Ö Sistem napredovanja javnih ^^ uslužbencev v plaCcne razrede
O
Ksenija Mihovar Globokar
Služba vlade Republike Slovenije za zakonodajo Šola za ravnatelje
O
k
CÖ Ö
• ^ Napredovanje javnih uslužbencev v plaCCne razrede
^^	Ne glede na varčevalne ukrepe na področju placnega sistema, o
^	katerih se je vlada dogovorila s socialnimi partnerji, ostaja sistem
^^	napredovanja v plaCne razrede v letu 2010 nespremenjen.
J^g	Z Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v plaCne razrede
(Uradni list Riepublike Slovenije, št. 51/2008 in 91/2008 - v nadaljevanju uredba) sta doloCena postopek in naCin preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje v plaCne razrede za javne uslužbence v javnih zavodih.
Za dobro razumevanje uredbe moramo najprej osvojiti osnovne pojme, pomembne za spremljanje in izvajanje postopka napredovanja.
Odgovorna oseba
Pojem odgovorne osebe je v celotni pravni ureditvi plaCnega sistema enotno uporabljen. V organih državne uprave, uprave lokalnih skupnosti in drugih državnih organih je odgovorna oseba predstojnik. V osebah javnega prava (mednje sodijo tudi javni vzgojno-izobraževalni zavodi) pa je to poslovodni organ - ravnatelj, direktor.
Napredovalno obdobje
Pri definiciji napredovalnega obdobja, ki ga uredba opredeljuje kot Cas od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve v javnem sektorju, v katerem javni uslužbenec pridobi tri letne ocene, ki mu omogoCajo napredovanje, je prišlo do pomenske spremembe v primerjavi s prejšnjo ureditvijo, saj je ob enaki zakonski dikciji, da javni uslužbenec napreduje vsaka tri leta, Ce izpolni pogoje, to dejansko pomenilo, da so se pogoji preverjali na tri leta in ne tudi v vmesnem obdobju. Po novem mora predstojnik javnega uslužbenca prviC preveriti, ko dobi tri ocene delovne uspešnosti (to ne more biti pred potekom treh let), in v primeru, da mu
VODENJE 2I2009: 37-46
ocene ne omogočajo napredovanja, vsako naslednje leto, dokler ne doseže ustreznih ocen za napredovanje. Zato je napredovalno obdobje lahko tudi daljše od treh let. Ne glede na obrazloženo pravilo pa zaposleni po preteku šestih let napreduje za en plaCni razred, Ce je bil v tem obdobju povpreCno uspešen - ocenjen z oceno dobro.
Ocenjevalno obdobje
Ocenjevalno obdobje, ki je Časovno opredeljeno kot obdobje od 1. januarja do 31. decembra in v katerem je treba javnega uslužbenca oceniti, je nova kategorija, ki je v starem sistemu nismo poznali. Triletno napredovalno obdobje prej ni bilo razdeljeno na manjše enote. Tocke, ki so bile pogoj za napredovanje, so javni uslužbenci lahko zbrali kadarkoli v tem casu, in predstojnik je svojo oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca podal na koncu triletnega obdobja, ko je ugotovil, da je zaposleni zbral zadostno število tock za napredovanje. Po novem je ocena delovne uspešnosti postala letna ocena javnega uslužbenca in predstojnik jo mora na podlagi rezultatov dela v ocenjevalnem obdobju oblikovati vsako leto do 15. marca za preteklo leto.
Ocene
•	Odlicna ocena delovne uspešnosti pomeni odlicno opravljeno delo, to je visoko nad pricakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.
•	Zelo dobra ocena delovne uspešnosti pomeni zelo dobro opravljeno delo, to je nad pricakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.
•	Dobra ocena delovne uspešnosti pomeni dobro opravljeno delo, to je v skladu s pricakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.
•	Zadovoljiva ocena delovne uspešnosti pomeni zadovoljivo opravljeno delo, to je delno pod pricakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.
•	Nezadovoljiva ocena delovne uspešnosti pomeni nezadovoljivo opravljeno delo, to je v celoti pod pricakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.
Ocene so dolocene na petstopenjski lestvici od nezadovoljivo do odliCno in jih je nekoliko teže umestiti v koncept merjenja kakovosti, glede na to, da mora javni uslužbenec, ce želi v karieri napredovati vec kot dvakrat, dosegati delovne rezultate, ki so glede na kriterije ocenjevanja nad pricakovanji. Je pa to logicna posledica usmeritve, da bi vpeljali sistem napredovanja, ki bo predvsem odraz uspešnega dela posameznika na delovnem mestu in manj posledica dodatnih dejavnosti javnega uslužbenca, ki niso nujno povezane z njegovim delom oziroma ne prinašajo nujno profesionalne rasti. Da bi sistem lahko v praksi dejansko pomenil višjo raven ocenjevanja delovne uspešnosti in se ne bi spremenil v svoje nasprotje, bo tudi na ravni zavodov treba vpeljati sistem merjenja kakovosti, ki bo ponujal kazalnike za primerjavo rezultatov na individualni ravni.
Sistem napredovanja temelji na bistveno spremenjenih pogojih za napredovanje. Pogoj za napredovanje javnih uslužbencev v višji placni razred je delovna uspešnost, izkazana v napredovalnem obdobju, ki jo predstojnik letno oceni glede na:
•	rezultate dela,
•	samostojnost, ustvarjalnost in natancnost pri opravljanju dela,
•	zanesljivost pri opravljanju dela,
•	kakovost sodelovanja in organizacijo dela ter
•	druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.
Kriteriji so doloceni na ravni zakona (17. clen zspjs), podrobneje pa so opredeljeni v prilogi uredbe (Priloga iii). Podkriteriji, ki so navedeni v prilogi, niso izkljucujoci, ampak predstavljajo okvir, v katerem se predstojnik giblje, ko oblikuje oceno javnega uslužbenca, pri cemer lahko uporabi razlicne metode in postopke za oblikovanje koncne ocene, ki jo mora biti sposoben obrazložiti ne samo kot skupno oceno, temvec tudi z objektivno oceno dela javnega uslužbenca po posameznem podkriteriju. Posebnega akta o podrobnejših kriterijih ni dolžan sprejeti, lahko pa se odloci za lastne metode, ki so mu v pomoc pri oblikovanju ocene in utemeljitve.
Ne glede na metodo ocenjevanja, ki si jo predstojnik izbere (opisno ocenjevanje podkriterijev, tockovni sistem ...), mora na koncu svojo oceno izraziti z enotno oceno, in sicer odlicno, prav dobro, dobro, zadovoljivo ali nezadovoljivo. Predstojnik je javnega uslužbenca dolžan seznaniti z oceno in mu vrociti ocenjevalni list.
Koga ocenjujemo?
Bistvena novost pri napredovanju javnih uslužbencev v primerjavi z ureditvijo, ki je veljala do zacetka uporabe novega placnega sistema, je krog upraviCencev, ki imajo pravico napredovati, in s tem povezana obveznost predstojnika, da jih oceni. Zakon in na njegovi podlagi izdana uredba omogocata, da lahko v placni razred napreduje vsak javni uslužbenec, ki ima pri proracunskem uporabniku sklenjeno delovno razmerje. Pri tem ni pomembno, ali gre za delovno razmerje, sklenjeno za dolocen ali nedolocen cas, delovno razmerje s polnim ali krajšim delovnim casom. Glede na spremembo 20. clena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list Republike Slovenije, št. 42/2002 in 103/2007) lahko delodajalec izjemoma sklene delovno razmerje za dolocen cas enega leta tudi s kandidatom, ki ne izpolnjuje pogojev za zaposlitev, kar pomeni, da bo tudi takšen javni uslužbenec ocenjen.
V starem sistemu javni uslužbenci, ki so imeli sklenjeno delovno razmerje za dolocen cas kot neustrezni, niso mogli napredovati. Pravico so si pridobili šele, ko so izpolnili vse pogoje. Pri tem se je pogosto postavljalo vprašanje, kdaj jim zacne teci na-predovalno obdobje, z dnem zaposlitve ali z dnem, ko so izpolnili vse pogoje. Praksa je bila razlicna. V vedni primerov je prevladalo stališce, da se napredovalno obdobje šteje od dne, ko je javni uslužbenec izpolnil pogoje. To pomeni, da se jim napredovalno obdobje, ki je zacelo teci pred uveljavitvijo te uredbe, na enak nadn všteva tudi v napredovalno obdobje za napredovanje po novem. Ob uveljavitvi uredbe se za nazaj upoštevajo le leta napredoval-nega obdobja, ki jih je javni uslužbenec dosegel po izpolnitvi pogojev za zasedbo delovnega mesta. Tistim, ki imajo tudi ob uveljavitvi uredbe še vedno status neustreznih, zacne napredovalno obdobje teci z uveljavitvijo uredbe in bodo lahko napredovali, ko bodo pretekla najmanj tri leta in si bodo pridobili tri ustrezne ocene za napredovanje.
Kdaj ocenjujemo?
Ocenjevanje javnega uslužbenca v novem sistemu opravimo le enkrat letno, najpozneje do 15. marca za ocenjevalno obdobje od 1. januarja do 31. decembra preteklega leta. Osnovna pogoja za pridobitev pravice do napredovanja in s tem pogojene obveznosti predstojnika, da oceni delovno uspešnost javnega uslužbenca, sta sklenjeno delovno razmerje v javnem sektorju in to, da je javni uslužbenec v ocenjevalnem obdobju delo opravljal najmanj šest
mesecev. CCe javni uslužbenec zaradi odsotnosti, razen pri v zakonu taksativno naštetih izjemah (napotitve s strani delodajalca, zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni in starševskega varstva - porodniškega dopusta), v ocenjevalnem obdobju ni delal vsaj šest mesecev, ostane neocenjen. V ocenjevalnem listu mora biti to dejstvo jasno izkazano. To pomeni, da ocenjevalni list za ocenjevalno obdobje izpolnimo s podatki javnega uslužbenca, v opombi pa navedemo razlog, zaradi katerega javni uslužbenec ni bil ocenjen.
V primeru, da pride do prekinitve delovnega razmerja med letom, je delodajalec javnega uslužbenca dolžan oceniti ne glede na cas trajanja delovnega razmerja v ocenjevalnem obdobju. Odgovorna oseba mora opraviti postopek ocenjevanja in podati oceno za cas zaposlitve v ocenjevalnem obdobju. Pri tem uredba za razliko od siceršnjega ocenjevanja delovne uspešnosti ocenitve ne pogojuje z dejanskim delom. Delodajalec, pri katerem javni uslužbenec v ocenjevalnem obdobju izpolni pogoj najmanj šestih mesecev zaposlitve, mora upoštevati vse predloge ocen predhodnih delodajalcev javnega uslužbenca in na tej podlagi dolociti oceno javnega uslužbenca v ocenjevalnem obdobju. To dejansko pomeni, da delodajalec v takšnih primerih doloci povprecno oceno. Postavlja pa se vprašanje, kdo doloci letno oceno javnega uslužbenca v primeru, ko ta pri nobenem delodajalcu ni bil zaposlen šest mesecev, je pa v javnem sektorju delal vec kot šest mesecev in mu torej ocena delovne uspešnosti pripada. V takšnih primerih je pravico javnega uslužbenca dolžan izvesti delodajalec, pri katerem je javni uslužbenec zaposlen v casu ocenjevanja. Pri tem upošteva ocene, ki jih je javni uslužbenec pridobil pri prejšnjih delodajalcih. Delodajalec je ob prekinitvi delovnega razmerja dolžan javnemu uslužbencu vrociti kopijo ocene, original pa ohraniti v personalni mapi.
105. clen Zakona o javnih uslužbencih doloca, da mora nadrejeni spremljati delo, strokovno usposobljenost in kariero javnih uslužbencev in vsaj enkrat letno o tem opraviti pogovor z vsakim od njih. Dolocba neposredno velja za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, postavlja pa se vprašanje, ali ni prek placnega sistema, glede na dikcijo cetrtega odstavka, posredno vpeljana tudi za druge subjekte javnega sektorja. Z gra-matikalno razlago dolocbe, ki doloca, da mora odgovorna oseba oziroma nadrejeni javnega uslužbenca do 15. marca izpolniti ocenjevalni list za oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca v ocenjevalnem obdobju (Priloga I) ter javnega uslužbenca sezna-
niti s pisno oceno in z utemeljitvijo, pridemo do sklepa, da določba predvideva dvostopenjski postopek, in sicer:
•	postopek ocenitve in vpisa v edivenCni list ter
•	postopek seznanitve s pisno oceno in z utemeljitvijo.
Postopek ocenitve ni problematicen; uredba povzema zakonske kriterije in v prilogi doloca podkriterije za ocenjevanje, metode ocenjevanja pa prepušca predstojniku in se jih ne loteva. Oblika seznanitve z oceno ni obligatorno opredeljena, saj uredba dopušca tako ustno kot pisno seznanitev. Odlocitev je prepušcena predstojniku, in ce razmišljamo o tem, ali opraviti t. i. karierni pogovor ali ne, bi se bilo dobro odlociti zanj.
Namen placnega sistema, ki je bil veckrat poudarjen tudi v dialogu s socialnimi partnerji, je, da se sistem v vseh delih, ko ni potrebnih razlik, poenoti. Tako imenovani karierni pogovor je prav gotovo ena od oblik vodenja, ki je predvsem odvisna od usposobljenosti vodje - direktorja. Vsekakor bi bilo smiselno, da bi pogovor o ocenah opravili ustno, in to vsako leto, ce ni ovir zaradi odsotnosti. V primeru pisnega vrocanja pa je treba upoštevati pravila o vrocanju listin iz delovnega razmerja - vrocamo jih v skladu s predpisi, ki urejajo pravdni postopek.
Evidenca
Predpisano evidenco v postopku ocenjevanja sestavljata ocenjevalni list, ki vsebuje podatke o oceni v ocenjevalnem obdobju, in evidencni list, ki predstavlja zbirko podatkov o ocenah, pridobljenih v napredovalnem obdobju. Obe evidenci sta sestavina dokumentacije, ki jo hranimo v personalni mapi javnega uslužbenca. Oblikovani sta kot obrazec in objavljeni kot prilogi uredbe v uradnem listu.
Kdo ocenjuje?
Javne uslužbence praviloma ocenjuje predstojnik, tako kot tudi v drugih delovnopravnih zadevah pa lahko predstojnik pooblastilo za ocenjevanje prenese na pomocnika, vodje enot ..., pri cemer je pri ocenjevanju delovne uspešnosti izrecno doloceno, da je to lahko le nadrejeni javnega uslužbenca.
Preverjanje izpolnjevanja pogojev za napredovanje
Po opravljenem ocenjevanju je predstojnik dolžan še preveriti izpolnjevanje pogojev za napredovanje javnega uslužbenca. Napre-42
duje tisti javni uslužbenec, ki je zbral zadostno število toCk, potrebnih za napredovanje. ToCke se postopoma zvišujejo glede na to, za katero zaporedno napredovanje gre. ToCke preraCunamo iz dodeljenih letnih ocen, in sicer tako, da letno oceno odliCno ovrednotimo s petimi toCkami, oceno zelo dobro s štirimi toCkami, oceno dobro s tremi toCkami in oceno zadovoljivo z dvema toCkama. Ocene nezadovoljivo toCkovno ne vrednotimo. Pri ugotavljanju potrebnega števila toCk za napredovanje se upoštevajo tri najboljše ocene. Po izpolnjenem pogoju treh let javni uslužbenec napreduje takoj, ko doseže zadostno število toCk. Predstojnik ne odloCa o pravici javnega uslužbenca do napredovanja. Ko javni uslužbenec izpolni pogoj za napredovanje, predstojnik to dejstvo le ugotovi. Javni uslužbenec lahko napreduje za enega ali dva plaCna razreda (tretji odstavek 16. Clena zspjs).
Za napredovanje za en plaCni razred mora javni uslužbenec ob prvem in drugem napredovanju zbrati najmanj enajst toCk, ob tretjem in Cetrtem najmanj dvanajst toCk, ob petem najmanj trinajst toCk, ob nadaljnjih napredovanjih pa najmanj štirinajst toCk. Pri napredovanju za dva plaCna razreda sta doloCena le dva razliCna toCkovna pogoja. Ob prvem napredovanju lahko javni uslužbenec napreduje za dva plaCna razreda, Ce doseže najmanj štirinajst toCk, pri vseh nadaljnjih napredovanjih pa mora doseCi petnajst toCk. Javnemu uslužbencu se vedno upoštevajo le tri najboljše ocene.
Posebej velja poudariti, da se pri ugotavljanju potrebnega števila toCk za posamezno napredovanje šteje pridobljeni plaCni razred in ne kolikokrat je posameznik dejansko napredoval. Na primer: Ce je javni uslužbenec ob prvem napredovanju dosegel dva plaCna razreda, se mu naslednje napredovanje šteje že za tretje in ne drugo.
Kot napredovanje se štejejo tudi plaCni razredi, ki jih javni uslužbenec pridobi ob prvi zaposlitvi, ponovni zaposlitvi ali premestitvi v javnem sektorju (19. Clen zspjs), ko dejansko ne gre za pravo napredovanje po uredbi, kljub temu pa javni uslužbenec vendarle pridobi višji plaCni razred (enako velja tudi za plaCne razrede, ki so bili pridobljeni ob prevedbi v nov plaCni sistem). Tako bi moral uslužbenec, ki je bil ob prvi razporeditvi uvršCen za tri plaCne razrede višje, ob dejanskem prvem napredovanju zbrati že dvanajst toCk. Glede na to, da zspjs omogoCa prenos plaCnih razredov napredovanj, ki jih javni uslužbenec doseže na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v javnem sektorju, velja štetje pridobljenih plaCnih razredov tudi v primeru prenosov v skladu z 20. Clenom zspjs.
Obvestilo o napredovanju
O napredovanju se ne odloCa veC s sklepom oziroma odloCbo. Ko javni uslužbenec izpolni pogoje za napredovanje, je odgovorna oseba dolžna to dejstvo ugotoviti in javnega uslužbenca obvestiti o napredovanju. SoCasno mu mora vroCiti aneks k pogodbi o zaposlitvi. Oba akta morata biti javnemu uslužbencu vroCena v pisni obliki. Obvestilo in poslediCno aneks k pogodbi o zaposlitvi vsebujeta nov plaCni razred, ki ga je javni uslužbenec dosegel z napredovanjem, in nominalni znesek nove plaCe. Obvestilo ni odloCba in nima sestavin, kot so preambula, izrek, pravni pouk.
(Če se javni uslužbenec ne bi strinjal s številom napredovalnih plaCnih razredov oziroma z uvrstitvijo, se ne uporabljajo posebne doloCbe i7.a Clena zspjs, ki ureja postopek preizkusa ocene. Javni uslužbenec se lahko pritoži na svet zavoda ali uveljavlja neposredno sodno varstvo. Javnemu uslužbencu morata biti obvestilo in pisni aneks vroCena najkasneje do 30. marca. Ne glede na to, kdaj bi javnemu uslužbencu dali v podpis aneks iz naslova napredovanja, bi mu pravica do nove plaCe pripadala s 1. aprilom v letu, ko izpolni pogoj za napredovanje.
Uvrstitev ravnateljev, direktorjev po prenehanju mandata
Javni uslužbenci iz plaCne skupine B - poslovodni organi pri uporabnikih proraCuna (ravnatelji, direktorji ...) v Casu mandata ne napredujejo v plaCne razrede. Brez izrecne ureditve, ki jo prinaša uredba v 9. in 13. Clenu, bi to pomenilo, da bi bili lahko po prenehanju mandata uvršCeni le v izhodišCni plaCni razred novega delovnega mesta oziroma izjemoma do pet razredov višje, Ce bi za to pridobili soglasje pristojnega organa (19. Clen zspjs).
Pri zaposlitvi ravnatelja, direktorja po prenehanju mandata je treba doloCiti plaCni razred ob upoštevanju napredovanj v plaCne razrede pred imenovanjem na funkcijo direktorja, Cas mandata pa ovrednotiti tako, kot to doloCa uredba.
Število napredovalnih razredov, ki jih ravnatelj ali direktor lahko doseže na novem delovnem mestu, izraCunamo za Cas mandata, in to v odvisnosti od števila let mandata: ob razporeditvi na novo delovno mesto upoštevamo število napredovanj, ki bi jih zaposleni lahko dosegli, Ce bi na tem delovnem mestu napredovali vsaka tri leta.
Ob tem mora biti izpolnjen še dodaten pogoj, ki velja za vse druge javne uslužbence, in sicer mora imeti ravnatelj ali direktor ustrezne ocene za napredovanje, ki jih doloCimo glede na vi-
šino redne delovne uspešnosti, ki mu je bila dodeljena za posamezno leto. Pri ugotavljanju pogojev za napredovanje po prenehanju mandata je treba upoštevati tudi pravilo enotnosti javnega sektorja. (Če je bil javni uslužbenec direktor v zavodih oziroma organih na razliCnih podroCjih javnega sektorja, se mu na enak naCin preraCunajo ocene vseh mandatov, ne glede na to, v katerem sektorju (plaCni skupini oziroma podskupini) se po prenehanju mandata zaposli.
Kako smo napredovali po uveljavitvi plaCCnega sistema
Napredovanje v letu 2008
Napredovalno obdobje, ki se je po starem sistemu izteklo do 1. septembra 2008, se je zakljuCilo s praviCo do napredovanja s 1. oktobrom 2008, in to ob upoštevanju pogojev za napredovanje po pravilnikih, ki smo jih uporabljali do uveljavitve novega sistema.
Ne glede na izpolnjene pogoje po starem sistemu v letu 2008 niso mogli napredovati javni uslužbenCi, ki so bili ob prevedbi v nov plaCni sistem ali po njej razporejeni na delovna mesta v višji tarifni skupini (npr. poslovni sekretarji). V skladu z drugim odstavkom 8. Clena uredbe se napredovalno obdobje znotraj javnega sektorja ob prehodu na drugo delovno mesto v višjem tarifnem razredu prekine. Tega pravila po našem mnenju ni bilo mogoCe uporabiti v primerih, ko je do višjega tarifnega razreda delovnega mesta javnega uslužbenCa prišlo zaradi spremembe kataloga delovnih mest, kot je bilo dogovorjeno s soCialnimi partnerji. V postopku uvršCanja delovnih mest v Kolektivni pogodbi za javni sektor in kasneje tudi v pogajanjih na posameznih podroCjih so se delovna mesta združevala v nova, se preimenovala, doloCali so se enoviti izobrazbeni pogoji, ki so bili za nekatera delovna mesta tudi na višji zahtevnostni ravni. Zaradi tega javnih uslužbenCev ni bilo mogoCe zadržati na delovnih mestih, ki v katalogu delovnih mest niso bila veC predvidena, in do premestitve je prišlo zaradi spremenjenega pravnega reda in ne zaradi volje javnega uslužbenCa oziroma delodajalCa. Oba sta se morala novemu sistemu prilagoditi in v nasprotju s pravili, ki šCitijo zaposlene pred posegi v pridobljene praviCe oziroma priCakovanja, Ce to ni utemeljeno s posebnimi okolišCinami, ki jih predvideva delovna zakonodaja, bi bilo, da bi javni uslužbeneC zaradi tega izgubil praviCo do napredovanja. Zato v primerih, ko delovnega mesta z enakim opisom del in nalog ter zahtevnosti v istem tarifnem razredu, kot je bilo delovno mesto pred prevedbo, ni, ne pride do prekinitve napre-
dovalnega obdobja in javni uslužbenec lahko kontinuirano napreduje tudi po prehodu na drugo delovno mesto.
Ocenjevanje in napredovanje v letu 2009
Vsi javni uslužbenci, razen tistih, ki so napredovali s 1. oktobrom 2008, so bili po novem sistemu prvic ocenjeni leta 2009 za leto 2008.
Do 15. marca 2009 je bilo treba za vse javne uslužbence, razen za tiste, ki so napredovali 1. oktobra 2008, ugotoviti preteceno na-predovalno obdobje, število doseženih tock ter dolociti oceno nadrejenega v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do izplacila plac po zspjs. Na podlagi ugotovljenih dejstev so bile javnim uslužbencem s prevedbo dolocene nove ocene v skladu z 11. clenom uredbe. Tisti, ki so napredovali v letu 2006, so iz prevedenih tock pridobilii oceno za leti 2006 in 2007, tisti, ki so napredovali leta 2007, pa za to leto. Pomembno je, da se bili upoštevani seštevki vseh tock (ne delimo jih na posamezno leto), ki so podlaga za pre-racun ocene. Za leto 2008 pa je morala biti ocena dolocena po novem.
Napredovanje v letu 2010
Leta 2010 bodo lahko napredovali javni uslužbenci, ki so nazadnje napredovali leta 2007 oziroma so se v javnem sektorju zaposlili v tem letu. Za leto 2007 morajo imeti pretvorjene ocene, kot smo razložili zgoraj, za leti 2008 in 2009 pa so bili ali bodo ocenjeni po novem.
Pravilo napredovanja
Javni uslužbenec lahko napreduje po novem sistemu, ko na podlagi pretvorjenih in na novo dolocenih ocen zbere tri ustrezne ocene za napredovanje. Napredovalno obdobje je v prehodnem obdobju leta 2009 in 2010 izpolnjeno, ce javni uslužbenec v te-kocem letu - in ne do 15. marca, ko se iztece rok za ugotavljanje pogojev - izpolni treh let napredovalnega obdobja. To pomeni, da bodo lahko 1. aprila 2010 napredovali vsi, ki imajo tri ustrezne ocene in bodo v letu 2010 izpolnili tri leta napredovalnega obdobja.