AKTUALNO VPRAŠANJE
Zaključnim računom erospodarskih organizacij doslej ljudski odbori niso Posvečali prevelike pozornosti. Formalno so si>er vedno sklepali o njih potrditvi. Najpogosteje pa je pri tem »udi ostalo.
Inšpekcijski onrani so sicer svoja delo v redu opravljali. Ni dvoma, da 80 kar se le da natančno popravili yse morebitne napake, ki so se v zaključnih računih posameznih gospodar-
skih
organizacij pojavile.
Toda to ni dovolj. Zaključnim računom bi bilo potrebno dati tudi tisto družbeno vlogo, ki jo oni imajo. Zaključni računi namreč niso le skupek več ali manj nerazumljivo razporejenih številk, marveč so odraz gospodarjenja v kolektivu, politike podjetja v pogleda investiranja naporov za povečanje delovne storilnosti, zaposlevanja, cen itd. Ljudski odbori predvsem občinski bi morali zato resneje razpravljati o zaključnih računih prav tako kot razpravljajo o vsakoletnih družbenih planih.
Letos bo temu problemu posvetila del svojega časa tudi Zvezna ljudska skupščina. Le-la bo obravnavala nekaj zaključnih računov največjih gospodarskih organizacij. Tudi republiške skupščine bodo razpravljale o poslovanju  nekaterih  podjetij v letu 1958.
Okrajni ljudski odbor, še posebej pa občinske ljudske odbore, čakajo torej glede tega v bližnji prihodnosti odgovorne in aktualne naloge.
-ik
AKTUALNO VPKA'ANIJfr
t M S I L O   SOCIALISTIČNE   ZVEZE    DELOVNIH   LJUDI   ZA GORENJSKO
leto xii., St. 9 — cena din 10.— kranj, 2. februarja 1959
Z občnega zbora Občinskega sfndikalneca sneta Tržč
andard
Odnos med gospodarskimi in negospodarskimi iftvesticiTPmi se bo letos delno izboljstil v korist negospodorskih investicij - Delicit socalnega zavarovanja - 40 m'anh v plenuma ObSS
Tržič, 31. januarja.
Današnjega občnega zbora Občinskega sindikalnega sveta v Tržiču so se razen številnih delegatov udeležili tudi nekateri gostje. Med njimi smo videli sekretarja OO ZKS Kranj Franca Popita, predsednika ObLO Tržič Lovra Cerarja, sekretarja OK LMS Viktorja Kralja in druge.
Po uvodnih formalnostih je predsednik ObSS Tržič Slavko Zalokar podal poročilo o delu v preteklem letu. Poudaril Je, da se letošnji občni zbor vrši v času najživahnejše politične in gospodarske dejavnosti, ko je v središču pozornosti vseh družbenih in političnih organizacij borba za boljše življenske In delovne pogoje delavcev, borba za večjo produktivnost ln *a nov sistem nagrajevanja. V letu, ki je pred nami, bo prav to osnovna gospodarska in politična naloga sindikalnih organizacij.
tržiški občini zahteva za svojo realizacijo 420 milijonov dinarjev sredstev. Po nepopolnih podatkih bodo podjetja v občini Tržič ustva-
y tržiški občini je posebno pe-^Ce vprašanje investicij za druž-^ ni standard. Manjka jim celo vr-objektov,  od stanovanj, šole, dravstvenega doma, kulturno pro-  rila 202,600.000 din ostanka čistega finega doma in sodobno ureje-  dohodka in to po odbitku rednih 9a in turističnim zahtevam odgo
plač, dveh plač nad tarifnimi po-
skla-
*rjajočegn gostinskega obrata do stavkami in odvoda v obvezne s °PaUšča, vodovoda itd. de. Od tega bodo podjetja prispe-
^rspektivni načrt   investicij   v  vala občini 22,560.000 dinarjev ali
10,6 % za komunalno dejavnost. Razen tega bodo podjetja letos tudi sama gradila stanovanja in nekatere komunalne objekte, za kar predvidevajo 89,921.000 dinarjev ali 45 %. Skupno bodo torej podjetja investirala za družbeni standard 112,487.000 dinarjev ali 55,6 odstotkov ostanka čistega dohodka.
Občinski sindikalni svet v Tržiču meni, da se bo odnos med sredstvi, ki jih investirajo podjetja sama, in med .sredstvi, ki so namenjena občini, moral spremeniti v korist ljudskega odbora, ker sicer ne bo mogoče zgraditi nove šole, zdravstvenega doma in še nekaterih drugih objektov. Po sklepu Okrajnega zbora proizvajalcev, da naj bi namreč podjetja vsaj tretjino sredstev, namenjenih za investicije družbenega standarda, dala ljudskemu odboru, bi v Tržiču to znašalo približno 17,5 % in ne današnjih 10,6 •/••
S SEJE ObLO ŠKOFJA LOKA
V četrtek, 29. januarja popoldne je bila v Škofji Loki seja Občinskega ljudskega odbora. Na skupni seji sta zbora najprej obravnavala okrajni družbeni načrt in proračun, razpravljala pa sta še o predlogu za določitev ožjega gradbenega okoliša in o zadnjih zborih volivcev. Izmenjala sta tudi nekatere člane svetov in odborniških komisij.
*redlog družbenega načrta je ob- jetij, posebno industrijskih, preko-
l?zl°žil podpredsednik OLO Sveto račila plan števila zaposlenih za
JV^l. ki je zlasti podčrtal pred- leto  1961, kar je primer   tudi v
j'^eno investicijsko politiko v tem Skofji Loki. Razen tega je omenil
etu> Investicije za potrebe družbe- še nesorazmerje v naraščanju na-
.69a standarda bo mogoče uresni- rodnega dohodka, kar kaže na zvi-
Ui 'e ob doslednem izpolnjevanju sevanje materialnih stroškov. s^ernic družbenega načrta.  Sred-      V razpravi so odborniki predla-
J^a    okrajnega     investicijskega gali, naj bi v prid razporejanja in-
Kla<U bodo uporabljena predvsem vesticijskih sredstev upoštevali po-
* Potrebe trgovine, obrti ter go- trebe   gospodarsko  bolj zaostalih
nslva in turizma. Del teh sred- krajev; že letos bi bilo treba iz-
primerjavi z ostalimi občinami na Gorenjskem, relativno precej padli. Predsednik ObLO Jože Nastran je (Nadaljevanje na 2. strani)
Predsednik ObSS je v referatu tudi poudaril, da bo razmerje med gospodarskimi investicijami, ki so lani znašale 296,559.000 dinarjev, in negospodarskimi investicijami, ki so znašale lani samo 52,787.000 dinarjev, treba spremeniti. Za leto 1959 planirajo podjetja 439 milijonov 693.000 dinarjev za gospodarske in 169,499.000 dinarjev za negospodarske investicije. Tu je že videti delen porast negospodarskih investicij, ni pa to zadnja možna meja.
V razpravi, ki ni bila najbolj živahna, so najprej govorili o nekaterih težavah socialnega zavarovanja, ki je imelo lani v Tržiču precejšen deficit. Ugotovili so, da delavci v tržiški občini precej več bolujejo kot v drugih krajih na Gorenjskem. Vzrokov za to je več. Med njimi ni na zadnjem mestu dejstvo, da tržiška industrija zaposluje pretežno žensko delovno silo.
Predsednik ObK LMS Tržič je poudaril, da se bodo morale sindikalne podružnice v prihodnje vse bolj opreti na mlade in jim nuditi zadostno možnost za politično in strokovno izobraževanje. Da sindikati v Tržiču mladih ne podcenjujejo, je videti iz tega, da ie bilo v dosedanjem plenumu ObSS 40 mladih delavcev in delavk.
A. T.
Bo ali ne bo? Tako že ves mesec modrujejo smučarji, otroci in sploh vsi ljubitelji zimskega športa, se ozirajo v nebo, mažejo smučke, pripravljajo sanke, snega pa — ni in ni. Starčki modrujejo o atomski bombi in poletih v vesolje, češ da je to vzrok nenavadni zimi. Vremenoslovci napovedujejo zdaj sneg, zdaj sončno vreme, vreme pa, izgleda, se po teh napovedih noče in noče ravnati. »V vzhodni Sloveniji oblačno, sicer pa sončno vreme!« Tako je še v soboto popoldne napovedoval ljubljanski radio. Včeraj zjutraj pa je pričelo snežiti. Brez napovedi vremenoslovcev, brez pričakovan] otrok, ki imajo samo še nekaj dni počitnic pred sabo. »Zima in gosposka ne prizaneseta.« Tako so modrovali ljudje, pa so se bržkone nekoliko zmotili. Sneg je namreč kmalu ponehal. Toliko pa ga je 1« padlo, da bodo otroci prišli na svoj račun in da deklicama na naši sliki ne bo več treba hoditi na Krvavec, če se bosta hoteli male poigrati — upamo, da nam ne bosta zamerili — s snežnim možem.
Občni zbori SZDL
ob odrejanju investicij za komunalne gradnje v Kranju - Novi Kranj na Zlatem polju - Zakaj Partizanska in ne Stara cesta? - Največ za zdravstvene objekte -Mladina bo gradila vodovod
Se nepopolni predlog letošnjih komunalnih gradenj v Kranju predvideva približno milijardo in 200 milijonov dinarjev investicij. Tako je na občnem zboru SZDL za Kranj-center povedal sekretar obč. komiteta tov. Baldomir Bizjak. Največ, in sicer kakih 138 milijonov dinarjev je predvideno za gradnje in opremo zdravstvenih objektov. V prvi vrsti je zdravstveni dom, nova zobna ambulanta in tudi porodnišnica, ki naj bi jo zgradili ob Zdravstvenem domu. Tudi za šolstvo je predvidenih 135 milijonov dinarjev. Gradili naj bi novo poslopje osemletke na Planini, vrlec v Stražišču in druga potrebna poslopja.
Zelo je navzoče iznenadila vest, da bodo letos mladinske delovne brigade gradile nov vodovod za Kranj, s katerim bi se izboljšala preskrba z vodo. Predvidene so tudi večje gradnje kot prejšnja leta za potrebe telesno-vzgojne in športne dejavnosti, za izboljšanje trgovinske mreže in podobno. Gospodarske organizacije bodo pri-
* ?v Pa bodo uporabili za soude- delati okvirni program razvoja teh
vezbo Pri posojilih in splošnega in- področij.   Menijo  namreč,   da bo
esticijskega   sklada   za podobne moč samo na tej osnovi sredstva
iniene. Posebej se je zadržal pri načrtno razporejati.
Predvidenih  investicijah  v  občini Posebno živahna razprava se je
T0fja Loka in pri tem opozoril na razvila ob obravnavanju okrajnega
^žnost modernizacije ceste Kranj proračuna. Odborniki so bili mne-T^kofja Loka ,   ceste v poijansk
Pospešiti bo treba tudi pri-§,ave za zgraditev opekarne v j 0fji Loki.  Podpredsednik Kobai
j 9ovoril tudi o zaposlovanju de-bQVrie si,e' čemur posveča načr' s&bno pozornost. Število zapos.e kQ v tem letu nikakor ne sme pre telcl^'1' Star^a ob zaključku Pre
nja, da je razdelitev proračunskih dohodkov, ki jo je predvidel OLO sicer pravilna, ker prvikrat jemlje za osnovo objektivni kriterij, po doseženem narodnem dohodku na prebivalca. Ker pa se je v občini Skofja Loka, po združitvi z občino Gorenja vas, narodni dohodek na prebivalca  občutno   znižal, bodo
e3a leta, ker je že večina pod-  proračunski dohodki te občine, v
S PRVE TEKME MED JESENICAMI IN LJUBLJANO (poročilo na 5. stranil)
spevale kakih 500 milijonov dinarjev za te nujne potrebe mesta. Med podjetji in občino so že v tek« razgovori o tem.
Stanovanjska gradnja pa bo leto« osredotočena na Zlatem polju. Tam naj bi v prihodnjih letih zrasel novi del mesta Kranja z visokimi stanovanjskimi in drugimi poslopju Samo letos predvidevajo, da bi tam zgradili novih 400 stanovanj, prihodnje leto pa še 200. S tako koncentrirano gradnjo upajo dokaj prispevati tudi k pocenitvi gradbenih del.
Cl ani SZDL so na občnem zbor« dokaj živahno pretresali ta predlog in dali nekatere pripombe, ki naj bi jih upoštevali.
Prva pripomba je bila, naj bi ne urejevali otroškega igrišča na vrt« pri Vajenskem domu ob bivšem Gasilskem trgu, ker je tam že take preveč vajencev, šola itd. Menili so, da bi bilo treba zato poiskati drugi primernejši prostor za otroke.
Prav tako je nekdo pripomnil, naj bi preskrbeli sredstva za ureditev mlekarne. Za pravilno oskrbe mesta Kranja pa tudi drugih krajev, je nujno vložiti tam nekaj sredstev. Predlog pa tega ni vseboval.
Prav tako so na občnem zbor« omenjali, da je končno treba urediti nekatere pločnike v središč« mesla, urediti javno stranišče, omogočiti lažji prehod kolesarjem po Savskem bregu, kjer so zdaj stopnice itd.
Najbolj pa so govorili o ureditvi oziroma asfaltiranju Partizanske is drugih cest. Predlog predvideva ureditev Partizanske ceste. Navzoči pa so to grajali, češ da je po-trebnejša ureditev Stare ceste.
Po razpravi o vprašanjih komunalnih gradenj so končno sprejeli predlog, naj bi izvedli med prebivalstvom anketo. Prebivalci, ko-ristniki, ki so hkrati tudi ustvarjalci teh sredstev, naj bi svobodno sodelovali pri odločanju, kaj na> bi gradili in še zlasti, kaj je najhujše, potrebnejše in važnejše za dvig življenjske ravni.
Tudi v drugih krajih so bili aH pa še bodo občni zbori SZDL. Prav je, da se ob tej priliki pogovore o naporih za izboljšanje življenjskih pogojev in da usmerjajo občinske organe k temu cilju. K. M.
R^ DVXK
N61
G Mreni tok*
KRANJ, 2. FEBRUARJA 1959
It
PABERKI PO SVETU I
LJUDJE IM DOGODKI
SOSEDJE V ŠKRIPCIH
TIROLSKA, SAAR IN — KOROŠKA
Avstrija ima posebnega visokega državnega funkcionarja za vprašanje Južne Tirolske, pokrajine v Italiji, v kateri pa je naseljenih veliko Avstrijcev. Ta človek je dr. Franz Gschnitzer. O Južni Tirolski pride često do sporov med Dunajem in Rimom. Dr. Gschnitzer je pred nedavnim imel predavanje »Južna Tirolska s poli-tično-geografskega gledišča«, v katerem je Južno Tirolsko primerjal s pokrajino Saar. »Prav tako kot s saar-skimi oblastmi bi tudi rešitev vprašanja z Južno Ti-lolsko koristila evropski skupnosti,« je rekel dr. Gschnitzer.
Pozabil pa je omeniti še en aktualen primer odnosa do nacionalnih manjšin: odnos Dunaja do — Koroških Slovencev . . .
DDT IN NACIONALNI ZNAK
Amerikanci imajo v svojem grbu orla. Na vseh službenih žigih je videti podobo te ponosne ptice, ki jo smatrajo za simbol Združenih držav Amerike. Včasih je bilo na ameriškem kontinentu dovolj teh ptic. Zdaj pa jih je doletela nesreča: orli, ki jih je samo še nekaj sto, postajajo sterilni. Ugotovili so, da je temu vzrok prašek DDT, s katerim posipavajo barja in reke, ker se je dobro izkazal v borbi proti malariji. Ameriški orli se pretežno hranijo z ribami, ribe pa so polne DDT. Tako je ta sicer koristen prašek deloval na orle tako, da jim ogroža plodnost.
Zastopniki tradicije zahtevajo, da je treba prenehati s posipavanjem praška DDT, pa čeprav bi potem kraljevala malarija. Pravijo namreč, da bi bila sramota, da bi Amerika nekega dne ostala brez svojega simbola.
ENA ZVEZDA: 3.000 DOLARJEV
Aljaska je po dolgih in zakulisnih borbah v kuloarih ameriškega Kongresa in Senata končno izvojevala privilegij, da postane 49. zvezna država ZDA. Proti sprejetju so se v glavnem bojevale nekatere velike industrijske družbe, ki so izračunale, da bodo morali zaradi zveznih predpisov in zakonov, ki se bodo razširili tudi na Aljasko, plačati precej večje davke. Pa še ena družba je finančno prizadeta. »Trans World Airlines«, letal,ska družba, katere letala letajo po vsem svetu, je izračunala, da bo samo sprememba zastav na njenih 149 potniških letalih stala 3.000 dolarjev: vsaki zastavi bo treba namreč dodati še eno zvezdo.
Na prihodnjem zasedanju Kongresa bo med drugim na dnevnem redu tudi sprejem Havajev, ki imajo zdaj položaj teritorija pod upravo ZDA. To bi bila 50. federalna država ZDA. Koliko bo vse ameriške letalske družbe stala še ena zvezda!?
MALENKOST
Mojstri statistike — Amerikanci ,so izračunali tudi tole:
Alkoholizem stane ameriško industrijo letno 35 milijonov delovnih dni, kar je v našem denarju okoli 245 milijard dinarjev.
Padec italijanske vlade je že dlje visel v zraku. Bilo je potrebno samo še nekaj zaostritev, kot je bil odstop socialnodemokratske-ga ministra Vigorellija, in na polurni seji kabineta je bila zapečatena usoda Fanfanijeve vlade.
Amintore Fanfani, generalni tajnik demokristjanske stranke, se je lotil sestavljanja vlade takoj po lanskih majskih volitvah. Iz njih je demokritstjanska vlada izšla okrepljena, hkrati pa se je tudi celotno volilno razpoloženje volivcev nagnilo na levo. Takšno nagnjenje volilnih množic je moral npoštevati tudi Fanfani kot novi ministrski predsednik. Toda njegov program milejših socialnih reform in krepitve vloge države v gospodarstvu, ki ga je skušal izpeljati skupaj s Saragatovimi socialnimi demokrati, je naletel na srdite napade ne samo desničarskih strank, marveč tudi predstavnikov desnega krila lastne — demokristjanske stranke. Čedalje pogosteje se Je zgodilo, da so nekateri desničarsko usmerjeni demokristjanski poslanci kršili strankarsko disciplino in glasovali proti lastni vladi. V takih razmerah in spričo položaja v parlamentu, kjer je bila vlada navezana na podporo drugih skupin, je postalo jasno, da Fanfanijevemu kabinetu ni sojeno dolgo življenje.
Končni udarec mu   je pravza-
prav zadal kongres Nennijevih socialistov. To je na prvi pogled videti nerazumljivo, saj so socialisti že ves čas v opoziciji. Toda na neapeljskem kongresu so socialisti začrtali nekatere izredno važne smernice svojemu programu, ki so jim na široko odprle pot med italijanske množice. To je povzročilo pravo vrenje med Saragatovimi socialnimi demokrati in v levem krilu demokristjanov. Leva struja socialnodemokratske stranke je postavila zahtevo vodstvu stranke, naj tako) stori potrebne korake za združitev z Nennijevimi socialisti, socialnodemokratski minister za delo v Fanfanijevi vladi pa je prav zato izstopil iz vlade.
2e tako slaba vlada je doživela udarec, ki ga ni več mogla preboleti; Fanfani je kapituliral. Drugega mu tudi ni preostalo, saj z razcepljenimi socialnimi demokrati in z velikimi nasprotji v lastni stranki ni več mogel držati vajeti v svojih rokah.
Položaj po padcu vlade pa ni nič kaj rožnat, še manj pa jasen. Medtem ko skušajo socialni demokrati na izrednem zasedanju razčistiti medsebojna nesoglasja, so ta postala v demokristjanski stranki še ostrejša. Fanfani je pred nevarnostjo razcepa v lastni stranki odstopil tudi kot generalni tajnik demokristjanske   stranke. Očitno
je, da je Italija zašla v hudo krizo, iz katere zlepa ni videti rešilnega izhoda.
Nič čudnega torej, če rimski ča-sopil »Popolo« že zdaj namiguje na možnost razpisa novih, izrednih volitev, londonski »Dallv Tele-graph« pa odkrito meni, da je to edina stvarna rešitev. Mnogi si želijo, da bi zapleteni položaj razvozlal neki italijanski De Gaulle. Drugi pa pristavljajo, da je še vprašanje, če jim bo De Gaulle zares kos v Franciji, in če že, kje potem najti takšnega močnega moža, ki bi se lahko v Italiji meril s francoskim predsednikom republike?
Čudno pa je, da v meščanskih krogih ne vidijo rešitve, ki so jo nakazale same volitve: namreč, da bi bilo treba pri sestavljanju vlade upoštevati levičarske in dejansko napredne stranke. Sodelovanje z Nennijevimi socialisti (četudi odštejemo močno KP Italije) bi lahko že ustvarilo trdno vlado, ki bi bila sposobna rešiti tudi marsikatere kričeče socialne probleme današnje Italije.
Mnenja, priporočila in predlogi se še vedno zelo razhajajo, v enem pa so si malone vsi edini: namreč, da je sedanja kriza bržkone najtežja in utegne biti tudi najdaljša, kar jih je doživela povojna Italija.
MARTIN TOMAZlČ
v n e d e I j o smo zabel ežili
IZDAJA ČP »GORENJSKI TISK«    / UREJUJB
UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 397 — UPRAVE ST. 475 — TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV
Snežne padavine, ki so včeraj iznenadile v,so Slovenijo, bodo prenehale. Ta teden bo prevladovalo sončno vreme, ob koncu tedna pa je pričakovati ponoven padec temperature s snežnimi padavinami.
OBČNI ZBOR ZVEZE BORCEV KRANJ
OSREDNJA PROSLAVA NA JAMNIKU
Kranj, 1. februarja.
Na današnjem občnem zboru ZB občine Kranj je bilo razvidno, da je bila ta organizacija lani dokaj delavna. Skupno so rešili 320 prošenj in sicer največ o ugotavljanju službenih let. Veliko skrb posvečajo tudi otrokom padlih borcev in žrtvam fašističnega terorja. Takih otrok je še 299. Za njihove štipendije plačujejo mesečno 52.500 dinarjev. 162 otrok so lani poslali v razne kolonije ob morju.
V načrtu za nadaljnje delo je predvidena še večja dejavnost v izvenarmadni vzgoji, v urejevanju grobov padlih bercev itd. Komisija za spomenike je v okviru 40. obletnice KPJ zasnovala dokaj poster program. Odkritje spominskih plošč pripravljajo v Besnici in Pše-vem. V načrtu je tudi primerno obeležje zgodovinskih krajev v Naklem, Ccgelnici, Goricah (Letcn-ce), v Kokri, Predosljah in drugod. V Kranju, kjer je bila avtobusna postaja, pa bodo s pomočjo okrajnih organizacij postavili večji spomenik.
Ko so govorili o stanju posamez-
nih otrok padlih borcev, o nekaterih mamicah oziroma starših padlih borcev, je delegat iz Nakla povedal, kako so tam ob novoletnih praznikih obiskali nekdanje partizanske družine. Prinesli so jim darila in se z njimi lepo pogovorili. Nekaj podobnega je povedal tudi delegat iz Zabnice. Tam so organizirali za starše padlih borcev in druge partizanske družine skupni izlet v Primorje in drugam, kjer so se njihovi sinovi borili in umirali.
Letošnji krajevni prazniki, kot so poudarili na zboru, naj bi vk'ju-čili čimveč ljudi. Dali naj bi širši pomen dogodkom NOB in tako do-stojneje proslavili obletnico KPJ. Predlagali so, naj bi v sodelovanju z radovljiško občino pripravili osrednjo občinsko proslavo na Jamniku. Na dan vstaje, 22. julija naj bi tam skupno proslavljali 15-letnico požiga te vasi.
K. M.
PROMETNA VZGOJA — GLAVNA NALOGA ŠOFERJEV
Kranj, 1. februarja.
Sinoči je bila v dvorani Okrajnega ljudskega odbora Kranj prva redna letna skupščina Združenja šoferjev in avtomehanikov okraja Kranj. Poleg številnih delegatov se
MALO ŠALE JE TREBA
»Oo, dobro jo poznamo. Doli na soli stanuje, kar doli jo boste dobili, če je doma.«
Tako so odgovarjali v Olševku, kajti Lojzko Hrastnikovo tam poznajo vsi, vsi iz OlŠevka, Hotemož in okolice.
»Vi ste prva med Prešernovimi nagrajenci, ki jih je nagradil Občinski ljudski odbor v Kranju za zasluge v Ijud-sko-prosvetni dejavnosti, pa bi radi, da kaj poveste . . .«
Očividno je bila malo iznenađena.
Vendar je začela zbrano pripovedovati o dramski sekciji, o pevskem zboru, o recitatorjih . . . Razgovor jc kar nehote zašel celo na dejavnost Rdečega križa, Socialistične zveze, na . .. Ni konca! Povsod je Lojzka kot voditelj. Menda ni tam organizacije, kjer ne bi ona sodelovala, vsaj kot tajnica. Ni proslave, svečanosti, zborovanja, kjer ne bi Lojzka imela glavno besedo. Vsaj pri organizaciji.
»Tudi prirejam sama za oder. Saj veste, izbira dramskih, lažjih del za naše možnosti ni velika. Tako sem uprizorila Kosmačev »Pomladni dan« in druge. Menda sem lani v poročilu imela napisanih 48 del, ki sem jih sama v 10 letih priredila za oder.«
Tako je pojasnjevala dejavnost dramske sekcije. Potem je pripovedovala o pevski in drugih. Le prostora ni. Največ 120 gledalcev lahko pride v učilnico,
kjer imajo predstave. Toda na Visokem je lepa dvorana. V glavnem nastopajo tam. Tam je prostora za 600 ljudi. Prišli bodo tudi na festival v Kranj 5. februarja z dramsko, a morda tudi s pevsko sekcijo.
»Koliko mladine je v vašem društvu?«
»Veliko. Pravzaprav samo mladina. V pevskem zboru so sama dekleta. Osemnajst jih je. Tudi v dramski sekciji je izmed 24 članov samo nekaj starejših za primerne vloge. Ostali — sama mladina.«
»Kako, da pri vas mladina tako sodeluje v teh dejavnostih? Marsikje se pritožujejo, da današnja mladina nima veselja za petje, igranje itd. Pravijo, da današnji svet motorjev in kavbojskih filmov privlačuje mladino drugam kot v čitalniški dobi.«
»Ne vem. Pri nas imajo veselje za to. Seveda je treba prilagoditi delo željam mladine. Zlasti vaje ne smejo biti puste. Povsod mora biti privlačno, zabavno. No ja, saj veste, kako je z mladimi — malo šale je treba.«
Potem se je razgovor ustavil. Pokrajina s kozolci in lesenimi skednji je bila tiha, malone pusta in dolgočasna.
Toda Lojzka je že pred 10 leti prišla v Olševek z bogatimi izkušnjami Ijud-sko-prosvetnega dela, ki si jih je pridobila v Poljanski dolini. Tudi tam je mož učiteljeval, a ona ... Brez zaposlitve je vedno imela še več dela. Zdaj pa je mož
pred upokojitvijo. Ko je Lojzka to pravila, je zaupala tudi tiho željo; da bi se preselila kam bliže mestu, kam v Kranj.
»Saj tako ni misliti na nek počitek. 5e zmeraj bi delala. Saj veste, da drugače ne bi niti vzdržala. Toda hkrati bi imela priložnost tudi za uživanje. Včasih sem šla na vsako prireditev. Pa tudi zaradi otrok . . .«
2e smo si dali roke, ko je nenadoma vzkliknila: »Knjižnico, knjižnico še niste videli!«
Odprla je 3 velike omare. Nad 800 zvezkov raznega čtiva vsebujejo. Razkazovala je kartoteko, zbirke klasikov in druge police z velikim ponosom in zadoščenjem. Zakaj ne bi. Tudi to je njeno, malone zgolj njeno delo.
»Kako si predstavljate vso to dejavnost V' Olševku, če bi vi šli v Kranj, kot ste rekli?«
Njen obraz se je zresnil: »Večkrat sem se že zamisli. Hudo mi je. Za knjižničarja že imam predvidenega človeka, ki mu lahko zaupam. Veste, vsaka knjiga me spominja na nekaj. S tako težavo, kot smo to spravljali skupaj.
Za druge stvari me bolj skrbi. Vsi radi sodelujejo, pomagajo, toda... Upam, da bom povsod dobila in usposobila namestnike.«
Čestitali smo ji k uspehu in priznanju.
K. M.
je skupščine udeležil tudi predsednik republiškega odbora Združenja šoferjev in avtomehanikov tovariš Rudi Cerar. Po enoletnem delu je ta organizacija zabeležila že lepe uspehe pri vzgoji številnega članstva, saj šteje danes preko 600 aktivnih članov. Pod njegovim okriljem delajo na Gorenjskem štiri podružnice (Kranj, Jesenice, Škofja Loka in Tržič). Namen Združenja šoferjev in avtomehanikov je predvsem v tem, da skrbi za strokovno in prometno vzgojo svojega članstva, kajti prav s sistematično vzgojo bodo lahko preprečili številne prometne nesreče na naših cestah.
V razpravi so govorili o sodelovanju z ostalimi organizacijami, ki ga doslej ni bilo. Borijo se tudi s precejšnjimi finančnimi težavami. Nekateri so v razpravi grajali malomaren odnos nekaterih organizacij do Združenja šoferjev. Od 22 povabljenih gostov se namreč ni nihče odzval vabilu. Ob koncu so nagradili tudi nekatere svoje najzaslužnejše člane.
Nas kupščini so sprejeli vrsto važnih sklepov. Organizirali bodo seminar za predavateljski kad?r, tesno bodo sodelovali z organi prometne varnosti, z upravo za ceste in z vsemi avto-moto društvi na Gorenjskem.
M. 2.
ZAKLJUČEK SANITETNEGA TEČAJA V KRANJU
Kranj, 1. februarja.
Sinoči je bil v Dijaškem domu na Zlatem polju zaključen štiridnevni tečaj gasilske sanitete Gorenjske, ki ga je pripravila Okrajna gasilska zveza Kranj. 32 udeležencev se je seznanilo z osnovnimi zdravstveno-sanitetnimi predpisi pri požarih, elementarnih nezgodah in nesrečah. Ob zaključku tečaja so udeleženci naredili tudi strokovne izpite. Tečaj je vodil pomočnik poveljnika OGZ za Gorenjsko Janko Štefe.
_ I. V.
RAZPRAVA O OKRAJNEM DRUŽBENEM PLANU (Nadaljevanje s 1. ptrani)
poudaril, da se bodo proračunski dohodki po tem kriteriju napram lanskemu letu povečali samo za 3 milijone dinarjev, medtem ko se bodo izdatki, brez upoštevanja komunalnih potreb, negospodarskih investicij in dotacij skladom ter organizacijam in društvom, povečali za 27 milijonov dinarjev. Narasli bodo zaradi vključitve bivše nižje gimnazije v občinski proračun in pa zaradi osebnih izdatkov za Upravo za gozdarstvo, ki so bili prejšnja leta zajeti v okrajnem proračunu. Hkrati bo Občinski ljudski odbor predlagal Okrajnemu ljudskemu odboru, naj še enkrat napravi izračun narodnega dohodka na prebivalca v tej občini. Ker niso upoštevali tovarne »Motor«, ki ni vključena v okrajni načrt, razen tega so izpustili tudi nekatera druga podjetja, so sedanji podatki netočni. M. C.
Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNEGA SVETA BLED
SKUPNA SREDSTVA — VEČJI UČINEK
V Blejski občini bodo letos dali kakih 16 milijonov dinarjev za investicije družbenega standarda. Ko so na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v soboto, 31. januarja govorili o tem, so menili, da bi bilo bolje, če bi združili čimveč teh sredstev v občinskem skladu, ter jih tako smoterneje uporabili za skupne koristi.
Predstavniki ObLO in drugih organov so že obiskali vsa večja podjetja v občini in govorili o sredstvih, ki bi jih lahko namenili za družbeni standard. Nekaj nad 10 milijonov dinarjev nameravajo porabiti sama podjetja za investicije v korist življenske ravni. Nekaj nad 5 milijonov pa so že ob prvih razgovorih obljubili odstopiti občini v skupni sklad za komunalne in druge gradnje. Toda na občnem zboru so izrazili misel, naj bi podjetja več prispevala v skupni sklad, da bi bil namreč učinek lahko večji. Iz skupnega sklada naj bi prispevali zlasti za gradnjo zdravstvenega doma, zobnega paviljona in druge objekte, ki so prebivalstvu na Bledu hudo potrebni.
Ob tej priliki so govorili tudi o investicijah v podjetju »Vezenine«. Tam nameravajo letos porabiti vsa razpoložljiva sredstva, 10 milijonov dinarjev, kar vsekakor ni v skladu s splošnimi napori. Sklenili so naj bi nujnost oziroma smotrnost teh investicij podrobneie pretresali ob sodelovanju samega kolektiva. -1. c.
45 JIH ZELI VSTOPITI V ZK Kranj, 1. februarja.
Včeraj popoldne so v Dijaškem domu na Zlatem polju zaključili seminar za mladince in mladinke, ki ga je organiziral Okrajni komite LMS Kranj skupno z Okrajnim odborom ZB Kranj. Na zaključku, ki sta se ga udeležila tudi člana OK LMS Kranj Štefan Kadoič in Andrej Strniša, je na vprašanje udeležencev odgovarjal član CK LMS Ljubljana Marjan Rožič, nato pa so 11 mladincev, ki še niso bili člani, sprejeli v mladinsko organizacijo.
Seminarja se je udeležilo 61 mladincev in mladink različnih poklicev in iz različnih krajev. Iz ankete, na katero so odgovorili vsi udeleženci, je videti, da sta samo dva člana ZK, 45 pa se jih je izrazilo, da to želijo postati.
ŽELEZARNA JESENICE DOBILA NOVE KVALIFICIRANE DELAVCE
V sredo, četrtek in petek je polagalo 24 jeseniških železarjev izpite za kvalificirane delavce pred izpitno komisijo okraja Kranj, ki ima svoj sedež na Jesenicah. Vsi kandidati, ki so starejši in imajo dovolj prakse, so bili oproščeni teoretičnega dela izpita ter so položili praktični izpit povprečno s prav dobrim uspehom. V ponedeljek bo pred izpitno komisijo zaključeno polaganje izpitov. S tem bo dobila Železarna 50 novih kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev.
U.
DELO
JESENIŠKIH ŠTUDENTOV
Decembra lani je preteklo leto dni, odkar so študentje jeseniške občine ustanovili akademski klub. Priredili so več namiznoteniških !n strelskih dvobojev, največji uspeh pa so dosegli odbojkaši, ki so se uvrstili v vrh slovenskega odbojkarskega športa. Z delom, ki sicer lani ni bilo najboljše, bodo letos nadaljevali. V februarju bodo že drugič imeli akademski ples, ki bo pod pokroviteljstvom Železarne,- ▼ okviru proslav ob 90-letnici njenega obstoja. Lanska prireditev je dobro uspela. Tudi letos bodo na tradicionalen in slovesen način sprejeli »zelene« bruce v družbo »starih bajt« in »mladih krokarjev«. Ta droben dogodek iz študentskega življenja bo ostal vsakomur v lepem spominu.
j. B.
KRANJ, 2. FEBRUARJA 1959
Glas Gorenjske 3
Prve težave ob pripravah za nove tarifne pravilnike
\\ razdeljujejo m delavci
Polovica delovnih mest izven normi Kako stimulirati mojstre? Kaj z onimi, ki ne dosegajo norm?
ZGODBICA  O PREVARANIH ZIDARJIH
Odšel je registrirat račun...
»V časopisu sem bral, da po- dnevno.  Skupina je bila SOTaz-trebuje Kranjsko gradbeno pod- merno dobro plačana, le o najini jetje  v  Kranju  več  gradbenih zahtevi po socialnem zavarova-delavcev,« je v raztrganih stav- nju,  Kotorski  ni  hotel ničesar kih  pripovedoval  18-letni  zidar slišati. Izgovarjal se je, da pod Razgovori o letošnjem in bodočem nagrajevanju sploh, so se od vseh normiranih mest. Naj- Dragoša  Knežič in Knežiča  pri temi pogoji, kot pooblaščeni žile prenesli iz raznih konferenc in posvetovanj v delovne kolek- bolj pereče pa je v tkalnici, ki Šibeniku.« Sredi decembra lani darski mojster, ne more spreie-tive. Tudi v tovarni IBI (Industrija bombažnih izdelkov) v Kranju je že tako ozko grlo podjetja. S sem se odpravil na pot. Kaj naj mati v svojo skupino novih d
ze razpravljajo o tem.
Načela, kot pravijo, so vsem ber;    delavci   se medsebojno
všeč in se z njimi strinjajo.-Edi- kritično   ocenjujejo   in hkrati
no imajo pripombe na nekatere iščejo   ter   odstranjujejo razne
t°čke sporazumov, ki, kot pra- slabosti,   da   bi   dosegli večji
^1°. preveč posegajo v odreja- uspeh.
g0rniG meje prejemkov. Ta- p0 ugotovitvah komisije bodo
tem je kolektiv kot celota hudo bi sicer počel doma v siromašni lavcev. Izgovarjal se je, da sme
oškodovan. Na predlog delavske- obmorski vasi. Za svoj načrt sem sprejeti na delo največ pet ljudi,
ga sveta so se pred kratkim za- pridobil še soseda Mirka Knežiča. Kaj sva hotela? Da bi se zasluž-
čeli    podrobneje    zanimati    za Vse je šlo po sreči. Prispela sva ku  zavoljo  tega  odrekla? Ne,
vzroke. Posebna komisija razgo- v Kranj in se zglasila v upravi tega nisva mogla storiti. Sicer
varja  z zainteresiranimi delav- Kranjskega gradbenega podjetja, sva bila pa z Mirkom sorazmerno
kami in raziskuje okolnosti, da Od   tam   so   naju   napotili   na dobro   plačana.   Jaz  sem imel
bi ugotovili prave vzroke, zakaj gradbišče Zdravstveni dom; na- 65 dinarjev od površinskega me
sestL        Ja P   r       » ]Lt ™rah.zdaJ tud! m°Jstre stimu" ne dosegajo norm. Predvidevajo, ročili so nama, naj se zglasiva tra ometane povšine, Mirko pa
kil' »v? .razpraYljal? r°        ' I« ivnejse nagrajevali. Doslej so da bodo, če se bo pakazalo za pri  zidarskem   mojstru   Kotor- nekaj manj. Z delom smo kon-
64 kaze čimPreJ začet1,           _b_Ue za njlh porođajne zgolj uro. potrebno,   organizirali   posebno skem, kl bo poskrbel za najino čali sredi januarja in se nadejali
Ena glvanih težav za uresni- v,novcm Pravilniku Pa hočejo tečaje za praktično in strokovno zaposlitev. — 18. decembra sva plačila.   Kotorski  je obračunal
čenie sedanjega načela, ki pred- tudl njlh vključiti v norme, in usposabljanje delavk. začela delati; jaz sem ometaval delo naše skupine in sestavil ra-
videva nagrajevanje po učinku, ^lcer po kupnem uspehu oddel- Take m podobne probleme raz- stene  in strop,  medtem ko je čun, ki bi ga moral predložiti v
^e to> da imajo skoraj polovico ka ozir°ma skupine, ki jim jo iakujejo in rešujejo še preden Mirko skrbel za transport malto, izplačilo Kranjskemu grodbeno-
dc-1 To
avcev, ki no dolajo po normi.
zaupana
bodo pristopili k izdelavi novih V skupini Kotorskega so razen mu  podjetju.  Ker pa račun ni
Pripombe OhLO K^anj k predloQU okraineaa d^viSenega načrta
•so delovna mesta, kjer še niso     Precej ugibajo tudi o vpraša- tarifnih   pravilnikov   in  predlo- naju delali še štirje delavci. Tr- veljaven prej, preden ni registri hašli otipljivih prijemov za nor- nJu onih delavk, ki ne dosegajo gov o novem načinu nagrajeva- do smo morali prijeti za delo. ran od občinske uprave za do-V glavnem so to delavci v norm. Teh jo kakih 20 odstotkov nja. -1. c.     Pogosto smo delali  tudi  16  ur hodke,   je   Kotorski   v četrtek,
delavnicah, prometu, skladišču «1 na drugih zunanjih delih. Bilo J° že veliko govora o tem, kako 1 tudi te delavce pravičnejšo "i'grajevali po njihovem delu, au doslej še niso našli oblike.
sicer pa so že lani, kot pra-Vli«. dokaj povečali sklad za napade in premije. S tem so skupili uveljavljati princip nagraje-VilnJa po učinku.  Imeli pa so
^n°go . težav z  nagrajevanjem, na seji ObLO Kranj, k± je bila Vse prevelike so namreč števil- £K<>. pravni  odbor  je  imel  dolge, v četrtek, 29. januarja, je bila ke investicij  za  industrijo,  če- ^,ani učne seje. Potem so prepustili razprava o predlogu  letošnjega prav so morda upravičene. Kljub plitev nagrad samim oddelkom, okrajnega družbenega načrta in temu,   da so   odborniki dobili
Močneje upoštevati osnovna načela
investicij
NAMESTO DOTACIJ KREDITE
Glavna  točka  dnevnega  reda na načela letošnjih investicij
pripomnila, da ni prav, če se sredstva iz sklada za stanovanjsko gradnjo uporabljajo za me-izacijo gradbenih podjetij. Ce so tam sredstva potrebna, n i j bi jih vzeli iz drugih virov pred-
potrebe in koristnosti ter znova pretresati te iedalke. Predsednik ObLO Franc Puhar pa je to mišljenjem, da bi tudi v gozdarstvu kazalo
m
na oneunem R8DI1 V KOMUNAH
cJuil-SO naJveč PrišU v P°štev        Poračuna. V imenu OLO je od- predlog načrta prepozno, da bi v^onm za gospoaarsKe invesu- misel ge dopolnil j 01ki, kjer normiranje ni uveljav- bornikom obrazložil glavne zna- ga lahko prebrali in o njem raz- Clje'
i^\o.   p0   pregledu   splošnega čilnosti predsednik OLO  Vinko mislili, so vendar tudi drugi od-    Tudi o investicijah za gozdar- preiti od dotiranja k stimulativ-soPHha podJetJa ozirorna oddelka Hafner. V razpravi se je oglasilo borniki omenjali Lsti vtis, da je stvo je bilo govora. Prvi je to nejšemu načinu, to je kreditira-določili višino nagrad posa- več odbornikov in tudi poslanec namreč razmerje med investici- omenil tov. Košmelj, češ da je nju. Ce bi se ta sredstva dajala r Q?<nim oddelkom.   Medsebojno Miran Košmelj.  Omenil je,  da jami za gospodarske in negospo- za to dejavnost v sorazmerju z v obliki kreditov (se pravi, da bi ^zdelitev teh nagrad pa so zno- predlog okrajnega načrta kljub darske potrebe morda le moč še drugimi    vendarle   predvidenih jih investitor moral vračati) bi aJ oddelka opravili sami delav- močnim premikom vendarle no premakniti -v korist slednjih.       preveč investicij. Menil je, da bi po njegovem mnenju zainteresi-Tak način se je pokazal do- upošteva v zadostni meri osnov-     Odbornica  Pepca Jež je  tudi se  tu  moralo  znova  pregledati  rani ljudje previdneje računali z
_____ _milijoni. To načelo so vključil:
r ~~~ *"    "~ ~~ ~~    "X   tudi v končne pripombe.
Na seji so prav tako izražali pomisleke o združevanju sredstev v izven industrijskih gospodarskih dejavnostih v merilu OLO. Okrajni predlog namreč predvideva združevanje sredstev, da bi tako lažje reševali posamezno komunalne in druge probleme, ki so v korist širši skupnosti. Odborniki so niso izrazili proti temu, marveč so menili le, da v izvenindustrijskih dejavnostih :obrti, trgovini, gostinstvu itd., ne bi to koristilo. Menili .so. da so potrebe občine v teh dejavnostih tako velike, da bi pogoji, ki jih omenja okrajni načrt, lahko samo ovirali sedanjo napore. Hkrati so izrazili pomislek, če ne bi morda zbiranje sredstev v merilu okraja dostimulativno vplivalo na sama podjetja. Tov. Hafner in drugi pa so menili, da je taka bojazen odveč.
Na isti seji so odborniki obeh zborov potrdili tudi predlog ožjega zazidalnega okoliša za mesto Kranj. Na predlog Sveta za pro-sveto in kulturo pa so odobrili odlikovanja in nagrade najpo-žrtvovalnejšim delavcem na področju ljudskoprosvetnega dela V občini. Nagrajeni so: Lojzka Hrast iz Olšcvka, Gašper Puhar in Saša Kump. Štirinajstim pa
\^ J so izrekli pohvale. ^ ^
NACIONALIZACIJA
V vseh občinah na Gorenjsk?m v Zadnjih dneh razpravljajo največ o predlogu okrajnega družbenega pla ta, ki bo sprejet 3. februarja. Druga najaktualnejša stvar, ki je tudi v teh dneh na dnevnem redu vseh sej občinskih ljudskih odborov kranjskega okraja, pa je izvajanje nacionalizacije gradbenih zemljišč in najemnih zgradb. Že v decembru so bile v vseh občinah formirane komisijo za izvajanje nacionalizacije, ki so skupaj z urbanisti in v skladu z odlokom, ki ga je na osnovi zveznega zakona izdal Izvršni svet LRS o krajih, ki pridejo v poštev za nacionalizacijo stavbnih površin, takoj začelo pripravljati svoje predloge. Dela v zvezi s  sestavljanjem  predlogov zazidalnih
površin so v glavnem v vs2h občinah na Gorenjskem že končana (gradbeni okoliš za mesto Kranj smo že objavili v zadnji številki »Glasu Gorenjske-) in bo v začetku februarja o tem že razpravljal Okrajni ljudski odbor Kranj. Bolj počasi pa napreduje delo za sestavljanje predlogov o nacionalizaciji stanovanjskih in poslovnih zgradb. Zvezna ljudska skupščina jo namreč sprejela zakon, da se nacionalizirajo vse hiše z več kot dvema večjima oziroma tremi manjšimi stanovanji. Tu bodo verjetno nastopile vrste težav, ki jih ne bo ravno najlaže premostili.
Občinske komisije za nacionalizacijo stanovanjskih in poslovnih stavb so se prvič sestale že   14. februarja. Da bi
zvedeli, kako zdaj, ko so predlogi za nacionalizacijo zemljišč v glavnem že sestavljeni, napreduje delo za nacionalizacijo stavb, smo zavrteli nekaj telefonskih številk in vprašali, kakšno je trenutno stanje na Gorenjskem. V Radovljici imajo predlog za zazidalni okoliš že pripravljen, zdaj pa zbirajo podatke za predlog o nacionalizaciji najemnih stavb. Povedali so nam, da pri njih pridejo v poštev za nacionalizacijo samo lokali, nimajo pa še zbranih vseh podatkov. V blejski občini so že popisali vse objekte, ki jih bo zajel novi zakon. Vprašali smo jih, če predvidevajo morebitne adaptacije ali rekonstrukcije nacionaliziranih lokalov in stavb, s čemer bi bilo možno precej izboljšati trgovsko mrežo v tem turističnem središču Gorenjske. Doslej so namreč privatni interesi take posege včasih krepko zavirali. Povedali pa so nam, da o tem še niso govorili. Na Jesenicah sta oba zbora Občinskega ljudskega odbora na zadnji seji razpravljala o ožjem gradbenem okolišu, na prihodnji seji, 6. februarja, pa bodo o tem dokončno sklepali. Posebna strokovna komisija pripravlja predlog o nacionalizaciji stanovanjskih in poslovnih stavb, ki ga bo predložila občinska komisija za nacionalizacijo.
A. T.
22. januarja odpotoval na Hrvatsko. Izgovarjal se jc, da sme račun potrditi le občina, v kateri je priglašen kot pooblaščeni zidarski mojster. Dan ali dva pozneje bi se moral že vrniti. Čakali smo in minil je teden. Kotorskega z registriranim računom ni bilo od nikoder. Kdo nam bo izplačal zaslužek? Za enomesečno delo dolguje samo meni 17.600 dinarjev.«
Prevaram zidar je utihnil.
Kaj pa zaslužki ostalih?
Trem delavcem ni izplačal niti prebite pare, ostalim je odrinil le nekaj malega. 17-letnemu delavcu Dragu Sučku iz Varaždina, ki je prišel k skupini nekaj dni pozneje, dolguje Kotorski okrog 11.000 dinarjev, Mirku Knežiču 12.000, Stevu Skupjaku iz Varaždina 13.000 dinarjev. Se več: ko je delavec Nikica Crjan zaprosil svojega delodajalca Kotorskega, naj mu izplača ostanek zaslužka, le-ta o tem ni hotel ničesar slišati.
Kdo je Josip Kotorski?
O prevejanem delodajalcu je le malo podatkov. Na Kranjskem gradbenem podjetju vedo povedati le to, da je po naiodnesti Hrvat, star okrog 35 let in da Je pooblaščeni zidarski mojster. Tudi on se je zglasll na upravi Kranjskega gradbenega podjetja na oglas v časopisu. Dejal jo, da ima svojo skupino delavcev in da jc voljan sprejeti primerno delo. Ker je imel Kotorski vse kvalifikacije, je uprava Kranjskega gradbenega podjetja sklenila z njim pravnoveljavno pogodbo za zidarska dela pri gradnji Zdravstvenega doma.
Potem ko je skupina z delom končala, je Kotorski sestavil obračun: račun, ki bi ga moralo plačati Kranjsko gradbeno podjetje, je znašal 239.000 dinarjev. Prod tem pa je Kotorski prejel od podjetja 203.000 dinarjev akontacijo, kjer je tudi vračunana prehrana omenjenih delavcev v menzi podjetja. Ostanek bi Kotorski moral dobiti pozneje, potem ko bi predložil registrirani račun. Toda Kotorski je z računom izginil neznano kam.
Kaj vedo še povedati ljudje?
Kotorski si jo vtopel v glavo precej razsipno življenje. V ve-seljačenju in popivanju je bil precej iznajdljiv. Tudi svoje zunanjosti ni zanemarjal. Preden je izginil, si je nakupil za 60 tisoč dinarjev oblek.
S tem, da je ogoljufal delavce, se pa Kotorski očividno ni zadovoljil. K tem šestim žrtvam lahko prištevamo še nekaj drugih lahkovernežev, ki so nič hudega sluteč nasedali njegovi zaupanje vzbujajoči osebnosti. In teh ni malo.
Pri družini, kjer se je hranil, si je izposodil okrog 16.000 dinarjev. Tudi delavci so mu služili kot neizčrpen vir dohodkov; tudi pri njih si je namreč pogosto izposojal, ne da bi vračal.
Kaj je Kotorskemu še preostalo, potem ko je do vratu zabredel v dolgove?
Pospravil je zaslužek svojih delavcev in »odšel registrirat račun«.
S. S.
Šolska komisija je na Koroš--ru že več kot teden dni in
vond
ar še nihče ne ve, kaj počne.
Pismo s Koroške
90 kakšni metodi inspicira osnov kakš
fle. šole na dvojezičnem jeziku,
se
5ne so direktive, po katerih
Nezaželena spremljava
Ugibanja okrog dolova« ja šolske komisije - Nacionalisti se boje in opozarjajo na provokacije
haj ravna. Niti tega nihče ne i ' katere vasi bo obiskala in JtGre šole si  bo ogledala. V bovških slovenskih krogih pre-aduje vtis,  da  se  ljudje na ^tojnem mestu z vsemi silami k0 • °' da °i navzočnost in delo Misije prikrili pred javnostjo, ly  u pa pred tistim delom pre-v'valstva,  za  katerega interese Prvi vrsti gre — pred sloven-' ° hianjšino. Ob takem »skrajno j ^ijivem početju«, kot poudar-i. /"Slovenski vestnik«, se vsi-uJe mnenje, da morajo biti v 0v ju določeni nameni, ki pa k  n° niso popolnoma v redu, tr ^ ^ ^ drugače ne bi bilo tee°a skrivati pre tistimi, za ka-življenjske interese gre. Vendar je pa mogoče vsaj na-no nekatere stvari ugotoviti,
khad
,2 katerih je sklepati vsaj to, S J Jo komisija videla in kaj do-
'vela. Elegantna Mercedesa s vtevilkama »K 14« in K 16« se-,^*a ne ostaneta neopažena, j dar se pripeljeta pred vaško r. °  in  iz  njiju   izstopi peto-
«« »visokih  gospodov« z Du-
naja in iz Celovca. Razen tega pridejo otroci domov in seveda pripovedujejo o nenavadnem dogodku. Najmanj je še mogočo zvedeti od učiteljev — ti imajo strog ukaz, da ne dajejo nobenih informacij; seveda pa tudi ti ne morejo dolgo molčati. Prav ničesar pa ni mogoče zvedeti od članov komisije same. Ti so se celo na zelo' nevljuden in neprimeren način otresli novinarjev, ki so jih poskušali spremljati na njihovi poti.
2e kaj kmalu je bilo jasno, da se bo komisija gibala v smeri od zahoda proti vzhodu. Najprej so bili v Ziljski dolini, nato v Rožu in nekaterih gorskih vaseh na obronkih Karavank, nato v Gurah, torej v celovškem okraju, na koncu pa se bodo, kot vse kaže, podali v velikovški okraj, torej v Podjuno.
Največje presenečenje je komisijo prav gotovo čakalo tam, kjer ni bilo pričakovati »nobenih problemov«, torej v zgornji Ziljski dolini, v okolici Smohorja.
Avstrijska »ljudska štetja« v zadnjih desetletjih v teh krajih niso ugotavljala nobenih Slovencev več. Vendar pa se je v vasi Štefan na vprašanje, koliko otrok razume slovensko, dvignilo nad dve tretjini otrok. Kako je bilo pri tem vaškem učitelju, ki vedno poudarja, da v njegovi šob' ni nobenih slovenskih otrok, ni zn.'-no. Vsekakor so se v tej šoli odjavili od slovenskega pouka — prav gotovo tudi po »zaslugi-« učitelja.
V Gorjah, kraju, kjer je pred sto leti deloval Matija Majar — Ziljski in v svojem zanosu dal vklesati v cerkveni zid slovenski napis v cirilici: »V tem znamenju boš zmagal«, se je zbrala pred šolo »delegacija« najbolj vnetih šovinistov. Ko je komisija prišla iz šole, jih je ta delegacija nagovorila. Kasneje se je zvedelo, da so zbrani šovinisti protestirali proti slovenski učiteljici, ki da »slovenizira« njihove otroke in ki da je sploh slaba učiteljica. Kaj jim je ko-
misija na to odgovorila, ni znano; vsekakor kakega posebnega uspeha niso mogli doseči, ker so člani komisije takoj posedli v avtomobile in se odpeljali.
V Vodiči vasi pripovedujejo otroci naslednjo ljubko epizodo, ki pa je značilna za položaj na koroških šolah. Na omenjeni šoli se samo štirje otroci niso odjavili od slovenskega pouka. Ko je eden izmed članov komisij.: tem štirim otrokom zapovedal. naj zapoje jo kako slovensko pesem, je na njegovo prav gotovo veliko presenečenje ves razred potegnil ja njimi! Primer, ki bo, upajmo, komisiji in prosvetnemu ministru dal misliti. . .
Šovinističnim krogom je prisotnost komisije z Dunaja vsekakor trn v peti. Sicer v teh krogih »nihče ne pričakuje«, da bi kakršna koli komisija lahko povzročila spremembo sedanjega stanja, vendar pa se hujskači vendarle boje, da bi Dunaj ne zvedel kaj več o njihovi gonji in o razmerah, v katerih se je vršilo odjavljanje od slovenskega
pouka. Kot vse kaže, skuša zdaj nacionalistični tisk ustvariti videz, kakor da grozi nemški manjšini »nevarnost ponovnega prisilnega pouka slovenščine« in kakor da namerava komisija delati Slovencem usluge. Tako so na veliko objavili vest, da so bili zastopniki Slovencev povabljeni k podpredsedniku avstrijske vlade in bili natančno obveščeni o namenu komisije — v resnici pa je šlo za obisk, ki so ga Slovenci že zdavnaj zahtevali in med katerim so zgolj protestirali proti šolski uredbi z dne 22. septembra. Podpredsednik vlade jim ni povedal drugega, kot da se bo to vprašanje dokončno rešilo med koalicijskimi razgovori, ki se bodo začeli baje že januarja. Nadalje trde »Karntner Nachrich-ten«, »Neue Front« in podobni polnacistični listi, da so bili o prihodu komisije obveščeni samo Slovenci, »koroška javnost« pa je zvedela za ta prihod šele iz slovenskih časopisov — v resnici pa je avstrijska novinarska agencija APA to vest sporočila že
nekaj dni pred prihodom komisije v Celovec.
Najbolj nesramno potvarjanje dejstev pa je bil »senzacionalni« članek v »Karntner Nachrichten« pod naslovom »Slovenski manevri za varanje komisije«. List je poročal, da se je v Ziljski dolini pojavila skupina dvajsetih mladeničev, ki hodijo od vasi do vasi in provokatorsko prepevajo slovenske pesmi, z namenom, da dokažejo komisiji nekaj, česar ni«, namreč, da žive v Ziljski dolini Slovenci. V resnici pa so učenci podraveljske kmetijske šole napravili prejšnji teden enodnevni izlet v Loško dolino in na vlaku prepevali — kar pa seveda bivšim Hitlerjevim hlapcem ni šlo v račun.
To so običajne nezaželene spremljave, ki koroškim Slovencem niso nič novega, saj se morajo iz dneva v dan boriti, da ne bi popolnoma zadušile njihovega glasu. Upati je, da ne bodo vplivale tudi na dunajsko komisijo, od katere koroški Slovenci kljub vsemu pričakujejo, da bo prosvetnemu ministru objektivno poročala to, kar je zares videla in spoznala, namreč, da vlada v koroškem šolstvu danes popolna zmeda in da je rešitev problema ponovna uvedba dvojezičnosti.
Tevž Malej
17
4    Cias Gorenjske
KRANJ, 2. FEBRUARJA 1939
V SENCI (HOH
Zmračilo se je že, ko sem 5e1 po skoraj prazni uilci. Ker pa je bilo hladno, sem zavihal ovratnik suknje, se zgrbančil, in tako še tistih nekaj ljudi nisem videl.
Nenadoma me je nekdo rahlo potegnil za suknjo. Moram priznati, da sem se skoraj prestrašil, če zaradi drugega ne — škoda bi bilo suknje, če som jo kam nataknil. Toda . ..
Bil je deček šestih ali sedmih let, tako sem sklepal v prvem trenutku. Trepetal je, ker ga je zeblo. Na nogah je imel le raz-cefrane telovadne copate; in bil je brez plašča. S solzami v očeh me je milo zaprosil: »Gospod, dajte mi prosim dvajset dinarjev, si bom kupil kruh.« Njegov gla.s je bil šibak in proseče je zajokal.
Mali deček ni upal domov. Qč< je prišel pijan domov Ln močni; sta se sprla z mamo. V kredenci ni bilo nobenega krožnika več; oče jih je že spremenil v čre-pinje, ki so bile raztresene povsod v kuhinji, ko se je deček ves preplašen zmuznil med vrati na. cesto. Lačen je bil in lačen je bil že dlje, kajti oče je običajno pustil ves svoj zaslužek v gostilnah. Mati pa je le s svojo pridnostjo zaslužila sem pa tja kakšen dinar, da je lahko preživljala dečka in njegovega mlajšega bratca in še mlajšo sestrico.
Vsemu temu je bil kriv alkohol. Pravzaprav oče, ki se mu je pustil zasužnjiti.
OTROK IN OCE V TRŽIŠKI BISTRICI
Komaj teden dni je minilo, ko sta v Podljubelju pri Tržiču nehali utripati srci dveh življenj.
V družini so bili že večkrat prepiri zaradi alkohola. Pred tragičnim dogodkom je oče nenehno posedal po gostilnah in uničeval svoje zdravje z žganjem ter delal družino z dneva v dan bolj nesrečno. Zahrbtnost alkohola je očeta spremenila v morilca. Popil je še pol litra žganja, vzel doma osem mesecev starega sinčka in . . . Nekaj trenutkov za tem je prenehalo biti srce nedolžnega dojenčka v strugi Tržiške Bistrice. Nekaj sekund za tem, pa je prenehalo tudi življenje očeta. Sam je skočil v strugo Bistrice. — Samomor!
PRED KONCEM ŠE EN DECILITER
Pred dnevi se je z alkoholom zastrupil v bližini Kranja obrtnik. Le-ta je bil že notoričen pijanec. Zaradi alkohola ni hiralo le njegovo življenje, temveč tudi njegova obrt. Večkrat je v pijanosti razgrajal in se tudi pretepal in bil zaradi tega večkrat kaznovan. Pred kratkim je bil kaznovan s tremi meseci zapora. Toda kazen ga ni prav nič izučila.
Sobota zvečer je bila. Kot po-
Izgubljeni milijoni zaradi alkohola - Zakaj sadni sladkor spreminjamo v strup? ■ Pretepi, tožarienie. družinske tragedi e. samomori ■ Največ nesreč pri delu v ponedeljkih - Sovražnik prometa
VINJENA JIM JE V ZABAVO
V enem najbolj prometnih turističnih mest Gorenjske, so si moški dovolili že večkrat nenavadno zabavo. Neka ženska je bolj ali manj podvržena vplivu alkohola. Vendar pa bi verjetno
Skoraj vsakdanji gostilniški prizori, o katerih bi morali bolj resno razmišljali
navadi, se je tudi tokrat zatekel v gostilno. Popil je že liter žganja ...
Doma so bili v skrbeh. Očeta od nikoder. Minila je tudi nedelja. Očeta ni! Tudi v ponedeljek popoldne, ko je običajno končal z delom, ga še ni bilo domov.
Končno so ga v ponedeljek domači našli v gostilni. Sin mu je prišel pomagat, da bi sploh lahko prišel domov. Toda oče si je pred odhodom privoščil Še šilce žganja.
Doma so mu pomagali v posteljo. In zjutraj . . . Nič več se ni ganil. Njegovo telo je bilo hladno. Zdravnikova ugotovitev: za-šilce žganja.
Moč
alkohola ga je
»objela«
sama lahko premagala svojo slabost, če bi ji kdo pomagal. Toda drugi ji raje večkrat pomagajo pri opijanju.
Nekateri moški jo zvabijo v gostilno, seveda tisti, ki jo poznajo in ki bolj ali manj tudi sami radi pijejo. Dajejo ji pijače kolikor se ji zahoče. Nato pa se naslajajo ob tem, ko opazujejo kako alhohol deluje na žensko in kako spreminja njeno človeško podobo. Da, ko je pijana, se celo radi »poigrajo« z njo. To je zaibava, ki se nadaljuje tudi na cesti. Otroci jo gledajo! Starejši pametni ljudje se zgražajo, — Alkohol je uničil ponos ženske!
ZADNJI GROS ZA PIJACO
Kdo bi si mislil, da se v mirni dolini, v eni izmed najlepših na Gorenjskem, lahko zaradi alkohola zgodijo tudi najbolj tragični dogodki. Oče treh otrok ne more vzdržati brez alkohola. Sicer je dokaj miren človek in nobenemu v okolici nič noče, je pa zato največji strah svoje družine. Ko pride pijan domov, fizično obračunava z ženo, razbije kar mu pride pod roke, skratka, alkohol ga prevzame tako, da sjjloh ne ve kaj počne. In seveda za tolikšno uživanje alkohola kaj hitro poide tudi denar. Toda brez alkohola ne gre in ne gre. Izhod v sili: vsaka malenkost, ki je
še doma, je dobra. Majhna kupčija in spet je denar za dva »deci«.
ŠTEVILKE GOVORIJO
Zaradi alkohola se z dneva v dan vrste tragični primeri, prepiri in pretepi in zaradi to<-<a imajo sodišča tudi polne roke dela.
Prijave zaradi kaljenja nočnega miru in javnega reda prihajajo druga za drugo. V letu 1953 je bilo zaradi raznih disciplinskih prekrškov 2900 prijavljenih oseb. od tega pa 90 % zaradi alkohola. 1880 oseb pa se je moralo zagovarjati pred sodnikom /a prekrške! Akohol ima res čudovito moč!
Sedaj se pa vpraša ime. ali so temu krivi res samo uživalci alkohola? Preprost odgovor Je: »Ne«! nič manj niso krivi tisti, ki dajejo tolikšne količine alkohola. In kdo so ti? Gostilničarji: Kljub temu. da je prepovedano v gostinskih lokalih točenje alkohola mladoletnikom in vinjenim osebam, se gostilničarji največkrat tega odloka ne drže. Gostilničarji bi morali biti zaradi kršitve tega odloka odločno kaznovani! Toda številke nam tega ne pokažejo! 1880 oseb je moralo zaradi alkohola pred sodnika za prekrške, medtem ko se je moralo zagovarjati le 13 gostilničarjev od 24 prijavljenih! Je lahko še kakšno drugo dejstvo, ki hi bolj zgovorno pričalo, kako se borimo proti alkoholu? Najbolj boleče pri tem pa je da se zaradi vinjenosti češče zagovarjajo mladi ljudje med 20 in 30 letom.
10   SMRTNIH PROMETNIH
NESREČ
Vsekakor pa je alkohol največje zlo v cestnem prometu. V minulem letu je bilo 3(57 prometnih nesreč od tega 53 zaradi alkohola. To razmerje še ni tako zapre-paščujoče ,toda bilo je 17 smrtnih nesreč in od tega deset zaradi alkohola. Razen tega se je moralo zaradi upravljanja motornega vozila v vinjenosti zagovarjati 108 oseb, od katerih jih je bilo 48 kaznovanih s tem, da jim je bilo za določen čas odvzeto vozniško dovoljenje.
KJE   SO BREZALKOHOLNE PIJACE
Kolikšno zlo povzroča alkohol, ni treba več poudarjati. Vprašanje pa je, kako se boriti proti alkoholizmu. Ali si lahko pomagamo le z brezalkoholnimi pijačami? Ne! Vsekakor pa so lete lahko eno prvih orožij v bojo proti popivanju. Zal pa brezal-
koholnih pijač praktično pri nas še nimamo. V Ameriki izdelujejo na primer nad 100 najrazličnejših brezalkoholnih pijač iz mleka. V Švici še v tako majhnem naselju delajo iz sadja koristne brezalkoholne pijače.
Kako pa je pri nas? Sadni sladkor predelujemo v najbolj uničujoči alkohol — žganje! Tudi vin imamo vseh mogočih vrst in kvalitet.
Alkoholne pijače so tudi obdavčene. S kakšnim namenom? Sredstva, ki jih dobimo pri točenju alkoholnih pijač bi morali vsekakor uporabiti za borbo proti alkoholu. Za mlečne restavracije in za stroje, ki so potrebni za predelavo sadja v brezalkoholne pijače. Na Gorenjskem bi bilo potrebnih le 30 milijonov dinarjev in že bi lahko zadostili 70 °/u potreb po brezalkoholnih pijačah. Toda teh sredstev ni! Nasprotno pa lahko omenimo, da se je vino pred nekaj meseci na Jesenicah pocenilo za 40 dinarjev, medtem ko se je skoraj v istem času mleko podražilo za 3 dinarje. Občina bi lahko resneje razmislila o tem. Zniževanje cen je vsekakor naša želja. Prav gotovo pa bi bilo bolje, če bi vino sploh ne pocenili, namesto njega pa bi pocenili mleko vsaj za dinar. Družba bi imela od tega večjo korist. Kaže pa, da se nekateri še vedno ne zavedajo dovolj, kakšno zlo je alkohol. Precej primerov bi lahko našteli, ko delavec na delo pride vinjen in nihče ne misli na to,-koliko je njegovo delo vredno. Mar alkohol res ne more vplivafi na produktivnost? Le kako bi ne! In kaj pokaže statistika? Največ nesreč pri delu je ob ponedelj-
kih. Zakaj? Posledice alkohola! O tem bi morale več razpravljati vsaj sindikalne organizacij?-
Alkohol povzroča tudi dvojno zlo za naše gospodarstvo. Tisti, ki se ne more odreči alkoholu, ima stroške, ki pa jih mu družba »mora« dvojno plačati. -~ Zdravljenje njega samega in pomoč, ki jo mora dobiti družina, ker je zaradi očeta, podvrženega alkoholu, socialno ogrožena.
Torej, borba proti alkoholu, največjemu zlu človeštva, bo lahko uspešna le, če se bomo proti temu strupu borili s skupnimi močmi. Imamo primere, k° so nekateri ljudje, podvrženi alkoholu, pripravljeni zdraviti se, toda mi jih odvračamo od tega. Bil je primer, ko se je nekdo odločil za zdravljenje na dispanzerju v Kranju. Zdravljenje J« bilo uspešno. Več mesecev mož ni niti pokusil alkohola. Družini je bila nadvse srečna. Toda P1' nekaj mesecih je mož prišel med svoje tovariše. Le-ti so ga zba-dali, češ da je copata, ker sfi pusti ženi tako »komandirati'• Prvič je mož takšnemu izzivanju kljuboval. Toda drugič . • • Pokusil je požirek vina, nato srknil kozarec, zvrnil liter in . • • spet je bilo vse pri starem. Kdo je bil kriv, da je človek postal suženj alkohola, čeprav se m'-1 je bil pripravljen upreti? Druščina! In če je odslej zaradi moža nesrečna družina, je mar kriv mož? Ne! Sam je hotel živeti kot se spodobi, toda tovai"^1 so ga ponovno spravili na slabo pot. Tako se ne moremo boriti proti alkoholu. Tiste, ki so krivi nove tragedije, bi morali najstrožje kaznovati.
B. Fajon
Kdo je kriv? Voznik? Ne! Mož, ki se je pustil zasužnjiti alkoholu
VIHAR POD TRIGLAVOM        Riše Milan Batista Smrt na Okroglem
65
Nemci so vhod v votlino z vseh strani zasuli s točo iz vseh orožij. Toda nad votlino je bil previs, vhod vanjo pa so ščitile še kamnite stene, tako da nemške krogle niso mogle partizanom do živega, če so se le držali dovolj daleč od vhoda. Tudi bi oni zlahka odbili vsakogar, ki bi poskusil priti v votlino skozi vhod, kot tista dva policista.
66
Jaka je nataknil na puškino cev menažko in se splazil bliže k izhodu. Počasi je potisnil puško s posodo skozi izhod, da je bilo od zunaj videti, kot da se hoče nekdo splaziti iz votline. Posoda še ni dobro pogledala iz votline, ko se je oglasilo več pušk in strojnic hkrati. Jaka je potegnil puško nazaj v votlino. Posoda na njej je bila prerešetana.
67
"iolče so gledali razbito posodo. »Takšen bi bil, Če bi hotel uiti skozi izhod,« je počasi dejal nekdo. Medtem streljanje zunaj ni prenehalo, čeprav je bil Jaka posodo že umaknil. Nemci so nabijali s strojnicami in puškami, vmes pa še metali bombe v upanju, da bo mogoče katera krogla ali bomba le zašla skozi vhod v votlino. Toda tudi to jim ni uspelo.
68
Najbrž so uvideli, da je obstreljevanje brezuspešno, zato so Nemci naposled prekinili ogenj. Nekaj časa so borci v votlini čuli samo šumenje Save pod skalami, potem pa se je oglasil nekdo v polomljeni slovenščini: »Predajte se, če hočete ostati živi! Saj vidite, da ste ujeti!« Spogledali so se. Spet isti glas: »Sam general Rbsener vam jamči za življenja!«
MALI 06LAŠI
Štedilnik z bakrenim kotličkom, desni, vzidljiv, na 2 plošči poceni Prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 2400
Prodam prazno njivo (7.300 m:!) *a Visokem pri Kranju, možna pomladanska setev lucerne. Poizve .se Y Olševku št. 3. 2403
Kupim obdelovalno zemljo v oko-*'c' Kranja. Ponudbe pošljite v uPravo lista pod šifro »Zazidlji-Va«. 2410
Kupim hišo z nekaj zemlje, lahko ^di nedograjeno ali popravila posebno. Ponudbe oddati v oglasni •ddelek. 2410
Prodam svinjo, brejo 12 mese-c«v. Poizve se Predoslje 21. 2422
Prodam emajliran »Tobl« štedil-Jp na 3 odprtine, Kranj, Zl. polje, Krožna 7. 2424
Prodam žensko kolo »Puch«, no-Naslov  v  oglasnem oddelku.
2425
Prodam šivalni stroj v dobrem 8tar>ju in kupim žensko kolo. Na-
šlo
v v oglasnem oddelku.
2426
Aktiv  LMS v Podnartu prireja
T*«ko nedeljo ob 16. uri popoldne
RADIO LJUBLJANA
Poročila poslušajte vsak dan ob 5°5, 6.,  7., 8.,  10.,  13.,  15., 17., in 22.55 uri ter radijski dnev-ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa •° 6,05, 7.,  13., 22.  in 22.55 uri **r radijski dnevnik ob 19.30 uri.
PONEDELJEK, 2. FEBRUARJA '•05 Popularne  melodije iz orkestralne glasbe. '•00 Pisani zvoki z Dravskega po-
o lja-
••40 Igra Ljubljanski jazz ansambel.
11- 05 Za šolarje — I. Dolničar:
Dobri pomorščaki. 11 35 Valčki Johana Straussa. 1*.00 Marko Tajčevič: Iz ruske
lirike.
12- 15 Kmetijski nasveti — ing.
Mirko Leskošek: Ali se da suša na travniku premagati z gnojenjem. 12.25 Poje   Ženski  vokalni kvartet.
'3.30 Nastopajo Logarski fantje.
H-05 Oddaja za šolarje — Brzojav skozi Mato Grosso.
".40 Listi iz domače književnosti — Miodrag Bulatovič: Volk in zvonec.
'8.00 V svetu opernih melodij.
17.10 Popevka tega tedna.
'••&0 Radijska univerza — dr. Miroslav Zej: Nastanek življenja in razvoj človeka — II.
'8-30 Športni tednik.
/0-00 Pis an spored zabavnih melo-
«.05 «.40
9.00
».40 10.10
10.45 U.oo H.30
12.15
«».25 13.30
»4.15
15.40
16.00 18.00 18.45 20.00
20.30
9.00 9.15
9.45
10.10
H.15
12.05
TOREK, 3. FEBRUARJA
Zborovske skladbe srbskih skladateljev.
Potopisi in spomini Rodoljub Čolakovič: Hiša solza — I. Z junaki iz oper Giuseppa Verdi ja.
Igra Kmečka godba. Iz slovenske solistične glasbe.
Za dom in žene. S popevkami po Evropi. Oddaja za otroke — a) Ma-ria Haštova: Iz stare gozdarske hišice, b) Otroške skladbe Emila Adamiča, Karla. Kmečka univerza — ing. Lojze   Hrček:   Uvajanje novih pridobitev v vinogradništvu. Zabavna ruleta. Odlomki iz Cilejeve opere »Adriana Lecouvreur«. Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
Humoreska tega tedna — Alberto Moravia: Kaj boš tuhtal.
Za glasbene ljubitelje. Družinski pogovori. Domače aktualnosti. Skladbe Antona Lajovica izvajata zbor in orkester Slovenske filharmonije p. v. Jožeta Hanca.
Lepe melodije z zabavnim orkestrom Hans Carste.
SREDA, 4. FEBRUARJA
Jezikovni pogovori. Duet Kozlevčar-Lesjak poje narodne pesmi. Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Skladbe za flavto. Znani pevci — znane popevke.
Pesmi raznih narodov poje Ljubljanski komorni zbor P- v. Milka škoberneta. Belokranjski folklorni zapiski.
plesne vaje. Poučuje tov. Maver iz Kranja. Mladinke in mladinci vljudno vabljeni! 2427
Dam hrano in stanovanje enemu ali dvema dekletoma. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 2428
Sprejmem na stanovanje ženo in moža. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 2429
Kupim suhe mecesnove in smrekove deske 25 mm, poleg tega tudi nekaj 50 mm. Krelj, mizar, Kranj, Stara cesta 13 2430
Izgubila sem očala od kina »Stor-žič« do vogala Gorenjskega tiska, dne 31. januarja 1959 okoli 15.30 ure. Prosim poštenega najditelja, da očala vrne na upravo lista.
OBVESTILO
Obveščamo vse člane Kluba gospodarstvenikov, da  bo  v sredo, dne 4. februarja 1959 ob 16.30 ▼ klubskih  prostorih  Kranj, Prešernova ulica 11/1 predavanje: EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST IN JUGOSLAVIJA Predaval bo tov. Potočnik Drago,
12.15 Kmetijski nasveti — ing. Milan Hafner: Naloge mlekar-karstva.
12.25 Pojeta Lola Novakovič in Ivo Robič.
12.45 Emil Adamič: Tri turkestan-ske ljubezenske pesmi.
13.30 Igra tamburaški orkester
prosvetnega društva »Valentin Vodnik« iz Doline pri Trstu p. v. Ivana Prašlja.
14.35 Iz zbirke samospevov.
15.40 Novost na knjižni polici — Janez Trdina: Zbrano delo XI.
16.00 Koncert po željah. 17.10 Sestanek ob petih. 18.00 Kulturna kronika. 18.45 Razgovori o mednarodnih
vprašanjih. 20.00 W. A. Mozart: Don Juan,
I. dejanje.
Četrtek, 5. februarja
8.40 Potopisi in spomini Rodoljub Coiakovič: Hiša solza — II. 9.30 Odlomki iz oper Smetane, Moniuszka  in Janačka.
10.10 V domačem tonu.
11.00 Za ljubitelje popevk.
11.30 Oddaja za cicibane — a) Nekaj zgodbic za naše male, b) Vesele pesmice o zimi.
12.15 Kmečka univerza — Jože Kregar: Napori za zgodnje pridelovanje vrtnin pri nas in drugod.
12.25 Iz partitur francoskih opernih skladateljev.
13.55 Pesmi slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška.
14.15 Turistična oddaja.
16.00 Iz albuma priljubljenih ritmov in popevk.
18.00 Četrtkova reportaža.
20.00 Četrtkov večer domačin pesmi in napevov.
21.20 Iz Haydnove komorne ta-kladnice.
petek, 6. februarja
8.05 Operne uverture in arije. 8.40 Zabavna glasba na tekočen traku.
11.00 Za dom in žene.
11.25 Od  polke do calypsa.
12.15 Kmetijski  nasveti — Dr.
Nežka Snoj: Bolezni čebel I.
12.45 Poje Jo Stafford.
13.30 Pozdrav iz Slavonije.
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo »Stric, fig — stric, fig!«
16.00 Petkovo glasbeno popoldne.
17.25 Melodije od tu in od tam.
18.30 Iz naših kolektivov.
20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled.
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
sobota, 7. februarja
8.05 Mladina poje.
9.30 Melodije in popevke, ki jih
radi poslušate. 10.10 Iz opernega sveta. 11.00 Domače popevke. 11.45 Pionirski tednik. 12.15 Kmečka univerza — Ing.
Tone Marolt: O proizvodnji
kmetijskih strojev pri nas. 12.25 Ritmična harmonika. 13.30 Prikupne solistične skladbe. 14.15 Športna reportaža, 15.40 S knjižnega trga. 16.00 Slovenska pesem od
romantike do danes. 17.30 Drobne skladbe velikih
mojstrov. 18.00 Jezikovni pogovori. 18.45 Okno v svet — Kako živi
francoska družina. 20.00 Zabavni zvoki. 20.30 Pokaži kaj znaš.
sodelavec Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Vabimo vse zainteresirane, da se udeležijo predavanja.
Uprava Kluba
RAZPIS
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Podjetju za vzdrževanje prog Jesenice razpisuje naslednja delovna mesta:
1 kvalificiranega ključavničarja
za delavnico Hrušica I visokokvalificiranoga črkosli-karja - pleskarja za delavnico Hrušica in
več   kvalificiranih zidarjev
z delovnimi mesti v Kranju, Lescah in Hrušici. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje pošljite do 15. februarja 1959 na naslov PODJETJE ZA VZDRŽEVANJE PROG JESENICE.
r zii - stili konei
Jesenice : Ljubljana 7:4 (5:2, 2:0, 0:2)
»RADIO«, Jesenice: 4. do 6. februarja amer. barv. film »PUŠČAVA 21VI«.
»PLAV2«, Jesenice: 5. in 6. februarja amer. barv. film »ČAROVNIK IZ OZA«.
Žirovnica: 4. februarja angl. film »JAZ SEM KAMERA« in jugoslov. cinem. film »ZEMLJA«.
Dovje - Mojstrana: 4. februarja amer. barv. film »ČAROVNIK IZ OZA«.
Bled: 3. do 5. februarja ital. film »STO LET LJUBEZNI«. Predstava v torek in četrtek ob 20. uri, v sredo pa ob 17. in 20. uri.
Radovljica: Samo 2. februarja ob 17.30 in 20. uri amer. barv. cinem. film »20.000 MILJ POD MORJEM«. 3. in 4. februarja amer. barv. film »YENKEE NA DVORU KRALJA ARTURJA«. Predstava v torek ob 20. uri, v sredo pa ob 17.30 in 20. uri.
Duplica pri Kamniku: 4. in 5. februarja amer. barv. film »SANJE MALE MEI«. Predstava vsak dan ob 19. uri.
GLEDALIŠČE.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
Dne 5. februarja ob 20. uri — izven Revi j a   pevskih zborov
obč. Kranj. Prireja Obč. Svet Svobod in prosvet. društev.
Dne 6. februarja ob 20. uri — izven Revija instrumentalne glasbe  obč.  Kranj. Prireja Obč. Svet   Svobod   in prosvetnih društev.
Dne 8. februarja ob 16. in 20. uri —
izven in za podeželje
William Shakespeare: »Ukročena trmoglavka« v počastitev Prešernove smrti Uprizori SNG -Irama — Ljubljana«
Jesenice,  1. februarja.
Nad 5000 gledalcev se je zbra Ilšča pod Mežakljo, kjer je bila žavno prvenstvo med Ljubljano in Dužavni prvak Jesenice je tudi to manjšim rezultatom kot ob prvem niče Valentar 3, Čebulj 3 in Brun škovič, Zupančič in Cucek po ene in Božič z Jesenic.
Jeseničani so si že v prvi tretjini zagotovili zmago. Vseskozi so gospodarili na igrišču in že v 6 minuti povedli z 1:0. V drugi polovici prve tretjine pa je moral nezanesljivi vratar Babnik kar 4-krat po puck v mrežo. V tem delu so Jeseničani prejeli dva gola in sicer sta bila za Ljubljano uspešna Pro-sinc in Boškovič. Zadnji gol je vratar Jeseničanov Novak prejel zato, ker je bil osvetljen z reflek-
lo sinoči na tribuni umetnega drsa-odigrana povratna tekma za dr-državnim prvakom Jesenicami, pot premagal Ljubljano, toda z srečanju. Strelci so bili: za Jese-1. Za Ljubljano pa Prosinc, Boga. Sodila sta Lombar iz Ljubljane
BRANIK NAJBOLJŠI Kranj, 1. februarja.
Na kegljišču Triglava so včeraj in danes igrali prvo kolo moških republiških ekip v kegljanju. Prvi dan je bil najboljši Branik z dobrim rezultatom 6482 kegljev, medtem ko so kegljači Rudarja podrli 6259 kegljev. Najboljši posamezniki so bili: pri Braniku Podkrižnik 859, Mlakar 841, Gomolj 837, pri Rudarju pa Kovče 830. Danes sta nastopila Maribor in Nova Gorica, ki pas ta igrala precej slabše. Kegljači Maribora so podrli 6178 kegljev (najboljši Murko 800), kegljači Nove Gorice pa 6124 kegljem (najboljši Bon 808).
L. S.
GI8ANJE PREBIVALSTVA
NA JESENICAH
Poročila sta se: Janez Zevnik, električar in Katarina Kutnjak, bolničarka.
Umrli so: Ana Noč, roj, Rekelj, druž. upokojenka; Miroslava Robič, otrok; Stanko Hace, osebni upokojenec; Ciril Kopitar, uslužbenec; Marija Mulej, skrbovanka; Helena Mežek roj. t-ristov, zaseb-nica.
Ste že naročnik »Glasu Gorenjske«? Če še niste, pohitite! Še imate čas, da se lahko udeležite našega tradicionalnega nagradnega žrebanja nc-očnikov. Vplačajte vsaj polletno naročnino 300 dinarjev in če se vam nasmeje sreča pri žrebanju, lahko dobite eno izmed bogatih nagrad. — Na sliki: nagrade, ki sta jih dala »Tiskanina« iz Kranja ter »Oven« Kranj.
Tovarna tiskanega blaga »Tiskanina« je že dlje širom po domovini in v inozemstvu poznana s svojimi kvalitetnimi proizvodi, nič manj pa tudi »Oven« — Kranj, ki izdeluje Oven terpentinovo in navadno milo, milni prašek, detergente Veto in Belin itd.!
Uprava
Državni zavarovalni zavod, podružnica Radovljica, nas je v soboto obvestil, da je spet izplačal dvema našima naročnikoma odškodnino za nezgodi, in sicer: Stanku Razingerju 6.000 dinarjev za 15 odstotno trajno nesposobnost pri delu, 20.000 dinarjev pa družini Andreja Fojkarja, ker se je mož smrtno ponesrečil. — Vse bralce »Glasu Gorenjske« opozarjamo, da so naročniki najbolj branega časopisa na Gorenjskem nezgodno zavarovani.
tor ji in nt videl ploščice, ki je zdrsnila mimo njega v mrežo. Tekmo je namreč posnelo ljubljansko filmsko podjetje »Viba-film« za kratkometražni film o najboljših slovenskih športnikih - amaterjih.
Tudi v drugi tretjini so Jeseničani prevladovali na ledeni ploskvi. Največ so igrali pred vrati Ljubljane, kljub temu pa je puck skozi gosto obrambo Ljubljančanov le dvakrat našel pot v mrežo. V vrstah gostov je v tej tekmi nezanesljivega Babnika uspešno zamenja! rezervni vratar Cerar.
Tretja tretjina je prinesla spremembo v igri. Jeseničani, ki so bili utrujeni zaradi napornih tekem v Bolgariji (med tednom so igrali dve tekmi in so v zadnji imeli ce-
SIRU SIVO
DOBER USPEH STRELK KRANJSKE OBČINE
Kranj, 1. februarja.
Danes dopoldne je bilo v Zadružnem domu na Primskovem zaključeno letošnje občinsko strelsko prvenstvo z zračno puško za člane, mladince, članice in pionirje. Udeležilo se ga je nad 300 strelcev in strelk. Vrstni red je naslednji: Člani ekipno: Tiskanina 2267, Visoko 2102, Partizan Kranj 2065, od 3000 možnih. Člani posamezno: Lado Brejc, Iskra 263, Franc Rezek, Tiskanina 260, Franc Čeme, Iskra 251, od 300 možnih itd. Mladinci ekipno: Huje 1214, Preddvor 1194, Sava Kranj 1175, od 1500 možnih. Mladinci posamezno: Jože Lombar, Preddvor 270, Franc Oblak, Huje 262 in Franc Ravnik, Huje 257. Pionirji ekipno: Primskovo 1077, Cirče 765, Huje 725 krogov. Posamezno: Pavel Žagar, Primskovo 157, Janez Zupančič, Čirče 147 in Stanko Seražin iz Primskovega 137. Članice ekipno: Mrak Franc, Predoslje 684, Tiskanina 658, Sava Kranj 563, od 1000 možnih itd. Posamezno: Groz-dana Draksler, Predoslje 162, Vika Medved, Sava Kranj 161, Marinka Rakovec, Tiskanina 158 krogov, od 200 možnih.
-an
NOGOMET V KAMNIKU NAPREDUJE
Na občnem zboru nogometnega kluba Kamnik smo z zadovoljstvom poslušali poročila, da je nogomet v Kamniku zadnje leto močno napredoval. Kamničani so lani spomladi osvojili prvenstvo v drugem razredu in se kvalificirali za prvi razred LNP. V jesenskem delu prvenstva so dosegli 5 zmag, dva neodločna rezultata in dva poraza ter z 12 točkami osvojili drugo mesto za Ilirijo in pred Duplico, ki ima le eno točko manj. Med mladimi moštvi je Kamnik ostal sredi tabele, pionirjem pa ,so posvečali premalo pozornosti in so ostali na zadnjem mestu. Nogometne tekme v Kamniku privabljajo čedalje večji krog gledalcev, vendar pa vstopnina ne more kriti stroškov, zato se klub bori s finančnimi težavami in zasluži izdatnejšo podporo. V njegovih vrstah je včlanjena predvsem mladina iz tovarn in šol, šteje pa 57 članov, 29 mladincev in 47 pionirjev. Da se je klub povzpel tako visoko na prvenstveni tabeli, je predvsem zasluga požrtvovalnega trenerja Boža Pileja. Pri ocenah igralcev po točkah sta na prvem mestu branilec Miro Vavpetič tn vratar Franc Košir, med strelci pa vodita Božo Urh in Zvone Rostan z 19 goli.
lo 4 težko poškodovane igralce) in so zaradi dolgega potovanja, močno popustili. Ljubljančani so v tem delu diktirali precej oster tempo. Igra je postajala precej surova. Pri tem so popustili nekaterim igralcem živci. Na surovo izzivanje Zupančiča je jeseniški igralec Trebušak nešportno reagiral in sodnik ga je postavil »na hladno«. Z igralcem več so Ljubljančani zlahka odločili tretjino r svojo korist. Prišlo je celo do tega, ko so Jeseničani igrali s 3 igralci proti 4 oziroma celo 5 Ljubljančanom.
Po prikazani igri v prvi in drugi tretjini so Jeseničani zasluženo znova premagali svojega rivala Ljubljano.
»PAPIRNlCAR« : CELJE 7:4 (1:1, 3:2, 3:1) Jesenice, 1. februarja.
Sinoči je bila pod Mežakljo prvenstvena tekma zn slovensko ligo v hokeju na ledu med hokejskim klubom »Papirnicam iz Vevč in hokejskim klubom iz Celja. Čeprav sta bili moštvi enakovredni, so zmagali Vevčani s 7:4 (1:1, 3:2, 3:1).
CELJE : MARIBOR 10:6 (3:1, 3:4, 4:1)
Jesenice, 1. februarja.
V prvenstveni tekmi za slovensko ligo v hokeju na ledu, ki je bila odigrana danes popoldne na jeseniškem umetnem drsališču med hokejskim klubom Celje in hokejskim klubom iz Maribora so zmagali Celjani z rezultatom 10:6 (3:1, 3:4, 4:1). Sodila sta Medja in Koz-jek.
NAUIZMIIEMIS
EKIPNO PRVENSTVO GORENJSKE V NAMIZNEM TENISU »MLADOST« PRVAK
Kranj, 1. februarja.
Namiznoteniški klub »Mladost« iz Kranja je danes priredil v Kranju člansko ekipno prvenstvo Gorenjske v namiznem tenisu. Nastopilo je šest moštev. Naslov prvaka so si priborili mladi igralci Mladosti iz Kranja.
Rezultati: Mladost : Šk. Loka 5:2, Mladost : Radovljica 5:0, Mladost : Golnik 5:0, Mladost : Jesenice II. 5:0, Mladost : Triglav II. 5:3, Jesenice : Škofja Loka 2:5, Triglav II. : Jesenice 5:0, Jesenic« : Radovljica 5:2, Jesenice : Golnik 5:2, Triglav II. : Škofja Loka 5:4, Škofja Loka : Radovljica 5:2, Škofja Loka : Golnik 5:2, Triglav II. : Radovljica 5:0, Triglav II. : Golnik 5:0, Radovljica : Golnik 5:0. Končni vrstni reo prvenstva: Mladost 5 točk, Triglav II. 4 točke, Škofja Loka 3 točke, Jeserrice II. 2 točke, Radovljica 1 točka in Golnik brez točke.
j. j.
SMUK NA VELIKI PLANINI
Ker v dolini ni snega, so se kamniški smučarji podali na Veliko planino, kjer je Partizan organiziral smučarski tečaj. Snežne razmere so bile še kar povoljne. Radioamaterski klub Kamnik je bil s svojim UKV oddajnikom stalno ▼ zvezi z udeleženci tečaja. Na vsakodnevnih razgovorih so se tečajniki na planini in domači v dolini medsebojno obveščali. Tako /vezo nameravajo obdržati tudi v prihodnje.
USPEŠEN ZAČETEK LJUBLJANA B : TRIGLAV 21:23 Kranj, 1. februarja.
Judoisti kranjskega Triglava so danes v postavi Molan, Trefalt, Kavčič, Boben, Sifkovič, Hostnik, Cernivec, Rajgelj, Subic, Stare, Božič in Pavčič premagali drugi ekipo judoistov iz Ljubljane. Srečanje si je ogledalo okoli 100 gledalcev.
1I
VORI
?LOT
in energije na Mesecu
Prvi ljudje, ki se bodo izkrcali na Mesecu, bodo verjel no pod hladno skorjo tega pustega planeta brez atmosfere odkrili izvore toplote in energije. Tako tezo zastopa sovjetski znanstvenik
PREMIČNA KRILA — NAVPIČEN VZLET
E9PVKM
dr. Nikolaj Kozirev z astrofizičnega observatorija na Krimu v astronomskem časopisu Harvadskega observatorija. Zaključki dr. Kozireva potrjujejo ugotovitve drugih sovjetskih znanstvenikov, ki so lani v novembru obvestili javnost, da so na mesecu zabeležili vulkanske erupcije nekega svetlega plina.
Raziskovanja dr. Kozireva, ki so objavljena v časopisu Havardskega observatorija, so zasnovana na fotografijah spektra centralnega vrha Mesečevega žrela »Alfons«, ki meri v premeru 110 kilometrov in se nahaja blizu središča vidljive mesečeve površine. Spektro-gram tega žrela, ki je bil osvetljen 30 minut, kaže nenavadne eksplozije. Ker vsak element v spektru povzroči karakteristične črte, so ugotovili, da svet-likanje v tem spektrogramu povzroča plin, v katerem je največ ogljika. To pa odgovarja vulkanskim erupcijam na Zemlji. Drugi spektrogram, ki je bil posnet takoj za prvim, ni pokazal nobene specialne radiacije iz centralnega žrela. Ostale radiacije na obeh spektro-
gramih pa so povzročili sončni žarki, ki so padali na stene žrela.
Dr. Luiggi Jacchia s Harvardske univerze, ki je prevedel in komentiral članek dr. Kozireva, pravi, da odkritje tega sovjetskega znanstvenika od pir j široke perspektive za bodoča vsemir-ska raziskovanja. Po njegovih besedah bodo prvi potniki našli na Mesecu izvor toplote in energije, če bodo kopali pod površino. S kopanjem na večjih površinah bodo morda dobili celo dovolj toplote za pogon generatorjev.
Tudi ameriški znanstvenik dr. Alter s Kalifornijske univerze,/ kateremu jc dr. Kozirev tudi poslal zanimive spek-trograme, soglaša z zaključki sovjetskega znanstvenika, da Mesec ni popolnoma ohlajen in mrtev. Dr. Alter meni, da je žrelo »-Alfans« vulkanski kratek, ki je zelo star, morda polnih 100 milijonov let, v njem pa je ostalo še nekaj plinov. Po mnenju dr. Altera je največji pomen odkritja sovjetskega znanstvenika v tem, da je dokazal, da so nekatere oblike na Masec.i vulkanskega porekla.
Ameriška Hiller Aircraft Corporation lz Palo Alta v Kaliforniji je izdelala transportno letalo X-18, ki ga vidite na sliki. X-18 šteje v vrsto VTOL letal, torej takš-nih, ki lahko vzletajo navpično navzgor. V tem primeru so rešili konstruktorji problem takšnega vzletanja tako, da so krila letala, na katerih sta nameščena motorja, premaknjena za 90 • navzgor. Tako delujejo propelerji ali kot rotorji helikopterja ali kot letalske elise. X-18 je samo polskusna izvedba takšnega letala.
ZA RAZVEDRILO
Znanstveniki se že dalj časa vprašujejo, kaj narediti z radioaktivnimi odpadki — s tistim materialom, ki ostane v atomskih reaktorjih in baterijah po razpadanju atomov urana in plutonija. Pomen teh odpadkov pustaja vse večji, posebno če upoštevamo napredek naporov, ki bodo sčasoma privedla do množičnega izkoriščanja atomske energije v miroljubne namene.
Predlagali so, naj se ti nevarni odpadki zapro v beton in spustijo v globine oceanov. Najnovejša odkritja o globinskih tokovih pa to možnost izključujejo.
Potem so se znanstveniki jeli spraševati, ali se ti ostanki ne bi mogli na nek način praktično izkoristiti. Ameriški znanstvenik in prof. Hartock meni, da bi bilo radioaktivne odpadke možno predelati v umetna gnojila za potrebe poljedelstva. Ce namreč izzo-vemo prosto kroženje zraka v atomski
bateriji, dobimo oksid azota, ki se uporablja za proizvodnjo nitratov. Na ta način dobljeno umetno gnojilo je le maio radioaktivno in se lahko hrani in uporablja brez kakršnih koli nevarnosti za tistega, ki z njimi dela. To odkritje je za gospodarstvo velikega pomena, ker se zaloge prirodnih izvorov teh gnojil naglo črpajo.
r
Mesto Celovec je po statističnih podatkih ob koncu leta 1957 štelo 66.715 prebivalcev, med temi Je 30.222 moških in 36.493 žensk. Za leto 1958 statistika še nI sestavljena. Po tej ugotovitvi pride na 1000 moških 120 žensk. Leta 1957 je bilo v Celovcu rojenih 927 otrok domačinov. V primeri z letom poprej Je število rojstev nazadovalo za 56. Na 1000 prebivalcev je prišlo 13,5 rojstev. Porok so leta 1957 sklenili 668, med temi Je bilo 589 domačih parov, 79 pa lz drugih krajev. V Istem letu je umrlo v Celovcu 949 domačinov.        .. .
PREVIDNOST PA TAKA!
Nova teorija o Rimski cesli
V referatu, ki je bil prebran na sestanku Ameriškega fizičnega društva, sta dva ameriška znanstvenika, dr. Bier-mann in dr. Leverett Daviš, razložila rezultate svojih enoletnih raziskovanj na inštitutu Max Planck v Goettingenu v Nemčiji. Ta dva znanstvenika zastopata popolnoma novo teorijo v poreklu koz-mičnega izžarevanja, kar predstavlja eno od velikih in še nerešenih problemov znanosti.
Po tej teoriji je Rimska cesta v resnici samo zelo velika krogla, v kateri navidezno prazne prostore izpolnjujejo kozmične meglice, ki so nastale pred več kot 5 milijardami let. Te meglice bodo potovale po tej krogli — Rimski cesti — 'vse dotlej, dokler bo ona obstojala. Velik del kozmičnih meglic, če ne celo vse, so, kot pravi ta teorija, nastale že takrat kot Rimska cesta sama ali neposredno za tem, nekaj pa jih je nastalo kasneje. Devet desetin teh meglic je bilo medtem v vsemirju že na neki način uničenih ali pa so se v njem izgubile.
y friV&ovi slevttki naš novi taman
mm MALENŠKOVE:
»VIGEM« II. DEL
Vsi, ki ste z zanimanjem sledili zgodbi o vzponu Zgončevega Dominika, oGorenjskiob koncu prejšnjega stoletja, še posebej pa o kroparskih kovačih in njihovih usodah, boste v II. delu tega romana zvedeli o Zgon-čevem zatonu, o novib poteh, ki so jih ubirali kroparski kovači itd.
OSEMDESETLETNI PUSCAVNIK
V neki pečini Gran Saša, najvišja gore Apeninskega polotoka, so pred nedavnim odkrili 80-letnega starčka. Pravi, da je že davno tega, ko te |e zatekel sem. V vsem tem času je živel skrajno primitivno. Hranil se je s travo in koreninami. Ker Je bil že zelo slab, so ga takoj prenesli v bližnjo bolnišnico.
NENAVADNA RAZVEZA ZAKONA
Laburistični poslanec Robinson je pred dnevi zahteval spremembo britanskega zakona o razvezah zakonskih zvez. Namreč, kako bi se mogel zakon razvezati v primeru, če eden od zakoncev spremeni spol. Zahtevo je postavil zato, ker je neko sodišče pred nedavnim odklonilo razvezo zakona v takšni situaciji.
NAJBOLJŠI SAHIST — ŠTIRI IN POL LETNI DEČEK
Kitajski časopisi pišejo o najboljšem šahistu v mestu Kanton, o dečku Ceng Ci Hveju, ki je star štiri leta in pol. Premagal je namreč že poznane mojstre v tem mestu, ki ga pogosto nazi-vajo »mesto šaha-«. Toda deček ima zdaj nevarnega nasprotnika ▼ nekem 10-Ietnem sovrstniku.
MIŠJE GNEZDO V KOSU SIRA
Milojko Dabić iz okolice Zre-njanina je za svatbo svojega edinca pripravil hleb sira, ki je imel meter in pol premera. Ko ga je na dan poroke ponosen prinesel pred goste, je presenečen ugotovil, da je hleb že načet: v njem je bilo namreč gnezdo mladih miši.
Ni v Parizu
J
Nekaj podobnega kot Parižani so hoteli imeti tudi v Tokiu, glavnem mestu Japonske. Stolp, ki so ga dogradili preteklega decembra, je v resnici močno podoben slovitemu Eiffelovemu stolpu. Visok je 363 m, na vrhu ima televizijske antene, preko katerih bo oddajalo programe pet TV postaj, pod vrhom Je razgledna ploščad (355 m visoko), pod njo pa še restavracija. Posnetek Je bil narejen ob priliki otvoritve stolpa, ko Je bil slavnostno razsvetljen.
LJUBEZEN
Mesec dni bo tega. Mrak.
Megle so se vlačile preko kranjskega mosta. Pločniki mastni od nanošenega cestnega blata. Ljudje so previdno stopali po spolzkem asfaltu in videti je bilo, kot da neslišno drsijo po tekočem traku.
Silhueta Kranja je trepetala v neonski luči.
Zavil sem v savski breg. Za seboj sem zaslišal sunkovito dihanje.
»Prekleto, kot da je z mastjo polito,« se je oglasilo za mojim hrbtom.
Spoznal sem glas. Mlad ekonomist je bil. Fant s širokim srcetn. V katerikoli družbo je prišel, povsod so ga sprejeli z odprtimi rokami. Dekleta so ga rada videla in poglede so spremljale skrite želje. Bil je dobre volje, to sem spoznal po glasu.
»Miloš! Kaj pa preklinjaš,« sem ga ustavil.
»O, glej ga no! Ti tudi brozgaš po tem maslu?«
»Dobre volje si videti.«
»Res je. Veš, kar prav, da sem te srečal. Nekaj dobre kapljice imam v želodcu, pa skrito misel v sr\u.« »Kar na dan z vsem!« sem ga bodril.
»To pa ne! Vino naj ostane tam, kjer je — srčno misel bom pa na »svitlo djal«. Veš, nekaj čudovitega! Tri sobe, kopalnica, angleške stranišče.« Na kratko jc zajel sapo in ponovil: »Angleško stranišče in tri sobe . . . da, pa kopalnica tudi. . .«
Osupnil sem; na misel mi jc prišlo: »Meša se mu... Misel na stanovanje, ki ga nima, mu prepreda možgane in zdaj.. . trisobno stanovanje. Siromak . ..«
Prijel sem ga za roko: »Miloš, ali ti ni dobro —? Pojdi, greva v slaščičarno na »turško«. Odleglo ti bo.«
»Odlična misel! Toda dragi Stane, pomisli: kopalnica, angleško stranišče, tri sobe . . ., No, kaj praviš?« Resno sem ga pogledal.
»Ti, daj no, povej, kaj je s teboj?« sem ga prosil. »Govori tako, da te bom razumel!«
Zadržal je korak in vzkliknil:
»To je tombola! Tri sobe, stranišče in kopalnica . . . In ona! No, da — res je starejša od mene — ima pa vse vrline.« Prijel me je za roko in šepnil:
»Vdova je... mlada vdova; veš, pravi ogenj, da ne rečem: hudiča ima v sebi.«
na ft^elzkainfl
Počasi se mi je začelo svitati.
»Tudi ti imaš hudiča v sebi,« sem dejal. »Daj, povej kot se spodobi: Mladi vdova ti ponuja tri sobe, angleško stranišče in kopalnico, če se z njo oženim. Ni tako?«
Objestno ,e zamahnil z roko in me objel čez ramo.
»Čudovito si povedal. Da, tako je! Ce se oženim, dobim vse, kar si naštel. Da, da . . . in življenje je tako kratko, mar ne?«
»Za. nekatere je, za druge ni,« sem pribil.
»Že vidim, nevoščljiv si. Razumem. Toda, ti si moj prijatelj. Veš kaj? Ko se oženim, te povabim k sebi. Videl boš, da je vse res, kar ti pripovedujem. Tri sobe boš videl...
»In angleško stranišče,« sem zbodel.
»Da — in kopalnico,« je dodal. »Lahko se boš kopal, šel na stranišče . . . angleško! Moj dragi, sprehajal se boš lahko po treh sobah . . .«
»Predober si!«
»Zato, ker sva prijatelja,« je ginjen dodal.
Prišla sva do zloglasnih stopnic. Odveč so mu bile, zato jih je oblajal v različnih jezikih. Edino petelin na vrhu vodnjaka mu
je bil po godu. Zamaknjen je strmel vanj. Nato mi je nežno položil roko na ramo.
»Ti,« je dejal in me krepko stresel. »Ali si moj prijatelj?« Molčal sem.
*Si ali nisi. . .?« je preteče dregnil. »Saj veš da sem.«
»Potem me poslušaj! Boš poslušal?« »Bom.«
»Torej, dekle imam. Kako bi rekel? Rad jo imam.« »No, in . ..«
»Čedno dekle, ti pravim, ampak, saj poznaš pregovor: Piki — pakl, prazen žakelj! Ona ima negativni saldo v financah in jat tudi. Oprosti, da govorim z jezikom gospodarstvenikov. Pred poroko je to važno! Kljub temu sva kreditno sposobna.«
Gromko se je zasmejal in nadaljeval:
»Ali ni ta dobra: kreditno sposobna poročenca, kaj! Še Ježek bi )e ne iztuhtal! Ha — ha!« »Si končal?«
»Ne; ti, ki si mi prijatelj, svetuj: ali naj poročim prazen žakelj, tli pa tri sobe z angleškim straniščem in kopalnico? Govori!« Rahlo me je odrinil in čakal.
»Pusti taka vprašanja, Miloš! Sam razmisli! Deni srce na tehtnico, nato pa stori . . .«
Nisem še končal, ko mi je jezno zabrusil:
»Glej, in ti praviš, da si moj prijatelj? Nevoščljiv si, da ves. Kaj morem jaz zato, če imaš ti samo eno sobo in kuhinjo. Pač nisi imel priložnosti. .. pa si vzel prazen ,žakelj'. . .«
»Ne žali...!« sem ga ostro zavrnil. »Čeprav si pijan . . .«
»Pusti to,« je vpadel. »Ne grem s teboj na »turško«. Ne, in stokrat ne! Ti pa nisi več moj prijatelj, da veš! Pa povabil te tudi ne bom ...«
Odšel je v megleni zimski večer, se na oglu obrnil in ginjen dejal:
»Zapomni si: Oženil bom tri sobe, angleško stranišče in kopalnico ...« BB