SEilpov J.;Ueč dejanskega kričanstva! Še nekaj dai ia z visokih lih bodo doaeli in braeli polaočai zvcmovi, v okinčaae in razsvetljene hiše božje bodo hiteli ljudje: cai iz srčne potrebe, drugi iz aavade in hinavslva! Slavili bomo spet spomin aa rojstvo Oaega, ki naai jc razodel ia pokazal pot k Očelu skozi vero ia dejaasko Ijubczeu. Ko se uapotiš v lcpo hišo, osaažiš si obnvalo, obiečeš najlepše oblačilo, vobče se pripraviš, kakor aajboljše zaaš in rnoreš. Sedaj pa slavimo uajvečjo slavnost, slavimo rojtsvo svojega Odrešeaika! Ali so aaša srca za to slavaost pripravljena? Imanio sploh j>o svojem delu in življenju pravico, da Ga slavhno? Sc s pravico smenjio imenovati ajegovi? Xckaj žalostnih vzglcdov. Laai jc bilo čitati v listih, da so v kranjski hritoovski vasi našli pozimi v revai kočici slaro ženico mrtvo na slami. Ugotovili so, da jc amrla od gladu ia mraza. Celo svoje življeajc jo bila pošlena, delala aeumorao in pošteao, a poslarana ia shiraaa ni našla usmiljeaih src, da bi ji dali krščaasko najskroamcjše hraae in zarek toplote za stare, zdelaae, bolac udc. Pač bolj ledcaa, kakor mrzla zimska aoč so človeška srca! Ali nismo aii Ijudje premalo kristjani v dejanjn?! Poznal sem drugo žeao. Bila je dobra delavka ia dobra cerkvena pevka .Postarala se je ia odrekle so oslabele roke ia odrekel 1^> glas. Morala je vzeli v eao roko svojo staro strgaao košarico, v drugo beraško patico. Uboga, pridna Jeriaka, ali si nisi zaslužila brezskrbnejših dni v svoji oaemogli slarosti?! Za vse iaiamo v državi deaar, za oskrbo poštenili ostarelih in oslabelih ga ni. Ia takšaih poštenih Jciiak je maogo po svetu! Po palici leze sključen, siv slarček od hiše do hiše v zimi ia mrazii, v burji ia saegu. Kako trdaa je noga, kako težko nosi naberaeene uborne darovc! Viničar v gospodskem viaogradu v Halozah jc bil, sedaj je starček nad 50 iet iri pognali So "ga*; kei4 heinofe vec delati, živ pa ne niore v grob. Zato je posegel po beraški palici. Oni pa, za katere je delal od prve mladosti, se vozijo v krasai hkočijah, sc valjajo v izobilju! Vlak hiti preko gomjega Ptajskega polja. V naš precej napolnjeai vagoa stiska okrog 30 letaa mati svojih pet otročičev. Debelušasti, polpijani popotnici zravea menc so v nadlego ia glasno zagodraja aekaj o «paakerlih«. Tedaj pa vzraste ves sid ia poaos sloveaske poštene matere-delavke, ki reče: «Vi ste po svoji zunaajosti gospa, po svojem srcu pa aiste. Moji otroci so pošteni, moji so, revni so, ia vsi snio revai! Oče aaai je krščansko živel in pošteno kruh služil, ali vzeli so nam ga v vojsko. Pred dvema letoma sem dobila od .znaaca iz Italije o ajem zadnje poročilo. Sama iaoram jikrbeti za se in za otroke. Pošteno sem plačala za svoje otročiče tudi vožajo«. Spravili smo otroke ia rulicc in žena mi je še povcdala, da je moža v italijaaski bolnici uaičila najbrž aialarija, kei- zadnja, omenjena kar *a pravi, da je tako slab, da ga ui več spoznati. Žeaa ne dobiva po možu aič, za vsakega otroka pa daevao 2 kroai, kar nili za raleko v uborni kavi ni. Navadno gre spat ob deselib, enajstih in redao vstaja ob dveh. da šiva, krpa iri dela ia tako z največjim haporom preredi svoje od 4 do 12 let stare otročiče. Čast tebi, delavna, krščaiaska mati. Koliko kruha bi bilo za vse, ako bi bili vsi tako poiai ljubczni ia bi tako vztrajao delali. Moža so zaali vzeti tebi, ia skrbnega očeta otročičem, a sirot preskrbeti ae znajo! Na Vseh svetih sem bil aa grobu svojih dragih. Opazil sem nenavadao veliko aovih grobov malih otročičev. Vzela jih je škrlatica ia druge otroške bolezai. Bolezni so ozdravljive, a aaalčki so niorali v grob, čeravao so jih starši rodili za življea.je, ker za kiaele ia siromake aa deželi ai zdravaika. Po tisoče in tisoče račuaajo že zdravaiki ia teh tisočakov ai, pa morajo starši gledati, kako jiai amira njihov ap ia sad kršč. zakoaske ljubezni. Pri plačilih kmetsko ljadstvo povsotl aajdejo, da bi pa se v pravi človekoljubnosti skrbelo za zdravstvo, tega seveda ni. Kaj sklepamo iz takšaih vzgledov? Preležai del Evrope se priznava h krščaaslvu, a pravega krščanstva v dejaajih ni ali pa premalo. Govori se o rešitvi socijalaega vprašanja, toda v srcih smo farizeji, ki skušamo prevariti scbc, svojo vest ia celo Boga, ki aaai je dal oster in odločen zakoa, da aioramo svojega bližaio^a liiko ljubiti, kakor saaiega sebe. Naše javao življcajf, mssc ^ospodarsko življoaje, vsa aaša zakonodaja preinalo pozna dejaasko krščaastvo. Premalo ceaiaio pošteno delo, premalo se ščiti ia oskrbi pošlcnega delavca. Le poglejle vsak daa okrog sebe! Če gre po cesti ali v mcstu po alici poštea kmet in delavec, kčlo se jim odkrije? Vihajo eelo aosove ia pravijo, da ta dva »smrdita« in da nista za «dražbo«. Podlemii goljufa in verižaiku, sesalcu ljadske krvi in izkoriščevalcu, ki je celo pri sedanjih popustljivih poslavah vedno z eno nogo v ječi, pa se klaajajo vsi! Ne spoštujemo pošteaja in dela, pač pa se še klanjamo vedao «zlatemu telelu«. Kaj nam manjka?  Maajka človeštvu zavest, da je delo dolžnost in da je vsako pošteao delo vreaao toliko, da mora svojega delavca preživeti ia oskrbeti za dneve nesreče, starosti ia onemoglosti. Maajka nam krščaastva v dejaajih. — Teh dejatij pani, kcr drtJga največja zapoved — Ijubezea do bližajega — ai prevzela aaših src, čeravno se imenujemo Njegovi, ki nam je to zapoved dal.  Zamisliti bi se morali večkrat, da smo tako revai, tako zapuščeni, da so naši otroci bedai, slrgaai in lačni. Kaj bi mi naredili v lakšaem slučaju kot očetje ia matere?! Kako bi gledali oae, ki imajo vsega dovolj in še često brez vsakega dela in od dela naših rok?! Pač maogo je kristjanov v krstaih kajigah, a le aialo je kristjaaov v dejaaja! Vso socijalno vprašanje bi bilo rešeno naglo in gladko, ako bi ljudje%bili polni pravega daha Odrešeaikovega. Skušajaio doseči vsak po svoji moči, kolikor mogoče najvišjo stopnjo popolaosti in mir božji bo zavladal po vesoljnem svetu, mir božji bo zavladal v naših srcih ia tedaj bomo vsi kot sinovi Očeta srečao in zadovoljao slavili božične praznike in iz čistih src bo kipelo: «Slava Bogu na višavah ia mir ljudem na zeml.ji!« OBCNI ZBOR KRŠČANSKO-SOCIJALNE ZVEZE se vrši ob priliki za\TŠitve socialaega tečaja, dae 29. t. m., ob 2. uri popoldne v vrtni dvoraai hotela «Beli vol« v Celju. Na dnevnem redu je poročilo predsednika dr. Hohnjeca, poročila odboraikov in volitev novega odbora. Vsako izobraževalno društvo aaj pošlje enega de- legata aa občai zbor. Pripravile ludi aove predloge za poglobitev izobraževalaega dela.