XIV. letnik.
V Gorici, ilno 20. soploinbra 1 906.
38. številka.
AovensKo ljudstvo naft.
-fS
O kmečkem stanu.
(Koncc.)
Trojno sredstvo se ho moralo uporabiti, da se reši kmet g > to v ega propadu. Prvo jo samopomoč, drngo je pomoč poBtavodajalbtvu in tretje sredstvo pa je podlaga obojema, namreč kmetska stanovska samozavest
Delavskemu tovarniškemu stanu h« tndi slabo godi. Toda delavci so segli po samopomoči. Zdrnžili ho se v krepko organizacijo in sedaj je to njihovo najmočnejše orožje, kadar se m irajo braniti. To je revolver, s katerim najhujšega sovražnika pn-maghš. Preko ddaTokih organizacij ne moro ne kapitalistiška, no vojaška Bila. Tudi kmečki stan se bo še le tedaj lahko obranil svojih neprijateljov, kadar bo združen po različnih zadrugih, kadar bo postal gospodarsko neodvisen od vseh drugih stanov. Kadar bo sam urejeval svojo denarne zadove po raj-fajzenovkhh, kadar bo svojim pridelkom po proizvajalskih zadrugah Bam narekoval ceno in kadar se bo po nakupovalnih zadrugah sam oskrboval z vsemi potrebnimi stroji, orodjem in semeni. To je gmotna samopoč. Droga je islotako važna, umttvena samopomoč, ali recimo izobrazba. Izobrazba, to je beseda, katero različni ljudje različno razumejo. Naša Blovenska dekleta, — prosim, ne Tse, — ampak nekatera, razumevajo v tem: frnfru, kodrčke, rumene čeveljčke in čipke na ramenih, kakor avstrijski admirali. To je zunanjost. Mi smo možje in vemo, da je izobrazba zaklad znanja v naši glavi, s katerim lahko razsodimo, kar je prav in kar je krivo, kar nam koristi in kar ne koristi, kar je našim razmeram ugodno in neugodno. Za kmeta je dandanes mnogo znanosti. Naravoslovne znanosti o rastlinah in živalih, o njih življenju in sestavi so čudovito napredovale in vse to je umnemu kmetu treba znati. Razumeti mora tudi uporabo mnogovrstnih gospodarskih strojev ter prometnih sredstev. Posebno važno je
LISTKK.
Žganjar Lacko.
Srbski: lir. M. Jovanovič Uatut.
(Konec.)
Stanka bi so bila snedla od jeze in žalosti. Najprej ga je prosila ter mu prigovarjala ; potem ga svarila in mn žugala, naposled se je pričkala in prepirala ter ga tepla; ko joj pa niti to ni več pomagalo, se je naveličala vsega; zamižala je ter se vrnila za vselej k očetu. (Seveda to ni bilo prav ; ali tak je svet, ki ima včasih zakon za kšt ft, in ne za svetotajstvo.)
No, to je bilo pač še ljubo Lacko, dasi jo je imel rad. Zdaj ga vsaj ni mogel kdo svariti, se ni bilo koga bati, zdaj je mogel vsaj delati, kadar se iru je ljubilo.
IV.
Neki starejši sosed — starčev prijatelj, mu je rekel tuintam kako ostro besedo ter ga posvaril, ali Lacko se mu je uprl; in tedaj so se jeli ljudje umikati ter so ga povsem popustili. Le nekateri vaški postopači in požeruhi ao se ga
tudi, da volno opar.uje in pozna gib »nje, kjor so trii in baranta z njegovimi , pridelki.
Vso to Bi bo moral kmet doseči potom rumoizobrazb" k«|ti dolg.) š' bo trajalo, prodno bo vsaka vas dobivala po javnih šolah dovolj stanovskega kmečkega pouka. Češki kmet dela in bo izol)i\izuj'*, kaiar orjo, ima « eni roki plug, v drugi časnik.
Drugo sredstvo je pomoč posUvo-dajalstva, deželnega in državnega. Vse luknje, skozi katere je pihala liberalna sapa, ho morajo zamašiti in vsi nasledki odpraviti. Kmetska zadolževanja so mora omejiti in podedovanje urediti. Odpirali so mejo kmečkim pridelkom tujih držav, zidali so veliko obrt in trgovino, železnice, in podpirali parobrodna društva, zidali za vse druge stanove višje srednje in nižjo šole, podpirali velika kapitalistična podrtja, od kmeta pa pobirali le davke in vojake. Vojaštvo najhuje gloda ob inozKu kmečkega stanu. Vojaštvo pomeni za kmeta ne samo denarni davek, ampak tudi hud krvni davek. Pri nas jo okolo 80°/0 vseh vojakov kmečkega stanu. Zato jo kmečka zahteva, da se zniža število vojaštva n se prepori izročajo v razsodbo mednarodnim mirovnim razsodiščem. Zn svoje pridelke zahteva kmet, da ga varuje pred tujimi s carino, da gradi njemu cesto in železnice, da mu pomaga nositi šolsko bremo ter skrbi za stanovsko kmetijsko šolstvo in da ga podpira v nesrečah in nezgodah. Ker jo toliko dolga na posestvih, mora tudi tukaj priskočiti n* pomoč država, da razdoiži posestva, da omeji neomejeno delitev posestev in uredi podedovanje, vsled kojega je na najslabšetn vedno isti, ki podeduje posestvo. Zaradi pomanjkanja delavskih moči se bo moralo upeljati delavsko zavarovanje za starost, h kojemu lahko pristopajo, ako hočejo, tudi manjši posestniki. Tako bi so priklenili posli za kmeta, ker bi se jim ne trebalo bati za starost. Največjega ' pomena pa je, da se izvedejo po deželah
oprijeli in ž njimi je zapravljal in razmetal. Č) je kdaj zmanjkalo denarja, dobil ga je še lahko na posodbo ; ali ko je trebalo plačati dolg, pa je napravil nov, ali pa je prodal kaj imetja.
Tako jo prodajal in prodajal, in naposled jo prišla vrsta tudi na hišo in na poslednjo ped zemlje. Ako je ostalo kaj ob prcdiji, ho ni ugrelo pri njem. Trebalo je dati kaj napitnine, pa kaj drugega, pa si kupiti suknjo, in veseli bratci niso bili nikdar žejni in novci 80 se bili kmalu poizgubili... Naposled je , ostal povsem gol. In zdaj mu niso več ! ponujali : „Za vas je še zmerom kaj v . kozici..." in tedaj so ga zapustili tudi prejšnji prijatelji.. Vrgli so ga iz hiše in bil je tako rekoč na sredi ulice, pa nihče so ni ozrl po njem. Kaj pa zdaj ? Nekoč naleli slučajno na neko staro vdovo — pijanko, kot je bil sam, in pri njej je obstal, da je imel le kam položiti glavo. Saj ne pravi zastonj pregovor : Za pjanca treba istovrstnega znatua ; n kdor je zašel tako daleč kot Lacko, ta ne gleda na čast tudi v drugih rečeh. In občina ni storila nič nasproti teinu.
Potekalo je leto za letom, in Lacko je padal vedno globokeje. Dok je imela vdova kaj, je bila radostna, ko jej je
Ukozvsne kun tijsko htanovsko zadruge, za koje i" skiouil drživni zbor žo ok.-irm zakon, O ><• h >do šola kmočke zavesti, , parlament k.uečkega stanu, njegov zh-! govornik in prijatelj, zraven pa se bo ob zadrugah razvila tudi posebna sta-j novska kmetijska veda, ki bo prijateljem kmeta ponujala najboljša in najimlj za-j nesljiva orožja za obrambo kmečkih , teženj.
Tretje sredttvo, ki je potrebno, da se kmet zopet opomore v naši državi, da ne postane Avstrija indnstrialna dr-i žava, ampak ostane kmečka država, je kmečka zavest. Ona mora bili gonilna j moč v vseh bojih za obstanek kmečkega j stanu. Kmečki Btan se mora zavedati svoje važnosti, svojo moči in svojega l velikega pomena, ki ga ima za državo.
: Kmečki stan je neizcrpljiv vrelec za vse i druge stanove. Kmečki stan je glavni j steber za vojaštvo, kojega je največ iz i kmečkega stanu.
Kmečki stan je ohranjujoč živelj v j državi. Ko so v Kosiji čete različnih i liudi nosile po ulicah rdečo zastavo in I klicale: Smrt carju I prihajalo so tudi ! druge čete, ki so nosile Bveto podobe 1 in klicale : Bog hrani našega Cirja I Sa-veda so tudi utrga nit potrpljenja.
Kmečki stan je krepak davkoplačevalec. Torej povsod ga dobijo.
Kmečki stan se mora zavedati svojo visoke naloge v državi in zato mira zahtevati, da se država tudi nanj ozira. I Javno politično življenje ni nič druzega nego boj. In v boju se človek ne Hme skrivati. Kdor je v boju ponižen in potrpežljiv, je tndi tepen. Dozdaj je bilo tako, in zato jo kmečki stan bil tepen, zato jo nazadoval. Toda to ne Bme tako ostati. Tretji slovenski katoliški sh )d I kliče vam kmetom : Kmetje slovenski po vseh kronovinah, zbirajte se pod svojo kmečko zastavo. Skrbite za svojo stanovsko blagostanje ! Pri drugih narodih so se že začeli kmetje zavedati svojega pomena in zbirajo se pod eno zastavo za svoje pravice. Kmetje slovenski, vsta-
zmanjkalo	in	pošlo tudi	to,	tedaj je
nastal med njima ravs in kavs. Vsak dan je trebalo josti, a šo več pa piti; ali odkod, ko nihče ni znal kakega dela ? Ona je dolžila njega, on pa njo, in odtod vsakdanji kr**g in prepir. V.iasili sla se tudi pretepala — posebno, ko je bil jeden	njijn	pijan in	morala ja je
pravica miriti. Naposled sta bila vsi vasi v nadlego in > razločili so ju šiloma... Lacko se je spravil nekam v avet, in izgubil so je	sled	za njim, vdova	je umrla
kmalu za	tem,	in tako	so	vaščani
vendar naposled dobili mir.
V.
Minulo je leto, in >si so bili žo pozabili nesrečnega Lacka — kar se prikaže ta spet v vasi. Ali bil je tak, da bi ga seljani niti ne bili spoznali, če se ni hil sam ovadil... Obraz in glavo ao mu bili zarastli sivi lasje in brada ; bil je upadel, ostarel, človek bi dejal, da ima šestdeset let, a ne štirideset. Obleka je kazala, da je beračil po vsem svetu v njej. Videlo se je, da je bil tudi bolan { — najbrže radi pijače — ker je bil zelo ' oslabel. Pravili so tudi, da je nekje ' daleč tam v svetu storil nekaj slabega, in bil za to dolgo v jeoi: ali svet govori
n i to tud' vi in zberite so okolu ono zastave, ,>kolu zastavo, na kojo vrhu bleSči sveti križ, na plapolajoči zistavi sami pa stojo najvišjo in z najdebelejšimi črkami zapisane kmečko zahteve, žalje. Pod svetim križem, s kmočko zastavo imrami zičoti boj, odloien b d j za kmečki stan. To je svela naloga vsakega, ki ljubi kmečki slan !
Sklepam s kratko zgodbico. Vsakdo izm *d vas je že videl sliko : Zgoraj je cesar in ta pravi: Cesar — vso vladam; vojak — vso branim; sodnik — vso sodim; krojač — vsem delam obleko; Žid — iaz pa vse goljufam; kinet jaz pa vse vzdržujem.
Sloven-ki kmetje! Kose razkropite po katoliškem shodu, razširjajte te misli tudi mod sobrate in jih zbirajte pod zastavo katoliško in kmečko. Vsak naj stori svojo dolžnost in kmečki 8tan ne bo propal.
Politični pregled.
Državni zbor. — Poslanika zbornica je začela v torek zopet zborovati. Poslanec Hruby je stavil nujni predlog glede dogodkov v Opavi. Po utemeljevanju tega predloga je govoril tudi minister za notranjo stvari Bienerth. Nujnost predloga je bila odklonjena. Potem je zbornica razoravljala o nujnem predlogu poslanc i H 'firja in tovarišev radi nedovoljenega dopusta nekemu bolnemu vojaku četrtega pešpolka. Po utemeljevanju nujnosti je zbornica sklenila: Vlada se poživlja, da naj polkovnika omenjenega polka, ki se je nasproti poslancu Hoferju nekorektno vedel, napoti, da prosi predsednika zbornico odpuščenja, ker je bila po nepristojnem postopanja nasproti poslancu Hoferju razžaljena tudi zbornici, ter d& kaznovati polkovnega zdravnika, ki ni obolelega vojaka pravilno zdravil, v kolikor je v tem oziru zagrešil.
Početkom popoldanske seje so po-
niarsikaj, kdo ve, ali je bilo res? On ni spomnil nikdar o tem, in če so to drugi omenili, tedaj je samo vzdihnil... Pa tudi sicer je bil vedno tužon in potrt, kakor bi ga tiščalo nekako veliko gorje. Samo, če se jo opil, so mu jo lice malo razvedrilo.
Torej je še vedno pil? Ali ga ni izpametoval niti ptuji svet, niti britkost in pomanjkanje? Ali še ni izpregledal, kam jo prišel po tej poti ? Ali hoče prav do konca tako?
Najbrže da misli tako ; kajti ni videti, da bi se menil predrugačiti... Ko se je vrnil iz sveta, so se ga seljani spet usmilili, pa ga lepo sprejeli, da bi se morda rešil kako svoje tuge in britkosti. Tudi sam se je vedel s početka lepo kot najboljši poštenjak — in vsi so žo dejali : No, sluga ponižni ! ali ko se je bližala zima, in so jeli kuhati žganje, pa je bil Lacko zopet stari pijanček. Nikjer ni imel miru in postanka, taval je kot besen od žganjarskega kotla v krčmo, od sedmine na godovino, od botrinje na svatbo, od nemila do ne-draga, a vedno popolnoma pijan. Delal je en dan ali dva, če mu jo dal kdo kaj posla, ali ko je dobil kak krajcar,
—1
Izhaja vsak četrtek ob 11. uri dopoldne Rokopisi se ne vra tujo. Nofrankovan:i pisma se no sprt -jrmajo.
Cena listu znnSa ■ cido loto i krone. >a pol leta ‘2 kroni. 7.* manj premolile ta celo leto H krone, ti pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena liatu r> K. za druge d tlele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" t Gorici, ulica Vet-turini Sl. 9.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.	Tiska	,.Narodna Ti8knrna“ (odgov. L. Lnkežič) v Gorici.
slanci Pitaco in tovariši interpelirali o dogodkih v Dalmaciji povodom povrnitve hrvatskih udeležencev na vsesokolskem izleta v Zagrebu. V ti zadevi so stavili tudi hrvatski poslanci interpelacijo.
Prihodnja srja se ho vršila v torek dne 2f>. t. m.
Prepir v taboru 1'raucoBkih brezvercev. — V laseh so si zdaj francoski brezveici. Kazdelili so se namreč kar v tri tabore. Zagrizeni brezverci zahtevajo, naj ne da vlada katoliški cerkvi nobenega pardona, drugi del pa svetuje vladi, naj ne stori ničesar, kar bi izglodalo podobno preganjanju cerkve in tretji tabor bi pa nsjrajše imel, da bi se brezverci umaknili na celi črti. Ko so pričeli kultarni boj, so trdili po krivici, da je papež odgovoren za posledice grozeče verske vojske. A vladno časopisje, ki je to trdilo, je bilo osramočeno, ker se je kmalu izkazalo, da je lagalo. Radikalni socialisti se že celo sramujejo grdega hinavskega izgovora in odkrito priznavajo, da je postopal papež logično, po pravici in pošteno. Radikalni socialist Paul Meunier je izjavil o zakonu glede ločitve cerkve od države: To ni zakon, ki loči cerkev qd države. Po krivici si država pnlastoje pravico, da reorganizira cerkev na Francoskem. Zakon je slab, po svojih določilih grd. Papež ima prav, ker noče verskih dražb, kar je njegova stvar. Papež je neomejeni glavar katoliške cerkve in jo organizira, kakor hoče to on sam. Način nas prav nič ne briga in ne dopuščamo, da sede francoski zakonodajalec na papeževo in mesto škofov glede organizacije katoliške cerkve na Francoskem. Verske družbe so nezmisel, neumnost. Kdor hoče napraviti zakon o ločitvi, ne bo delal reorganizacijskega zakona. S kako pravico in s kako zlorabo hoče francoska država sama organizirati < jrkev, I od katere se hoče ločiti ? To izgleua, j kakor da bi od žene ločeni gospod predpisoval svoji prejšnji ženi, kako naj živi. Ločena žena bi gotovo ne upoštevala njegovih predpisov.
Ruski general Trepov umrl.
—	V soboto je umrl v Peterhola znam ruski general Trepov. Rojen je bil leta 1856. Trepov je bil sin onega Trapova, katerega jo umorila I. 1878 Vera Sasulič. □morila ga je zato, ker je hotela maščevati nekega dijaka, »aterega je dal Trepov, ki je bil takrat mestni glavar v Petrograda, do smrti pretepsti, ker ga ni dijak pozdravil, ko je šel Trepov v ječi, v kateri se je dijak nahajal, mimo njega. Kakor je bil njegov oče, tako je bil tadi njegov sin, umrli general, m glasu gro-zoviteža. Trepov je bil najprej na carjevem dvoru kot mladi plemič, a je potem stopil v vojsko. Udeležil se je raako-turške vojske in je bil v bitki pri Feliša ranjen. Oital ;e v vojski do leta 189li, dokler m bil tega leta imenovan za načelnika moskovske policije. Trepor je bil največji nasprotnik vsakega svobo-domiseluejšegi gibanja na Ruskem in je bil zaradi tega tudi najobsovraženejša oseba. Kasneje je postal Trepov generalni guverner v Petrogradu, in ko jo leta izbruhnila revolucija, izročil mu je car neomejeno oblast čez mesto. Ker se je Trepov pa vendarle preveč upiral reformam, katere je hotel car izvesti v Rusiji, odvzel mu je car glavno povolj-ništvo nad mestom, imenovavši ga za guvernerja carskih palač.
pa je pil tri — štiri dni. Poznali so ga že otroci, pa se mu roguli, a starim je bil že neznosen. Za pijačo je tudi goljufal in lagal ; zato je bil pripraven storiti tadi to, česar se je prej najbolj bal... Ni bilo pomoči zanj — izgubljen je, popolnoma propadel, in kaka sreča, da bi ga hotel „Bog vzeti I-* Tako je bil vsej vasi veliko breme. Ali kaj so mogli ubogi ljudje ; bil je njihov rojak, morali so ga trpeti v vasi.
VI.
Nekega jutra se začuje po vasi glas, da je Lacko ali znorel ali zbesnel. Plašil se je, klical na pomoč, pa mlatil in bil okrog sebe ter se branil, oči so mu bile izbuljene in krvave, iz kratka bil je kot besen ! Starejši IjnJje so rekli, da ina je pitje izpilo mozeg iz glave, in najbrže je tudi bilo nekaj takega. In tako je trajalo več časa in se je večkrat ponavljalo. Naposled se je malo pomiril
—	ali od tega časa ni bil več pri zavesti. Znorel je, in lako živi zdaj že dvajset let, pa lava okrog kot vrtoglava ovca. Ničesar ne razloči teč kot dragi umai ljudje, ne zavede se več, nego živi skoro kot žival. Pred seboj vidi razno golazen,
Dopisi.
Z Žage. — Pri groznem požara, ki je divjal v sredo po noči v dolonjem koncu naše vasi, smo opazili nekaj, kar zahteva nujne odpoinoči.
V primeroma zelo kratkom času jo bila na mestu požara vrla serpenišku požarna hramba ; tudi drug h Ijadij jo bilo dovolj, — manjkalo je sam j najpotrebnejšega, namreč — vode.
V bližini je studenec. Ni sicer posebno močan — pa z» male novco bi se dal narediti reservar, ki bi bil v takem slučaju odločilnega pomena. S ^daj sicer tako razmišljanje no pomaga več ; pač pa naj bi bila ta nesreča opomin za prihodnost.
Tudi v sredi vasi je za tak slučaj še premalo poskrbljeno. Tam sta dva vodnjaka. Postavljena pa sta preveč blizu med hišami. Ako bi se te hiše vnele, ne bi mogel nihče do vode. Tu bi bilo potrebno, vodo, ki se iz teh vodnjakov odteka — zbrati v rezervoar, ki bi bil primerno oddaljen od poslopij ter v slučaja ognja lahko dostopen.
Daije Brno opazili to-le : Eden izmed pogorolcev je imel hišo krito s cementno opeko. Ko je ogenj dospel v podstrešje, začele so se opeko razletavati z groznim pokom. Kosci opeke so z veliko silo padali med gasilce, tako da je g. načelnik požarno hrambo moral napovedati odstop. Eksplozija opek je bila tako silna, da se je slišal pok celo na Serpenico. Potrebno bi bilo toraj, da se poizve vzrok tega pojava. Ako je vsaka cementna opeka tako nevarna v slučaja požara — moralo bi se pokrivanje poslopij s takim materija-lom prepovedati ali vsaj kolikor mogoče omejiti. Naj bi merodajni faktorji npo-števali navedeno v občni blagor. D.
Serpenica. — V noči ni 12. na 13. septembra zadela je va9 Žigo velika nesr»*/a. Okoli 11. are nastane na dotlej še neznan način v hiši št. 132 požar, ki sa bliskoma razširi na sosednja poslopja ter jih v kratkem času 13 popolnoma vpepeli. Ljadij se je hitro nabralo precejšnje število — tadi požarna bramba s Serpenico je bila kmala na mesta Pa vse je bilo zaman. Vslod zadaje sašo je zmanjkalo vode — og^nj pa je z grozno svojo silo zajemal poslopje za poslopjem.
Pogorelo je 12 posestnikov. Zgorelo jim je vse. Že poprej niso bili premožni, sedaj pa v resnici nimajo ničesar. Živino so, razven ene, reiili sicer vso, pa kaj pomaga to, ko je zgorela vsa krma in živine nimajo kam pod streho dejati. Zima jo pred durmi. Zt zid»nje ni več času, tudi če bi bila sredstva na razpolago. Zavarovani so bili za neznatne svole; eden celo nič.
Ker je beda v resnici velika in pomoč nojno potrebna, obračava so podpisana na vsa blaga srci z iskreno prošnjo za pomoč. Vsak dar, bodisi v denarju, blagu ali obleki najhvalcžneje sproj-meva.
Franc Kol	IvanKunšič
župan,	kurat,
Žiga.	Serpenica.
Z dežele.*) — Bliža se konec šolskih počitnic. Kmalu ho vrnejo naši dijaki zopet v mesto in vreli bodo zopet v šolske dvorane, da si prisvojijo potrebne vednosti za poznejše delovanje.
*) Zadnjič Izostal. Op. ur.
pa si je otresa ter meče fč sebe v svoji norosti. Samo to šo ve, kdaj je lačen in žejen, včasih toži, tudi da ga 'nrazi. Vse je pozabil: očeta, hišo in Stanko, ali žganja ne... Daj mu le polno bučo, pa boš videl, kako so mu razvedri lo in se mu zasvetijo oči. In še če kdo omeni večnost, večno -zveličanje, pa odgovori : „Ali žganje? Dobro, dobro!* In tako bo — žal — najbrže šo nekoliko let, če ga Bjg pusti. Najbrže ga dobe seljani nekega julra mrzlega in otrplega poleg selskega bika, pa mo storijo še poslednjo ljuba v. da ga zastonj pogrebejo. Ali pa se bo vlačil in taval od	nemila do	nedraga, dok ne	zboli kje,
pa	umrje pod	tajim plotom...
rKaj ne, da bo tako s teboj Lacko ?-
Nasmejo se ti na to besede, kot bi ga bil prav pohvalil.
Oh. kako je strašen ta njegov smeh... Kar kri mi ledenele po žilah, ko to čajem.
Ali ji tu	večja pregreha,	ali	hujša
pokora... V Ne	vem, kaj bi dal,	da	bi ne
moral nikdar gledan takih prizorov ined ljudmi...!
Naj bi le ostali vselej verni, pošteni in značajni tor so no dali vjeti na liberalno limanice. Dijaško gibanje v novejšem času nam vzbuja upanje, da niso vsi tako kratke pameti, da bi ne znali pomisliti : kaj jo v pravo korist njim in narodu.	•
En mogočen pripomoček, da se um izbistri in srce vblaži, je dobro, koristno berilo. Naj bi se dajala mladini vedno le blažilna duševna hrana a ne zastrupljajoče, srce in dnha morečo berilo. In pisatelji, ki čatijo za to zmožnosti, naj bi vestno, nekako škrupulozno skrbeli, da dobi narod lo dobro berilo v roke, a ne spisov a la Zola itd. Dobra knjiga — dober prijatelj ! Dobra knjiga uči naravnost, uči posredno, ko kaže grozno pošast hudobije, nehvaležnosti itd., pa škodljivost obupnosti, pa tudi predrznosti itd. Nasprotno slabe kDjige sejejo slabe nauke, navdihujejo zmote, brezbožno misli, bo-gatajstvo, norčevanje iz verskih resnic. „Bog govori s teboj in te uči po dobrih bukvah, in hndič govori s teboj in te zapeljuje po hudobnih.1* — „Branje slabih bukev te ne bo storilo zgovornega, ampak hudobnega ; iz njih se učiš brez strahu hudo spoznati, brez sramote govoriti, brez groze delati“ (sv. Avgužtin). Bog pasti taka napuhnjena srca njih po-željenju. — Ko si dobil kako puntarsko pismo zoper vladarja, bi ga pač sežgal, ali izročil vladnim oblastvom, naj poizvedo, odkod je to, da se zabrani itd. Ko gre zoper vero in čedno vedenje, se hahljajo ! Napredek! — Kje je človek, ki bi bil bolan na krvi, pa bi zaničeval zdravnike ter požiral vse vrste strupa? In človek poln noštevilnih strasti požira še več smrtnega strupa iz lepo vezane književnosti I .. .
Dragi imeniten pripomoček vzgoje bi bilo dobro blažilno gledališče. Dobro pa je, ako se predstavlja to, kar proslavlja res imenitna dela velikih mož, vzbuja razne vrline, značajnost itd. Pa, žal, jo tam rajši to, kar vzbuja strasti, poželji-vost. mesa in oči. Predstavlja se večkrat kaka spletka ljubovanja, neutolažena za-ljubljenka, odvržen soljabovnik, ljubosumna žena, kak okanjen mož ; zdaj kaka pikavna in hudobna satira na vse stanove; zdaj kake pantarije izdajstva in kaki poboji, kako umno in zvito izmišljeno maščevanje, srečno izpeljani naklepi častilakomnosti, včasi se zasramuje tudi katol. vera ali kaka posvečena oseba. Ali pa se seje verska brezbrižnost : da vse vere so enake i le dobro srce ti dela čast; kako misliš o verskih resnicah, jo brez pomena! — Če je govoril tako Šiler, ne sme katoličan I
Komedija	stori n.	pr.	pregreho
smešno, ali ne zaničljivo, ljudje se sme-jajo, pa ne, da bi pregreho sovražili. Neki mož, ki je bil nekoč sam igralec v gledališča, je dejal : Govorite zoper sladko gledališče, in prav storite. Oio je krivo stokrat več grehov, kot si morete misliti!...
Neki krčmar je bil obesil po Bobah in	veži saine karikature,	grdo	pačeče
so	osebe. Kmet	se ozre in	de :	„Ta pa
ne	bom pil, tu	so sami hudiči!“	Eiako
kot o slabih podobah bi se lahko reklo to o slabi knjigi in gledališču , . . Krčmar je hitro odstranil one t-like ter prinesel spodobne. Ali se dela tako glede slabih, spodtikljivih podob po ulicah ? glede knjig, gledališčnih iger?
V	novejšem času napravljajo dijaki gledališčno igre po nekodi : ali se pazi, da so pod nadzorstvom, da so igre srečno i izbrane? Ali je pa dovoljeno dijakom l napravljati igre s plesom, ali se j:h sploh udeleževali ? Ali se s tem nravnost pospeSuie pri mladini? Ali je to koristno nezreli mladini in ljudstvu na deželi?... Ali vedo predstojniki o tem in zakaj dovoljujejo s plesom združene veselice ? Velika laž je, da je žo sveto vse, kar je — narodno ! . ..
Z Livka. — Mlekarnica —
V	nedeljo jo vodstvo prve mlekarnice v Livka oddajalo sirovo maslo v zakup za I. 1907. Prodali so ga za 5 vin. na kila dražje 2 30 K in bodo imeli zadružniki v priludnjem poslovnem letu 250 K več skupicka. Upati je, da sedaj tudi popravijo odtok vode iz mlekarnice. Ta jo splošen glas, da sedanji odvod ni ne čeden ne zdrav.
Jevšček. — Letos jo bilo nasploh malo sena in malo otave. Za to ho mnogi živino odprodali. Otobilo v Jevščeku bo letos malo mleka in se eaje glas, da jevška mlekarnica ne bo mogla delovati. Eni tvelajejo, da bi so Jevšcam za letos združili z mlekarnico pri Piohib, ampak ti so najbrž pozabili na to, da bi bilo v buli zimi skuro ne-
mogoče prenašati mleko — čez tlako zavoljo zametov in burje.
Cesto. — Cestice in stezice, ki so nam jih bili p>pravili vojaki, zo zopet razpravili zadnji nalivi in zdaj smo na slabšem nego prej 1
Zemljo in posek io odnesla voda, lo kamenje je ostalo. Ljudstvo ai samo pač ne more izdatno pomagati glede poti na tako visokem in peščenem sveta in za lo zagotovo pričakuje naprošene podporo.
Nova cesta. — V vojaških krogih se je zadnji čas resno uvažal načrt novo ceste od Fonov čez Kuk do Ravni (1076 ra). Bomo videli.
Bralni krožki. — Po katoliškem shodu imamo 7 bralnih krožkov: 2 stara in pot novih, ki so naročeni na „Slovencau. Upamo, da se vsaj nekateri ohranijo do pomladi, ko bo veliko dolgega časa v hudi zimi, ki se nam letos obeta.
Iz Volčjigrada nam pišejo: Dne 10. t. m. je priredilo povsko in braluo društvo v Komnu veselico s plesom. To društvo je pač jodnako vsem dragim liberalnim društvom, ki ne nudijo svojim članom nobene druge pametne zabave, razun nepotrebnega in škodljivega plesa. Da sledi takim plosnim veselicam po navadi pretep, to je samoobsebi umevno. Tako sta se po omenjeni veselici stepla tadi v Komnu v restavraciji dva brata, ter bo hndo zravnala med seboj. Redar, ki je bil malo poprej navzoč, je pa kar izginil s pozorišča. Ali se je morebiti zbal? Če je pa temu tako, potem bi bilo želeti, da nastavi županstvo še jednega redarja, da si bodeta dajala drag dragemu korajžo, ko bode treba kje nastopiti.
Iz Marijinega Celja. — Dno 12. t. m. so je poslovil od nas č. g. karat Franc Šmid. Verniki se mu zahvaljujemo za vse dobrote. Spoštovali smo ga, ker so je veliko tradil za duhovljano in za olepšavo cerkvo, kjer jo veliko reči pripravil, od kar je bil med nami devet let. Bil je skrben in dober pastir svojim ovčicam. Vsi smo ga cenili, želeč, da bi bd vedno mod nami! Ali ker je moral nas zapustiti, ostajajo nam zdaj le spomini, ki bodo v naših Brcih trajni. Kličemo ma: Bog živi mnogo let!
Novice.
Za „Sloveu8ko sirotliče": P. n. gg. Katarina Gril 5 K, Anton Žižmond 30 vin., Jakob Cristololetti 2 K, Andrej Pavlin 20 vin., M. J. 2 K.
Bog plati!
Za „Alojzijeviščc“: Preč. g. Andr. Mesar 5 K, I. K. 40 K, J. K. 20 K, g. M. Šinigoj 20 K, g. Budal o K, preč. g. Kil. Abram 6 K.
Bog stotero povrni!
Zlata maša v Metliki. — V nedeljo praznuie na slovesni način v Metliki ondotni preč. g. prošt Fran Dovgan svojo zlato mašo. Prečastitemu gospoda zlatomašnika, ki je naročnik in podpornik našega lista, izrekamo na tem mesta naše najiskronejšo čestitke z željo, dA bi ga Bog še dolgo let ohranil pri živ-jenja.
f Jan Lego. — V pondeljek je umrl v Pragi Jan Lego, eden izmed najboljših in najbolj požrtvovalnih prijateljev slovenskega naroda, čigar srce je v enaki ljubezni bilo za nas Slovence, kakor za rodne svojev brate.
N. p. v m. I
Spremembe v duhovščini v tržaški školiji. — Dne 30. avg. bili so inštalirani sledeči gospodje : Anton Kalac za župnika prošta v Pazinu, Hugo Masten za župnika pri Jezuitih v Trstu, Josip Svotic za župnika v Tinjana pri Kopru, G. Kalac je imenovan ob enem tudi za dekana Pazinskega. čestitamo!
Imenovani in premeščeni so pa še ti-le gospodje: G. Rihard Ražička je imenovan za prodekana buzetske dekanije. G. Matija Kurel č gre v Buzet kot administrator in g. Joakim Pilat v isti lastnosti v Draguč
Novonušmk g. Josip Fabris gre kot kooperator v Pazin in g. Ivan Cosolo kot kooperator v Oprtalj. G. Josip Vo-d.čia je šol v Vodice kot administrator.
V Krašico pride kot kaplan exposit g. J. Milič.c in v KusUv kot kooperator g. Jos. Ž gante. Č. g. Ivan Mandič pride iz Pazina v Trst kot kooperator pri Starem S. Antonu. Za kaplana v S »Žano je poslan uovomašnik g. Gibriel Piščanc,
> dosedanji sežanski kaplan gosp. Josip
ILlberti pa je premeščen v Trst k Stu-tninu sv, Antonu, g. Hušo je kaplan v jirezovici, g. Križirian pa v Škednju.
Duhovne vnje je opravilo dno {, 7. t. m. okolo !I0 duhovnikov trž>išk« koti je skupaj s prevzv. g. škof >tn. Zorani o bili v deškem semenišču pri sv, Justu. f.npga skupaj je opravilo po raznih mjih duh jvne vajo okolo 70 duhovnikov riaško-koperske škofije.
Slovencem niti koščeka kruliti. Mestni svet je sklenil so k las n o, a bo moralo biti pri novem električnem Bnimvaju v Gorici vse laško. Uslužbenci H,ulo morali biti izključno le Italijani, “lovenci ne bodo mogli dobiti niti koščka kruhu. Hujši bodo vzeli v delo lta-jane iz italijanskega kraljestva, kakor a poštenega avstrijskega Slovenca. Vpra-amo, ali ni to bojkot slovenskemu elavskemu ljudstva? In ta boj<ot je apovedal mestni svet, v katerem sedijo rgovci, ki živijo od Slovencev 1 V estnem svetu so na p .:	Pa	p	e s,
rgovec z železom v Raštelu, dr. Ba d e r, dravnik in obenem lastnik s v eč a r n e, o n u t i itd. Raj bi rekli laški trgovci, o bi se Slovenci zarekli, da ne bodo odili več k njim kupoval? Pred leti,
o	bo slovenski časopisi začeli opominjati lovensko ljudstvo, naj bojkotira itati-anske trgovce, obrnili so se le-ti na amestništvo, ki jim je takrat šlo na oke. Zdaj pa napovedujejo Italijani Slo-encem bojkoti Med njimi, ki so eno-lasno sklenili bojkot Slovencem, je tudi odni svetnik Ciani, ki služi mej lovenci, je advokat P i nauči g, ki ži- J otari tudi od slovenskih klijentov. Kaj aj rečemo na vse to ? Tj dejstvo je icer žalostno, a slovensko ljudstvo naj zame ta sklep mestnega sveta pogumno a znanje, ker škodo bodo trpeli le — alijani, ako bodo Slovenci pametni!
Ugovor proti sklepu goričkega testnega starašinstva glede clek-rlčncga tramvaja. — Čujemo, da bodo apravila razna slovenska društva v orici ugovor proti sklepu goriškega lestuega sveta, da se no sme dati Slo-encem niti koščeka kruha pri novem lektričnem tramvaju. V ta namen se
bodo priredili v mestu in na deloli shodi. Prav je tako !
Novi vidni poglavar sv. cerkve,
—	Po razgretih možganih Gibr^čeko/ih ne uči prave vere ne papež, ne šk >i ljubljanski, ne nadškof coriški, niti drugi' škofio O knezu-nadškofu dr. Frančišku Sedeju piše v predzadnji „Siči“: „Padel je na stališče ljubljanskega škofa Bonaventure, postal je navaden pilitičen agitator. Nevarno se igra z ljudstvom. Knez-nadškof uganja med nami razkolniško politiko v veliko škido nas vseh“. Dalje preti knozo-naišk"fij : .Kogi se bo sramoval Kristus pred O.Setom? Pič le onih, ki so zapustili njegjve nauke o ljubezni in spravljivosti ter 8 j postali pridigarji sovraštva in korist >lovstvs. Ti ne spoznavajo Njega, luli O.i jih no bo spoznaval pred Oietom“. 0 škofa ljubljanskem piše:	„Drugegi ne manjka,
kakor da nastopi kak drag „List'‘, kateri propagira mnenje, da je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič Bog Oče, ker je Lueger Bjg Sin in ker govori iz Šu-steršiča Bog sv. Duh“. In na drugem mestu: „In Anton Bonaventura J9glič, namestnik Kristama se ni čatil niti poklicanega, da bi pridobil po Šuštaršiču diskreiitiranemu sv. Duhu prejšnji ugled itd/ —
Tako je tedaj 1 Ne nadškof goriški, ne knezoškof ljubljanski, ne drugi škofje niso pravi apostoli in nameUmki Kristusovi, niti ne vedo, kako je treba v cerkvi govoriti in učiti. Tj ve sama Gabršček! On sam ve, kaj je dovoljeno papežu, škofjm in duhovnikom. Ne papež, ne škofie, ne duhovniki ne smejo vtikati sev politiko, to sm* simo on, in komur on dovoli! Če se politika in politični listi, kakor na pr. „Sjča“, neprestano vtikajo v cerkvene reči, se cerkev za to ne sme brigati, ker cerkev ni za politiko. Tudi če bi politika imela zatreti katoliško cerkev, se vendar ta ne sme brigati za politiko. Politika je izključna last Andreja G ibrščeka I Š> več I GabrSček ni goipolar le nad politiko ampak tudi nad cerkvijo, nad papežem in vsemi škofi, ker jim daje v „Sjči“ navodila in nkaze, katerih se morajo držati,
ako hočejo biti pravi namestniki Kristusovi. On jo torej prvi vidni poglavar cerkve. Pričakujemo, da objavi v „Soči-‘ v kratkem nova navodila francoskim in ameriškim škofom.
Fridolinstvo okolu „Soče“. — nSoča-1 prinaša od časa do časa kak škandal, ki ga je provzročil kak duh ovnu ali redovnik. Navadno se gode ti škandali ali v Ameriki ali pa kje na Turškem, da ne moremo poizvedeti resnice. No v predzadnji številki je „Soča“ prinesla tak škandalček iz bližnjega Zadra v D tl -
1	maciji, in „Sočina“ laž je iinela kratke | noge. „Soča‘‘ jo pisala:
»Jezuita p r i j e I i. — Na ovadbo kapitana Mandiča z ladije „L;dau so prijeli v Zadru jezuita Domemko Pie-monte iz Vidma, ki je bil namenjen v Split, katerega so zasačili, ko je hotel uganjati nfridolinstvo14 na mladeniču Mateju Cvetkoviču. Jezuita so baje izpustili proti kavciji11.
Kaj jo na tem resnice? Izkazalo se je pred sodnijo, da je jezuit Piemonte popolnoma nedolžen. F ridolini osolu „Soče“ so pobrali to lažnjivo novicj iz židovskega „Piccola“. Izkazalo se je, da je jezuita Piemonta prijela na morju morska bolezen, da je metal neprenehoma iz sebe. Mladenič Mat. Cvetkovič je bolnega Patra povabil na bolj vzvišen prostor pri iadiji, ker je apal, da bo dobri zrafc vstavil metanje. Ta se je Pater nekoliko odpel, da bi mu bilo bolje. Omenjeni kapitan je porabil to priliko, da je zatožil Patra o nemoralnosti. Ko je prispela ladja v Zader, je Pater Piemonte tam maševal. Po maši so Patra aretiral’. Sodnija pa je brž spoznala njegovo nedolžnost in mu dala zadoščenje. Tako je imela „Sočina“ laž kratke noge. Fridoiinom okolu „SočeJ svetujemo, da take vesti rajši prinašajo iz Amerike ali iz Kine, od koder ne moremo izvedeti popolne resnice.
„So6lnl“ „kvartiudkarji“ se niti sedaj niso še potolažili radi kat. shoda. Roveži so še vedno vsi iz sebe. Spekel jih je pač hudo kat. shod, da jih še sedaj boli! No, le naj jih peče! Drugikrat jih
bo še bolj. „Soči“ ne [gre in ne gre v v glavo, da jih jo šločres 700 udeležniko, na kal. shod v Ljubljano z Goriškega ako je vendar ona dva meseca poprej neprenehoma vpila da ne sme iti no-beden1- in potem tudi zig tavljuli,da ne pojde noben. Ti ubogi „kvartinčkarji !•* Zdaj pa pišejo „temeljite“ kritike v „Soči“ o raznih govorih na kat. shodu. V vsaki številki obdelajo po en ali dva ali celo po tri govore, kakor jih baš prinaša „Slovenec“. D j .Sočiniu „kvartinčkarji•' teli govorov ne razumejo, je zolo umljivo sa| še ljudi ne poznajo, ki so na kat. shodu govorili, pa vein da se delajo kakor, ila bi jih poznali. Tako pravijo v zadnji nSoči-1, da je na kat. slndu govoril o „ K ul tu rriih silah katolicizma-* neki mlad duh ovnik K/gen Jarc. No, lahko bi bil oni livg. Jirc duhovnik in lahko bi bil tudi kak duhovnik govoril o kulturnih silah katolicizma, pa slučajno livgen Jarc, ki je govoril na kat. shodu o kulturnih silah, ni duhovnik, ampak je laik in sicer mlad prof*sor gimnazijski. Pa kako naj nkvartinčkarji*‘ to vedo, ker v „Slov“. ni bilo tega zapisano? Potem so še sešteli kalikokrat so poslu-šavci ploskali med govorom — pa je bilo konec kritike v .Soči-*. O ti „uboga gmajna I1*
Komarji ua sv. Goro. — V soboto in v nedeljo je bilo na sv. Gori mnogo tisoč romarjev. Le s Kranjskega jih je bilo okolu tisoč. Največ pa jih je bilo iz tržaške in koprske okolice. V nedeljo zjutraj je došla na sv. Goro tuli furlanska pročelja, ki jo je priredilo italijansko delavsko društvo v G tr.ci. Italijanski je govoril jezuit O. (lopjiii.
Napredek v cerkvenem petju v Gorici. — Z veseljem poroJamo, da imamo zabilježiti spet prav lep napredek v slovenskem cerkvenem petju pri nedeljskih mašah v cerkvi sv. lgnac:ja v Gorici. Ljudstvo se veseli tega inprjdka, kar je gotovo čast pevcem, pa tudi vrlemu g. župniku Kokošarju.
Čč. duhovnim uradom na znanje.
—	Vsled odredbe knezonadškoliiskega urada v Gorici se zahteva za vsako du-
M*
Blago najboljše vrste
J/čX3l..
«i******
Zaloga res velikanska
M*
*******
*****
N*
Jrojaška zadrugo", Gorica,
Via Signori 7.
Za
jesenski - zimski
čas
so ravnokar došle razne v velikanski izberi in zalogi nad vse
krasne novosti
modnega blaga:
modne volne. Ilanele, forštajne, sukno za moške in dijaške obleke, svile za bluze, salonske preproge, zavese, odeje, šivane kuverte (Sleppdecken), žitne, ! volne in perje za postelje itd.
&
PERILO
za
1
opreme nevesti,
kakor ludi za bolele in restavracije, za zavode itd. ild.
Kumbersko, belgijsko in Švicarsko platno, bombaževim*, eliiflon, ere-ton, namizni prti, servlette, bri-salkc, žepni robci po 1 vorninkih cenali.
Cene stalne.
Postrežba poštena.
n©
j©
?I
P n.
Dovoljujem sc Vas prositi, (la nas o potrebi počastite s Vašim cen j. obiskom in si ogledate vse na$e novosti, ali pa blagovolite naročiti vzorce kateregakoli blaga, koje Vam pošljemo radovoljno franko na dom, da se prepričate o naši zares bogati zalogi in izberi, ki se lahko meri z vsako, tudi najmodernejšo te stroke, naj si bo v cenah kakor tudi v izbornosti blaga.
Nadejaje se blagohotnega upoštevanja naše prošnje, bilješint s spoštovanjem
■
'
; :
T. Hribar.
'O-
Konkurenca izključena
t**«****«
Blago vedno sveže
n©
********
T
hovnijo posebna knjiga za vpis birmancev („Liber Confirmatorom11). Ker do sedaj dohovni uradi teh tiskovin niso imeli, je ^Narodna Tiskarna" založila tudi te tiskovine, na motnem papirju (Hitnd-papier). Opozarjajo se na to čč. duhovni uradi.
„!. protialkoholno zborovanje li» (ioriSkein- priredi dne 21. oktobra
t. I. ..Abstinenčni krožek’1 v Mirnu. Zborovanje obeta biti juko zanimivo. Priglašenih je že več govornikov, tudi društvo ,.Abstinent” v Ljubljani pošlje 3 govornike. Natančneji vspored se pravočasno objavi.
^Abstinenčni k r o ž (3 k “ v Mirnu.
V Kostanjevici na Krasu priredi ..Delavsko izobraževalno in podporno društvo-' dn<‘ 23. t. m. javno veselico na vrtu g. Kr. I'rdiha. Vspored je Bledeči : 1. Pozdrav predsednika; 2. Volarič: „Ti osrečiti jo hoti-, poje moški zbor; 3. Ocvirk: „Na vasi fantje pojejo11, mešan zbor; 4. ,.Pesem starega Kranjca11, deklamacija; 5. Ocvirk : vUpi v zvezde-1, moški zbor; 6. Aljaž: „Slepec“, mešan zbor: 7. ..Jeza nad petelinom in kes“, veseloigra' v dveh dejanjih igrajo dekleta pevskega zbora; 8 ,.Uanioi“, moški zbor; 9. „Vaški skopuh", igra v dveh dejanjih, igrajo člani društva ; 10. Šaljiva loterija z 12. lepimi dobitki; 11. Hajdrih: ..Morje adrijansko11, moški zbor. — Zraven bodo udarjali tamburaši iz Kamenj lepe skladbe. katere objavimo na vabilih. V slučaju siabega vremena se veBelica odloži za nedeljo pozneje. K najobilneji udeležbi uljudno vabijo
delavci.
Železniška nesreča pri Celovcu. — Velika železniška nesreča se je pri- I petila 16. t. m. na železniški progi med Porečami in Krivo vrbo na Koroškem.
S postaje Poreče se je odpeljal pred- i časno dne 16. septembra popoludno ob 4. uri 14 minut osebni vlak št. 17 južne železnice. Ob 4. uri 14 minut bi se morala križati v Porečah celovški vlak št. 17 in beljaški št. 18. Prometni uradnik je pa spustil vlak s postaje prej nego li je došel nasprotni vlak. Prcga ima le en tir. Nedaleč od vile barona \Valtersckirchen napravi prrga velik ovinek, tako, da je zaprt razgled. Vlaka sta vozila z vso nBglico. Strojevodji sta po tem ovinku zapazila pretečo nevarnost, da vozita vlaka eden proti drugemu in sta storila vse, da ustavita vlaka. A bilo je prepozno, vlaka sta trčila i nekoliko pomanjšano hitros-tjo.
Grozen pok je naznanjal nesrečo. Kričanje in stokanje iz železniških vagonov je dokazovalo, da se je zgodila usodepolna nesreča. In res so se kmalu prepričali, da so bile tri osebe mrtve na nieslu. Osem oseb je bilo nevarno ranjenih, nad dvajset oseb pa je bilo lahko ranjenih. Umrli so na mestu I. 1843 , rojeni beljaški frančiškan Bolvarv, žena '
železniškega izprerodnika Berta Kemperle iz Maribora in mariborski strojevodja Kramar. V celovški bolnišnici |e še umrl s-trojevodja ličinka. Prometni uradnik Lederer, ki jo zakrivil nesrečo, je omedlel, ko jo izvedel o nesreči. I),tl se je odvezati od službe. Banjenco so odpeljali v Poreče in v Celovec. Med nevihto v nedeljo popoldne jo udarila strela v brzojavne žice, in ovirata, do niso poslovala r.a progi električna ziu-menja. Zvečer so pričeli že popravljati progo. Došloje 60delatcev in vojaki. Dela so tako napredovala, tla je imel jutranji brzovlak le 86 minutno zamudo.
Šopek Šolskih pesmi I. in II. del. — Tako je naslov dvema ličnima zliit-kama, ki so ju v rokopisu odobrili priznani glasbeniki slovonsk’. Zbirki obsegati pesmice za šolo, pa tudi take, ki so primerne za pelje pri raznih prilikah izven Sole. Knjižici ne naročali prj g. izdajatelju A. Kosi v Središču na Štajerskem. Cena vsakemu delu s poštnino je 90 vinarjev. Poleg liga je g. izdajatelj priobčil tudi: „Opombe k peuenski zbirki", ki se dobivajo za 8 vin. istotam.
Loterijske številke.
15. septembra.
Trst................. 16	49	75	86	02
Line..................6»	67	46	55	79
Podpisana smatra za svojo dolžnost zahvaliti se slavni vzajemni zavarovalnici za življenje ..J»iiiih-> na D n naj n oziroma podružnici v Trslu za hitro, točno likvidacijo in izplačilo zavarovalne svote s pripadlimi doliičkovnimi deleži, za katero je bil zavarovan moj pokojni soprog Židan Brumal.
LOČNI K, dne 18. sept. 190(5.
Pavla vdova Brumat.
Peter Sfeerbic,
Gorica, Risa Cnrno li. št. 13
(nasproti zaloge vina gg. bratov Bolaffijo)
Priporoča svojo zalogo edino It* marčnega piva iz prve domače pivovarne g. Auer-jevih dedičev v Ljubljani v sodili in pasteriziranega v steklenicah.
? Centralna posojilnica^
\	reaistrovana	zadruga	v	(gorici,	uliea	Vetturini št. !).
Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905
no mesečnii odplačila v petih letih
in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec.
Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905
na menice po 5,|2°|ot na vhnižbo po 5°|0
z 18% upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.
Slov. 288 {■ Op.
Naznanja so, da
3^a2;glas.
dražba
javna
zastavil III. in IV. četrtleta 1904. t, j. mesecev
julija, avgusta, septembra, oktobra, no vembra in decembra istega leta I
začne
v pondetjek, 15. oktobra 1906
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtkj sobote in ponedeljke od 9. ure zjutraj do I popoludne.
Ravnatelj stvo zastavlj alnice.
V Gorici, 15. septembra 1906,
&
er
*th$
Priporočil svojo edino slovensko zalogo na (bonskem najboljših švicarskih zlatih in srebrnih žepnih
ur
po jako nizkih cenah. Dalje priporoča tudi moderne in najnatančneje stenske ure % jako prijetnim bitjem.
V zalogi ima (udi veliko izhero šivalnih strojev.
Vsa popravila se izvršu-šujejo z enoletnim jamstvom.
■Mii
rt
O
T3
b
rt
a
o
a
o
h
M
O
a
w
Prosiva zahtevati listke!
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Ceno nizke, solidna postrežba!
Eno krono imjjrade izplačava vsakemu, kdor dokaže b potrdili najine nove amerikanske blaflajne, da je kapil pri naju za 100 kron blaga.
Prosiva iahtev ati listke!
je liker r ulici
Jako izdatno sredstvo proti
o
ar m (j.
V	^	»	--
GODINA, katerejia napravljata v Trstu lekarnarja Rafael Godina, lekarna rAlla Madona della Salutte“ pri Sv. Jakopa, in Josip Godina, lekarna Fornelo St. 4. — Slekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom poSte te ne poSilja manj kakor 4 sleklenifiicp. in sicer proti poštnemu povzetju, hi C dopošlje naprej 7 K, nakar »e stekleničice dopovejo frarko in to v tem znesku zapopadeni vsi pošiljatveoi stroški. Dobiva se v vseh lekarnah.
I