in popravilo pianinov in klavirjev z enoletno garancijo. Cena 40 EUR, Mirč - 041391704.__________________________________________ Lektoriram diplomske/magistrske naloge, Patricija, 040378888 V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tei.: 05/714 50 53. 12 januar 2011 IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV Mladi planinci aktivno preživeli vikend Gorska reševalca sta planincem predstavila svoje delo Foto: Kristjan Dekleva Rok Smrdelj..... Prvi vikend meseca januarja je ekipa nadobudnih planincev Planinskega društva Snežnik v sodelovanju s Planinskim društvom Šentjošt organizirala zi-movanje v Vilharjevi koči v Črnem dolu pri Ilirski Bistrici. Kljub temu da je kočo objemala megla, so mladi z družabnimi igrami, zvoki kitare in dobro družbo pregnali slabo vreme ter preživeli prijeten vikend v naravi. Vilharjeva koča v Črnem dolu že skoraj stoletje predstavlja pomembno točko, kjer taborniki, planinci ter ostali zavezniki narave preživljajo prosti čas. Tokrat je svoje prostore ponudila mladim planincem. Za organizacijske niti je poprijel Domen Strle, sicer aktivni planinec, ki je skupaj z ostalimi akterji izvedel zimovanje, ki je bilo še posebej prijetna dobrodošlica novopečenim planincem. Prvi dan je bil namenjen druženju in sklepanju novih poznanstev. V soboto so se podali na pohod po Snežniškem gozdu, v popoldanskih urah pa sta jih obiskala gorska reševalca Vladimir Dekleva in Janko Hrvatin, ki sta prostovoljca Gorske reševalne službe Ilirska Bistrica. Predstavila sta jima dragoceno delo, ki se odraža na dobri psihofizični kondiciji, nudenju prve pomoči ponesrečencu in uporabi specializirane reševalne opreme. Tako so mladi prejeli nekaj koristnih napotkov previdnega gibanja v gorah in ustreznega ukrepanja v primeru nesreče. Zadnji dan so po krajšem programu in kosilu pospravili kočo ter se polni prijetnih spominov vrnili domov. Zimovanje, ki je plod požrtvovalnega dela planincev, predstavlja možnost, kako lahko mladi, ki dandanes vse več časa preživijo pred računalnikom in televizijo, kvalitetno in zdravo preživijo svoj prosti čas z vrstniki. Action Jackson Daša Kocjančič, D-L ••••• Božične počitnice, sneg in veselje v srcih niso bile edine stvari, ki so polnile dogajanje v Ilirski Bistrici pretekle dni. Spet so na prizorišče prišle delavnice Action Jackson, katerih organizator je mladinski klub MKN2 in so brezplačne. Odvijale so se v ponedeljek 27.12.2010 in torek 28.12.20-10. V ponedeljek smo se dobili v dvorani Sokolskega doma, ki se je kaj kmalu spremenila v lutkovno delavnico, mi pa v prave lutkarske mojstre. Izdelovali smo lutke iz nogavic in blaga, nekateri fante pa so si izdelali tudi starodavni kitajski inštrument. Ko so še zadnje lutke dobile svoje oči in vse modne dodatke smo se razdelili v skupine. Staknili smo glave, po nekaj minutnem posvetu in dobri vaji smo bili vsi že dovolj pogumni, da stopimo na oder. Nastopile so tri skupine in svojo točko odlično izvedle. Ne samo to, otroška domišljija je daleč presegla tudi začrtane okvirje. S tem pa seje naš lutkarski dan počasi zaključil in polni novih idej smo sklenili, da se srečamo tudi naslednji dan. V torek smo se zbrali že ob osmi in se, še malce zaspani pa vendar polni pozitivnih pričakovanj, odpravili na Sviščake. Sneg nam je sicer malce zagodel; vendar ga je bilo kljub temu dovolj, da so sanke, bobi in krožniki drveli s svetlobno hitrostjo. Poleg dirkanja po sankališču, smo se odpravili tudi v temačen gozd na lov za skritim zakladom. Tako so se snežne radosti razvijale skozi cel dan, do 15.00, ko smo se izmučeni posedli nazaj na minibus in oddrveli v Ilirsko Bistrico. Čeprav letos v malo manjšem številu, kot lani, smo se imeli super in skupaj popestrili še ene počitniške dni. V____________________________________________________________________________________________________________J Društvo Ahec Društvo Ahec iz Jasena je bilo tudi letos na prelomu 2010/11 izredno dejavno. V prazničnih in ponovoletnih dnevih je organiziralo tri božične koncerte, ki se jih je udeležilo veliko ljudi, na njih pa so se predstavile številne pevske skupine in zbori. Prvi božični koncert seje, tradicionalno, odvijal v cerkvi sv. Joahima v Jasenu, 26. decembra. Kot vedno je bila mala cerkev nabito polna, večer pa so popestrili Oktet Jasenski pevci, ki ga vodi Saša Boštjančič, Bistrške škuorke, ansambel Nostalgija ter instrumentalni trio Bistre z vokalnim kvartetom in otroškim zborčkom jasenskih otrok - te je za nastop pripravila Magdalena Logar. V Jelšanah, 8. januarja, je polna cerkev prisluhnila prazničnim napevom Cerkvenega mešanega pevskega zbora Jelšane, Oktetu Jasenski pevci, Kvartetu Utrip, Triu Volk Folk, ansamblu Nostalgija ter Instrumentalnemu triu Bistre z vokalnim kvartetom in otroškim zborčkom. Zadnji koncert pa se je odvil 15. januarja v bistriški cerkvi sv. Jurija, kjer se je - poleg prejšnjih skupin - s svojim nastopom izvrstno predstavila Pevska skupina Studenec, ki jo vodi Irena Rep. Program jez utrinki iz širše etnološke dediščine praznovanja božiča, novega leta in ponovoletnih dni povezovala Nataša Ujčič. Predsednik društva, Niko Dodič, je ob izvedbi izrazil zadovoljstvo, saj je pomembno, da praznične dni proslavimo tudi združenjem in pesmijo. Društvo je nastopajoče po vsakem koncertu pogostilo - za to gre zahvala pevkam MePZ Ahec iz Jasena. Društvo sožitje Tonjo Janežič. V mesecu decembru se dedek rala Zimsko radost, Sonja Kos pa je Mraz na svojih sankah in z lepim pela pesem O cigančku, spremstvom odpravi k vsem, med Skupaj z s harmonikašicama ga. letom pridnim ljudem. Da se slučaj- Ankico in ga. Vojko smo ob spremno ne bi zgodilo, da bi pozabil na Ijavi zvokov harmonike družno peli pridne člane Sožitja in pridne varo- dedku Mrazu in ga pozivali medse, vanke in varovance Varstveno de- Dobri mož je slišal prošnje zbranih lovnega centra, je dobrega moža, v petek, 10. decembra v gostišče Danilo povabil predsednik Društva Sožitje Boris Frankovič. Med čakanjem na prihod dedka Mraza so uporabniki VDC posebej za to priložnost pripravili pester kulturni program. Simpatično igrico Plesni čeveljci, ki je nastala po idejni zasnovi prostovoljca Tiborja Pranjiča, mentorja plesnih delavnic, so ves mesec pridno vadili z zaposlenimi v VDC in na prireditvi poželi aplavz staršev in drugih prisotnih. Nevenka Ravnikarje prisrčno reciti- in se odzval klicu, pa četudi je moral prepešačiti dolgo pot. Vsem varovancem, članom društva Sožitje, je namenil darilo in topel stisk roke, za kar so se obdarjenci na njim svojstven prisrčen način zahvalili. Sledila je zabava s plesom, petjem, pogovorom... Dogodek se nam je prav gotovo vtisnil v spomin. In v svojem srcu bomo do prihodnjega leta in ponovnega snidenja z dedkom Mrazom hranili iskrenost, radoživost in veselje naših varovancev. IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV januar 2011 13 Veseli december Terapevtka Tomažič Jasmin •••• Za nami je december poln druženja, veselih dogodkov in obdarovanj. Čeprav veliko ljudi misli,da brez alkohola ni zabave se pošteno moti. Veseli december smo pričeli s skupščino kluba v Novi Gorici.Tu smo se srečali z ostalimi klubi Primorske in Notranjske. Klub Nova Gorica je priredil po končano skupščini večerjo, ples z glasbo in tombolo. Naši člani so se tu srečali s prijatelji, izmenjali mnenja in se pozabavali. Obiskal nas je tudi Miklavž, ki nas je obdaroval s polnim peharjem dobrot in s tem popestril eno izmed naših srečanj. Organizirali smo tudi novoletno zabavo v gostišču Dolenjski potok, kjer smo se veslo zabavali in plesali do jutranjih ur. V prihodnjem srečanju smo vsi člani kluba obiskali razstavo jaslic v Hodnikovem mlinu. Na razstavi je sodeloval tudi naš član s svojimi jaslicami, katere je izdelal sam. S svojimi ročno izdelanimi figuricami je tudi nas obdaril za Božič. Zadnje srečanje v mesecu smo si popestrili s tombolo, ki smo si jo sami pripravili. Članice kluba so nas pogostile s pecivom in v tako prijetnem vzdušju in veselem duhu smo zaključili leto. Leto, ki je pred nami nam prinaša nove izzive, s katerimi se bomo takoj poprijeli in si skušali naša tedenska druženja popestriti z novimi idejami in dobro voljo. Združili bomo svoje želje, ideje in skupaj vse to tudi realizirali. KAKO OKOLJE VPLIVA NA ČLOVEKA, DA SEŽE PO ALKOHOLU Med slovenskimi narodnimi pesmimi je na desetine pesmi v katerih človeka spodbujamo k pitju. »Miha stara kljuka, pit' se ga ne upa, mi pa ponavadi pijemo ga radi.» Naše okolje je pitju naklonjeno, človeka mnogokrat spodbuja in kar sili naj pije. Slovenci smo znani kot narod, mimo katerega ne gre nobena stvar, da ne bi bila zraven pijača (rojstvo, praznovanja, sestanki, ....smrt). Imamo pa tudi dobre pogoje za rast trte in izdelovanje vina in slivovke (šnops). Vse to dobro pridelujemo in tudi popijemo. Okolje s svojimi družbenimi normami je tudi velik krivec, ki človeku omogoča pitje in ga uspava s prepričanjem da je to čisto nedolžna omama. Lahko se tudi javno ponašaš, da si bil pijan in da ga lahko tvoj organizem veliko nosi. Te ugotovitve lahko do neke mere prenesemo tudi na nekatere poklice, kjer je pitje zelo v navadi (gradbeništvo, gozdarstvo, delavci na cesti, poslovni ljudje pri katerih se službeni pogovori odvijajo ob reprezentančni pijači,...). Poveličevanje pitja je tudi krivo, da se ljudje ne zmenijo za grozotne posledice alkoholizma, dokler jih ne občutijo na svoji koži ali ob svojcu-alkoholiku. Za vse vrste zdravstvenih težav iščejo ljudje več nasvetov kot za alkoholizem. Prosti čas, ki ga ima človek marsikdo izkoristi z obiskovanjem lokalov in pivskim užitkom. Zadnja desetletja je industrija omogočila tudi ceneno proizvodnjo velikih količin alkoholnih pijač, ki so cenovno dostopne predvsem mlademu človeku. Prav potreba po cenenemu in nezdravemu užitku z ene strani in pa nesposobnost, da bi ljudje znali najti radost v zdravem in pametnem življenju z druge strani. Tudi to so vidiki, ki so sokrivci za alkoholizem. Velik del k pitju alkohola lahko pripomore tudi družina,kjer je nezdravo ozračje, kjer sta si zakonca odtujena, otroci nezaželjeni, starši lagodni in nepripravljeni za žrtve. Taka družina vzgaja čustveno nezrele ljudi, to pa je pogoj za rast omamnih odvisnikov. Velika večina otrok dobi prvi kozarec pijače ravno iz rok staršev. Le redki pa otroku razložijo, da človek od pitja lahko postane alkoholik. Zelo veliko otrok v svojem odraščanju vidi svoje starše opite. Zelo veliko pa je družin v kateri je eden ali oba starša alkoholika in zamislite si kakšen vzgojni vpliv ima na otroke. Nekateri podatki kažejo, da do 40% otrok iz takšnih družin postanejo alkoholiki. Nekatere skupine mladih ljudi (srednješolci, študentje,...) se zdrzne nad tem kako govorijo o pitju, ta jim predstavlja vrednoto. Nad tem bi se lahko naša družba zamislila. Srečamo lahko še mnogo prikritih oblik alkoholizma, med njimi tudi alkoholike izobražence, za katere mislimo, da bi morali ravnati bolj razumno kot tisti, ki niso toliko šolani. Pa alkoholiki na visokih položajih: zdravniki, duhovniki. Pri pitju in posledicami pitja, niso pomembni poklic, izobrazba in položaj. Le na to vpliva kako vpadljiv oziroma prikrit je alkoholizem pri tem ali onem. Zastavimo si naslednja vprašanja: Je mož navaden zmeren pivec? Se ga napije samo slučajno v družbi? Je res morda že alkoholik? Nekaj ni prav z menoj! Preveč pijem. Alkoholik pa menda še nisem?! Komur se v dnu srca pojavijo ta skrivna vprašanja, ga pečejo kot žerjavica. Mnogokrat si ne more odgovoriti nanje, ampak niha sem in tja. Ko pa je pri hiši hudo, je ženi jasno: »Alkoholik je!« Tako ne bo šlo več naprej. Trezen in skesan mož pa ji zatem spet pričara »nekdanje lepe dni« in po tiho sama sebi govori: »Saj ni slab človek! Družba ga je zapeljala v pijačo.« Mož, ki pije, tudi sam niha, vendar mnogo manj. Prepričan je, da je z njim vse v redu, le malo ga popijem, kot vsi drugi in le kdaj pa kdaj se ga polasti strah, da ni res tako. Samo malo alkohola je potrebno, da je ta strah utopljen. LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, d.o.o. PROGRAMU 'J v LITRSKIH SAMOKOLNIC SMO V LETU 2010 DODALI ŠE PROGRAM 41-IN Ux LITRSKIH SAMOKOLNIC SAMOKOLNICA ZA KMETIJSTVO, DOM IN VRT 100L SAMOKOLNICA ZA VRTIČKARSTVO IN OTROŠKO ICRO 461 LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, d.o.o., Industrijska cesta 2, 6230 Postojna. Slovenija tel.:++386 5 728 38 45, fax ++386 5 728 38 60, e-mail:info@livkolesa.si. www.livkolesa.si Informacije in naročila: Tanja JURCA, tel.:++386 5 728 38 44, e-mail:lanja.jurca@livkolesa.si MIKLAVŽEV BAZAR V decembru... Ana Boštjančič in Barbara Ul jan, strok.delavka •••• V Društvu »VEZI« poskušamo aktivnosti in dogajanja v naših enotah čim bolj popestriti. Pri tem ne ostajamo le znotraj naših virov moči in znanj, ampak se povezujemo z lokalno skupnostjo. Z njo vzpostavljajmo medgeneracijska povezovanja, vpetost uporabnikov v lokalno skupnost, druženja in nova poznanstva. V okviru VESELEGA DECEMBRA smo v prostorih dnevnega center Društva »VEZI« v Ilirski Bistrici organizirali Miklavžev bazar, ki je potekal v petek, 3. decembra od devete ure zjutraj do četrte popoldne. Na bazarju smo se predstavili s promocijo izdelkov, ki nastajajo v programu SONČNI TOBOGAN- Mreža kreativnih delavnic. Program se odvija v dnevnih centrih: Štorje, Štanjel in Ilirska Bistrica. Ljudem s težavami v duševnem zdravju, omogoča možnosti za vključitev v aktivnosti ter višji nivo kvalitete njihovega življenja in socialne vključenosti. Aktivnosti, ki se v dnevnih centrih izvajajo, so na voljo vsem zainteresiranim uporabnikom, kakor tudi članom širše skupnosti. Bistvenega pomena je, da se posameznik znotraj skupnosti počuti varnega, da mu ta omogoča zadovoljevanje svojih potreb in da ga sprejme medse. Na drugi strani pa se odvija sodelovanje v smeri promocije duševnega zdravja, destigmatizacije duševne bolezni ter ozaveščanja širše javnosti, kar je del socialne preventive. Uporabniki in zaposleni, pa tudi naši gostje, ki so se odzvali povabilu, smo preživeli skupaj prijeten dan. Razveseljevale so nas tudi velike bele snežinke, ki so kar hitro pobelile ceste. Družili smo se ob čaju in pecivu, ki smo ga spekli v kulinaričnih delavnicah v dnevnem centru. Vzdušje je že imelo pridih bližajočih se decembrskih praznikov, saj smo prostore okrasili dnevom primerno. Kar hitro je dan minil in žeje bilo potrebno pospraviti. Bili smo zadovoljni, saj smo dan preživeli nekoliko drugače kot med letom. Vljudno vabljeni, da nas obiščete na eni od naših enot ali se nam pridružite pri soustvarjanju programa za višji nivo kvalitete življenja ljudi s težavami v duševnem zdravju in širše skupnosti. ) V Podgradu bomo 19.02.2011 ob 18:00 obeležili 30 let ) ) organiziranega "Škoromatenja". Ob tej priložnosti bomo ) ) pripravili krajšo slovesnost v telovadnici OŠ"Rudolfa Uko- ) \ viča"v Podgradu. ) ( Vabljeni ) KRAJEVNA SKUPNOSTI L. BISTRICA Republika Slovenija Ministrstvo za okolje in prostor Geodetskaypr.ava.Republike_SlQvenij£ Zemljemerska ulica 12 1000 Ljubljana Zadeva: Stališče Krajevne Skupnosti Ilirska Bistrica do izvedbe vrednotenja nepremičnin v Ilirski Bistrici. Znano je, da Geodetska uprava RS izvajala množično vrednotenje nepremičnin in zemljišč na podlagi katerega so pridobljeni večnamenski podatki o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin v Sloveniji. Rezultat tega sistema so ocenjene posplošene tržne vrednosti vseh evidentiranih nepremičnin v registru nepremičnin. Te bodo osnova za obračun novega davka na nepremičnine, ki bo predvidoma v letu 2011 zamenjal nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in davek na premoženje. Na pobudo občanov kateri so tudi lastniki nekaterih zemljišč v naši Krajevni skupnosti Ilirska Bistrica je Svet Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica na 3. seji dne 27.12. 2010 obravnaval pozive in pobude krajanov o prevelikih določenih zneskih (vrednostih) zemljišč. Zato je Svet Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica sprejel sklep, da vas seznanimo z mnenjem lastnikov zemljišč ter stališčem Sveta Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica. Mnenja lastnikov zemljišč so, da so kmetijska zemljišča nerealno ovrednotena ter v realnosti ne dosegajo vrednosti za katera so ocenjena. Argumenti kateri po mnenju lastnikov zemljišč pri izvedbi določitve vrednosti niso bili upoštevani so: NAŠI ZDOMCI__ Pri slovenskem klubu 'Jadran' Za "Jadran" Marija Iskra. Decembrski utrinki Dne, 05.12.2010. je otroke pri slovenskem klubu 'Jadran' obiskal in obdaril sv.Miklavž. Z njim se je v odprtem avtomobilu pripeljal tudi Dedek Mraz. Dodatno je otroke razveselila tudi umetnica za barvanje obrazov. Otroški obrazki so dobili čisto nove podobe. Postali so zajčki, mucke, klovni itd. Za razvedrilo odraslih je igrala glasbena skupina 'ROCKING HARMONIC' Istočasno je potekal tudi letni prosti piknik za vse člane kluba. Veselo in lepo je bilo, saj je udeležba bila zelo dobra. 12.12.2010. KOSILO S PLESOM OB ZVOKIH ZNANE GLASBENE SKUPINE IZ SLOVENIJE: Skupine"KRl2MAN"- Enkratno doživetje S svojim obiskom nas je razveselila skupina rojakov iz Slovenije, konkretno iz okolice Ilirske Bistrice.Takoj po prihodu na Melbournsko letališče, 19.12.2010-,so bili vsi povabljeni na sprejem v klub'Jadran'. Toliko sorodnikov, prijateljev in znancev seje po dolgih letih spet srečalo. Slediloje predstavljanje, pogostitev in na kraju tudi gledanje filma iz kočanske doline, Sušaka, Novokračin itd. In kako seje na pot istočasno podala tako velika skupina ljudi. Za to sta pač največ zaslužna Dijana in Bojan Dolgan. Dijana je bila rojena v Avstraliji, Ani in Petru Basa. Kot majhna deklica seje s starši in bratom preselila v Slovenijo. Darilo za njen 50. rojstni dan od moža Bojana je bilo: obisk Dijanine rojstne dežele, torej Avstralije. Najlepše in najbolj brezskrbno pa je potovati skupinsko. Zato se jim je pridružila lepa skupina prijateljev in znancev, menda kar 28. Vključena je tudi skupina muzikantov, kateri igrajo na zelo izvirne in preproste instrumente. Niso se Podatki za izvedbo cenitev zemljišč so bili neažurni in pridobljeni na podlagi posploševanja. - Neprimerna metodologija (prevzeti podatki DURS-a) Neupoštevanje poplavnih območij reke Reke. - Neupoštevanje velikosti parcel (razpalceliranje in razdrobljenost). - Dostopnost do posameznih parcel. - Razvrednotenje po zapuščenem stanju za bivšo JNA (poligoni in vadbišča). - Degradiranje zemljišč glede na zgodovino industrije v občini (TOK - Globovnik, Lesonit, itd.). Svet Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica je sprejel stališče, da izvedena ocenitev vrednosti nepremičnin (stavb, zemljišč,...) za našo Krajevno skupnost Ilirska Bistrica ni vprašljiva podana ocenitev za vrednosti stavb (enodružinske hiše in bloki) pač pa so velika odstopanja pri kmetijskih zeljiščih. Obenem se zavedamo, da je pomembno, da je vrednost nepremičnine in zemljišča korektno ovrednotena saj bo to osnova za obračun novega davka na nepremičnine, ki bo predvidoma v letu 2011 zamenjal nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in davek na premoženje. Obravnavano in sprejeto na seji Sveta Krajevne skupnosti Ilirska Bistirca. Strokovni sodelavec KS Dejan Trakoštanei PODEŽELSKE ŽENE Predsednik sveta KS/^] Milenko Oblak Druženje podeželskih žena Petar Nikolič •••• Članice društva podeželskih žena Ilirska Bistrica, so zahvaljujoč predanosti društvu in medsebojnem spoštovanju organizirale 9. tradicionalno druženje. Na tem srečanju je sodelovalo 19 žena iz Jelšan pa vse tja do Pregarij. Zbrale so se na Ratečevem Brdu, na kmečki kmetiji pri Janezinovih. Prisotne, med katerimi so bile tudi nove članice, je v imenu organizatorja pozdravila predsednica društva Darinka Brožič. Po uvodnem ceremonialu, so se ženske lotile praktičnega dela. Gospodinje, drugače prave mojstrice kulinarike so se razporedile v skupine in začele z zahtevnim delom. Medtem, ko so nekatere mesile in pekle domač kruh in piškote je druga skupina na čelu z Brigito Matko delala okrasne božične venčke. Prijetno druženje seje končalo pozno zvečer, miza pa je bila obložena s tradicionalnim krompirjem vzevnici. Bilo pa je tudi dobrot, ki so spominjale na kulinariko naših prednikov, k vsemu pa se je prilegel tudi kozarček domače črnine. utegnili ni spočiti od dolgega potovanja, že je Romana Zetko, podpredsednica kluba, organizirala kar dva izleta z avtobusom. 22.12.10. okrog Melbournskega zaliva s kar dvema avtobusoma. 28.12.10. v Balarat, rudnik zlata in okolico. Vzdušje na obeh izletih je bilo veselo, sproščeno in zanimivo. 30.12.2010. Pri slovenskem klubu 'Jadran'smo se z gosti iz Slovenije pomerili tudi v balinarskih sposobnostih. Moške in ženske ekipe so štele po štiri člane. Ženska ekipa iz Slovenije v sestavi: VRH MIRANDA. ČEBOKLI NADJA, HUMAR PAVLA, SO ZASEDLE 2. MESTO Moška ekipa iz Slovenije v sestavi: DOVGAN BOJAN, DOVGAN FRANC IN TOMŠIČ EDO, SO ZASEDLI 2.MESTO. Za vse lačne pa je poskrbel RUTAR TONE (LIPI), doma iz Novokračin. Zelo okusno je pripravil, doma popularni'PASULJ'. 31.12.2010. V tej najdaljši noči v letu, se je pri slovenskem klubu "Jadran" zbrala lepa množica ljudi. Poleg domače glasbe, skupine'ROCKING HARMONIC'je večer popestrila tudi glasbena skupina iz Slovenije: KERGLCI". S svojimi izvirnimi, za nekatere kar čudnimi instrumenti, so pritegnili pozornost prisotnih. Svojo točko na odru so imeli tudi nekateri od ostalih obiskovalcev: z igranjem harmonike ali petjem. Tako sta zelo virtuozno zaigrali na harmoniko NADJA IN TANJA. Za dodatek so uprizorili tudi kratko veseloigro: 'SIGURANT' Sledila je izmenjava daril, skupinsko slikanje in recitacije naših rojakinj iz Slovenije: Mirande Vrh in Branke Počkaj. Branka ja svoj čas živela v Avstraliji. Bila je ena od prvih tajnic kluba "Jadran' in postala častni član kluba. Skratka, bil je to zelo uspešen in vesel večer. Novo 2011. smo dočakali ob šampanjcu, pokanju balonov, objemanju in najlepših željah za čim lepšo bodočnost. Pri slovenskem klubu "Jadran" smo v nedeljo 16.01.2011. organizirali kuharski tečaj. Bil je nadvse uspešen. Prisostvovalo je kakih 45 žensk in še kak moški. Gospa Magda Baričič, sicer doma iz Zabič pri Ilirski Bistrici, katera je gost pri Stojanu Brnetu, je tečaj vodila sproščeno in spretno. Istočasno z delom, je pojasnjevala in dajala navodila za celoten postopek priprave in peke tako imenovane BOGATE ALI TUDI POTRATNE POTICE. Na koncu smo ob kavici imeli tudi pokušnjo. Zelo okusno! Poskušali bomo imeti tovrstne tečaje vsaj enkrat mesečno zato se v naprej veselimo prihodnjega presenečenja. Ga. Magdi pa najlepša hvala. Upamo, da so vsi gosti iz Slovenije svoj čas med svojci in rojaki v Avstraliji preživeli lepo in informativno ter, da odhajajo s prijetnimi spomini. Mi smo hvaležni glasbeni skupini'KERGLCI', članom kulturnega društva "AHEC' ter vsem ostalim obiskovalcem. Popestrili ste nam našo vsakdanjost. PRIREDITEV S TRADICIJO ___ ____ Štefanovo Tonjo Janežič.... Pred nekaj leti sem šel na pobudo članic in članov Brštulin bande k polnočnici v cerkev sv. Štefana v Harije. Ni mi bilo žal. Pred sveto mašo je koncert božičnih pesmi, ki so nenadomestljiva sestavina prazničnega vzdušja in atmosfere in zborovsko prepevanje domačega cerkvenega zbora ob spremljavi zvokov preprostih inštrumentov Brštulin bande združil množico zbranih vernikov. Upam si trditi, da nisem bil edini, katerega je bogat program umirjenega prepevanja božičnih pesmi ob spremljavi preprostih glasbil iz kmečkega orodja notranje prebujal in pripravljal na doživeto praznovanje Božiča. Ob tem igranju in prepevanju članov Brštulin bande smo podoživljali živo vez uporabe orodja med vsakdanjim delom naj si bo doma na kmetiji ali kje drugje. Zanimivo, kako lahko orodje s katerim si vsakodnevno lajšamo delo ob prazniku pa uporabimo tudi za orodje veselja in notranje sreče . Mnogi kristjani se ob polnočni sveti maši simbolično spominjamo Jezusovega rojstva. Po zapisih Svetega pisma sta se Jožef in Marija odpravila v Betlehem, kjer pa nista mogla dobiti prenočišča. Marija, ki je bila že visoko noseča, se je zatekla v hlev. Rodila je Jezusa, ki sta ga z Jožefom položila v jasli. V spomin tega rojstva Kristjani še zdaj postavljamo jaslice. Poleg jaslic je zelo priljubljeno tudi božično drevesce, ki simbolično predstavlja zmago življenja nad smrtjo. Ob jaslicah v cerkvi sv. Štefana je z darovanjem polnočne svete maše pričel z darovanjem duhovnik g. Janez Premrl. Z nostalgijo se spominjam časov, ko Božič ni bil dela prost dan, imeli smo šolo in o prazniku ter o praznovanju ni bilo govora. Na dan Božiča smo morali pred učitelji prikrivati naše od zaspanca težke glave. Zares, kako velika je bila želja oblastnikov, ki so v preprostih ljudeh poskušali zatreti vero in izničiti starodavne običaje. Lepo je, da jim ni uspelo. Še več, Božič je postal veliki družinski praznik nad katerega prisegajo tako verujoči kot neverujoči. Sv. Štefan ki goduje 26. decembra t.j. dan po Božiču in je zavetnik konj in živine se je v novejši zgodovini pridružil še praznik - Dan samostojnosti in enotnosti. Štefanovo v Harije na blagoslov konj že vrsto let privablja konjenike od blizu in daleč. Že po tradiciji je domače KETŠD Alojzij Mihelič v sodelovanju z bistriško občino in bistriško izpostavo JSKD na dan sv. Štefana pripravilo žegnanje konj, ki ga je ob dnevu samostojnosti in enotnosti spremljal bogat kulturni program. Kot vsa ta leta je bilo tudi letošnja zasedba konjenikov zanimiva. Poleg konjenikov iz domačih krajev je bilo letos opaziti tudi jezdece iz sosednje pivške in celo postojnske občine. Kljub mrazu so se konji po tradicionalnem blagoslovu ponosno sprehodili med množico. Duhovnik Janez Premrl je blagoslovil tudi vodo, kruh in sol. "Dosti žita, dosti vina, zdrava bodi vam živina. Ljubo zdravje Bog vam daj, pa še sveti Štefan kaj, pravi staro voščilo. Na laseh marsikaterega obiskovalca se je ujelo tudi zrno ovsa ob tradicionalnem Štefanovem lučanju. Po državni himni, ki jo je zapel Tomaž Prelog je prisotne obiskovalce nagovoril ilirsko bistriški župan Emil Rojc. V svojem razmišljanju se je dotaknil gospodarstva v občini od razglasitve samostojnosti pa vse do danes. Po njegovih besedah nas kriza počasi zapušča, gospodarstvo pa si že utira pot skozi manjša podjetja. Zato je nujno, da si v bodoče politika in gospodarstvo podata roki in skupaj stopata naprej. Prireditev je povezovala Andreja Boštjančič. Z recitacijami sta program obogatili Hana Fatur in Jadranka Boštjančič. Za ples in zabavo je poskrbel ansambel Biseri. Urednica Harijskih novic in drugače vsestransko aktivna Alenka Penko je podrobno predstavila časopis Harijske novice. Čeprav se sliši skoraj neverjetno časopis Harijske novice izide sicer samo enkrat letno pa vendar ga prebirajo na vseh kontinentih sveta in kar je še več - ohranja dodatno vez med zdomci in domačo vasjo. PRIREDITVE V KNJIŽNICI MAKSE SAMSA Nove kuharske bukve 20. januarja je bila v naši knjižnici predstavitev knjige Nove Kuharske Bukve ali nauk, nar boljši in nar imenitniši jedila brez posebnih stroškovperpraviti, avtorja Andreja Zamejica iz leta 1850. To je tudi nasploh druga kuharska sloven- ska knjiga. Knjigo je predstavil Vili Gombač, ki je bil tudi pobudnik, da je prišlo do šestega ponatisa, prvega po 110-letih. Pogovor je povezoval zgodovinar Ivan Simčič. V pogovoru je sodeloval Vili Gombač, kulinarična strokovnjakinja Slavica Smrdel in založnik Ahačič Uroš iz založbe Aurora. Vili Gombač je uvodoma povedal, da je omenjena knjiga del knjižne zapuščine njegovega pra-pra deda Josipa Nadoslava Potepa-na iz Dolnjega Zemona, ki je bil podrobno opisan v 5. številki Ilirskih tem leta 2008. Orisal je njegovo življenje in delo, ter pomen za našo okolico. S ponatisom te knjige, ki je posvečen njegovemu pra-pradedu Nadoslavu in pra-pra babici Mariji, za katerega je napisal uvod, seje želel zahvaliti za njihov trud. Knjiga je zanimiva tudi kot kulturno zgodovinski dokument, ker je ena prvih knjig, napisana v moderni Slovenščini. Slavica Smrdel je orisala Cesvrjo' 5\rfcd 4U> < 'd r t ■> po( funtA pufra dn rahfiga m pcrdcni tČASOirui štirinajst rummpf^v, tri unče ivu, jHidcnidreni m fijstipn- id Mjatrv, ritpcfm .<£titr,vu pomazan m : moko in ; zemljtrvinmi droPiinami pot ut* n modeb do pofovte«?'. s perrant £o(ri mpttffl, de enkrat colikcvZ* ditjno! 9gui v pohfajeni peci -rumen kasto niT r verni na #ifo. ^/ M Mrrel nč vinski llj-lgrcl V'iixFin W)npcr-lev) ker i»*'' LES *** ALU "iiiijlijSelMZkr inlhtstn Celoviti izvajalski inženiring DANA BESEDA OBVEZUJE NAŠE MESTO SKOZI ČAS... Videm Primož Rojc •••• Ilirska Bistrica je bila v preteklosti izredno bogata z razglednicami. Nekatere motive so izdajali tudi po večkrat. Zbiratelji pri razglednicah občudujemo poleg motiva tudi tiskarsko tehniko in filatelistično vrednost, vsakdo pa zagotovo z zanimanjem pogleda, kako se je kraj od izdaje razglednice do danes spremenil. V prvi rubriki si bomo pogledali, kako se je spreminjalo območje, ki mu pravimo Videm. Območje Vidma spada v katastrsko občino Trnovo in je v preteklosti predstavljalo vidno mejo med dvema naseljema, Ilirsko Bistrico inTrno-vim. Vse do 1. svetovne vojne je bilo to nepozidano območje. Prvi so ga shranjevanje živil, sena in živine za potrebe vojne. Po letu 1918, ko so naši kraji prišli rahljali za skladišča živeža in živine ter za nemške ujetnike. V času med obema vojnama so območje pozidali še s stanovanjskim blokom in konec tridesetih let še z prvim Bistriškim vrtcem (današnja zobna ordinacija na Župančičevi). Po 2. Svetovni vojni so občinske oblasti nadaljevales pozidavo Vidma. Stavbo vrtca so še naprej namenili vrtcu, kasneje so ji nadzidali še eno nadstropje. Vojaške stavbe so postale dom JNA in še marsikdo se spominja plesov v dvorani ter civilnega in vojaškega strelišča. Leta 1964 je bila zgrajena dolgo pričakovana osnovna šola Dragotina Ketteja, v sedemdesetih letih pa še zdravstveni dom ter še nekaj stanovanjskih objektov. Ker je bila Ilirska Bistrica mesto vojašnic, je tudi vojska potrebovala lepši in večji center. Zato so kasarna et e podrli in na njihovem mestu zgradili Dom JNA. V domu je bila velika kuhinja, vadbeni center, kino dvorana, zunanja kino dvorana, sobe za vojaški kader in drugi prostori. Po osamosvojitvi Slovenije je vojska prepustila objekt v uporabo občini. Dom seje preimenoval v Dom na Vidmu ter dobil trgovsko-kulturno funkcijo. Poleg trgovin, ki so kmalu vse našle druge prostore ali propadle, je bil v domu še Zavod za zaposlovanje, banka, brivnica, videoteka, Galerija na Vidmu, Kino na Vidmu in še kaj drugega. Če spomnimo, država je toliko časa zavlačevala s prepisom doma na občino (dom je občinski šele od leta 2008), da je danes objekt zaradi nevzdrževanja v zelo slabem stanju. Očitno pa bo območje še deležno raznih sprememb saj je Občinski svet na marčevski seji leta 2009 sprejel idejno rešitev, ki predvideva ureditev štirikrakega krožišča, nove pozidave in nova parkirišča. Že pozidano območje Vidma, razglednica iz petdesetih let... pozidali avstroogrski vojaki, kateri pod Italijo, so oblasti obdržale ob-so pripravili barake za begunce, ki so m°čje in barake za vojaške namene, se morali umakniti iz območja front. Barake so se umaknile zidanim voja-Kasneje so begunce poslali na druga ^'m stavbarn, ki smo jim domačini območja, barake pa so uporabili za pravili kar Kasarmete. Stavbe so upo- Razglednica iz leta 7 985, Dom JNA še v ponos mestu... ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 URNIK po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h msosm m m mmm\ mrnsmmmmim Tel.: 05/71412 07 a&ABtg. Mob.: 041/424 974 Leto 2011 je leto neslutenih sprememb Odziv bralcev me je opogumil, da vam sporočim svoje zamisli kako naj bi bile označene ulice našega malega mesta.Tam kjer so sedaj nepriljubljene ovire naj bo na cestišču napisano 30 kom v lepi oranžno flurostenčni barvi, ker se nihče ne bo mogel izgovarjati, da označbe ni videl. Za podgorsko cesto pa predlagam, da se pred vsako vasjo naredi enako označbo seveda glede na predpisano hitrost. Vsaka vas pa naj dobi tudi označen zebrin prehod tudi v oranžni flurostenčni barvi ker je zelo vidna predvsem ponoči pa tudi v slabem vremenu. Čisto v redu bi bila tudi takšna kot tista, ki jo uporabljajo na avtocesti, ko preusmerijo promet na drugi vozni pas zaradi obnove ali kakršnih koli drugih posegov. Zna biti, da bi bilo to tudi bolj enostavno in veliko ceneje, kot postavljanje prometnih znakov. Pa še nekaj mi je kapnilo v moj mali um: naj občina razpiše natečaj za najbolj domislno ime ceste, ki se od Spetiča vije po prelepi dolini tja do zadnje vasi Zabič. Bistriška občina je postala stara dama z velikim številom starejšega prebivalstva med katere sodim tudi jaz. V socializmu smo se naučili sprejemati takšne in drugačne omejitve predvsem pa z leti postajamo malo bolj počasni tudi v prometu. Ker nas je dosti več kot mladih, jim bomo z upoštevanjem prometnih pravil dajali dokaj dober zgled. Nobena vzgoja ni tako učinkovita kot zgled, ko so naše misli usklajene z našimi dejanji, ki spoštujejo in upoštevajo vse udeležence v prometu. Lahko in zmoremo narediti naše okolje bolj urejeno in prijazno. Urejeno in čisto privablja turiste, daje zgled in dober glas seže v deveto vas. Samo po sebi se ne bo zgodilo nič. Zupan bo naredil za kar seje obvezal, da bo naredil, še mi dodajmo svoje, pa ni vrag, da se ne bi poznalo. V slogi je moč in ta naj postane naša mantra, če želimo karkoli spremeniti v dobro naše občine in sveta. Velike spremembe nas bodo doletele v letu 2011 - bodimo pripravljeni, da se spoprimemo z njimi, ker država nam ne bo nič dala, še manj pomagala, ker je zagledana sam vase tako močno, da se bo sesula sama vase. In z našo obično se lahko zgodi enako. Neta SLOVENIJA JE MAJHNA. NJENO SRCE PA JE VELIKO! PRIDRUŽITE SE NAM V AKCIJI ZA 5 LETNO MIO IZ ZIDANEGA MOSTA, KI JE LANSKO POMLAD IZ NEZNANEGA RAZLOGA OSLEPELA. DENAR ZBRANIM S POMOČJO ZAMAŠKOV BO PORABILA ZA OPERACIJO V TUJINI. V Ilirski Bistrici lahko zamaške oddate na naslednjih lokacijah: Zdravstveni dom Ilirska Bistrica, Vrtci, Osnovne šole - po samostojni odločitvi, Gasilski dom, Zbirni center odpadkov Globovnik; Centralno zbirališče zamaškov pa je v prostorih Krajevne Skupnosti Ilirska Bistrica v Domu na Vidmu, Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica (ob ponedeljkih in petkih od 8.00 h do 11.00 h ter ob sredah od 8.00 h do 11.00 h ter od 13.00 h do 15.00h. - dodatni telefonski dogovor za popoldanski prevzem ) kjer lahko oddate zbrana zamaške v večjih količinah. KONTAKTNE OSEBE: DEJAN TRAKOŠTANEC tel. 05 714 51 40 in ANDREJA REBEC, tel. 05 711 21 32 Navodila za zbiranje: Zbirajo se zamaški plastenk, sadnih sokov, mineralne vode, mleka, olja, tekočih pralnih praškov in mehčalcev (leti morajo biti obvezno predhodno očiščeni!). Med zamaške ne sodijo ovitki od CD, paličice za mešanje kave, skratka izdelki, ki imajo oznako PS(polistiren). Zamaški naj bodo v centralno zbirno mesto oddani v večjih kompaktnih PVC vrečah. V imenu pobudnika akcije se vam za vaš prispevek zamaškov že vnaprej zahvaljujemo. PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net \ s ENERGETIKA siiiisii Subvencije za gospodinjstva 2011 Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec, tel. 041 830 867« Eko sklad je 31. decembra 2010 v UL RS št. 110/10 objavil dva razpisa subvencij za leto 2011. Oba sta namenjena gospodinjstvom, prvi v eno ali dvostanovanjskih, drugi v tri ali večstanovanjskih stavbah. Večjih novosti ni, še vedno velja, da se vlogo pošlje na Eko sklad pred začetkom vseh del. Podrobne zahteve za vsak ukrepov so opisane v razpisni dokumentaciji. Dostopna je na www.ekosklad.si, najhitreje jo boste našli preko portala NEP Slovenija http://nep.vitra.si. Obisk pri energetskem svetovalcu zelo priporočamo, pojasnil bo celoten postopek ter predlagal vgradnjo naprav in materialov, primernih za subvencijo. Vsak ukrep ima namreč predpisano kvaliteto, ki jo mora doseči, če se želi zanj prejeti subvencijo. Ta je - odvisno od ukrepa - namenjena obnovi starejše stavbe, ki ima gradbeno dovoljenje izdano pred 01. 01. 2003, kot tudi novogradnji. Posebno spodbudo - do 25.000 € subvencije - bodo deležne nizko-energijske in pasivne stanovanjske stavbe. A. Gospodinjstva v eno ali dvostanovanjskih stavbah, 6SUB-OB11 Vse subvencije so omejene z deležem (največ 25 % priznanih stroškov naložbe) in najvišjo vrednost v €, nekatere so samo za obnovo starejših stavb. 1. vgradnja solarnega ogrevalnega sistema, največ 4.000 €, 2. vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso, največ 2.000 €, 3. vgradnja toplotne črpalke v ogrevalni sistem največ 2.000 €, za pripravo sanitarne vode največ 250 €, 4. prva vgradnja centralnega ogrevanja pri obnovi stavbe in priključitvi na daljinsko ogrevanje na OVE, največ 2.000 €, 5. vgradnja lesenega (ne pa PVC) zunanjega stavbnega pohištva (obvezna RAL vgradnja) pri obnovi stavbe, največ 3.000 €, 6. toplotna izolacija fasade pri obnovi stavbe, največ 2.400 €, 7. toplotna izolacija strehe oziroma podstrešja pri obnovi stavbe, največ 1.500 €, 8. vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka, največ 2.800 €, 9. gradnja ali nakup nizkoe-nergijske in pasivne stanovanjske stavbe, največ 25.000 € + dodatnih 1.500 € v primeru vgradnje ustreznega lesenega zunanjega stavbnega pohištva, 10. nakup stanovanjske enote v tri ali večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem energijskem razredu, največ 25.000 €. Na spletni strani Eko sklada so objavljeni seznami ustreznih kurilnih naprav, toplotnih črpalk in stavbnega pohištva. Vsi ti izdelki zadostijo kriterijem razpisa in zanje ni potrebno prilagati dokazil. Seznam se sproti dopolnjuje v skladu z ustrezno predloženo dokumentacijo izvajalcev. V kolikor se izbere izdelek izvajalca, ki ga ni na seznamu, je potrebno vlogi predložiti ustrezno dokazilo. B. Gospodinjstva za obnovo tri ali večstanovanjskih stavb, 7SUB-OB11 Upravičeni občani bodo lahko pridobili subvencije za energetsko SVET obnovo večstanovanjske stavbe za: 1. toplo- tno izolacijo ENERGETSKO SVETOVANJE fasade, 2. toplotno izolacijo strehe oziroma podstrešja, 3. vgradnjo naprave za centralno ogrevanje na obnovljiv vir energije (OVE), 4. vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov in 5. vgradnjo sistema delitve stroškov za toploto (obvezni po 01.10. 2011). Vlogovimenu upravičencev lahko vložil upravnik stavbe, skupnost lastnikov ali pooblaščeni predstavnik. Upravičene osebe v primeru izpolnjevanja pogojev poziva pridobijo pravico do subvencije v višini 25 % priznanih stroškov naložbe, višine so omejene tudi nominalno (razen za kotel na OVE). Za socialno šibke upravičence znašajo subvencije 100 % priznanih stroškov. Vloge in izplačila Osnovni pogoj za dodelitev subvencije je popolna vloga, ki bo obravnavana po vrstnem redu prispetja. V primeru nepopolne vloge bo vlagatelj pozvan k odpravi pomanjkljivosti v roku 15 dni. Eko sklad bo najpozneje v roku 90 dni po prejemu popolne vloge odločil o vlagateljevi pravici do subvencije z odločbo ter pisno pogodbo. Izplačilo subvencije bo v 30 dneh po prejemu dokazil o pravočasnem in pravilnem zaključku naložbe. Običajni čas za izvedbo ukrepa je 6 mesecev po podpisu pogodbe, za pasivno gradnjo ustrezno več. RRA NOTRANJSKO KRAŠKE REGIJE Jabolko kakovosti Projekt z naslovom »Izobraževanje za vpeljavo obnovljivih virov energije v Notranjsko-kra-ško regijo«, ki smo ga pripravili na RRA Notranjsko-kraške regije, je prejel nacionalno nagrado Jabolko kakovosti za leto 2010 (za projekte izvedene v letih 2007 in 2008). Projekt smo izvedli jeseni leta 2008 v Španiji v okviru programa Leonardo da Vinci - mobilnost. Koordinatorka projekta je bila Dunja Mahne. Tedenska mobilnost za predstavnike občin in lokalne strokovnjake s področja obnovljivih virov energije je obsegala številne oglede in obiske španskih podjetij, zavarovanih območij, laboratorijev in univerz, ki vsak na svoj način prispevajo k razvoju tehnologij in vodenju projektov na področju pridobivanja energije iz obnovljivih virov. Kot je bilo zapisano v obrazložitvi nominacije, je tematika projekta zelo aktualna in pomembna, ne le na regionalni ravni, temveč tudi na nacionalni ravni. Nacionalna priznanja Jabolka kakovosti se podeljujejo najboljšim zaključenim projektom v programu Vseživljenjsko učenje (V2U). Jabolka kakovosti 2010 za najboljše projekte so bile podeljene v sledečih kategorijah: Leonardo da Vinci projekti mobilnosti: osebe na trgu dela, osebe v osnovnem poklicnem izobraževanju, strokovni delavci v poklicnem izobraževanju in usposabljanju; Erasmus Individualna mobilnost; Individualna mobilnost (Comenius, Grundtvig, Študijski obiski). ZDRAVSTVENI DOM ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA Referat za zdravstveno vzgojo PREVENTIVNE DELAVNICE ZA ODRASLE V PRVI POLOVICI LETA ZDRAV ŽIVUENSKI SLOG 10.02.2011 OB 20,00 URI 10.03.2011 OB 20,00 URI 07.04.2011 OB 20,00URI 12.05.2011 OB 20,00 URI DEJAVNIKI TVEGANJA ZA SRČNOŽILNE BOLEZNI 15.02.2011 OB 20,00 URI 15.03.2011 OB 20,00 URI 12.04.2011 OB 20,00 URI 10.05.2011 OB 20,00 URI ZDRAVA PREHRANA 1. srečanje: 22.02.2011 ob 20,00 uri 2. srečanje: 24.02.2011 ob 20,00 uri 3. srečanje: 01.03.2011 ob 20,00 uri 4. srečanje : po dogovoru TELESNA DEJAVNOST 1. Srečanje: 03.03.2011 ob 20,00 uri 2. Srečanje: 08.03.2011 ob 20,00 uri 3. Srečanje: 10.03.2011 ob 20,00 uri ŠOLA HUJŠANJA 1. Srečanje: 12.03.2011 ob 20,00 uri Šola hujšanja poteka 2x tedensko 16 tednov. Pred vključitvijo v šolo hujšanja je potrebno obiskovati delavnice o zdravi prehrani in telesni dejavnosti! Delavnice bodo potekale v učilnici za zdravstveno vzgojo v Zdravstvenem domu II. Bistrica. Lepo prosim, da se za udeležbo v delavnicah predhodno prijavite na tel. Štev. 05 711 21 32(Andreja) ali v tajništvu ZD na tel. štev. 05 711 21 40(gdč. Polona). Vsak 1. petek v mesecu od februarja do maja bomo med 8. in 10. uro dopoldne, v avli Zdravstvenega doma izvajali meritve krvnega tlaka, sladkorja in orientacijsko tudi holesterola. Pozivamo tudi vse osebe, ki so iz Ljubljane povabljene v program SVIT, da se vabilu odzovejo! V kolikor želijo dodatne informacije oziroma potrebujejo pomoč, orosimo, da nas pokličejo ali nas osebno obiščejo. Za referat za zdravstveno vzgojo: Andreja Rebec, dipl. san. inž. NIZKE GRADNJE NAKUP, PRODAJA, NAJEM NEPREMIČNIN Več informacij pri našem zastopniku: ROLAND KOMPAN. GSM: 041 688 663 VRTEC PREG ARJE mtm sBEB Veseli december in skupina PIKI Skupina PIKI ter vzgojiteljici ROMANA in ANITA ••••• Tudi letos smo se odločili za skrivnostno "Adventno vas", ki nam je vsak dan s pomočjo mošnjičkov odkrivala skrivnosti. Izdelovali smo različne božično-novoletne izdelke, peli pesmi primerne za ta čas , plesali, poslušali pravljice... Naše izdelke smo prodali na božično-no-voletnem sejmu, denar pa bomo namenili za nakup novih igrač. Po sejmu je bil organiziran pohod z lučkami, katerega seje udeležilo tudi nekaj Pikijev. Komaj čakamo prihod dedka Mraza, saj nas vedno razveseli in obdari, mi pa mu zaplešemo in zapojemo. Vsem skupaj želimo VESEL BOŽIČ IN SREČNO V NOVEM LETU 2011. PTIČJA KRMILNICA ZA MODREGA JANA Skupina otrok iz vrtca Pregarje smo se udeležili natečaja "Modrega Jana". V skupini smo se pogovarjali kako lahko pomagamo v zimskem času pticam, naučili smo se novo pesmico ter na koncu izdelali čisto pravo ptičjo krmilnico. Postavili smo jo v bližino vrtca, vanjo nasuli hrano za ptice in sedaj skozi okno opazujemo obiskovalce v njej. Lep zimski pozdrav iz vrtca Pregarje PRILAGOJENI PROGRAM OŠ ANTONA ŽNI Zimske radosti Učenci prilagojenega programa Anja, Nina, Petra, Jure z mentorico Darinko Gržina Vsako leto se v iskanju novih doživetij in izkušenj odpravimo v šolo v naravi. Radi imamo zanimive stvari, tako, da smo se letos podali v CŠOD Rakov Škocjan. Učenci prilagojenega programa 8. in 9. razreda, naši vrstniki iz osmih razredov ter učitelji smo strnili vrste in doživeli pester teden. Začel se je 29. 11., ko smo se izpred avtobusne postaje odpeljali v Rakov Škocjan. Po srečnem prihodu in toplem sprejemu, smo se namestili v sobe. Sledilo je okusno kosilo v glavni jedilnici, kjer nam je vodja centra predstavil potek celega tedna s pravili obnašanja. Razdelili so nas v dve skupini, ki sta se pri dejavnostih izmenjevali. Prva skupina je toplo oblečena najprej izvedela vse o pripravi, varnosti in osnovah smučarskega teka, ki nam jih je predstavil učitelj Leopold. Najzanimivejši del seje odvijal na igrišču pri brunarici, ko smo si nadeli tekaške smuči. Poizkusili smo obračanje, padanje in varno vstajanje, ter nato odšli na sprehod na smučeh. Pri spustu po klancu smo preizkušali mehkobo novozapadlega snega in se ob različnih padcih pošteno nasmejali. Ste vedeli, da se lahko igra Črnega moža na tekaških smučeh? Dan smo zaključili z nočnim pohodom brez luči, nato pa smo po napornem dnevu pridno in hitro zaspali. Jutranji skok v nov dan nam je prinesel obisk Zelških jam. Pot nas je vodila ob reki Rak, mimo Malega naravnega mostu v jamo, kjer smo spoznali legendo o Zmaju ter videli male živali, ki prebivajo v jami: pajke, metulje in kobilice, druga skupina pa je videla še netopirja. V igri smo preizkusili, kako netopir išče hrano - komarja. Ob živahnem pogovoru smo od- šli na kosilo in počitek. Popoldan smo poizkusili preživeti v naravi in si izdelati iglu. Spoznali smo, da to zahteva veliko dela in truda, kljub pomoči učitelja, pa je le ena skupina zgradila svoje bivališče do konca. V drugem delu smo spoznavali gozd in njegove značilnosti, izdelovali od- tise lubja ter spoznali razliko med jelko in smreko. Sedaj vemo katera ima oster vrh in katera zaobljenega. Tretji dan nas je pozdravil z jutranjim pohodom do Cerkniškega jezera. Na poti nas je spremljal sneg in dež, učitelji in fantje pa so nam utrli pot po globokem snegu, da smo lahko prišli na cilj. Ogledali smo si del jezera, kjer lahko ob hudi zmrzali vozijo s traktorjem. Popoldan smo spoznali tok in okolico reke Rak, ter se, nekateri prvič, preizkusili v streljanju z lokom. Spoznali smo, kako težko je najti puščico v snegu in kako lepo je zadeti tarčo. Četrtek je bil dan za plezanje, Tkalca jame, izdelali smo drevesne karte in poizkusili veslati v dežju. Vsakemu, ki je preizkusil naravno steno, ali se samo po vrvi spustil do cilja, je ostal zanimiv adrenalinski spomin. Vam pa lahko povemo, da je Tkalca jama dobila ime po tkalcu, ki je tudi ob nedeljah delal v jami. Ob obisku pa boste zvedeli več informacij. In že je bil pred nami zadnji dan ter preizkus v orientacijskem teku. Opazili smo, da se je v zasneženi naravi veliko lažje zgubiti kot v mestu. Za konec smo izvedeli veliko o naših gozdnih živalih ter na posnetkih opazovali boječega medveda in pogumno lisico pri hranjenju. Prišel je čas za slovo. Polni vtisov, novih doživetij smo se poslovili od naših gostiteljev in se jim zahvalili za gostoljubnost. SKUPNI PROJEKT UPI - ustvarjalni, podjetni in inovativni osnovnošolci__________________________ Ines Celin (OŠ AŽ), Metka Šestan (OŠ DK), Gordana Fatur in Alenka Volk PenkofOOPZ II. Bistrica). Kako doseči, da bodo podjetniške lastnosti cenjene? Kako se naučiti vseh potrebnih veščin, da bomo uspešni? Kako opogumiti ljudi, da si bodo upali premišljeno tvegati? Na OŠ Antona Žnideršiča in OŠ Dragotina Ketteja smo se iskanja odgovorov na zgornja vprašanja resno lotili, zato smo se v sodelovanju z Območno obrtno-podjetniško zbornico Ilirska Bistrica priključili projektu UPI. V tem okviru bomo izvedli krožke za učence. Začeli bomo z najmlajšimi - v prvi triadi - kjer bomo na njim prilagojen način izvabili in razvili naravnanost k iskanju boljšega. V sproščenem in zabavnem vzdušju bodo otroci pobudniki in ustvarjalci dogajanja. Učenci druge triade bodo iskali področja, ki bi jih sami želeli izboljšati, zbirali bodo koristne in raznovrstne ideje ter preizkušali meje svojega uma. Prepričani smo, da bo njihovo ustvarjanje pripomoglo k še boljšemu počutju vseh na šoli. Nestrpno že pričakujemo inovacije, ki nam jih bodo ponudili učenci zadnje triade. Z njimi bomo šli še korak dalje - pripravili bodo pravi mali poslovni načrt. Če bo mogoče, bodo svoje zamisli lahko tudi izvedli in v resničnosti preizkusili, ali delujejo. Občutljivost za probleme v naši okolici, izmišljanje novih in drugačnih idej, sodelovanje z drugimi, zmožnost izvedbe ideje in uresničevanje predlogov izboljšav ... vse to je pomembno, ko želimo napredovati in koristno delovati v tako v poklicnem kot v zasebnem življenju. Če se s takšnimi izzivi srečamo kot odrasli, se večkrat ne znajdemo in čutimo skrb, ali se bomo upali in zmogli izpostaviti ter aktivno delovati v svetu. Lažje je, če smo ustvarjalnega razmišljanja vajeni, če smo se naučili ideje jasno oblikovati in jih v skupini z drugimi dodelati. Nenazadnje je vzpodbuda tudi to, da smo idejo kdaj že poskušali uresničiti in da smo doživeli uspeh. Možnost za take dobre izkušnje ponujamo vsem učencem, ki jih to področje zanima in že komaj čakamo, da se naše ustvarjalno, podjetno in inovativno druženje začne. VRTEC ILIRSKA BISTRICI Otroški pevski zbor Čebelice dipl. vzgojiteljica Erika Iskra Tomažič ••••• V mesecu decembru je za otroke in vnuke članic SVIZ-a, območni odbor Ilirska Bistrica organiziral prednovoletno srečanje z dedkom Mrazom. Na tem srečanju je nastopil otroški pevski zbor Čebelice iz bistriškega vrtca. Vsem zbranim so se predstavili s tremi pesmicami. Najprej so zapeli afriško pesem "Bali Bali", nadaljevali s"Snežakom" skladateljice Magde Zore. Svoj nastop so zaključili z Bitenčevo "dedek Mraz". Zbor je na klavirju spremljala Maja Porta. PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net 05 ANTONA ŽNIDERŠIČA OS DRAGOTINA KETTEJA V deželi Pravljičariji Kaja Boštjančič, 6.a ••••• Učenci šestih razredov smo imeli v ponedeljek, 20.12.2010, kulturni dan z naslovom V deželi Pravljičariji. Prvi dve šolski uri smo se v učilnici slovenščine pogovarjali o rezijanski ljudski pravljici Dvanajst ujcev. Naslednji dve uri smo imeli delavnice. Učenci smo bili razdeljeni v pet skupin, in sicer na gledališko, literarno, glasbeno, plesno in likovno. Zmenili smo se tudi, da bomo svoje ustvarjalne ideje in zamisli prikazali na kratki prireditvi v šolski jedilnici. Nanjo smo povabili učence drugih, tretjih, četrtih in petih razredov. V plesni delavnici smo se učili ljudskega plesa špic polka, glasbena in gledališka sta skupaj uprizorili zgodbo, o kateri smo se pogovarjali v učilnici slovenščine (Dvanajst ujcev), v likovni delavnici so naredili sceno za prireditev, v literarni pa so napisali oz. ustvarili nadaljevanje naše zgodbe ali nove domišljijske pripovedi. Vse je gladko potekalo pod mentorstvom učiteljic, Tatjane Vičič (likovna delavnica), Nevenke L. Ujčič (predstavitev rezijanske ljud- ske zgodbe), Barbare Jenko (plesna delavnica), Helene P. Rosa (literarna delavnica), Elene Sedmak (glasbena delavnica) in Gabrijele B. Blokar (gledališka delavnica). Učiteljicam se iskreno zahvaljujemo za prijeten in ustvarjalen dan, ki so ga temeljito načrtovale in ga izvedle skupaj z nami. Na končni prireditvi smo nastopili in se predstavili vsi ustvarjalci kot likovniki, glasbeniki, pisatelji, plesalci ali igralci. Na urejeni sceni so naši gledalci, učenci razredne stopnje, spremljali uprizorjeno pravljico z glasbeno spremljavo ter poslušali nove domišljijske zgodbe, napisane v tem dnevu. Učenci razredne stopnje so nam radi prisluhnili in nam navdušeno ploskali, ker smo jih tokrat odpeljali v čudoviti svet dežele Pravljičarije. Tehniški dan - merjenje Nataša Olenik, vodja aktiva matematike Na OŠ Antona Žnideršiča izvajamo že vrsto let tehniške dneve. V jesenskem času smo letos prvič izvedli tehniški dan z naslovom MERJENJE za učence od 1. do 9. razreda. Dnevi so se razlikovali po vsebini in so bili prilagojeni predznanju učencev. Učenci so s tem ponovili in utrdili veliko osvojenega znanja o merskih količinah, njihovih pretvornikih ter na konkreten način prikazali različne merske enote. 6. razred: TEHTANJE, MERJENJE DOLŽINE, MERJENJE ČASA IN PRETAKANJE TEKOČIN Učenci so delali v skupinah. Dol- S STANDARDNIMI IN NESTANDARDNIMI ENOTAMI TER RAČUNANJE PLOŠČIN Učenci so temeljito ponovili dolžinske in ploščin-ske enote ter lastnosti večkotnikov. 9. razred: KOCKA in KVADER Izdelovali so žični model in mreži kocke in kvadra ter ponovili znanje o površini in prostornini teles. Delo na tehniških dnevih je potekalo zelo tekoče, učenci so z ve- skušali na čim bolj konkreten način prikazati različne merske enote ter zapolniti vrzeli v znanju. Ker so vsi žino, maso in prostornino so učenci najprej ocenili, nato so izmerili dane količine. Veliko so delali na konkretnih primerih. 7. razred: PLOŠČINA, PRIMERJAVA KOTNIH ENOT S ČASOVNIMI ENOTAMI TER IZDELAVA MODELA ZA DOLŽINSKO, PLOŠČINSKO IN PROSTORNINSKO ENOTO Učenci so izdelovali m, m2 in m3 iz materialov, ki jih najdejo v svoji okolici. Z ustreznim modelom so tudi ponovili povezavo med časovnimi in kotnimi enotami. 8. razred: PLOŠČINA TRIKOTNIKA IN ŠTIRIKOTNIKA, TLAKOVANJE seljem izdelovali modele in računali tehniški dnevi zelo dobro uspeli, jih neznane količine. Delo je bilo raz- bomo ponovili tudi v naslednjem gibano, vključevali pa smo veliko šolskem letu. praktičnega dela. Ideja o tehniškem dnevu z naslovom Merjenje je nastala s sodelovanjem učiteljic 1. in 2. triletja ter učiteljicami matematike v 3. triletju. Že nekaj časa ugotavljamo, da imajo učenci največ težav pri merskih enotah in njihovem pretvarjanju, in da na tem področju izkazujejo šibko znanje.Tako smo po- Zimska šola v naravi Cerkno Deja Dekleva, Tjaša Klanac iz 6.b in Nika Blokar, Ajša T. Bazina iz 6.a ••• V torek, 11.1.2011 smo se šesto- pogovor in hrustanje naših slanih šolci OŠ Dragotina Ketteja Ilirska zalog od doma. Bistrica odpeljali proti Cerknemu. Učenci smo bili razdeljeni na Bil je namreč prvi dan naše zimske štiri smučarske skupine: Rumenjaki, šole v naravi, ki smo jo vse od začet- Orandžada, Zelenci in Plavi vragi, ka leta nestrpno pričakovali. katere so vodili naši učitelji smuča- Naš urnik je bil zelo natrpan, saj smo vstajali že ob 7. uri in se takoj po umivanju in pospravljanju odpravili na zajtrk. Ob 8.30 nas je avtobus odpeljal izpred hotela proti smučišču in ob 9. uri smo se že veselo ogrevali na smučeh. Po treh urah šole smučanja smo pojedli kosilo in imeli pol ure počitka, nato pa se spet odpravili na smučišče, kjer smo smučali do 15.30. Ob 17. uri smo že rahlo utrujeni prispeli v hotel, kjer je bilo le pol ure časa za pripravo na plavanje. Po nja: Vesna Boštjančič, Marjana Potepa n, Matevž Sakelšek in Kristina Širca. Med smučanjem smo se zelo zabavi in vsak dan bolj napredovali. Poleg smučanja nam bo v spominu ostal predzadnji večer ko smo neutrudno plesali v disku, saj smo plesali na različno glasbo - od polke pa vse do rock'n'rolla in popa. V zimski šoli v naravi smo se veliko naučili, se zelo zabavali in se bolje spoznali. Poleg učiteljev smučanja sta za nas skrbela razrednika Jm jjwj sp KS;/ m 1 : •k?- _ vj hHiSflF 'ji preverjanju plavanja, tunkanju ter Tadeja Možina in Romeo Volk, med-igranju in skakanju v vodo je prišla tem ko je vse niti v rokah držala uči-na vrsto obilna večerja, katere smo teljica Marica Širca. Komaj čakamo,-bili vsi zelo veseli. Šele eno uro pred da zapade sneg in svoje znanje po-spanjem smo imeli čas za počitek, kažemo svojim staršem! <=>mKA | Gregor Primc I Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 0Kyoism.Ni BREZPLAČNA N OVl1M00EUI [OKV1RUE mmmm 2? VOGUE SMITH T0MMY HILFINGER MINIMA Z10 LETNO GARANCIJO 'KONTAKTNE LEČE IN TEKOČINA ŽE OD 7,50 C OŠ PODGORA KUTEŽEVO Obisk Dedka mraza Jana Šestan in Teja Tomažič ••••• V torek, 21.12.2010, nas je na naši šoli presenetil dedek Mraz. Začetek prireditve so popestrili pevci otroškega pevskega zbora. Po njihovem nastopu smo vsi skupaj poklicali dedka Mraza. Zanj so se vsi učenci naše šole zelo potrudili. Nekateri so peli, spet drugi so igrali igrico o zajčkovi hišici. Tudi vrtčevi otroci so mu rade volje zapeli in zaplesali. Na koncu je tudi ravnateljica povedala nekaj besed in vsem skupaj zaželela vesel božič ter srečno novo leto. Dedek Mraz je razdelil darila vsem otrokom, ki so bili tisti večer med nami. Ko je dedek Mraz opravil svoje delo, smo v učilnici angleščine pripravili bazar. Prodajali smo razne izdelke, ki smo jih izdelali pri pouku in podaljšanem bivanju. Ko smo vse naše izdelke prodali, smo učenci 5.-9. razreda imeli novoletni ples, na katerem smo vsi plesali in se zabavali. Mišek, kužek, starši ... v vrtcu Marina Grilj. Mišek Stanislav v nahrbtniku vsak vikend potuje k izbranemu otroku. V ponedeljek se vrne v vrtec, da nam pripoveduje in nas zabava s svojimi dogodivščinami. Otroci mu radi prisluhnejo, se mu nasmejejo, ga vzamejo v naročje in ga » pocrkljajo«. Pravljice v naši pravljični hiši oživijo s pripovedovanjem iz ust staršev, ki nas vedno znova pritegnejo in nam ponudijo drugačnost (mama deklice Alje, mama Ajda na in Nene...) Obiskal nas je očka deklice Nine, ki nam je ob slikah pripovedoval o potovanju v Ameriki. Ogledali smo si velik živalski vrt na prostranih površinah z različnimi zanimivimi živalmi. Očka deklice Alje je predstavil svoj poklic in nam pripravil presenečenje z maskoto kužkom. Skupaj smo rajali in zapeli pesem »KUŽA PAZI ». Praznični december je v vrtcu skupine Mišk zaživel s smrečico in adventnim koledarjem, ki nas je usmerjal k različnim dejavnostim. Od razigranih domišljijskih iger z lutkami do pravljic, igrač, ki smo jih ustvarili iz odpadnega materiala, plesa v oblačilih narodne noše, peke piškotov, sadne kupe ob praznični mizi, ko se nam pridruži tudi ravnateljica ter prisluhne lepim besedam, ki sijih zaželimo v teh dneh. OŠPREGARJE__________________ Obisk zamejske šole Albina Bubniča iz Milj Novinarji. V sredo, 24. novembra, smo gostili zamejsko osnovno šolo iz Milj blizu Trsta. Šola nosi ime po Albinu Bubniču, enem glavnih organizatorjev povojnega šolstva v slovenski Istri in raziskovalnem novinarju. Srečali smo se tudi z njegovo sestro, gospo Danico Babič, ki nam je povedala marsikaj zanimivega o življenju brata Albina. Albin Bubnič se je rodil 7. septembra 1915 na Pre-garjah. V družini je bilo sedem otrok, Albin je bil najstarejši. Trije bratje so padli med NOB, Albin je umrl 23. junija 1978 na Pre-garjah, kjer je tudi pokopan. Med drugo svetovno vojno je bil tri leta interniran v različnih taboriščih. V povojnih letih je organiziral slovensko šolstvo v Istri in bil prvi upravitelj osnovne šole v Kopru. Urejal je tudi Kmečko-delavsko enotnost in bil časnikar Primorske- ga dnevnika. Raziskoval in zbiral je gradivo o nacističnih taboriščih in leta 1965 objavil prvi seznam umrlih in preživelih iz zloglasne tržaške Rižarne. Veliko je prispeval k širjenju slovenske besede v zamejstvu ter prejel Tomšičevo nagrado. Z gosti smo obiskali hišo pri Poštarjevih, kjer je Albin Bubnič živel zadnja leta pred smrtjo, peljali smo jih na njegov grob in jim razkazali še druge znamenitosti Pregarij. Na koncu smo bili vsi zelo zadovoljni. Sklenili smo, da se naslednje leto dobimo v Miljah. Sončni mrk_____________________________ Novinarski krožek ••••• V torek, 4. januarja 2011, smo na naši šoli opazovali delni sončni mrk. Luna je prekrila skoraj 70% Sonca. Imeli smo srečo, saj je bilo nebo jasno in smo ga lahko opazovali. Najprej smo se z učiteljicami pogovarjali o sončnem mrku, nato pa smo ga šli opazovat. Zunaj je bilo zelo mraz, a splačalo se je potrpeti. Pogled skozi očala nas je očaral. Mogoče bomo imeli srečo in si kmalu ogledali še kakšen mrk, a astronomi pravijo, da bo podoben sončni mrk šele 15. marca 2015. Da ptički ne bodo lačni V vrtcu pri OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad se veliko pogovarjamo o naravi, varovanju le te in ustvarjamo z naravnimi izdelki, ki si jih velikokrat naberemo sami na naših vsakodnevnih sprehodih. Vsako zimo se spom- nimo tudi na ptice, ki ostanejo brez hrane. Letos smo jim s pomočjo nagradnega natečaja Majhna hišica, veliko zavetje, ki ga pripravlja Modri Jan naredili lepe ptičje krmilnice. Naučili smo se tudi veliko novega o različnih pticah. Zadovoljni smo ptičje krmilnice postavili v naravo in želimo si, da bi pomagale preživeti zimo čim večim pticam. V_____________________________________________________________J ■ , KOŠARKA V novo leto z novim trenerjem Jakob Bizjak.... Trije zaporedni porazi v novembru in decembru so s trenerskega stolčka odnesli trenerja Zupana. Z njegovim delom bo tako nadaljeval Tomaž Bernot. Mesec november seje začel zelo dobro, saj so naši košarkarji dosegli tri zaporedne zmage (Ajdovščina, Pingvini, Globus). Žal pa se je ta niz končal s porazom proti zelo neugodni ekipi Stražišča (73-89). V zadnjem tednu novembra seje kariero žal odločil zaključiti branilec Tilen Iskra. Po porazu s Stražiščem sta sledili dve izjemno težki tekmi. Najprej so naši fantje v svoji dvorani pred približno 300 gledalci pričakali prvouvrščene Janče. Na trenutke je bila igra sicer zelo dobra, vendar žal to ni bilo dovolj in Bistričani so morali priznati prvi poraz sezone v domači dvorani (72-87). Po težkem porazu proti Ljubljančanom je ekipa odpotovala v Tolmin in imela na težkem gostovanju že praktično dobljeno tekmo, vendar seje na koncu zaradi prehudih napak v II. Bistrico vrnila praznih rok. Niz treh izgubljenih tekem je bil prehud za zdaj že bivšega trenerja Roka Zupana, ki je po tekmi v Posočju podal odstopno izjavo, ki jo je upravni odbor na čelu s predsednikom Bojanom Gorjancem tudi sprejel. Po Zupanovem odstopu je bistriško klop na tekmi s predzadnje uvrščeno Ilirijo za kratko zasedel dozdajšnji pomočnik in nekdanji kapetan ekipe Martin Novak in na zelo pomembni tekmi vpisal prepotrebno zmago (87-83). Med skoraj mesečnim premorom (med novoletnimi počitnicami), ko v drugi slovenski ligi ni bilo tekem, so naši košarkarji zelo kvalitetno trenirali in to se je poznalo že na prvi tekmi v letu 2011. Vročo klop, ki jo je v začetku decembra zapustil Rok Zupan je namreč prevzel ljubljanski strateg Tomaž Bernot, ki je v svoji dokaj dolgi trenerski karieri vodil že tudi mlajše ženske reprezentance in nekaj ekip, ki v ženski košarki spadajo v sam slovenski vrh. Igralcem, katerim seje poznala zamenjava pri samem delu, so trenerja sprejeli zelo dobro in so z njegovimi treningi zadovoljni. Prva tekma pod novim strategom je bila 15. januarja, ko je v dvorano pod Kozlekom prišla ekipa Kolpe iz Črnomlja. Fantom seje poznalo, da se še niso čisto vklopili v sistem novega trenerja, ampak so vseeno odigrali zelo solidno srečanje in neugodno Kolpo na koncu tudi premagali ter se tako znova priključili ekipam, ki krojijo vrh lestvice. Bistričane zdaj čaka napornih 10 tekem, v katerih bodo poskušali uresničiti pred sezono zastavljen cilj - 1. Mesto in uvrstitev v 1.B slovensko košarkarsko ligo. Naloga bo težka, vendar z dobrim treningom in borbo na samih tekmah je vse mogoče! Za vse, ki ne boste imeli časa za obisk tekem v dvorani OŠ A. Žnideršiča pa vam TV Galeja nudi posnetke vseh tekem s komentatorjema Tadejem Primcem in Martinom Novakom. Seveda pa še raje vidimo, da si tekme ogledate v živo in podprete naše fante, ki vam bodo po svojih najboljših močeh poskušali povrniti za obisk in čim več tekem zmagati! Vabljeni torej na tekme KK Plama-pur. Kdaj so in kdo je nasprotnik pa boste zvedeli na spletni strani' http://www.kkplama-pur.si/' in oglasnih deskah po občini Ilirska Bistrica. Plamini mladi košarkarji pridno trenirajo jo v pionirskih selekcijah, vodi pa jih še vedno Martin Novak ob pomoči Aljaža Iskre ter Jakoba in Marka Bizjaka. Predvsem je lepo gledati kako se fantje zabavajo ob igranju z žogo in tako aktivno preživljajo svoj prosti čas. V samih tekmovanjih pa so fantje, kot že rečeno, prav tako uspešni. Selekcija najmlajših pionirjev (U-10) je prvi del tekmovanja onirji). Sicer so v svoji skupini osvojili'le'tretje mesto, ampak moramo si vzeti v znanje, da niti ene tekme niso izgubili za več kot 6 točk, tako da so fantje verjetno spoznali, da je sestavni del športa tudi sreča. V našem košarkarskem klubu pa imamo seveda še kadetsko ter mladinsko ekipo, v katerih se počasi že ustvarjajo igralci, ki bi v prihodnosti si želijo igre košarke vabimo, da se nam pridružijo na treningih, ki bodo potekali v dvorani OŠ D. Ketteja, vsak ponedeljek in torek. Vodil jih bom Jakob Bizjak, na začetku tudi ob pomoči izkušenejšega Martina Novaka. Tudi o mlajših kategorijah lahko izveste več na naši spletni strani ' http://www.kkplama-pur.si/'. Ob budnih očesih trenerjev Novaka, Iskre in obeh Bizjakov Plamini mladci in kmalu tudi mladinke pridno trenirajo. Plamini mladi fantje še naprej delo s treningov (potekajo v dvorani OŠ A. Žnideršiča), ki za nekatere potekajo dvakrat, za nekatere pa tudi trikrat ali celo štirikrat na teden, pridno prenašajo na tekme, kjer kažejo zelo uspešne predstave proti svojim vrstnikom. V klubu imamo okrog 30 otrok, ki tekmuje- končala na prvem mestu v svoji skupini z enim samim porazom. Tudi kategorija fantov starih do 12 let (mlajših pionirjev) ni bila nič manj uspešna. Tudi oni so namreč dosegli prvo mesto v svoji skupini, katera je bila kar zahtevna, fantje pa so vseeno presenečali z izjemno zanesljivimi zmagami. Seveda je bilo vmes tudi nekaj porazov, kar pa je vsekakor sestavni del športa. Prav tako so solidne predstave kazali udi dečki do 14 leta (starejši pi- lahko igrali v članski sestavi. Kadeti so prvi del tekmovanja ob solidnih predstavah končali na 4. mestu, medtem ko pomlajeni mladinski ekipi po prvem delu ni kazalo ravno najbolje (1 zmaga, 9 porazov). V klubu upamo, da se bo tudi z novim letom še vedno kazalo takšno zanimanje za igro košarke pri mladih fantih in hkrati vabimo vse, ki je jim je všeč ta igra z žogo, da se vključijo v mladinski pogon KK Plama-pur! Z letom 2011 pa bomo v treninge zopet vključili tudi deklice. Mlade punce, ki OGLASI ■ fm ?o%m POSEBNO VEČ PIŠČANČJEGA MESA. Pivka posebna salama se odlikuje po največjem deležu piščančjega mesa med vsemi konkurenčnimi izdelki! Narejena je iz lahkega piščančjega mesa, zato je bogat vir beljakovin ter okusen in zdrav prigrizek za vso družino. Poleg 350 gramskega, smo zato poskrbeli tudi za 800 gramsko pakiranje. Sodelujte v posebni nagradni igri na spletni strani www.pivkap.si in se potegujte za posebne nagrade ter si oglejte video lisice, znane gurmanke najboljših piščančjih dobrot! www.pivkap.si [pacDCEasnD^ PARK RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE PUR^0TEX * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net Ordinacija IL. BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 - 19 in torek 7-13 tel. 711 21 36, 711 21 40© — m ■—■■■■■..- Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7-13 tel. 726 50 04, 726 54 01© •*' immmiEzmmE ©OEfl TfSCMillO^ S Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 OD NOVEMBRA DALJE 8-18 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO .V GOSTILNA s prenočišči KKI 'X' Ema Deželak s.p. || ~ Dolenje 64 „ 6254 Jelšane--- tel.:+386 (0)5 / 71 42 648 ' ^l»: +386 (0) 41 ; 747 657 Razstava m 7 - NsEk OBVEŠČAMO VAS, DA SMO ODPRLI NOVO AVTOMEHANIČNO DELAVNICO IN TRGOVINO V NOVIH DELOVNIH PROSTORIH, NA BAZOVIŠKI C. 8 V ILIRSKI BISTRICI, KJER VAM NUDIMO: SPOŠTOVANI OBČANI! 710 14 30 - ILIRSKA BISTRICA 788 60 lO - TRGOVINA in SERVIS 788 10 09- AVTOSALON * UGODEN NAKUP IN ZAMENJAVO ZIMSKIH IN LETNIH PNEVMATIK, * NADOMESTNE DELE ZA VSA VOZILA * AVTOMEHANIČNE STORITVE: • PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED • SERVISI IN POPRAVILA VSEH BLAGOVNIH ZNAMK VOZIL • VULKANIZERSTVO • MONTAŽA VLEČNIH NAPRAV . z, ‘IiiMIiH! I Delovni cas: Delavnik Sobota Nedelja in prazniki 5 Dežurstva Delavnik Sobota Nedelja in prazniki lLre:k€iwllliiisKtiBMtrniEa mmmm od 9:00 do 11:00 in od 18:00 do 19:00 OBJAVA ZA JAVNOST Aktualne novice iz Pivke d.d. in Delamarisa d.o.o. Pivka, 12.1.2011 Potek gradnje Objekta za predelavo rib na Kalu pri Pivki V decembru 2010 je podjetje Projekta inženiring s Ptuja, projektant gradnje novega Objekta za predelavo rib in proizvodnjo ribjih izdelkov na Kalu, vodstvu Pivke in Delamarisa predstavilo idejni osnutek projekta za gradnjo objekta. Na podlagi slednjega se določajo projektni pogoji, potrebni //£> za izdajo gradbenega dovoljenja, in v Pivki in Delamarisu že pripravljamo dokumentacijo, potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po načrtih naj bi gradbeno dovoljenje prejeli do marca 2011, večjih zapletov pri tem ne pričakujemo. Dražba Mipovih mesnic 12. januarja 2011 Pivka d.d. se je dražbe Mipovih mesnic, kije bila danes, 12. januarja 2011, udeležila za 4 mesnice: Neblo, Ajdovščina, Dornberk in Deskle. Odločitev, da bomo sodelovali za te mesnice smo sprejeli na podlagi ugotovitev temeljite analize poslovanja posameznih mesnic, ki jih imamo trenutno v najemu, ocene uspešnosti njihovega poslovanja v prihodnosti ter od izklicnih cene posameznih mesnic. Uspešni smo bili za mesnici Neblo (znesek 275.000 eur) in Ajdovščina (znesek 248.000 eur). Pivka ima trenutno v najemu pet mesnic, in sicer do 17.2.2011: Ajdovščina, Dornberk, Nova Gorica, Deskle in Neblo. S 1. januarjem 2011 smo namreč zaradi nerentabilnega poslovanja zaprli mesnico na Cankarjevi ulici v Novi Gorici. Glede na trenutne gospodarske razmere smo žal zgolj dvema od šestih zaposlenih v omenjeni mesnici lahko podaljšali delovno razmerje, in sicer smo ju premestili v drugo mesnico v Novi Gorici, ki posluje na Delpinovi ulici. Pogodbe zaposlenim v teh menicah so podaljšane do 17.2.2011. Spomnimo, da smo se v Pivki d.d. za najem MlP-ovih mesnic prvotno odločili v upanju, da bomo ob upoštevanju začetnega tveganja in naše dobronamernosti lahko podpisali dolgoročno najemno pogodbo oziroma najete mesnice v paketu tudi odkupili. Zainteresirani smo bili za paketni nakup vseh osmih mesnic, ki smo jih imeli v najemu, kar bi nam omogočilo tudi ohranitev delovnih mest za 30 zaposlenih v teh mesnicah in dolgoročno strateško poslovanje teh mesnic. MlP-ove mesnice se žal že dalj časa prodajajo posamično, kar je v nasprotju z našim interesom. Namesto, da bi nam bilo omogočeno dolgoročno vlaganje in investicije v omenjene mesnice ter s tem tudi dolgoročna strategija njihovega poslovanja, smo najemne pogodbe lahko podaljševali zgolj za tri mesece. Tako smo se vedno znova srečevali z negotovostjo glede poslovanja kot tudi ohranjanja delovnih mest zaposlenih v mesnicah. Tovrstni način delovanja pa se žal, kljub našemu maksimalnemu trudu in vloženi energiji v projekt, ni izkazal za uspešnega. Meso in izdelki Pivke perutninarstvo d.d. neoporečni Ob nedavni aferi z dioksinom, ki je izbruhnila v Nemčiji, želimo kupcem zagotoviti, da so meso in vsi izdelki Pivke perutninarstva popolnoma neoporečni in skladni z vsemi predpisi in smernicami. Piščančje meso in izdelki Pivke perutninarstvo so namreč plod prizadevanj za najboljšo kakovost, in sicer vse od izbire krme, vzreje piščancev pa do končnega izdelka. V Pivki imamo lastno tovarno krmil, ki jo uporabljamo tudi za potrebe lastne vzreje. S tem zagotavljamo popolno sledljivost vse od enodnevnega piščanca do končnega produkta. Naši piščanci so krmljeni s posebej načrtovano naravno krmo po naši lastni recepturi, in sicer z mešanico žitaric kot sta soja in koruza, ki ji dodajamo tudi lanena semena. Sestavni del krme so seveda tudi maščobe. V Pivki večinoma uporabljamo maščobe rastlinskega izvora, v manjši meri tudi maščobe živalskega izvora. Tako maščobe rastlinskega kot tudi živalskega izvora kupujemo največ od slovenskih proizvajalcev oz. dobaviteljev, od katerih zahtevamo visoko kakovost in popolno sledljivost. Reja pivškega piščanca se delno vrši tudi pri slovenskih kmetih - naših pogodbenikih, ki z našo krmo samostojno ali posredno preko Kmetijske zadruge Perutninarjev Pivka opravljajo vzrejo piščancev ter so pod stalnim nadzorom strokovnjakov iz Pivke perutninarstvo. Poleg omenjenega se vsak naš piščanec pred zakolom in po njem tudi pregleda s strani veterinarskega inšpektorja. Ta po zakolu izda ustrezen certifikat, ki mesu dovoljuje naprej v promet. Delamaris izboljšuje zdravje in zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu V Delamarisu smo prepričani, da poslovni uspeh dosegamo lahko le skupaj z zaposlenimi. Zato za njihovo zdravje in dobro počutje na delovnem mestu želimo kar se da ustrezno poskrbeti. Tako smo v decembru 2010 pričeli izvajati projekt "Zdravi in zadovoljni", in sicer pod vodstvom doktorja antropologije Marka Vidnjeviča in njegovih sodelavcev. S projektom želimo vzpodbuditi čim bolj prijetno delovno okolje, zavzetost do dela in nenazadnje, uresničiti obljubo vodstva, da bo skušalo s pozitivnimi pristopi in skrbjo do zaposlenih prispevati k dobremu počutju prav vsakega posameznika v družbi Delamaris. Tudi v Pivki smo s podobnim projektom, usmerjenim k zaposlenim in njihovem zdravju, pričeli v mesecu oktobru lanskega leta ter z njim nadaljevali v letu 2010. Projekt v Pivki, ki smo ga poimenovali "Misli zdravo" je podprl tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Sprememba ustave za zmanjšanje javnega dolga mag. Gregor Žvipelj, ILIRIKA DZU d.o.o., Slovenska 54a, Ljubljana, gregor.zvipelj@ilirika.si. V javnosti v zadnjih dneh prihaja do različnih pobud glede ukrepov, ki bi zajezili čezmerno zadolževanja države. Države članice Ekonomske in monetarne unije sicer zavezuje Pakt o stabilnosti in rasti, vendar ga je večina držav članic, vključno z Nemčijo in Francijo, ignorirala. Tudi v Sloveniji ni razumevanja glede nujnosti varčevanja. V primeru, da država potroši več, kot pobere davkov, mora dvigniti nivo zadolževanja v tujini. Država financira svoje tekoče poslovanje z izdajanjem obveznic na globalnih finančnih trgih, vse dokler uživa zaupanje vlagateljev. Ti želijo vedeti, da država misli resno zzniževanjem dolžniških Škarij javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga. Ohranjanje zaupanja pa je posebej pomembno v času, ko denarja primanjkuje in morajo subjekti tekmovati za naklonjenost investitorjev. Naklonjenost je sicer pogojena z nujnostjo uvedbe korenitih reform, s čimer država zagotavlja resnost in kredibilnost pred mednarodno javnostjo, da bo sposobna odplačevati svoje dolgove. Brez teh finančnih injekcij in ob neodplačevanju zapadlih obresti ali glavnice gre lahko vsaka država na svetu v stečaj. Primera Grčije in Irske, ki sta izgubili zaupanje trgov, sta vsem dovolj znana in v nebo vpijoča. Izgubo zaupanja vlagateljev do teh držav dobro kažejo premije za tveganje, izražene v obliki petletnega CDS. Gre za finančni instrument, s katerim se vlagatelji zavarujejo proti kreditnemu tveganju. Zdi se, da slovenska vlada ne zna jasno in odločno artikulirati pomena sprejetja pokojninske, pa tudi drugih reform. Zato bo na predlog koalicije ustavno sodišče sodilo o presoji referenduma o ustavnosti pokojninske reforme, pri čemer bo ocenjevalo, ali bi z nesprejetjem pokojninske reforme prišlo do kršitve ustave. Tu pa je polje odločanja široko. Sodniki ustavnega sodišča namreč niso strokovnjaki za fiskalno politiko, in vprašanje je, koliko se zavedajo pomena vzdržnosti javnih financ in posledic nesprejetja te, kot tudi drugih reform, na javne finance. Potrebujemo torej bolj učinkovit sistemski ukrep. Državni proračun namreč ne more prenesti obstoječih obremenitev ob takšnem upadu prilivov na prihodkovni strani. Najbolj resno se je načrta zaustavitve prekomernega zadolževanja lotila Nemčija, ki je v 2009 v ustavo vnesla stroga pravila zadolževanja. Slednje pomeni, da interesne skupine ne morejo izsiljevati in pritiskati na državo do onemoglosti, saj je nad njimi ustava kot najvišji splošni pravni akt. Na svoj način gre seveda razumeti tudi sindikate. Nihče ne trdi, da je reforma do vseh subjektov družbeno pravična. Vendar naj ti državljanom jasno povedo, kako mislijo jutri sami reševati vprašanje pokojnin na način, da ne zrušijo javnih financ. Zato menim, da bi bilo potrebno glede na slabe izkušnje v Sloveniji tudi v našo ustavo vnesti fiskalna pravila, ki bi omejevala državo k prekomernemu trošenju. Ustava bi tako definirala meje proračunskega primanjkljaja v Sloveniji in poskrbela za kredibilnost javnih financ ter za izravnan proračun, v kolikor politiki ne bi bili sposobni prepričati državljanov v takšne ukrepe z zakonom. Tako bi lahko v primeru prekomernega zadolževanja ustavno sodišče obravnavalo ustavno obtožbo proti (kateremukoli) predsedniku vlade oziroma ministrom. Pa še nekaj; ob podražitvi stroškov zunanjega zadolževanja države se dražijo stroški življenja vseh državljanov in podjetij v državi, ki se izkazujejo prek višjih obrestnih mer. Viri in obvezna razkritja so na spletni strani ILIRIKA \___ / KRONIKA POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU PP ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.12.2010 DO 15.01.2011 Po pooblastilu komandirja, Robert Toman, pomočnik komandirja, višji policist vodja izmene I. Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 15 kaznivih dejanj od tega 3 kazniva dejanja tatvine in nedotakljivosti stanovanja, 2 kaznivi dejanji poškodovanja tuje stvari, poslovne goljufije in ponarejanje denarja ter po 1 kaznivo dejanje vloma, ogrožanje varnosti in zlorabe uradnega položaja. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 16 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Vse navedene osebe so nedovoljeno vstopile v R Slovenijo iz R Hrvaške in so bile po končanem postopku predane hrvaškim mejnim organom. Policisti so obravnavali 5 kršitevjavnega reda in miru vzasebnem prostoru in 2 kršitvi javnega reda in miru na javnem kraju, 1 oseba pa seje poškodovala s pirotehničnim izdelkom. Poleg navedenega smo obravnavali še 2 požara in sicer 1 v stanovanju in 1 v kurilnici. Na območju naše policijske postaje se je pripetilo 10 prometnih nesreč, od tega 8 prometnih nesreč z materialno škodo in 2 prometni nesreči z lahkimi telesnimi poškodbami. Obravnavali smo še 8 primerov povoženja divjadi in 5 poškodovanj vozil na parkirnem prostoru. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola smo v omenjenem obdobju pridržali 4 kršitelje, v 1 primeru pa je bilo zaradi večkratnih kršitev cestno prometnih predpisov kršitelju zaseženo vozilo. INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus clC vie|mann Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti KETŠD A.Mihelčič, Harije Po že ustaljeni navadi smo lansko proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti združili z obujanjem običajev, šeg in navad na Štefanovo. Župnik Janez Premrl je blagoslovil konje, konjenike, vodo, kruh in sol, člani harijskega društva Alojzij Mihelčič in vaščani Harij pa so poskrbeli za Štefanovo lučanje, program in pogostitev. Obiskovalce, ki se jih je kljub slabemu vremenu zbralo zavidljivo število, je uvodoma nagovoril župan g. Emil Rojc, pred tem pa je mladi V J C* y Štefanovanja se je udeležilo petnajst konj, eden iz sosednje pivške občine, eden iz Prestranka, ostali pa iz domače občine. Med slednjimi je bila tudi Kolarjova kobila, ki je rešila čast harijskih konj. Brez vina na Štefanovo ne gre, o tem priča tudi starodavni običaj potopljenega kamna v vinu, zato tudi v Harijah brez vina ni šlo. Za slednje gre zasluga g. Bojanu Škrlju (stoji, predzadnji) iz priznane vinarske hiše Monvi iz Duplja pri Vipavi. obetavni tenorist Tomaž Prelog, iz razreda solopevcev prof. Janje Konestabo, odpel državno himno in navdušil občinstvo. Kulturni program, ki sta ga povezovali Andreja Boštjančič in Nataša Frank, so sooblikovali še člani igralske skupine Harije in ansambel Biseri, ki je obiskovalce zabaval tudi po končanem programu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli pripomogli pri organizaciji prireditveno podprli finančno, materialno ali na kakšen drugi način. Hvala tudi vsem, ki ste se prireditve udeležili in kljub slabemu vremenu vztrajali do konca. Krajši prispevek o dogajanju si lahko ogledate na VouTube/ harije Štefanovo, za kar se zahvaljujemo g. Vladimirju Vinšku. HORMANN garažna in industrijska vrata Jubilejna vrata Odlična kakovost po neverjetni ceni POOBLAŠČENI ZASTOPNIK: Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina VVoodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hormann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm. vrata EPU z debelino krnel 42.-20 mm 875€ bltid.d.d. mmd& INDUSTRIJSKA, GARAŽNA, POŽARNA IN ZRAKDTESNA VRATA BUT O.O.D. IDRIJA Ulica Sv. Barbare 6, 52BO Idrija Tri..: + + 3S6 (0)3 374 36 60 N.C. Fax: + + 3S6 (0)5 377 39 45 E-MAIL2 HLT@BLT.SI, WWW.BLT.HI vrata LPU z debetno lamel 42 mm 929€ NAROČILNICA za časopis iii% Naročnina za 12 številk za leto 2011 znaša 21,60 EUR. Ime in priimek Naslov prebivališča__________________________________________________ Poštna št. in kraj __________________________________________________ Naročilnico izrežite in pošljite na naš naslov: Časopis Snežnik, Bazoviška ulica 40, 6250 Ilirska Bistrica, lahko pa tudi pošljete vaše podatke in naročite časopis po e-pošti: sneznik@kabelnet.net Prosimo vas, da vaše naročilo oddate do 15.2.2011, saj vam v nasprotnem primeru ne bomo mogli pravočasno poslati časopisa. Stroške poštnine vam podarimo! Občina Ilirska Bistrica in Turistično društvo Ilirska Bistrica Vabita na prireditve v pustnem vikendu PUST JE PRŠU 2011 v Ilirski Bistrici, od četrtka, 3. marca do nedelje 6. marca Četrtek, 3.marca ob 18.30 uri v Domu na Vidmu: Pust je pršu 2011 otvoritev, predstavitev domačih etnoloških mask, predaja mestnega ključa Pustu, degustacija pustnih jedi, razstava na temo pusta Sobota, 5. marca pod šotorom v bivših kasarnah: od 15. do 18. ure ples v maskah za otroke. V večernih urah ples v maskah za odrasle. Foto: M. Primc Nedelja, 6. marca 2011, od 14. ure dalje po ulicah Ilirske Bistrice tradicionalna pustna povorka etnoloških in novodobnih mask. Po koncu povorke zabava pod šotorom. Na trasi bo poskrbljeno za lačne in žejne. MEtra *yww. me tm 1 *'r9°vtni d.o.o. SEŽANA mramna.s Metra d.o.o., Sežana, trgovina na debelo in drobno. Cesta na Lenivec 37,6210 Sežana . — PE IL BISTRICA, Vilharjevo c. 33A, 6250II. Bistrica, MALOPRODAJA, TEL:05/714 25 05 Delovni Čas: AKCIJA ZAVES VSE PO 4€ za/m TRGOVINA Z METKA7/V/M/ TKA/V/NAM/ v TC Mik V MESECU JANUARJU IN FEBRUARJU