cena 8 dinarjev številka 9 (673) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 3. marca 1983 Gospodarska zbornica Vsebinska preobrazba Prejšnji četrtek so s^v Titovem Velenju na 7. redni seji sešli delegati skupščine Savinjsko-Saleške gospodarske zbornice. Najprej so obravnavali in sprejeli poročilo o delu zbornice v lanskem letu, sprejeli pa so tudi poročilo nadzornega odbora in potrdili zaključni račun. V nadaljevanju so sprejeli delovni program zbornice in finančni načrt za letošnje leto, na koncu pa so se seznanili še s pripravami na volitve novih organov zbornice za naslednje obdobje. Razprava o delovanju zbornice je potrdila prepričanje, da so v zadnjem obdobju največ pozornosti namenili vsebinski preobrazbi njenega delovanja in s tem tudi organizacijski in kadrovski okrepitvi. Obe sosednji občini imata veliko skupnih točk in v obeh družbeno-političnih skupnostih je prevladalo prepričanje, da zbornica je potrebna. To potrjuje tudi dejstvo, da zbornica in njeni organi že vključujejo najvplivnejše gospodarstvenike, ki pa so na svojih delovnih mestih preobremenjeni. V prihodnjem mandatnem obdobju bi jih torej morali razbremeniti preštevilnih funkcij, kar bi nedvomno bistveno pripomoglo k zagotavljanju prave vloge gospodarske zbornice. V preteklem obdobju so veliko naporov vložili v iskanje prave vsebine delovanja zbornice, kar je bilo zaradi pomanjkanja izkušenj dokaj zahtevno delo. Zato so izdelali podrobno analizo in jo dopolnili z napotki za delovanje zbornice v prihodnje. Na podlagi tega bodo novi organi izdelali podrobne operativne načrte za svoja področja. Predvsem si bo morala zbornica zagotoviti večji vpliv na delovanje skupščinskega sistema na vseh ravneh; pripravljati bo morala bolj kakovostna gradiva, zlasti na razvojnem področju, pri naložbah in drugod; prav tako naj bi bila nosilec povezovanja gospodarstva na vseh področjih; naslednja naloga je pomoč manjšim delovnim organizacijam pri uveljavljanju v širšem prostoru; morala bo biti nosilec združevanja deli. in sredstev z nerazvitimi področji v Sloveniji in Jugoslaviji, prav na tem področju pa so doslej že veliko storili. Na koncu so se seznanili še s pripravami na volitve novih organov. Volilni postopki so stekli v januarju, odziv članic pa je bil dokaj različen, zato so pripombe glede pravočasnosti gradiv z njihove strani neumestne. Ne glede na to so - predvolilne postopke uspešno opravili, nova skupščina pa se bo konstituirala in nato izvolila nove organe v petek, 4. marca. Spet bomo segli v roke ženam, materam, sodelavkam in jim zaželeli vse najboljše ob njihovem prazniku, dnevu žena. Tudi mi želimo vsem bralkam kar najlepše praznovanje, obilo delovnih uspehov ter sreče in zadovoljstva v osebnem življenju in delovnem okolju. Seja delavskega sveta sozd Gorenje Znova o Koertingu O tem, kako poteka razreševanje problematike, ki je nastala s sprejemom likvidacije Gorenje Koerting Elektronic so na petkovi seji razpravljali člani delavskega sveta celotnega sozda. /nano je. da je zaradi potrebe p<> zmanjša ju porabe deviznih sredstev za vse tiste namene, ki ne zagotavljajo izvozne proizvodnje, delavski svet Gorenje TGO Titovo Velenje 10. januarja letos sprejel sklep o ukinitvi proizvodnje barvnih televizijskih sprejemnikov v Koertingu v Grassau v Zvezni republiki Nemčiji in • prenosu tehnologije tth sprejemnikov v Titovo Velenje. Program zabavne elektronike v tej tovarni ob prodoru učinkovitejših in cenejših japonskih proizvajalcev na evropsko tržišče ni bil tako akumulativen, da bi lahko preprečil nastajanje" izgube. Ta je hila iz leta v leto večja in je sedaj dosegla okoli 3,35 mili jarde dinarjev. Ker Kljub več poizkusom Gorenju v letu 1982 ni uspelo izoblikovati dolgoročnega programa razsoja Koertinga, ki bi nudil realne osnove za uspešno poslovanje, je bila odločitev o likvidaciji vsekakor nuina. Lanskoletno pospešeno osvajanje proizvodnje v večjem obsegu ter obogateno z novo tehnologijo, je dokazalo, da lahk? Gorenje TGO uvede proizvodnjo celotne palete najkvalitetnejših barvnih televizijskih sprejemnikov. Tako bi zaokrožilo tudi svojo proizvodnjo. Proizvodnja barvnih televizijskih sprejemnikov bo tako iz Gra-saua prenesena v tozd Elektronika TGO Gorenje, medtem ko bo proizvodnja merilne opreme tekla v delovni organizaciji Gorenje Elrad. Za Gorenje je ob tem prav gotovo zanimivo, da obdrži tržišča, ki si jih je ustvaril Koerting saj nameravajo večine televizijskih sprejemnikov izvoziti na konvertibilne trge. Predvidevajo, da bodo junija prišli na trg prvi barvni televizijski sprejemniki izdelani v celoti v Titovem Velenju. Gorenje namerava v letošnjem letu kar najbolj izkoristiti možnosti, ki jih ima na konvertibilnih trgih. Na področju bele tehnike jim to uidi v letošnjem letu dokaj dobro uspeva, večje težave pa bodo prav gotovo nastale pri uveljavljanju zabavne elektronike. Osnovni cilj je, da bi prodali na tuje 80 odstotkov proizvodnje. Kratkoročno bodo to skušali uresničiti s prodajo tistih izdelkov, ki so bili že doslej znani na konvertibilnih tržiščih, dolgoročno pa morajo povečati tudi izvoz ostalih proizvodov. Predvsem se bodo trudili, da bi izvozili izdelke, ki ne zahtevajo večjega deleža uvoznih materialov. Seveda barvni televizorji zaenkrat v to skupino ne sodijo, saj je v njih ta delež še zelo velik. Na seji je bilo poudarjeno, da je ob temeljnih usmeritvah na področju proizvpdnje, ki jih zahteva prenos tehnologije iz Koertinga, potrebno kar najhitreje uresničiti tudi ostale cilje, tako da bo likvidacija uspešno izvršena. Drugače se ta lahko spremeni v stečajni postopek kar pa bi gotovo zaustavilo vsa dosedanja prizadevanja in bistveno povečalo izgubo. Otroško varstvo Povišali denarne pomoči Prejšnji četrtek so se na 5. redni seji sestali delegati občinske skupnosti otroškega varstva Velenje. Vso pozornost so namenili obravnavi in sprejemu predloga spremenjenega in dopolnjenega Dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do denarnih pomoči. Ta dogovor določa pogoje, merila in kriterije ter medsebojne pravice in odgovornosti pri zagotavljanju minimalnega obsega denarnih pomoči otrokom, ki živijo v družinah, kjer dohodek na družinskega člana ne dosega.višine. ki jo bodo določali z vsakoletnim sklepom skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Velenje. Komisija za denarne pomoči pa lahko prosto presoja o upravičenosti do denarnih pomoči ludi olrokom. ki presegajo to višino v primerih, ko je socialni položaj otroka posebej težaven. Tu gr« na primer za enostransko zaposlenost slarSev. način Šolanja otrok, zdravstveno slanje članov družine in podobno. iva skupščini pa so delegati opozorili. daje potrebno storiti res vse. da ne bi prihajalo do izkoriščanja tega dogovora . in neupravičenih denarnih pomoči, to še posebej v tistih primerih, ko komisija prosto presoja. Opoz.orili so. daje potrebno storili vse. da bodo zahtevki, ki jih občani vlagajo za dodelitev denarnih pomoči res točni, saj smo bili v zadnjem času priča primerom. ko so ti navajali lažne podatke. Predlagali so tudi. da je potrebno vsem tistim družinam, ki so v težkem gospodarskem položaju zaradi alkoholizma in podobnega, skupaj s centrom za socialno delo. dodeljevati denarne pomoči v obliki materialnih dobrih. Sprejeli so tudi sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letošnjem letu. Po 1800 dinarjev na mesec bodo prejemali otroci občanov. katerih dohodek na člana družine ne presega 3500 dinarjev. Po 1400 dinarjev tisti, ki dosegajo dohodek na družinskega člana od 3500 do 3900 dinarjev, po 1000 dinarjev otroci, ki živiio v družinah, ki dosegajo od 3900 a» 4.4U0 dinarjev, zgornja meja za dodelitev denarne pomoči otrokom pa je 5000'dinarjev na družinskega člana. Vsi otroci, ki živijo v takšnih družinah bodo prejemali mesečno po 500 dinarjev. Poleg tega pa imajo pravico do povečane denarne pomoči v višini 500 dinarjev telesno in duševno prizadeti otroci, po 300 dinarjev pa otroci edinega hranilca. Na zadnji seji skupnosti otroškega varstva so se tudi dogovorili, da je potrebno družbeno denarno pomoč oziroma otroški dodatek prišteti k vsem drugim dohodkom družine kadar občan uveljavlja znižana plačila na različnih drugih področjih kot je na primer oskrbnina v vrtcih, plačilo prehrane v šoli in podobno. Na zadnji seji pa so sprejeli še samoupravni sporazum o enotni skupni evidenci prejemnikov socialno varstvenih pomoči. M. Zakošek Predlagali so, da bi nastalo izgubo Koertinga pokrili tozdi TGO, svoj delež pa naj bi prispevale tudi ostale članice sozda, pa tiste delovne organizacije s katerimi so temeljne organizacije Gorenja povezane (ravni dobavitelji in kooperanti) po svojih možnostih pa tudi rezervni sklad občine Velenje in republike Slovenije. Seveda bodo največje breme nosili delavci TGO, ki bodo le ob doslednem spoštovanju sprejetih usmeritev, dodatnim naporom in še večji zavzetosti, uspeli premostiti to veliko oviro nadaljnjega napredka. Na seji so tudi poudarili, da je bila likvidacija te tovarne kljub velikim težavam, ki bodo v Grasau zaradi tega nastale, v tujini dokaj korektno sprejeta in da povpraševanje tujih kupcev po gorenjskih izdelkih ni bilo zaradi tega v ničemer okrnjeno. Sicer pa je Gorenje že dobilo nekaj ponudb za odkup tovarne Koerting. B. Z. Šmartno ob Paki Premiera Županove Micke Člani Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki so znova pripravili zanimivo odrsko delo. Tokrat so posegli po nekoliko starejših delih. To soboto. 5. marca, se bodo šmarškemu občinstvu prvič predstavili z Linhartovo Zupanovo Micko. Predstava se bo pričela ob 1930 uri. Ponovitev tega dela pa bo dan kasneje, to je v nedeljo ob 16. uri v kulturnem domu v Smar-tnem ob Paki. Občina Velenje Prireditve za 8. marec Osrednja prireditev ob 8. marcu — dnevu žena bo v ponedeljek, 7. marca, ob 17.30 uri: Otvoritev razstave gobelinov v Knjižnici KC Ivan Napotnik Titovo Velenje — 7. marca ob 18.00 uri: ,,Županova Micka" — Gledališče Pod Kozolcem — v Kulturnem domu Velenje. Pokrovitelj prireditev bo TGO Gorenje Velenje. Program prireditev ob dnevu žena po občine Velenje: Ponedeljek, 7. marca, na OŠ Anton Aškerc Ponedeljek, 7. marca, na OŠ Anton Aškerc Petek, 4. marca, ob 17. uri OŠ Miha Pintar - Toledo Torek, 8. marca, ob 18. uri OŠ Gustav Šilih Ponedeljek, 7. marca, ob 17. uri na OŠ Veljko Vlahovid Ponedeljek, 7. marca, ob 17. uri na OŠ Veljko Vlahovič Petek, 4. marca ob 17. uri na OŠ Bratov Mravljak Petek, 4. marca, ob 17. uri na OŠ Bratov Mravljak Torek, 8. marca, ob 16. uri na OŠ Biba Ročk Ponedeljek, 7. marca, na Oš Bratov Leionje Ponedeljek, 7. marca, ob 12. na OŠ XIV. divizije KS Stara vas KS Staro Velenje KS Desni breg Velenje KS Velenje Levi breg KS Velenje — Šmartno KS Konovo KS Šalek -Gorica KS Edvard -Kardelj KS Šoštanj KS Šmartno ob Paki Dom za varstvo odraslih KS ob 17. uri ob 17. uri na na ob 16. uri uri Šoštanj Praznovanje dneva žena Krajevna konferenca SZDL mesta Šoštanj bo pripravila v soboto, 5. marca, ob 18. uri v domu kulture v Šoštanju praznovanje Dneva žena. Kulturni »moram horfo izvpHli člani dramske sekcije delavsko prosvetnega društva Svoboda Šoštanj in najmlajši iz šoštanjske vzgojno varstvene ustanove. Po programu bo še tovariško srečanje z glasbo in plesom v Kajuhovem domu. Delovno srečanje starešin V domu borcev in mladine so se na razširjeni seji zbrali člani občinske konference ZRVS, pobudo zanjo pa je dala republiška-Jconferen-ca. Poleg domačinov so se seje udeležili tudi predsednik RK ZRVS Še enkrat Dolžniki stanarin V prejšnji številki,,Našega časa" smo na prvi strani objavili prispevek ,,Dolžniki stanarin". V zvezi z njim nam je delovna organizacija ,,Vekos" poslala naslednji odgovor: ..Smatramo, da je članek ..Dolžniki stanarin", objavljen v 8. številki Našega časa 24. 2. 1983, že dosegel svoj namen. Po izidu številke je namreč veliko stanovalcev poravnalo svoje obveznosti. To potrjuje tudi dnevni izkupiček na naši blagajni. V petek. 25. februarja so namreč stanovalci vplačali 190.000 dinarjev, v ponedeljek, 28. februarja pa 55.000 dinarjev. Ker želimo v tem tednu omogočiti vplačilo tudi preostalim dolžnikom. predlagamo, da se dolžniki objavijo v Našem času v številki, ki bo izšla 10. marca. Obenem se vam zahvaljujemo za sodelovanje, ker smatramo, da je objektivno posredovan sestavek dosegel svoj pozitivni namen." VEKOS Janez Japelj, član predsedstva RK ZRVS Ivan Dolničar, predsedni/ medobčinskega sveta ZRVS Via Jerič in" drugi. Na tem delovnem . srečanju so spregovorili o pridobivanju mladih za vojaške šole in poklice, o sodelovanju starešin z ostalimi občinskimi dejavniki, o izvajanju dopolnilnega programa ZRVS, o oživljanju dejavnosti krajevnih organizacij in podobno. nama Veleblagovnica Titovo Velenje 2 stran * »185 ČaS _ QD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velen ~ 3. marca 1983 LB Temeljna banka Velenje Seja predsedstva OK ZKS Velenje in DO ESO Dolgoročno kreditiranje Več kot polovico vseh hančnih kreditnih poslov Temeljne banke Velenje predstavlja dolgoročno kreditiranje. Dolgoročni krediti se lahko koristijo enkratno ali pa daljši čas. tudi po več let, odvisno od namena, /a katerega so odobreni oziroma od lega. koliko časa je potrebno, da je kreditirani objekt dokončan oziroma zgrajen. Posebnost teh kreditov je tudi v tem, da se odplačujejo več let, vendar po pravilu ne dlje kot traja amortizacijska doma kreditiranega predmeta. Dolgoročno kreditiranje delijo na tri glavne vrste kreditiranje in siccF na kredite za osnovna sredstva, kredite za stalna obratna sredstva in kredite za stanovanjsko komunalne namene. Za vsako vrsto kredita obstoja pri Temeljni banki Velenje posebna služba, ki ima za njihovo odobravanje tudi posebna pravila. KREDITI ZA OSNOVNA SREDSTVA Vem mogočim omejitvam neprestano podlegajo krediti za osnovna sredstva. Urejajo jih zakonski predpisi, ki tudi določajo, kateri uporabniki družbenih sredstev smejo oziroma ne smejo najemati tovrstne kredite, kakor tudi kolikšna mora biti lastna udeležba pri tovrstnem investicijskem vlaganju ter kolikšen del vseh sredstev sme banka namenili v tc namene. Na to področje dela Temeljnih bank posega tudi Narodna banka, saj ugotavljajo njene posebne komisije realnost posameznih investicijskih vlaganj. Razlogi za to so v izredno velikih potrebah tako gospodarstva kot negospodarstva po novih investicijskih vlaganjih, posebno še tam, kjer so osnovna sredstva tehnično in tehnološko zastarela, ali kjer izredno nagel razvoj kraja zahteva ustrezno spremljavo vseh potrebnih dejavnosti. Z vsem tem pa sc srečujemo na velenjskem področju. V preteklem letu so delovne organizacije koristile kar 113, l milijona dinarjev. Največ sredstev jc bilo vloženih v izgradnjo Zdravilišča Topolšica in novo ptt zgradbo v Titovem Velenju. Skupno pa so lani kreditirali 28 objektov. Poleg tega pa so lani odobrili še 14 investicijskih kreditov s predračunsko vrednostjo 812,6 milijonov dinarjev v višini 266,3 milijonov dinarjev. Te kredite so namenili za naslednje gradnje: Zdravilišče Topolšica za novogradnjo zdravilišča in hotela B kategorije, PTT Velenje, ZKZ Mozirje za vlaganje v kmetijstvo (silosi, osnovna čreda, hmeljarstvo in kmetijska mehanizacija), Gozdno gospodarstvo Nazarje za izgradnjo strojne postaje Nazarje, KIT ZKZ Zgoi njesavin-ska. hranilnica in posojilnica za hlevske objekte, za kmetijske stroje, za nakup plemenskih konj ter za kreditiranje kmetov kooperantov za pospeševanje kmečkega turizma. Dolgoročne kredite so namenili tudi Savinjsko šaleški veterinarski postaji Mozirje za izgradnjo veterinarske postaje, TGO Gorenje Pralna tehnika za razvoj preizkušenih programatojev,. DO Veplas za inovacije za razvoj za kontin, jadralne deske in jamborov za deske. Gozdno gospodarstvo Nazarje za izgradnjo gozdnih cest ter Eri Velenje za izgradnjo hleva za mlado pitano govedo v Ravnah. Poleg tega pa jc Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje lani odobrila še tri kredite za sovlaganje v skupnem znesku 10 milijonov dinarjev. Od sedmih članic banke so odkupili še obveznice federacije v višini 14,6 milijonov dinar jev, tako da znaša cclotna vrednost odkupljenih obveznic že skoraj 67 milijonov dinarjev. KREDITI ZA STALINA OBRATNA SREDSTVA Za stalna obratna sredstva so odobrili v preteklem letu kredite le dvema članicama, *7n sicer TGO Gorenje /a inovacije pri razvoju preizkuševalnika programatorjev in Vcplasu /a 'novačijo razvoja postopka za kontinuirano izdelavo jamborov /a jadralne deske, v skupnem znesku 5,8 milijona dinarjev. Interes delovnih organizacij za tovrstne kredite jc v zadnjem času manjši, saj se ti odplačujejo iz dohodka, s katerim pa razpolagajo v mnogo manjšem obsegu kot v preteklih letih. STANOVANJSKO KOMUNALNI KREDITI Najmanj omejevani z zakonskimi predpisi so stanovanjsko komunalni krediti. Njihovo odobravanje jc pogojeno samo z določili pravilnika o stanovanjskem kreditiranju, ki ga spremljajo in spreminjajo članice banke preko svojih delegatov v organih upravljanja banke. Seveda pa je to odvisno od sposobnosti članic za oblikovanje sklada skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo, ki je osnova za pridobitev tovrstnih kreditov. Lani so odobrili za več kot 400 milijonov dinarjev kreditov za stanovanjsko izgradnjo. To pa jc bilo tudi v skladu z gibanjem načrta kreditne bilance in so bili vsi depo-zitni dogovori iz preteklih let tudi uresničeni, sklenjene pa so bile tudi kreditne pogodbe. Lani je bilo skupno izkoriščenih okoli 390 milijonov teh sredstev. Seveda so v I cm znesku zajeli kredili, ki so jih uporabniki prenesli še iz preteklih let, nekateri lansko letno odobreni kredili pa so se prenesli v letošnje leto. Zaradi pomanjkanja sredstev v preteklem letu banka ni mogla zagotoviti hitrejšega in komplelncjše-ga pripravljanja zazidalnih površin za stanovan jsko izgradnjo in kreditiranja drugih stanovanjsko komunalnih namenov kot so vodovod, toplovod, ulična * razsvetljava, kanalizacija in podobno. Prav tako pa niso mogli odobriti dovolj velikih kreditov za izvajanje velikih popravil obstoječega stanovanjskega fonda, saj je potrjeno, da del stanarine, ki je določen za le namene, nc zadošča. V Temeljni banki Velenje se zavedajo, da bo potrebno letos nameniti del sredstev tudi za le namene, saj ne smemo dopustiti, da se škoda, ki nastaja, veča. Uspeli tudi niso z akcijo, da bi kmete kooperante s kmetijsko ali gozdno delovno organizacijo, izenačili v celoti z delavci v združenem delu pri možnostih najemanja stanovanjskih kreditov. Zaradi tega bo potrebno nameniti letos del sredstev za stanovanjsko kreditiranje preko posebne akcije, da bi razdelili stanovanjske kredite izven pravilnika kmetom kooperantom /a dokončanje za pričete gradnje stanovanjskih hiš. Precejšnja sredstva pa je Temeljna Banka"Velenje odobrila v lanskem letu tudi zasebnim obrtnikom predvsem za tiste dejavnosti, ki so označene v občinskih odlokih kot deficitarne. Kredili pa so bili odobreni tudi kooperantom" delovnih organizacij. Nadaljevali pa so tudi z organiziranim kreditiranjem preusmerjevanja kmetij in povečanja njihovih zmogljivosti, posebno v prireji mesa in mleka in v razvijanju kmečkega turizma. Krepitev obrambne sposobnosti Dekleta v vojaških šolah in poklicih čakovali mnogo več. Prav tako sta neučinkoviti nabavna in prodajna služba, več kot nujno pa bi potrebovali tudi kooperacijsko. Dodatno normalno proizvodnjo otežuje pomanjkanje reprodukcijskih materialov in njihovo nenehno podraževanjc, nesposobnost izdelovanja potrebnega orodja, pomanjkanje denarja za enostavno in razširjeno reprodukcijo, iskanje ustreznih kooperantov in podobno. Prav tako so prisiljeni sprejemati pogodbena dela, ki niso časovno realna, kar je posledica zamujanja rokov. In nenazadnje, tudi strojna oprema ni primerna, oziroma je zelo zastarela. Če vse to povežemo še z neurejenimi medsebojnimi odnosi, je dovolj jasno, v kakšnem položaju je trenutno delovna organizacija ESO. Sicer pa je o notranjih odnosih tekla beseda tudi v razpravi, kjer so močno poudarili ugotovitev, da so pogoj za ureditev vseh nastalih težav prav urejeni medsebojni odnosi. Mnogo je bilo besed tudi o prepotrebni reorganizaciji posameznih tozdov, oziroma delovne organizacije kot celote. Predvsfem gre za združitev nekaterih tozdov. Povedano je bilo, daje v letu 1979 izdelan razvojni program tudi terjal' takojšnjo reorganizacijo, ker pa je niso opravili, tudi načrtovani program ni dal željenih rezultatov. Več razpravljalcev se jc dotaknilo tudi kadrovske zasedbe v delovni organizaciji, ki pa mnenju nekaterih glede na strokovna opravila ni primerna. Povsem na dlani je, da brez ustreznih kadrov in lastnega znanja, napredek v proizvodnji ni možen. Seveda velja ob tem poudariti, da bo ob vsem tem potrebno zagotoviti-enotne kriterije nagrajevanja in ovrednotili delo v vseh tozdih ter delovni skupnosti. V triurni razpravi so razpravljal-ci povedali marsikaj ostrega, nekatere besede pa niso zvenele preveč prepričljivo. Mnoge trditve in dokazovanja so se večkrat močno razlikovala. Obrtniške miselnosti in teženj po zapiranju v ozke kroge jc torej še preveč, so ugotovili. Zato je na mestu ugotovitev sekretarja predsedstva občinskega komiteja Janeza Zivka, da se kolektiv predvsem srečuje s subjektivnimi težavami, ki jih bo moral najprej odprav iti, če želi razrešiti ostale težave. Zato ima akcijska konferenca v DO ESO toliko večjo odgovornost, da odpravi težave, ki so povzročile sedanje stanje. V nadaljevanju je sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Velenje podal tudi nekaj izhodišč za nadaljne delo. Izdelati bodo morali koncept nadaljnjega razvoja delovne organizacije in opredeliti perspektive vsake posamezne temeljne organizacije. Urediti medsebojne odnose med tozdi in delovno skupnostjo ter sozdom, končno pa opredeliti in utrditi tudi vlogo in položaj subjektivnih sil v temeljnih organizacijah. B. Mugerle Nov zakon o vojaški obveznosti omogoča poslej tudi ženskam usposabljanje v enotah JLA in šolah za rezervne oficirje, kar seveda pomeni uresničevanje ustavne pravice in obveze vsakega državljana SFRJ, da sodeluje v pripravah na obrambo in varnost naše države. Leta od 1983 do 1985 bodo pomenila poskusno obdobje usposabljanja žensk, ki se bodo za to vrsto obrambnega in samozaščitnega usposabljanja odločale prostovoljno. Nosilci politične akcije za pridobivanje žensk za poskusno usposabljanje v JLA so vse družbeno-politične in družbene organizacije. Kandidatke bi morali iskati predvsem med tistimi ženskami, ki so vključene v posamezne obrambne in samozaščitne sile in aktivnosti, seveda pa tudi med vsemi ostalimi, ki imajo veselje do obrambnega usposabljanja. Vojaško usposabljanje bo trajalo tri mesece za dolžnosti vojakov in nižjih oficirjev v vseh rodovih, razen v oklopnih enotah, šolanje za rezervne oficirje pa šest mesecev. Od tega v šolah tri in v ustreznih enotah JLA tri mesece. Z usposabljanjem naj bi predvidoma pričeli julija letos. Na območju našega armadnega področja naj bi letos sprejeli po en vod za zveze in za in-tendantsko službo, vsak bi štel 20 obveznic, ki bi se usposabljale na območju mesta Ljubljani Razen v Ljubljani se bodo ženske usposabljale za posamezne rodove in službe JLA tudi v Beogradu, Titogradu, Prištini, Zagrebu, Kragujev-cu, Sarajevu, Somboru, Pulju, Skopju, Nišu, Novem Sadu in v Kral jevu. To velja za vojaško usposabljanje, za rezervne oficirje pa se bodo usposab- | ljale v Bileči, Zadru, Splitu, Karlovcu, Beogradu, Kruševu, Zagrebu. Rajlovcu, Sarajevu in Kraljevu. Slovenija naj bi letos zagotovila 50 — 60 kandidatk. Nekatera bistvena vprašanja glede statusa žensk v času usposabljanja v JLA bodo rešena v najkrajšem možnem času. Za prostovoljno usposabljanje v tekočem letu naj bi se ženske pripravljale od 1. januarja do 13. marca. Zdravstveno sposobnost bodo predvidoma ugotavljali enako kot za moške, rod ali službo pa naj bi določale regrutne komisije. Pri izbiri kandidatk bodo v največji meri upoštevali želje kandidatk za usposabljanje v določenem rodu ali službi, prav tako pa seveda zdravstveno sposobnost, šolsko izobrazbo, psihofizične spo-sobotni in moralno politično primernost. Za vojaški pouk se lahko prostovoljno prijavi ženska, ki ni mlajša od 19 in starejša od 27 let. Klicali ne bodo noseč- nic in žensk, ki imajo otroka mlajšega od 5 let. Da bi bilo tudi sicer možno načrtno razvijanje vojaškega usposabljanja žensk, bomo v naši republiki pričeli voditi evidenco vojaških obveznic. V letošnjem in prihodnjem letu bodo uvedli vojaško evidenco — vojaških obveznic od 19 do 25 leta starosti, ki bo osnova za oblikovanje popolne evidence. Na ta način bi do leta 1985 oblikovali evidenco vseh vojaških obveznic, ki se lahko udeležijo pouka. Pogoji usposabljanja bodo enaki za moške in ženske, nekoliko spremenjene so le uniforme, ki so prilagojene nežnemu spolu Kako iz težav? Na razširjeni seji predsedstva občinskega komiteja ZKS Velenje so se prejšnji četrtek zbrali člani predsedstva ter komunisti, vodstveni in vodilni delavci delovne organizacije ESO. Seje so se udeležili tudi drugi gostje, med njimi predstavniki Rudarskoelcklroener-getskega kombinata. Osrednja točka dnevnega reda je bila idejno-politična ocena gospodarskih, samoupravnih in družbeno-ekonomskih razmer v tej delovni organizaciji ter dogovor o nadaljnjih aktivnostih komuni-slov. Uvodno oceno lanskih gospodarskih rezultatov in težav, ki pestijo ta delovni kolektiv, je podal- predsednik kolegijskega odbora Vili Jelen. Povedal je, da sedanji proizvodni programi terjajo širitev in povezovanje, nc pa žapiranje v lastne vrste. Res je, da so sc v zadnjem času povezali z nekaterimi sorodnimi delovnimi organizacijami zunaj občine, zelo malo, ali nič, pa je bilo na tem področju storjenega znotraj občinskih meja. Se več. Tudf vezi z osialimi delovnimi organizacijami znotraj Reka se rahljajo. In če še podrobneje analiziramo trenutno stanje v Esu, ugotovimo zelo slabo povezavo med temeljnimi organizacijami, delovno skupnostjo skupnih služb in končno tudi s službami na ravni sozda. Zlasti od razvojno-tehnične službe so pri- Razmere v DO ESO terjajo takojšnjo razrešitev težav. „NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesla Erantiška Foita 10. „NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ..Šaleški rudar", kot tednik na Izhaja ,,Naš čas" od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317.850-316. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 360 dinarjev (za inozemstvo 720 dinarjev) Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela, delov- ne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne ter zasebne obrtnike pa znaša 600 din je vplačliiva vnaorei. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacijo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 3. marca 1983 * Titovo Velenje . * t V SREDIŠČU POZORNOSTI — nas cas * stran 3 mm Pogovor s sekretarjem predsedstva občinskega komiteja ZK Velenje Janezom Živkom večja doslednost pri uresničevanju sklepov Za to številko smo zaprosOi za pogovor sekretarja predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov Velenje Janeza Živka. Pogovarjali smo se o aktualnih družbenogospodarskih in političnih vprašanjih v naši občini. NAŠ ČAS: Tovariš sekretar, najprej nekaj besed o organiziranosti zveze komunistov v Šaleški dolini? ..Občinska organizacija ima skoraj že 40.000 članov ZK, ki so organizirani v več kot 160 osnovnih organizacijah zveze komunistov. Tako so komunisti organizirani praktično v vseh TOZD, DSSS, krajevnih in drugih skupnostih. Poleg tega smo v zadnjih mesecih lanskega leta (letos s tem nadaljujemo) organizirali stalne akcijske konference ZK v DO. S tem so dane tudi formalne možnosti, da se komunisti vsem OOZK v okviru posameznih DO idejno in akcijsko poenotijo do vseh najpomembnejših vprašanj in zagotovijo učinkovito akcijo v vsaki osnovni organizaciji ZK, ki naj pripelje k skupniirr rezultatom. V krajevnih skupnostih, predvsem v mestnih, pa nadaljujemo ustanavljanje svetov ZK, katerih naloga je, da poleg poenotenja v akciji dosežejo tudi večje vključevanje vseh komunistov v razreševanje problematike v KS." NAŠ ČAS: Kako gledate na usposobljenost in pripravljenost komunistov /a spopad z vsemi težavami, v okoljih kjer delajo in živijo? ,,To je prav gotovo eno izmed temeljnih vprašanj pomembnih za vse naše delovne ljudi in občane, v prvi vrsti pa seveda za zvezo komunistov. Zappletenih družbenoekonomskih in političnih razmer tega trenutka v celotni družbi pa tudi v slehernemu okolju ne bomo mogli učinkoviteje premagovati, če se ne bomo v večji meri naslonili na ustavo SFRJ, Zakon o združenem delu, komuniste pa še prav posebej na Program in statut ZKJ, nesporno je, da bi vrsto problemov in zaostrenih odnosov — na primer v neki delovni organizaciji — veliko hitreje rešili, če bi bolje poznali opredelitve, ki smo jih že sprejeli v družbi. ZK je lahko uspešno vodila revolucijo in povojno izgradnjo naše družbe ter premagovala vsa kritična obdobja v naši novejši zgodovini predvsem zato, ker je večno izhajala iz temeljnih marksističnih opredelitev in na tej osnovi odpirala nove perspektive. Danes moramo samokritično ugotavljati, da v osnovnih organizacijah ZK posvečajo tem vprašanjem veliko premalo pozornosti in da zato tudi komunisti v obravnavah posameznih konkretnih problemov podlegajo ozkim skupinsko lastninskim, včasih cclo osebnim interesom. To seveda pomeni, da mnogokrat prav zaradi svoje neusposobljenosti ne uspevajo razreševati tudi zelo enostavnih problemov. Rekel bi, da vprašanje pripravljenosti komunistov ni največji problem, temveč da gre v prvi vrsti, kljub najboljši volji in pripravljenosti za razrešitev nekega problema, bolj za vprašanje usposobljenosti in znanja. Zato bomo morali komunisti v sleherni OO storiti nekoliko več za povečanje ..fonda" znanja, pa tudi v vodstvu občinske organizacije bomo razmeram primerno dopolnili in izboljšali programe v izobraževanje komunistov. „NAŠ ČAS": Ob ocenjevanje dela komunistov za preteklo leto smo lahko večkrat tudi slišali, da gre. za premajhno doslednost vodstev osnovnih organizacij ZK pri razreševanju temeljnih vprašanj, da gre za prepočasno ugotavljanje odgovornosti itd. Morda nekaj besed o trm vprašanju? „Ne glede na kritične ugotovitve glede usposobljenosti in pripravljenosti ZK je potrebno poudariti, da so komunisti v naši občini v preteklem letu v vrsti okolij s svojo dejavnostjo vcrejarle zagotovili ni le. da so orišla na ^površje odprta vprašanja in napake, ampak da so se le-ta začela tudi razreševati. Res je, da se konkretni problemi v posameznih OZD ne razrešujejo in odpravljajo tako hitro, kot bi si vsi skupaj ie-fcli. Pri tem pa moramo upošteva- HHBHHHSHHHNH ti, da so izplavali na površje v zapletenih gospodarskih razmerah in da so bili prisotni že dolgo časa. To pa seveda pomeni, da jih ni mogoče razrešiti čez noč, ker tako tudi niso nastali. Zato je potrebna neprestana in dosledna dejavnost skozi daljše obdobje. Problem hitrejšega in doslednjejšega ugotavljanja odgovornosti je tesno povezan z vprašanjem pripravljenosti in usposobljenosti članov. Res jc, da ne moremo biti zadovoljni z ugotavljanjem odgovornosti za posamezne napake in pojave. Zalo bo treba na tem področju storiti še veliko, ker je to eden izmed temeljnih predpogojev za hitrejše doseganje ciljcv na vseh področjih. Celovito oceno dela ,,NAŠ ČAS": Fjia izmed oblik dela občinskega vodstva ZK so tudi skupne seje predsedstva s komunisti in drugimi odgovornimi delavci v posameznih okoljih. Kaj so pokazali dosedanji skupni sestanki?" ,.Te seje smo začeli izvajati na podlagi spoznanja, da je potrebno za učinkovitejšo dejavnost občinske organizacije temeljiteje spoznali razmere, v katerih delujejo naše OO ZK. Doslej smo opravili skupne seje s komunisti v devetih delovnih organizacijah. Prav gotovo ena sama seja ne more usmerili komunistov v razreševanje vseh ugotovljenih problemov, kaj šele, da bi, tako kot mislijo nekateri, razreševala konkret- V 's ' 1 1 % I Janez Živko občinske organizacije za preteklo enoletno obdobje, torej tudi oceno o tem vprašanju, pa t\p sprejela programska konferenca koncem marca." „NAŠ ČAS": V preteklem letu jc bila dejavnost zveze komunistov v precejšnji meri namenjena razreševanju vprašanj gospodarskih gibanj. Kakšne naloge so v zvezi s tem pred komunisti v tem letu? ..Dejavnost OO ZK, pa tudi občinskega komiteja in njegovega predsedstva je bila resda usmerjena v največji meri na to področje. Ob tem' pa jc treba vendarle reči, da je šlo pri tem bolj kot za vses-splošno razreševanje razmer, za spoznavanje resnosti gospodarskih razmer. Na lanski programsko volilni konfercnci smo ugotavljali in opozarjali, da spoznanje o nujnosti drugačnega obnašanja tako v proizvodnji, strokovnih službah, družbenih dejavnostih in drugod še ni prodrlo do vseh delovnih ljudi In občanov, danes pa je treba ugotoviti, da je vprašanje izvajanja politike ekonomske stabilizacije dolgoročen proces, ki je že globoko v nas. Res, da so tudi glede tega occne precej različne, vendar sem prepričan, da smo v večini okolij, predvsem v OZD, vendarle spoznali, da jc izhod iz. sedanjih težav predvsem v učinkovitejšem gospodarjenju, usklajenejši rasti vseh oblik porabe, večjem vključevan ju v mednarodno delitev dela, učinkovitejših naložbah, večjem povezovanju ozd itd. Na teh spoznanjih moramo komunisti tudi letos v slehernem okolju odločneje in konkretneje zastaviti svojo akcijo. Ta se mora nanašati v prvi vrsti na preverjanje razvojnih i-lanov, zastavljanju konkretnih ciljev za naslednje obdobje, imenovanju odgovornih nosilcev in na določevanje konkretnih rokov, v katerih bodo opravili posamezne naloge ali odpravili težave. Vodstva OO ZK morajo doseči, da se tako opredeljene naloge, ki jih morajo predložiti poslovodni organi in strokovne službe, obravnavajo in sprejemajo na delavskih svetih. To bo tudi osnovna za ugotavljanje strokovne in politične odgovornosti predlagateljev in zadolženih izvajalcev. Vodstvo občinske organizacije ZK bo dosledno vztrajalo, da se izvedejo te naloge. V tistih OO ZK, kjer teh nalog ne bodo opravili, pa bomo ugotavljali odgovornost vodstev OO. ne in postavljene probleme. S temi sejami želimo predvem doseči, da skupaj s komunisii v teh okoljih opozorimo na vsa najpomembnejša vprašanja, ki zavirajo učinkovitejše gospodarjenje in hitrejši razvoj, pa tudi na tista, ki zavirajo učinkovitejši prodor samoupravnega razreševanja posameznih vprašanj. Dosedanji pogovori so pokazali, čeprav seveda naštete ugotovitve ne morejo v celoti veljati za vse, da so ugotovljeni problemi kljub težavam v družbeni reprodukciji vendarle v največji meri posledica subjektivnih, lastnih slabosti posameznih okolij. Pri tejn gre tako za premalo strokovno vodenje, pramalo jasne razvojne programe in cilje, slabo organiziran pristop k njihovemu uresničevanju, večkrat za podjetniške in ozke koristi posameznih tozd. ki onemogočajo polno uveljavitev DO, neurejene odnose med tozd in DSSS, in še bi lahko našteval. Ob tem je treba še izpostaviti, da imajo pri razreševanju teh vprašanj veliko premajhno vlogo delavski sveti. Pa tudi premalo celovita informiranost vseh delavcev o teh vprašanjih, dilemah in tudi sporih onemogoča, da bi se hitreje razreševala. Na vseh dosedanjih sestankih smo se dogovorili, kam morajo naravnati osnovne organizacije ZK svojo akcijo. Stalne akcijske konference pa imajo nalogo, da dosežejo akcijsko enotnost vseh komunistov v teh OO za učinkovitejše premagovanje težav. Ob tem želim še enkrat poudariti, da naštete ugotovitve ne veljajo za vsa okolja, temveč so sinteza vseh zapažanj." ..NAŠ ČAS": Kako v občinskem vodstvu ocenjujete razmere v nekaterih našib kolektivih? ((korenju, Reku, TVŠ, Vegradu, Sipaku, Modnem salonu itd.) ,,V tem pogovoru je seveda nemogoče podati celovito oceno razmer v vseh naštetih OZD, posebej zato, ker prav v tem obdobju pripravljamo poročilo o delu občinske organizacije ZK v preteklem enoletnem obdobju, s tem pa seveda tudi o razmerah, s katerimi se spopadajo komunisti v teh naštetih kolektivih. Zato naj rečem samo to, da so sc komunisti v vseh navedenih pa ludi drugih OZD soočali z resnimi težavami, ki zahtevajo ne le temeljit in konkreten pristop, temveč v prvi vrsti obravnavo in akcijo z idejnopolitičnih pozicij, ki ne priznavajo osebnih in skupinskola-stninskih interesov, sprenevedanja, oportunizma, skrivanje za samo-' upravne institucije, karierizma, ipd. Predpogoj za takšen pristop pa je seveda odkrit partijski odnos sleherne OO do vsakega člana ZK in obratno. Ob tem vprašanju je treba poudariti, da so vsi omenjeni kolektivi, pa tudi 4rugi, v svojem dosedanjem delovanju dokazali, da so sposobni in pripravljeni dosegati velike in lepe razvojne rezultate. Prav tako imajo vse možnosti, da z drugačnimi, novimi pristopi, ki jih narekujejo današnje družbenoekonomske in politične razmere zagotavljajo svoj nadaljnji razvoj in razvoj celotne občine." „NAS ČAS" Ena izmed nalog, ki smo si jih zadali v občini, je bilo tudi preusmerjanje naših programov — prestrukturiranje gospodarstva? „Najprej bi rad rekel, da nujnost preusmeritve oziroma prestrukturiranja gospodarstva za vsako ceno ni niti zahteva občine niti zveze komunistov, ampak je to predvsem nujnost sleherne OZD same. Pod tem pojmom pa tudi ne gre razumeti, da bomo v naših OZD proizvajali v kratkem času povsem druge proizvode. V prvi vrsti gre predvsem za nujnost, da v sleherni OZD temeljito proučijo svoje proizvodne programe z vseh vidikov in zastavijo konkretne akcije za učinkovitejši prodor na svetovni, zlasti zahodni trg, da bodo njihovi proizvodi sloneli na čimvišji stopnji predelave, čimmanjšem deležu vloženega fizičnega dela itd. Če prestrukturiranje razumemo tako, potem moramo ugotoviti, da rudarji z vse večjo stopnjo mehanizacije odkopa spreminjajo strukturo svojega proizvoda. Delavci Gorenja s svojimi proizvodi še vnaprej razširjajo trg, na katerega izvažajo svoje proizvode, predvsem zaradi uspehov na področju razvoja in kvalitete. Modni salon, EKO, ESO in še nekateri drugi vedno večji delež svoje proizvodnje namenjajo na svetovni trg. Vegrad je z industrijskim pristopom v gradbeništvu za razliko od vrste gradbenih podjetij zadržal svoj obseg proizvodnje, v veliki meri tudi zaradi svoje pravočasne usmeritve v izvoz. Naše OZD tudi vse . bolj uspešno prevzemajo in izvajajo inženiring posle itd. S tem pa ne mislim reči, da v vseh naštetih, pa tudi drugih OZD, dovolj hitro izrabljajo svoje možnosti za uspešnejše delo na tem področju. Prav gotovo jih tu čaka še veliko dela. Ob tem ocenjevanju pa ne smemo prezreti naporov, ki se v to vlagajo in moramo hkrati upoštevati vso zapletenost razmer in dane objektivne možnosti." „NAŠ ČAS": Zaradi vedno večjega vpisa v osnovne šole se že nekaj let srečujemo s pomanjkanjem šolskega prostora. Med prvimi v Sloveniji smo začeli uvajati celodnevno šolo. V zadnjem času pa celo slišimo predloge za ukinitev te oblike dejavnosti zaradi izenačevanja pogojev. Ali si lahko zaradi stabilizacije privoščimo nazadovanje? ..Področje skupne porabe, je v razmerah, ko moramo vzdržati dogovorjeno usmeritev o počasnejši rasti skupne porabe od dohodka v materialni proizvodnji, vprašanje zase, ne zaradi materialnih pogojev samih, ampak predvsem zaradi razumevanja in razmišljanj o nadalnji usodi tega pomembnega dela družbene reprodukcije. Namenoma uporabljam ta izraz, ker še mnogi nočejo razumeti, da je razvoj teh dejavnosti nujen za razvoj materialne baze. Ta razmišljanja so prisotna predvsem v materialni proizvodnji, po drugi strani pa se srečujemo z miselnostjo, da bo nadaljnji razvoj (ali stagnacija)- odvisen predvsem in samo od tega, kolikor več bo za to materialna proizvodnja namenila sredstev. Ta razmišljanja so prisotna v dobršni meri izvajalcev, pa tudi v njihovih advokatih, ki so locirani v posameznih institucijah, ki so plačani od večjih prispevnih stopenj. Namesto da bi vsi skupaj razmišljali, kaj je mogoče storiti, da bi zmanjšali (vendar ne na škodo kvalitete programov,) stroške, preverili normative, ki jih narekuje administracija na ravni republike m se borili za njihovo spremembo, uveljavili neposre-dnejšo menjavo in dogovarjanjem z združenim delom ipd. Stabilizacija prav gotovo ne pomeni, da bi na vseh teh področjih storili korake nazaj. Toda, da tega ne bi bilo, bodo potrebni veliki napori izvajalcev na tem področju, razumevanje uporabnikov, pa tudi čvrsta pripravljenost subjektivnih sil, v prvi vrsti ZK, za vztrajanje na opredeljenih usmeritvah. Vse to velja tudi za nadaljnji razvoj celodnevne šole. Na skupni seji predsedstva 3 komunisti VIZ in v Institucijah, ki delajo na tem področju, smo se dogovorili, da je potrebno pripraviti celoviti koncept nadaljnjega razvoja osnovnega šolstva z vsemi podatki in argumenti, ki so potrebni za pravočasno dokončno odločitev glede šolskega leta 1984/85. Kot smo ugotovili na tej skupni seji, koncept v letu 1983/84 ni vprašljiv. Pri teh odločitvah pa bodo morali v večji meri kot v dosedanjih razpravah, ki so bile zaprte v ozke skupine, sodelovati predvsem starši, delavci v naših OZD. Kot za vso skupno porabo, velja tudi za osnovnošolstvo ugotovitev, da bo mogoče dolgoročno zagotavljati njegov razvoj zgolj z učinkovitejšim gospodarjenjem v vseh okoljih (materialni in nematerialni dejavnosti) in z doseganjem večjega dohodka v materialni proizvodnji. Odgovornost leži torej pred vsemi ljudmi in občani naše občine." „NAŠ ČAS": Pa še nekaj o mladih. Ali znamo v občini dovolj prisluhniti njihovim željam in potrebam? ! ,,Prav gotovo o vlogi in položaju naše mlade generacije veliko premalo razmišljamo, še manj pa naredimo, da bi jo pritegnili v razreševanje družbene problematike, seveda v tisti meri kot jo lahko ,objektivno prevzame. Starejši so zaskrbljeni nad njenim odnosom do družbenih vprašanj, družbenopolitične organizacije ugotavljajo, da se ne vključujejo v njihovo delo, v OZD ugotavljajo njihov neprimeren odnos do dela, mladi sami pa ugotavljajo, da se za njih nihče ne briga. Namesto, da bi se potrudili, mislim pri tem na DPO, in več delali z njimi ter jim zaupali ustrezne naloge, na katerih bi se lahko izkazali, vsi skupaj samo tarnamo. Prepričan sem, da tudi njihove zahtevne želje, ki so vezane na zabavo in razvedrilo, niso neure-sničljive in neizvedljive in da niso vezane na materialna sredstva, ki jih tudi v teh ekonomskih razmerah ne bi bilo mogoče zagotoviti. Za to pa so v prvi vrsti potrebni napori mladih samih, predvsem OK ZSMS, da izoblikujejo svoj program na tem področju, zatem pa se dogovorijo za konkretne aktivnosti vseh nemladih in mladih. To je ena od konkretnih možnosti, da jim pokažemo, da so sestavni del naše revolucionarne družbe in da na njih resnično računamo." ,,NAŠ ČAS": Za konec še vprašanje, kako ob vseh teh problemih ocenjujete politični položaj v občini? ,,Razmere niso niti lahke, niti niso nastale čez noč. Zalo bo seveda potrebno veliko prizadevanja, veliko konkretnih naporov v vsakem okolju v nekaj naslednjih letih. Gospodarske razmere z vsemi svojimi efekti pa seve dajejo močan pečat tudi političnim razmeram. Na zadnji seji občinskega komiteja za SLO in DS, na kateri smo obravnavali in sprejeli oceno varnostnopolitičnih razmer, smo ocenili, da so delavci v OZD, DSSS, SIS, KS in drugih okoljih kljub vsem problemom sposobni in pripravljeni premagovati težave. Za to imamo solidne osnove tudi v dosedanjih uspehih. Toda premagovanja sedanjih težav se bo treba lotiti bolj temeljito, potrebni bodo bolj odkriti pogovori in večja doslednost pri uresničevanju sklepov in dogovorov. Zadnje seje predsedstva občinskega komiteja v OZD so pokazale, da smo sc pripravljeni odkriteje in konkretneje pogovarjati in ugotavljati lastne napake ter zastavljati naloge za premagovanje odprtih vprašanj. Zdaj je pred nami predvsem odgovornost, da jih čimbolj dosledno uresniči-mo- Zapisal Stane Vovk TGO Gorenje Proizvodnja barvnih TV ponovno v Titovem Velenju Z likvidacijo tovarne Gorenje Koerting Elektronic in prestavitvijo proizvodnje barvnih televizijskih, sprejemnikov v TGO Gorenje ta naš gigant ukinja svoje največje žarišče izgub ter devizne nelikvidnosti. Ko je Gorenje leta 1978 kupilo to Bavarsko tovarno je le malokdo pomislil, da bi se ta poskus prodora na tuje tržišče lahko tako boleče končal. Osnovni motivi pri nakupu firme Koerting so bili razširitev tržišča za belo tehniko in elektroniko na področje Zvezne republike Nemčije ter v druge države Evropske gospodarske skupnosti, skupen proizvodni program, tako za končne izdelke kot za vse oblike kooperacije ter hitrejše pridobivanje in izmenjava tehnično tehnoloških znanj. Strateški cilji, opredeljeni ob nakupu tovarne Koerting v veliki meri niso bili uresničeni, dejstvo pa je. daje Gorenje po nakupu te . tovarne hitreje osvajalo proizvodnjo izdelkov zabavne elektronike. kar je vplivalo tudi na uspešnejši razvoj drugih vej elektronike. V celoti je bila osvojena proizvodnja črno belih in barvnih televizijskih sprejemnikov in vseh Hi-Fi naprav. S prenosom znanja in tehnologije je bil razširjen proizvodni program Gorenja TGO. Iz Grassaua pa sta bili do začetka letošnjega leta prenešeni v Titovo Velenje tudi tehnologija in oprema za proizvodnjo dveh 4 tipov šasij za barvne televizijske sprejemnike. Šasija K-11 je tehnološko zelo sodobna šasija. ki z minimalnimi spremembami omogoča proizvodnjo izvedenk za različne televizijske sisteme. Z barvnim televizijskim sprejemnikom s šasijo K-11 je možno spremljati tudi oddaje v stereo tehniki. Gorenje pa bo začelo izdelovati tudi sprejemnik^. ki bodo sprejemali tele-tekst in videotekst. Iz Grassaua je bila prva oprema prenesena v Titovo Velenje sredi lanskega leta. S prenosom ostale opreme pa bodo pričeli konec prihodnjega meseca. V TGO Gorenje načrtujejo, da bodo prenesli v Titovo Velenje okoli 2/3 vse opreme, ki je bila v tovarni Gorenje Koerting Elektronic. Tako bo prenešena proizvodnja tistih sestavnih delov, ki jih je osvoiila tovarne GKE in jo je imela organizirano v Grassauu. Prvi barvni televizijski sprejemniki izdelani v celoti v Titovem Velenju bodo na tržišču že meseca junija. Letos jih bodo izdelali okoli 45000, sicer pa bo letna proizvodnja okoli 100.000 barvnih TV sprejemnikov. Toliko so jih približno izdelali že leta 1979. ko še ni bilo težav z uvoženimi materiali. Kar 80 odstotkov celotne proizvodnje bo namenjene za izvoz, saj bo proizvodnja barvnih televizijskih sprejemnikov še vedno v veliki meri odvisna od uvoza. Uvoziti bo potrebno približno 70 odstotkov vseh potrebnih sestavnih delov, predvsem ekran ter zahtevna integrirana vezja. To veliko uvozno odvisnost bo Gorenje skušalo v kar najkrajšem času zmanjšati in si zagotoviti domače dobavitelje ter nekaj lastne proizvodnje. Z likvidacijo Koertinga bo v Grassau v prihodnje deloval le še manjši Razvojni oddelek, katerega naloga bo tudi sodelovanje s specializiranimi patentnimi združenji in institucijami za podeljevanje kakovostnih znakov v Zvezni republiki Nemčiji. Gorenje bo torej tudi v prihodnje nudilo kupcem na tržiščih, ki jih je osvojil Koerting. kakovosten program zabavne elektronike. Prizadevalo pa si bo tudi za uveljavitev na novih tržiščih, predvsem v deželah v razvoju, ki naj bi sčasoma postale tradicionalen kupec izdelkov Gorenja. 4. stran * P3S C35 OD TU IN TAM Titovo Velenje * 3. marca 1983 Zdravstveno varstvo žena Žene še vse premalo prosvetljene pokojninsko invalidskega zavarovanja. Posebej obsežen je tudi program komisije za razvedrilo, rekreacijo in šport invalidov. 2e ta mesec bo odšlo 100 invalidov na dvo in pol dnevni izlet v Fieso, prihodnji mesec' načrtujejo izlet v Mimo in Šmarješke Toplice. Maja bodo pripravili trodnevni izlet v Plitvice, Titovo Korenico, Bihač. Titov Drvar in Petrovo goro. Ta mesec pa bodo obiskali tudi invalide pobratene občine SpGl. Tako kot vsako leto jih bo tudi letos popeljal sončni vlak, ki ga financirajo obrtniki občine Velenje v atomske Toplice. Načrtujejo, da se ga bo udeležilo 150 invalidov. Jeseni bodo odšli za nekaj dni v Crik-venico, obiskali pa bodo še Tržič in Ljubelj, kjer se bodo pogovarjali z vojaki Laravie Marša! Tito. Invalidom bodo sofinancirali tudi klimatska zdravljenje. Poleg tega pa bodo postavili počitniško prikolico v Fiesi, kjer bodo lahko letovali socialno šibki invalidi. Obsežen je tudi program tekmovalnega športa. Invalidi društva Titovo Velenje so aktivni na strelskem, področju, kegljanju, balinanju, namiznem tenisu, robolovu, atletiki, sedeči odbojki, šahu, plavanju, vsako leto pa se udeležujejo tudi pohoda ob žici okupirane Ljubljane. Seveda ima društvo invalidov Titovo Vdenje zdo pomembne naloge tudi na področju skrbi za usposabljanje in preusposabljanje invalidov za delo, za zaposlitev invalidov. za izobraževanje, za izboljšanje delovnih in stanovanjskih razmer, za boljšo sosedsko pomoč invalidom, pa tudi za nudenje določene materialne pomoči invaSdom pri nabavi ozimnice, doplačila za letovanje ter kiimatsko zdravljenje. Po potrebi pa zastopajo tudi interese invalidov pri uveljavljanju njihovih pravic. M. Zakošek Volilna konferenca ZŠAM Velenje Društvo invalidov Titovo Velenje Bogat h pester delovni program Organizacijske Na redno lelno konferenco so se sešli preteklo nedeljo člani drešlu invalidov Titovo Velenje. Ugotovili so, da so pester ■ obsežen program dela. ki so si gs zastavili na prejšnji letni konferenci uspešno uresničili. Dobro je Ho sodelovanje invalidov z dregni podobnimi društvi celjske itgijt. še posebej pa z invalidi pobratene občine Split in invaSdi iz avstrijske Koroške. Vključevali so se v številne aktivnosti dražbenopolitirnik organizacij, predvsem pri organizaciji volitev. Obiskovali so člane * bolnicah in zdravifišrib ter nepokretne po domovih. Za svoje člane so pripravili več zeto nspeiib izletov, bili pa so tudi gostje invalidov iz pobratene občine Split. Veliki pa so tudi uspehi, ki so jih velenjski invalidi dosegli na področju športne in rekreativne dejavnosti. Tudi za letos načrtujejo invalidi velenjske občine obsežen program deta. Svoj sedež ima društvo v Titovem Velenju, na Šaleški 16, kjer imajo uradne ure vsak ponedeljek ob 16. do 17.30. Imajo tudi pravno posvetovalnico, ki bo delovala vsak prvi in zadnji ponedeljek v mesecu. V društvo invalidov Titovo Velenje so vključeni tudi aktivi delovnih invalidov Gorenja, RLV, RSC, Sipak in ESO. Se v 'no pa jim ni uspelo aktivirati aki. ju invalidov v krajevnih skupnostih. Ti naj bi zaživeli v Šoštanju in v Šmartnem ob Paki. V ostalih krajevnih skupnostih pa ddujejo poverjeniki, ki povezujejo invalide z društvom. Letos mora to društvo uskladiti svoja pravila, kar najtesneje pa bodo sodelovali z vsemi družbeno političnimi organizacijami v okoljih kjer ddajo. Se posebej bi radi poglobili sodelovanje s Sodali-stično zvezo. Seveda pa bodo lesno sodelovali tudi s samoupravnimi interesnimi skupnostmi socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in Letne konference so se fbai društva invalidov Titovo Velenje udeležili polnoštevilno spremembe Člani združenja šoferjev in ivto-mehanikov Vdenje, gostje in predstavniki sosednjih združenj so se prejšnjo soboto v prostorih velenjskega gasilskega doma zbrali na volilni konferenci. Poročila o delo pričajo, da je bilo delo zdrnženja v preteklih štirih letih zdo uspešno. Na vseh številnih področjih so dosegli lepe uspehe in so nanje upravičeno ponosni. Zlasti vdiko so postorili' na preventivnem in vzgojnem področju. Seveda tudi težav ni manjkalo in nanje so opozorili v bogati razpravi. K vsebinski kakovosti razprave so s svojimi bogatimi izkušnjami vdiko prispevali tudi predstavniki sosednjih združenj. Pred izvolitvijo 31-čianskega izvršilnega odbora so na konferenci sprejeli tudi manjšo spremembo statuta. Po novem bo najvišji organ združenja volilna Udeleženci volilne konference ZŠAM Velenje. skupščina, ki se bo sestajal vsake štiri leta, na vsakoletnih rednih konferencah pa bodo obravnavali delo in sprejemali načrte za naprej. Izvršilni odbor bo imd tudi petčlansko predsedstvo. Na sobotni konferenci so sprejeli tudi delovni načrt za letošnje leto. Predvsem so poudarili, da bodo največ pozornosti namenili vzgoji in izobraževanju voznikov vseh kategorij ter voznikom lahke in težke mehanizacije. Seveda bodo precejšnjo skrb namenili boljšemu učnemu uspehu voznikov, preventivi v prometu, športnem področju, povečanju članstva in podobno. Na koncu so podelili značke za deset- in petnajstletno delovanje v združenju, za prizadevanje in vsestransko pomoč, za posebne zasluge pa srebrne in zlate značke ter plakete. B. Mugerle Področje zdravstvene eno najbolj občutljivih temu da mu posvečamo v občini vso pozornost, se nekatere težave in sti. Vsa leta je mogoče slišati številne pritožbe na organizacijo deti v ginekološki ambulanti v Utone Velenju. Tudi v našo redakcijo smo dobili nekaj pritožb, zato sn se odpravili v dispanzer /a žene. da spregovorimo o njih. Kako je v Zdravstvenem centra sploh poskrbljeno a zdra« stv eno varstvo žena? Pred štirimi leti sta se združili specialistična ginekološka ambulanta in posvetovalnica za žene v dispanzer za žene. Dispanzer vodi specialist ginekolog, v pomoč pet mu je splošni zdravnik z oprav -ljenim podiplomskim tečajem na kliniki v Ljubljani za zdravstveno varstvo žena. Dispanzer ima več enot in sicer enoto za predporodno zaščito oziroma posvetovalnico za nosečnice, posvetovalnico za poporodno zaščito ter kontracepcijsko in ginekološko ambulanto. Poleg tega pa tesno sodelujejo s pediatri. saj sprejemajo tudi vsa otroška ginekološka obolenja. Ukvaijajo pa se še z zdravljenjem sterilnih oziroma neplodnih zakonov v takoimenovani antisteri-litetni enoti. »Lahko trdim.« poudarja vodja dispanzerja za žene Franc Sadar. »da je delo dispanzerja na takšnem nivoju, daje zavidljivo celo podobnim ustanovam v inozemstvu. da ne govorim za Slovenijo in Jugoslavijo. Niti Švedska. Amerika in Nemčija nimajo tako popolnega zdravstvenega varstva žena« Ginekolog Franc Sadarje poudaril tudi. da bi v velenjski občini glede na število žena potrebovali resnično dva do tri ginekologe. vendar pa ludt en sam lahko dokaj dobro opravlja svoje naloge, saj mu je v pomoč še splošni zdravnik. Seveda pa le v primeru, če bi bile žene dovolj osveščene in disciplinirane. Kai velik je namreč odstotek tistih, ki prihajajo v ginekološke ambulante po nepotrebnem. Le okoli 40 odstotkov jih namreč prihaja resnično fiolnih. Statistični podatki dokazujejo, daje bila letno vsaka žena na pregledu v ginekološki ambulanti 0.8 do enkrat, prav to-Eikokrat pa tudi v drugih enotah dispanzeija za žene. To je podatek! ki priča, da je zdravstveno varstvo žena res dobro. Lani je bilo v ginekološki ambulanti na pregledu 8=573 žena. od tega na prvem pregledu 5.731 žena. V vstalem delu dispanzerja so opravili 14 tisoč prvih pregledov in 7.494 ponovnih pregledov. Dispanzer zavzema tudi posvetovalnico v Šoštanju, kjer so opravili 3.471 pregledov. Nekaj pa je poleg tega še žena. ki hodijo na specialistične preglede v ginekološke ambulante celjske in slovenjgja-ške občine. — Velikokrat lahko slišimo, da je gneča v ginekološki ambulanti v Titovem Velenju tako velika, da je težko priti na pregled. Je to res? Franc Sadar: »Ko sem prišel v Titovo Velenje, to je pred štirimi let! je biia v ginekološki ambulanti zelo velika gneča, saj sta bila že dalj časa odsotna oba ginekologa, ki sta prej občasno delala v tej ambulanti. Skupaj z ženami smo se potem dogovorili, da pričnemo z naročanjem na grneko-kvške preglede. Tako ima danes vsaka žena možnost, da se za pregled naroči. Naročila spreje mamo vsak ponedeljek od 11. do 13. ure in popoldne od 13. do 1530. Poleg tega pa sprejemamo na pregled tudi vse žene. ki pridejo v ambulanto z napotnico splošnega zdravnika, kar pomeni, da je njihov pregled nujen. Prav nobeni ženi ni treba čakati v naših ordinacijah na pregled več kot dve ua. kar pa prav gotovo ni pretirano. Prvo skupino žena imamo naročeno ob 6. uri zjutraj, drugo« pa ob desetih. Ob zaključku vsake skupine vzamemo na pregled še vse tiste žene. ki prihajajo kol nujni primeri.* Pogosto se dogaja, da se žene, ki so za pregled naročene ne odzovejo? Franc Sadar » Res je. To je zelo velik problem v naši ginekološki ambulanti. Dogaja se nam in to zelo pogosto, da se od 20 naročenih [X) deset in več žena ne odzove na ginekološki pregled. Če ne bi bilo naše delo organizirano tako. da bi poleg naročenih vzeli še liste, ki slučajno pridejo, bi bil torej ginekolog v takšnih dneh brez dela. Takšna nedisciplina žena prav gotovo v največji meri ustvarja gnečo v ambulanti- saj le žene. ki na pregled ne pridejo takrat. ko so naročene, pridejo kdaj drugič.« Ste imeli v zadnjem času na organizacijo dela v ginekološki ambulanti kaj pripomb? Šiba Sušeč: » Moram reči. da v zadnjem času nismo imeli nikakršnih negodovanj žena. ki prihajajo na ginekološke preglede. Še posebej ne tistih, ki se prihajajo naročat saj menim, da je takšen sistem naročanja kot ga imamo sedaj res ustrezen, saj naročimo prav vse žene. ki pridejo ob ponedeljkih v našo ordinacijo. Tako imamo na primer sedaj kar za tri tedne zasedeno. Res pa je tudi. da mi želimo, da bi bila doba naročanja čim krajša, saj vemo. da bo potem odstotek tistih, ki se na pregled ne bi zglasile. manjši. Na naše delo pa se včasih pritožujejo tiste žene. ki pridejo v ordinacijo in mislijo, da morajo biti takoj na vrsti. To so največkrat takšne, ki pridejo med delom, pa so potem nervozne, ker se jim mudi. Glede na to. da lahko pridejo na ginekološki pregled tudi popoldne, res ne vidim nobenega opravičila, da bi morale prihajali med delom.« Anica Satler: »Moti me. da je največ pripomb na delo v ginekološki ambulanti od delavk Gorenja. Naj povem, da je kar 65 odstotkov pregledanih žena iz te delovne organizacije, pa čeprav je tam le okoli 4000 tisoč žena in ni razumljivo, da več kot polovico zmogljivosti te ordinacije zasedejo prav one. Poleg tega pa konstantno zahtevajo še številne prednosti. Ostale žene bi se torej lahko upravičene vprašale, če imajo enake pravice. Povem pa naj še to. da smo ravno Gorenju ponudili številne možnosti, da bi izboljšali delo. pa jih niso sprejeli.* Ivan Zibane: »Gorenje je ženski kolektiv, povprečna starost žena pa je okoli 27 let to se pravi, da bi motala biti ta populacija zelo zdrava. Žal ugotavljamo, da ni tako. Omenjeno je bilo, da smo temu kolektivu predlagali nekaj možnosti. da bi bilo naročanje na ginekološke preglede še enostavnejše. Tako smo med drugim predlagali da bi na primer socialna delavka v Gorenju pripravljala spiske žena za preglede, tako da ne bi bilo potrebno vsaki posebej hoditi sem. Žal to ni bilo sprejemljivo. Prav tako smo jim ponudili možnost neposredne menjave dela. pa sistematične preglede za vse žene. Tudi to ni bilo sprejemljivo.« Včasih ste prejemali naročila za preglede tudi po telefonu? Silva Sušeč: »Res je. vendar ta način ni bil sprejemljiv. Zmogljivosti naše telefonske centrale so premajhne in v času, ko smo sprejemali naročila, ni bilo moč dobiti telefonske zveze z zdravstvenim domom kar pa je nesprejemljivo v primerih, ko pacient potrebuje nujno zdravniško pomoč. Primorani smo bili tak način naročanja ukinili. Težko pa je bilo koordinirati tudi naročanje po telefonu in v čakalnici. Naj povem še. da se ženam ni potrebno osebno prihajat naročat ampak jih lahko naroči kdorkoli drug. lahko pa prinese tudi spisek za več žena.« , Omenili ste, da žene včasih izsiljujejo ginekološke preglede, da prihajajo v to ordinacijo pogosto po nepotrebnem. Kaj je vzrok temu? Franc Sadar: »Mnogokrat je vzrok temu želja, da bi pacientka iahko šla v bolniški stalež. Opažamo pa tudi, da mnoge nosečnice tega stanja ne Sprejmejo kot nekaj naravnega in običajnega, ampak se počutijo bolne. Vzrok temu je pogosto tudi to, da so za nosečnost premalo motivirane in jo tudi premalo poznajo. Kijub temu. da tudi naš dispanzer veliko naredi na tem področju, saj so še posebej za nosečnice v okviru materinske šole. pripravljena številna predavanja, ugotavljamo, da so žene na tem področju zelo slabo prosvetljene. V ginekološko ambulanto pa prihajajo nosečnice po nepotrebnem tudi zato skušajo na ta način razreševati nekatera druga vprašanja kot na primer stanovanjska in podobno.« Ena prav gotovo zelo pomembnih nalog vašega dispanzeija je tudi zdravstveno prosvetljevanje žensk.' Anica Saden »Referat za zdravstveno vzgojo našega zdravstvenega doma pripravlja številna predavanja na tem področju. žal pa moram reči. da ta v preteklosti niso bila uspešna. Tako smo na primer pred leti organizirali v Gorenju predavanje na to temo na pobudo sveta za družbeno politično aktivnost žena. pa je prišlo le nekaj tovarišk. Moram pa reči. da je bilo v zadnjem času organiziranih nekaj takšnih predavanja po krajevnih skupnostih, ki pa so dobro uspela. Utečena pa je materinska šola. Dobro so obiskane vse izobraževalne oblike za bodoče matere. Želeli pa bi. da bi bita udeležba tudi pri predavanj jI*, o prvih mesecih nosečnosti, večja.« Ste v zdravstvenem centru Velenje kaj ukrenili, da bi bila ka-drov<*a zasedba popolnejša? Ivan Župane: »Veliko razpisov smo objavili v zadnjem času v slovenskih in hrvaških časopisih, vendar ni btlo odziva. Končno nam je uspelo pridobiti speciali-zanla te smeri. Zaposlili smo ga s 15. februarjem m je trenutno na specializaciji v Celju Tako da bo ta problem kmalu razrešen. Lani pa smo že zaposlili splošnega zdravnika s podiplomskim študijem za zdravstveno varstvo žena. Tako da bo naša kadrovska za-sedha. ko bo pričel redno delati še gjnekotog. ki je še na specializaciji. dobra.« »Pripravljeni smo prejeti konstruktivne pripombe, s katerimi je mogoče izboljšati naše delo. poudarja ginekolog Franc Sadar, »nikakor pa se ne moremo strinjati s kritizerstvom na naš račun, saj smo pripravljeni storiti prav vse. Poteg tega. da delamo na___. preventivnem in kurativnem področju v dispanzetju, pripravljamo številna predavanja v materinski šoli in na terenu, skratka prizadevamo si. da bi bilo zdravstveno varstvo žena na primerni višini. Po mojem mnenju smo na tem področju zares veliko naredili « Mira Zakošek V pogovoru so sodelovali (od leve proti desni) glavna medicinska sestra Anica Satler, vodja tozda splošno zdravstvo Ivan Zupane, ginekolog Franc Sadar in glavna sestra ginekologe ambulante Silva Sušeč 3. marca 1983 * * Titovo Velenje IZ OBČINE MOZIRJE nas cas * stran n5 Krajevna skupnost Ljubno V krajevni skupnosti Ljubno ob Savinji so v minulem obdobju veliko postorili. 7 zavzetim delom in sodelovanjem so uspeli razrešiti prenekatero težavo in si s tem zagotoviti hitrejši razvoj ter lepši jutrišnji dan. Vseh uspehov ne kaže naštevati, saj vodstva krajevne skupnosti in krajanov ni*> uspavali. Vse svoie moči so takoj usmerili v reševanje novih problemov, ki prav tako terjajo nujo ukrepanje. Največja akcija lanskega in letošnjega leta je vsekakor vodovod, oziroma zagotovitev novih virov pitne vode. Sprva so namreč načrtovali le povečanje zmogljivosti sedanjega zajetja, ob analizi vode pa so ugotovili, da ni več neoporečna. Lotili so se torej iskanja novih virov zdrave vode in jih tudi našli. V lanskem letu so tako že položili 2.600 metrov novega vodovoda, letos pa morajo še zavarovati zajetja in jih povezati. Novo in zdravo vodo bodo Lju-benci lahko pili od spomladi dalje, viri pa ob sedanjem naraščanju potrošnje zadostujejo za vsaj naslednjih 50 let. Predračunska vrednost za vsa ta dela je bila leta 1980 2,6 milijona dinarjev, danes pa že dosega 4,5. Povečanje te vrednosti se v pretežni meri nanaša na predvideno gradnjo novega zbiralnika vode nad trgom, ki bo zagotovil enakomerno potrošnjo za vse krajane, pa tudi za obrtno in fn-dustrijsko območje. Na zboru občanov so ta načrt že potrdili, za uresničitev pa bo potrebna pomoč obrtnikov in industrije. Posebej namreč velja poudariti, da so vsa sredstva, ki so jih doslej porabili, prispevali potrošniki sami, seveda s pomočjo krajevne skupnosti. Vodovodu so namenili tudi izkupiček lanskega Flosarskega bala. Se neVaj ne kaže pozabiti. Izredno prizadevno delo vodovodnega odbora namreč in nekaterih posameznikov še posebej. Uvedli so tudi pomembno novost. Ker se s pomanjkanjem pitne vode in ostalimi vodovodnimi težavami ubadajo tudi v drugih naseljih, je svet Taborniki Temelji uspešnega dela Taborniki odreda ,,Savinjskih partizanov" so se na letne konference odredovih enot in na volilno-programsko sejo odreda dobro pripravili. Na vseh teh zborih so se organizacijsko in kadrovsko okrepili, ocenili so svoje delo v preteklem letu in izoblikovali' delovne načrte za v bodoče. Pri tem so ugotovili, da so sicer lani pripravili manj akcij kot leto poprej, zelo pomembno pa je, da so uredili svoje vrste, jih okrepili in tako postavili trdne temelje za še boljše delo v prihodnje. V vseh enotah so namreč izvolili dobra vodstva, enote iz Mozirja, Nazarij in Rečice pa so izvolile delegacije za konferenco taborniškega odreda ,.Savinjskih partizanov". V Mozirju sedaj deluje četa ..Vilo Kraigher-.lug," družina medvedkov in čebelic ,,Vera Slan-der-Lojzka" in skupina murnov ,,Beli lokvani" v mozirskem vrtcu. V Nazarjih imajo četo ,,Dušan Kraigher-Jug", družino medvedkov in čebelic ,,Sinji galeb" in klub ,,Karel Destovnik-Kajuh". Poleg tega so na Rečici ob Savinji taborniki organizirali v četi ,,Boris Kraigher-Jancz in v družini medvedkov in čebelic. Na volilni in programski konferenci so podelili številna priznanja svojim članom, srebrni znak zveze tabornikov Slovenije bodo za izredno razumevanje in pomoč podelili delovnim organizacijam Gorenje — Glin Nazarje, GG Nazarje, Elkroj in ZTKO občine Mozirje, dobili pa jih bodo tudi nekateri člani. Svoje delo in načrte bodo opisali v biltenu ,,Šumenje", do dneva tabornikov, 21. aprila, pa bi radi pridobili svoj prapor. krajevne skupnosti sprejel sklep o ustanovitvi koordinacijskega odbora za vodovodna vprašanja, ki bo usklajeval in olajšal delo vodovodnih odborov v posameznih naseljih. Naslednja velika naloga je ureditev mrliške vežice. Krajevna skupnost ic v ta namen že kupila poslopje na pokopališču, v tem času pa pripravljajo načrte za njeno ureditev, ki naj bo kraju, in okolju primerna. Za dela bi potrebovali 2 milijona dinarjev, s temi sredstvi pa bi poleg tega uredili še poti in razširili pokopališče. Predračunske vrednosti bodo seveda s prostovoljnim delom občutno zmanjšali, denarne težave pa jih seveda kljub temu pestijo. Med drugimi viri računajo tudi na sredstva samoprispevka za katerega se bodo prebivalci mozirske občine na referendumu odločali še letos. Za vse načrte v prihodnjem obdobju bi rabili 10 milijonov dinarjev, računajo pa, da iih bodo na Ljubnem uspeli zagotoviti le 5. Upoštevati namreč velja, da krajevna skupnost tretjino zbranih sredstev namenja delovanju vaškega odbora v Radmirju, ki mu težav in nalog tudi ne manjka. V Radmirju in sosednjih zaselkih se ubadajo z vodovodnimi problemi, nujno morajo razširiti pokopališče, želijo si vežico, posodobili bi radi še nekaj cestnih odsekov in podobno. Težave imajo tudi z znano zakladnico v radmir-ski cerkvi. Z zakladnico samo pravzaprav ne, temveč z vsem ostalim kar spada zra.ven. Radi bi namreč postavili primerno okrepčevalnico in parkirni prostor in ena izmed možnosti, ki se jim ponuja, je poslopje nekdanje šole v neposredni bližini. V krajevni skupnosti seveda ne manjka tudi drugi načrtov. Radi bi asfaltirali še preostala dva kilometra ceste do Rastk, spodnji ustroj je namreč že pripravljen, predvi- deni stroški pa kljub temu izredno visoki. Tare jih. kanalizacija in denar, ki za te namene že dolgo .leži neizkoriščen. Popraviti bo treba vseh pet brvi v kraju, pri čemer seveda računajo na pomoč krajanov in uporabnikov. V teku je tudi akcija širitve telefonskega omrežja. Letos bodo namreč bogatejši za 35 priključkov, ki so predvsem namenjeni višinskim in oddaljenim kmetijam, krajevna skupnost pa namerava poskrbeti tudi za televizijski pretvornik. Dejstvo vsekakor ic, da so ljudje pripravljeni delati in da vseh dosedanjih uspehov brez njihove pomoči in sodelovanja ne bi dosegli, res pa jc tudi, da bo njihova pomoč potrebna še v prihodnje. Delegacije dobro delujejo, čeprav poudarjajo, da je delovanje delegacije za interesne skupnosti nekoliko šibkejše. Na Ljubnem menijo, da je delni razlog za to tudi v tem, da skupnosti delegatov ne znajo dovoli pritepniti k delu. Tudi društva v krajevni skupnosti dobro delujejo. Posebej velik poudarek so dali razvoju rekreacije in krepitvi množičnosti, turistično društvo pa naj bi poskrbelo za večjo enotnost turistične ponudbe. ffdo boja, kajti obrnil se je in odtacal po ledu. To sv a videla izza obrežnih skal, in medved je šel proti nama in za njim Keesh docela brez strahu. 26 — Osorno je vpil za medvedom in krilil z rokami in silno razgrajal. Tedaj seje medved razjezil, vstal je na zadnjih nogah in zarenčal. A Keesh je šel naravnost nad medveda.« »Saj.« je nadaljeval Bim. »Naravnost nad medveda je šel Keesh, medved gaje hotel zgrabiti in Keesh je bežal. Toda ko je bežal, je spustil kroglico na led. In medvedje postal, poduhal kroglico in jo pogoltnil. 27 — In Keesh je bežal in spuščal kroglice na led, in medved jih je goltal. »Možje so vzklikali od začudenja in vzklikali v dvomiti, in Ugh-GIuk je odkrito rekel, da ne verjame. »Z lastnimi očmi sva videla,« je potrdil Bim. In Bawn: »Saj, z lastnimi očmi. In to je tako trajalo, dokler se ni medved iznenada zravnal, kriknil od bolečine in začel s prednjimi šapami divje tolči okoli sebe.« 10. stran * OD TU IN TAM Titovo Velenje * 3. marca 1983 Uresničevanje pravic do zdravstvenega varstva Ali ima res vsakdo pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvene organizacije? V zvezi z izvajanjem Samoupravnega sporazuma o postopku in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva, je v praksi in v izvedbi toliko problemov in nejasnosti, a nihče noče nič kaj konkretnega povedati ali predlagati, da bi se vendarle nekatere stvari oziroma postopki izboljšali, predrugačili ali Vsaj bolj smotrno in življenjsko urediti. Tudi sporov v zvezi z izvajanjem tega sporazuma je vedno več in zato bi bilo pričakovati, da bo kdo izmed za to poklicanih delovnim ljudem nekaj več in po domače povedal, kaj in v čem so njihove pravice, zlasti pa dolžnosti pri uresničevanju pravic do zdravstvenega varstva. Nisem sicer za to poklican in morda niti ne najbolje ,.usposobljen", a menim, da je vendar mogoče neke stvari oziroma nekatere stvari tudi takole pojasniti, povedati oziroma napisati, da bi bili bolj enostavno delavci seznanjeni o tem, kaj jim pripada in kaj ne. Ko smo v letu 1980 v naši republiki sprejeli novi Zakon o zdravstvenem varstvu, je bilo povedano, da vnašajo nove določbe vrsto boljših rešitev, ki jasneje opredeljujejo vsebino zdravstvenega varstva ter uveljavljajo in konkretizirajo družbenoekonomske odnose med delavci, ki izvajajo zdravstveno varstvo ter drugimi delavci v združenem delu, delovnimi ljudmi in občani, katerih potrebe in interesi se zadovoljujejo na področju te pomembne družbene dejavnosti. Rekli smo tudi, da novi zakon določa enotna načela za sistem zdravstvenega varstva in vsebino zdravstvenega varstva, še zlasti pa ureja tudi družbenoekonomske odnose med udeleženci svobodne menjave dela, določa urejanje oziroma zagotavljanje pravic do zdravstvenega varstva itd. Ko smo v zvezi s temi ugotovitvami, med drugimi, v zakonu zapisali tudi posebne pogoje dela ter pravice in obveznosti pri izvajanju zdravstvenega varstva, smo zapisali zlasti, da ima vsakdo pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvene organizacije. Vendar menim, da moramo zlasti delavcem pojasniti, da ta pravica ni absolutna pravica. Omejena je že s tem, da je zakon ,zavezal uporabnike (npr. delavce) in druge izvajalce (npr. zdravnike in druge zdravstvene delavce), da morajo s samoupravnim .sporazumom uredili način uveljavljanja pravice do proste izbire zdravnika in zdravstvene organizacije. Zato moramo delavcem povedati, da smo tak sporazum sprejeli. Sprejeli pa so ga, seveda po svojih izvoljenih delegatih, tudi vsi delavci, torej vsi zaposleni. Ta samoupravni sporazum o postopku in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva pa se v vsej Sloveniji uporablja že od 1. 7. 1981. Resnici na ljubo je treba reči, da večina delavcev tega sporazuma nc pozna. Sindikati pa tudi niso dosti storili za to, da bi bili njihovi člani neposredno seznanjeni z določili tega sporazuma oziroma z načeli uporabe tega sporazuma v praksi. Nekaj je bilo storjenega le na področju obveščanja preko organizacij združenega dela o tako imenovanem lečečem zdravniku oziroma o zdravniku, ki odobrava staiež. Sam sporazum pa posebej obravnava uresničevanje pravic do zdravstvenih storitev (v zvezi s tem pa tudi izvajanje zakonske pravice do proste izbire zdravnika oziroma zdravstvene organizacije), na eni strani ter o načinu uveljavljanja denarnih nadomestil in povračil, na drugi strani. Tu pa se še bolj pokaže kako omejena je pravica do proste izbire zdravnika. Uporabniki — delavci imajo zase in za svoje dru-žnske člane pravico do denarnih nadomestil in povračil, kadar koristijo nekatere zdravstvene storitve, vendarle za primer in v primeru, če je (npr. za delavca) začasna zadržanost z dela zaradi bolezni ugotovil zdravnik v zdravstveni enoti, ki deluje v organizaciji združenega dela, kjer delavec dela, zdravnik v zdravstveni organizaciji, ki je sklenila samoupravni sporazum o neposredni svobodni menjavi dela z organizacijo združenega dela, kjer delavec dela, ali pa izbrani zdravnik (pri tem ni zapisano, če gre za izbranega zdravnika po delavcu). Torej delavec, ki hoče dobiti bolniško oziroma nadomestilo za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni, mora obvezno k takemu zdravniku, ki je edini pristojen za odobritev bolniškega staleža. Le, če dclavec zboli zunaj kraja svojega prebivališča oziroma zaposlitve (najbrž pa tudi izven sedeža zdrav- nika, ki mu edini lahko odobri staiež!) in ne more do takega zdravnika, lahko išče zdravniško pomoč pri zdravniku v najbližji zdravstveni organizaciji (najbrž je mišljeno — čeprav ni zapisano — v tistem najbližjem zdravstvenem domu kraja, kjer je zbolel). Če bo ta zdravnik menil, da je delavec toliko bolan, da je opravičeno v bolniški — pa mora delavec sam v treh dneh obvestiti o tem tistega zdravnika, ki je njegov ..pristojni zdravnik" za odobritev začasne zadržanosti z dela. Rok in način sporočanja sta tu dokaj vprašljiva. Sicer pa sporazum ne govori o nobenih sankcijah, kaj se namreč zgodi, če delavec te obveze ne izpolni. Tudi ne vemo, kaj je v primeru, če delavec iz objektivnih razlogov v roku treh dni sam ne more nič sporočiti, a drugi zanj in v njegovem imenu nič ne storijo (lahko se zgodi, da je delavec več dni v nezavesti, je npr. v umobolnici, a sicer je samski in nima nikogar). Ne vem zakaj ne bi tu vendar nekaj naložili zdravniku oziroma zdravstveni organizaciji, ki prvi nudi zdravniško pomoč, saj končno tudi nekaj zaračuna in dobi ali pa ne dobi plačano. Se bolj pa jc nejasno določilo sporazuma, ko v zvezi s to zahtevo še nadalje določa, da zdravnik, ki dobi tako sporočilo „na podlagi dokumentacije ali kasnejšega pregleda, ugotovi upravičenost do delavčeve odsotnosti z dela zaradi bolezni". Pri sodišču je največ sporov ravno zaradi teh nejasnosti določil. Saj ni jasno, kako in na kak način naj pride zdravstvena dokumentacija od enega do drugega zdravnika, ki naj odobri bolniško. Tako navadno to zahtevamo kar od delavca. Delavec pa redkokdaj dobi tako zdravstveno dokumentacijo v roke. Vse to še bolj govori v prid temu. da bi moral prvi zdravnik ali zdravstvena organizacija drugemu sporočiti v treh dneh zadržek za delavca in takoj ali pa pozneje poslati še vso zdravniško dokumentacijo. Delovna organizacija ali pa sindikat pa tako lahko predlagata zdravniškemu konziliju, da ugotovi dejansko stanje, če dvomi v navedbe oziroma v dokumentacijo, ki jo je pripravil zdravnik zunaj kraja delavčevega prebivališča ali zaposlitve. Če pa upoštevam, da je v Zakonu o zdrav- TITOVO VELENJE - RDEČA DVORANA, DNE 6. MARCA OB 19. URI čP S? PODARITE ŽENAM KOMPASOVO V ZABAVNO - HUMORISTIČNO PRIREDITEV ZABAVALI VAS BODO: ANDREJ SlFRER z izborom pesmi nove plošče NOVE PRAVLJICE, MILOVAN IUČ-MINIMAX — znani beograjski humorist — z jugohumorjem, DVANAJSTO NADSTROPJE. TOf, RIFLE, MARTA In MAJA, s posebnim MOPED SHOVVOM za SVETNIK JOSEF ŠVEJK, na ve£ načinov. Letos, v letu ne le zabaven in Dovolite nam, diz____ ,,VAŠE DARILO ON DNEVU ŽENA" svetujemo vsem, Id bi radi ..PODARITE KOMPASOVO ZABAVNO - HUMORISTIČNO PRIREDITEV!" KOMPAS in NEDELJSKI DNEVNIK z nagradno igro in presenečenjem PLESNA SKUPINA KRIK i vstopnic je v RDEČI DVORANI v Titovem Velenju. OO sindikatov za zaključene skupine odobravamo popuste! stvenem varstvu (čl. 102) zapisano, da zdravniki izvajajo zdravstveno varstvo po načelih sodobne medicinske in druge znanosti, po preizkušeni medicinski doktrini ter po načelih enotnosti medicine s preventivnega, kurativnega in socialno medicinskega vidika, ob upoštevanju etičnih meril samoupravne socialistične družbe ter po načdih kodeksa etike zdravstvenih delavcev, pa sploh ne razumem, kako lahko sploh pride do tega, da en zdravnik ali konzilij smatra, da jc določen delavec upravičen do bolniške, drugi zdravnik ali zdravniški konzilij pa meni, da bolniška ni bila potrebna. Tako pridemo včasih tudi sodniki v dokaj kočljivi položaj, ko ne vemo, kateri zdravnik ni povsem ravnal v skladu z zakonom, kaj šele s kodeksom etike zdravstvenega delavca. To še zlasti takrat, ko dodatno zaslišimo izvedenca iz medicinske stroke, ki pa najraje pove, da sta oba zdravnika imela prav!? Vendar moram tudi tu ponovno zapisati, da se nekateri zdravniki na območju celjske regije ne držijo niti določil že navedenega samoupravnega sporazuma o postopku in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva. Tako nudijo zdravniško pomoč (ki sploh ni bila nujna) delavcem, ki niso zboleli zunaj kraja svojega prebivališča in celo takim, ki bi z lahkoto šli do zdravnika, ki je pooblaščen ugotavljati delavčevo začasno delovno nezmožnost. Zato moramo delavcem, ki se tega radi poslužujejo in ki zlasti radi menjajo zdravnika za to, da pač pridejo do bolniške, povedati, da tvegajo nc samo to, da ne bodo dobili nadomestilo, ampak tudi to, da se bo utegnilo Šteti, da so neopravičeno izostali z dela. Zdravnikom, zlasti na terenu, pa polagamo na srce, naj vendar z nes poslovanjem samoupravnega sporazuma in zlasti sporazuma o svobodni menjavi dda, ne zavajajo delavcev in jih s tem po nepotrebnem ne napeljujejo na to, da ne iščejo pravic v osnovni in pristojni zdravstveni organizaciji oziroma pri zdravniku, ki je pooblaščen ugotavljati delavčevo začasno delovno nezmožnost. Če smo vsi dolžni spoštovati to, kar je zapisano v ustavi in zakonu, pa smo zlasti in še posebej dolžni spoštovati družbene dogovore ali samoupravne sporazume. To je tudi v okviru spoštovanja načel morale samoupravne socialistične družbe. Tako bomo najbrž vsak po svoje tudi pridodali nekaj skromnega k naši splošni stabilizaciji. Zavedati se moramo, da je pravica do svobodne izbire zdrav- nika okrnjena predvsem zato, ker je to v dobro in korist našega delovnega človeka. Seveda za vsakega tistega, ki dobro misli in pošteno dela ter ravna pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varstva. Piše: Edvard Centrih Titovo Velenje Filmsko gledališče v marcu 7.3.- PUSTITE MOJO LJUBEZEN — britansko-kanadski. drama. Režija: Peter Collinson Vloge: Oliver Reed. Susan Ge- orge. John Ireland To je napeta drama o smislu nasilja in slepe uporabe sile v reševanju ljudskih odnosov. Frank se je vrnil v mesto, potem, ko je zaslužil veliko vsoto denarja, da bi se lahko oženil s svojim dekletom. Dekle pa je odšlo z nekim bogatejšim. Med nekim pretepom je dtibil močan udarec v glavo in tako omotičen jo je šel iskat. Med prepirom z njo je streljal na policaja. Primer je zaupan Wilsonu. poštenemu policaju, ki je pretresen nad nasiljem in brutalnostjo moderne policije. To je tudi njegov zadnji primer, saj je bil imel samo še en dan službe. . . 14. 3. — VROČICA SOBOTNE NOČI — ameriški, disco drama. Režija: John Badham Vloge: John Travolta. Ka-rcn Lvnn Gorney GRAMMY ZA GLASBO! Disco film. ki želi biti tudi kritičen pogled na socialno neenakost in pokazati, da le osebne izkušnje lahko človeka oplemenitijo. Odlična glasba, ples in seveda v tem filmu novorojena zvezda, simbol diseomanije in začetnik travoltiz-ma — obnašanje in življenja mladine v osemdesetih letih. 21.3. - V VRTINCU — ameriški, zgodovinska saga. Režija: Victor Fleming Vloge: Vivien Leigh. Olivia de Haviland. Clark Gable Dobitnik desetih oscarjev v letu 1939! Film je ena največjih uspešnic v zgodovini filma Nastal je leta 1938. a gledSlce privablja kot prvič. ;V are jen je bi I po roman u pisateljice .Margaret Mitchelt. ki je v njem opisala svoj rodni jug in spremembe. ki jih je prinesla vojna med severom in jugom. Junakinja Scarlett O'H ara je nosilka dogajanja z zgodovinskimi spopadi in z lastno usodo. 28.3. — TESSA—ČISTA ŽENSKA — FRANCOSKO —BRITANSKI. ljubezenska drama Režija: Roman Polanski Vloge: Nastassia Krnski. Peter Finh. Leigh Lawson TRIJE OSCARJ1 leta 1979. DVA ZLATA GLOBUSA leta 1979. tri naerade CESAR leta 1979. FESt leta 1980 Ekrantzacija klasičnega romana Thomassa Hardvja Tessa iz družine d"L:rbeville. Anglija koncem prejšnjega stoletja. Pijanec John Durbevfteld verjame, da je potomec plemiške družine d'L:berville. zato pošlje svojo lepo hčer Tesso. da obišče plemenite sorodnike. Alanu d'U-bervillu je bila sorodnica všeč in jo je zapeljal. To pa je za vedno zapečatilo usodo mlade Tesse. saj ji je vzelo ljubezen človeka, ki ga je kasneje ljubila in pripelje do krvavega zločina KINO • KINO • KINO • KINO • KINO • KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek in petek. 3.. 4. 3. ob 18. in 20. uri: ZMAJ IZ ARIZONE — hong-konški. kung fu. V gl. vlogi: Bolly Chong PETEK. 4. 3. ob 10. uri OBRAČUN PRI BLAGOVNI HlSl — francoska komedija. V gl. vi. bratje Galabreu Sobota, in nedelja. 5.. 6. 3. ob 18. in 20. uri: OBRAČUN PRI BLAGOVNI FILMSKO GLEDALIŠČE V DOMU KULTURE Ponedeljek. 7. 3. ob 20. uri: PUSTITE MOJO LJUBEZEN — britansko-kanadski. drama. V gl. vi:. Oliver Reed KINO ŠOŠTANJ Sobota. 5. 3. ob 20. uri: LILI MARLEEN — nemški, vojni, drama. V gi. vlogi: Hanna Schveulla Nedelja. 6. 3. ob 17.30 in 19.30 Iz filma Obračun pri blagovni hiši. HIŠI — francoski, komedija. V gl. vi.: bratje Galabreu Ponedeljek, in torek. 7.. 8.3. ob 18. in 20. uri: NORČIJE GOSPE ELODIE — francoski, erotični. V gl. vlogi: Marcha Grant sreda. 9. 3. ob 18. in 20. uri: PUSTITE MOJO LJUBEZEN — britansko-kanadski. drama. V gl. <1: Oliver Reed DOM KULTURE VELENJE Četrtek. 3.3. ob 20. uri: PREDSTAVA ODPADE! ZMAJ IZ. ARIZONE — hong-konški. kung fu. V gl. vlogi, uillv Chong Ponede}jek. 7. 3. ob 19.30 OBRAČUN PRI BLAGOVNI HIŠI — francoski, komedija. V gl. \ L: bratje Galabreu Sreda. 9. 3. ob 19.30 NORČIJE GOSPE ELODIE — francoski, erotski. V gl. vlogi: Marcha Gram KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek. 4. 3. ob 19. uri: PREDSTAVA ODPADE! torek. 8. 3. ob 19 uri: OBRAČUN PRI BLAGOVNI HIŠI — francoski, komedija. V I. vlogi: br.il|e Galabreu 3. marca 1983 ★ Titovo Vo1' VAŠ OBVEŠČEVALEC nas it stran i1 KOLEDAR Četrtek, 3. marca — Janja Petek, 4. marea — Ka/imir Sobota. 5. marca — Jane/ Nedelja, 6. marea — Danica Ponedeljek, 7. marca — Felicita Torek, 8. marca — Dan /ena Sreda. 9. marea — Frančiška PRODAM STEREO KASETNI RADIO. Telefon 851 100 int. 117 L.esjak. ZA VAS OPEL, Ford, Merce- di'\. traktor. . . ilil obnavljamo zavorne obloge. AVTO-SERV1S JAKOPEC Tel. 850-745. MALI OGLASI* DEŽURSTVA TAKOJ ZAPOSLIM priučenega ali PK obdelovalca lesa (strugarja, mizarja ipd . . .) Dolejši, les, plastika Titovo Velenje, Zarova 24, Telefon 851-371. SPRtJMEM dve dekleti, ali mirna zakonca brez otrok na stanov anje. Pisne ponudbe pošljite na upravo Našega Časa pod šifro ,,Poštenost". UGODNO PRODAM Zastavo 101. Šaleška 16, 11. nadstropje pri Vrtovšek, Titovo Velenje. PRODAM MOTOR ZA ČOLN, Tomos 4,5 rabljen eno sezono. Repnik Irena, telefon 891-100. PRODAM otroško zibelko, posteljico, hojico (okroglo) ,,chi-cco" stolček ter pasove za hojo in nošenje otroka. x Pokličite po telefonu 850-037 dopoldne. PRODAM zastavo 101, letnik 1978, registrirano do januarja 1984. Pokličite po telefonu 850-037 dopoldan. HITRO IN KVALITETNO opravljamo dela elektroinstalacij in zidarstva (notranje omete — strojno). Dela izvajamo za družbeni in privatni sektor z materialom ali brez. Elektroinstalacije Končič, Jenkova 6, Titovo Velenje. PRODAM več vrst trsnih sadik. Kovačič, Mali vrh 73 a, Šmartno ob Paki. PRODAM HLADILNIK KON-ČAR 180 1, skoraj nov, otroško posteljo, voziček s sedežem, nahrbtnik za nošenje otroka. Janez Rak, Trg Edvarda Kardelja 1A/8, Titovo Velenje. PRODAM POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO (kavč + dva fotelja + klubska miza) Cena po dogovoru, ogled popoldne. Vida Koprivnik, Prešernova 12, Titovo Velenje. ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE Četrtek, 3. marea — dr. Hrastnikom (dnevna), dr. Koren (nočni). Petek, 4. marca — dr. Zičkar (dnevni), dr. Prenc (nočni). Sobota, 5. marea— dr. Ptislovrh (glavni), dr. Natck (notranji). Nedelja, <>. marea — dr. Puslovrh (glavni), dr. Natck (notranji). Ponedeljek, 7. marca — dr. Zupančič (dnevni), dr. Grošelj (nočni). ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ Četrtek, 3. marea — dr. Stupar. Petek, 4. marca — dr. Menih. Sobota, 5. marca — dr. Menih. Nedelja, (t. marea — dr. Menih. ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Titovo Velenje, sicer v pripravljenosti na domu: Sobota. 5. marca — dr. Goro-granc, Cesta X 29, Titovo Velenje Nedelja. 6. marcu — dr. Goro-granc. Cesta X 29, Titovo Velenje. VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ Od petka 4. marca do nedelje, 6. marea — Peter Rihtcrič, dipl. vet.. Prešernov irg 7, Šoštanj, telefon 881-143. Od ponedeljka, 7. marca do četrtka, 10. marcu — Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22/e, Titovo Velenje, telefon 852-253. Hotel Paka V ponedeljek, 7. marca, bo odprt od 20. — 24. ure DlSCO RDEČA VRTNICA ZA DAN ŽENA Potrebna rezervacija GIBA NJE PREBIVALSTVA MATIČNI URAD VELENJE Poroke: Dušan ST1MAC, roj. 1959, študent iz Titovega Velenja in Irena FONTANOT, roj. 1961, študentka iz Kopra; Vinko JUVAN, roj. 1962, ključavničar iz Podkraja pri Titovem Velenju in Dušan Ka KNEZ, roj. 1960, prodajalka iz Titovega Velenja; Vančo TIMOV, roj. 1960, rudar iz Titovega Velenja in Milka STOSlC, roj. 1956, delavka iz Titovega Velenja. Smrt: Jožefa JUS, upokojenka iz Podgorja 23, roj. 1895. KRAJEVNI URAD ŠOŠTANJ Poroke: Franc KURNIK, roj 1956, skladiščnik. Skorno pri Šoštanju 59 in Magda GODEC, roj. 1963, salda-kontist, Florjan pri Šoštanju 7/c; Bogdan URH, roi. 1961, /unanii trgovski teferent, Topolšica 161 in Anica BRODNIK, roj. 1962, admi-nistratorka, Gaberke 57. Smrti: Janez CREPINSEK, soc. podpi-rancc. Konjsko 2, star 78 let; Ana KUMER, gospodinja, Sv. Florjan pri Šoštanju 41, stara 76 let; Neža MEH, kmečka upokojenka, Ravne 40, stara 82 let; Ivan PRISLAN, ' starostni upokojenec, Melise 2, star 80 let; Jožef SANDA, starostni upokojenec, Kasaze 85, star 62 let; Ana VASII JF.V, gospodinja, P. Dobnik 546 (vsi S (i i 7 Šlerman 541. 8. Hir-šev. 541. 9. Satane 540. 10. Pešak 540. II. Perhač 536. Vsi ti strelci so izpolnili normo za nastop na republiškem prvenstvu. Od mozirskih strelcev je največ nastreljal Zekelj in sicer 522 krogov. Občinski prvaki Smučanje Občinsko prvenstvo Zvezi telesnokulturnih organizacij občine Velenje se je za občinsko prvenstvo osnovnih in srednjih šol prijavilo kar 280 tekmovalcev. Smučarski klub iz Titovega Velenja je občinsko prvenstvo v veleslalomu odlično organiziral na dobro pripravljeni progi Lahovnica na Golteh. V lepem sončnem vremenu v petek. 25. februarja, smo videli dobre nastope najboljših cicibank in cicibanov, pa tudi pionirk in pionirjev, medtem ko velja za mladince skromnejša udeležba. Prvi so štartali najmlajši tekmovalci in dosegli dobre izide, med katerimi velja omeniti Kacovo. Zagoričnika, sestri Kemperle in Ravterja ter Košiča. Med pionirji pa je najboljši čas dosegla Silovškova. pa tudi Zormanova je bila solidna. Za cicibanske vrste pa je bila tekma tudi dobra preizkušnja pred republiškim prvenstvom, ki bo 5. in 6. marca na Golteh. REZULTATI: Mlajše cicibanke: 1 Mateja Kac (BR Šoštanj) 49,99, 2. Špela Kemperle (GŠ T. V.) 52,53, 3. AndrejaGomboc(BR)58.61.4. Melita Rant (BM) 59.67,5. Petra Krajncf BM) 1.04,49. 6. Monika Svoljšak (VV) 1.07.08. (16 prijavljenih), mlajši cicibani: 1. UrošZagoričnik (BM)49,62.2. Sergej Šalamon (VV) 49,77, 3. Uroš Prelog (GŠ) 50,54, 4. Bogataj Uroš (GŠ) 51.68, 5. Andrej Kos (AA) 52.30, 6. Boštjan Anderlič (BM) 53.19, (20 pij ). Starejše cicibanke: 1. Jerneja Kemperle (GŠ) 46.88, 2. Darja Rav-njak (BR) 47,05.3. Vesna Toplak (BR) 47.81.4. Vojka Zagožen (BM) 51.11.5. Urška Peršič (BI.) 53,71, 6. Zagožen Mojca (BM) 53.92 (20 prij.); Starejši cicibani: 1. MiranRavter(AA)41,22,2. Matej Košič (AA). 41.26, 3. Tomo Gorišek (BM) 42,71, 4. Jani Živko (BM) 42,96, 5. Gašper Suhadolnik (BM) 44.11. 6. Matjaž Simončič(BM) 44.89 (30 prij.); mlajše pionirke: I. Romana Zorman (GS) 40,81. 2. Irma Šlutej (AA) 45,72, 3. Alenka Joplak (BR) 47,04,4. Jana Črešnik(GŠ)48.88, 5. Jelena Stevančevič (KDK) 50.40, 6. Darja Turk (KDK) 51.06 (26 prij.); mlajši pionirji: 1. Robi Ravnjak (BR) 40.39.2. Matej Mejovšek (M PT) 41.43. 3. Nikolaj Bogataj (GŠ) 41,66. 4. Roman Tamše (GS) 43,31, 5. Matej Krajnc (BL) 43.71, 6. Mitja Trampuš (GS) 44,03 (29 prij ); starejše pionirke: 1. Saša Silovšek (VV) 38,63, 2. Mojca Pusovnik (BR) 40,93. 3. Tanja Bole (BL) 42,86, 4. Franja Rudnik (BL) 44.42. 5. Gordana Miletič (GŠ) 45,80, 6. Mojca Grušovnik (MPT) 48.54; (27 prij ); starejše pionirji: 1. Bojan Silovšek (W) 41.24, 2. Boštjan Blagotin-3ek (AA) 42,24, 3. Sandi Šmerc (GŠ) 42.55.4. Gregor Verbuč (G Š). 5. Simon Klanfer (MPT) 43.54. 6. Dalibor Kljun. (VV) 43,71 (30 prij.); mlajše mladinke: 1. Polona Cesar (Gimn.) 45.58, 2. Mojca Erhart (EKŠ) 51,78. (5 prij ); starejše mladinke: 1. Simona Goršek (Gimn.) 45,80, 2. Karmen Kramer (Gimn.) 50,76, 3. Tatjana Pe-čovnik (Gimn.) 51,24, (5. prij.); mlajši mladinci: 1. Tomaž Potočnik (EKS) 38,22, 2. Janez Bijol (EKŠ) 38,37, 3. Bojan Hercog (EKŠ) 38,68. 4. Aleš Pušnik (EKS) 38,84, 5. Jure Cirar (EKŠ) 39.05, 6. Iztok Camlek 39.39. (EKŠ). (15 prij ). starejši mladinci: I. Sašo Krajnc (EKŠ) 37,20, 2: Aleš Že-vart (Gimn.) 38,98, 3. Samo Gorišek (EKŠ) 40.77.4. Matej Hofinger(EKŠ) 41.70.5. Rok Preložnik (Gimn.) 42,40, 6. Borut Krajnc (EKŠ) 43.22. (6 prij.). IZJAVE ZMAGOVALCEV Mateja Kac: »Res si nisem mislila, da bom prva. Na šolskem tekmovanju sem bila tretja, ker sem imela slabo namazane smuči. Sedaj sem se včlanila v klub.« Uroš Zagoričnik: »Pri treh letihsem že začel smučati. Zelo sem vesel te zmage.« Jerneja Kemperle: »S časom nisem zadovoljna, z mestom pa zelo. Proga je bila lahka. Pripravljam se na republiško prvenstvo.« Miran Ravter: »V reduje bilo. Proga je bila postavljena tekoče.« Romana Zorman: »Zadovoljna sem . s časom, tudi z uvrstitvijo. Že lani sem bila prva. Želim priti v reprezentanco.« Jtobi Ravnjak: »Proga je bila dobra in sem zadovoljen z izidom.« Saša Silovšek: »Računala sem na to mesto, čas bi bil lahko skoraj boljši.« Bojan Silovšek: »Nisem preveč zadovoljen. Slabo sem peljal.« Prvenstvo Gorenja v veleslalomu Minulo nedeljo je bilo na smučišču Pungart prav živahno. Na prvenstvu Gorenja seje v veleslalomu pomerilo kar nad 300 smučark in smučarjev Gorenja. To je bil pravi smučarski praznik za Gorenjčane, ki so na tako množičen način končali letošnjo smučarsko sezono. Pravzaprav sezone še ni konec. V tem tednu še imajo nočni smučarski tečaj, v nedeljo, 6. marca, pa bodo imeli še eno tekmovanje, ki bo dalo končnega zmagovalca med posamezniki. Prvaki Gorenja v veleslalomu so postali: Miran Adrinek (Vzdrževanje) 45.06 (do 30 let), Slavko Mencinger (GPS) 45,58 (od 30 do 40 let), Zorko Teobald (Vzdrževanje) 45,22 (nad 40 let), med ženskami: Danica Urbane (Kuhalni aparati) 54.97, (do 30 let) in Franja Knez (Tehnologi) 51,33 (nad 30 let), med štipendisti je bil prvi Aleš Pušnik s časom 44.65. V tekmovanju za pokal Gorenja so bile najboljše ekipe: med moškimi: 1. DSSS RRS. 2. Vzdrževanje, 3. DSSS TGO, med ženskami: 1. DSSS GPS L. 2. DSSS GPS II.. 3. Galvana. Letošnja zima ni bila nenaklonjena le smučarjem, tudi drsalci so imeli le malo možnosti za rekreacijo. V tem času. ko se zima običajno že poslavlja, pa so vendarle zaledenele vodne površine, najbolj hrabri. pa so jih tudi preizkusili. Velenjsko jezero je v glavnem sicer samevalo, saj je bila ledena plošča tanka, zato pa ni manjkalo drsalcev na okoliških mlakah. Z nekaterimi smo pripravili naslednji razgovor. SUZANA KOK. 7. razred OŠMihaPintar fToledo: »Že od mLšestega 'eta dr- mksam in kotal- ■HL. *'wtKm všeč. sicer pa ne „ .* . treniram v n.o-Suzana Kok benem k,ubu Prejšnje zime.sem veliko drsala na velenjskem jezeru,-saj je bila ledena plošča debela in ni bilo nevarnosti. da bi popustila, letos pa največkrat jezero ni bilo zamrznjeno. tako tudi takrat ko je bilo prekrito z ledom: nisem upala tja. Hodila sem se drsat na celjsko drsališče. Ta špori. mi je že od nekdaj zelo všeč. Vsa prevzeta sem. ko gledam na televiziji drsalne revije.« jega doma je ^^^^^^^ mnoge moje Bojana Klemene kolegice prihajajo sem drsat. Jaz nikoli prej tega nisem poizkusila, zato me ie zanimalo. Včeraj sem prvič drsala. Prijateljica mi je posodila drsalke. Navdušena sem. Nekajkrat sem sicer padla, vendar ne posebno velikokrat. Upam. da bo prihodnje dni še tako mrzlo, da bom še lahko drsala. Zelo rada tudi smučam. Našolskerm tekmovanju sem dosegla prvo mesto in bom sodelovala tudi na občinskem « -------- TATIANA VAJI) L, 5. razred OS Gustava Šiliha: »Lani sem začela drsat in ta rekreacija me je zelo navdušila. Dr-,, . „ sam na vele-Tatjana Vajdl njskem jo/cm kadar je ledena plošča dovolj trdna Zal je bilo to letos le redkokdaj. Drsanjeje zelo zanimivo, je pa tudi poceni. Rada tudi smučam, v endar tudi snega v dolini letos ni bik1 \ eliko. Teden dni sem smučala na Pohorju.« M. Z. Tekmovanje je privabilo rekordno število tekmovalcev vseh starostnih skupin, saj je tekmovalo kar 350 delavcev. H. J.