KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
105.
kos.
V LJUBLJANI, dne 30. decembra 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA:
668. Kraljeva odločba o ukinitvi generalnega konzulata v Liegeu.
669. Odločba o postavitvi uprave Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije.
670. Navodilo za uporabljanje pogodbe, sklenjene med kraljevino Jugoslavijo in Družbo za zračni promet d. d. v Beogradu.
671. Navodilo za uporabljanje pogodbe, sklenjene med kraljevino Jugoslavijo in Medn. družbo za zrakoplovstvo (Cidna).
672. Uveljavitev zapisnikov, ki se nanašata na amendemente mednarodne konvencije za zrakoplovstvo.
673. Izmena znakov nevojnih zrakoplovov kralj. Jugoslavije.
674. Pravilnik o načinu zaobale in hranjenja zdravil biološkega izvora.
675. Pravilnik o izknjiževanju (odpisu) neizterljivih terjatev, škod zbog višje sile in manjka zbog manipulacije pri državnih rudniških podjetjih.
676. Pravila o obliki, sestavi in oznamenovanju mer in priprav za merjenje tekočin in o mejah njih točnosti.
677. Dopolnitev čl. 87. b) pravilnika o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav.
678. Izpremembe v pravilniku za delo računovodstvenih odsekov finančnih direkcij in za računovodstveno blagajniško poslovanje davčnih uprav.
679. Pojasnilo k čl. 90. pravilnika za delo računovodstvenih odsekov fin. direkcij itd.
680. Popravek odločbe ministra za kmetijstvo št. 55.361—II.
681. Uveljavitev konvencije za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku.
682. Pristop Turčije k mednarodni bernski konvenciji o uporabi belega (rumenega) fosforja v industriji vžigalic.
683. Izprememba pristojbin za pisma in dopisnice v inozemstvo.
684. Odločba o soli za mlečne izdelke.
685. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banqvine.
686. Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
668.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
na predlog Našega, ministra za zunanje posle, po zaslišanju Našega ministrskega sveta in na osnovi § 37. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle ter diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije z dne 25. marca 1930.
odločamo:
Kraljevski generalni konzulat v Liegeu se ukinja. Naš minister za zunanje posle naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 12. septembra 1933.
Aleksander s. r.
Minister za zunanje posle
B.	D. Jevtič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
669.
Uprava
Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije.*
Na osnovi § 90. zakona o organizaciji gasilstva in v zvezi z odločbo O. br. 2720 z dne 4. avgusta 1933.
postavljam
za dobo prvih treh let za člane uprave Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije:
1. Radoslava A. Georgi jev iča, starešino Gasilske zveze iz Beograda;
2. Josipa Turka, prvega podstarešino Gasilske zveze iz Ljubljane;
3. Mirka Kleščiča, drugega podstarešino Gasilske zveze iz Samobora;
4. Antona Cererja iz Kamnika;
5. Jerneja Vengusta iz Celja;
6. Franja Bulča iz Novega mesta;
7. ing. Antona Šmita iz Osijeka;
8. ing. Jos:	Sejferta	iz	Zagreba;
9. Vlada Andraševiča iz Zagreba;
10. dr. Milana Matiča iz Novega Sada;
11. ing. Fabijana Lukasa iz Splita;
12. Stojana Bjeliča iz Banjaluke;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne	* »Službene novi ne kraljevine Jugoslavije« z dne
25. septembra 1933., št. 218/LXVI/655.	28.	oktobra 1933., št. 247/LXXl/713.
zemstvu, izvažati carine prosto, če predloži potrdilo komande zrakoplovstva vojske, glede materiala iz št. 25 izvozne tariie pa tudi še dovolilo ministrstva za trgovino in industrijo. Izvozne dovolitve daje oddelek za carine na osnovi člena 7. pogodbe in člena 3. tega navodila.
Člen 4.
Izvoz materiala v inozemstvo zaradi popravila se dovoljuje po predhodni odobritvi komande zrakoplovstva vojske na osnovi člena 11. v predlogu zakona o občni carinski tarifi in dotdčuiih predpisov za izvrševanje tega člena.
Pri povratku dotičnega materiala se ne pobira uvozna carina na vse to, kar je pribavljeno s popravilom.
Člen 5.
Vse druge davščine, ki se pobirajo po predlogu zakona o občni carinski tarifi, kakor tudi davščine, ki se pobirajo pri carinarnicah za račun države, občin ali samoupravnih teles (n. pr. ležnina, poslovnina, monopolna taksa, žigovina itd.), se pobirajo od družbe pri uvozu in pri izvozu carine oproščenega materiala, goriva in maziva.
Člen 6.
Družba mora voditi knjige, v katere vpisuje uvoženi material, gorivo in mazivo s pozivom na številko uvoznega carinskega dokumenta in se razdolžuje glede njega s številko izvoznega carinskega dokumenta, odnosno z označbo, za kaj se je material porabil.
Pogonski material, ki je odstopljen na osnovi odstavka 3. člena 7. pogodbe, se mora knjižiti posebej.
Zaradi vršitve kontrole o uvoženem, izvoženem >’n porabljenem materialu, gorivu in mazivu je družba na zahtevo carinskih oblastev dolžna, dopustiti ob vsakem času vpogled v svoje knjige, prostore, skladišča in neporabljeni material, gorivo in mazivo.
13. ing. Bogdana Dukiča iz Tuzle;
14. dr. Pera Markoviča iz Zemuna;
15. Milana Stevanoviča iz Niša;
16. dr. Zivojina Milenkoviča iz Skoplja;
17. Boža Martinoviča iz Cetinja;
18. Petra Lekiča, generalnega tajnika GasilsKe zveze kot posvetovalnega član a zvezne uprave;
19. Ilijo Pintarja, vrhovnega inšpektorja Gasilske zveze kot posvetovalnega člana zvezne uprave.
0 tej postavitvi je izdati vsem imenovanim članom zvezne uprave dekrete in jih pismeno obvestiti zaradi znanja in ravnanja.
Odlok je vročiti Gasilski zvezi kraljevine Jugoslavije v Beogradu in državni tiskarni, da ga razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 20. t '.ctobra 1933.; 0. br. 3720.
Minister za telesno vzgojo naroda dr. L. Hanžek s. r.
■	m	•	m
670.
Na osnovi člena 273. carinskega zakona in fena 23. ▼ predlogu zakona o občni carinski tariii predpisujem
navodilo
za uporabljanje pogodbe, sklenjene med kraljevino Jugoslavijo in Družbo za zračni promet d. d. v Beogradu, ki je odobrena z odločbo ministrskega sveta V. K. br. 376/1933.*
Člen 1.
Oprostitev materiala iz odstavkov 1. in 2. člena 7. od uvozne carine kakor tudi oprostitev goriva iz odstavka
2.	člena 7. pogodbe od državne trošarine se daje na predlog komande zrakoplovstva vojske. Oprostitev od carine se daje na osnovi čiena 7. pogodbe, oprostitev od državne trošarine pa tudi na osnovi člena 60. zakona o zrakoplovstvu.
Oprostitev glede materiala iz odstavka 1. člena 7: pogodbe izdaja oddelek za carine, glede goriva in maziva iz odstavka 2. tega člena pa beograjska finančna direkcija za potrebe družbe na aerodromu »Beogradu«, savska finančna direkcija za potrebe na aerodromu »Zagrebu« in vardarska finančna direkcija za potrebe na aerodromu »Skoplju«.
Člen 2.
Uvozno carinjenje materiala se vrši po deklaracijah za uradno ocarinjanje in to pri glavni carinarnici v Beogradu ali pri njenem oddelku v Zemunu, glede goriva in maziva pa po deklaracijah za uradno ocarinjanje, in to pri glavni carinarnici v Beogradu, odnosno pri oddelku v Zemunu, glavni carinarnici v Zagrebu in glavni carinarnici v Skoplju..
Po opravljeni uvozni ocarinitvi se izroči material, gorivo in mazivo družbi na svobodno razpolago.
Člen 3.
Uvoženi material, gorivo in mazivo iz člena 7. pogodbe sme družba zato, da zalaga svoja skladišča v ino-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
17.	oktobra 1933., št. 237/LXIX/679.
Člen 7.
Če uporabi družba carine prosto uvoženi material, gorivo in mazivo za kaj drugega, ne pa za namen, ki je , določen v pogodbi, in če ne vodi rednih knjig, se kaznuje po dotičnih določbah carinskega zakona.
Člen 8.
Če se pogodba odpove, mora obvestiti družba v 15 dneh z dopisom oddelek za carine, kaj namerja storiti z ostalim materialom, gorivom in mazivom. Na vse, o čemer družba izjavi, da obdrži to v državi, se takoj pobere uvozna carina; ostalo pa se mora izvoziti v roku, ki ga določi oddelek za carine.
Člen 9.
Uvozno in izvozno ocarinjanje avionskih pošiljk se opravlja izključno pri carinskem oddelku, odnosno odseku, ki posluje na zrakoplovnih pristaniščih »Beogradu«, »Zagrebu« in »Skoplju«.
Člen 10
To navodilo stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«; tega dne prestane veljati pravilnik, predpisan pod C. br. 24.224/1928.*
V Beogradu, dne 27. septembra 1933.; št. 26.302/1 V.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r. *
* »Uradni list« št 235/65 k L 1928.
671.
Na osnovi člena 273. carinskega zakona in člena 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi predpisujem
navodilo
za uporabljanje pogodbe, sklenjene med kraljevino Jugoslavijo in Mednarodno družbo za zrakoplovstvo (Cidna) iz Pariza, ki je bila odobrena po ministrskem svetu z odločbo B. K. br. 327 z dne 20. aprila 1933.*
Člen 1.
Oprostitve materiala iz člena 8., odstavkov 1. in 2., pogodbe od uvozne carine se dajejo na predlog komande zrakoplovstva vojske in na osnovi člena 2., točke 12., predloga zakona o občni carinski tarifi.
Oprostitve glede materiala iz odstavka 1. izdaja oddelek za carine, glede goriva in maziva iz odstavka 2. pa beograjska finančna direkcija.
Člen 2.
Uvozno carinjenje materiala, goriva in maziva »e opravlja po deklaracijah za uradno ocarinjanje, in to pri glavni carinarnici v Beogradu, odnosno njenem oddelku v Zemunu.
Po opravljeni uvozni oearinitvi se izroči material, kurivo in mazivo na svobodno razpolago
Člen 3.
Uvoženi material, gorivo in mazivo iz člena 8., odstavkov 1. in 2., pogodbe, sme družba zato, da zalaga svoja skladata v inozemstvu, izvažati carine prosto, če predloži dovolitev komande zrakoplovstva vojske, glede materiala iz št. 25 izvozne tarife pa tudi še dovolitev ministrstva za trgovino in industrijo. Dovolitve za izvoz daje oddelek za carine na osnovi člena 8. navedene pogodbe in člena 3. tega navodila.
Člen 4.
Izvoz mater ala v inozemstvo zaradi popravila se dovoljuje po predhodni odobritvi komande zrakcplovstva vojske na osnovi člena 11. v predlogu zakona o občni carinski tarifi in dotičnih predpisov za izvrševanje tega
člena.
Pri povratku dotičnega materiala se na osnovi člena 9., točke 12., v predlogu zakona o občni carinski tarifi ne pobira uvozna carina na vse to, kar je pribavljeno s popravilom.
Člen o.
Vse druge davšcr.ne, ki se pobirajo po predlogu zakona o občni carinski tarifi, kakor tudi davščine, ki se pobirajo pri carinarnicah za račun države, občin ali samoupravnih teles (n. pr. ležnina, poslovnina, trošarina, monopolna taksa, žigovina itd.), se pobirajo od družbe pri uvozu in pri izvozu carine oproščenega materiala, goriva in maziva.
Člen 6.
Družba je dolžna voditi knjige, v katere vpisuje uvoženi material, gorivo in mazivo, pozivaje se na številko uvoznega carinskega dokumenta in se razdolžuje
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije': z dne
17.	oktobra 1933., št. 237/LXIX/680.
glede njega s številko izvoznega carinskega dokumenta, odnosno z označbo, za kaj se je material uporabil.
Zaradi vršit ve kontrole o uvoženem, izvoženem in porabljenem materialu, gorivu in mazivu je družba na zahtevo carinskih oblakov dolžna, dopustiti ob vsakem času vpogled v svoje knjige, prostore, skladišča in neporabljeni material, gorivo in mazivo.
Člen 7.
Če uporabi družba carine prosto uvoženi material, gorivo in mazivo za kaj drugega, ne pa za namen, ki je določen v pogodbi, in če ne vodi rednih knjig, se kaznuje po dotičnih določbah carinskega zakona
Člen 8.
Če se pogodba odpove, mora obvestiti dTužba v 15 dneh z dopisom oddelek za carine, kaj namerja storiti z
ostalim materialom, gorivom in mazivom. Na vse, o čemer družba izjavi, da obdrži to v državi, se takoj pobere uvozna carina, ostalo se pa mora izvoziti v roku, kii ga določi oddelek za carine.
Člen 9. •
Uvozno in izvozno ocarinjanje avionskih pošiljk se opravlja izključno pri carinskem oddelku na zrakoplov-nein pristanišču »Beogradu«.
Člen 10.
To navodilo stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«; tega dne prestane veljati pravilnik
C.	br. 24.233 z dne 25. junija 1928.*
V Beogradu, dne 27. septembra 1933.; št. 26.303/IV.
Minister za. finance dr. Mil, R. Dorttevič s. r.
tm
672.
Uveljavitev zapisnikov
z dne 15. junija in 11. decembra 1929., ki se nanašata na amendemente mednarodne konvencije za zrakoplovstvo iz 1.1919.**
Dne 17. maja 1933. sta stopila v veljavo zapisnika z dne 15. junija in 11. decembra 1929., ki se nanašata na amendemente mednarodne konvencije za zrakoplovstvo iz 1. 1919., podpisana v Parizu in razglašena v »Službenih novinah« št. 1G2/XLV z dne 20. julija 1933.*** V veljavo sta stopila skladno s končnimi odredbami v teh zapisnikih, t. j. po položitvi poslednje ratifikacije.
Omenjena zapisnika so ratificirale naslednje države: Avstralija dne 19. septembra 1930.; Belgija dne 8. marca in 17. septembra 1930.; Bolgarija dne 21. julija 1931.; Kanada dne 19. septembra 1930.; Čile dne 31. januarja 1933.; Danska dne 17. oktobra 1929. in 28. aprila 1930.; Francija dne 8. novembra 1929. in 25. februarja 1930.; Velika Britanija in Severna Irska dne 19. septembra 1930.; Grčija dne 17. aprila 1931.; Indija dne 16. oktobra 1930.; Svobodna država Irska dne 9. aprila 1930.;
* »Uradni list« št. 234/65 iz 1. 1928.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
3.	avgusta 1933.. št. 174/XLTX/525.
*** »Službeni list« Št. 616/98 iz 1. 1933.
Italija dne 25. novembra 1930. in 5. novembra 1931.; Japan dne 25. marca 1932.; Nova Zelandija dne 19. septembra 1930.; Holandija dne 18. septembra 1931. in 18. aprila 1932.; Poljska dne 24. septembra 1931.; Portugalska dne 24. januarja 1930. in 11. decembra*; Rumunija dne 19. decembra 1930. in 23. junija 1931.; Saarska oblast dne 14. novembra 1929. in 13. marca 1930.; Siam dne 7. novembra 1930.; Švedska dne 21. julija 1930.; Češkoslovaška dne 8. oktobra in 13. novembra 1931.; Južno-af riška unija dne 19. septembra 1930.; Uruguaj dne 17. maja 1933. (poslednja ratifikacija) in Jugoslavija dne 6. julija 1931.
K tema zapisnikoma pristopijo lahko tudi druge države. Doslej sta pristopili naslednji državi: Norveška in Finska dne 17. maja 1933.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
21.	julija 1933.; Pov. br. 13.639.
673.
Izmena znakov državljanstva nevojnih zrakoplovov, vpisanih v imatrikulacijski register nevojnih zrakoplovov kraljevine Jugoslavije.**
Po resoluciji mednarodne komisije za zrakoplov-stvo št. 681 z dne 13. maja 1933. se nadomešča dosedanji znak državljanstva nevojnih zrakoplovov naše kraljevine »UN-« z znakom >YU-«.
Iz pisarne oddelka za civilno zrakoplovstvo pri komandi za zrakoplovstvo vojske, dne 19. avgusta 1933.; V C br. 2253.
674.
Na osnovi člena 22. zakona o kontroli zdravil biološkega izvora predpisujem
pravilnik
o načinu zaobale in hranjenja zdravil biološkega izvora.***
Clen 1.
Zdravila biološkega izvora v zaobali za potrošnike se morajo hraniti ob stalni, zmerno hladni toploti, zavarovana zoper nevarnost, da zmrznejo, v suhem prostoru, zaklonjena pred močno solnčno svetlobo in prahom na čistem preglednem mestu.
* V izvirniku ni letnice. — Op. ur.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. avgusta 1933., št. 191/LVII/579.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 12. decembra 1933., št. 285/LXXXlV/803.
Zastopniki domačih in tujih proizvodnikov kakor tudi prodajalci na debelo morajo imeti za hranjenje zdravil biološkega izvora posebno skladišče ali vsaj ločeno mesto v prikladnem prostoru.
Clen 2.
Zdravila biološkega izvora v tekočem stanju se smejo polniti samo v kolikor moči hermetične posode, po možnosti v ampule. Smejo se polniti tudi v stekleni-čice z gumastim zamaškom, čez katere se dene prevleka (tektura ali kapsula) zaradi zaščite zoper prah.
Trda zdravila, namenjena parenteralni uporabi, morajo izpolnjevati iste pogoje; zdravila za uporabo per os ali vnanje, n. pr. enterovakcine, v tabletah, pilulah itd., se smejo zaobaliti, kakor ostale zdravilne specialitete.
Clen 3.
Napolnjene posode se vkladajo v primerne škatle iz lepenke, lesa ali podobnega trdnega materiala. Ta vnanji omot kakor tudi posoda sama imata napise (etikete), s podatki po členih 13. in 14. zakona o kontroli živil biološkega izvora. Vsaki dozi je dodati navodilo za uporabo po členu 15. zakona o kontroli zdravil biološkega izvora.
Clen 4.
Biološki proizvodi za profilaktične, terapevtske ali diagnostične namene pri človeku ne smejo obsezati v eni zaobali za potrošnike niti približno smrtne doze za človeka. Od tega se izvzemajo samo neposredne dobave državnim in samoupravnim napravam.
Maksimalna doza, ki sme biti v eni zaobali za potrošnike pri zdravilih jakega učinka (n. pr, toksin za diagnozo po Schicku), se določi z uredbo, za sedaj pa največ 2 d. 1 m. za nerazredčeni diagnostikum po Schicku.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razgls^sitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 2. decembra 1933.; S. br. 21.987.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje
I.	Pucelj s. r.
■■■
675.
Na osnovi člena 48., točk 10. a), b) in c), finančnega zakona za proračunsko leto 1932./1933. in po dobljeni soglasnosti gospoda ministra za finance pod št. 6756)1 z dne 15. februarja 1933. predpisujem tale
pravilnik
o izkniiževaniu (odpisu) neizterliivih teria-tev, škod zbog višje sile in manjka zbog manipulacije pri državnih rudniških podjetjih.*
Clen 1.
Po vsakem dovršenem proračunskem letu, toda pred sestavo letnega končnega računa, predloži direkcija držav-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	maja 1933., št. 104/XXX/292.
nih rudniških podjetij v Sarajevu ministru za šume in rudnike spisek vseh starih terjatev, za katere se po sodni poti ugotovi, da jih ni moči izterjati, kakor tudi v primerih, ko pravne ali fizične osebe, od katerih se kaj terja, ne obstoje več, da se izknjižijo v breme materialnih razhodkov državnih rudniških podjetij. Neizterljivost po sodni poti mora biti ugotovljena z ustreznim poročilom pristojnega državnega pravobranilstva. Glede izknjiženja po tem členu je izključno pristojen minister za šume in rudnike.
Člen 2.
Terjatve, odpisane po členu 1., ima direkcija državnih rudniških podjetij v Sarajevu še nadalje v razvidnosti po posebni knjigi zaradi morebitne poznejše izterjave, dokler terjatev ne zastara. Če zastara terjatev zbog nebrižnosti ali nemarnosti organov državnih rudniških podjetij, se ne briše iz razvidnosti, dokler se škoda od odgovornih oseb popolnoma ne izterja. Pozneje popolnoma ali deloma izterjane terjatve se knjižijo kot nepričakovan dohodek direkcije državnih rudniških podjetij.
Člen 3.
Škode, ki nastanejo pri materialu, živilih, rudarskih proizvodih, inventarju in zgradbah zbog višje sile (požar, poplava, samovžig premoga itd.), se odpišejo v vsakem primeru posebej na osnovi zapisnika komisije iz treh članov z rešitvijo direkcije državnih rudniških podjetij v Sarajevu, če se ugotovi, da ne zadeva nikogar krivda.
Vse take rešitve se morajo poslati istočasno v prepisu tudi ministrstvu za šume in rudnike — oddelku za rudarstvo.
Člen 4.
Manjki pri rudniških proizvodih, materialu, živilih, ki nastanejo ob rednem ravnanju (razsip, kalo, izsušitev, izhlapitev), se odpisujejo v vsakem primeru ali pa ob pregledu skladišč in zalog materiala in proizvodov po inšpekcijskih organih na predlog direkcije podjetja z rešitvijo direkcije državnih rudniških podjetij v Sarajevu, če se komisijsko nedvoumno ugotovi, da je nastal manjek ob redni manipulaciji in da ustreza odpisni odstotek dotedanjim izkušnjam in uspehom pri manipulaciji.
Tudi te rešitve se morajo poslati v prepisu nemudoma ministrstvu za šume in rudnike — oddelku za rudarstvo.
Člen 5.
Razen izknjižb, izvedenih po členih 3. in 4. tega pravilnika med prora inskim letom, se opravijo takoj po izteku vsakega proračunskega leta odpisi naknadno po poslednjem izknjiženju nastalih škod, odnosno manjka, da se ugotovi pravo stanje na dan 1. aprila vsakega leta in sestavijo letni računi.
Člen 6.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem objave v »Služ-benih novinah«; tega dne prestanejo veljati vsi dotedanji predpisi, ki mu nasprotujejo.
V Beogradu, dne 24. februarja 1933.; R. br. 2765/33.
Minister za šume in rudnike P. Matica s. r.
676.
Na osnovi čl. 20. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi* in §§ 1. in 4. zakona o izpremembi in dopolnitvi zakona o merah** predpisujem nastopna
pravila
o obliki, sestavi in oznamenovanju mer in priprav za merjenje tekočin in o mejah njih točnosti.***
I. Tekočinske mere.
Dovoljene velikosti.
Člen 1.
Tekočinske mere se smejo izdelovati v tehle velikostih:
100. 50, 10,	5,	2	in	1	liter
5,	2	in	1	deciliter
^	5,	2	in	1	centiliter.
Tvarina.
Člen 2.
Dovoljeni so:
Aluminij, železna ali jeklena, pokosltrena ali poni-kljana pločevina, znotraj in zunaj pološčena železna pločevina za mere vseh velikosti; med, bron, baker in medene zlitine (pakfong, alpaka, kina-srebro, tio itd.) za mere 2 litrov in manj, če je njih notranja površina vsa pravilno pokositrena; steklo in kositer za mere 2 litrov in manj; trd les za mere 5 litrov in več.
0 tem, ali naj se uvajajo za rabo tudi druge tvarine, odloča osrednja uprava za mere in dragocene kovine, ko je preizkusila njih fizikalne in kemične lastnosti.
Oblika.
Člen 3.
1. Kovinske mere za tekočine je izdelovati od 50 do vštetih 5 litrov prostornine, v obliki valja ali konve; manjše samo v valjasti obliki, steklene mere v valjasti obliki; lesene mere za 5 in več litrov v obliki odsekanega stožca (konusa). Vse mere morajo imeti krožni presek. Steklene ali kositrene mere imajo lahko znotraj tudi konično obliko, čije koničevost navzdol ne sme biti večja od 6%>.
2. Razmerje kovinskih in steklenih mer za 2 1 in manj, katere se izdelujejo v valjasti obliki in čijih višina do mere je enaka dvojnemu premeru, zaokroženo na polovico milimetra, je nastopno:
* Zakon o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi z dne 30. junija 1928., »Službene novinec št. 156/XL, »Uradni list« št. 252/70 iz 1. 1928.
** Zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o merah z dne 30. oktobra 1931., »Službene novinec št. 262/ /LXXI/560, »Službeni list« št. 561/74 iz 1. 1931.
*** »Službene novinec z dne 14. marca 1933., št. 58/XVII/180.
Velikost mere	Notranji premer valja	Nadmera pri merah, ki se ne polnijo do vrhu
	milimetrov	
2 litra		108,5	6 do 12
! liter		86,0	6 „ 12
0 decilitrov , .	68,5	6 „ 12
2 decilitra . . .	50,5	4 „ 8
1 deciliter «...	40.0	4 „ 8
0 centilitrov , .	31,5	4 „ 8
2 centilitra . . .	23.5	4 „ 8
1 centiliter . . .	18,5	• 4 „ 8
3. Višina kovinskih mer za 5 in več litrov znaša IVa premera, meja mere pa dosega le 2/s višine. Razmerje je nastopno:
Velikost mere	Notranji premer	Višina	Razdalja mere od dna
	milimetrov		
5 litrov .	178	268	201
10 „ •	224	338	253
•20 „ .	283	424	318
50 „ .	384	574	432
Pri kovinskih tekočinskih merah za 5 litrov in več v obliki konve, mora meja mere dosegati vrat, čigar notranje razmerje je tole:
Velikost
konve
Premer | Viši
vratu
milimetrov
6	litrov .	100	62
10	n •	125	87
20	11 •	160	96
50	11 •	200	147
4. Lesene tekočinske mere za 5 litrov in več v obliki odsekanega stožca morajo imeti tole razmerje:
Velikost mere	Zgornji p r e	Spodnji mer	Olobina
	milimetrov		
5 litrov . , .	214	190	214
10		270	240	270
20		340	302	340
50 „ r . .	381	343	572
100 „ ...	480	432	720
Globina mere je preračnnjena tako, da ostane vsaj četrtina posode nad mejo mere prazna.
5.	Glede razmerij, ustanovljenih v prednjih točkah
2.,	3. in 4., so dopustni v premeru naslednji odstopki:
pri inerah:
'2 decilitrov in manj: + 1 milimeter, od 5 decilitrov do 2 litrov: + 2 milimetra,
5 litrov in več: + o#/o.
Višine (globine) mer, določene v prednjih točkah
8.	in 4., so samo približne; ravnajo se vedno po velikosti premera.
Ti odstopki se smejo dovoliti samo tedaj, ako se v prostornini mere ne pojavijo večje razlike od dovoljenih (člen 6. teh pravil).
Sestava.
Clen 4.
1.	Tekočinske mere se morajo izdelovati po načrtih osrednje uprave zu mere in dragocene koviue.
2. Vsaka tekočinska mera mora, kadar se postavi na ravno, horizontalno položeno podstavo, stati s svojo višinsko osjo navpično.
3. Gornjo mejo prostornine mere predstavlja ravnina gornjega roba (vrha) mere ali pa ravnina pod zgornjim robom ter je označena na ostenju mere. Ce se torej mera pravilno napolni, mora biti površina tekočine v en. ali drugi teh ravnin. Pri merah v obliki konve sme biti površina tekočine samo v valjastem delu vratu.
4. Pri tekočinskih merah, kjer je površina tekočine pod zgornjim robom (vrhom) mere, smejo površino mere označevati:
a) pri kovinskih merah dva nasproti ležeča znaka ali tri enakomerno na obodu razdeljeni znaki, bodisi v v obliki odprtine za prelivanje v ostenju mere, ali v obliki zakovanih ali privarjenih žebljičev ali pravokotno zapognjenih jezičkov; ali pa izbokline, iztirane (bosira-ne) iz ostenja mere v obliki žebljiča, črte, konusa in podobno; dovoljena je tudi mešana uporaba odprtine za prelivanje in žebljičev, jezičkov ali izboklin pri eni in isti meri; pri pološčenih merah so dopustne tudi črte, vžgane s temno barvo v ostenje mere;
b) pri steklenih merah ena črta, napravljena na zunanjo stran nad oznako prostornine; črta mora obsegati najmanj polovico oboda; steklena tvarina mora biti prozorna;
c) pri lesenih merah dve vodoravni črti, napravljeni v glavice kovinskih žebljičev, zabitih v dve nasprotni dogi; ali pa kovinski, pravokotno zapognjeni, v doge zabiti jezički v obliki črke L, ki naj bodo široki najmanj 10, debeli pa ngjmanj 1 milimeter; mejo mere kaže zgornja površina jezičkov; njih kraki, ki se spuščajo navzdol in s katerimi so na dogo pribiti, morajo biti vsaj 5 milimetrov dolgi; žebljički z glavicami in jezički smejo biti samo iz niklja ali aluminija, iz predpisano pokositrenega ali ponikljanega železa, iekla, medi, bakra ali brona. Vse vrste znakov za mejo mere morajo biti take, da se, kadar se površine tekočin postavljajo v ravnino merske meje, ne morejo pojaviti netočnosti, ki bi glede na dovoljene odstopke utegnile biti pomembne. Znaki se morajo dati zavarovati z žigosanjem.
5. Tekočinske mere za 10 litrov in več se smejo opremiti tudi z razdelitvami; mere od 10 do 20 litrov se razdele na dele po 5 litrov, mere od 50 do 100 litrov na dele po 10 litrov. Za oznamenovanje razdelitve mer veljajo prav tako predpisi prednje točke 4.
6. Pri merah, ki se polnijo do vrha, mora biti gornji rob dovolj raven, da se more s stekleno ploščo skoraj neprodušno pokriti; pri kovinskih merah, ki se polnijo do vrha, mora biti gornji rob od zunaj primerno poja-čen, če ni že ostenje mere tako močno, da more zanesljivo vzdrževati točnost prostornine in roba samega.
7. Ostenje in dno mer iz pločevine morata biti dovolj močna, da sta odporna zoper vplive, ki se pojavijo pri njih uporabi; zato morajo biti pri merah od 2 litrov do 5 decilitrov, izdelanih iz bele pločevine ali drugih pločevin (s prevleko ali brez nje), najmanj (M milimetrov debeli. Mere od 50 litrov navzgor morajo biti opasane s kovinskimi obroči, če ni na kak drug način poskrbljeno za potrebno ojačenje ostenja. Natančne debeline ostenja mer predpiše osrednja uprava za mere v konstrukcijskih načrtih mer.
8. Pločevinaste mere za tekočine se smejo izdelovati iz več kosov s stapljanjem (spajanjem) ali iz enega kosa s stiskanjem, kalupanjem ali zlivanjem.
Pri merah, ki se spajajo z mehkim spoji'Lom, mora biti rob dna zapognjen. Če je rob dna zavit navzgor, se privari z zunanje plati stranske stene mere, če pa je zavit navzdol, se privari z notranje plati stranske stene.
9. Gornji in spodnji rob stranskega ostenja se morata opremiti z ojačenjem, katero sestoji, kakršen je pač način izdelave, ali iz pojačene snovi na teh mestih ali pa iz posebnih obročev.
Osrednja uprava za mere in dragocene kovine sme pri onih tekočinskih merah, čijih konstrukcija je taka, da je ojačenje spodnjega roba odveč, dovoliti, da se ojačenje na tem mestu opusti.
10. Tekočinske mere za 2 litra in manj se opremijo z ušescem, mere za 5 litrov in več z ročajem. Dopustno je, da se mere od 1 litra do 1 decilitra izdelujejo z dolgim krakom, mere za 5 litrov pa brez ročaja. PoOo-ščene mere morajo biti odznotraj prevlečene z loščem svetle barve.
11. Dno mere mora biti ravno in paralelno z gornjo mejno ploskvijo posode. Pri železnih, z loščem prevlečenih merah za 5 in več litrov se sme dovoliti tudi uporaba dna, ki je malo izbočeno navzgor ali navzdol, pri merah za 2 litra in manj pa izbočeno navzgor. Dno mora biti pri vseh takih merah tako trdno, da se mera brez poškodbe postekline ne more prekucniti.
Pri ostalih tekočinskih merah za 5 litrov ali več, razen pri pološčenih, se mbra dno zavarovati s preponami.
12. Lesene tekočinske mere se izdelujejo iz dog iz trdega lesa, ki morajo biti za mere 5, 10 in 20 litrov debele najmanj 13, za 50 litrov 17, za 100 litrov 25 milimetrov. Mere za 10 litrov in več se opremljajo z dvema, mere za 5 litrov pa samo z eno ročico. Del doge, ki sega čez dno, mora biti 2 do 5 centimetrov dolg.
Doge se obijajo s kovinskimi obroči, od katerih morajo biti na merah od 50 do 100 litrov najmanj štiri, na merah od 10 do 5 litrov pa najmanj dva. Široki morajo biti ti obroči najmanj 25 milimetrov. Lega gornjega in spodnjega obroča se zavaruje z vijaki s pogreznjeno glavo, ki so zavrtani v doge, pa jih ne smejo prevrtati, ali pa z zakovicami, ki predrejo doge.
Oznamenovanje.
Člen 5.
Prostornina se oznamenjuje pri merah od 100 li-naprej v hektolitrih ali litrih, pri merah od 50 litrov ali manj v litrih, decilitrih ali centilitrih, in sicer izpisano z besedami ali pa z zakonitimi kraticami hi, 1, dl in cl.
2. Oznamenovanje se vrši na kovinskih merah z udarom, vtiskom ali vrezom, na lesenih merah z vžigom, na steklenih z jedkanjem, brušenjem ali izbočenjem, odnosno z vdolbenimi ali vtisnjenimi (izlitimi) besedami, na posteklenih kovinskih merah pa z risbo, napravljeno z vžiganjem.
3. Prostornina na kovinah se sme oznamenovati tudi na posebnih kovinskih ploščicah, vendar morajo biti te ploščice zavarovane zoper snemanje s posebnim uradnim žigom.
4. Na kovinskih merah se mora, razen onih iz železne pločevine, za jamstvo, da je tvarina dobre kakovosti in da je prevleka iz kositra in niklja brezhibna, označiti ime proizvajalca dotične mere ali njegov prijavljeni tvorniški znak.
Dopustni odstopki.
Člen 6.
I.	Ob prvem pregledu so dopustni glede prostornine odstopki, ki pa ne smejo biti večji ko:
1.	pri kovinskih in steklenih merah:
50 litrov		125	cm3
20 litrov .....	50	cm3
10 litrov		25	cm3
5 litrov		12-5	cm3
2 litra		5	cm3
1 litra in 5 decilitrov	2-5	cm3
2 in 1 decilitra . .	1	cm3
5 centilitrov ....	0-5	cm3
2 centilitrov ....	0-5	cm3
1 centilitra ....	0-2	cm3
pri lesenih merah:		
100 litrov ....	500	cm3
50 litrov ....	250	cm3
20 litrov ....	100	cm3
10 litrov ....	50	cm3
5 litrov ....	25	cm3
3. v prostornini razdelitve: Sorazmeren z odstop-kom, dovoljenim za polno prostornino mere.
II. Ob občasnem pregledovanju so dopustni dvakrat večji odstopki v prostornini od onih, ki so predpisani za prvi pregled.
III. Kaznivo je rabiti v javnem prometu tekočinske mere, čijih odstopek v prostornini je trikrat večji od od-stopka, veljavnega za prvi pregled.
Žigosanje.
Člen 7.
1. Žig prvega pregleda se udarja:
a) pri merah, ki se polnijo do vrha, tik pod zgornjim robom, odnosno pod zgornjim obročem;
b) pri merah, ki se ne polnijo do vrha, na kositre-ne kapljice, s katerimi so zavarovani zoper snemanje znaki mere, odnosno črte, izbokline ali odprtine, ki omejujejo mero;
c) pri merah, ki so sestavljene iz več kosov, tudi na spojna mesta med posameznimi vstavljenimi deli;
d) pri lesenih merah na kositrene kapljice, s katerimi sta zavarovana zoper snemanje oba gornja merska znaka, kakor tudi na kapljice, s katerimi sta zavarovana gornji in spodnji obroč;
e) pri merah, pri katerih je vtisnjena oznaka prostornine na kovinski plošči (čl. 5., točka 3.), na posebej pripravljena mesta, na katerih je ta ploščica zavarovana zoper snemanje.
2. Žig občasnega pregleda se postavlja poleg žiga za prvi pregled blizu roba mere.
3. Zigi se udarjajo pri merah iz trdih kovin in pri pološčenih merah na posebne kositrene kapljice, pri merah iz mehkih kovin pa neposredno v tvarino mere. Pri merah iz železne pločevine se sme žig občasnega pregleda udariti tudi v samo tvarino mere.
4. Pri kovinskih merah, ki so sestavljene iz več kosov, se opremijo z žigom tudi sestavki med posameznimi kosi. Zig se udari ali na kositrene kapljice, pripojene na sestavek ali na glavo zakovice, če je sestavek zabit z zakovicami; glava zakovice mora biti zalita s kositreno kapljico.
5. Pri steklenih merah se žig vjedka v steklo.
6. Znaka za mero ni treba zavarovati z žigi pri pološčenih kovinah, kadar je ves znak ali njegov del (zu-
nanja stran zakovice, s katero je pritrjen na ostenje mere) pokrit s pološčeno plastjo. Znaki za mero v obliki črte, izbokline ali odprtine se ne opremljajo s posebnim žigom. Kadar se znak za mero ne zavaruje s posebnim žigom, se vrši žigosanje pološčenih mer po prednji točki 1. a).
7.	Mesta, kamor je treba namestiti žige, so določena in zaznamovana v konstruktivnih načrtih posameznih merskih vrst.
Tekočinske mere za posebne namene.
Stekleni baloni.
Člen 8.
1. Stekleni baloni se smejo izdelovali, v poljubni obliki in prostornini, toda samo iz prozornega stekla. Za prozorno steklo velja tisto, na katerem se more višina tekočine nedvomno ugotoviti, znak za mero, prostornina in uradni žig pa lahko razpoznati.
2. Če 90 stekleni baloni opleteni s protjem, mora biti to tako narejeno, da se utegnejo brez težave opaziti in lahko razpoznati znak mere, oznaka prostornine in uradni žig. V ta namen mora ostati neopleten ali na kakšen drug primeren način dosegljiv tisti del vratu, na katerem so ti znaki in kamor 9e namešča uradni žig.
3. Notranji premer vratu, na katerem se zaznamuje prostornina, mora biti tolik, da kaže za prostornino do puščeni odstopek očiten razloček v površini tekočine.
4. Prostornina steklenih balonov se oznamenuje blizu znaka za mero v litrih, izpisano z besedami ali zakonitimi kraticami, z jedkanjem, brušenjem ali stiskanjem. Črta, ki označuje mejo mere, mora biti dolga najmanj en centimeter in neglede na prostornino od ustja, vrha in vratu, toliko oddaljena, da je vedno nižja ko spodnja ploskev zamaška, s katerim se balon zapira. Na balonih za 20 in več litrov je oznaka prostornine zaokrožena na decilitre, pri manjših pa na centilitre.
V bližini znaka za mero ali uradnega žiga se ne sme nameščati nikakršen okrasek, ki bi oviral jasno razpoznavanje znaka za mero in prostornine, odnosno žiga.
5. Prostornina steklenih balonov se ugotavlja s točnostjo V200 prostornine, ki je na njih označena.
6. Uradni žig se namešča poleg črte, ki označuje mejo mere.
Kadi za tropine.
Člen 9.
1. Kadi za tropine se grade iz lesa z okroglim ali eliptičnim presekom. Največji premer, izmerjen na dnu kadi, ne sme imeti več ko eno in pol višine dotične kadi. Velikostim prostornine se ne postavljajo nobene omejitve.
2. Meja prostornine kadi se oznamenuje na štirih mestih, ki leže v dveh medseboj približno navpično položenih premerih. Na vsakem teh štirih mest se zabijeta po dva žeblja drug poleg drugega, z okroglimi, malo vzbočenimi medenimi glavicami tako, da je meja mere v višini, koder deli gladina tekočine glavioe žebljev v dva enaka dela (dve polovici).
3. Največja prostornina kadi se sme na prošnjo stranke razdeliti tudi na manjše dele, in sicer:
a) kadi, večje od 10 hektolitrov, v stopnje enega hektolitra ali v množine celih hektolitrov;
b) kadi do vštetih 10 hektolitrov v stopnje 0'5 hektolitrov, tod« samo v gornji polovici kadi.
Tudi razdelitev se mora oznamenovati z žeblji na štirih mestih, ki leže navpično pod žeblji, ki oznamenu-jejo največjo prostornino. Pri razdelitvi na oele hektolitre oznamenujeta razdelitev po dva žeblja, zabita drug poleg drugega; pri razdelbi na polovice hektolitrov pa oznamenuje dotične točke samo po en žebelj.
4. Oznameno vanje naj večje prostornine z žeblji opravljajo organi kontrole mer pri pregledu in žigosanju kadi.
5. Največja prostornina kadi se vžge na zunanji strani v višini meje mere in na notranjo stran dna. Prostornina se oznamenuje v celih hektolitrih, dodavši temu kratico >hk. Oznamenovanje vrše organi kontrole mer ob pregledu in žigosanju kadi.
6. Prostornina kadi za tropine se ugotovi ob prvem in občasnem pregledu s točnostjo V150 prostornine.
Kadi za tropine, ki se uporabljajo v javnem prometu, ne smejo med dejansko prostornino in prostornino, ki jo označuje žig, pokazati več odstopka ko '/75 prostornine.
Kadar so odstopki večji ko V75 prostornine, se mora kad izločiti iz javnega prometa in pred uporabo vnovič priglasiti na pregled in žigosanje.
7. Ob prvem in občasnem pregledu se vžge kronski žig na kadi za tropine poleg oznake za največjo prostornino, ki je na zunanji strani kadi in na notranji strani dna. Pri kadeh z razdelitvijo se vžge kronski žig, gledajoč od zgoraj, tudi v višini prvega razdelilnega znaka.
KOnve za ml<*ko.
Člen 10.
1. Konve za mleko se izdelujejo:
a) od 1 do 5 litrov v stopnjah po pol litra;
b) od 5 do 10 litrov v stopnjah po en liter in
c) čez 10 litrov v stopnjah po pet litrov.
Prostornina se oznamenuje na trajen na in, izpisano
z besedami ali zakonitimi kraticami, bodisi z vtiskom v tvarino samo, bodisi na kovinski ploščici, privarjeni na ostenje konve. Trajno se mora na konvah označiti ime in bivališče izdelovalca ali njegov prijavljeni zaščitni znak. Dopustno je, na konvi označiti tvrdko podjetja ali ime osebe, ki vrši prodajo mleka.
2. Konve za mleko se izdelujejo iz brezhibno poko-sitrene železne pločevine, iz enega ali več kosov s spajanjem na sestavnih mestih. Da se jim ojači trdnost, se opremijo konve s pokositrenimi železnimi rebri, na dno konve pa se morajo dobro pritrditi pri konvah do 10 litrov najmanj ena, pri večjih najmanj dve navzkrižni preponi.
Konve .za mleko se smejo izdelovati v isti konstrukciji in iz iste tvarine, kakor druge tekočinske mere v obliki konve.
3. Premer konvinega vratu mora biti tolik, da kaže dopustni odstopek prostornine očiten razloček v površini tekočine.
4. Meja mere se označuje z uporabo izbočenih zakovic, izbočenih črt ali konusov na stranskem ostenju vratu ali s pravokotno zapognjenimi jezički, privitimi ali pripojenimi na ostenje konve, pri emajliranih konvah tudi z vžgano črto.
Kadar se oznamenuje meja mere s črtami, je treba, da jih je najmanj dvoje, druga nasproti druge, kadar se pa to označuje s pikami, se morajo najmanj tri taki znaki namestiti v ravnino, ki je vzporedna z dnom konve.
5. Konve za mleko se lahko opremijo s pokrovom in ustjem za izlivanje; toda pokrov ne sme segati niže
nego je meja mere ali pa se mora izdelati tako, da se pri zapiranju ta meja ne poškoduje. Ustje za izlivanje se sme namestiti samo nad mejo mere, in sicer tako, da se morejo konve s pokrovom pravilno zapreti.
6. V prostornini konve za mleko so dopustni tile odstopki:
ob prvem pregledu:
pri manjših od 10 litrov Vioo,
pri konvah 10 ali več litrov Vaoo prostornine.
Pri občasnem pregledu so dopustni dvakrat večji odstopki v prostornini ko pri prvem pregledu.
Kaznivo je rabiti v javnem prometu konve za mleko, čijih odstopki v prostornini so dvakrat večji ko odstopki za občasni pregled.
7. Žig prvega in občasnega pregleda se udari na ista mesta in na isti način kakor pri merah v obliki konve. Z žigom je treba zavarovati tudi ploščico z označbo imena lin bivališča izdelovalca, če ta napis ni trajno vdelan neposredno v samo tvarino konve.
II.	Priprave za merjenje tekočin.
Dopustne velikosti.
Člen 11.
Dopustne so:
1. Priprave brez razdelitve. Te imajo samo eno velikost, ki ustreza prostornini tekočinske mere (čl. 1.) ali celim mnogokratnikom 100 litrov.
2. Priprave za merjenje z neenako razdelitvijo. Te imajo poljubno število prostorftin iz prvega ali drugega izmed tehle vrstnih	redov:
2 in 1 liter, 5,	2 in 1	deciliter, 5, 2	in	1	centiliter,
20, 15, 10, 5, 2 in 1	liter, 5	in 2 decilitra.
Prostornina 15	litrov je dopustna samo	kot	vmesna
stopnja.
3. Priprave za merjenje z enako razdelitvijo. Te imajo najmanj deset enakih razmakov, ki obsegajo liter, njegovo dvakratno, petkratno ali desetkratno velikost, njegovo polovico, petinko, desetinko, dvajsetinko, petde-setinko ali stotinko.
4. Priprave za merjenje mleka za najmanj 10 litrov prostornine z enako razdelitvijo v polovice ali v cele litre, ki se začne pri prostornini:
10 do 20 litrov z 1 litrom, več ko 20 litrov s 5 litri.
5. Posode za rudninska olja v prostornini 5, 10 ali 20 litrov z enako razdelitvijo, ki se začne pri prostornini:
5 litrov z 2 litroma
in se stopnjuje v polovicah litrov ali v litrih,
10 litrov, ki se začne s 5 litri in se stopnjuje v litrih,
20 litrov, ki se začne s 5 litri
in se	stopnjuje v stopnjah po 5	litrov,
20 litrov, ki se začne s 6 litri
in se stopnjuje v stopnjah po 2 litra.
6. Dopustne so samo spredaj naštete priprave za 'merjenje tekočin, čijih konstrukcijo je preizkusila, odobrila in razglasila osrednja uprava za mere in dragocene kovine.
Snov.
Clen 12.
Dopustna sta:
Prozorno steklo in kovina. Priprave za meritev mleka se	smejo izdelovati samo iz	kovine,	merilne	priprave, ki	so manjše od 10 litrov,	z razdelitvijo,	samo
iz stekla.
Pri pripravah za meritev tekočin, ki služijo za pijačo, se morajo vsi kovinski deli, ki prihajajo v dotik s tekočino, izdelovati iz snovi, ki jo predpiše osrednja uprava za mere.
Splošni predpisi za obliko in sestavo.
Člen 13.
1. Telo merilnih priprav, izvzemši merilne priprave iz kovine, brez razdelitve (čl. 11., točka 1.), mora po možnosti imeti krožni presek; telo merila mora biti tako izdelano in prirejeno, da je povsem zajamčeno polnjenje in praznjenje prostora za merjenje. Površina dna pri pripravah s pipo ali ventilom za iztakanje (čl. 14., točka 1., čl. 15., točka 1. in čl. 16., točka 2.), kakor tudi prevodniki za odtakanje morajo imeti zadosten padec; v splošnem najmanj v razmerju 1 :5, pri trdno postavljenih merilnih pripravah s svinčnico pa v razmerju 1 :10.
2. Pipe in ventili, ki se rabijo za omejitev prostora za merjenje, kakor tudi prevodniki za odtakanje morajo biti tako izdelani in prirejeni, da so mere zanesljive in nedvomne in da se tudi ob nekoliko poševni legi merilne priprave ne pojavijo nikakršne razlike, ki bi bile mogoče v primeri z dopustnim odstopkom.
Vstavki pip ali ventilov pri steklenih merilnih pripravah ne smejo prekriti delov prostora za merjenje toliko, da bi se ne mogle opaziti nepopolne polnitve ali izpraznitve. V nasprotnem primeru se mora poskrbeti za posebna opazovalna stekla.
3. Znaki v obliki črt morajo ležati v ravninah, ki tvorijo pravi kot z osjo merilne priprave. Namestiti se smejo pri steklenih pripravah samo na valjčaste dele. Črte na steklenih merilnih pripravah z razdelitvijo, ki jih je treba v smislu čl. 18., točke 3., tega pravilnika ošteviliti, morajo, če so priprave opremljene s svinčnico, segati vsaj čez četrtino, ako pa ni svinčnice, čez ves obod. Prav to velja za črte, ki so zgornja meja prostora za merjenje steklenih in kovinskih priprav brez razdelitve. Vendar smejo biti nameščene pri teh pripravah tudi dve ali štiri nasproti ležeče, približno enako dolge črte, čijih dolgost mora znašati najmanj šestino oboda. Za črte na kovinskih pripravah z enako razdelitvijo velja čl. 15., točka 5.
Znaki, ki se rabijo za zaznamenovanje celotne prostornine, morajo biti najmanj 1 centimeter, pri merah za mleko in posodah za rudninska olja najmanj 5 centimetrov pod zgornjim robom.
4. Kadar bi se utegnil zaradi neznatne poševne lege priprave v razmerju do dopustnega odstopka izpremeniti. izid meritve, mora biti pravilna lega priprave na potrebni način zavarovana s svinčnico. Svinčnice ni treba zahtevati pri pripravah z znaki v obliki črt, če so črte, ki se morajo po čl. 18., točki 3., ošteviliti, v skladu s pogoji prednje točke 3.
5.* Dopustne so pomožne naprave, da se olajša raba ali da se justirajo merilne priprave, in sicer tudi take, ki segajo v prostor za merjenje, če ne vplivajo na meritev.
6. Tanki, v katere se vdelajo priprave za merjenje tekočin, morajo biti tako urejeni in ustrojeni, da se ne more vplivati na pravilno rabo priprav in da se predpisane preizkušnje lahko izvrše.
* Številka v izvirniku očividno po pomoti izpuščena.
Povratne napeljave smejo biti z merilnimi pripravami samo v takšni zvezi, da povratnega voda ni mogoče zlorabljati v korist kupca in da se morejo take zlorabe zlahka razpoznati.
7.	Steklene merilne priprave morajo biti opremljene približno do polovice svojega obsega z zaščitnim okovom iz pločevine ali podobno.
Oblika in sestava merilnih priprav brez razdelitve in merilnih priprav z neenako razdelitvijo.
Člen 14.
1. Prostor za merjenje se razmeji na spodaj pri pripravah brez razdelitve s pipo ali ventilom za izta-kanje, pri pripravah z razdelitvijo pa samo s pipo za preizkušanje, ki morajo biti zategadelj trdno spojeni s telesom mere. Zgornjo mejo označuje pipa ali znak v obliki črte ali puščice ali preliv; v zadnjem primeru se mora razbrati na znaku v obliki črte ali puščice, da je polnjenje popolnoma končano. Nedopustno je ob-mejevati prostor za merjenje odspodaj z ventili.
2. Na pripravah s posebnimi cevkami za vlivanje in izlivanje, katere se zvežejo s prostorom za merjenje s pomočjo samo ene pipe ali s pomočjo ventilov, morajo biti pfpa ali ventili tako urejeni, da se cevka za izlivanje ne more prej odpreti, preden se ne zapre cevka za vlivanje. Na pripravah, pri katerih je prostor za merjenje razmejen edinole s pipami, se morata dati pipa za vlivanje in pipa za izlivanje z ročajem hkratu postavit v lego, ki ustreza polnitvi ali praznitvi.
3. Na merilnih pripravah, čijih gornja omejitev ima obliko črte ali preliva, morajo premeri in preseki v višini gornjih omejitev prostora za merjenje ustrezati temle pogojem:
a) če je gornja meja oznamenovana z znakom v obliki črt ali s prelivom s črtami, čijih razdalja od tal pri praktični »uporabi ne znaša več ko 16 metra, sme zunanji premer znašati največ:
v višini črt	-zunanji	premer
za 2 in 1 liter in 5 decilitrov	90	milimetrov
„	2	in 1 deciliter	65	„
„	5	centilitrov	45	„.
,,	2	in 1 centilitei	35	„
b) če je gornja meja oznamenovana z znakom v obliki črte ali s prelivom s črtami, čijih razdalja od tal znaša pri dejanski uporabi več ko 1'6 metra, smeta notranji premer in njemn ustrezajoča površina tekočine znašati največ:
v višini črte	notranji premer	površina 1*-k oči n e
za 50 litrov	158 milimetrov	197 kvadratn. centimetrov
* 20 „	117	107
n ”	93	67 „ „
„ -j	74	42
„ 2 litra	54	23
„ 1 liter	43	13 »
c) če	je gornja meja	oznamenovana v obliki
puščice ali	s prelivom s puščicami, smeta notranji pre-	
mer In njemu ustrezajoča		površina tekočine znašati
največ:		
v višini črte	notranji premer	površina tekočine
za 50 litrov	317 milimetrov	789 kvadratn. ceavliimeirov
n 20 „	234	4°8
„ 10 „	185 „	269
»1 5 ,,	* 147	170
„ 2 litra	108	92
„ 1 liter	86	58
d) prekoračenje maksimalnih vrednot, navedenih pod bj in c) za notranji premer merilnih priprav, se sme do-
pustiti, kadar bi se svobodna površina z vdelavo telesa za iztiskavanje toliko zmanjšala, da največje vrednote, navedene v poslednjem stolpcu točke b), odnosno c), ne bi bile prekoračene.
4. Kovinske merilne priprave brez razdelitve smejo imeti tudi drugačen kakor krožni presek, če bi bilo to za neizpremenljivost prostora za merjenje kakor tudi za enakomernost polnjenja in praznjenja brez vpliva. Morajo pa biti opremljene z opazovalnim steklom, skozi katero se da jasno razpoznati točnost polnitve ali praz-nitve.
5. Dopustno je, da se dve merilni pripravi iste izdelave in velikosti obenem tako spojita, da so pipa, odnosno ventili za vlivanje in izlivanje skupni obema merilnima posodama in da se v istem času, kadar se ena posoda polni, druga izpraznjuje.
6. Merilne priprave brez razdelitve so lahko oprem- « ljene s števcem, ki kaže izmerjeno količino tekočine v litrih ali kubičnih metrih. Števec se mora na pripravo pritrditi ald namestiti tako, da ne more motiti merjenja ali vplivati nanj. Prenos gibanja pri vklapljanju na števec mora biti tako urejen, da ne morejo nastati napačna štetja. Vklapljanje z nepopolnimi (kratkimi) gibi nt sme biti mogoče.
Za nadrobno prodajo smejo biti števci opremljeni z napravo, ki dopušča, da se registracija po dokončanem merjenju zopet postavi na ničlo. Pri teh števcih mora biti onemogočeno, da bi se^pomaknili z roko naprej.
Dopustni so tudi števci, pri katerih se en kazalec ali znamka, ki se pred merjenjem postavi na številko litrov, ki jih je treba izdati, v času merjenja povrne na ničlo in pri katerih se oddajanje tekočine avtomatski zapre, kadar je kazailec ati znamka dospela na ničelno črtico. Pri teh nastavnih števcih mora biti onemogočeno, da bi se pomaknili z roko nazaj.
7. Priprave za merjenje pogonskih tvarin brez razdelitve ali z neenako razdelitvijo, pri katerih je zgornja mera oznamenovana z znakom v obliki črte ali s preliv* z označbo črte, morajo biti opremljeni z naslednjim navodilom za uporabo:
>P a z i na pravilno ničelno stanje števca pred začetkom merjenja!
Pravilno polnjenje je dovršeno, kadar stoji tekočina, ko so se polegle pene, v višini znaka črte.
Pazi na popolno izpraznjenje!
Preden polnjenje in izpraznjenje ni končano, se ne s me od k 1 a p 1 j a t i!«
Prvi stavek pričujočega navodila za uporabo se sme izpustiti, če ni števca z napravo za štetje ali če način, kako je števec urejen, ne dopušča vračanja na drugo mesto nego na ničlo.
Merilne priprave z gornjo omejitvijo, oznamenovano s puščicami, morajo biti opremljene z navodilom za pravilno čitanje nastavkov tekočine na puščicah. Natančno besedilo tega navodila določi osrednja uprava za mere.
Oblika in sestava merilnih priprav z enako razdelitvijo.
Clen 15.
1.	Gornja meja prostora za merjenje je oznamenovana z znakom v obliki črte, spodnja meja pa prav tako v obliki črte ali s pipo za izpust, ki mora biti s telesom mere trdno spojena in v skladu s pogoji čl. 13., točke 2.
Vsi znaki s črto se morajo dati pri praktični uporabi citati v višini očesa, in sicer ne sme biti njih višina nad tlom večja ko l-6 metra..
Merilne priprave, pri katerih je označena spodnja meja s pipo, morajo biti opremljene s svinčnico; pri steklenih posodah sme svinčnica tudi manjkati, ako obsegajo razdelilne črte, katere je ošteviliti po čl. 18., točki 3., ves obod.
2. Telo mere mora biti, do kamor sega razdelitev na črte, vseskozi cilindrično in skrajna spodnja in skrajna gornja črta razdelitve morata biti v razdalji najmanj 1 centimetra od spodnjega, odnosno gornjega konca cilindričnega dela. Presledek sosednjih črt razdelitve mora znašati najmanj 2 centimetra. Črte razdelitve, ki se morajo ošteviliti po čl. 18., točki 3., morajo biti daljše ko ostale. Na merilnih pripravah s spodnjo razmejitvijo v obliki pipe smeta razen ničelne znamke manjkati tudi dva skrajna spodnja znaka črte.
3. Na kovinskih merilnih pripravah je valjčasto ostenje telesa mere lahko izdelano iz enega samega kosa. Ostenje mora biti opremljeno z vložnim prozornim steklenim trakom najmanj 3 centimetrov svetle širine.
4. Kovinske merilne pripravfe za rudninska olja so namesto s steklenim trakom lahko opremljene s steklom, ki kaže stanje tekočine, z nptranjim premerom najmanj 1 centimetra. To steklo stoji tudi zgoraj v zvezi z merilno posodo, spodnja zveza z merilno posodo pa je narejena tako, da kadar se posoda izpraznjujfe, v končnem delu kazalnega stekla ne morejo ostajati ostanki tekočine.
Priprave za merjenje s kazalnim steklom se morajo, če njih uporaba ni z označbo omejena na določeno rudninsko olje, opremiti s temle napisom:
^Različna rudninska olja se smejo samo sama zase posamič meriti in pretakati.«
5. Razdelitev mora biti pri kovinskih merilnih pripravah na steklenem traku ali na kazalnem steklu ali na dveh kovinskih ploščicah na obeh straneh steklenega traka ali kazalnega stekla. Črte na steklenem traku morajo biti najmanj 2 centimetra dolge. Črte na steklenem kazalcu morajo mpriti najmanj četrtino oboda. Če je razdelitev nameščena na zunanji površini steklenega traka, se morajo poskrbeti, da se zagotovi pravilno čita-nje, primerna sredstva za nastavljanje (n. pr. vizirji itd.). Prav to velja tudi za primer, če je razdelitev na kovinskih ploščicah nameščena na obeh straneh steklenega traka, pri čemer naj bodo razdelnice površine nagnjene proti steklenemu traku. Kadar je razdelitev na kovinskih ploščicah nameščena na obeh straneh kazalnega stekla, naj leži razdelitev površine v ravninah, ki gredo skozi os stekla (cevi).
Oblika in sestava priprav za merjenje mleka.
Člen 16.
Dopustne so:
a) mere z notranjimi lestvicami. Prostornina pol--nitve se razbere na dveh pločevinastih lestvicah v obliki traka, ki sta na notranjem ostenju druga nasproti drugi nameščeni in zakovani. Prostornina mora znašati najmanj 20 litrov. Znaki razdelitve naj sestoje iz vodoravnih ostrin vrezanih zobov v pripravni obliki in jakosti ali iz zabitih ali pritrjenih žrebljev ali iz izboklin, iztiranih iz lestvic v obliki *Črte ali žreblja ali na podoben način;
b) niere s prozornim steklom Prostornina polnitve se razbere na prozornem steklenem traku v višini naj-
manj 4 centimetrov z znamko v obliki črt v dolgosti najmanj 2 centimetrov.
c)	mere s plavačem. Prostornina polnitve se razbere na kovinski paličici z razdelitvijo, ki je trdno zvezana s plavačem; razdelitev na paličici je iz vdolbenili črt, dolgih najmanj 1 centimeter.
2. Spodnjo mejo prostora za merjenje predstavlja dno posode ali pipa za izlivanje.
3. Telo mere, do kamor sega razdelitev, mora biti valjčasto. Če je ostenje narejeno iz več delov, se morajo njih sestavki zavarovati z žigosanjem. Pri merah z več ko 20 litri mora biti, če treba, ostenje od zunaj pojačeno z obroči. Izlivi ne smejo segati v prostor za merjenje.
4. Dna, ki omejujejo prostor za merjenje, morajo ustrezati pogojem, ki so predpisani za tekočinske mere (čl. 4., točka 11.).
5. Presledek dveh znakov razdelitve, ki omejujejo prostornino 1 litra, mora znašati: 1 centimeter pri vseh merah, večjih od 20 litrov; 1-5 centimetra pri merah 20 litrov z notranjimi lestvicami in pri merah 20 litrov ali manj litrov s plavačem; 2 centimetra pri merah 20 litrov ali manj litrov s prozorno lestvico.
6. Črte in zobci za petkratne količine litrov naj so daljši ko oni za cele litre, a ti zopet daljši ko oni za pollitre.
Kadar so nameščeni žeblji ali znaki v obliki žebljev, morajo biti oni za pollitre krajši ko ostali. Oddelki za cele litre ali za polovice litrov morajo biti označeni z enim znakom, oddelki za pet litrov z dvema znakoma, nameščenima drug poleg drugega.
7. Mere s stekleno lestvico morajo biti opremljene s svinčnico.
8. Pri merah s plavačem se mora lestvica gibati skozi vodilnico, ki je povprek, v smeri premera, pritrjena na gornji del posode. Gornji rob tega vodilnega držaja služi hkratu kot trdni indeks za čitanje lestvičnih podatkov, če ni na vodilnici v ta namen nameščen poseben trdni kazalec. Čitanje lestvice ne sme biti dvoumno.
Plavač se naredi iz močne, po potrebi še pojačene pločevine, tako da ne prepušča tekočine vase. Sestoji iz dveh ploščnatih skodelic, ki tvorita s svojimi zapognjenimi in pripojenimi robi prednji cilindrični del in sta tako oblikovani, da se ne more zbirati zgoraj tekočina, spodaj pa ne zrak. Plavač se mora v meri brez težkoč, lahko gibati; širina prostega obroča med ostenjem mere in obsegom plavača mora znašati najmanj 2 centimetra.
Kadar plavač in lestvica svobodno plavata, se ne smeta nagniti in se morata toliko pogrezniti, da površina tekočine presega plavača v njegovem največjem preseku.
Lega plavača v prazni posodi se mora jasno ozna-menovati z znakom (ničelna točka), povlečenem po vsej širini lestvice.	/
9. Merila s plavačem je dopustno oskrbeti z napravo, ki avtomatsko zavira dalinje dviganje plavača, brž ko je tekočina dosegla določeno višino. Mere te vrste smejo imeti napravo za prelivanje; prav tako more obročasti vmesni prostor med plavačem in ostenjem mere tvoriti del prostora za merjenje.
Oblika in sestava polod za rudninsko olje.
Člen 17.
1.	Omejevanje prostora za merjenje. Dopustno je omejevanje;
a) z dvema notranjima lestvicama, ki stojita druga nasproti drugi;
b) z dvema prozornima, v ostenje mere vdelanima steklenima lestvicama, ki stojita druga nasproti drugi;
c) z eno samo stekleno lestvico v zvezi z zunaj pritrjeno svinčnico, ki je zoper guganje zavarovana z obodom (obročem) ali podobno.
Glede vrste in izdelave lestvice veljajo predpisi za mlečne mere.
2. Oblika. Posoda za rudninsko olje mora biti, po-čenši od dna, ki ga predstavlja ničelna znamka, prav do skrajne gornje znamke, cilindrična. Izlivi ne smejo sezati v prostor za merjenje.
Premer cilindričnega merilnega prostora mora biti tako izbran, da je razdalja prvega znaka razdelitve od dna, ali kadar je dno izbočeno, od njegove najgloblje točke najmanj 8 centimetrov pri posodah 5 litrov in pri posodah 20 litrov, ki so razdeljene po 5 litrov, odnosno najmanj 10 centimetrov pri posodah 10 litrov in posodah 20 litrov, ki so razdeljene po 2 litra.
3. Trdnost. Ostenje mere mora hiti dovoli odporno. Dno mora biti v skladu s pogoji čl. 4. točke 11.
4. Predpisi zoper ogenj. Varnostne naprave zoper ogenj, ki jih predpišejo policijska oblastva, se morajo tako izdelati, da ne motijo pravilne uporabe posod za rudninska olja.
Oznamonovanjo.
Clen 18.
1. Prostornina merilnih priprav s- ez-amr r’’> v litrih, decilitrih in centilitrin. in	.ii , besedami ali z zakonitimi kraticami 1, ;l in cl l!. števcih, ki se ne rabijo za nadrobno pr 1 jo, <e oznamenovati prostornina v kubičnih umirili, i/p
z besedami ali s kratico m ali kbm Ozim men v p» ' vrši pri pripravah brez razdelitve na it a e i očitnem mestu, pri pripravah z neenako raz 1 it :j > n . vsaki črti razdelitve, pri ostalih na vsakem, s številko , opremljenem znaku razdelitve ali pa samo na onih : znakih, za katere je ošteviljenje predpisano (točka 3 ).
2. Pri merilih za mleko mora biti na ploščici ki sp pri merilu s plavačem pritrdi na vodilnim, oznameno-vana največja prostornina in napis: — Sam > za mlekar. Pri merilih s plavačem naj ho razen tega na ploščici in’ na gornjem koncu droga označeno ime in bivališče Izdelovalca, tvorniška številka in te/a plava m v gramih.
Pri posodah za rudninsko olje mora biti prav tako na ploščici označena največja prostornina in napis: »Samo za rudninsko olje«.
3. Pri neenaki	razdelitvi	se	izvrši ošteviljenje na
vsakem znaku razdelitve; pri enaki razdelitvi, če je razporejena
po 10 litrov, po 1 liter, 1 deciliter ali 1 centiliter......na vsaki peti: znak
po 2 litra, po 2 decilitra ali po 2 centilitra.............na vsaki peti: znak
po 5 litrov, po 5 decilitrov ali
po 5 centilitrov...........na vsaki drugi: znak,
In sicer računši vedno	od	ničle;	tam, kjer ni ničelne
točke, ni prepovedano, da sd označuje s številkami tudi vsak znak razdelitve.
Pri merilnih pripravah z enako razdelitvijo. Sijih prostor za merjenje je spodaj omejen z enim znakom, se sme ošteviljenje razdelitve začenjati s skrajnim spod- 1
njim ali skrajnim zgornjim znakom (ničelni znak). Pri merilnih pripravah, čijih prostor za merjenje je spodaj obmejen z izpustno pipo, velja izpustna pipa za ničelno točko.
4. Merilne priprave, ki ne služijo tekočinam, določenim za uživanje, morajo biti oznamenovane z ustreznim napisom, na primer: »Rudninsko olje« ali »Bencin«, »Bencok itd.
5. Predpisane oznake in napisi naj bodo po možnosti v višini 1‘5 do l-8 metrov od zemlje.
Dopustni odstopki.
Člen 19.
I.	Dopustni odstopki znašajo:
1. pri merilnih pripravah brez razdelitve in pri merilnih pripravah z neenako razdelitvijo za vsako prostornino
1 ali več litrov • • • V20 0 prostornine
5	decilitrov	5	kubičnih	centimetrov
2	in 1 decilitra	...	2	kubična	centimetra
5	centilitrov	1	kubični	centimeter
2 centilitra..............Ch kubičnega centimetra
1 centiliter .....	0-4 kubičnega centimčtra;
2 pri merilnih pripravah z enako razdelitvijo za vsako, na kateremkoli mestu razdelitve iz 4 do 5 naj-loair i delov sestavljeno prostornino
1 ali več litrov .... */tno prostornine 5	decilitrov................10	kubičnih	centimetrov
2	m 1 decilitra	...	4	kubične	centimetre
’	'mililitrov	2	kubična	centimetra;
m rali za mleko za vsako veliko.-t mere 1 do • pr.) torni a e;
" ■ -ali za rudninsko olje za vsako velikost ■ ‘d d ia p d:% 1c le prostornine.
1 i 0 p k i ki občasne ra pre leda so d pustni dvakrat iv pr- domini oj onih, ki so predpisani za
prvi pregled.
III Kaznivo je uporabljati v javnem omotu ’ kolk-	čijih odstopek v prostornini je trikrat večji
od odskipka za prvi pregled.
Žigosanje.
Clen 20
1 Žigosanje se praviloma vrši pri merskem znaku, ki označuje največjo prostornino, po možnosti blizu pod znakom ali na samem znaku. Pri steklenih merilnih pripravah, pri katerih je neizpremenljivost prostora za merjenje na kakšen drug način zavarovana, ni treba z žigom opremiti merskega znaka za največjo prostornino.
2. Nato se morajo izvršiti tudi vsa tista žigosanja, ki služijo za zavarovanje neizpremenljivosti prostora za merjenje ali nakazanje mere.
3. Mesta, kamor je treba namestiti žige, določa osrednja uprava za mere o priliki, ko preizkuša sistem dotične priprave.
Končne določbe.
Clen 21.
Konstruktivne načrte tekočinških mer (čl. 1. do 7. in čl. 10.), njih razmerja in mesta, kamor je namestiti uradni žig, predpisuje osrednja uprava za mere.
Člen 22.
Od 1. januarja 1934. se sprejemajo na pregled in žigosanje merila in priprave za merjenje tekočin, ki se dobe v uporabi v javnem prometu, pa so izdelane po prejšnjih predpisih (odstavek 2. čl. 23.), samo tedaj, če so opremljene z uradnim žigom 1933. ali kakega prejšnjega leta.
Člen 23.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v »Služ-benih novinah«, obvezno moč pa dobi dne 1. januarja 1934.
S 1. januarjem izgube veljavo določbe členov 6. do
16.,	28. do 30. in 47. do 70. reda o merah za Bosno in Hercegovino in členov 12. do 28. reda o merah za Hrvat-sko in Slavonijo, potem pravilnik o obliki, sestavi in oznamenovanju kadi za tropine (»Službene novine« štev. 250/LXXVII z dne 26. oktobra 1931.*) in pravilnik o obliki, sestavi in oznamenovanju steklenih balonov (»Službene novine« štev. 267/LXXXIV z dne 14. novembra 1931.**).
Štev. 1201/933; 23. februarja 1933.
Minister za trgovino in industrijo dr. J. Šumenkovič s. r.
677.
Dopolnitev člena 87. b. pravilnika o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav.***
Ministrskemu svetu.
S pravilnikom o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav, predpisanim po pooblastitvi § 32. zakona o državnem prometnem osebju, so določeni primeri, ko se izvestni uslužbenci glede na važnost službe izjemoma nagrajajo.
Osebje kabineta s tem pravilnikom ni obseženo, najsi zahteva značaj poslov v kabinetu večji napor in večjo pazljivost, zlasti pa, da prihajajo ti uslužbenci poleg redno predpisanega pisarniškega časa 8 do 14 ur vsak dan na dolžnost tudi popoldne, kjer ostanejo pri delu redno	do 19. ure, včasih tudi še dalj. Prihajajo	na	dolžnost	tudi ob nedeljah in praznikih. Delajo	tudi	ob	izven-
pisarniškem času pri zbiranju poročil poedinih edinic o dogodkih in raznih nezgodah. Razen tega opravljajo ti uslužbenci tudi vse tiste posle, ki se jim zaradi nujnosti in njih značaja dodele tudi ob izvenpisamiškem času.
Glede na obrazloženo nameravam dopolniti omenjeni pravilnik s členom, ki bi se glasil:
»Člen 87.b.
Minister za promet odobruje za posle posebnega značaja, ko je treba povečane pazljivosti in napora, urad-
*	»Službeni liste št. 9/1 iz 1. 1932.
**	»Službeni list« št. 29/3 iz 1. 1932.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
12.	decembra 1933., št 285/LXXXIV/804. — Pravilnik gl. »Službeni list« štev. 413/50 in 785/100 iz 1. 1932., Štev. 216/30 in 622/98 iz 1. 1933.
nikom in uslužbencem svojega kabineta mesečno nagrade iz kredita, dovoljenega za to s proračunom.«
Gospod minister za finance je izrekel s spisom št. 19.971 z dne 10. maja svojo soglasnost za to izpre-membo.
Usojam si zaprositi ministrski svet za soglasnost.
V Beogradu, dne 28. novembra 1933.; št. 29.301/32.
Minister za promet Laz. Radivojevič s. r.
Ministrski svet je v svoji seji z dne 2. decembra 1933. odobril prednji predlog gospoda ministra za promet.
Predsednik ministrskega sveta, minister za kmetijstvo dr. M. Srškič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
678.
Izpremembe
v pravilniku za delo računovodstvenih odsekov finančnih direkcij in za računovodstveno-blagajniško poslovanje davčnih uprav.*
S pravilnikom za hranilno in čekovno službo pri poštah U. br. 3137 z dne 14. maja 1931. je predpisal gospod minister za promet postopek po čekovnih opravilih pri Poštni hranilnici in poštah.
Ker se razlikujejo nekatere določbe v tem pravilniku od določb, predpisanih s pravilnikom za delo računovodstvenih odsekov finančnih direkcij in za računovodstveno-blagajniško poslovanje davčnih uprav št. 165.000/11 z dne 23. decembra 1930. glede čekovnega poslovanja pri finančnih direkcijah in da ne nastanejo nesporazumi pri izvrševanju teh določb, na osnovi člena 138. zakona o državnem računovodstvu
odločam:
1. V členu 81. pravilnika za delo računovodstvenih odsekov finančnih direkcij in za računovodstveno-blagaj-niško poslovanje davčnih uprav št. 165.000/11 z dne 23. decembra 1930. se poslednji odstavek izpreminja in se glasi:
»Z eno čekovno nakaznico se more nakazati največ 100.000 dinarjev; če je nakazilo večje, se napišeta dve ali več čekovnih nakaznic.«
2. Clen 82. istega pravilnika se izpreminja in se glasi:
»Čekovne nakaznice se lahko opozovejo pri Poštni hranilnici, dokler se še niso izplačale, s pismom sledeče
vsebine:
»»Poštni hranilnici v ............................
Čekovno nakaznico, čekovni račun št  finančne
direkcije v ...............čekova	št ....., serija  ...,
za koristnika ..........................       v	znesku
Din .......................
izvolite najhitreje opozvati in znesek našemu čekovnemu računu odobriti.««
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. novembra 1933, št. 273T,X\X/770. — Pravilnik glej
i »Službeni list« št. 73/11 iz L 1931.
V tem pismu se obvesti pristojni poštni urad s prošnjo, naj nakaznice ne izplača, ker je opozvana preko Poštne hranilnice.«
3. V členu 83. istega pravilnika je v začetku tretje vrste namesto besede »pošte« postaviti: »Poštne hranilnice«.
4. Člen 84. istega pravilnika se izpreminja in se glasi:
»Čekovna nakaznica velja za izplačilo do dvajsetega dne prihodnjega meseca, ki pride za mesecem, v katerem je nakaznica izdana. Če se v tem roku izplačilo na pošti ni izvršilo, odobri Poštna hranilnica nakazani znesek računu finančne direkcije. Poštna hranilnica ne vrne nakaznice, ampak samo njen kupon, ki služi kot poročilo o vrnitvi denarja.«
V Beogradu, dne 7. novembra 1933.; št. 143.800/11.
Minister za finance -lr. Mil. It. Dordevič s. r.
679
Pojasnilo
Zaradi pravilne uporabe člena 90. pravilnika štev. 165.000/11 z dne 23. decembra 1930. za delo računovod-stvenih odsekov finančnih direkcij in za računovodstveno-blagajniško poslovanje davčnih uprav in mojega pojasnila št. 103.695/11 z dne 14. decembra 1931. (»Službene novine« št. 306/C z dne 30. decembra 1931.)
pojasnjujem :*
Če podjetnik ali dobavljatelj svoje terjatve odstopi — prenese na drugo pravno ali fizično osebo, je zahtevati potrdilo o plačanem davku od podjetnika-dobavljatelja kakor tudi od osebe, kateri je terjatev odstopljena (na katero je prenešena prejemna pravica).
To pojasnilo je priobčiti vsem državnim uradom in napravam v natančno ravnanje.
V Beogradu, dne 20. novembra 1933., št. 149.500/11.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r.
680
Popravek
odločbe g. ministra za kmetijstvo št. 55.361-11 z dne 19. oktobra 1933., ki je pogrešno natis-niena v »Službenih novinah« št. 247 z dne 28. oktobra 1933.**
V »Službenih novinah ; št. 247 z dne 28. oktobra je na strani 1277 pogrešno natisnjena odločba gospoda ministra za kmetijstvo št. 55.361—11 z dne 19. okto-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. novembra 1933., št. 273/LXXX/771. — Pravilnik gl. »Službeni list« št. 64/5 iz 1. 1932.; pojasnilo gl. »Službeni ^ list« št. 73/11 iz 1. 1931.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
12.	decembra 1933., št. 285/LXXXlV/806.
bra 1933.* Tako je v drugem odstavku te odločbe v četrti vrsti zapisano: ... kulturnih rastlin št. 7,509/111..., mora pa stati: ... kulturnih rastlin št. 7309/111...; v peti vrsti stoji ... »Službene novine«'št. 298..., mora pa stati: ... »Službene novine« št. 278...; v osmi vrsti pa stoji ... »Službene novine« št. 66..., mora pa stati .... »Službene novine« št. 11... Potemtakem se mora drugi odstavek odločbe gospoda ministra št. 55.361—11 z dne 19. oktobra 1933. glasiti tako-le:
»Če semenja ne spremlja oranžni certifikat, marveč modri, je tako semenje podložno kontroli po predpisih pravilnika in norm o kontroli semenja kulturnih rastlin št. 7309/111 z dne 17. oktobra 1922. — »Službene novine« št. 278 z dne 12. decembra 1922. in njegovih izpreinemb in dopolnitev št. 70.076/11 z dne 9. decembra 1930. — »Službene novine št. 11 z dne 16. januarja 1931.«
Iz ministrstva za kmetijstvo v Beogradu, dne 29. novembra 1933.; št. 55.361/11.
681.
Uveljavitev
konvencije za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku.**
Kraljevsko poslaništvo v Varšavi je obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da stopita konvencija za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku, in dodatni zapisnik* (»odpisana v Varšavi dne
12. oktobra 1929., v moč v mednarodnem pogledu dne
13. februarja 1933.
Doslej so to konvencijo in zapisnik ratificirale nastopne države:
Španija dne 31. marca 1930.:
Brazilija dne 2. maja 1931.;
Jugosluvija dne.27. maja 1931,;
Rumunija dne 8 julija 1931 :
Francija dne 15. novembra 1932.;
Letonska dne 15 novembra 1932.:
Poljska dne 15. novembra 1932.
Iz ministrstva za zunanje posle v ucogradu, duc
14. novembra 1832.; Pov. br. 29.972.
682
Pristop
Turčije k mednarodni bernski konvenciji iz 1.1906. o uporabi belega (rumenega) fosforja v industriji vžigalic.***
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z dopisom 28. marca 1933. ministrstvo za zunanje posle, da
* »Službeni list« št.	595/92 iz 1.	1933.
** »Službene novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
22. decembra 1932., št. 297/CXI/775. — Prim. »Službeni list« št. 613/81 iz 1. 1931.
*** »Službene novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
15. aprila 1933., št. 85/XX\T/266.	— Prim. »Službeni list« št. 613/71 iz 1. 1932. .
je notificirala turška vlada dne 17. februarja 1933. švicarski vladi, da pristopa Turčija na osnovi člena 100. lozan-ske pogodbe z dne 24. julija 1923. k mednarodni konvenciji iz leta 1906. o uporabi belega (rumenega) fosforja v industriji vžigalic. (Ta konvencija je objavljena v »Službenih novinah< št. 44/XVI z dne 25. februarja 1930.)
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne .7. aprila 1933.; Pov. br. 6220.
683.
Izprememba
pristojbin ža pisma in dopisnice v inozemstvo.*
Gospod minister za promet je izpremenil z odločbo P. t. br. 82.841 z dne 24. novembra 1933. v soglasnosti z gospodom ministrom za finance nadomestek pristojbin za pisma in dopisnice v mednarodnem poštnem prometu.
Pristojbina za pisma v teži do 20 g, ki se pošiljajo v inozemstvo, je določena na Din 3-50; za pisma nad 20 g za vsakih nadaljnjih 20 g ali ulomek te teže ostane pristojbina še nadalje Din 1-50; pristojbina za odprte dopisnice pa, ki se glase na inozemstvo, se zvišuje od Din 1-50 na Din P75.
Pristojbina za pisma, ki se pošiljajo v Italijo, se zvišuje od Din 2-50 na Din 3’— za prvih 20 g teže; za vsakih nadaljnjih 20 g ali del te teže pa ostane dosedanja pristojbina po Din 1-50.
Za dopisnice, ki se glasijo za Italijo, se zvišuje pristojbina od Din 1-25 na Din 1-50.
Te pristojbine veljajo izza dne 1. januarja 1934.
(Druge) pristojbine za pisma in dopisnice, ki se glase za Italijo, ostanejo neizpremenjene.
Razne obče veljavne odredbe.
684.
Sol za mlečne izdelke.**
Upravni odbor samostalme uprave državnin monopolov je izdaj v svoji 136. seji, ki jo je imel dne 7. novembra 1933., pod M. br. 15.289/1 odločbo naslednje vsebine:
»Razlika med polno prodajno ceno soli in ceno soli, določeno za industrijske namene po odbitku zakupniške in maloprodajalske provizije prod zvodnikom in izvoznikom mlečnih izdelkov, se povrača izključno samo tistim proizvodnikom in izvoznikom, fei zahtevajo to povračilo najdalj v 6 mesecih od izteka koledarskega leta, v katerem so izvozili količino mlečnih izdelkov, za katere so sol porabili; o tem morajo predložiti deklaracije ali potrdila izvoznih carinarnic. Tistim proizvodnikom in izvoznikom, ki so izvozili mlečne izdelke prejšnjih let, ra-čunaje od dne izdaje prvotne odločbe glede povračila razlike v ceni soli, t. j. izza dne 17. februarja 1930., se
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. decembra 1933., št. 291/LXXXV/812.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. novembra 1933., »t. 273/LXXX/777,
ostavlja rok, da zahtevajo povračilo razlike v ceni soli za ta prejšnja leta, do dne 31. marca 1934. Po tem roku se prošnje, predložene v tem smislu, ne vzamejo v delo.
Obenem je odločeno, da se vpiše ta odločba v pravilnik za prodajo in kontroliranje porabe sold za ribiče.«
Od uprave državnih monopolov v Beogradu, dne 18. novembra 1933.; M. br. 36.754/IV.
Banove uredbe.
685.
Izpremembe
v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. decembra 1933., I. No. 8414/1, je bila postavljena Cizelj Ivanka, laborantka X. položajne skupine pri zdravstvenem domu v Mariboru, za iaborantko IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1933., I. No. 4506/2, je bila postavljena Čebela Ana, sestra-pomočnica uradniški pripravnik pri zdravstvenem domu v Celju, za sestro-pomočnieo desete položajne skupine na dosedanjem službenem nmstu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. decembra 1933., i. No. 8321/1, je postavljen Fendre Fran, arhivski uradnik devete skupine pri sreskem načelstvu v Gornjem gradu, za arhivarja VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. decembra 1933., I. No. 8323/1, je postavljena Koritzky Slavka, arhivska uradnica devete skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za arhivarko VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1933., I. No. 6445/2, je postavljena Lubec Elza, obrtna učiteljica X. skupine na državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, za obrtno učiteljico IX. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. decembra 1933., I. No. 1850/3, je postavljen Spasojevič Pero, obrtni učitelj devete skupine na tehniški srednji šoli v Ljubljani, za obrtnega učitelja VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1933., I. No. 6865/2, je postavljen Steinmann Josip, uradniški pripravnik v stroki, v kateri so zvanja razporejena od X. položajne skupine, na tehnični srednji šoli v Ljubljani, za obrtnega učitelja X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1933., I. No. 5939/2, je postavljen Sterlekar Viktor, žigosač dragocenih kovin devete skupine pri sreskem načelstvu v Ljubljani« za
žigosača dragocenih kovin VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1933., I. No. 6455/2, je postavljena Urh Jelka, obrtna učiteljica X. skupine na drž. osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, za obrtno učiteljico IX. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. decembra 1933., I. No. 5131/2, je postavljen Užnik Rudolf, obrtni učitelj devete skupine na tehniški srednji šoli v Ljubljani, za obrtnega učitelja
VIII.	položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. decembra 1933., I. No. 8423/1, je postavljena Zupančič Ana, arhivska uradnica devete skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za arhi-varko VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1933., I. No. 5996/3, je postavljen Zupančič Otmar, uradniški pripravnik v stroki, v kateri so zvanja razporejena od X. položajne skupine, pri drž. tekstilni šoli v Kranju za obrtnega učitelja X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
•
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. decembra 1933., I. No. 4609/2, je postavljena Ben koč Štefanija, zvaničaica tretje skupine pri sreskem načelstvu v Celju, za zvaničnico II. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 9. decembra 1933., I. No. 7984/1, je postavljen Bremec Franc, policijski agent pripravnik tretje skupine zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani za policijskega agenta III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. decembra 1933., I. No. 5530/1, je postavljena Do miter Berta, zvaničnica tretje skupine pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah, za zvaničnico
II.	položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. decembra 1933., I. No. 8322/1, je postavljena Kopše Helena, zvaničnica tretje skupine pri sreskem načelstvu v Mariboru, desni breg, za zvaničnico
II.	položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. decembra 1933., I. No. 8416/1, je postavljena Kotnik Zofija, zvaničnica tretje skupine pri sreskem načelstvu v Mariboru, levi breg, za zvaničnico
II.	položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. decembra 1933., I. No. 2018/2, je postavljena Kovačič Marija, zvaničnica tretje skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, za zvaničnico
II.	položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. decembra 1933., I. No. 8415/1, je postavljena Kranjc Marica, zvaničnica tretje skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, za zvaničnico
II.	položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. decembra 1933., I. No. 8417/1, je postav-
ljena Kunčič Lucija, zvaničnica tretje skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za zvaničnico
II.	položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. decembra 1933., I. No. 1602/2, je postavljen Lapornik Franc, zvaničnik tretje skupine pri sreskem načelstvu v Laškem, za zvaničnika II. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 9. decembra 1933., I. No. 7957/1, je postavljen Sire Ivan, policijski stražnik-pripravnik za policijskega stražnika III. razreda-zvaničnika III. položajne skupine s posebno doklado na službo Din 150-— mesečno, na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 9. decembra 1933., I. No. 7956/1, je postavljen Sivka Mihael, polic, stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, za polic, stražnika III. razreda s posebno doklado na službo mesečnih Din 150'— na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. decembra 1933., I. No. 8419/1, je postavljena Skvarča Valentina, zvaničnica tretje skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani za zvaničnico
II.	položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. decembra 1933., I. No. 8420/1, je postavljena Stojkovič Karmen, zvaničnica tretje skupine pri sreskem načelstvu v Mariboru, levi breg, za zvaničnico II. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. decembra 1933., I. No. 8421/1, je postavljena Vadanjel Ema, zvaničnica tretje skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, za zvaničnico
II.	položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. decembra 1933., I. No. 8422/1, je bila postavljena Vilfan-Kermec Ivanka, laborantka zvaničnica tretje položajne skupine pri higienskem zavodu v Ljubljani, za laborantko zvaničnico druge položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. decembra 1933., I.	No.	8390/6,	je	bil
postavljen Hribar Ivan, vratar	pri	drž. bolnici	za
duševne bolezni Ljubljana-Studenec, za služitelja II. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 16. decembra 1933., I.	No.	4786/1,	je	bil
postavljen Aplenc Franjo,	banovinski	sadjar
VIII. položajne skupine na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, za banovinskega sadjarja VII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 14. decembra 1933., I. No. 3595/2, je postavljen Bizjak Anton, banov, ekonom X. položajne skupine pri oddelku za soc. politiko in narodno zdravje kralj, banske uprave v Ljubljani, za banov, ekonoma
IX.' položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. decembra 1933., I. No. 6851/2. je bil postavljen za banovinskega tehn. višjega pristava
VI. pol. skupine in vršilca dolžnosti direktorja banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini, Ditrich Anton, drž. tehnični višji pristav iste skupine v ostavki.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 14. decembra 1933., I. No. 1511/2, je postavljen Dolinar Josip, banovinski sekretar VI. skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega sekretarja V. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. novembra 1933., I. No. 2959/1, je postavljen ing. Geržina Ladislav, banovinski tehnični svetnik V. pol. skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega tehničnega svetnika IV. položajne skupine 2. stopnje na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 2. decembra 1933., I. No. 5982/2, je postavljen Gorkič Franc, banovinski pomožni sekretar šeste skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega računskega inšpektorja iste skupine. — Z istim odlokom je imenovani postavljen za banovinskega višjega računskega inšpektorja V. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 23. novembra 1933., I. No. 4547/1, je postavljen Gosak Lavoslav, banovinski uradn. pripravnik X. položajne skupine pri kralj, banski upravi v Ljubljani, za banov, živinorejskega nadzornika
X.	položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 24. novembra 1933., I. No. 3747/1, je postavljen Kodrič Albreht, banovinski uradniški pripravnik IX. položajne skupine pri sreskem cestnem odboru v Celju, za banovinskega tehnika v IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 9. decembra 1933., I. No. 543/1, je p o -stavljen inž. Kotlovšek Franc, banovinski profesor kmetijske šole VII. položajne skupine na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu, za banovinskega profesorja kmetijske šole v VI. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. novembra 1933., I. No. 237/1, je postavljen inž. Kotlušek Ivan, banovinski tehnični pristav VIII. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega tehničnega višjega pristava v
VII. skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. decembra 1933., I. No. 8274/1, je postavljen inž. Lah Jože, banovinski tehnični pristav VIII. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Murski Soboti, za tehničnega višjega pristava v VII. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. novembra 1933., I. No. 7882/1, je postavljen Lavrič Josip, banovinski pisar IX. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega pristava VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 16. decembra 1933., I. No. 7223/1, je postavljen ing. Maček Stanko, uradniški pripravnik VIII.
položajne skupine pri kralj, banski upravi v Ljubljani, za banov, tehničnega pristava v VIII. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 23. novembra 1933., I. No. 4298/1, je postavljen inž. Muck Oton. banovinski uradniški pripravnik sreski kmetijski referent VIII. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Ljubljani, za banovinskega kmetijskega pristava v VIII. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. decembra 1933., 1. No. 8418/1, je postavljen Muraus Rupert, banovinski arhivski uradnik devete skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega arhivarja VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 23. novembra 1933., I. No. 1099/1, je postavljen Pavlič Josip, banovinski knjigovodja VIII. položajne skupine pri kmet. šoli na Grmu, za banovinskega rač. kontrolorja v VII. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 11. decembra 1933., I. No. 8061/1, je postavljen Pirkovič Alojzij, banovinski uradniški pripravnik IX. položajne skupine pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani, za banovinskega tehnika IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1933., I. No. 8453/1, je postavljen ing. Rauter Franjo, banovinski šumarski pristav VIII. skupine pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani, za banov.- šumarskega višjega pristava VIL položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 24. novembra 1933., I. No. 5736/1, je b-il postavljen Remic Srečko, banovinski uradniški pripravnik v splesni bolnici v Mariboru, za banovinskega administrativnega uradnika IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. novembra 1933., I. No. 7873/1, je postavljen Sitar Ivan, banov, tehnik IX. polož. skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega tehnika VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 14. decembra 1933., I. No. 8159/1, je p o -stavljena Šink Gabrijela, banovinska arhivska uradnica desete skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banovinsko arhivsko uradnico IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 11. novembra 1933., I. No. 6685/1, je postavljen Topole Franc, banovinski uradniški pripravnik pri upravi banovinskega veleposestva Pono-viče pri Litiji, za banovinskega pomožnega knjigovodjo v IX. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 14. decembra 1933., I. No. 7862/1, je postavljen Zorn Anton, banovinski višji pristav VI. skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega sekretarja V. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 23. decembra 1933., I. No. 8017/1, je bil postavljen Zerovec Franjo, banovinski ekonomski uradnik VIII. položajne skupine pri javni bolnici v Celju, za banovinskega ekonomskega uradnika VII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
•
Z odlokom kraljevsko banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 7. decembra 1933., I. No. 7190/2, je bila postavljena Benčan Lea, dnevničarka v javni bolnici v Celju, za banov, zvaničnika III. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 14. decembra 1933., I. No. 3864/4, je postavljen Bizjak Ivan, dnevničar na banovinskem veleposestvu v Ponovičah, za banovinskega zvaničnika
III.	položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 15. decembra 1933., I. No. 8222/1, je postavljen Blažič Avgust, dnevničar v banovinskem zdravilišču Dobrna, za banovinskega služitelja II. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
686.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 234 z dne 13. oktobra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 22. septembra 1933., štev. 89685, sta napredovala: v IV. položajno skupino 1. stopnje Durini Viktor, sodnik sreskega sodišča v Novem mestu IV. položajne skupine 2. stopnje, in v IV. položajno skupino 2. stopnje Komotar Metod, sodnik sreskega sodišča v Murski Soboti v V. položajni skupini.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
22.	septembra 1933., štev. 89684, sta bila postavljena za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani v dosedanji 6kupini dr. Šenk Josip in dr. Rupnik Vlado, sodnika sreskega sodišča v Ljubljani v IV. položajni skupini 2. stopnje, premeščeni pa so bili na prošnjo: k sreskemu sodišču v Ljubljani Batista Ljudevit, sodnik sreskega sodišča v Škofji Loki v IV. položajni skupini 1. stopnje in Orožen Fran, sodnik sreskega sodišča v Sevnici v IV. položajni skupini 2. stopnje, k sreskemu sodišču v Celju Verlič Franc, sodnik sreskega sodišča v Brežicah v V. položajni skupini, k sreskemu sodišču v Škofji Loki Černe Josip, sodnik sreskega sodišča v Mokronogu v V. skupini, k sreskemu sodišču v Mokronogu Slabe Franc, sodnik sreskega sodišča v Radovljici v V. položajni skupini, in k sreskemu sodišču v Radovljici Šmalc Leopold, sodnik sreskega sodišča v Konjicah v VI. položajni skupini.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 18. julija 1933., O. štev. 13773. je bil postavljen Papoff Josip, uradniški pripravnik zdravstvenega doma v Mariboru, za adnvnNtrativnega uradnika Istega zdravstvenega doma v IX. položajni skupini.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo z odlokom z dne
9. oktobra 1933., I. štev. 36452, uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »La guerre r e v i e n te, ki jo je izual Henry Pozzi v izdaji Paul Berger — Pariš.
Številka 236 z dne 16. oktobra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 22. septembra 1933., štev. 40948/1, je napredoval pri dravski finančni direkciji v Ljubljani za finančnega višjega sekretarja V. položajne skupine Ljujič Dra-goljub, finančni sekretar VI. položajne skupine.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne
10. oktobra 1933., štev. Kus 2323/33, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o tisku razširjanje in prodajanje knjige »Iza kulise jedne presude< od Luja Novaka, ki je tiskana v Zagrebu.
Številka 238 z dne 18. oktobra 1933.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
22. septembra 1933., 0. n. štev. 62523, sta bili premeščeni:	Grom Franja, učiteljica	VI. položajne
skupine v Marenbergu, za učiteljico osnovne šole v Križah, srez kranjski, po potrebi službe, ter Gams Dragica, učiteljica VI. položajne skupine v Mostah pri Ljubljani, za učiteljico osnovne šole v Marenbergu, po potrebi službe.
Številka 239 z dne 19. oktobra 1933.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
23. septembra 1933., štev. K. o. 3858, je bil odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje Žužek Ferdo, šef postaje Bled-Lesce, ter oproščen plačila ordenske takse.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
11. oktobra 1933. je bil odlikovan na predlog ministra za promet z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje Jovič Andrija, upravnik glavne delavnice v Mariboru in obnovitelj železničarskega delavskega pevsko-glasbenega diletantskega društva »Konstantin« v Nišu.
Z odlokom ministra za finance z dne 10. oktobra
1933., štev. 27895/IV, je bil postavljen v carinarnici
I.	reda v Jesenicah za carinika VIII. položajne skupine Galaso Stjepan, bivši carinik iste položajne skupine.
Z odlokom ministra za finance z dne 10. oktobra
1933., štev. 27900/IV, sta bila premeščena: v glavno carinarnico v Mariboru za carinika VIII. položajne skupine Kramar Vladimir, carinik iste položajne skupine carinarnice v Dževdželiji, na prošnjo in v carinarnico I. reda v Smederevem za carinika VIII položajne skupine Jankovič Milutin, carinik iste položajne skupine carinarnice I. reda na Jesenicah.
številka 240 z dne 20. oktobra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
22.	septembra 1933. so bili premeščeni: na prošnjo: Engeisberger Viktor, učitelj VI. položajne skupine državne osnovne šole v Borovnici, za učitelja državne osnovne šole v Zgornji šiški, Gande-Trefalt P a v-1 a, učiteljica VIL položajne skupine osnovne šole v Ceimošnjicah, za učiteljico osnovne šole v Novem mestu, Horvatič Andrej, sreski šolski nadzornik VI. položajne skupine v Črnomlju, za učitelja državne osnovne šole pri Sv. Duhu na Stari gori, Omahen Josipina, učiteljica državne osnovne šole VII. položajne skupine v Planini, za učiteljico državne osnovne šole v Metliki, Prinčič Edvard, učitelj VI. položajne skupine
državne osnovne šole na Viču, za učitelja 4. deške osnovne šole v Ljubljani, Podgornik Fran, učitelj VI. položajne skupine državne osnovne šole v Rovtah, za učitelja državne osnovne šole v Leskovcu, srez krški, Podgornik Josipina, učiteljica VI. položajne skupine državne osnovne šole v Rovtah, za učiteljico državne osnovne šole v Leskovcu, Stojkovič Josip, učitelj VI. položajne skupine državne osnovne šole v Mostah, za učitelja v Ljubljani mesto, s tem da vrši dolžnost v pisarni prosvetnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Vode Zofija, učiteljica VI. položajne skupine državne osnovne šole v Stranjah, za učiteljico državne osnovne šole v Kamniku, po potrebi službe: Kavčič Ivan, učitelj VII. položajne skupine državne osnovne šole v Krki, srez litijski, za učitelja osnovne šole v Izlakah, Kos Leopoldina, učiteljica VI. položajne skupine državne osnovne šole v Šmartnem pod Šmarno goro, za učiteljico državne osnovne šole v Murski Soboti in Papler Marija, učiteljica VI. položajne skupine državne osnovne šole v Žab-nici, za učiteljico državne osnovne šole v Vodicah, srez kamniški.
Razveljavljenje odloka o prepovedi po zakonu o tisku. Državno tožilstvo v Zagrebu je razveljavilo z odlokom z dne 12. oktobra 1933., štev. Kns. 2323/3—33, odlok z dne 10. oktobra 1933., štev. Kns. 2323/1, s katerim je prepovedano razširjanje in prodajanje knjige »Iza kulisa jedne presudec od Luja Novaka, katera knjiga je tiskana v Zagrebu na 125 straneh v tiskarni Tipografije d. d.
Številka 241 z dne 21. oktobra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
11.	oktobra 1933., štev. 96.214, so napredovali: v
IV. položajno skupino 1. stopnje: Brečko Franc, sodnik okrožnega sodišča IV. položajne skupine 2. stopnje v Celju, Zupančič Gilbert, starešina sres-kega sodišča IV. položajne skupine 2. stopnje na Brdu, Tratnik Ivan, sodnik sreskega sodišča IV. položajne skupine 2. stopnje na Laškem, v IV. položajno skupino 2. stopnje: Slabe Fran, sodnik sreskega sodišča V. položajne skupine v Mokronogu, Potrato Karl, sodnik sreskega sodišča V. položajne skupine v Kamniku in Schweiger Stanko, sodnik sreskega sodišča V. položajne skupine v Gornji Radgoni, v
V. položajno skupino Pavlovič Marin, sodnik sreskega sodišča VI. položajne skupine v Gornjem gradu in v VI. položajno skupino Tavzes Mihael in Primožič Leopold, vodji zemljiške knjige VIL položajne skupine pri sreskem sodišču v Ljubljani.
Številka 242 z dne 23. oktobra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
10.	oktobra 1933., št. 66759/1, je bil postavljen po potrebi službe za sekretarja v ministrstvu za kmetijstvo VI. položajne skupine ing. Lukman Fran, kmetijski višji pristav banske uprave Dravske banovine v Ljubljani.
Z odlokom ministra za prosveto z dne 6. oktobra,
O.	n. štev. 64681, je bil upokojen Humar Franjo, učitelj v Ljubnem, srez radovljiški in uradnik VIII. položajne skupine, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
Z odlokom ministra za promet z dne 28. septembra
1933.	so bili premeščeni: a) po potrebi službe: Merlini Rudolf, prometnik VIII. položajne sku-
im> i v*.-.:
pine prometno-komerciaLnega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani, na postajo Ljubljana gl. koL,
b)	na prošnjo: Cepuder Milan, administrativni uradnik VIII. položajne skupine postaje Zalog, v pro-metno-komercialni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani, Kopač Ignacij, prometnik VIII. položajne skupine in šef postaje Dobrepolje, v postajo Ljubljana gor. kol., Baučer Peter, prometnik IX. položajne skupine postaje Velika Loka, za šefa postaje Dobrepolje, Peršič Bogomir, prometnik VIII. položajne skupine in šef postaje Vrhnika, v postajo Ljubljana	gl. kol.,	Toporiš	Ivan, prometni	uradnik
VIII.	položajne	skupine in	šef postaje Zalog,	za šefa
postaje Kranj, Kroflič Valentin, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Grobelno, za šefa postaje Vrhnika, Lavrenčič Gabriel, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Zidani most, v postajo Maribor, gl. kol., Pristovnik Josip, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Zidani most, v postajo Maribor, gl. kol., Opetnik Anton, prometnik IX. položajne skupine postaje Ljutomer, v postajo Bohinjska Bela, Okočir Marcel, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Bohinjska Bela, v postajo Ljutomer, Sluga	Janez, prometni	uradnik
VIII.	položajne	skupine in	šef postaje Št. Ilj,	za šefa
postaje Grobelno, Martelanc Albin, administrativni uradnik VIII. položajne skupine postaie Jesenice, v postajo Kranj.
Številka 243 z dne 24. oktobra 1933.
Z odlokom ministra pravde z dne 14. oktobra 1933., štev. 97031, je bil priznan Vrablu Nikolaju, upravniku kaznilnice v Mariboru, z veljavnostjo od 1. avgusta 1933. leta periodski povišek s pravico do prejemkov po poteku roka, določenega v § 263. zakona o uradnikih.
Številka 244 z dne 25. oktobra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
11.	oktobra 1933. so bili postavljeni: pri postaji Ljubljana gl. kolodvor za višjega kontrolorja VI. položajne skupine Z i 1 i č Kart, dosedanji višji kontrolor iste položajne skupine prometno-komercialnega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani, po potrebi službe, za kontrolorja VII. položajne skupine v prometno-komercialnem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani Miler Franc, dosedanji kontrolor iste položajne skupine postaje Kranj, in za kontrolorja pri postaji Zalog v dosedanji položajni skupini Zupanič Marko, kontrolor postaje Grobelno, oba na prošnjo.
Z odlokom ministra za šume in rudnike z dne
15.	septembra 1933. je bil premeščen na prošnjo k računovodstvu direkcije šum v Ljubljani za knjigovodjo Vili. položajne skupine s 1. periodskim poviškom Šinkovec Ljudevit, knjigovodja iste položajne skupine z istim periodskim poviškom pri direkciji šum v Vinkovcih.
Odobrena praksa. Minister za gradbe je o d o b r i 1 z odlokom z dne 13. oktobra 1933., štev. 27061, na podstavi čl. 6. začasne uredbe o pooblaščenih inže-njerjih in arhitektih Štruklju Franju, inženjerju iz Ljubljane, javno prakso na ozemlju kraljevine iz elektrotehnične stroke.
Številka 245 z dne 26. oktobra 1933.
Z ukazom ministrskega sveta, izdanim po pooblastilu člena 40. ustave z dne 9. oktobra 1933. je bil upokojen a pravico do pokojnine, ki mu pripada po služ-
benih letih, dr. Komljanec Josip, direktor realne gimnazije v Ptuju in uradnik III. položajne skupine 1. stopnje.
Z ukazom ministrskega sveta, izdanim po pooblastilu čl. 40. ustave z dne 7. oktobra 1933. so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih: Kontler Julij, učitelj v Prihovi, uradnik VII. položajne skupine z 2. periodskim poviškom, Jenko Vincenc, učitelj VII. položajne skupine v Negovi, Hladnik Leopold, učitelj VI. položajne skupine v Cerknici, srez logaški, Lampe Pavla, učiteljica VI. položajne skupine z 2. periodskim poviškom na Viču pri Ljubljani, Ivanjšič Ljudevit, učitelj VI. položajne skupine z 2. periodskim poviškom pri sv. Juriju ob Ščavnici.
Z odlokom predsednika ministrskega sveta z dne
16.	oktobra 1933., i^d. štev. 1851, je bil postavljen za pregledovalca računov IX. položajne skupine krajevne kontrole pri centralni carinski blagajni v Ljubljani Joksič Milan, uradniški pripravnik po § 45., odst.
2.,	zakona o uradnikih pri isti krajevni kontroli.
Številka 246 z dne 27. oktobra 1933.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 19. oktobra 1933., štev. Kns 2355/33, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpre-membah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje knjige »Od tri miljuna trojica« od Leon-harda Franka, ki je tiskana v Zagrebu.
Številka 247 z dne 28. oktobra 1933.
Z odlokom ministra za finance z dne 16. oktobra
1933.	sta bila premeščena: v glavno carinarnico v Ljubljani za carinika VIII. položajne skupine Š v a c Dragotin, carinik iste položajne skupine carinarnice I. reda na Rakeku, na prošnjo, in v carinarnico I. reda na Rakeku za pomožnega carinika IX. položajne skupine s 1. periodskim poviškom Zisič Konstantin, pomožni carinik iste položajne skupine in poviška glavne carinarnice v Ljubljani, po potrebi službe.
Številka 248 z dne 30. oktobra 1933.
Z	ukazom	Njegovega Veličanstva	kralja	z	dne
18. oktobra 1933., štev. 27742, je bil premeščen na prošnjo k tehničnemu razdelku prisreskem načelstvu v Novem mestu ing. Vedenik Josip, tehnični višji pristav VIL položajne skupine tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Gospiču.
Številka 250 z dne 1. novembra 1933.
Z	ukazom	Njegovega Veličanstva	kralja	z	dne
18.	oktobra 1933. sta bila postavljena: za poverjenika VI. položajne skupine pri 4. sekciji za vzdrževanje proge v Mariboru: ing. Novak Stanislav, dosedanji poverjenik iste položajne skupine 12. sekcije za vzdrževanje proge General Hanris iz območja direkcije državnih železnic v Beogradu, na prošnjo, in v območju direkcije državnih železnic v Beogradu za pover-
jenika VI. položajne skupine pri 12. sekciji za vzdrževanje proge General Hanris ing. M a 1 e g Josip, dosedanji poverjenik iste položajne skupine 4. sekcije za vzdrževanje proge Maribor v območju direkcije državnih železnic v Ljubljani, po potrebi službe.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
18.	oktobra 1933. je bil upokojen ing. Kolarič Matevž, višji svetnik IV. položajne skupine 1. stopnje dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. S tem ukazom se izpreminja ukaz z dne 24. septembra
1932.,	izdan s štev. P. t. 82974 ministrstva za promet, kolikor se tiče imenovanega, ustrezno razsodbi državnega sveta z dne 21. avgusta 1933.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva kralja	z	dne
18.	oktobra 1933. je bil razveljavljen ukaz z dne
10.	februarja 1933., P. t. štev. 9941, kolikor se tiiče postavitve Šparhakla Leopolda, računskega uradnika VII. položajne skupine pri dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani, za p. t. uradnika iste položajne skupine pri pošti in telegrafu Ljubljana 1, ustrezno razsodbi državnega sveta z dne 5 septembra 1933., št. 20662.
Številka 251 z dne 2. novembra 1933.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva kralja	z	dne
5.	septembra 1933. so napredovali: Likar Fran, nastavnik deške meščanske šole v Celju, uradnik VI. položajne skupine, za nastavnika V. položajne skupine :sto-tam, in 2 a r g	a j Tomo,	nastavnik meščanske	šole v
Novem	mestu,	uradnik VIII. položajne skupine,	za	na-
stavnika v VII. položajni skupini istotam.
Številka 252 z dne 3. novembra 1933.
Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne
20.	oktobra 1933., I. štev. 39123/0, je bil postavljen za profesorja VIII. položajne skupine in vršilca dolžnosti direktorja državne meške obrtno-tekstilne šole v Kran u ing. Kočevar Franjo, uradniška pripravnik in vršilec dolžnosti direktorja iste šole.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremenibah in dopolnitvah tega zakona prepovedalo z odlokom z dne 28. oktobra 1933., Kns 2423/33, predajanje in razširjanje brošure' »Š t a je ž i d o v s t v o«, tiskane v Zagrebu.
Številka 253 z dne 4. novembra 1933.
Z odlokom ministra za promet z dne 19. oktobra 1933. je bil postavljen za transportnega kontrolorja s sedežem pri postaji Ljubljana gl. kolodvor Likar Rudolf, višji kontrolor VI. položajne skupine prometno komercialnega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 2. novembra 1933.,
I.	štev. 39910, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati madžarske liste: »A z E st«, »Magyar O r s z a g« in »Pesti N a p 1 o«, ki izhajajo v Budimpešti.
Izdaja kraljevska nan^ka uprava Dravske banovine njen pred-tavnik in urednik Pohar Rot ert v Ljubljani, liska in zalaga; Tiskarna Merkur d, d. s Ljubljani j njeD predstavnik; Olinai Mihaiek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 105. kosu IV. letnika * dne 30. decembra 1933.
Razglasi kraljevske banske uprave
V.	No. 81/181.	3124-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za delno regulacijo Ljubljanice v Ljubljani
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 19. januarja 1934. ob 11. uri dop.
v prostorih h idrot eh mičnega odseka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki 96 proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnima urami pri h:drctehn. odseku, Ljubljana, Gledališka ulica 8/1 V.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 1,200.098-08.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nahc in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. decembra 1933.
*
VIII. No. 2129/5	3123—2—1
Razglas.
Tvrdka Jos. Hutter in drug v Mariboru je javila, da je dogradila napravo, za katero ji je bila izdana odobritev s tukajšnjo odločbo z dne 28. aprila t. 1.,
VIII.	No. 2129/3, in zaprosila za uporabno odobritev.
O tem se na podstavi §§ 113. in 122. obrtnega zakona, § 84., odstavka 2., § 89., odstavka 3., gradbenega zakona, zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava
na torek, dne 9. januarja 1934.
s sestankom komisije ob 10. uri na kraju samem.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled in se pozivajo, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odlomilo neglede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine r Ljubljani,
dne 21. decembra 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P 476/33-1.	3129
Oklic.
Tožeča stranka Osterc Peter, trgovec v Beltincih, je vložila proti toženi stranki Hajdinjak Karolini roj. Raduha, pos. v Beltincih, sedaj v Kanadi, radi Din 4280-— s prip. k opr. št. P 476/33 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 10. januarja 1934. ob 9. uri pred tem sodiščem v sobi št. 19, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Balažič Štefan, posestnik v Beltincih, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 5. decembra 1933.
E 1177/32—16.	3130
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. januarja 193 4. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Ormož, vi. št. 37; cenilna vrednost Din 705.924'—; najmanjši ponudek Din 352.962'—; Ormož, vložna št. 38, cenilna vrednost Din 337.844-—; najmanjši ponudek Din 168.922-—; Ormož, vi. št. 39; cenilna vrednost 106.702 dinarjev; najmanjši ponudek 53.351-— dinarjev; Ormož, vi. št. 41, cenilna vrednost Din 645.386-—; najmanjši ponudek Din 322.693'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V osialem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Ormož,
dne 21. decembra 1933.
$
E IX 4390/32—14.	3119
Dražbeni oklic.
Dne 29. januarja 1934. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Grajski marof, vi. štev. 218.
Cenilna vrednost: Din 482.297-—.
Najmanjši ponudek: Din 241.148-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni
oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru,
dne 27. novembra 1933.
&
I 438/33—7.	3120
Dražbeni oklic.
Dne 7. februarja 1934. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4. dražba nepremičnin:
I. zemljiška knjiga Slovenska Bistrica, vi. št. 50 in 401, sestoječih iz hiše in gospodarskega poslopja, vrta, njiv in travnikov;
II. zemljiška knjiga Pokoše, vL štev. 116, sestoječih iz 7 zemljiških parcel;
III. zemljiška knjiga Ritoznoj, sestoječih iz pašnika in gozda.
Cenilna vrednost: ad I. Din 45.691-—, najmanjši ponudek Din 40.000-—; ad
II.	Din 3.656-—, najmanjši ponudek Din 2.438-—; ad III. Din i.105‘35, najmanjši ponudek Din 737-—.
Cenilna vrednost vseh skupin: Din 50.453-—, najmanjši ponudek dinarjev 43.175--.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slovenski Bistrici odd. II.,
dne 20. decembra 1933.
*
V I 1628/33-7.	3127
Dražbeni oklic.
Dne 9. februarja 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiše z lopo, svinjakom, drvarnico in vrtom, zemljiška knjiga k. o. Sostro, vi. št. 65.
Cenilna vrednost: Din 12.136-—.
Najmanjši ponudek: Din 8.090-67.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani,
dne 9. decembra 1933.
V I 1357/33-9.	3128
Dražbeni oklic.
Dne 9. februarja 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiše z gospodarskimi poslopji, kozolcem, dvema njivama in travnikom, zem-
Ijiška knjiga k. o. Taoen, vi. št. 176.
Cenilna vrednost: Din 85.584-—.
Najmanjši ponudek: Din 58.300-—.
Prodaja se vrši po skupinah.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 15. decembra 1933.
»j*
I 364/33—19.	3108
Dražbeni oklic.
Dne 12. februarja 1 93 4. dopoldne ob poldesetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mengeš, vložna štev. 307.
Cenilna vrednost: Din 2,162.897-—.
Vrednost pritikline: Din 425.160-—.
Najmanjši ponudek: Din 1,081-444-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, dne 20. decembra 1933.
I 331/33—7.	3041.
Dražbeni oklic.
Dne 12. februarja 1934. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Ostrožnik, vi. št. 623
Cenilna vrednost: Din 2107-—.
Vrednost pritikline: Din 10-—.
Najmanjši ponudek: Din 1411-32.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mokronogu, dne 12. decembra 1933.
*
E 821/32.	3025
Dražbeni oklic.
Dne 13. februarja 1 9 3 4. d o p. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dravograd, vi. št. 120.
Cenilna vrednost: Din 177.926-—.
Vrednost pritikline: Din 5175'—.
Najmanjši ponudek: Din 91.550’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, aicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja,
ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Sresko sodišče Prevalje,
dne 7. decembra 1933.
I 1440/33-9.	3099
Dražbeni oklic.
Dne 13. februarja 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rifnik, vlož. štev. 178.
Cenilna vrednost: Din 9.068-80.
Vrednost pritikline: Din 75'—.
Najmanjši ponudek: Din 6.096-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča.
Sresko sodišče v Celju. odd. VI.,
dne 9. decembra 1933.
jj;
1 1611/33—10.	3098
Dražbeni oklic.
Dne 13. februarja 1934. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Žalec, vlož. štev. 821.
Cenilna vrednost: Din 1,005.200-—.
Vrednost pritikline: Din 12.892-—.
Najmanjši ponudek: Din 535.579-33.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča.
Sresko sodišče v Celju. odd. VI.,
dne 11. decembra 1933.
*
I 198/33—5.	3074
Dražbeni oklic.
Dne 15. svečana 1934. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: stavbne parcele št. 860/2, pritlične hiše št. 9 v Novi vasi p. Žiri, zemljiška knjiga Žirovski vrh, vi. št. 259.
Cenilna vrednost: Din 9.500-—.
Najmanjši ponudek: Din 6.167-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, k> je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Logatcu,
dne 15. decembra 1933.
I 113/33-20.	3031
Dražbeni oklic.
Dne 16. februarja 193 4. do p. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bukovica, vi. št. 69.
Cenilna vrednost: Din 15.082-70.
Najmanjši ponudek: Din 10.054‘68.
Pritiklin ni.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Škofji Loki, odd. I.,
dne 13. decembra 1933.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firma:
1158.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 19. decembra 1933.
Besedilo: »Jugoles« družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet: a) nakup in prodaja vseh vrst gozdnih prideikov, to je stavbnega in drugega lesa z vso dotično pritiklino,
b) sekanje in žaganje lesa v gozdih in žagah tu- in inozemstva,
c) sklepanje in izvršitev pogodb o iz-sekanju,
d) nakup in prodaja gozdnih posestev, naprava in pogon svojih lastnih industrijskih naprav, zakup tujih podjetij za predelavo nakupljenega in vobče pridobljenega lesa in drugih gozdnih pridelkov,
e) naprava prodajnih in oddajnih mest za gozdne proizvode vseh vrst v tu- in inozemstvu,
f) naprava in vzdrževanje prog za do-peljavo gozdnih proizvodov iz lastnih in nakupljenih gozdov, odnosno vseh dobav iz stoječega lesa.
Osnovna glavnica znaša Din 500.000'— in je plačana v gotovini.
Poslovodji sta Rakusch Daniel, veletrgovec v Celju, in Trinkler Josip, zasebnik v Celju, Levstikova ulica 3.
Družbena pogodba z dne 16. decembra 1933.
Za namestovanjo upravičena sta oba poslovodji.
Podpis firme: Besedilo firme podpisuje vsak poslovodja.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 19. deeemhra 1933.
Rg C II 78-2.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
1159.
Sedež: Kokra.
Dan vpisa: 22. decembra 1933. Beseddo: »Jezersko« lesna industrijska in trgovska družba z o. z.
Firma družbe se odslej glasi: -»Jezersko« goz<i»io-prodii^p'jska družba z o. Z. Obratni predmet ie odslej:
»Če trtic«:	Predmet	podjetja je
lesna industrija in produkcija katerekoli vrste, izdelovanje kemikalij iz lesa, dobavljenega v lastnih gozdih ter obratovanje v to stroko spadajočih ali z njo združenih. obratov, zlasti:
a) izdelovanje, prodaja in zamenja lesa za drugo blago druge' vrste, izvoz lesa in lesnih produktov vsake vrste, zlasti lesa na panju ali posekanega, z roko ali s stroji obdelanega, drv, oglja, kemičnih izdelkov, kakor tudi vsakovrstnih drugih izdelkov iz lesa;
b) izvrševanje vseh gozdnih in lesnih manipulacij in transportov lesa na ka-koršenkoli način;
c) izvajanje obratov za predelovanje lesa in izdelovanje vsakovrstnih lesnih izdelkov, osobito izvajanje obratov žag, obratov za izdelovanje zabojev, sodov, parketov, svinčnikov, meril, ravnil, škatlic, okvirov za okna in vrata, stolov in drugega pohištva in sploh za vsakovrstno izdelovanje lesa in tako dalje; _
d) pridobivanje nepremičnin, služečih tem namenom;
e) postavitev in vzdrževanje skladišč za les in lesne izdelke;
f) udeležba pri sličnih podjetjih.
Za namestovanje upravičeni:
»Petnajsti č«: Družba ima enega
ali več poslovodij, ki jih izvoli ali občni zbor ali pa jih določijo družabniki s sklepom, storjenim v smislu § 34. zakona o družbah z omejeno zavezo.
Če je samo eden poslovodja, zastopa isti družbo samostojno in podpisuje tvrdko, ki je lahko od kogarkoli pisana, tiskana, s strojem ali s štampiljko vtisnjena, na ta način, da pod besedilo tvrdke pristavi svoj lastnoročni znak. — Če pa je več poslovodij, določajo dru-žp bunki ali na občnem zboru, ali pa s sklepom, storjenim po § 34. zakona o družbah z omejeno zavezo, pismeno način zastopanja in podpisovanja firme, a’; naj bo kolektiven ali samostojen. — Odnosno postavljeni prokuristi podpisujejo tvrdko na isti način kakor poslo-vcdie, le da pristavljajo svojemu lastnoročnemu znaku vedno označbo prokure. — Zastopstvo po sedaj izvoljenih poslovodjih so vrši po vsakem samostojno, takisto tudi podpis tvrdke.
Izpremenile so se točke »Drugič«, »Štirinajstič«, »Dvaindvajsetič«, »Petindvajsetič« b) in d) in »Šestindvajsetič«, razveljavile pa so se točke »Šestnajstič« do vkijučivši »Enoindvajsetič«.
Vpišeta se novo izvoljena poslovodji:
Salnns-Spallek Maksimilijan, industrialec v Čeških Budejovicah, Češkoslovaška republika,
Fiirst Robert, trgovec v Zagrebu, Križaničeva 1.
Izbrišeta se poslovodji:
Dolenc Franc, lesotržec, Škofja Loka,
Hieng Ernest, trgovec v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. decembra 1933.
Fi 751/33 - Rg C II 199/10.
*
1160..
Se^lež: Ljubljana.
Dan vpisa: 22, decembra 1033
Besedilo:	»Transformator«,	elektro-
tehnična tovarna, družba z o, z. v Ljubljani.
Po sklepu občnega zbora z dne 13. decembra 1933. se je družba razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: dosedanji poslovodja Poznič Franc, uradnik Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani.
Likvidacijska firma: »Transformator« elektrotehnična tovarna, dražba z o. z. v likvidaciji.
Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 21. decembra 1933.
Fi 757/33 — Rg C I 93/40.
*
1161.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 21. decembra 1933.
Besedilo: »Atama« tekstilna tvornica, družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Proizvajanje in razpečavanje tekstilnih sirovin in njih izdelkov.
Izbriše se poslovodja Bujatti Evgen, vpiše se pa novi poslovodja Golob Josip, knjigovodja v Košakih št. 70.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 21. decembra 1933.
Rg C II 100/5.
*
1162.
Sedež: Maribor, Majstrova ulica št. 17.
Dan vpisa: 21. decembra 1933.
Besedilo: Marija Slemenšek.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Besedilo firme odslej: M. Vrhunc.
Imetnica: Vrhunc Marija, trgovka v Mariboru, Majstrova ulica št. 17.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. I., dne 21. decembra 1933.
Rg A I 262/3.
*
1163.
Sedež: Maribor, Jurčičeva ulica št. 6.
Dan vpisa: 21. decembra 1933.
Besedilo: Rungaldier & Comp.
Obratni predmet: pekarija.
Besedilo firme odslej: F. Schmid pekama, dediči Rungaldier & Comp.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 21. decembra 1933.
Rg A III 15/3.
*
1164.
Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 21. decembra 1933.
Besedilo: T. C. Schwab.
Prokura se je podelila Schvvabu Ha-raldu, sinu trgovca v Ptuju, kateri podpisuje za firmo na ta način, da pristavi pisanemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu firme lastnoročno svoje rodbinsko in krstno ime s pristavkom »ppa«.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 21. decembra 1933.
Rg Pos I 2/7
Izbrisale so se nastopne firme:
1165.
Dne 19. decembra 1933. so se zaradi opustitve trgovine, odnosno ustavitve obrata izbrisale nastopne firme.
Drago Cerlini, trgovina s konfekcijskim, modnim in mešanim blagom v Celju, Rg A III 107;
Ciril Vajt, tovarna pletenin v Celju, Rg A III 38;
»Inkra«, industrija kravat, D. Cerlini & Comp. v Celju, Rg A II 203;
Tovarna za kamenino Gotovlje Strupi & Vasold v Gotovijah, Rg A II 185;
Vinko Gregl, trgovina z mešanim blagom v Brežicah, Rg. A II 68;
Franc žuža, trgovina z mešanim blagom v Mozirju, Rg A I 136;
Ivan Suppan, mesarija in prekajevalnica v Celju, Rg A I 92.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 19. decembra 1933.
*
1166.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 21. decembra 1933. Besedilo: Josip Weltzebach.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Zbog prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 21. decembra 1933.
Rg Pos I 328/3.
*
1167.
Sedež: Poljčane.
Dan izbrisa: 21. decembra 1933. Besedilo: Zaloga piva H. Mallitsch v Poljčanah.
Zbog prestanka obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 21. decembra 1933.
Rg A I 219/4.
*
Sedež: Ptuj.
Dan izbrisa: 21. decembra 1933.
1168.
Besedilo: WMh. Sirks Naehfolger.
Obratni predmet: trgovina z drobni-no in galanterijskim blagom.
Zbog smrti in opustitve obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 21. decembra 1933.
Rg Pos I 20/5.
*
1169.
Sedež: Veliki Okič št. 82, pri Sv. Barbari v Halozah.
Dan izbrisa: 21. decembra 1933. Besedilo firme: Franc Žerak, trgovina z vinom na debelo.
Zbog prestanka obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 21. decembra 1933.
Rg A III 102/4.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe In
dodatki pri nastopnih zadrugah:
1170.
Sedež: Dravograd.
Dan vpisa: 21. decembra 1933. Besedilo: Kmečko obrtna hranilnica in posojilnica v Dravogradu, registro-vana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Ambrož Miha in Lužnik Josip, vpišeta pa novoizvoljena člana načelstva: Frirhaul Feliks, urar in posestnik v Dravogradu, in Lorber Leopold, trgovec v Dravogradu.
Zadružna pravila so se izpremendla v § 43.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 21. decembra 1933.
Zadr. II. 100/15.
*
1171.
Sedež: Fram.
Dan vpisa: 21. decembra 1933.
Besedilo: Zadružna elektrarna v hramu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva Goldschnig Karol, Cernej Karol, Potočnik Anton, vpišejo pa novo izvoljeni člani načelstva Pučelik Fric, veleindu-strialec v Framu št. 62, (nač. nam.), Zlahtič Avgust, trgovec v Mariboru, in Krajnc Tomaž ml., tovarnar bučnega olja v Framu.
Dosedanji član načelstva H6genwarth Alfonz je načelnik.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 21. decembra 1933.
Zadr. III 28/6.
Izbrisala se je nastopna zadruga:
1172.
Sedež: Sv. Lovrene na Dravskem polju.
Dan izbrisa: 21. decembra 1933. Besedilo: .Mlekarska zadruga Sv. Lovrenc na Dravskem polju, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji. Zbog končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 21. decembra 1933.
Zadr. III 63/11.
Konkurzni razglasi
1173.
Pcr 23/33—2.	3126
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Celestine Groschel, lastni-oe »Odeon-bara« v Ljubljani, Poljanska cesta 7.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: Cvirn Franc, zasebni uradnik v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 2, pritličje.
Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Ljubljani, soba št. 140, dne 27. januarja 1934. ob 9. uri.
Rok za ogla9itev do 21. januarja
1934.	na okrož. sod. v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. decembra 1933.
1174.
Por 1/33—1.	3122
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Hočevar Martina, posestnika in zidarskega mojstra v Novem mestu, Trdinova cesta 7.
Poravnalni sodnik: Kacjan Anton, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu.
Poravnalni upravitelj: Jarc Ivan, pds. pristav v pok. v Novem mestu.
Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Novem mestu v sobi št. 30, pritličje, dne 29. januarja 1934. ob 9. uri.
Rok za oglasitev terjatev pri okrožnem sodišču v Novem mestu do 24. januarja 1934.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 24. decembra 1933.
❖
1175.
Por 24/33—2.	3125
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Korošca Cirila, trgovca z mešanim blagom v Ljubljani, Gradišče štev. 7.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dT. Novak Jan-že. odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Ljubljani, soba št. 140, dne 3. februarja 1934. ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 28. januarja 1934. na podpisano sodišče.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. decembra 1933.
Razne objave
Razglas.
3121
Mestna hranilnica v Mariboru bo
obrestovala pričenši s 1. januarjem
1934.	hranilne vloge:
Vloge brez odpovedi 4%.
Vlogo na tri ali več mesečno odpoved 5%.
Kapitalizacija celoletna.
Rentni davek pla a vlagatelj. Maribor, dne 27. decembra 1933.
Ravnateljstvo.
*
Oglas.
3066-3-3
Potpisani. likvidatori »Edinosti« vza-iemnog gospodarskog društva r. z. z o. z. u Mariboru, filijala u Zagrebu, Palmo-tičeva ul. 7/1, u likvidaciji, javljaju da su rješenjem okružnog kao trgovačkog suda u Zagrebu od 4. novembra 1933., broj 72.296 gr. R. 155/1933., bivši likvidatori spomenute filijale zadruge »Edinost« gg. Kenda Franjo, Krištofič Igor,
3115
Zunkovič Mate, razrješeni službe i duž-nosti likvidatora, te da su kao novi likvidatori imenovana gospoda Dr. Ore-škovič Franjo, Lisac Dragutin, Poslek Dragutin svi iz Zagreba.
Spomenutim likvidatorima .sudbeno je predana uprava rečene filijale u likvidaciji, koja se nalazi u Zagrebu, Palmotičeva ulica 7/1.
Pozivaju se svi vjerovnici gore spomenute filijale »Edinosti« u Zagrebu, da u roku od (6) šest mjeseci, računajuči od dana trečeg uvrštenja ovoga oglasa u »Službenom listu kr. banske uprave Dravske banovine« u Ljubljani, »Narodnim Novinama« u Zagrebu i »Trgo-vačkorn Vjesniku« u Zagrebu, prijave svoje tražbine u smislu propisa § 249 Trgovačkog zakona pod prijetnjom zakonskih posljedica.
»Edinost« vzajemno gosp. društvo r. z. z o. z. Maribor — filijala Zagreb u likvidaciji.
Dr. Oreškovič v. r. D. Poslek v. r.
D.	Lisac v. r.
*
»Tekstilana« tovarna sukna d. d. v Kočevju.
Bilanca z dne 31. dec. 1982.
Aktiva: 1. gotovina Din 4.423-21,
2.	imovina v poštni hranilnici dinarjev 62.086'04, 3. dolžniki Din 1,990-901-48,
4.	surovine Din 1,900.702-80, 5. polfabri-lcati Din 2,575.928-60, 6. blago dinarjev 4,387.885-70, 7. stroji in inventar tovarne Din 1,925.500’—, 8. nepremičnine Din 2,595.200'—, 9. premičnine dinarjev 32.200'—,	10.	rimese	Din 74.780-—,
11.	vnaprej plačana zavarovalnina dinarjev 10.750-—, 12. izguba: a) iz leta 1931. Din 604.375-56, b) za leto 1932. dinarjev 2,261.003-—, skupaj Din 2,865.378'56. Skupna vsota Din 18,425 836-39.
■ Pasiva: 1. Glavnica Din6,000.000-—,
2.	denarni zavodi Din 9,854.647'—, 3. upniki Din 865.193-14, 4. rimese v eskontu Din 46.989-50, 5. trate Din 1,576.900-25,
6.	tranzito: a) neizplačane mezde dinarjev 33.967'17, b) trošarina na tok dinarjev 12.474-33, c) neplačan davek dinarjev 35.665-—, skupaj Din 82.106-50. Skupna vsota Din 18,425.836'39.
Račun izgube in dobička.
Izguba: 1. plače Din 643.73178,
2. obresti in provizije Din 1,392.153*23,
3. davki in pristojbine Din 304.397 55,
4. odpisi Din 536.300-—, 5. kurzne razlike Din 1,133.523-09, 6. lažne izgube Din 235.566 56, 7. upravni stroški dinarjev 2,071.869-34. Skupna vsota dinarjev
6.317.540-55.
Dobiček: 1. obratni kosmati prebitek Din 3,452.161-99, 2. izguba: a) iz leta 1931. Din 604.375-56, b) za leto 1932. Din 2,261.003-—, skupaj dinarjev 2.865.378-56. Skupna vsota dinarjev
6.317.540-55.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravs Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Lji
Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, redstavnik: O. Mibalek v Ljubljani.