183. številka.
Ljubljana, v soboto 11. avgusta.
XVI. leto, 1883.
Izhaja vsak dan ■▼e*er, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., M pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za je<len meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje n.i tlom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poatuina *na4a. Za oznanila plačuje 8e od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat,  in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v r'^ana Kolrnana hiSi ..Gledališka Btolba*.
D pravni Stvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso adminifciiaUvue sivaii. 1
Najnovejši dve ministerski naredbi.
Pravosodno ministarstvo izdalo je glede rabe slovenskega jezika v 26. dan maja t. 1. pod št. 2725 naredbo, ki slove v slovenskem prevodu tako:
„Več državnih poslancev pritožilo se je pri pravosodnem ministerstvu, da državni pravdništvi v Celji in v Ljubljani uročata slovenskim obtožencem nemške, njim nerazumljive obtožbe in da se poslužujeta pri glavnih obravnavah v svojih govorih, svojih predlogih večinoma le nemškega jezika.
C. kr. višjemu državnemu pravdništvu se naroča, naj pravosodnemu ministru naznani, katerega jezika se poslužujeta omenjeni dve pravdništvi pri obtožbah, predlogih in govorih v glavnih obravnavah, kjer rabi obtoženec slovenski jezik.u
Na to naredbo dobilo ie ministerstvo zahtevano poročilo, a kot posledico izdalo v 25. dan junija t. 1. pod štev. 9250 drugo naredbo, ki na slovenski jezik preložena »love:
„Pravosodno ministerstvo vzelo je poročilo z due 8. junija t. 1. št. 1510 in 1577 na znanje.
Pravosodno ministerstvo pričakuje, da se vsi tisti uradniki pri državnih pravdni s t v i 11, ki še ne znajo popolnem v službi potrebnega slovenskega jezika, potrudijo, da se ga priuče v kolikor možno najkrajšem času (in der mogli chst kiirze-sten Zeit), da bodo brez zadržkov lahko v tem jeziku sestavljali obtožbe, stavili predloge in govorili proti slovensko govorečim obtožencem, ki se v glavnih obravnavah pred razsoj evalnim sodiščem zagovarjajo v slovenščini — potem preti poroto, izimši slučaje, v katerih bi to po razmerah ne godilo kazenskemu poslovanju.
Višjemu c. kr. drž. pravdništvu nalaga se tudi, naj  ostro pazi,  da državni
pravdništvi v Celji in v Ljubljani točno izvajata 3. odstavek pravosodnega minister s t v a naredbe z dne 15. marca 186 2 Štev. 8G5 in da se omenjenima pravdni-štvoma naznani vsebina te naredbe.
Zadržki, ki bi bili zaradi nedostatnoga jezikovnega znanja državnopravnih uradnikov nasprotni izpolnjevanju teh naročil, naj se mi prijavijo v bodo čem letnem poročilu. Pražak 1. r.u
To sicer še ni vse, a vender je nekaj, zopet korak naprej! Za danes nemarno prilike o teh na-redbah izreči kaj več, nego obžalovanje, oziroma začudenje, da je govor samo o pravdništvib v Celji in Ljubljani, o onih v Celovci, Trstu, Gorici pa ne. Saj so ven Jer povsod  razmere in  potrebe jednake.
Miklošič in Hrvati.
(Dalje.)
Žalibog so, kakor sem slišal, mej njimi tudi nekateri učitelji materinega jezika na hrvatskih srednjih šolah, ki sicer prav pridno po Miklošiču prednašajo, morebiti šo celo preveč — opozorim le na to, kar je Miklošičev vrstnik J. (Jrimm rekel o jezikoslovnem diletantstvu — pri tem pa tudi sem ter tje po njem nezaslišano udrihajo. Kako ga naj pobijajo, sem jim že prej nasvetoval. To bo gotovo lepša naloga, nego govoriti o „austrijskom podpla-čeniku" — po zdravi logiki bi Miklošič moral tedaj ravno Hrvatom na ljubo zgodovinske in taktično razmere [prenarejati — in nepedagogično ucepati mržnjo — mislimo, da je ravno blaženje mladih src naloga šole — proti možu take slave, ki še v svojih predava&jib, kjer ima vender druge ljudi pred seboj, ne polemizuje, ako ga že kaj posebnega k temu ne prisili.
Toliko znanstvenega duha bi se že davno lahko nasrkali, da bi morali vedeti, da „patrijotićni" momenti v znanosti nemaju mesta. Teško ho najti znanost, v kateri je toliko prepirov,  tako strastnih
in osobnostnih, kakor v germanistiki, in posebno v glasoviti pravdi o Nibelungih grešilo se je večkrat „wider den vvisscnschaftliehen anstand", ali „patri-jotičnih" uzrokov še pri nobeni stranki nesem zasledil.
Ali hrvatska mladež na Dunaji, vsaj njena prava ali navidezna večina, pokazuje tudi s svojim ravnanjem, da ne ve ali ne če vedeti, kaj je sploh znanost. To je sicer teško očitanje, ali jaz sem si ga po polnem svest; v ravno povedani dilema je zagazila, pri katerem je vsak del jednako žalosten.
Akademiki (jiinger der vvissensehait!), ki lahko, kakor je tO posebno na hunaji mogoče, v isti stroki danes tega in jutri zopet druzega profesorja s po polnem drugimi nazori Bluiajo, ki imajo nalogo, mnogokrat z najrazličnejšimi mnenji se seznanjati, hi vender morali vedeti, da znanosti ne pospešujejo samo pozitivni rezultati, ampak da se ti po teškem trudu nabirajo, ko so se morala prej že mnoga mnenja čuti.
3 v ob 0 da znanosti je vsaj na videz najek-streinnejšim strankam sveta in ravno ljudje, ki toliko kričijo po „slobodi", je ne poznajo. Komu neso znane Lessingove besede: „ich meine muli um die \vahrbeit ebenso verdient gemacht zu baben, \voim ich sie vertehle, mein fehler aber die ursacho ist, dasz sie ein anderer entdecket, als \venn ich sie selber entdeckeV" Sicer pa nam je ravno Miklošič v svojih delih toliko pozitivnoga podal, kar je obče priznano, da bodo slavisti in jezikoslovci sploh morali Z mirom pri njem zajemati, kakor romanisti od svojega mojstra Dieza in germanisti od .1. (Iriinuia. Malo kdo stoji v takem nasprotji z moderno nemško lingvistično šolo, ki postavlja teorijo ai\ teorijo, kakor ravno Miklošič. On nam ni pisal „genijalnih" sestavkov, poluih duhovitih fraz, ampak vsa njegova (Jela so pred vsem z velikim trudom in vestno nabrani   materijal, ki  obsega  vso slovansko jezike,
LISTEK.
Klara Milic.
( Ruski spisal J. C Turgcnjev, poslovenil J. P.) (Dalje.)
VI.
Prinesel mu je namreč pot pismo sledečega zadržaja, napisano z nepravilno, veliko žensko pisavo:
„Ako uganete, kdo vam je pisal, in ako vam to ne bo nadležno, pridite jutri po kosilu na Tverski bulevard, — okoli petih — in pričakujte me. Vam ne bo treba dolgo čakati. Pa to je jako važno. Gotovo pridite !u
Podpisa ni bilo. Aratov je brž uganil, kdo mu je pisal — in ravno to ga je vznemirjevalo. — „Kakšna neumnost!" jecljal je skoro na glas, „se tega je manjkalo. Se ve da ne pojdem." — Vender je velel poklicati nazaj pota, od katerega je zvedel, da mu je pismo na ulicah dala neka hišina. Odpustil ga je, Aratov precital je pismo in vrgel je na tla . . . A kmalu je je zopet pobral in prečital;
in drugič je zaklicali ueumnost! vender pisma ni več vrgel na tla, a spravil je v miznico. Aratov poprijel se je svojih navadnih del, zdaj za jedno, zdaj za drugo, pa nič mu ni šlo izpod rok. Kad bi bil videl Kupfra. Hotel ga je povprašati za svet, ali kako mu če povedati ... Pa Kupfra ni bilo. Potem je Aratov vzel Puškina, prebral Tatjanino pismo in se prepričal, da ta „ciganka" ni nič razumela pomena tega pisma, A ta šalun Kupler kriči : Ituehel! Viardo! — potem se je pa usel za glasovir in sku šal na pamet zaigrati romanco Čajkovskega; pa ravno tako hitro je zopet zaprl glasovir in šel k teti v njeno vedno gorko zakurjeno sobo, tako napolneno z duhom mete in drugih zdravilnih zelišč, s preprogami, blazinami in drugo mehko hišno opravo, da bi se nevajen človek bil v njej težko obrnil in težko dihal. Platoša sedela je pod oknom z iglami v rokah (vezala je Jakobu pasico, po številu osemintri-deseto v njegovem življenji!) — in se je jako začudila. Kajti Aratov je poredkoma prihajal k njej, kedar mu je kaj bilo treba, zaklical je s tenkim glasom iz svoje sobe : Teta Platoša! — Vendar mu je podala stol  pričakujoč, kaj bo  povedal, gledala
ga je pazljivo z jednim očesom skozi, z drugim čez okrogle naočnike. Ni ga povprašala po njegovem zdravji in ni mu ponudila čaja, kajti vedela je, da ni prišel po to. Aratov je malo pomislil . . . potem je pa spregovoril . . . povpraševajoč o svojej materi, kako je živela z njegovim očetom in kako se jo bil ta seznanil ž njo. Vse to je že dobro vedel ... pa hotel je gotoriti o tem. Pa žalibog, Platosa ni znala govoriti, odgovarjala je le kratko, kakor bi bila sumila, da ni prišel za to.
— Kaj pa I rekla je hitro in skoraj jezno je migala z iglami: Tvoja mati je bila golobičica in oče jo je ljubil tako, kakor se spodobi možu, zvesto in pošteno do groba; nobene druge ženske ni ljubil, pristavila je s krepkejšim glasom in snela naočnike.
— Ali je bila boječega značaja? vprašal je Aratov po kratkem molčanji.
— Se ve da boječa.   Predrzne so takrat bile
redke.
— Ali takrat še ni bilo predrznih V
— Bile so tudi ob našem času . . . kako bi jih pa tudi ne bilo? Pa vedi, katere! Kke vlauge nesramne, ki so se ozirale okrog in prilizovale, da
gorenje- in dolenjelužičko-srbskega ne iziraši, tako da je v njih vsako zrnce zlato. In vender nikdo ne priznava tolikokrat pri predavanjih kakor on: „gram-matici est, quaedam nescire". In brez srca mora biti človek, na katerega bi ne napravile utiša besede, katere je Miklošič napisal v predgovoru k svoji „Stammbildungslehre" (Vrgl. Gram. Wien 1875 Bd. II. XXIV.): ?,an diesem buche (ki obsega XXIV + 504 str.) ist seit mehr als zwei decennien, allerdings nicht ausschlieszlich, gearbeitet \vorden. AUe, die iihnliches versucht haben — und nur diese sind billige beurteiler von dergleichen besrebungen — wissen, dass man, \venn das vverk endlich fertig ist,  unvvillkiirlich an den  spruch   erinnert wird:
Mnogo Miklošičevih trditev je s prva razburilo slaviste in druge kroge in po časi so se večinoma vse pripoznavati začele. Koliko so se branili posebno ruski slavisti s svojega pravoslavnega stališča cerkveni jezik imenovati „staroslovenski" in njegove panonske domovine, tako da se je Miklošič sam 1. 1874 v „Altslov. Formenlehre in Paradig-mcn" str. IV. izrazil: „diese (die allbulgariche) hy-pothese ist seit einigen jahren so allgemein ange-nommen, dass ich meines vvissens unter den leben-den slaviston mit meinem proteste dagegen allein stehe." (Dalje Pri")
Politični razgled.
V Ljubljani 11 avgusta.
Včeraj seje yčesUein deželnem zboru vzprejel budget v tretjem čitanji. — V četrtek je sklenil češki klub, da bode spremenil pravila, oziraje se na nasvete mladočeske manjšine, katere je predložil ČJelakovskv. Glavne njihove zubteve bO, (th treba za veljavno ukrepanje v* t n^ treh četrtij iti du se pri lzvoltvi zaupnih mož ozira na vse stranke, torej tudi u.i MUuoiudie.
Dunajskim Listom je iako po godu, <1 * ni imel , Rtegerjev poskus /a sporuzuinljeuje nobenega uspehu; vrhu leg* se celo drznejo zasmehovati Češki ro.i tei njega voijo ter slednjemu celo očitajo nečiste na« mere. Tako trdi „N. Fr. Pr.M, da je dr. Riegor po buruei d^b.iti v deželnem zboru že naprej mogel vedeti, da odgovor ne bode povoljen ter je navlaifd piski pismi), ha ca more putem Nemcem očitati nv.-spravljivost. Na tako na to loo vanje ni vredno odgovarjati.
„Egyetertesu omenja češke volilne reforme ier popolnem priznava nje potrebo in pra vičuost. Upor Nemcev: dr. Scluneykal, Partsche in Plener ozuačujc kot tak, da nosi ua čelu pečat ne pravičnosti. Nemci obdolj&ujejo Cehe, da hočejo s to volilno reformo Češko odtrgati ud Avstrije, kar pa nikakor m res, kaiti Cehi ne skile onostran meja, kakor stori to muo^o nunskih gospodov, katerim se še ne zui potrebno skrivati svoje paugernunske «ute.
Misel o administrativni delitvi Češke karaktenzuje ,,W. A!lg. Ztg." tako: nTake projekte, kakor jih delajo gospodje Bubs in Bareutbttr, je treba le do jedra pregledati ter odluščili fraz, in takti) se uvidi, da je gol.* nesmisel. Pač se more Trenti no ločiti od Tirol, ker v severnih Tirolah ue stanuje nič
Italijanov, pač je bilo mogoče Vojvodino ločiti od Ogerske, ker po tem na Ogsrskem ni ostalo Srbov in Rumuncev, ampak taka delitev, vsled kater** bi imeli namesto jednega narodnostnega boja dva. taka delitev, ki ne bi odstranila nobene dosedanjih po-manjkljivostij, taka delitev bi bila pač gorostasten nestvor".
1 vi a u*j| -i* iS rtu v t* .
V C€»tinj€» došli so k predstojećemu /.enito vanju vsi akreditovani inostrani zastopniki; tudi mnogo tuj'h mostov privabila je ta slovesnost. Kneza Orlova-De mi d ova, zastopnika carjevega, pozdravilo je ob prihodu jedenindvaiset strelov iz topov ter mu je šel knez Nikita osebno naproti. — „Politik" objavlja telegram, po katerem bi bil knez črnogorski s posredovanjem obema strankama prijazne vlasti skrbel za to, da se kralju srbskemu da zatrdilo, da nema predstojeća zveza njegove naj-Btarfte hčere s členom rodbine Karageorgjevičive nobene politične tendence najm&nj pa kako skrito namisel proti dinastiji, s katero želi Grnagora vedno v miru in prijateljstvu živeti.
V sredo dospel je K.r»»y.c»w»ki v Drnž-dane v svojo Btaro vilo, kjer ga policija strogo straži. Slovstveno delovati mu je dovoljeno. Preiskava je sicer njegovo krivdo nekoliko zmanjšala, a glavni uzrok, da so ga izpustili proti varščini, je njegovo slabo zdravje.
Na mesto ruskega vojnega ministra Vali o vs k e ga, ki bode, kakor poroča „Presse", definitivno odstopil, pride baje poveljnik garde general-lieutenant grof Pavi Šu volov II. Nadalje se trdi v dipiomatičnih krogih, da se bode minister notranjih Btvarij grof Tolstoj v kratkem nadomestil po generalprokuratorji sv. Synode, Pobedonoščevu.
lnuieMtii premier Glad s to ne odgovoril je pri nekem banketu v Mansion-House po napituici na m n stre ter mej drugim dejal: Vsi ministri upajo, da   se bode brzo dognala reforma  v Egiptu; vlada se le bo|i,  da  bi  s« po kakem prenagijenji stvar ne oškodila. Kedar- bode ta naloga rešena, se bode angleška vojska iz Egipta umaknila. Vlada je dobila po pošti več podrobnosti] o dogodku v Tii-uiatave ter se je utrdilo nje upanje, da je ni težkoee, katera se ne bi dala rešiti s plemenitim, odkritosrčnim mišljenjem,  katero vlada mej Anglijo j in Francijo. Trdno je prepričan, du iz tJgu dogodka v Tamatave ne bode nastalo ničesar, kar bi utegnilo motiti dolgoobstoječe jedinstvo mej obema državama.
bi ujele kakega neumneža, — boljši ljudje so se jih ogibaii. 1'oni .sli, ali si videl pri nas kako tako V
Aretov ni odgovoril in vrnil se je v svojo sobo. Platouida Ivanovna je pa pogledala za njim, poki-mala z glavo, zopet natukinla naočnike in vzela pa-aico v toke . . a večkrat se je zamislila in spustila igle na kolena.
Aratov je prav do noči nejevoljno ponavljal — ne, ne ; jezen mislil na to pismo, na to ciganko, na napovedano snidenje, na katero nikakor ne poj de Po noči ga je v sanjah nadlegovala. Sanjalo se mu je od njenih, zdaj široko odprtih, zdaj zopet pol za prtib, naravnost vauj obrneuih očij — in od teh negibljivih, čudnih potez na njenem obrazu . . .
Drugo jutro je  zopet,   sam ni  vedel zakaj težko pričakoval Kupfra; malo je manjkalo, da mu ni pisni . . . ničesar ni delal . . . samo hodil je po avojej sobi.
Nit« jedno trenulje ni hotel dopustiti misli, da pojde na ta neumni „rendez-vous" ... a ob polu štirih,  po kosilu, je hitro oblekel suknjo in pokri kapo,  sknvaj zmuzal se od tete in hitro odšel na Tverski bulevard. (Dalje prih.)
Dopisi.
ImcIiI 9. avgusta. [Izv. dop ] V Ebumsee sta se vče.aj poljubila mogočna gospodarja srednje Evrope in si stisnila roke v prijateljski pozdrav. Točno opoludne dospel je dvorni vlak v Ischl, kjer je cesarica Elizabeta iu na tisoče broječa množica pričakovala dobroznanega visocega gosta. Hitro m krepko stopil je cesar Wilbeim do cesarice, jej udano po-jubil roko m jo spremljal do voza, po bogato okin-čanem peronu pa so zadoneh srčni živijo — pardon !
glasni hoch — iu v brzem teku odpeljale so se kočije proti cesarskej vili. C.'sar \Vilhelm. visoka močna postava, i/gleda jako dobro in zdravo, tako da bi nihče ne mislil, da že 87 poletje od njega slovo jemlje.
Sinoči bila je v gledališči slavnostna predstava; ustop imeli so le povabljeni. Pri baletu sodelovalo je 40 plesalek dvorne opere iz Dunaja.
Cesar Wilhelm stanoval je kakor navadno v hotelu „Etizabet".  — Včeraj popoludne se je vozil celo uro po krasnih   promenadah,  danes dopoludne pa je sprejemal različne dostojanstvenike in jih zo pet obiskoval.
Pri grofici Thurn-Taxis in Wimpfeu mudil se je nad 3/4 ure. Danes ob l/s2 bil je v cesarskej vili obed in koj po obedu ob '/23 je zapustil Ischl, iz-razujoč nado in ujianje, da še ni bilo zadnjikrat.
T. Bruno.
Iz 'Zagreba 9. avgusta. [Izv. dop.J L. 1868. so Hrvatje, prisiljeni po političnih okolnostih, še bolj pa po tedanjem banu baronu Ilauchu s svojimi „sta-rimi prijatelji" Migjari sklenili nagodbo. Po vseh hrvatskih mestih in trgih, celo po vaseh upih ao takrat magjaronski korteši, da bo nagodba z Magjari Hrvatom novo življenje in novo srečo douesla, iu da je zadnji čas, da se Hrvati otresejo Nemcev iu Nem-škutarjev, ki se nam v kratkem času skoraj vso Hrvaško pošvabčili. In zares našlo se je ljudij, ki so prepredenim in zafrkanira kortešem verjeli, posebno, ko so načrt nove nagodbe dobili v roke. Nagodba
sama po sebi bi ne bila slaba.   V njej  so Magjari na Rauchova usta Hrvatom celo Dalmacijo obljubili, Krajino kar čez noč „materi zemlji" reinkorporirali, a mestu Reki se povsod v nagodbi daje častni značaj hrvatskega mesta. Le financije, komunikacije in trgovina spadajo v združeno (zajedničko) upravo in še o teh granah zajedničke uprave govori §. 57. nagodbe: „Tuđi za organe zajedničke vlade ustanovljuješ« hrvatski jezik kot uradni jezik, se ve, v mejab kraljevin Dalmacije, Hrvatske in Slavonije". Kdo bi si bil takrat mislil, da so vsi ti in slični §§. le prav umetno izdelane limanice, na katere se Hrvatje morajo ujeti! O teritorialnem vprašanji Dalmacije se  še danes govoriti ne sme, čeravno je blažena nagodba že 15 let stara; Krajino smo sicer dobili,  ali le tako,  kakor tisti medved medli, ki ga je skozi  šipe lizal;  Raka že davno ni hrvatska in zdaj je le še vprašanje: smejo li Hrvatji za svoje otroke na Reki imeti hrvatske šole ali ne? Ostanejo nam „po nagodbi" le še financije, komunikacije in trgovina, s „hrvatskim uradnim je/ikom". Di si pa tudi v tem obziru Hrvati ne bojo preveč ošabno brkov frkali, posli li so nam Magjari v Z>greb m oži cel j na, pega vena  m skoz in skoz ko-zavega v obrazu — nebodigatreba — Davida, ter so nam ga imenovali za financijalnega ravnatelja!! Nekdaj nam je pravil  učitelj   v  šoli,  da so pred 1000 leti divji Huni neke noči v Magjarsko kar pri-drli, ter je zagotavljal, da človeštvo tako grdih obrazov ni videlo, kakeršni so bili H mi, posebno pa njih kralj Atila,   ki je bil  majhen, ogrnjen v plašč iz samih mišjih kožic,  a oči so mu   se svetile kakor jazbeca, kadar iz luknje in svoj plen čaka. Ne vem zakaj, ali zagotavljam vas, da se vselej na Atilo in na to povest nekdanjega učitelja spominjam, kedar-koli srečam našega financijalnega ravnatelja Divida. Kakor nekdaj  Atila v Magjarsko,  tako  prišel je tudi David kar čez  noč na Hrvatsko.   Atila je bil hunski kralj, David je pa po svojih funkcijah hrvatski podkralj, ali saj več kot ban,   ker  ta mora na vse njegove odredbe molčati.  Pred 2—3 leti zapo-vedal je David svojim uradnikom,   da se morajo magjarski učiti.  Deželni zbor se je temu uprl, ban je sam v teh zadevah šel  v Prfšto  in vse mogoče prosil, nuj bi se dotična šola nugjarske^a jezika za hrvatske uradnike zaprla, vse zaman   Šola je eksi-stirala, dokler sami učenci neso izostali. — Te dni je pa David še bolj svojo neomejeno mogočnost pokazal. Na finančne urade je dal   pribiti magjarske grbe z magjarskimi nadpisi, katerih pri nas nobena živa duSa ne uineje. Na jednem samem poslopji jih ni nič manj kot šest. Ljudje so kar strmeli nad to najnovejšo Davidovo predrznostjo. C-le tolpe gledalcev postavilo se je pred te magjarske nadpise in bilo je slišiti glasnega godrnjanja.  Vsak je težko čakal noči, ali kaj  si hočeš?  Po noči našla se je pod magjarskimi nadpisi močna   straža in  človek golih rok vender ne more na oborožene stražarje. Karakteristično je. da je neki stražar prosil nekoliko gospodov, ki so se ustavili pred nadpisi, naj se odstranijo — nsaj ta magjarska reč tukaj gori tako dolgo ne bo stala1', je dodal. — Neka gospodična, ki sem jo ravno pred omenjenim poslopjem srečal,   mi je rekla: „Gospodine, ako hočete te nadpise podreti, jaz vam sama lojtre prinesem ter vam jih držim". Ne vem, če je 10 ljudij v Zagrebu — izimši magjarske uradnike, katerih je  že precej — ki bi to Davidovo predrznost odobravali. „Pozor", ki je o tej reči prav možato spregovoril, je bil dvakrat zaporedoma konfisciran. Vrli Zagrebški meščani z nekaterimi odvetniki na čelu sklenili so sklicati o tej zadevi meeting ter mu  Bledeče  sklepe predložiti : 1. Protest proti magjarski m  nadpisom;  2. volitev deputacije 5 oseb, ki bo od Davida osobno zahtevala, da se protipostavni grbi odstranijo; 3. veB meeting bo deputacijo spremljal v gornjo mesto do Davidovega stanovanja in tu bo mirno  na odgovor čakal; 4. ako David nepovoljno odgovori, bodo tri v ta namen izvoljene osobe  v  nazočnosti celega meetinga pr o t i pos t a v ne grbe in magjarske nadpise s hrvatskih poslopij potrgale.  Ob jednem apeliralo se je tudi na ostala mesta hrvatska, da se meščani tem sklepom pridružijo. Vse je napeto,   kaj bo iz tega. — Ako pride
res do tepa, da bodo Hrvatje trgali magjarske nadpise raz hrvatska poslopja, jim mi tukajšnji Slovenci prav radi — lestvice držimo.
fz Višnje ttarc 8. avgusta. [lav. dop.] Bridka smrt izbrala si je v ponedeljek zjutraj za nas in za mestice sploh predrago žrtev. Kakor je že drugi dopisnik v štev. 179 poročal, umrl je Josip Stepic, sin občeznanega trgovca in župana še le v sedemnajstem letu za hudo boleznijo — kozami.
Zadnji up, da se bo naše mestice katerikrat povzdignilo, zagrebl) smo danes v hladno zemljo. Bil je vseskozi zna-'ajen, vrl mladeneč, podpora svojim 8tarišern in, kar je za nas največje vrednosti, zelo unet za napredek mesta. Ni ga imel sovražnika; vsak, ki ga je poznal, spoštoval ga je tudi, ako ne — ljubil.
Temu pričala je zelo obilna udeležitev pogreba. In ko so domači pevci mu zapeli pri crni maši mile dve pesnici in na grobu P. Angelik Hribar-je vo nagrobnico: „Človek glej," slehernega oko bilo je solzno, ako si srce bntkosti ni olajšalo v — glas nem joku. Tudi glasovi pevcev so se tresli iu vi delo se jim je, kako iz dna srca prihajajo besede in kako teško mu skazujejo — zadnjo čast.
Koga bi tudi ne presuuila tako britka osoda, v majniku svojega živenja poklican biti v večnost. Katerega bi ne ganilo, svojega pobratima, svojega nekdanjega sošolca videti devati v hladno gomilo? Gotovo, tudi železno srce bi se omehčalo. Mnogo je imel prijateljev tudi v daljavi, a reči smem — nobenega sovražnika. Več pa kakor vse besede, ves jok, naj mu velja poslednja, o nagrobnici izražena želja, katera je gotovo v slehernem sr«:i slušateljev odmevala:
Truplo mirno naj počiva
Duda pa naj raj uživa, Dokler skupaj ustaneuio,
Se na desni združimo!
ljepis za drugi in tretji razred srednjih] Madrid 10. avgusta. Ustaši na San Dušo T (natisnila „Narodna tiskarna" v Ljubljani).! mingo ustrelili so svojega vodjo, misleč, da jih Obsega 13 tiskanih pol v veliki osmerki. Dobro je izdal. Ustaši so se udali. bode došla našim giniuazijam, kjer se v nižjih raz- j Barcelona 10. avgusta. V San de Ur-redth ima v resnici uvesti slovenski učni jezik pri Igel bil pronnuciamento; 10 batalijonov in 6 ba-večini rasnih predmetov. Kolikor smo v naglici terij odposlalo se je tja. Na garnizijo v Uar-mogli v knjigo pogledati, ponuja nam povsodi naj- jceloni upliva se v puntarskem smislu. Položaj novejša „data". Še bolj nas je razveselilo, da ima j resnoben. Punt kaznencev v Santoni bil hitro znamenke ali kratice že stavljene po* onem mini J udušen. V Santander odposlalo se je 250 žan-eterakem ukazu, ki smo ga bili konci aprila prija 'darjev za slučaj, ko bi se spuntala garnizija. vili. V tem oziru gotovo prva slovenska učna knjiga ! General Quesada zastavil je glavne prelaze v in najbrže to novosti še nobena nemška šolska knjiga ; okraji Logrono; prikazujejo se emiserji Kar-ni opeljata, A dosti o knjigi na tem mestu; najbrže 'listov.
prijavimo v bodoče obširnejše naznanilo o njej. Pariz 10. avgusta.  „Telegraphe" poroča
— (Iz Žavca) se mim piše: Hmeljni sejmi j iz Barcelone: V predmestjih vzdignili so se dovoljeni so „Južno štirskemu hmeljarskemu društvu j delavci s klici: Živela republika! ter se podali v Zavel" iu bodo začenši od 30. t, m. vsako sredo j proti Valls-u. Dva polka odposlana za njimi, in soboto, dokler traja saisona hmelja. Južno štajerski j V Kataloniji proglašeno obsedno stanje. Govori rani hmelj bil  je letos zopet prvi na svetovnem • se, da v Valenciji ustanek.   Prebivalstvo brati
1# Tipav« 9. avgusta. [Izv. dop.] Prošli ponedeljek t. j. ti. t. m. padel je raz veliki novi zvonik oerkve matere nožie v Logu Viucencij Poniž, klepar iz Ajdovščiue. kateri ga je na novo a kosi-tarjem pokril, ter ravuo z ludečo barvo opleskaval. Mož ostal je takoj mrtev. V njem izgubi Vipavska doliua kleparskega mojstra, kakeršnih je le malo po mestih, kaj še le na deželi. Učil se je svojega rokodelstva pri prvih mojstrih na Dunaj i, kakor pri Ditniar-ji, VViesejj, posebno pa v cesarskem pomorskem arsenalu v Puiji.
Razun po mojsterstvu svojega rokodelstva odliko vsi se je mož tudi še posebno z izgledno marljivostjo, poštenostjo in štedijivostjo. Kar je on podvzel, zvrnil je gotovo v pravem času iu uajsolid-nejše. Za to ga je pa tudi vse čislalo, i u le jeden glas gre z .aj po Vipavi: škoda za tako izvrstnega moža! Uzrok žalostnemu koncu bila je njegova že prevelika marljivost in predrznost v izvrševauji svojega posla. Blagi mož naj v miru počiva!
sejmu v Norimbergu.   Prodal  se je po 400 mark ' se Z vojaki.
(1 marka = 58 kr.) za 50 klg    Cena je zdaj ne- J Figueras in Gerona.    Tudi se čuje, koliko pala na 350—37G mark za 50 klg. Za naše j spuntala garnizija v Leridi. kraje je najboljši pozni hmelj, ker nikjer toliko ne j obrodi, kakor pri nas. Pozni hmelj začnemo obirati, j Če ostati" vreme lepo, koncem bodočega tedna.   Ni j lepšega dela na polji, nego obiranje  hmelja. Staro! in mlado, vse pomaga  pri   veselem  petji spravljati S dragocen!) blago.   Imamo  tujih   kupcev  iz Zatiča, Prage, Norimbergu, a tudi domačini poprijelt so se te trgovine.   Telegram  prihaja  za telegramom in Žavski trg je, ko je hmelj suh, prava borSa, Letos pridelamo 1800—2000 c ntov,  prihodnje leto, ako bo ugodno vreme, 5—6000 centov. To vse spada na I Savinjsko dolino, kajti   razen v  Skalskej   dolini in nekaj pri Konjicah so vse drugo le začetki. Zgodnji meh je iejiši kakor vsak Zatiški,  in tudi pozni imel) sme se primerjati z vsjkim drugim hmeljem.
(Našim go s p o da r j e m ) je dobro znano, da najboljše stroje izdeluje tovarna kmetijskih strojev Henrika Lanzu uit Dtttiaji. Mlatiluice, slamo-ezn.ki, trijerji itd. in vsi drugi izdelki te tovarne so istinito izvtstni. Tovarna jamči za izdelke ter prodajn stroje tudi na obroke. To jako pošteno firmo, katere zastopništvo sa Kranjsko je prevzel mm dobrosnani učitelj kmetijstva g. E Kra mar v Ljubljani in pri katerem se n>ročaju po abriški c^ni stroji, priporočamo vsem gospodarjem gorko k« r sino o njene j solidnosti popolnem pre-prif'i! ni
Domače stvari,
— (Deželni zbor kranjski) se bode sklical najdalje do sredi septembra, verjetno, da že 10. septembr:i, ker vlada želi, da kmalu spet prične in konča svoje delovanje.
— (Deželni  odbor  kranjski)  uradu je z občinami in cestnimi odbori slovenski. Pnčaku jemo,  da bode uemudoma tudi v notranji službi ukazal slovensko uradovanje; kajti sklep deželnega zbora  od leta 1879. nikakor ni odstranil znauega Bklepa zastran slovenskega uradovanja od 1. 1869 in deželni odbor sme, ne da bi še čakal ukaza od deželnega zbora, ukuzati deželnim uradom, da slo venski uradujejo.
— (Po toči poškodovanim občinam) v Novomeškem okraji je deželni odbor dovolil 700 gld podpore.
— (Takozvani cesarski paviljon) na prostoru ljudske veselice kupila je južna železnica za 900 gld. ter ga bode prestavila v Abacijo, kjer zida pri morji hotel.
— (Nova slovenska  knjiga.) Profesor J. Jesenko v Trstu nam je letos spisal in založi že drugo slovensko knjigo.   Pred nami leži „Zem
Bati se je, da se spuntati mesti
da se je
Opiraje se ua dop.s „i/. Notranjskega" v št. 181 „Slov. Naroda" z dne 9. t. m. prosim uljudno p. 0. gospode pevce, kateri žele pri narodni slavnosti skupne Notranjske dne 2. septembra t. 1. sodelovati, da se najdalje do  18. t   in. oglase, da zamorem vsakte-remu dotičue note doposlati.   Peli bodemo že v lanskem sporedu določene pesni: D. Jenko: „Naprej", A. Hajdrih: „Jadransko morje' iu G. Esenhut: „Ustaj ro leu. Ob  jednem   prosim tudi p. n. gospode darovalce dobitkov za dobrodelno loterijo,  kateri dobitkov še neso poslali, da mi le te direktno ali pa po gospodih poverjenikih širšega odbora do 25. t. ra. preskrbe.
Glede na dobrodelni namen loterijo iu slavnosti prosimo obilega sodelovauja p. n. gospodov pevcev in uspešne podpore slavnega občinstva.
V imenu ožjega odbora:
J. L a v r e n č i č , blagajnik.
TuJcli
10. avgusta.
stroliheim t. Dunaja.
pl. Zollor iz Simonič  iz  Trsta. —
Tri  Motni ?
Zagreba. — D . Tumor iz PoŠte — (Iz Slovenskih goric)  se nam piše HiMoher i/- Banjaluke.
m.: Pretočeni teden pripeljal je nu skrivnem1       Pri Meno z Dunaj«. - Demšar li železni
10. t. m.:
nekdo čez GO let staro, nepoztiano prosjnkiujo in jo odložil pri posestniku A. Šliku na Pesnici, Marjet-ske fare, Revict, ki je imela po nogah polno živih rvičkov, umrla je že drugi d^.n Kdo in od kod je bila   ni znano.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Bled 11. avgusta. Biskup Strossmaver primljen je sinoč od Slovenaca i Hrvata, gruvanjem mužnara, oduševljenim klicanjem, razsvje-tom hotela Petrana, susjednih vila, jezera i otoka. U nedelju mišiti će na otoku.
Praga 11. avgusta. Kurija veleposestnikov in „Češkega kluba" peteročlani odbor Čestitali so kardinalu Sclnvarzenbergu povodom petdesetletnice, nemški klub bode jutri Čestital.
Dunaj  10. avgusta.  Danes zvečer na-gromadilo se je veliko delavcev pred policijskim poslopjem. Hoteli so demonstiovati zaradi konfiskacije nekega delavskega lista. Policiia je z golim orožjem razpršila množico. 38 osob so prijeli, mej njimi 11 ranjenih.    Ranjeni so 4 policaji. Na policijskega predsednika in po veljnika straže metali so kamenje.  Ob 10 nri zapustili so vojaki in policija mesto izgredov Dunaj   11.  avgusta.   Vojni parobrod „Polau priplul je včeraj z otoka Jan Mayen v Trondhjem s polarno ekspedicijo na krovu, katere Člani se vsi prav dobro počutijo. V 19 dan t. m. utegne parobrod pripluli v Hamburg.
Pariz 11. avgusta. Pevron imenovanje pomorskim ministrom.
kov.
/i'k z Dunaja.
Fischer t Dunaja. — Dr. (»rjiiilTe il Trata. — Sni-
Meteo ro logično poroči In.
* 1 Q	Cns opazovanja	Stanje barometra V 1UIII.	Tem« poratnra	Ve trovi	Nebo	Mo kriiiu v in m.
' tub * 1 »h I	7. zjutraj 9. pop. 9. zvečer	732" U mm. 788*05 mm. 72 > 60 mm.	-f 148'C +18-4" i; •	si. sev. Sli .*H>tf •1« jng	d. jas. oni. obl.	10 70mm. dežja.
Srednja temperatnra      18 6U, za P8* pod norinaloin.
Dunajska borza
dne* 11. avgusta t. i. (Izvirno r.degmnčno poročil«.;
Papirna renta..........
Srebrna ront* .... .....
7,lata renta ...        .... •
5°/0 inarena renta.........
\kcijc narodu«! bank« . .....
Kreditne akcije...... • •
I .1 M'(lil II . .....
Srebro        . . ........
Napol. . .........
0, kr. cekini . ...... • •
Neua.iku mark«' .....
4°/0 državne srećke iz 1. 1854 250 gld. Državno srečke iz I. 1864. 100 gld.
4n/0 avstr. zlata reotu, davka prosta. .
5u/„ štajersko zeiuljiftft. odvez, oblig. . . Dunava reg. srečko 5°/0 . . 100 gld. Zendj. obd. avstr. 4»///u zlati zast. listi . Prior, ordig. Elizabotine zapad, železnice Prr.r. oblig. Ferdinandovo sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Kudolfove srečke  .... I" n
Akcije anglo avstr. banke .   .   120 „ Traminway-društ. volj. 170 gld. a. v. .
7H gld.		90	kr.
		60	»
99	•	90	n
93	■	50	n
838	■	—	■
29«	•	30	fi
119	■	75	li
9	■ n	49«/,	■ »
5	n	65	n
58	n	35	n
120	■	50	*
170	n	50	
99	n	70	n
119	n	85	n
88	n	H5	»
87	■	30	■
103	n	—	
114	rt	50	n
118	n	—	M
107	n	60	n
LOS	n	50	n
173	n	40	■
21	n	25	■
110	D	75	a
224	•	—	m
Poslano.
Ne iz o gibljivo! S to beBedo začenja se anonsa v današnjcj številki, katera priporoča novo, po slavnem zdravniku dr. Pinkas-u izumljeno sredstvo, Roborantium (lase ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, plešcih, golobradcih in osivelih žo neverjetno mnogo koristilo in doslej v svojih uspehih ni bilo Se doseženo. Nečemo na dolgo in široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično anonso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez igovora povrniti.
uri popoludue
Slavno občinstvo!
V immI« I jo 12. nvgumtn ob S1/
pripravi poseben odsek
plesno veselico s tombolo
v Hohn-oyi goNtiliii (pri Lebanu) na dvorišči. Cisti dohodek je namenjen društvu za podporo rokodelcev v Ajdovščini.   K obilnej udeležbi uljudno vabi odsek.
Ajdovščina, dne 8. avgusta 1883. (531—2)
C. k. privilegij šivalnih
za zboljšanje strojev.
Obče znano izvrstno
tovarno kmetijskih strojev
HENRIK LANZ-a na DUNAJI
zastopa za liruii)*ko od sedaj naprej ter vzprojema naročila
(684—2)
E. Kramar,
učitelj kmetijstva v Ljubljani.
Iv. GIONTINI v Ljubljani
priporoča najudanejše kompozicijo V. Parme za glasovir:
Milica-polka 40 kr., Pesnij venec 90 kr., Slavnostna koračnica 75 kr.,
zadnja uglasbena povodom Najvišje navzočnosti Nj. Veličanstva ob 600 letnici Kranjske.
Vsi ti umotvori bo bili izvrstno ocenjeni in torej naj bi si
je omislil vsak razumnik. (539—1)
ki ima dobra spričevala in zna slovenski in nemški, nastopi lahko precej službo v trgovini s Npecerijami in želez-■lino na deželi. Adresa zve se pri administraciji „Sloven-skega Naroda". (538—1)
Notarski koncipijent,
v vseh notarskih in pravnih zadevah popolnem izurjen, jednajstletne nepretrgane prakse, zmožen tudi v slovenskem uradovanji, želi premeinho službe na Kranjskem kot notarski koncipijent. — Oglasila naj se oddajo pri administraciji tega list?'. ' (536—i)
Že 44 let izkušeno!
Najboljše in najcenejše vino <*iisi«'«•«•„ posebno pa
vino zboljšujoče sredstvo
je pristna 1'rancoska žolča (galerta). — Dobiva se vedno pri A. Ilartiiiaiiii-ii.
v Ljubljani, v Tavčarjevi hiši. (496—4)
jjsW Navod za uporabo brezplačno.
Trgovski pomočnik,
izurjen prodajalec kolonijalnoga in manu taki urnega blaga, išče se do i. oktobra v službo pri
•T. I*lUlI<rr-ji
(530—2) v ZagOtji pii Savi.
i?
Dr. JULIJ SCHUSTER,
Ivcus. Jas,
v Ljubljani, Hotel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje.   (370—ii) Šestletna garancija!
1'oiluk lirt'/|iiari'i>. .Na mrsečnr obroke po I do f> irl.
Takoj do h'j oče. Uspeh zajamčen.
JWei&OfjiMjir>o !
Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči
ROEORA1TTID 2£
(brado ustvarjajoče sredstvo)
brez uspeha.   Ravno tako sigurno pri  pletiah, izpulili ali ottivelili lHNeh. Uspeh po večkratnem inočnem u trenj i zajamčen.   Pošilja v steklenicah po 1 gld. f>0 kr. in v steklenicah za poskns po 1 gld.
J. C^i*olioli v I Jrriu,
V li j ul»l jami  se dobiva pri gosp. i:«lvur«ln ltltthr-u.
m sleparija! -a*a (192—19)
zdravnik ženskih in otroških, bolezni j, porodničar, zdravi od 0. d« 10. ure  dopoludue in od
3. do 4. ure popolndiie v Kohler-jevej hiši, II. nadstropje, poleg Hra-decky-jevega mostu, na Starem trgu št. 2.
UtoOflpe l>i-«»y.|>lj»<v*i»«».     (5*24—2)
s
(234—33) ♦
zobe in zobovja
:
J ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu J X brez vsakih bolečin ter opravlja plombo vnnja in *
♦ VSe /.(»Une (»ci racije 4
t zobozdravnik A. Paichel, I
poleg Hradeokjjevega mostu, I. nadstropje. ♦
♦ ♦
Vsem prebivalcem Avstrije in Ogerske.
Nujni poziv!
Zaradi dedne razdelitve velike trgovske hiše Ivana Karola Kunzschmidta, ki je obstajala 121 let, sklenili so dediči v svojem shodu vdan 1. junija t. 1., du bodo proBtore od 1. septembra 1H83. naprej v najem dali ter dotlej poprodali vso zalogo blagu po tistej ceni, kakor je njih stala surovina, tedaj skoro /.it* t on j, da bode le mogoče prostore 1. septembra izprazniti in oddati. (698—2)
Na prodaj jo še sledeče blago: 4500 ženskih srajc iz najfinejšega angleškega chiftbna s pristnimi  švicarskimi vezenimi ustavki, prava umetna vezenina, — po 1 gld. 50 kr.; dvanajsto-rica za L6 gld. 60 kr. 1600 ženskih ponočnih srajc jednake baze, zolo dolge in po vsej dolgosti z vezenimi ustavki, jako elegantno opravljene,  krasota za vsako damo, — po 1 gld. 60 kr.; dvaiiajstoriea za 16 tfld. f)0 kr. 5600 ženskih spodnjih kril iz najfinejšega sivega platna s pristnimi švicarskimi svilnatimi ohsivki okrašena, — po 1 gld. 40 kr.; dvanajstorica za 15 gld. 50 kr. Taista iz rudeoega cretona po 1 gld. 5U kr.; dvanajstorica za Iti gld. 50 kr. 35ii() možkih n raje. iz najfinejšega angleškega chifTona, četvernato oprsje  gladko ali vezeno, vsakeršne 0VTStne širjave, — po 1 gld. f>0 kr. • dvanajstorica za 16 gld.*50 kr. 1500 dvanajst uri<- dauiastovih namiznih   garnitur, z usitnili cveticami,  obstoječe iz jednega prta in 12 hrisalk, — po 2 gld. 85 kr.; neobhodno za vsako hišo in čudovito ceno. 2000 dvanajstoric turških ntirač, zarobijenih, posanrč zloženih, z rudečiini obrobki in dolgimi resami, najfinejše pikiranib, prekrasnih, — po 8  gld. 75 kr. dvanajstorica. 20(10 velikih ženskih ogrinjal iz najfinejše Uerolinske volne, z dolgimi resami, različno barvana, bela, siva, drapp, križasta, turška itd., —- po  1 gld. 20 kr.; dvnnaJHtorica za 12 gld. 50 kr. 400 popotnih plaidov najtežje baže, jako veliki, fini, s temnim robom in resami,   ki  se dade še po 20 letih rabiti, prej po 12 gld., zdaj samo — po 4 gld. 85 kr.
500 svilnatih koltrov iz najtežje Lvonske ehuppe-svile, belo, rudeče in žolto črtani, — po 4 gld.; čudovito
ceno.
500O dvanajstoric rjuh iz dobrega, težkega platna, tudi za največje postelje; — po 1 gld. 3!) kr.; dvanajstorica za 15 gld.
Vsaki kupec, ki da skupiti (d> jednem najmanje
lf> gld., dobi nagradit, torej gratis švicarsko uro iz francoskega zlatega brona z dolgo verižico; za pravilni tek se jamči 2 leti.
NaroČila v gotovini (s poštnimi nakaznicami aH pa tudi povzetji) naj se pošiljajo z naslovom:
Erbschafts-Vervvaltung Rabinovvicz,
Wieu, II., ScliiHanitsgasse Nr. 20.
Zdatno znižane cone.
Kifil
neposredno i/. Hamburgu
razpošilja kakor znano v iz vrstni kvaliteti
Karol Fr. Burghardt, Hamburg,
v žakljih po 43/4 kg. netto, poštnine prosto z zavitkom vred nemudoma po poštnem povzetji.
5 kg. av. v. gld.
Mocca, pristno arabska, plemenita „ „ „ „ 6.30 Menado, izvrstnega okusa . . . „ „ „ „ 5.40 Perl-Ceylon, jako fina in mila , „ n „ „ 5.40 Melango (zmes), posebno priporočati „ „ „ „ 5.30 Ceylon Plantation, jako slastna „ „ „ „ 5.— Java, elato rumen a, jako fina . . „ „ „ „ 4.70 Cuba, modrozelena, briljantna , . n „ „ „ 4.70 Afrik. Dlocca, lina in zdatna .   .   „   „    „   n 3.90
Santos, fina in močna.....#„   „    n   „ 3.55
Rio, okusna........"n   B    n   „ 3.25
CaJ v izvrstnej izberi, »/, kile od av. v. gld. 1.— (31«—13) do gld. 6.—.
Čudež industrije.
a c. kr. patentom previđena
ura na nihalo, ki bije,
v lepo pobranem okviru iz orehovega lesa, z nihalom in bronastimi utežami.   Kazen teh prednostij ima ta ura neprecenljivo lastnost, da so v temnej noči
c. kr. patentirano kazališče sveti
z jako čudovitim, vijoličastim, čarobno krasnim svitom, ter se za izdatno svetlobo
jamči 10 let.
Stotine in stotine ljudij. ki so to uro videli in kupili, bili so očarani zaradi nje
neverjetne cene.
Dolžni se smatramo opozarjati vsakega čitatelja, da kaj jednacega, praktičnega in izredno cenenega, odkar obstoje ure, še ni bilo in znabiti ■■ v 100 letih ■■ več ne bode. (523—1)
Svarilo.
Te štirigoldinarske ure, katere jaz ponujam, imajo na kazališči v zlatih črkah napis 9,Patent".
Nič manjšega pozora neso vredne sledeče cene žepnih ur, katere vzbHJajo začudenje, kajti obod in težka verižica iz douhlc-zlata, katero dobi vsaki kupec poleg, samo stane toliko, kolikor se zahteva za vso vkup. Torej sam sebi koristi, kdor tako uro naroči.
2300 žepnih ur na valjček
z dobro posrebrenim nikljeviin obodom, fino graviranim, s plosnatim steklom in jako pozlačeno verižico, facon kakor zlata, na minuto fino repasiranc. Vse vkup samo gld. 4.90.; — taiste iz pravega 131ot-nega srebra, punciraue in pozlačene, samo gld. 6.50. Taiste žepne ure iz pravega 14karatnega zlata, punciraue, prej gld. 45. — , zdaj po slepi ceni gld. 16.—.
2050 žepnih ur na sidro
v dobro posrebrenom ni kij oveni obodu, fino gra vi ranem in guillochiranem, idoče na 15 pristnih rubinih, s preciznimi koleščki, sekundnim kazalcem, plosnatim steklom in lepo verižico, fino repasirane — samo gld. 7.—. Taiste ure iz pravega 131otneira srebra, punciraue in pozlačene, — samo gld. 10.—.
1500 Washingtonskih remontoir-ur
iz dobro posrebrenoga niklja ali double-zlata, ki se dajo brez kljueka navijati, einailirane, s plosnatim steklom in sekundnim kazalcem, na sekundo fino rc-gulovane, precizno izdelane, najboljše ure na svetu, stanejo s krasno verižico vred le gld. 8.30.
1000 srebernih remontoir-ur
iz težkega, pristnega 131otnega srebra, po c. kr. avstro-ogerskem uradu punciraue, ki se navijajo brez ključka, z od zunaj premikajočimi se kazaici, einailirane, 8 plosnatim steklom in sekundnim kazalcem, na minuto regulovane, izvrstna ura. Prejšnja cena gld. 25.—, zdaj za slepo ceno borili gld. 12.50. Za pravilni tek jjeF"" jamčim 5 let.
Naročila po pošti ali telegrafu, po povzetji ali z do-poslano gotovino, naj imajo naslov:
Firma F. SCHAPIRA,
Hanpt-Patent-Penflel-lJliren-Fabriks-DBput,
Wien, Leopoldstadt, Schiffomtsgasse 20.
pa.
<   ^2 a.
cd "O
e rsj< § <
<—i.
»a <-
: I
«2. 2
£ o
B ■ O
w a
V* CD _
t*r CO
CD f i
CX2
Najbolje ter najceneje naročajo se
priznano dobre ročne mlatilnice, slamoreznice, vinske
tlačilnice ter vsi drugi kmetijski stroji
H»y za točno plačilo in tudi na obroke ~"3W
v najstarejšej tukajšnjej ter po vsem Kranjskem najbolj poznatej zalogi
pri A. Debevc-u v Ljubljani,
Marij«* l Vi«-/, i j «• <-<-si a Nt. 10. prii lično.
(508—14)
Izdatelj in odgovorni urednik Mak.se; Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".