Urbanovo sonce in Vidov dež - na dobro letino upati smeš. ISSN 0351-6407 .■Hlini 9 770351 640019 Murska Sobota, 13. junij 2002, leto LIV, št. 24, odgovorni urednik Janez Votek. cena 260 sit OSNOVNA ŠOLA SVETI JURIJ Podružnična šola PERTOČA V osnovni šoliJ so padale bm Mi ravnatelj ni ukrepal faradi družbenega ugler1^ ^Hoškega učitelja Nemca? Kako se je reševalo pomursko kmetijstvo na nočni seji dolgih nožev in kratkih bodal? str. 32 Država naj vrne regiji, kar ji je vzela str. 10 Od doma je odšel neznano kam... Stiske mladih ob koncu šolskega leta str. 17 Glas vpijočega v puščavi Država ubija, kapital beži Kje je bil »pokurjen« državni denar? str. 10 Bioterme so postale bio s podpisom pogodbe str. 5 Ali gre zares za načrtno skrb za zdravje vseh žensk? Društvo šteje 1844 članov, od tega 821 dijakov in 1023 študentov Kaj bi bilo s to množico študentov in dijakov, če bi bili prizadeti njihovi vitalni interesi? str. 8 NAROČNIK 2 AKTUALNO 13. junij 2002 VESIRIA Poslanski preblisk Iz te moke ne bo škandala Reagirala bi na članek z naslovom Poslovanje po domače in denar za Staro Mostje iz »skritega« žepa države s podnaslovom Besedo za denar je dala Marija Pozsonec, ki je bil objavljen v Vestniku 6. junija 2002. Natančneje bi to definirala tako, da je za denar zaprosila Maria Pozsonec, Res je, za denar sem zaprosila, in to zelo zelo odgovorno. Ravno zato so me volivci poslali v parlament. Brez skrbi, niše zgodila nobena nečednost. In če bi Vestnik želel našteti vse, za kar sem zaprosila in tudi dobila denar, bi potreboval malo več prostora. Razumljivo je, da za vaške ceste, mrliške vežice, za razsvetljavo, gasilske avtomobile itd. ni mogoče dobiti denarja iz državnega proračuna. Vendar je Staro Mostje obmejna vasica s športnim objektom mednarodnega pomena. Ministrstvo za promet in zveze pa ima denar tudi za zeleno mejo in še za kaj. Takratni aktualni minister ni dodelil denarja le na lepe oči, temveč je našel zakonsko podlago za to, kajti tudi sam je vedel, da ministri nosijo glavo v torbi. In še to. Prebivalci Starega Mostja so to cesto zelo potrebovali. Od nove Slovenije in od naše silne demokracije niso dobili niti tolarja. Če so dajali prebivalci denar za samoprispevek za cesto od kmečke pokojnine, od bore malo denarja, pridobljenega od prodaje mleka ter minimalne plače, menim, da je bila tudi moja dolžnost, postaviti se jim ob stran. In veseli me, da imajo svoj asfalt, čeprav je ozek kot trak za pentljo. In denar je bil porabljen za dobre namene! Maria Pozsonec ■ Specialna olimpiada Slovenije je tudi socialni in kulturni dogodek Tekmujejo pogumni z ačetek svetovnega gibanja Specialna olimpiada (Special Olympics), športa za osebe z motnjo v duševnem razvoju, sega v letu 1963, ko je bil organiziran na pobudo družine Kennedy prvi športni tabor. Danes je v gibanje vključenih že več kot 170 držav in nacionalnih programov z več kot 25 milijoni članov. V Sloveniji so bile organizirane prve igre leta 1989 v Črni na Koroškem, od takrat pa potekajo tekmovanja vsako leto na lokalni in regionalni ravni, vsako drugo leto, izmenično z zimskimi igrami, pa na nacionalni ravni. V Sloveniji je vključenih v gibanje'Specialne olimpiade 72 članic, enote Varstveno delovnega centra M. VESTNIK izhaja ob Četrtkih Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec. Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija ŠOmen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotopratij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.300 SIT, letna naročnina za naročinike v tujini je 13.200,00 SIT + poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 9.000,00 SIT. Izvod v kolpor-taži je 260,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri NLB d.d. Ljubljana - divizija Pomurje M. Sobota 0100-0000200097-34 340-27620-4294/3. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003. Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 16500 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si WWW stran: http://www.p-inf.si. Sobota pa so vanj včlanjene vse od leta 1994. Letos jim je zaupana tudi organizacija Specialne olimpiade Slovenije, ki bo od 14. do 16. junija v M. Soboti. »Šport daje osebam z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju največ možnosti, da se potrjujejo s svojimi dosežki, obenem pa ohranjajo zdravje. Daje jim tudi veliko možnost, da sklepajo prijateljstva in poznanstva. Specialna olimpiada zagotavlja duševno motenim osebam kakovostno življenje in jim daje možnost tekmovati, z organizacijo iger Specialne olimpiade pa okolje seznanjamo tudi s pojavom duševne motenosti in prispevamo k spreminjanju odnosa do teh oseb,« je povedala V. d. direktorice Varstveno delovnega centra M. Sobota Angela Benko Lang. Varstveno-delovni center M. Sobota ima med svojimi varovanci kar nekaj uspešnih športnikov, ki so že zasedli visoka mesta na državnih tekmovanjih, dva pa sta tudi že zastopala Slovenijo na svetovnem tekmovanju v Severni Karolini v Ameriki, in sicer Roman Krapec iz enote M. Sobota, ki je bil član slovenske reprezentance v malem nogometu, in Bojan Grut iz enote Ljutomer, ki je zastopal Slovenijo v namiznem tenisu. Program olimpiade pa zajema veliko več kot le športne igre. Bogat je tudi s socialnimi in kulturnimi vsebinami, zato pripravljajo organizatorji letošnjih iger ob športnih tekmovanjih še razne delavnice ročnih spretnosti, med drugim tudi delavnico S hrano do zdravja, ki jo bo vodil Zavod za zdravstveno varstvo M. IMF TI ■ »Atrakcija« in obvoznica nezanimivi za preostalo Slovenijo Prihodnost prekmurske __A j| _ R | ga prometa. Do 15. novembri avtoceste v temi Darsova potujoča novinarska konferenca prvič na prekmurski avtocesti - Bo DDC zgradil tudi vzhodni krak zbirne ceste? Največja avtocestna atrakcija je 833 metrov dolg most čez reko Muro; imeli smo to čast, da smo lahko hodili po njem in pod njim. Prvič in zadnjič. arsova potujoča novinarska konferenca je bila prvič v zgodovini Darsa v Prekmurju; prej je niti niso mogli sklicati, kajti šele pred kratkim so končali vsa zemeljska dela na 4,2 km avtoceste, tako da so se lahko predstavniki Darsa in novinarji v četrtek, 6. junija, zapeljali po njej. Pa ne z avtobusom, ampak z avtomobili. Če so potekale vse prejšnje tiskovne konference tako, da so novinarje naložili na avtobus in jih odpeljali na gradbišče, je bilo tokrat drugače. Iz Ljubljane se ni pripeljal noben novinar, tako da so Pedja Ašanin Gole, Andrej Osterman in Abdon Peklaj z Darsa pričakali novinarje kar na predstavništvu DDC-ja ob Bakovski cesti pri Murski Soboti, zbrali pa smo se v glavnem stari znanci - lokalni novinarji; prispela sta le dva »zunanja« novi- narja iz Maribora in Ptuja. Pričakovati je bilo, da zaradi nekaj kilometrov avtoceste ne bo nihče iz Ljubljane ali Primorske hodil v Prekmurje, ki je za vse »tako daleč«. Poleg tega je minister za promet Jakob Presečnik vabil na tiskovno konferenco naslednjega dne, kjer je zbrane prav tako informiral o gradnji avtoceste. Torej je bila ta »potujoča tiskovna konferenca« pripravljena le za Prekmurce in Prleke, da bi p* ______ _ tos naj bi namreč končali z gradnjo južne zbirne ceste (1,2 W obkanalske ceste (2,2 km)in(kb avtoceste (4,2 km), tako da bo ves promet, ki ni namenjen v K Soboto, lahko potekal po novi?/ km dolgi cesti, na katero bodo šoferji zapeljali pri gostišču Gaj pred M. Soboto, na staro cesto pa bodo spet pripeljali med Rakičanom in Beltinci. Problem bona-stal, če bodo v Občini Tišina *z' polnili grožnjo in ne bodo dovolili prometa po obnovljene® mostu čez reko Muro na Petani' cih, saj se bodo potem mnogi®' čeli spraševati, čemu je bilo p0®' Njenih 26,7 milijarde tolarjev kolikor znaša investicijska vrednost etape Vučja vas—BeltindT letnem planu je namenjenih®® etapo v letu 2002 5,6 milijardi letu 2003 pa 6,8 milijarde sit Most, ki so ga naši informat(’r' ji poimenoval kar »največja’1 rakcija«, saj je z 833 metri najdaljši slovenski most, bo končanji ni leta 2003, letos jeseni p’1” delno prevozen že za potf^ gradbišča za prevoz material'1 Med pomembnejšimi infor®’0 jami je tudi ta, da še vednoni|Z Prvi metri asfalta na obkanalski cesti so bili položeni prav za tujoče novinarske konference«. jih obvestili, da bodo letos jeseni Mursko Soboto odrešili tovorne- V Crenšovcih pred sprejemom »občutljivega« odloka Obvezna priključitev Kaj bo s tistimi, ki ne bodo mogli plačati? KS Črenšovci gredo h koncu dela za zgraditev kanalizacijskega omrežja, v KS Bistrica pa so nekako sredi izvajanja tega projekta. To soboto bodo med drugim predali namenu čistilno napravo na Srednji Bistrici. Medtem so že izdali okrog petdeset dovoljenj za priključitev, kmalu pa bo mogoče izvesti še okrog sto priključkov. In kako naj bi bilo to vprašanje urejeno dolgoročno? Kot je predvideno v predlogu odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih voda na območju občine Črenšovci, bo priključitev obstoječih in novih objektov na kanalizacijsko omrežje obvezna, če bo to tehnično izvedljivo, in to bo skoraj povsod. Temu bi se lahko izognili samo tisti, ki imajo vodotesne greznice za fekalne odpadne vode (stranišča, kopalnice), a bodo morali dokazati, da je res tako. V takšnih primerih bodo morali lastniki sami skrbeti za odvoz odpadne vode na čistilno napravo, kar seveda ne bo zastonj. Poleg tega jih čaka tudi bistveno večja taksa ža obremenjevanje vode pri vodarini, kajti ceno čiščenja bodo zanje pomnožili s faktorjem 3. In ko bodo sešteli vse stroške v zvezi s tem, bodo skoraj gotovo spoznali, da bi bilo zanje bolje, če bi se priključili na javno kanalizacijsko omrežje. Seveda je že sedaj znano, da obstajajo gospodinjstva, ki eno- priključnine na kanalizacijsko omrežje, in to zaradi socialne ogroženosti. Kako bodo ravnali v takšnih primerih, zaenkrat še ni dogovorjeno, kot tudi ne, kolikšno povišanje naj bi veljalo za tiste, ki se bodo odločili za priključitev ob koncu izvajanja tega projekta. Vsekakor bo znesek višji (predvidoma za 20 odstotkov) kot za podpisnike pogodbe o sofinanciranju gradnje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave, kar je tudi prav. J. G. I brana varianta trase avtocest^ Beltince do Lendave. Ka^ bilo pričakovati, je odločitev? stavljena z junija na septe^ saj morajo zaradi novih ta L vodarjev svoje načrte poP^t tudi zagovorniki rdeče vatla je pa potrjen pododsek ve do Pinc, s katerim naj b> s^(. venija navezala na madžats L tocestni krak, ki bo prišel do meje 2004. leta. Ob avtoc^ predvideni tudi gradnja ob° iranskega oskrbnega vzhodni strani priključka Soboti in cestna vzdrževali z na južni strani avtoceste ključno cesto M. Sobote^0 pom razbremenilnika načrtovanem arheološko^ zeju pa nočejo nič slišati G zanj vedo), saj ga ne nan1^ sofinancirati. B. B- Pe Svetniki občine Križevci že o rebalansu letošnjega prora^ Uskladitev jeseni eprav je poteklo od sprejema proračuna občine Križevci za leto 2002 le malo časa, so svetniki na zadnji seji v njem že spreminjali nekatere postavke. Rebalans je bil potreben, ker je sprejela vlada na osnovi dopolnjenega republiškega proračuna program ukrepov in investicij, ki bodo sofinancirani na lokalni ravni, del sredstev zanje pa mora zago- toviti tudi lokalna skupnost. Tako je namenilo ministrstvo za kulturo za nakup opreme za križevsko kulturno dvorano 4 milijone tolarjev, svoj delež pa mora zagotoviti tudi občina. 13 milijonov 500 tisoč tolarjev je zagotovilo tudi ministrstvo za gospodarstvo za modernizacijo ceste Gajševci-Precetinci, občina Križevci pa mora v svojem proračunu za to zagotoviti 3 mi- dokončni rebalans letošnjega proračuna, saj je župan Feliks Mavrič že zdaj napovedal ponovno uskladitev v septembru. Ta bo potrebna, saj bo morala občina zagotoviti sredstva še za nekatere druge namene, ki jih ob sprejemanju letošnjega proračuna niso predvideli. Med njimi bo prav gotovo zagotovitev sredstev za nakup računalniške opre-' T,stvo » namreč letos sc stotnim pf»l J kup te oprenK, sep» / ne smejo zamudii , ob tem zastavi)^ ^15^ se v šoli za nakup1 M Križevci sprep• ,0 Jd V P dernizaetpe ^oSpfe) jG ževci, tokrat p sajse’, o sofinanciran)«- ijjVt / rekonsm>We'L f1 Z traktorsko štev 0 / ijavovlljas^^ objekte, vsa de^PdoSfe ( na predvidoma J nija. 13. junij 2002 AKTUALNO 3 Pretepanje otrok na podružnični OŠ Pertoča? »Bila je klofuta« ^[odmevi drugih prizadetih C e naj bi bilo vse tako, kot je opisano v pismu enega od staršev učenca podružnične OŠ na Pertoči, potem je l res hudo narobe, otroci in njihovi starši pa so ,0 upravičeno prizadeti. Poskušali smo vsaj delno pogle-še drugo plat medalje. med vsemi 8Prizade' kri« 01 ravno domnevni »glavi .C‘ U»ite^ Štefan Nemec, vi Tal-11 e 8ovoriti o tej zade- na ,°tudi ni hotel odgovoriti ke>t p •.j ‘a ste Potepali otro-inosi T'1^’ Pa ga seveda nismo vnn n a’’ kdo Pa h*0 tem rad ja-SihVad? Zvedeli Pa smo es Prekoračili vse človeške meje. Gospa učiteljica seje Ustno pritožila socialni delavki, kako gospod Štefan k teo^^^P0 otroke. Šla je tudi do ravnatelja. Pa pomislite, nič 2^ orgnni so naenkrat na tej šoli odpovedali. ^u^dPa seje še en krut dogodek, in to 2. 4. 2002, in sicer po ‘lii ' Otroci so bili na avtobusni postaji in čakali na avtobus, ^t^Prije Hornov. Na stopnicah so sedeli B. Z., U. Č. in R. Z \enU So bili 8 M' 8 in R H > G' l,a Je l0Vila deklica iZ razreda. Iz šole je prišel učitelj Štefan Nemec in poklical fantov. To so bili B., G., B., R, M. in R. In ti fantje so mo-^kq ffr^ njim v šolo. Ubožci so ž‘e zagotovo vedeli, kaj jih k. ,• ^^r^jjih je grozno nadrl, potem pa še oklofutal. Le male- ^L^ala Bogu, izpustil. Mogoče zato, ker je ravno lizal ' ^ORodek je odločil, da sem šla najprej k učitelju. Pi i hie'1 Sta b8i prisotni tudi razredničarka in G. Gospod Ste-ž j pogovorom hotel prepričali, daje bilo to prvič. ne’ SaJsem mu povedala, da vem za vsako klofuto, kei s%lci ^^vaj vse povedal. Tudi takrat, ko so jih dobili njegovi »s grozno pa mi je bilo, ko je vpričo vseh nas G. po- hj. pa nisem tako močno udaril kol B. in B.« In v li- ^tgm Sen> se odločila, da grem dalje. Po tem pogovoru se je c° Začel pravi pekel, saj sta jo ravnatelj in učitelj dobe-j^rimla. Pa ne samo onadva, tudi drugi delavci šole! chn S°vs'8 predaleč. Res sem šla še isti dan do so-i sli na matično šolo Sveti Jurij. Dala sem pritožbo so- / Pam pa sem izvedela, da za vsa la dejanja učitelja ’>li' i' tud‘ zrio dosti izvedo od starejših generacij na tej miJe bil° ludi, da dokler ni konkretne pritožbe, ukrepati. Pritožila se je še ena od mamic. In ko a na šolo pisno pritožbo, ji je ravnatelj povedal, daje ta Nemec pretepa otroke. Prav tako se je pogovarjal z zdravnico, ki je pregledala otroke in mu povedala, da nobeden ni imel telesnih poškodb. Sicer pa je podatke o tej zadevi posredoval tudi kriminalistu, ki jih je obiskal na šoli. 27. maja pa so imeli na šoli tudi inšpekcijski pregled (Inšpektorat Ministrstva za šolstvo, znanost in šport). Glavni inšpektor Viktor Širec nam je povedal, da so vložili predlog za disciplinsko obravnavo primera, ker šola v zvezi s tem ni naredila dovolj. Disciplinska komisija bo torej morala sprejeti delovno-pravne ukrepe, ker inšpektorat za to ni pristojen. Ali bo podana tudi kazenska ovadba, pa je stvar policijske preiskave. Vsekakor se takšne stvari na šoli ne bi smele dogajati. »Tako ne gre. Čudim se, kako to, da učiteljski zbor ni reagiral prej, če so se podobne stvari dogajale že dalj časa,« je dejal glavni inšpektor Širec ob koncu pogovora. Pozanimali smo se tudi, ali je Policijska uprava M. Sobota res dobila prijavo za kriminalistično preiskavo tega primera in ali so morda zadevo že proučili. Njihov odgovor se glasi: »V zvezi vašim dopisom vas obveščamo, da smo dobili prijavo staršev otroka G. V. in staršev drugih otrok, ki opozarjajo na dalj časa trajajoče nasilje nad svojimi otroki s strani učitelja na OŠ Sv. Jurij, podružnica Pertoča. V tej zvezi še vedno zbiramo obvestila, zato vam več informacij ne moremo posredovati.« J. G. I zadeva že končana. Ona pa je vztrajala, da gre za njenega sina. Zahtevala je tudi soočenje med ravnateljem, učiteljem, učiteljico, otroki in starši. Pa nam žal tega g. ravnatelj ni omogočil. Ker ga ves čas močno ščiti. Bila sem tudi na pogovoru pri g. ravnatelju. Med pogovorom, mi je zatrjeval, da on za ta učiteljeva dejanja ni vedel. Kako ne bi vedel, čepa je to javna tajna vsa ta leta, saj se zelo dosti govori, kako učitelj Nemec noro pretepa otroke. Ravnatelj mi je povedal, da je vse to dejanje tudi njemu priznal. Vsi otroci pa tega tepeža ne prenesejo enako. Marsikateri starši so že imeli s svojimi otroki zaradi tega probleme. Žal je eden od njih tudi moj sin. In zdravnica je med pregledom ugotovila, da so te težave psihične, posledica vseh teh tepežev. Zadevo je predala kriminalistični službi v M. Soboti. Toda od tega je že cele tri mesece^ pa se zadeva še kar naprej vleče. Ni in ni ji konca. Imeli smo roditeljski sestanek - tema je bila odhod otrok na novo šolo in v šolo v naravi. Na koncu pa se je tudi razvila razprava o tem dogodku. Ravnatelj je vpričo vseh staršev še enkrat zanikal, da ni nič vedel, kaj se dogaja na tej šoli. Jaz pa sem mu povedala, da mu tega ne verjamem, da kot direktor ene firme ne bi vedel, kaj delajo njegovi delavci. Povedal je, da on ne more vedeti za vseh 30 ali 40 delavcev, kaj delajo. Nato seje oglasila še ena mama in mu povedala, da če bi to delala naša učiteljica, bi to takoj vedel, ker pa je to delal vodja oddelka, šef pa tega ni vedel. Ker se za šefe tako ali tako nikdar ne ve, kaj delajo. Pa še to. Prosila sem ga, zakaj nama ni dal odgovora na pritožbe, en cel mesec. Odgovoril jg, da nam on ni dolžan dajati nobenih odgovorov. Kdo pa je potem dolžan? Bila je tudi dana pritožba na Inšpektorat za šolstvo v Ljubljano. Prej si učitelj ni vzel časa za razgovor. En dan pred prihodom inšpekcije, 27. 5. 2002 okrog 14.00 popoldne, pa pokliče k nam. In gospod Nemec vsiljivo vztraja po telefonu, da on mora zelo nujno na samem govoriti z mano in možem. To naj bi bilo na, šoli popoldne ob 17.00. Po dolgem prepričevanju sem mu le' obljubila, da mogoče prideva, če mož pride pravočasno iz službe. Tako sem sega lahko le rešila. Z možem na ta sestanek nisva šla, ker sva menila, da je bilo za pogovore zelo dosti časa. Okrog 17.15 je spet poklical. Oglasil se mu je moj sin, ki ga je vprašal, ali sta ata in mama doma. Odgovorilje, da ne. Midva res nisva bila doma, ker smo odšli po travo za živino. Sin priteče ves presenečen k nama in pove, kdo je klical. Zakaj si ni upal priti k nam domov na pogovor? Ker zelo dobro ve, kako je pretepel mojega brata. Še isti dan je bil tudi pri Šteslovih. Tam se jim je opravičeval, da ve, da to ni dobro naredil... Potem pa je na koncu vprašal, koliko hočejo za klofuto. Gospa je ravnala pravilno, da ni vzela njegovega umazanega denarja. Šli bomo do konca. Ne bomo pustili, da nam pretepa otroke ena oseba, ki dela v prosveti in bi morala biti zgled otrokom, ne pa, da jih psihično in fizično maltretira. Pa čeprav vem, da so naši otroci živahni in nagajivi - te pravice vi nikakor nimate! Vprašam se, kje je tu pravna država, da lahko dela neki učitelj to že toliko let, čeprav je to že zakonsko prepovedano. Vprašam se, ali so bili vsi ti delavci vsa ta leta na tej šoli slepi z odprtimi očmi, da tega niso videli ali pa niso hoteli videti. Helena Vinčec, mama dostikrat pretepenega otroka I Janko Irgolič ekskluzivno za Vestnik iz Koreje Katanec me Je v štirih letih prvič pohvalil »Edini, kije zadovoljil v prvih dveh tekmah, je bil vratar Marko Simeunovič. Sicer so bile še manjše svetle izjeme, ampak to vlažno podnebje je igralce tako izčrpalo, da niso mogli dati vsega od sebe. Ravno pred kratkim sem doživel stoodstotno vlažnost. Ko smo bili na treningu, je bila taka megla, da se od enega gola ni videlo do drugega. Treniral sem Dabanoviča, ki rhi je potem, ko se je trikrat vrgel na eno in drugo stran, dejal, da ne more več dihati. Sam sem moral ta dan zamenjati kar štiri majice, ker sem bil popolnoma moker. Enaka usoda je doletela tudi moje zapiske za diplomo, ki sem jih pozabil na. balkonu. Sedaj pa je končno vroč, sončen dan, živo srebro pa kaže kar J4 stopinj Celzija. Fantje se pogovarjajo samo še o odhodu domov, vendar ne bomo poleteli dan prej, kot je predvideno, ker nimamo leta. Tako bomo krenili v soboto, 15. junija, dopoldne proti Seulu in od tam proti Frankfurtu. Zanimivost: če bo let trajal v resnici npr. deset ur, bo po naših urah zaradi časovne razlike trajal le tri ure. Nasploh bomo v 25 dneh opravili kar 11 poletov, kar je tudi svojevrsten napor. Štiri l&ta delam s Katancem, kije sedaj prvič pohvalil moje delo in celotno formo vseh treh vratarjev. Prejje bil bolj kritičen in je imel veliko pripomb. Kaže, da se je nekako omilil ali omehčal. O sporu Zahovič - Katanec ne razmišljam več in tako tudi med tekmami nisem razmišljal o tem, kaj bi bilo, če bi bilo... Zlatko je igralec, kije lahko glavni motor ekipe, če je v formi, ali pa ne. Nihče pa nima pravice od njega zahtevati, da je vedno v stoodstotni formi. Drugi smo skupaj že 30 dni, odrasli moški, vsak dan treningi in vremenske težave, tako da je stanje podobno kot v vojski in prihaja do manjših napetosti. Sam sem še eden redkih, kije ohranil pozitivno energijo. Miselno sem se pripravil tako, da dokler sem tu, razmišljam o prvenstvu, ko pa se bo l le-to za nas končalo, bom mislil samo na dom in družino. Sicer razen kipcev domačega božanstva nisem kupil še nobenih spominkov, a bo verjetno za to priložnost v zadnjih dneh. Simpatična stvar se je zgodila zadnjič na večernem treningu, kije bil po petnajstih minutah zaprt za javnost, a se je nanj prikradla skupina slovenskih navijačev, med katerimi so bili tudi moji Radgončani in fantje iz Radenec. Tako smo jih ob koncu poklicali na igrišče, jim dali nekaj dresov in se z njimi fotografirali. Jaz po prvenstvu ne bom dal odpovedi. To jemljem kot službo in bi rad tako tudi nadaljeval, seveda če se ne bo Nogometna zveza odločila drugače, ker ponavadi vsak selektor izbere svojo strokovno ekipo. Ampak bil sem že trener tudi pri Prašnikarju, ko je bil selektor, tako da imam že veliko izkušenj. V enem mesecu bo vse jasno. Tudi če se bo zveza odločila drugače, bom to mirno sprejel, saj imam popolnoma čisto vest. V tem letu nisem bil trener nobene pomurske ekipe, ker bi imel premalo časa, a ta želja še vedno ostaja. Sicer nisem bil še z nikomer v stikih, tako da ne vem, ali bom trener ekipe iz Pomurja ali pa zunaj njega. A ne pozabimo, delo s slovensko reprezentanco ni končano. Avgusta igramo prijateljsko tekmo pri naših zahodnih sosedih Italijanih, septembra pa se začenjajo kvalifikacije za evropsko prvenstvo. Septembra bo naš nasprotnik Malta, oktobra pa Francija.« Za Hotel Vivat, d. o. o., stečaj Stečajni dolžnik nima premoženja tridesetim majem je bil uveden za družbo Hotel Vivat, d. o. o., Moravske Toplice stečajni postopek, ki ga je petnajstega maja predlagal sam stečajni dolžnik. Kot razlog je navedel plačilno nesposobnost in prezadolženost Obveznosti dolžnika znašajo skupno 20,6 milijona tolarjev, premoženje po knjigovodskih izkazih ter odprte terjatve pa skupaj okoli 3 milijone tolarjev. Stečajni postopek bo vodil Miran Žilavec, stečajnemu senatu pa bo predsedovala Jasna Vedenik. Narok za preizkus upniških terjatev je drugi september. S Hotel Vivat, d. o. o., je ustanovila družba Počitek Užitek, d. o. o., z deležniki Zavarovalnico Triglav in družbo Intering, občina Moravske Toplice pa je imela dvoodstotni lastniški delež. Poslovati je začela lani petnajstega januarja, registrirana pa je bila za opravljanje socialnega varstva starejših v varova-nih stanovanjih. Toda po neuspelem polnjenju hotelskih zmogljivosti in nerešenim vprašanjem v zvezi s statusom varovanih stanovanj so se lastniki odločili, da družbo predlagajo v stečaj. Še pred uvedbo stečajnega postopka so z najemniki in lastniki varovanih stanovanj sporazumno rešili razmerja in jim pomagali pri iskanju druge možnosti za bivanje, tako da bo nastopil v stečajnem postopku edini večji upnik le družba Počitel Užitek, ki je tudi lastnik hotelskih prostorov, vendar s hipoteko Zavarovalnice Triglav. Slednja je namenila hotelske prostore turistični ponudbi kraja. M. H. ■ LOKALNA SCENA 13. junij 2002 ram Tekmovanje iz znanja zgodovine Rogašovski svetniki o obveznostih do PiŠK-a Zlata Duša in Damjan T e dni so bili uradno potrjeni rezultati državnega tekmovanja iz znanja zgodovine, ki je potekalo v 10 regijskih centrih. Eden od njih je bil tudi na OŠ Beltinci, vodenje tekmovanja pa je prevzela učiteljica zgodovine in zemljepisa Jelka Breznik. Tekmovanja se je udeležilo 52 učencev 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol iz pomurske regije; 2 tekmovalca sta prišla od drugod, saj sta se isti dan zjutraj udeležila še ekokviza na OŠ II v Murski Soboti. 25 mentorjev in učenci so prišli iz 24 osnovnih šol. Tekmovanje je potekalo dve šolski uri, nato so gostitelji pripravili krajši koncert mlade beltinske bande KUD Beltinci, vsi skupaj pa so si lahko ogledali še razstavo, ki je nastala ob ekodnevu. Mladi tekmovalci so pokazali veliko znanja zgodovine. Najboljši med najboljšimi so osvojili zlato priznanje, to pa sta bila: Duša Štefa-nec iz OŠ Gornja Radgona z mentorico Tatjano Šebjančič ter Damjan Grlec iz OŠ Sv. Jurij z mentorico Emico Gaber. J. G. ■ Spodbudna novica iz Beltinec Vse nared za plinifikacijo a občino Beltinci je bil nedavno naslovljen dopis ljubljanskega Petrola Plina o gradnji plinovodnega omrežja v beltinski občini, v katerem je zapisano, da so pridobili grad beno dovoljenje za prvo in drugo fazo te pomembne investicije. V prvi fazi je predvidena gradnja napajalnega voda od industrijske cone v Lipovcih mimo Bratonec in Beltinec skozi Lipo do razcepa proti Turniščem in Odrancem. V drugi fazi pa bo prišel na vrsto še razvod v Bratoncih. To omogoča začetek zbiranja ponudb izvajalcev, pri čemer bosta izbrana izvajalca za strojna in gradbena dela do 20. junija. Na ta način bi lahko začeli z gradnjo plinovodnega omrežja v letošnjem juliju. Glede tretje faze skozi naselje Beltinci pa velja omeniti, da »lokacist« in projektant še usklajujeta podrobnosti na trasi. Potrebne so bile namreč spremembe zaradi težav pri pridobivanju služnosti. »Gradbeno dovoljenje bodo poskušali pridobiti do 1. avgusta 2002, z gradnjo v naselju pa bi začeli v septembru, če ne bo dodatnih zapletov pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za naselje Beltinci,« so še zapisali v dopisu Petrola Plina. Milan Jer šel Za preživetje knjižnice Občine so po zakonu dolžne financirati knjižnično dejavnost O bčine ne sofinancirajo samo domače občinske dejavnosti in investicije, ampak tudi širše regionalne, za katere se šteje, da ima od njih korist večina prebivalcev regije. Ena od takšnih dejavnosti je tudi knjižničarstvo. V Prekmurju opravlja to dejavnost Pokrajinska in študijska knjižnica (PiŠK) Murska Sobota s svojim izposojevališčem v Murski Soboti in bibliobusom, kjer si sposojajo knjige tudi rogašovski občani. Ravno zaradi tega je bila na zadnji seji rogašovskega občinskega sveta tudi direktorica PiŠK-a Suzana Szabo, ki je predstavila svetnikom finančni razrez obveznosti občin za stroške knjižničarstva v letošnjem letu, kamor so vštete plače zaposlenih, nabava knjig, materialni stroški obratovanja izposojevališča, bi-bliobus itd. v višini 136 mio sit. Treba je namreč dodati, da ne gre za sofinanciranje gradnje nove knjižnice, o kateri se zadnje čase mnogo govori, ampak le za letne stroške knjižnične dejavnosti, ki so jo občine po zakonu dolžne zagotavljati in financirati. Pri omenjenem razrezu naj bi večino stroškov (42 odstotkov) pokrila Mestna občina Murska Sobota, preostalo pa se glede na prebivalce razdeli še med enajst občin, ki so vključene v mrežo dejavnosti PiŠK-a, ker pač nimajo svojih knjižnic. Tako naj bi imela rogašovska občina po izračunih do PiŠK-a nekaj več kot sedem milijonov tolarjev obveznosti. Ta vsota se je zdela seveda mnogim svetnikom previsoka. Treba je razumeti, kot so poudarili nekateri, da ima občina še vedno odprto investicijo gradnje nove šole in še nekatere druge predvidene investicije, kot je na primer vodovod. Poleg tega pa občina približno takšno vsoto namenja vsako leto za kmetijstvo in gospodarstvo, pri čemer bi bilo seveda težko razložiti ljudem, če bi enako dali tudi za stroške knjižničarstva. Kot je izračunal tudi eden od svetnikov, naj bi razrez stroškov pokazal, da plača rogašovska občina na prebivalca 500 tolarjev več kot mestna občina, saj so pri njih in pri preostalih občinah v vsoto všteti še stroški bibliobusa, ki prihaja tudi v njihovo občino. Ta pa naj bi po mnenju svetnikov približal knjigo ljudem na vasi le ob določenih dnevih, medtem ko jih imajo v Murski Soboti vedno na voljo, zaradi česar torej razrez ni pravičen. Drugi svetniki so še predlagali, da bi si lahko uredila občina svojo knjižnico v novi šoli, saj bi za potrebe ljudi na vasi ta zadostovala, študentje pa si strokovno literaturo tako ali tako sposojajo na fakultetah. Čeprav so se zdeli stroški svetnikom previsoki, jim je direktorica pojasnila, da le-ti omogočajo preživetje knjižnice in da naj ne bi imeli v mesecu maju niti za plače dvajsetih zaposlenih v vseh oddelkih PiŠK-a. Dodala je še, da se sredstva lahko izsilijo zak® sko, toda rajši bi videla, daW dosegli dogovor, kot so to žet nekaterimi drugimi občina® vendar, kot se ji zdi, le s žepu, saj verjetno nobena od ne bo prispevala tega, kar P° rezu mora. Nekaj podobnega so se dogo vorili tudi s svetniki rogašo^ občine. Predlagani razrez^ cer vzeli kot izhodišče za naw nje pogovore, toda sredstvas0 odvisna tudi od rebalansa?^ računa čez kakšen mesec. T*’1’* kot je povedal eden od sv^ kov, naj se nikakor ne pričakuj da bi res plačali sedem nov. | C. K' Beltinski svetniki sprejeli proraču^ Žalostnapodh volilnem letu!* Za koliko je nagnjena Zemljina os od pravokotnice na ravnino Zemljinega tira okoli sonca Željko Flisar je učenec 8. razreda Osnovne šole IV iz Murske Sobote. Je paraplegik in vezan na voziček. V šoli in zunaj nje se je dokazal že velikokrat, tokrat pa si zasluži posebno pozornost. zbral si je temo iz spoznavanja narave, jo obdelal v obliki projektne naloge in ugotovil vzrok letnim časom. Zgodba se je začela, ko sem mu pokazal v šolski delavnici izdelan sončni višinomer, opisan v knjigi Marijana Prosena Opazujem Sonce in Luno. Z njim lahko merimo trenutno dnevno višino Sonca med Sončnim vzhodom in zahodom. Meritve sva opravila ob sončnih dneh, ki so bili blizu začetku jeseni, zime, pomladi in poletja. Za posamezne dneve sva narisala grafe časovne odvisnosti višine Sonca. Željko je ugotovil simetrijo med letnim in zimskim odklonom višine Sonca od višine Sonca spomladi (primerjal je največje dnevne višine Sonca, izmerjene ob 12. uri po sončnem času). Izdelala sva še maketo, s katero sva simulirala letno gibanje Zemlje okoli Sonca. VOTNIK na INTCRNETU: ✓ www.p-inf.si Željko je spoznal, da mora biti Zemljina os nagnjena proti ravnini Zemljinega tira okoli Sonca, sicer bi bilo v Sloveniji poleti enako toplo kot pozimi. Vprašal pa se je, koliko je nagnjena? Odgovor je bil skrit v že omenjeni simetriji. Ko drvi Zemlja po tirnici okoli Sonca, ohranja os Zemlje svoj naklon proti ravnini tirnice. Razlika je le v tem; da sije Sonce enkrat z leve strani proti Zemlji in drugič z desne strini (vmes sta pomlad in jesen). Tako pada svetloba s Sonca na površino Žemlje v krajih, kjer živimo, poleti bolj strmo kot pozimi. Iz meritev sva izračunala, da mo in pomladjo ter poletjem in pomladjo približno enaka. Izračunala sva povprečno vrednost obeh odklonov in dobila 23 kotnih stopinj. V knjigi avtorjev F. Avsec in M. Prosen Astronomija sva našla podatek, da je Zemljina os nagnjena od pravokotnice na ravnino Zemljinega tira za 23,5 kotnih stopinj. Željko je nalogo predstavil na regijskem srečanju mladih tehnikov pomursko-podravske regije v Lenartu, zasedel prvo mesto in se uvrstil na državno tekmovanje in srečanje mladih tehnikov šol s prilagojenim programom, ki je bilo letos 1. junija v Dolenjskih Toplicah. Nalogo je odlično predstavil in zagovarjal ter dosegel vseh 50 možnih točk. Prejel je zlato priznanje Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Ni vsem dano, da bi se lahko dokazali v športnih disciplinah, pa vendar so lahko prvaki. Ivo Kurnjek I Bezjak in Tomec protestno zapustila^ ljub žalostni podobi proračuna naj bi le-tega, ker j tos volilno leto in že junij, sprejeli. Za boljše de o občine pa predlagamo, naj bo letni proračun de nega programa izvoljenega župana, ki ga naj da v pis°’ in finančno ovrednoti, saj bo tako župan prisiljen is j datne vire financiranja (večja angažiranost in več lobi 1 storskih sestavin planskih ‘ V daljši razpravi so se °P^ lili do pripomb iz javne: (p’ tve in javne razprave, v se med drugim zavzeli z« J industrijske cone in re (elf kega središča v Beltinci legalizacijo gramoznice V J cih. Druge pobude se na gradnjo poslovnih, k1’’ in obrtnih objektov, kopališč in gradnjo čis prave. Vse predlagane sp be zavzemajo okrog $ jev, pri čemer je P0'^^ Ijišč trajno namenjenih rabi. Pri tem so svetni 1 z omenjenimi posegi-’ jenimi v planskih pa so le nameravano si moznice v DokležovjU' Tudi druga varian^ nega načrta za industrij (j/1 cono v Lipovcih je do”* ✓ podpore. Po prvi vari«" ✓ reč cestna povezava p* v Lipovcih preveč P niškim tirom, kar so tu ^ili ni skupnosti Lipove* nevarnost pri v met na glavno cesto. zave z Lekom pa najbl dhod samo za Takšno je poglavitno stališče odbora za proračun, finance in davčno politiko, ki mu predseduje Martin Virag, do predloga odloka o proračunu občine Beltinci za leto 2002. Dodali so še, da občino sestavlja vseh osem krajevnih skupnosti, ki se morajo razvijati enakomerno, vendar imajo absolutno prednost občinske investicije, projektom pa je treba dati večjo verodostojnost. V odmoru pred šesto točko dnevnega reda sta svetnika Janko Bezjak in Jože Tomec protestno zapustila sejo. S tem sta, kot navajata, izrazila svoje nestrinjanje z arogantnim in nekulturnim vodenjem seje župana Jožefa Kavaša, ki naj ne bi dopuščal izražanja različnih mnenj. Z omalože-vanjem razprav svetnikov o zbirno-sortirnem centru v Puconcih naj bi zapostavljal njihovo vlogo na lokalni ravni. V takem ozračju je potekala seja občinskega sveta v Beltincih, ko so se svetniki opredeljevali do pomembnih razvojnih dokumentov. Ob letošnjem proračunu, ki so ga potrdili s podrobno razčlenitvijo prihodkov in odhodkov (slednji znašajo dobro milijardo tolarjev, proračunski primanjkljaj pa blizu 41 milijonov tolarjev), so namreč so- Kojehu^j poklic1' ■■ 13. junij 2002 Bioterme Male Nedelje so končno zakoličene ^jevna skupnost, občina Ljutomer 2^egrap podpisali pogodbo a° nekajmesečnem usklajevanju interesov in iskanju kompromisnega dogovora so predsednik krajevne skupnosti Mala Nedelja luna - Mada, direktor Segrapa Miran Blagovič in ljutomerski »zir J°Zef Špindler v petek pri notarju podpisali pogodbo o nakupu razv .maProdaji zemljišča krajevne skupnosti družbi Segrap za ®o n ermalnega kopališča Bioterme. Segrap se je namreč z nakup-ter s°dbo tudi zavezal, da bo uresničil predstavljeni razvojni načrt konal u k°Pališča. Po sedemletnem iskanju rešitev za moravsko °dlo-1SCe.v Slovenskih goricah je podpis pogodbe, ki je posledica PridCK^e *n Pr*Pravijen0Sti vlagatelja za razvoj turizma, pomembna Mn' ■ Za kraievno skupnost Mala Nedelja in občino Ljutomer. P sniki pogodbe so po podpisu tudi dali izjavo. ^edsednik krajevne skupnosti v^Nedelja Vilko Vajda: »Zelo smo Sel daje prišlo do današnjega po- P°g°dbe, in verjamem, da bo st0r Segrapa Miran Blagovič re-^«0 nekaj naredil za to našo doli-tlln Za kopališče, ki je sedaj propa-'Z dneva v dan- Zadovoljni smo p'Zvsebino dogovora, ki smo ga n„ gih naporih dosegli s Segra-občino.« a 'rektor Segrapa Miran Blagovič: iJM 'e bd podpisan sklepni akt o J. nadaljnjih obveznostih. Pred pJ ie celotna investicija in pre-li/11 Se®> da bomo v petih letih to, |s®o Zapisali, tudi uresničili. Mi ol31iub0 tako občini kot kra-* občinskega sveta največ časa Nv P°Zornosd reševanju oskrbe s pitno Potem ko so brez uspeha iška- ( pMki narja’ki bi bil pripravljen zgraditi v°dovod, so se odločili, da se sami ^ara(jZa*ltevne nal°žbe. Sle i^e Se bodo zamaknile tudi nekatere načr-esticije v občini. Po ocenah bo stala na- ?Min 8°tovitev oskrbe s pitno vodo v vseh va-uMev ^°kolj 300 milijonov tolarjev, dobršen del sSSrisK10 Pa b°do Pr'sPev"h krajani sami. Tako ^Sovo^11' “Porabniki za priključitev na občin-Sliv J. P° 300 tisoč tolarjev, ta znesek pa naj bi koliki Urokih. Računajo, da bodo pogodbe z t 10 ze kmalu, s plačevanjem obro- ii/%ket tr*ev mesečno Pa bi začeli julija. ki so jih opravili, se bo priključilo ' v°dovod 80 odstotkov gospodinjstev, "l^Pe tu3’ bi Pristopili k začetku izvajanja M V0J kateri je predvidena gradnja vodohra-oAi je Malega omrežja v Doliču in Kuzmi., V^icu e tUdi v'°8a za dodelitev koncesije n S P‘tno vodo, oskrbo z vodo v občini v0(l posk*1 bi Prevzela soboška Komunala. Tudi je Vrtine v Doliču je ugoden, kakovost a’ saj so analize pokazale le delno M Kuzma so na zadnji seji potrdili STi^118^' Program in medobčinsko pogo-e v paranju zbirno-sortirnega centra za ter podprli pobudo za prev- UZnd’ kier nai bi uredili vzorčni cen-ki Se^ Pilotni projekt ekološke pridela-že d0.0 sofinanciral s sredstvi iz programa SjSst 0 d Ze'cno v skladu za male projek-Sp ■ K soj^žbe pa je ocenjena na 16 milijonov 1 ^i itit^ °Vaniu Pr' pridelavi zelišč bodo pri-resente iz sosednjih »čričkih občin. i n KALNA SCENA nih služb.« TEMPIRANO : Z— V občini pa poteka program, ki bo dopolnil razvojne načrte kraja. Prizadevamo si, da bi v Mali Nedelji, ki ima sedaj samooskrbo z vodo, do večine hiš pripeljali, zdravo pitno vodo. Ne trdim, da sedaj nimajo zdrave pitne vode, vendar jim moramo zagotoviti vodo, ki bo pod kontrolo pristoj- M.H.B Rebalans, praznik 191,7 milijona SIT), se ne bodo mogli izogniti pri- I manjkljaju. Le-ta bo znašal predvidoma 19,2 milijo- ' na tolarjev. Primanjkljaj bodo pokrili s sredstvi na žiroračunu in zadolžitvijo. Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki soglasno potrdili spremembe proračuna ter tudi program letošnjih prireditev v občini, v okviru katerega so zajete tudi prireditve ob občinskem prazniku. Le-te*so se začele s 1. mednarodnim rokometnim turnirjem in srečanjem veteranov Območne gasilske zveze Občine Ljutomer, osrednja proslava pa bo 30. junija in jo bodo povezali tudi s praznovanjem dneva državnosti. Zadnji praznični dan pa bo sicer 7. julija, ko bodo pripravili spominsko slovesnost ob 11. obletnici odhoda nekdanje JLA z ozemlja Slovenije. J. G.« x pnmurm ie nrinravilo ob Mednarodnem dnevu medicinskih sester z letošnjim « medicinskihosrednjesredenj. pomurskihmedicinskihsester “7 "SS. cbX« X »e « ki j. Pilo 24 maj. e Banovem, s. pod.!«,odi priznanj, m zdravstvenih tehnikov medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom. Letošnji dobitniki priznanj so Jožica » «*’ “•* “|a “■ "?“> a Hanc Vida Muhič Ida Puklavec, Marija Horvat, Marta Štaman, Kristina Kološa, Simona Zrim, Metka Šemrl, Grah, Rozina Hanc, Vida , Tkalec Priznanje je dobila tudi dobitnica letošnjega zlatega znaka Zbornice Oloa Flisar, Matilda Magdič '"Larina 7dravstvenih tehnikov Slovenije Marija Hirci. Prim. mag. Dobrivoje Godič: »Centralni register raka Slovenije bo v okviru programa ZORA, kar pomeni zgodnje.odkrivanje raka, vabila pošiljal tistim ženskam, ki nimajo svojega zdravnika. Takih je okoli petnajst odstotkov, napotili pa jih bomo k najbližjemu ginekologu, ki še lahko sprejme nove pacientke. Na ta način želimo zajeti v sistem varovanja zdravja čim več žensk, s tem pa tudi zadostiti novi zakonski ureditvi, ki je primerljiva z zakonodajo v večini evropskih držav.« Miran Blagovič: »Danes je bil podpisan sklepni akt o naših nadaljnjih obveznostih. Pred nami je celotna investicija in prepričan sem, da bomo v petih letih to, kar smo zapisali, tudi uresničili. Mi smo dali obljubo tako občini kot krajevni skupnosti, zato bomo temu podrejali obveznosti v celotnem podjetju Segrap tako, da bomo načrtovano lahko tudi finančno speljali.« Dušan Bencik:«... dejstvo pa je, da se z razvojem turizma v Pomurju pojavljajo tudi določene priložnosti in ena takih je v neposredni bližini Term Lendava, kjer je na voljo degradirano območje, na katerem so opuščene vrtine Nafte Lendava; to zemljišče bi se dalo sanirati in na njem zgraditi golfsko igrišče. Še ena prednost te lokacije je: ko bo zgrajena avtocesta Koper-Lendava, bo igrišče tik ob trasi avtoceste. Občina Lendava ima velik interes, da se to zemljišče sanira, iščejo se strateški investitorji in eden od interesentov smo tudi mi.« Rajko Žužek, Imgrad: »Bolj kot knjigovodski popravek premoženja so za tekoče poslovanje obremenjujoče stare obveznosti, ki se jih lahko razbremenimo le s prisilno poravnavo. Vse delavce, ki so pripravljeni in sposobni delati ali so se pripravljeni priučiti novemu delu, bomo prezaposlili v navtični program, nekaj pa jih bo vendarle ostalo kot tehnološki presežek.« EU PROGRAM PROJEKT PHARE TWINNING išče ASISTENTA - PREVAJALCA za sodelovanje s partnerjem EU v skupnem projektu Mreža poslovnih inkubatorjev v Pomurju Pogoji: D univerzitetna izobrazba 0 aktivno znanje angleškega jezika (prednost tudi znanje španskega jezika) in poznavanje zakonodajne terminologije EU in proračunske (finančne) terminologije 0 poznavanje širitvenega procesa EU in pridružitvenega procesa Slovenije O poznavanje dela z računalnikom (Word, Exčel, Power Point) 0 organizacijske in komunikacijske sposobnosti, smisel za timsko delo Poleg navedenih pogojev so zaželene tudi izkušnje pri prevajanju in/ali tolmačenju ter izkušnje v okviru projektov Phare. Vse, ki sprejmete izziv in našo ponudbo, prijazno vabimo, da se oglasite in dvignete natančnejša navodila za prijavo. Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbeno razmerje za določen čas. Pisne prijave z življenjepisom v angleškem in slovenskem jeziku pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Regionalna razvojna agencija Mura, d. o. o., Lendavska 5a, 9000 Murska Sobota, pod šifro »Razpis - Pre-Accession Adviser assi-stant SI2000/IB/SPP-01«. 6 GOSPODARSTVO 13. junij 2002 HI Nova pridobitev za Pomurje Pokrajinski sindikat brezposelnih ...." onec tedna so ustanovili v Sloven-ski Bistrici Pokrajinski sindikat brezposelnih delavcev Slovenije za Podravje in Pomurje. Novoustanovljeni sindikat bo deloval kot samostojna, nestrankarska in interesna organizacija, ki se bo bojevala za pravice več kot 110.000 brezposelnih v Sloveniji. Število brezposelnih je ravno največje v Pomurju in Podravju, kjer mladi sindikat išče svoj prostor. Z novimi prijemi in uresničevanjem drugačne vsebine bodo skušali nadomestiti vse tisto, kar brezposelni pri nas pogrešajo pri že ustaljenih sindikalnih organizacijah, za katere pravijo, da so jih pozabile, ko so se »znašli« na cesti, zato od sindikata brezposelnih veliko pričakujejo. Milan Jeršei Inovacije in tehnične izboljšave Prihranek in varstvo okolja Ivan Krpan je v Nafti uspel uresničiti smelo zamisel organizacijski enoti Energetika, ki spada v sektor Petrokemije Nafte Lendava, bodo letno prihranili 307.600 ——I kilogramov kurilnega olja oziroma 12,900.000 tolarjev, poleg tega pa še 800.000 tolarjev pri tako imenovani napajalni vodi, kar je skupaj 13,700.000 tolarjev. To pa še ni vse! Inovacija omogoča tudi zmanjševanje onesnaževanja zraka z ogljikovim dioksidom (za 974 ton), žveplom (za 6,14 ton) in dušikovimi oksidi (za 1,6 tone). V Energetiki se ukvarjajo s proizvodnjo energetskih »medijev«: električna energija, para, komprimiran (stisnjen) zrak, hladilna in destilirana voda. Strojni delovodja Ivan Krpan, ki je vodja »postrojenja« za proizvodnjo pare in stisnjen zrak, je lep čas razmišljal, kaj storiti, da v proizvodnji pare, ki jo uporabljajo za pogon parne turbine, ne bi pri odplinjevanju v tehnološkem procesu spuščali v ozračje škodljivega kisika, ampak bi paro zajeli in vrnili v proces ter pri tem prihranili pri kuril- nem olju, hkrati pa tudi prispevali k zmanjšanju onesnaženosti ozračja. Vse to omogoča njegova inovacija (tehnična izboljšava), in sicer gre za poseben izmenje-valnik toplote. Svojo idejo je najprej pretuhtal s sodelavci, nato s šefi in po določenem času je padla odločitev, da zamisel uresničijo. Po Krpanovi idejni zasnovi je dala Nafta izdelati v podjetju 1MP toplotni izmenjevalec (za laike: zadeva je od zunaj podobna neke vrste bojlerju), ki pa so ga potem montirali delavci Naftinih Strojegradenj. Naložba je stala 1,750.000 tolarjev, vložena sredstva pa so se »vrnila« (manj stroškov) že po mesecu in pol. Predvidevajo, da bo zadeva delovala dvajset let, in če bodo letno prihranili že zapisano vso- Servis vozil Ljutomer, Tehnični pregledi to, potem bo prihranek v predvidenem roku funkcioniranja inovacije neverjetnih 274,000.000 tolarjev. Upoštevati pa je treba tudi prispevek inovacije k zmanjšanju onesnaženosti zraka, s čimer smo pridobili vsi, ki nam ni vseeno, kakšen zrak dihamo, posebej pa ne tistim, ki živijo v lendavskem kotu, kamor se vse bolj seli (iz ekološko ozaveščenih območij) umazana industrija, samo da bi dobili kako novo delovno mesto. Bralca najbrž zanima, koliko je »kasiral« za inovacijo. Komisija za inovacije in tehnične izboljšave mu je na podlagi pravilnika prisodila nagrado 360.000 tolarjev. Dobitnik je bil »fer« in nekaj odstotkov nagrade sta prejela tudi sodelavca. Ivan Krpan, ki je v Nafti tudi predsednik sindikata, je povedal, da je bila inovativna dejavnost v podjetju nekaj časa zanemarjena, leta 1995 pa so sprejeli pravilnik o inovacijah in tehničnih izboljšavah ter imenovali inovativno komisijo. Glede na velik umski potencial v Nafti bi bilo logično pričakovati, da bo inovatorjev in Ivan Krpan se je povzpel v parno »postrojenje« in na vrhu pokazal iz lec toplote, ki omogoča zajemanje pare ob razplinjanju in njeno vra । tehnološki proces, kar omogoča prihranek pri kurilnem olju in Prl p 1 zmanjševanju onesnaženosti ozračja. (Foto: Š. S.) avtorjev tehničnih izboljšav (spet) vedno več. Prav bi seveda bilo, da bi jih pri tem podprli sodelavci, šefi in vodstvo, in ne bi smelo biti nevoščljivost dobi za inovacijo manjšo do. l’o pa seveda ne velja8' Nafto. Štefan Sobo^ Zidarstvo Kaučič vodi ženska roka za vašo varnost Najsodobneje opremljen prostor za tehnične preglede v Servisu vozil Ljutomer. V petek ob 13. uri bodo odprli nove poslovne prostore za tehnične preglede vozil v Kolodvorski ulici 16a v Ljutomeru podjetja Servis vozil Ljutomer, d. o. o. Direktor podjetja Drago Kunčič je povedal, da uporabljajo za tehnične preglede najsodobnejšo opremo, ki je velika pridobitev za kraj in okolico in za vse uporabnike motornih vozil v cestnem prometu, saj res izpolnjuje moto - ZA VAŠO VARNOST. Občani bodo tako opravili kakovosten tehnični pregled vozil v skladu z zakonodajo in lani sprejetim Pravilnikom o tehničnih pregledih motornih vozil. Z izvedeno investicijo, ki zajema 840 m2 tlorisnih površin in še 400 m2 površin v etaži ter s prilagajanjem zunanjih površin ter prometnih tokov na dvorišču družbe, so dosegli bistveno boljše možnosti za opravljanje tehničnih pregledov kontrolorjem in referentkam pa tudi uredili prijaznejše okolje za uporabnike njihovih storitev. Na linijah tehničnih pregledov (tovorni, osebni in linija za kolesa z motorjem) je montirana računalniško podprta oprema nemškega proizvajlca MAHA. Najsodobnejši tehnični pregledi omogočajo boljši pretok strank in skrajšano čakalno dobo ter krajše vrste pred tehničnimi pregledi. Vgrajena oprema omogoča tudi opravljanje pregledov CEMT. Skladno z zahtevami imajo že ustrezno uspo- sobljen kader za opravljanje navedenih pregledov. Razvoj družbe Servis vozil Ljutomer se je začel v začetku šestdesetih let s pripojitvijo podjetja Žica Tehnostroju Ljutomer. Programske usmeritve so se dopolnjevale od servisiranja kmetijske mehanizacije ter osebnih in tovornih vozil do izdelave specialnih nadgradenj. Tehnično preizkušanje vozil se je začelo leta 1965. V letih delovanja družbe je ta spreminjala organizacijske in pravne oblike poslovanja do letošnjega leta, ko se je dokončno lastninsko preoblikovala iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo. Glede na opravljanje različnih dejavnosti je ustanovila družba dve hčerinski družbi REMONT TIS, d. o. o., ki opravlja predvsem trgovinsko in servisno dejavnost, in NATRAL, d. o. o., ki se ukvarja s proizvodnjo in izdelavo specialnih nadgradenj za vse vrste motornih vozil. Delovni čas tehničnih pregledov je vsak delovni dan od 7. do 16.30 ter vsako drugo in četrto soboto v mesecu od 7. do 11.30. Servis vozil Ljutomer vas vabi, da se udeležite v petek, 14. 6., ob 13. uri otvoritve in si skupaj z njimi ogledate potek novih tehničnih pregledov, ki bodo omogočali vašo večjo varnost v cestnem prometu. J. Ga. Povpraševanje večji od možnosti ne že res, da so ženske enako sposobne kot moški, toda sliši se skoraj neverjetno, da bi delale kot zidarke, varilke, rudarke, asfalterke, bageristke... Najdemo pa jih lahko na drugih delovnih mestih v teh in podobnih dejavnostih. Zidarstvo Kaučič iz Krapja na primer vodi Klavdija Vel-nar Ajlec. Njena poklicna pot je bila dokaj nenavadna. Leta 1998 je končala srednjo vrtnarsko šolo v Celju, saj si je zelo želela, da bi delala nekje kot vrtnarka ali cvet- ličarka. Kazalo je, da se ji bo ta želja tudi uresničila, saj je skoraj brez težav dobila mesto za opravljanje pripravništva (v Ljutomeru) in potem še zaposlitev za do- Med našim obiskom je Klavdija stopila tudi do gradbenega dvigala na do- ločen čas (vjX ni in ni šlo. No, čez lo dobiti službo v Te / vci, in to na povsem lovnem mestu, kot j klicna usposobljeno« ■ 1 vseeno zadovoljna. sOo5. Medtem se je m°f še eno pomembno o ot)(i naj prevzame zid**^ svojega očeta Janez«. oo5tjtL več nadaljevati z ,:pfOp, pa pustiti, da vse skuP ’ t0 J ?osejijezdeloško^ odločila, da bo on dokaj bogato^ Kaučič. Končana« dj01^ ska šola ji tega ■ gočala, zato se je 0 [Ov^rfi v srednjo gmdbc0^ Soboti in se uspo« j gradbene tehtnice, J »prepisala« obrtno svoje ime, zaen dansko obrt, saj je službi v Termah Ba^ In kakšne izkušnje v zid / »Prej je bilo zap^ / sedaj pa pet dela^y mo nič večjeg* • £jsC sem obnavljamo s1’ gospodarska p°s. / Dela vanje celo vec| možnosti. Jaz sic O toniram, delam o vljam kakšnih d J^ del, čeprav bi ^pf^Z ga (doma sem «e tmpak predvsem ^ ganizacijodMa.l ipoy riala, gradben* P J, idr. Moram Pr,ZlnOffl°'/|| zame pre«i dokler bo šlo, b^. VESTNIK 13. junij 2002 GOSPODARSTVO Golf Livada v Moravskih Toplicah Golfski hotel in 12 igralnih polj Zdravilišče Moravske Toplice trži svojih devet lukenj in ptujsko Wezagolf5 razmišljajo tudi o gradnji novega igrišča v Lendavi Jazsiritev in popestritev ponudbe, ureditev neposredne okolice hotela, zaščita zdraviliškega kompleksa pred ne-U livnimi okoljskimi vplivi ter pridobitev novega seg-d . . Sostov - to so strateški cilji, ki naj bi jih dosegli z gra-23 v Moravskih Toplicah. Slovesna otvoritev na 12 ■ Vet’h lukenj igrišča Golf Livada, ki omogočajo igranje jun" poljih na 34 hektarjih površin, je bila v petek, 7. Prjr J.Ceprav Se *8ra na večjem delu igrišča že več mesecev. Vrem *n g°^ski turnir jim je nekoliko skazilo neprijazno Zastavi’. VSekak°r pa vreme ne ov*ra*° Pr* uresničevanju aavija.e A’da’ki so ga začeli ob-VpOnedeljek, 10. junija, °bdan Zvzh°dne in južne strani vi^J ^rrščemza golf in je pr-^etn h k' hotel<< v Sloveniji. V Prost°rih, ki so dostopni iiNenanjejn zunanje strani, so tet e ^ačilnice, prhe, sanitarije l'ienr>°StOri za brambo in čišče- V ta namen ie obno-stn0 n d’ terasa hotela s kakovo-Vst0?°nudbo hrane in pijače. b°do igralci golfa lah-^ligo * ^ar pri recePcii' hotela, L^”Za ogrevanje je v nepo-n, prvo igralno polje L, oljeno le nekaj minut od Verja hotela. V strukturi tl0°StOV^e igralcev golfa od 5 odstotkov, vendar upajo, He odst°tek povečeval, Ul da Je to zares vrhun- foudba. investicije Vsr llreditev hotela in 16 okolice’ štartna hiš-del pa. 0’ 5 milijona sit, izvajalec hj Tle ^o podjetje SGP Pom-a cas potekajo aktivnosti dodatnih 19 ha za gra-^nin ,atn'h 6 igralnih polj; z &leta L°^° začei* še konec te-končali pa v letu 2003. Zanimivo je, da je bil idejni vodja projekta in strokovni sodelavec pri gradnji prav glavni direktor treznih strokovnjakov, tuji s pa ne zagotavljajo vedno uspeha -dokaz za to je igrišče za golf na Ptuju. Golfisti so se pripravljeni peljati tudi nekaj deset kilometrov od kraja bivanja; zato bodo v moravskem zdravilišču v okviru svoje ponudbe začeli promovirati in tržiti tudi golfsko igrišče na Ptuju, je odgovoril direktor Bencik na vprašanje, kakšne imajo nadaljnje načrte glede igrišč za golf, in nadaljeval:»... dejstvo pa je, da se z razvojem turizma v Pomurju pojavljajo tudi določene priložnosti in ena takih je v neposredni bližini Term Lendava, kjer je na voljo degradirano območje, na katerem so opuščene vrtine Nafte Lendava; to zemljišče bi se dalo sanirati in na njem zgraditi golfsko igrišče. Še ena prednost te lokacije je: ko bo zgrajena avtocesta Koper-Lenda-va, bo igrišče tik ob trasi avtoceste. Občina Lendava ima velik interes, da se to zemljišče sanira, iščejo se strateški investitorji in eden od interesentov smo tudi mi.« Čeprav celotne avtoceste še ne bo tako kmalu, pa bo že kmalu zgrajen majhen odsek od Lendave do Pinc, ki se bo povezal z madžarsko avtocesto. Gradnja hotela v Moravskih Toplicah je dolgoročni načrt, ta čas ima prednost projekt združevanja zdravilišč severovzhodne Slovenije, ki poteka po načrtih. Odgovor o tem je bil diplomatski: »Pogovori potekajo, vendar v tem trenutku še ne morem povedati nič novega, ker še nismo tako daleč. Če se bo zgodilo, pa bomo z veseljem ponovno sklicali tiskovno konferenco.« Bernarda B. Peček ■ ZSC Puconci Občine ne bodo prevzele vsega bremena Država naj bo sopodpisnica pogodbe za gradnjo zbirno-sortirnega centra v Puconcih Golf Livada v Moravskih Toplicah z devetimi luknjami omogoča igranje na 12 igralnih poljih na devet ali 18 lukenj. V petek je bil na igrišču golfski turnir, kljub slabemu vremenu pa je v poznih večernih urah nebo razjasnil ognjemet, ki je ponazarjal devet lukenj. mmi a mesec bodo obravnavali na večini sej občinskih svetov v Pomurju tudi podpis pogodbe o financiranju gradnje zbirno-sortirnega centra v Puconcih. To je prav gotovo največji regijski projekt v Pomurju in eden prvih tovrstnih v Sloveniji, ki je tik pred začetkom gradnje. Skupno odlagališče je nujnost, v to jih silijo vse več odpadkov, neprimerna sedanja odlagališča in vedno večje okoljske takse, ki jih predpisuje država. Vse bolj pa se zdi, da najmanj razvite regije plačujejo največje takse in dobijo najmanj iz državnega proračuna. Da bi tudi država prispevala svoj delež sredstev (najmanj takšen znesek, kakršen je dogovorjen), so imenovali na sestanku občin sofinancerk delovno skupino, ki bo skrbela za uresničevanje investicijskega programa. Prav tako so sprejeli tudi zaključek, ki ga bo delovna skupina v sestavi Anton Slavic (MO M. Sobota), Feri Cipot (Občina M. Toplice), Herbert Šefer (Občina Radenci) in predstavniki investitorja (Občina Puconci) poskušala uresničiti. Ta sklep je: Delež sofinanciranja države pri projektu je predviden v višini 15 odstotkov. Delež je absolutno prenizek. S tem nam država ne bo vrnila niti DDVja. Živimo na najmanj razvitem območju, naši prebivalci imajo najnižje dohodke, vseeno pa plačujemo ekološko takso. Nujno je treba sklicati se- ' stanek z ministroma za finance ter okolje in prostor. Nastopiti je treba napram državi in zahtevati višji delež sofinanciranja oz. sofinanciranja investicije iz ekološke takse. Regijski center je osrednji projekt, za katerega seje treba pogajati s skupnimi močmi. Potrebna je tudi pomoč poslancev z našega območja. Občine financiranja v taki višini, kot je predvideno, niso zmožne. Vprimeru, če ne bo pridobljenih sredstev ISPA, naj odgovornost prevzame država in ne občine. Zakon o lokalni samoupravi navaja, da država projekte, ki so širšega, regijskega pomena, sofinancira posebej. Država naj bo sopo-dpisn ica pogodbe za gradnjo cen tra. B. B. P. ■ Zdravilišča Moravske Toplice in sam zagret golfist Dušan Bencik; v Sloveniji menda nimamo us- poravnavi ^iste vode za Navtični program :, tretjega junija, so nabili na oglasno de- murskosoboškega sodišča obvestilo o uvedbi strm Prisilne poravnave zoper dolžnika Imgrad, Indu-hit^tentažnih gradbenih materialov Ljutomer. Za prisi-uPravitelja je imenovan dr. Štefan Ščap, za predsed-■hnij ®ravnalnega senata pa Emerik Benko. Dolžnik je 80ko6 - nehkviden in zadolžen, poslovanje pa je slabo, saj % s^ali poslovno leto dva tisoč s 13 milijoni izgube, lan-"'Uijoni, izguba za prve tri mesece letos pa znaša *?‘^jone tolarjev. Vzroki za tako stanje so po-anle naročil za določene proizvodne programe ter ^Žb n°tenle previsoko ovrednotenih opredmetenih p ah oslabitev knjigovodske vrednosti premoženja, httjs^tedah direktorja družbe Rajka Žužka so bolj kot knjigo-kiltjo^^Ptavek premoženja za tekoče poslovanje obreme-StSre °bveznosti, ki se jih lahko razbremenijo le prek katero je moral predlagati glede na rezultate $r3tfi r nJa Po zakonu o finančnem poslovanju. Finančni pro-^Up^kanizacije podjetja bodo poskušali pripraviti in so-še Prcd sodniškimi počitnicami, vsekakor pa po eni avgustu, čeprav ne pričakujejo, da bi bil narok za teriatev klican pred septembrom. Ob sprejemanju sa-n t^.a načrta za podjetja pa bo, kot je napovedal Rajko 3 Ptoj^la °Praviti tudi prerazporejanje zaposlenih na obetav-sv'atiaii °dne Ptograme. »Vse, ki so pripravljeni in sposobni -e Pripravljeni priučiti novemu delu, bomo prezapo-Program, nekaj pa jih bo ostalo kot tehnološki R-.^Sra 1 pove4al prvi mož ljutomerskega podjetja Imgrad. (11^^ itTla obetaven program, zagotavlja direktor družbe tu vitji'■ Zaradi česar ga je Infond Zlat spomladi letos tudi s skoraj sto milijoni tolarjev. Vanj pa naj bi verjeli 1 k’ se s prisilno poravnavo načeloma tudi strinjajo, .Pa se bodo o tem odločali po predstavljenem načrtu Organizacije. M. H. I Mednarodno združenje zdravilišč ISPA prvič v Sloveniji in Pomurju Doslej najbolj številčna letna konferenca ISPA je potekala v Sloveniji - Obiskali so tudi Radence in Jeruzalem - Zakaj Moravskih Toplic ni bilo? Pod naslovom Vrelci življenja - evropska termalna tradicija je potekala od 24. maja do 2. junija v Sloveniji letna konferenca mednarodnega združenja zdravilišč ISPA EUROPE. Letošnja konferenca je bila najbolj množična doslej, saj je bilo na njej več kot 350 udeležencev iz vse Evrope, ki so v enem tednu dodobra spoznali vse lepote Slovenije in se seznanili z novimi trendi sodobnih zdravilišč. Dogodek, ki je za slovenski turizem velikega pomena, saj so bili člani ISPA prvič gostje v Sloveniji, je potekal v organizaciji Zdravilišča Laško in Term Maribor. V petek so si ogledali tudi Zdravilišče Radenci in večerjali v Vinskem hramu na Jeruzalemu. ISPA je ena najmočnejših strokovnih organizacij s tega področja s sedežem v Lexingtonii v ZDA, ustanovljena je bila 1991. leta in združuje 1851 članov iz 51 držav. Evropski sektor se je pred kratkim povečal na več kot 300 članov iz 150 različnih organizacij, kajti lani je ISPA EURO-PE svoje delovanje razširila na Afriko in Srednji Vzhod. Cilj združenja je med drugim organiziranje izobraževalnih delavnic, navezovanje stikov s podjetji iz celotne zdraviliške industrije ter z lokalnimi vladnimi organizacijami in pristojnimi ministrstvi. Verjetno sta bili prav ugodna geografska lega Slovenije in močno večanje članstva vzrok za izredno dobro udeležbo na letošnji konferenci. Že pred začet-> । — r______ Mariboru so si ogledali udeleženci različne zanimivosti Slovenije. Vsi so bili navdušeni in presenečeni nad Slovenijo. Strokovni del srečanja s predavanji in spoznavanjem novih trendov v zdraviliščih so dopolnjevali razni sprostitveni programi. Iz Zdravilišča Radenci sta se teh delavnic udeležili tudi Marija Šadl in Nada Žunič, ki sta bili navdušeni nad predstavljenimi novostmi. Na primer svetovno znana Slovenka Sabrina Meško, ki je doktorica alternativne medicine ter živi in dela v Malibuju v Kaliforniji, je predstavila sinergijo med zdravilišči in starodavnimi tehnikami zdravljenja - moč mudre; Sašenka Miloševič, specialistka za barvno terapijo, pa je predstavila skupaj s sodelavko iz Velike Britanije pomembnost barvne terapije kot dela zdravljenja. O desetih načelih wellnesa je spregovoril Michael Arloski iz ZDA, specialist za medčloveške odnose, specialist fiziater dr. Karl Ludwig Resch iz Nemčije pa je govoril o medicinskem pogledu na ivellness. Zadnji dan, 1. junija, so potekale delavnice na različne teme: hrana v zdraviliščih, za- poslovanje in motivacija zaposlenih, zdravilišče in trgovina ter starodavni programi za zdravo telo - trend modernih zdravilišč. Prav slovenska zdravilišča so še vedno zgolj zdravilišča v klasičnem smislu - za zdravljenje in preprečevanje poškodb. Sodoben trend pa narekuje vključevanje različnih metod sproščanja in zdravljenja, tudi alternativnih. V Radencih načrtujejo prenovitev programov po obnovi prostorov fizioterapije, v Zdravilišču Moravske Toplice pa so se povsem usmerili v ponudbo aktivnega oddiha. S pripravami na odprtje igrišča Golf Livada pa so bili očitno tako zaposleni, da se mednarodne konference niso utegnili udeležiti. Bernarda B. Peček I Turistična agencija ENKA, Murska Sobota. Kocljeva lA,tel.: 02/521-38-00,521-38-02 ŠIBENIK OTOK PAG 31.6OD 39.900 an,irln*;iji Sol.m--,/a 5 »r.vhc i.i/ln ni tp(iitni.qi ■ '.•> ,d| enkaT LAST MINUTE__________www.cnka.si NAVTIKA, LETALSKE KARTE,... TUNIZIJA 45.200 Moliamr. lili. I ■ Zi iiith IS.6.,25.6.. 7 ' 1’01 MURTER «13 9.9 0 □ drugi oimk do UldftRAIlS lioicl ( nk-ntunf + * IS t,.. / s Pol povratni avtobus Zadar, Vodice, Šibenik. Morler s.y t m KENIJA 1 58.700 t |illi|tl Hi posili liti Mplall a' I I lini polni pi it/Kiii 8(IZ)BRANO 13. junij 2002 VBlH Tiskovna konferenca ob prazniku občine Radenci V znamenju 120-letnice turizma Slavnostna akademija bo 21. junija “ ""I b šestem prazniku radenske občine, ki ga slavijo v spomin na 19. junij 1870, ko je bil narodnobudi-_ J teljski tabor na Kapeli, je sklical župan Herbert Šefer tiskovno konferenco. Na njej so sodelovali tudi predstavniki občinske uprave in turističnega društva. Ti so novinarje seznanili z aktualnimi dogajanji v občini in programom dejavnosti, ki bodo potekale v okviru občinskega praznika. »Kmalu bo končano štiriletno delo, s katerim smo lahko zadovoljni. V veliko zadovoljstvo mi je, da smo zajeli v sklopu celotnih programov splošne in negospodarske infrastrukture področje celotne občine in da med njenimi posameznimi deli ni več velikih razlik. V letu 2002 je že končana faza razpisa za dokončanje sanacije zdravstvene postaje v Radencih, začeli pa bomo s sanacijo Osnovne šole Radenci ter deloma vrtcev na Kapeli in Janževem Vrhu. Novost je tudi, da se bo začel graditi v letošnjem letu manjši stanovanjski blok,« je poudaril župan Herbert Šefer. Sicer pa bo osnovni moto letošnjega občinskega praznovanja povezan s turizmom, saj mineva 120 let od začetka turističnih aktivnosti v Radencih. V tem znamenju bo v soboto, 22. junija, vrsta prireditev. Izpred lovskega doma v Radencih bo odpeljal turistični vlak do stiskalnice na Kapeli, kjer bo ob 9- uri otvoritev vinske turistične poti. Hkrati bo pri omenjenem lovskem domu kuhanje štajerske kisle juhe in pokušnja čebelarskih pridelkov. Ob 11. uri bo otvoritev razstave vin vinogradnikov iz vse občine. Nadvse slovesno bo tudi 30. junija v Oko-slavcih, kjer bodo namenu predali vodovod. Osrednja prireditev pa bo v petek, 21. junija, ob 19. uri v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih. Na slavnostni akademiji bodo podelili občinska priznanja. Občinski plaketi bosta sprejela Radenska Zdravilišče Radenci ob svoji 120-letnici in za prispevek k razvoju Radence ter napredni kmetovalec Štefan Flisar iz Murske Vrha kot dolgoletni aktivist in organizator kmetijskega zadružništva. Občinski priznanji pa bodo podelili pedagoški delavki Slavici Kovačič z Murskega Vrha za predano delo na OŠ Kapela in za dolgoletno mentorstvo otroškim folklornim skupinam ter uspešnemu podjetniku Ivanu Petku iz Šratovec, direktorju podjetja Elektro Petek, za dosežke pri proizvodnji polnilne in pakirne tehnike. V priložnostnem kulturnem programu bodo sodelovali Drotmantraši, KD Janko Divjak in Truta-mora Slovenica. Milan Jeršei Pred desetimi leti je umrl Ivan Kramberger Spomenik dobremu človeku Milan Kučan: Znal je pritegniti ljudi kot slavni pridigarji Na posameznih straneh spomenika so izklesani napisi: Ivan Kramberger 1936-1992 dobri človek iz Negove, Izumitelj, kandidat za predsednika, Pot resnice, Pot ljubezni, Spominisko znamenje sta odkrila sin Ivek in predsednik KS Pucko. etrtega maja 1936. leta se na Ženjaku rodil materi Jožefi in očetu Francu Krambergerju deveti otrok (pozneje pa ----še trije), ki sta mu dala ime Ivan. Niti slutila nista, da bo imel tako pestro življenje, kaj šele, da bo omahnil v smrt zaradi strela iz puške. To se je zgodilo 7. junija 1992. leta na političnem shodu v Jurovskem Dolu, ko je nanj streljal domačin Peter Rotar, ki je bil pozneje obsojen na daljšo zaporno kazen, a jo je medtem že »odsedel« in je zdaj miren kmetovalec. Življenjska pot Ivana Krambergerja je bolj ali manj znana: pastirček, dimnikar, navaden delavec v Nemčiji, pozneje pa strokovnjak za dializne aparate, ki je predlagal zanje dvaindvajset izboljšav ... Predvsem pa človek, ki je rad pomagal siromakom, zato se ga je oprijel vzdevek »dobri človek od Negove«. Je tudi avtor več knjig. V zgodovino se je zapisal tudi kot kandidat za predsednika Republike Slovenije. Zmagal sicer ni, je pa dodobra razburkal vode slovenske politične pomladi. Osnovna šola Negova, ki v svoj program vključuje tudi raziskovalno delo, izvaja projekt Znamenite osebnosti Negove. Mednje so uvrstili tudi Ivana Krambergerja. Medtem so tudi že izdali skromno publikacijo z naslovom Ivan Kramberger, v kateri so šolarji in drugi opisali spomine na življenje in delo tega človeka. Krambergerjevi bratje in sestre, vdova Marjeta ter drugi člani sorodstva. - Pogovor s predsednikom KPŠ o delovanju kiuba_____________________ »V današnjem času študenti raje namenimo pozornost študiju...« □ lub prekmurskih študentov (KPŠ) je pripravil konec marca že peto Prekmursko gibanico, prekmursko Študentsko zabavo v Mariboru, ki je hitro pnsta a v vr u najboljših študentskih zabav. To nedvomno potrjuje štev o obiskovalcev, ki napolnijo študentski prireditveni center tu vsako leto znova do zadnjega kotička. KPS deluje ze o e a 1934 in je najstarejši študentski klub v Sloveniji. Takrat se je skupina prekmurskih študentov odločila ustanoviti telo, pod okriljem katerega bo združevala in uresničevala svoje ci je. Študentsko življenje nekoč in danes se je zelo spremeni o in nekdanji študenti opažajo velike razlike v delovanju študentskega kluba v primerjavi s preteklostjo. To dejstvo in nedavna Prekmurska gibanica sta nas vodila do pogovora s predse nikom KPŠ Danijelom Miholičem. Kateri so bili glavni vzroki, da ste se v Klubu prekmurskih študentov odločili organizirati Prekmursko gibanico poleg že znamenite Bujte repe? »Vodilo, organizirati Prekmursko gibanico v Mariboru je v bistvu popolnoma enako kot pri organizaciji Bujte repe v Ljubljani. Ti dve prireditvi sta predvsem namenjeni študentom iz Prekmurja, saj je to odlična priložnost, da se dobimo vsaj dvakrat na leto v večji zasedbi, hkrati pa priložnost, da naši študenti, ki študirajo v Ljubljani, spoznajo študen- pomenita prireditvi promocijo Prekmurja in njegove kulinarike v univerzitetnih središčih. Omeniti je treba, da sta prireditvi že zdavnaj prerasli okvir izraza »prekmurska žurka«, saj sta izredno cenjeni in priljubljeni tudi med študenti iz drugih regij.« Kako ocenjujete Prekmursko gibanico po petih letih organiziranja prireditve? »V bistvu velikih razlik med letošnjo in tisto izpred petih let ni, saj sta bili obe odlično obiskani. Upam pa si trditi, da je med vsemi študenti po letošnji Giba- jo organizira kateri od lokalnih študentskih klubov v Mariboru.« Nekoč je bila študentska populacija pogosto kritična do družbenih, političnih razmer in dogodkov, danes pa kakšnih posebnih družbeno in politično kritičnih aktivnosti pri lokalnih študentskih organizacijah ni mogoče opaziti. Kateri so vzroki pri študentih in kateri v študentskih klubih? Kaj je tisto, kar študente zanima danes? »Strinjam se, da je bila vloga študentov v preteklosti v družbenih in političnih dogajanjih aktivnejša, a to je seveda posledica stabilnosti teh razmer, saj so danes te razmere dokaj stabilne, položaj študentov pa relativno boljši, a nikoli dovolj dober. S tem mislim predvsem na področje bivanja in prehrane študentov. Klub prekmurskih študentov je apolitično društvo. Se ne vpleta v politične zadeve, edino v primeru ko gre za zagotavljanje vitalnih študentskih interesov. Dandanes so aktivnosti za zagotavljanje vi- zelo pestre. Spomnimo se samo nedavnih demonstracij pred parlamentom in drugih podobnih oblik družbenega pritiska študentov, kjer smodili združeni praktično vsi študenti pod okriljem vseh oblik študentske organiziranosti; od lokalnih študentskih organizacij do študentskih organizacij univerz. Hkrati imamo študenti svoje predstavnike v vladnih komisijah, ki obravnavajo in globalno rešujejo študentsko problematiko. V današnjem času študenti raje namenimo pozornost študiju, kar je naša primarna naloga. Če so primarni pogoji za študij dani, ni nuje, da bi se na veliko ukvarjali z drugimi problemi, saj zaradi študijskih obveznosti za to ni časa. Veliko študentov si prek študentskih servisov zagotavlja dodatna sredstva za študij, sledi pa čas za zabavo.« Velika številčnost članov društvom prinaša med drugim tudi večjo moč. Koliko članov šteje KPŠ in kakšne so vaše želje glede na število članov? Katere so prednosti in slabosti F* s* d * Sl 2 nov, od tega 821 dijakov in 1023 študentov. Na tako veliko članstvo ne gledamo kot na moč, ampak na dejstvo, ki je posledica ugodnosti, ki jih je deležen posamezen član, in občutek pripadnosti skupini. Naša želja je, da še bolj povečamo odstotek tistih Negovska šola in tamkajšnj1 krajevna skupnost pa sta bili® di pobudnici postavitve zn1®* nja v središču Negove v spo®1 na Ivana Krambergerja. Na® je v sodelovanju akademskega parja Mirka Bratuša in arh®, Saša Ostana, v nedeljo, 9. j1* opoldne pa sta ga odkrila nikov priljubljeni sin(ek)l'« Kramberger in predsednik • Štefan Pucko. Učenci OŠ so z njem krajših besedil predsta^^ življenje svojega pokojnega’1 čana, ravnateljica Dragica Staj vasnik pa je v nagovoru ot|S projekt znamenitih oseb110* Pred odkritjem pa je ne^°L župnik Ivan Horvat darov mašo v spomin na dobrotnik Na nedeljsko slovesno®^ povabili več znanih so se vsi opravičili- Tako predsednik Republike Slove Milan Kučan. Le-ta pa jev$ publikaciji o Ivanu Kratil rju med drugim zapisal: »Ivan Kramberger je bil o® nost, ki ljudi ni mogla pu5tltl« dnih. Imel je redek in nena'^ dar, da je znal pritegniti n®10^ ljudi, kot so jih znali Pf^"| slavni pridigarji. V slovensk*r tični prostor je vnesel izzl . često grobe javne nastope, ’ rimi je pri delu slovenske )S1 sti vzbujal navdušeno o vanje, pri drugih odklanja®)”, javnosti pa je predvsem za Vsi njegovi nastopi, na kate bil glasnik revnih in P°nlZj ter velik kritik slovenskih PV nih veljakov, pa so izražali W bistrost in premetenost »A I Slovesnosti ob odke'1)^ minskega znamenja Ivan® j bergerju ob deseti ob^ J gove tragične smrti se je t žilo okrog tristo ljudi. so bili tudi bratje in vdova Marjeta. Posebna j cija je obiskala Kranibetje' na bližnjem negovskem P j lišču, se mu poklonila®™ , in položila venec. ■ ki11 ■ Študentov iz Prekmun^pd hkrati tudi naši član® odvisno predvsem o dela in zaupanja vods Kaj pa bi bilo s to m115; tov in dijakov, če bibl 1. pj njihovi vitalni intef^ upam razmišljati.« - Hrana za • -a------------------------------------ jru- med vsebinami, ki jih dijaki poslušajo v šoli za varnejše z1™-čeprav je vsem dobro znano, da njihov način prehranjena11)3 zato so na murskosoboški gimnaziji z zadovoljstvom sp^J6 učnih delavnic S hrano do zdravja, ki jih je pripravil Zavod za Ji’ no varstvo. V delavnicah je sodelovalo devet skupin dija^J delo pa je zajemalo tri sklope Piramida zdrave prehrane inz“v pA Osnove zdrave prehrane s pripravo zdravih jedi ter prsdstav1 Za zdravje in razvoj Mura. Dijaki so učne delavnice, ki s° izbranih učnih vsebin, dobro sprejeli, zato organizatorji bodo v jeseni z njimi nadaljevali in k sodelovanju povabili s i dnje šole. Vse z namenom, da mladi začno razmišljati o sn°! orehranievania in iih tudi spremenijo. M.H., 10 J ram 13. junij 2002(iZ)BRANO 9 Prim. mag. Dobrivoje Godič, dr. med., spec, ginekologije in porod ništva, o spremembah pri preventivnih pregledih za ženske Anketa Omejitev na tri leta velja le za test PAP V v------------------1 ' --1- skrb za zdravje vseh žensk Vabila ženskam, ki M & D n titut za varovanje zdravja se je začel pred dvajsetimi etl aktivno ukvarjati z zaščito reproduktivnega zdrav-h8i .. enega varstva žensk, tako da so postali preventivni j Pomemben del skrbi za zdravje žensk, nosečnic in hn0 t0’ kar ie bilo doslej dopuščeno in strokovno upra-''Prod v d°bdo z novimi Pravili za izvajanje preventivnega lago p kt*vnega zdravstvenega varstva žensk zakonsko pod-hlo ° pr*P°r°čilu strokovnega sveta in klinike jih je sp-. niln*strstvo za zdravje, veljati pa so začela konec apri-. eniatičnim vabljenjem žensk na preventivne preglede k/e a načrtna skrb za zdravje žensk tudi tiste, ki so doslej ; s/^o^biskovale ginekologa. -------------------- »sprejetjem Pravil pa je Pri' sPrememb Pr* Prav’' ^odvzema brisa celic maternega vratu. PAP-test, ki po *6,11 °staja pravica na račun |cz«ega zdravstvenega zavali’ le vsaka tri leta, je nam-^^nesljiv test, s katerim je wče odkriti že rahle spre' j, p celic ali predstopnje ra-t °da strokovnjaki zagota-da ie za zdravje žensk pov-'tiu^00’de ga opravijo vsaka HjJ3’sa) se spremembe celic ilifiktn'čnega vratu razvijejo v ln več letih. n ob Hos^stVenih težavah, k/n°sti ali zaščiti °mejitev %eK'Ca do brisa celic mater-°a račun zdrav-s n aVarovanja pa ni v po-d° Pregrda pri hv« 2ara(li Nravstvenih ; MJri Sečnostjo ali zaščito, h v z^j3 dispanzerja za ?rskac^ravstVenem domu God°?’ prim' mag’ Do‘ c’.dr- med., specia-l/aktiv ‘ ska dejavnost zah-Presejevanje in is-i^n.^erničnegavratu.s Za zdravje C^vabm^ Ženske' Zen‘ de 11 na preventivne ^^zemaij brise celic tektUStia ’n iih Potem F kl'cati na kontrolo. '^"^rtosti v zvezi z odkri-materničnega vratu %?drWe. Ženske, ki ni-^oloških težav ali ne Pregleda zaradi no-111 zaščite, lahko pri-^em^^entivni pregled z ha brisa celic maternič-> Zle vsaka tri leta. To pa % katerih vzbudilo neje-i Mra^dl zbegane, počutijo S za pravico neza- redko obiskujejo ginekologa Kaj želi zakonodajalec doseči s temi spremembami? »Po statističnih podatkih je redno prihajalo na pregled k svojemu izbranemu zdravniku le trideset odstotkov žensk, želja sedanjega dispanzerskega načina dela pa je, da s tem' da ženske povabimo na preventivni pregled, zajamemo v kontrolo vsaj sedemdeset ali v prihodnje osemdeset odstotkov žensk, in to tistih, ki imajo izbranega ginekologa, vendar ga obiskujejo poredkoma. To presejevanje naj bi opravili v letu ali letu in pol.« Kdaj ste začeli ženske sistematično vabiti na preglede? »V našem dispanzerju smo vabila začeli pošiljati s prvim ma jem. Najprej smo povabiti na kontrolni pregled tiste, pri katerih smo pri zadnjem brisu odkrili določene spremembe, potem na bomo postopoma pregledo- po abecednem vrstnem redu pogledali, ali ženska v zadnjih treh letih ni bila na pregledu, in če ni bila, ji bomo poslali vabilo. Sestavili smo ga sami, sedaj pa čakamo, da dobimo univerzalno vabilo, ki ga pripravljajo na nacionalni ravni za vse ginekologe. Na preventivne preglede vabimo ženske med dvajsetim in štiriinšestdesetim letom starosti. Če naše vabilo ostane brez odziva, čez eno leto pošljemo novo, in če ne bo posluha tudi za to, bomo obvestili patronažno službo, da žensko obišče na domu. V primeru, da pri preventivnem pregledu odkrijemo določene bolezenske znake, bomo bolnico vabili na kontrolne preglede.« Program ZORA bo vabil tudi tiste, ki nimajo izbranega ginekologa Kdo bo poskrbel za varovanje zdravja žensk, ki nimajo izbranega ginekologa? »Centralni register raka Slovenije bo v okviru programa ZORA, kar pomeni zgodnje odkrivanje raka, vabila pošiljal tistim ženskam, ki nimajo svojega zdravnika. Takih je okoli petnajst odstotkov, napotili pa jih bodo k najbližjemu ginekologu, ki še lahko sprejme nove pacientke. Na ta način želimo zajeti v sistem varovanja zdravja čim večje število žensk, s tem pa tudi zadostiti novi zakonski ureditvi, ki je primerljiva z zakonodajo v večini evropskih držav.« A strokovnega stališča je torej odvzem brisale na tri leta primerno obdobje in še vedno dovolj varno. »Strokovno lahko zagotovimo, da je to še vedno varno za zdravje žensk, saj se spremembe materničnega vratu razvijejo postopoma, triletno obdobje pa tako velja samo za tiste, ki so imele doslej večkrat negativni bris celic materničnega ustja in pri.katerih ob pregledih nismo ugotovili nobenih sprememb Poudariti pa moram tudi to, da jemanje brisa na tri leta ne vpliva na same preglede. Če ima ženska kakršnekoli zdravstvene vnika zaradi reproduktivnega stanja, lahko pride na pregled kadar koli. Ti pregledi nimajo nobene povezave z odvzemanjem brisov.« Na tri leta je dovolj varno Do kdaj naj bi prejele vabila na pregled vse ženske, ki imajo izbranega ginekologa v murskosoboškem 'dispanzerju? »Upam, da jih bomo pregledali do konca leta, čeprav je v programu predvideno, da bi v šestih mesecih pripravili le sezname ter načrt vabljenja in pregledovanja. Toda zakaj bi čakali, če lahko začnemo že sedaj,« Kaj lahko pričakujemo od tako zamišljene skrbi za zdravstveno varstvo žensk. Kaj bomo s tem pridobili? »Pridobili bomo veliko. Na ta način bomo pripeljali na pregled enkrat več žensk, kot jih prihaja sedaj, in ne bomo ponavljali jemanja brisov, ki so nepotrebni. Z veseljem lahko ugotovim, da že leta nisem videl nobenega raka materničnega vratu, ampak to lahko rečem samo za tiste pacientke, ki redno hodijo na preglede. Število obolelih za rakom na materničnim vratu pa je v zadnjem času vendarle nekoliko porasel. Pred leti smo imeli osemnajst primerov na sto tisoč žensk, sedaj pa se giblje od dvaindvajset do triindvajset novih primerov vsako leto. To je dosti tako z ekonomskega vidika ali izgube delovne sposobnosti žensk, medtem ko sta izguba in trpljenje zaradi bolezni neizmerljiva za družino in žensko, ki je zbolela. Želimo si, da bi z aktivno presejalno metodo, ki je sedaj tudi zakonsko uveljavljena, prispevali k boljšemu zdravju žensk, predvsem pa, da bi začeli drugače razmišljati in delati.« Boste s sedanjo kadrovsko zasedbo lahko opravili povečan obseg dela? »Naša zdravnica končuje specialistični študij, tako da bomo v našem dispanzerju delali trije zdravniki, kar je optimalno glede na število opredeljenih žensk. Začrtano preventivno delo pa morajo za svoje pacientke opraviti tudi kolegi v zasebni dejavnosti in bolnišnici. Eni bodo uspeli prej, drugi pozneje. Drugo , leta pa naj bi stekla še republiška ... j akcija ZORA, ki bi povabila v program preventivnega zdravstvenega varstva še neopredeljene ženske.« Majda Horvat ■ Foto: Nataša Juhnovl e|i s^)0 estnikov vlak ostaja, četudi se bliža tridesetletnici (ali pa ravno zato) zanimivo vsakoletno potovanje za mnoge bralce, kar dokazuje tudi letošnje število izletnikov: šeststo! Z vlakom smo se zapeljali v mnoge kraje, v nekatere tudi že večkrat, toda ko je leto naokrog in se bliža prva junijska sobota, potem je pač treba iti na Vestnikov vlak. Ta je zagotovilo, da se bomo srečali s starimi in novimi prijatelji, videli nove kraje ali pa spoznali napredek in nove zanimivosti v tistih, ki smo jih morda že obiskali. Vestnikov vlak je aktualen tudi zato, ker omogoča vsaj en dan sprostitve tudi tistim, ki si ne morejo privoščiti dopusta ali pa se nanj preprosto niso navadili. Udeležence sem povprašal o vtisih, ko smo se v Kopru vkrcavali na vlak. Več bi sicer lahko povedali na koncu izleta na »svojih« železniških postajah, ko bi lahko strnili tudi vtise z vožnje domov, toda tedaj bi bili (smo bili) že prijetno utrujeni, še posebej pa tisti, ki niso bili priklenjeni na sedeže, ampak so večkrat obiskali vlakovno okrepčevalnico. Natalija Gašpar iz Murske Sobote: Sem med tistimi, ki smo se prvič udeležili Vest-nikovega izleta z vlakom. Moram povedati, da je bilo vse v redu, saj smo videli slovenske in hrvaške turistične kraje, bili smo primerno pogoščeni, prijetna pa je bila tudi vožnja z vlakom. To lahko potrdita tudi sin David in mati Marija, ki sta bila z mano. Štefan Celec iz Bodonec: Fantje iz Bodonec in okolice se že po običaju udeležujemo Vestnikovega izleta. Sam sem bil doslej že devetkrat na takem izletu. Letos se nas je zapeljalo pet pajdašev. Motivov za izlet, na katerem smo se imeli lepo, je bilo več: druženje, spoznavanje novih krajev, zanimivosti in.ljudi ... In če sem odkrit: tudi upanje, da bomo našli dekline. Na vlaku jih je bilo kar nekaj za odstrel. Marjan Hari iz Gerlinec: Na Vestnikov izlet nisem šel sam, ampak skupaj z ženo Katarino. Malo nerodno mi je priznati, da sem prvič, ampak vsi ste bili enkrat prvič na Vestnikovem vlaku, potem pa še večkrat. Upam, da bova, če bo zdravje služilo in bodo penezi, z ženo šla še velikokrat. Bilo je v redu in hvaležen sem prijatelju avtomehaniku, ki me je spodbudil za udeležbo na vlaku. Cvetka Temlin iz Mošča-nec: Tudi jaz sem prvič na Vestnikovem vlaku. Zdaj, ko se pripravljamo na odhod domov, ugotavljam, da je bil izlet zanimiv ne le za starejše, ampak tudi za nas mlajše Ve-stnikove bralce. Upam, da se bomo prijetno zabavali tudi na poti domov. Priznam, da me na potovanje nihče ni posebej nagovarjal, ampak sem se odločila za izlej sama. Res pa je, da še zdaleč nisem bila sama, ampak v veseli družbi s sovaščani in drugimi prijatelji. Kar nekaj sem spoznala tudi novih. Erik Kolarič iz Podgrada: Letos sem se po večletnem delu v Avstriji v mizarski stroki upokojil. Sprejel sem predlog žene Lojzke, da se tudiTetos skupaj udeleživa Vestnikovega izleta v Poreč in druge kraje, ki smo jih obiskali. Še kar zadovoljen sem s potovanjem in druženjem, čeprav sem po naravi bolj mirne narave. Kakšen je tak izlet, pa tako in tako vem, saj sem bil že trikrat na takem potovanju. Tako nekateri po naključju ogovorjeni anketiranci. Stavim, da bi podobno povedali tudi drugi. Izlet je bil všeč tudi podpisanemu, ki sem bil že osemindvajsetkrat z vlakom (eno potovanje sem »prešprical«). Prihodnje leto gremo (če bomo živi in zdravi) na trideseto, zato jubilejno potovanje. Med letošnjimi izletniki je bilo kar nekaj takih, ki bi si radi že zdaj rezervirali mesto. Prav! Ampak, ljudje, kaj pa, če ne bomo potovali po zemlji, ampak po zraku. Boste tudi tedaj zraven? Štefan & Natali ■ 10 FORUM 13. junij 2002 IS® Glas vpijočega v puščavi Država ubija, kapital beži Kje je bil »pokurjen« državni denar? inančni forum je bil res finančni, vse se je vrtelo okrog denarja, ki je sveta vladar. Spet se je slišalo že izpete zgodbe o Pomurju. Edina realna je le tista na račun deviznih tečajev in pretoka akumulacije iz tega naslova v Center ter še na račun infrastrukture. Realnih pokazateljev o tem, da nismo tako na psu, je več, vendar jih ob redefiniranju razvojnih ciljev in postavljanju novih ciljev ne upoštevamo. Kje so razlogi? Razlogi so znani - gre za podjetniška izkustva, voditelji oziroma novodobni menedžerji pa nikoli niso bili ravno pogodu ali povšeči prej lokalni politični nomenklaturi, danes pa tistim, ki naj bi operirali z močjo. Zakaj postavljam tako izhodišče? Razlog je preprost, ker se vse vrti okrog kapitala in posredno tudi okrog megle sodobnih tehnologij in trženja, ki naj bi rešili regijo. V sedanjem recesijskem času regije jo lahko odreši le realni sektor, ki pa dodane vrednosti ni sposoben ustvarjati brez tehnološkega razvoja, in tu se začne vrtenje v začaranem krogu. Vrnimo se k uvodu. O Moravskih Toplicah je brezpredmetno govoriti, ker je o vstaji iz pepela in razvojnem zagonu vse znano. Vzporedno s to zgodbo je porinjena pod preprogo zgodba o KG Rakičan, ki je dobil večinskega lastnika, katerega poslovne poteze je prezgodaj ocenjevati. Raje se vrnimo nazaj, ko sta mu dajala pečat dve močni osebnosti - najprej direktor Skledar in do letošnje pomladi Mirko Horvat. Gre za podjetje z nadpovrečno dobrimi poslovnimi rezultati in to v kapitalsko ter v zadnjem obdobju cenovno izredno ostrih pogojih. K temu je treba dodati politično izredno nenaklonjenost temu podjetju. Da je tako, je jasno iz vizije tega podjetja in vlaganja v razvoj. Danes se nihče ne spomni ali pa se noče spomniti, kako močno je bila nekoč povezana z razvojem podjetja kmetijska šola, ki jo je dolga leta vodila žena pokojnega direktorja Skledarja. Ob tem je v tem podjetju bilo in je še dovolj kritične mase tehnološkega znanja, ki ga postavlja v panogi v razvojnem in tudi v tržnem smislu na prvo mesto v državi in na evropsko primerljivo raven. Drži sicer, da tega medijsko ne poudarjajo, kot to počno nekatera sorodna podjetja. Ob tem bodo morda naravovarstveniki in ekologi pokazali s prstom na podjetje kot največjega onesnaževalca podtalnice in uničevalca okolja zaradi farme v Nemščaku. Toda neposredne krivde ni mogoče in tudi ni pošteno naprtiti Kmetijskemu gospodarstvu. Če obstajajo še kje arhivi s sej republiškega izvršnega sveta, CK-ja in vseh takratnih občinskih družbenopolitičnih organizacij, bo takoj jasno, da krivec za ekološke tegobe ni Rakičan, ampak takratna politika. Dejstvo namreč je, da je bila farma Nemščak politični projekt, ki sta se mu Skledar in Horvat upirala, vendar sta ga morala izpeljati in tudi financirati. Skledar je takrat opozarjal, da bo farma takih dimenzij porušila kolobarsko uravnoteženo poljedelstvo na posestvu in tudi na problem odpadne gnojevke, ki je ni mogoče brez škode zliti na njive. Argumenti niso prepričali politikov in projekt je bil kljub odporu uresničen in na koncu uspešen z vsemi posledicami, na katere sta takrat opozorila prej omenjena. Toda tega se pozneje ni zavedal nihče in farmo so obremenili z ekološkim davkom ter ji naložili gradnjo čistilne naprave, ki jo bo, kot kaže, podjetje tudi zmoglo. K temu dodajmo še tranzicijski juriš, ko so novodobni politiki začeli rušiti podjetja pod pretvezo družinskega kmetovanja, ki ga je podjetje plačalo s podrzavljenjem zemlje. Kljub dokumentiranim dejstvom, da so se zaposleni odpovedovali delu plače (normalno za socializem) in enemu ali dvema regresoma za nakup zemlje, jih ob sprejemanju zakona o kmetijskih zemljiščih in ustanavljanju Zemljiškega sklada nihče ni zaščitil, kot se to počne danes, ko se vlagajo za zaščito zasebnega kapitala v največji zavarovalnici zahteve po presoji ustavnosti kar po tekočem traku. Tudi kmetje so gledali na podjetje kot naravnega sovražnika, namesto da bi v njem videli zaveznika in s skupnim nastopom nekoliko drugače pozicionirali položaj te panoge na trgu. Začaran krog Na tej ravni se KG tudi močno razlikuje od recimo danes tako aktualne Mure, ki je h kadrom vedno pristopala ad hoc, najbolj »sistematično« z zagrebškim šolanjem tehnologov. Po vladnih podatkih, ki so na voljo, je prišlo v regiip za 1.044.150.792 tisoč tolarjev neposrednih in za 2.663.547.339 tisoč tolarjev posrednih spodbud. Vsota, ki ne dosega ravni zahtevanih dvajsetih milijard, vendarle ni tako majhna, da se od nje ne bi pričakovalo učinkov. Toda učinka realno ni mogoče pričakovati, ker struktura regije ne funkcionira na ravni prej opisane. Dokler se bo vrtela zgodba okoli imaginacije posvečenih in dokler se ne bo pomagalo tistim podjetnikom, če se spustim na raven majhnih in srednjih podjetij, ki so se dokazali recimo z desetletnim stabilnim poslovanjem s solidno kadrovsko sestavo in razvojno vizijo, potem so milijarde zaman. Žal v tem okolju še vedno »figurirajo« lobistično dobro podprti podjetniki z razvpitimi razvojnimi fikcijami »globalizacije«, medtem ko stabilen podjetnik s solidno rastjo in znanjem ne more na razvojni prelomnici prehoda iz malega v srednje podjetje zaradi tveganja in velikega vložka v ta.prehod brez svežega kapitala. Toda tak ne more niti do subvencije obrestne mere kredita, kaj šele do državne razvojne spodbude. Zaradi poslovne in osebne poštenosti si verjetno ne bo privoščil niti poteze, da bi spremenil status podjetja, kot si to lahko privoščijo po ne vem kakšnih kriterijih drugi posvečeni. Ti naj bi se iz s. p. prelevili v d. o. o. in potem po nekajdnevni registraciji zaposlenih kot brezposelnih te ponovno zaposlili in uživali državne bonitete za nove zaposlitve. Dokler bo to tako, nas ne bo odrešil noben forum, pa četudi bi ga organizral Financial Times. TV« Pomurski forum o razvojnih možnostih Država naj vrne regiji, kar ji je vzela Da se uvršča Pomurje po večini kazalnikov gospodarske razvitosti na rep razvitosti med slovenskimi statističnimi regijami, je ugotovitev, ki je bila že neštetokrat izrečena in zapisana. Dobršen del odgovornosti za to nosijo seveda Pomurci sami, ker razvoja v preteklosti niso znali prav usmeriti, veliko pa so krive tudi objektivne zgodovinske okoliščine. Neracionalno bi bilo pogrevati pretelde napake pa tudi zgodovinske okoliščine so se med tem spremenile, zato je treba zdaj vse sile usmeriti v to, kako zagnati kolo razvoja in regijo potegniti iz zaostalosti. Temu je bil namenjen tudi Pomurski forum, ki so ga pripravili predvčeraj v Murski Soboti poslovni dnevnik Finance, pokrajinski tednik Vestnik ter Klub mendžer-jev in podjetnikov Pomurja. Poimenovali so ga Razvojni izzivi Pomurja, na treh okroglili mizah pa so skušali odgovoriti na nekatera ključna vprašanja, ki v tem trenutku prizadevajo Pomurje in Slovenijo. Predstavniki tako imenovanih stebrov regionalnega razvoja so govorili za prvim omizjem predvsem o možnih rešitvah in seveda tudi o pomoči, ki naj bi jo pri tem prispevala država. Pri tem ne prosijo pomoč, smo lahko slišali od najodgovornejših gospodarstvenikom, pač pa želijo, da jim država vrne le tisto, kar je v preteklosti zaradi neustrezne fiskalne politike odteklo iz regije, ki je bila ves čas neto izvoznik in je tako veliko izgubljala. Sicer pa morajo staviti Pomur-ci predvsem na lastne sile in razvoj graditi na tistih prednostih in danostih, ki jih regija ima. Za razvoj visoko kakovostnega turizma ima Pomurje gotovo vse naravne danosti, temu pa je treba dodobra prilagoditi tudi razvoj kmetijstva, ki mora ponuditi zdravo hrano. Seveda tudi brez prestrukturiranja delovno in kapitalsko intenzivne industrije ne bo šlo, pomembno vlogo pri vsem pa bodo morali odigrati kadri. Seveda bo treba poskrbeti tudi za hitrejši razvoj prometne in druge infrastrukture, saj bo v Pomurje le tako mogoče pritegniti kapital z drugih območij in iz tujine. Do teh vlagateljev pa bo morala biti prijaznejša tudi država. Ustavno sodišče zagodlo Radenčanom in Šaričevim Po skoraj desetih letih vrnitev na začetek Državne institucije so krive, da se turizem v Radencih ne more razvijati tako kot bi se sicer, če bi bilo določeno lastništvo akršnakoli rešitev bi bila boljša od te, ki jo je sprejelo Ustavno sodišče R Slovenije, torej boljše bi bilo, če bi odločili, da bodo postali lastniki potomci nekdanjega lastnika Zdravilišča Radenci ali pa da do nepremičnin niso upravičeni in da stavbe ostanejo v lasti države. Tako pa so sodniki sprejeli odločitev, ki bo spet najbolj škodila turističnemu kraju, saj se zaradi nedoločenega lastništva stavbe ne morejo ne obnavljati in ne podirati, ampak so v veliko sramoto nekoč najlepšemu zdraviliškemu naselju. Takšno nejasno stanje je že vse od 1993- leta, odkar so stavbe v denacionalizacijskem postopku, saj so potomci zadnjih lastnikov (družina Šarič) vložili zahtevek po vrnitvi nacionaliziranega premoženja. Zanimivo pri tem je, da same stavbe res nimajo nobene vrednosti, saj so za prihodnjega lastnika prej breme kot dragocenost; nihče pa ni bil pozoren, kaj se je zgodilo z dragocenim pohištvom in drugo notranjo opremo, ki je bila nekoč v teh zgradbah - če bi se v zadnjih 50 letih ohranila tudi vsa notranja oprema, bi bila danes prav gotovo dragocenejša od zidov. Žal so to opremo v preteklosti nekateri (ne)odgovorni iz Radenske brezvestno razdali, si prilastili ali jo celo poslali na smetišče. Šaričevi so zahtevek po vrnitvi premoženja vložili 1993. leta. Že prvostopenjsko upravno sodišče je razsodilo, da Šaričevi potomci nimajo ustreznega državljanstva in s tem ne pravice do odvzetega premoženja. Toda Šaričevi so se je razsodilo enako: dr. Rudolf Hohn Šarič iz Baltimorjž v Združenih državah Amerike, njegova mama Wilhelmina Marija Šarič in njegova polsestra Wilhelmina Wiesler ne morejo dokazati ustreznega državljanstva in s tem ne pravice do vrnitve premoženja. Odločbo o odločitvi vrhovnega sodišča so prejeli 13- novembra 2001 na Upravni enoti G. Radgona. Zatem so se Ša-ričevi nasledniki odločili še za izredna pravna sredstva in se pritožili na Ustavno sodišče. Pričakovati je bilo, da bo Ustavno sodišče potrdilo razsodbo prejšnjih. Pred kratkim pa so na Upravno enoto v Gornji Radgoni prejeli že omenjeno nerazumno odločitev: postopek se vrne na začetek, ponovno se preverja državljanstvo in upravičenost do vrnitve premoženja. Ali bodo lahko do leta 2003 opravili vse omenjene postopke, ki so se vlekli vse od 1993- leta? Do prihodnjega leta naj bi namreč dokončno odločili o vseh denacionalizacijskih zahtevkih. Nekaj podjetniških pobud.je v regiji že zaznati, predstavili pa so jih za drugim omizjem, kjer smo lahko slišali predstavnike Agrara, Igesa - elektrarne na geotermalno vodo, Energotecha, Kooperative Zeleni vrt in Zelenjadarske zadruge Grede. Sicer pa je kmetijstvo v Pomurju še vedno panoga, ki ima v regijskepi gospodarstvu pomemben'delež, zato je beseda stekla tudi o vključevanju v Evropsko unijo in o posledicah, ki jih bo to imelo v slovenskem in pomurskem kmetijstvu. O razvojni politiki Pomurja in prestrukturiranju je tekla beseda na tretji okrogli mizi, kjer seveda niso mogli mimo razmer v Muri in Nafti, ki sta med ključnimi stebri pomurskega gospodarstva. Brez uspešne sanacije obeh trejšega razvoja regije ni zamišljati in vse kaže, da je vdr-žavi za to vsaj delna pripravljenost. Po besedah Igorja Strniš®' ka iz ministrstva za gospodarst® naj bi dobila Mura že v teh dneh okoli 350 milijonov posojila, s katerim bi premostila likvidnostne težave, Pomurci pa seved3 pričakujejo veliko izdatnejšo po-dporo države za izvedbo.sani' cijskega programa v tem največ jem pomurskem delovnem^ 1 e k t i v u. Tudi gradnja rafinerije biodb la v Lendavi ostaja izziv. Na'?0' sanje, ali bo Petrol zgradil raf^ rijo, če bo lokalno prebivalstvo proti gradnji sežigalnice odpa nih gum in mineralnih olj, di^ tor uprave Petrola Janez Lom odgovarja, da Petrol ne bo’51’ Ijeval ponudb, ki jih lokalno bivalstvo ne sprejema. Za to’; stne naložbe je dovolj ptos^ drugje, po njegovem pabib® obe naložbi racionalni tudi° Lendavo. Ludvik Ko*’ Več kot sto petdeset najodgovornejših predstavnikov pomurskega stva se je zbralo na torkovem Pomurskem forumu v soboški Diani, N la beseda o razvojnih izzivih regije. Fotografija: Nataša Juhnov Fotografije terminalske opreme so simbolične. ; Ponudba velja ob pogoju uporabe dopolnilne storitve PIK za delajo z dvema skupinama, mlajšo in starejšo. V mlajšo so 'ključeni otroci od sedmega do Vetega leta, v starejšo pa sre-, dttieŠAU. - - ■‘■psoici. Glede na to, da se je ®bjša skupina v dveh letih »po-st«ala«, nameravajo jeseni oblivati še srednjo. Pred kratkim s° rezultate dela druge sezone ti gostova,a v Zvezdinem salonu Murske republike pesnica .#laV[)Og Bn’ sicer avtorica več knjig za najmlajše, tokrat pa se je predstavni 9 etra ?ft°rLI S pesnikom Milanom Vincetičem s svojo sonetistično zbirko % na 'Mladinska knjiga, Ljubljana 2002), ki bo prav gotovo, kot je zapi-Pla,nici knjige’»vpisana na slovenski lirični zemljevid«. Pesnica Rušila0, p'edvsem gre za njene interpretacije, razložila svoj pesniški kredo, predvsem s svojo iskrenostjo in dorečenostjo, tenkočutnostjo Sa in 7ativnpstjo lirike, ki je vzbudila pri kar številni publiki obilo zani-^tninjaj Z,-,ern'r^en^a’ Pesnica je s svojo subtilnostjo ošvrknila tudi današnji Se duflovni evropski ter slovenski zemljevid, ki seveda izhaja iz pih zani° je človek presežek ratia, torej »prelest«, ki nas ločuje od /^apiselskih PiHj- Pokrajina njenega pesništva se razprostira med mejniki, /anJ V motu' t>0,ie rečeno razglednikih, v njeni sonetistični zbirki: za m°dre’ /povzdignjena nad ratio v prelest - / z '"stva iP anom’ daleč od ljudi. A njena poezija ni daleč od ljudi. Po odzivu 1 2e|o zelo blizu. MV, foto: JZ ^Bojčevi sorodniki v Veliki Polani obnovljeni domačiji h«Y „ • l ._ j. načrtujejo prireditve Ml^^^polanski občini bodo pripravili tudi letos nekaj Vnost> in kulturnih prireditev, povezanih z delom in M POniinom na najbolj znanega rojaka in opisovalca živ-Pet^ brskih ravnic v preteklosti, pisatelja Miška Kranjca. %VeS° Pr*Pravili na pisateljevi domačiji ob 19- obletnici >SOlrt* srečanie z njegovimi najožjimi sorodniki. Eme sta se sreča- I V pisateljevi domačiji, v kate-Mo «5» --- I ---------------------: ■HS la $e sin Matjaž in vnu- so prižgali sveče evem grobu na veliko- Pokopališču, kjer so niegov' starši, žu-H Jan Prša pa je položil na । ki, ' 1Q "mrl leta 1983, star S« r?t0 Veo aktivnosti načr-\?lednje leto, ki bo 20. N s / 0 tem se dogovarjajo ph^^nikom Društva Ako P'sateljem Tonetom se Prav ta^° t $raznovanie obletnici. Pisateljevimi soro-Slednjih mesecih srečanje pisati Bavcev, ki jim je vatish,o-. • predštavili v soboški grajski dvorani na prireditvi Večer sodobnega plesa. Ob prepolni dvorani in pohvalah občinstva so doživeli pozitivno presenečenje. Takšna predstavitev pa po besedah direktorice ni njihov glavni cilj. Cilji so predvsem razvijanje gibanja, spretnosti, motoričnosti, iznajdljivosti, domišljije... Flota ne pripada nobeni od deklariranih sodobnih plesnih šol, ampak kombinira vse. Sodobni ples namreč ni pojmovan kot nekaj predpisanega. Je iskanje giba, izvirnosti, kar pa seveda spet ne pomeni prevelike svobode, v kateri se prizadevanja lahko izrodijo. Za otroke je pomembno to, da si zanje moraš znati izmisliti naloge in jih ri je spominski muzej pisatel jevega življenja in dela ter izdajanja časopisa Ljudska pravica, so v preteklih letih občina in turistično društvo ob pomoči ministrstva za kulturo in Sklada Na Češkem osvojili bron Mladinski pevski zbor Mavrica iz osnovne šole Tišina se je udeležil od 5. do 9. junija mednarodnega festivala pevskih zborov v Olomoucu na Češkem. Zbor je tekmoval v kategoriji C (mladinski zbori brez obvezne pesmi) in za svoj nastop prejel 74 točk ter s tem bronasto medaljo. V tej kategoriji je tekmovalo kar 21 pevskih zborov iz vse Evrope. Zbor je za las zgrešil srebrno medaljo, ki bi si jo prislužil s 75 točkami. Pevci in zborovodkinja Alenka Brulc - Šiplič so uspeha zelo veseli in se že veselijo novega šolskega leta ter ponovnega pevskega druženja. Alenka Brulc - Šiplič I nato usmerjati. Ob tem pa se učiš tudi sam - Svetlana si vse zapisuje in tako zori njen koncept (učni načrt) za prihodnje delo. Sama se je za ples navdušila že v osnovni šoli, ko je začela plesati pod vodstvom Matjaža Fariča. Po- Bogata kulturna dediščina slovenske zelene bratovščine □ organizaciji Zveze lovskih družin Prlekije in ob pomoči Lovske zveze Slovenije ter številnih sponzorjev je potekalo v Radencih tradicionalno 29. srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov, ki so predstavili širši javnosti na severovzhodu države del bogate kulturne dediščine slovenske zelene bratovščine. Posamezni pevski zbori in ro-gisti so nastopili tudi v Kulturnem domu v Gornji Radgoni ter v večnamenski dvorani v Križevcih pri Ljutomeru. Srečanje je pritegnilo na severovzhoddrža-ve kar 35 lovskih pevskih zborov in rogistov z natanko 427 pevci in rogisti iz vse države. Sicer pa je potekalo 29- srečanje lovskih za kulturno dejavnost obnovili podstrešne prostore, sedaj pa obnavljajo tudi prostore ob hiši, ki so pred desetletji rabili kmetijski dejavnosti. Tudi to zgradbo bodo namenili predvsem kulturnim dejavnostim v občini. Tako bo ob 20. obletnici pisateljeve smrti hiša, ki jo pogosto obiskujejo turisti in šolarji, v celoti obnovljena, želijo pa tudi še dopolniti muzejsko gradivo. J. Ga. ■ zneje ga je spet srečala v Mariboru in začela sta sodelovati. V srednji šoli so plesalci delovali kot podružnica Matjaževega plesnega studia Intact v Ljubljani. V času študija na Fakulteti za šport se je vse malo ustavilo, prišel je čas w • pevskih zborov in rogistov Slovenije ves dan, ko smo bili deležni različnih kulturnih aktivnosti predvsem v Radencih ter tudi v Gornji Radgoni in Križevcih, posebno pozornost pa je pritegnil skupni slavnostni sprevod • vseh udeležencev po Radencih. Nastop vseh udeležencev, ko je pod »zelenim lesom odmeval lovski rog« in ko se je iz več sto grl slišala lovska pesem, je bila paša za oči in še zlasti ušesa v prepolni športni dvorani v Radencih. Nastopajoče so pozdravili predsednik ZLD Prlekije Ožbalt Rožanc, župan občine Radenci Herbert Šefer in predsednik 10 LZS dvomov o pravilnosti odločitve: graditi osebni vzpon ali učiti druge. A v tretjem letniku se je usmerila v ples in tako bo imela po končanem študiju potrebni formalni naziv trener plesa, ob čemer ugotavlja, da je poučevanje Štefan Virjent, ki je namenil v svojem slavnostnem nagovoru posebno pozornost pomenu tovrstnih srečanj lovskih pevskih zborov in rogistov ter poudaril, da gre za srečanje vseh tistih, ki negujejo in ohranjajo kulturno tradicijo slovenskih lovcev. »Stoletja so nastajalLnapevi, ki izražajo neprecenljivo vrednost v slovenski lovski kulturi. Hkrati je to naša slovenska identiteta, je del nas samih. V zadnjih desetletjih pa so se lovskemu petju pridružili še zvoki slovenskih rogistov. Njihove melodije so največkrat nastajale in še nastajajo iz besedil slovenskih lovskih prav tako ustvarjalno delo in prinaša veliko zadovoljstvo. Mlada plesna šola ima veliko načrtov za razvoj, njeni ustanovitelji se zelo dobro dopolnjujejo in idej je več kot preveč. Radi bi pripravili seminar za vzgojiteljice, od ministrstva za kulturo pa želijo dobiti odobritev za sezonsko (zimsko ali poletno) plesno šolo, kakšne so doslej organizirali ponavadi v Mariboru in Ljubljani -tako bi se tudi v Prekmurju zbrali plesalci od drugod, kar bi nedvomno pomenilo obogatitev dosedanjega dela. Potrebujejo tudi še kakšnega plesnega učitelja, saj so preobremenjeni, a kot je že običaj, se stvari zalomijo'pri denarju. Šolnina ne zadošča za vse stroške, nekaj primakne mestna občina, sponzorje nameravajo pridobiti s predstavitvenim katalogom. Kljub vsemu, pravi Svetlana Krstič, je z doseženim zadovoljna. Želje pač ne smejo biti prevelike in izpolnjevati jih je treba korak za korakom. B. B. L., foto: Tomaž Lazar ■ pesmi. Ta glasba govori, kako globoko v srcu je slovenski lovec vdan naravi in njenim zakonom. To je glasba, ki slovenske lovce bodri, jih spodbuja, budi zavest, hkrati pa jih druži in zavezuje ...«Virjent je tudi spomnil, da bodo slovenski lovci kmalu praznovali sto let lovske organizacije, s tem pa tudi sto let bogatega in plodnega dela tudi na področju lovske kulture. To bo priložnost, da doma in v svetu pokažejo, da so in da želijo biti ael slovenske javnosti, del narodovega bogastva in kulture. Tekst in foto: Oste Bakal ■ Radgončanka Vida Pelc Rajkovič je sicer profesorica nemškega jezika na SŠGT Radenci, že dalj časa pa se ukvarja tudi s pisanjem poezije, s katero se je odločila prvič predstaviti javnosti. Še pred koncem leta si želi izdati svojo prvo pesniško zbirko, sama pa meni, da je pred pesniško kvantiteto predvsem kvaliteta napisane poezije. Lepo oblikovana in zelo barvita scena, kjer so bile v ospredju slike mlade likovne umetnice Teje Jakopič, ter prepletenost recitacij z glasbo pa je dopolnilo in popestrilo kulturni dogodek, v katerega so jih ob avtorici Vidi Pelc Rajkovič popeljali še soigralci: Teja Jakopič, Lidija Krajnc, Simona Srt in Jože Zemljič. Resedilo in foto: Os-te Bakal 12 AKCIJE 13. junij 2002 iSlI OSVEZISCE Prijetna, senčna in prijazna vročici pasjih dni sovražna Poletje je tu. Čas dopustov, vročih popoldnevov in romantičnih večerov. Kako in kje jih bomo preživeli? Različno. Kot pribito pa velja, da se bomo vsi hladili v prijetni senci lokalov - nekateri s sladoledom, drugi z osvežilno pijačo, tretji s čim drugim. Ti prijetni opravki pa so toliko lepši, če jih »opravljamo« na prijetni terasi in v dobri družbi seveda. Bralci Vestnika, vabimo vas k sodelovanju! Če poznate teraso, kjer je tudi osebje prijazno in ponudba ustrezna, izpolnite priloženo prijavnico in jo pošljite na naslov: Venera, agencija za trženje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Na voljo boste imeli pet prijavnic (zadnja bo v Vestniku 27. junija). Letošnja novost naše akcije Naj... terasa je, da bomo od 29. junija na terasah, ki so prejele največ vaših glasov, prirejali vsako soboto zabavno-glasbene večere z Vestnikom, Murskim valom, voditeljem Bojanom Rajkom in glasbenimi gosti. Torej sedem lepih teras, sedem nepozabnih sobotnih večerov in v soboto, 17. avgusta, predstavitev osme, najlepše terase. Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Glasujte za svojo teraso, morda boste med srečnimi izžrebanci nagrad dveh pokroviteljev akcije Radenske iz Radenec in Pivovarne Laško. Že sedaj pa vabimo vse vas na prijetne terase in zabavne večere, o katerih vas bomo obveščali v Vestniku in na Murskem valu. Podjetje za informiranje, d. d., Murska Sobota Naslov lokala: Prijavnico pošilja (ime, priimek, naslov): Radio Murski val in PGD Branoslavci organizirata v nedeljo, 7. julija 2002, ob 14.00 ob Gajševskem jezeru območno tekmovanje ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE. ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE Podpisani PRIJAVNICA , rojen naslov: _ tel. št. doma: bom na tekmovanju za Zlato harmonika zaigral: naslov skladbe naslov skladbe Seznanjen sem s pravili tekmovanja. Kraj in datum podpis i.___________ avtor 2.____________ avtor Naj... domačija 2002 Dela na kmetiji ne zmanjka desnega brega Mure že nekaj let ni bilo toliko prijav, kot jih je letos, vendar jih je še vedno nekaj manj, kot jih je z levega, prekmurskega dela reke Mure. Čeprav so si ljudje med seboj precej podobni, lahko med njimi opazimo nekaj tipičnih karakteristik. Pa ne samo po jeziku. Ne morem se odločiti, kam grem raje, vsekakor pa je dobro, da smo izmenično na levem in desnem bregu Mure. Veliki večini ne glede na kraj ali stran bivanja, ki jo obiščemo, pa je skupno tudi to, da je na njihovi mizi vsak četrtek obvezno tudi Vestnik. 1 vasi ljudje vedno manj časa za druženje, družabno življenje, zmanjkuje pa časa tudi za to, da bi gledali televizijo. Sicer pa so tudi mladi odšli iz vasi, kolikor pa jih je, se družijo v gasilskem društvu. Tako tudi podeželje vse bolj prevzema značilnosti mestnega živ- Tako je tudi pri družini Jaušovec v Kupetincih, kjer je Vestnik njihov stalni spremljevalec. In tudi Jaušovčevi komisiji niso tuji, saj smo se pri njih že ustavili. Čeprav jih v družinski hiši živi šest, jih je za mizo vedno več in njihova vrata so vedno gostoljubno odprta. Prav gotovo sodijo med tiste družine, kjer se počutiš, kot bi se vrnil domov ali k starim znancem. So neverjetno odprti in optimistični, pritožili pa so se le nad družabnim življenjem na vasi, ki ga zaradi razmetane vasi (hiše so vsenao-koli po bregovih) ni ravno veliko. Prav zato pa posamezni domači bolj poskrbijo, da se za domačo mizo več dogaja in več zgodi. Čeprav so ti kraji, ki ležijo na gričevnatem predelu, precej zapleteno razprostranjeni po sosednjih hribih, smo jih v zadnjih letih dobro spoznali. Se pa še vedno zgodi, da moramo povprašati, kod in kam. Ljudje ob cesti nam tudi najbolj natančno povedo, kako najti kakšno od družin, in morajo velikokrat nadomestiti kažipote, ki so bolj redko kot samoumevno postavljeni ob cestah. In tudi to velja za oba bregova reke Mure. Ustavili smo se tudi pri Grego-rečevih v Slaptincih, žal pa mladega gospodarja, ki bi nam več povedal o kmetiji, takrat ni bilo doma. Ravno je kosil. Sicer pa so Gregorečevi med tistimi, ki še upajo in še vidijo prihodnost v kmetijstvu. Prav zato so se kljub pomanjkanju zemlje okoli hiše odločili, da bodo kmetijo povečali na račun dvorišča. Ljudje vedo povedati, da je gospa odlična kuharica, sami pa so preveč skromni, da bi na glas poudarili svoje kakovosti. Sedaj ni čas za kakšno naj... kmetijo, so prepričani. Tudi Kapunove v Berkovcih smo našli sredi dela. Sicer pa, j s’ omjč' -| Prijavijo se lahko harmo-। nikaiji, ki igrajo na diatonič-' no harmoniko (frajtonarico). | Izpolnite priloženo prijavnico in jo do torka, 8. julija, pošljite na naslov: PODJETJE ZA INFORMIRANJE, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom ZA ZLATO HARMONIKO LJUBEČNE. Prijavite se lahko tudi po telefonu, številka je S33 10 15. Vsak godec lahko zaigra dve skladbi - eno po lastni izbiri in eno obvezno. Spisek obveznih skladb je narejen po kategorijah, in sicer: 1. kategorija: M. Klinc Ob kozarčku, 8. kategorija: B. Klavžar V galopu, 3. kategorija: F. Mihelič Ostani vedno vesel, 4. kategorija: Pod gorami in 5. kategorija: veterani imajo prosto izbiro programa. TONDACH Sl proizvodnja opečne kritine, d. o-Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutorn ZAVAROVALNICA MARIB°B’d d saj kadarkoli pridemo na vasi na kakšno kmetijo, najdemo ljudi sredi dela. Tako pač je, dela na kmetiji nikoli ne zmanjka. Tudi Kapunovi so vedeli novedati. da imaio žal tudi na Ijenja. Tudi kar se druženja tiče. Vendar še vedno ni vse tako brezupno, kajti na vasi se znajo še vedno veliko bolj družiti, si med seboj po-maaati in noklenetati o pomembnih ljubljanska bank0 Nova ljubljanska banka dd.. Uubll"' Divizija Pomurje VESTNIK in manj pomembnih stvareh, se znamo v mestu. , A. Nana Rituper R°°ez’ foto: A. N. NAJ ZMAGA BOLJŠI Akcija traja od 23. 5. do 29. 6. 2002 oz. do razprodaje zalog. 25.990 MERKURF« 124.990 VIDEO :ALJDIO Radiokasetofon, PHILIPS, AZ 1505 Televizor, GRUNDIG, 70-285 Videorekorder, SONY, 5LV-5^ ^990 Videorekorder, GRUNDIG, Vivance GV 3105 VPS MERKUR 86 990 MERKUR • Ste Televizor, PHILIPS, 25 PT 4457 VIDEO : AUDIO DIO VIDEO : 49.990 Televizor, GORENJE, TV citroen xsara Neverjetni prihran% 390.000,00 < Plačilo mogoče tudi s položnicami podarimo vam regi’1' POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER CITROENOVIH VOZIL ■ - ■ ■ _ _ __ velja su 13. junij 2002 KMETIJSTVO 13 Divjad in kmetijstvo Trofeje rastejo tudi v vinogradih |ljes kostno sliko je mogoče videti v vinogradih dru-Ht žinskega vinogradništva Kaučič na Ivanjševskem Vrhu 7*^ pri Gornji Radgoni. Gospodar Branko se s svojo dru-z«o Že vrsto let trudi, da bi zasadil vse razpoložljive površine na dvanajst hektarjev velikem posestvu s kakovostnimi sorta-mi'inske trte. Vsako leto poveča površino svojih vinogradov Zn°vimi nasadi. zal pa ostaja ves njihov trud Mudi vložen denar nepopla-Poleg drugih težav v sloven-sketnvinogradništvu se družina Kaučič ubada še s srnjadjo, ki ^osmiljeno vedno znova uni-H mlado trto. M parceli s približno 7.000 Mmi.ki so bile posajene pred Štirni leti, se Branko še danes tTUdi, da bi nasad »popolnil«, Vcndar mu to ne uspeva. Srnjad Vedno znova popase mlade po-in tako trto zopet za eno ustavi v rasti. Trte, kisous-M^uiti lačnim srnam in so zra-s'Movolj visoko, pa dajejo lep ^ek. Od tistih, približno pe-ki pa niso imele te sreče, pa Vedno ni nobene koristi. Po-Mega je veliko škode tudi na Pših nasadih. Od skupaj trt jih je po gospodarjevi > Približno 30 odstotkov Dli manj poškodovanih ali ^uničenih. Sodu pa je izbil Zadnji »napad« srnjadi, ki je, ?b zasilni ogradi in uporabi J®1 kemijskih sredstev za od- divjadi, skoraj v celoti ^st°šila dve leti star nasad tra- anko Kaučič, ki je tudi sam v LD Negova, se je obrnil Pogledujejo se s mn°gi drugi nam svetujejo, naj bi se ukvarjali s U tttečkim turizmom,« je prišla z besedo na dan Slavica 'Mn rbUc P°tem, ko sem pohvalil urejenost njihove kme-da bi bilo pametno, ko bi sprejemali goste na d°mačega vinca in ponudili kaj za pod zob. Pa ne le ’ ampak tudi pekarske dobrote, ki jih zna speči Slavica. KtH- ^eQia )e na pobočju v Grab-%V°dkoder je lep razgled po niei živijo: zakonca (^ a 'n 1Van, njun sin Darko iiiCVa sta si že ustvarila dru-kral'h)ter star* °^e d Stara mama J°^e^a' V^osteje pa ;e tam tudijo-dekle. domačc L°vren' M^^Mejo dvanaist hektar Mu’lh 'P sedem hektarjev na-ima>° Pa tudi PCt gozda. Redijo se-'V^tgiav goveje živine, J?tirinajst molznic, zato %P'tancev prodajajo tudi Vinjskem hlevu imajo iu (plemenskih sv-. &htj°daiai° njihove odojke. P°nosna na sina Po poklicu natakar -e li)i T bo ostal doma na njegova Jožica je ?' Ce1° gostinska tehni-A Pa m n° ^obraženi kader za u kmetiji je torej X H Zdaj je treba le še store. na tem/‘ le razkr‘l 5H^Se?n'Potem >e sin Dar’ D 'hapo z idejnimi za-že zgrajenih ktlstih,ki naj bi jih še ^<>ko sprejemali k prehodne, ampak ^"^tin Prenočiti ali Xe?kai dni. Torej so A&sobe. kXžk’ 'Sče>°tako dodatni na kmetiji. Z novo 'Hi .H' bi se neposredno na LD Gornja Radgona, v katere lovišču leži njegovo posestvo na Ivanjševskem Vrhu. V LD se strinjajo, da predstavlja škoda velikansko izgubo za družino, ki se preživlja zgolj z vinogradništvom, s tem pa se pripravljenost za pomoč oškodovancu tudi konča, saj po navedbah predsednika LD nima denarja, ki bi bil namenjen za povračilo gospodarske škode, ki jo kmetom povzroča divjad. Tudi od države in občine se g. Kaučič, glede na izkušnje, ne nadeja materialne pomoči. Ker ne vidi drugega izhoda, se je odločil postaviti ograjo okrog celotnega posestva in tako preprečiti srnjadi, da bi se še naprej gostila z njegovo trto. To pa je seveda zanj velik zalogaj. Po grobih izračunih ga bo stala ta naložba dodatnih 2,5 milijona tolarjev. Ob vsem tem se nam poraja vprašanje, ali je res kmet tisti, ki mora trpeti škodo, ki mu jo na njegovi zemlji naredi divjad, medtem ko lovske družine kujejo dobiček od prodaje trofej in gradijo lepe lovske domove. Država pa modro molči. Vlasta Marič ■ Zahteve po doslednem izvajanju zakona o sanaciji posledic lanske pozebe in suše Bo treba poseči po skrajnih ukrepih? znemirjenje pomurskih kmetov, ki se ne strinjajo z izvajanjem zakona o sanaciji posledic lanskoletne poze------be in suše, se še vedno ni poleglo. Prizadeti so iz dneva v dan nestrpnejši, saj odgovorni v državi ne reagirajo na njihove zahteve, in vse kaže, da bodo morali oškodovanci ubrati druge poti za izpolnitev svojih zahtev. Območna kmetijsko-gozdar-ska zbornica za Pomurje se je že pred časom aktivno vključila v reševanje te problematike, vendar brezuspešno. Svet območne enote je izvajanje zakona o sanaciji posledic lanske pozebe in suše ponovno obravnaval konec maja in državno komisijo opozoril na počasnost in na nepravilnosti pri izvajanju zakona. S tem so na včerajšnji tiskovni konferenci ponovno seznanili javnost, tudi tokrat pa ni manjkalo kritik na račun tistih, ki zakona ne izvajajo. Izplačilo škode bi moralo biti po tem zakonu končano do konca aprila, vendar je denar doslej prejela le polovica upravičencev. Svet območne zbornice je na državno komisijo za sanacije naslovil zahtevo, da takoj konča obravnavo vseh vlog, znesek, do- Objavili osem javnih razpisov za sofinanciranje naložb v kmetijstvo in podeželje Poldruga milijarda nepovratnih sredstev Roki za oddajo vlog so do 8. julija, za prestrukturiranje živilstva pa do 23. julija gencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je objavila v skladu z Uredbo o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2002 in 2003 v Uradnem listu 7. junija šest javnih razpisov za dodelitev nepovratnih sredstev za različne ukrepe v kmetijstvu ter dva javna razpisa za sofinanciranje prestrukturiranja živilstva in kmetijske proizvodnje. Z javnim razpisom za sofinanciranje uvajanja razvojnega programa CRPOV za leto 2002 je na voljo 20 milijonov tolarjev, ki bodo namenjeni nepovratno za enoletno uvajanje in izdelavo razvojnega programa CRPOV. Javni razpis za sofinanciranje ukrepov prostorskega urejanja in obnovo vasi za leto 2002 namenja dobrih 183 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev za sofinanciranje investicij v urbanistično urejanje vaških središč, prostorsko preureditev vasi, obnavljanje in urejanje zgradb skupnega pomena, urejanje površin, ki so skupnega pomena, in obnovo stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov v smislu obnove stavbne dediščine. Javni razpis za sofinanciranje podpor ekonomski diverzifika-ciji podeželja - alternativni dohodkovni viri za leto 2002 - name- Š. S.i nerja, preostali pa bi se ukvarjali (»Dokler bomo pač zmogli,« je rekla Slavica) z že utečenim delom na njivah, travnikih, gozdovih in pri živalih. treba izplačati takoj in pri tem upoštevati ocenjeno škodo. Državna komisija pri določanju škode namreč ni upoštevala podatkov, ki so jih posredovale občinske komisije, pač pa je višino škode določala po kriterijih, ki niso realni. V končnih odločbah, ki so jih dobili kmetje, je namreč priznana škoda za več kot polovico nižja od ocenjene, tako da bodo dobili oškodovanci v povprečju poravnane le okoli 15 odstotkov nastale škode. Svet območne zbornice je od državne komisije tudi zahteval, da javno pojasni, kako je prišlo do tako nizko potrjenih škod in do tako nizkega vrednotenja cen kmetijskih pridelkov, saj te cene močno zao- nja nekaj manj kot 87 milijonov tolarjev za sofinanciranje investicij na kmetiji, kot sta turizem ali domača obrt. Za ukrepe prostorskega urejanja in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem kmetijstva, namenja poseben javni razpis dobrih 253 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev. Ta sredstva so namenjena za sofinanciranje investicij v cestno infrastrukturo, tematske poti in vodovodno infrastrukturo. Peti javni razpis namenja skoraj 64 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev za izvedbo komasacij, medtem ko je z javnim razpisom za urejanje pašnikov na voljo skoraj 68 milijonov tolarjev. Vloge za vse omenjene razpise je treba priporočeno poslati na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja do 8. julija, vse podrobnosti v zvezi z razpisi stajajo pd povprečnih cen v letu 2000. V območni zbornici zahtevajo dosledno izvajanje zakona in ponovno ovrednotenje škode, predvsem pa takojšnje izplačilo ||/ PODJETJE ZA OPRAVLJANJE rt IVI VUrV MONTAŽNIH DEL IN INŽENIRING RMV, d. o. o. Vrtnarska pot 2, 2250 PTUJ, Slovenija Iščemo omejeno število sodelavcev za delo v tujini z izkušnjami (Evropa, Afrika, Azija), in sicer: - cevarje - varilce (TIG, MAG, elektro); zaželen A-test. Plačilo: 8-10 EUR/na uro v Evropi, zunaj po dogovoru. Začetek dela takoj! Vse informacije po tel.: 02/771 01 92, 771 01 93, 771^01 95 in 031/676 076. pa interesenti lahko najdete v omenjenem Uradnem listu. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja pa je objavila v istem Uradnem listu skupaj z Javnim skladom za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja Ribnica še dva javna razpisa. S prvim se zagotavljajo sredstva za sofinanciranje programov za prestrukturiranje živilstva, drugi pa namenja podpore prestrukturiranju in prenovi kmetijske proizvodnje. Okvirna višina sredstev za prestrukturiranje živilstva znaša dobrih 310 milijonov tolarjev, z njimi pa bodo sofinancirali naložbe v novo tehnološko opremo, vključno v računalniško, ter naložbe v prenovo proizvodnih objektov. To so nepovratna sredstva, ki se dodelijo v kombinaciji s povratnimi sredstvi, ki jih podeljuje javni sklad iz Ribnice, ta pa je letos za to namenil milijardo tolarjev. Vloge je treba poslati v 45 dneh od objave razpisa na Agencijo RS za kmetijske trge iz razvoj podeželja. Programu podpor za prestrukturiranje in prenovo kmetijske proizvodnje bo namenjenih letos iz nepovratnih sredstev agencije 482 milijonov tolarjev za financiranje projektov v primarno kmetijsko pridelavo in za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, do 30 milijonov tolarjev za financiranje projektov v dopolnilne dejavnosti na kmetijah in do 350 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev za prestrukturiranje kmetijskih zadrug. Poleg teh sredstev bo za vse omenjene namene na voljo še milijarda 650 milijonov tolarjev kreditov ribniškega sklada. Vlogo za ta sredstva je treba poslati v 30 dneh od objave na Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje podeželja v Ribnici. Ludvik Kovači škode. Če se to ne bo zgodilo, bodo prisiljeni uresničiti svoje zahteve z metodami in sredstvi, ki ne bi smela biti v ponos pravni državi. L. Kovač Cene sredstev za varstvo rastlin v kmetijskih trgovinah Semenarna Ljubljana, Vrtni center Kalia M. Sobota* Fungicidi__________Pakiranje MFC n sit antracpl bt 1 kg 2.617,50 antracol combi 1 kg 3.809,90 artea 330 ec 1/1 11,916,60 archer top 400 ec 1 I 8.277,50 baycor ec-300 0,11 1.532,60 baycorwp 25 100 g 1.307,30 bayleton special 1/1 2.454,40 bumper______________0,5 I 3.490,30 captan 50___________1/1 1.533,30 chorus 75 wg________1/1 22.076,50 clarinet____________1/1 6.747,60 clarinet____________0,2 2.082,80 cuprablau z_________1/1 650,90 delan sc 750________1/1 9.307,90 dithane m-45_______1 kg 1.311,60 galben m 1 kg 2.899,00 euparen 1/1 4.042,80 falcon ec 460 1 I 11,830,60 tblicur ew 250 0,11 1,859,10 folpan 80 wdg 1/1 2.586,30 impact_______________1 | 5.027,40 guadris ____________1/1 11.355,10 mikal_______________1/1 3.644,30 opus team____________1 I 6.880,60 pepelin_____________1/1 372,60 reldan 40 ec 1/1 5.448,20 ridomil gold mz 68 wp1 kg ,3.919,40 ring 80 wp_________25 g 3.236,80 rias 300 ec_________1/1 11,475,20 rubigan_____________0,1 1.380,50 score _____________0,25 7.047,00 slsthan^12e . 1/1 8.339,00 sisthane 12e________0,1 1.254,20 Stroby 0,20 6.844,20 stroby 1,50 kg 47.857,90 switch 62,5 wg 1 kg 26.649,50 switch 62,5 wg 100 g 2,975,20 tppas 100 ec________1/1 8.571,80 topas 100 ec 0,1 1.196,80 to pas c wp_________250 g 1.899,90 Insekticidi mimic 1/1__________________________9.065,20 mimic_______________0,2 2.923,00 calypso sc 480 0,1 3.472,20 calypso sc 480 1/1 24.706,10 chess________________20 g 3.443,00 chess________________12 g 1.043,00 decis 2,5 ec 0,1 1,242,60 karate 2,5 ec 100 g 1.045,10 thiodan e-35 1/1 3,038,10 reldan 40ec 1/1 5.448,20 zolone lig. 1/1 3.291,40 confidor sl 200 0,1 2.861,50 I confidor sl 200 0,05 1.592,40 Akarlcidi__________________________ actara_______________40 g 1.547,30 actellic 0,1 I 1.335,70 actellic 1 I 6.318,30 bulldock ec 25 0,2 I 1.418,80 bulldock ec 25 1 I 4,946,70 1astac10%sc 0,25! 2.409,60 fastac10% sc 1 I 8.240,80 fastac10%sc 0,11 1.185,40 match 050 ec 1 I 6.560,70 match 050 ec 0,05 1.096,10 hostaguick 50 ec 11 8.581,00 hostaguick 50 ec 0,1 I 1.625,90 volaton ec_____________1 I 3.822,10 volatcn g-5 1 kg 801,60 Herbicidi____________ aspect_______________1 I 3.467,70 banvel 480 s_______ 1 I 7.934,10 banvel 480 s_______ 0,2 1.946,60 beetup compact______1 I 3.532,00 betanal tandem______1 I 5.136,20 boom efekt___________1 I 2.372,90 cambib______________1/1 1.635,80 cidokor_____________1 I 1.974,00 devrinol 45 tl_______1 I 5.553,00 dikocid______________1 I 1.032,70 dual gold____________1 I 4.804,10 tolar 525 fw________1/1 2.832,50 fusilade super______1 I 7.253,00 fusilade forte____25 ml 793,70 golfa______________1 kg 5.853,70 goltix____________100 g 1.132,50 granstar 75 df 8 g 1.913,90 harmony 75 wg 15 g 3.555,80 kerb 50w__________100 g 2.015,90 lontrel 100_________1/1 11.300,90 merlin___________0,5 kg 26.220,20 merlin______________140 g 7.842,50 merlin_____________60 g 4.406,10 motivell____________1 I 11.599,10 pinovit n, močilo 0,2 I 541,90 pinovit n, močilo 1 I 1,564,50 primextra gold 720sc 1 I 3.119,50 primextra tz 50 fw 11 2.163,20 prohelan ______________1 I 1,969,30 prohelan___________0,25 639,90 pyramin turbo 1 I 4.296,70 reglone_____________1 I 3.472,00 ring 80 wg_________25 g 3.236,80 sencor____________100 g 2.122,50 starane 250_________1 I 9.474,10 stomp 330e 1 I 1.922,60 teli 75 wg 20 g 3.993,00 touchdawn 50 ml 640,00 Regulatorji rasti__________________ cycocel 460 1 I 1.632,70 moddus 1/1 11.895,00 Follarna gnojila tekoči bor wuksal 11 1.202,60 nutribor___________1 kg 1.187,70 calciogren 5 kg 9.594,30 'Opomba: Prt plačilu z gotovino nad 5.000 sil dobijo kupci kartico popustov. Z izpolnjeno kartico imajo 1.500 sit popusta. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 13. junij 2002 fESIV Največje slovensko srečanje motoristov v Petišovcih Konec junija deseti Bikers weekend T udi letos bo kot že nekaj let zapovrstjo na Športno-rekrea-cijskem centru v Petišovcih najbolj množično srečanje motoristov v Sloveniji, Bikers weekend, ki ga organizira Motoristični klub Road Warriors. Srečanje bo med 28. in 30. junijem. Prireditev, ki so jo prvič organizirali pred desetimi leti ob Gajševskem ježem pri Ljutomeru, se je v zadnjih letih udeleževalo okrog tisoč motoristov in več kot pet tisoč drugih obiskovalcev. Tako je postala v zadnjih letih eno najbolj množičnih koncertnih pareditev in ljudskih zabav v Sloveniji z nastopi znanih glasbenih rock skupin. Predsednik kluba MC Road warriors in organizator motoristične prireditve je Peter Keček, klub pa ima sedež v Ljutomeru. Srečanje bo imelo tudi letos vrsto spremljevalnih prireditev in dejavnosti, kot je speedway dirka za železnega ovna, tatoo session, motoristične igre in krožna vožnja z motorji po okoliških krajih, obiskovalcem pa bodo zagotovili tudi prostor za kampiranje. Motoristi prihajajo z drugih območij in drugih motorističnih klubov po Sloveniji in tudi skorajda iz vseh drugih evropskih držav, največ seveda iz sosednje Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske. Za glasbeno zabavo bodo letos med drugim poskrbeli Leningrad cowboys, De-molition group, Bambi molesters, Divje jagode in Posodi mi jurja. Kljub začetnemu negodovanju nekaterih občanov in celo anonimnim protestnim pismom pred leti doslej v Lendavi s prireditvijo in obiskovalci ni bilo resnejših težav. Motoristi so se pokazali kot civilizirani in prijazni, več težav zaradi razgrajanja kot z motoristi pa so imeli varnostniki s fanti nemotoristi iz okoliških krajev. Najbolj pa so motoristov gotovo veseli gostinci v najbližjih gostilnah. J. Ga. ■ Na kratko Apače Zdravstvena postaja Apače deluje na območju s 3-900 prebivalci, vendar pav kraju ni lekarne, pač pa je najbližja v sedem kilometrov oddaljeni Gornji Radgoni. Na nedavni seji občinskega sveta občine Gornja Radgona je svetnica Amalija Novak spomnila na obljubo izpred treh, ko so Pomurske lekarne omenile možnost ureditve lekarne v Apačah v obdobju 2001/2002. Če iz tega ne bo nič, bodo najbrž skušali dobiti lekarno z razpisom koncesije. (F. KI.) Tišina V 12 gasilskih društvih na območju Gasilske zveze Tišina je v enotah čez 500 članov in članic, mladincev in mladink ter pionirjev in pionirk. Pogosto prirejajo sektorska tekmovanja v tridelnem napadu, štafetnem teku in raznoterostih. Ponosni so, da je predsednica GZ ženska - Marija Hari. (F. Ku.) Dobrovnik Občina je izdala prospekt, na katerem so v besedah in fotografijah predstavljene gozdne in vinogradniške poti ter Vidova pot. Gre za 46 kilometrov poti: objezerske poti, poti skozi Urbarijo, pot v log, Boršovo pot, pot do sv. Urbana, do sv. Martina, Urbanovo pot, pot na Riga-nyoc, pot v Strehovske gorice, k Trajbe- Obiskali smo naše »izseljence« v slovenski Istri Živijo ob morju in »gučijo« Skoraj vsak ima pri sebi nekaj iz rodnega kraja ilo je nekaj običajnega, da so imele mnoge družine v Prekmurju tja do sedemdesetih let veliko otrok, tudi več kot deset. Preživljali so se večinoma s kmetijstvom in dokler otroci niso odrasli, je bilo v glavnem za vse dovolj kruha. In lepo je bilo živeti v takšnih družinah, če je bilo razumevanje. Potem pa... Doma je imel mesto praviloma le eden, in to najmlajši pri hiši, drugim pa je bilo namenjeno, da so šli z doma. Ker je bilo v domačem okolju bolj malo priložnosti za zaposlitev, so jih vodile poti v različne kraje in dežele. Najbolj množično so odhajali v Ameriko, Avstralijo in razvite zahodnoevropske države; precej pa se jih je »izselilo« tudi na Kočevsko, Gorenjsko, Primorsko, v Ljubljano z okolico in drugam po Sloveniji. Pred dnevi nas je vodila pot do tistih, ki so si našli drugi dom v slovenski Istri, nekje blizu morja. Janko Kleinbencetl je prinesel na Primorsko tudi delček rodnega Prekmurja. Tako hrani tudi leseni žebelj, ki je držal skupaj »švisla« njegove rojstne domačije v Pertoči. V UldyUIIJI Jt? Kd! IIUKdJ UUIHdGIJ, V INCHOIIII Z.IVIJU I icrvmv— OjgV se pri Jožetu (rojen v Žižkih) in Mariji Kavaš (rojena na Gor. Bila sta v sadovnjaku pred domačijo (kosila sta travo s po1110 kultivatorja), ki stajo uspela pred leti odkupiti, zdaj pa jo Pre'jsK Za delo v prekmurskem društvu nimata ne volje ne časa, s L cele dneve delata zunaj. Tudi v Prekmurje zahajata vse reuK ' sabo pa se vedno pogovarjata po domače. Na njune korenin minja tudi kmečka brana, ki jo je Jože svojčas pripeljal iz Robert Brsa (otroštvo je preživel v Gornjem Lakošu) je med mlajšimi prekmurskimi priseljenci na Primorskem. Tja ga je zanesla pot po končani srednji policijski šoli leta 1984. Po šestnajstih letih dela v policiji pa se je, potem ko je končal izredni študij prava in opravil pravosodni izpit, zaposlil kot direktor uprave (tajnik) Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu. Medtem si je ustvaril tudi že družino in nad sečoveljskimi solinami ima svojo hišo. Rojstna domačija v Gornjem Lakošu pa je zaenkrat prazna, saj staršev nima več, brat pa živi in dela v Murski Soboti. S Prekmurjem je tako vedno manj povezan, veseli pa ga druženje v društvu Prekmurcev. Lesen žebelj za spomin Tja smo se odpravljali že nekaj let, in ko se je v našem uredništvu pred nedavnim oglasil eden od »najglasnejših« Prekmurcev na Primorskem Janko Klei-bencetl (rojen v Pertoči) in se ponudil, da nas bo vodil od naslova do naslova, kjer živijo prekmurski rojaki, člani Društva Prekmurcev v slovenski Istri (Janko je predsednik društva), je bilo odlašanja konec. V njegovi knjigi je zapisanih okrog šestdeset naslovov družin, v katerih živi vsaj eden, ki je po rodu iz naših krajev. Večina med njimi jih je tudi včlanjenih v omenjeno društvo. Po njegovih predvidevanjih je takšnih družin sicer okrog sto petdeset. In če na primer pogledate telefonski imenik koprskega območja, lahko vidite številne priimke, ki res »zvenijo« po prekmursko - Balažič, Kavaš, Tivadar, Bertalanič, Gjerek, Kohek, Kološa, Zver ... Seveda smo se najprej ustavili na Jankovi domačiji v Dekanih. Tam živita skupaj z ženo Justino (Kraševka). Spoznala sta se med šolanjem na učiteljišču v Mariboru in Janko se je leta 1952, ko je končal učiteljišče, preselil z njo na Na gradu Socerb, katerega najemnik je Milan Graj s Srednje Bistrice, je bil krajši sestanek članov upravnega odbora Društva Prekmurcev v slovenski Istri. Spregovorili so predvsem o navezavi stikov med Koprom in Mursko Soboto. Zdi se jim potrebno in koristno, če bi se poleg kulturnega razvilo tudi gospodarsko sodelovanje. Milan je ob tej priložnosti poskrbel za sodobne grajske dobrote, posnetek pa je nastal pred grajskim poslopjem. Tudi Gusli Zver (pred selitvijo za očetom na Primorsko domačin Belti-nec; oče je bil direktor na žagi in mlinu) je želel, da ga obiščemo. Je direktor zasebnega podjetja Elide. Lahko bi se srečali v garažni hiši v Portorožu, ki jo upravlja, ali.v Šalari pri Kopru, kjer stoji njegova družinska hiša, vendar je predlagal, naj pridemo na njegov ranč v Dekanih. Tam ima razne živali, stare avtomobile in predmete pa še mafsikaj drugega. Fotografirali smo ga pri »ličku« 503 iz leta 1926, ki je prava redkost. Z oldtimerji se udeležuje raznih srečanj in tako je bil Rojstna domačija Marjete Gjerek Urbančič je v Rakičanu, od* ^^0 v svet (v Koper na srednjo gospodinjsko šolo), ko ji j® - gjfie? sedemnajst let. Po končani šoli se je zaposlila v tamkaj5 zadrugi (v administraciji), v prostem času pa je bila men kmečkih žena za goriško območje. Na vprašanje, ali je v n ohranila kakšne prekmurske značilnosti, je dejala, da Je vpr kratkim delala »idinske zlejvanke«, da bi znala zapeti Micl di, Vsi so venci vejli... ravnateljeva! na nekaterih osnovnih šolah, nat0.P3 L d vodstveno službo pri Teritorialni obrambi,^^eji^i čas do upokojitve učiteljica biologije. Rodila sinova. Jadran je zdravnik, Iztok pa vodi kot dipl •' dbeništva zasebno gradbeno podjetje. Oba manjši počitniški hiši, tako da sta tudi onadva ^11^ Prekmurje. Pojustinini oceni so dobre lastnosti da so zelo delavni in gostoljubni, zdi pa se ji, da z mizah preveč svinjine in vina. To namreč opaza’ ujhJ preživljata prosti čas na svojem vikendu v Strel* cah. _ Našega obiska je bila še posebej vesela Pif0 žena preminulega znanega fotografa Jožeta Ko1 S11 Sobote, ki se je preselil v Koper leta 1958, ko kot poklicni fotograf in oblikovalec pri podjetju ška zdaj živi sama v njunem blokovskem stan°[0 p^f1' bere in hodi na sprehode, ko je morje dovolj top^’^p!R li kopanje. Čeprav jih ima že 82 let, še vedno ra ‘ mirni morski gladini. sc »Počutim se kot prava Prekmurka, čeprav Kormendu na Madžarskem. Petnajst let sem Z1 Soboti, kjer sem se naučila dobro »gučati«. PreS -j# P I imamo tukaj prekmursko društvo, saj bi bila d S osamljena.« Piroška nam je tudi pokazala kabinet svoje8a [JR’’j/ to je sobo, v kateri je najraje delal. Še vedno je zapustil, preden je umrl. Večkrat pa potujtv in vedno obišče tudi grob svojega moža. Ob । kopana še ona, zato je na spominski plošči že J njeno ime. f«iografin Na kratko Kruplivnik Društvo žena v tej vasi v graški občini šteje 36 žena, ki jih vodi Marica Dervarič. V svojem enoletnem delovanju so članice izve- Murska Sobota Pri Centru za socialno delo Murska Sobota, ki deluje na območju 12 občin, v katerih živi £9781 ljudi, so lani izplačali 1,1 milijarde pomoči socialno ogroženim. To pa ne čudi, saj je na omenjenem območju kar 4.815 iskalcev dela in večina jih je brez sredstev za preživljanje, zato pač družbena pomoč. (F. KI.) 150.000 tolarjev brezobrestnega posojila in še po 300.000 izrednega posojila. (F. KI.) Dobrovnik Občina se je prijavila na razpis Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije in podjetja Helios Domžale za pridobitev denarja za ureditev izvira vode in okolice pri Sv. Vidu ob Bukovniškem jezeru, ki postajo po odkritju energetskih točk vse bolj obiskan. (F. Bo.) Morave s0 kmalu za krajevno tablo Motavci. Nad vhodom v Bioterme Mala Nedelja. BIOTERME ■■■■u CMa; , vlJal še naprej in I prejšnje ime lo- I a (Moravci) morda i ’kerjevdrugih Mora-li^Ptav Moravskih Topli-i termalno kopa- VZriernirjenih kraja-L'^Pričal«. 1 torej vroče. Mor- \Stni?? Že ni prepozno!) V^isn; „1 p oz J Itl' bioterme Mo- Nedelji. Š. S.l Bnikna ERNETU: inf.si ’• Novake 13. Murska Sobota Zlatonoročenca Štiblar dle več akcij, najbolj odmevno pa je bilo sodelovanje v noči čarovnic pri Gradu, kjer pa niso bile le čarovnice, ampak so prodajale tudi sladke domače dobrote. Simbol društva je beli križ z lastovkami. Takole ga razlagajo: beli križ ponazarja ozdravljenje od hude bolezni, lastovke se vračajo iz tujine v domači kraj ... In res: ' tudi Kruplivničani, raztreseni po Evropi, se zlasti ob praznikih radi vračajo v svoj kraj. (J. Ko.) Pomurje Pomurje je lani doseglo rekordnih 700 tisoč prenočitev tujih in domačih gostov. Prav tako je bilo preseženo rekordno število dnevnih kopalcev, in sicer nad 1 milijon; pokrajino ob Muri je obiskalo več kot 300 tisoč izletniških turistov. Skupno naj bi bilo v Pomurju v letu 2001 s turizmom doseženih 70 milijonov dolarjev prihodka. (B. B. P.) __ t—ii __ Petdeset let skupnega zakonskega življenja sta dočakala Ana in Franc Štiblar iz Bakovec. Ana, rojena Novak, se je rodila 15. maja 1925. leta v Krogu. Zaposlena je bila v tovarni Mura. Franc se je rodil 15. septembra 1925. leta v Bakovcih. Delal je v podjetju Mli-nopek. Pred 50 leti sta se poročila v cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti. V 'zakonu se jima je rodila hčerka, imata pa tudi enega vnuka. Zlati jubilej sta praznovala v krogu družine. Čestitamo! Zlatoporočenci »Slika« ne laže: bioterme moravsko kopališče pa je napis Na jubilejnem (petdesetem) občnem zboru Društva upokojencev Križevci pri Ljutomeru so se pogovarjali tudi o praznovanju petdesetletnice društva in sklenili, da bodo jubilej zaznamovali v okviru prireditev ob prazniku križevske občine, ki bo 8. septembra. V letošnjem letu praznuje enajst parov, članov DU, petdesetletnice zakonske zveze. To pa so: Matija in Cvetka Žunič, Ciril in Viktorija Zernec, Mirko in Frančiška Stric, Martin in Milica Mertuk, Alojz in Marija Filipič - vsi iz Borec; Janko in Vekoslava Markovič, Ludvik in Cilka Novak, Franc in Jožefa Bibianko, Franc in Milica Husar - vsi iz Ključarovec; Alojz in Ivanka Brunčič ter Jožef in Ana Slavič iz Stare nove vasi. Vsem je čestital tajnik društva Franc Kapun in zaželel vse najboljše v prihodnosti. Žal pa se podelitve iz objektivnih razloaov sedem parov ni moglo udeležiti, zato je na posnetku samo pet parov zlatoporočencev. - F. Kapun Na matičnem uradu v Murski Soboti sta praznovala zlato poroko, petdesetletnico zakonske zveze, 76-letna Minka Zupančič, rojena Kostanjšek, in 71-letni Franc Zupančič, ki sta si rekla prvi »da« 31. maja 1952. leta v Mariboru, živita pa v Murski Soboti. Minka je delala v štiriintridesetih letih delovne dobe kot matičarka kar na sedmih matičnih uradih; najprej v Zgornji Velki, nazadnje - triindvajset let - pa v Murski Soboti. Njen življenjski sopotnik Franc je bil nazadnje voznik pri Avtoradgoni. Za matičarko Minko je značilno, da je v svoji pestri delovni dobi (skoraj petintrideset let) sodelovala kar pri sklenitvi 3.205 zakonskih zvez, zato se je prav gotovo spominjajo številni zakonski pari. Ob jubileju sta bila deležna zlatoporočenca Minka in Franc čestitk in lepih želja, dobila pa sta tudi praktični darili Upravne enota Murska Sobota, podjetja AR iz Gornje Radgone ter mestnih četrti iz Murske Sobote, slovesnost pa je opravil delegat Štefan Merklin. - Tekst imfoto: T. G. ORTAZA 13. junij 2002 0 ga Vestnikov vlak na svoji 29. poti Namočite noge, Če že greš na morje, si je treba namočiti vsaj noge. MURSKA SOBOTA skupina — (ŽIVILA Nekateri so (v)se postavili na glavo. Ob priho- In že je vlak zasopihal v slovo, za sabo pa smo puščali naše kraje. Petsto petdeset potnikov se je zbralo na našem Vestnikovem vlaku, mnogi med njimi so naši stalni potniki, ki ne zamudijo nobenega izleta, nekateri so šli prvič, mnogim pa je to edini izlet v letu. Še posebno veliko pomeni tistim, ki imajo doma kmetijo in mora vedno kdo ostati Osvojili smo hotel Materado in se okrepčali, se zavrteli na plesišču, vročekrvni pa so se okopali tudi v morju. Pravijo, da je še vedno slano. doma, ki bo poskrbel za živino. Ampak, ko si enkrat gor, ni dobro misliti na to, kar smo puščali za sabo. Prvi kilometri na vlaku so najbolj napeti, saj nam ponavadi vedno primanjkuje sedežev na vlaku. Kljub istemu številu potnikov, pa je sedežev, ko se vračamo, še preveč, čeprav jih je za potnike vedno dovolj in še kakšen za povrh Svojim potnikom smo ponudili sveže rogljičke, ki jih sicer nismo umesili sami, m jih zaščitile pred morskim soncem. Čeprav smo stali na železniški postaji, je zadišalo po morju. S.pomočjo Turistične agencije Nekaj najbolj pogumnih potnikov je z ladjo zaplulo po razburkanem morju. Zdaj vem, kaj so doživljali Prekmurci, ki so z ladjo pluli v 1 Za uspešno potovanje 29. Vestnikovega vlaka se iskreno zahvaljujemo pokroviteljem Rovinj - nostalgija in spomini. Redki so Prekmurci, ki svojih počitnic vsaj enkrat niso preživeli v počitniškem naselju Monsena pri Rovinju. Vsi se radi vračamo tja, kamor na vežejo lepi spomini. Ker je bil odhod le nekaj minut čez 3. uro zjutraj iz Murske Sobote, je bilo večer pred odhodom težko zatisniti oči in se prepustiti mirnemu spancu, kajti vznemirjenje pred izletom je vedno veliko - kaj vse; se bo dogajalo, koga bomo srečali, koga spoznali... Za izlet, kot je Vestnikov vlak, pa so pomembne tudi temeljite priprave. To se je pokazalo že zgodaj zjutraj, ko smo še sredi noči čakali na vlak, ki je prihajal z Hodoša. Košare so bile prepolne domačih dobrot, pečena svinjska rebrca, pohanipiceki, domača šunka, domači kruh, ne sme pa manjkati tudi kozarec domačega ali pa kaj za joreget ter domače pecivo. Dobra volja pa pride kar sama po sebi. nega resnega'dela, njeni pacienti in pnjatc .p a kakšen nasvet. Pot doif0 dlje se vozimo, lepše je-vem vlaku ni pomembe membna je pot. Kajf1 n‘l J cu prišli vsi, vsak pa je 1 jjL vel po svoje. njtfP j/j Fotoni/ potnikom je barvo vrnilo šele poreško sonce. je. Ampak, ko se bližamo Ptuju, je vse že urejeno, vsak sedi s svojo družbo, prijatelji, morebitne neprijetnosti pa so urejene. Tam nekje se potem začnejo prvič odpirati hladilne torbe in cekarji. Šilce domačega pa razveže jezik in dušo, in če se potniki v kupeju doslej niso poznali, kaj kmalu postanejo prijatelji, pogovor pa steče o tem in onem in takoj najdejo kakšnega skupnega prijatelja ali znanca, da vožnja do morja hitreje mine. V jutranjih urah smo prispeli v Koper in se z avtobusi odpeljal na hrvaško obalo, kjer smo začutili utrip čudovitih istrskih krajev, nekateri so se odpravili v Umag ali v Novigrad ali obujali spomine na Rovinj, se sprehajali po ulicah Poreča, ali jadrali po razburkanem morju in še kje. Po kosilu pa je bilo ravno dovolj časa za manjše nakupe tistim, ki niso mogli na izlet. Na vlaku, avtobusu in sploh na poti smo bili skoraj 24 ur. To ni malo, ampak ljudje So pot odlično prenašali. Kar ne morem verjeti, kako vzdržljiv je naš človek. Takih ne delajo nikjer več. Zdravnica dr. Marija Perič tokrat ni imela nobe- Potniki Vestnikovega vlak K cev in krajev, letos so priš' zpi sPL spomin na ta dogodek je 0 ^ris* lec Vestnikovega vlaka in n dal knjigo. PomlrskE tM LEKARNE; nsil 13. junij 2002 KRONIKA 17 tali, tatvine in drugo Kaj si bodo mislili o nas zanamci? Stiske mladih ob koncu šolskega leta Od doma ie odšel neznano Kam... VDokležovju je nekdo vlomil v pisarno pri gramoznici in j > UJcradel računalniško opremo. - V istem kraju je oškodovan tudi 11 mizar, saj je iz delavnice izginilo orodje, vredno 60.000 tolarjev. ' V Dokležovju si je tudi nekdo protipravno prisvojil motorno Osilnico, kosilnico na nitko in nahrbtno škropilnico. - Mlajši ®°ski je ukradel v trgovskem centru v Murski Soboti nekaj koz-®etičnih sredstev, drugega pa so zamikale alkoholne pijače; v | neki drugi soboški trgovini pa so prijeli tatu živil. - Iz trgovine ^roi*c^ ie nekdo ukradel sedem motornih žag znamke I , ^ri kosilnice, tri verige za motorne žage in rdečo sedežno glinico s črnim košem, s čimer je naredil lastniku M. K. za dva milijona škode. - Iz otroškega vrtca v Beltincih je izgi-a steklenica buteljčnega vina, dejanska škoda, narejena z nasi-nim odpiranjem prostorov, pa znaša 15.000 tolarjev. - V Pod-8radu je izginila neznanokam samohodna kosilnica za nego-Vanje zelene trate. - V Lendavi sta bila ukradena modro kolo z otorjem Tomos avtomatik, registrska številka MS J1 034, in orna čelada. - V Žitkovcih je nekdo ukradel večje kovaško nalft>-°> v Ljutomeru je neznanec sunil iz avta prenosni telefon in Rena očala. - V nekem kraju blizu Ljutomera je »odšlo« iz spal-okrog 260.000 tolarjev- Bogojini pa je tatič odvil vsa štiri esa z nekega avta in izginil v noč. - V nedeljo je neznani sto-ec med Černelavci in Polano demontiral ojačevalec na razde-I omarici kabelske televizije in z dejanjem prikrajšal štiride-družin za gledanje televizije. - Vlomilci in tatiči niso počivali prvi dan v tednu - v ponedeljek, zato so policisti obravna-' vlom v stanovanjsko hišo v Šalovcih in v gasilski dom v Len-1 ter krajo goriva (človek je »pozabil« plačati) na enem od * . nc*nskih servisov na območju Lendave. - V Gornji Bistrici je h v ' ° k°*°’v Segovcih pa je objestnež preluknjal štiri pnevma-■ e ln notranjost avta polil z oljem. - Na evangeličanskem hra-; Vn.VAPačah je v nočnem času nekdo razbil stekla, poškodoval . "jak in čebelnjak, zato je škode za 200.000 tolarjev. - Iz neke K arne v Murski Soboti je 10. junija izginila denarnica z doku-,, ntl bočnimi karticami. Tatu je medtem uspel podvig: z adeno kartico je v banki dvignil 200.000 tolarjev. "a kaj ste mislili, ko ste tole brali? In kaj si bodo mislili o P (° nas) naš* zanamci? Vseh teh tatvin, vlomov i ■ ni naredil eden. S tem pa seveda ni mogoče govoriti o kolek-• lvni krivdi. Ali pa, saj pregovor pravi, da priložnost dela tatu. | °rej s tem, ko smo malomarni do svojega premoženja, omo-»°camo tatovom, da si ga prisvojijo in - lepo živijo, ne da bi se F® bilo treba potiti na njivah, v tovarni, na gradbiščih. Kaj bomo Š. S. ■ roti koncu šolskega leta doživljajo učenci osnovnih in dijaki srednjih šol take strese in tudi travme, ki so primerljivi tistim, ki jih doživljajo starši v službah. Ker pa si mladi velikokrat ne znajo sami poiskati rešitve, svoje probleme vidijo kot nerešljive. V zadnjih dneh se namreč zaključujejo ocene, pišejo se testi, spraševanje je na vrhuncu, napetost pa se občuti na vsakem koraku. Gre namreč zares in ponavadi ne bodo dobili več »druge možnosti«, da bi si oceno popravili. Z ocenami pa bodo kaj kmalu seznanjeni tudi vsi starši, tudi tisti, ki se med letom niso kaj prida zanimali za svoje otroke ali so jim ti zamolčali kakšno pomembno dejstvo. Prav zaradi tega, ker se otroci bojijo soočenj z resnico, pa se v obdobju ob koncu šolskega leta v osnovnih in srednjih šolah poveča število begov otrok in mladoletnikov od doma. V letu 2001 je obravnavala Policijska uprava Murska Sobota 11 tovrstnih primero pobegov in 27 primerov begov iz Vz-gojno-varstvenega zavoda Veržej. Letos pa je odšlo iz VIZ Veržej 13 mladoletnikov, od doma pa šest, od teh šestih štirje v mesecu maju. Na policijski postaji se zavedajo, da gre ob tem za hude stiske otrok in veliko skrb staršev, zato želijo opozoriti na določene ukrepe, s katerimi lahko podobna dejanja vsaj omilijo, če že ne preprečijo. Ugotavljajo, da je najpogostejši vzrok za beg od doma predvsem slab učni uspeh v šoli in s tem povezan strah pred starši in njihovimi pričakovanji, sledijo ■ pa tudi begi otrokov in mladoletnikov, ki so žrtve trpinčenja, posilstev in spolnih zlorab. MERKUR ZAVAROVALNICA Ljubljana • Maribor • Ptuj • Murska Sobota E-mail: info@merkur-zav.si • spletni naslov: www.merkur-zav.si a® ln u 'et varnosti in zaupanja r*-- Ni čas za pridige Policija svetuje, da sproti obiskujte govorilne ure in roditeljske sestanke, vendar je to verjetno sedaj že nekoliko prepozno, zato pa bo morda bolje, če menite, da je potrebno, da se pogovorite z otrokovim razrednikom in morda tudi učiteljem ali profesorjem, kjer so nastale težave. Najbolj objektivno bodo povedali, kakšno je stanje, in skupaj poiskali kakšno rešitev. Z otroki se je treba tudi temeljito pogovoriti o težavah, ampak sedaj ni čas za pridige in grožnje, ki bi se morda lahko zgodile že med letom. Če gre v šoli kaj narobe, je treba najprej rešiti nastalo situacijo. Za vse drugo bo čas pozneje. Policija pa tudi svetuje, naj se ne dela pritiska nad otrokom za dosego kakšnega uspeha ali cilja, če to ni v mejah njegovih sposobnosti. Otroci velikokrat Končan primer Trost Bistveno zmanjšana prištevnost azvpiti primer umora 19-letnega policista Primoža Trosta iz Drobtinec, za kar je bil osumljen njegov stric, 26-letni Ervin Trost, prav tako iz Drobtinec, je dobil epilog na so- boškem sodišču. Prisodili so mu namreč osem mesecev zapora pogojno za dve leti. Pri tem so upoštevali mnenje izvedenca nevropsihiatrične stroke, ki je zatrdil, da je bil Ervin Trost v času storitve očitanih mu kaznivih dejanj v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Že prej so na omenjenem sodišču zaradi kronične shizofrenije zanj zahtevali obvezno zdravljenje. Kot olajševalno okoliščino so upoštevali to, da se kot duševni bolnik ob uživanju alkohola ni mogel zavedati svojega dejanja. Za umor le pogojna kazen Ervinu Trostu, ki je trenutno na obveznem zdravljenju v psihiatrični bolnišnici v Ormožu, je tudi he morejo izpolniti načrtov svojih staršev. Straši pa se morajo tudi zavedati, da čim mlajši je otrok, tem bolj je odvisen od zaščite svojih staršev. Ko otrok pobegne, naredi to v svoji ihti, paniki... in prav gotovo nima večjih načrtov, kako bo izpeljal svoj pobeg. Zelo verjetno pa je, da mu je zelo hitro žal, tudi zaradi pobega pa se ne upa vrniti domov. Kaj storiti? Ko starši posumijo, da je njihov otrok morda odšel od doma, na PP Murska Sobota svetujejo, naj najprej pokličejo njihove prijatelje ali sorodnike, ki jim otrok najbolj zaupa. Ne bo odveč, če pogledajo še na mesta, kjer se otrok najpogosteje zadržuje. Če ga ni nikjer, nihče pa nič ne ve o njem, se je najbolje čim prej obrniti na najbližjo policijsko postajo ali OKC, kjer bodo svetovali, kako naprej. Sprožili pa bodo tudi iskalno akcijo. Naj starše potolaži informacija, da so doslej še vse otroke na pomurskem območju, ki so pobegnili od doma, našli cele in zdrave, le precej prestrašene. In to ponavadi še isti dan. Otrokom pa naj položimo na dušo, da je v tistem trenutku staršem vseeno, kakšne ocene imajo v šoli, samo da se srečno vrnejo ali vsaj sporočijo, kje so. A. Nana Rituper Rodež ■ sodni senat v bistvu sodil zaradi neupravičene posesti strelnega orožja, za kar so mu prisodili šest Begavčki a Policijski upravi v Murski Sobo-—J ti že nekaj let obravnavajo ob koncu šolskega leta povečano število begov otrok in mladoletnikov od doma. Lani jih je bilo enajst, plus sedemindvajset pobegov iz vz-go j no-izobraževalnega zavoda Veržej. Ugotavljajo tudi, da je najpogostejši vzrok za beg predvsem slab učni uspeh v šoli in s tem povezan strah pred starši. Z doma pa bežijo tudi otroci in mladoletniki, ki so (žalostno!) žrtve trpinčenja, posilstev in spolnih zlorab. Kaj lahko naredijo starši, da do tega ne pride? Na PU menijo: naj sproti obiskujejo govorilne ure in roditeljske sestanke v šoli; spremljajo šolske rezultate otroka oziroma mladoletnika; se pogovarjajo z otrokom o njegovih problemih in težavah in s tem iščejo rešitve iz določenih problemov; ne pritiskajo na otroka za dosego določenega uspeha oziroma cilja, če to ni v mejah njegove sposobnosti. Življenje v bloku, ulici, soseski, na vasi... nas vse postavlja v večji položaj soodgovrnosti do svojih in tujih otrok. Naloga vseh nas je, da pomagamo otroku oziroma mladostniku, ki je žrtev trpin- I čenja, posilstev in spol- | nih zlorab. š. S. ■ mesecev, tri mesece pa za grožnje policistu. Tako so kazen združili v enotnih osem mesecev zapora pogojno za dve leti. Naj spomnimo, da je prišel Ervin Trost 5. januarja 2001 v gostinski lokal v Apačah in na mizo položil pištolo z nekaj naboji. Kasneje je zunaj tudi streljal. Ko so ga policisti PP Gornja Radgona odpeljali na pridržanje, je grozil policistu Franju Pozdercu, da ga bo ustrelil in bo »špricala kri«. Obtoženi ni zanikal nošenja in razkazovanja orožja, povedal pa je, da se ne spominja groženj policistu, ki naj bi ga po njegovih navedbah udaril, ko ga je hotel nekaj vprašati. Milan Jeršei Izbrani za ponudbo _ r _________junij 2002 TEHNIČNI PLINI kisik, argon, dušik, vodik, ogljikov dioksid, acetilen, butan, varilne in druge mešanice plinov CELOVITA PONUDBA V ZALOGI Obiščite novo skladišče v: Kurivo Industrijska ulica 5, Murska Sobota telefon: 02 521 12 26, 02 521 18 01 telefax: 02 521 13 46 Potrošnik tiVHA) ŽIVILA KRANJ, d. d., Cesta na Okroglo 3,4202 Naklo 18 ŠPORT 13. junij 2002 fPIHIR Atletika Nogomet 3. SNL vzhod V soboto, 15. junija, ob 11. uri bo pri Gradu na Goričkem 17. tek na grad, ki bo štel za 3. pokal Slovenije in 4. pokal Pomurja, ki ga pripravljata Športno društvo Grad in Združenje atletskih sodnikov M. Sobota. Prijave bodo zbirali od 8.00 do 10.30. Startnina je 1.500 tolarjev, za dečke in deklice pa 700 tolarjev. Najboljši bodo dobili nagrade, udeleženci, ki plačajo startnino, pa spominske majice. (F. M.) V prijateljskem srečanju so premagali soboški nogometni sodniki v Dobrovniku domačo veteransko moštvo z 8 : 5 (Tratnjek 2, Jagari-nec 2, Cener 2, Idič in Kerčmar za sodnike ter Oberstar 3 in Ratko 2 za Dobrovnik). (F. B.) Na dnevu športa na Cvenu je bil nogometni turnir za pokal krajevne skupnosti. Med tremi ekipami je zmagala Mota pred Cvenom in Krapjem. (N. Š.) V Murskih Črncih je bil finale pokalnega tekmovanja travnatih lig Medobčinske nogometne zveze malega nogometa Murska Sobota-. Med 16 ekipami so imeli največ uspeha nogometaši Ledave, ki so za prvo mesto premagali Hrabre miške z 10 : 2. Za tretje mesto pa je Krajna gostilna Metuljček premagala Satahovce s 3 : 2. Vrstni red: 1. Ledava, 2. Hrabri miški, 3. Krajna gostilna Metuljček, 4. Satahovci. (F. M., fotografija: N. J.) Strelstvo Markoja premagal Debevca Na drugem preglednem tekmovanju z malokalibrskim orožjem v Ljubljani se je odlično odrezal član SD Štefana Kovača Turnišče Robi Markoja, saj je zasedel v disciplini 60 leže s 594 krogi prvo mesto in premagal našega najboljšega strelca Rajmonda Debevca, ki je zadel prav tako 594 krogov, vendar je bil Markoja v zadnjih serijah boljši. V disciplini 3 x 40 je zmagal Rajmond Debevc s 1179 krogi, Robi Markoja pa je zasedel s 1162 krogi drugo mesto. S tem rezultatom je Markoja potrdil normo za svetovno prvenstvo. (F. M.) Atletika Geza Grabar prvi v Avstriji V Termah avstrijske Radgone je bila prva tekaška prireditev, ki je pritegnila več kot 300 tekačev, med njimi tudi nekaj iz Slovenije. Najboljši med njimi je bil Geza Grabar (Zdravilišče Moravske Topli- ce), saj je zasedel v polmaratonu prvo mesto z rezultatom 1:13,17, kar je njegov najboljši letošnji rezultat. Draga Djuričič iz Rakičana je zasedel v teku na 8 km v absolutni kategoriji peto mesto. (G. G.) Judo V Oplotnici je bilo tekmovanje mladih judoistov za memorial Mirka Gorenjaka in pokal Oplotnice. Med okrog 120 tekmovalci so sodelovali tudi pomurski judoisti in dosegli lep uspeh. Najuspešnejši so bili Sobočani, ki so osvojili štiri prva mesta, ekipno pa so bili drugi. Zmagali so: Aljaž Bednar (32 kg), Uroš Kaučič (32 kg), Marko kavaš (36 kg) in Tilen Apšner (44 kg), drugi je bil Miha Ljuboja (40 kg), tretji pa Jakob Borovšak (32 kg), Samo Boj-nec (36 kg), Dominik Klekl (55 kg) in Jože Lepoša (nad 66 kg). Od tek- movalcev JK Lendava se je izkazal Dominik Dominko (38 kg), ki je zasedel prvo mesto. Blaž Mlinarič (66 kg) je bil tretji, Jan Kočila (45 kg) pa peti. Od tekmovalcev KBV Lendava so zasedli tretja mesta: Marcel Obal (32 kg), Sebastjan Čirič (50 kg) in Tadej Radojčič (60 kg), peti je bil Leon Benko (nad 40 kg). Na mednarodnem turnirju kadetov v Ljubljani se je izkazala Sendi Lešnjak (57 kg), ki je zmagala, Doris Žunič (48 kg) je bila tretja, Boris Rudaš (60 kg) pa peti, vsi KBV Lendava. (F. B., F. M.) Prvič v Murski Soboti Lesoplast prvak, Rakičan in Dobrovnik izpadla Končano je bilo tekmovanje v 3. SNL vzhod za sezono 2001/ 2002, ki so jo sestavljala moštva iz Pomurja, uspešno pa ga je vodila Medobčinska nogometna zveza Murska Sobota. Tekmovanje je bilo zanimivo in privlačno, saj se je zbralo na nekaterih tekmah tudi do 800 gledalcev, odločitev o prvaku pa je padla šele v predzadnjem kolu. Naslov prvaka so osvojili nogometaši Lesoplasta iz Križevec na Goričkem in si tako pridobili možnost tekmovanja v drugi državni ligi, kar je doslej njihov največji uspeh. Križevčani so bili na prvem mestu že po jesenskem delu prvenstva, vendar so imeli v nadaljevanju nevarne tekmece v Odrancih, Turnišču in Čardi, ki so bili tudi nekaj časa na vrhu lestvice. Na prvo mesto se je prebil Lesoplast po 21. kolu, ko je v odločilni tekmi zmagal v Odrancih, nato pa vodstva ni več izpustil iz rok. Odranci, Turnišče in Čarda, ki so igrali zelo spremenljivo, pa bodo mora- 3. SNL vzhod 2001/2002 1 23456789 1O 11 12 13J4. 0:0 J2_Ji 4:2 lt! JH_J1 2:l 11 2j1__J 7:1 !:l S 3:2 H $1 0:0 J 1:1 Ji 1:0 S ZjOji """t! tj 0:S 1. Lesoplast 0:0 0:0 3:1 3:2 4:0 1:1 4:1 3:1 2:0 5:0 0:2 4:1 3:1 3:1 0:2 4:0 0:1 6:2 1:1 1:1 1:0 11_ 2. Odranci 0:0 4:3 1:2 0:0 1:0 0:0 1:1 3:3 1:0 4:2 2:1 1:4 1:3 7:1 2.2 2:1 2:1 3:2 5:2 1:2 1:1 !£_ 3. Turnišče 0:0 3:4 4:2 1:2 1:1 5:2 7:1 3:2 1:4 0:0 1:0 1:3 3:1 1:1 1:1 3:3 2:1 3:2 3:1 1:1 3:1 4. Čarda 1:3 2:1 2:4 2:0 3:3 4:1 0:1 3:0 3:1 2:0 4:0 1:3 1:7 1:1 1:1 6:2 1:2 2:0 0:2 1:1 0:0 IT- 5. Črenšovci 2:3 0:0 2:1 0:2 1:4 3:1 1:3 3:0 1:1 3:1 1:3 2:0 2:2 1:1 1:1 3:0 1:1 3:1 1:3 2:0 1:2 _k0_ 6. Veržej 0:4 0:1 1:1 3:3 4:1 4:0 5:1 2:4 0:0 3:2 1:1 0:4 1:2 3:3 2:6 0:3 0:4 1:1 1:1 1:1 1:2 4:2__ 7. Apače 1:1 0:0 2:5 1:4 1:3 0:4 1:1 2:2 1:1 0:3 1:2 1:0 1:2 1:2 2:1 1:1 4:0 1:0 1:0 0:0 2:2 8. Bistrica 1:4 1:1 1:7 1:0 3:1 1:5 1:1 2:1 1:1 1:2 3:1 2:6 2:3 2:3 0:2 1:3 1:1 0:1 3:1 1:1 3:0 W__ 9. Tromejnik 1:3 3:3 2:3 0:3 0:3 4:2 2:2 1:2 4:2 1:1 1:1 1:1 2:5 1:3 2:0 3:1 1:1 0:1 1:3 4:1 2:2 0:L- 10. Beltinci 0:2 0:1 4:1 1:3 1:1 0:0 1:1 1:1 2:4 2:2 0:0 1:1 2:1 1:1 .1:1 0.2 1:1 0:0 1:1 1:4 2:1 2:4_ 11. Kerna 0:5 2:4 0:0 0:2 1:3 2:3 3:0 2:1 1:1 2:2 4:1 0:1 1:1 1:3 0:0 2:1 2:1 2:2 0:3 2:2 1:2 2:j__ 12. Hotiza 2:0 1:2 0:1 0:4 3:1 1:1 2:1 1:3 1:1 0:0 1:4 0:1 0:1 2:3 1:1 0:1 2:4 0:2 4:0 0:0 4:2 1:2 __ 13. Rakičan 0:0 2:4 1:2 1:7 2:3 1:1 4:4 1:1 2:0 0:0 1:1 0:1 2:6 1:0 1:2 0:3 0:4 0:1 0:2 0:3 4:5 1:2 3:1 0:2_ 14. Dobrovnik 0:6 2:10 2:7 1:3 2:5 1:3 2:0 2:1 2:1 0.3 2:3 2:1 0:5 0:4 2:1 3:4 1:2 0:4 1:4 1:7 0:9 1:1 2:0 2:2_ NK Lesoplast Križevci Prvič v drugi državni ligi tudi najučinkovitejše moštvo, saj so dosegli 66 zadetkov, prejeli pa najmanj 20 ter osvojili 57 točk. Presenetljivo so izgubili tekme na Hotizi, doma s Črenšovci in Apačah. V svojih vrstah imajo najboljšega zaslužni tako igralci kot strokovno vodstvo in vodstvo kluba na čelu s predsednikom Francem Šlihtube- Nogometni klub Lesoplast iz Križevec, ki je eden redkih pomurskih klubov, ki ima lepo urejene Nogometaši Lesoplasta iz Križevec - prvaki v tretji državni nogometni ligi vzhod in novi člani druge državne lige. Stojijo od leve: Mario Zver, Evgen Šebok, Teo Čerpnjak, Simon Ulen, Jože Benko, Zlatko Ulen, Dejan Škerlak, Silvester Lepoša, Bojan Sukič, Milan Hari (fizioterapevt), Zlatko Gabor (trener); čepijo: Edvard Holcman, Valter Kutoš, Danijel Faršang, Franc Krančič, Jožef Kokaš, Kristjan Zver, Štefan Škaper, Miran Pojbič, Mario Malačič, manjka Ljubiša Živič. Foto: JZ športne objekte in vse selekcije, saj imajo registriranih 130 igralcev, je uspešno končal tekmovalno sezono 2001/2002. Člani in kadeti so zasedli v tretji državni ligi prvi mesti, mladinci so bili tretji, preostale selekcija pa so tik pod vrhom. Na Goričkem so zlasti zadovoljni z osvojitvijo prvega mesta članskega moštva v tretji državni ligi in uvrstitvijo v drugo državno ligo, kar je največji uspeh kluba. Nogometaši Lesoplasta so zasedli drugo leto tekmovanja v tretji državni ligi vzhod prvo mesto, s tem pa tudi dosegli želeni cilj. Za ta uspeh so rjem. Pomembno vlogo pa so odigrali tudi občina Gornji Petrovci, krajevna skupnost Križevci in drugi sponzorji, ki klub finančno podpirajo. Nogometaši Lesoplasta so bili že po jesenskem delu prvenstva na prvem mestu, vendar so v nadaljevanju zaradi nekaterih spodrsljajev za nekaj časa prepustili prvo mesto Čardi, Turnišču in Odrancem. Tako kot zmorejo, pa so zopet zaigrali v zadnjih sedmih kolih, ko niso izgubili. Dosegli so 17 zmag' 6 neodločenih izidov in 3 poraze. Bili so strelca Škaperja, ki je s 15 goli na tretjem mestu v ligi, čeprav več tekem ni igral. Na drugem mestu je Krančič s 7, na tretjem pa Kutoša s 6 goli. Večina igralcev, ki so si izborili uvrstitev v drugo državno ligo, ostaja v klubu, kakor tudi trener Zlatko Gabor. Računajo pa na štiri okrepitve, katerih imena še niso znana, saj se z njimi šele pogovarjajo. Čeprav so novinec v drugi ligi, ne razmišljajo o izpadu, temveč želijo uspešno promovirati ta del Goričkega in Pomurja. F. Maučec li svoje priložnosti iskati'v dnjih sezonah. Najved nečenje spomladanskeg venstva so bili nogome a saj so bili po prvem dei t vanja brez zmage na zaa ' stu, na koncu pa so se P |e5 sedmo mesto in so °sV Lesoplasta največ točk- t vost tekmovanja so bili metaši Beltinec, ki so igr tekem ali več kot polov dločeno. Iz lige sta izpadli | Rakičana in Dobrovnika- Najbolj disciplinirano m bila Kerna Puconci s J/ skimi točkami pred Odra ■ M Turniščem, 157, Črenšov ’ Lesoplastom, 158, Veržejem, 165, Bistrico. p tinci, 171, Tromejnikom. do, 189, Rakičanom, nikom, 215, in Hotizo, .J skih točk. Najboljši strele bil Bojan Kuzma dosegel 18 golov, sledil y stjan Kavaš (Odranci), .001 Škaper (Lesosplast),s nec (Turnišče) in Knst) tec^ (čarda), po 15, Dejan KJ J strica), Dejan Horvat (6 p01 in Simon Vogrinčič Andrej Šalamon (Trom Emil Kovač (Tromjenik) Gostan (Odranci), P°' p/ Krapša (Apače) in DavJ J (Veržej), P0l»-WS< (Apače), Denis Kutos (D Rihard Ritlop (Ho‘'za) bedL f Puhar (Veržej), P° 9’ kovič (Hotiza), Saša N® poj žeDJssahMoroiOdrJ^ Banfi in Aleš Kološa (“ uii J po 8 golov. V novi tekv zoni bo vodila tekmov^ SNL vzhod Medobčms^ ( na zveza Lendava. ( • y| Kajak kanu - svetovni pokal Specialna olimpiada Slovenije V Murski Soboti bodo od 14. do 16. junija 11. državne igre Specialne olimpiade Slovenije, športno tekmovanje oseb z motnjo v duševnem razvoju, ki jih prvič organizira Varstveno delovni center M. Sobota pod pokroviteljstvom predsednika države Milana Kučana. V Sloveniji je vključenih v Specialno olimpiado 1.600 športnikov in včlanjenih 72 članic. Na igrah bo sodelovalo 255 športnikov in 107 spremljevalcev iz 52 članic. Med njimi bo 28 tekmovalcev iz Pomurja (OŠ Janka Šiebingerja G. Radgona, Društvo Sožitje M. Sobota, Dom Lukavci in Varstveno delovni cen- movalcev sta bila doslej najuspešnejša športnika Bojan Grut iz Varstveno delovnega centra Ljutomer in Marjeta Razboršek iz Doma Lukavci, ki sta dosegla velik uspeh na jubilejnih 10. svetovnih poletnih igrah v ZDA v namiznem tenisu. Grut je osvojil zlato in srebro (posamezno in mešane dvojice), Razbor-škova pa je osvojila srebrno medaljo (v mešanih dvojicah) ter dve bronasti (posamezno, ženske dvojice). Bojan Grut je tudi tokrat napovedal medaljo v namiznem tenisu. Otvoritev iger Specialne olimpiade bo v petek, 14. junija, ob 18. uri v športni dvorani OŠ I v M. Soboti. kolesarjenju, elementih košarke, namiznem tenisu, balinanju in malem nogometu. V atletiki, ki bo na stadionu OŠ I, bo tekmovalo 83 tekmovalcev (teki, skok v daljino, metu žogice in suvanju krogle); v plavanju, ki bo v Radencih, 70 tekmovalcev (25 m prsno, 50 m prosto in prsno, 100 m prsno in prosto ter 200 m prosto); v kolesarstvu 31 tekmovalcev (Murska Sobota -Krog - Satahovci); v elementih košarke 27 tekmovalcev (dvorana OŠ I MS); balinanju 11 (balinišče DU MS); v malem nogometu 3 ekipe. Priznanja najboljšim bodo podeljevali znani pomurski športniki in ortnr+nino C Mnunnn Borut Horvat na stopničkah Na reki Soči v Trnovem je bila prva tekma za svetovni pokal v spustu kajakašev in kanuistov na divjih vodah. Odlično se je odrezal član kajak kanu kluba Mura iz Kroga Borut Horvat, saj je zasedel prvi dan tek- movanja v spustu v disciplini C-1 četrto mesto, drugi dan tekmovanja v Sprintu pa je bil drugi. V skupni uvrstitvi je po prvi tekmi (dve vožnji) na tretjem mestu. Tako je Borut Horvat potrdil, da sodi prav v svetovni vrh in da je Sah - finale pokala imel na svetovnem P1 »smolo«. Po končani। Horvat povedal: »^^olj6'10[j zmago, vendar sem za. z drugim mestom,sa doslej še nikoli nisern (F. M.) Radenska Pomgrad podprvak Na Rogli je bilo finalno tekmovanje za pokal Slovenije v šahu. Zmagala je ekipa Nove KBM Kovinar s 15 (8) točkami. Lep uspeh je dosegla prva ekipa Radenske Pom- zar, Boris Kovač, Tomi Gruško-vnjak, Marko Coklin, Leon Cajnko), saj je zasedla z 11,5 (8) točke drugo mesto in postala pokalni podprvak. Radenske Pomgrad3^/« Coklin, ki je osvoji1 j možnih. Druga Pomgrada iz Murske sedla z 8 (3) točkah11 sto (F M.) nv 13. junij 2002 ŠPORT 19 Motorno padalstvo Prah in Marentič državna Prvaka , Društvo motornih padal sa) iz Postojne s 3465,56 točke. IN. S.) Franc Kučan - predsednik ZHNT Slovenije Skrb za večjo popularizacijo hokeja na travi Šport od tod in tam Na zadnjih dveh skupščinah Zveze za hokej na travi Slovenije, ki ima sedež v Murski Soboti, so bili izvoljeni novi organi zveze in sprejeti potrebni akti za delovanje, hkrati pa nakazane nadaljnje usmeritve dela, ki naj bi prispevale k večji popularizaciji hokeja na travi pri nas. Za novega predsednika je bil izbran Franc Kučan iz Tešano-vec, s katerim smo se tokrat tudi pogovarjali. - Na ponedeljkovi izredni skupščini zveze ste dokončno sprejeli potrebne akte za nemoteno delovanje. Za kakšne spremembe gre? »\J preteklosti so se pokazale vrzeli pri delovanju zveze in njenih organov, zato smo v spremenjenem statutu, poslovniku, tekmovalnem in disciplinskem pravilniku natančneje opredeli naloge za nemoteno delovanje. Tako v prihodnje ne bi smelo prihajati do problemov pri vodenju zveze in njenih organov.« - Letošnja tekmovalna sezona v hokeju na travi v Sloveniji je bila končana. Kako ste zadovoljni? »Minulo tekmovalno sezono smo uspešno končali z vsemi selekcijami. V jesenskem delu tek- movanja smo imeli nekaj problemov, tako da so bile nekatere tekme končane za zeleno mizo. Prav iz teh razlogov smo tudi spremenili statut in sprejeli druge dokumente zveze. Minula tekmovalna sezona je bila zanimivejša in razburljivejša kot prejšnje, saj se je vključevalo v boj za naslov prvaka več ekip kot prejšnja leta, ko sta osvajali državne in pokalne naslove le ekipi Leka iz Lipovec in Triglava iz Pre-danovec. Tako so osvojili letos naslov članskega dvoranskega prvaka in državnega prvaka hokejisti ljubljanske Svobode, naslov članskega pokalnega prvaka pa Lek iz Lipovec. Naslov državnegjia ženskega prvaka so tokrat prvič osvojile Moravske Toplice, naslov ženskega pokalnega prvaka pa Triglav iz Predanavec. V konkurenci mladincev je postal državni prvak Lek iz Lipovec, med dečki pa OŠ Beltinci.« - Kakšne pa so nadaljnje usmeritve dela zveze? »Prizadevali si bomo izboljšati stanje hokeja na travi v Sloveniji na vseh področjih. Tako se bomo zavzemali za izboljšanje sodelovanja med klubi, ki ni najboljše. Večjo skrb želimo posvetiti boljše- mu sojenju domačih sodnikov. Povečati želimo število klubov v Sloveniji (Maribor, Nova Gorica, Pomurje). Na novo je že bila ustanovljena ženska ekipa Leka iz Lipovec, ki se bo v novi sezoni vključila v tekmovanje. V novi tekmovalni sezoni bosta sodelovali ženski ekipi Triglava iz Predanovec in Moravskih Toplic v novoustanovljeni in-terligi. Zelo smo zainteresirani, da se čimprej. zgradita novi igrišči za hokej na travi v Ljubljani in Murski Soboti. Hokejsko igro bi radi vnesli tudi med srednješolce. Posebno skrb bomo tudi namenili državni reprezentanci, ki jo čakajo nekatere zahtevne naloge, kot so kvalifika- cije za evropsko prvenstvo na Poljskem in Panonski pokal. Prav tako si tudi želimo, da bi se naši klubi uspešno vključevali v evropska tekmovanja. Skratka, želimo si in prizadevali si bomo za večjo popularizacijo hokeja na travi v Sloveniji.« (F. M.) Hokej na travi ■Hl —----------------------------------.................... drža °raVSkih Toplic - državne prvakinje za sezono 2001/2002. To je prvi njihov državni naslov. Doslej so bile l kij, Dan^ Prvakinje hokejistke Triglava iz Predanovec. Stojijo od leve: Katja Horvat, Meta Hiti, Mojca Horvat, Anja X Matia k Ku6an’ Jože črnko (Vener); čepijo: Katja Žabkar, Vanja Cipot, Manja Kerčmar, Marina Horvat, Nina b Kerec, Senta Domjan, Sandra Dervarič; leži: Tadeja Sambt. Fotografija: Jure Zauneker uBa A MS Klub mladih 26 Ob 30-letnici NK Odranci Otvoritev športnega parka Ob praznovanju 30-letnice Nogometnega kluba Odranci bodo predali namenu nova igrišča in večnamenski objekt s tribunami. Praznovanje pomembnega jubileja se bo začelo v soboto, 15. junija, z nogometnim turnirjem. Ob 10.30 bo tekma mlajših selekcij Odranci: Črenšovci, ob 13. uri tekma mladincev Odranci : Lipa, ob 14.40 tekma veteranov Odranci: Kočevje. Ob 16. uri bo turnir članskih moštev: Črenšovci, Bistrica, Tur- nišče in Odranci. V nedeljo, 16. junija, ob 9. uri bo tekma v malem nogometu med Odranci in Zdravniki, ob 10.30 bodo nadaljevali s članskim turnirjem, ob 12.20 pa se bosta pomerili ženski nogometni ekipi Atrija in Maribora. Osrednja proslava bo ob 14. uri z otvoritvijo športnega objekta. Ob 15.30 bo finale članskega nogometnega turnirja, ob 17. uri pa prijateljska nogometnega tekma med prvoligašema Muro in Rudarjem iz Velenja. (F. M.) Nogomet Mura začela priprave v Rakičanu 2219 2215 2214 2213 2213 2212 Mladost Turopolje. 26 26 9 2 2 512 70:64 321 48:147 1 23 49:162 32 9 7 M 22 22 22 22 22 22 3 2 4 2 2 2 4 6 5 7 8 18 9 1810 s 18 18 18 18 18 18 18 9 7 7 6 2 0 211 6 9 213 313 121:43 81:63 107:59 109:83 102:70 100:73 70:81 76:72 62:86 56:79 2 18 49:121 121 "S 8 9 7 7 6 4 4 2 3 0 5 1 3 3 3 3 6 8 5 8 8 8 9 311 311 34:137 99:49 65:44 62:63 48:45 51:58 58:55 42:44 40:50 45:64 53:91 58 48 44 43 41 38 29 27 23 21 8 1 41 30 30 29 28 24 24 21 15 15 Nogomet 1. MML MS Bistrica Turnišče Črenšovci Hotiza Mostje Dobrovnik Lakoš 1810 1810 18 18 18 18 18 7 7 5 2 1 2 6 2 6 110 011 105:51 89:60 82:68 95:101 1 12 32:135 016 33:172 017 8:216 32 32 22 21 16 6 3 Tišina 2221 Motvarjevci 2217 Slatina Makoter Grad Serdica Cankova Goričanka Bratonci Ižakovci Gančani Roma 2214 2213 2210 2210 22 22 22 22 22 22 9 8 7 7 3 3 2. MML MS Bakovci Radgona Pušča Lipa Bogojina Šalovci 1010 10 10 10 10 10 7 5 3 1 1 0 1 1 o 1 4 7 9 210 111 310 410 411 213 155:23 113:54 81:59 129:62 48:63 63:81 64:78 52:63 81:72 64:87 217 44:108 019 o 1 1 2 1 1 0 2 4 5 8 8 34:178 83:17 49:18 50:48 36:41 15:46 20:83 63 52 43 39 32 31 30 28 25 23 11 9 30 22 16 11 4 4 Mladinski liga Lendava Panonija-Gab. 8 8 0 0 Petišovci 8 0 0 8 Kadetska liga lendava Odranci, Črenšovci Bistrica Hotiza (-6) Dobrovnik-K. Renkovci 2014 2012 2012 2013 20 3 20 2 2 1 2 5 6 7 5 57:13 13:57 75:37 93:43 72:37 87:33 116 29:113 1 17 23:116 24 0 43 38 37 35 10 7 Nogometaši Mure iz Murske Sobote so začeli v ponedeljek s . pripravami za novo tekmovalno sezono v prvi državni ligi, ki se bo začela 14. julija. Trener Milan Ko-blencer in njegov pomočnik Slobodan Djurič sta nogometaše od-' peljala v Rakičan, kjer bodo prebivali in vadili do 22. junija. Potem ko so po končani sezoni klub zapustili Prednik, Lukič in Reljič, so se udeležili prvega treninga vsi drugi igralci, ki so že igrali v minuli tekmovalni sezoni, To so: Botonjič, Luk, Gabor, Cifer, Kožul, D. Žilavec, S. Žilavec, Erniša, Dvoršak, Mesarič, Romero, Vogrinčič, Dominko, Vrečič, Ivanič. Novinca pa sta mladinec Kerčmar in Ficko, ki je igral za Tromejnik iz Kuzme v tretji ligi in je na preizkušnji. Nogometaši Mure bodo odigrali prvo prijateljsko tekmo že v nedeljo, 16. junija, v Odrancih s prvoligašem Raudarjem iz Velenja. Odranski tretjeligaš namreč praznuje 30-let-nico delovanja. V soboto, 29., in v nedeljo, 30. junija, pa bodo sodelovali nogometaši Mure na turnirju na Tišini, kjer bodo igrali še Maribor Pivovarna Laško, Varteks iz Varaždina in Tišina. (F. M.) rKolesarstvo• Državno prvenstvo na Cankovi la Ms 2618 2616 2616 2615 2614 2613 2613 26i2 2611 26i2 26 n 3 4 1 2 5 6 9 9 128:57 88:56 101:62 94:69 86:74 89:63 85:64 94:69 75:65 57 52 49 47 44 42 42 39 38 37 33 St. dečki Lendava Nafta Odranci Turnišče Olimpija Polana Nedelica 1010 0 0 1 1 0 0 o 2 4 7 8 8 91:10 62:25 47:24 11:58 13:58 16:65 30 24 16 7 6 6 V soboto, 15. junija 2002, bo na Cankovi državno cestno kolesar- sko prvenstvo za mlajše mladince, mladince, člane amaterje, ženske in Šport paraplegikov 10 10 10 10 10 8 5 2 2 2 2 3 3 207:40 157:42 127:50 48 45 41 ML dečki Nafta B Nafta A Odranci 210 310 310 311 510 Lendava 1816 0 1815 0 1813 2 1 13 73:91 015 96:133 Člani Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije iz Murske Sobote so vrnili obisk sorodnemu društvu Rodata klub iz Budimpešte. Pomerili so se v kegljanju, pikadu in šahu. V vrtnem kegljanju je zmagal Vlado Horvat, v pikadu je bil Jožef Gomboc drugi, Franc Borovnjak pa tretji. V šahu so ekipno zmagali gostitelji s 3 : 2, med posamezniki je bil Bojan Ciman tretji. (F. M.) veterane, ki ga družno pripravljajo občina Cankova, KK Tropovci in Kolesarska zveza Slovenije v sodelovanju z gasilci in osnovno šolo. Start bo ob 10. uri pred Ajdo na Cankovi. Tekmovali bodo na 11,1 km dolgi krožni progi Cankova-Ko-rovci-Gerlinci-Cankova, ki bo med dirko zaprta za ves promet. Med ljubitelji kolesarstva bo v središču pozornosti najboljši slovenski mladinec, domačin Simon Špilak. (F. M.) Speedway - Na prvi dirki za ekipno državno prvenstvo v speedwayu v Ljubljani je zmagala Ljubljana s 40 točkami pred Krškim, 37, in Lendavo, 29 točk. Za Lendavo je bil najuspešnejši Krznarič s 15 točkami pred Vlahom, 8, Vagekom, 6, in Lučičem, brez točke. (F. M.) Atletika - V soboto, 15. junija, ob 11. uri (nogometni stadion) bo pri Gradu na Goričkem 17. tek na grad, ki bo štel za 3. pokal Slovenije in 4. pokal Pomurja, ki ga pripravljata Športno društvo Grad in Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota. Tekmovali bodo v 11 starostnih kategorijah. Prijave bodo zbirali od 8.00 do 10.30. Startnina je 1.500 tolarjev, za dečke in deklice pa 700 tolarjev. Najboljši bodo dobili nagrade, udeleženci, ki plačajo startnino, pa spominske majice. (F. M.) Rokoborba - Trije člani slovenske mladinske reprezentance Slavko Miholič in Jure Kuhar iz Murske Sobote ter Mitja Sedmak iz Ljutomera, vodi pa jih trener Rade Bačič, so odpotovali v nemški Frankfurt Oder na 10-dnevne zaključne priprave za evropsko mladinsko prvenstvo v grško-rimskem slogu, ki bo do 26. do 30. junija v Subotici. Tja jih je povabil trener nemške reprezentance Gunter Rei-chelt. Na pripravah bosta sodelovali poleg nemške in slovenske reprezentance tudi reprezentanci Češke in Estonije. (F. M.) Rokoborba - V avstrijskem Sbdingu je bil mednarodni rokoborski turnir, na katerem so sodelovali tudi pomurski tekmovalci in tekmovalke. Najuspešnejša je bila Ljutomerčanka Mihaela Čirič (55 kg), ki premagala vse nasprotnike in zasedla prvo mesto. Či-ričeva se bo udeležila kot edina slovenska tekmovalka evropskega prvenstva v Bolgariji, ki bo 17. julija. Od soboških tekmovalcev sta bila . najuspešnejša Tadej Volmut (29 kg) in David Ivanič (55 kg), ki sta zasedla drugi mesti. Mitja Fajs (37 kg) je bil peti, Andrej Fajs (37 kg) pa šesti. Med tekmovalci Dobrovnika je bil najboljši Dominik Vogrinec (45 kg), ki je zasedel tretje mesto. Tomaž Ko-con (32 kg) je bil peti, Mitja Bukovec (47 kg) in Attila Kocon (55 kg) pa šesta. Na mednarodnem tekmovanje v Bistri na Hrvaškem se je izkazal Ljutomerčan Niko Horvat (53 kg), ki je zmagal, hkrati pa bil razglašen za najboljšega rokoborca. (N. Š„ F. B.. F. M.) Kolesarstvo - V Moravskih Toplicah bo v nedeljo, 16. junija, ob 10. uri 12. kolesarski maraton Ajda, ki ga pripravljata Kolesarski klub Tropovci in Zdravilišče Moravske Toplice. Kolesarji bodo imeli na volji štiri proge: »družinska Ajda« 10,5 km, »mala Ajda« 32,5 km, »ravna Ajda« 70 km in »velika Ajda« 102 km. (F. M.) Odbojka - Žensko odbojkarsko ekipo Zavarovalnice Ljutomer bo vodil v novi tekmovalni sezoni Bojan Novak iz Lipovec, ki je do nedavnega treniral odbojkarice Ptuja. Na trenerski klopi bo zamenjal Janka Hochstatte-rja iz Beltinec; V prestopnem roku se bodo Ljutomerčanke predvidoma okrepile z dvema igralkama. (N. Š.) Strelstvo - Na odprtem prvenstvu za pokal SD Jezera v Dobrovniku je zmagala med 22 ekipami v streljanju z MK puško SD Gančani s 530 krogi pred Turniščem, 517, in Ljutomerom, 503 krogi. Med posamezniki je bil najboljši Erjavec (Gančani) s 185 krogi pred Kousom (Gederovci), 182 krogov. (F. B.) Namizni tenis - Namiznoteniški klub LMKO Lendava, katerega ekipa je v minuli sezoni tekmovala v tretji državni ligi, se je močno okrepil. H klubu sta namreč pristopila državni reprezentant Sašo Ignjatovič in Hinko Zajtl, ki je nazadnje igral v Avstriji. Ignjatovič naj bi ostal v Lendavi štiri leta. Po besedah predsednika Emila Rosiča pa računajo še na eno okrepitev iz tujine. V Lendavi, kjer ima namizni tenis dolgoletno tradicijo, razmišljajo dolgoročno, zato so tudi ustanovili namiznoteniško šolo. (F. B.) PIVOVARNA UNION Generalni pokrovitelj slovenske nogometne reprezentance 20 MULARIJA 13. junij 2002 fiW V Rimavski Soboti Naš izlet Tudi na Slovaškem je mesto, ki ima drugi del imena enak kot Murska Sobota. Tam so mlajši dečki soboškega judo kluba (učenci vseh treh osnovnih šol v M. Soboti), kot smo že poročali, dosegli pred nedavnim velik uspeh - ekipno I. mesto ter štiri zlate, srebrno in bronasto medaljo. Preden so se poslovili iz srečne Sobote, so se še skupinsko fotografirali s svojim trenerjem. Čestitamo za uspehe! / ' /TV \ Uh j. g. V torek smo bili na izletu. Peljali smo se z avtobusom. Sedela sem s Stejsiko. Najprej smo se vili v kovaškem muzeju na Razkrižju, kjer smo se tudi fotografirali. Kovač je zelo liitro izdelali Nato smo se odpeljali v čebelarski muzej v Krapju. Tam smo izdelovali sveče. Na poti domov s* ustavili v Murski Soboti, kjer smo si kupili sladoled. Ko smo prišli domov, sem se dobro poč* Lucija Kutnjak, I. c DOS I Lenda' Comenius day Na Dvojezični osnovni šoli I Lendava smo sredi maja, gostili udeležence projekta Comenius, ki ga podpira EU. Srečale so se delegacije petih manjšinskih osnovnih šol iz Evrope, ki negujejo tradicijo jezika svoje narodnosti. Projekt je poimenovan Mavrica jezikov. Izdajajo skupno glasilo z izdelki učencev. Kdo so člani projekta? Iz Slovenije je Dvojezična osnovna šola I Lendava, iz Italije Večstopenjska šola Doberdob ter D. S. Š. Sv. Cirila in Metoda iz Trsta, iz Irske Scoil Chronain, Iz Welsa v Veliki Bri-taniji paYSGOL GYNRADD. Goste sta najprej sprejela ravnatelj šole Jožef Sobočan in koordinatorka projekta Brigita Koren, ki sta vse štiri dni poskrbela, da so gostje spoznali našo lepo deželo in ljudi z bogato jezikovno raznolikostjo. Osrednja svečanost je potekala v šolski telovadnici, udeležile so seje tudi štiri učenke iz Trsta kot kvartet za flavto. Gostje so nam v videotehniki prenesli pozdrave svojih učencev, ki so za ta namen posneli svoje projekte in pozdrave. Predstavnika šole iz Welsa dobro poznamo, saj sta nas obiskala že februarja. Na delovnem sestanku so se člani Comenius dogovorili o načrtih za prihodnje leto. Srečali se bodo v VVelsu. Mateja Šomen, DOS I Lendava Bil sem dojenček Narisal Matej Žalig, 2. a Dvojezična OŠ l Lendava Dobrota je sirota । h Nekoč je živela stara in revna žena. Imela je lonček. Nekega dne si je5 v njem močnik. Ko ga je pojedla, je lonček oprala in ga dala sušit na Potem je zaspala. j Lonček je dejal: »Zdaj pa grem na trg.« In je šel. Prinesel je fižol. Zei-‘ L skuhala in spet pomila lonček. Izza gore je posijalo sonce in lončekV J Šel je v mesnico in prinesel ženici govejo juho. Ona je bila vesela in jul® । da s tekom pojedla. Umila je lonček in ga postavila na okno. Lonček sušil in odšel k bogatemu možu. Od tam je prinesel cekine. Ko jih jeze .k gledala, jih je pobrala, na lonček puškar pozabila. Še pogledala ga ni vet- J| dnji dan je šol lonček h kmetu. Zlezel je pod kravo, ta pa je vanj spustila f| Odšel je k ženici. Ko ga je pogledala, kaj ji je prinesel, ga je vrgla skozi AfI g g . J Valentina Volkar, 2. a, OŠ frn Na izletu Včeraj smo bili na izletu. Avtobus je odpeljal ob sedmih zjutraj. Vožnja je bila dolga. Odpeljali smo se v Podčetrtek. Prispeli smo do hotela Lipa. Tam smo malicali. Malica je bila zelo dobra. Nato nas je vlakec odpeljal do Olimja. Tam smo šli na Jelenov greben. Nato smo obiskali Kočo pri čarovnici. Vlakec nas je odpeljal tudi v Čokoladnico, kjer smo se posladkali in si kupili čokolade. Vrnili smo se k hotelu, kjer smo imeli kosilo. Popoldne smo se igrali. Na poti domov smo se ustavili pri slaščičarni. Na izletu mi je bilo zelo lepo, Marina Toplak, I. raz., OŠ Kobilje Od Sobote do Hodoša fr Od Sobote do Hodoša vozi vlak, z njim lahko se pelje vsak, le karto treba je kupiti, ga počakati in vstopiti. Glej le, da ne zamudiš, pa tudi če uro izgubiš. Starši nekdaj tu se z »mariško« so vozili, i sedaj sojo z modernim vlakom nadomestili. Ta ne ropota, ne škriplje in ne cvili, saj ga pameten računalnik krmili. Zato v vagon se udobno nadomestimo-in od Sobote do Hodoša oddrvimo. Prvič v gledališču Imeli smo kulturni dan. Avtobus nas je odpeljal v lutkovno gledališče v Mariboru. Na odru je stala Paper ulica. V njej so stanovali otroci, ki so imeli različne strahove. Strah Buholin jih je požiral. Bili so zelo veseli. Tudi mene je strah, ko je tema. Potrebovala bi Buholina, da bi požrl moj strah, ki me hoče odnesti. Eva Horvat, 1. raz. Kosem pozabila na čas Zgodaj zjutraj smo se odpravili na teniški turnir v Kopru. Dan je bil sončen in topel. Zelo hitro smo prispeli na cilj. Oče je začel igrati. Zaželeli smo mu srečo in se odpeljali na ogled Primorja. V Kopru še nisem bila. Zelo rada bi videla predvsem tamkajšnje pristanišče. Odločili smo se, da si bomo ogledali tudi Porto rož, Eieso in Piran. Čeprav je bilo vroče, sem se počutila čudovito. V Fiesi smo si ogledali dom, v katerem smo stanovali, ko sem bila v šoli v naravi. Usedla sem se na pomol in premišljevala. »Odklopila* sem vse skrbi in se predala soncu ter lepim trenutkom, ki sem jih doživela v Fiesi. Medtem sem malo zadremala ter sanjala, kako se potapljam in živim med ribami. Predramila meje mama. Iz Fiese smo se peš odpravili v Piran. Tudi tam sem se predala lepim občutkom. Noge sem namočila v vodo, se zazrla v nebo in poslušala šelestenje listja. To je bil zame najlepši dan v tednu, dan, ko sem pozabila na čas. Čebela pripoveduje Jaz sem čebela. Živim v čebelnjaku. Stoji ob gozdu. Čebelarje pobarval moj panj z rdečo barvo. Nekoč meje čebelar s tovornjakom odpeljal na travnik. Nekega dne, ko sem letala s cveta na cvetje začelo deževati. Skrila sem se pod cvet in počakala, da je nehalo deževati. Nato sem spet začela nabirati medičino. Katja Krpič, I. raz. OŠ Kuzma Ribiško - dovoljenje ’ Že kot majhen otrok sem rad ribaril z očetom, toda naša gramoznica je postajala vedno bolj umazana in zastrupljena z raznimi tekočinami. Ribe so začele umirati. Nekega dne mi je šinila v glavo misel, da bi šel ribarit naGajševsko jezero. Ko je oče sljšal za to, je bil vesel, a kaj, ko ni ipiel ribiškega dovoljenja, tako da tudi jaz nisem mogel tja. Obljubil pa mi je, da bo to uredil. Čakal sem eno, dve, tri leta, ko je oče naenkrat prinesel iz službe ribiško dovoljenje. Fant, to je bilo zame veselje! Kar takoj sem hotel k jezeru. Lepo mi gre od rok, če sem sam ah pa z očetom. Samega me pusti le takrat, ko mi to oče dovoli ali la obljubim, da bom pokosil travo. /J luka Žnidarič, 5. b OŠ Križevci Moja najljubša igrača Moja najljubša igrača je punčka iz blaga. Kupila mi jo je botrica Sonja. Ime mi je Mojca. Takrat sem bila stara dve leti. Z njo se najraje igram. Veliko jo previjam, preoblačim in češem. Ima dve dolgi rumeni kitki. Ko je umazana, jo mama kar vrže v pralni stroj. Bila je že tudi na morju v Portorožu, Poreču in na otoku Rabu ter na Rogli. Brez nje ne grem nikoli spat. Molji medveda Pri postelji imam medvdj čisto pravega sladkost Vsak večer pri sebi ga1,113 in se malo z njim poig11 Zelo rad ima med/ j saj je pravi sladkosti Včasih me ne posluj | in sam sebe preizkus Danes v šoli vprašan zato boji se zelo- j Rad dobil bi štirih še rajši pa petic^ j Mateja Žalig, OŠ Naše me$ Je lepo in ureje11 pa tudi Ljudje po parku se sp otroci pa veselo N jj; V parku velik gra |JI-ki privablja mnO^L Šole so lepe m učence učijo nK 1 J Mu rska Sobota K -kjer vsakdo živel o’ Lena Duh/L OŠ III M- s°b Ko se ustcP^ Kolcaš* J /^sestra j »l ra in nam Nato sosed I / in brž zade^ »Uravanv®. , Pozabili •sre,kd’j/ ki teče kako1're Danijel Mart*^^ ' nš vini 13. junij 2002 NA SCENI 21 Obstaja tudi pot k strpnosti Ko mi gredo vsi na žiws si mi gredo na jetra: čefurji, pedri, debeluhi, kriplji, klošarji, penzionisti, |'Jšiptarji, šepeglarji... Zakaj sem tako osamljena? Je le ena od zgovornih 7* misli, zapisana v zloženki Tvoja pot k strpnosti, ki jo je izdal Urad RS za Radino, v okviru projekta Vsi drugačni - vsi enakopravni pa pod tem naslo-01aPo osnovnih in srednjih šolah pripravljajo delavnice na temo strpnosti. J^azija Murska Sobota je bila med tistimi šolami, kjer so jo izvedli, jeseni pa eMo udeležili srečanja vseh mladih, ki so debatirali na temo strpnosti. Skozi debato, igranje vlog so se mladi pogovarjali o različnih oblikah nestrpno-"anesprejemanju drugačnosti v naši družbi. ilpovp' 'la de*avnici se najprej prestrašijo Qa n'mai° predsodkov. V pogo-iPpa počasi priznajo, da jih vendarle al° Daje skoraj človeško neko osebo okarakteriziratii in ji na podlagi d,?1?6 Podobe dati kakšno etiketo, ne ski s prei Pohlize spoznali. V Mur- doj t,so najbolj poudarili nestrpnost v?®07’da so drugačni, da jih ogrožajo. ptJ^so mladi ugotovili, da tudi Romi : 'i°>dasmo mi drugačni. Med Slovenci s?®261« aktualna homofobija, torej ne-do gejev, vendar se ob tem zave-iivp a ni Prav> da se kdo vtika v zasebno j l^je drugega. Mladi so tolerantnejši Oniofobije, ne marajo pa narkomanov. Pravijo, da so umazani, vendar neurejenost ni edino merilo, da je nekdo narkoman. Nestrpni so do priseljencev, centrov za begune, da gre zanje davkoplačevalski denar. Ugotovili pa smo, da so tudi to le ljudje v težkem položaju, ki nimajo osnovnih možnosti za življenje. Mladi se niso toliko dotikali vere, saj se o tem ne pogovarjajo po-gostOj vsaj v šoli ne. Po čem je izstopala ta delavnica od delavnic v drugih srednjih šolah po Sloveniji? »Z mentorji smo takoj ugotovili, da so zelo umirjeni in zadržani. Po drugih slovenskih šolah so bili veliko glasnejši. Res je, da so Prekmurci taki, in to zaradi previdnosti in tudi zato, ker se nočejo izpostavljati ali Glasba je tista, ki ljudi najbolj spaja, druži in povezuje. Do glasbe pa smo tudi najbolj strpni in jo najhitreje sprejmemo, tudi od narodov, do katerih se sicer goji največ predsodkov. izpostavljati svojih kakovosti. Med pogovorom pa so se že razživeli in povedali, kaj mislijo,« je povedala Vanja Režonja, vodja projekta Vsi drugačni - vsi enakopravni. Mladi pa se na teh delavnicah naučijo, da moramo druge ljudi bolje spoznati in jim dovoliti, da razvijejo svoje sposobnosti. Bolj bodo oni sprejemali druge, bolj bodo drugi sprejemali nas. Da delavnice organiziramo na srednjih šolah, pa so se odločili zato, ker so prav osnovnošolci in srednješolci zelo občutljivi, dogajanje v teh letih pa lahko pusti v njih globok pečat. Doma pri svojih starših slišijo marsikaj, v družbi z vrstniki se oblikujejo klape, ki se med seboj morda ne marajo... Pri tem ni nihče izvzet, zato je pomembno, da se predsodki odpravijo, mladi pa postanejo dojemljivejši za drugačne. A. Nana Rituper Rodež ■ stonj na mega spektatol ^harta, Tabu in Zaklonišče prepeva ter D’Kwaschen Retaschy ■ soboto, 22. junija, se bo zgodil ha dvorišču « u Rakičan mega koncertni spektakel, na ka-K^^odo nastopile skupina Siddharta, Tabu in ^^'^če prepeva, kot predskupina pa trenut-E^Ajbolj aktualna in popularna skupina D’Kwa-^2 Retaschy. Organizira ga Klub prekmurskih in M'L K- K' članske vstopnice, ki se sij $ । 'Pijo samo na Mladinskem servisu v Mur-ho°t, so P° 500 tolar)ev> za druge pa po Im,0 ar)ev na običajnih mestih v Murski Sobo-la) servis, M. I. K. K., poulična pro-Radgoni (Pizzerija Strmina), Lenda-Popaj) in Ljutomeru (Bar Mitra), Prost vStat^ ‘mai° v spremstvu staršev MarjeStop>- dan koncerta bo vstopnina 1500 1Z burske Sobote bo vozil avtobus na Ti jodka od 17. 30 naprej. 01 za vstopnico radi privarčevali, pa (n Možnosti. Da na koncert sploh ne gre-°Ste Prikrajšani za čudovito doživetje, ul P!°Ut karta«- obstaja nevarnost, da vas °vi *n. pomislite, kakšna sramota - ali tretjič, da odgovorite na Vestnikovo nagradno vprašanje, KPŠ in M. I. K. K. pa vam vstopnico šenkata. To je dobra možnost, poznati pa morate odgovor in imeti nekaj sreče pri žrebu. Naši prvi trije nagrajenci so Sonja Šiftar, Zenkovci 2, 9265 Bodonci, Maja Cug, Sebeborci 99, 9221 Martjanci, ter Nino Škalič, Petrovci 35a, 9203 Gornji Petrovci. Kupon št. 2_____________________________ Vprašanje se glasi: Katera skupina izvaja skladbo Baba, malo me njaj? a) D’Kwaschen Retaschy b) Siddharta c) Zaklonišče prepeva Obkrožite pravilni odgovor in kuponček do 18. junija pošljite na naš naslov: za rubriko Na sceni, Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota. Izmed prispelih odgovorov bomo izžrebali 3 nagrajence. Vstopnice boste dobili po pošti! '‘gumno v zadnje šolske dni Vaša čustva! Močnejša je od smrti! Četudi ne bi dosegli sreče, si zapomnite, da ste na pravi poti, in se potrudite, da ne zaidete z nje. In kar je glavno, bežite pred lažjo, pred vsako lažjo, posebno pa pred tem, da bi lagali sami sebi. Opazujte svojo laž in se zazrite vase vsako uro in vsako minuto. Izogibajte se tudi preziranju, tako drugih kot sebe. Kar se vam zdi v vaši notranjosti grdo, je oprano že s tem, da je opaženo. Tudi strahu se izogibajte, čeprav je strah samo posledica vsake laži. Nikoli se ne bojte pri doseganju ljubezni svojega lastnega malodušja. Niti svojih slabih dejanj se pri tem prehudo ne plašite. Žal mi je, da vam ne morem reči ničesar bolj tolažilnega, zakaj dejanske ljubezni ne moremo primerjati s sanjsko. Sanjska ljubezen je željna skorajšnjega dejanja, naglega zadovoljenja. Zgodi se, da nekateri žrtvujejo svoje življenje, samo da ne bi trajalo dolgo, ampak bi se čim prej končalo, kakor na odru. Potem pa bi sledil aplavz in pohvala. Dejanska ljubezen pa je delo in vztrajnost in za nekatere morda celo učenost. Toda najprej vam povem, da bo prišel trenutek, ko boste z grozo gledali na to, da ste se kljub svojim naporom, da bi se približali cilju, od njega celo oddaljili. Nekoč pa boste v trenutku dosegli svoj namen in jasno uzrli nad seboj čudodelno silo, ki vas je ves čas ljubila in vas skrivnostno vodila po vaši poti. Amor na.sceni@hotmail.com ^sak dan je lahko dober polno vzponov in adi «V' v Padci pa se pona-je t °°čamo ravno takrat, 'kSu s: e$a najmanj treba. Za-Pot °')r° oceno Pri mate-V%geeni pa nas še pri kak-Predmetu profeso-V^ti. £prašati ali dati druge ^0 Sv°jinr P°Vrh pa se še spre-^v^gre * pr*iateljh So dnevi, ''Pan^8 Vse nar°be- In či-da »°p^ne dneve, ko se N?s°d0 j !° drugi vplivati na n nam me£ejo pO]ena d3S Začetna jeza ali žalost U na Zadevo, ki nas boli, Pb ^no^1®1’ 2 rea,nejšimi °č-A to> da n. rugi krivi za našo smo-uresničili svojihci-uV0Pri J^reni,lahko krivca naiti i?1 več ali manLiz tiste- 5Se da Z8°dilo, pa se posku-naučiti. Vsak do- men, vsaka okoliščina svoj smisel. Vsako negativno stvar, ki se nam je v tistem trenutku zgodila, pa moramo vzeti kot šolo življenja. Najslabše je, da jokamo, stokamo, iščemo krivca pri drugem, da bi stvari izboljšali, pa ne naredimo čisto nič. Najraje se kar napajamo v tem negativnem razpoloženju, se smilimo sami sebi in usmiljenje pričakujemo tudi od drugih ljudi. Ko imamo tak slab dan, vidimo svojo prihodnost vso črno in sivo. Živimo z mislijo, da se to dogaja samo nam. Drugim pa gre vse kot po maslu, dobivajo dobre ocene, učitelji jih imajo radi in 1 sploh se vse obrne tako, da se zanje dobro konča. Samo meni ne! Svet seveda v resnici ni tak, samo zdi se nam tako, ker se zavedamo, da smo izgubili nadzor na tem, kar se dogaja. Prepričani smo, da ni v naši moči, da bi stvari spremenili. Pa je. Najprej moramo spremeniti svoje negative misli. Pobrskajte po svoj preteklosti in na plan prinesite dobre dogodkov, ko se je usoda obrnila na njegovo stran in so se stvari srečno končale. Gotovo jih je kar nekaj. In ni vrag, da ne bo jutri lepši dan in se bo pokazala še kakšna priložnost, na katero v tisti ihti še pomislili niste. Vedno obstajata še kakšna rešitev in upanje. Poiščite svojo notranjo moč, zavedajte se, da zmorete. Vi to zmorete. Ampak v nekem trenutku lahko naredite dobro samo eno stvar, šele ko boste prvo uspešno končali, se lotite naslednje. Pri tem pa imejte vedno jasno začrtane svoje cilje. Če boste strumno hodili po poti do njih, se vam bodo z veliko verjetnostjo uresničili. Morda pa se tudi ne bodo. Kar vas bo prizadelo. Ampak vse se zgodi z nekim namenom, da bi se nekaj naučili. Da ste potrebovali lekcijo, pa boste spoznali šele čez čas. Želim vam, dragi mladi bralci, ki v teh vročih dneh velikokrat obupujete, da bi se vse izteklo tako, kot je najbolje za vas. Dolgoročno gledano. Nana ■ Ko je hudo, me pokliči! telefon 080,113 Kilo ja braiplažen, omogoči ga Vaše pesmi ljubezen edina Čemu sveža jutra, okopana s soncem, ko tebe ni? Čemu lepa jutra, ko ti nisi z mano? Čemu zlata jesen, kadar sem sama? Čemu pomlad, če ljubljena nisem? Čemu življenje, ko tvoja nisem? P. M. Najin spomin Še tista čustva ugasnila niso, saj v meni kot duhovi tavajo, ko vedel bi za to, vrnil bi se, pozabil na njo. a tudi ona ljubi te, zato ne morem prizadeti je, poskušala bom pozabiti vse, tudi spomine najine: Le še nekaj prosim te, nikar zaradi laži ne zapusti je. Jaz sem lagala, da ljubim te, in za to kesam se, ker sem si sama jamo skopala. • Sonja Prijatelju Srečala sva se na poti življenja in si bila v nekem trenutku blizu, duša seje dotaknila duše, nasmeh je našel svoj odmev. Kmalu utonila sva vsak v svoj sen, zasulo naju je morje dogodkov. Iluzije so izginile, obstala sva vsak na svojem bregu, ranjena v dno duše. Zdaj hodiva vsak po svoji poti potrebna časa, da se rane zacelijo, toda hrepenenje je ostalo, hrepenenje po dotiku roke, po besedi in tolažbi, po zvezdah in svetlobi, hrepenenje po prijatelju. Sonček 22 DOBRO JE VEDETI 13. junij 2002 VtSlB OVEN ONA: Bilo bi dobro, če bi se posvetili tudi denarnim zadevam, saj se vam v nasprotnem primeru lahko vse skupaj podre na glavo. Je že res, daje ljubezen presneto lepa in prijetna zadeva, vendar gre ljubezen tudi skozi želodec! ON: Dolgočasili se boste kot že dolgo ne, vendar se boste kaj hitro znašli in si priskrbeli prav prijetnega sogovornika. In kaj kmalu se boste znašli v družbi, ki bo nekaj povsem drugega kot dolgočasna vsakdanjost! Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Zdravljenje glivičnih okužb kože BIK ONA: Zavedajte se, da če boste storili ta korak, poti nazaj ne bo, pa čeprav bi si še tako močno želeli. Pamet v roke, preden se boste spustili v karkoli tveganega. In popazite malo na svojega partnerja... ON: Še vedno se ne boste mogli odločiti, ali se vam pustolovščina splača ali ne, toda vseeno boste poskusili - in ne bo vam žal. Spoznali boste, da se tveganje včasih splača, saj vam bo prineslo obilo vsestranskih koristi! DVOJČKA ONA: Nikar ne nasedajte praznemu govoričenju drugih, saj vas želijo le vleči za nos. Verjemite le tisto, o čemer se sami prepričatelLjubezen je preveč pomembna zadeva, da bi odločitve prepuščali drugim. ON: Morda je ravno sedaj pravi čas za avanturo, ki pa bi lahko kaj kmalu začela preraščati v veliko resnejšo zvezo, kot ste predvidevali. Pazite, da se ne boste zapletli tako globoko, da se ne boste uspeli izmazati! livične okužbe so lahko ^elo trdovratne^ zato je pomembno, da jih čimprej odkrijemo in stroko- vno zdravimo. Večino glivičnih okužb kože, razen tistih na nohtih in lasišču, je blagih in jih je mogoče odpraviti z lokalnimi antimikotiki. To so protiglivični preparati v obliki krem, mazil, posipov, razpršil in raztopin, ki so na voljo v lekarni tudi brez recepta (Canesten, Cani-fug, Daktarin, Oronazol, Ecalin, Mycospor, Lamisil, Nistatin). RAK ONA: Nekdo si prizadeva, da bi vas zasenčil, vendar se mu to ne bo posrečilo. Bodite karseda previdni - vsakršna ihta se vam lahko grdo maščuje. In nikar si ne delajte nepotrebnih skrbi zaradi svojega partnerja. ON: Doživeli boste pravcato razburjenje zaradi sorodnikov, ki naklepajo nekaj povsem drugega, kot bi si želeli vi sami. Le kako to, da tega niste opazili, saj je bilo več kot očitno. A vseeno se boste izmazali... Združenje potrošnikov Pomurja svetuje LEV ONA: Stara resnica je, da sovražnika premagaš šele takrat, ko postane tvoj prijatelj. Prizadevajte si, da dobite čim več prijateljev, pa se boste znebili tudi vseh potencialnih nasprotnikov. ON: Slaba volja bo minila, saj boste sami spoznali, da ste si vse skupaj napačno razlagali. Nekomu ste naredili veliko krivico, zato bi bilo prav, da se mu opravičite. Ne obsojajte drugih za lastne napake! ZAMENJAVA VODOMEROV DEVICA ONA: Z zvijačo boste dosegli veliko več kot s trdim delom, in nikar se ne ukvarjajte z malenkostmi, ki sploh niso pomembne, ampak samo izgubljate dragocen čas. Včasih se je treba za dosego cilja pač malce znajti! ON: Kritično obdobje je sicer za vami, vendar vam nihče ne more zagotavljati, da se ne bo ponovilo. Tokrat ste jo odnesli počepi, toda kako bo naslednjič? Še najbolje bo, da se posvetite malo boljši preventivi! TEHTNICA ONA:.Imate pa res srečo. Vse težave boste igraje rešili, nekaterih se sploh ne boste zavedli, pa bodo že rešene. Vse kaže, da bo sedaj zopet eno tistih obdobij, ko enostavno ne veste, kam bi s svojo srečo. Mogoče pa to ni samo sreča... ON: Počitek koristi vsakomur, pa bi utegnil koristiti tudi vam. Ni vam treba umirati od dela, saj bo težji del naloge opravil nekdo drug. Vi samo počakajte in ga usmerjajte v pravo smer, drugo pa se bo uredilo kar samo od sebe. . ŠKORPIJON ONA: Ves svet propagira zdravo življenje, le vi vztrajate pri starem življenjskem slogu. Raje se streznite in si priznajte svoje zmote in napake! In nikar ne pričakujte spremembe prek noči, saj to enostavno ni mogoče. ON: Prijatelj bo slabe volje, ker bo slutil, da se za njegovim hrbtom nekaj dogaja - dokazov o tem pa ne bo imel. Njegovo sumničenje vam lahko nakoplje precejšnje težave, ki jih boste le stežka razrešili. STRELEC ONA: Kdor čaka, dočaka. To je star pregovor, ki pa se je ponovno potrdil. Sedaj boste lahko mirneje gledali na prihodnost, kjer se že svetlika plamen uspeha. Šele sedaj boste videli, da je lahko ljubezen veliko lepša, kot ste jo poznali. ON: Zaradi nekoga boste zelo zadovoljni, dosegli pa boste tudi tisto, kar si že dalj časa prav vroče želite. In bolj ko se bo teden nagibal k svojemu koncu, bolje se boste počutili. Seveda v družbi s pravo osebo ... KOZOROG ONA: Preveč se zapirate vase, zato postajate vse bolj nedostopni. Pojdite v veselo družbo in se zabavajte. Spoznali boste prijetno osebo, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenila. ON: Prijateljica bo potrebovala pomoč. Pomagajte ji, gotovo vam jo bopoplačala. Sedaj ste resnično v obdobju, ko vam gre vse kot pomaslu, zato poskušajte to čimbolj izkoristiti. Predvsem naljubezenskem področju... VODNAR ONA: Oseba, s katero ste že dalj časa v dobrih odnosih, ne bo več mogla krotiti svojih strasti in vam bo razodela svoja čustva. Nikar se ne izmikajte, preživeli boste čudovit teden, ki si ga boste še dolgo zapomnili. ON: Neka skrb So sicer minila, vendar bosta namesto nje nastali dve drugi, ki vam bosta naredili kar nekaj sivih las. Treba se bo navaditi na to, da v življenju obstajajo tako prijetni kot tudi malo manj prijetni trenutki. RIBI ONA: Najboljše je tik pred vrati, le odpreti jih morate na stežaj. Ni lepšega kot ljubiti in biti ljubljen. Še vedno pa se ne boste uspeli odločiti med dvema enakovrednima ponudbama, ki vam kratita miren spanec. ON: Pri delu se vam bo končno nasmehnila sreča in uspeli boste realizirati dolgo načrtovano dejanje. Izkoristili boste prav vse, kar vam bo v prid, in s tem dosegli prednost pred konkurenti. oklical nas je gospod, ki je dobil od komunalnega podjetja obvestilo, da mu bodo v njegovi hiši zamenjali števec za merjenje porabe vode. Zanimalo ga je, kaj to pomeni, in ali bo moral plačati novega ali se stari merilniki še lahko uporabljajo, ter kaj o tem pravijo predpisi? Vse v zvezi z vodomeri je zapisano v Pravilniku o meroslovnih zahtevah za vodomere, ki je bil objavljen v UL št. 26/ 2002. Ta pravilnik določa bistvene in posebne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vodomeri za hladno ali vročo vodo, postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, roke rednih overitev in način označevanja. Vprašanje, ki nam je bilo zastavljeno, se nanaša na vodomere za porabo vode v stanovanjskih in drugih objektih, vključno z vodomeri, ki se uporabljajo kot delilniki stroškov. Po tem pravilniku je določeno, da se redne overitve vodomerov opravijo vsakih 5 let. Zamenjavo lahko opravi samo pooblaščena organizacija, to je komunalno podjetje, ki vodomere tudi upravlja. Kontrolni pregled vsakega vodomera opravi še Urad za meroslovje. Vodomer se takoj zamenja z drugim umerjenim, kar pomeni, da svojega ne bomo dobili nazaj, ampak bodo tega umerili in ga zamenjali pri nekom drugem. Koliko bomo plačali, pa je odvisno tudi od tega, na kakšen način plačujemo stornino (določeno v odloku vsake posamezne občine). Če jo plačujemo mesečno, bomo plačali manj, kot če jo plačamo v enkratnem znesku ob zamenjavi vodomera. Uradne ure v pisarni v M. Soboti: telefonsko in osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 9- do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure. V četrtek osebno svetovanje po predhodnem naročilu. Tel.: (02) 534 93 90, faks: (02) 534 93 91, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 M. Sobota. Uradne ure v pisarni v Ljutomeru: torek - telefonsko in osebno svetovanje od 9. do 15. ure, Vrazova 1 (občina), Ljutomer. Tel.: (02) 584 90 63, faks: (02) 581 16 10. Andrej Čimer, vodja pisarne ■ Obliko preparata izberemo glede na mesto obolenja in vrsto glivične okužbe. Antimikotike delimo na fun-gistatike, ki delujejo tako, da zavirajo rast glivic, ter fungicide, ki povzročajo smrt glivic. Da bo zdravljenje uspešnejše, lokalne antimikotike uprabljajte redno, ponavadi dvakrat dnevno, vsaj en teden oz. do popolne ozdravitve; fungistatike pa tudi še nekaj dni po prenehanju vseh znakov, da bi preprečili ponovitev. Pri zelo srbečih okužbah vam zdravnik v začetnem zdravljenju lahko predpiše tudi kombiniran preparat antimikotika in kor-tikosteroida v obliki kreme (Lo-triderm), ki zmanjšuje vnetne spremembe in srbež, v nadaljevanju zdravljenja pa uporabljate samo antimikotik. Ko gre za hujšo ali trdovrat-nejšo glivično okužbo kože, vam zdravnik lahko poleg lokalnih predpiše tudi sistemske antimikotike, ki so namenjeni notranji rabi'(kapsule Sporanox, kapsule ali suspenzija Diflucan, kapsule Diflazon, tablete Lami-sil, tablete Oronazol). Kot dopolnilo pri zdravljenju upoštevajte naslednje: • Vsak dan menjajte perilo, ki se dotika obolelih predelov. • Svoje brisače ločite od brisač preostalih članov družine in jih redno prekuhavajte. • Po umivanju se dobro obrišite in vzdržujte suho kožo. • Okuženih predelov ne praskajte, saj se tako lahko okužba razširi. S praskanjem lahko nastane na koži rana, ki se dodatno bakterijsko inficira, kar podaljšuje in otežuje zdravljenje. Nekaj časa traja, da se kožni sloji popolnoma obnovijo, zato je zelo pomembno, da zdravljenja ne prekinete predčasno in natančno upoštevate navodila zdravnika ali farmacevta. Tako se izognete ponovnemu izbruhu okužbe in dosežete optimalen uspeh zdravljenja. Metka Sever, mag. farm. ■ POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKO MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 Otrokom čelade ožnja s kolesom, rolerji in skakanje na tramp0 nu je za otroke lahko zelo prijetna in sprostil0® । rekreacija. A zanje ima eno pomanjkljivost: o takšnih dejavnostih naj bi nosili čelado, to pa seji0111 zdi nič privlačno. Starši, ki vztrajajo, imajo prav. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da je poškodba gia'£ otrok do šestnajstega leta starosti zelo pogosta ravno žara takšnih športnih aktivnosti. Glava je pri kolesarjih najM izpostavljena. Z uporabo čelade pa se resnost poškodb in pogostost i° no zmanjšata. Geni krivi za vicarski strokovnjaki so pri raziskavi ljudi, ki P° । spanju hodijo, dognali, da je njihovo nočno sp* nje povezano z dedno zasnovo. V celicah nosi)0 fično kombinacijo genov, ki je drugi nimajo. Tovrstna zdaleč ni samo smešna in zabavna, saj je veliko lju° nasilnih do drugih, poškodujejo pa se tudi sami. Za fazo spanja, imenovano REM, ki jo označujejo hitri p^ očesnih zrkel, je značilno mirovanje telesa. Zaradi tega 0 J svoje sanje doživljamo le v glavi, telo pa miruje. Tistim, k*1 J fazo moteno, se okončine premikajo in zaradi tega lahko h° I Z našega štedilnika Hladna jogurtova juha *** Telečji zrezki z bučkami Pirin cmok v prtičku *** Češnjeve kocke Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Hladna jogurtova juha Sestavine: 40 cl navadnega jogurta, 40 cl mleka, 240 g olupljenih kumaric, 200 g paradižnika, 20 g drobnjaka, 20 g peteršilja, sol, poper Priprava: Jogurt in mleko z metlico gladko razmešamo. Dodamo na drobne kocke narezane kumarice, olupljen in na kocke narezan paradižnik, sesekljan drobnjak in peteršilj. Začinimo in vse skupaj premešamo. Damo na hladno, da se dobro ohladi. Ponudimo s kuhanim krompirjem. Telečji zrezki z bučkami Sestavine: 600 g telečjega fileja, 30 g moke, 3 cl olja, sol, poper, 80 g čebule, 100 g mesnate slanine (hamburger), 10 g česna, 240 g bučk, koper Priprava: Telečji file v hladni vodi splahnemo in s krpo osušimo. Na deski narežemo osem enakih zrezkov, narahlo potolčemo, solimo, popramo in pomokamo. Olje v kozici segrejemo, na njem opečemo pomokane zrezke in jih preložimo v drugo posodo. Na preostanku maščobe malo prepražimo na kocke narezano čebulo in mesnato slanino. Dodamo sesekljan česen, malo prepražimo, da zadiši, nato dodamo na drobne kocke narezane bučke in malo sesekljanega kopra. Premešamo in zalijemo s telečjo osnovo, dodamo opečene zrezke in počasi dušimo. Ko se sestavine zmehčajo in se omaka primerno zgosti, po potrebi še začinimo in serviramo. Pirin cmok v prtičku Sestavine: 100 g pire, 160 g belega kr0*1 40 g masla, 4 jajca, sol, poper . Priprava: Piro v slani vodi skuhamo, o^. mo in ohladimo. Kruh narežemo na kocke I slo in rumenjake penasto umešamo, d° ohlajeno piro, na kocke narezan kruh,za mo in narahlo primešamo sneg beljako' j hinjsko krpo namočimo v hladno metno, položimo na delovno površin01 premažemo z oljem in nanjo položimo m^| cmok. Oblikujemo svaljek, zvijemo, P°v%;|iii z nitjo, krajce zavežemo ter kuhamo' m vodi 40 minut. Kuhanega vzamemo 5 minut pustimo počivati, nato ga odvtje‘ poljubno narežemo. Češnjeve kocke Sestavine za testo: 150 g masla, 3 sladkorja, 1 vanilin sladkor, 500 g g mletih orehov, 130 g pšeničnega ž 1 cl limoninega soka Sestavine za nadev: 400 g izkoščič^1^ šenj, 400 g češenj iz kompota, 3° c potovega soka, 35 g škrobne moke sladkorja, cimetova skorja, limon1 na (11° Priprava: V 25 cl češnjevega sokazilVf^ nal” dkor s skorjo cimeta in limonino hip1 [((lf odstranimo cimet in limonino luP'*1^/ kuhamo sveže izkoščičene češnje. Pfe tanK° dodamo češnje iz kompota in v Pre soka razmešamo škrobno moko. dobro prevremo in ohladimo. Med nadev ohlaja, si pripravimo testo. Z1 .jjp maslo z rumepjaki, sladkorjem, ui°^ dkorjem in limoninim sokom pemlS mo. Primešamo pretlačeno skuto,01 ^5°^ in pšenični zdrob. Beljake stepemo' ki ga narahlo primešamo. Tri pravljenega testa enakomerno p°ra pomaščen in pomokan pekač. Na.m dev in prekrijemo s preostankom 1JO1 mo v pečici 50 minut pri 175 °C. ohladimo, potresemo s sladkorjem narežemo v obliki kock. tie «■ 13. junij 2002 DOBRO JE VEDETI 23 jene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Murska Sobota Gornja Radgona Ljutomer Maribor •Jabolka Hruške 200-280 .. 250 . 150 290 Pomaranče Limone 540 . 400 - 550 300 .. 250 . 250. 350 280 330 . 280. 295 Kivi 150-250 .. 260 . 250. 299 Soiata kristalka s°iata puterica Sofiji fižol Stari krompir.... M|adi krompir.. 200.. 600 . 150 . 500. 200. 590 290 500.. 800 .. 200. 800. 60. 990 200 ... 120 ... 100. 159 Bučke 180... 100 .. 120. 199 195 .. 400. 390 Korenček 250-350 ... 250 .. 200. 299 Paradižnik Paprika 300 ... 250 .. 250. 290 250 ... ...150-280 .. ....250-300. 269 ...550-800 .. 500. 550 M|ada čebula Suhe slive Češnje Mango Peteršilj Cvetača 180 ... 210 .. 150. 190 400... 245 .. 250. 299 850 .. 880. 900-1.390 400-800 ... 650 .. ....500-800.. 890 850 .. 800.. 390 600 ... 500.. 990 Stari česen. Mudi česen želena 300 ... 300 ... 300.. 290 400 .... 500 .... 350 ... ..450-550 ... 400.. 500.. 450 Por 350 .... 400.. 450 Nektarine... Breskve 580 ... 500.. 490 600 .... 520 ... ...400-500.. 590 M med ohrovt 500 .... 300 ... ...250-300.. 390 ... 1.000 .... 1.100 ... 830-1.030.. 1.100 Marelice 350 ... 250.. 290 500.... ..450-600 ... 400.. 450 B grozdje... 610 grozdje ^°kado 900.... 850 ... 800.. 990 800.... 850 ... 800.. 990 Mbenice Sveze jagode.... Ananas 850 ... 800.. 850 220 .... '200 ... 190... 199 600... 590 Srenje Uhefige 600 .... 400... 590 320 370 .... 300... 390 850 800... 980 * B marelice “artlPinjoni 900 .... 850... 850 ,... 900 .... 700... 850 SENCE KORAKOV Besede Mode r- ' MS o 3® ravzaprav so čevlji tisti, ki skupaj s sončno igro delajo senco, saj je le-nje oblika najčistejša prav na robu stika čevljev s tlemi. Senzualnost, ki jo prinašajo tako oblike kot sence čevljev za to poletje, čutimo ob vsakem koraku. Inspiracija je vedno gonilna sila, ki ob garanju lahko prinaša dobre rezultate. Tisti, ki delajo čevlje, vedo, v katero smer se vrti svet in kam pelje pot z dobrimi čevlji. Prav zato so se navduševali nad metropolami, kjer sence poudarjajo lepe oblike čevljev. Življenje moških v dvajsetih letih in žensk v petdesetih in šestdesetih prejšnjega stoletja je predstavljalo izziv za oblikovalce čevljev, še posebno tistih iz Italije. Letos so torej z nami čevlji s sofisticiranimi petami, bodisi smeli bodisi klasično damski. Za tiste, ki jim je udobnost na prvem mestu, pa so tukaj čevlji v obliki copat ali udobnih natikačev. Športni sandali postajajo priljubljeni tudi pri moškem spolu. Detajli so vidnejši z okrasnimi šivi. Barve se mešajo z različnimi materiali, pri čemer so naravni v ospredju. Usnje je prej rjavo kot črno in umetne kože prej bež in rdeče kot rumene. Veliko jih je v kombinaciji z okrasnimi sukanci v turkizni ali rožnati barvi. Nenavadne barve se skrivajo le v manjših površinah. Rdeča, oranžna, svetlo zelena in rumena delujejo športno v vsakem primeru. Usnje še vedno ponuja prijeten objem stopala, ga razvaja in lepša. Obleka dobi z usnjenimi čevlji dodano vrednost, pri čemer niti ni nujno, da je oblika najnovejša. Eni od njih so čevlji za igranje golfa, ki jih spreminja prej tehnologija kot oblika. Čeprav so modni poskusi več kot dobrodošli, se zdi, da tradicija zmaguje. Kakor koli že, udobnost je velik pomen pri nakupu in zato tudi velik izziv vsem tistim, ki hočejo ustvariti dober čevelj. Dober v pomenu oblike in tehnološke dovršenosti. Sence nam torej sledijo. Zdi se, da jim ne moremo uiti. Če jim sledimo s pogledom, ugotovimo, da je svet podob dostikrat igra materije in domišljije. Tatjana Kalamar Morales ■ Moje rože sPada v skupino ^^nanašipoli-sk P^amide na NtiiUPai2 zeienjavo. To da nai uživamo sa-^kratdnevno. ?an brez sadja, se gla-5° b0t^Cdo 2drave prehrane. J snov; r 2au^i vse pomemb- Minerale, vitamine, anti°ksidante). Vse to pdave Sn°Vi’ kinas varujejo Sov'FniZmu "lovijo« stru-t?rOsti ' Proste radikale). /^'kali nastajajo v or-abko poškodujejo 1% k Sem telesu. Tako pri-iJ^kot astanku številnih bo-st^rca i? POaPnenje žil, bo-si OzHja, nekatere vr-'^i - Pred ško' *ii?a^01ip -' Proslih radikalov kMni:,Scitii0 zaščitne sno-pJe'" sadja. Zdrava ^Ote^ P°roča vsak dan 2 ^ot enoto šte-iabolko’bres- Predstavlia ena Ki. 2 s ' ’ ,agod ab malin 'Mi da&T Tri majhne 0”darine ali kiviji so ali vjx Petnajst plodov ^"to p dejemo kot eno-tll^1 rezina lu’ K^ag) n aU rezina ana-'ve aij' Ve žlici rozin, 4 Mih Ml Subi11 jabolčnih tr s°ka tciemo kot enoto. 12 svežega sadja je tudi ena enota. Poskušajte ugotoviti, koliko enot sadja zaužijete dnevno. Zanimivo je spremljati število enot ves teden. Torej uživajte sveže sadje in sadne sokove ter zamrznjeno, vloženo ali posušeno sadje. In nasvet: izogibajte se sadju, vloženemu v sladkornem sirupu (kompoti) ali zamrznjenemu sadju, ki mu je bil pred zamrzovanjem dodan sladkor, ter sladkanim sadnim sokovom. Tako se boste izognili tudi nepotrebnim kalorijam. Sadni sendvič (za eno esebo) 1 polnozrnata ali graham žemljica, 2 žlici skute, malo jogurta, po želji žlička medu, 1/2 jabolka, 1/2 banane, 1/2 pomaranče, 2 žlički limoninega soka Žemljico razrežemo. Vsako polovico premažemo s pretlačeno skuto, ki smo ji dodali malo jogurta, tako da jo lažje namažemo. Otrokom lahko dodamo v skuto 1/2 žličke medu. Sadje narežemo na krhlje oziroma rezine (jabolka ne lupimo), pokapljamo z limoninim sokom, da ne potemni, ter ga lepo nalomimo na namazano (emljico. Tak zanimiv sendvič bo dobrodošla sprememba za malico tako za otroke kot odrasle. Gotovo ste že izračunali, da smo na ta način zaužili enoto in pol sadja. Po osebi približno: 225 kalorij, 3,5 g maščob, + + + vlaknin. o nekaterih raziskavah naj bi bilo med vegetarijanci manj obolenj srca kot med tistimi, ki uživajo meso, in sicer zato, ker vegetarijanci ne zaužijejo toliko nasičenih maščob, ki so v rdečem mesu. Strokovnjaki so tudi ugotovili, da je sestavina, ki naj bi ščitila naše srce, v sadju (zlasti veliko naj bi je bilo v češnjah) in tudi v zelenjavi (a nekoliko manj). Ta naj bi bila podobna salicilni kislini, ki jo najdemo v aspirinu, in ki naj bi delovala protivnetno. Znanstveniki so testirali vzorce krvi 14 ljudi, ki jedo tudi meso, in so jemali 75 mg aspirina na dan, in vzorce krvi 76 vegetarijancev ter tistih, ki jedo vse meso ali le ribe, vendar niso jemali aspirina. Rezultati so pokazali, da so imeli vegetarijanci tudi do 12-krat višjo stopnjo salicilne kisline kot tisti, ki so uživali meso. V nekaterih primerih so pri vegetarijancih zaznali celo enako stopnjo salicilne kisline kot pri uživalcih aspirina. Varčujmo z energijo Talno S sistemom talnega ogrevanja lahko pri ustrezno toplotno zaščitenih zgradbah v celoti pokrijemo toplotne izgube objekta. V večini starejših objektov z nezadostno toplotno zaščito sistem talnega ogrevanja ne more sam pokriti toplotnih izgub, zato ga dopolnimo z radiatorskim sistemom ogrevanja. Poznamo dva osnovna načina vgradnje ogrevalnih cevi: mokri in suhi način. Mokri način vgradnje: cevi so položene na plast toplotne in zvočne zaščite (debeline 20-30 mm), pritrjene na različne nosilne elemente in po preizkusu toplotne in zvočne zaščite zalite z betonom. Nosilni elementi za pritrjevanje cevi so lahko armaturne mreže ali tovarniško izdelane plošče, ki rabijo obenem tudi kot toplotna izolacija. Voda in tlak morata biti v ceveh ves čas zalivanja z betonom. Pri velikih površinah je treba poskrbeti za dilatacijo estriha, zato v enem kosu pokrijemo največ 30 m2. Estriha ne smemo sušiti s sistemom talnega ogrevanja. Za končno talno oblogo lahko uporabimo vse vrste kamnitih, keramičnih, tekstilnih ali lesenih oblog, paziti moramo le na njihovo toplotno upornost in kakovost materiala (lepilo). as za setev dveletnih rastlin je junija in julija. Med dveletnice spadajo: mačeha, spominči- ca, marjetica, turški nagelj, naprstnik itd. Sejemo jih v posode, zaboje, v zaprte grede ali kar na prosto na želeno mesto (turški nagelj). Pripraviti moramo rahel sub- • strat, ki mora biti enakomerno vlažen. Paziti moramo, da rastline rosimo, jih zasenčimo, in ko so dovolj velike, z 2-3 listi, jih prepiki-ramo. Najbolj priljubljene dveletnice so mačehe (VIOLA). Ločimo: velikocvetne (enobarvne, dvobarvne z očesom, nakodrane, celorobe), drobnocvetne in viseče mačehe. Dveletnice sadimo na gredice, v floristiki pa se čedalje bolj uveljavljajo kot rezano cvetje, predvsem naprstnik in turški nagelj ter spominčice. Marjetica (Bellis) z vrstnatimi koški v različnih barvah je primerna tudi za saditev v posode v sončnih in delno senčnih legah. Naprstnik (Digitalis) se v floristiki čedalje bolj ceni. Znane so škrlatne barve naprstnika, ki cveti zgodaj poleti, najpogostejše pa so rumenkaste, bele in rožnate barve. Spominčica (Myosotis) se pojavlja v svetlo in temno modri in roza barvi. Je odlična v kombinaciji s pomladanskimi čebulnicami, novejše sorte pa so primerne za rezanje, Olga Varga! Suhi način vgradnje ima manjšo težo in manjšo potrebno višino za montažo. Primeren je za uporabo pri obnovi obstoječih stanovanj. Velika prednost je v tem, da lahko uporabimo tovarniško izdelane elemente izolacijskih plošč, kamor eno-. stavno polagamo plastične cevi. Materiali za talno ogrevanje Uporaba plastičnih cevi ima veliko prednosti pred jeklenimi ali bakrenimi. Problemi zaradi raztezanja, krivljenja in načina polaganja So manjši. Dimenzije cevi določi projektant pri načrtu. Največkrat se uporabljajo cevi dimenzij 22 x 1 in 18x1 mm, v zadnjem času tudi 10x1 mm, ki so uporabne tudi pri stenskem ogrevanju. Regulacija talnega ogrevanja Pogoj za uporabo talnega ogrevanja je dobra toplotna izolacija objekta. Zaradi velike vztrajnosti sistema izberemo centralni način regulacije temperature v prostoru glede na spreminjanje zunanje temperature. Možni so naslednji načini regulacije: - stalni pretok ogrevalne vode in spreminjanje temperaturne razlike (dovod - odvod), - stalna temperaturna razlika in spreminjanje pretoka, - spreminjanje temperaturne razlike in pretoka z uporabo tri- ali štiripotnega mešalnega ventila. (Se nadaljuje) Dodatne (brezplačne) informacije dobite v najbližji ESP ali po tel: 031 511 414. Jožef Hozjan, u. d. i. s., energ. svetovalec I ravie in dobro počutje 24 ODMEVI/OGLASI 13. junij 2002 Hill Staro Mostje - Ivan Kramar ni član odbora a članek v triindvajseti številki Vestnika Poslovanje po domače in denar za Staro Mostje s »skritega« žepa države se je odzval Ivan Kramar iz Mostja. Naveden je namreč kot član odbora za referendumski program Starega Mostja, kar je v svojem poročilu o pregledu poslovanja krajevne skupnosti zapisal tudi Nadzorni odbor občine Lendava. Kramar pravi, da se je z odbora umaknil že na samem, saj se dela niso izvajala po sprejetem referendumskem programu, ki ga je na zboru krajanov pred uvedbo referenduma podprla večina krajanov Starega Mostja. V aprilu letos pa je bil v prostorih stare šole sklican ponovni zbor krajanov, kjer Ivana Kramarja v novo imenovani tričlanski odbor več niso izvolili. Ivan Krama tudi pravi, da je tako, kot števili krajani, nezadovoljen z odločitvijo občinskega sveta občine Lendava, da Krajevni skupnosti Mostje Banuta ustavi dotacijo. M.H. ■ REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA MURSKA SOBOTA Oddelek za okolje in prostor 9000 MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, telefon: 02 531 10 00, faks: 02 532 16 81 Številka: 3515-63/2002-0207 Datum : 10.06.2002 Datoteka: javnonazn l.doc Upravna enota Murska Sobota, Oddelek za okolje in prostor, Kardoševa ulica št. 2, na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo prizidka objekta za proizvodnjo trajnih konzerv v Murski Soboti, uvedenem na zahtevo investitorja gospodarske družbe POMURKA Mesna industrija, d. d., Murska Sobota, Panonska ulica št. 11, s tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST da bosta osnutek enotnega dovoljenja za gradnjo prizidka objekta za proizvodnjo trajnih konzerv v Murski Soboti in Poročilo o vplivih na okolje, ki ga je izdelal pod št. 23/651-02/1 maja 2002 Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja, Maribor, Prvomajska ulica št. 1, L javno predstavljena oziroma dana javnosti na vpogled in seznanitev v prostorih tajništva investitorja gospodarske družbe POMURKA Mesna industrija, d. d.. Murska Sobota, Panonska ulica št. 11, od 14. 06. 2002 do 02. 07. 2002, vsak delovni dan od 8.00 do 14.00, II. javna obravnava z zaslišanjem investitorja gospodarske družbe POMURKA Mesna industrija, d. d., Murska Sobota, Panonska ulica št. 11, bo v petek, 28. 06. 2002, ob 11.00 v veliki sejni sobi omenjenega investitorja, III. mnenja in pripombe se v času javne predstavitve lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki bo v tajništvu omenjenega investitorja, ali v pisni obliki posredujejo Upravni enoti Murska Sobota, Oddelku za okolje in prostor, Kardoševa ulica št. 2, do 02. 07. 2002 ali podajo na zapisnik na javni obravnavi. Po pooblastilu načelnika Upravne enote vodja Oddelka za okolje in prostor Silvij PODLESEK, univ. dipl. prav. POVZETEK POROČILA S SKLEPNO OCENO SPREJEMLJIVOSTI POSEGA Pomurka mesna industrija, d. d., Murska Sobota namerava preseliti in posodobiti obstoječo proizvodnjo trajnih konzerv iz urbanega naselja v Lendavski ulici v Murski Soboti na lokacijo nove klavnice v Panonski ulici 11, na parcelo št. 3879/19, k. o. Murska Sobota. Pri predvidenem posegu gre za gradnjo novega objekta za predelavo in konzerviranje mesa z zmogljivostjo nad 1.000 ton predelanih proizvodov letno, zato je treba izdelati za poseg v skladu s III. točko celovito poročilo o vplivih na okolje. Na tej osnovi smo izdelali celovito poročilo o vplivih na okolje, ki zajema vpliv dejavnosti v času gradnje in v času obratovanja objekta z vidika onesnaženja (emisije v zrak, tla, površinske vode in podtalnico, emisije z odpadnimi vodami, emisije vonja, nastajanje odpadkov ter hrup in vibracije), razvrednotenja okolja, poškodb okolja, rabe in izkoriščanja naravnih dobrin ter tveganja in nevarnosti za okolje. Z vidika onesnaženja je poseg na novi lokaciji sprejemljiv, za obstoječo lokacijo pa pozitiven, saj gre pri posegu za preselitev obstoječe proizvodnje iz mesta v industrijsko območje in posodobitev obstoječe proizvodnje, pri čemer se bo zmanjšala skupna poraba vode, tehnološka odpadna voda, ki je glavni vir emisij v okolje, pa bo speljana pred iztokom v javno kanalizacijo na obstoječo čistilno napravo podjetja. Preostali segmenti onesnaženja bodo med obratovanjem manj pomembni in glede na industrijsko območje za okolje sprejemljivi. Razvrednotenja okolja, poškodb okolja, rabe in izkoriščanja naravnih dobrin ter tveganja in nevarnosti za okolje v času obratovanja ne bo, nekoliko se bodo pojavljali med gradnjo, ki bo potekala krajši čas, a jih je mogoče z ustreznimi ukrepi omejiti na najmanjšo možno mero. Za obravnavani poseg geološke, hidrološke, pedološke in biološke značilnosti lokacije niso pomembne, poseg pa ne bo vir ioniziranega in elektromagnetnega sevanja ali toplote^to jih v poročilu ne obravnavamo. Prejeli smo Odgovor na članek g. J. Juga G. Jug, odgovarjam ti na tvoje pisanje v članku Prejeli smo, ki je bil objavljen 6. 6. 2002 v Vestniku. Preseneča me, da se lahko nekdo tako spreneveda in piše o stvareh, za katere nima niti enega dokaza, saj so tvoje navedbe lažne in zavajajoče, čeprav si sodeloval pri vseh odločitvah in akcijah v zvezi z reševanjem problema obračunov ogrevanja. Nadalje ugotavljam, da ne ločiš odjemnega mesta od odjemalca. Kar se pa tiče pogodbe, pa dobro veš, da sta v predlogu sprememb osnutka pogodbe, ki gaje predložila Komunala, zapisani dve varianti obračunov, stanovalci pa se bodo s podpisi morali odločiti, kateri način jim bolj ustreza. V zvezi s peticijo o zamenjavi upravljalca kotlovnice pa obstajajo tehtni razlogi za to, in sicer: kršenje zakona o obligaciji, kršenje energetskega zakona, kršenje Uredbe Vlade o oblikovanju cen. Žalostno pri tem pa je to, da si pri vsem tem sodeloval, sedaj se pa sprenevedaš. Nadalje pišeš o merilcih v stanovanjih. Glede na pravilnik o merilcih Komunali ni treba upoštevati le-teh, saj ne ustrezajo pravilniku, ki so usklajeni s predpisi EU. To nam je pačprinesel vstop v EU. Glede tega je dala Komunala že pred leti ponudbo za zamenjavo merilnikov in ugodne plačilne pogoje. Na vse to pa se stanovalci niso odzvali, sedaj pa jamramo. Glede obračunov bi dodal še to, da je ogrevanje res dražje za 8 %, zato pa na koncu kurilne sezone nimamo tistih velikih poračunov, saj se vsak mesec sproti obračuna porabljena energija. S tem bi se izognili stroškom vzdrževanja in zamenjave merilcev. Tak način obračunavanja imajo tudi druge kurilnice. In tak način dovoljuje tudi 93- člen zakona o energetiki. Pri drugem načinu obračunov so pa stroški popisov, ki bodo kmalu naš strošek, in na koncu pridejo velike razlike v poračunih. G. Jug, od kod tebi podatki, da so stroški 20 % za hladno vodo, 20 % za toplo vodo, 19 % za ogrevanje in 41 % fiksni stroški. To je samo tvoje filozofiranje in ugibanje, saj vsi vemo, da so fiksni stroški za 300 % pa do 400 % višji od porabe, to je razvidno iz računov. Fiksni strošek 1063,79 SITje strošek na mesec in ne na m2, kot nam ga zaračunava Komunala. Tukaj moramo upoštevati Uredbo Vlade o oblikovanju cen za tarifne uporabnike daljinskega ogrevanja. G. Jug, drugič, ko boš objavljal kakršne koli članke, prej preberi Uradne liste, uredbe Vlade in nato piši argumentirana dejstva, ne pa da pišeš »šank članke«. Tvoje fantaziranje pa je eliminirala že Uredba Vlade (začetek in konec kurilne sezone). G. Jug, kar se pa tiče tvoje zahvale, ti si se nam zahvalil s svojo hinavščino in zahrbtnostjo. Hvala ti! Milan Cipot ■ Odmev na javno tribuno o vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje V začetku maja je bila v Gerlincih odmevna in dobro obiskana javna tribuna na temo vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. O dogodku je v VESTNIKU z dne 9- 5. 2002 korektno poročal novinar g. C. Kosednar. Ker pa je med bralci Vestnika in širše prebivalci severovzhodnega dela naše države širok krog vlagateljev in upravičencev za vrnitev enormnih in nepravično visokih zneskov vgradnjo javnega omrežja, želim za osvetlitev in upravičenost zahtevkov za povračilo seznaniti širšo javnost z naslednjim:. Vsem nam je dobro znana zgodba zadnjih dvajsetih let, ko so v razvoj telekomunikacijske infrastrukture največ vlagali ljudje z demografsko ogroženih območij. Ob teni so bili prikrajšani za graditev stanovanj in izboljšanje standarda; nekateri so najeli tudi draga posojila. Država oz. vladajoča večina v državnem zboru se kljub dolgoletnim in številnim pripombam in zahtevkom prizadetih posameznikov, lokalnih skupnosti in Vseslovenskega združenja upravičencev do vračila visokih vlaganj do tega obnaša skrajno arogantno -in z zavlačevanjem ter sprejemanjem zakonodaje z namenom, da izigra upravičence. Ob tem v posmeh pravni državi ne spoštuje veljavne zakonodaje; še več, tudi ne odločb ustavnega sodišča. Kot kaže, pa pravnost države in spoštovanje 2. člena ustave Republike Slovenije bolj malo zanimata sedanjo oblast. Ob tem pa nas državljane vsakodnevno in vehementno prepričuje o svojih prizadevanjih za vstop v evropske integracije. Servilno in z razprodajo vitalnih nacionalnih in ekonomskih postulatov naše majhne države na kolenih prepričuje to Evropo o svoji demokratični in pravni naravnanosti, ko popravlja krivice, ki so se zgodile po II. svetovni vojni. Ob tem pa ignorira in nima interesa in volje za pravično in pravno korektno vrnitev upravičencem in, svojim državljanom, ki so v gradnjo in razvoj telekomunikacijskega omrežja vložili visoke vložke. Poročila o poslovanju Telekoma Slovenije, d. d., kažejo, da to javno podjetje zadnja leta izkazuje visoke dobičke. Skupaj s hčerinsko družbo Mobitel je dobiček za zadnje ocenjeno leto 11 milijard sit. To kaže, da so ta vlaganja imela oz. še prinašajo kapitalske donose. Tako je s tem 150.000 gospodinjstev z demografsko ogroženih območij države z vlaganji visokih zneskov v razvoj in infrastrukturo odločilno pripomoglo h kapitalski stabilnosti in razvoju Telekoma, d. d. Ob tem so skrb zbujajoče informacije o dokapitalizaciji Mobitela s tujim partnerjem in ponovni ustavitvi privatizacije Telekoma s strani vlade, kar je že povzročilo velik padec vrednosti Telekomovih delnic. To pomeni, da zaradi vladnega načina privatizacije Telekoma in dokapitalizacije Mobitela upravičenci ob vseh teh špekulacijah ne bi dobili vrnjenega svojega preveč plačanega deleža, ki so ga vložili v omrežje in telefonske priključke. Ko pa bo vladajoča oligarhija vse to pometla pod preprogo in se bo v za njo primernem času zgodila privatizacija Telekoma, si bodo izbranci »prave« stranke in tisti pri koritu razdelili delnice in čez noč postali vplivni bogataši ih delnih Bojim se, da med njimi ne bo nobenega od 150.000 upravit^,. ko pa jim ne želijo vrniti visokih in preplačanih zneskov. Po^ la se bo zgodba o uspehu, ki smo ji pravkar priča v Sloveniji ■ si nekaj posameznikov deli delnice velike in ugledne družbe drugi, ki smo z delom in vložki cela desetletja prispevali za rad"1 razvoj te družbe, pa bomo deležni drobtinic, ki bodo padle gatinove mize, ali pa ničesar. Po vladnem predlogu najbi^ vlagateljem vrnjenih 20 do 40 %; to je približno 10 milijard^ kar je manj kot znaša enoletni dobiček Telekoma z njegoVt hčerinskim podjetjem Mobitelom vred. Ali nista to aroganc^1 cinizem brez primere, saj s takšnim zakonskim predlogom razgalja in kaže na brezobziren in mačehovski odnos dop°a želja, kjer nesporno prebiva večina upravičencev. Na že omenjeni tribuni in s tem pisanjem sem pozivom pomurskim poslancem izraziti zahtevo in pričetkov J vseh upravičencev, da bodo v DZ podprli upravičene zahtev pravice vlagateljev za pošteno in pravično vrnitev Vlada, kije leta z raznimi predlogi in izigravanji zakonov |. zavlačevala, je pbslala te dni v DZ predlog zakona, s katerim milo rečeno, norčuje iz upravičencev in svojih državljanovi tako je prišlo v četrtek, 16. 5., do glasovanja v parlamentu, pomurski poslanci pa so bili PROTI, da bi upravičenci dobm". vično in realno vrnjena sredstva. Natančneje, razen Horva glasovanja niso udeležili, kar je enako kot PROTI, kar potr)lll „ s fotokopijo računalniškega izpisa glasovanja v DZ in gd? ■ Ijam na VESTNIK. Nobeno opravičevanje in sprenevedanj . spremeni dejstva, poslanci, izvoljeni s tako visoko stopnjo* panja, so se izrazili proti svojim volivcem in regiji. Venda • volitev je še daleč; čez več kot dve leti pa bodo trpežni in dobo dje Pomurja vse pozabili, po veselicah in prireditvah »truba« in zgodba se bo ponovila. Ti poslanci, ki za svojo p® sko tlako v mesecu dni zaslužijo nekaj manj kot milijonte , larjev, niso imeli vesti in poguma, da bi se uprli buldožerju gance in sprenevedanja vladne večine, in so si z neudeležbo^e pilatovsko oprati roke. Očitno živijo v nirvani posvečenosti ne zavedajo, da so soodgovorni za strahovito gospodar5 socialno stanje Pomurja; ko si ljudje ne morejo večplačeva r spevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, regijdP pogreza v vsesplošno apatijo in brezperspektivnost. J Zahteve upravičencev so popolnoma legitimne in red ' sprejetjem tega nepravičnega zakona vlada prevzema tveg da bomo volivci na referendumu odločili v prid vlagateljem, pričan sem, daje 150.000 gospodinjstev v tej državi, ta množica, ki je prisiljena in bo z vsemi pravnimi sredstvi do svoje upravičene pravice. Oblasti, ki ne spoštuje Ustave, sej timno upreti tudi z državljansko nepokorščino. Sam bom šego pravic upravičencev sprožil ustavni spor in o demokra a sti in spoštovanju pravnega reda oblasti v Sloveniji obvesti vantnepravne institucije v tujini. Drago Vogrinčič, Gerlinci 111,9261 Caflk°v Na podlagi 12. člena Odloka o podeljevanju priznanj občine Gornja Radgona (Uradne obja'^ občine Gornja Radgona, Prepih št. 8/97, 22/9 komisija za priznanja, pohvale in nagrade občinskega sveta občine Gornja Radgona obja razpis za podelitev priznanj obči^ Gornja Radgona za leto 2002 1. Občina Gornja Radgona podeljuje priznanja zaslužni*11 .jf nom, podjetjem ter drugim organizacijam, zavodom. kr skupnostim in društvom za njihove dosežke v gospodarstvi j ri, znanosti, ekologiji, športu, vzgoji in izobraževanju, na .^jjii! tarnem področju ter na drugih družbeno pomembnih P°u 2. Priznanja občine Gornja Radgona so: - grb občine - zlati nika-^ Zlati grb občine se podeljuje za-življenjsko delo prej«111 je bilo izredno pomembno za razvoj in ugled občine. - grb občine - srebrni v F Srebrni grb občine se podeljuje za zelo pomembne dos letnem obdobju in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjal110 - grb občine - bronasti je(n Bronasti grb občine se podeljuje za velike uspehe v Za dobju in kot vzpodbuda za nadaljnje ustvarjalno del°- - listina občine Gornja Radgona . Listina občine se podeli za enkratno dejanje ob valnosti, hrabrosti in človekoljubnosti in pri izjemml1 , Vsako leto se podeljuje po eno priznanje (1 zlati grb’ grb, 1 bronasti grb in 1 listina občine). 3. Občina Gornja Radgona podeljuje tudi priznanj6 občana in nagrado akademika dr. Antona Trstenjaka-- častni občan občine nje^ ii Naziv častni občan občine se podeli posamezniku jemni prispevek na področju gospodarstva, znanosti. . kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnost*’ trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občin6-- nagrada akademika dr. Antona Trstenjaka posl,,V Nagrada akademika dr. Antona Trstenjaka se P^^pei^' niku za njegovo življenjsko delo kot izredno velik P f opravljen doktorat znanosti na področju kulture, *z°gadr > ali na drugih področjih dela v dobro občine Gornja 4. Predlagatelji za priznanja občine Gornja Radgona litične stranke, podjetja, zavodi, druge organizacije.s I in posamezniki. Predlagatelj zase ne more posredov za podelitev priznanja. ■ 5. Pisni predlogi z obrazložitvami se posredujejo na t Občina Gornja Radgona, občinski svet, komisija z pohvale in nagrade, Partizanska cesta 13, 9250 CioffJ® jja oznako »Razpis - občinska priznanja«, in sicer do KOMISIJA ZA PRIZNANJA, POHVALE IN / niti & n c g oa ao z is. junija 2OO> TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Prisluhnimo tišini 9.10 Potujoči škrat, poučno-razved. oddaja 9.35 Zaplešimo, francoska serija 9.45 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10,25 Oddaja za otroke 10.40 DOsežki 11.00 Resnična resničnost 11.30 O živalih in ljudeh 11.55 SyIvia, nemška nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Dobro jutro 15.05 Prvi in drugi 15.25 Osmi dan 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.50 Mladi virtuozi 17.00 National Geographic, ameriška serija 18.00 Marko, mavrična ribica 18.10 Iz popotne torbe: Svet je pisan 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.10 Odvetniške zdrahe, angleška nanizanka 20,40 Prevara, angleška nadaljevanka 21.30 Cikcak 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Polnočni klub 0.10 Sedem dni, ameriška nanizanka 0.55 National Geographic, ameriška serija 1,50 Gledališče v hiši, nanizanka 2.15 Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka 3.00 Zgodnja dela, jugoslovanski film (č.-b.) 4.30 Šport 5.25 Vsakdanjik in praznik 6.40 Orion TV SLOVENIJA 2 16.15 Gledališče v hiši, nanizanka 16.45 Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka 17,40 Mogambo, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.00 Nadčlovek, angleška serija 20.55 Notranje zadeve, ameriški film 22.45 Praksa, ameriška nanizanka 23.30 South Park, risana serija 23.55 Iz slovenskih jazz klubov 0.50 Videospotnice POP TV g.1O Odpadnik, nan. - 10.00 Močno me objemi, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. -13.10 Bolnišnica upanja, nan. - 14.10 Dragon Bali, risanka - 14.35 Jekleni Max, risanka - 15.30 Newyorška policija, nan. - 16.25 Esmeralda, nad. -17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Močno me objemi, nad. - 19-15 24 ur - 20.00 Mladi Indiana Jones: ' Pustolovščine v tajni službi, film - 21.40 Privid zločina, nan. - 22.30 Odpadnik, nan. - 23.30 Prijatelji, nan. - 0.00 24 ur KANAL A 8.00 Nogometna arena - 8.20 SP v nogometu, Tunizija : Japonska, prenos - 10.20 Nogometna arena -10.50 SP v nogometu, Belgija: Rusija, posnetek -12.50 Nogometna arena - 13.20 SP v nogometu, Portugalska : Južna Koreja, prenos - 15.20 Nogometna arena - 15.40 SP v nogometu, Poljska : ZDA, posnetek - 17.40 Nogometna arena - 18.00 SP v nogometu, Tunizija: Japonska, posnetek -19.55 Popstars - 20.00 Nogometna arena - 21.00 SP v nogometu, Belgija: Rusija, posnetek - 22.50 SP v nogometu, Portugalska: Južna Koreja, posnetek - 0.40 Nogometna arena, ponovitev IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - Živa-ldea TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - Z otvoritve prenovljene kulturne dvorane v Križevcih pri Ljutomeru - S slovesne otvoritve novih devetih lukenj igrišča za golf v Moravskih Toplicah - 8.20 Prenos s svetovnega prvenstva v nogometu - 21.00 Živa-ldea TV, regionalni program v živo - Dogodek dneva - 21.20 Dokumentarni film o smrti Ivana Krambergerja - 22.00 Pomurski informativni kažipot TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 10.15 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-svetovalna oddaja, ponovitev. 11.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 11.30 Videostrani. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Videostrani. 16.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 17.15 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-svetovalna oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna Oddaja, ponovitev. 20.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem v živo. 21.15 Glasbeni spoti. 21.30 Na obisku pri Janezu Hudeju. 22.00 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Risanka - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke -12.00 Poročila opoldne - 12.30 Izvir, nad. - 13.20 Film - 15.00 Berlinski muzeji - 15.15 Carstvo divjine, serija - 15.35 Iz jezikovne zakladnice - 16.10 Poročila - 16.15 Televizija o televiziji - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Vinogradništvo in vinarstvo - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Bingo, kviz - 20.45 Valmont, film - 23.05 Glamour Cafe - 0.10 Odmevi dneva -0.40 Film - 2.15 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.00 Risanke -10.45 Koledar - 10.55 Sodnica Amy, nan. - 11.40 Znanost - 12,40 Politični magazin -13.30 Svet mode - 13.55 Željka Ogresta in gosti -15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Izvir, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče -19.05 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.30 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Mesečina - 20.55 Poročila - 21.10 Svoboda, nad. - 21.55 Za srce in dušo - 22.40 Popolni svet, oddaja o filmu - 23.10 Hit depo TV HRVAŠKA 3 8.20 Nogomet: Belgija - Rusija, prenos iz Shizuoke -10.20 Nogomet: Tunizija - Japonska, posnetek iz Osake - 13.20 Nogomet: Portugalska - Koreja, prenos iz Inčuna - 15.20 Nogomet: Poljska - ZDA, posnetek iz Daejeona - 17.20 Info SP - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Nogometna TV - 0.00 Posnetki nogometnih tekem - 3.00 Košarka NBA, prenos finala -... Posnetki nogometnih tekem TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.10 SP v nogometu - 8.30 Tunizija Japonska -11.00 Belgija - Rusija -13.30 Portugalska - Koreja -16.00 Poljska - ZDA -17.45 Sto slik iz 20. stoletja -18.00 Poročila -18.15 Risanka -.18.30 Okno ■ 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 SP v nogometu, izbor - 20.40 Tekma dneva - 22.25 Aktualno, poročila - 22.50 Trenutki za kulturo - 23.00 Dr. Jekyll in Mr. Hyde, film TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.50 Inštitut Balint Balassi -9.30 Menica, bančni mag. -10.10 Rdeči lasje, zelene oči, it. film ■ 11,50 Poročila -12.10 Za kmetovalce -12.25 Zakaj? -12.55 Mamma klub -13.20 Portret Karolya Munkacsyja -14.05 Smer je prihodnost! -14.55 Poglavja iz zgodovine madžarskega filma -16.25 Znanstvena zakladnica -17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.00 Koledar - 20.00 Zgodba Poirota - 21.45 Poročila, šport - 22.05 Nekaj divjega, am. film TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 8.10 Nogomet: Belgija - Rusija, prenos - 10.35 Sabrina - 11.00 Čudovite čarovnice -11.45 Konfeti - 12.55 Nogomet: Portugalska ■ Koreja, prenos - 15.30 Herkul - 16.15 Nebeška družina - 17.00 Sabrina - 17.25 Čudovite čarovnice -18.15 Prijatelji - 18.45 Kolesarstvo, posnetek 5. etape - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Dnevna svetloba, srhljivka - 22.05 SP: Posnetki nogometnih tekem -23.10 Železna krila, akcijski film - 0.30 Smrtonosni prevzem, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže skuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska inšpekcija 1 - 10.15 Dva pod eno streho - 12.00 Poročila - 12.05 Ura vprašanj - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Gozdna domovina - 14.05 Z jasnega neba - 14.50 Dekliške prijateljice - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.22 Europlay - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Siska - 21.15 Žarišče - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi -23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki Iv Sobota, 15. 6. TV SLOVENIJA 1 8 .00 Zgodbe iz školjke 8.35 Radovedni Taček: Lonec 8.50 Vesela hišica, lutkovna igrica 9 .05 Pod klobukom 9.55 Sprehodi v naravo: Kačji pastir 10.15 Klic divjine, kanadska nanizanka 11 .00 Radioaktivnost, kanadska nanizanka 11.25 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 12 .00 Tednik 13 .00 Poročila, šport, vreme 14 .00 Mostovi 15 .00 Samo en cvet, posnetek iz CD 16 .00 Tvipsi, risana nanizanka 16 .30 Poročila, šport, vreme 16 .45 Slovenski magazin 17 .15 Ozare 17 .20 Na vrtu 17 .45 Kuhinja do nazga, angleška serija 18.15 Trnovo robidovje, lutkovna nanizanka 18.40 Risanka 19.05 Utrip 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Povabilo na ples 21.05 30 let Vala 202 21.15 TV Poper 21.45 Parada plesa 22.05 Sprehod z zverinami, angleška serija 22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Mestne zgodbe, ameriška nadaljevanka 0,15 Poligraf,'koprodukcijski film 1.50 Kuhinja do nazga, angleška serija 2.20 Slovenski magazin 2.50 Smrt v vesolju, nemški film '4.30 Šport 5.45 TV Poper 6.15 Mario, nedeljski večer I TV SLOVENIJA 2 9,40 Frasier, ameriška nanizanka 10.05 Jean Christophe, franc, nadaljevanka 11.00 Med prijatelji, nemška nanizanka 11.45 Počitnice do zadnjega diha, serija 12.00 Horace in Tina, nadaljevanka 12.25 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 13.50 Šport 19.15 Videospotnice. 20.00 Prave barve, ameriški film 21.45 Jean Christophe, franc, nadaljevanka 22.40 Praksa, ameriška nanizanka 23.25 Sobotna noč 1.25 Videospotnice POP TV 8.45 Oliver Twist - 9.10 Mali helikopter - 9.25 Princesa Sissi - 9.50 Dragon Bali - 10.15 Jekleni Max -10.40 Godzila - 11.05 Družinsko pravo, nan. - 12.00 Preverjeno - 12.50 Zresni se žel, nan. - 13.20 Smola pa taka, nan. - 13.50 Mladi Indiana Jones: Pustolovščina v tajni službi, film - 15.30 Družinsko pra- \ vo, nan. - 16.30 Močno zdravilo, nan. - 17.15 Miss Slovenije, regionalni izbor - 17.20 Zaljubljeni, film -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Nadarjeni gospod Ripley, film - 23.40 Osumljenec, film- 1.50 24 ur KANAL A 8.00 Nogometna arena - 8.20 SP v nogometu, prenos - 10.20 Nogometna arena - 10.50 SP v nogometu, posnetek - 12.50 Nogometna arena - 13.20 SP v nogometu, prenos - 15.20 Nogometna arena - 15.40 SP v nogometu, posnetek - 17.30 SP v nogometu, posnetek - 19.25 Popstars - 19.30 Gola resnica, nan. - 20.00 Nogometna arena - 21.00 Srčne bolečine, film - 22.45 Totalni pokvarjenci, film -0.35 Nogometna arena, ponovitev IDEA TV - KANAL 10 7.30 Živa-ldea TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - Dokumentarni film o smrti Ivana Krambergerja - 8.20 Prenos s svetovnega prvenstva v nogometu - 23.00 Pomurski informativni kažipot TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.451 Feel good, zabavna oddaja, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja iz produkcije ZLTV. 11.45 Videostrani.. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Videostrani. 17.00 I feel good, zabavna oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Iz produkcije ZLTV. 19.00 Povej! Iz produkcije ZLTV. 19,45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Za otroke - 10.00 Poročila -10.05 Govorilnica - 11.10 Felicity, nan. - 12.00 Poročila - 12.25 Dokumentarna oddaja - 12.55 Prizma, mednarodni magazin - 13.50 Hrvaške manjšine v Evropi - 14.25 Oprah Show - 15.20 Kuharski dvoboj - 15.50 Poročila - 16.05 Zlata dekleta, nan. -16.30 Odprava v carstvo živali, serija - 17.30 Brezzobi, film - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Naši in vaši, dramska serija - 20.45 Glasba - 21.05 Film - 22.55 Poročila - 23.05 TV-dvoboj - 23.30 Mini serija - 2.30 Nočni program TV HRVAŠKA 2 12.35 Golo mesto, film - 14.05 Glasbena matineja -15.00 Hišni ljubljenci - 15.45 Felicity, nan. - 16.35 Beverly Hills, nad. - 17.25 Briljantina - 18.20 Melro-se Plače - 19.05 Dobrodošli v New Yorku, nan. -19.30 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Boj za obstanek, serija - 21.00 Poročila -'21.15 Hit HTV - 22.00 Svet zabave - 22.30 Hrvaški filmski portreti - 23.15 To je fantastično!, nan. - 23.45 London's Capital Live, koncert TV HRVAŠKA 3 8.20 Nogomet: E1 - B2, prenos osmine finala iz Se-ogwipoja - 13.20 Nogomet: A1 ■ F2, prenos iz Nii-gate - 15.20 Info SP -18.00 Plavanje, prenos Zlate- sf/oreif & cf z- do ______________£JL1LLL£L__ TV SLOVENIJA 2 5. JO S Jo venski ljudski plesi 135 55 45 10 15 10 10 10 15 10 Turistična oddaja Gledališče v hiši, nanizanka Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka Krištof Kolumb, angleški film Videospotnice Šport Nedolžne laži, angleška drama, 2. del Praksa, ameriška nanizanka Prvi val, kanadska nanizanka Videospotnice / Polni krog - 21.20 Dosjeji X, nan. - 22.05 Kronika ' Animafesta -22.40 Seinfeld, nan. - 23.00 Alfo, allo, nan. - 23.35 Življenje na severu, nan. - 0.20 Čas je za jazz 13.20 Dobro jutro 15.10 Svetovni izzivi TV HRVAŠKA 3 19.30 Glasbeni program - 20.10 V preriji, ameriški TV-film - 21.40 Transfer - 22.30 Glasbeni program (opomba: EP v motokrosu, reportaža iz Mladine) >P TV 1 Odpadnik, nan. - 10.00 Močno me objemi, nad. 0.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. -15 Lepo je biti milijonar - 14.05 Dragon Bali -50 Jekleni Max - 15.30 Newyorška policija, nan. 6.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. -15 Močno me objemi, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 ubljena vera, film - 21.45 Tretja izmena, nan. -.40 Odpadnik, nan. - 23.30 Prijatelji, nan. - 0.00 ■ ur ANAL A 15 Njegova ljubezen, film - 10.00 Dekleta iz Jer->yja, film - 12.10 Po obljubi, film - 13.45 SP v ogometu, posnetek - 15.40 SP v nogometu, po-netek - 17.30 SP v nogometu, posnetek - 19.25 opstars - 19.30 Gola resnica, nan. - 20.00 Nogo-tetna arena - 21.00 Ekstra magazin - 21.35 Pop-tars - 22.00 Najbolj neprijazni sosedje na svetu, lokumentarna oddaja - 22.50 Nogometna arena, ronovitev - 23.50 Šov Jerryja Springerja TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli • 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj ■ 8.35 Uglasbene pesmi madž. pesnikov 9.00 SP v nogometu -11.05 Nekoga moraš ljubiti, nemš. nad. -12.00 Poročila, vreme -13.00 Romski magazin -13.30 Domovina, slovaški mag. -14.00 Srpski ekran -14.30 Unser Bildschirm -15.00 Sto vrst ljubezni, portret Eve Saary -15.30 Več kot doktor, it. nad. -16.20 Arboreti -16.30 Današnji poklici -17.05 Evropski popotnik -17.30 Puščavski festival, Tunezija -18.00 Poročila.-18.15 Risanka -18.35 Dempsey in Makepeace -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Čudna poroka, madž. film, 4/ 1. - 21.35 Milenijske pravljice - 22.05 Aktualno, poročila - 22.45 Minute kulture - 22.55 SP v nogometu 15.40 16.65 16.30 16.40 17.00 17.20 17.55 18.30 18.40 19.05 19.20 J 9.30 20.10 21.05 21.25 22,00 23.00 23.10 23.40 0.40 1.10 1.40 2.35 3.30 4.15 Podoba podobe Tiri skozi čas, dokumentarna oddaja Poročila, šport, vreme Vaš tolar Dosežki lzvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi Na liniji, oddaja za mlade Zaplešimo, francoska serija Risanka Vaš kraj Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Prvi in drugi Osmi dan Odmevi, kultura, šport, vreme Zgodbe o knjigah Aliča, evropski dokumentarni film Cikel velikih literatov: Samuel Beckett lzvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi Osmi dan Tednik Gledališče v hiši, nanizanka Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka Zbogom, ljubi dom, francoski film / TV HRVAŠKA J 7.00 Dobro jutro - 9.30 Risanka - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.30 Izvir, nad. - 13.20 Materina nočna mora, film - 15.00 Hollywoodska dekleta, serija - 15.55 Poročila - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.05 Vsakdanjik - 18.30 Družinska starinarnica - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Politični magazin - 21.00 Željka Ogresta in gosti - 22.10 Poslovni klub - 22.45 Odmevi dneva - 23.10 Znanost - 0.15 Film - 2.20 Nočni program I0EA TV - KANAL 10 7.20 Živa-ldea TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - Iz našega studia - Vino je naša melodija srca, reportaža - 8.20 Prenos s svetovnega prvenstva v nogometu -21.00 Živa-ldea TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - Viva Espania, reportaža iz An; daluzije - 21.20 Pomurski informativni kažipot TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Poletna matineja - 9.10 Sto minut počitnic, poljska nad. ■ 9.40 Smeri neba -10.10 Dvonadstropna sreča, madž. film -11.50 Poročila -12.10 Za kmetovalce ■ 12.25 Živa cerkev, verska poročila-12.55 Knjižni sejem-13.35 Uvajanje -13.50 Eguator klub -14.20 Jezikovna odd. -14.35 Bila je Uranija ..., dok. film -15.15 Slikarska šola v Nagybanyi -15.50 Anziks -16.05 Dogodovščine Pumuklija -16.30 Hura, selimo se na podeželje! -17.00 Halo, halo! -17.30 Skrivnosti vesolja -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.00 Belec, am. burleska -19.30 Menica, bančni mag. - 20.00 Trik zapeljevanja, ang. komedija -21.45 Poročila, šport - 22.10 Ybl Miklos, portret -22.50 klub.dunatv.hu - 23.15 Koncert iz Brahmsovih del TV SLOVENIJA 2 13.55 15.05 15.55 16.50 17.45 19.15 20.00 21.25 22.10 23.30 0.10 0.50 Polnočni klub: Kdo igra v sijaju zvezd? Zgodovinski laboratorij, angleška serija Gledališče v hiši, nanizanka Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka Rim ekspres, angleški film (č.-b.) Videospotnice Koncertni klavir, angl, glasbena oddaja Portret: Sebastijan Cimerotič Luč me spremlja, švedski film Praksa, ameriška nanizanka Novinka, nemška nanizanka Videospotnice TV HRVAŠKA 2 8.00 Lassie, nan. - 8.25 Risanka - 8.45 Otroci Avstralije, serija - 10.15 Tilly Trotter, nad. - 11.00 Dosjeji X, nan. - 11.45 Govorimo o zdravju - 12.15 Trenutek spoznanja - 12.45 Dokumentarna oddaja - 13.15 Misli 21. stoletja - 14.05 Evromagazin -14.35 Pol ure kulture - 15.10 Za otroke in mlade -16.40 Hugo - 17.10 Izvir, nad. - 18.00 Panorama -18.30 Kolo sreče - 19.05 Na zdravje!, nan. - 19.30 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Sodnica Amy, nan. - 20.55 Polni krog - 21.10 Film - 22.45 Seinfeld, nan. -23.10 Allo, allo, nari. - 23.40 Življenje na severu, nan. - 0.25 Pravi čas TV HRVAŠKA 3 19,30 Glasbeni program - 20.10 Ulice zla, ameriški film - 22.00 Kronika Dnevov satire - 23.00 Svet mode - 23.25 Glasbeni program TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 10.15 Aktualno v občini, občinska oddaja, ponovitev. 10.45 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 11.15 Krajevna uprava, dokumentarna oddaja. 11.45 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 12.45 Videostrani. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Videostrani. 16.30 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 17.30 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 19,00 Aktualno v občini, občinska oddaja, ponovitev. 19.30 Krajevna uprava, dokumentarna oddaja. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Moj dom, oddaja v živo. 20.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 21.30 Odprta tema, kontaktna oddaja v živo. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani. TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 10.20 Kremenčkovi, komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.45 Herkul -16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina -17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Noetova barka, pustolovski film - 23.00 Hunter, kriminalka - 0.25 Maščevanje po načrtu POP TV 9.10 Odpadnik, nan. - 10.00 Močno me objemi, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. -12.40 Lepo je biti milijonar - 14.10 Dragon Bali -14.35 Godzila - 15.30 Newyorška policija, nan. -16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. -18.15 Močno me objemi, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Ljubezen v cvetju, film - 21.40 Bolnišnica upanja, nan. - 22.30 Odpadnik, nan. - 23.30 Prijatelji, nan. -0.00 24 ur TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar ■ 6.00 Danes zjutraj - 8.35 Pesmi Gy6rgya Beharja ■ 9.00 SP v nogometu -11.05 Nekoga moraš ljubiti, nemš. nad. -12.00 Poročila, vreme -13.00 Hrvaška kronika -13.30 Ecranul Nostru -14.00 Slovenski utrinki -14.30 Skupaj -15.00 Za šolarje -15.30 Več kot doktor, it. nad,-16.30 Kanon -17.00 Gaia, ekološki mag. -17.30 Stanovanjska kultura za vse -18.00 Poročila -18.15 Risanka -18.35 Demsey in Makepeace -19.30 Dnevnik - 20.05 Čudna poroka, madž. film, 4/2. - 21.20 SP v nogometu - 22.15 Aktualno, poročila - 23.00 Minute za kulturo -23.00 + 1 TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Risanka - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.30 Izvir, nad. - 13.15 Film - 15.00 Hollywoodska dekleta, serija - 15.55 Poročila - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Gozdovi in ljudje, serija - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Dokumentarna oddaja - 20.40 Pol ure kulture - 21.10 Trenutek spoznanja - 21.45 Misli 21. stoletja - 22.40 Odmevi dneva - 23.05 Evromagazin - 23.35 Film - 1.30 Nočni program TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napbl prido-1 bljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.55 Policijska inšpekcija 1 - 10.20 Marjančina vrnitev, film - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Gozdna domovina - 14.05 Z jasnega neba -14.50 Dekliške prijateljice - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.48 Loto - 19.00 Dežela danes -19.22 Europlay- 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nevesta mojega prijatelja, romanca - 22.00 Čas v sliki -22.30 Mednarodna reportaža - 23.15 Žarišče - 0.00 Čas v sliki KANAL A 8.15 Ujeti jetija, film - 9.50 Operacija Šimpanz, film - 12.10 Prave poteze, film - 1345 SP v nogometu, posnetek - 15.40 SP v nogometu, posnetek -17.30 SP v nogometu, posnetek - 19.25 Popstars - 19.30 Gola resnica, nan. - 20.00 Nogometna arena -21.00 Stolp smrti, film - 22.50 Nogometna arena, ponovitev - 23.45 Šov Jerryja Springerja Četrtek, 20. 6 TV SLOVENIJA 1 IDEA TV - KANAL 10 7.10 Živa-ldea TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - Viva Espania -8.20 Prenos s svetovnega prvenstva v nogometu -21.00 Živa-ldea TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 21.20 Gibboni v Radencih -22.00 Pomurski informativni kažipot TV DUNA 5.30 Začenja se dan ■ 8.40 Poletna matineja - 9.20 Sto minut počitnic, nad. - 9.45 Animare necesse est... -10.00 Kapetan gozda, animacijski film -11.10 Talent -11.50 Poročila -12.10 Za kmetovalce -12.25 V božjih rokah, verski mag. -12.55 Prepozno pismo, film -14.05 Portreti iz madž. zgodovine -14.35 Slikarska šola v Nagybanyi -15.05 Potovanje na sveta mesta -16.05 Dogodovščine Pumuklija -16.30 Hura, selimo se na podeželje! -17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.00 Koledar - 20.00 Lahko noč, kraljevič, drama - 21.30 765 dni, obnova cerkve v Assisiju -21.45 Poročila, šport - 22.10 Zakaj? - 22.35 Operne pravljice iz Kolozsvarja - 23.25 Dokumentarec TV HRVAŠKA 2 8.00 Lassie, nan. - 8.25 Risanka - 8.45 Otroci Avstralije, serija - 10.35 Koledar - 10.45 M magazin -11.25 Črno-belo v barvah - 13.10 Forum - 14.20 Moderato cantabile - 15.10 Za otroke in mlade -16.40 Hugo -17.10 Izvir, nad. -18.00 Panorama -18.30 Kolo sreče - 19.05 Lee Evans, nan. - 19.30 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Tilly Trotter, nad. - 21.00 6.30 6.35 7.30 7.35 8.30 8.40 9.10 10.00 10.30 10.40 11.10 13.00 Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Mostovi Pod klobukom Zgodbe iz školjke Risanka Slovenski magazin Mario, nedeljski večer Poročila, šport, vreme TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Moj dom, ponovitev oddaje. 10.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 11.00 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 11.45 Videostrani. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Videostrani. 17.25 Moj dom, ponovitev oddaje. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja., ponovitev. 19.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-svetovalna oddaja v živo. 21.00 Vita-lis, zdravstvena oddaja. 21.30 Naj viža, glasbena oddaja iz produkcije ZLTV. 22.45 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 23.00 Videostrani TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 10.10 Policist iz Tolza -11,45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.45 Herkul -16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Varuška - 18.50 Novo v kinu - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.10 Alarm za Kobro 11, film - 22.00 Blues iz Kaisermiihlena - 22.55 Novo v kinu -23.05 De Luca - 23.30 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhanoje napol pripravljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska inšpekcija 1 - 10.15 Zvezde padajo na Henrietto, film - 12.00 Poročila - 12.05 Brez pošte, šov- 12,30 Dežela in ljudje - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pripravljeno -J3.40 Gozdna domovina - 14.05 Z jasnega neba - 14.50 Dekliške prijateljice - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.22 Europlay - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva ga medveda iz Zagreba - 20.10 Nogometna TV -0.00 Posnetki nogometnih tekem (do 5.00) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Oddaja za kmetovalce, izbor - 6.00 Danes zjutraj - 7.30 Za otroke - 8.05 SP v nogometu ■ 8.30 SP - osmina finala - 10.35 Kje? Kaj? ■ 11.05 Samorastnik, kan. nad. -12.00 Sporočila, vreme -12.05 Skrivnost Taj Mahala -12.55 Podaj mi roko, Eva Ruttkay -13.30 SP ■ osmina finala -15.40 Šampion -16.05 Popotnica -16.20 Pogovarjajmo se o prihodnosti -16.40 Naše stoletje -17.05 Mreža -18.30 Luxor Loto Show -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Kabareta Satelit - 21.00 SP v nogometu, izbor - 21.35 Tekma dneva - 23.25 Čarobni svet cirkusa TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 7.05 Zmaj iz papirja, za majhne in velike - 8.30 Z mano se zmeraj dogaja nekaj, nad. - 9.25-klub.dunatv.hu - 9.55 Avla -10.20 Heureka! -11.00 Nadležneži, it. nad. -11.50 Poročila -12.10 Plesna hiša -12.40 V božjih rokah -13.15 Zaljubljeni zemljevid -13.45 Najstniška Odiseja -14.15 Po sledeh Kristusa -14.45 Ekspedicija -15.30 Zgodovina mest, am. dok. serija -16.00 Donava, modri trak Evrope -16.30 Equator klub -17.00 Začaranost, it. nad. -18.00 Poročila -18.30 Risanka -18.55 Zlata žoga, zgodovina nogometa -20.00 Življenjska linija, film - 21.45 Poročila, šport -22.05 Tango,film TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 8,10 Nogomet: 1E - 2B, prenos osmine finala - 11.10 Dišneyev festival - 12.05 Šaljivec Carey - 12.25 Čisto mimo, čisto v življenju - 13.10 Nogomet: 1A- 2F, prenos - 15.35 03 Au-stria Top 40 - 16.20 Ally McBeal - 17.05 Sabrina -18.36 V živo na ulici - 19.00 Kolesarstvo, posnetek 6. etape - 19.30 Čas v sliki - 20.16 Ena in ena je štiri, komedija - 21.57 SP: Posnetki nogometnih tekem - 23.02 Rambo III, akcijski film - 0.32 Jugge-rji, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 James Bond - Živi in pusti umreti, akcijski film -11.30 Slavnostna parada za kraljico Elizabeto -13.15 Čas v sliki - 13.25 Stran Gustava Adolfa, film - 14.55 Srečno ločena - 16.25 Alpe -Donava - Jadran - 16.55 Religije sveta - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.45 Ljudski odvetnik - 18.20 Bingo - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Poroka na deželi, romanca - 21.45 Čas v sliki - 21.55 Belo modre zgodbe -22.40 Velikan iz Steinfelda, opera - 0.25 Vražji general TV SLOVENIJA 1 8 .00 Telebajski 8.25 Trnovo robidovje, lutkovna nanizanka 9 .00 Ferdi, risana nanizanka 9.25 Bisergora, lutkovna nanizanka 9.55 Promenadni koncert 10.25 Med valovi 10.55 Svet divjih živali, angleška serija 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.20 30 let Vala 202 13.30 Odvetniške zdrahe, angleška nanizanka 14 .00 Tistega lepega popoldneva 16.00 0 živalih in ljudeh 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 18.00 Gobe na Slovenskem, serija 18.30 Žrebanje lota 18.35 Risanka 19.05 Zrcalo tedna 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Mario, nedeljski večer v živo 21.50 Intervju 22.45 Poročila, šport, vreme 23.20 Odkrivajmo znanost, angleška serija 23.55 Gravitacija, hrvaški film (č.-b.) 1.10 Gobe na Slovenskem, serija 1.40 Zgodovinski laboratorij, angleška serija 2.30 South Park, risana serija 2.55 Ultravijolična, angleška nadaljevanka 3.45 Vsakdanjik in praznik 5.20 Šport TV SLOVENIJA 2 10.45 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 11.10 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 12 .00 Slovenski ljudski plesi 13 .00 33. tabor pevskih zborov 14.30 Motociklizem za VN Katalonije 16.15 Športni film 17.00 Speedway - Grand Prix _ 18.00 Odbojka (ž.), Slovenija: Švedska 19.15 Videospotnice 20.00 Zgodovinski laboratorij, angleška serija 20.50 Frasier, ameriška nanizanka 21.15 Turistična oddaja 21.35 Ultravijolična, angleška nadaljevanka 22.25 Večer v Operi z režiserjem Franom Žižkom 23.35 Videospotnice POP TV 8.45 Oliver Twist - 9.10 Mali helikopter - 9.25 Princesa Sissi - 9.50 Dragon Bali - 10.15 Jekleni Max -10.40 Godzila -11.05 Družinsko pravo -11.55 Močno zdravilo, nan. - 12.45 Majhne skrivnosti, kuharska oddaja - 12.50 Zresni se žel, nan. - 13.20 Smola pa taka, nan. - 13.50 Moj medvedek, film - 15.30 Družinsko pravo, nan. - 16.30 Močno zdravilo, nan. - 17.30 Lov na čarovnice, film - 19.15 24 ur -20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Reveži z Beverly Hillsa, film - 23.10 Striptiz smrti, film - 1.10 24 ur KANAL A 8.00 Nogometna arena - 8.20 SP v nogometu, prenos - 10.20 Nogometna arena - 10.50 SP v nogometu, posnetek - 12.50 Nogometna arena - 13.20 SP v nogometu, prenos - 15.20 Nogometna arena - 15.40 SP v nogometu, posnetek - 17.30 SP v nogometu, posnetek -19.25 Popstars - 19.30 Gola resnica, nan. - 20.00 Nogometna arena - 21.00 Globoke družinske skrivnosti, film - 22.40 Konec nasF Ija, film - 0.50 Nogometna arena, ponovitev IDEA TV - KANAL 10 8.20 Prenos s svetovnega prvenstva v nogometu - 23.00 Pomurski informativni kažipot TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 12.00 Glasbena skrinja, glasb, oddaja, ponovitev. 12.45 Viva Turistica, turist, oddaja. 13.15 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-svetovalna oddaja, ponovitev. 14.001 feel good, zabavna oddaja, ponovitev. 15.00 TV-prodaja. 15.30 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.35 Poročila - 7.40 Otroci iz Bullberryja, film - 9.10 Pleme, otroška serija - 10.00 Konec šolskega leta, prenos - 12.00 Poročila - 12.30 Kmetijska oddaja -13.20 Mir in dobrota - 14.00 V nedeljo ob dveh -15.00 Poročila - 15.15 Kuharski dvoboj - 15.45 Dramski program - 16.50 Film - 18.25 Sternbergo-vi, nad. - 19.30 Dnevnik - 20.05 Kdo bo milijonar?, kviz - 21.10 Usluga, film - 22.50 Poročila - 23.05 Veliko čiščenje, film - 1.10 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.45 Biblija - 9.00 Banjaluška škofija - 9.45 Verski program - 10.45 Portret cerkve In mesta - 11.00 Nedeljska maša - 12.05 Klošar Arhimed, film -13.40 Mini serija -15.55 Ksena, nan. - 16.40 Skrivnost uspešnih -17.10 Neukročena Afrika, serija -17.35 Opera Box - 18.05 Oddaja o kulturi - 18.40 Črno-belo v barvah - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev -19.40 Fotografija na Hrvaškem - 20.10 Koncerti za vstopnico več -21.15 Poročila - 21.30 I Angleška sramota, dokumentarni film - 22.20 Triler TV HRVAŠKA 3 8.20 Nogomet F1 - A2, prenos osmine finala iz Oite - 10.20 Ponovitve - 13.20 Nogomet: BI ■ E2, prenos iz Suwona - 15.20 Športni program/Ponovitve - 20.10 Nogometna TV - 23.30 Posnetki nogometnih tekem (do 2.50) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Oddaja za kmetovalce -6.00 Danes zjutraj, izbor - 7.40 Za otroke - 8.10 SP v nogometu - 8.40 SP - osmina finala -10.40 Glavni trg -12.00 Poročila, vreme -12.10 Delta-12.40 Ciganska glasba -13.10 SP - osmina finala -15.45 Cerkve iz obdobja Arpadivičev -16.00 Radostna novica ■ 16.30 Kovček, turistični mag. -17.00 Opereta.hu -17.55 Neznani znanci -18.30 Poročila, šport -19.00 Tednik -19.55 Gyula Bodrogi - 20.35 Srečanje z zvezdniki - 21.05 SP v nogometu, izbor - 21.40 Tekma dneva - 23.30 Operne pravljice iz Koiozsvarja TV DUNA 5.30 Za kmetovalce - 5.55 Koledar - 7.10 Zmaj iz papirja, za majhne In velike - 8.35 Operne pravljice iz Koiozsvarja - 9.30 Živa cerkev -10.00 Reformatorska božja služba -11.00 Odgovor življenju -11.30 Zakladi svetovne dediščine-11.50 Poročila ■12.10 Narodna glasba -12.40 Prepozno pismo, madž. film -13.50 Izginili so - iščemo jih! -14.10 Nekdanji dnevniki -14.30 Dvonastropna sreča, madž. film -16.05 Dobre želje brez meja -17.05 Miss Marple -18.00 Tednik -19.05 Risanka -19.20 Zlata žoga, zgodovina nogometa - 20.15 Don Kihot, vitez La Manha , musical - 22.20 Duna-šport ■ 22.50 Pcifist, it.-nemški film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.10 Nogomet: 1F- 2A, prenos osmine finala - 10.35 Risanke - 11.20 Kre-menčkovi, komedija - 12.40 Šport - 13.10 Nogomet: 1B - 2E, prenos - 15.45 Karate Tiger, akcijski film - 17.15 Mojstrske veščine - 18.00 Kolesarstvo, posnetek sedme etape - 18.30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Popolni umor, srhljivka -22.00 SP: Posnetki nogometnih tekem - 23.05 Kraj dejanja - 0.35 Tri življenja Karen W„ srhljivka -2.00 Ameriški nogomet: Chrysler Vikings ■ Bergamo Lions, posnetek polfinala Eurobowla TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Čisto kulinarično - 9.30 Erich Wonder, portret - 10.00 Velikan je rojen - 10.30 Teden kulture - 11.00 Poročila - 11.05 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija -13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.20 Unlverzum - 15.05 Tri dame z žara - 15.30 Marjančina vrnitev, film - 17.05 Lepo življenje - 18.00 Brez pošte, šov - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije -19.00 Dežela danes -19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.59 Volitve v Franciji - 20.15 Grand Prix ljudske glasbe, prenos - 21.55 Poročila - 22.20 Koncert za Avstrijo - 23.55 For An End To The Judgment of God l (Ponedeljek, 17. 6. TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Utrip 8.55 Zrcalo tedna 9.15 Iz popotne torbe: Svet je pisan 9.35 Marko, mavrična ribica 9.45 Svet divjih živali, angleška serija 10.15 National Geographic, ameriška serija 11.10 Na vrtu 11.35 Kuhinja do nazga, angleška serija 12 .00 Odkrivajmb znanost, angleška serija 12 .35 Parada plesa 13.00 Poročila, šport, vreme Dobro jutro 15.05 Ljudje in zemlja 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Dober večer 17.55 Telebajski 18.20 Radovedni Taček: Robot 18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.10 Julija, avstrijska nanizanka 21.00 Svetovni izzivi 21.30 Podoba podobe 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.00 Dosežki 23.20 Branja 23.25 Dober večer 0.20 Podoba podobe 0.45 Svetovni izzivi 1.15 Gledališče v hiši, nanizanka 1.45 Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka 2.30 Parada plesa 2.50 Turistična oddaja 3.10 Studio City 4.05 Končnica TV SLOVENIJA 2 11.25 Tistega lepega popoldneva 13.25 Sobotna noč 15.25 Nadčlovek, angleška serija 16.15 Gledališče v hiši, nanizanka 16.45 Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka 17.45 Počitnice do zadnjega diha, serija 18.00 Horace in Tina, nadaljevanka 18.25 Štafeta mladosti 19.15 Videospotnice 20.00 Studio City 21.00 Končnica 22.00 Bojne enote SS, nemška serija 22.45 Brane Rončel izza odra 0.10 Videospotnice POP TV 9 .10 Odpadnik, nan. - 10.00 Močno me objemi, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. -13.10 Močno zdravilo, nan. - 14.05 Dragon Bali, rr sanka - 14.30 Jekleni Max - 15.30 Newyorška policija, nan. -16.25 Esmeralda, nad. -17.20 Tri sestre, nad. -18.15 Močno me objemi, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Napihnjenci 2, film - 21.35 Sedma nebesa, nan. - 22.30 Odpadnik, nan. - 23.30 Prijatelji, nan. - 0.00 24 ur, ponovitev KANALA 8.00 Nogometna arena - 8.20 SP v nogometu, prenos - 10.20 Nogometna arena - 11.00 SP v nogometu, posnetek - 12.50 Nogometna arena - 13.20 SP v nogometu, prenos - 15.20 Nogometna arena - 15.40 SP v nogometu, posnetek - 17.30 SP v nogometu, posnetek - 19.25 Popstars - 19.30 Gola resnica, nan. - 20.00 Nogometna arena - 21.00 Igra smrti, film - 22.45 Nogometna arena - 23.45 šov Jerryja Springerja IDEA TV - KANAL 10 8 .00 Pomurski informativni kažipot - 8.20 Prenos s svetovnega prvenstva v nogometu - 21.00 Živa-Idea TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 21.20 Kasaške dirke v Ljutomeru, reportaža - 22.00 Pomurski informativni kažipot TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Teden ob Muri, inf. oddaja, ponovitev. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 11.30 Videostrani. 15.15 TV-pro-daja. 15.45 Videostrani. 17.00 Teden ob Muri, informativna oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Dnevi E-Mure in Smarta, reportaža. 18.20 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 19.20 Povej!, iz produkcije ZLTV. 19.50 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, Informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Zaigrajmo in zapojmo,- glasbena oddaja. 22.50 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 23.05 Dnevi E-Mure in Smarta, reportaža. 23.10 Videostrani. IM HRVAŠKA A \ 7.00 Dobro jutro - 9.30 Risanka - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke -12.00 Poročila - 12.30 Izvir, nad. - 13.15 Film -15.05 Hollywoodska dekleta, serija -15.55 Poročila - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.05 Vsakdanjik -18.30 Izobraževalna oddaja - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme • - 20.05 Dokumentarna oddaja - 20.40 Latinica: Kako nas vidijo drugi - 22.15 Odmevi dneva -22.45 Film - 0.25 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.00 Lassie, nan. - 8.25 Risanka - 8.45 Otroci Avstralije, serija - 9.25 Koledar - 9.35 Prizma, mednarodni magazin -10.30 Mir in dobrota - 11.00 Stern-bergovi, nad. - 11.50 Povabilo - 12.20 Popolni svet - 12.50 Mesečina - 13.35 Kuharski dvoboj - 14.05 Glamour Cafe - 15.10 Otroški program - 16.40 Hugo - 17.10 Izvir, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Frasier, nan. - 19.30 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Nevidni človek, nan. - 21.00 Polni krog - 21.20 Becker, nan. - 21.45 Barve vojne, dokumentarna serija - 22.40 Seinfeld, nan. - 23.05 Allo, allo, nan. - 23.35 Življenje na severu, nan. TV HRVAŠKA 3 8.20 Nogomet: G1 - D2, prenos iz Jeonjuja - 13.20 Nogomet: C1 ■ H2, prenos iz Kobeja - 15.20 Športni program/Ponovitve - 18.50 Avtomagazin - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Nogometna TV - 23.30 Posnetki nogometnih tekem (do 3.00) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar ■ 6.00 Danes zjutraj - 8.10 SP v nogometu - 8.30 SP - osmina finala -11.05 Nekoga moraš ljubiti, nemš. nad. -12.00 Poročila-12.50 Musiča Historica ■ 13.30 SP v nogometu -15.30 Več kot doktor, it. nad. -16.25 Sto slik iz 20. stoletja -16.35 Samostan premontrejcev v Osorni ■ 16.55 Ekovizija ■ 17.20 Eu-talk-show ■ 17.45 Ostani z nami! -18:00 Poročila -18.15 Risanka-18.35 Dempsey in Makepeace, krim. nan. -19.30 Dnevnik, šport,.vreme - 20.00 Modra luč -20.35 SP v nogometu, izbor, tekma dneva - 23.00 Poročila, vreme - 23.10 Govorilne ure - 23.35 Ob belem dnevu, nemška kriminalka TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Poletna matineja - 9.05 Sto minut počitnic, poljski film -10.15 Moški na Eiffelovem stolpu, am. film ■ 11.50 Poročila -12.10 Za kmetovalce -12.25 Daleč od sveta, dokumentarec ■ 13.05 Znanstvena zakladnica -13.35 V ciljnem križu -14.05 Posebna ura zgodovine ■ 14.45 Slikarska šola v Nagybšnyi -15.25 Donava, modri trak Evrope -16.00 Dogodovščine Pumuklija -16.25 Hura, selimo se na podeželje! mlad, film -17.00 Halo, halo -17.30 Bog naj blagoslovi poštene obrtnike, kovači -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka ■ 19.00 Tom, Dick in Harriet ■ 19.30 Nad mejami - 20.00 Hannah in sestre, am. film ■ 21.45 Poročila - 22,10 Knjižni sejem • 23.50 Odlikovani, dok. TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 8.00 Nogomet: 1G - 2D, prenos osmine finala -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 13.10 Nogomet: 1C-2H, prenos - 15.45 Herkul -16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Varuška - 19.00 Cybill -19.30 Čas v sliki - 20.15 Gospod predsednik junior, komedija - 21.55 SP: Posnetki nogometnih tekem -23.00 Pobeg v zmago, film TV AVSTRIJA 2 9 .00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9,50 Policijska inšpekcija 1 - 10.15 Poroka na deželi, romanca -12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13,15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Gozdna domovina -14.05 Z jasnega neba - 14.50 Dekliške prijateljice -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Sov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Gozdarska hiša Falkenau - ZA .US 1 ema - ZZ.UO tas v s\\Va - ZZ.ZS tantala s kulturi - 0.00 tas v sliki - 0.00 Hixon, Ulm Torek, 18. 6 TV SLOVENIJA 1 6.30 6.35 7.30 7.35 8.30 8.40 9.10 9.25 9.35 10.10 10.40 11.30 12.00 13.00 13.20 15.05 15.55 16.30 16.40 16.55 17.45 18.05 18.20 18.35 18.40 19.05 19.20 19.30 20.10 21.05 22.00 23.00 0.35 0.50 1.40 1.55 2.45 3.35 4.00 5.00 Poročila ■ Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Mostovi Bisergora, lutkovna nanizanka Radovedni Taček: Robot Srebrnogrivi konjič, risanka Sanjska dežela, potopisna serija Dober večer Obzorja duha Julija, avstrijska nanizanka Poročila, šport, vreme Dobro jutro Intervju: Vladimir Velebit Humanitarna oddaja Poročila, šport, vreme Vaš tolar Skrivnosti piramid, francoska serija Otroci Afrike, angleška serija Zlatko Zakladko: Volčja solata Knjiga mene briga Skrivnosti: Ljubezen Risanka Vaš kraj Vreme Dnevnik, šport, vreme . Portret Lojzeta Spacala Aktualno Odmevi, kultura, šport, vreme Marie Tempete, francoska drama, 2. del Knjiga mene briga Skrivnosti piramid, francoska serija Otroci Afrike, angleška serija Portret Lojzeta Spacala Aktualno , Gledališče v hiši, nanizanka Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka Šport TV SLOVENIJA 2 13.55 Studio City 14.50 Končnica 15.50 Gledališče v hiši, nanizanka 16.45 Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka 17.45 Teorija letenja, angleški film 19.20 Videospotnice 20.00 Letala, vlaki in avtomobili, ameriški film 21.30 Štiri sobe, ameriški film 23.05 Praksa, ameriška nanizanka 23.50 Videospotnice POP TV 9.10 Odpadnik, nan. - 10.00 Močno me objemi, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. -13.10 Sedma nebesa, nan. - 14.05 Dragon Bali -14.30 Jekleni Max - 15.30 Newyorška policija, nan. - 16.25 Majhne skrivnosti, kuharska oddaja -16.30 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Močno me objemi, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Ameriško dekle, film - 22.30 Odpadnik, nan. - 23.30 Prijatelji, nan. - 0.00 2 4 ur KANAL A r 8.00 Nogometna arena - 8.20 SP v nogometu, prenos - 10.20 Nogometna arena - 11.00 SP v nogometu, posnetek - 12.50 Nogometna arena - 13.20 SP v nogometu, prenos - 15.20 Nogometna arena - 15.40 SP v nogometu, posnetek - 17.30 SP v nogometu, posnetek - 19.25 Popstars - 19.30 Gola resnica, nan. - 20.00 Nogometna arena - 21.00 Veliki šef, film - 22.55 Nogometna arena, ponovitev - 23.55 Šov Jerryja Spingerja IDEA TV - KANAL 10 7.20 Živa-ldea TV, ponovitev regionalnega progra- na - KVWri.Wj - \riJJWWV. tema - 'Kasala v ' v s \ , stva v nogometu - 71SS Žlva-MeaTV .regjonalm ' \ program - Aktualno - Dogodek dneva - 21Iz. 1 našega studia - 21.40 Vino je naša melodija srca, reportaža s Plitvičkega vrha - 22.00 Pomurski informativni kažipot TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Turizem in prosti čas, dokumentarna oddaja. 10.15 Videostrani. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Videostrani. 17.20 Turizem in prosti čas, dokumentarna oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 19.15 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Aktualno v občini, občinska oddaja. 21.00 Viva Turistica, turistična oddaja. 21.30 Izvor življenja - morje, oddaja za izboljšanje kvalitete življenja, produkcija TV AS. 22.05 Krajevna uprava, dokumentarna oddaja. 22.35 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.50 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Risanka - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke -12.00 Poročila - 12.30 Izvir, nad. - 13.20 Film -15.00 Hollywoodska dekleta, serija - 15.55 Poročila - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Govorimo o zdravju - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme- 20.05 M-magazin - 20.50 Forum - 22.00 Moderato cantabile - 22.50 Odmevi dneva - 23.20 Z jadrnico okoli sveta, serija - 23.50 Film - 1.25 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.00 Lassie, nan. - 8.25 Risanka - 8.45 Otroci Avstralije, serija - 9.30 Koledar - 9.35 Izobraževalna oddaja - 10.05 Avtomagazin - 10.45 Nevidni človek, nan. - 11.30 Hit HTV - 12.15 Dokumentarni film - 13.05 Kuharski dvoboj - 13.35 Latinica -15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Izvir, nad. -18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče -19.05 Humoristična serija - 19.30 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Newyorška policija, nan. - 20.55 Polni krog - 21.20 Prijatelji, nan. - 21.45 Pravica za vse, nan. - 22.35 Seinfeld, nan. - 23.00 Allo, allo, nan. - 23.30 Življenje na severu, nan. TV HRVAŠKA 3 8.20 Nogomet: H1 - C2, prenos iz Miyagija - 10.20 Ponovitve - 13.20 Nogomet: D1 - G2, prenos iz Daejeona - 15.20 Športni program/Ponovitve -19.30 Glasbeni program - 20.10 Nogometna TV -23.30 Posnetki nogometnih tekem (do 2.50) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.10 SP v nogometu - 8.30 SP - osmina finala -11.05 Nekoga moraš ljubiti, nemš. nad. -12.00 Poročila, vreme - 12.55 Trio Calcutta -13.10 SP v nogometu, osmina finala -15.30 Več kot doktor, it. nad. -16.20 Sto slik iz 20. stoletja -16.35 Za otroke • 17.05 Dotik, mag. proti drogam ■17.30 Katoliška kronika -18.00 Poročila -18.15 Risanka -18.35 Dempsey in Makepeace, krim. ser. -19.30 Dnevnik, šport, vreme • 20.05 SP v nogometu, izbor ■ 20.40 Tekma dneva - 22.25 Aktualno, poročila - 23.05 Nad tišino, ne. filmska drama idea tv POMURSKA REGIONALNA televizija 10 38 UHF AH i S.20 Zatenja se dan - 2 A D Poletna maline \ 9.25 Sto minut potitnic, poljska nad. - 9.50 k I mejami -10.20 Tihi dom, madž. komedija -11 Poročila ■ 12.10 Za kme»Walce ■ 12.25 Odg< življenju -12.55 Heureka! -13.30 Kalotas dok. -13.40 Slikarska šola v Nagybanyi -1' Potovanje na sveta mesta - 15.10 Uboga Tisza, dok. -16.00 Dogodovščine Pumuk 16.25 Hura, selimo se na podeželje! -17.001 halo! -17.35 Bog naj blagoslovi poštene i nike, mojster šivalnih strojev -18.00 Poro šport -18.30 Risanka -19.00 Tom, Dick in riet, ang. nan. -19.30 Smeri neba - 20.00 deča voda, madž. filmska satira - 21.45 Por< šport - 22.10 Talent - 22.45 Ponovna smrt Ar Mooney, irska satira TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 8.10 Nogomet: 1H prenos - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 1 Nogomet: 1D ■ 2G, prenos - 15.45 Herkul - ' Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čud čarovnice - 18.30 Varuška -19.00 Cybill -Čas v sliki - 20.15 Policist iz Tolza - 21.55 Sf snetek nogometnih tekem - 23.00 Jack Ree< minalka - 0.30 Zločin stoletja, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je nape dobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijsl špekcija 1 - 10.15 Zadnji valček, film - 1 Poročila - 12.05 Evro Avstrija - 12.35 Ted 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je i pridobljeno - 13.40 Gozdna domovina - 14. jansega neba - 14.50 Dekliške prijatelj 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare K; - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avs 19.00 Dežela danes - 19.22 Europlay - 1 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 verzum: V kraljestvu planinskega orla - 2 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Na | rišču - 23.05 Križem kražem Sreda, 19. ( TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Dober dan, Koroška 9.10 Trojčice, risana nanizanka 9.35 Tvipsi, risana nanizanka 10.00 Zlatko Zakladko: Volčja solata 10.15 Skrivnosti: Ljubezen 10.20 Knjiga mene briga 10.35 Otroci Afrike, angleška serija 10.50 Skrivnosti piramid, francoska serija 11.40 Cikcak 12 .00 Portret Lojzeta Spacala 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobro jutro 15.05 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.55 Rt dobrega upanja, nemška oddaja 17.50 Pod klobukom 18.40 Risanka 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.10 Mesečnica, ameriški film 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Slovenski trobilni kvintet 23.05 Koncert s festivala Sibelius na Finsl 0.35 Rt dobrega upanja, nemška oddaja 1.30 Gledališče v hiši, nanizanka 2.20 Veter v hrbet, kanadska nadaljevan! 3.05 Dvojčici zla, angleški film 4.45 Šport «11 13. junij 2002 27 KRAVICA TABORIŠČE NEUMNICA Ustnik DIRKAČ F1 (EDDIE) NEKDANJI MODEL CITROENA RIBJA SAMICA LOJZE KOLMAN SETEV, SEJANJE KRSTA (KNJIŽ.) MESTO V MEHIKI STEBLO VINSKE TRTE LUKA V SEVEROZAHODNI ŠPANIJI KRAJ PRI BEOGRADU • KRAJ NA GORIČKEM FRANCOSKI PISATELJ (ROGER) SLOVENSKI FLAVTIST (KLEMEN) MESTO V SIBIRIJI AKVARIJSKA RIBICA DESNI PRITOK VOLGE, GRŠKIBOG ZDRAVILSTVA NAŠ VIOLINIST (IGOR) MENIČNO JAMSTVO CERKVENA PRAZNIKA, MALI IN VELIKI... NAJČISTEJŠA GLINA i KMET (MANJŠAL.) EKSPLOZIVNA učinek r SREDSTVO UČINEK AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK SRAMEŽLJIV ČLOVEK TEŽKA ŽLAHTNA KOVINA (Ag) RAZVEJENOST ŽIL EDINI SIN streha ^LODika VESLAŠKA TEKMA E®»ARo GRIEG *BSK| »i SOLNE ŽLEZNI .M ,?ivalec halue SVETOVNO MORJE KRAJ PRI ZADRU REKA V ITALIJI EGIPČANSKI BOG SONCA ZAPRT PROSTOR ZA RACE PTICA PEVKA, DROZG IGRALKA DEREK UČENKA PRVEGA RAZREDA SOVJETSKI POLITIK (DMITRIJ) PRITOK VISLE E KRAJ PRI POREČU REŠITEV MAJSKE PENOVE KRIŽANKE: JILANTIDA, TRIMESTER, hel, raabe, me vlak vašo, rio, top, svo- Boda vlak> va^O. ri°’ t°P, SVO Hv«, ’ RlAD, ZALOŽNICA, KALIDASA, u. A”> niAU, ZALOŽNICA, KALIDASA, JALa. IRaKUS, LIK, LABIAL, OPANEK, Rebolj, srnjaček, ček, na, an, ^S0V, ELISTA, TALAR, STO, AVALIT, tLISTA, TALAR, STO, AVALIT, L '' Va, reta, kid, ne, ona, ian, sk-AMet^ ™--------------- ------------ upD. ANETO, STEVIN, INTRIGANT, stRA, RA), ER, SKARINA, 0U, 0L, IVAN Zor;’ nat, er, SKARINA, OU, OL, IVAN MILANČEK, SLANIK, ETNOLO-!MA, TIBERA, MIAS, VUKAN, PODSTAVEK, NA KATEREM SE KUJE MESTNO PLEMSTVO MLINSKO KORITO DELOVNI POMNILNIK NASPROTJE PERIGEJA KRAJ PRI NOVI GORICI BREZDELNEŽ, KI PROSJAČI OBLIKA ZAVARO-VANJA UVAJALEC NOVEGA O DIAPOZITIV JULIA ROBERTS STALJENA SNOV A D DODATEK, NASPROTEK NJIVA OB HIŠI POKRAJINA V ITALIJI PROZORNI. DEL ZRKLA ČISTINA V GOZDU PLESALEC OTRIN STREMUŠTVO ANJA ZAVADLAV ČAROVNIJA IZMETALO NABOJEV AMERIŠKI DIRIGENT (LORIN) PISATELJ GRABELJŠEK TRDA dlaka. ANGLEŠKI REŽISER (RONALD) ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER PERZIJSKA PREPROGA. ČETRTI RIMSKI KRALJ TURŠKI PAŠA IZ 19. STOLETJA NEKDANJI TV VODITELJ SET EDEN OD PLANETOV, ZVEZDA VEČERNICA A BREZVESTEN) ČLOVEK ' N ZAKLJUČNI RAČUN ANGLEŠKA GROFIJA VRHNJE OBLAČILO INDIJK SORTA BRESKVE ZORMANOVA LITERARNA JUNAKINJA AFRIŠKI VELETOK RENU NAPRAVA ZA MLETJE MAROGA DRŽAVNO PREMOŽENJE GIBLJIV STIK KOSTI MAJHNA, PREPROSTA HIŠA LJUBLJANA NACE SIMONČIČ ONASSISOV VZDEVEK BRIGITA BUKOVEC VILKO NOVAK MONDENO LETOVIŠČE V BELGIJI Izžrebanci Penove aprilske križanke: Med reševalce bomo razdelili: CM CM ID ŽREB JE BIL NAKLONJEN NASLEDNJIM REŠEVALCEM: Praktično nagrado v vrednosti 10.000 tolarjev bo prejel po pošti Stanko Šinko, Krajna 62, 9251 Tišina. Kuharsko knjigo Boug žegnjaj bomo poslali Nadi Drvarič, Gregorčičeva 43, 9000 Murska Sobota. Brezplačno čestitko v oddaji Najlepše želje s čestitkami in pozdravi na Radiu Murski val lahko naroči Irena Tivadar, Mlajtinci 41, 9226 Moravske Toplice. » ■ Vestnikovo majico bo prejel Tibor Gal, Genterovci 24, 9223 Dobrovnik. Vestnikovo rutko pa bomo poslali Meliti Celec, Postružnikova 8, 9240 Ljutomer. e a s s to 03 ■“ ‘H E-= 09 09 09 a N 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3.-7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, riavillic ICdllvc puoijuo tla uivuinoivu vuoiiui\u, ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka, 21. junija 2002. Ime in priimek: Naslov: J ^»10 MURSKI VAL 94 ® IN 105,7 MI1Z (DOPOLDAN TUDI SV 648 KI1Z) sti|a ' 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obve- ^■OQ1p 15 Mali °9'as' - 11 00 Poročila -11.20 Zamurjenci -Petka p°ročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Od petka do 'O ' 1 A - uuu - uuvcditia - i c-.ov uu — Poročila -13.15 1. oseba ednine - 13.20 Predsta- 0 Vam 4 4«______... . ______ ... 4 4 «« ____i,:u 24.00 SNOP $0.114.00 Poročila - 14.05 Obvestila - 14.30 Romskih ^rske 0 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Valu " 17.20 Obvestila - 17.30 MV-nagrajuje - 18.00 ’ 19 00 Poročila - 19.15 Mladi val - 20.00 Ugasni Sli;24 00 snop p r0č||a " Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi - 10.00 P°rbči|a 1D-05 Obvestila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 ^■05 0 1 1 -30 Rumene novice (BBC) - 12.00 Poročila BBC -4 00 pn_stila ' 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - H-30 Rumene novice (BBC) - 12.00 Poročila BBC - ■U(J p ~ IO.UU ruiuilld - 10. IU i. uouua ......- J$,3q $r°čila ■ 14.05 Obvestila - 14.15 Evropa v enem tednu Vu Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na IMur-- 17.20 Obvestila - 17.30 MV-nagrajuje; M tkai?ašega srca -19.00 Poročila -19.10 Najlepše ze j — ith. '• in lh."ii|n -------------------- ----------—,-r . ri°2c,r^vi - 20.00 Bo ja, bo ne ali Ventil - 24.00 - SNOP “• OR n« ___________ । i eCanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 H c; UKJ Ja» uu an »vnui -------- - Misb °° Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -$ g el 'n čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 p?6 |/Uh'nja ’12 30 Por°čila-12.35 Obvestila -13.00 Mi- l^avi ?et°valce - 13.30 Najlepše želje s čestitkami in javljanja s športnih igrišč) - 18.00 Na narodni Lhiz 00 Poročila - 19-15 Oddaja tedna - 20.00 Fordja-V^JEk el<0Va nede|jska ordinacija - 24.00 - SNOP ^Vestila ’ °5 00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 9.15 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 12.00 Poročila 19-00 Poročila - 19.15 Oddaja tedna - 20.00 Fordja- BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV-nagrajuje -18.00 MV-dur - 19.00 Poročila -19.15 Kr-panke - 20.00 Kak je inda fajn bilou ali Domača plošča ali Brez okvirjev - 24.00 SNOP TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obve stila - 10.10 UNICHEM - 11.00 Poročila - 11.15 Mali oglasi - 11.30 Kratki stik - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 13.30 3 x country - 14.00 Poročila - 14.15 Sedem veličastnih, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV-nagrajuje - 18.00 Srebrne niti - 19.00 Poročila - 19.15 Domača glasbena scena - 20.00 Juke- box - 24.00 SNOP SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.10 Trn v peti -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 NST-SNMV, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja - 19.00 Poročila -19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val - 24.00 SNOP ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.15 Mali oglasi - 11.00 poročila -'11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 18.00 Mali radio - 19.00 Poročila -19.15 Bilo je nekoč - 20.00 Geza se zeza - 24.00 SNOP Brat Džouži Zdaj ka je svetovno prvenstvo za nas gotovo, znankar tudi s pločnika pred oštarijo/Zvezda v Murski Soboti tisti šotorski kino fkraj spravijo. Tak mogoče pd pešci pridemo | do svoje osnovne pravice, štera nanje bila protipravno /kraj zeta. VLublanipa skoro gvušno zdaj sfalijopejnezi za tisti velki štadion, šteroga so predprvenstvon na velki | zvon obesili tak, ka je vb vidlo, ka de v dvej kednaj zazidani. Za predsednika države pa verjetno zdaj tudi nede nieden odfuzbalski zvejzd kandidejro, kak je tou pred prvenstvon skoro gvušno bilou. Bela si pa na vse tou tak po-pejvle: Mi Slovenci fuzbal radi ‘mamo, že kak deca brsati vsi znamo; brsneš malo se, šutneš malo ta, naidnouk dva gola damo. V cejlon svejti žoga je okrogla, kak v Sloveniji je tou li zmogla? Mi že kakši smo, vse nači zrihtamo, zakoj je naša nej kiklata? V svetd prvenstvo smo lipou prodrli, nougpri ton smo nej si glij spotrli; mi z mozgon delamo, na tou ponosni smo, pa zdaj med sebofže smo v svaji. Či v moštvi ednon preveč zvezd se stvori, te so hitro notri kakši spori, pa tak si zbršemo navzdol moralo to, štero še Slovenci mamo. 28 OGLASI 13. junij 2002 »au motorna vozila KARAMBOLIRANA VOZILA VSEH ZNAMK NAJUGODNEJE ODKUPIM. Uredim prepis, odvoz. 040 256 963, 031 258 642, 041 509 556, Avtoservis, F. Lasbaher, Ženjak 10, Benedikt. m 12687 TOVORNO PRIKOLICO Kasboher, lit, zračni prekucnik, primerno za kmetijstvo, prodam. Tel.: 576 10 28, 041 684 896. ml3223 živali NESNICE, mlade hisex rjave, graha-ste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih v gostilni Horvat Nemčavci, tel.: 528 11 90, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilni Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilni Rajser, Grad, tel.: 553 11 48, in gostilni Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53.ml2964 MLADE BREJE KRAVE simentalke zaradi opustitve živinoreje prodam. Telefon 02 703 21 24. ml 3222 STAREJŠO KOBILO, brejo ali z žrebetom, pasme poni, kupim. Tel.: 02 563 13 21. ml3233 PUJSKE prodam. Tel.: 545 14 29. ml3237 PURANE, težke okrog 25 kg, ugodno prodam. Tel:. 02 546 11 13. ml3250 PUJSKE prodamo. Tel.: 540 14 11. ml3255 PUJSKE prodajo. Murski Črnci 40. ml3270 PODARIJO mladiče foksteriera. Tel:: 031 668 749. ml3277 posesti PARCELO, 5000 m2, v Čardi pri Puconcih, tik ob glavni cesti proti Hodošu, blizu vrtin za termalno vodo, prodamo. Tel.. 02 229 65 70 ali 031 041 646 570, Gradbeništvo Igor Pe- telin, s. p.. Trate 23, G. Radgona. ml3264 OPREMLJENO GARSONJERO,z balkonom v centru M. Sobote oddam. Tel.: 031 407 766. ml3235 V CENTRU MURSKE SOBOTE ODDAM ENOSOBNO opremljeno stanovanje. Tel.: 041 817 337. ml3260 STAREJŠO HIŠO s 25 ari njive pri lovskem domu v Dolgi vasi prodam. Tel:: 576 14 90. ml3189 PRODAMO STAREJŠO HIŠO s 25 ari njive pri lovskem domu v Dolgi vasi. tel:. 576 14 90. ml3190 STAREJŠO HIŠO ali STANOVANJE v M. Soboti ali okolici ugodno vzamem v najem. Tel.: 040 539 665. ml3196 STANOVANJE, DVOSOBNO, V CENTRU LENDAVE'prodam ali dam v najem. Tel.: 041 620 991. ml3200 ZAZIDLJIVI STAVBNI ZEMLJIŠČI 1101, 1096 m2, na lepi turistični legi, prodamo skupaj ali posamično. Voda, elektrika, telefon ob parceli, tel:: 02 780 09 96. ml32O9 HIŠO Z DELAVNICO v Murski Soboti prodam. Tel.: 041 793 221. ml3218 ENOSOBNO STANOVANJE v Lendavski 51 v M. Soboti, 42 m2, prodam. Tel.: 041 374 748, po 19. uri. ml3238 DVOSOBNO STANOVANJE v Ba-kovcih, 45 m2, opremljeno, oddamo v najem. Tel.: 041 334 581 ali 523 13 09. ml3244 GRADBENO PARCELO prodam Tel.: 542 15 58 in 524 18 38. ml3246 STANOVANJE, garsonjero, 31 m2, v M. Soboti, prodamo. Tel.: 02 527 11 81,041 746 027. ml3247 DVOSOBNO STANOVANJE v M Soboti prodam. Možno obročno plačevanje. Tel.: 545 12 37 ali 041 269 565. ml3254 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v M. Soboti prodajo ali menjajo za enosobno. Tel: 041 927 418. ml3256. V NAJEM ODDAMO PISARNIŠKE PROSTORE, m2 1150 SIT + ddv, v Lendavski 29 v Murski Soboti (stara Platana). Tel.: 02 527 10 61 ali 041 673 551.ml3257 NOVA STANOVANJA: enosobno, dvosobno, trisobno v Ljutomeru prodamo. Tel.: 02 229 65 70 ali 041 646 570, Gradbeništvo Igor Petelin, s. p. HIŠO, takoj vseljivo, delno opremljeno, pri Sv. Juriju na Goričkem, prodam. Možnost plačila na obroke. Tel.: 041 611 327. ml3268 SOBO s souporabo kopalnice in kuhinje v M. Soboti damo v najem. Tel.: 031 525 899.ml3272 GRADBENO PARCELO ZA VIKEND V DOLINI, 11 arov, prodam. Tel.: 545 14 74. m 13274 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti oddam v najem. Tel.: 041 574 422, popoldan. ml3275 čalni plug prodajo, tel:. 031 894 511. ml3269 kmetijski pridelki OVALNO REZTEGLJIVO MIZO s 6 oblazinjenimi stoli za jedilnico (hra-stovina) in večjo stekleno mizo za dnevno sobo prodam. Tel.: 565 11 54 ali 031 211 775. m!3263 kmetijska mehanizacija ADAPTER ZA KORUZO KLAS, s »sečko« in rotacijsko koso SIP 135 prodam. Tel:: 568 12 31. ml3231 . NAKLADALNO SILAŽNO PRIKOLICO, 28 m3, SIP, 24 nožev, dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 568 15 03. ml3234 BALIRKO ZA KVADRATNE BALE KLASS MARKANT 55, s hidravličnim dvigom grebena, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Tel.: 041 293 074. ml3251-l VRTAVKASTO BRANO, 2,5 m, s polnim valjem, lepo ohranjeno, ugodno prodajo. Tel:. 041 269 174. ml3251 TRAKTORSKO KOSO Z DVEMA REZILOMA ZNAMKE INO prodam. Tel.: 041 631 780. m!3265 KORUZNI ADAPTER, 4-redni, traktor Steyr 8080, 1090, 4 x 4, in kombajn Zmaj 142 prodam. Tel.: 041 621 296. ml3266 POTOPNI HLADILNIK ZA MLEKO ALFA LAVAL in tribrazdni obra- NATAKARICO, z veseljem do strežbi, zaposlimo. Okrepčeval*1 »Na jasi« Ksenija Lulik, s. p., Bodond 36a, tel.: 549 60 50. m!3252 VINO prodam. Možna dostava na dom. Tel.: 575 18 77 ali 041 773 370. ml3031 VINO, šmarnico, prodam. Tel.: 548 10 00. ml321O VINO, laški rizling, 150 SIT/1, char-donay -180 SIT/1, prodam. 572 12 79, 031 560 541.ml3242 KORUZO v zrnju, voz z gumijastimi kolesi in mešalec za beton prodam. Tel.: 031 751 535.ml3259 KORUZO v zrnju, vino laški in renski rizling ter svinje za zakol, od 120 do 150 kg, prodam. Tel.: 572 15 63, 572 11 23. m!3261 razno HITRO DOSTAVIMO LES ZA OSTREŠJE, BRUNA, OPAŽ. Tel.: 041 459 090, 041 451 677, Trgovinske storitve Marko Pahernik, Dravinjska c. 62, Poljčane. ml3185 TRDA DRVA prodam. Tel.: 02 562 13 92. ml3208 Preklicujem veljavnost žiro računa št. 7088757, izdanega pri HKS Panonka na ime Štefan Baler, Kuštano-vci 18. ml3224 PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice št. 143222, izdane pri HKS Panonka na ime Jolanka Novak, Križevci 205. ml3229 PVC-OKNO, 105 X 78, polkrožno PVCokno, 80 x 80, PVC-vrata, 205 x 90, in omaro, 220 x 60, ugodno prodam. Tel.: 041 334 581. ml3245 OTROŠKI AVTOMOBIL IN MOTOR na akumulator Batman ter policijski motor prodam. Tel.: 528 10 83 m13248 Preklicujem veljavnost HK, št. kartice: 7-227686, HKS PANONKA, na ime Viktor Šiftar, Strukovci 15, p. Bodonci. ml3253 delo srečanja NUDIMO INFORMACIJE o delu na domu. Material dostavimo. INFO-COMMERCE, Šercerjeva 20, Velenje, Danica Malešev, tel.: 041 747 121. ml3153 NATAKARICO ali dekle za delo v strežbi zaposlimo. Gostišče Kuzmič, s. p., Sveti Jurij 10, Rogašovci, tel.: 557 10 87, 041 669 473. ml3192 REDNO ZAPOSLITEV dobi dekle v bistroju. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Informacije: 03 897 18 50 ali 041 613 070, Fanika Vrtačnik, s. p., Ravne 103, Šoštanj. ml3230 »Ženitna posredovalnica VIB11 Lendavi zelo uspešno zbližuje®® Ijene ljudi po vsej Sloveniji. Pokli® in se prepričajte. GSM: 031 m 13262 storitve ROLETE, žaluzije, tende, Jamčili zavese, plise zavese montiramo. S® I čila Vladimir Žalik, s. p., Žižki^l tel.: 041 340 572,02 571 H 10‘ I ml3171 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le dalečje - ZAHVALA V 73. letu nas je zapustila draga mama in babica Marija Zadravec iz Turnišča Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so jo pospremili na zadnji poti ter podarili cvetje-sveče in za svete maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Benceju in pogrebništvu Bantl Žalujoči: mož Štefan, sinova Štefan in Alojz z družinama in drugo sorodstvo Gasilci avstrijske Radgone in Gornje Radgone so družno sodelovali pri odpravi posledic vojne v Gornji Radgoni 1991. leta. Potem so se začeli družiti tudi na drugih področjih. Eno teh je vsakoletno skupno kolesarjenje članov obeh društev in njihovih svojcev, ki poteka izmenično: eno leto na slovenski, drugo leto pa na avstrijski strani. Letošnje je bilo deseto, začelo pa se je na murskem mostu, ki povezuje obe Radgoni. Kolesarji so se zapeljali proti Podgradu, kjer so se okrepčali, nato pa so se zapeljali čez mejni prehod in kolesarili v okolici avstrijske Radgone. Delniška družba Radgonske gorice pa je omogočila tistim, ki niso zmogli kolesarjenja, vožnjo s turističnim vlakom. - Foto: F. Klemenčič Na državnem gasilskem tekmovanju za memorial Matevža Haceta za leto 2002, ki je potekalo v Žalcu, je dosegla mešana pionirska enota PGD Marki-šavci med 43 enotami pionirjev iz vse Slovenije četrto mesto s 1.082,2 točke. Povprečna starost članov ekipe je bila osem let. Ekipo sta pripravljala za tekmovanje poveljnik Karel Rituper in mentorica pionirjev Andreja Rituper. V ekipi so bili: Sašo Franko. Leon Franko. Niko Dovidiia. Aleš Kalamar. Vita Horvat. Prvega maja 1912. leta so ustanovili v Radoslavcih na pobudo Jožefa Zmazka gasilsko društvo. V devetih desetletjih je društvo iz leta v leto napredovalo in zdaj je eno boljših na območju gasilske zveze Ljutomer, saj ima potrebno opremo in prevozna sredstva, novejši velik gasilski dom z dvorano ..., predvsem pa aktivne gasilce. Tudi v prihodnje se ni bati zanje, saj imajo ob mladinski tudi pionirsko desetino. PGD Radoslavci je praznovalo v nedeljo devetdesetletnico. Pripravili so mimohod domačih in gostujočih gasilcev, zato smo našteli dvajset praporov. Potem je bila proslava z nagovori, branjem kronike in kulturnim programom ter podelitvijo odličij; nazadnje pa je bila (uganili ste) gasilska veselica oziroma, kot so zapisali na vabilu, družabno srečanje krajanov in gasilcev. Igrali pa so bratje Kurbus. - Foto: Š. Sobočan KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI s. p., VEŠČICA TEL.: (02) 53 48 060, FAX: (02) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tej.: (02) 55 69'046. GSM: 041 712 586 POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC MILORAD JURIČ 9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148 Pomlad prišla bo na tvoj vrt in čakala, da prideš ti, S sedla bo na mrzla tla in jokala, ker tebe večni. ZAHVALA v 61. letu nas je zapustil brez slovesa naš dragi mož, oče in brat Ludvik Bohrt iz Černelavec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatc^eI^ znancem in vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih- i” izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Štefan1 Horvatu, duhovniku za pogrebni obred in pevcem žalostim0 Hvala tudi NK Černelavci in pogrebništvu Banfl. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi N Tako kot rojstvo tudi smrt je del življenja. Med njima pot ljubeznijo trpljenja, upanja in hrepene^ Se mar spolnila ti je želja vd^ Če seje, potem naj ti ne bo htd0' če tvoja pot je že končan^ ZAHVALA ' 7^ Mnogo prezgodaj, v 48. letu, nas je po hudi bolezni zapustila naša draga žena, mama, babica, snaha, nc sestra in teta lVX Slavica Čelak iz Lemerja 29 vs^ Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujem0 dobrim sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijatelj0 znancem, ki ste v teh žalostnih dneh sočustvovali z izrekli številna ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, jju dobrodelne namene, in vsem, ki ste jo v tako velikem pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala njeni osebni zdravnici, celotnemu osebju oddelka Kliničnega centra v Ljubljani in bolnišnice v kjer se je zdravila. Posebej hvala celotnemu osebju ki _ ^iii | M. Soboti za razumevanje, pomoč in topel odnos me | zadnjim bivanjem v bolnišnici. odpel^ Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevkam za | žalostinke, hvala govornici za občuten govor in g°°D i odigrano Tišino. I Vsem še enkrat - iskrena hvala! ! | Žalujoči vsi tvoji najdražji Draga babica! Komaj sva prikukala na svet in že sva te izgllD Hvala za ljubezen, ki si nama jo dala. Vnuka David in Jan rnim 13. junij 2002 29 ZAHVALA V 92. letu nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče Karel Hari iz Križevec v Prekmurju Hkrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki so darovali vence, šopke, sveče in v druge namene, g. duhovniku Balažiču, pevcem in pogrebništvu Hozjan. Žalujoči: Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. V SPOMIN Te dni mineva leto žalosti od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi Viktor Vogrinčič iz Kraše 52 Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, in vsem, ki obiščete njegov poslednji dom. Vsi njegovi Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več jokal, ne boš več pel, ne boš neučakan čakal več pomladi, ko češnje zacveto in trt nasadi. ZAHVALA ' Prelepem majskem popoldnevu je 24. 5. 2002 v 86. letu Trosti tiho zaspal naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Matija Trstenjak s Turjanskega Vrha 5 stran. Uiera° se vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob 'baše P°sPrem'li na njegovi zadnji poti ter darovali za sv. vr ^če 'n cvetje. Posebej hvala osebju pljučnega oddelka po„r ,'canu in dr. Lopertu. Hvala g. župniku Hriberniku za 'k' °bred’ Pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu d. j 8' Žižku za ganljive besede slovesa, podjetju Kapela, ’ a darovani venec in trobentaču za odigrano melodijo. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala. Žalujoči vsi, ki smoga imeli radi. Čeprav na oknih rožice cveto, naš dom zdaj prazen je in tih, ker tebe, dragi mož in at ek, več med nami ni. ZAHVALA V 52. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož,'oče, sin, brat, stric in zet Franc Nežič poslovodja skladišča Agroopreme zIvanec Se Zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter , nam izrazili pisno in ustno sožalje. Va'a kolektivu Agroopreme in Mure iz M. Sobote, ^'ku er Občinskemu svetu Občine Moravske Toplice, g. Za Pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in d Hvai. pogrebništvu Ferenčak. ^r°de] 3 Vserr*za darovane vence, sveče, za sv. maše, namene, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njegovi Dragi atek! t esajo te tvoji najdražji otroci - Gregor, Urška in Gašper Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. V SPOMIN 20. junija mineva leto žalosti od takrat, ko nas je za vedno zapustil dragi Andrej Krpič od Grada 169 Hvaležni smo vsem, ki se ga spominjajo. Njegovi najdražji Zaman je bil tvoj boj in vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od 'življenja. ZAHVALA V 74. letu nas je po težki bolezni zapustila draga sestra in teta Marija Sukič iz Radovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste darovali vence, sveče, za svete maše in prispevali v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel. Zdaj prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. Dobrota tvojega srca, nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA V 79. letu starosti je prenehalo biti srce našega dragega moža, očeta, dedija in pradedija Beleka Horvata iz Doline 26 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, darovali vence, sveče in za vežico. Hvala g. Balažiču za pogrebni obred, pevcem žalostink, gasilcem, govorniku g. Janezu Cugu, Društvu upokojencev Puconci, pogrebništvu Banfi in godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi najdražji ZAHVALA V 79. letu nas je za vedno zapustila • draga mama in babica Frančiška Smodič iz Rakičana Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste se prišli od blizu in daleč poslovit od naše mame, ki ste darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in prispevali v dobrodelne namene, nam izrekli ustno in pisno sožalje. Posebna zahvala prijaznemu osebju Doma starejših Rakičan, kjer je bivala zadnji dve leti. Zahvala velja g. župniku Martinu Horvatu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku Francu Kuzmiču za besede slovesa. Vsi njeni N SPOMIN 15. junija bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in pradedek Rudolf Kranjec iz Kuštanovec 42 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Žalujoči žena Irma, hčerka Irena z možem Pierrom in IsabelazNino ZAHVALA V 75. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica in tašča Irena Šarotar iz Kapce Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se poklonili njenemu spominu, ustno in pisno izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče, darovali za svete maše in dobrodelne namene ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala g. župniku Šantaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Komunala iz Lendave. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njeni najdražji Hvala ti, mama, za rojstvo -življenje. Hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, vtkane v trpljenje Mama, naj večna ti lučka gori. (F. Ankerst) V SPOMIN Tiha bolečina spremlja našo misel na 12. junij 2001, ko je utihnilo plemenito srce naše drage mame, stare mame in prababice Jolanke Antolin z Ivanec 81 Žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in dobrot, ki so nam jih dali tvoje pridne roke in plemenito srce. Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate svečke in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. V veliki žalosti: hčerka Amalka in sin Alojz Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel. Zdaj prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA V 83. letu nas je nepričakovano in brez slovesa za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, tast in brat Jože Miholič iz Velike Polane Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene ter ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Posebna zahvala g. župniku Francu Kodih za pogrebni obred, g. organistu Jožetu Gerenčerju in pevcem za odpete žalostinke in orglano sveto mašo ter pogrebništvu Ferenčak. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Bernard s Francko, hčerka Marija, vnukinji Irena in Saša z družinama, brat Štefan, sestra Marija in brat Alojz z družinami 30 OGLASI 13. junij 2002 w 1881 Mesnine Dežele Kranjske d.d» Kolodvorska 23, Kočevje Največje mesnopredelovalno podjetje v Sloveniji vabi k sodelovanju za delo v PE v Ljutomeru MESARJE - POSLOVODJE (eno prosto delovno mesto) / ugoji: - pokli,cna šola za mesarje, izpit za trgovskega poslovodjo - izpit iz higienskega minimuma - dve leti delovnih izkušenj - znanje uporabe računalnika Ponujamo vam: - zaposlitev za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA2B zbira prostovoljne rispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 POGLEJ IN ODPOTUJ VERŽEJ 4. - 1 3. ulij TEČAJI ZA VSE STAROSTI angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina delavnice Slovenski odbor za UNICEF Cesta v Rošpoh 2« 912351 Kamnica____ « garažna vrata dvoriščna vrata daljinski pogoni • ograje • kovane ograje zapornice PVC okna PVC vrata zimski vrtovi police rolete j žaluzije er MESARJE - PRODAJALCE (dve prosti delovni mesti) Pogoji: - poklicna šola za mesarje, izpit za prodajalca - izpit iz higienskega minimuma - eno leto delovnih izkušenj Ponujamo vam: - zaposlitev za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom Če ste še komunikativni, zanesljivi, prijazni, samostojni pri delu in imate izkušnje pri delu s strankami in v prodaji, nam pošljite svoje ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi na naslov: Mesnine dežele Kranjske d. d., kadrovska služba, Agrokombinatska 63, 1000 Ljubljana. SAŠKA VODA 24.900 22.6., 3* sobe Nede, 250 m od morja, 7D, NZ, večerja 11.900 SIT - odlična hrana Telefon: 01 234 23 60 e-pošta: info@ctj.si http://www.ctj.si tel.: 624 05 44 gsm: 041 699 499 Tel: 54 59 CRES, mesto Cres 42.9501 do 13.7., Sončkov klub, 2* Kimen, 70, POL, en otrok do 12 let brezplačno NEUM in biseri juga 44.900 22.6., Sončkov klub, bus, 3* Stella, 7D, POL, , 2. otrok do 12 let brezplačno, 5 Izletov 65.590 16.6., 3* hotel, 70, ALL INCLUSIVE, polet | iz avstrijskih letališč TUNIZIJA. Hammaniet 74.290 25.6., 3* hotel Sun Garden, 70, ALL INCLUSIVE, polet iz avstrijskih letališč Mesarstvo Kodila PE Markišavci Markišavci 44 Mesarstvo Kodila PE Delikatesa Stefana Kovača 6 tel 53 21 790 Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden: Ferenčak, Panonska ul. 12, Odranci Jože Kovač, Sodišinci 28 Bagarbš, Vanča vas 17 Krančič, Borejci 46 KO VEŠ, KAJ JEŠ! BETONARNA PETELIN, d. o. o. Trate 23, Gornja Radgona Tel.: 02/564 30 60, 229 65 70 Cenjene stranke obveščamo, da je začela z obratovanjem PE BETONARNA PUCONCI. V MESECU JUNIJU DAJEMO POSEBEN OTVORITVENI POPUST. Tel.: 02/545 958 90, 044 346 860. Priporočamo se! ..89.900 22.6. , 3* zasebni apartmaji, do 250 m od morja, 10 ONI. možni tudi 7-dnevnl termini btiMNIKANSKA O S i 185.690 j | 21.6., 3* hotel Tropical Garden Club, 14D, I . . . odhod iz Miinchena 1 www.sonchek.com hi SONČEK M. SOBOTA Slovenska 52, 02/521 41 92 |« ercator Plese 1, Murska Sobota PRIREDITVE V JUNIJU 2002 sobota, 15. junij ob 10. uri LINO MEDVEDEK Z GOSTI V Mercatorjev center prihaja medvedek Lino. V goste bo povabil Damjano Golavšek in njene plesalke. Z medvedkom Linom se bomo igrali, peli, plesali in ustvarjali v otroški delavnici. J* Mercator //rtjMjši sosed KOOPERACIJSKA PRAŠIČEV 031384 479 KURILNO OLJE. PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšlč, s. p„ Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200 NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA! BONAFIN, d. 0. o. ZASTAVLJALNICA trgovina DOM-^I GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net vsi DODATNI ELEMENT^ STREHE, OPREMA ZA M01 OMETE IN GRADBENI^ OPEKA POROTHER« VSE ZA STREHO! 6 ..; v. HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & taks: (02) 548 14 26, GSM: 041 772 426, 041 733 948 UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA GARANCIJE: PLAČILNE KARTICE, OSEBNI DOHODEK, POKOJNINA MS, Staneta Rozmana 16 Tel.: 02/ 524 16 30 LJ, Slovenska 27 Tel.: 01/ 425 20 75 www.p-inf.si M mlinmirom«. it d. Ul. a. N&ma H MmU Sotiuhi . j VEDEŽEVAL^ ZORA Pokličite najboljšo vedeta Odklanja vpliv črne magii1 in prekletstva Tel. 528 14 43, GSM: 031 828 675 Vedeževanje Zora, s- P' Pušfa 91, 9000 M. Sobo Odi (5) zabava V sredo, 19. junija 2002, se vsem, šolarjem pa tudi drugim, od 17.30 naprej obeta odlična zabava ob zaključku šolskega leta. Pričnimo počitnice skupaj. nunuaMB Nakupovalno središče Maribor doživetje nakupov noil 13. junij 2002 NAPOVEDNIK 31 Napoved kulturnih prireditev GIASBA in ples BODONCI 16-junija ob 13. uri bo v vaško-gasi-.^domu izbor za »Zlato harmo- Ljubečne 2002« in tradicionalno e™rialn° srečanje v spomin Fran- Nana, ki ga prirejata PGD Bo-donc"n KUD Ljubečna KONCERT murska sobota Briu n.'ia °b 20-uri bo v Opel klubu Bina M Centru Gaber nastopila sku-na 0 Zaseben retashy. UTERATURA IEIHavj dstar>^ °b 2°’ur'bo v knjižnici pre-Pecsa'CV zal°žbe Pro Pannbnia iz Ustave JiOlSKA SOBOTA HtsLU na °Bled stalna muzejska s°čletH \'|n HaZStava Na Polomih ti-W, edn|aie °dPrta do julija. V kluh , ’iena°S|ed razstava Foto Zeleno $obota 2 naslovom ■v razstavnem delu podjetja FER • ING, d. o. o., so na ogled dela Slavice Švenda iz Murske Sobote. LJUBLJANA V preddverju Male dvorane Državnega sveta je na ogled razstava likovno tekstilnih informacij Cvetke Hojnik Dorojevič. MORAVSKE TOPLICE V zdravilišču do 23. junija razstavljata svoja dela Nada Kotelko in Franc Gorza. DOGODEK DOBROVNIK 15. junija ob 14. uri bodo v okviru Dnevov turizma občine Dobrovnik 2002 tradicionalne Igre na vodi na Bukovniškem jezeru. 16. junija ob 8.30 uri se bo začelo Vidovo pro-ščenje. Obiskovalce naprošajo, naj pustijo jeklene konjičke že v Strehovcih in Žitkovcih!!! LJUTOMER 15. junija ob 10. uri bo na Miklošičevem trgu zbirališče za 15. pohod po poteh kulturne dediščine, ki bo vodil od Kamenščaka do rojstne hiše dr. Franca Miklošiča v Radomerščaku. kino • kin Delimo vstopnice za kino Murska Sobota Četrtek, 13- junija: ob 18.00 ameriška komedija 40 dni 40 noči, ob 20.00 slovenska drama Šelestenje Petek, 14. junija: ob 18.00 angleška srhljivka Vsiljivci, ob 20.00 40 dni 40 noči Sobota, 15. junija: ob 18.00 40 dni 40 noči, ob 20.00 Vsiljivci Nedelja, 16. junija: ob 18.00 40 dni 40 noči, ob 20.00 Vsiljivci Sreda, 19- junija: ob 18.00 ameriški akcijski film Civilna žrtev, ob 20.00 ameriška drama K-Pax Kino Ljutomer Sobota, 15. junija: ob 20.00 ameriški pustolovski film Grof Monte Cristo Nedelja, 16. junija: ob 20.00 ameriška akcijska srhljivka Spi-derman Gornja Radgona Petek, 14. junija: ob 19.00 slovenska drama/srhljivka Varuh meje, ob 21.00 ameriška srhljivka Iz pekla Nedelja, 16. junija: ob 18.00 Iz pekla, ob 20.00 Varuh meje kino • kin zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA Zgodba filma Sestreljeni črni jastreb se dogaja v Somaliji, našo nagrado pa prejme Danijel Gomboši, Mlinska 8, Bakovci, 9000 Murska Sobota. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: Kako je ime francoskemu dekletu z »nenavadno usodo«? Odgovor: Odgovore pošljite do 18. junija na naš naslov: Vest- Kupon št. 24 nik, Ulica arh. Novaka 13. 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si. za zasedbo ^^VODNJI; določen čas J sl°venski jezik - govorno in Jn?^02’ mir. MESNA INDU-%r?G0Na d- D, LACKOVA 22, L GONA; št. del. mest: 3 J*«.« NA KMETIJI; ?*oznisi mes '1 mes. delovnih izku-Rcirut^ ka’egorije B; do 18. V*,.,* STefan -kombajnira-i RŠ|NCI62, MARTJANCI Mec t|M|^ETIJSKE mehanizacije -9^ . TRAKTORIST; določen čas Mit delovnih izkušenj; voz-'Mfan90^ B’F' d0 180602l C|-" 2 uL K°MBAJNIRANJE, NOR-U ' MARTJANCI Jničar IkMen^' R^ol°čen čas; 51- delo-^.SPre1;-^' POg°ji: POSKUSNE M) n?EMAj0 PISNE PROŠNJE, |S^moLET: d° 18.06.02; ME- UL P^SKA OPREMA, d. 0. 0., V, 43' MORSKA SOBOTA LWT°nNo IN STROJNO KOVA-K.^NOSTPRI DELU); nedo- .nih izkušenj; vozniški S.R ^«0 22.06.02; MIR JA-0S2?' v^ETNo KOVAŠTVO, GRA- OB ŠČAVNICI ^'Sinn^VN^R' d°l°Cen CaS MOŽNOST NADALJ- C^R-^’ DR0GI POKLIC KLJU-Bi).q°^° 0z 02; P. T.S. POLI-/%C| -'JAMNA 11 A, VIDEM OnP^IČAR; določen čas ^'-ITVp0^ MOŽNOST NADALJ-RUGI P0KLIC KLJU-«D.;0n1007.02;P.T.S.POLI-VH11A, VIDEM V?Ernest; 5 doi\P°PR AVIL0 K0LES čas 3 mes.; 10 I. Nt?0? M^Škl izpit ka,e9°riie SNtt 0Terjanez's- P. k 'RaJHNADE 10A, LJU- 'U u |zdel- HKSiih ilLA; dolo^n čas 6 / W;do2?vozniški izpit S>LOtw EM IZOLACIJSKIH bL 'T; določen čas 3 Si nn UŠ6np v°zniški 'zpi' I(.\kKaR; DrUGI POKLIC: ?„NavANJE SISTE-^S^’EMaL|^TEN PREV0Z: d0 k VlA ^EfJIRiMG STORI- L”'«'™™« ael' mest: 4 Ih hi ni; ie>!L.- Cas 6 mes.; 2 I. Proaram