Leto 1892.
491
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXVIII. — Izdan in razposlan dne 20. maja 1892.
(Obsega štev. 74.-75.)
n.
Dopustilnica z dné 18. aprila 1892.1.
za lokalno železnico iz Strakonic v Vimberk.
Mi Frančišek Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostoljski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimérski in ilirski ; nadvojvoda avstrijski j véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotariuški, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-sleški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker so načelnik gospoščinam kneza Sehwarzenberga Alojzij Ncdobitÿ v Viinberku in fabricant Karel vitez Krallk Mayrswaldski in pa posestnik nepremičnosti Frančišek Mayer zaprosili, da bi se jim dalo dopustilo, zgraditi lokalno želez-‘deo iz Strakonic v Vimberk ter po nji vršiti obrat, Uvidelo se Nam je, z ozirom na občo korist tega
podjetja, imenovanim koncesionarjem to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanji železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) kakor tudi na podstavi zakonov z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) in z dné 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak št. 229.) in pa zakona z dné 8. januvarja 1892. (Drž. zak. št. 11.) podeliti takö-le:
§• 1.
Koncesijonarjem dajemo pravico, zgraditi loko-motivno železnico, katero bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti od postaje Slrakonice na železnici cesarja Frančiška Jožefa v Vimberk, ter vršiti po nji obrat.
§• 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se nasledne ugodnosti:
a)	Oprostitev od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetje lokalne železnice sklene, za vse vloge, ki jih vpodd, in za listine, ki jih naredi ; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, naposled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč:
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obreslovanje in pa obrat do časa. ko se začne ta obrat;
(8lovenl*ch. )
77
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta.
Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh.
b)	Oprostitev od kolkov in pristojbin za izdajo delnic in predstvenih zadolžnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustilu ustrezno opremo, sè začasnicami vred, in pa za vknjiženje zastavne pravice na železnično-knižnjih enotah ali drugih nepremičninah, namenjenih v zagotovilo predstvenih zadolžnic, in takö tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na konci prvega obratnega leta (lit. o, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti, in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim samoupravnim združbam;
c)	oprostitev od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te do-pustilnice;
d)	oprostitev od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin za kupone, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na trideset let, računčč od današnjega dné.
§. 3.
Za železnico, oznamovano v §. 1., bo država dodelila poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiriodstotnemu obrestovanju in razdolžni kvoti pred-stvenega zajma v nominalnem znesku 1,200.000 goldinarjev avstrijske veljave v notah, katerega bo v dobavo novcev vzprijeti ter poplačati v 75 letih, in pa štiriodstotni predstveni dividendi in dotični razdolžni kvoti za predstveno delniško glavnico, ki bodi enaka znesku 250.000 goldinarjev avstrijske veljave, takö namreč, da bo, ako ne bi letni čisti donos dosegel zneska, za katerega velja poroštvo, država dopolnila nedostatek (primanjkljaj).
Letni čisti donos, za katerega veljâ poroštvo, ustanavlja se za čas, ko se obrat po železnici prične, do preteka 75. leta dopustila na največinski znesek 60.788 goldinarjev avstrijske veljave in za ostali čas, dokler bo dopustilo trajalo, na znižani največinski znesek 22.485 goldinarjev avstrijske veljave.
§. 4.
Od letnega po §. 3. s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je uporabiti v odplačilo predstvenih delnic in predstvenih zadolžnic, ki se izdadô,
oni znesek, ki ga določi državna uprava po razdolž-nem črteži, katerega ona odobri in po katerem se mora vsa napravna glavnica (§. 12.) razdolžiti, dokler traja dopustilo.
Predstvene obligacije se morajo odplačati prej kakor predstvene in osnovne delnice.
§. 5.
Državno doplačilo vsled prevzetega poroštva naj se opravi zadnji čas tri mesece po predložbi dokumentiranega letnega računa potèm, ko je bil ta račun pregledan.
Erar opravi vendar tudi poprej delna plačila, da se odkupijo dospeli kuponi predstvenih obligacij in predstvenih delnic po potrebščini, na podstavi proračuna o donosu izpravljeni, pod pridržkom obračuna na podstavi letnega računa, ako koncesi-jonarji dotično prošnjo vložč šest tednov, preden dotekö kuponi.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti tri mesece po preteku obratnega leta zadnji čas, da so na-prednine bile previsoko odmerjene, morajo koncesionarji precej vrniti prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora od države zadnji čas tirjati v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, sicer bi pravica do njega prestala.
§• 6.
Sè zneskom, ki ga državna uprava plača vsled prevzetega poroštva, postopati je prav takö, kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar čisti donos železnice prestopi zagotovljeno letno vsoto, smč se dotični prebitek precej uporabiti v izplačilo dividende, znašajoče največ po štiri od sto za osnovne delnice, ki se izdadö (§. 12.), potèm v njih razdolžbo po črteži, katera se ne sme začeti poprej, dokler ni popolnoma povrnjen dolg predslvenih zadolžnic.
Ako bi od prebitka po tem še kaj ostalo, naj sc precej odpravi na državno upravo v povračilo dane naprednine z obrestmi vrèd, dokler ne bo popolnoma odplačana.
Pri tem je treba dospele obresti opraviti, preden se vrnejo naprednine.
Tirjatve države iz takih naprednin ali obresti, ki še niso bile plačane do časa, ko prestane dopu-
stilo ali ko država železnico odkupi, opravili je iz še ostale imovine železničnega podjetja.
Ako bi vendar, ko doteče dopustilo, še ne bile nazaj plačane vse osnovne delnice, morajo se le-te poprej plačati nazaj, kakor se povrne poroštveni dolg.
§• 7-
Morebitni stroški za beležbo efektov na tozem-skih in inozemskih borzah, in pa davki, ki jih bo podjetje moralo plačevati po preteku davka prostih let, smejo se v obratni račun postaviti kot razho-dek; o kolkovnih pristojbinah za kupone to ni dovoljeno.
Za državna doplačila podjetje ne plačuje nikake dohodarine.
§• 8.
Gradnjo v §. 1. imenovane železnice je začeti precej in dokončati jo najdalje v poldrugem letu, računeč od današnjega dné. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega rokti za gradnjo, dolžni so koncesijonarji dati na zahtevo državne vprave zagotovilo, položivši primérno kavcijo v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako bi koncesijonarji zakrivili, da se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti, srnč se izreči, daje ta položnimi propala.
§. 9.
Da izdelajo dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesij on arj em pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesionarjem dodeli tudi zastran listih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
§. 10.
Koncesionarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držali tega, kar ustanavlja ta do-
pustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo za to postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanji železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) in železnični obratni red z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dad<5.
Kar se tiče obrata, odpuščajo se varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za železnični obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere dopuščene lokalne železnice, so-sebno na znižano maksimalno vozno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, ter bodo na to stran veljali dotični posebni bratni predpisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo.
§• H.
Gradnja dopuščene železnice se izvrši po zau-kazih, katere v tem oziru vkrene trgovinsko ministerstvo, pod neposrednim vodstvom in nadzorom trgovinskega ministerstva in generalnega ravnateljstva avstrijskih železnic, oziroma generalnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic.
Gradnja in dostavke se morajo na podstavi podrobnega načrta in stroškovnega proračuna, katera bodo napravili državni organi, oddajati pod neposredno ingerenco vlade in po pogojih, navadnih pri gradnjah državnih železnic.
Déla za gradnjo je oddajati ponudboma, ločeno od dobave denarja. Toisto velja o vseh dostavkah, ivzemši samo tiste, katere bi se morda zagotovile po deležnikih s prevzetbo osnovnih delnic.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki naj se zagotovijo s prevzetjem osnovnih delnic, naj se določi po nastavkih stroškovnika, ki jih državna uprava pregleda, eventuvalno po sodni cenitvi.
Vozila, šine in druge sestavine železnice, in pa vsi predmeti za njeno opremo se morajo dobaviti edino in samö iz domačih (tozemskih) delovnic.
Izjemo od tega poslednjega določila more trgovinsko ministerstvo priznati tedaj, kadar bi se dokazalo, da bi domače delovnice dotičnih dostavek ne mogle izvršiti po enakih pogojih gledé ceno, kakovosti in časa dostavbe, kakor jih ponujajo inozemske delovnice.
§• 12.
Koncesijonarjem se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, v izvršitev dopuščenega podjetja za lokalno železnico naredé posebno delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesij on arj e v.
Koncesijonarji so vpravičeni s pogoji, kakor jih ustanovi državna uprava, izdati predstvenih zadolžnic, ki naj se obrestujejo sè štirimi odstotki ter vrnejo v 75 letih, največ v nominalnem znesku za 1,200.000 goldinarjev avstrijske veljave v notah.
Predstvene obligacije, ki naj se izdadô, naj se oddadô ponudboma po zaukazih, ki jih vkrene državna uprava.
Nadalje se koncesijonarjem priznava pravica, da izdadô predstvenih delnic, ki gledé obrestovanja in razdolžitve imajo predstvo pred osnovnimi delnicami, do zneska 250.000 goldinarjev avstrijske veljave v notah.
Dividenda, ki pristoji predstvenim delnicam, predno nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz doneskov poznejših lét, ne sme se odmerjati z več kakor štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem naj veljd to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice in za dobavo vozil s pritrdllom državne uprave res uporabljenih in prav izkazanih, in znesek, ki ga za nabavo gradivne zaloge ustanovi državna uprava, in pa blagajnične dotacije, prištevši inter-kalarne obresti in razdolžitvene kvote, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kurzne izgube pri dobavi glavnice.
Ako bi po izteku prvega obratnega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali bi bilo treba pomnožiti obratne oprave, smejo se dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v pomnožitcv obrtnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Družbena pravila in pa obrazci predstvenih zadolžnic, osnovnih in predstvenih delnic, ki se izdadô. potrebujejo odobrila državne uprave.
V pravila delniške družbe, katera se naredi, vzprejeti je določilo, da morajo vsi udje načelništva (upravnega svéta, ravnateljstva) biti avstrijski državljani in imeti svoje stanovišče v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru.
§. 13.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se je v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo obéli državnih polovic, za tirolske deželne strelce, in to ne samo o potovanji na račun državne blagajnice, ampak tudi o služabnem potovanji na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom, nadalje za vojaško stražno krdelo civilnih sodišč dunajskih, za žandaremstvo, in pa za vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonarji se zavezujejo, da bodo pristopili k dogovoru, med avstrijskimi železničnimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripomaganja z vozili za veče vojaške prenose, dalje k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871. 1. o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobč za koncesionarje moč in veljavo z dnem, ko sc po dopuščeni železnici prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo izdali po tem času, ki se pa ne bodo objavili po Državnem zakoniku, zadobč za koncesijonarje veljavo in moč, kadar se jim bodo uradoma priznanih.
Te dolžnosti imajo koncesijonarji samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom na drugotnost te železnice in na olajšila, vslcd tega dodeljena gledé naprave in opreme.
Koncesijonarji so dolžni, pri oddaji sluzel) ozirati se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872. I. (Drž. zak. št. GO.) na doslužene podčastnike iz voj-stva, vojnega pomorstva in deželne hrambe.
§• U.
Obrat po železnici, katera je predmet té dopustilnice, bode ves čas, dokler traja dopustilo, vršila na račun koncesijonarjev država, in koncesionarji bodo morali povrniti stroške, kar se jih rés nabere upravi državnih železnic vslèd tega obratovanja. Načini tega obratovanja se bodo vravnali z obratno pogodbo, katero sklene državna uprava s koncesij onarji.
Zatorej se državni upravi pridržuje ustanavljanje tarif za prevažanje oseb in blaga, in pa ustanavljanje razredbe blaga in vseh postranskih določil, ki se tičejo prevažanja tovorov, potem ustanavljanje dajatev železničnega podjetja za razne javne službe, sosebno na korist poštne uprave in državnega telegrafskega zavoda, pri čemer je z ene strani paziti na javne ozire, z druge pak na to, da se podjetje izplačuje.
V ostalem se vredba osebnih in blagovnih tarif, kakor tudi vravnava oprav za javne namene vsak čas pridržuje zakonodajstvu. Koncesijonarji se morajo taki vravnavi podvreči.
§- 15.
Koncesijonarji imajo dolžnost, državni upravi na njeno zahtevo vsak čas dopustili soporaho železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to takö, da ima državna uprava pravico, prosto ustanavljaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali odpravljali dajati cele vlake ali posamezne vozove po soporabljani železnici ali posameznih njih kosih. Ta soporaba naj se vendar vrši samö toliko, da se ž njo ne moti lastni pravilni obrat soporabljanih železnic.
Odškodnina, katero bo opravljati, ustanovi se po določilih, razglašenih v prilogi C k dopustilnici z dné 1. januvarja 1880. 1. za cesarja Ferdinanda severno železnico v Drž. zak. iz leta 1880. na strani 03.
§. 10.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanji železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računeč od današnjega dné, ter mine po tem roku.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega rokü izgubilo svojo moč, ako se po krivdi koncesijonarjev ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se prestop roku ne mogel opravičiti v zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanji železnic.
§• 17.
Državna uprava si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po naslednjih določilih:
1.	Da se ustanovi odkupščina, seštejejo se letni čisti donosi, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
2.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni poprečni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, enakega tisti letnini, ki je potrebna za počrtežno obrestova-nje in razdolžitev predstvenih zadolžnic, prižtevši tisto, ki je potrebna za petodstotno obrestovanje in za razdolžitev po državni upravi odobrene delniške glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj se vzame ta prej v misel vzeti letni znesek kot čisti donos v podstavo za odmero odkupščinc.
3.	Odškodnina, ki jo bo dati, bodi v tem, da se koncesionarjem v še ostali dobi koncesije izplačajo zneski, potrebni za počrtežno obrestovanje in razdolžitev predstvenih zadolžnic, do popolnega povračila pi vih v obrokih dospelosti, ki so ustanovljeni po načrtu, nasproti pa, da se po odbitku teh zneskov ostali poprečni donos izplačuje v zmislu odstavka 1., oziroma kadar nastopi kateri v odstavku 2. omenjenih slučajev, da se izplačuje tamkaj navedena letnina za delniško glavnico polletno 30. dnč junija in 31. dné decembra vsakega leta po dospelosti.
4.	Državi se pridržuje pravica, plačati kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil glavnico, enako znesku predstvenih zadolžnic, katere niso o dobi odkupa po dovoljenem razdolžitve-nem črteži še razdolžene, prišlevši glavnično, raču-nčč obresti od obresti, po štiri od sto diskonto-vano vrednost onih plačil, ki jih je poleg zneskov, potrebnih za počrtežno obrestovanje in
razdolžitev predstvenih zadolžnic, opravljati po določilih odstavka 3. polletno.
Ako se država odloči to glavnico plačati, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računih po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletji na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
5.	Izplačavši odkupščino pride država po odkupu železnice in z dnem tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, tudi vozil, gradiv-nih zalog in blagajničnih zneskov, dovlačnic, ki bi morda bile lastnina koncesionarjev, in družbenih postranskih opravil in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zalögov, ako le ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odo-brilom državne uprave.
§- 18.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gradivnih zâlog in blagajničnih zneskov, dovlačnic, ki bi morda bile lastnina koncesijonarjev, in družbenih postranskih opravil in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zalögov v obsegu, povedanem v §. 17., št. 5.
Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 17.), obdržč koncesionarji last pričuvnega zaloga, napravljenega iz lastnih donosov podjetja, in kar bi imeli po obračunih tirjati, potem last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so si sezidali ali pridobili po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da tč reči niso pristojstva železnice.
§■ 19.
Ako se napravi dčlniška družba, iméj komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikor-krat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svčta ali drugega zastopa, kateri velja za načel-ništvo družbe, in pa v včlike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in naredbe, ki so nasproti zakonom, dopustflu ali družbenim pravilom, ali pak
kvarne javni koristi in finančni koristi poroštvujočega državnega zaklada; toda v takem slučaji je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj se div brez odloga ter naj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniškega podjetja ne plačujejo koncesijonarji, dokler se dru-gači ne vkrene, v državno blagajnico nobenega povračila.
Koncesijonarji se odvezujejo zaveznosti, izrečenih v §. 89. železničnega obratnega redü z dne 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) glede na povračilo večih stroškov, ki bi se nabrali po policijskem ali pripadninsko-uradnem nadzoru, in gledé dolžnosti, da zastonj nabavljajo in vzdržujejo uradne mestnosti.
§- 20.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile dolžnosti v dopustil-nici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene, pridržuje se državni upravi tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreč«, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Resno opominjajo vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja tâ dopustilnica, in dodeljujoč koncesionarjem pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje.
V spričdlo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim velikim pečatom, v Našem državnoglavnem in prestolnem mestu dunajskem osemnajstega dnč meseca aprila v letu odrešenja tisoč osem sto devetdesetem in drugem, Našega cesarovanja štiriin-štiridesetem.
(Q) Frančišek Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Stcinlmcli s. r.
liacqueliein s. r.
Dopustilnica z dné 18. aprila 1892.1.
za lokalno železnico iz Vodnan v Prachatice.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimerski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinSki, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-sleški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je dr. Zdenko Oštadal, notar v Pracha-tieah, zaprosil, da bi se mu dalo dopustilo, zgraditi lokalno železnico iz Vodiian v Prachatice ter po nji vršiti obrat, vzvidelo se nam je, z ozirom na občo korist tega podjetja imenovanemu konce-sijonarju to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanji železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.), kakor tudi na podstavi zakonov z dne 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) in z dné 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 229.) in pa zakona z dne 8. januvarja 1892. 1. (Drž. zak. št. 10.) podeliti takö-le:
§- 1.
Koncesionarju dajemo pravico, zgraditi loko-motivno železnico, katero bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti od postaje Vodùany na železnici cesarja Frančiška Jožefa v Prachatice, ter vršiti po nji obrat.
§• 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se nasledne ugodnosti:
a)	Oprostitev od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetje lokalne železnice sklene, za vse vloge, ki jih vpodd, in za listine, ki jih naredi ; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi
teh pogodeb in listin, in naposled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč :
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovauje in pa obrat od časa, ko se začne ta obrat;
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta.
Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh.
b)	Oprostitev od kolkov in pristojbin za izdajo delnic in predstvenih zadolžnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopu-stilu ustrezno opremo, sè začasnicami vred, in pa za vknjiženje zastavne pravice na želez-ničnoknjižnih enotah ali drugih nepremičninah, namenjenih v zagotovilo predstvenih zadolžnic, in tako tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na konci prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti, in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim samoupravnim združbam;
c)	oprostitev od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopustilnice;
d)	oprostitev od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin za kupone, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se vlegnil mesti z bodočimi zakoni, na trideset let, računčč od današnjega dné.
§• 3.
Za železnico oznamovano v §. 1., bo dižava dodelila poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiri-odstotncmu obrcstovanju in razdolžni kvoti pred-stvenega zajma v nominalnem znesku 800.000 goldinarjev avstrijske veljave v notah, katerega bo v dobavo novcev vzprijcti ter poplačati v 75 letih, in pa štiriodstotni predstveni dividendi in dotični razdolžni kvoti za predstveno delniško glavnico, ki bodi enaka 100.000 goldinarjev avstrijske veljave, takö namreč, da bo, ako ne bi letni čisti donos dosegel zneska, za katerega veljd poroštvo, država dopolnila nedo-statek (primanjkljaj).
Letni čisti donos, za katerega veljd poroštvo, ustanavlja se za čas, ko se obrat po železnici I prične, do preteka 75. leta dopustila na največinski
znesek 37.859 goldinarjev avstrijske veljave in za ustali čas, dokler bo dopustilo trajalo, na znižani največinski znesek 8.994 goldinarjev avstrijske veljave.
§. 4.
Od letnega po §. 3 s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je uporabiti v odplačilo predstvenih delnic in predstvenih zadolžnic, ki se izdado, oni znesek, ki ga določi državna uprava po razdolžnem črteži, katerega ona odobri in po katerem se mora vsa napravna glavnica (§. 12.) razdolžiti, dokler traja dopustilo.
Predstvene obligacije se morajo odplačati prej kakor predstvene in osnovne delnice.
§- 5.
Državno doplačilo vsled prevzetega poroštva naj se opravi zadnji čas tri mesece po predložbi dokumentiranega letnega računa potèm, ko je bil ta račun pregledan.
Erar opravi vendar tudi poprej delna plačila, da se odkupijo dospeli kuponi predstvenih obligacij in predstvenih delnic po potrebščini, na podstavi proračuna o donosu izpravljeni, pod pridržkom obračuna na podstavi letnega računa, ako koncesi-jonar dotično prošnjo vloži šest tednov, preden dotoko kuponi.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti tri mesece po preteku obratnega leta zadnji čas, da so na-predninc bile previsoko odmerjene, mora koncesi-jonar precej vrniti prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora od države zadnji čas tirjati v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, sicer bi pravica do njega prestala.
§. 6.
Sè zneskom, ki ga državna uprava plača vsled prevzetega poroštva, postopati je prav tako kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar čisti donos železnice prestopi zagotovljeno letno vsoto, smé se dotični prebitek precej uporabiti v izplačilo dividende, znašajoče največ po štiri od sto za osnovne delnice, ki se izdado (§. 12.),
potèm v njih razdolžbo po črteži, katera se ne sme začeti poprej, dokler ni popolnoma povrnjen dolg predstvenih zadolžnic.
Ako bi od prebitka po tem še kaj ostalo, naj se precej odpravi na državno upravo v povračilo dane naprednine z obrestmi vred, dokler ne bo popolnoma odplačana.
Pri tem je treba dospele obresti opraviti, preden se vrnejo naprednine.
Tirjatve države iz takih naprednin ali obresti, ki še niso bile plačane do časa, ko prestane dopustilo ali ko država železnico odkupi, opraviti je iz še ostale imovine železničnega podjetja.
Ako bi vendar, ko doteče dopustilo, še ne bile nazaj plačane vse osnovne delnice, morajo se le-te poprej plačati nazaj, kakor se povrne poroštveni dolg.
§• 7.
Morebitni stroški za beležbo efektov na tozem-skih in inozemskih borzah, in pa davki, ki jih bo podjetje moralo plačevati po preteku davka prostih let, smejo se v obratni račun postaviti kot razho-dek; o kolkovnih pristojbinah za kupone to ni dovoljeno.
Za državna doplačila podjetje ne plačuje nikake dohodarine.
§- 8.
Gradnjo v §. 1. imenovane železnice je začeli precej in dokončati jo najdalje v poldrugem letu, računeč od današnjega dné.. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bo držal gorenjega roku za gradnjo, dolžen je koncesijonar dati na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši primerno kavcijo v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako bi koncesijonar zakrivil, da se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti, smé se izreči, da je ta položnina propala.
g. 9.
Da izdela dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesionarju pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesijonarju dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se mele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
ne mogle izvršiti po enakih pogojih glede cene kakovosti in časa dostavbe, kakor jih ponujajo ino zemske delovnice.
§• 12.
§• 10.
Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držali tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanji železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) in železnični obratni red z dné IG. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö.
Koncesijonarju se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, v izvršitev dopuščenega podjetja za lokalno železnico naredi posebno delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesionarja.
Koncesijonar je vpravičen s pogoji, kakor jih ustanovi državna uprava, izdati predstvenih zadolžnic, ki naj se obrestujejo sè štirimi odstotki ter vrnejo v 75 letih, največ v nominalnem znesku za 800.000 goldinarjev avstrijske veljave v notah.
Kar se tiče obrata, odpuščajo se varnostne navedbe in obratni predpisi, podani v redu za železnični obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere dopuščene lokalne železnice, sosebno na znižano maksimalno vozno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, ter bodo na to stran veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izda trgovinsko ministerstvo.
§• H-
Gradnja dopuščene železnice se izvrši po zau-kazih, katere v tem oziru vkrene trgovinsko ministerstvo, pod neposrednim vodstvom in nadzorom trgovinskega ministerstva in generalnega ravnateljstva avstrijskih železnic, oziroma generalnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic.
Gradnja in dostavke se morajo na podstavi podrobnega načrta in stroškovnega proračuna, katera bodo napravili državni organi, oddajati pod neposredno ingerenco vlade in po pogojih, navadnih pri gradnjah državnih železnic.
Dela za gradnjo je oddajati ponudboma, ločeno ob dobave denarja. Toisto velja o vseh dostavkah, izvzemši samo tiste, katere bi se morda zagotovile po deležnikih s prevzetbo osnovnih delnic.
Vozila, šine in druge sestavine železnice, in pa vsi predmeti za njeno opremo se morajo dobaviti edino in samö iz domačih (tozemskih) delovnic.
Predstvene obligacije, ki se izdadö, naj se izdadö ponudboma po zaukazih, ki jih vkrene državna uprava.
Nadalje se koncesijonarju priznava pravica, da izda predstvenih delnic, ki gledé obrestovanja in razdolžltve imajo predstvo pred osnovnimi delnicami, do zneska 100.000 goldinarjev avstrijske veljave v notah.
Dividenda, ki pristoji predstvenim delnicam, preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz doneskov poznejših lét, ne sme se odmerjati z več kakor štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne vprave.
Pri tem naj velja to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice in za dobavo vozil s pritrdilom državne uprave res uporabljenih in prav izkazanih, in znesek, ki ga za nabavo gradivne zaloge ustanovi državna uprava, in pa blagajnične dotacije prištevši inter-kalarne obresti in razdolžitvene kvote, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kurzne izgube pri dobavi glavnice.
Ako bi po izteku prvega obratnega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali bi bilo treba pomnožiti obratne oprave, sméjo se dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v nainerjane nove stavbe ali v pomnožitev obrtnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Izjemo od tega poslednjega določila more trgo- Družbena pravila in pa obrazci predstvenih vinsko ministerstvo priznati tedaj, kadar bi se do- zadolžnic, osnovnih in predstvenih delnic, ki se kazalo, da bi domače delovnice dotičnih dostavek ' izdadö, potrebujejo odobrila državne uprave.
(Sloven)Kli.)
78
V pravila delniške družbe, katera se naredi, vzprejeti je določilo, da morajo vsi udje načelništva (upravnega svčta, ravnateljstva) biti avstrijski državljani in imeti svoje stanovišče v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru.
§• 13.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se je v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo obéh državnih polovic, za tirolske deželne strelce, in to ne samo o potovanji na račun državne blagajnice, ampak tudi o služabnem potovanji na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom, nadalje za vojaško stražno krdelo civilnih sodišč dunajskih, za žandaremstvo, in pa za vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonar se zavezuje, da bo pristopil k dogovoru, med avstrijskimi železničnimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripo-maganja z vozili za veče vojaške prenose, dalje k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dné junija 1871.1. o prenosu takih bolnikov in ranjencev* katere je ležčče prevažati na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarja moč in veljavo z dnčm, ko se po dopuščeni železnici prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo izdali po tem času, ki se pa ne bodo objavili po Državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarja veljavo in moč, kadar se mu bodo uradoma priznanih.
Te dolžnosti ima koncesijonar samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom na drugotnost te železnice in na olajšila vsled tega dodeljena gledé naprave in opreme.
Koncesijonar je dolžan, pri oddaji služeb ozirali se v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872 1 (Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§. H.
Obrat po železnici, katera je predmet lé dopustilnicc, bode ves čas, dokler traja dopustilo,
vršila na račun koncesijonarja država, in koncesijonar bo moral povrniti stroške, kar se jih rés nabere upravi državnih železnic vslèd tega obratovanja. Načini tega obratovanja se bodo vravnali z obratno pogodbo, katero sklene državna uprava s koncesijonarjem.
Zatorej se državni upravi pridržuje ustanavljanje tarif za prevažanje oseb in blaga, in pa ustanavljanje razredbe blaga in vseh postranskih določil, ki se tičejo prevažanja tovorov, potem ustanavljanje dajatev železničnega podjetja za razne javne službe, sosebno na korist poštne uprave in državnega telegrafskega zavoda, pri čemer je z ene strani paziti na javne ozire, z druge pak na to, da se podjetje izplača.
V ostalem se vredba osebnih in blagovnih tarif, kakor tudi vravnava oprav za javne namene vsak čas pridržuje zakonarstvu. Koncesijonar se mora taki vravnavi podvreči.
§• 15.
Koncesijonar ima dolžnost, državni upravi na njeno zahtevo vsak čas dopustiti soporabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to takö, da ima državna uprava pravico, prosto ustanavljaje tarife, za pri-mérno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po soporabljani železnici ali posameznih njenih kosih. Ta soporaba naj sc vendar vrši samo toliko, da se ž njo ne moti lastni pravilni obrat soporabljane železnice.
Odškodnina, katero bo opravljati, ustanovi se po določilih, razglašenih v prilogi C k dopusttlnici z dné 1. januvarja 1886. 1. za cesarja Ferdinanda severno železnico v Drž. zak. iz leta 1886. na strani 63.
§• 16-
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. lit h) zakona o dopuščanji železnic izrečeno obramba proti napravi novih Železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računeč od današnjega dné, ter mine po tem roku.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roku izgubila svojo moč, ako se po krivdi konensijonarja ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in
dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se prestop rokü ne mogel opravičiti v zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanji železnic.
§• 17.
Državna uprava si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po naslednih določilih:
1.	Da se ustanovi odkupščina, seštejojo se letni čisti donosi, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
2.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ah kadar bi po določilih odstavka '1. najdeni poprečni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, enakega tisti letnini, ki je potrebna za počrtežno obresto-vanje in razdolžitev predstvenih zadolžnic, prištevši tisto, ki je potrebna za petodstotno obrestovanje in za razdolžitev po državni upravi odobrene delniške glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj se vzame ta prej v misel vzeti letni znesek kot čisti donos v podstavo za odmero odkupščine.
3.	Odškodnina, ki jo bode dati, bodi v tem, da se koncesionarju v še ostali dobi koncesije izplačajo zneski, potrebni za počrtežno obrestovanje in razdolžitev predstvenih zadolžnic, do popolnega povračila prvih v obrokih dospélosti, ki so ustanovljeni po načrtu, nasproti pa, da se po odbitku teh zneskov ostali poprečni donos izplačuje v zmislu odstavka 1., oziroma kadar nastopi kateri v odstavku 2. omenjenih slučajev, da se izplačuje tamkaj navedena letnina za delniško glavnico polletno 30. dné junija in 31. dné decembra vsakega leta po dospelosti.
4.	Državi se pridržuje pravica, plačati kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil glavnico, enako znesku predstvenih zadolžnic, katere niso o dobi odkupa po dovoljenem razdolžitve-nem čiteži še razdolžene, prištevši glavnično, raču-nčč obresti od obresti, po pet od sto diskonto-vano vrednost onih plačil, ki jih je poleg zneskov, potrebnih za počrtežno obrestovanje in razdolžitev predstvenih zadolžnic, opravljati po določilih odstavka 3. polletno.
Ako se država odloči to glavnico plačati, plača naj jo v gotovini ah z državnimi zadolžnicami, kakor
si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računih po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletji na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
5.	Izplačavši odkupščino pride država po odkupu železnice in z dnem tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi doličnimi rečmi, naj bodo premične ah nepremične, tudi vozli, gradiv-nih zalog in blagajničnih zneskov, dovlačnic, ki bi morda bile lastnina koncesionarja, in družbenih postranskih opravil in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zalögov, ako le ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odo-brilom državne uprave.
§• 18.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gradi vnih zdlog in blagajničnih zneskov, dovlačnic, ki bi morda bile lastnina koncesionarja, in družbenih postranskih opravil in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zalögov v obsegu, povedanem v §. 17., št. 5.
Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 17.), obdrži koncesijonar last pričuvnega zaloga, napravljenega iz lastnih donosov podjetja, in kar bi imel po obračunih tirjati, potem last posebnih del in poslopij, napravljenih ah pridobljenih iz lastne imovine, katere si je on sezidal ah pridobil po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
§. 19.
Ako se napravi délniSka družba, iméj komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikor-krat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri velja za načel-ništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in naredbe, ki so nasproti zakonom dopustllu ah družbenim pravilom, ali pak kvarni javni koristi in pa finančni koristi poroštvujočega državnega zaklada; toda v takem slučaji je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj sc dd brez odloga ter naj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniškega podjetja ne plačuje koncesijonar, dokler se dru-gači ne vkrene, v državno blagajnico nobenega povračila.
Koncesijonar se odvezuje zaveznosti, izrečenih v §. 89. železničnega obratnega redû z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) glede na povračilo večih stroškov, ki bi se nabrali po policijskem ali pripadnlnsko-uradnem nadzoru, in glede dolžnosti, da zastonj nabavlja in vzdržuje uradne mestnosti.
§. 20.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile dolžnosti v dopustil-nici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene, pridržuje se državni vpravi tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeh ter po okolnostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja ta dopustilnica, in dodeljujoč koncesionarju pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje.
V spričdlo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem državno-glavnem in prestolnem mestu dunajskem osemnajstega dné meseca aprila v letu odrešenja tisoč osem sto devetdesetem in drugem, Našega cesarovanja štiriin-štiridesetem.
(Lj) Frančišek Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Steinbach s. r.
liacqiiehcm s. r.