II. leto. Štev. 34. 1915. Aug. 22. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . 6 K. za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma . . . . . . . .2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov .... 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Dobijo se j Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v čerensovcih, | Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. Cena Novin z Marijinim listom I Kalendarom Srca Jezušovoga vküp je na leto: domá, če za več naročnikov na eden naslov se pošilajo . . . . . . . . . . . . 4 K. če samo za ednoga . . . . . . . . . 5 K. v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov . . . . . . . . . . . . 8 K „Povrno se je hválodávajoči.“ — Luk. XVIL — Ne hűše i bole grde grehote skoro na sveti, kak je nezahválnost. Pa je preveč razširjena. Stokrát včiní što z k em kaj dobroga pa dobi za odgovor eden „Bog pláti“, liki kda on tüdi želej od onih kaj, šterim je dobro včino, te so tak, kak či bi glühi grá-tali, nemrejo se genoti na povrnenje dobroga dela, pláčo celo na Bogá nihájo. Vu žítki sv. Elizabethe čtémo, ka kda je bila od vseh zavržena, jo je edna takša Ženska sűnola z mosta v blato, šteroj je prle vsaki dén álmoš-tvo delíla. Jezuš, nas denéšnji dén tüdi opo-mína na grdobo nezabválnošti, kda kakti z čüdivanjom pita, „kde je tih devét“? Ka je tomi zrok, ka so lüdjé tak nezahválni ? To návadno, ka v nevoli stojéči človek lücko pomoč za dužnost računa, kda pa na njega réd pride, ka bi nazájpomogeo, te jezero zrokov nájde za izgovore. Pa dužnost na njegov teher tüdi dužnost ostáne, jeli! Kama lepši je zgléd treh mladén-cov stároga zákona, štere je Bog ob-čuvao vu ognjenoj péči pa so včasi tam na mesti začnoli pred vsemi lüdmí spevaIi hválodávno pesem Bogi rekoči: »Hválite vsa stvorjenja Gospodnova Gospodar dičite i zvišávajte njega na vekomaj.* Pa so vu svojem pobožnom živlenji pokázali, kak so vsikdár zah-válni svojemi Bogi. To hválo čtémo z vűst stároga Simeoua, ki tüdi vesélo spevle: Hvá-leni naj bo Gospod Bog Izraela." To hválo spevle bi. D. Marija vu svojoj navdejhnjenoj pesmi zvánoj „Magnifikat“, pa to hválo moremo spevaIi mi vsi, ki smo vu ednoga celoga leta boji rešeni neprijátelskoga orožjá ino mimo stanüjemo pri svojih og-njiščaj. Vej smo dáli hválo vsi že vu hiži božoj tüdi. Ešče več smo včinoli: Na znaménje naše zahválnosti smo dáre pobirali za delanezmožne vojáke, Bogá molimo za njé vsaki dén, darüjemo, ka smo mogoči, pobognjencom, pa smo pripravni ešče duže darüvati na té ná-čin, naj nam samo duže tak ide, kak dozdaj. > Ali nikaj je, ka se ešče ne káže z cela med nami, to je pa zahválnost Bogi za to, ka naše vojáke pomága, ka naša vojska na vse stráni tak lepo naprejide. Znám pa vidim vsaki dén znaménja radosti med lüstvöm, ali Vnogi je, ki se tak drži, kak či bi to nikaj posebnoga nej bilo. Pa je. Velka boža pomoč je to, ka mi znašimi zavézni-kami proti tak ogromnoj moči Vnogi neprijátelov vsaki dén naprejidemo. Nišče se naj ne meša, ne naša moč, nego boža pomoč je to, štera nam zmágo dá, záto kda čüjemo od nove zmáge, se nam naj znova segreje srcé ar z toga zvedimo, ka nam Bog izda pomága, ki presveti pámeti vojvodov ino batrivnost dá srcom vojákov, oči se nam naj zosvetijo, lice nam naj erdéče postáne od radosti, ár kem bole zmágamo, tem bliže je tisti čas, kda de neprjjáteo prisiljeni prositi mir, šteroga si vsakojački Želemo, ali šteri, či ščé stálen biti, more pred šebov zmágo za vráta meti. Radi dajmo hválo Bogi za njegovo dobrote, ár ki neve biti zahvá-len, je novoga dáva ne vreden. Záto dajmo hválo Bogi neprestanoma, ka te naše prošnjo tüdi hitrej poslűhne pa nas zmožnov rokov pomore do vesé-loga konca. Bojna. Tak daleč smo prišli, ka zdaj po ednoletnom boji je teško od boja pisali. Či to pišemo, ka smo se zdaj malo odmeknoli, te že čákajo, gda mo mogli bežati. Či to, ka stojimo, te po sili ščéjo nazaj bežati. Nájveč pa te znájo modrüvati či to pišemo, ka naprej idemo. To šče nájmenje, šteri samo to trdi, ka mo denok meli gde nazáj bežati, Vnogi se pa tak zná čedniti, ka nazádnje vsi okoli njega verjejo, ka ruš z dobre vole beži, pa kama stem bole. biti, či rusa dale stiramo. Ali naj njim bo, mi za takših mod-rijášov volo pravice nemremo zakriti, pravica je pa to, ka mi rusa dale ti-ramo, pa na ovi drugih bojiščaj se tüdi junaško oponášamo. Po zmago-válnih bitkaj pri Varšavi pa Ivango-rodi se rususki šeregi več nemrejo staviti. Ali glejmo li nájnoveša poročila z ráznih bojišč! Na Rusko-Polskom. Ned Vistulov pa med Bugom so naši niže Lubar-tom, nemci pa više gor prédrli sov-rážno linijo. Vtom časi so nemci pes-vojili edno trdnjávo grada Novogeor-gievsk. V dvema dnévoma so zgrabili 14.285 rusov, zaplenili 6 štükov, pa 69 mašinpükš. Sereg Jožef Ferdinánda je med Vistulov pa Vieprzom z večih posto-jánk vöstirao neprijátla, pa obseo mesto Lubartov. Vlovlene je tü 6000 moštva. Nemci so pa té čas izhodno obrežje Vis-tule vzéli rusi pri Varšavi, odket je neprijáteo sám strelao na zapüščeno mesto, Obseli so nemci šče dve men-šivi trdnjávi pri Bugi: Zegrze pa Se-rock. Ztem je zdaj te Novogergievsk scela obkoljeni. Naskori po tom so nemci obseli močno trdnjávo pri vodi Narev, Lomzo. V sledečih dnevaj se- 2 NOVINE 1915. aug. 22. regi Leopolda, bavarskoga vojvode so do pokrajin Kalucyn mesta prišli. Slednjo trdnjávo, Brestlitovsk so pa nemški letaonjeki z bombamí obstre-lavali. Od toga mesta smo že zdaj ne daleč, ár mesto Lukov, štero je rávno na pol poti med Varšavov pa Brestli-tovskom. Obseli so Lukov vogrski še-regi, pa ob toj priliki so sovrážne od-delke prek vode Bistrice stirali. Juč je, ka rusi trdnjáve Grodno, Kovno, pa Vilna tüdi práznijo že. Nemci so obseli mesto SiedUce. Ztem so pá bliže prišli k Brest-Litovski, k zádnjoj vékšoj trdnjávi. Pri Novogeorgivski so nemci posvojili edno potrdnjeno postojanko pa vlovili 1800 rusov. Taljánsko. Taljánje do pomlili na veke, gda so znami boj meli. Kem duže trpi boj tem bole znájo nazáj bežati. Tak daleč so prišli že, ka nav-düšeno znájo bežati. Ne dugo so vdrli na Tirolsko, odket so je naši lepo na-zájzavrnoli. Taljánje so navdüšeno ležali pa vedno kričali „Eviva Italia". Ne mislimo pa, ka taljánje vsigdár tak navdüšeno bežijo. Ne so tak šli gda smo je na Doberdo planini nazájpritis-nolh Tü so grozne zgübe meli, ár so je naši kanonerje kre kraja tüdi strelali. Na morji se tüdi božno godi tal-jánom. Naše ládje so znova obstrelávale morsko obrežje pa vnogo kvára vči-nole. Več taljánskih ládj se je poto-pilo. Mi smo samo edno ládjo zgübili. Na francuskom bojišči se novo gibanje začnolo. Angležje so pri Hoo-geni začnoli sposebnov soditostjov na-pádati nemce ali brez vsega uspeha. Okoli Iperna so vékše bojne bilé. Vékše zmáge so meli nemci v Argonneiskih brgáj. Tü so nekelko močno zagrajenih pos-tojánk vzeli francusom, pa vlovili so jih tüdi preci. Törki se junaško branijo pri Dar-danellaj v Kaukázusi pa celo plodijo ruske šerege. Zavezniki zevsov močjov napádajo pri Dardanele trdnjáva naj bi si pol odprli v Carigrád, ali dozdaj zobstom. Zgübe so ogrumne, vnogo krvi je že steklo, pa vse to za nikoj! Na morji se novo živlenje začnolo. Nemške ládje so Almd otokaj v beg spravila rususko morsko moč, pri JRigi so pa tüdi z uspehom strelale na sovrážne ládje. Nájbole junaško se pa oponášajo nemške ládje proti angležom. Meteor zvána nemška ládja je med angležkimi celo do morskoga obrežja prišla. Tü je nime znadevala dol, pa potopila The Ramseij zváno angležko križarko. V prvom tjédni augusta so angležje 16 ládj zgübili. Celi svet se čüdüje nad junaškim oponá-šanjom nemških ládj, štere že angležko suho zemla v nevarščino správlajo. Na angležkom je velki stráh, ár nemci tüdi z zrákoplovov lüčajo bombe na vékša mesta. Na Balkáni je fajnšček. Zavezniki vogledi hodijo pri balkánskih držávaj, da pa lekaj vsepovsód košarico dobijo. Posebno Bulgárija se njim povidlo,< njéne lepe oči so je vse zmešale, pa močno nagovárjajo srbe na z Macedo-nijov zapitke pláčajo, da pa Srbi neščejo zdajgostüvanja slüžiti. Zadosta so se vösplésali. Dom i svet. Trononaslednik v Budapešti. Vogrske držánje je vsigdár z lübéznostjov pa z veséljom čakalo k sebi králesko rodbino ino v rázličnih formaj skázalo svojo vdánost. Zdaj je znova priliko melo z navdüšenostjov obzéti svojega Trononaslednika i njegovo ženo. Aug. 7.-ga sta prišla Károl Ferenc Jožef nadvojvoda i njegova žena Žita nad-vojvodica v Budapešt, gde sta se celi tjeden zdržávala. Na kolodvori so jiva brez vse slovesnosti čakali, ár sta samá tak že-lela. Tüodnet sta se v králeski grád odpelala, pred šterim so stanovnicje Budapešta pa vojska v slovesnoj ma-nifestáciji naznanili svojo vdánost med krasnim razsvetleojom. Bárczy Števan pörgarmešter je pozdravo tü prihodnoga Vogrskoga vládara, ki se prijazno zah-válo za slovesnost v Vogrskom jeziki. Ove dni je králeski gost pohodo rázlične nastávbe, štere so v slüžbi bojne. Več bolnišnic obiskao s svojov ženov, gde sta natančno vse spregled-nola ino si prijazno pogovárjala z na-čimi. Posebno zanimivo je bilo, gda je trononaslednik aug. 12.-ga pogledno v Pešti stojéčo vojsko na „Rákos“ poli. Tü je vsakoga vojáka, ki je že kakše odlikovánje dobo k sebi pozvao, pa. z vsakim posebi gučao. Té pogovor je blüzi % vöre trpo. Ovim je pa té čas v trávi ležali velo. Prijáznost pa pros-tost mládoga trononaslednika pa njegova zále žene je pridobila vsa srca pa nozkaljeno navdüsénost pobüdila v Vogrskom národi. Augusta 11.-ga sta pohodila Vogrskoga Hercegprimáša v Esztergomi, gde so jiva z velkov slo-vesnostjov sprijali. Domo sta se na ládji pelala po Dunaji dol, štere krasne poti sta se ne mogla naveličati. Novi šttik (top). Znájdba ednoga dühovnika je tá nova škér, štera, kak pripovidávlo, z groznim uspehom za-právla neprijátla. Dr. Vezér Ladislav se zové dühovnik pa je ravniteo ednoga závoda v Kolozsvári. Té novi štük se jáko povido vojski, ár si za volo mále žméčave jako lejko ž njim dene. Celi komaj 15—20 kil vága. Cev je samo eden meter duga. Šést lüdi ga lejko kamaštéč správi. Eden ranjeni voják pripovidávle od njega, ki je na taljánskom bojišči bio. Ednok je prej vido ka nikšo cev ne-séjo mimo njega, pa ne znao zarazmiti, ka to jé. Sledkar je te zvedo ka to novi štük. Nasledke strlája je nemo-goče popisati. Šéstkrát sostrelili z tem štükom na edno postojánko pa so jo celo razdrli pa v njoj bodoče zakopali. Samo faláčke so najšli z taljánskih vojákov, tak so raznešeni bili. Gda stük zmrsijo te poči, brezi toga ka bi se zosvetilo, ali kadilo. To je pa dosta vredno, ár neprijáteo stem duže ne zvedi za mesto, odket strelajo na njega. Leopold bavarski vojvoda. Leopold bavarski Vojvoda je vzéo rusi Varšavo. Njegov.' šeregi so predrli tü rususko linijo. Leopold je eden z med teh náj-stareših pa nájbole vučenih nemških vojvodov. Rojen je 1.1846. v Müncheni, tak ka je že 69 let star. Kak dvajsti let star je že v boji bio pri Königgrützi. V letaj 1870—71. se v francuskom-boji vojüvao, gde je tüdi rano dobo. Leta 1873.-ga se oženo. Za ženo si vžéo hčér našega kralá, Gizello. Stoga zákona se narodila nad vojvodica, Augusta, štera jé k vnüki nad voj vode, Jožef nádora Šla za ženo. Tak je var-šavški zmagoválac v bližánjem radi z vogrskov králeskov rodovinov. Iz pisem naših vojákov. Suzé točijo pri čitenji Novin i Lista Marijinoga. »Z srčnim pozdravlenjom se njim zahvaliti! kak čtevec njuvih Novin i Marijinoga lista, na dári, šteroga so mi poslali. Trno me razvese-lilo z velikim veseljom i z suznatni mi očini od velikoga veselja sem čleo njuve lübe reči. Meji slovenski pajdašje, sami stári vojáki, so tüdi trno veseli, kda njim delim novine maternoga jezika. Dosta drüge vere pajdášov mam, tei tüdi komaj čákajo na njé i zmérom zvedávajo, kda je páli dobim.« (Jug Jánoš, črnovojnik z 18-ga domobrans-koga polka z doma z Gederovec.) Kak pét bratov. „Nás je bilo pét dobrih pajdášov: Novak Jožef z Sta- 1915. aug. 22. NOVINE 3 netinec, (že je pokojni) Peseli Peter z Kobilja (ranjeni v roko) Pergar Jtirij od Maridovréta (premino,) i Mertik Martin z Brezovice, šteri ešče se bo-jije, jaz pa v odpočilišči se nahajam. Mi vsaki iz svojega krája smo, bili na eden drügoga, kak práva brátja. Jaz na sredi, ovi pa okoli méne. Jaz sem čteo knigo od moke kristušove, ovi so me pa poslüšali, jaz sem melo naprej, ovi pa za menov. Drügi so nas gleda-li pa so si gučali, to so si znám práva brátja, da se tak lübijo i vsi majo tisto, kaj eden má.“ (Šernek Janoš v odpočilišči v Persenbergi na Nižjein Austrijskom.) Kaj je krepi ? »Mi slovenski VO' jáki se vam lepo zahvaIimo na vašoj plemenitosti, ka nam pošilate Novine i Marijine Liste. Tidva nas krepita, ka lehko prenašamo táborske težáve i ve-sélo trpimo teškoče pa smo pri pravičen! smrt gorvzéti za našo domovine." (Szegeri Štefan domobranec v 18. pešpolk!, zdoma z Pertoče.) Cmárijo ruse. Iz bojnogo pola njim pošlem presrčen pozdrav, želem njim vse dobro; hvála Gospodnomi j Bogi ešče sam v nájbolšom zdrávji i se dobro éütim samo to; da se ne mo-rem konca včakati toj nesrečo o j bojni. Novine rédno dobim, pa se njim preveč veselim, na veliko tolažbo so mi, pa od bojne tüdi rédno píšejo. Od juniuša 22-ga mao skoro drügo ne mamo posla kak to, da kak bojnéc právi: Neprijátele cmárimo. Komaj za njim pridemo i si poiščemo bolšo mesto za strelni járek i kak nás za-pázi da smo njemi zapetami že se po-bére i ide dale. Tákša je zdaj bojna. (Dravec Aloiz domobranec 18. pešpolka.) Vojáki teško čákajo Novine. »Vsi komaj čákamo Novine, kda pridejo, da bi je naednok radi vsi čteli.“ (Kolenko Štefan, domobranec v 20. pešpolk!, z doma z G. Bistrice.) Kak piščanci okoli kvočke. »Novine sem v roke dobo. Vsi se njim jako veselijo. Kda so prišle, so okoli mene stopili, kak piščanci okoli kvočke.“ (Žalig Anton z Črensovec, domobranec v 20. pešpolki.) Najnoveše. Kowno, edna iz najmočnejših ruskih trdnjáv je v sredo noč tüdi spadnola. Nemci so jo osvojili, či bi da so rusi s vsov močjov proti stanoli. Še je nej znano, keliko rusov je zgableni. Ali grozovito strelitve i najmenje 400 štükov so nemci vnojili. Zdaj že hitro na ove trdnjave red pride. Glási. Nabor 42—50 letnih moškov v sobočkoj okroglini de v sledéčem rédi: Gornja-Lendava, Cankova sept. 18-ga; Prosenjakovci sept. 19.-ga i Sv. Sebeščán, Bodonci sept. 20.-ga; Kri-žovci, Martjánci sept. 21.-ga; Roko vči sept. 22.-ga; Pertoče, Sobota sept. 23,-ga; Sobota, Rogašovci sept. 24.-ga; Püconci, pa zvünešuje vesnice sobočke notariušije sept. 25. Tišina sept. 27.-ga. Nedila (Gornji Petrovci) sept. 28-ga. V monošterskoj krajini: Slovenska vés sept. 27.-ga; Gornji-Sinik sept. 28.-ga; Stevanovci sept. 30.-ga. Monošter okt. 2.-ga pa 4.-ga. Mro je v Galiciji Horváth Števan stolar v ážijskoj koleri. Pokojni je rojen! v Beltinci stanüvao pa na Melinci. Žalüje za njim stára mati pa mláda devica z mládim detetom. Zgüba naših neprijátlov. Sovrážne vláde so dozdaj v zavzetnikaj sledéče zgübe mele: Rusi: 1,518.000; Fran-cusje: 268.000; Srbi: 50.000; Belgiji : 40.000; Angleži: 24.000; vse vküp: 1,900.000. Bjeiik táborski püšpek je zbetežao. Kráo je večkrát spitávao, kak se čüti betežnik. Kak pišejo se betežen dü-hovui pastér naše vojske že bole čüti. Vino Hindenburgi. Meršich posestnik od Šoprona je 40 kánt leta 1868.-ga prešanoga vina poslao Hindenburg ge-nerali. Vino je na küsečkoj postáji dáo na železnicov Amerikanski kardinálje za mir. Trijé amerikánski kardinálje novo gibanje začinjajo za mir. Pridrüžo senjim tüdi eden hollandski püšpek v tom deli, a Sv. Oča je tüdi pomága. Njihov namen je na Švicarskom edno mirilno správišče vküppozvati. Oropani brzovlák. V Ameriki se zgodilo, kak vsako nenávadno delo. Štirje roparje so se Skrili na ednom brzovláki, pa gda je té vö na püščávo prišeo te so ga stavili pa žnjega 200 jezér dolárov odnesli. Za roparami so vnogo oražnikov poslali, ali dozdaj so je šče ne zasledili. Hči románskoga poslanika v Pa-risí se je stala/ Zrok samomora je prej to, ka je mati ne privolila v že-nitev svoje hčéri. Törjansko proščénje. Stárodávna törjanska cérkev je, Maria za podlogom je proščénje mela preminočo nedelo. Vélko mešo je Hauko Jožef čerensovski kaplán slüžo, predgao pa v. č. g. Čáčič Jožef čerensovski plivánuš. [Na té dén je tüdi v gornjoj Lendavi bilo proščénje. V Dokležovji je pa na Števan Královo bilo proščénje, na drügi dén pa velko senje. Kača v peči. V Kuršenčih pri Tivadar Janoši, kda je Ženska podžgala, da bi svinjam skühala, je edna kača z šibja bežala vün i je v péči vse koti gor vdárila. Prestrašena Ženska je mlatce zvala na pomoč. Na pragi' jo je te eden moški bujo. Ki zemelsko hválo iščejo. Niki Gumilički maulašje se v to poteküjejo, ka je v Novinaj ne po imeni bilo povedao, kelko so oni na ranjence vküp nabrali; i svoje káčje jezike vtegüjego na ceimeštra, šteri so dáre nabrali, i na gospon kaplána, šteri so dáre nam prekdáli. Na, či so oui za svoje dáre zemelsko hválo Iskali, to njim lehko dámo. Mi smo v Novinaj objávili, ka so törníški fárniki (zvün Lipe, štere dáre smo posebi objávili) po gospon kapláni 745 koron poslali notri za ranjence. V toj šumi so gumilički dári tüdi notri sklenjeni. Ali s tem so ime-nüvani gumilički širokovüstašje ne zadovolni i niti se nemrejo včakati, dokeč v Marijiüom Listi vsakoga da-rovnika po imeni objávimo: záto zdaj eti zapišemo, ka so gospon kaplan od Gumiličancov 245 koron poslali notri. Tak je v. Gumilicaj najvékša šuma nabrána vküp, darüvali so pa tam li najmenje, ar so zemelsko hválo Iskali. Ovo, zdaj smo njim dali zemelsko hválo i stem „so dobili svoj nájem.* Či je pa komi žao za njegov dár, naj se k nam potrüdi, i nazaj njemi ga dámo; ar takši nedobrovolni dári ranjencom tak ne bi prinesli blago-slova. Pa te tei imeniti darovniki ešče ednok v Novine pridejo kak tí prvi, šteri so svoj dár od ranjencov nazaj zéli. To de njim pa znankar zadosta velika zemelska dika! Slovo. En desetnik z Petánec S. I. B. M. za slovo to prosi svojo mater, naj ne jočejo za njega, nego molijo, naj bodo ponosni, če on v svojoj Vernost! do krala i domovine na bojišči, na štero se zdaj že tretjič poda smrt gor primle. To če se zgodi. Me, krugle mori Včasi si zbrisite Oči zam’ rosnote Moja dobra mati. Navuk za tretji red bo augusta 29-ga v Črensovcih popoldné ob 3. Od naših vojákov. Viovljenih so od rusov: Konec Marko z Žižkov, Rós Martin z Črensovec, Törnar Martin z Črensovec, Supi Jožef od Sv. Sebešt-jana. 4 NOVINE 1915. aug. 22. Ranjeni so: Slavic Matjaš z Bel-tinec, Nemec Matjaš z Filovec, Šümen Štefan z Bogojine, Ritlop Ivan z Ho-tize, Žižek Štefan z Črensoveč. Obete-žo je . Prša Štefan z Žižkov. Mrtev je Ferko Ferenc z Šla več. Vse zročimo v Presv. Srce Jezušov! Na delanezmožne vojáke je v do-lenskoj cerkvi darüvano 155 K 50 fil. Boleče so küreče oči, zato je prava dobrota, či je odpravimo. Človek si je pa ne sme odpravl&ti z nožom, zato ka njemi to zna začemeriti krv, nego je odpravimo lejko pa hitro z vrastvom, štero se zove Fellerov flaj-šter za küreče oči, pa štero vrastvo stane 1 pa 2 koroni. Na jezere potnikov, žandarov, pismo-noscov je preporača kak najbole vrastvo. — Ne bomo čütili bolečine ne trganja v glavi, či bomo rabili Fellerov migrenštift, šteri hladi pa vtišüje bolečine, pa vő z vöre dobro delüje. Stane samo 1 korone. — Za oči preporačamo krepčüjoče pa bolečine vtišajoče vrastvo, štero se zove Fellerova voda za oči. Glažek stane samo 1 korono. Pravo se dobi samo pri lekarnar! E. V. Féller, Stubica, centrala št. 146. (Županije Zagrebska). Kolera. Vsaki človek je mislo, ka či nikaj drügo ne, kolera pa ja konec včini boji. Pride toplo vreme, pa se tak raz-širi, ka do lüdjé kapali, kak v jesén listje. Pa naj vsi lüdjé spomerjéjo od kolere, te se naj bi je Nikolajevič Vojvoda, či de se meo skem. To je tak očivesno delo, pa tak razmulivo, ka proti tomi ja nišče uemre modrüvati. Pa nišče tüdi ne bi márao za kolero, •či bi ona samo ruse brála. Ve jih je tak preveč. Pét jih je, gde znás samo eden. Samo ka je kolera po svojih poslanika] naznánje dála vsem náro-dom, ka či ona ednok boj začne, te nede poznala nepristránstva. Ona de vsakomi neprijáteo, pa se ne po-godi znikim, či njoj rávno što celi Bal-kán obeča. Gda so to národje zvedili, te so se pogodbi, ka do se vsi proti njoj vojüvali. Po ednoletnom boji že vsaki more znati, ka neprijátla tak náj leži zbije, či naprej vse dobro Pozvedi, gde se zdržávle. Dnes dén se nemre boj pelati brez! špionerov, záto so proti koleri tüdi náprvle špionere poslali, šteri so naskori stem glásom prišli nazáj, ka se kolera navékše v járke správila, kak rusi, pa dokeš je tam odnet vöne sprá-vimo, do tečas nede mira. (Dale.) Pošta. Ružič Stahovci. Sini sem poslao Novine i Liste, vse je pa nazaj prišlo. Ne je v ta-bori i ne v bolnišnici. Dajte mi glas, kam je naj pošljem za njim ? Perhoč 0. M. Srdišče. Enkrat sem vam že poslao Novine, pa so nazaj prišlo z opazkov, da vas ne poznajo tam. Zdaj je znova dobile. Mančec Ivan. Moatar. Nikaj nej, samo če kaj morete z dobre vole. Liste dobite. Tivadar Štefana žena. Črensovci. Mož je aprila 1-ga premino. Brščas je vlovljen. Sllvnjek Ferenc Sebeborci. Dajte glás: 1) je meo Barbarič šaržo? 2) keliko ta-borsko pošte je meo ? 3) na šterom bojišči je bio zadnjikrat? 4) kda je pisao zadnjikrat. Horvat Ignaca žena. Gančani. Odgovor! 1) je meo mož kakše šaržo ? 2) kde i kda je rojen ? 3) na šterom bojišči je bio zadnjikrat ? 4) kaj si zvedila od njega ? Emberšlč Marija. G. Sinik. 1) Je meo sin šarža ? 2) keljko ta-borska pošte je meo? 3) na šterom bojišči je bio zadnjikrat ? 4) kda je pisao zadnjikrat ? 5) Kaj ste zvedili od njega ? Odgovorte. Ška-per Ana. G. Sinik 1) Že mož meo šaržo? 2) Kde je rojen ? 3) taborska pošte keljka ? 4) Na šterom bojišči je bio zadnjikrat ? 5) Kda je pisao zadnjikrat ? Naznanite. Kornheizl Jula. G. Slaveči. 1) Kde je rojen mož ? 2) Keljko taborsko pošte je meo ? S) Kda je pisao zadnjikrat ? 4) Kaj ste zvedili od njega ? Odpišite mi. Vogrinčič L. Cankova. Od Pav-linjek K. ste mi nikaj nej naznanila, samo naj ga iščem. Tak ne ide. Poglednite aug. 1. Novine. — Od Mencigara, Gumüara, Bar-bariča i Žilavca pa 1) šaržo, 2) táborsko pošte, 3) na šterom bojišči so bili zadnjikrat, 4) Kda so pisali zadnjikrat, 5) kaj se je zvedilo od njih — mi naznanite. Fartek Fer. Martinje. Dajte glás 1) kakše šaržo je meo sin ? 2) keljko taborsko pošte ? 3) Kakši glas je prišo od njega z bojišča od pajdášov ? Korošec J. RihtarOvcl. 1) Kde je rojen Korpič 2) je meo šaržo (zvezdo)'i kakšo ? 3) v kelkoj stotniji (század, kompanija) je slüžo ? 4) Keljko taborsko pošte je meo ? 5) na šterom bojišči je bio zadnjikrat? 6) Kda je pisao zadnjikrat? 7) Kakši glas je prišo od njega ? Na vsako Pitanje dajte odgovor prle se ne more iskati gor. Sabo B. G. Slaveči. 1) Je meo sin šaržo ? 2) V keljkoj stotni ji je slüžo ? 3) keljko taborsko pošto je meo ? 4) na šterom bojišči je bio zadnjikrat ? 5) Kakši glas ste zvedili od njega ? Hajdinják Marija. Slaveči. 1) Je mož meo šaržo ? 2) Kde i šteroga leta je rojen ? 8} na šterom bojišči je bio zadnjikrat ? 4) Kda je pisao zadnjič ? 5) Kaj ste zvedili od njega ? Novák Janoš. Tešanovci. Tisti, ki je od vašega brata glás dao, je eden jako pošteni mož, ki je ž njim na bojišči vküp bio. Ka je premio, to teliko pomeni, da je od svoje stotni je odev daro i ne vojo zánjega. Navadno so takši zgrabljeni. Nemec Miháj 23/1. Nad t. Zlj. táborska Pošta 63. Poleg dužne sti nikaj, samo če kaj prevüpate po mogočnosti darüvati na naš dober tisk. Naslov ostalih v Galiciji i preslje-nih na taljanske bojišče mi dajte, da za oboje bom mogeo poslati öitevo. Ferko Ferenca žena. Slaveči Ferko Ferenc, ki je slüžo v 83. pešpolki v 7. stotniji, je 1. 1914. nov. 18 ga junaško smrt pretrpo pri Szulosowi. Jezušove Srce bodi njemi smiljeno. Sakovič Ivan. Zenkovci. Peneze na novine sam dobo. Bog plati. — Marijin list ova Ženska pri Gomboši more iskati vsikdar. Nekelko pravoga džündža z zakladniee živlenske modrosti naj bo tü zapisa-noga v navuk čitatelom. • Dobro jesti, je telko, kak pozabiti žalost. Pokvarjeno jajce kašo pokvari, p Istinski naj bo tvoj guč, čiste naj ti bo pitvina, pa se ogihli airovoga djanja. „ Zmerost drži v jeli pa v pili, te dosegneš visilo starost v dobrom zdravje • Dosta tüdi z dobroga naškodi, „ Ne ži-verno v tistoga, ka prebravimo. • delo, pilo da živlenje moč. nemaren človek, šteroga želodec jef nej dober. • Či jela nemreš prenašati, je nElsa-kruglica* najbole vrastvo. ® Vsa vnoge dobra živlenska pravila to včijo, ka ki šče živeli, naj ma vsigdar skrb na dober tek pa na prebravo. „ Samo tisti, ki dobro prebavlajo, se lejko veselje vsikdar zdravomi čivlenji. m Slabo prebavlanje dela človeka pobitoga nevolnoga pa čemerastoga. • Či je slabo prebav- lanje, je Fellerova rebarbarska .Elsa-kruglica* najbole vrastvo. • Krepi želodec pa odpira čreva. % Fellerove ,Elsa-kruglice* so najzaneslivejši čuvarje red noga prebavlanja. či v šalodci, v črevi nastopijo motenja, napravi to vrastvo red. 0 Napravi proste pot, či nastane napota. Bodi tek, pospeši drebav-ianje, vtiša krče, v red spravi odvajanje pa poleg toga tüdi čisti krv. m čnva občütliva prebavüa proti vsakomi motenji. • Dobro slflži pri zaprtji črev pa obrani tüdi pred debelščov. • Preveriii smo se, ka nema nikših škodlivih postranskih po-sledic. • Pravo .Elsa-kruglice* so jako po ceni. ® V pravoj kakevosti je pošila E. V. Feller, lekarnar, Stubica, Centrala 146. (ž. Zagreb.) 6 škatulic franko 4 korone 40 fill. Kt smo skušali še preporačamo Fellerov , Elsa-Fluid," kak preskušeno domače vrastvo, pri reumi, protini, nenralgičnih bolečinaj, pri glavoboli, pri obraznih i telovnih bolečinaj, pri zamuknjenosti, pri prisnih i gutnih bolečinaj. od prehlajenja i prepiha doblenih betega j, za doblenle zdravoga spanja, za krepčanje živcov, pa za ohranjenje z dravja. 12 malih ali 6 vekših ali 2 špecialniva glažka stane 6 koron franko. 36 malih ali 18 vekših ali 6 špecialnih glažkov stane 15 koron 40 fil. — Ogiblimo se da od ponarejeno ga vrastva, pa vse neročimo samo pri lekarnari E. V. Feller, Stubica, Centrala 146. (ž. Zagreb.) Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda kőrforgó gyorssajtóján Szembathelycn.