f
LJUBLJANA
4. JUNIJA 1970 .
LETO XXI ST. 11
Prelomnica? Na ljubljanskih osnovnih šolah podpisujejo
Zahteve, ki smo jih v Slove- ravneh, sem prepričan, da je nijj, na podlagi eksperimental- diagnoza naše bolne šole: s tunih izsledkov, obširno in doku- por paedagogicus — pomendrano povedali že pred še- neumljanje učencev s spornim stimi leti (Glej: Zavod za na- sko, pozitivistično eneiklopedi-predek šolstva SRS, UČNI NA- stično faktografijo. In prav za-CRT OSNOVNE ŠOLE V TEO- to moramo najprej natančno RIJI IN PRAKSI, Ljubljana, vedeti, kaj in zakaj hočemo 1964) in zahteve, ki so bile v potem se šele lahko pogovarja tem pogledu v zadnjem času mo o vsem nadaljnjem, vključ-
O
samoupravni dogovor delitvi osebnih dohodkov
tudi v zveznem merilu vedno pogostejše in odločnejše, je uresničil Zavod za unapredjiva-nje osnovnog obrazovanja SR Mrvatske. Izdelali so — prvi v državi — strukturalno analizo učnega načrta, zaenkrat za IV. in Vlil. razred osnovne šole.
Za kaj gre? Na kratko: dosedanje okvirne učne načrte so podrobno razčlenili na izobrazbeno — vzgojne norme. Med drugim niso samo taksonom-sko našteli pojmov, ampak so navedli tudi psihološke razsež,-nosti teh pojmov. Pojme, za katere sodijo, da je dovolj, če jih učenec samo prepozna, so označili s črko P, tiste, ki jih mora znati aktivno obnoviti, z R in avtomatizirane z A. Seveda specifično diferencirano, ustrezno za vsak učni predmet. Posebej je govora o znanju na »ravni sledi«, ki ga označujejo s P. Zahtevnost in vrednost strukturalno-analitične obdelave pojmov v učnem načrtu zna pravilno oceniti in ceniti le tisti, ki pozna našo šolo iz prve roke, zlasti pa še tisti, ki so že delali na tej tematiki. V Sloveniji je bilo to že skoraj pred desetimi leti, v najslabših možnih delovnih in drugih okoliščinah, na takratnih »eksperimentalnih« osnovnih šolah.
V razgovoru s pedagoškim svetovalcem hrvatskega zavoda, s prof. Slavkom B i o n d i č e m, sem spoznal, da se pa v Zagrebu v polni meri zavedajo začetka svoje poti v tej smeri in vseh številnih, mnogostranskih težav in vsemogočih kritikov, ki so s takim pionirskim delom objektivno neizbežno povezane. Kljub njihovi skromnosti pa sem osebno trdno prepričan — tudi če bi v Zagrebu s pojmovno analizo učnega načrta uspeli samo za en odstotek od sto možnih — da zaslužijo za ta pogumni in — kratkoročno presojeno — nehvaležni korak vse priznanje.
Ker se ne bom nikdar spn-jaznil ,s tem, da je naša, slovenska sodobna mladina po svoji intelektualni zmogljivosti in delovni prizadevnosti manj vredna kot pred vojno ali drugod na svetu, prav to pa hočejo dokazati osipi na vseh
no o učinkovitosti šolskega de-la, o vseh vrstah vidnih in ne- ■ vidnih osipov. Tega — kaj in *r. zakaj hočemo — pa v drugi m polovici 20. stoletja ne more gj več vedeti in povedati posamez- j nik, vsak učitelj zase, kot to terjajo od njega naši sedanji neopredeljeni, globalno orien- |;i tacijski okvirni učni načrti. Ta-kih posameznikov preprosto ni, 8* ne v Jugoslaviji in ne drugod n na svetu, ne glede na izobraz- || bo in praktično izkušenost. Gre namreč za usodni nespora- j:a zum: mesto učiteljeve »ustvarjalnosti« (lahko berete tudi f »kreativnosti«) ni v principial- $| nem določanju učne snovi, to fl zmore danes samo še interdi- H sciplinarni team vrhunskih g, strokovnjakov, ampak v reali-1| zaciji od družbe postavljenih k izobrazbeno-vzgojnih norm, v izobraževanju in vzgajanju. Zato je samo v podrobnostih raz- [• členjen in preciziran učni načrt B znanstveno vsestransko kompa-rabilen, je ergometrijsko eval- S? vanten in samo tak omogoča večanje šolske delovne storil- (k nosti, vse drugo je naivna in |g primitivna, anahronistična pe- |. dagoška romantika, ki je v ne- fe spravljivem nasprotju z obdob- „ jem znanstveno tehnične revo- ,4 lucije. Ne moremo in nikdar ' j več si ne bomo mogli privošči- f j ti, brez katastrofalnih posledic, razkošja šolskega svaštarjenja g; z »uma svitlim mečem«.
Danes je čas, ki zahteva od M šole v prvi vrsti to, da nauči 19 učence, kako naj se učijo, kaj-ti to, kar jih sicer nauči danes, g je že za jutri premalo.
Tudi mi v Sloveniji bi zmog- S li strukturalno analizo okvir- “ nega učnega načrta (dokler je m ne bomo imeli, nam vse druge fc »sanacije« ne bodo mnogo kori- t? stile), če ne bi bilo naše tipične gf slovenske majhnosti, če ne bi , bilo ljudi, ki v kali zatro vse, gš kar je izvirnega z aprioristično i? neargumentirano anatemo: »NI ] ZNANSTVENO!« — Znanstve- H nost pojmujejo antimarksistič- n no, zato ker v svojih nedialek-tičnih glavah niso sposobni ra- V zumeti, da je lahko Trubar na- ff pisal »samo« Abecednik, Cankar pa šele Hlapce.
Dr. Jože Širec 1
Lahko bi rekli, da naposled le prihaja do rezultatov akcije sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki se že nekaj časa zavzema za samoupravno dogovarjanje: takšno dogovarjanje se je zdaj sprožilo med osnovnimi šolami ljubljanskih občin z namenom, da se s pomočjo instrumentov, ki jih imamo, uredijo osebni dohodki prosvetnih in drugih delavcev v teh zavodih tako, da bodo za enako delo in enake delovne pogoje prejemali enako plačilo.
Vse od leta 1962, ko so posa- neenotnost in- marsikje tudi kri-
mezne šole izdelale prve pravilnike o delitvi osebnih dohodkov, vlada na področju nagrajevanja
vičnost. Delavcem na šolah je primanjkovalo izkušenj, zato so bolj ali manj kopirali pravilnike
prosvetnih delavcev dokajšnja gospodarskih organizacij, kar je
lil*
-.....-

f' ■	“
f d'
»I

f. ■ '' - ‘
. i •	' ■; lil' i ii
■	' •**' '. , -Hi i . ; ■ - .
V '	:	- "	^	i

Z razstave »-Četrt stoletja slovenske grafike« v ljubljanski Moderni galeriji: Andrej Jemec — Pejsaž IX.
imelo za posledico nepravilno vrednotenje delovnega mesta v šoli. Nihče se tega problema ni lotil analitično in dovolj poglobljeno. Razen tega, da so bili tako nastali pravilniki med seboj dokaj različni, so imeli tudi skladi za financiranje šolstva pri občinskih skupščinah kaj različne kriterije za dodeljevanje sredstev šolam. Vse to je imelo očitne posledice v precejšnjih razlikah v osebnih dohodkih med posameznimi šolami v občini, pa tudi med občinami. Te razlike so se vedno bolj večale še z različno stopnjo rasti narodnega dohodka v občinah, še bolj pa zaradi neenotnega vrednotenja delovnega mesta prosvetnega delavca, tako da so se ponekod osebni dohodki za enako delo in pri enakih delovnih izkušnjah razlikovali tudi do 30 %. Vso to situacijo je neurejeno financiranje našega šolstva sploh še bolj zaostrilo.
Sindikat je dal idejo o samoupravnem dogovarjanju. Prosvetni delavci so takoj pograbili idejo in postavili zahtevo po samoupravnem dogovoru med ljubljanskimi šolami, ki bi naj poenotil kriterije za delitev osebnih dohodkov — zdaj tem laže, ko se je vsaj do neke mere s sanacijo šolstva to področje družbenih dejavnosti začelo otepati največjih težav. Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana in mestni odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti sta iz svojih članov imenovala komisijo, ki naj pripravi osnutek takega dogovora. Osnutek je narejen; dogovor, kot je v osnutku, ima za izhodišče vrednotenja dela pedagoških in drugih delavcev v šolah merila ljubljanske TIS .
Na sestanku ravnateljev ljubljanskih osnovnih šol, predsednikov svetov delovnih skupnosti ter predsednikov osnovnih sindikalnih organizacij na teh šolah — sestanek je bil v petek 22. maja letos — so prisotni prejeli osnutek »sporazuma o postopkih za samoupravno dogovarjanje v ljubljanskih osnovnih šolah« in tudi že »osnutek samoupravnega dogovora o delitvi osebnih dohodkov«. Ta osnutek dogovora določa: 1. delitev sredstev za osebne dohodke, 2. osnove za razdeljevanje
osebnih dohodkov po delovnih mestih, 3. izračun vrednosti točke, obračun osebnega dohodka, 4. ugotavljanje delovnih uspehov, 5. nadomestilo osebnih dohodkov, povračilo potnih in drugih stroškov ter 6. končne določbe.
Osnutek samoupravnega dogovora o delitvi osebnih dohodkov, ki so ga prejele vse ljubljanske osnovne šole, je zdaj v razpravi v teh šolskih kolektivih. Nedvomno ta osnutek še ni popoln in ne najboljši, vendar bo v danih pogojih materialnega položaja omogočil, da bodo imeli prosvetni in drugi delavci v šolah na enakem delovnem mestu, z enako izobrazbo, ob istem obsegu dela in delovnih izkušnjah v čim večji možni meri enako osnovo osebnega dohodka. (Na sestanku zgoraj omenjenih predstavnikov smo slišali močan poziv našim znanstve-no-raziskovalnim institucijam na področju šolstva, naj bi se vkljiv čile v raziskovanje težavne problematike nagrajevanja v šolstvu, ker se šole same ne bodo mogle uspešno lotiti vseh nalog v zvezi z nagrajevanjem.)
Nedvomno bo pomenil sprejem in podpis takega samoupravnega dogovora korak naprej pri urejanju materialnega položaja delavcev v vzgojno izobraževalnih zavodih.
dh
SKUPŠČINA REPUBLIŠKE SKUPNOSTI IZOBRAŽEVANJA
SPET PRAVA PEDAGOŠKA KLIMA
V veliki dvorani stavbe Izvršnega sveta Slovenije je v sredo 27. maja potekala 11. seja skupščine Republiške skupnosti izobraževanja.
Zraven je prišel tudi Stane Kavčič, predsednik IS.
Vsi govorniki na seji so se strinjali z nekajkrat izrečeno trditvijo, da so se skupnosti izobraževanja — od temeljnih do republiške — v relativno kratkem času uveljavile. Predstavljajo uspešno obliko družbenega dogovarjanja na izredno pomembnem področju Vzgoje in izobraževanja. Čeprav So nekateri opozarjali, da je sodelovanja z drugimi skupnostmi združenega dela še vedno preklalo in je tu in tam tudi še preklalo učinkovito, pomeni to opozorilo premik od nekdanjega razdeljevanja finančnih sredstev v 'čebinsko vrednotenje. Hotenja izobraževalnih skupnosti navzven dejansko še vedno posegajo po dodatnih virih sredstev, vendar je Animiran j e, čeprav na tak način, sporazumevanje o vrednosti in Pomembnosti miselnega in-ustvar-jalnega potenciala osveščene etične skupine.
!	DRUŽBA
| JE STORILA SVOJE
‘ Stane Kavčič, predsednik IS Slovenije, po stroki ni prosvetni plaveč. V svojem prispevku k Razpravi o nadaljnjih nalogah izobraževalnih skupnosti pa je go-toyo oblikoval najbolj pedagoško kiisel, ne eno, več.
. Ne bom se držala zaporedja kjegovega izvajanja. Iztrgala bom i® najbolj važna, ki jih pravzaprav ni mogoče načrtovati, pa klora j o biti stalna praksa vsako-'^kkvnega dela.
•Človek, ki mora pri 12 ali 13
letih priznati svoj poraz (osip v osemletki), je ranjen za vse življenje. Težko, najbrž celo nemogoče je zaceliti to rano osebnosti, ne da bi bolela vse življenje ... Ne da bi imela boleče posledice za okolico ... Del mladine opozarja, da je družba na področju vzgoje in izobraževanja storila svoje, sedaj pa so na vrsti prosvetni delavci, da izboljšajo pedagoško vzgojno vsebino. Kako — je stvar strokovnjakov tega področja, ne stvar politikov. Mnogo nas je prepričanih, da ta naloga ni niti dobro načeta. Če bodo morali vprašanje osipa v osnovni šoli (pa tudi v drugih) reševati politiki, ga bodo pač reševali tako, kot znajo. Prišlo bo do obtoževanja in nervoze, to pa je slabo. Intenzivni proces za izboljšanje se mora odvijati znotraj stroke same. Čimprejšnja analiza in akcija je nujnost.
Se pred 50 leti je bil učitelj predmet najrazličnejših spekulacij (beri Cankarja — je citiral). Učitelj je danes družbeno afirmiran delavec in z vso samozavestjo se mora boriti za pridobljeni položaj. V treh letih podvojena sredstva za šolstvo — to je uspeh, ki ga je treba ambiciozno čuvati in braniti ter še naprej trmasto zahtevati svoje pravice. Nikakor še ni vse urejeno. Tudi sredstev ni dovolj. Toda nobena panoga na Slovenskem se ne more pohvaliti, da ima toliko, kot si želi. To je le dokaz hitrega in učinkovitega razvoja.«
Tako je dal priznanje in opre-
delil najvažnejšo nalogo. Zdelo se mi je, da je poleg Kavčiča med nami tudi pokojni Boris Kidrič. Tudi ta veliki slovenski politik je imel v mislih isto, ko je naročal: »Vzgojiti hočemo človeka ponosnega čela in jasnega pogleda.«
POMEMBNE DROBNARIJE
Lani začeta akcija za SISTEMIZACIJO NA VISOKOŠOLSKIH ZAVODIH je pokazala, da nimamo preveč kadra, saj potrebujemo 500 novih univerzitetnih učiteljev. Odpravili smo šolnino za izredni študij na teh zavodih. Ni še rešeno vprašanje knjižnic, ki so nepogrešljive za visokošolski študij (republiškega pomena), kot je npr. centralna tehniška knjižnica, ki se duši v premajhnih prostorih.
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH še vedno ni dovolj integrirano v redno šolanje. Zdi se, da moti sam izraz. Zdi se, da smo ob skrbi za strokovnost pozabili, da je stalno in dopolnilno izobraževanje zaposlenih po svetu izredno urejena in nepogrešljiva oblika. Menda nas še vedno strašijo spričevala z malo znanja, lenobe, ki špekulirajo ob zmanjšanem programu. Toda tega ni več. Gre za novo vsebino izobraževanja odraslih — gre za spremljanje razvoja, gre za pomoč človeku, ki je zaposlen, pa mu še tako visoka šolska izobrazba ne more prizanesti s hitrim razvojem znanosti, tehnike, družbenih premikov itd.
Že sedaj imamo blizu 400.000 učencev izredno pestrega in razvejanega SREDNJEGA SOLSTVA. Pritisk na srednje šole bo še večji. Mnogo srednjih šol je v izredno slabem položaju predvsem
prostorsko in po opremljenosti. Financiranje teh šol s strani republike je zavrla skrb ustanoviteljev. Potrebna je hitra akcija, sicer nas bo že v nekaj letih pričelo na. tem področju dušiti.
UČBENIKI — nimamo učbenika,za družbeno in politično ureditev SFRJ, nimamo učbenika o ekonomiki podjetij. Oba predmeta uče šolniki na pamet, izgubljajo energijo z narekovanjem, učenci se love po svojih zapiskih pred zrelostnim izpitom.
UČILA — imamo jih premalo. Podjetja, ki se s tem ubadajo, so že nekaj let v izgubi. Plačujemo zanje dragocene devize. Stane Kavčič je navrgel: »Namesto, da učila uvažamo, jih pričnimo izvažati! Imamo vse možnosti, da strokovno in kvalitetno zastavimo tak program in ga tudi izvedemo. Lepa naloga za RSI!«
CELODNEVNO BViANJE — premalo razvito. »To ni le vzgojni, ampak tudi strokovni ukrep pri vzgoji mladine.« (Stane Kavčič). Vključevanje B programa postopno zraščati z A programom.
Sole pri gospodarskih
ORGANIZACIJAH — 25 jih je. Prihodnja seja skupščine RSI bo že imela na razpolago materiale za presojo in usmeritev politike teh šol. Gospodarstvo namreč še vedno želi čimprej tako in tako usposobljenega delavca. RSI pa vztraja — upravičeno — da morajo tudi te šole dajati solidno splošno izobrazbo. Strokovni interes ne sme prekriti splošno družbenih interesov.
KAKO 1971
SKLADI SKUPNE PORABE — v imenu sindikata delavcev
družbenih dejavnosti je Grčar zahteval dostavek, da jih formirajo zavodi v isti višini, kolikor pade na posameznika v drugih službah. Njihov namen: stanovanjski prispevek, skupne kulturne potrebe, rekreacija, dodatno izobraževanje.
DOKVALIFIKACIJA v prosvetni stroki je edinstvena praksa v naši družbi. Doseči je treba, da bodo TIS dale sredstva za to in pomagale tistim, ki študirajo. Prosvetne delavke z družinami in otroki so v službi vestne, zraven imajo še nalogo dokvalifikacije. Brez družbene pomoči tega bremena ne bodo zmogle. RSI mora na to opozoriti TIS.
ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DELO — na področju vzgoje in izobraževanja je bil na seji predložen načrt, ki skoro ni doživel pripomb. Vsi se namreč zavedamo pomembnosti tega dobrih 10 let zanemarjenega področja.
Študentski in dijaški
DOMOVI — študentje se strinjajo z ekonomskimi cenami oskrbnega dne, vendar predlagajo, da se najprej zagotove sredstva. Skupščina se je odločila, da preidejo na ekonomske cene in iz prakse rešujejo življenjski cenzus študenta in dijaka. Ugotovljena in priznana je spodnja meja mesečnega dohodka 640 din. Študentje predlagajo, naj se zniža meja študijskega uspeha od 3,5 na oceno 3 (dobro). Predsednik IO Ludvik Zajc je opozoril, naj univerza vključuje študente v intelektualno delo (za katerega se med študijem usposabljajo!), namesto, da dovoljuje izgubljanje tega potenciala v manjvrednih delih, ki si
(Nadaljevanje na 2. strani)
Razstava »Četrt stoletja slovenske grafike«
Petindvajset let — od 1945 do 1970 — navsezadnje ni velik časovni razpon, toda v prerezu umetniškega snovanja se nam razodeva kot silovit razkorak raznoterih možnosti. Slovenska grafika je v tem času razživela vsebinske in oblikovne možnosti do stopnje, ki vidno presega uspehe zgolj v domačem, jugoslovanskem merilu, kar potrjujejo tudi mnoga mednarodna priznanja. Morebiti ni pretirana misel, da je prav grafika povojnega časa vitalno stopila v ospredje v mnogo bolj razvidni svežini kot druge veje umetnosti.
Lok četrtstoletnega grafičnega razvoja se pne od Jakčevih iii Miheličevih partizanskih zapisov preko kasnejših del in novih dosežkov Debenjaka, Spacala, Preglja, pa vse do Jemca, Meška in Bernika, do najnovejših pričevanj pri Šefranu; in še bi lahko našteli imena, ki v delu potrjujejo resnične kvalitete. Mejniki v četrtstoletnem razvoju so razvidni: leto 1945, ko pionirja grafične umetnosti na Slovenskem, Jakac in Mihelič, s sistematično specialko zainteresirata za grafiko širok krog, ki potlej ubira samosvoja pota; leto 1955, ko ob prvi mednarodni razstavi grafike v Ljubljani pride tudi prvo mednarodno priznanje in hkrati uvede »ljubljansko šolo« v mednarodni krog; med leti 1960 in 1970 pa je slovenska grafika utrdila mednarodno afirmacijo.
Moderna galerija v Ljubljani je za razstavo pripravila prečiščen izbor grafičnih listov, ki po številu in pomembnosti dajejo objektivno sliko petindvajsetletnega ustvarjalnega napora Pet rodov je izoblikovalo izredno bogate dosežke, bogate tudi po vsebinski in formalni plati Dosežke, s katerimi bi se lahko ponašala tudi katera druga dežela, katere ime je zapisano v svetu umetnosti že stoletja.
S SESTANKA ŽALSKIH PROSVETNIH DELAVCEV
Učitelj v prostoru in času
Zgodi se, da je tudi iz žalskega območja (občina Žalec v Savinjski dolini) zapisana skopa beseda o tem, kako dela sindikalna podružnica prosvetnih delavcev, ki so lahko srečni, da službujejo v eni izmed najlep-ših dolin v Sloveniji. To je tista dolina, o kateri mnogi govore, da je v ožji in širši domovini najbogatejša (prirodno seveda!), po dohodku na občana pa je med zadnjimi v SR Sloveniji. Naj bo tako ali drugače, prosvetni delavci si želijo, da bi bilo v šolskem letu več takih sestankov, saj že lep čas traja ugotovitev, da se zadnja leta delavci po šolah vse premalo poznajo, skoraj bi smeli reči, da je vsaka centralna šola »-republika-« zase. Če je temu tako, potem je tak sindikalni sestanek izredno dobrodošel; dobrodošel v takem smislu, ko se tovariš sreča s tovarišem in ga ni treba biti sram — da je TOVARIŠ.
Jedro sestanka je bilo predavanje dr. PEDIČKA, ki je govoril o učitelju današnje dobe, dejali bi, da je skupek njegovih izvajanj zbran v naslovu: »UČITELJ V PROSTORU IN ČASU«. Predavanje je trajalo dve polni uri, vendar med prosvetarji ni bilo čutiti utrujenosti. Zakaj dr. Pediček je eden redkih predavateljev, ki snov zajema direktno iz sedanjosti, obenem pa se nenehno sprašuje, kaj lahko današnji pedagog od sebe sploh da, ko pa je statistični prikaz, da se prosvetni delavec vse preveč zapira vase, da se prepogosto za-zira nazaj, namesto da bi ugo-
tovil, kje mu je prostor v sedanjosti in kakšen bo jutrišnji dan. Lepo je povedal, da se po (skoraj) vseh naših šolah govori bolj o tem, koliko ima kdo osebnih prejemkov, manj pa o tisti resnični pedagoški ustvarjalnosti, ki je na papirju in naših zakonih lepo napisana — tisto pravo pedagoško življenje pa je popolnoma drugačno: Vse skozi dinar, nič več pristnega pedagoškega srca.
Predavanje dr. Pedička je bilo podano življenjsko, tako prepričljivo, da ni bilo udeleženca, ki ne bi tega predavanja pohvalil. Se več. V razgovoru so mnogi poudarili, kako pravzaprav naši najvišji pedagoški vrhovi malo (premalo) razmišljajo o dopolnilnem izobraževanju posebno starejših prosvetnih delavcev. Tudi dr. Pediček je dejal, kako nujno je, da si prosvetni delavec širi obzorje, da je presneto žalostno, ko se zbero prosvetni delavci (učitelji) in govore ure in ure o vsem — le o pedagogiki, psihologiji in didaktiki ne; vse preveč je v nas, prosvetarjih, zakoreninjena misel, da smo postali z diplomo popolni, s tempom naraščajočega znanja izven »hiše« nedotakljivi, neokrnjeni. Še in še je bilo slišati v besedah predavatelja, kako je tudi današnji učiteljski poklic družbeno odgovoren, ta odgovornost pa se odraža v tem, da učitelji (univerzitetni profesor, profesor, predmetni učitelj, učitelj, vzgojitelj) ve in se zaveda, da soustvarja absolutno SVOBODNEGA, mladega človeka, ki bo mogoče jutri ali
PROFESOR RUDOLF RAKUŠA
Dopolnilna nepripravljene nas je v sredo, 27. maja zjutraj dosegla vest, da smo izgubili naj dragocenejšo osebnost v jugoslovanskem stenografskem življenju, reformatorja slovenske stenografije, neutrudnega znanstvenika, vzornega učitelja m mentorja, prisrčnega tovariškega človeka — profesorja Rudolfa Rakušo.
Vsi, ki smo se učili iz Raku-ševih učbenikov, smo čutili, kako nas je njihov avtor s svojimi metodično dovršenimi deli in svojim zgledom navajal na temeljitost, vztrajnost in znanstveno doslednost, pri tem pa nas vedno spodbujal k lastni ; ustvarjalnosti. Vsak razgovor z njim je bil doživetje. Izgubili smo dragega svojca, saj se nam je vse življenje razdajal.
Rudolf Rakuša si je postavil neminljiv spomenik v treh ve-: jah naše kulture: v stenografiji,
Pokojni prof. Rudolf Rakuša
strojepisju in esperantu. Pisal je študije, razprave, učbenike in priročnike; njegovo najpomembnejše, življenjsko delo pa je reforma slovenske stenografije in delež, ki ga ima pri nastajanju enotnega srbohrvaškega stenografskega sistema. Slovenski stenografiji je dal končno podobo leta 1955, pri svojem delu za enotno srbohrvaško stenografijo pa je omahnil v smrt na začetku zadnje tretjine premaganih težav. S svojim delom za druge jugoslovanske narode je profesor Rudolf Rakuša nadaljeval 'tradicijo, ki so jo začeli Ivan Vinkovič, Franjo Magdič in Anton Bezenšek v prejšnjem stoletju, vsi Slovenci.
Za razliko od drugih stenografskih teoretikov je Rudolf Rakuša dognal svoj stenografski sistem dosti prej, preden se je lotil pisanja učbenikov. Svoja spoznanja in znanstvene ugotovitve je zapisal v dokumentu, ki ga sam imenuje Listina reformirane slovenske stenografije s komentarjem in teorijo stenografije. Ta dokument je poslej izhodišče za kakršnokoli
metodično obdelavo snovi v obliki učbenikov ali priročnikov. Svoje učbenike je pisal v skladu z didaktičnimi principi in ne tako kot njegovi predhodniki — po slovnični razporeditvi Uvedel je tudi mnoge druge dragocene metodične novosti, med njimi razdelitev stenografske učne tvarine na tri stopnje: poslovno, govorno in parlamentarno pismo.
Rakušev slovenski stenografski sistem je doživel vse priznanje poznavalcev stenografije doma in po svetu. Stenografi praktiki so že štiri leta po izidu (1946) njegovega prvega učbenika dosegli prva mesta na zveznih stenografskih tekmovanjih. V jugoslovanskem merilu je bil Rakuša vodilna in najpomembnejša stenografska osebnost zadnjih desetletij. Za slovenske stenografe je Rakuša ustvaril tudi prenos v srbohrvaški in nemški jezik.
Rakuša je vse do svoje upokojitve poučeval stenografijo in strojepisje na ekonomski srednji šoli v Mariboru, pozneje na upravno-administrativni; od leta 1965 pa na pedagoški akademiji v Mariboru, kjer je izoblikoval oddelek za vzgojo učiteljev obeh predmetov.
Rakušev! sodobni učbeniki strojepisja za desetprstno slepo tipkanje se uporabljajo po vsej Jugoslaviji že od leta 1934. Po njegovi zaslugi se je ustalila tudi črkovnica na slovenskih pisalnih strojih.
V esperantu je bil Rakuša eden vodilnih jugoslovanskih strokovnjakov. Pisal je učne knjige zanj (zadnja je pravkar v tisku) in z veliko ljubeznijo prevajal v mednarodni jezik Cankarjeve novele in Župančičeve pesmi. Esperanta mu je pomenil jezik, ki bi mogel povezovati vse narode sveta v enakopravno družino.
Profesor Rudolf Rakuša se je rodil 22. marca 1893 v Ormožu, umrl pa je 26. maja 1970 v Mariboru. Bil je odlikovan z redom dela, dobil nagrado sklada »Štefan Kovač« za življenjsko delo, bil častni član domačega društva stenografov in strojepiscev v Mariboru, zveze stenografov in strojepiscev Jugoslavije, hrvaškega stenografskega društva in zveze stenografov in strojepiscev Slovenije, bil je tudi član mednarodne esperantske akademije.
Ogromno delo, ki ga je profesor Rudolf Rakuša opravil v svojem življenju, je enkratno in neponovljivo, od njega pa je izterjalo vso življenjsko silo. Nismo ga pokopali, velikana, v alejo velikanov, zato pa bo spomin na njegov zgled in njegovo osebnost živel v naši zavesti in naših srcih kot neugasen sončni žarek.
pojutrišnjem zamenjal njegovo mesto, ga celo nadkrilli; se pravi, da mora biti vzgojitelj na to nadkriljenje ponosen. Predavatelj je povedal več primerov iz življenja, dva pa bi še posebej podčrtali: fant je hodil v gimnazijo. Zamujal je, ker je bil s podeželja. Doma so imeli kmetijo; profesorica (o kateri so trdili, da je bila med boljšimi pedagogi!) je vsako jutro vihala nos: Fant, v Ljubljano pa res ne smeš, po gnoju in cvekih smrdiš! — No, pa je minilo mogoče deset, petnajst let, ta fant je postal strokovnjak z najvišjimi naslovi, dočim je profesorica s prefinjenim nosom ostala na svojem mestu. (Najbrž je upokojena!) In še drugi primer: Profesor na univerzi se še vedno spominja učiteljice na osnovni šoli, s kako ljubeznijo mu je govorila o velikanih slovenskega jezika, pri tem pa ni nikdar pozabila omeniti vseh tistih preprostih ljudi, kjer je živel, slišal prve besede in storil prve korake; možak je eden vidnih strokovnjakov slovenskega jezika. Dr. Pediček, tako so rekli prosvetni delavci na sindikalnem sestanku v Žalcu, naj bi še večkrat prišel mednje, zakaj tako kvalitetno predavanje je prepotreben člen nadaljnjega izobraževanja.
Predsednica podružnice prof. Tončka Ostruh je zatem podala zares izčrpno poročilo. Povedala je, da je skupaj včlanjenih 274 članov, od tega 47 prosvetnih delavcev, 164 prosvetnih delavk, 6 tajnic, 6 uslužbenk računovodske službe, 48 snažilk in 3 hišniki; 7 snažilk ni včlanjenih v ta sindikat.
Odbor je imel 8 sej, dnevni red je bil različen, času in dogajanju primeren, čutiti pa je vseskozi prešibko dejavnost na posameznih šolah; tako da sindikat prosvetnih delavcev ni več tako razgiban in čvrst, kakor je bil nekaj let poprej, odbor pa se trudi, da bi sindikat postal spet tisto telo, tista srž življenja, o katerem večkrat tako »vroče« razmišljamo. V tem smislu bo treba še naprej raz-
mišljati, da bo takih sestankov čim več, saj se vse prepogosto dogaja, da drug drugega (v eni občini!) sploh ne poznajo. Bilo je tudi rečeno, da so lani organizirali dvodnevni izlet na Madžarsko in enodnevni izlet na Dolenjsko. Prav tako bodo tudi letos manjše skupine potovale skozi več držav (evropskih), skupen izlet pa bo meseca junija na Koroško.
Lansko leto je bila odprta nova (najsodobnejša!) šola v Grižah, kjer je uveden kabinetni pouk, v hitri obnovi pa so še šole v Žalcu, Petrovčah, V. Pirešici in Ponikvi. Precej članov izredno študira. Lani je diplomiralo 8 izrednih slušateljev na višjih šolah in 3 na visoki. Po zadnjih podatkih študira na PA 17 učiteljev na razredni stopnji in 39 na oddelku za predmetni pouk; vsem izrednim slušateljem pa je treba omogočiti, da bodo kolikor mogoče nemoteno nadaljevali študij.
Na zboru so bili navzoči tudi predstavniki občinske skupščine in političnih organizacij. Poudarjali so, da si bo skupščina (in tudi vse druge družbene organizacije) še naprej prizadevala, da se bodo problemi v šolstvu postopoma reševali vzporedno z drugimi problemi v občini. Tovariš Ježovnik, predsednik sindikata družbenih služb v občini, je v svojem poročilu poudaril, da je z anketo ugotovljeno, da je večina članov zadovoljna v svojem poklicu. Ne strinja pa se, da ima vsaka centralna šola povsem svoj pravilnik, ki poleg vsega drugega tre-tira razlike v osebnih dohodkih. Če so že razlike med občinami, naj le-teh ne bo v občini sami! (Predlog podprt s ploskanjem!)
Na zboru je bilo izrečenih še mnogo lepih in tovariških misli; tudi mladi so se priglašali k besedi. Iz vsega povedanega na je bila sklenjena misel: Takih sestankov naj bo čim več, saj je sindikat (mora biti!) tista organizacija, ki delovne ljudi združuje in jih veže v močno in zdravo celoto.
-d k-
SPET PRAVA PEDAGOŠKA KLIMA
(Nadaljevanje s 1. strani)
jih ogroženi iščejo v študentskem servisu. Nerazumljiva je odsotnost Gospodarske zbornice pri razreševanju te problematike. V gospodarstvu je najslabše zasedena kadrovska služba, zato ni čudno, da sploh ni politike. Veliko pove tudi podatek, da analiza, ki jo je opravila skupščina SRS, ni zagledala belega dne...
DOPOLNJEVANJE TIS —Prosvetni delavci se boje, da bi to prevzel kdo izven RSI. Stane Kavčič je zatrdil, da IS ni za to, ker bi to razbilo enotno nacionalno politiko, ki smo jo na področju vzgoje in izobraževanja komaj ustvarili. Direktno prelivanje iz republiškega v občinske proračune za področje vzgoje in izobra-
Obvestilo
V nedeljo 7. junija 11. bo Muzej ljudske revolucije Slovenije odprl na Bazi 20 v Kočevskem Rogu muzejsko zbirko o življenju in delu vodstva osvobodilnega boja v Kočevskem Rogu v letih 1942—1944.
Poleg Baze 20 bo muzej opremil z nekaj fotografijami tudi 2 oz. 4 km oddaljeni partizanski bolnišnici Jelendol in Zgornji Hrastnik.
Vabimo šolska vodstva, da organizirajo zaključne izlete na Kočevski Rog in jih povežejo z ogledom partizanskih objektov.
Obenem sporočamo šolam, da je v Muzeju ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani od 3. junija dalje spet odprta stalna razstava, ki prikazuje zgodovino delavskega gibanja in narodnoosvobodilni boj v Sloveniji. Tako bodo lahko predmetni učitelji in profesorji ogled razstave še lahko izkoristili za utrjevanje učne snovi ob zaključku šolskega leta.
Pedagoška služba Muzeja ljudske revolucije Slovenije
ževanja bi ustvarilo lahko spet nezaželene apetite. Mnogo pričakujemo od ZAKONA O NERAZVITIH PODROČJIH. Ta zakon bo razmejil občine, ki jim je potrebna družbena pomoč za razvoj proizvodnih kapacitet, ki imajo pod 5 tisoč din nacionalnega dohodka na prebivalca, kjer je pod 20 % zaposlenih, kjer je 40 % kmečkega prebivalstva. Take občine niso sposobne lastne reprodukcije in jim je treba pomagati. Druga skupina občin, ki jih bo zajemal ta zakon, pa so tiste, ki že imajo nekaj proizvodnih kapacitet, pa jim je treba omogočita pospešen razvoj. To so občine, kjer dosežejo 5000 do 7000 din na prebivalca.
INVESTICIJE — V petletnem planu republike jih je blizu 14 milijard. Šolstvo bo dobilo vsako leto milijardo več kot doslej.
Oblike družbenega dogovarjanja, kot jih osvaja RSI, postajajo dejavnik v našem družbenem življenju. Dogovarjanje za leto 1971 že maja 1970 pomeni, da vemo, kaj hočemo. »Realen pristop k problematiki s strani pedagogov pa je tista sila, ki je uveljavila RSI in TIS v našem družbenem življenju,« je priznal Stane Kavčič.
Joža Zagorc
10-letnica mature
Maturanti 5. a razreda mariborskega učiteljišča iz leta 1959/60 se bomo zbrali 27. junija ob 18. uri v Radgoni, kjer bomo proslavili 10. obletnico mature.
Drage sošolke in sošolci. Naslove in prijave pošljite čimprej na naslov: Angelca Žerdin-Fras, Veržej.
V soboto, dne 20. junija 1970, bo srečanje maturantov 5. o letnika mariborskega učiteljišča iz leta 1960.
O kraju in času srečanja boste pismeno obveščeni, zato prosim vse nekdanje sošolke in sošolce, da sporočijo svoje naslove in s tem tudi udeležbo najkasneje do 10. junija 1970 na naslov:
Praper Hari, Velenje, šaleška 18 A!

PROSVETNI DELAVEC
List Izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenik dejavnosti SRS.
zhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Ureja uredniški odbor, odgovorni urednik Drago Ham.
Naslov uredništva: Ljubljana. Poljanska 6-11, telefon 315-586.
Naslov oprave: Ljubljana, Nazorjeva l. telefon 22-284.
Poštni predal: 355-VIL
Letna naročnina: 12 din za posameznike, za šole In druge ustanove 30 din.
St. tek. računa: 501-8-26-1.
Tiska CZP Ljudska pravica.

ORGANIZACIJA PRI ZP ISKRA
samo za šole in predšolske ustanove
V akciji »TELEVIZIJA V ŠOLE« izkoristite izredno ugodne pogoje nakupa, ki vam jih nudi naša organizacija!
Poleg tega, da smo zelo znižali ceno, dajemo TV sprejemnike tudi na 20-mesečno obročno odplačevanje z 8 % letnimi obrestmi.
Posamezne vrste sprejemnikov stanejo:
TV GRAND TIPOMATIC	2074 din
TV BALTIC	2070 din
TV MEDITERAN	1926 din
TV BAR	1908 din
Televizorje vam bomo poslali v treh dneh potem, ko boste poslali naročilnico na naslov:
RIZ Zagreb božidarevičeva 13
Komisija za volitve in imenovanja
SKUPŠČINE OBČINE LENART
razpisuje po 12. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 14-108/69) prosto delovno mesto
RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE CERKVENJAK
Pogoji:
—	profesor, predmetni učitelj ali učitelj
—	5 let vzgojno izobraževalnega dela
—	strokovni izpit
Prijavi kolkovani z 1,00 din priložite:
—	dokazila o šolski in strokovni izobrazbi
—	življenjepis z navedbo dosedanjih zaposlitev
—	potrdilo o nekaznovanju Razpis traja 15 dni od objave.
Razpisna komisija pri OSNOVNI ŠOLI VRHOVCI — Ljubljana, Cesta na Bokalce I
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas:
—	pomočnika ravnatelja — PRU — z dopolnjevanjem matematike
—	učitelja za oddelek PB od 1. do 4. razreda
—	vzgojiteljice za predšolsko varstvo
—	socialnega delavca — zaželena pedagoška pred-izobrazba.
^ Razpisni rok je 15 dni po objavi.
GIMNAZIJA KOČEVJE
razpisuje za šolsko leto 1970/71 naslednja prosta delovna mesta:
— PROFESOR ALI PROFESOR PRIPRAVNIK ZA SLOVENSKI JEZIK — PROFESOR ALI PROFESOR PRIPRAVNIK ZA KEMIJO
— PROFESOR ALI PROFESOR PRIPRAVNIK ZA MATEMATIKO, ki bi učil tudi liziko
Za eno učno moč je družinsko stanovanje takoj na voljo, za druge učne moči pa v doglednem času.
Razpis velja do zasedbe.
OSNOVNA ŠOLA POLHOV GRADEC
razpisuje za določen čas (od 1. 9. 1970 do 31. 8. 1971)
— UČITELJA ZA GLASBENI POUK, PRU ali P — UČITELJA ZA ANGLEŠČINO — SLOVENŠČINO, PRU ali P
— UČITELJA ZA ODDELEK PODALJŠANEGA BIVANJA, U ali PRU
razpisuje za nedoločen čas:
— učitelja za matematiko in piziko,
PRU ali P ali študent — UČITELJA ZA ANGLEŠČINO, PRU aliP — SOCIALNEGA DELAVCA, višja šola za socialne delavce
Ugodne prometne zveze. Na voljo je samsko in družinsko stanovanje.
Jože Ropotar
PROSVETNI DELAVEC	STRAN 3
£
>-»
Pahljača se širi
* *■
. Ob republiški reviji pionirskega in mladinskega filma
Nekaj let zapovrstjo že sodelujem pri pregledu filmskega ustvarjanja mladih in mlajših in moram reči, da je prav zanimivo zasledovati razvoj te dejavnosti pri nas v Sloveniji. Tega ne bi mogel reči, če bi zapazili morebiti kak zastoj na tej liniji, ki- se zadnja leta stalno in razveseljivo dviga.
Prijeten občutek je tudi zaradi tega, ker so mladi ustvarjalci pa tudi seveda njihovi mentorji, tako občutljivi za vse dobre nasvete in stimulacije, katere jim »-širokosrčno« dajemo. Spomnim se, kako sem še pred nekaj leti na predavanjih ugotavljal, da je prav lahko izdelati animirani film. Izrežeš figuro iz papirja in jo premikaš na mizi sličico za sličico. Pri tem da sploh nisi omejen, kajti na ta način lahko poveš točno vse, kar si izmisliš in kar lahko narišeš.
Veselo presenečeni smo kmalu za tem opazili prvi tak animirani film. Predstavljal je tak uspeh, da si še''sam prej tega nisem mogel predstavljati. Se nekaj podobnih poskusov je bilo, precej plahih, toda žirija tistega leta je skrbno nagrajevala to novo zvrst in tako lahko zdaj z veseljem ugotavljamo, da se je zvrst animiranega filma krepko udomačila pri pionirskih filmskih klubih in da daje skoraj po pravilu same dobre rezultate. Pri tem lahko samo rečemo, da je škoda, da ti filmi nimajo veliko več občinstva. K sreči bo to kmalu bolje, saj smo slišali, da RTV Ljubljana že priprav-
lja osemmilimetrski telekino. Pionirski animirani filmi bodo predstavljali brez dvoma elitni program tega telekina.
Vsako leto sproti je bila največja skrb žirije, da je izluščila tisto najbolj originalno mladostniško tvornost iz množice filmov, katere gleda.
Pri tem je bilo opaziti kar več problemov.
Prvi problem je bil ta, da pionirji skoraj po pravilu niso upoštevali tistega, kar označujemo kot filmski jezik. Da, še več, zelo veliko filmov je bilo celo tehnično pomanjkljivih, neostrih, »blicerji« niso bili izrezani, preosvetljenih, premalo osvetljenih, sami hitri, zbrisani zasuki, paralaksa iskala ni bila upoštevana, kar je podrlo kompozicijo ali pa celo »-narezalo« osebe pri robu izreza.
Drugi problem je bil: vsebinsko razčistiti prispevek mladega ustvarjalca od prispevka mentorja na relaciji od popolnoma sproščenih tem, da, celo navidezno »antipeda-goških«, do ostro usmerjenih socialnih tem z jasno zgodbo in črno-belim risanjem značajev, da ne omenjam šolskih oziroma obšolskih tematik, pedagoško »pravilno« zajetih.
Tretji problem je bil »širiti pahljačo«« zvrsti. Bila je namreč omejena na igrane in dokumentarne zgodbe in najvišji dosežek je bila burleska, posneta z učinkom pospešenega gibanja po vzoru na stare neme filmske komedije.
Pri prvem problemu je bila jasna vsaj čistost avtorstva mladega ustvarjalca, ki si je privoščil pač take napake, ki dokazujejo odsotnost mentorja.
■ Žirija je odločila kvalitetni minimum, katerega zahteva, da film sprejme v konkurenco. Ta določitev je bila tako koristna, da letos tehnično slabih filmov skoraj da ni bilo. Bilo je nekaj filmov preosvetljenih, toda še ti do take mere, da smo mogli sklepati, da je to namerno. Ob lanskem ocenjevanju je dobil namreč en mladinski film nagrado, ko je namemb preosvet-Ijeval sliko, in en pionirski, ki je sicer delal to nenamerno, pa je prav s tem prišel do zanimivih učinkov.
Žirija je načelno sklenila, da od pionirskih filmov sploh ne zahteva filmskega jezika, da pa postavlja neke tehnične minimalne norme, da bi trak, ki ga gleda, sploh lahko ocenila kot film.
Pri drugem problemu je žirija letos tudi prišla do jasnega stališča. Ugotovila je, da gre pri vplivu mentorja na mlade ustvarjalce pravzaprav za neko stopnjo dela filmskega kluba. Zdi se ji normalno, da je poseg mentorja v fazi, ko uči pionirje delati s kamero, večji kakor potem, ko oni to že znajo in so že bolj suvereni.
Tudi menim, da je poseg šole kot organizma v to delo na neki ndčin normalen na določeni stopnji. Gre samo za to, da bi te, lahko bi rekli faze dozorevanja čimbolj pospešili in tako čimprej prišli v fazo zrelosti, ko mladi sproščeno ustvarjajo na svoj način.
Ker je bil to letos in bo verjetno še nekaj let osrednji problem tovrstne ustvarjalnosti, bi na kratko opredelili posamezne faze, v katerih se-nahajajo klubi:
1.	V prvi fazi je, kot rečeno, opaziti močno roko mentorja. Nezaupanje do mladih ustvarjalcev je delno upravičeno in se čuti tako po tehnični kot po vsebinski plati. V tej fazi mlade učijo tehničnih izvedb in jim dajejo malo možnosti za lastno odločanje.
2.	V drugi fazi imajo mladi že nekaj tehničnega znanja in šola odkrije, da se da to uporabiti za posamezne pedagoške potrebe. Tako ustvarjajo take filme sicer že mladi sami, predvsem po tehnični
lati, vendar pa so vsebinsko utes-jeni z zahtevami šole. Izdelki so ponavadi filmane reportaže ali pa
filmi o šoli. Redko dajejo možnost za ustvarjalni razmah.
3.	V tej fazi, ki se ponekod pokriva z drugo fazo, se pojavljajo filmi z izrazito pedagoško poanto. Seveda je to obenem najbolj zanesljiv znak pedagogovega posega v ustvarjalnost mladih. Takega filma ne moremo vrednotiti kot otrokov proizvod.
4.	Mentor ima že zaupanje v mlade. Oni sami razmišljajo o vsebinah filmov, le svoje rezultate razmišljanja kontrolirajo v skupini in v prisotnosti mentorja. Vpliv mentorja je še, vendar neopazen in organski na liniji ustvarjalnosti mladih. Mentor je že, podobno kot pri otroškem slikarstvu, dojel specifiko njihove filmske ustvarjalnosti in lahko vpliva zelo stimulativno, predvsem v smeri razvijanja različnih zvrsti in še večje tehnične izpopolnitve. Tako nastanejo filmi z zgodbo ali brez nje. Mladi ustvarjalec ni omejen z nikakršnimi vsebinskimi zahtevami. Sam menja vsebino in to na podlagi nevezanih razgovorov, če je v to prepričan. Zato je domiseln, svež, prisrčen. V teh filmih občutimo mladostni okus, ritem življenja mladih. S svojim delom nam ga predstavijo. Posreči se jim, da nas potegnejo v svoj svet. V svet, kakor ga oni vidijo.
Žirija je izrazito poudarila, da pozdravlja željo šole, da daje mladim v izvrševanje filmske naloge za svoje potrebe. Tako namreč lahko nastane čudovit šolski filmski arhiv. Tam so razne proslave, srečanja, tekme, pionirska pošta, izleti in podobno. Te stvari so tudi zelo zanimive za medšolsko uporabo, da ne govorimo o tem, kako ja za šolo zanimivo, če bo lahko nekoč prikazala predsednika vlade, kako je žulil klop v prvi vrsti.
Žirija meni celo, da ni potrebno te vrste filmov izključiti iz tekmovanja, vendar pa je dejstvo, da se le težko merijo s tistimi, ki so bolj ambiciozni.
Poleg že omenjenih hendikepina-nih reportaž so bili letos zastopani še dokumentarni filmi, animirani, ena igrana burleska, igrani eksperimentalni in čisti igrani filmi.
Opazili smo, da je burleska skorajda izumrla, vendar pa menimo, da je pač prvi val šel mimo in se tako trenutno nahajamo v dolini vala.
Dokumentarni film letos ni imel (Nadaljevanje na 2. strani)
Dvakrat film
Na rob republiški reviji pionirskega in mladinskega amaterskega filma
Da je film daleč najbolj mno-®čna panoga umetnosti, tako po ustvarjalni kot po komunikativni plati, o tem že dolgo ni več I nobenega dvoma .ali pomisleka.
! In da je obenem s to širino film-I ska vzgoja še vedno nepriznana ■ in zapostavljena na vseh ravneh, j prepuščena tako rekoč privatni : pobudi, je tudi povsem očitno. V tem stihijskem ozračju in omalo-! važujočem odnosu so zato toliko bolj pomembni poskusi pretihotapiti mimo vzgojnih institucij do ; mladih ljudi aktivno filmsko : vzgojo, direktno metodo filmske-I ga vajeništva. Ni nam treba do-i kazovati, da so se mladi ljudje v I danes že precej številnih pionir-I skih in mladinskih filmskih krož-' kih in klubih zelo hitro znašli in ! se zelo zavzeto lotili novega me-
Pahljača / se širi
(Nadaljevanje s 1. strani)
takega uspeha, vendar pa je pokazal, da, če bodo ustvarjalci izkoristili prve izkušnje, ki so jih dobili z njim, utegne naslednje leto zablesteti. Vedno bolj se, in to že pri mladih, uveljavlja igrano-eksperi-mentalna zvrst. Vendar je treba takoj pripomniti, da tu ne gre za eksperiment kot smoter mladega umetnika, pač pa je le končni efekt tak. Zakaj ?
Mladi namreč delajo filme sproščeno. Filmske gramatike in podobnih stvari, ki bi jih oklepale, ne poznajo, na zgodbo jih ne vežemo in tako nastanejo včasih zanimiva dela, podobna eksperimentiranju.
Že letos smo opazili zanimivo preraščanje avtorja pionirja v avtorja mladinca. Seveda veljajo za mladinske filme že ljubiteljska merila, oz. da smo bolj natančni, merila, s kakršnimi ocenjujemo odrasle kinoamaterje.
Preskok iz otroške ustvarjalne mentalitete v mladinsko, ki je po obliki, vsebini in tendencah enaka odraslim kinoamaterjem, je pravzaprav tako velik, da skoraj vsak mladi avtor doživi nekako ustvarjalno krizo. Veliko jih sploh preneha delati filme. Posebno velja to za dekleta ih je to včasih prav škoda. Zaradi tega ni smiselno obravnavati obe ustvarjalnosti na enem mestu.
Žirija je veliko skrb posvetila tudi vprašanju, za koga delajo mladi svoje filme. Za svoje vrstnike ali za odrasle. Če delajo za svoje vrstnike, potem odrasli nismo poklicani soditi o tem. Po drugi plati pa spet laže ločimo čisto delo mladega avtorja od dela mentorja, oziroma pretiranega vpletanja mentorja, po čemer mladi teže. Zato smo se odločili, da pri naslednji republiški reviji postavimo še žirijo mladih, ki bo imela svojo pravico nagrajevanja. To bo odlična kontro-j la in vzporejanje dela dveh žirij.
1	Mako Sajko
dija, novih izraznih možnosti. Tudi ne mislimo raziskovati skoraj desetletne zgodovine filmskih krožkov . in stalnih težav, ki so jih. imeli in jih imajo kot nezakonski otroci, ob stalnem pomanjkanju materialnih sredstev in pedagogov z ustrezno, vsaj minimalno filmsko izobrazbo.
Mimo vprašanj o organizacijski shemi in načinu sodelovanja v krožkih in med krožki nas bo bolj zanimalo vprašanje ustvarjalnosti mladih filmskih amater-
jev, razen tega pa še vprašanje ustvarjalne krize mladinskega amaterskega filma.
Velikokrat neposvečeni in nepoklicani pedagogi odpravijo mladi amaterski film s kratkimi besedami, češ da je vse to delo zgolj imitacija ter neodgovorna in predraga igra, ne pa resno umetniško ustvarjanje. Otroci se samo zabavajo, ne pa ustvarjajo. Naš odgovor bi bil: ptroci so ustvarjalci!
Njihovo delo je res zelo blizu igri, vendar ne igri kot zabavi, ampak igri kot sproščeni kreaciji vedno novih fantazijskih odno-. sov/ Težko bi sicer govorili o teh ustvarjalcih na enak način kot o zrelih cineastih, ki uporabljajo filmski medij za izraz svojih miselnih in umetniških preokupacij, potem ko se mu priuče in dodobra obvladajo vse možne v tehniki zasnovane prijeme, sentence, avdio-vizualne fraze, metafore, njih vezanje, skratka ko lahko spregovore v umetniškem jeziku filma. Ustvarjalnost mladih filmarjev se kaže na povsem drug način, mimo narativnosti in naj-večkrat negativne težnje po razlagi in zajemanju sveta v neke filozofske in svetovnonazorske modele, mimo vseh pravil filmske slovnice in mimo vseh že obdelanih eksperimentov v zgodovini filma. Filmska ustvarjalnost mladih se kaže na način čudenja svetu, na način trenutne emocije.
torej na način siteze in ne analize. Najbolj pristni otroški filmi se obenem najbolj razlikujejo od »odraslih-« filmov, saj gredo premočrtno in nesentimentalno čez vse utrjene okope filmske slovnice in direktno,’ čeprav nezavedno, kršijo pravila in postavljajo nova, ki pa jih naslednji trenutek spet zavržejo. S tem pa so nehote in nezavedno odkrili tudi bistveni vzvod umetniškega ustvarjanja: delo je umetnina le v primeru, če v dani socialni prostor prinaša
Člani filmskega krožka Zarja — Izola
neki vsebinsko-oblikovni novum: vsaka umetnina nosi s sabo svojo estetiko, in kolikor bolj je ta estetika različna od - že' znanih principov ustvarjanja, toliko bolj gotovo je bilo opravljeno božansko delo — ustvarjanje novih oblik »življenja«. Pri presojanju filmskih del mladih je seveda treba privzeti relativne kriterije, saj se velikokrat zgodi, da mladi ustvarjalci v sVoji zanesenosti najdejo nov svet, hov filmski prijem, za katerega se izkaže, da je nekoč v zgodovini filma že bil odkrit. Seveda je treba priznati takemu delu, ob očitni nepoučenosti avtorja, ravno tako veliko mero inventivnosti, samoniklosti in ga obravnavati kot obetajočo fazo v razvoju mladega ustvarjalca. Zaradi amaterskosti, naključnosti in nezavednosti, ki so v delu mladih avtorjev stalno prisotne, bi zelo težko priznali otroškemu filmu avtorske pravice celo za resnične novitete, čeprav v profesionalnem ustvarjanju in eksperimentiranju največkrat prav naključje pomeni rojstvo novih cblik in idej. Priznati moramo sicer, da so kompletne, do kraja izkristalizirane nove oblike v filmih najmlajših dovolj redke, ali pa so z (d o okorne, da pa pomeni v širših merilih amaterski film mnogoki^t priročen in najcenejSi vir novih in novih idej za profesionalne ustvarjalce.
Zanimive so posamezne faze v
razvoju mladih ustvarjalcev. Pionir, ki dobi prvič v roke kamero vključno z napotki, kako naj ravna z njo, se bo ves posvetil svoji okolici. V tej fazi ga bo najbolj zanimalo in presenečalo videti vsakdanjo realnost skozi objektiv kamere, nastali bodo domiselni in odkriti drobni dokumentarni filmi z nedognanimi rezi in kadrirahjem (skoraj dosledno samo totali), vendar bomo lahko sledili vse bolj izostrenemu čutu opazovanja in intenzivnemu, sen-
zibilnemu dojemanju sveta. Mentor v tej' fazi seznanjanja s filmom ni nujno potreben. Lahko pa ima s svojo intervencijo zelo negativno vlogo, če namreč ne pusti otroku dozoreti te prve faze in zaradi svoje pedagoške vneme prehitro vsili mlademu filmarju nove teme, se pravi, če ga sili, naj s filmom pripoveduje zgodbe in naj oblikuje ter poantira neke splošne resnice. Treba se je zavedati, da je film kljub svoji širini in množičnemu učinku, kljub temu da danes že predšolski otrok razmeroma dobro pozna film vsaj s televizijskega ekrana in mu ni težko slediti generalni liniji pripovedi v filmskem, jeziku, kljub vsemu temu se je treba zavedati, da je film sintetizirana umetnost, da združuje več različnih umetniških panog in da zato'moramo pustiti času čas in dati otroku možnost, da se postopoma seznani s posameznimi sestavinami filmskega izraza. V nasprotnem primeru bo namreč otrok enostavno sledil nekim preprostim zgledom, imitiral bo filme odraslih in skušal ugajati tako mentorju kot pedagogom nasploh. Nastali bodo nedomiselni, neizvirni, razlagajoči filmi z močno opazno mentorjevo roko, s »šolsko« realizacijo, neprimerno in običajno prenapihnjeno glasbeno opremo, kajti pionir ni sposoben sam v celoti izdelati filma, ker enostavno še ni dozorel
STRAN 4	*	PROSVETNI DELAVEC
do take mere. Tako se zgodi, da so filmi za otroke, ki so jih izdelali profesionalni avtorji, velikokrat bolj otroški kot filmi samih otrok. Zgledovanje po svetu odraslih in imitacija načina komuniciranja med odtaslimi ima lahko daljnosežne posledice: ne samo, da smo z neprevidnim ali nevednim ravnanjem pristrigli peruti otroški fantaziji, ampak smo lahko celo vkalupili ali uničili neki filmski talent, v siceršnjem razvoju pa se to lahko pozna kot deviacija v otrokovem mišljenju in ravnanju.
Otrok bo prej ali slej, tudi brez mentorjevega pritiska, sam pričel pripovedovati zgodbice s filmom. Toda kako so taki filmi s svojo svežino, enosmernostjo v pripovedi in presenetljivo fantazijo oddaljeni od uniformiranosti, didaktičnosti in spogledovanja z odraslimi! Da so vplivi okolja, to je socialne sredine, sodobnih komunikativnih sredstev in izdelkov množične kulture tudi v tem primeru zelo vidni in očitni, je popolnoma jasno, saj mladi žive v danem socialnem prostoru mnogo intenzivneje in bolj odprto kot že dokončno zgrajeni, nespremenljivi in največkrat vkaluplje-ni odrasli ljudje. Vplive množične kulture na ustvarjanje mladih lahko predvsem zasledimo pri izbiri tem: zgledovanje po stripih, televizijskih' nadaljevankah, kriminalnih romanih. Priznati pa moramo, da so vse te teme le okvir, v katerem otroci samostojno in z veliko mero invencije vizualizirajo svojo zgodbo. In če v te filme vdirajo značilnosti množične kulture: brutalnost, kriminalistična aktivnost in celo seks, se tega pojava s pedagoškega stališča lahko bojimo ravno toliko kot otroške igre »ravbarji in žan-darji«. Tako kot v svojem delu odrasli zreli umetnik izraža vse dotedanje izkušnje v svetu in filozofske preokupacije, ravno tako tudi mladi ustvarjalci v svoje delo tkejo svoje intimne odnose do okolice z vsemi mogočimi vplivi, to je njihova osebna zgodovina in njihova ustvarjalna rekonstrukcija.
Opazimo lahko še en aspekt vpliva mas media na mlade filmarje: očitna je razlika v ustvarjalni fantaziji otrok iz posameznih socialnih sredin. Otroci iz urbanizirane mestne sredine s številnimi, najrazličnejšimi dogodki in vplivi, s koncentriranim, vendar široko razvejanim in razvitim kulturnim in družabnim življenjem lahko seveda naberejo mno-. go več vtisov in izkušenj kot otroci s ^podeželja, zato so njihovi filmi običajno tematsko mnogo bolj bogati, in širofi.
Tretja faza filmske ustvarjalnosti mladih je izpovednost, se pravi direktno odzivanje avtorjev na okolico, kritika in upor proti utečenim, okostenelim navadam tega okolja, zavestno iskanje lastnega izraza ter s tem vezano filmsko eksperimentiranje. Ta faza običajno nastopi po prehodu iz statusa pionirja v status mladinca in je tako direktno vezana s siceršnjim zorenjem v adolescenci. Zato se obravnava tega vprašanja pokriva s prej omenjenim vprašanjem krize v mladinskem amaterskem filmu, ki je bilo zadnje čase večkrat postavljeno ob festivalih mladinskega filma.
Mčnim, da gre ob tem za globok nesporazum, za simplificira-nje dejanskega stanja in končno,
da sploh ne gre za krizo. Skušajmo to dokazati.
Najprej nas zanima prehod mladih filmskih ustvarjalcev V tretjo, izpovedno fazo, kar se pokriva, kot že rečeno, s spremembo šolanja in statusa — prehod iz osemletke na srednjo šolo. Sam pedagoški sistem razvija in for-sira v splošnem na osemletki pripoved, v srednji šoli pa že izpoved. Razen tega je kvaliteta informacij z družbeno-političnega in umetniškega področja v tej dobi obširnejša in bolj poglobljena, osnovnošolska indolenca se po prvih zavestnih odločitvah (izbor smeri šolanja) 'umakne živahnejšemu interesu za družbeno-kul-tumo dogajanje. Mladi filmski avtorji nenadoma spoznajo, da jim filmska fabula kot okvir ne more več služiti za izražanje novih emocij, novih razmerij do sveta, da je fabula vase zaključena in okorna ter ne dopušča iniciranja še neizkristaliziranih
misli v. film na način zgodbe same. Tako se dogaja, da iščejo izhod v vizualni simboliki in lahko nastanejo neizčiščeni filmi, pretirano napolnjeni s simboličnimi in mnogopomenskimi posnetki, z nervoznim kadriranjem, s predimenzionirano glasbeno opremo in delujejo zmedeno, prenatrpano ter dejansko dopuščajo možnost izjave o krizi. Vendar je to obdobje iskanja novega izraza in nove oblike, ki bo dopuščala neposredno izpoved na filmski način, izredno kratko in običajno molče prehojeno, avtorji pa filmov iz tega obdobja največkrat niti ne objavljajo.
Da ne bo nadaljnjih nesporazumov, moramo takoj ugotoviti, da se vprašanje o. krizi mladinskega filma ne postavlja v zvezi s tem prehodom, kjer bi bilo na neki način celo utemeljeno, pač pa se nanaša na že »zreli-« mladinski film oziroma na izbor in obdelavo sodobnih tem že zrelih mladih avtorjev. Gre torej za vprašanje, ki ga lahko mimo pedagoške zaskrbljenosti razširimo na celotni sodobni amaterski film, z vso njegovo nekonvencionalnostjo in svežino v izboru in obdelavi tem, posebno še, ker se avtorji amaterskega filma v glavnem rekrutirajo iz vrst mladinskih ustvarjalcev, največkrat pa so to kar sami mladinci.
Modemi filmski izraz in tudi amaterski film je razvojno di-
rektno vezan na čas, v katerem živimo, to pa je čas, ko ni mogoče več obvladovati svojega prostora v celoti. Dobe polihistor-stva so že zdavnaj minile. Človek se vse bolj specializira tako v svoji stroki, svojem poklicu kot tudi v svojih siceršnjih interesih, vključno s kulturno sfero. Kot v znanosti, kjer je specializacija že tako prefinjena, da strokovnjak ne obvladuje v celoti niti svojega področja, kaj šele druge veje znanosti, podobno tudi v umetnosti ne moremo več govoriti o povprečju. Tudi znotraj posameznih umetniških panog se pojavlja specializacija, rojevajo se novi žanri, ki se obračajo na povsem svojo specifično publiko,' formirano v okviru določene socialne skupine in ne več razreda, ki je za današnji čas daleč preobširen pojem. Kreatorji novih tendenc v likovni umetnosti, novih trendov in žanrov v glasbi, gledališču, literaturi in filmu so — slejkoprej
povsem mladi ljudje. Vzporedno z njihovim prodorom v umetnosti pa moramo seveda govoriti tudi o njihovem vplivu na sociološke pojave, oziroma o medsebojni vzročnosti in vplivanju med socialno sfero in sfero umetnosti. Oster odpor mladih generacij ni abstrakten, ampak je usmerjen proti organizirani mašineriji institucij in udejstvovanju v njih, ko človek ne zgublja samo kontrole nad svojim delom, pač pa nasprotno razni institucionalni mehanizmi prevzemajo kontrolo nad njim in njegovim življenjskim krogom. Posledica tega upora je premik v iskanje nove realnosti, kjer bo človek spet zaživel svobodno mimo utečenih oblik proizvodnje in potrošnje.
Dokaz za te premike so popolnoma nove socialne formacije, ki so nastale v visoko urbaniziranih sredinah na zahodu, na primer provosi, hippyji, wagumpi, yippi-ji, življenje v komunah, v politiki vse močnejša nova levica, ki združuje interese revolucionarnih študentov najrazličnejših usmeritev itd. Za vse te nove grupacije je značilno, da jih ne drži v življenju kaka organiziranost ali družbeni dogovor, pač pa odpor proti določeni družbeni danosti in sistemu ter anarhija pri udeležbi v tej danosti; skupno jim je stremljenje po novi realnosti, po neke vrste komunizmu brez institucionalnih okvirov.
Omeniti moramo tudi premike na področju erotike, tako imenovano seksualno revolucijo, ki pa ne pomeni le odprte raznovrstnosti v spolnosti ali poudarjanja enakopravnosti ženske z moškim tudi na področju erotike, ampak gre v korak z drugimi gibanji in zahteva več demokratičnosti in progresivnosti, spontanejšo umetnost in iskanja novega brez predsodkov.
Stari tabuji so mrtvi ali umirajo: začenja se očrtavati slika neke nove tolerantnejše družbe. Revolucija običajev in morale, ki ustvarja tako klimo odprtosti, je zelo realna in težko bo še kdaj prišlo do vrnitve na staro. Ni verjetno, da bi se zaustavila ta nova svoboda izražanja: sile, ki se do nje pripeljale, predstavljajo permanenten in nepremagljiv izraz modernega življenja.
Da vse te nove sile in premiki neposredno odsevajo predvsem v filmu, je več kot očitno. Omenimo samo nekaj zadnjih mednarodnih filmskih festivalov, kjer so mladi cineasti, pripadniki nove levice, enostavno blokirali in nato uzurpirali posamezne festivale ter jim s svojo agresivnostjo dali generalno smer poteka. Nemogoče' je sicer ugotoviti vse vzgibe in ideološke usmeritve, največkrat si ti mladi ljudje niti sami niso na jasnem o svojih ciljih. Dejstvo je, da je afront usmerjen predvsem proti pompozni buržoazni obliki festivalov, da je v vsebini poudarek premaknjen z estetizma na socialno-politično angažiranost, v filmski izraznosti pa se forsirata spontanost ta celo amaterskost.
Tudi v našem prostoru se kažejo direktni odsevi na vse te premike v svetu, ne kot imitacija in slepo privzemanje nekih modelov, ampak kot razvijanje in permanentno revolucioniranje določenih zastarelih struktur, vključno tudi v filmu. Jasno je, da pri tem uvajanju novega duha prednjači amaterski film, ki je popolnoma nevezan in dejansko svobodea pri izbiranju tem, v nasprotju s profesionalnim filmom, ki celo pri eksperimentu nima svobodnih rok, saj mu stoji na poti cela vrsta hierarhično razporejenih institucij. Nepošteno je zato do avtorjev in predvsem do sebe odpraviti filme, ki vnašajo neki no-vum in so drugačni od klasičnih, z laično, neodkrito in strahopetno gesto in oznako: to je importira-no z zahoda, to smo videli že drugod po svetu, ali, to so intelektualni filmi, ki niso za naše delovne ljudi. Minili so časi nestrpnosti in herezije, ko je vsakdo lahko mirne vesti javno sodil o kakršnem koli kulturnem dogodku, neargumentirano kritiziral ali celo grobo zavrnil kako eksperimentalno delo. Danes je zaradi specializacije in hitrih preskokov v umetnosti, ob delu, ki nam je tuje in mu ne moremo takoj priti blizu, bolj pošteno in odkrito dati roko na srce in se vprašati: Kaj pa če sem jaz ostal na starih pozicijah in me je razvoj prehitel? To pa bi bila tudi že pot k spreminjanju našega odnosa do amaterskega filma, izkazalo bi se, da je bilo vprašanje o krizi mladinskega amaterskega filma neumestno postavljeno, da ne gre za ustvarjalno krizo filma, ampak za krizo naših odnosov do njega in za krizo našega medsebojnega zaupanja in tolerance.
Marjan Ciglič
Udeleženci revije v Ljutomeru snemajo nov film
STKAN 4
MEDNARODNI KONGRES FILMSKIH
KLUBOV V KASSLU
Tema kongresa: film — sredstvo politične propagande
Kassel, prijazno zahodnonemško mesto blizu meje z Vzhodno Nemčijo, je bil od 31. marca do 5. aprila prizorišče mednarodnega kongresa filmskih klubov. Udeležilo se ga je nad tristo (predvsem mlajših) članov filmskih klubov, največ iz ZRN, pa tudi iz Belgije, Nizozemske, Francije, iz Jugoslavije pa nas je sodelovalo deset članov filmskega oddelka Pionirskega doma iz Ljubljane. Kongres se je tokrat spoprijel s temo: film — sredstvo politične propagande; in ni nar kJjučje, da je bil prav v Kasslu — ta je namreč znan po precej razgibanem političnem življenju in aktivnosti mladine.
Kongres je torej poskušal, kot je razvidno iz naslova, obdelati politično propagando v filmu; tako smo videli nekaj s te plati karakterističnih starejših filmov, največ pa seveda novih, modernih, ki se po svoje lotevajo problemov sedanje družbe na različnih koncih sveta — z njenimi značilnostmi, napakami, prednostmi, slabostmi; te pa — v skladu z namenom filma — po svoje »-obarvajo«, nekateri bolj, drugi manj prepričljivo, uspešno. O predvajanih filmih smo se seveda pogovarjali, razprava je potekala v treh različno »govorečih« skupinah (nemška, francoska, angle-
ŽIRIJA JE IZBRALA
Žirija je izbrala za predvajanje v Ljutomeru naslednje pionirske filme:
1.	Dvakrat belo — skupina kranjskih ki-noatfiaterjev, Kranj
2.	Nesreča — Kino klub Zarja o. š. Vojka šmuc, Izola
3.	Stara sem 14 let — KK Zarja o. š. Vojka šmuc Izola
4.	Srečni Lado in ... KK o. š. L. Seljak, Kranj
5.	Igra — KK o* 2 * 4 5 6 7 8 * š. Ivan Skvarč, Zagorje
6.	žogica — skupina kranjskih kinoama-" ter jev, Kranj
7.	Alda — KK dr. Karl Grosman o. §. Ivan Cankar, Ljutomer
8.	Prvi sneg — KK o. š. dr. France Prešeren Kranj
9.	Drevo — KK o. š. Ivan Skvarč, Za-
10.
11.
gorje
_ Promr.sk' dom. Lmbliana Sneženi mpž - Pionirski dom Ljub
1?' Y''krilce — KK o. S. F. Prešeren, Kranj
13.	Zobatec — KK o. š. Lucijan Seljak, Kranj
14.	Mali vitez — KK Zarja o. š. Vojka Smuč, Izola
15.	28. februar — KK o. š. Lucijan Seljak, Kranj
16.	Na gradbišču — Pionirski dom, Ljubljana
U- Dnklici — Pionirski dom, Ljubljana
18. Vožnja — skupina kranjskih kinoama-terjev, Kranj
19' I°.čn? opoldne — KK o. š. Lucijan Seljak, Kranj
20.	Evin greh — KK o. š. France Prešeren, Kranj
21.	Igra — KK o. š. France Prešeren, Kranj
22.	Fantazija — KK o. š. Ivan Skvarč, Zagorje
23.	LUX — Šmartno pod Šmarno goro
žirija je Izbrala za predvajanje v LJui meru naslednje mladinske filme:
L Prizor z vaze — filmski studio Pit skega doma Ljubljana
2.	Jaz imam pa rožico — skupina ki skih kinoamaterjev Kranj
i'	~ ^ gimnazije Poljane
4.	Rdeča barva je . . . skupina kranj kinoamaterjev Kranj
5.	Poslednji šiht — železarski izobt valm cepter — Jesenice
6.	Ona — skupina kranjskih kinoam: jev Kranj
7.	Gitanjaii SKS
8.	Most — KK Mladi Dravograd 8. Cernu — KK Kočevje
JJ- fot olajšav — KK Mladi — Dravoj n. Vlak — KK gimnazije
0.	Kmetija SKS
ška), vendar se zaradi (ne)znanja jezikov ni razživela; bila je le dvakrat. Nasploh je na kongresu prevladovala nemščina (pogovori z režiserji, večina filmov, gradivo, časopis o kongresu — vse je bilo le v nemščini), Jugoslovani pa se z znanjem nemščine (razen dveh) nismo mogli ponašati in smo zato ostali precej na robu dogajanja. Organizirani so bdi še posebni seminarji, ki so ločeno obravnavali različne aspekte filmske propagande: kakšne so možnosti in omejitve političnega vpliva filma; film kot - množično propagandno sredstvo vladajočega razreda; film med odkrito' agitacijo in prikrito propagando; žal pa so bjli le v nemščini. V posebnem gradivu za kongres so bila podrobno obdelana sredstva propagande nasploh, še posebej pa filma.
Filmi so se vrstili dopoldne in popoldne, včasih celo zvečer; njihov izbor je bil zelo pester, videli smo filme različnih nacionalnih produkcij, različnih dolžin, dobre in slabe. Jugoslavijo je zastopal edino Žilnik z Zgodnjimi deli; publika ga je kar dobro sprejela. Se enkrat smo imeli priliko videti na naši televiziji že predvajani francoski film Daleč od Vietnama, delo samih znanih režiserjev; ta film je nedvomno najboljši, kar smo jih videli v Kasslu, če izvzamem nekatere starejše, že znane — Eisensteinovo Stavko (nemi film iz leta 1925), ki je bil še vedno toplo sprejet; belgijski film Borinage — zanimiv prikaz gospodarske krize leta 1933. Značilno pa je bilo, kako je nemška mladina sprejela leta 1935 posneti slavospev 3. rajhu, kjer se nenehoma vrstijo parade, mitingi, patetični Hitlerjevi govori, navdušeno odobravanje množic ... Mladi so se vsemu temu samo posmehovali, histerični govori Hitlerja so vzbujali le splošen smeh. Moderni zahodnonemški filmi so bili po kvaliteti povsem povprečni — lotevajo se predvsem študentskih nemirov, Vendar na zelo vsiljiv, dolgovezen način. Posrečena je bila le »Samozaščita demonstrantov«, satira na demonstracije zaradi demonstracij. Prava polomija pa je vzhodnonemški idilično-sentimen-talni film Dnevnik neke nemške žene, ki govori o »deželi iz pravljice«, Vzhodni Nemčiji, medtem ko je Zahod ves črn, umazan, nevaren. Učinkoval je naravnost smešno; lep primer propagandnega filma, ki povsem zgreši namen. Videli smo tudi po en češki, poljski, madžarski, nizozemski film, še več pa italijanskih, francoskih, angleških; ti so različno uspeli. Večjo pozornost je vzbudila kubanska kinematografija, ki se je predstavila s serijo protiameriških filmov; izstopata posebno film o Vietnamu in o umorih vodilnih politikov v ZDA — Johna in Roberta Kenne-dyja in Martina Luthra Kinga. Slednji je značilen agitacijski film, naperjen proti ZDA (na kongresu smo se namreč domenili ločiti agitacijske filme od propagandnih: propagandni širijo neko idejo, ki je v skladu z nekim družbenim sistemom, z namenom, da pridobijo cim več privržencev, agitacijski pa
podžigajo, širijo ideje predvsem proti čemu). Slabost kubanskih filmov pa je njihova ozka usmerjenost, enostranska napadalnost; tako je vseh političnih zločinov v Ameriki kriv edino Johnson!
Zadnji dan smo si ogledali še festival nemškega mladinskega filma; tehnično so bili filmi kar dobri, nasploh pa so se le redko povzpeli nad začetniško raven. Na tem festivalu so sodelovali tudi nekateri tuji mladi režiserji, predvajani so bili tudi trije kratki filmi našega mladega režiserja Janeza MegUča.
V kasselskem Staatstheatru smo si ogledali precej sodobno priredbo Shakespearovega Tita Andronika; presenetila nas je zelo modema scena (gole stene, tla pa posejana s kamni različnih velikosti), predvsem pa učinkovito, originalno me-
V okviru proslav 25-letnice češke in slovaške ljudske kinematografije je potekala tiha in delovna X. revija češkoslovaškega filma za otroke in mladino. Gottwaldov, mesto,-kjer so nastali prvi češkoslovaški lutkovni filmi, je bilo ponovno gostitelj prireditve ter domačih in tujih gostov.
Zaradi splošne negotovosti v celotnem kulturnem življenju CSSR je bila bera celovečernih filmov nekoliko slabša. Josef Finkava, ki je blesteč v krajših igranih filmih za otroke, se je preizkusil v psihološki kriminalki Mučenje moža. V okvir raziskave o nenadni smrti starega poštarja in ločevanja staršev je vtkan otrokov konflikt med navidezno (vera v ljudi okoli njega) in resnično podobo sveta (izguba zaupanja). Zanimiva tema, ki pa dramaturško niti režijsko ni doživela obdelave, da bi naredila film zanimiv mlademu gledalcu. Zato pa je Radim Cvrček, avtor filmov Tanja in dva revolveraša in Žirafa, s svojim smislom za humor, poezijo in akcijo ustvaril film Odrasli smejo vse. Mladi gledalci so proglasili film za najboljši film revije. Enak vtis pa je pustil tudi pri odraslih in razvajenih ocenjevalcih.
Posebno mesto v češkoslovaški kinematografiji za najmlajše zavzemajo televizijske serije. Serijam kratkih filmov o krtku so se pridružile še serija o razbojniku Rum-cajsu, Medušku in Bombulku. To so risanke, ki s svojim junakom že leta in leta vežejo mlade gledalce na določene oddaje češkoslovaške televizije.
Po oblikovni in vsebinski plati pa je zanimiva koprodukcijska serija o gospodu Tau in njegovem čarobnem klobuku. Lutka gospod Tau dobiva človeško podobo in skuša ustvarjati radost in veselje povsod, • kjer žive dobri ljudje. Pravljična tema v modernem dekorju, pretkana s poezijo in humorjem, realizirana s sodobnim 'filmskim Izrazom, bo podarila nekaj pri je t-
njavanje prizorov — brez zastorov, spremljano z oslepljujoče migetajočo svetlobo in predirno glasbo. Predstava je bila nasploh zelo »krvava«, igralsko pa precej šibka.
Jugoslovani smo bili v Kasslu sprejeti zelo toplo; edini od vseh udeležencev smo stanovali v hotelu v centru mesta, tako da smo si lahko temeljito ogledali mesto — palačo Wilhelma L, muzej z deli Rembrandta, Rubensa, velikanski spomenik Herkula, visok 71 metrov. Od Kassla smo se težko ločili, saj je bil kongres za vse prijeten dogodek, posebno še, ker smo se mladi iz različnih dežel hitro spoprijateljili in navezali drug na drugega. Morda kongres ni povsem uspel glede filmske plati, vsekakor pa veliko pomeni za zbližanje mladih pristašev filma po Evropi.
Milan Vodopivec
nih uric mladim gledalcem nemške, avstrijske in češkoslovaške televizije, v katerih koprodukciji je serija tudi nastala.
Poleg 20 kratkih filmov iz raznih serij so prikazali še 26 kratkih filmov, ki so namenjeni otrokom in ki po svoji kakovosti segajo v sam vrh svetovne proizvodnje. Filmi si niso niti po obliki niti po pristopu k terni med seboj podobni. Otroka zabavajo in vzgajajo.
Hermina Tyrlova je kljub svojim 70 letom še vedno mlada raziskovalka filmskega izraza. Njen novi film Betlehemska zvezda ni le novo odkrivanje na področju animacije. Njeni lutki iz volnene nitke je dodan trd material. Film je liričen zapis o Kristusovem rojstvu. Pripoved je neposredna, jas« na in nezahtevna. Vendar je v ospredju predvsem vzdušje, ki veje skozi ves film. Uspelo ji ga je ustvariti s filmskimi odlikami gibanja (predmetov, kamere, barv itd.). Potisnilo je zgodbo v drugi plan. Isto zapažamo tudi pri filmu Radima Cvrčka Zakaj se leta. Film je namenjen mladim ljudem in govori o sreči ljubezenskega doživetja. Elementi gibanja in barve so maksimalno izkoriščeni in delujejo izredno poetično.
Vsem filmom, ki so bili predvajani na letošnji reviji, pa je skupna ena črta. Nikoli ni bilo skupaj toliko filmov s tako lahkotnim humorjem in poetičnim odkrivanjem malih radosti kot letos.
Mirjana Borčič
'•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■S
i	[
»FILMSKE BELEŽKE« — izdaja
[ Združenje filmskovzgojnih de- •
■	lavcev pri ZKPOS — Urejajo i
■	Mirjana Borčič, Igor Gedrih, ;
And rijan Lah
•_____________
V ZNAMENJU HUMORJA IN POEZIJE
Diskriminacija slovenskih šolnikov v Italiji
Ustanovljena je enotna sindikalna organizacija slovenskih šolnikov v deželi Furlani ji-Julijski krajini
V Furlaniji — Julijski krajini letos praznujejo 25-Ietnico
dijake resnično važen jubilejni praznik in ga osebno dostno doživljajo, pa je pri učiteljih in profesorjih dokaj skaljeno, še vedno namreč živijo v stanju začasnosti in v nenehnih prizadevanjih za dosego osnovnih izboljšav svo-j ega gmotnega položaj a.
,	.	- _ v ^	--------x'——j-j----------- no upoštevanje in obravnavanje
®r.”°ve slovenske sole. To praznovanje, ki je za učence in stanovske organizacije slovenskih šolnikov.
To pa niti ni najhuje! Najdaljši rok za uveljavitev nekega zakona v Italiji je 6 mesecev. Po -■	g. *,	T ........ .	tej praksi in po takem ustanov-
štpvilnSrnl^ct-n1113^ Juh.iski krajini je sedaj naslednje nem določilu bi omenjeni zakon vftcev> osnovnih in srednjih šol: Na Tr- postal nolnoveliaven ianuaria zasken^majo 27 vrtcev, 38 osnovnih šol in 10 nižjih in viš-]Va Goriškem imajo 9 vrtcev, 18 osnovnih soI;iiB|2|nEji:in višji srednji šoli. V Trstu sta tudi slovenski
t,jg™S!5a*akadl”}iia1 V Beneški Sloveniji Resnici na ljubo je treba — ruiiilSraiine	v®1®	c?1”0 uPravo FurIaraje vedati, da je vprašanje redne
nitifelnv^^epa	k^°g S0'00° S]ovei?ccv’ vendar tu m mestitve vendarle urejeno
šote ^«VenSkC8a VrtCa' mti ene Sanle slovenske osnovne nčitelie nsnnimih žnl Jn tr
niki v Italiji pismeno pritožili na obljubo, ki je na las podobna zahteva po stanovitvi slovenskih predsednika republike kot varu- tistim v letih po podpisu Lon- šol v Beneški Sloveniji, ha ustave in podrobno obrazložili donskega memoranduma, da bo-
postal polnoveljaven januarja 1962. To pa se ni zgodilo. Ta zakon še danes ni uveljavljen, in to je naj hujša krivica!
po-na-za
učitelje osnovnih šol in to od leta 1967 'dalje. Pa tudi tem je
-jidikatjMov TrStu iifeSintlifabiš: Bikov ^UGorici,**’' ‘ Protestnoj^t ' čen javr nim šolski Večkratniim vilom šo' iusV >n ekonomskč skih šolnikov je po-udeležl
enakopravni pred zakonom, brez razlike na spol, raso, jezik, vero, politično prepričanje ali osebni in družbeni položaj.«
Člen 6. italijanske ustave določa, da republika s posebnimi normami ščiti jezikovne manjšine. Pa vendar ni bilo nobene »posebne
norme«, nikakršnega ninsko dobo. Že zakonskega določila, s katerim bolezni se jim
1967 dalje. Za profesorje nižjih in višjih srednjih šol pa ta zakon še vedno ne velja. Tako imajo še kar naprej status »začetnih« profesorjev. In kaj to pomeni? Vsako šolsko leto znova so na začetku namestitve. Leta službe se ne priznavajo v pokoj-'	1 ’ '"po nekaj dneh
ustavi izplačilo
stanje slovenskega šolstva in šolnikov ter krivice, ki se jim gode. V odgovor je tedaj tajništvo predsednika republike posredovalo pismeno sporočilo prosvetnega ministra in celo tedanjega in sedanjega vladnega predsednika A. Rumorja, v katerem je zagotovljeno, kako je v korist slovenskih šolnikov že pripravljen predsedniški dekret, ki ga bo v kratkem odobril še državni svet. Po tem dekretu bi naj bil odobren pravilnik habilitacij, po katerem bi bila priznana habilitacija vsem vprofesor-jem •— slavistom, ki so jo bili že dosegli do objave omenjenega dekreta, priznaval pa bi tudi habilitacije profesorjem vseh ostalih predmetov, ki učijo na slovenskih šolah.
Še junija 1969 je prosvetni minister, na ponovne zahteve slovenskih šolnikov v zvezi s potrditvijo tega dekreta zagotovil, da bo ta dekret v nekaj
mesecih
slovenskih šol-dli splošno , ’<%je§bil odlo-Ce§Mproti prh to j-ilastem, ki kljub Siam in zagoto-'dil<3 pravnega iložaja sloven-lijL.Ta stavka
----^^Jila' 99'%, kar je
dokaz _ velike-1 enotnosti, solidarnosti in strnjenosti slovenskih učiteljev in profesorjev v Italiji.
Se več. Pri organiziranju te splošne protestne stavke je bila sprejeta pobuda, naj bi se sindikati organizacij na Tržaškem in Goriškem združili v enotno sindikalno organizacijo. 18. maja je bil v Trstu občni zbor Sindikata slovenske šole, kjer so se med drugim izrekli tudi za to, da se ustanovi enotna strokovna organizacija z imenom Sindikalna Zveza šolnikov Furlanije — Julijske krajine.
V čem je diskriminacija
Seveda je osnovno vprašanje slovenskih učiteljev in profesorjev boj za odpravo diskriminacije, ki jo v odnosu do svojih ita lijanskih kolegov doživljajo že Vsa povojna leta.
Slovensko šolstvo v Italiji še Vedno ni z zakonom izenačeno z ostalim šolstvom. To mu daje Značaj začasnosti, učiteljem in profesorjem pa poleg začasnosti in začetništva pomeni še občutno materialno oškodovanje.
Ni mogoče sprejeti izraza, da , se to (šolsko) vprašanje »rešuje« že od leta 1947 dalje. Če bi se i resnično reševalo, bi se vsa ta eta. že_zdavnaj uredilo. Treba je vabiti izraz, da se to vprašanje Ves ta čas le odlaša in zavlačuje 2 očitnim namenom oviranja in Zaviranja slovenske šole v Italiji.
Upoštevajoč razmere in rešitve
istega vprašanja za francosko na- z Dickensovim Oliverjem Twistom se ljubljansko Mladinsko gledališče ob koncu letošnje sezone po-Vodnostno skupino v deželi Aosta slavlja od svojega občinstva. To je hkrati tudi jubilejna predstava — v počastitev 100-letnice Dicken-m za nemško narodnostno skupi- sove smrti. Zgodbo o dobrem dečku, ki tudi iz najslabše druščine najde pot v dostojno življenje (pri Uo v bocenski pokrajini, more- čemer mu pomaga tudi dobra usoda), so odigrali igralci Mladinskega gledališča pod vodstvom režiserja vno ugotoviti, da so razmere za Dušana Mlakarja tako, da lahko štejemo Oliverja Tivista za eno najboljših predstav letošnje sezone, slovensko šolstvo v deželi Fur- V najbolj uspelih vlogah sta nastopila Jože Mraz (Oliver Twist) in Alja Tkačeva (Nancy). (Na sliki: Janija — Julijska krajina prav Sandi Pavlin — slepar Monks, Mina Jerajeva — nadzornica sirotišnice in Miro Veber — občinski urad-mačehovske.	nik Bumble)
V italijanski ustavi, ki so jo
Pripravljali že za časa mirovne bi Italija do leta 1953 zaščitila konference (1946—47) in ki jo je slovensko jezikovno skupnost, konstituanta sprejela 22. decemb- kakor je to sicer naredila za
do z novim zakonom uredili in določili nove oblike usposobljenih izpitov in vključili tudi nove predpise za slovensko šolo.
Sedem let (1954—1961) so se slovenski šolniki borili za to, da je bil v Rimu sprejet zakon o slovenskem šolstvu in devet (1961—1970) let je poteklo v prizadevanjih slovenskih šolnikov, da bi omenjeni zakon začel veljati! In sedaj so slovenski šolniki komaj šele pred obljubo, da bo novi zakon urejal tudi vprašanja slovenske šole. Kdaj bo to in kako bodo ta vprašanja rešena, tega ne vedo tisti, ki jih prav to najbolj neposredno in življenjsko zadeva! Tako »urejanje« zadev slovenskega šolstva je prepričljiv dokaz teptanja osnovnih pravic etnične skupnosti in ironičen posmeh vsem pozitivnim določilom lastne ustave ter sprejetim mednarodnim obveznostim od mirovne pogodbe dalje.
In kaj bi bilo potrebno najprej urediti?
Za vse slovenske osnovne šole na Tržaškem in Goriškem naj se ustanovita dve stalni mesti za šolske nadzornike (eno za Trst, eno za Gorico) ter sedem stalnih mest za didaktične ravnatelje (5 za Trst in 2 za Gorico).
Ustanovi naj se mesto šolskega podskrbnika, ki bi imel uprav-
5. aprila 1948 je Osrednji odbor Demokratske fronte Slovencev v Italiji poslal generalnemu sekretarju OZN Trygue Lieju spomenico, v kateri je med drugim izražena zahteva tudi po slovenskih šolah v Beneški Sloveniji.
1. maja 1949 je 181 odposlancev Demokratske fronte Slovencev v Italiji objavilo javno zahtevo po slovenskih šolah v Beneški Sloveniji.
10. junija 1949 je bilo zastopstvo Demokratske fronte zopet pri predsedniku ministrskega sveta v Rimu in je zahtevalo ustanovitev slovenskih šol v Beneški Sloveniji.
15. decembra 1949 je bila vložena prošnja Slovenske demokratske zveze pri predsednikih senata in poslanske zbornice, pa tudi pri senatorjih in poslancih, z zahtevo po ustanovitvi slovenskih šol za 50.000 beneških Slovencev in prebivalcev Kanalske doline.
Mnogo takih prošenj in zahtev je bilo naslovljenih tudi prefektu v Vidmu.
Slovenščina se v Beneški Sloveniji ohranja s poukom in vzgojo staršev in nekaterih zavednih slovenskih duhovnikov. Pa tudi tu so bile še pred leti resne ovire. Ta in oni slovenski duhovnik v Beneški Sloveniji je še vedno odoben Bevkovemu kaplanu
ga poasKroniKa, ki m imei uprav- podoben Bevkovemu Kaplanu no in didaktično pristojnost nad Martinu Črdrmacu. Naj omenim
-----.	I -»	_____
ta 1947, določa 3. člen, ki je po svoji vsebini povzetek določil 15.
OSNOVNA SOLA toneta okrogarja Zagorje ob savi
razpisuje prosti delovni * mesti:
francosko in nemško etnično skupnost.
S podpisom Londonskega memoranduma 5. oktobra 1954 je bilo rešeno Tržaško vprašanje in
mesečnih prejemkov. Ker »začasni« profesorji nimajo nikakršnega delovnega staža, imajo seveda začetniško plačo. Pri upokojitvi ni odpravnine. Pokojninska osnova je minimalna.
Poleg te krivice, ki jo sloven-
odobren in da bo s tem končno vsaj v glavnem urejen položaj za večino slovenskih profesorjev.
vsemi slovenskimi šolami v deželi Furlaniji — Julijski krajini in bi bil neposredno odgovoren le ministrstvu za šolstvo.
Vsem slovenskim učiteljem, ki so bili v službi 4. oktobra 1954 (Londonski memorandum), naj se ob imenovanju v stalež prizna službena doba vsaj od omenjenega datuma dalje. Isto naj se prizna tudi ravnateljem in profesorjem slovenskih srednjih šol. Za ravnatelje in profesorje slovenskih srednjih šol je vendar že treba urediti vprašanje njihovega staleža.
Za vodenje slovenskih otroških vrtcev v deželi naj se ustanovi enotna uprava, mesta otroških vrtnaric pa naj se poverijo izključno osebju slovenske narodnosti.
Slovensko šolstvo naj bo v pravicah in možnostih izenačeno z italijanskim šolstvom.
Beneškim Slovencem priznati pravico do javnega pouka v slovenščini in jim omogočiti, da se na svojih tleh učijo in izobražujejo v svojem materinem jeziku.
Za slovensko šolo v Beneški Sloveniji
V povojnem času je bilo precej prizadevanj za rešitev šolskega vprašanja beneških Slovencev. Žal so doslej vsa ta prizadevanja ostala brez uspeha.
Na prvem kongresu Demokratske fronte Slovencev v Italiji dne 14. avgusta 1947 v Gorici,
To pa je bila zopet le obljuba potem ko je bila z Mirovno po-in ze^ vsaj 20 let znana metoda godbo že določena državna raz-zavlačevanja in odlašanja. Na mejitev, so odposlanci Beneške ponovne zahteve slovenskih šol- Slovenije zahtevali ustanovitev bikov in slovenskih zastopnikov slovenskih šol v svoji deželi.
—	učitelja za telesno vzgojo (M), PRU ali P
—	učitelja za angleški in slovenski jezik, PRU
“i)a- ISSSEHS
- ...... '	’ dekret, so 13. maja letos dobili de Gasperi sprejel odposlanstvo
St; 7nnpt ip Rilo tv,.hn norn™™ uveljavljen zakon o siovensKem sporočilo iz urada prosvetnega Demokratske fronte Slovencev v
* M	I* ™11»s,trstva. daje državni svet pač Italiji in
____	__L____ snreiet. bo nad slovenskimi sola-
prevzela
zavarovanje, zaščito in razvoj slovenske narodnostne skupno-
vsem
vanj, _	_
,, ,	..	.	; prišlo do tega, da je julija 1961
Rok prijave 15 dm.	> zakonodajni stopnii sprejela za-
...---------.........-................ kon Q slovenskem šolstvu.
Ta zakon, ki je sam po sebi sicer pozitiven akt, pa ima že od vsega začetka naslednje važnejše pomanj kljivosti:
—	ne priznava pravice do slovenskih šol Slovencem v Videmski pokrajini;
—	izrecno ne določa, da se
na vsestranskih prizade- sPreiet’ bo nad slovenskimi šola-
da* je po SSmlh ESfh le J1®. "sS,nef?!°™fi PŠ
ta dekret zavrnil in s ponovno
tedaj mu je bil jasno predočen problem in postavljena
naslednji primer:	12. avgusta
1959 je generalni vikar videmske nadškofije pisal župnikoma v Žabnicah in Ukvah v Kanalski dolini takole pismo:	»Šolske
oblasti ne dovoljujejo, da se katehetski pouk v soli poučuje v slovenščini«. To pomeni, da so v videmski škofiji pozabili na Kristusov nauk: »Pojdite in učite vse narode!« pač pa se še vedno vdano ravnajo po sporazumu Mussolini — Pij XI. iz leta 1929, po katerem je fašizem dobil blagoslov za raznarodovanje Slovencev in Hrvatov v Italiji.
19. oktobra 1966, ko je Videm obiskal predsednik republike g. Saragat, mu je Odbor slovenske narodne skupnosti izročil spomenico, v kateri je med drugim tudi ponovno izražena potreba po slovenskih šolah v Beneški Sloveniji.
10. oktobra 1969 je predsednik deželne vlade Furlanije — Julijske krajine v Trstu sprejel delegacijo Slovencev iz videmske pokrajine (iz Nadižkih dolin, Terske in Kanalske doline) ter vzel na znanje stališča in predloge, ki so mu jih predložili. Tudi tu je bila postavljena zahteva po uvedbi pouka slovenščine v osnovne šole v Beneški Sloveniji.
Če bi bilo načelo reciprocite-te, ki ga zastopniki Italije večkrat radi omenjajo, pojmovano res iskreno, bi bilo vprašanje slovenskega šolstva in s tem tudi vprašanje statusa vzgojiteljic, učiteljev in profesorjev, urejeno že leta 1948, oziroma za Tržaško območje v šolskem letu 1954/55. Toda, saj se poznamo, raznarodovalni duh je še toliko močan, da ga tople sape demokratičnega razvoja, sodelovanje, sožitje in zgledna odpornost” državne meje, ki nas na številnih področjih povezuje in zbližuje, še niso dovolj odtalile. Ciril Zupanc
S
o
Gradivo
posvetovanja
izobraževanju
staršev
čemer največ trpi učni načrt, ki ne more biti tako dograjen in izpopolnjen, kakor bi sicer lahko bil.
Obljube in zavlačevanja
Pred leti je podatek prosvetnega ministra obljubil, da bodo čimprej razpisali usposobi jenost-ne izpite za slovenske šolnike.
•z	.. .t*	slovenske šole na Tržaškem in Leta 1965 je podtajnik prosvetne-
Zveza prijateljev mladme Slo- Goriškem moraj0 ustanoviti, am- ga ministra, tokrat celo v imenu
enije m Zveza delavskih um- pak tQ ]e dopuJča kot možnost; republiškega predsedstva, pisme-
erz Slovenije bosta izdali v ob- _ določa- da se si0Venske šo- no zagotovil, da bodo slovenski knjižice avtorizirano m i - je smej0 ustanoviti le dodatno Polnjeno gradivo s posveto - italijanskim šolam, kar je moč , Ja o izobraževanju starsev, ki je tolmačiti različno in seveda tudi na škodo ustanavljanja slovenskih šol
Priznanje mladih tistim, ki delajo zanje
ZMS podelila priznanja 20 mladinskim mentorjem in 35 svojim vrstnikom
bodo naslednji pri- _ ne določa, naj bodo učite- njihov položaj z zakonom še ni Iji in profesorji na slovenskih bil urejen, iz poverjenih postali
bilo 12. januarja 1970 v Ljub-
hani.
V knjižici sPevki:
Prof. Danica MARION: »Vzgojne naloge sodobne družine in izobraževanje staršev«
Prof. Jože VALENTINČIČ: »Si-stematično izobraževanje staršev Osnovnošolske mladine«
Prof. Milan ADAMIČ: »Rodi-teljski sestanki in vzgojna preda-Vanja«
Prof. Irena LEVlCNIK: »Vloga Predšolske ustanove pri izobraže-Vanju staršev predšolskih otrok« Prof. dr. Dušan SAVlCEVlC: ; loga televizije pri izobraževa-Pju«. Bibliografski pregled literature za izobraževanje staršev in Nadine.
, Knjižica bo dobrodošla vsem, se ukvarjajo z izobraževanjem staršev, še zlasti pa osnovnim s°lam in vzgojno varstvenim za-Y°dom. Naročite jo pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, Miklošičeva 16, Ljubljana. Cena knjižice je 6,00 din.
profesorji obdržali status poverjenih, dokler njihov položaj ne bo tudi z zakonom zadovoljivo urejen. V šolskem letu 1967/68 pa so slovenski profesorji, ker
šolah slovenske narodnosti, kar je celo kršitev posebnega statuta Londonskega memoranduma, in — ima pomanjkljivosti v pogledu stanovskega združevanja in organiziranja slovenskih šolnikov, kar omogoča neenakoprav-
navadni začetniki, letni suplenti. Krivico še posebno težko čutijo vsi tisti profesorji, ki poučujejo že nad 10 in celo nad 20 let, pa so še vedno začetniki in brez delovne dobe.
Leta 1968 so se slovenski šol-
H. PfaffenBerger—R. Friedlandei'
NAČELA IN METODE SOCIALNEGA DELA
Naročila sprejema
TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Lepi pot 6
Pohitite z naročilom. — Naklada omejena!
Trditev, da je pri nas vse premalo hudi, ki so pripravljeni delati z mladino, jo usmerjati in prenašati svoje izkušnje je danes, 25 let po osvoboditvi, morda bolj aktualna kot kdajkoli poprej. Nič več ni tiste zagnanosti, ki smo jo čutili nekdaj, tistega ognja v ljudeh, ki bi pomagal odkrivati mladim to, kar je vredno truda, samood-povedi. Vedno manj jih je, ki se čutijo tudi v neuradnem času odgovorne za delo z mladimi, za vzgojo mlade generacije. Ob vsaki tako črno pobarvani resnici pa se postavlja tudi vprašanje: zakaj tako? Odgovor je že več let na dlani: nepravilno vrednotenje družbenega dela, premalo so ocenjeni tisti, ki delajo zgolj za »hvala«, ki ga je slišati ali pa tudi ne.
Tega vrednotenja pa se že nekaj let odločno loteva mladina sama, organizacija ZMS, ki že zdavnaj ni več tako dremava, kot privajeno ponavljamo v zadnjih letih. Zanimivo je, da ocenjevanje učiteljevega in mentorjevega dela mladim še zdaleč ne povzroča toliko težav kot starejši generaciji. Tako na primer šolarji presneto dobro ugotove, kateri učitej je »kakovosten«
v letošnjem maju — mesecu mladosti —- so jih podelili dvajsetim: učitelju Dušanu Bavdku, ravnatelju osnovne šole Lucijan Seljak v Kranju, prof. telesne vzgoje Saši Bižalju s kočevske gimnazije, pravniku Danilu Bračiču, direktorju prireditvene poslovalnice festival v Ljubljani, Jožetu Brileju, ravnatelju osnovne šole v Podčetrtku, prof. Marjanu Dobovšku z novomeške gimnazije, učitelju Štefanu Frasu, upokojenemu ravnatelju iz Slovenske Bistrice, Jožetu Klanšku, direktorju Steklarne v Hrastniku, Ernestu Koprivi, predsedniku Počitniške zveze Piran, prof. Vladu Krpanu, pomočniku ravnatelja na osnovni šoli Milojke Štrukelj v Novi Goroci, Štefanu Krumpaku, referentu za požarno varnost v Železarni štore pri Celju, učiteljici Dragici Onič z osnovne šole Poljčane, metalurškemu tehniku Božu Pančurju iz jeseniške železarne, dr. geologije Rajku Pavlovcu, višjemu znanstvenemu sodelavcu pri SAZU, učiteljici Tončki Raček iz Tešanovcev, učitelju Borisu Savniku, ravnatelju centra strokovnih šol v Novem mestu, Vasi Staroviču, upokojencu JLA, ki je zaposlen v celjskem mladinskem klubu, Arpadu ša-
in kdo je pripravljen poleg svojega lamonu, predmetnemu učitelju iz Ve-
rednega dela — brez takih ali dru gačnih priznanj vztrajati in jim odkrivati tisto, čemur pravimo vrednote in za katere mnogim mladim dostikrat ni jasno, ali sploh še obstajajo.
Mladi trde, da je takih ljudi še nekaj. Ne: kar precej jih je, pravijo, tako da je bilo prav težko izbirati, komu bi podelili priznanja ZMS. Vedo, di bi priznanja zaslužili še mnogi, toda
lenja, pravniku Jožetu štrafela iz Phi ja, učitelju Romanu Zupančiču, zaposlenemu na zavodu za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, in učitelju Robertu Bobancu z osnovne šole Maks Durjava v Mariboru.
Mentorji so dobili priznanja za dol-
spremljali njihovo poklicno uveljavljanje, razvijali kulturno-prosvetno “dejavnost, vodili odrede tabornikov in skupine mladih raziskovalcev, delali z njimi v gasilskih društvih, skrbeli za rekreacijo, s svojimi zamislimi usmerjali in popestrili praktični pouk itn.
Prvič letos je prejelo priznanja tudi 35 mladih, ki so ustvarjalno delali v mladinskih organizacijah in so danes že priznani družbenopolitični delavci: Jože Volf and iz Celja, Franc Kovač iz Hrastnika, Igor Bončina iz Idrije, Borut Miklavčič, Marija Stanič, Miloš Mikolič in Borut Stražar iz Ljubljane, Zvonka Pugelj iz Ilirske Bistrice, Srečko Krč iz Jesenic, Franci Balantič iz Lendave, Brigita Kuhar in Branko Smole iz Maribora, Miro Ipavec z Jesenic, Vida Markež s Koroške Bele, Stanko Soklvč iz Murske Sobote, In-geborg Čeh iz Šoštanja, Helena Medic iz Novega mesta, Bizjak Jožica iz Postojne, Stane Seničar iz Celja, Ana Godnik iz Sežane, Stane Boštjančič iz Kranja, Franc Kampuš iz Postojne, Jože Rakun iz Nazarij, iz Ljubljane pa še: Franc Hudej, Jože Guzelj, Slavko Glinšek, Janez Korošec, Valter Samide, Dušan Pleš in Nace Borštnar.
Ni naključje, da Je največ mentorjev prav iz učiteljskega poklica, čeprav je ze zdavnaj jasno, da vzgoje mlade osebnosti ni mogoče naprtiti samo šoli. Mladi trde, da so ta simbolična priznanja potrdilo za izredna prizadevanja, tovarištvo in ljubezen do njihovih vrstnikov, za usmerjanje
---. .	m*	uui-	vrsiniKov, za usmerjan Te na	nr»tl t
goletno	delo na	različnih	področjih	uveljavljanju. Dokaz vztrajnem
dela z mladimi:	prizadevali so	si za	da je treba tudi to^lanffv«	^ 55'
uvajanje	samoupravljanja v šoli,	spod-	bujatl in nagrajevati.	P°d'
bujaii mlade k športni dejavnosti.	Marjana KuneJ
----------------------------------------------------------
II. REVIJA MLADINSKIH ZBOROV SLOVENIJE
MLADI SO ODPELI * marijepavCeve
V dneh od 28. do 31. maja je sednik Izvršnega sveta SRS Sta- pevskega zbora »-Vesna« Zagorje, ceni meri pripomoglo V prihod- .	L? ^ 1?IT1	^salSn^urf^^dnOTa
Zagorju ob Savi v gle- ne Kavčič. Kot njegov zastopnik ki sta pod vodstvom Danice Ko- nje še h kvalitetnejši tvornosti ”L ... .	‘ t	, , delovno mizo v družbi
dališki dvorani delavskega doma je v četrtek odprl revijo Slavko vač in Riharda Bauermana pred- mladinskih tovrstnih ansamblov,	ni	m^ncev PonlkBuč^usem^-Dra-
II. republiška revija mladinskih Bohanec, republiški sekretar za stavila vrsto zahtevnih pesmi do- utrjevanju ljubezni mladih do	šal ^JeaP^d teh koHko nllčuie
pevskih zborov Slovenije. Števil- prosveto in kulturo, zatem pa so mačih in tujih avtorjev. Pred za- naše slovenske pesmi, skratka za ,e	'	, uro odaovoril mi 1e nre-
ni člani vokalnih ansamblov iz številni gostje, med njimi tudi četkom revije pa so v avli delav- obsežno uveljavljanje zborovske 1:1	‘	nrosito- laz’nič za druae oa ne
vse Slovenije so v teh dneh pri- Miha Marinko, Ivo Tavčar, Mitja skega doma odprli tudi vsakolet- dejavnosti v slovenski glasbeni Ce sem se poslu žil superlativ- P •	’	besedo
bajali v to rudarsko mesto, kjer Gorjup, Janez Bitenc in drugi, no razstavo del učencev osnovne kulturi.	nih pridevnikov zaslužne m slo- dotaknil te neso^bne prakse, je
je odmevala pesem iz mladih grl. prisostvovali slavnostnemu kon- šole Toneta Okrogarja, na kateri Zapišemo lahko, da je revija venske, vem, da sem to storil po	odgovorila tako nrenro-
Pokrovitelj revije je bil pred- certu otroškega in mladinskega so predstavili tudi izdelke iz pla- uspela, napredek bo viden morda
Priznanje — nagrada in ne miloščina
v delovnih kolektivih se je di nagrado, ki jo je zaslužil, in uveljavil običaj, da se od de- ga morebiti tudi to zadrži več lavca primerno poslovijo, ko za- časa v nekem kolektivu.
stike, gline, papirja in žice. Po- že čez dve leti, ko bo Zagorje budnik za to razstavo je slikar spet gostitelj velikega števila Tone Leskovšek, učitelj risanja mladih pevcev iz vse Slovenije, na tej šoli.	Tudi organizacijsko je uspela, v
Revija v Zagorju je potekala pripravah in skrbi za prijetno tudi v počastitev 25-letnice osvo- počutje gostov v Zagorju je so-boditve in v znamenju praznova- delovalo večje število ljudi, med nja meseca mladosti. V nasled- njimi več kot polovica prosvetnih njih dneh je bilo Zagorje ena sa- delavcev in mladincev osnovnih ma združena pesem, porojena iz šol.
mladih grl. V to rudarsko mesto Mladi so odpeli. Oder je pra-so prihajali številni zbori iz raz- zen, gledališka dvorana ne odme-
, g: ,	.. .V" '
v v,;/ !£
/ •	•. -v  
pušča delovno organizacijo. Ob Take vzpodbude materialno nih krajev Slovenije, saj je na- va več od prešerne pesmi. Mladi poslovilnih formalnostih mu sin- niso tako pomembne, pomemb- stopilo kar 51 zborov, ki so skup- pevci so se razšli, s še večjo rtikat podari primemo spominsko nejši je moralni faktor, ker se no šteli okrog 4000 pevcev, med voljo v sebi, saj jim je izbor za darilo, iz sklada splošnih potreb delavec tako vsaj včasih dvigne temi pa še otroški zbor Glasbene nastop v Zagorju po občinskih pa mu stisnejo debelejšo oziroma iz anonimnosti, ker vendar dobi matice iz Trsta in avstrijski mla- revijah dal še večji zamah, z no-tanjšo kuverto, pač odvisno od občutek, da je kot individuum dinski dekliški zbor gimnazije iz vimi poznanstvi in za spoznanje možnosti, pa tudi od osebe, ki pomemben član kolektiva. Taki Graza.	bogatejši,
nas zapušča.	ne predragi posegi lahko zelo Vse dni so revijo spremljali	Radovan Palčic
Največkrat so takih pozorno- dvignejo delovni elan posamez-
_	.	.	člani posebne komisije v sestavu
sti deležni vodilni delavci; če pa nika in posredno tudi kolektiva, priznanih komponistov in diri-Sre za upokojitve, tudi ostali. Po- Tako jubilejna priznanja kot gentov: profesorji Marko Munih, leg zagrenjenosti, ki že tako nagrade za slovo morajo biti za- Makso Pirnik, Radovan Gobec, spremlja take trenutke, pa često res nagrade, torej nekaj, kar je Janez Bole in Miran Hasl. Kot kane temu ali onemu še dodatna delavec zaslužil (saj je sklad tu- spremljevalci revije so bili pri-grenka kaplja, ker se čuti zapo- dl sad njegovega dela), ne pa stavljenega v primeri tovariši, ki so
ležni večje pozornosti in debe- zapuščajo kolektiv, in lejše kuverte.	tisti, ki gredo v pokoj. Če ni ta-
Srečanje
primorskih učiteljev
sto: Človek ne živi samo od kruha... Jaz pa sem v sebi njen odgovor metaforično obrnil: Vzemi ml učence in vzel mi boš življenje!
Učenci so ji bili vse na svetu. Učiti In vzgajati jih, je zanjo pomenilo živeti z njimi. Kamorkoli jo je zanesla Kačurjeva popotna palica, se je počutila kot doma, zakaj povsod je videla na čelih zapisane besede pesnika:
Ko da so tihe, bele perotl se razprostrle, jrreko sveta, ko da so v mirni, prijazni dobroti
zbrani ponižani tega sveta.
(Kosoveli
Naučila se je trpeti za svoj poklic in zato ga je znala ljubiti brez pridržkov. Znala je z zrakom vdihavati tudi čustva in probleme ljudi. Nikjer in nikoli ni
pravici. Vsaj danes ji mora
priznanje nekdo izreči.	_	_	_
Ne vem, koliko je med delu- iskala sebe, zato je življenje vasi jočimi učitelji elementarno pokli- povsod utripalo v ritmu njenega canih, to pa zanesljivo vem, da srca. In v tej redko dani zlitosti
ob 50-letnici mature
.	. _	_	..	. šotni še: 10 absolventov graške do^^'na tedanjein^iovenskei^uSitel/i- Je bila Marija ena izmed tistih^ z ljudstvom sta skriti njena za»
nmen z dnjgimi miloščina. Prav zaradi tega mo- pedagoške akademije (oddelka za šču v Tolminu, bodo proslavili 50-letnico saj je svoje pedagoško poslanstvo služnost in njena slovenskost, morebiti bili de- rajo biti nagrad deležni vsi, ki zborovodstvo) pod vodstvom zna- mature 20. junija v Novi Gorici. Ob 10. zvesto opravljala še v pokoju,vse Ni se mogla postarati, ker je ........................... ne samo nega dirigenta dr. prof. Rudolfa ^r bo md? kosi?o V auri" S ' do smrti-
učila do zadnjega diha. Zaveda-
___,	„____ .	______________ __________, __ _________ _______ ,________________ _________________ V njeni domači šoli so se vrsto joč se, da je le mladost znanilKa
Sedaj, ko bomo verjetno tudi ko, potem se lahko zgodi, da do- ške akademije Ljubljana (oddelka — nai bi se zbrali vsi starejši učitelji, zbirale pravcate družine dija- novih perspektiv, jo je iskala in šolstvu razpolagali z večjimi bi lepo naerado nekdo, ki je pri- za glasbo) pod vodstvom našega ^tfeV^teUii UčitemTrifakutjo! da ------------------- — -	----------------------------
hwarza, 15 študentov Pedago- Na tej proslavi — učiteljskem taboru
.	t vcvju.u D1 iepo naerBcio nettao, ra je pn- za giasoo) poa voastvom našega šističnl Italiji. Učitelji pričakujejo, da kov in ona jim je radodarno de- se oplajala z njo. Polna radoži-
sredstvi v te namene, je potreb- 'ni v kolektiv tik pred upoko- znanega dirigenta in skladatelja jo, da se bo tega sestanka udeležil’tudi lila iz lastne zakladnice enciklo- vosti mladih se je poslovila ob
««	...*	........... • • •	■	•	* ........................... -■ —'-j—'■ --->■	c-----Bevk in pedičnega znanja. V njeni učitelj- zori njihovega praznika, čeprav
ski osebnosti sta se neprestano so bili žgoleči ptički pred okni merila bogastvo obzorja in moj- edine priče njenega odhoda, strstvo posredovanja. Apatične Tako očarljivo lep kakor to deprimirance je znala spremeniti majsko jutro bo nedvomno ostal
no sestaviti ustrezne pravilnike,	jitvijo, delavec, ki je svoje mla-	prof. Slavka	Mihelčiča in drugi,	nekdanji učitelj, pisatelj France
o delavcih zavoda pa voditi te-	de moči pustil v kolektivu, pa	Po nastopih	zborov je bilo tudi	drafiVarij?TgoriškegI™bmočja naj spo-
mu ustrezno evidenco. Pravilnik,	bo šel praznih rok, če bo iz ka-	vsakodnevno	posvetovanje komi-	roče svojo udeležbo Kazimira Savnigu v
ki mora biti dostopen sleherne- terih koli razlogov moral zapu-mu delavcu, bo zagotavljal enake gtiti kolektiv. Priznanje naj bo
sije z dirigenti zborov. Ob teh razgovorih so izrekli analize in
tolminskega Stanka
pn No\ Skočirju
i Gorici, s v Ljublja-tanujejo v
sim KOieKnv. triznanje naj do	razgovonn so izreKii analize m	ni Sojerjeva 10 tisti ki stanujejo v	aeprinurance je znaia spremenim	majsko julto oo neavomno osiai
pravice pod istimi pogoji. Osno-	nagrada za delo, kajti samo to	vzpodbudne smernice za nadalj-	notranjosti Slovenije pa Janezu Veliščku,	v vedre ljudi, polne samozaupa-	spomin nanjo v srcih vseh njenih
va za dodelitev »odpravnine« (ta	ustreza socialistični morali, mi-	nje delo in izpopolnjevanje mla-	Ljubljana, Gpce Delčeva ul. 62. Za tr-	nja in ljubezni do življenja.	učencev in vseh, ki so spoštovali
neustrezni izraz se
največkrat loščina človeka ponižuje!
Branko Rot
dinskega petja na Pričakovati je, da bo
Slovenskem. SV« 'preS’ ) to V dola- Trstu.
zamejstvo bo zbiral v Bazovici pri
Pri delu, ki vodi k učencu njen žlahtni značaj.
skozi učiteljevo srce, pa ni mogo-
Janez Lampič
sliši) naj bo čas, ki ga je delavec prebil kot član tega delovnega kolektiva, in pa njegovo delovno mesto. Tako bi lahko izračunali pripadajočo nagrado na osnovi osebnih dohodkov, ki jih je delavec prejemal v tem zavodu, poleg tega pa bi morali upoštevati njegovo udejstvovanje v samoupravnih organih. To delo namreč ni nagrajeno in se ga mnogi zelo otepajo. So primeril ko nekateri delavci niso nikoli
člani kakega samoupravnega te-	Letos, 14. aprila 1970, je potek-	SSM, v Kresu, koledarjih Mohor-	uku, koncentracijski pouk itn.,	Vič, odseva lik tega pedagoga, ki	prav, o tem	se da	prepirati. Tod*
lesa in to predvsem po svoji	lo 50 let od smrti velikega sloven-	jeve družbe, v »-Prvem poročilu	kar tudi danes zaposluje šolnike	je tudi ob družinskih skrbeh in	to ni tako	hudo.	Res je, da se
krivdi: zaradi odklanjanja ali	skega pedagoga in ijudskopro-	c. kr. učiteljišča v Mariboru«	in mladinoslovce, in če prelista	vezeh mislil na svoje javno pe-	moraš, ko vstopiš	v življenje, šele
brezbrižnosti do problemov, s ka-	svetnega delavca Henrika Schrei-	(1892), v revijah Osterreichischer	njegova obširnejša dela, kot so	dagoško poslanstvo. Glasi se ta-
terimi se ukvarja kolektiv (tudi	nerja; 1. julija tl. pa se bodo slo-	Schulbota, Tiroler Schulfreund o	razprava o Komenskem (1892), o	kole:
zanje!).	venski prosvetni in kulturni de-	vprašanjih, kot so npr. sodobni	psihologičnih listih	(1893—95), o
V konkretnem primeru bi naj	lavci spomnili tudi 120-letmice	prirodopisni in pridoslovni pouk,	spolni vzgoji (1910),	delo Analiza
pravilnik vseboval dve osnovni	njegovega rojstva, namreč 1. ju-	samodejavnost učencev pri po-	duševnega obzorja	otroškega in
50-LETNICA SMRTI PEDAGOGA HENRIKA SCHREINERJA
Maribor, 24. II. 1908 Ljubi Hinko!
merili:	lija 1850 v Ljutomeru, mestu pr-
al Za vsako leto dela v ko- vega slovenskega ljudskega ta-lektivu dobi delavec ob odhodu bora.
15 ali 20®/« poprečnega mesečne- Mariborski Večer In Radio sta ga dohodka (valoriziranega). Henriku Schreinerju ob obletnici b) Na vsako leto, ko je bil smrti posvetila zasluženo besedo, delavec član kakega samouprav- S svojim 30-letnim delom na ma-nega organa, pa dodati še 10 ali riborskem moškem učiteljišču, ki 15®/« mesečnega OD (ali pa tako je za njegovega ravnateljevanja leto šteti dvojno in ga vnesti v (1890—1920) veljalo za najboljše g| -točko a).	v takratni dobi, je naše obmejno
Tako bi npr. delavec po de- mesto prav po njegovi zaslugi setih letih zaslužil 2000 din na- uživalo sloves daleč preko meja grade; če pa je bil tri leta član ožje in širše domovine. Kot so-samoupravnega organa, še 300 do ustanovitelj Slovenske šolske ma-600 din.	tiče, urednik njenih publikacij,
V gospodarskih organizacijah kot je bil Pedagoški letopis, od dajejo nagrade tudi delavcem, ki 1. 1900 naprej do svoje smrti ter delajo določeno dobo v tem pod- kot član in sodelavec Hrvaškega jetju (desetletnice in podobno), pedagoškega književnega zbora je četudi ga ne zapuščajo. V mno- bistveno prispeval k naprednim gih šolah delajo nekateri več de- preosnovam slovenskega šolstva, set let, a ne vem, da bi koga učnih načinov in oblik izobraže-vsaj simbolično nagradili zaradi vanja in vzgajanja naše mladine tega. Pravilnik bi moral vsebo- in učiteljskega naraščaja, vati postavke tudi za take pri- Kdor se je vglobil v Schreiner-mere. Ob dobrem pravilniku jeve članke v letnikih Popotnika, vsakdo lahko že vnaprej predvi- Učiteljskega tovariša, v Letopisih
dušeslovni proces učenja (1902), Mladinsko skrbstvo (1916) in še
navaditi tistih potrebnih »amta-šimelnov«. Pa to ni taka težava. Kdor ima znanstveno podlago, ts se temu hitro privadi. A na znanstveni podlagi ima trdno stojišče,
Ze dolgo se pripravljam, da Ti iznad katerega lahko samostalno
__________ ________ ,_____, _____pišem. Pa saj veš, kako je pri Sodi jn dela. Simelna bi se na-
posebno njegovo labodje pedago- nieni. Sedaj pa še je bil sklep 1. uiii jahati tudi brez te podlage, ško delo Preosnova Jugoslovan- tečaja in pa sklep 4. čitanke, ki kakor se ga res nauče jahati vsi skega vzgojstva v smislu demo- S€IP i° naš te dni odposlal na Du- pomožni uradniki. A vendar so kratizma (1919), da ne omenjamo nai- Zraven pa še pride vsak čas ti-le vedno le rokodelci, ki izvr-mnoge članke iz njegove ožje to_jn °.no;	šujejo svoje delo kakor stroji —
,	4 stroke o geologiji, bakteriologije, Torej, kako to, da sl me baš brez razumnosti, brez zanimanja.
* strupih tdr., potem se čudi ustvar- tet08 hotel zvabiti na Dunaj? Rad 2ali bog, da često tudi akademiki jalni moči tega velikega človeka, ni Ti bil to veselje storil, ko sem pridejo na to stališče, da tudi tile
videl, da Ti Je kaj za to, pa ni Henrik Schreiner namreč ni bilo mogoče. Morebiti pa bo šlo bil samo šolnik, strokovni in znan- pozneje. Tako v pomlad — maj-stveni pisatelj v ožjem pomenu nika? Vederemo. Obljuba dolg besede, ampak je svojo dejavnost dela.
toTkkih tHniI5tvihetnVznjkTdsko‘ ^ Da Te je P°treS razbVril- ni ČU' vsakdo pridobitTrtežavtom,''^-nr1i™tnod^tovhn^rin	d°' Saj je to tak° ve,likanski fe~ da polnim delom. Hvala Bogu, da
nomen1in nepreračunljiv, da mo- je tako! »Was Du ererbt von Dei-TT	ra vsake§a «nveka, ki količkaj nen Vatern hast, envirb es, um
d°mn	Do®11« JLA), ki je bil ve o njegovem pomenu, pretresti, es zu besitzen!« Tu ni bogatih
zbirališče zavednih in naprednih če se tla majejo in zidovje zib- prednikov in ne srečnih dedičev. Slovencev, kot pospeševatelj na- 1Je) kaj bo? »Pest wie der Erde sam delai sam rastožl' rodnega gospodarstva in zagovor- Grund...« nič več ne velja. Tudi Vseučilišče Ti kaže not kako
Zemlja ^	Mi nism0 čutili Prideš do cilja in Ti kaže’iz da-
odrske likovne in glasbene umet- nič. Maribor mora biti precej da- Have krasne darove ki si iih nosti, kot ugleden sadjar in vrt- (eč od vsake podzemeljske po-
ne delajo nič drugega, nego da na šimelnu jezdijo — rokodelci.
Pa tudi znanosti Ti vseučilišče ne more podajati, tega ne more nobena šola. Znanost si mora
nar, kot sodelavec geološkega in- tresne razpoke, akoravno pravijo, Pokazuje 't!°tudi ^gronfnost ^sno-stituta za potrese, kot ocenjevalec da ie taka prek Zagreba in Ljub- v;
Henrik Schreiner
vi in Te prepričuje: Vsega ne
Dan prosvetnih delavcev v Konjicah
da je taka prek Zagreba in Ljub-
nad petdeset del s področja pri- ]jane in tudi po Muriški dolini boš vsega ne moreš žmašatr^Pre-
u0kijaTnTu1AlovTag0j Vja’ (Mf2t§1) /leče neki taka raz- glej si feloto in potemgSi izSri ukoslovja in dušeslovja.	p0ka. Ze dolga leta sem nekako kotiček, v katerem misliš, da boš
Pedagog Henrik Schreiner je za potresnega poročevalca od cen- najbolj srečen sedel. In ko si si resno opozarjal kolege in javnost tralne komisije nastavljen, pa še celoto prisvojil — povprek, pre-na socialne razmere slovenske selp samo enkrat imel priliko ne- giedno — potem pa orožje v roke V soboto, 16. maja 1970, smo Kokot poročal o problemih šol- javnosti, je govoril o aktualni si- študirajoče mladine in ji je ka^a'®ga	J^Vala Bogu’ |n naprej do izbranega cilja! Ci-
prosvetni delavci v občini Slo- stva in dejavnosti prosvetnih de- tuaciji v šolstvu in delu republi-	ntUvJ,'S« ^ Kar se "obleke tiče na le na-	b£Š P/hližaval, dosegel pa
venske Konjice prvič praznovali lavcev v konjiški občini. Poudaril škega sindikata. Posebno toplo pa terjeni mu miadiniPki ga?nad- Pravita z mamo. Meni je vse neizrečno^ladek užitek -^fedl-dan prosvetnih delavcev. Poleg	je, da	je poleg drugega najbolj	smo pozdravili prof. dr. Vlada	vse spoštovala in imela rada, kot	Prav- Samo glej, da dobiš kaj po-	na prava sreea)	j0	moreš	da.
prosvetnih delavcev in gostov so	pereče	veliko pomanjkanje pred-	Schmidta, ki je predaval o vplivu	je bil tudi ljubeči oče svojemu	štenega in »chik« mora biti. Tisti	S€či na svetu,
se zborovanja udeležili tudi upo-	metnih	učiteljev, kar skušamo re-	znanstveno tehnične revolucije na	sinu in trem hčeram, ki so vse	Muršečivi Žaklji zdaj pač niso več Doma smo zdravi in	—	delamo,
koleni učitelji, ki so v spomin na	ševati zlasti z izrednim študijem,	naše šolstvo. Poudaril je, da ima-	postale učiteljice; danes še živi	zate (Pripomba Hinkove žene:	Hvala Bogu!
ta dan prejeli lepe knjige.
Zbrali smo se v kulturnem domu v Zrečah, kjer so nas zreški pionirji pozdravili z lepo ubra-
saj v naši občini 21 učiteljev iz- jo države na vzhodu in zahodu za 81-letna hči Stanka Schreiner, so- Zaradi varčnosti so dali Schtei-redno študira na PA v Mariboru najbolj rentabilne investicije prav delavka znanega »Nazornega na- nerjevi delat obleke preprostemu
uka« (v L 1905—1909) v Domu krojaču Muršecu, ker je bil po-
Srčno Te pozdravlja Tvoj
in Ljubljani.
onemoglih dr. JoTeta’ Potrča” v ceni, vendar so Wle Hinku na
4.	____ Tov. Slavko Grčar, tajnik RO žo,le h1/./™’ da bl uče,ncLm da- Poljčanahj ko‘je 55 let službova- telesu kakor »Žaklji«.) Za nas Maribor se je Henriku Schrei-
nim petjem. Najprej je tov. Jože sindikata delavcev družbenih de- 3aa zaklJučeno znanje, kajti for- la ln živela kot učiteljica v Sent- »terce bo že še šlo. Sicer pasem nerju oddolžil s tem, da mu je v J iv > t	malno znanje se hitro pozabi in jurju pri Celju. Na Schreinerjevo že povpraševal, kako to, da ne 26. XI. 1956, ob prvem »Dnevu

zastari, pač pa naj šola učence iniciativo so mnogi znani peda- rabiš nič.
prosvetnih delavcev« po osvobo-
OSNOVNA SOLA BAKOVCI
razpisuje prosta delovna mesta:
—	2 učitelja za matematiko in fiziko, PRU
—	učitelja za biologijo in kemijo, PRU
—	»čitelja za tehnični in likovni pouk, PRU
—	učitelja za glasbeni pouk in zborovsko petje, PRU
—	2 učitelja za razredni pouk (določen čas za šolsko leto 1970/71), U
Mesta so razpisana za nedoločen čas. Na razpolago so samske sobe. Učitelji morajo stanovati v kraju službovanja. Sprejemamo tudi absolvente za določen čas.
vzgaja tako, da bodo čim	bolj	gogi-strokovnjaki pisali ukoslov-	Kar se tiče godbe, me veseli,	ditvi postavil med bivšo klasično
željni znanja in da ga bodo	spo-	ja za slovenski jezik, zgodovino,	da tudi sedaj misliš nanjo. Četudi	gimnazijo — sedanjo Pedagoško
Nato smo si ogledali tovarno	Sam in s sodelavci je pisal še da-	mtam si pa tudi lahko privoščiš	lo Bojana Ilicha — na bivšem
Kovaška industrija Zreče,	kjer	nes občudovanje sestavljavcev	kako urico. Kako pa sicer? Ali	vrtu, v katerem je skoraj do zad-
smo spoznali proizvodni postopek šolskih knjig vzbujajoče Čitanke kaj obiskuješ^gledališča, razstave njega vrtnaril in sadjaril, dosto-in delovne pogoje zreških kova- m Slovenske jezikovne vadnice čev. Po kosilu smo se
____	_	_	___ in druge umetniške priredbe? jen spomenik, delo slovenskega
odneHali	zaradi njih premišljene, psiholo-	Porabi čas! Sedaj imaš	priliko, ki	kiparja Gabriela Kolbiča. Upo-
D„v.,vr.i	ško pogoj en e metodičnosti in vse-	Jo morebiti nikoli več	ne bo. Za	dobljen je v svoji običajni pozi
na	Resnik	na	Pohorje,	kjer smo	binsko za otroka priviaene pestro-	teke namene še Ti priložim, če	kot šolnik, ki razlaga učencem,
imeli	družabno srečamo. Usoto-	je treba, kako kronco.	Ob veliki	kot bi hotel reči tudi sedanjemu
imeli družabno srečanje. Ugoto- Bti ter jedrnatosti.
vili smo, da se prosvetni delavci	_	_	_	„„„
med seboj slabo poznamo, čeprav }z naslednjega pisma, ki ga je tudi z gosli malo več baviš.
bil pisal svojemu sinu Hinku,
noči boš itak imel časa, da se
rodu vzgojevalcev in izobraževalcev, naj bi vsi vedno povezovali
je konjiška občina majhna. Zato	Da vseučilišče ne ustreza prak- teorijo s prakso, kakor jo je ^
si takih srečanj še ždimo!	takrat študentu prava na dunaj- tičnim potrebam, je res. Ti zavo- vsem svojem delu poustvarjal 43
ski univerzi, in ki ga z dovolj e-Marija Menih njem sorodnikov objavljamo pr-
di goje samo znanost brez ozira let Henrik Schreiner sam.
na praktično uporabnost. Je-li to
A. Kopriv*

Prispevek k organizaciji petdnevnega delovnega tedna v šolah
Vsaka šola detla po predmetniku, ki predpisuje tedensko število učnih ur za vsak predmet, ki so potrebne, da se more predpisana učna snov obdelati. Učni načrt je sestavljen tako, da predpisano število ur zadošča. Z zmanjšanjem števila ur bi morali hkrati skrčiti obseg snovi.
Pri prehodu od 35 delovnih tednov po šest dni na 40 delovnih tednov po pet dni je treba upoštevati, da mora ostati obseg učne snovi nezmanjšan, kar pomeni, da bi maralo ostati letno število ur, predpisano za vsak
metnik petdnevnega delovnega tedna skušali ohraniti predpisano število ur za vsak razred. Tako je npr. predmetu s tremi tedenskimi urami v petdnevnem tednu odmerjeno v prvem polletju tri, v drugem pa dve uri. Tako je letno število pri šest ali petdnevnem delavnem tednu ostalo (skoraj) nespremenjeno: namesto 99 ur jih je 100. Triurni predmet je seveda izjema, predmeti z več ali z manj tedenskimi urami so bodisi v ugodnejšem bodisi v slabšem položaju. Tako npr. ima dve-
umi predmet v šestdnevnem ted-predmet, nespremenjeno. Vsaki nu letno 66 ur, v petdnevnem pa fiz.+astr. spremembi letnega števila ur mo- 80, če mu odmerimo skozi vse kemija ra slediti pregrupiranje učne sno- leto po dve uri, oziroma 60, če vi iz razreda v razred.	mu odmerimo izmenoma 1 oziro-
Zato so vsi predlogi za pred- ma 2.
Predlog predmetnika za petdnevni delovni teden
predmet
slov.
zgod.
filoz.
socioL
psih.
umetn.
I.	jezik
II.	jez. geogr, matem.
Tedensko Skupaj	Ustrezne variante pri petdnevnem del. tednu
štev. ur letno	ted. ure — (skupna vsota letno)
1	33	1/1	—	40 ur ali 1/0	20 ur I. sem./II sem.
2	66	2/2	—	80 ur ali 2/1 — 60 ur
3	99	3/2	—	100 ur
4	132	4/3	—	140 ur ali 3/3	— 120 ur
5	165	5/4	—	180 ur ali 4/4	— 160 ur
Posledica take izbire je nekak ►►nered-« v zvezi z umikom, ker se le-ta menja vsak drugi teden ali vsako polletje. Menjava ob polletju ni »pravična«, ker nimata obe polletji enakega števila dni, pa so nekateri predmeti še dodatno prizadeti. Poleg tega vnaša to težave v delitev dela med učitelji, učenci se motijo pri Urniku in podobno.
Nerodno je npr. tudi to, da ima predmet zaporedoma eno leto 2 uri v enem pa 3 v drugem polletju, naslednje leto pa zopet 2 uri odn. 3 ure. Mar ne bi mogli iz tega napraviti recimo prvo leto 2 uri vse leto, drugo pa 3 ure?
Če bi to tako res storili, bi morali istočasno prenesti tudi del
						stari	
						pred-	
razred				ted.		metnik	
1	3	3	4	sle.	letno	letno	višek (+)
					skupaj	skupaj	primanj-
					(40 t.)	(30 t.)	kljaj (-)
4	3	3	4	14	560	551	+ 9
2	3	2	3	10	400	390	+ 10
			_	3	3	120	93	+ 27
		2	2	4	160	128	+ 32
			_	2	2	80	66	+ 14
2	2	—	—	4	160	132	+ 28
3	3	2	3	11	440	423	+ 17
3	2	2	3	10	400	390	+ 10
2	3	2	—	7	280	260	+ 20
4	3	3	3	13	520	487	+ 33
__	3	3	3	9	360	322	+ 28
2	2	2	—	6	240	231	+ 9
3	2	3	—	8	320	297	+ 23
3	2	—	—	5	200	198	+ 2
2	2	2	2	8	320	326	— 6
—	_	2	1	3	120	128	— 8
__			2	2	4	160	128	+ 32
30	30	30	31	121			
snovi iz enega razreda v drugi.
To pa bi prineslo težave, ker še nimajo vse šole petdnevnega tedna. Vendar menim, da je ta na- grafija (prej 132 ur, po predlogu
biol.-f geol. tehn. vzg. telesna vzg. predv. izb. predmet Skupno
Iz priloge je npr. vidno, da je geografiji odmerjeno po 2, 3, 2 uri, v zadnjem razredu je ni. V prvem razredu je na programu obča geografija, za katero doslej običajno ni dovolj časa (66 ur odn. po predlogu 80), v drugem naj bi bila vsa regionalna
čin edino pravilen. Potrebno je nanovo določiti ure za posamezne predmete, hkrati pa tudi predpisati, kako naj se snov pregmoira.
Naj navedem primer, kako bi se dalo npr. to urediti za gimnazijo! V priloženi razpredelnici so navedene ure po predmetih in razredih, navedena je skupna tedenska vsota ur za primer petdnevnega delovnega tedna, za primerjavo pa je dodano še skupno letno število ur za vsak predmet, najprej za petdnevni teden, nato za šestdnevni teden po dosedanjem predmetniku.
120 ur), v tretjem geografija Jugoslavije. Zdi se mi, da je koncentrirano število ur (3) boljše kot v dveh razredih po 1,5 ure, tako da se razlika 12 ur ne bo poznala, zlasti, ker je tudi število spraševanj manjše: namesto osemkrat v dveh letih je treba izprašati dijaka le štirikrat v enem letu.
Podobno bi bilo potrebno pre-grupirati snov pri ostalih predmetih. Tako je potrebno pri (sedaj) triurnem predmetu, ki mu je odmerjeno v letu le 2 uri tedensko, prenesti približno % snovi v naslednji razred, odn. obdelati Ys
Na pomladanskem izletu
Razpis seminarjev
snovi več, če mu Je odmerjeno po 3 ure.
Štiriumi predmet, ki mu odmerjam tedensko po tri ure, bo približno obdelan v tem času, odn. če bi hotel biti natančen, bi moral prenesti na prejšnji (ali kasnejši) razred desetino snovi.
Nikakor se ne smemo zanašati, da je časa dovolj, če je predvideno več ur. Jih je zato pa kasneje manj.
Razmerje med družboslovnimi predmeti z jeziki in naravoslovnimi predmeti s tehnično vzgojo je 65:41 ali 1,59 v primerjavi s 75:47 ali 1,60 po sedaj veljavnem predmetniku. Sole, ki delajo 5 dni v tednu, imajo 65,5:40,5 ali 1,61.
Iz tabele je vidno, da razpolagajo predmeti z enakim ali celo večjim skupnim številom ur, medtem ko je tedensko le po 30 (odn. v četrtem razredu 31) ur. Torej upošteva moj predlog sedanji obseg snovi.
Nekaterim predmetom je seveda pripadlo nekaj več ur, zlasti takim, ki se poučujejo le po eno ali dve leti, pa imajo le po dve ali tri ure tedensko.
Po navedenem predlogu bi torej veljal vse leto enoten predmetnik, vsakemu predmetu bi bilo odmerjeno celo število tedenskih ur. To je velika prednost v primerjavi z ostalimi rešitvami.
Ko bodo vse šole delale le pet dni v tednu, bo taka ali podobna rešitev edino možna rešitev. Učno snov je potrebno pregrupirati, morda tudi reducirati in nameniti v vsakem razredu vsakemu predmetu celo število ur v pretdnev-nem tednu. Dosedanji način je samo polovičen način. Ce se že lotevamo prehoda na petdnevni delovni teden, napravimo to temeljito!
Dušan Modic
dijaški dom
MURSKA SOBOTA
razpisuje delovno mesto
— VZGOJITELJA
za nedoločen čas
Pogoji: višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri (PRU ali P), moški. Samsko stanovanje v domu. Rok prijave 15 dni po razpisu.
■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Odbor za film in tv pri predsedstvu ZKPO Slovenije razpisuje
ZAČETNI SEMINAR ZA FILMSKO VZGOJO
od 2. do 11. julija 1970
Seminar je namenjen pedagogom in ljubiteljem filma, ki žele s svojim delom prispevati za dvig filmske kulture.
Predvidene so naslednje teme:
— Filmska izrazna sredstva — Značilnosti filmskega medija — Oris filmske zgodovine — Percepcija filmskega dela — Priučeno in spontano v filmskem doživetju
— Pristop k filmskemu mediju — Literatura in film —, Metode filmskovzgojnega dela — Uporaba kratkega filma v šoli — Otroška filmska ustvarjalnost Predavali bodo:
Vitko Musek, filmski publicist Vojko Duletič, filmski publicist in režiser
Dušan Stojanovič, docent AGFRT v Bepgradu
Janez Sivec, svetovalec Zavoda za šolstvo SRS
Zdenko Medveš, sodelavec Pedagoškega inštituta v Ljubljani Andrijan Lah, pedagog Igor Gedrih, pedagog Mirjana Borčič, pedagog Seminaristi si ogledajo 8 filmov. Pogovor o njih je osnova seminarskih vaj.
Seminarski prispevek znaša 50 N-din.
SEMINAR ZA KINOAMATERJE
od 2. do 11. julija 1970
Seminar je namenjen vsem od 16. leta dalje, ki žele snemati filme. Predvidene so naslednje teme:
— Filmska izrazna sredstva — Značilnosti filmskega medija — Načini graditve filmskega prostora
— Praktični napotki za snemanje, montiranje in zvočno opremo Predavali bodo:
Vojko Duletič, filmski publicist in režiser
Dušan Stojanovič, docent AGFRT v Beogradu.
Praktično delo bodo vodili priznani kinoamaterji in filmski delavci.
Vsak udeleženec posname svoj film, ga zmontira in zvočno opremi.
Seminarski prispevek znaša 50 N-din, prispevek za filmski in magnetofonski trak ter razvijanje filma pa 70 N-din. Ob zaključku seminarja vzame vsak seminarišt svoj film s seboj.
NADALJEVALNI SEMINAR ZA FILMSKO VZGOJO od 6. do 11. julija 1970 J
Seminar je namenjen dosedanjlHl absolventom filmskih seminarjev.
Predvidene so naslednje teme:
— Osnovna tema nadaljevalnega seminarja bo posvečena nasilju film§. Problem bodo skušali osvetliti ugledni slovenski javni in znanstveni delavci (sociolog, psiholog, psihiater, kriminolog, pedagog, filmski kritik).
— Analiza magnetofonskih zapiskov posameznih pogovorov o filmu, ki so jih vodili člani Združenja filmskovzgoj-nih delavcev Slovenijo s svojimi učenci.	.
— Seminarske vaje. Prijavljeni člani Združenja bodo demonstrirali svoie metode dela ob pogovorih o filmu, ki bodo predvajani v okviru seminarja.
Seminarski prispevek znaša 50 N-din.
SEMINAR ZA UPRAVNIKE KINEMATOGRAFOV od 6. do 11. julija 1970
Namen seminarja je v konkretnih analizah razpoložljivega filmskega fonda nuditi vodstvom naših kinematografov svetovalsko pomoč v oblikovanju repertoarja za naslednjo sezono 1970/71. Hkrati se želimo na posebnih skupinskih pogovorih dotakniti celokupne problematike reproduktivne kinematografije v Sloveniji, zavzeti do nje stališča in zastaviti konkretno aktivnost za povezavo slovenskih kinematografov.
Udeleženci seminarja si bodo ogledali vsaj pet celovečernih filmov in bodo prisostvovali oceni filmov ter razstavam o njih.
Seminarski prispevek znaša 50 N-din.
Seminar bomo organizirali, če se bo zanj prijavilo najmanj 15 udeležencev.
Stroške bivanja in potne stroške
Odbor pa bo poravnal vse ostale stroške (predavalnice, literaturo, honorarje predavateljem itd.).
Prijava naj vsebuje: priimek in ime, točen naslov, poklic, rojstne podatke in naslov institucije, kjer je zaposlen.
Vsem prijavljenim oomo pravočasno sporočili, kje bodo seminarji in kako bo s prenočišči ter prehrano.
Prijave sprejema Odbor za film in tv pri predsedstvu Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najpozneje do 15. junija 1970.
Odbor za film in tv
šolski svet
GOZDARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA POSTOJNA
razpisuje naslednji delovni mesti:
1.	UČITELJA ZA PODROČJE GOJENJA GOZDOV
2.	UČITELJA ZA PODROČJE GOZDARSKEGA STROJNIŠTVA
Pogoji:
pod 1. in 2. gozdarski inženir z nekajletno prakso v gozdarski proizvodnji ter veseljem do vzgojnoizobra-ževalnega dela
Nastop službe 1. septembra 1970.
Osebni prejemki po pravilniku o osebnih dohodkih GŠC Postojna.
Vabimo eventualne kandidate, da se zaradi razgovora o de-. lovnih pogojih osebno zglasijo v centru v Postojni.
S Razpis velja do ustrezne zasedbe delovnih mest.
ZA PET DIN POVEČAN PRISPEVEK STARŠEV
Vzgojno varstvena ustanova v Murski Soboti je ena izmed zelo aktivnih varstvenih ustanov v Pomurju. K otroškemu vrtcu spadajo še vrtci v Krogu. Rakovcih in Rakičanu.
S starši, katerih otroci obisku, jejo vrtec v teh vaseh, je varstvena ustanova iz Murske Sobote že imela sestanek o povišanju prispevka. Na sestanku je upravnica vrtca povedala, da socialno ogro-
BOJ ZA PEDAGOŠKI ČREDO
Do trenutka, ko jo je zgrabila i vrat in jo upognila do tal kot snaden majski sneg drevo v sinem zelenju in cvetju, ni ve-Jla, kaj je depresija v poklicu.
Doživela je sicer že preneka-:ro depresijo v življenju. Pustila i je na cedilu najboljša prijate-ica v trenutku, ko bi jo najbolj strebovala. Okusila je razočarajo v ljubezni, prebolela je smrt iinega otroka ... Nemara bi 'se Jomnila še kakega bridkega Jarca usode, toda od vsega tež-sga se najbolj spominja le, da ! noben udarec ni strl; vselej jo ! s čudežno močjo ohranjalo delo ljubljenem poklicu.
Zdaj ko sedi po končanem nevnem delu duševno zlomljena ri mizi in so jo hipoma zapustile se zdrave in plodne misli, ima bčutek, da je prazna ko požeta jiva ali hiša ob potresu, ko so i stanovalci brezumno razbežali, 'am se je pogreznila vsa njena otedanja pedagoška izkušenost, am njena vera v učence in kam jena osebnostna veljava?
Spominja se, kako ji je govoril irektor ob odhodu iz šole: — V as živi pravi pedagoški element, tegnete se razviti v najboljšo čiteljico. — In res je ta element ikoli ni varal, kakor živalski astinkt, ki veleva ptici, kdaj naj 'dleti na jug, in spomladi, da hiti dlagat jajčeca v staro gnezdo... likoli se ni plašila in branila Toblematičnih učencev; nešteto-Tat jih je na prošnjo prevzemala
in zamenjavala za dobre, zato je kmalu zaslovela na šoli in v široki okolici kot slovenski Maka-renko. Tolažila in bodrila je mlade (in tudi nič več mlade) kolegice, ki so prihajale iz učilnic objokane in obupane nad otroki. Zdaj pa se je sama znašla v temi, iz katere se ji pošastno roga vzdevek slovenski Makarenko...
Takega razreda še ni imela. Toliko deliktov (laži, tatvin in brutalnega vedenja) na kupu! Toliko razvrednotenih in na glavo postavljenih moralnih norm! Nekdaj so veljale tatvine ob nastopu pubertete za fantovsko domeno — danes se kosajo že dekleta, katera bo bolj uspešno kradla in bolj rafinirano tajila. In... vrhu vsega še ponavljajoči se pobegi deklet »na lepše«, na lov za moškimi ...
Nekoč je bila vsem »težkim« primeram sama kos, danes jim še s pomočjo svetovalne službe na šoli skoraj ne pride do živega. In vsega tega v imenu pedagoške nedotakljivosti mlade osebnosti niti ne smeš opredeliti za pokvarjenost, kvečjemu za neprilagojenost ali vedenjsko motnjo...
Raztresti se mora! Pograbi, kar je najbližjega na polici. »Praznine« Vitomila Zupana še ni utegnila prebrati. Utrujeno prelistuje, kmalu že bere. Zadene ob stavek, ki stoično popisuje zmedo v slepi ulici: »Včasih so sežigali telesa, da bi reševali duše, danes ubijajo duše, da bi re-
ševali telesa...« Kaj se je tudi ta danes zarotil proti nji? Cim dlje premišlja, globlje se pogreza. Tema, tema...
Odvrže knjigo in se loti priprave za naslednji dan. In eksperimentalne analize za pedagoški
inštitut. — Se nobenkrat je ni obgodmjala, danes pa se ji zdi kakor sestanek zaradi sestanka. V tem razpoloženju se ji zdi popoln nesmisel teoretsko opredeljevati obliko priprave. Kako naj ve, ali bo izrazito vsebinsko znanstvena, pedagoško metodična, psihološka ali podrobno didaktična... Ali bo stil posredovanja spoznanj diskusijsko-demokrati-čen, ustvarjalno-problemski ali pa bo nemara samo avtoritativno-verbalen... In ali bo končno učna snov marko- ali le mikroarti-kularna.'.. Saj tudi noben pravi pesnik (ali kakršenkoli umetnik) nikoli ne premišljuje, kakšen »izem« mu vodi pero, marveč preprosto sledi imperativu svojega ustvarjalnega duha!
Začutila je, da jo konec dneva poklicno in človeško izničuje, zato odvrže pero. Ven mora, na zrak.
Pred vrati ugleda dva svoja učenca, fanta In dekle, kot da se že dolgo obotavljata potrkati.
— Kaj pa vidva? ...
— Oprostite, zaradi tistih reči ... vam v šoli nismo upali voščiti, zato so naju poslali sem...
— Kdo?
— Sošolci.
— Pa, saj ničesar ne slavim...
_S čudovito mešanico pubertetniške zadrege in otroške sreče jo hitita popravljati: Pa slavite! Svoj rojstni dan...
— Oh, saj res... Niti spomnila se nisem.
To, kar se je nekaj sekund prelivalo med šestimi očmi, je zakrivilo, da sta otroka pozabila na voščilo in učiteljica na vljudnostno zahvalo. Molče je oba objela in nato se je znašla spet sama v svoji sobi. V rokah je držala šopek z darilno knjigo in dolgo negibno stala kakor na križpotju usode.
Kupili so ji Minattija. V temo so Ji sončno zasijale črke iz naslova zbirke: NEKOGA MORAŠ IMETI RAD. In najkrajše posvetilo: Vaš nesrečni 8c...
Jo imajo res radi? ... če je ta spomin izraz ljubezni, kakšna ljubezen je to? — Otroci so kruti v svoji ljubezni!, je nekje zapisal Cankar. Izpili bi človeku kri do zadnje kaplje in na koncu terjajo od njega, da veruje njihovi ljubezni ... Ni to paradoks življenja?
In ona — mar jih po vsem hudem še more imeti spontano rada? Kaj ni ob tej depresiji sklenila odračunati ljubezen od prihodnje količine pedagoških naporov, da bi čustveno manj trpela? Bo mogla živeti s to praznino v sebi? Pesnik ima prav: če hočeš živeti, MORAŠ nekoga imeti rad!
To pa je kategorični imperativ življenja.
Ko je iskala vazo za šopek, še vedno ni utegnila misliti na svoj rojstni dan. Ritem srca je diktira! možganom: Pa pojdi v nov boj s temi svojimi otroki in za te z bolečino ljubljene otroke...
JANEZ LAMPIČ
ženi otroci ne bodo plačali oove-čanega prispevka (za 5 din), medtem ko bodo ostalim povišali prispevek ne glede na plačilno lestvico, ki jo ponovno preverjajo po povprečju osebnih dohodkov staršev iz 1. 1969.
Plačilna lestvica se ne bo dvignila, čeprav bi morala uprava vrtca v Murski Soboti o tem- razmisliti. ker so se življenjski stroški podražili, osebni dohodki staršev pa zvišali za določen odstotek.
V Krogu so starši želeli, naj bi varstvena ustanova planirala zidanje novega poslopja za vrtec. Za vrtec je sedaj namenjen samo en prostor v šolski zgradbi. Šolski prostori bodo sicer že kmalu izpraznjeni, kljub temu pa so iz zdravstvenih razlogov neprimerni za cicibane. Poleg tega jih bo potrebovala tudi šol sama.
S prispevkom, id ga plačujejo za otroško varstvo, s prispevki raznih organizacij, s pomočjo občinske skupščine in varstva pa bodo lahko dobili starši udoben prostor za svoje malčke.
Tilika Kreft
■ Elektrogospodarski šolski j center Maribor
I
razpisuje delovno mesto
■ ■
š
■
;	— učitelja za slovenski jezik j
za nedoločen čas, P | Stanovanja ni. Nastop službe ■ S 1. septembra 1970.
ŽELEZNIŠKI DIJAŠKI DOM MARIBOR-STUDENCI
Preradovičeva 31
S OSNOVNA SOLA j JANEZ MRAK VRHNIKA
jrazpisuje za nedoločen čas
j — 2 učitelja za tehnični pouk,
:	pru
: — 1 učitelja za matematiko,
:	PRU ali P
razpisuje delovno mesto
— VZGOJITELJA
za nedoločen čas in delovno mesto
— VZGOJITELJA
za določen čas
Pogoj: ustrezna pedagoška izobrazba
Nastop dela 1. septembra 1970 jj ali po dogovoru.
Razpis velja do zasedbe delov- [ nih mest.
: Zbor delovne skupnosti
■ POSEBNE OSNOVNE SOLE j HRASTNIK
jrazpisuje prosti delovni • mesti za:
j — 2 ORTOPEDAGOGA
j	Pogoji: diploma PA orto-
:	pedagogike ali absolvent
PA ortopedagogike ali učitelj-slušatelj PA smer j ortopedagogika S Praksa ni obvezna.
Poskusna naloga za pismeni del zaključnega izpita iz ruskega jezika
»Edino ti boš spremliala srečo mojega življenja...«
Iz dnevnika mlade učiteljice
29. SEPTEMBER	3. OKTOBER
Novi pravilnik o opravljanju zaključnega izpita na srednjih šolah je našel učitelje ruskega jezika popolnoma nepripravljene. Da bi vsaj nekoliko pomagali učiteljem in dijakom, smo na hitro pripravili poskusno nalogo objektivnega tipa, kot jo zahteva novi pravilnik pri pismenem delu zaključnega izpita pri tujem jeziku. Ker nismo imeli na razpolago vzorov v ruskem jeziku, smo se oprli na podobne naloge, ki sta jih za angleščino in nemščino sestavila prof. M. Kosova in prof. V. Braz.
Osnutek je najprej pregledal aktiv rasistov na celjski gimnaziji (prof. Orožnova, prof. Pov-šetova in prof. Rode). Z manjšimi popravki smo nato osnutek razmnožili in ga razposlali vsem učiteljem ruskega jezika v srednjih šolah. Svoje mnenje naj bi povedali na sestanku aktiva rasistov pri društvu za tuje jezike. Žal pa so kljub vsej naglici prej nastopile polletne počitnice in mnogi učitelji do sestanka, ki je bil_3. februarja, gradiva niso prejeli. Zato je bilo na sestanku izrečeno le načelno soglasje. Upoštevali smo nekaj minimalnih pripomb ter spoznanja, do katerih smo prišli pri poskusih na celjski gimnaziji, in tako je nastala dokončna oblika poskus-
nih nalog, o katerih bo govora.
Naloga je sestavljena iz štirih delov. Prvi je skušal ugotoviti, kako dijaki dojemajo govorjeno besedo. V ta namen naj bi učitelj v normalnem tempu prebral kratko zgodbico (100 besed), dijaki pa morajo na priloženem listu obkrožiti pravilen odgovor na tri vprašanja v zvezi z besedilom. Na razpolago so imeli po štiri možnosti. To naj bi opravili v desetih minutah.
Drugi del naj bi preveril slovnično znanje. Na listu je bilo 24 vsebinsko nepovezanih stavkov. V vsakem je bila izpuščena po sna beseda. Treba ji je bilo torej dati pravilno obliko, ki jo zahteva besedilo stavka. Za ta del smo predvideli 25 minut.
Tretji del naj bi ugotovil, kako dijaki razumejo pisano besedilo. Na listu so imeli kratko zgodbico (100 besed), odgovoriti pa so morali, podobno kot pri prvem delu, na tri vprašanja z izbiro pravilnega odgovora med štirimi možnimi. Sledila so še tri vprašanja, pri katerih naj bi dijak našel sinonime navedenim besedam, zopet med štirimi možnimi, in tako pokazal tudi širino svojega jezikovnega znanja. Cas — 20 minut.
Četrti del naj bi pokazal dijakovo sposobnost pismenega izražanja v tujem jeziku. Zahtevali smo, da naj napiše kratko pismo (100 besed) znanki v SZ. Povabila ga je v goste, toda on ne more iti, pač pa njo povabi v Jugoslavijo. Spis naj bi pisali 35 minut, tako da bi za vse štiri dele imeli na razpolago 90 minut.
Razstava otroških likovnih izdelkov
Razstava je bila odprta v počastitev dneva mladosti
V	nedeljo, 24. maja ob 10. uri je predsednik občinske skupščine Stane Volk odprl v sejni sobi občinske skupščine razstavo otroških likovnih del občine Litija.
Pobudnica za razstavo je bila občinska zveza prijateljev mladine ki je povabila na razstavo vseh 18 šol, posebno osnovno šolo in vzgojno varstveno ustanovo Litija. Tako so poslali likovne izdelke svojih učencev osnovne šole: Jevrtica, Kresnice, Hotič, Vače, Sava, Polšnik, Kostrevnica, Gabrovka, Šmartno in Litija, posebna osnovna šola in vzgojno varstvena ustanova Litija.
Učenci, ki so imeli razstavljena dela, so dobili pismene pohvale, šole pa knjižne nagrade (knjigo: Otrok se igra in ustvarja).
V	celoti je občinska likovna razstava pokazala raznolikost likovnega ustvarjanja otrok z različnih šol, škoda le, da niso sodelovali na razstavi tudi učenci ostalih osmih osnovnih šol. Po besedah predsednika občinske skupščine bi bilo prav, da bi bila taka razstava vsako leto. Če se bo ta želja uresničila, je upati, da se v prihodnjem letu srečajo mladi likovni ustvarjalci iz vseh 18 šol. To pa je zanje spodbuda, za učitelje pa velika potreba, saj jim
taka razstava daje pregled obsežnejšega dela in vzbuja željo, da bi vsak s svojimi učenci preizkusil nove tehnike, nove materiale in motive.
Rad bi pohvalil tiste učitelje z okoliških šol, ki sb žrtvovali svoj prosti čas in pripeljali učence svoje šole na otvoritev v Litijo. Za njihove učence (in tudi za vse druge) je bilo to prav gotovo lepo doživetje, saj je bila taka razstava prvič v Litiji.
Miloš Djukič
Nova številka Naše besede
V	počastitev dneva mladosti je izšla draga številka šolskega glasila osnovne šole Dušan Kve-der-Tomaž v Litiji NASA BESEDA, ki ga izdaja šolski literarni krožek že tretje leto.
V	tej številki so sodelovali predvsem učenci višjih razredov. Izmed podružničnih šol pa so kot vedno spet pridno sodelovali učenci s Save in Jevnice.
Likovno opremo za glasilo je oskrbel učenec 8. razreda Miran Grilj.
M. D.
Zanimivosti iz Loške doline
V Starem trgu pri Ložu gradijo novo šolo. Dela je prevzelo SGP Grosuplje, s katerim je gradbeni odbor sklenil pogodbo. Po predračunu bo celotna investicija veljala 3.242,757 dinarjev. Za opremo in ureditev okolice bo na voljo nekaj nad 80.000 din. Denar za gradnjo nove šole — 2 milijona din — je prispevala republiška izobraževalna skupnost, ostali denar pa doteka iz samoprispevka občanov Loške doline in posebnih prispevkov delovnih organizacij. Šola bo dograjena prihodnje leto.
Letos bo na osemletki v Starem trgu pri Ložu končalo šolanje skupno 35 učencev. Največ učencev se je odločilo za nadaljnje šolanje na tehniški srednji šoli za lesno in strojno stroko, pedagoško gimnazijo in administrativno šolo. Za šolanje v gospodarstvu se je odločilo 14 učencev, in sicer največ za kovinarski poklic, 3 za trgovsko stroko, 2 za gostinstvo, za zidarja in krojača po eden, medtem ko računa 7 učencev, da se bodo zaposlili kot priučeni delavci. Večina učencev računa na štipendije in zaposlitev v podjetju Kovinoplastika Lož. »Brest« Cerknica, »Gaber« Stari trg in Trgovsko gostinsko podjetje »Škocjan« Ložu je vključilo v redni šolski program in sodelovanje z okoljem ter delovnimi organizacijami za učence 7. in 8. razreda pogozdovanje. V nekaj dneh so Rakek.
Vodstvo osemletke v Starem trgu pri učenci pod strokovnim vodstvom posadili parcele, kjer je vihar uničil pred leti okrog 500 mladih smrek.
Od 28. maja do 1. junija so si prosvetni delavci osemletke v Starem trgu pri Ložu skupno s prosvetnimi delavci iz podružničnih šol v Iga vasi in Bab-nem polju ogledali Didakto v Baslu, kjer so prikazani najsodobnejši učni in vzgojni pripomočki, uporabni za vse vrste izobraževanja od vzgojno varstvenih ustanov do visokih šol.
Občani Loške doline so z zadovoljstvom sprejeli vest, da bo k novi šoli, ki jo bodo zgradili v Starem trgu pri Ložu, priključena tudi vzgojno-varstvena ustanova — otroški vrtec in da stare šole ne bodo preurejali v te namene. Tako bodo pri novi osnovni šoli za vzgojno varstveno ustanovo na voljo tri učilnice, garderobe, sanitarije, kuhinja, jedilnica, ogrevalne naprave pa bodo skupne. Denar za dozidavo prostorov vzgoj; no varstvene ustanove, ki spada že sedaj pod upravo osnovne šole, bodo dobili iz namenskih sredstev za otroško varstvo
ri skupščini občine Cerknica in republiške skupnosti otroškega varstva.
Konec aprila je praznoval 50-letnico znani prosvetni in javni delavec, upokojeni upravitelj osnovne šole Stari trg Ivan Mercina. Za svoje večletno uspešno delo na področju glasbene, pevske m lovske vzgoje je prejel številna priznanja.
Kino Svoboda Loška dolina je organiziralo kinematografske predstave tudi ob nedeljah dc^ioldne, zlasti za mladino po znižani ceni. Predstave so zelo dobro obiskane.
7. maja je bila v Domu kulture v Starem trgu pri Ložu javna mladinska in televizijska oddaja Veseli tobogan. V oddaji, ki si jo je ogledalo več kot 450 šolarjev, so nastopili učenci iz osnovnih šol Starega trga, Nove vasi. Grahovega, Cerknice in Rakeka.
V počastitev Dneva mladosti — 25. maja je začela izdajati osnovna šola v Starem trgu pri Ložu svoj časopis šolar. Glasilo je okusno opremljeno, za začetek pa so založili 200 izvodov.
Na letni volilni Konferenci SZDL Loška dolina so se člani dogovorili, da denar ne sme biti problem, _ če gre za dramsko dejavnost in knjižnico pri DPD »Svoboda« Loška dolina.
V zadnjem času je čutiti večji razmah športne in telesno-vzgojne dejavnosti, zlasti TVD Partizan, strelske družine Račna gora. SŠD Smeli in smučarskega kluba Loška dolina. Ker pa manjka denarja tudi za omenjeno dejavnost, je Konferenca priporočila vsem društvom in klubom, naj pošljejo Konferenci SZDL svoje programe dela in proračune. Na podlagi le-teh bo dala Konferenca denar iz sklada, v katerega prispevajo vse delovne organizacije na območju Loške doline po 20 din na zaposlenega. Ta denar sicer ne bo povsem zadovoljil potreb društev in klubov, kljub temu pa bodo z njim lahko uresničili del programov.
V nedeljo, 7. junija bo v domu TVD Partizan v Starem trgu pri Ložu razstava šolskih izdelkov osemletkarjev osnovne šole Stari trg. Na razstavi bodo učenci prikazali izdelke, ki so jih med letom napravili v šoli.
Prav na dan borca — 4. julija — bo praznoval 60-letnico rojstva v partizanski vasici v Podcerkvi v Loški dolini znani revolucionar, predvojni komunist, publicist in slovenski pisatelj Matevž Hace. Čestitamo!	Slavko Berglez
Nalogo naj bi ocenjevali po naslednjih merilih. Vsak pravilen odgovor prinese po eno točko. Torej prvi del 3, drugi 30 in tretji 6 točk. Spis bi ocenjevali tako, da dobi dijak za slovnično pravilnost največ 10 točk, za besedni zaklad 5 in za vsebino 5 točk. Največ torej 20 točk. Največja možna vsota točk je bila 59. V številčno oceno naj bi te točke spremenili po naslednjem ključu:
55 — 59 točk odlično 49 — 54 točk prav dobro 40 — 48 točk dobro 32 — 39 točk zadostno do 31 točk nezadostno Tako pripravljeno nalogo smo v 710 izvodih poslali 20 šolam, kjer bodo letos opravljali zaključne izpite tudi iz ruskega jezika. Ravnateljstva šol. smo naprosili, naj omogočijo učiteljem in dijakom, da se na ta način pripravijo za zaključni izpit. Obenem smo zaprosili, naj nam pregledane in ocenjene naloge vrnejo v nadaljnjo obdelavo, žal je tej prošnji ugodilo le sedem šol, ki so še pravočasno vrnile 321 nalog.
število
šola	nalog
1.	gimnazija	Idrija	58
2.	gimnazija	Jesenice	15
3.	gimnazija	Ljubljana - Poljane 23
4.	gimnazija	Murska Sobota	41
5.	I. gimnazija Ljubljana	30
6.	gimnazija	Škofja Loka	47
7.	gimnazija	Tolmin	17
skupaj 231
Gimnazija Ljubljana — Poljane je poslala nekaj nalog več. Ker pa se dijaki na tej šoli učijo ruščine že osmo leto, njihovih nalog nismo mogli upoštevati. Prav tako nismo upoštevali nalog dijakov celjske gimnazije, ker smo z njimi že pred tem preizkušali posamezne dele naloge.
Tako smo imeli na razpolago 231 nalog s sedmih šol. To je bilo gradivo, iz katerega smo delali zaključke, o katerih bo govora v tem sestavku.
Čeravno je število nalog za statistične ugotovitve dokaj majhno, smo le skušali priti do nekaterih spoznanj. V prvi vrsti nas je zanimala veljavnost in občutljivost naloge. Gradivo pa naj bi nam nudilo tudi možnost za nekatere diagnoze o znanju ruščine pri dijakih, ki so nalogo pisali.
Veljavnost naloge smo ugotavljali s primerjavo uspeha v ruščini v prvem polletju 1969/70. Uspeh naloge je zaradi razumljivih razlogov: (nepoznavanja oblike dela in ne nazadnje izpitna psihoza) nekoliko slabši od uspeha v polletju, V procentih izraženo je ta odnos takšen: ocena	uspeh
polletje	naloga
1	2	15
2	34	40
3	33	33
4	25	12
5	6	1
Zanimivo je, da je procent »dobrih«
ostal neizpremenjen in da je več ali manj enakomerno narastel procent »zadostnih« in »nezadostnih« na račun »prav dobrih« in »odličnih«.
zboljšali za eno oceno	9	•/•
neizpremenjeno	45	"/•
poslabšalo za eno oceno	42 Vo
poslabšalo za dve oceni	4	%
Da razlika v uspehu le ni prevelika, kaže tudi primerjava povprečnih ocen:
polletje	3,13
naloga	2,48
razlika	0,65
Menimo, da nalogi lahko priznamo veljavnost.
Občutljivost naloge naj bi se izražala v tem, da kaže že majhne razlike v znanju. Naša naloga je pokazala enakomerno razpršenost rezultatov, in sicer od 56 do 16 točk. Vseh 59 točk namreč ni nihče dosegel.
Naslednja razpredelnica naj ponazori razpršenost rezultatov:
št. točk	št. nalog	št. točk	št. n:
56	2	36	13
55	1	35	10
54	4	34	11
53	1	33	10
52	5	32	19
51	7	31	2
50	5	30	5
49	7	29	4
48	2	28	2
47	5	27	1
46	7	26	4
45	11	25	4
44	5	24	2
43	4	23	1
42	11	22	1
41	11	21	1
40	19	20	3
39	8	19		
38	8	18	1
37	11	16	1
Zaskrbljujoča je predvsem stopnja napak pri obliki 5(84%), ter 9 (76 “/»). Obe sta namreč dovolj frekventni. Ostale oblike, pri katerih zasledimo veliko število napak 23 z 83 »/«, 26 z 80 % in 24 s 65 »/o), so dosti manj razširjene.
Podatki iz tega dela naloge bodo lahko dobro vodilo ne le učiteljem pri nadaljnjem delu z dijaki, ampak tudi bodočim sestavljalcem učbenikov. Opozarjajo namreč na najpogostejše napake, katerim bo treba posvetiti v bodoče več pozornosti.
Zanimiva je tudi primerjava napak iz slovničnega dela naloge z napakami v prostem spisu. V le-tein. je prišla do izraza stopnja avtomatiziranosti posameznih zakonitosti, ki jih dijak sicer teoretično pozna. Najbolj razširjena napaka v spisu je zamenjava rodilnika in dajalnika ednine zaimkov za prvo in drugo osebo (»tebja« — »tebe«, »menja« — »mne«). To napako srečamo v 69 »/o vseh spisov. V slovničnem delu naloge je to napako zagrešilo le 37 "/o dijakov. Ta podatek še enkrat opozarja, da je od poznavanja pravila do njegove uporabe dolga pot.
Do podrobnejših podatkov o napakah v spisu nismo prišli. Spričo kratkega časa, ki smo ga imeli na razpolago, ni bilo mogoče opraviti natančnejše analize napak. To je naloga, ki nas še čaka. Da pa smo le lahko preverili tudi ta del naloge, smo iz vsake šole vzeli po deset vzorcev. Iz teh 70 nalog smo izbrali najpogostejše napake. Poleg že omenjene napake zamenjave rodilnika in dajalnika zaimkov (69 %) so najbolj razširjene še naslednje napake:
glagoli gibanja
mehki znak ob nedoločniku
raba prihodnjega časa
40 »/• 30 % 30 »/o
Ti sorazmerno nizki procenti, če jih primerjamo s procenti v slovničnem delu naloge, nas ne smejo zapeljati. V spisu so si dijaki besede in oblike izbirali sami in so bili prepričani, da jih tudi poznajo. Zato so napake v spisu težje kot tiste v slovničnih vajah. Zanimivo je tudi, da so napake v spisu spričo omenjenih sredstev, s katerimi razpolagajo dijaki, dokaj omejene po obsegu. V vseh nalogah srečamo največ petnajst tipov napak. To so tiste najbolj trdovratne, ki jim bo treba posvetiti posebno pozornost. Obenem nas to ponovno obvezuje, da si spise temeljiteje in skrbneje ogledamo.
Podatki, ki jih nudita ostala dva dela naloge so manj zanimivi. Prvo nalogo so pravilno rešili domala vsi dijaki:
vprašanje procent napak
2	2
3	—
V te nemirne ure in dni polne razmišljanj o poklicu pedagoga, ki ni lahak, je prišlo Goranovo pismo. Razšla sva se takrat, ko smo se poslavljali vsi, ki smo štiri leta rasli med istimi stenami učiteljišča — po maturitetni ekskurziji. Zadnji večer mi je na vrtu razsvetljene restavracije dejal: »Ti si ideal mojega življenja.« Morda mi je bilo žal, ker mi tega, kar sva dolgo že oba vedela, ni povedal prej.
Danes se njegovega pisma nisem preveč razveselila. Zbledela mi je njegova podoba v teh dneh, ko so me otroci vso zaposlili in osvojili. Nikoli ne poznam dolgega časa, nikogar si ne želim, saj še toliko časa nimam, da bi se v miru posvetila vsakemu otroku.
Nekaj njegovih besed iz pisma naj mi vseeno ostane za spomin.
»Ljuba!
To naj bo moje prvo ljubezensko pismo. Tako je, Marija. Danes sva sredi tujih ljudi sama, zato ti lahko govorim o svojih čustvih. Ljubim te! Iz vsega srca in hrepenenja, iz občutka prvega poljuba te ljubim. Čustvo ljubezni je preplavilo mračne in prašne znanosti razuma. Zdi se mi, da frazarim, ker z besedami ne znam povedati tega, kar čuti srce, ki nima besed in vendar govori tako mogočno: »Edino ti, Marija, boš spremljala srečo mojega življenja. Razumevanja, srca, topline iščem pri človeku in vse to sem našel pri tebi...«
Dober si, Goran, preprost in naraven. Čemu iščem med tem plehkim svetom nekoga, ki bi bil boljši od tebe?
»Dragi!
Pišem ti v prebujajoče s* jasno in lepo sončno jesenskO: jutro. Polagoma so prihajali žar ki v mojo skromno sobico inj° končno napolnili s svojo boža' jočo in poslavljajočo se svetle bo. Žal mi je, da je kmalu n« bo več, saj si tako želim sond in zelenja. Dokler je bilo mrač no vreme, še pisati nisem mog-s — misel je bila nevesela in beseda nesproščena.
Tudi danes, Goran, ti ne me rem pisati od srca, čeprav vei» da bi pisala srcu. Ako se vprašam, zakaj ne, ne vem odge voriti. Ti ne veš, kako svojstve ni so ti dnevi, ki jih preživlja®' Vsaka moja misel se ustavi ' tej stari šolski zgradbi, ne vrača se v preteklost, ne usmerji se v bodočnost.
Včasih sem v Samotnih ura! sanjarila o ljubezni — seda! tudi tega ni več. Obstajajo le š* moji otroci, težki in živi in čudim se, da se me lahko vs« osvojili. Včasih pridejo trenutki ko človek popolnoma pozabi ® sebe, na lastno srečo in uživ* le, če vidi rast dragih. Meni s* zdi, da sem v takem obdobji zdaj jaz.	.
In vendar si želim, da bi bi' tu, da bi z roko v roki hodil3 * po teh krasnih gozdovih, da b1 čutila, kako velik in lep je svet kako srečni so lahko ljudje.
Ne, saj te ljubim dragi, le zdi se mi vse drugače, le misel i® neurejeno blodi okrog.«
Zvečer:
Nebo se je zjasnilo. Luna^ polno svečavo obliva okolico it sije tudi v mojo sobo. Nerad3 sem prižgala luč. Želim si, da b> prišel, Goran, da bi ob tebi občudovala krasno noč. Marija
Očitno je torej, da je bil ta del na-loge prelahek in ga bo treba v bodoče spremeniti ali opustiti.
Tretji del naloge je imel, kot rečeno, dva dela. Prvega, kjer so dijaki pokazali razumevanje besedila, in drugega, kjer so ob sposobnosti določiti. besedi sinonim pokazali širino svojega jezikovnega znanja.
Prvi del je bil prav tako prelahek, kot je razvidno iz razpredelnice:
vprašanje procent napak
2	3
3	5
Nekoliko drugače je v drugem delu. Tu so bili rezultati manj enolični:
vprašanje procent napak
1	56
2	40
3	2
Sorazmerno visok odstotek napak v tem delu priča o zahtevnosti tega dela naloge.
Iz vsega do sedaj povedanega lahko sklepamo, da je poskusna naloga v obliki, ki smo jo nudili dijakom, zado: voljila. V osnovi jo kaže ohraniti tudi pri zaključnem izpitu. Spremeniti bo treba le besedila prvega in tretjega dela. Izbrati bo treba nekoliko daljše in zahtevnejše besedilo.
Aktiv rusistov Slovenije je bil na svojem sestanku 4. aprila 1970 o rezultatih poskusa obveščen in je ugotovil, da oblika nalog ustreza in j[ih je priporočil kot osnovo za sestavljanje nalog objektivnega tipa za zaključni izpit na srednjih šolah v šolskem letu 1969-1970.
Matej Rode
Preklicana spričevala
V Uradnem listu SRS, št. 20/69 je izšel pravilnik o dokumentaciji v osnovnih in srednjih šolah.
Želim opozoriti le na eno neprimerno plat — zahtevo, ki jo vsebuje 7. člen tega pravilnika, ki pravi:
NA ZAHTEVO UCENCA SME SOLA IZDATI DUPLIKAT TEH DOKUMENTOV LE V PRIMERU, CE UČENEC PREDLOŽI DOKAZ, DA JE IZGUBLJENI DOKUMENT V SKLADU S POSEBNIMI PREDPISI PREKLICAN.
To pomeni, da morajo vsi odrasli po prepise spričeval, predložiti ob tem pismeno potrdilo, da so svoje orginalno spričevalo v Uradnem listu dali preklicati.
Zlasti z našega območja se veliko ljudi zoposluje v tujini. Za izstavitev delovne knjižice zahteva Zavod za zopslovanje tudi spričevalo o šolanju. Kakšen smisel ima, da od ljudi, ki so končali šolo pred 20, 30 leti, za-
htevamo potrdilo o preklicu? Koliko pa je ljudi, ki po tolike® času vedo za spričevalo? Najbrž malo. (Menim take, ki ga pozne/ je niso rabili — kmečki ljudje, sedaj odhajajo na sezonsko delo)'
Zlasti neprijetno je, ker rabi j*5 * * * * * * * ljudje spričevala v kratkem čas® postopek s preklicem pa traja nekaj časa.
Vsak dan prihajajo sedaj ljudje po spričevala. Če se moram13 točno ravnati po pravilniku, bodo v dokaj neprijetnem položa-
ju-
Ali je huda kršitev, če izdam® spričevalo nekomu brez potrdi® o preklicu? (Pravkar je bila na šoli ženska, ki je kočala šolo 1935-leta. Spričevalo sem izdal. Kamenjajte!).
Ali kršite pravilnik tudi drug"
3e?
Prosim republiški sekretariat za šolstvo, da nas obvesti, če s® je treba pravilnika v takih primerih dosledno držati.
Razstava »O ženskem šolstvu in delovanju učiteljic na Slovenskem«
Kot je razvidno, nikjer ne pride do večje koncentracije nalog z enakim številom točk. Največ jih je na prehodu iz ocene »nezadostno« v »zadostno« in iz »zadostno« v »dobro« po 19 primerov. Pri tem je treba verjetno upoštevati tudi subjektivni faktor ocenjevalca, ki je lahko z eno samo točko dvignil uspeh celotne naloge. Malo verjetno je, da bi bile meje med ocenami tako idealno postavljene.
Našteti podatki nam zagotavljajo dovolj visoko stopnjo občutljivosti naše naloge.
Pregledano gradivo nam omogoča tudi nekaj ugotovitev, ki naj vplivajo na nadaljnje delo z dijaki pri pouku ruskega jezika.
Že bežen pogled na uspehe, ki jih kažejo dijaki v drugem delu pri znanju slovnice, kaže zanimivo podobo. Oglejmo si, pri katerih oblikah so delali največ napak.
Zahtevana oblika	procent napak
1.	rodilnik	ednine »sestra«	29
2.	rodilnik	množine »devočka«	47
3.	rodilnik	množine »maTčik«	34
4.	mestnik ednine »zdanie«	33
5.	orodnik	»Lenin«	84
6.	mestnik	ednine »masterskaja«	9
7.	orodnik	ednine »gordost«	35
8.	mestnik	ednine »profesija«	30
9.	orodnik	ednine »muzyka«	18
10.	orodnik	ednine »literatura«	9
11.	imenovalnik ednine za srednji spol
»dlinnyj«	5
12.	tožilnik ednine za ženski spol »ry-
bij«	76
13.	imenovalnik množine	»vesennij« 20
14.	primernik »dlinnyj«	25
15.	primernik »korotkij«	19
16.	presežnik »trudnyj«	23
17.	števnik	49	24
18.	števnik	78	50
19.	mestnik števnika »tretij«	56
20.	dajalnik zaimka »on«	s	predlogom 18
21.	tožilnik zaimka »ty«	37
22.	imenovalnik množine	zaimka »svoj« 26
23.	tretja oseba sedanjega časa »brit’-
sja«	83
24.	tretja oseba množine prihodnjega
časa »slyšat«	65
25.	velelnik za drugo osebo ednine »bro-
sit'«	59
26.	tretja oseba množine prihodnjega
časa »vydat'«	80
27.	druga oseba ednine sedanjega časa
»umyvat'sja«	20
28.	tretja oseba ednine prihodnjega časa »leč'«	16
29.	prislovni deležnik preteklega časa
»spet’«	42
30.	prislovni deležnik sedanjega časa
»vozvraščafsja«	48
V Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani bo 9. junija ob 11. uri otvoritev razstave »O ženskem šolstvu in delovanju učiteljic na Slovenskem« pod pokroviteljstvom tov. Lidije šentjurc, članice sveta federacije. Razstava bo prikazala obdobje od začetkov ženskega šolstva pri nas do leta 1918. Razstavljeni bodo dokumenti, slike, knjige in statistični prikazi.
Prve dekliške šole na Slovenskem so bile v raznih ženskih samostanih, obiskovale pa so jih plemiške hčere. Kasneje se je na Slovenskem razširil red uršulink, ki je odprl v Celovcu, Gorici, Ljubljani, Škofji Loki in Mekinjah svoje samostane in v njih ustanovil notranje in zunanje dekliške šole. Z vzgojo in poukom deklic pa tudi dečkov se je pečal na Slovenskem tudi red šolskih sester de Notre Dame, ki je imel veliko šol in vzgajališč.
Zelo zgodaj so pričeli delovati v naših krajih tudi razni privatni vzgojni in učni zavodi za deklice. V začetku so nekatere takšne zavode ustanavljali in vodili ljudje s pomanjkljivo izobrazbo, kasneje, zlasti v 19. stoletju pa je delovalo pri nas nekaj pasebnih dekliških šol, ki so dosegale kar lepe uspehe. Ti zasebni zavodi so bili dostopni dekletom bogatih družin in so bili nemški ali italijanski.
Splošna šolska naredba iz 1. 1774, Politična šolska ustava iz 1. 1805 in šolski zakon iz leta 1869, so dosledno določali posebne šole za dekleta, zlasti pa šole za ženska ročna dela. Zastopali so mnenje takratnih vladajočih krogov, da se mora izobraževanje deklic razlikovati od izobraževanja dečkov, ker je bilo treba deklice vzgajati predvsem za bodoče gospodinje in matere. Oblast je dekliške šote prepuščala najraje redovnicam, ker so bile najcenejše, javnih dekliških šol pa je
[ DIJAŠKI DOM CERKNO
a
jrazpisuje delovno mesto
— VZGOJITELJA —
VZG ali U
j Rok za prijavo je 15 dni po : objavi razpisa.
: Nastop službe 1. 9. 1970.
f
saiiiiiiiiBiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiMannaaiaB
ustanovila zelo malo. Ponekod so uredili šolanje deklic tako, da so dodali ljudski šoli poseben razred za deklice.
Najstarejša strokovna Šola za dekleta je bila babiška, ki je bila ustanovljena v Ljubljani že leta 1753. Pozneje je bilo ustanovljenih precej čipkarskih šol, zlasti v zahodni Sloveniji, v Ljubljani pa so leta 1888 odprli na Šoli za umetno obrt poseben oddelek za umetno vezenje in šivanje čipk. Od 1. 1909 je ministrstvo za javna dela v Avstriji dopuščalo na strokovnih šolah koedukacijo. Proti koncu 19. stol. so bile za dekleta ustanovljene še razne gospodinjske in trgovske šole ter tečaji.
Prvo slovensko višjo dekliško šolo so v Ljubljani odprli leta 1896. Bila je triletna in vanjo so se lahko vpisala dekleta, ki so končala osemrazredno ljudsko šolo. Ko pa so leta 1907 odprli v Ljubljani šestrazredni dekliški licej, so začeli višjo dekliško šolo ukinjati. Višji dekliški šoli in liceju so bili« priključeni tudi razni tečaji, tako na primer pedagoški in trgovski, v katerih so se gojenke lahko pripravljale za bodoči poklic. Dekliški liceji pa niso bile redne srednje šole in če so se hotela dekleta, ki so licej končala, vpisati na univerzo, so morala opraviti izpit iz predmetov, ki se jih na liceju niso učila. Liceji so se preosno-vali v dekliške gimnazije šele po letu 1918.
Na gimnazije so se dekleta lahko vpisovala kot privatistke od leta 1872, kot redne diiakinie pa šele od leta 1919 dalje. K polaganju gimnazijske mature so bile privatistke pripuščene šele leta 1896, leto kasneje pa je bil maturantkam v Avstriji dovoljen vpis na filozofsko fakulteto. Od leta 1900 dalje so bila dekleta pripuščena tudi k farmacevtskemu in medicinskemu štu-
• Razpisna komisija
\ OSNOVNE SOLE PREVOLE \
S
jrazpisuje prosto delovno j
■ mesto
[	— učitelja za angleški in :
slovenski jezik
j Stanovanje zagotovljeno.
S	!
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«*■■■■■■■■■■■>
u, dočim jim je bil dostop do praviri drugih fakultet zaprt vse do ra* la bivše Avstroogrske monarhije. Prve učiteljice na Slovenskem s° s redovnice! ki so se izobrazile za teljski poklic v samostanih. Obiskv e so posebne pedagoške tečaje so bile dovolj pripravljene, so preo stojno državno komisijo polagale rZ' . Tudi prve posvetne učiteljice so ss ko izobrazile v samostanih in pri' nih dekliških šolah, kajti niso se ele izobraževati v javnih pedagoški^1 ajih skupaj z moškimi kolegi, mo;
______________ /-»ni nrvl OTltl
Po objavi šolskega zakona iz leta 1869 so bila na Slovenskem ustanovljena prva ženska učiteljišča. Pri na$ so bila državna učiteljišča v Celovcu* Ljubljani, Trstu in Gorici, privatna učiteljišča pa so imele tudi redovni' ce. Zato je število učiteljic začelo naglo naraščati, šolski zakon iz leta 1869 pa je med drugim določal, da se učiteljic® brez posebnega dovoljenja ne smejo poročiti, če hočejo obdržati učiteljsko službo. Na to prepoved so se poznej® radi sklicevali nasprotniki enakopravnosti učiteljic z učitelji, kadar so za' govarjali za učiteljice nižje plače. Jf' dili so na primer, da je za učiteljic® dovolj 80 % učiteljske plače, ker itak ne smejo imeti svojih družin, za katere bi jim bilo treba skrbeti, ni Pj* jih motilo, če so samski učitelji, ki prav tako niso imeli svojih družin, dobivali polne plače. Takšno stališče odbora Slovenskega učiteljskega društva je imelo za posledico, da so ogorčen® učiteljice izstopile iz društva in 1®*? 1898 ustanovile društvo učiteliic. y okviru tega društva so se učiteljice do leta 1918 borile za svoje pravice tei prirejale razne tečaje in predavanja.
Hkrati z naraščanjem števila učit®* Ijic je raslo tudi njihovo udejstvovani® v javnem življenju. Skupaj z učitell1 so sodelovale v raznih strokovnih & drugih društvih, prirejale predavanja j objavljale v časopisih svoje strokovn® j in leposlovne prispevke in tudi Prl ; ustanovitvi prvega slovenskega žensk®' i ga glasila Slovenka, so bile najaktiv' nejše prav učiteljice. Po učiteljicah se zgledovale tudi učiteliiščnice. En®1" gično so na abiturienskih shodil zahtevale enakopravnost žensk z moški' mi, pravico do enake izobrazbe in d® javnega udejstvovanja.
Tatjana Hojar
V
; i
yif
Deset let Prežihove bralne značke
Statistika ugotavlja, da obiskuje v SR Sloveniji osnovno šolo Okoli 230.000 otrok ki jih poučuje približno 10.000 učiteljev. Le-ti se pri svojem učnovzgojnem delu poslužujejo številnih oblik sodobnega pouka.
Brez dvoma sodi vsakoletno tekmovanje za bralne značke med tiste oblike šolske dejavnosti, ki najbolj prevzamejo mladega duha in mlado srce. Plemenita zamisel tega kulturnega gibanja, ki je do danes zajelo že vso našo ožjo domovino, se je porodila pred desetimi leti. Pobud-
Fodeljene bralne značke Miška Kranjca
niki zanjo, kakor tudi organizatorji vseh dosedanjih tekmovanj za bralne značke so bili prosvetni delavci (zlasti tisti, ki poučujejo materinščino) ter številni drugi družbeni delavci, ki žele zagotoviti zdrav kulturni razvoj našega mladega rodu.
Prva podelitev bralnih značk — Prežihovih — je bila 22. maja 1961 v Prevaljah ob prisotnosti staroste slovenskih mladinskih pisateljev Franceta Bevka. Odsih-dob se je tekmovanje za bralne značke vedno bolj širilo; tekmovanju za Prežihovo bralno značko so se pridružila tudi tekmovanja za bralne značke, imenovane po vseh velikih slovenskih literarnih ustvarjalcih na vsem slovenskem ozemlju od Prekmur-
ja in Koroške do Primorske, od Gorenjske do Bele Krajine. Najlepša plat tega tekmovanja, ki vzpodbuja otroke k branju zares dobrih knjig, je v tem, da ne pozna »zvezdništva-«, marveč skromno toda spodbudno nagrajuje ljubitelje materinega jezika in lepe književnosti bodisi izvirne bodisi prevedene iz tujih jezikov. In kolikšna mera čistega veselja zažari v svetlih očeh mladega bralca, ko mu književnik stisne roko ter mu podeli zasluženo priznanje — blestečo bralno značko!
Letos, to je ob deseti obletnici Prežihove bralne značke, bo 7. junija v Kotljah na Koroškem pod pokroviteljstvom Zveze prijateljev mladine Slovenije ter skupščin občin Ravne, Radlje, Slovenj
Gradec ter Dravograd zborovanje mladih bralcev in tekmovalcev za bralne značke, združeno s srečanji s slovenskimi književniki.
V počastitev te pomembne kulturne obletnice mladega rodu je založba Mladinska knjiga v zbirki Priročniki za estetsko-lite-rarno vzgojo izdala dokumentarno knjižico z naslovom »10 let Prežihove bralne značke«. V njej je prikazan nastanek in dosedanji razvoj gibanja tekmovanja za bralne značke ter priložen seznam sto izbranih mladinskih knjig (vse je izdala Založba Mladinska knjiga), prikladnih za bralna tekmovanja ter za šolske knjižnice osnovnih šol. Knjižica stane samo 5 N-dtin.
VIATOR
Mesec maj so proslavili v Pomurja zelo slovesno: s številnimi prireditvami, tekmovanji in podelitvijo bralnih značk Miška Kranjca.
Bralne značke Miška Kranjca so svečano podelili 9. maja v Gornji Radgoni. Ob pestrem programu so se srečali pionirji in mladinci radgonske občine. Nastopili so mladi literati in tamburaški Zbor iz Stogovec, bralne značke pa je podelil pisatelj Ivan Potrč. Podelili so 66 Cicibanovih, 84 bronastih, 56 srebmo-pa-tiniranih in 46 srebrnih značk.
25. maja — na dan mladosti so podelili bralne značke tudi v Murski Soboti. V dvorani Kina Park so se zbrali šolarji in pisatelji: Miško Kranjec, Branka Jurca in Ivan Potrč. Tudi tu so mladi literati brali svoja dela, mešani zbor iz Murske Sobote pa je zapel nekaj narodnih pesmi- Bralne značke je prejelo okrog 1000 pionirjev, dve zlati znački pa sta dobili učenki soboške gimnazije, Branka Jurca je podelila 180 cicibanovih oralnih značk.
Tilika Kreft
»PIONIR« LETO XXV.
Izteka se 25. leto Pionirja. Letnik vsakokrat zaključi deseta številka revije.
Težko je reči, kaj je v jubilejnem letniku najboljše. V vsaki številki se je letos Pionir sprehajal tudi po Luni. Ing. Ribarič je učencem poljudno predstavil veliki dogodek stoletja, tako kot prof. Kunaver že vrsto let predstavlja najmlajši generaciji tisto, kar je v vesolju ze stotisočletja vtirjeno v naravno kroženje. V reviji sta se srečala človeka, ki
so jima znani tuji svetovi: eden jih predstavlja s prepričljivo besedo, drugi pa usmerja mednje svoj tehnični korak. Vesolju Pionir v tem letniku ničesar ne dolguje.
Ostal je zvest tudi Zemlji. V besedi in sliki govori o domovini; o tisti, ki se začenja na domačem pragu in tisti, ki se konča daleč doli pod Ohridom. Pri kazuje njen današnji in njen zgodovinski obraz. Svet pa niso samo domače poljane, ampak
Novi 12-članski uredniški odbor revije Ciciban
»Ciciban« poslej 15-krat na leto!
Odlično urejevani list za naše najmlajše, otroška revija »Ciciban«, praznuje letos 25-letnico svojega plodnega izhajanja. Ob tem pomembnem jubileju je list od predsednika republike maršala Tita prejel odlikovanje za doslej opravljeno kulturno poslanstvo: Red za zasluge s srebrnim Vencem.
Vzpodbujen z doseženimi uspehi, finančno pa osamosvojen vsled nenehno naraščajoče naklade, ki je v letošnjem šolskem letu narasla že na zavidljivo število 70.000(!) izvodov, se je uredniški odbor »Cicibana« odločil, da bo v novem šolskem letu, to je že letos jeseni »Ciciban« začel izhajati petnajstkrat na leto. To pomeni, da bodo predšolski otroci in učenci prvih treh razredov osnovnih šol — le-tem pa je »Ciciban« predvsem namenjen — prejemali svoj list vsake tri tedne. Kolikšen učnovzgojni pomen bo ta ukrep imel za vzgojno-
varstvone ustanove in nižje razrede osnovnih šol, bržkone sploh ni treba še posebej poudarjati.
Ce zgolj shematično, torej nasilno, razporedimo časovni razmak treh tednov, ki bodo pretekli od izdaje ene do druge številke »Cicibana«, bi to razdobje lahko razdelili na tri dele: prvi bo zajemal veselo prejetje »Cicibana« ter načrtno obravnavanje vsebovanega gradiva, drugi bo pomenil fazo utrjevanja in ponavljanja prebranega oziroma naučenega, tretji pa bo tisti, v katerem bo izzvenevanje navdušenja ob že znanem besedilu in slikah nadomestilo zvedavo pričakovanje naslednje številke z doslej še neznano literarno in poljudnoznanstveno vsebino in ilustracijami.
V novem obogatenem letniku »Cicibana« bodo, kot doslej, sodelovali znani slovenski književni in likovni ustvarjalci, poleg tega pa obeta uredništvo še nova, zelo domiselna presenečenja. Le-tehpa
ne kaže takoj izdati, saj je znano, da prehitro razkrita skrivnost izgubi sleherni čar. In kar je najvažnejše, je to, da ostane naročnina nespremenjena.
Srečno pot, »Ciciban«!
VIATOR
tudi to, kar si je za svoj dom ogradil sosed. Včasih je v Pionirju to Sovjetska zveza, drugič Kitajska, potem Nubijska puščava in tako korak za korakom skozi dežele človekovega domovanja.
Umetnost je v jubilejnem letniku revije predstavljena kot lepota glasbe, slikarstva in besede, posebej pa še kot razumevanje filmske govorice.
Poljudnoznanstveni koncept revije zajema tudi naravoslovje, vendar je sestavkov iz te vede letos manj kot prejšnja leta. Izo-zbaževalnega značaja so med drugimi prispevki še spominski in pionirjev koledar, sestavki s področja matematike in fizike ter ugankarska stran.
Letos je revija pripravila nekaj koristnih navodil za učence, ki končujejo obvezno šolanje. Pionirje je presenetila z nagrado, imenovano Od Slovenskega Primorja do Triglava. Objavljala je njihovo pošto, jim predstavljala vrhunske športnike in še v marsičem izvrševala svoje izobraževalno in vzgojno poslanstvo. Izbor ilustracij je iz leta v leto lepši. Nekateri sestavki so za razumevanje pretežki, posebno če mislimo na zelo mladega bralca. Zanesljivo pa je v Pionirju »za vsakogar nekaj« in v tem je velika vrednost revije.
V jubilejnem letniku je dobil Pionir prvega tekmeca. To je ilustrirana enciklopedična revija Vseved. Koncepta obeh revij se lepo dopolnjujeta. Bilo pa bi prav, če bi med naročniki obeh gospodarila preudarna učiteljeva beseda. Škoda, če bi zaradi vabljive slike in skopega besedila nova revija izpodrinila staro samo zato, ker je v Vsevedu znanje dosegljivo pretežno po vizualni poti, Pionirja pa je treba predvsem brati.
Berta Golob
Razpisna komisija
OSNOVNE ŠOLE FRANC ROZMAN-STANE LJUBLJANA, Celovška 427
razpisuje naslednja prosta delovna mesta;
— POMOČNIKA RAVNATELJA
za nedoločen čas, U, PRU ali P z desetletno prakso — UČITELJA MATEMATIKE za nedoločen čas, PRU ali P Nastop službe 1. septembra 1970.
Prošnje vložite na naslov: razpisna komisija osnovne šole Franc Rozman-Stane, Ljubljana, Celovška 427. Stanovanj ni na voljo.
Svet OSNOVNE ŠOLE DOBROVA PRI LJUBLJANI
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za tehnično vzgojo in fiziko Pogoj: pedagoška akademija
—	učitelja za enooddelčno podružnično šolo Brezje Pogoj: učiteljišče ali PA — razredni pouk in strokovni izpt.
Na voljo je družinsko stanovanje.
—	učitelja za zemljepis honorarno 8 ur tedensko
Pogoj; PA ali visoka šola
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi.
Z Ljubljano so ugodne avtobusne zveze.
Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana ZAVOD ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
O na železniški elektro-kovinarski šoli v Ljubljani, Kurilniška 3:
1.	INŠTRUKTORJA PRAKTIČNEGA POUKA MEHANIŠKE ALI ELEKTROSTROKE
2.	UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA ZA A PROGRAM ELEKTROSTROKE
3.	UČITELJA STROKOVNEGA RAČUNSTVA • na železniški prometno-transportni šoli v Mariboru,
Preradovičeva 33:
4.	UČITELJA SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA
Vsa navedena delovna mesta so za nedoločen čas. Nastop dela pa za delovna mesta pod L, 3. in 4. s 1. septembrom 1970, za delovno mesto pod 2. pa s 1. januarjem 1971.
Pogoji:
pod 1. strojni tehnik ali elektrotehnik, zaželeno s poklicno šolo in 5 let delovnih izkušenj v proizvodnji, zaželeno pri vzdrževanju dizelvlečnih ali elektrovlečnih vozil
pod 2. strojni tehnik, zaželeno s poklicno šolo in 5 let delovnih izkušenj v proizvodnji ali pri vzdrževanju železniških vozil pod 3. profesor matematike pod 4. profesor slovenščine in nemščine
Prijave sprejema komisija za delovna razmerja sveta Zavoda za strokovno izobraževanje, Ljubljana, Moše Pijade 39. Razpis velja do zasedbe delovnih mest
OSNOVNA SOLA MEREZIGE PRI KOPRU
razpisuje naslednja prosta delovna mesta za šolsko leto 1970/71:
—	2 učitelja za razredni pouk — U
—	1 učitelja za biologijo in kemijo — PRU ali P
—	1 učitelja za zgodovino in zemljepis — PRU ali P
—	1 učitelja za matematiko In fiziko — PRU ali P
—	učitelja za slovenščino in srbohrvaščino —
PRU ali P
—	1 učitelja za telesno vzgojo In tehnični pouk — PRU ali P
Stanovanja po dogovoru (samska ali družinska). Ugodne prometne zveze s Koprom.
Zeleno,
temno zeleno..;
Ob razstavi likovnih del akademskega slikarja Leopolda
Hočevarja v
Majsko praznovanje je popestril v Trbovljah akademski slikar Leopold Hočevar-Hoči z razstavo 35 olj. Razstava je bila v trboveljskem delavskem domu, njena otvoritev pa je naletela na zelo ugoden odziv, saj se je je udeležilo blizu sto ljudi.
Leopold Hočevar poučuje likovni pouk na šoli Ivana Cankarja, svoj prosti čas pa pre-
Akademski slikar Leopold Hočevar
živi v skromnem ateljeju in mu je slikanje druga delovna obveznost. Rojen je bil v Hrastniku, študiral v Ljubljani, specialko za oljno slikarstvo je končal pri profesorju Maksimu Sedeju. Doslej je samostojno razstavljal v Trbovljah in Hrastniku, skupinsko pa večkrat v Zagorju, saj je bil že večkrat v izlaški slikarski koloniji, nadalje v Idriji, Beogradu, Trstu, Ljubljani, Subotici, v Avstriji in Franciji. Sodi med najmlajšo slovensko slikarsko generacijo.
Sam pravi o svojem delu in sebi naslednje:
Slikarji, ki nam slikanje ni edini poklic, smo v težki situaciji, ker je težko biti dober pedagog in dober slikar. Oboje zahteva celega človeka, če pa se vsemu pridruži še neurejen odnos do slikarstva sploh, pa je še toliko teže. Moja dosedanja dela doslej v Trbovljah niso naletela na posebno ugoden odziv, vendar pa moram reči, da se stanje v zadnjem času vsaj ne-
Trbovljah
koliko popravlja. Mogoče sem k temu prispeval največ sam, ker sem naredil korak k publiki s tem, da sem svojim nekdanjim zelenim in še bolj zelenim barvam dodal nekaj več svetlobe in optimizma. Vendar ti novi toni niso neiskreni, moji so, kot je moja dolina, v kateri živim. Ta dolina z okoliškimi grapami in hribi, tovarnami, jaški, tirnicami in drugimi industrijskimi objekti mi nudi neizčrpne možnosti izražanja. Nikjer pokrajina ni tako nenavadna in presenetljiva, kot je tu v Zasavju.1 Zdi pa se mi, da sem o tej pokrajini in ljudeh povedal samo delček tistega, kar bi rad in kot bi rad. Veliko dela me še čaka. Vesel bi bil, če moj delovni čas ne bi bil tako razbit, kot je, saj sem razpet med dvoje neizprosnih dejstev. Mislim, da v tem delim usodo vseh slovenskih slikarjev, ki ne morejo živeti kot svobodni umetniki. Razumevanje ravnateljstev je edino, na kar se lahko opiramo, in reči moram, da na šoli nisem naletel na gluha ušesa. Tu v Trbovljah me nekoliko moti, da ne premoremo kake načrtne razstavne politike, vse je prepuščeno več ali manj nenačrtnosti in dobri volji posameznikov, nimamo razstavnega prostora s primerno svetlobo, pa tudi pri oblikovanju kulturne politike sploh slikarji nimamo dovolj besede. V Trbovljah delamo in živimo štirje akademski slikar-' ji in kulturni forumi bi morali s tem računati. Pa ne le tij ampak tudi podjetja in ustanove; potem se ne bi pripetilo* da na razstavi ne bi bilo odkupljeno niti eno delo, kot se je že zgodilo. Marsikaj bo treba še storiti, da se bo okus tistih* ki razpolagajo z denarjem* spremenil v prid akademskim slikarjem...
Za pričujočo razstavo sem zbral skoraj vsa dela, ki jih premorem, zato učinkuje mogoče malce neenotno in neurejeno. Priznam pa, da odkrivam nekatere kvalitete in slabosti šele na tej razstavi, saj doma ne premorem prostora, kjer bi se študiju in primerjavam lahko temeljito posvečal.
V prazničnih dneh si je razstavo ogledalo številno trboveljsko občinstvo, mlademu in obetajočemu slikarju pa želimo pri nadaljnjem ustvarjanju še veliko ustvarjalnega miru in uspehov.
Nande Razboršek
Delovni kolektiv
VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA V LITIJI
razpisuje delovna mesta;
1.	RAVNATELJA
Pogoj: vzgojiteljska šola s strokovnim izpitom in 10-letno pedagoško prakso
2.	VZGOJITELJICA
Pogoj: končana vzgojiteljska šola z diplomo Zavod nima stanovanj.
Prednost pod tč. 1 imajo že zaposleni delavci.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest
SVET VVZ CICIBAN LJUBLJANA, Sarhova 29 razpisuje prosto delovno mesto za nedoločen čas
MEDICINSKO SESTRO — PEDIATRIČNA SMER
Pogoji: dokončana Srednja šola za medicinske sestre, pediatrična smer z diplomo
Prošnjo z življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi naj pošljejo interesentke na svet zavoda do 18. junija 1970. Možnost prijave imajo tudi kandidatke, ki bodo zaključile šolanje v letošnjem letu.
Razpisna komisija pri
OSNOVNI SOLI FR. ROZMAN-STANE, Šmartno pri Litiji
razpisuje na podlagi 52. člena statuta in 4. člena pravilnika o delovnih razmerjih naslednja delovna mesta:
Osnovna šola Fr. Rozpian-Stane, Šmartno pri Litiji
—	1 UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO, PRU ali P na razpolago je garsonjera v bloku
Osnovna šola Primskovo:
—	2 UČITELJA, U
samsko stanovanje zagotovljeno, dodatek za težje delovno mesto
Osnovna šola Mamolj:
—	1 UČITELJA, U
samsko stanovanje zagotovljeno, dodatek za težje delovno mesto
Osnovna šola V. S tanga:
—	1 UČITELJA, U
samsko stanovanje, dodatek za težje delovno mesto

NAGRAJENI ZA POSEBNE DELOVNE USPEHE
V zadnjem Prosvetnem delavcu smo poročali, da je Republiška izobraževalna skupnost nagradila za posebne delovne uspehe zavode za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in strokovne delavce v teh zavodih. Nagrade je razdelil predsednik izobraževalne skupnosti SRS tov. dr. Lujo šuklje 15. maja 1970 v Klubu poslancev.
Uvodoma je predsednik poudaril, da je skrb za razvojno .as. ustavi "'"'"he Ta naša skrb se izraža tako, da imamo tudi za to mladino šole in zavo-de, v katerih se usposabljajo za življenje. Republiška izobraževalna skupnost financira 19 takih zavodov, v katerih dela preko 500 pedagoških delavcev, socialnih delavcev in psihologov.
^ Poleg sredstev za izvrševanje učno vzgojnih programov je izobraževalna skupnost SRS v pretečenem letu predvidela tudi sredstva za nagrajevanje posebnih delovnih uspehov, ki so jih dosegli zavodi in posamezniki. Kandidate je izbrala posebna komisija, v kateri so sodelovali za-stonniki sekretariata za prosveto In kulturo, sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo, zavoda za šolstvo, Skupnosti posebnih šol in zavodov in Društva defektologov SRS. Ta komisija je v sodelovanju s strokovnimi zbori vseh zavodov po določenem načinu in ključu izbrala kandidate, ki jih je predložila izvršnemu odboru Izobraževalne skupnosti. Izvršni odbor je 9. 4. 1970 sprejel sklep, da se nagrade podelijo osmim zavodom in 51 strokovnim delavcem.
Ob podeljevanju nagrad je predsednik tudi omenil, da so nagrade skromne in da zato nikakor ne morejo biti merilo za vrednost doseženih posebnih de-’>v v^ec ie vredno ' družba nagrajencem za njihovo uspešno delo z razvojno prizadetimi otroki.
Pri izročanju nagrad je tajnik izobraževalne skupnosti SRS tov. Mirko Tušek podal o na-■•‘'''-i-ieijitve:
ZAVOD ZA USPOSABLJANJE SLUŠNO IN GOVORNO PRIZADETIH OTROK v Ljubljani načrtno in enotno pristopa k izvrševanju svojih nalog. Naveza! je tesno sodelovanje z otorinolaringološko kliniko in z njo rešuje vse stične probleme.
V	letu 1969 je zajel v predšolsko tispo^ sabljanje več slušno in govorno prizadetih otrok kot prejšnja leta in tudi z nižjo starostjo do petih let. Izdelal je osnutek novega okvirnega učno vzgojnega programa, ki je izpopolnjen z bogatimi dosedanjimi izkušnjami. Uvedel je novo dokumentacijo, kot magnetofonske posnetke otrokovega govora, poročilo o poteku individualne slušne rehabilitacije, sistematične ORL preglede in audimetriranje. Vsi predšolski otroci so v rejniških družinah ali pri starših, rejniki in starši pa sodelujejo s pedagoško in socialno službo zavoda.
V	osnovnošolski dejavnosti je zavod sodeloval pri izdelavi okvirnega učnega načrta, uvedel kabinetno delo za pogovorne vaje in tudi sicer razširil kabinetni pouk. V šolskem letu je zelo izpopolnjen diagnostično dokumentacijski material od kontrole govora in govornih sposobnosti do ORL in ADG izvidov, kar vse je sestavni del dosijejev učencev.
Posebno pozornost je zavod posvetil organizacijskim izboljšavam v vzgoji. Izdelal je okvirni načrt izvenšolskega vzgojnega dela, ki predstavlja prvi primer sistematične organizirane vzgoje in zaposlitve gojencev v vzgojnih skupinah v tem zavodu.
CENTER ZA KOREKCIJO SLUHA IN GOVORA v Mariboru se je v času šestletnega obstoja razvil v strokovnem pogledu na visoko raven. Pri vzgojno izobraževalnem delu v posebni osnovni šoli uvaja sodobne oblike in metode dela ter kot hospitacijska in učna baza koristi sorodnim strokovnim profilom na stopnji študija in specializacije. Zavod ie dosegel tudi izredno integracijo usposabljanja slušno in govorno prizadetih z drugimi strokovnimi institucijami in strokovnjaki dojna in v tujini.
Zavod ima vse otroke, ki jih usposablja, pri reiniških družinah in pri starših. Samoiniciativno je razvil tudi zelo razvejano ambnlatno službo za mariborsko področje (v Ravnah in Murski
Soboti). V zavodu je prisoten tudi strokovno proučevalni pristop v iskanju ustreznih oblik usposabljanja kombinirano prizadetih otrok predvsem na predšolski stopnji.
ZAVOD ZA SLEPO IN SLABOVIDNO MLADINO v Ljubljani je v lanskem letu praznoval 50-letnico obstoja. V zadnjih 24 letih se je v zavodu usposobilo 284 slepih otrok, od katerih je večina redno zaposlenih, ostali pa so še na delovnem usposabljanju ali pa čakajo na zaposlitev.
Z uvajanjem novih metod dela, konstruiranjem posebnih učnih pripomočkov in razširitvijo dejavnosti v okviru organizacij gojencev se je zavod dvignil na visoko strokovno raven. Zavod je odprl tudi nove oddelke za močno slabovidne in oddelke za mentalno prizadete slepe in slabovidne otroke.
Strokovni delavci zavoda z veliko prizadevnostjo uspešno izdelujejo didaktični material, s čimer se izboljšuje ponazoritev pouka in uvajajo nove dejavnosti.
.Posebni uspehi so bili doseženi pri opismenjevanju brezrokih in enorokih slepih otrok, za katere je bilo treba izdelati posebne valje za branje z ustnicami in proteze za delo z rokami. Zavod je izdelal prototipe za delovne mizice s prototipom povečala za slabovidne z dvema lupama in neonsko razsvetljavo, natis beril in učbenikpv s slikovnimi kontrasti za slabovidne/, abecednik s plastičnimi simboli za slepe in uvedel Brailove stroje ter normalno strojepisje v: višje razrede.
Pedagogi za slepe sami prirejajo učbenike in drugo čtivo. Zavod ima 63 učbenikov za slepe in 8 za slabovidne v 5760 izvodih.
VZGOJNI ZAVOD JANKA PREMRLA VOJKA v Vipavi uspešno usposablja učljive cerebralno motorno invalidne otroke in mu je v času šestletnega obstoja uspelo izvesti celotno Organizacijo dela, ki zagotavlja kvalitetne uspehe s ciljem kompleksne rehabilitacije.
Zavod je z organiziranim učno- vzgojnim delom, na temelju ustreznih načrtov in specialnih programov ter metod zdravstvenega, socialnega in specifično vzgojnega dela der vključevanja: v ustrezne gospodarske dejavnosti za učljive cerebralno motorno invalidne otroke dosegel delovne uspehe na evropski ravni.
PREHODNI MLADINSKI DOM v Ljubljani je prvi uvedel metode teamskega dela pri obravnavi vedenjsko in osebnostno motenih otrok in vključil v strokovni team, poleg pedagoške in zdravstvene službe, tudi socialno in psihološko, študentom višjih in visokih šol pa nudi možnost hospitacij in študijske prakse. Tudi drugi vzgojni zavodi za vedenjsko in osebnostno motene otroke dobivajo iz Prehodnega mladinskega doma pomoč in nasvete predvsem z izčrpnimi ^ključnimi poročili o gojencih z dodatnimi strokovnimi nasveti za nadaljnjo obravnavo posameznih primerov.
Zavod je samoiniciativno več let vodil seminar o psihodinamiki vedenjskih in osebnostnih motenj pri otrocih. Tega seminarja so se udeleževali tudi vzgojitelji slovenskih vzgojnih zavodov in si s tem izpopolnjevali strokovno znanje.
VZGOJNI ZAVOD V VERŽEJU je v lanskem letu zgradil novo osemletno šo-
zelo slabimi objektivnimi pogoji. Težki in pomanjkljivi delovni pogoji pa nišo delavcem vzeli volje za reševanje postav-Ijeriih nalog. V preteklem letu so začeli uvajati grupno delo kot osrednjo metodo dela z < mladoletniki. Ta metoda obeta intenzivno prevzgojo, s katero se bo tretma mladoletnikov bistveno skrajšal, s čimer se bo mdžno izogniti pojavom hospitalizma in izdatno zmanjšati visoke stroške zavodske vzgoje. Ko še bodo praktične izkušnje sedanjega dela v zavodu tudi znanstveno potrdile, bo to imelo velik pomen za celoten sistem pre-vzgajanja.
Posamezniki pa so bili nagrajeni s sledečimi utemeljitvami:
ANTONIN Mihaela, učiteljica praktičnega pouka v. Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, za uvajanje novih delovnih metod pri pouku v sivilski delavnici za invalidno mladino in za kvalitetno usposabljanje učenk v šivilski stroki.
BEGAJ Janez, psiholog v Vzgojnem zavodu v Gorenjem Logatcu, za pomoč sodelavcem pri 'spoznavanju znanstvenih dognanj in teorij ter za prevode praktičnih prispevkov za delo z vedenjsko in osebnostno motenimi mladoletniki.
BERGANT Peter, psiholog v Prehodnem mladinskem domu v Ljubljani, za izredno angažiranost in stalno pripravljenost usmerjati svoje sile, znanje in delovne izkušnje tja, kjer jih zavod najbolj potrebuje.
BIZANT Ivan, direktor Centra za rehabilitacijo in varstvo slepih v Škofji Loki, za dolgoletno uspešno delo pri usposabljanju in zaposlovanju slepih.
BLAZNIK Marjan, vzgojitelj v Vzgojnem zavbdu v Slivnici, za oceno najboljšega vzgojitelja v zavodu, za poglabljanje v metode grupnega dela in njihovo vnašanje v vsakdanjo prakšo.
BREZNIK Marija, socialna delavka v Centru za korekcijo sluha in govora v Mariboru, za pionirsko urejanje rejništva in izvajanje sodobnih metod Za normalizacijo in socializacijo slušno priza-detili otrok.
BREGANT Milona, psiholog—-diagnostik- v Prehodnem mladinskem domu v Ljubljani, za večletno visoko kvalitetno psihodiagnostično delo pri diagnostično triažnem obravnavan iu vedenjsko in osebnostno motenih otrok.
lo, katero poleg gojencev zavoda obiskujejo tudi šoloobvezni otroci veržej-skega šolskega okoliša. Poseben uspeh je zavod dosegel tudi s tem, da so tako združeno šolo v celoti osvojili tamkajšnji prebivalci, s katerimi zavod dobra sodeluje tudi na drugih področjih.
Pouk v osnovni soH se vrši po normalnem učnem načrtu, le da so gojenci zavoda deležni poglobljenih metod dela, kadar je to potrebno, v posebnih oddelkih, sicer pa so združeni v vddelkih z zunanjimi učenci. S tem sožitjem je dosežen izreden pedagoški uspeh in je njegova vrednost zlasti v tem, ker gojenci zavoda niso izolirani od-svojih vrstnikov.
Vzgojne skupine so vodene po družinskem sistemu. Otroci v zavodu imajo tudi skupne organizacije ter uspešno sodelujejo v raznih izvenšolskih. dejavnostih. Izreden uspeh take organizacije dela se kaže v tem, da se gojenci ob odpustu lažje in sigurneje vključujejo v življenje.
V	zavodu se je izboljšala kvaliteta učnega in vzgojnega dela tudi z uspešno organizacijo roditeljskih sestankov za starše gojencev ter z razvijanjem športnega, glasbenega in kulturnega življenja.
VZGOJNI ZAVOD V SLIVNICI pri Mariboru vse svoje gojence poklicno šch la in usposablja v delovnih organizacijah, podjetjih in šolah izven zavoda. S tem svojim konceptom dela je zavod našel za vse svoje gojence ustrezna učna in delovna mesta. S spremljanjem goiencev na delovnih mestih in v poklicnih šolah tesno sodeluje z mojstri in učitelji. Z nenehnim izpopolnjevanjem organizaci-ie in vsebine dela v zavodu se je iz-bolišala tudi izobrazbena struktura strokovnih delavcev.
V	devetih letih obstoja zavoda je bilo odpuščenih 256 gojencev. ..Od teh je bilo kvalificiranih in priučenih delavcev 161. V zadnjih 'etih zapušča zavod večina goiencev kot kvalificirani delavci naira/ličneiših strok in poklicev.
VZGOJNI ZAVOD V GORENJEM LOGATCU ima poleg statusa, ki mu ga; daje zakon, še eksperimentalni s»%tus. ki vsebuje določene metode ir^-vidualnega, zlasti pa grupnega dela z veder iško in osebnostno motenimi mladc^emiVi. Zavod dela tako od 1967. leta, vendar pod
Vprašanja in odgovori
VPRAŠANJE: K. R. pravi, da je njihova šola v tem šolskem letu prešla na petdnevni delovni teden. Zanima ga, koliko učnih ur mora opraviti sedaj učitelj razrednega in ’:o!iko učitelj predmetnega pouka, ob sobotah pa so še športni dnevi in poučne ekskurzije? Kdo določa učno obveznost in kolikšna je? Nadalje bi rad vedel, če statut, ki ga je šola sprejela, že velja, čeprav občinska komisija za statute, ki je statut prejela, ni še ničesar sporočila šoli.
ODGOVOR:	Ge vpelje delovna
skupnost petdnevni delovni teden, se sorazmerno poveča tudi dnevni delovni čas delavcev, tj. tudi v petdnevnem delovnem tednu morajo opraviti 42 delovnih ur. Razumljivo je, da se s tem sorazmerno povečajo dnevno tudi posamezni elementi delovnega ča?a prosvetnih delavcev. Prosvetni delavci morajo prav tako v petdnevnem delovnem tednu opraviti z zakonom in statutom šole določeno učno obveznost, ki so jo imeli v šestdnevnem delovnem tednu.
Ker po 13. členu zakona o osnovni šoli statut osnovne šole potrjuje občinska skupščina, bo začel veljati novi statut šole od dneva potrditve s strani občinske skupščine.
VPRAŠANJE: O. A. navaja, da učitelji praktičnega pouka opravljajo praktični pouk določene dneve v tednu od 7. do 14. ure, tj. 7 ur kontinuiranega pouka. Od 10.15 do 10.45 pa je oddih (malica), za kar pa
se dnevno odteguje pol ure. Ali je odtegovanje oravilno?
ODGOVOR: Po 60. členu T2DR (Uradni list SFRJ — prečiščenb‘besedilo st. 19770) ima delavec med dnevnim delom z enkrstnim polrLm delovnim časom pravicb do tridesetminutnega odmora. Cas odmora se šteje za čas prebit na delu. Ge torej delate nepretrgano dnevno polni delovni čas, imate pravico do polurnega odmora, ki pa mora, biti plačan. Ta pravica je dana delavcem s samim zakonom in jo mora šola upoštevati in se po določbah zakona ravnati.
VPRAŠANJE: M. B. poučuje na podružnični šoli že 4 leta. Pred letom dni se je poročila, vendar z možem ne živi skupaj. Zanima jo, če ii pripada dodatek za ločeno življenje.
ODGOVOR: TZDR sploh ne pozna dodatka za ločeno življenje, pač pa lahko posamezna delovna organizacija vprašanje dodatka za ločeno življenje uredi s svojim splošnim aktom. Pred izidom TZDR se je dodatek za ločeno življenje priznaval navadno v pri,merih premestitev v drug kraj. Ker torej ne poznam določb konkretnega splošnega akta, ne morem konkretno odgovoriti na postavljeno vprašanje. Po vsej verjetnosti pa ne bi bili upravičeni do tega dodatka, saj ste-se šele naknadno poročili, ko ste že prebivali v kraju vaše zaposlitve.
Janko Brunet, dipl. pravnik
BREZOVEC Ciril, profesor na Pedagoški akademiji, oddelku za specialne pedagoge, za uspešno 15-letno vodenje Prehodnega mladinskega doma v Ljubljani kot osrednjega slovenskega diagnostično triažnega centra za vedenjsko in osebnostno moteno mladino.
CONFIDENTI Peter, profesor, vodja poklicne šole v Centru za rehabilitacijo in varstvo slepih v Škofji Loki, za 20-letno uspešno razvijanje učnovzgojnega procesa v poklicnem šolanju slepih m za strokovna predavanja o poklicnem usposabljanju slepih.
DOBRILA Marjeta, surdopedagoginja v Zavodu za korekcijo sluha in govora v Portorožu, za dolgoletno uspešno delo v zavodu, za razvoj logopedije na obalnem področju in za uvajanje verbbto-nalne metode.
FERENC Drago, učitelj v Vzgojnem zavodu v Veržeju, za odlično opravljeno šolsko delo v kombiniranem razredu z gojenci zavoda in zunanjimi učenci, s katerimi je dokazal, da ob dobri organizaciji pouka zunanji učenci niso -pod vplivom goiencev.
GABROVEC Avgust, surdopedagog v Zavodu za usposabljanje slušno in gpvor-no , prizadetih v Ljubljani, za 30-letno titfpesiib delo na področiu usposabljanja slušno in < govorno . prizadetih otrok,. -
GABRŠCIK Milka, socialna delayka v Prehodnem mladinskem domu v Ljubljani, za 13-letno uspešno delo v diagnostično , triažnem zavodu in za izredno angažiranost, ki presega delokrog njenega ožjfega delovnega mesta.
GLAŽAR Jožica, surdopedagoginja v Zahodu za usposabljanje slušno in govorno prizadetih v Ljubljani, za 30-letno uspešno delo pri usposabljanju slušno in govorno, prizadetih otrok, za dyig strokovnegk 'pouka na višino strokovnih šol za polnočutne učence in za mentorstvo mlajšim tovarišem.
GODEšA Ivan, učitelj v Vzgojnem'zavodu v Planini, za izpopolnitev nazornosti pouka z modernimi učnimi pripomočki in metodami, za nesebično uspešno pomoč mlajšim tovarišem pri uvajanju v učno in vzgojno delo in za večletno uspešno vodenje tehničnega krožka za gojence.	,	v .
GUČEK Ivo, učitelj praktičnega pou-uka v Vzgojneem zavodu v Gorenjem Logatcu, za izvirnost pri raznih tehničnih rešitvah učnega in proizvodnega procesa gojencev v zavodskih delavnicah.
HADŽIČ Lilija, vzgojiteljica v Zavodu za usposabljanje slušno in govorno prizadetih v Ljubljani, za izredno uspešno vzgojno delo z gojenkami in za požrtvovalna delo z bolnimi gojenci izven Svojega delovnega časa.
HVALIC Vlado, socialni .delavec; v Zavodu za usposabljanje-invalidne mladine v Kaihniku, za uspešno pionirsko delo socialnega delavca z invalidno mladino.
KAVČIČ Ivanka, ^učiteljica, • vzgojiteljica v Dekliškem vzgajališČu v Višnji gori, za '22-letno uspešno vzgojno delo z vedenjsko in osebnostno motenimi mladoletnicami, za vneto zagovorništvo humanizma pri Vzgoji prizadetih deklet, za uvedbo družinskega sistema vzgoje in mentorstvo mlajšim, ^vzgojiteljicam.- '
KAVŠEK Ciril, ravnatelj posebne šole za revmatične in srčne rekonvalescente v Šentvidu, za izredno . delovno prizadevnost s telesno invailidnimi in dolgotrajno bolninji otroki, za uvedbo novih' glasbenih dejavnosti v Šoli in za mentorstvo mlajšim.
KMETjBC Vera’, profesorica v Zavodu za usposabljanje slušrio in govorno prizadetih v Ljubljani, za dolgoletno uspešno delo pri usposabljanju slušno in govorno prizadetih otrok, za kvalitetno mentorstvo* sodeiavcem v zavodu ter za delo na predmetniku in učnem načrtu za sluSho fn govorno prizadete.
KNAFELJC Milica, uČitelHOa v Vzgojnem zavodu v Veržeju, za uvaianje sodobnih metod in izdelavo dobrih vzgojnih, programov,, ter za uspešno' sOdelo^ vanie s starši Svojih gojencev.
KOBLAR Izidor, profesor v Vzgojnem zavoduAprana Milčinskega V Smledniku, za uspešno vodenje biološkega in kemičnega krožka ter pedagoškega vodenja zavodske šole.
KOMOTAR Jožica, Socialna delavka in v. d. ravnatelja Vpojnega zavoda Frana Milčinskega v S.r' Jniku,'za kletno'zelo uspešno socia delo v vzgojnem zavodu, za vključevanje gojencev na ustrezna delovna mesta ali v nadaljnje šolanje. za vzpostavljanje stalnih stikov z delovnimi organizacijami ih šolami, mojstri in'Učitel ji na delovnih mestih ter za izredno požrtvovalnost pri reševanju težkih Droblčmov zavoda.
KRALJ Kristina, fizioterapevtka v zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Karijniku za uvedbo novjh metod in tehnik dela v odelku za fizioterapijo, za izboljšanje zdravljenja gojencev in ekonomično izrabo strokovnega znanja o$ebia.
KUNAVER Franc, akademski slikar, učitelj za likovni pouk v zavodu za usposabljanje slušno in govorno prizadetih v-Ljubljani‘ za'25-letno izredno uspešno likovno usposabljanje slušno in govorno prizadetih otrok, za številne slikanice in ilustracije šolskih. učbenikov ter
izredno požrtvovanje pri premagovanju zavodskih težav.
MAKUC Venceslav, učitelj v Vzgojnem zavodu Janka Premrla Vojka v Vipavi, za uspešno učno in vzgojno delo v zavodu od ustanovitve, za uspešno pedagoško vodstvo posebne osnovne šole in za oblikovanje učno vzgojnih načrtov za otroke prizadete po možganskih okvarah.
MARTINOVIC Branko, psiholog, ravnatelj Prehodnega mladinskega doma v Ljubljani, za izredno angažiranost in stalno prnipravljenost usmerjati sile, znanje in delovne izkušnje tja, kjer jih zavod najbolj potrebuje.
MOTNIKAR Ivan, učitelj praktičnega pouka v zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, za kvalitetno poklicno usposabljanje gojencev v urarski stroki in za vestno, požrtvovalno in uspešno utrjevanje samoupravnih organov zavoda.
PELAN Stane, psiholog v Vzgojnem zavodu Planina, za izdelavo vzgojnega programa zavoda, ki je uporabljiv kot izhodišče za izdelavo teoretičnih napot-kot za delo v vzgojnih zavodih in za pionirsko psihološko delo v vzgojnih zavodih.
PELICON Frančiška, ravnateljica Vzgojnega zavoda Janka Premrla Vojka v Vipavi za uspešno usposabljanje otrok prizadetih po možganskih okvarah, za pripravljalna dela za ustanovitev zavoda v Vipavi in za navezovanje strokovnih stikov z ustanovami v inozemstvu.
PODKRAJŠEK Tatjana, profesorica surdopedagog v Zavodu za usposabljanje ■ slušno in govorno prizadetih otrok v Ljubljani, za 15-letno uspešno delo pri vzgajanju in izobraževanju slušno in govorno prizadetih otrok in za sodelovanje pri sestavljanju predmetnika in učnega načrta za gluhe.
REPANJŠEK Antonija, medicinska sestra v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, za izredno stfokov-rto natančnost, za smisel za red in izredno delovno disciplino ter skrb za hitro zdravljenje začetnih obolenj.
ROJŠ Maks, ravnatelj vzgojnega za-vdda v Veržčju, za uspelo zgraditev novega šolskega poslopja, za vzpostavitev dobrih odnosov z okolico in za saniranje več let nerešenih težkih problemov v zavodu.
ROVŠEK Breda, učiteljica, vzgojiteljic^ v Vzgojnem zavodu Frana Milčinskega v Smledniku, za izredno uspešno vodenje dekliške vzgojne skupine po družinskem sistemu, za intenzivno sodelovanje s starši gojenk in za uspešno uvajanje javnih gledaliških in drugih nastopov z gojenci in gojenkami izven zavoda.
ROT Marija, učiteljica in vodja osnovne šole in odelka za vzgojo v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, za uspešno delo pri razvoju ošnovne šole za invalidne otroke, ki se je razvila v popolno osemletko, in poklicne šole, ki je razširila možnosti poklicnega usposabljanja.
ROT Srečko, ravnatelj zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, za 18-letno uspešno delo na področju usposabljania invalidne mladine, za realizacijo . teženj in potreb kolektiva po razširjeni delavnosti zavoda s tem, da ie ob pomoči družbe zavod dobil nove objekte v letu 1964 ter da je organizacija dela v novih pogojih brezhibno stekla.
ROŽANEC Franc, profesor v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, za vztrajno izpopolnjevanje pedagoškega znanja, za uveljavljanje naprednih konceptov pouka in vzgoje slepih otrok in izgrajevanje samoupravne organizacije zavoda.
RUPNIK Janez, profesor v Vzgojnem zavodu v Gorenjem Logatcu, za uspešno vzgojno delo in za strokovni doprinos k razčiščevanju vprašanja, koliko je per-mesivnost ustrezna oblika dela z vedenjsko in osebnostno motenim mladoletnikom.
SEDMAK Roza, socialna delavka v Zavodu za korekcijo sluha in govora v Portorožu, za uspešno vključevanje absolventov posebne osnovne šole v poklice in za uspehe na področju rejništva z vključevanjem slušno prizadetih otrok v družine.
SELLAK Milica, strokovna učiteljica v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, za pionirsko delo na področju gospodinjske vzgoje slepih, za gospodinjske tečaje za slepe in slabovidne žene ter za vodstvo vzgojiteljskega kadra in mentorstva mlajšim.
SIMČIČ Ivanka, defektologinja v Vzgoinem zavodu v Planini, za 19-Ietno kvalitetno učno in vzgojno delo v zavodu in za vneto sodelovanje pri razvoju samoupravljanja.
SIMČIČ Jože, ravnatelj Vzgojnega zavoda v Planini, za uspešno prenašanie izkušenj specialnega pedagoškega dela na mlajše sodelavce, za strbkovni dvig celotnega zavoda in za uspešno organizacijo samoupravljan ia.
STAJNKO Margareta, profesorica, ravnateljica Centra za korekcijo sluha in govora v Mariboru, za odlično organizacijo strokovnih služb, za uspešno uveljavljanje stroke izven ustanovne in usta-navaljanje strokovnih delovnih enot v Pomurju in na Koroškem ter za uspešno vodstvo Centra in mentorstvo mlajšim.
ŠTANDEKER Marija, profesorica, ravnateljica Zavoda za usposabljanje težje duševno prizadetih otrok v Črni, za uspešno vodenje posebne osnovne šole v Ravnah na Koroškem in za uspešno sodelovanje pri ustanavljanju in vodenju zavoda.
šTULAR Vanda, defektologinja v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, za 24-letno uspešno delo pri usposabljanju slepih in slabovidnih otrok, ža izpppolnjevanje okvirnih učnih načrtov in učbenikov ter mentorstvo mlaišim sodelavcem.
ULAGA Emil, defektolog, vodja osnovne šole v Zavodu za usposabljanje slušno in govorno prizadetih otrok v Ljubljani, za 30-letno uspešno in plodno delo na defektološkem področju, za učbenike in slikanice za gluhe otroke in & mentorstvo mlaišim surdopedagogom.
URANKAR Anton, profesor, vodja doma za slušno in govorno prizadete v Ljubljani, za sestavo letnega vzgojnega načrta z novimi, organizacijskimi oblikami domske vzgoje in za sistematični pristop k programiranju vzgojnega dela.
VAREL Evgen, učitelj in ravnatelj v Prehodnem mladinskem domu v Preddvoru, za uspešno 18-letno vodenje zavoda, ki je bil v. povojnem obdobju pomembna institucija za prevzgojo in resocializacijo pedagoško in socialno oškodovanih otrok in je kot taka pod njegovim vodstvom uspešno opravila svojo nalogo.
VAVPOTIČ Ferdo, ravnatelj vzgojnega zavoda v Slivnici pri Mariboru,' za uspešno vodenje zavoda od ustanovitve in za uspešno usmerjan ie sodelavcev v strokovno izpopolnjevanje.
ZOREC Vincenc, predmetni učiteli v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubiiani, za izpopolnjevanje in izdelavo pripomočkov za slepe in slabovidne otroke in niihovo kvalitetno uporabnost tudi v drugih republikah.
V imenu nagrajencev se je zahvalil Republiški izobraževalni skupnosti predsednik Skupnosti posebnih šol in zavodov SRS tov. Anton Kebe. V zahvali je pouda-
EEIiSala mladinska knjiga
Ig
i I
i ■
1 9 i
9
|C]
B 1 i
€ i
B
ia
M
B
B
i§
B
B
B
B
ta
ia
ia
ia
sa
ia
la
m
B
m
B
ia
ia
B
B
ia
m
ia
la
ta
B
B
E
i
B
B
E
E
E
SE
SINJI GALEB
Popularna zbirka za šolarje, v kateri vsako leto izide 8 knjig. V zbirki izhajajo najboljša tuja mladinska dela in predvsem novo napisana dela iz domače mladinske književnosti.
Izšle so zadnje štiri knjige letnika 69/70:
Clara Ascher-Pinkof:
ZVEZDNI OTROCI
Zgodba o židovskih otrocih, ki so doživljali vse strahote nemških koncentracijskih taborišč. Ponekod so jih zaprli skupno z njihovimi učiteljicami. Rešitev je bila skoraj nemogoča, toda neki skupini je zaradi pomote v transportu le uspelo pobegniti.
■r
Vidoe Podgorec:
BELI CIGANČEK
Za to povest je avtor prejel že dve nagradi in sodi med njegove najboljše tekste. S poetično govorico slika otroka, ki je med vojno izgubil starše in svoje otroštvo preživljal med cigani. Za delo je značilna močna čustvenost, pa tudi krutosti ne manjka, vendar avtor vedno najde zdravo rešitev, ki mlademu človeku vliva optimizem.
Dragan Božič:
RDEČI KONJ
Mladinsko delo tega hrvaškega pisatelja je prejelo nagrado Kurirčkovega festivala. Avtor pripoveduje skozi prizmo otroškega doživljaja o narodnoosvobodilnem boju v Bosni in begu ljudi iz Bosne v Hercegovino.
Miroslav Antič:
KODER PLAVI H LAS
Nežne pesmi, polne prvih ljubezenskih vzgibov in občutij, iskreno izpovedane, naj povedo mladim ljudem, da je iskreno in pristno čustvo velika vrednota in bogastvo mladega srca.
V letniku 69/70 so v zbirki SINJI GALEB izšle že naslednje knjige:
Erich Kastner: DVOJČICI L. Suhodolčan: RUMENA PODMORNICA Anton Ingolič: DEKLICA IZ CHICAGA Vladimir Čerkez:
BREZA MED STRELSKIMI JARKI
Knjige zbirke SINJI GALEB spremljajo čmo-bele ilustracije. Tiskane so v formatu 12 X 18 cm, lahko pa se odločate za broširano ali kartonirano izdajo.
Posamezna knjiga stane: br. 6,00 din, krt 10,00 din. Cena letnika: br. 48,00 din, krt. 80,00 din.
Naročila za zbirko SINJI GALEB sprejemajo poverjeniki in zastopniki založbe Mladinska knjiga na vsaki šoli.
13
13
13
13
i
13
€
13
13
13
13
€
€
13
13
13
13
19
19
19
19
19
19
i E
E E
I
0 E
II
m m m
p El L!
19
19
19
|E0
19
@
19
i!D
19
19
19
19
19
19
|S)
19
19
ril, da zadnja leta z zadovoljstvom ugotavljamo, da so se sredstva za delo v zavodih za razvojno prizadeto mladino izdatno povečala, s čimer se je dvignila tudi kvaliteta dela, istočasno pa tudi povečale možnosti za vključeva-
nje v ustrezno usposabljanje večjemu številu prizadetih otrok. Vsem nagrajencem, kakor tudi njihovim sodelavcem, pa je zaželel pri njihovem bodočem delu še veliko posebnih delovnih uspehov.	V. J.
■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■•■■>
GLASBENA SOLA ŽALEC
razpisuje prosto delovno Š mesto
— učitelja klavirja,
PRU ali P
Prošnjo in življenjepis je potrebno vložiti na Glasbeni šoli Žalec. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
j Ravnateljstvo
: OSNOVNE SOLE
■	DANILE KUMAR
■	LJUBLJANA-BEŽIGRAD
■	\
■ razpisuje prosto delovno g ; mesto
— predmetnega učitelja za tehnični, pouk
za nedoločen čas
5
Nastop 1. septembra 1970.
S
Delovna skupnost
OSNOVNE SOLE IVAN SPOLENJAK — PTUJ
razpisuje naslednji delovni mesti:
— UČITELJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO,
PRU ali P
— UČITELJA ZA GLASBENI POUK (13 ur tedensko), PRU ali P Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.
VZGOJNI ZAVOD PLANINA PRI RAKEKU
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
— SOCIALNI DELAVEC — VSSD — UČITELJA TELESNE VZGOJE — PRU ali P — TAJNIK — RAČUNOVODJA
za to delovno mesto je potrebna srednja ali nepopolna srednja šolska izobrazba z izkušnjami o opravljanju računovodskih in administrativnih del
Za vsa delovna mesta je poskusna doba.