1 Leto XIII. [štev. 132	TELEFON, UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, torek 13. junija 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 (fin, tujina 30 din	Cena din 1*—
Izjavi Chamberlaina in Halifaxa
Anglija za vsako mednarodno konferenco, ki .bi imela izglede na uspeh — Poizkus napada na Poljsko bi pomenil pričetek nove svetovne vojne, v katero bi bila vmešana tudi Velika Britanija — Kolonialno vprašanje
ne more biti teritorialno
LONDON, 13. junija. Na včerajšnji seji angleške poslanske zbornice je izjavil ministrski predsednik Chamberlain na neko izrecno vprašanje o izgledih za eventualno novo mednarodno konferenco, ki naj bi odstranila sedanjo napetost in rešila sporna mednarodna vprašanja, da bi taka konferenca uspela samo ako bi se pokazalo na obeh straneh potrebno zaupanje s pripravljenostjo izpolniti vse prevzete obveznosti. Ako bi bila dana jamstva, da bi taka konferenca uspela, angleška vlada ne bi oklevala niti trenutek, da se skliče, zato bo vedno stremela za tem , da se ustvarijo zanjo potrebni pogoji. Glede pogajanj z Rusijo je pa Chamberlain odklonil za enkrat vsako izjavo. »Novo je le to«, je dejal, »da je danes mr. Strany odpotoval v Moskvo.« Zbornica je nato odobrava sklep o uvedbi preiskave o krivdi za katastrofo »Thetisa«.
PROTI BREZPRAVNOSTI NARODOV LONDON, 13. junija. Včerai se je
lordski zbornici nadaljevala debata o zunanji politiki. Uvodoma se je lord Motti-son zavzemal za vrnitev k politiki sporazumevanja za ohranitev miru. Vendar je zahteval, da vlada odkrito naglasi, da stopa na čelo lige za odkrito in iskreno zunanjo politiko. Povedati mora, da se da njena zunanja politika definirati z načelom, da ne sme biti noben narod na svetu brezpraven zaradi tega, ker je kateri drugi močnejši od njega. »Delajmo za svetovno ligo človečanstva!« je zaključil lord Mottison svoj govor.
LORD ROBERTS ZA KITAJSKO
Lord Roberts, ki je zavzel mesto v klopeh delavske opozicije, je dejal med drugim, da se vlada ne sme zadovoljiti le s tem, da izraža Kitajski svoje simpatije, ampak mora tudi storiti vse kar more, da ublaži nasledke japonskega napada na Kitajsko. Dalje je govornik dejal, da pričakuje tudi sedaj več od kolektivne varnosti kakor od nekih meglenih mirovnih front. Nevarnosti napada ne morejo odstraniti na naglo, ad hoc sklenjene zveze, ampak je za to potreben stalen mednarodni mehanizem. Konservativni lord Elybank je pa izjavil, d aodobrava vse pakte, ki jih vlada sklepa in tudi pakt s sovjetsko Rusijo, v kolikor ne bi bil izrecno vojaški pakt trajne veljavnosti.
O POGAJANJIH Z RUSIJO
Nato je spregovoril zunanji minister lord Ha!ifax, ki je izjavil, da sc bodo pogajanja z Rusijo nadaljevala sedaj v Moskvi. Mr. Strang bo dospel tja v sredo zjutraj. Zaradi tega ne more poročati še o nobenih podrobnostih, o katerih bodo tam razpravljali.
ABSOLUTNA POMOČ POLJSKI
Po tej Izjavi je prešel na vprašanje Gdanska In nemško-poljskega razmerja. Dejal je: »Menim, da ne morem storiti nič pametnejšega, kakor naglasiti s+nHSSe vlade, kakor ga je nedavno definiral ministrski predsednik Chamberlain, ko je dejal: »Naše garancije Poljski so bile Jasne in precizne. Videli smo, da se nesoglasja med Poljsko in Nemčijo nc rešujejo na prijateljski način potom razgovorov, čeprav mišflmo, da bi mogla in morala. Ako bi se pa Izvršili poizkusi, da se položaj nasilno spremeni na ta način, da bi se ogro^'f' " Ivisnost Poljske, bi to pomenilo neizogibno zač©tr,r volne v katero bi posegla tudi Velika Britanija.«
PROTI VRNITVI KOLONIJ
Ob koncu je pa Halifax govoril še o vprašanju kolonij in dejal, da se kolonialni problem ne more tretlrati kot teritorialna zadeva. Iz te izjave je zato mogoče sklepati, da Velika Britanija ne misli ni teritorialno vrnitev Kolonij Nemčiji, ampak bi bila le pripravljena nuditi ji i.a-bavo njihovih surovin.
PARIŠKI KOMENTARJI PARIZ, 13. junija. Današnji jutranji listi primerjajo sedanji mednarodni položaj
s situacijo maja 1938, češ da je v mnogo čem podoben, kar netiva za konflikte tiče. Tudi tedaj se je bližal položaj splošni nevarnosti, ki pa so jo z energičnim nastopom odstranili. Danes je treba storiti isto s tem, da pride čimprj do zaklju čka pogajanj v Moskvi. Današnji položaj je najbolje označil včeraj lord Ha’IIax v lordski zbornici, ko je dejal, da bo oni, ki bo operiral s silo, danes presenečen, ker bo sprevidel, da mu bo postavljena nasproti protisila. Ako pa se bo Izkaz Jo, da politike nasilja ni, bo uporabila Anglija ves svoj vpliv, ki nikakor ni majhen, to, da se najde mirna ureditev s pogajanji.
Strang bo jutri v Moskvi
KONFERENCA PRED ODLETOM — PRISTANEK V BERLINU IN VARŠAVI — OPTIMISTIČNO PRIČAKOVANJE V LONDONU LONDON, 13. junija. Lord Halifax in ki bo v Moskvi podpiral tamkajšnjega an-
ruski veleposlanik Majski sta imela včeraj dopoldne enourni razgovor, ki mu je prisostoval tudi VVilliam Strang. Slednji je prejel zadnja navodila za potovanje v Moskvo, kamor se je podal z letalom takoj po konferenci. Hal:?ax je nato sprejel francoskega in egiptskega veleposlanika.
VARŠAVA, 13. junija. Willtom Strang,
gleška veleposlanika sira SeedSa pri pogajanjih z Molotovom, posredovanje uspe lo, ker dobro obvlada ruščino in je v občevanju zelo elastičen. Verujejo, da bo našel rešitev, ki bo zadovoljna obe strani.
PARIZ, 13. junija. Današnji francoski listi omenjajo eno izmed formul, ki bi utegnila še najbolj zadovoljiti Rusijo in
ki je odpotoval dopoldne z letalom iz Lon- !ki jo bo predloži! ruski vladi minister dona, je pristal ob 16. v Berlina, ob 18.30 Strang, namreč da se najprej določi žlv-pa v Varšavi. Snočl je bd gost angleškega ijenjski prostor svake pogodbenice. Pod veleposlanika. Davi je odpotoval dalje v življenjskim proštom, je razumeti območ-
'e vsalte države, ki mora »biti zavarovana LONDON, 13. junija. V tukajšnjih po- z ozirom na razvoj modeme vojne tehnl-Ltičnth krogih pričakujejo, da bo Strangu, ke. —
Nov incident v Gdansku
DVA MOŽA NAPADALNIH CET UGRABILA POLJSKEGA CARINIKA IN GA NA PERIFERIJI PRETEPLA DO NEZAVESTI. PRIPRAVE ZA GOEBBELSOV SPREJEM VADSA,M 10	^	nov>	zelo oster protest. K nedeljski para-
di napadalnih čet v Gdansku poročajo tukajšnji listi, da so se je udeležili tudi oddelki nemške vojske v uniformah, a brez orožja. Za sprejem nemškega propagandnega ministra dr. Goebbelsa v Gdansku v nedeljo 18. t. m. se vrše velike priprave.
VARŠAVA, 13. junija. Tu zanikujejo nemško vest, da je bil v Gdansku aretiran neki poljski carinik zaradi vohunstva. Resnica je popolnoma drugačna. Omenjenega poljskega carinika sta dva moža napadalnih čet nasilno odpeljala z avtom na periferijo, kjer sta ga do nezavesti pretepla in nato pustila. Poljski komisar je zaradi tega vložil pri gdanskem senatu
Nemčija ne bo dol^o trpela
NOVA POOSTRITEV RAZMERJA MED NEMČIJO IN POLJSKO. ODLOČNA IZJAVA »DIPLOMATI SCHE KORRESPONDENZ«.
BERLIN, 13. junija. Razmerje med Nem čljo In Poljsko postaja v zadnjih dneh po nekaj časa trajajočem relativnem zatišju zopet ostrejše. Sinočnja »Diplomatische Korrespondenz« objavlja v tej zvezi oster napad na Poljsko, kateri očita, da dovoljuje neprestane napade na Nemčijo in njene voditelje v svojem tisku. Istočasno 'pa dovoljuje vedno hujše preganjanje
nemške manjšine, kateri se kratijo že naj-osnovejše pravice, Trmasta odklonitev zahteve gdanskega senata zaradi znižanja števila poljskih carinikov po poljski vladi, bo samo še povečala željo Gdan-cev po čimprejšnji vrnitvi k Nemčiji. Končno obtožuje zahodni demokraciji, da dajeta Poljski pri vsem tem potuho, česar pa Nemčija ne bQ več dolgo trpela.
Zapiski
Pobeg treh slovaških letal
POBEGNILA SO NA POLJSKO, OD KO NEJO TAM KOT
VARŠAVA, 13. junija. Včeraj je pristala na nekem letališču srednje Poljske skupina treh slovaških vojnih letal, ki so priletela tja čez Karpate. Piloti so izjavili, da so se poslužlli tega poleta za pobeg iz Slovaške, kamor se, dokler bodo trajale sedanje razmere, ne nameravajo več
DER SE PILOTI NE VRNEJO IN OSTA-PROSTOVOLJCI.
vrniti. Položaj je po njihovem zatrjevanju tak, da vzbuja vedno večje nezadovoljstvo tudi v najširših plasteh slovaškega ljudstva. Piloti so tudi potrdili vesti o gibanju nekih tujih čet na slovaškem ozemlju. Ostali bodo na Poljskem kot prostovoljci.
General Mlljutin Nedič
Naš v o,in minister general Mlljutin Nedič si je ogledal v soboto v sprem stvu načelnika glavnega gene. ralnega štaba, generala Simo-viča, in več drugih odličnikov, vaje prostovoljskega bataljona beograjskih akademikov. Vaje so pokazale, da se je akademski bataljon, ki je bil šele nedavno ustanovljen na lastno iniciativo viso-košolcev, že v tem kratkem času odlično izvežbal. Vojni minister je zato akademike pohvalil in se jim zahvalil za veliko oatriotično požrtvovalnost in naglasil v svoiem govoru, da so tudi prejšnje generacije akademikov doprinesle ogromne žrtve za osvobojenie m poveličanje domovine. Istega dne je pa general Nedič sprejel tudi odbor za proslavo 550-letnlce usodne bitke na Kosovem polju med tedanjo vojsko sredn jeveške Srbije in mlade Turčije. Proslava jubileja na Kosovem bo dosegla višek v rekonstrukciji tedanjega spopada, pri kateri bodo sodelovali oddelki naše sedanje aktivne vojske.
Madžarske obsodbe v Pečufu
Novosadski »Dan« poroča po »Baster Nachrichten«, da je te dni sodišče v Pe-čuju nastopilo proti dvema velikonem-škima agitatorjema. Študent Matija Huber je bil obsojen na sedem mesecev ječe, ker /e na agitacijskem potovanju dejal, da nmorajo »Madžari izginiti, da jih je trebi zkoreniniti«. Druga sodba se nanaša na bogatega veleposestnika Jurija Milllerja, ki je zaradi zasramovanja madžarskega naroda dobil 1000 pengov denarne kazni in izgubo političnih pravic za eno leto.
Mladina bodo zaposlili
Na češkem in Moravskem je v zadnjih dneh prostovoljno izstopilo iz šolske službe 3072 učiteljic, odpovedano je pa bilo 592 učiteljicam. Po 1. juliju bodo upokojili vse učiteljice, ki so dosegle starost 53 ter učitelje in profesorje, ki so stari 55 let. Na izpraznjena mesta bodo nastavili mlaj še moči.
Za obnovo kalifata
Na vsem svetu je 270 milijonov muslimanov. Samo 33 milijonov muslimanov ži.-i v lastnih državam Pod britsko nadoblastjo živi 100 milijonov mohamedan-cev, pod holandsko 39, francosko 32 milijonov. Do 1924. so imeli vsi Mohamedovi verniki vrhovnega poglavarja v kalifu, turškem sultanu. Zdaj govore, da bi Ibn Saud ali egiptski kralj postala’ kalifa, čemur se pa z raznih strani stavljajo velik.- ovire.
Rusija ni kriva
Medtem ko hoče angleška politika zrušiti uarodnosocialistično državo, ni politika Nemčije prežeta z namerami, da bi se bojevala z Rusijo zaradi ideoloških razlogov. Rusija ni kriva, da se je sklenil nemško-italijanski vojaški pakt, s katerim je Nemčiji dano na prosto, da spoštuje ozemlje sovjetske Rusije, krivi sta Anglija in Francija. Nemški življenjski prostor se ustavlja na ruskih mejah, s Poljsko in ne z Rusijo ima Rajh svoj spor, piše ,Westdeu!scher Boobachter".
..Mi nismo manjilna"
»Češko Slovo« se sklicuje na izjave odličnih nemških činiteljev, ki so priznali češkemu narodu popolno pravo samouprave in lastno življenje ter zaključuje: »Mi nismo manjšina nego narod.«
Sunerjevo s&ovo od Rima
ŠPANIJA BO VEDNO OSTALA ZVESTA ITALIJI IN NEMČIJI. KONCEM JUNIJA OBISK GROFA CIANA V MADRIDU. POGAJANJA ZA ZVEZO. —
RIM, 13 .junija, španski notranji minister Suner je včeraj odpotoval iz Rima.
Pred svojim odhodom je dal dopisniku agencije Stefani izjavo, v kateri je izrazil svoje občudovanje fašistične Italije. Minister je dejal, da bo Španija vedno ostala zvesta Italiji in Nemčiji. Na poučenem mestu se sedaj tudi potrjuje, da bo itali-
janski zunanji minister grof Ciano koncem t m. obiskal Madrid. Namen njegovega obiska bodo pogajanja za pristop Španije k Italijansko-nemški politični in vojaški zvezi. Pogajanja bodo nadaljevanje razgovorov, ki so se vršili sedaj v Rimu ob priliki obiska španskega notranjega ministra Sunerja.
Položaj na Daljnem vzhodu
PRIČETEK BLOKADE TIENSINA. PRIPRAVE ZA ATENTAT NA ANGLEŠKEGA VELEPOSLANIKA. ZASTRUPITEV NA BANKETU. »BELI RUSI« V TIENSINU. —
Maribor, 13. junija.
»Vse leče!« je bila starogrška filozofska resnica, v kateri je zapopaden nauk o večnem prelivanju in presnavljanju mrtve in žive prirode. Vse teče, neprestano, opaženo in neopaženo, teče v vnanjem ali tvarnem, a prav tako tudi v notranjem, duševnem svetu. Bolj kot vnanji je ta svet nestalen, premenljiv, vedno nov. Naravni zakoni so, sodeč po nepremičnem redu, ki vlada v fizičnem svetu, stalni, do-čim moramo naše pozitivne zakone vedno in vedno prilagajati novim potrebam in zahtevam človeštva.
Vse teče 'po določeni zakonitosti, ki so ji nedvomno podrejeni tudi naši zakoni, pa čeprav se človek razlikuje od ostale narave po svojem umu in volji, ki vodita in urejata človeško družbo. Ne moreta pa je voditi tako, da bi moglo biti naše življenje urejeno izven območja naravnih zakonov, oziroma proti njim. 2e neštetokrat je zgodovina izpričala, kako posamezniki, narodi in človeštvo v razvoju zastajajo in padajo, če sloni njih red na zako nili, ki so v navzkrižju z naravnim redom. Težka usoda je doletela narode, ki so se po enem ali drugem nagibu posluževali brutalne sile kot sredstva in po njihovem mišljenju utemeljenega prava za izvoje-vanje določene, pretežno politične nad-oblastL Ta ni še nikdar imela drugega poslanstva kot zanikanje eksistenčnega prava drugega naroda in vsa velika in doneča gesja so bila vedno le olepšanje prikritih teženj, nosečih zavojevalcu vsestranske pravice, nasprotniku pa preobilico dolžnosti, predvsem one, ki najbolj zadenejo njegovo življenjsko sredino — gospodarstvo.
Sovražnik je vedno skušal zlomiti nasprotnikov odpor na najbolj občutljivi strani, ki je vselej bila, je in tudi večno ostane le ob — kruhu, čeprav bi se naša kultura povzpela v še tako nesluteno višino. Pač dovolj zgovoren dokaz, da je tudi človeštvo vklenjeno v zakone ostale organske prirode. »Ljudstvo se peha in kriči, ker hoče živeti in se množiti. Potnik, zapomni si to in stori tudi ti tako!« je napisal že pesnik-mislec Goethe.
Vse teče za — vse! Goethejev potnik je vse človeštvo. Vsi narodi imajo pravico in dolžnosti dostojno živeti fako, da njih življenje ne ogroža enakih interesov iir teženj drugih narodov. Kakor teži vsaka rastlinska ali živalska vrsta za svojo ohranitvijo, tako si prizadeva tudi vsak narod, da vsestransko uveljavi svojo narodno bitnost. Selekcija, pa bilo celo z naj popolnejšo evgeniko, ki naj bi imela po teoriji poslanstva izvoljenih narodov prvenstvo, sega in mora po vseh naravnih zakonih — ki jim je, to poudarjamo, podrejen pozitivni zakon — segati le do meja naroda, čez pa ne.
če želimo kakemu narodu pokloniti dobrine svoje lastne kulture, mu ne bomo, če smo res kulturni, ponudili tega s silo, ampak po šegah kulturno selekcioniranega naroda.
Vse te in njim sorodne »vrline« so podobne zakonu o sredobežnosti, po katerem težijo vse silnice narazen, vsaksebi, v razpad. Življenje, rast, razvoj in napredek pa gre po nasprotnem fizikalnem zakonu sredobežnosti, ki sile veže, usmerja v določeno sredino in spaja v enotno vzajemno delovanje k določenemu cilju. Vse teče, sc giblje in v tem »vse« je tudi naše zavestno smotrno gibanje ali delo, ki kluje, ustvarja in presnavlja vedno nove do bTine, novo življenje le po zakonu sredo-težnosti, oziroma vzajemnosti, ki mu je sila tuja.
Nemški sociolog Gierke je dejal: »Vse kar človeštvo ima, dolguje vzajemnemu delu.« Te besede naj bi bile opomin nam, še bolj pa ljubiteljem Nietschejevega nadčloveška.	J. F.
Gradnja predora pod morjem
PARIZ, 13. junija. Tajnik družbe za graditev predora pod Rokavskim prelivom (med Francijo in Anglijo) je včeraj izjavi!, da bo stopilo vprašanje predora že v kratkem v odločilni stadij. Z angleške strani ni več odpora, kakor je bil doslej. Usoda gradnje se bo odločila letos v jeseni.
SEJA FRANCOSKE VLADE.
PARIZ, 13. junija. Danes dopoldne se je sestal ministrski svet pod predsedstvom ©rezidenta Lebruna.
TIENSIN, 13. junija. Japonci, ki so umaknili vsa svoja podjetja s področja angleške mednarodne koncesije, so začeli postavljati ob meji vojaške straže, ki bodo vsakogar preiskale. Na ta način bodo prizadejali angleški trgovini hud udarec.
TIENSIN, 13. junija. Iz zanesljivih virov so angleške oblasti izvedele, da pripravljajo na veleposlanika Velike Britanije na Kitajskem atentat. Izvedeni so bili obsežni varnostni ukrepi.
TIENSIN, 13. junija. Na banketu, ki so ga priredili Japoncem naklonjeni ki-
tajski krogi s člani japanofilske vlade japonskemu zunanjemu ministru, so se ravno ob zdravici na navzočnih pojavili znaki zastrupljenja. Aretiranih je bilo več oseb. Zastrupljeni so že izven nevarnosti.
TIENSIN, 13. junija. Skupina, ki se imenuje »Beli Rusi«, se je včeraj z japonsko pomočjo polastila zapuščenega ruskega konzulata ter na njem razobesila rusko carsko zastavo. Izjavili so, da bodo ostali tam, dokler ne bodo za Rusijo nastopili boljši časi.
Dotnaii zapiski
..Močnejša kot kdajkoii pojirej"
Dopisniku »Daily Telegrapha« v Ankari je romunski zunanji minister dejal: »Popolnoma zaupam v slogo Balkanske zveze in njenega poslanstva, da pomaga ohraniti v Evropi ravnovesje in zagotoviti mir. Kar se tiče balkanskega bloka, se je že večkrat pokazalo, da on ni naperjen proti nikomur in ne želi nikogar iziključiti. Balkanska zveza je odprta za vse balkanske države, ki uvidevajo potrebo, da s pomočjo skupnih prispevkov služijo interesom Balkana. Balkanska zveza je zdaj močnejša kot je bila kdajkoli poprej.«
Slovenska mladina
V dneh negotovosti in kolebanja je naša pot jasna. V službi našega naroda, v brezmejni ljubezni do rodne slovenske grude in slovenske besede ter z zavestjo skupnosti med svobodoljubno mladino vseh narodov, izražamo svojo neomajno voljo in program mlade generacije: Branili bomo domovino. — (Mesečnik »Slovenska mladina«.)
Slovenska politika in ..hrvatski" Slovenci
Pod tem zaglavjem nadaljuje »Slove-nija« že načeti problem sporazumevanja Slovencev s Hrvati in v dopisu iz Zagreba piše: »V politiki se marsikaj odpusti in pozabi, vse pa mora imeti tehten vzrok, naslonjen na realno podlago, kar pa — po vsem sodeč, tukaj ne bo, ker Slovenci smo že dolgo — čreda brez pastirja, če bi imeli voditelja, ki bi dihal z narodom, bi se bili s Hrvati že davno zbližali in skupaj nastopili za avtonomijo, proti centralizmu. Ali morda hrvatski voditelj terja kaj več! V politiki in narodni zavednosti so nam Hrvati lahko za zgled! Hrvati nimajo tako ostre ločnice duhov v javnem življenju kakor mi, ki se nikakor ne moremo otresti nemških, avstrijskih nazorov iz preteklosti. Teh nazorov se niti naši stari politiki in voditelji obeh taborov še niso otresli. »Hrvaški« S:ovenci zasledujemo pozorno vsak javen gib matice, saj po njem se dviga in pada tudi naš »javni barometer«.
Ce je več otrok...
Ljudje, ki so zrasli v nnogočlanskih družinah, so večinoma pridni in varčni gospodarji in gospodinje v vseh stanovih. Iz takih družin so izšli najtrdnejši kmetje, obrtniki, ročni in duševni delavci. Skoro vsi naši veliki slovenski možje so iz rodbin z mnogimi otroki, želeti je le, da bi tudi država s pomočjo gospodarskih, socialni in higienskih podpor pomagala vzdrževati narod na višini. Dokler je še zdrav stržen v našem ljudstvu, ga je treba z Vsemi sredstvi obdržati na tej ravni in ga do skrajnosti negovati. Le če bo naša skrb nesebično posvečena družinam, bomo lahko brez skrbi zrli v bodočnost. (»Roditeljski list«).
Spori vojvodinskih Nemcev
Novosadski »Dan« poroča, da je nastal med nemškimi prvaki v Jugoslaviji zopet spor zaradi volitev vodje in načel, kako je treba pri nas vzgajati nemško mladino. V zvezi s tem je odstopil predsednik »KuJtuirbunda« v Apatinu, dr. Schmidt. Novinarjem je dejali, da se je boril in da se bo zavzemal še nadalje za enakopravnost Nemcev z ostalimi državljani Jugoslavije, obsoja pa vsaiko gibanic in manifestacijo, ki bi izzivala oblasti in prebivalstvo ostalih narodnosti v državi.
Tekstilna industrija Slovenije in bombažna produkcija
Po vojni smo dobili v Slovenijo 52 tekstilnih podjetij, od teh jih je 13 v Mariboru. 40 tekstilnih tovarn se bavi izključno s predelavo bombaža >n posedujejo 180.000 vreten. So moderno opremljene in so še do nedavnega delale v treh po-sadah ves dan. Nabava surovin in pomanjkanje deviz sta delo omejila. Proizvodnja bombaža v Jugoslaviji znaša 1,000.000 kg na 5475 ha zasejane površi* ne. S tem pokrijemo komaj 1 % naše celokupne potrebe tekstilne industrije; V Sloveniji so izdelale doslej tekstilne tovarne približno 30,000.000 metrov raznih tkanin na leto.
Zaupanje je nad močjo
GOVOR PREZIDENTA ROOSEVELTA PRED ABSOLVENTI VOJAŠKE AKADEMIJE V WEST-POINTU
NEW YORK, 13. junija. Prezident Roosevelt je imel 'včeraj ob razdelitvi diplom gojencem vojne akademije v West-Pointu nagovor, v katerem je dejal, da morajo biti USA močne. Spomnil jih je na usodo nekaterih malih srednje in južnoevropskih držav, ki so morale plačati svojo šibkost izgubo neodvisnosti. Kot vzor dveh
močnih držav je postavil USA in Velika Britanjo, ki se druga druge ne bojita prav zato, ker sta močni. Ta duh medsebojnega spoštovanja in naklonjenosti je prišel prav kar do vidnega izraza ob priliki obiska angleške kraljevske dvojice v USA. Moč ne temelji samo na orožju, temveč na medsebojnem zaupanju in sodelovanju.
Velik pomen Gafencovega obiska v Ankari
ANKARA, 13. junija. Obisku romunskega zunanjega ministra Oafencuja pripisujejo v diplomatskih progih velik pomen. Namen obiska je utrditev črnomorskega pakta, pristop Bolgarije k Balkanski zvezi hi ureditev gospodarskih tekočih zadev. V včerajšnji izjavi je Gafencu podčrtal podobnost vlog Romunije In Turčije. Prva čuva nad izhodom Donave, druga nad Dardanelami. Prav tako pričakujejo v Ankari prihod egiptskega maršala, ki bo obiskal tudi Atene in Bukarešto. V izjavi, ki jo je podal Gafencu, je tudi naglasil, da je Balkanska zveza prav sedaj še bolj trdna, kakor je bila kdaj prej.
Car Boris obišče London?
LONDON, 13. junija. »Dally Express« poroča, da bo bolgarski car Boris po vsej verjetnosti meseca avgusta obiskal London. List pravi, da bi se mogel ta obisk smatrati kot znak bolgarske pripravljenosti za zbližanje in sodelovanje zahodnima velesilama. Na jesen pričakujejo v Londonu tudi obisk grškega kralja Jurija II.
Angleška suverena v Kanadi
SHERBROOK, 13. junija. Včeraj popoldne je stotisočglava množica sprejela angleško kraljevsko dvojico na povratku na kanadska tla. Visoka gosta bosta obiskala še razne kraje v provinci Quebec ter se nato podala v Novo škotsko, v Hali-fax, kjer se bosta v četrtek vkrcala na v Evropo.
Nemikl demanti
BERLIN, 13. junija. DNB poroča, da so neresnične vse vesti angleških listov, po katerih naj bi se bili ob priliki banketa na čast štabnemu šefu nemške policije Lutzeju v Gdansku razdeljevali v dvorani protirežimski letaki. Prav tako pa tudi za nikuje, da bi bil na Lutzeja v Klajpedi ob vračanju v Berlin izvršen poskus atentata in da bi bil atentator ujet ter ustreljen.
Dogodki n* Češkem
PRAGA, 13. junija. Kladen&kega morilca še vedno niso Izsledili. Napovedane nadaljnje represalije so sicer izostale, obsedno stanje pa traja dalje. Državni pro-tektor Je včeraj izrazil vladi protektorata sožalje zaradi uboja češkega policista v Nahodu in izročil za njegovo mater 50.000 kron. Iz Nahoda je odpoklicana nemška policija.
Francova vlada se preseli v Madrid
MADRID, 13. junija. Dan 18. Junija, tretjo obletnico nacionalistične ustaje, bodo v Španiji proslavili na najsvečanej-ši način. Tega dne se bo tudi preselila vlada generala Franca iz Burgosa v Madrid, ki bo postal zopet glavno mesto republike.
Borza. Curih, 13. junija. Devize: Beograd 10, London 20.77 Pariz 11.75*/*, Newyork 443.50, Milan 23.33, Praga 15.10 Sofija 5.40, Bukarešta 3,25, Berlin 177.87, Budimpešta 87.
OGROMNE ZLATE ZALOGE USA
NEW YORK, 13. junija. Z včerajšnjim dnem je po novih izkrcanjih zlata iz Evrope dosegel zlati zaklad Zedinjenih držav rekordno vrednost 3 milijard funtov šterlingov ali 780 milijard din, kar predstavlja 60% vsega zlata na svetu.
HITLER V LINČU.
LINC, 13. junija. Na povratku z Dunaja v Berlin se je kancelar Hitler ustavil v Linču, kjer mu je prebivalstvo priredilo navdušen sprejem.
SPREJEM PRI BONNETU
PARIZ, 13. junija. Zunanji minister Bon net je sprejel včeraj poljskega veleposlanika.
MEDNARODNO TENISKO PRVENSTVO FRANCIJE
PARIŠ, 13. junija. V igri mešanih parov je francosko-jugoslovanski par Mathieu-Ku-kuljevič premagal jugoslovanski nar Ko-vač-Mitič s 7 :5, 6:1.
ZMAGA ZAGRERA NAD BRATISLAVO
ZAGREB, 13. junija. Boksarska reprezentanca Zagreba je premagala reprezentanco Bratislave.
Dunajska napoved
Večinoma močno oblačno, tu in tam nevihte, bolj hladno.
Mariborska napoved
Spremenljivo oblačno in vetrovno vreme s krajevnimi padavinami. Temperatura brez večjih sprememb. Včeraj je bila najvišja toplota 23.4, danes najnižja 13.7, opoldne pa 19.5. Padavin je bilo od sinoči ,0.3 asa.
Novice
Nekaj predlogov za narodno-obrambno delo
Vsepovsod je treba postaviti zanesljive in trdno vzgojene značaje in jim nuditi podporo
Poleg duhovnikov, zdravnikov in drugih redkih šolancev na našem podeželju, so učitelji najštevilnejši v kadru izobražencev, vsled česar nosijo levji delež kulturno prosvetnega dela v naši vasi na svojih ramenih. Najtežje delo imajo ti težaki na polju slovenskega napredka v obmejnih in narodnostno mešanih krajih, kjer mora iti njihovo delo še boJj v globino in širino kot kjer koli drugje. Osnova za tako delo pa more biti le temeljito poznavanje krajevnih in splošno narodnih razmer, dobra podkovanost glede možnosti in načina taktike pri organiziranem narodno-obrambnem delovanju, poleg tega pa absolutna oblastvena zaščita učiteljstva, ki se mu mora dati tudi materialna podpora.
Konkretno naj izzveni ta osnovna zahteva v sledečem:
Za delo na naši severni meji in na Kočevskem naj se izobrazijo delavci v daljših in dobro organiziranih tečajih, ki bi jih priredila kraljevska banska uprava brezplačno za tiste učitelje, ki žele v teh krajih delati. Tečaji naj bi bili v Mariboru, Murski Soboti in Kočevju. Učitelj bi se moral pred vstopom v tečaj obvezati, da bo vztrajal v obmejnem odnosno kočevskem kraju, kjer že službuje, ali kjer bo šele nastavljen, vsaj tri leta.
S tem poslednjim bo osigurana povezanost in temeljitost dela, ki je danes vse raztrgano, ker se pod silo razmer selijo v narodno ogroženih predelih učitelji iz kraja v kraj kot ptice selivke. Prvi pogoj za prenehanje teh več ali manj prisilnih selitev pa je, da se zbriše enkrat za vselej s teh krajev sramotni žig »kazenskega’ mesta«!
Z omenjenimi tečaji /naj se aktivizira predvsem mlajše učiteljstvo v tej smeri, da bo iz lastnega notranjega nagiba vlagala prošnje za nastavitev v kraje, kjer so pereči naši narodni interesi. Na tak način bodo prišli tja ljudje, katerih sposobnost in volja za težavno delo bosta preizkušena v tečaju, posebno pa v samostojni odločitvi, šele s tem bo dan pogoj za enotno hotenje in stremljenje učiteljev v narodno ogroženih, čeprav sicer zapuščenih krajih; učitelji ne bodo več hodili
Pismojirednllrii
uospod urednik! V polemiki, ki se je razvila v obliki pisem na Vaš cenjeni naslov; okoli nameravane ustanovitve nove pedagoške visoke šole v Ljubljani in nezaposlenosti profesorskih in učiteljskih kandidatov, j tudi naše društvo odgovo-
rilo. in ste ta odgovor v Vašem cenj. li- poslopje, orodje in krmo. škode je nad Stil objavili, za kar se Vam zahvaljujemo. 170.000 dinarjev, ki pa je samo delno kri-Ker naše ponovno pobijanje pisarjenja ta z. zavarovalnino. Požar je nastal na o hiperprodukciji inteligence, zlasti pro-jtramu, ki je bil vzidan v dimnik. Modri-
na nova službena mesta z odvratnim občutkom, ki ga izziva premestitev po kazni ali po službeni potrebi.
Toda ne smemo se ustaviti že pri tej akciji. Korenito moramo obdelati še to, kar so zamejci že zdavnaj rešili. Tu je namreč tudi gmotno vprašanje naših narodnoobrambnih delavcev. Ti službujejo večinoma v krajih, kjer je preskrba z živežem težavna, vsded česar je prehrana po dražena, ki imajo slabe in oddaljene prometne zveze ter tako slabo povezanost z gospodarskimi odn. kulturnimi središči. To so pomanjkljivosti, ki prihajajo pri delu teh učiteljev še posebno do izraza. Zato jim je treba priskočiti na pomoč in zvišati njihove prejemke (pred nekaj leti so bile plače uradnikov neupravičeno zniža-
ne, čeprav so cene življenjskih potrebščin stalno naraščale in so se dvignile od krize naprej za okrog 30%!) s tem, da se jim odobri za narodnoobrambno delo redna mesečna nagrada. Ker je malo verjetnosti, da bi bilo mogoče pritegniti k tej akciji državno blagajno, naj ustvari kralj, banska uprava za to poseben fond.
Vse navedeno zahtevajo naši narodni interesi. Drugod so vprašanje organiziranega dela v obmejnih in narodnp mešanih krajih že zdavnaj rešili s tem, da ne pošiljajo v njih uradnikov po kazni, marveč svoje najboljše moči, ki jih podpirajo gmotno oblastva in pa privatne organizacije. Napravimo tudi pri nas v tem pogledu korak naprej-!
Elektrifikacija Sv. Trojice v Slov. goricah
V tako lepem kraju Slovenskih goric, pri Sv. Trojici razsvetljujejo prijazne domove petrolejske leščerbe. Letoviščarji, ki prihajajo tako radi k Sv. Trojici, so nad takšno razsvetljavo pač upravičeno razočarani. Nerazumljivo je, da tam ni elektrike, ko je v bližnjem Sv. Lenartu zasebna električna centrala.
Že večkrat so pokreniji Svetotrojičani akcijo za elektrifikacijo svojega trga. Toda zadeva je vedno obtičala na mrtvi točki. Leta so potekala in kraj mora še ved-
dil pri Sv. Troijci, sem o vprašanju elektrifikacije prosil trojiškega župana g. Klemenčiča za pojasnilo. Zatrjeval je, da se bo občina ponovno pobrigala za rešitev tega perečega problema, od katere zavisi uspešnejši razvoj tujskega prometa. Baje je dobila občina že zagotovilo, da bo pri elektrifikaciji pomagala tudi mariborska mestna občina, ker Sv. Trojica v veliki meri zalaga mariborski trg. Kolikor bo mogoče, bo storila tudi trojiška občina, ostalo pa domači gospodarski krogi, da
no uporabljati petrolejke. Ko sem se mu- bo Sv. Trojica čimprej elektrificirana,
ZAKON O ELEKTRIFIKACIJI |gdč. Herto Luctomannovo v Ljubljani. Ni Načrt zakona o elektrifikaciji je dogo-tovljen. Poslali ga bodo vsem gospodarskim ustanovam v državi v proučitev, nakar bo izdan nov zakon o elektrifikaciji. Smisel tega zakona je v dejstvu, da bodo odslej imeli prvenstvo v ustanavljanju novih električnih central država, banovine in. obči-ne. Šele, če ta upravna telesa ne bodo imela interesa na ustanovitvi električne centrale, dobi zadevno koncesijo zasebni, kapital.
NAČRT DR2. ŽELEZNIC Po 10-letnem načrtu državnih železnic bo nabavila železniška uprava do konca 1. 1940. 125 novih lokomotiv in znatno število novih vagonov vseh vrst. Železnice bodo svoj vozovni park tzpogjolnile in odstranile vse pomanjkljivosti. V tem pogledu se mora Jugoslaviaj približati stanju jugovzhodne Evrope, kjer je žel. industrija zelo lepo razvita.
res, da se je te dni dala krstiti moja mati, ker bi naj bila židovskega pokolenja, temveč je res, da je bila moja mati Aran-ke Blaskovič roj. Schelling povsem arijskega pokolenja in je umrla že 1. 1909.«
o Dve nesreči. V Ribnici na Pohorju Je padla skala na nogo tesarja Fr. Vertnika iz Hudega kota in mu jo zlomila. — V Špičniku pri Svetini pa je nabodla krava viničarja Friderika Holiča.
o Svojo smrt ie napovedal 72-letni posestnik Ivan Grabner iz Kostrevnice pod Sv. Goro. Dejal je, da bo točno o polnoči umrl, kar se je tudi zgodilo.
o 115.000 obiskovalcev ljubljanskega velesejma. Včeraj je bil zaključen XIX. ljubljanski velesejm. ki je zelo lepo uspel. Letošnjo mednarodno gospodarsko prireditev je obiskalo 115.000 ljudi.
o Občinski sluga — preslabo plačan. Sluga občine Spodnj Polskava -Prager-
fesorskih L. učiteljskih kandidatov ni zaleglo, se sedaj še enkrat obračamo na vse polemičarje z iskreno prošnjo, da . .najprej prouče vprašanja, o katerih pišejo . iri polemizirajo. Prosimo jih predvsem, da nehajo pisariti o hiperprodukciji profesorskih in učiteljskih kandidatov, ker take hiperprodukcije pri nas sploh 'ni. Sedanja nezaposlenost profesorskih in učiteljskih kandidatov je le posledica dejstva, da z novimi nastavitvami ne.krijemo niti najnujnejše potrebe. Hiperprodukcija bi nastopila šele takrat, kadar bi bile krite vse potrebe, kadar bi vse šole, vsi oddelki in število učnih ur in učnih moči odgovarjali zakonskim predpisom. Da bi tako stanje nastopilo, bi morali zaposliti vse doslej nezaposlene h: — povečati »produkcijo«. Vse to smo ponovno poudarili tudi v Vašem cenj. listu in smo svoje trditve podprli tudi s številčnimi podatki.
Pisanje o hiperprodukciji profesorskih in učiteljskih kandidatov zatorej smatramo za ‘ rezvest.no. ker izkrivlja lesnico in vzbuja zgrešeno javno mnenje. 1 se moram naš položaj zahvaliti dejstvu »hiperprodukcije« ne pa dejstvu nekritja potreb. Tako pisanje nemalo škoduje napredku n- šejra Šolstva in našemu polof -iu. Z odličnim •oštovaniem!
Društvo brezmiselnih prof. kandidatov v Ljubljani.
VELIK POŽAR NA DRAVSKEM POLJU sko' J® “ sv0> trwi ™>°e° Preslabo pla-Včeraj opoldne je izbruhnil pri posest- ]5an’ Z “rami 450 dinarji mesečne plače niku Francu Modriču na J esenci velik po-1”0™ prezivli?ti petčlansko dražino. Požar. Ogenj je uničil hišo in gospodarsko ,es tef ™a «iri leta te službe ra še - -	--	-	-	ni	nastavljen. Zato naj se občina zazre v
njegove razmere in če ga ne nastavi, mu naj da vsaj boljšo plačo, da bo laže preživljal sebe in družino! • o človeške kosti so našli na nekem zemljišču v Zagorju ob Savi. Razširila se je govorica, da so to ostanki nekega čevljarja, ki je pred 10 leti neznanokara izginil.
o S kolesom v smrt. Delovodja Grad Jernej, star 60 let se je v Retečah na kolesu peljal nadzirat delavce na cesti. Na neki strmini je na ostrem ovinku padel in strmoglavil več metrov globoko v prepad, kjer se je ubil.
Cmllm
c Umrl ie v celjski javni bolnišnici
f. Josip Pristovšek v starosti 50 let. Po-ojnik je bil kot pasar in zlatar uslužben pri tvrdki A. Lečnik v Celju. Pri prostovoljni gasilski četi v Celju je bil vodja sanitetnega oddelka. Tovariši so ga položili na mrtvaški oder v gasilskem domu na mestnem poglavarstvu, od koder bo danes
čeva žena je kurila v krušni peči. Zaradi silne vročine se je tram vnel in ogenj je hipoma objel hišo ter jo upepelil. < NESREČA PRI PODIRANJU Posestnik Gregor Špes v Juršni vasi pri Slov. Bistrici je podiral v gozdu smreke. Eno podirajoče drevo pa se je po nesreči zvalilo nanj ter mu pretrgalo črevesje.
o Ni. Vis. kneginja Olga se je za čestitke k rojstnemu dnevu potom dvome pisarne vsem najlepše zahvalila.
o V Ljubljani sta se poročila tehnični vodja Mariborske tekstilne tvomice g. inž. Alojz Gregorič in gdč. Ema Krajče-va.
o Sv. Trojica v Slov. gor. Naši naročniki in čitateljl od Sv. Trojice In okolice nai sporoče svoje želje v trgovini Dreo pri Sv. Trojici g. Bojanu Dreu, ki je naš tamkajšnji dopisnik. Tam se sprejemajo tudi novi naročniki.
o Popravek iz Laškega. G. Fedor Blaško vič, družabnik Tekstilne tovarne d. z o. z. v Laškem, nam je poslal na notico »Zanimiva poroka v Laškem«, ki je bila objavljena v »Večemiku« 6. f. m., naslednji popravek: »Predvsem ni res, la je moje krstno ime Ferdo, temveč je res, da mi je ime Fedor. Ni res. da se bom poročil z gdč. Greto Luckmannovo v Laškem, temveč je res, da se bom poročil z
Pmiahsu
s varuje Kuomvtja
Zalo že pri nakupu Aspirin tablet pazite na »Bayer«-jov križ, kaj« brez tega znaka ni Aspirina.
A S P I R I N
TABLETE Ogta*r«g. pod S. »rojem 3Z608 od
ob 17. in pol pogreb na mestno pokopališče.
c Delo dobijo pr! Borzi dela: 4 hlapci, 1 žagar, 1 zlatar, 4 urarji, 1 čevljar, 5 kmečkih dekel, 10 kuharic, 1 sobarica, 1 gospodinja, 1 orožniška kuharica, 3 služkinje, in 2 postrežnici.
c Napad. 20-letni delavec Jože Bercko iz Rogaške Slatine, se je te dni mudil v neki gostilni v Spodnjem Sečovem. V gostilni so ga napadli neki moški iz Cerovca in ga z noži hudo poškodovali po
glavi in levi nogi. Spravili so ga v celjsko olnišnico.
c Borza dela. 10. junija je bilo v evidenci 514 brezposelnih in sicer 457 mo-
jjlnh in ^V7
c Nesreče. 22-letna delavka Marija Ribič pri Sv. Juriju ob Taboru je padla s kolesa. Zlomila si ie desno nogo in poškodovala desno roko. — 71-letni posestnik Zorko Martin od Sv. Stefana pri 2usmu ie v Petrovčah stopil iz mestnega avtobusa. V tem času je privozil mimo neki avto, ki je Zorka podrl na tla in ga močno poškodoval po glavi in Vikah. — 13-letni posestnikov sin Anton Lončar iz Gomil-kega je padel pri telovadbi in si zlomil levo roko v zapestju. — 40-letni pomožni monter Stefan Kumer iz Polzele se je peljal s kolesom iz Polzele. Na cesti ga
ie povozila neka kočija. Dobil je poškod->e po glavi in trebuhu. — Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnišnici
Ptul
p Učitelji, ki so preteklo soboto prihiteli v Ptuj na obmejni učiteljski tabor, so si popoldne ogledali starodavnosti mesta. Obiskali so tudi revne Haloze.
p Nesreče. Golob Barbari, 33-letni tkalki v tovarni »Vunatekst« v Majšpergu* je stroj odrezal prst. Toplak Ivan iz Str-jancev pri Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji si je pri padcu v gorici zlomil nogo. Oba ležita v ptujski bolnišnici.
p Pretep v vinotoču. V vinotoču pri Jurgec Franc v Brezovcu pri Novi cerkvi so neki vinjeni sejmarji napadli viničarja Emeršiča Ivana iz Brezovca. Posili-žili so se celo nožev. Težko ranjenega*« spravili v ptujsko bolnišnico.
p Požar. Izbruhnil je požar v Vel. Nedelji pri Valentinu Rakušu. Otroci so v listnjaku zanetili ogenj. Kmalu so zajeft plameni hišo. Škoda je delno krita.
»Da, da, vedno storimo vse, kar moremo!«
Gospodarska pogajanja z Nemčijo
TEČAJ NEMŠKE MARKE SE JE DOLOČIL NA 14.30 Din
V Kolmi so bila zaključena pogajanja stalnega' jugoslovan«ko-nemškega gospodarskega odbora. Na teh pogajanjih so bili določeni odnošaji do Ceško-morav-skega protektorata, ter nov tečaj nemške marke. Češko-moravski protektorat se bo še vnaprej smatrali v carinskem, trgovinskem in denarnem oziru kot posebno ozemlje. Klirinški sistem s čsl. krono ostane še nadalje v veljavi; tečaj kro-
ne tak, kakršen je bil 15. marca. Blagovni kontingenti ta turistični promet ostanejo neizpremenjeni.
Posebno važna je nova določitev tečaja marke. Tečaj se je vrnil na prejžnjt višino ter je sedaj določen na 14JO din To povišanje tečaja se tolmači s tem, d! je bilo v zadnjem času vzpostavljen« ravnotežje v plačilnem prometu med na* šo državo in Nemčijo
Maribor
Opombe k nedeljski nesreči
Strahovita slivniška avtomobilska nesreča je še vedno predmet najrazličnejših komentarjev. Nad 50 ljudi je bilo med življenjem in smrtjo ob času te nesreče. Le izredno srečnemu naključju je pripisati, da ni bik) več smrtnih žrtev. Kljub temu pa naj bo smrt mladeniča Timovška zadosten vzrok, da o tej nesreči ..ekoli-ko razmišljamo.
Po zakonu je prepovedano prevažanje ljudi s tovornim avtomobilom. Veljavni zakon ne sme poznati izjem, kar se je videlo iz mnogih primerov, ko so bili lastniki tovornih avtomobilov, ki so .:a cesti slučajno vzeli s seboj kakšnega popotnika, občutno kaznovani. V Slivnici pa je bik) v življenjski nevarnosti nad 50 ljudi. Mnogi ljudje so se že v Mariboru zgrozili, ko so videli tovorni avtomobil, ki je
bil natrpan s potniki. Kakor sardine so bili ljudje na avtomobilskem platišču. Slutili so nesrečo, saj je bila teža vseh potnikov mnogo prevelika za ponesrečeni tovorni avtomobil. Če že niso opazili tega lokalni varnostni organi, bi morali odvoz preprečiti v Mariboru. Vsekakor pa je treba poskrbeti, da odslej do takšnih nesreč ne bo več prišlo, kajti zakon mora veljati za vse. »k.
Ana Zimova podlegla
Okoli 11. ure ponoči je umrla na kirur-gičnem oddelku žena železniškega delavca Ana Zimova, o kateri smo včeraj poročali, da si ie prdbila glavo pri prometni nesreči v Hotinji vasi.
Ranjenci zadovoljive okrevajo
Stanje poškodovancev, ki so se tako tragično ponesrečili pred znano Novača-novo gostilno v Slivnici pri vožnji z nedeljske tombole Rdečega križa v Mariboru, je na splošno precej zadovoljivo. — Štirje poškodovanci so že odšli iz bolnišnice v domačo oskrbo. Poleg 17-letnega posest, sina Franca Teminška, ki je bil mrtev na kraju nesreče, je bila Še zelo
nevarno poškodovana tl-letna Ivana Margučeva, ki ji je počila lobanjam za življenje katere so se sprva resno bali. Vendar pa vse kaže, da bo dekle ostalo pri življenju. Ostali poškodovanci imajo manj nevarne poškodbe. Po večini imajo poškodbe na glavi, na rokah inno-gah ter manjše ali večje praske.
Učiteljstvo o viničarskem vprašanja
V mali dvorani Narodnega doma v Mariboru je bilo pred kratkim dobro obiskano zborovanje obmejnega učiteljstva, saj rešujejo ne samo svoja stanovska marveč vsa obmejna vprašanja. Sestanek je vodil predsednik gosp. Mirko V a u d a od Sv. Marjete ob Pesnici, ki je imel daljši nagovor. Problemi obmejnega učiteljstva so tesno povezani z vsemi obmejnimi problemi: narodnostnim, gospodarskim, kulturnim in socialnim. Obmejni
učitelj, ki se zaveda svojega poslanstva, je regulator vsega življenja ob meji. — Nedavno zborovanje je pokazalo, da se naše obmejno učjteljstvo tega poslanstva v polni meri zaveda. Eno izmed glavnih perečih in nerešenih vprašani naše meje je viničarsko vprašanje. Učiteljstvo je sklenilo, da se bo z vso ljubeznijo in idealizmom posvetilo temu problemu, ki mora v interesu močne meje biti čimprej ugodno' rešeno.
NASTOP KAVKAŠKIH KOZAKOV
V,Maribor je prispela večja skupina kavkaških kozakov, složnih telovadcev, plesalcev in jahačev. Danes nastopijo prvič ob 18. uri na stadionu »Železničarja«; jutri, v sredo 14. t. m. drugič ob istem času. Nastopili bodo z znano kozaško »džigitovko« na konjih, piramido na konjih, peli bodo kozaške pesmi ter pokazali še par drugih točk zanimivega programa.
SKRBINŠEK DOBIL ZADOŠČENJE
Poročali smo, da je mariborski gledališki igralec Vladimir Skrbinšek tožil svojega ljubljanskega stanovskega tovariša Cirila Debevca zaradi klevete. Skrbinšek bi moral biti v Ljubljani angažiran. Ker pa ga je nekdo denunciral, do angažmana ni prišlo. Preiskava je dognala, da je krivec Debevec. Pri drugi razpravi je bil toženec obsojen zaradi klevete na 500 din denarne kazni, v primeru neizterljivosti pa na 9 dni zapora. Sodba je bila izrečena pogojno za dve leti Debevec bo moral plačati stroške kazenskega postopanja.
NAPAD IZ MAŠČEVANJA
V mariborsko bolnišnico je prišel» Iz Podpece pri Konjicah težko poškodovan 24 letni dninar Ivan Seitker. V nedeljo mu je neki moški iz maščevanja vrgel kamen v glavo, ker ga je pred kratkim šiloma selil iz stanovanja na občino.
PRI BILJARDU aretirani svedrovec.
27-letni steklar Ivan Maček je svedrovec stare sorte. Je to eden izmed tistih enostavnih vlomilcev, ki jim je vlo-milstvo prešlo v meso in kri, in ki niti ne mislijo na kak masten kapital pri vlomih. Zadovoljni so, da si od časa do časa privoščijo dobrot, ki jih majo tudi drugi ljudje v izobilju. Maček se je potepal potlej, ko je odšel predlanskim iz zaporov, po raznih .službah in se preživljal z beračenjem. 12. aprila pa je danes že s pokojnim in tragično preminulim pajdašem Marjanom Pajerjem vlomil v neko gostilno v Slovenski Bistrici in odnesel iz omare, ki jo je odprl s svedrom, cigarete. žganje, vino in, ženski .plašč, teden dni zatem na ie v Konjicah odtrgal z ne-
ke hiše mreže, odnesel klobase itd. Nekaj zatem pa so ga že orožniki aretirali pri nekem biljardu v BoharinL Mali kazenski senat okrožnega sodišča v Mariboru ga je obsodil za kazniva dejanja na 7 mesecev strogega zapora in na izgubo časftiih .pravic za dve leti.
m Odlikovan župnik. Z redom sv. Save 4. stop. je bil odlikovan župnik Ivan Soline iz Flov. Bistrice.
m Iz upravno politične službe. Napredovala sta okrajna načelnika dr. Janko Šiška iz Maribora in Ivo Milač iz Dravograda.
m Poročila sta se upokojeni major in vodja podružnice zavarovalnice »Co-mercial Union« v Mariboru g. Milan Ko-mareti z gospo Clelio pl. Fodorjevo iz Zagreba.
m Gostovanje mariborske drame v Ljutomeru. V sredo, 14. t. m., bo gostovala mariborska 'drama z izrfedno duhovito komedijo — »Dva tucata rdečih rož«. Sodelujejo: gdč. Rasbergerjeva, g. Kovič Jože, g.-Košič in ga. Savinova. — Režira glavni režiser Jože Kovič, m Koncert v mestnem parku bo jutri sredo od V#. do 10. ure zvečer. Igra vojaška godba pod kapelnikom g. Jiran-kom.
m Jadralno letalska skupina Maribor II.
poziva vse. ki se žele prijaviti v njen jutranji jadralno-letalski tečaj, da to storijo nemudoma. Tečaj se prične koncem tega tedna, najkasneje pa 19. t. m. ter se prijave po pričetku tečaja ne bodo mogle upoštevati. Prijave in informacije pri »Putniku«.
m Prepir za stojnico na trgu se je vnel med stasitim Slovenjegoričanom iz Oseka in mlado kmetico, ki je dobila celo par krepkih za uho. Red je napravil šele stražnik.
m Kolesar povozil otroka. V Smetanovi ulici je mlajši kolesar povozil 5 letno ravnateljevo hčerko Emo Kovačičevo. ki si je zlomila levo nogo.
m V hlevu okraden. Precej vinjenega hlapca Gašparja Korošca iz Vajgna v Slov. goricah so spravili v neki hlev na Aleksandrovi cesti, da bi se tam prespal. Ko se je zjutraj prebudil, je ugotovil, da iptl je .nekdo ukradel srebrno uro in 168 amarjev.
m »Sokolska planinska koča«, r. z. z
o. z. v Mariboru opozarja na svoj občni zbor, ki bo jutri, v sredo, ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma.
m Tatvine koles. Iz dvorišča v Gosposki ulici 30, je bilo ukradeno restavrater-ju Francu Veingerlu kolo »Milenmarke« z evid. št. 78527. Kolo je nekdo ukradel tudi posestniškemu sinu Rudolfu Škofiču od Sv. Jakoba v Slov. goricah. Ukradeno kolo je znamke »Pucfa« in reg. s številko 137754.
m Prepoden vlomilec. V stanovanje carinskega posrednika Maksa Samca na Zrinjskega trgu je nznani vlomilec skušal vdreti z dletom, pri čemer pa so ga ljudje prepodili.
m K požaru v stanovanju gosp. Ivana Waldhauseria nam pojasnjuje g. WaJd-hauser, da požar ni nastal zaradi njegove neprevidnosti, ampak zaradi tlečnega oglja, ki je ostalo v štedilniku. Požar je gosp. Waldhauser sam pogasil ter tvegajoč težke opekline preprečil vsako nevarnost in škodo.
m Tihotapčeva smola na kolodvoru. Na glavnem kolodvoru so prijeli znanega tihotapca Franca G., pri katerem so anšli mnogo vžigalnikov, saharina in 40 paketov igralnih kart m Velika tatvina denarja. V Srebotju Slov. goricah je neznanec vlomil v hišo posestnika Kaurana in ukradel 21.000 din gotovine ter za 25.000 din hranilnih knjižic. Skupna škoda znaša 46.000 din.
m »Preganjanje« ribičev. Mariborska policija je priredila že več racij na črne ribiče. Polovili šo-že več oseb, ki so lovile brez dovoljenja.
* Našim turistom se nudi te dni prilika, da z majhnimi stroški vidijo naše turistično in zgodovinsko najzanimivejše kraje: Sarajevo, južno primorje, Crno goro m Južno Srbijo — na izletu Putnika od 7. do 14. junija. Cena potnega aranžmana z vožnjo v drugem, razredu znaša din 2.475'—, v tretjem razredu din 2.310*—, Prijave do 5. junija.
Cenejše plinske maske. Nekatera humanitarna m kulturna društva bodo prejela v najkrajšem času zahtevano število plinski!^ mask po nižji ceni. V Mariboru vodi akcijo društvo Rdečega križa. Plinske maske, ki jih izdeluje tvrdka Bata v Borovu, so moderne in brezhibne. Model je pregledan tudi od strani vojaških oblasti in je bi! spoznan kot odličen ter popolnoma odgovarjajoč svrhi, kateri je namenjen. Društvo Rdečega križa vabi vse interesente, da se takoj ali najkasneje do 15. t m. prijavijo v društveni pisarni ($re-sko načelstvo, 2. nadstropje, soba 43). Poznejša naročila se ne bodo upoštevala.
Poročne prstane prodaja po teži M. Jlger-jev sin, juvelir, Gosposka 15. Prodaja tudi na obroke brez povišanja cen.
m Dva zlata prstana sta izginila železničarjevi ženi Antoniji Rojsovi s Tržaške ceste 25
m. Nočna lekarniška služba (od 10. do
vključno 16. junija): Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32,	,
Kino
* Grajsld kino. Danes zadnjikrat Zeleni car, Gustav Djessl. Od srede Pariško dekle, Sily Pons.
* Kino Esplanade. »Rasputin«, grandiozni francoski film največjega formata s Harry Baur-om in Marcel Ohantal.
Kot dodatek prikazujemo obisk Nj. kr. V. kneza namestnika Pavla in kn. Olge v Berlinu.
* Union Kino. Do vključno petka ^Velika ljubezen44, sijajna zabavna veseloigra, z Wiluam Powell-om in Myrno Loy.
Radio
Sreda, 14. junija Ljubljana: 12- Nekaj komorne glasbe; 12.45 Napovedi in poročila; 13.20 Vse mogoče, kar kdo hoče (na ploščah); 18. Mladinska ura; 18.40 Predavanje o delavstvu;
20. Violinski koncert; 20.45 Valčkovi kralji; 21.15 Ciganske pesmi poje ruski sek-stet; 22.15 Plesne pesmice pojeta Ježek in Jožek. — Beograd: 17.20 Popoldanski koncert; 19.05' Ciganski orkester; 20.30 Prenos proslave Jovana Mokranjca. — Sofija: 18. Popularni koncert; 19. Beliinijeva opera „Norma“9 nato ob 22. Plesna in lahka glasba. — Fireoze: 21. Mascagnijeva opera „Cavalleria rusticana44. — Varšava: Velik koncert Chopinovih del. —■ Dunaj:
21. Serenada dunajskih simfonikov, — Pariz PTT: 20.30 Festival Maurice Ravela. — Bratislava: 20.20 Večer opernih melodij.
Bonna poročila
Devize. Ljubljana. Uradni tečaji: London 206.15-209.35, Pariz 116.40-118.70, New York 4383—4443, Curih 995-1005, Milan 231.85-234.95, Amsterdam 2342 —2380, Berlin 1771.12-1788.88, Bruselj 749.40—761.40. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40—259.60, Paria 144.83-173.13, New York 5455.69-5515.69, Curih 1236.87—1246.87, Amsterdam 2913.03 -2951.05, Bruselj 932.10-944.10.
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 468—470, 4 odst agrarji 60.50 d.> 4 odst. sev. agrarji 60—60.7o, 6 odst bogl. obv. 88—90, 6 odst dalm. agrarji 86.50 —87.50, 7 odst stab. pos. 99 d., 7 odst, inv. pos. 99.50—100.50, 7 odst Blair 94.50 95, 8 odst. Blair 101.50 d. Delnice: Nar. banka 7500 d., PAB 212 d- Trbovlje 172.50 do 173.
Blagovna potočila
Novosadska borza: Pšenica: baška 148—150, sremska 148—150, slavonska 149— 150, banatska 145—152. R ž: baška 140— 142. Ječmen: baški in sremski 155— 157.50, jari 180—185. Koruza : baška 111 —113. Moka: baška in banatska „0e“ in „Ogg“ 232.50-242.50, „2“ 212.50-22250, „5“ 192.50—202.50, „6“ 172.50—182.50. Fižol: baški in sremski beli 295—300.
Ruška razstava Sušmelja In Goloba
Razstavljata akademska slikarja F. Golob (9 lesorezov in 2 olji) in L. Šušmelj (8 ob, 8 grafik, 10 akvarelov iti 2skici iz mavca). Razstava je pod častnim pokroviteljstvom ruškega Sokola in je redna prireditev društva »Slovenski lik« ter bo odprta do nedelje 18. junija. — Vstopnine ni!
Akademski slikar L. Šušmelj je doslej šele malo razstavljal, v Celju in ob priliki letošnjega Umetnostnega tedna v Mariboru ter v Selnici ob Dravi pred leti Vse te razstave so bile premalo enotne, ali pa je bil Šušmelj še vse premalo dograjen in jasen, da bi lahko pokazale silo njegovega svojstvenega ustvarjanja, skratka njegovega lika in njegove moči. Šušmelj je reda SelniČan. vendar ne smemo nikakor iskati tu vzroka, da je razstavil prav v Rušah. Šušmelj je, kakor pravi sam v katalogu, zrasel iz naše vasi, v sliko hoče vnesti tudi življensko vsebino, pretežno vsebino naše vasi in malega človeka. Doslej se je mnogo pisalo in se še piše o popularizaciji likovne umetnosti v najširših plasteh naroda, ali vse do danes se je z malimi izjemami razstavljalo le v mestih, zato naj bo razstava v Rušah nov moment v prirejanju tovrstnih razstav. Zadnje je tudi naglasil v soboto zvečer ob otvoritvi g. inž. Teržan.
NajstarejŠa Šušmeljeva dela so njegove grafike, ki sežejo močno v šolo. čakalnica, Žegnanje, Na sejmišču, S periferije in Pri obedu; vse so zrastle iz socialne vsebine starejšega datuma.
Eno najmočnejših del na razstavi, v kateri se je pokazal Šušmelj v vsej svoji moči in s., katerim pr^erječa po Ura?tu šili ih enotni izdelavi pa je olje Ruške’ to-
varne. Pri tej podobi, ki je tako kompozicijsko kakor svetlobno dobro rešena in ki preseneča po lahkotni igri barv v nasprotju z nekaterimi Šušmeljevimi deli, ki imajo precej izmučene barve, stopa v ospredje vsa toplina barv, s katerimi je šušmelj podobo docela izpopolnil. Pri tem olju se vidi po.t, ki jo je napravil slikar od grafik Za brano, Pri luči, od akvarela Hiša s Pohorja do olj Ruški pejsaž (3), da Partije s Kozjaka in končno do olja Ruške tovarne. Iz Partije s Kozjaka je čutiti zgodnjo pomlad in počasno prebujenje zemlje, enako dobro je zadet že omenjen Ruški pejsaž (3) v temnem in toplem koloritu.
Manj iskalski in enostavnejši je Šušmelj v akvarelih Motivi iz grabe (22,25), Orač, Jesen. K tej skupini bi spadalo tudi olje Iz Lobnice. Zelo živa sta nadalje Kozolec, ki bo najboljši akvarel na razstavi, in Hiša s Pohorja.
Nasproti Šušmelju se Golob, ki bolj gostuje na tej razstavi, ni pokazal drugačnega, kakor smo ga že videli. Njegovi lesorezi so znani, prav tako obe olji Iz Mežiške doline, ki sta značilni po drznih barvah, močnem koloritu in barvnih kontrastih.
Razstava je za Ruše kulturni dogodek iprvega reda. Prav je, da je Sokol s svojim povabilom za razstavljanje utrl pot svojemu domačinu. Pri tej priliki človek nehote misli tudi na gmotni uspeh razstave in zapisal bi. da bi. bilo dobro, če bi tudi ruška občina storila svojo dolžnost in odkupila kako delo. Podprla bi s tem umetnika, obenem i>a bi ohranila s sliko spomin na najlepši kulturni dokument o prvi ruški umetniški razstavi, -rči
I
Kvalifikacijske tekme
Produkcija šolo Glasbene Matke v Celju
šola Glasbene Matice v Celju je 5. t. m. zvečer zaključila svoje letošnje šolske nastope. Moramo po povedati, da s tem ni zaključila svojega rednega pouka, ki traja vse do Vidovega dne!
Ob vseh treh nastopih-so gojenci nižje, srednje in višje stopnje dokazali, da vlada na tem zavodu jasen sistem, po katerem se odgajajo naši mladi glasbeniki, med katerimi opažamo vsako leto nekaj prav izrazitih talentov. Pa tudi ostali gojenci se od leta do leta vidno razvijajo in napredujejo. Tudi s strani občinstva raste od leta do leta zanimanje za napre-. dek naših mladih glasbenikov, saj je bilo gledališče pri vseh treh večerih lepo zasedeno. Želeli bi le, da bi tudi odločujoči posvečali pozornost tej odlični kulturni ustanovi in ji naklonili več gmotne podpore, kakor doslej.
Veliko glasbeno kulturno delo, ki ga vrši učiteljski zbor Glasbene Matice, se ne vidi samo na posameznih gojencih instrumentalne in solistične pevske šole, marveč tudi pri skupinskem odgojnem delu.
To predvsem pri mladinskem zborovskem petju, in kar je z ozirom na naš še zelo mlad razvojni položaj zelo važno, je orkestralna odnosno komorna glasba, ki se je med našim narodom zanemarjala in ki se je začela propagirati prav za prav šele po vojni dobi.
Prepričani smo, da bo šola Glasbene Matice tudi v bodoče nadaljevala v tem smislu svoje plodonosno delo in na tem mestu čestitamo vsem nastopajočim, posebno pa odličnemu .učiteljskemu zboru in njega vodstvu, ki je v najbolj izkušenih rokah. Na koncu naj še omenimo hvalevredno skrb za to, da se. pri teh nastopih posveča pažnja slovanskim skladateljem. Razveseljivo je dejstvo, da se tudi naša domača literatura polagoma bogati, in to v instrumentalni smeri, kakor je »Mladinska suita« ravn. K. Sancina za godalni orkester, ki se je na III. večeru s tako lepim uspehom izvajala. .Bilo je to prvo izvajanje te skladbe,:ki-.bo našla svojo pot gotovo v vsak godalni orkester. xy
I Brez sodelovanja slovenskih klubov so se odigrate povratne tekme prvega kola kvalifikacijskih tekem za vstop v ligo. Ma-; ribor je kakor^ Znano prepustil tekmo Bati Is 3:0 p. f. Nedeljski rezultati so: v Pe> trovgraau: Borac—čukarički 5:1, v Novem Sadu: Vojvodina—Car Lazar 2:0, v Banjaluki: Krajišnik—Velež 4:2, v Kra-i gujevcu: Radničkl—2ak 2:1. Upoštevajoč prve tekme bodo tekmovali nadalje Borac, Krajišnik, Vojvodina, Žak in Bala.
s Poverjeništvo SOLNP-a (službeno). Drevi nadaljevanje tečaja.
s Včerajšnjo poročilo o predtekmi na stadionu popravljamo v toliko, da so bili poraženi j uniorji Slavije, ne pa ISSK Maribora.
s Mariborska nogometna sodnika gg.
Kašpar Josip in Petem Erih, ki sta podam ostavko na sodniško zvanje, sta bila na zadnji seji u. o. JNS-a črtana iz spiska zvezinih sodnikov.
s Gradjanski SK v Čakovcu na razpotju.
Cakovcčka kluba CŠIi in Gradjanski sta bila popreje v ZNP-u, prešla pa sta v LNP, ker so jima zveze s slovenskimi klubi ugodnejše kakor s hrvatskimi. V zvezi z akcijo hrvatskih. klubov sta se tudi v vrstah Gradianskega pojavila dva tabora, ker so nekateri člani hoteli nazaj v ZNP. Na seji upravnega odbora kluba pa je ta predlog propadel, vsled česar je odstopil predsednik kluba prof. Jelačič Franjo ter še nekateri drugi odborniki. Radi tega bo sklican izredni občni zbor.
s VŠK je porazila v prijateljski tekmi varaždinsko Slavijo s 3 s 2 (2:1).
s Na Dunaju so bile mednarodne avl mobilske dirke na progi Grinzing—Kahlcn-berg (4118 m). Zmagal je mladi Dunajčan Herman Lang na Mercedes-Benzu, ki je progo prevozil dvakrat v najboljšem času 4 :38.5, povprečna brztna 106—108 km na na uro. Znana dirkača Brauchitsch in Stuck sta na 3. in 4. mestu, vendar jc med njimi le razlika nekoliko sekund.
Sokolstvo
Izlet Pohorskega sokolskega okrožja
PSYCHOLOGICKY SBORNIK.
K šestdesetletnici rojstva slovenskega Znanstvenika dr. Mihajla Rostoharja, dolgoletnega univerzitetnega profesorja v Brnu, so izdale združene pedagoške korporacije v tem drugem češkem kulturnem središču „Psycholo-gicky sbornik", ki obsega 332 strani kvarta in vsebuje vrsto tehtnih razprav, jubilantovo sliko in bibliografijo njegovih dosedanjih del. V predgovoru ocenjuje V. K. dr. Rostoharja kot enega prvih sodobnih znanstvenih psihologov, pripadajočega enako Cehom kakor Slovencem. Dr. Vilem Chmelar je napisal na 54 straneh temeljito analizo Rostohar jevih psiholoških nazorov, dr. Jaroslav Parma, razpravo o njegovi metodi elementarnega čitanj a, U. o jubilantovem deležu na pedagoških kongresih, V. Komarek o avtopsiji, Z. Vašiček o vplivu na mladino, F. W. o osebnih spominih, J. Burja-nek pa o dosedanjih znanstvenih delih, Razen tega so prispevali znanstvene razprave z raznih psiholoških področij še dr. VI. šmidt iz Ljublja-
ne, F. Tržvniček, L. Kolarikova, R. Konečny, dr. E. Pejhovsky, Jan Uher, Ferdinand Kratina, dr. L. Kempny, Karmela Dubravova, dr. Slobodan Popovič in drugi. Ves. zbornik' je tako naj lepši dokaz, kako smo dali mali Slovenci velikemu svetu zopet novega znanstvenika velikega 'formata.
k. O slovenski Ziljski dolini jc napisal dr. Svetozar Ilešič v letošnji junijski številki naše odlične strokovne revije „Planinski veslnik“ obširno razpravo in opisal zlasti Ziljske alpe. Razprava je opremljena z zemljevidom in več lepimi fotografijami. Naš znani mariborski planinec Brunon Rotter je prispeval spis „Maltska dolina na Koroškem* V Anton Seliškar iz Slovenj-gradca pa potopis po Špajku in drugih „koglih“ Golice.in Svinških. planin. Tako je ta številka skoraj v celoti posvečena naši Koroški, o kateri bi si želeli še več takih opisov. Edino izjemo predstavlja prispevek Janeza Bro-jana ^Velika noč v severni Triglavski steni“. Vsi prispevki so ilustrirani.
Ssssi
Vsi razen Punčeca izločeni
KUKULJEVIČ SI JE IZPAHNIL ROKO - MITIČ JE IZGUBIL PROTI TLOCZIN-
SKEMU
Včerajšnji dan v mednarodnem fran-
coskem’teniškem prvenstvu v Parizu je bil usoden za nase igralce. Za Pallado, ki ga je izločil Irec Roggers, sta izpadla sedaj Kukuljevič in Mitič, tako da nas zastopa edino še Punčec. Kukuljevič je nastopil proti Američanu Cooku ter si pri stanju 6 :2, 2 :1 za Američana v drugem setu izpahnil roko in . moral odstopiti.
Mitič je imel za nasprotnika Poljaka.Tlo-czinskega ter je izgubil s 6:0, 6:4, 2:6, 6 : 0.
Za naslednje kolo se je kvalificiral edinole Punčec, ki je. po sijajni igri premagal Angleža Harea s 6-:2, 7 :5, 6:3, tako da ga smatrajo za enega izmed najresnejših favoritov turnirja.
V nedeljo je bil eden največjih izletov Mariborske sokolske župe. Sokolske edi-nice na prostoru od Sv, Lovrenca na Pohorju do Konjic, ki tvorijo posebno Pohorsko okrožje, so poletele v Fram. Vreme je bilo izredno ugodno, kar je močno vplivalo na razpoloženje izletnikov. Izleta se je udeležilo impozantno število sokolskih pripadnikov.
Dopoldne so bile pri Sokolskem domu skušnje nastopajočega sokolstva, popoldne pa se je ob pol tretji uri formirala ppvorka, ki je krenila izpred Sokolskega doma skozi vas in v kateri je korakalo 948 sokolskih pripadnikov. Po povorki je začel ob pol četrti uri javni sokolski nastop, ki ga je vodil župni podnačelnik brat Ciril Hočevar. Še pred nastopom je pozdravil domači starosta br. Ce r-nei.navzoče sokolske edinice in številno občinstvo, za njim pa v imenu Mariborske sokolske župe br. H o č e v a r. Ob petju državne himne so dvignili telovadci
Sokol v Selnici
Od lanskega pohoda sokolskih množic v. obmejno Selnico ob Dravi ob priliki dvajsetletnice; ustanovitve društva se je o Sokolu bolj malo slišalo. Kakor vsako leto, tako je tudi letos pokazala sokolska edinica v Selnici z binkoštnim izletom in nastopom pri obmejni postojanki pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu uspehe svojega vztrajnega celoletnega dela.
Na obmejni postojanki je nastopilo s prostimi vajami in raznoterostmi okoli 50 članov, članic in naraščaja. Vse vaje so bile izvajane skladno, kar je zasluga načelnika Albina Žunka in požrtvovalnih članov. Nastop je imel tudi velik narodnoobrambni pomen, saj mu je prisostvovalo mnogo obmejnih Slovencev iz- tostran in onstran meje.
Kakor lani tako bo tudi letos pokazal selniški Sokol na svojem nastopu 32. julija uspehe svojega vztrajnega dela.
zastavo, na kar so nastopili ženski naraščaj, skupno deca, moški naraščaj s prostimi vajami, telovadci in telovadkinje na orodju, članice s prostimi vajami, sledile so raznoterosti, nastop moških oddelkov in članske proste vaje. Posebno lepo so izpadle raznoterosti in telovadba na orodju, a najlepša točka so bile proste vaje članstva. Nastop je bil v celoti dober, a bil bi še odličnejši, če ne bi bile proste vaje moškega naraščaja pretežke za. starostno dobo nastopajočih. Vseh nastopajočih telovadcev in telovadkinj je bilo 565. Po zaključku programa se je razvila na telovadnem prostoru veselica.
Saf»
Turnir v Amsterdamu
Prekinjena partija Flohr—dr. Eu\ve ni prinesla pričakovanega rezultata, ko se jc Flohru obetala zmaga. Svojo močno pozicijo je Flohr s par šibkejšimi potezami oslabil tako, da je bivšemu svetovnemu prvaku uspelo, da jc izsilil v končnici remis.
Končni rezultat: Landau in dr. Euwe 3 in pol, Flohr in Cortlever 3, Szabo 2 in Forttein 0 točke.
V tem ‘ revanžnem turnirju šestorice je dosegel. zavidljiv uspeh mojster Landau, ki mu Nizozemci pripisujejo veliko šahovsko kariero. Tokrat je igral zelo podjetno ter obenem dovolj previdno, da ni bil spet „žrtev“ velemojstrov, kot s« je to primerilo na prvem turnirju.
TURNIR NA DUNAJU
Včeraj je pričel na Dunaju večji šahovski turnir za prvenstvo vzhodne marke (bivše Avstrije). Turnirja se udeležujejo: Eliskases, Engels, Schenkirzick, prof. Becker. H. Mulier, Keller, dr. Weif in inž. St6ckl. Igralni čas od 18. do 23. ure vsak dan.
š Predolimpijski turnir v Pragi bo pravkar zaključen. Stanje po 5. kolu: Opočen* sky in Pelikan 3 (1), dr. Skalička 2 in jpol (1), Žita 1 in pol (2), dr. Schubert 1 (3), Kotnauer 1 (2), Pokorny pol (3) Lenima pol (1).
E. S. BRUCE:
41
pMŠmMkeua skrnuast
»O, -nič ni... samo moje srce,« je zastokal Beeke. Počasi se je dvignil in si pritisnil roko na prsi. »Napad... To se pri mehi pogosto dogaja... živci, napori... saj sami veste, kako’ je to.«
»Srce?« je ponovil Carrington.
»Zelo slabo deluje,« je z ubitim glasom povedal Beeke. »Oprostite mi, gospod, da imate zaradi meiie še skrbi... Ce bi mi dali kozarček konjaka... Ne, ni me treba še dvigniti, seržant. Bolje bo, če bom ‘Še kakšen trenutek ležal. Ko bom popil' kozarček konjaka...«
»Takoj pojdem ponj,« je v strahu vzkliknil Carrington. »Samo trenutek počakajte! Sodim, da je konjak za bolno •srce res najboljše zdravilo... Tudi sam sem že to izkusil.«
»No, saj bo kmalu dobro, gospod,« je odvrnil Beeke in globoko zasopel. »Da, moje srce... K sreči se zdaj počutim že nekoliko bolje ...«
*
Carrington je odhitel v graščino. Čim ,e izginil za vrati, je Beeke pobral grudico prsti, ki jo je odkril med peskom. Spravil jo je v svojo cigaretno dozo.
»Stari slepar!« je vzkliknil Eustace.
»Nisem mogel pobrati te drobnarije, dokler je bil on z nami,« je šepnil Beeke. »Najbrž bi bil kaj izpraševal, In potem... Toda...«
Carrington še je spet pokazal na pragu.
»Bodite veseli, da imate tako zdravo srce,« je začel Beeke spet igrati s slabotnim glasom. »Ko boste v mojih letih, boste že videli... O, konjak! Hvala vam, gospod Carrington! Toliko sitnosti imate zaradi mene...«
Popil je požirek konjaka in učinek je bil nad vse pričakovanje čudovit. Pol minute nato je že vstal in se norčeval nad prasko, ki mu je od padca ostala na čelu.
»Tako, zdaj sem pa že čsto dober, gospod,« je nazadnje dejal.
Stopili so v lepo opremljen salon, kjer je bila knjižnica. Več udobnih naslanjačev jih je vabilo, naj sedejo.
»Ta soba mi je všeč,« ie dejal Beeke. Pogledal je okoli sebe s hlinjeno ravnodušnostjo.
Carrmgton je bil videti zadovoljen z Beetkeovo hvalo. Njegovo veselje se je še povečalo, ko je opazil, da se je njegov ljubeznivi. obiskovalec kar zagledal v dva starinska stola in mizo. Beeke je na prvi pogled spoznal, da ima pred. sabo le posnetek. Pohištvo je bilo precej nerodno izdelano. Spomnil se je tudi Pi-perjevih besed: »Gopod se poleti ukvarja z vrtnarstvom, pozimi pa z mizarstvom!«
Čokati sluga je bil še zmerom ves zmeden, ko je prinesel čaj na mizo. Presenečen je bil, ko je videl, da ima gospodar goste.
»O, to je čudovita pijača!« je vzkliknil Beeke, ko je napravil prvi požirek. »Kar veselje do življenja mi je vrnila!«
Vzel je namazan kruh.
»Ali mi dovolite, da se malo bolj- so-zanitnam za tole pohištvo?« je vprašal.
»Da, gosipod Beeke! Saj se ne boste norčevali iz mene?« je odvrnil Carrington, ki ni vedel, kam detektiv meri. »Povedal sem vam že, da lahko govorite o vsem, razen o tem, kar se zunaj dogaja.«
' »Ne, saj ne mislim tako,« je vzkliknil Beeke. »Ne razumem se dosti na navade ljudi, mislim pa, da ni nevljudno, če jih človek vpraša po njihovem pohlštm Veste, vaše pohištvo je tako lepo, da moram
o njem govoriti. Nisem vam še povedal, da sem ljubitelj starin.«
Eustace, ki je prav tedaj hotel popiti požirek čaja, se je stresel in toliko, da se ni polil z vročo pijačo.
»Hm,« je zagodel.
»Kaj vam je?« je vzkliknil Beeke in oči so se mu zasvetlie.
»Oprostite, preveč vroče sem pil,« se je opravičil Eeustace.
»Pravite, da ste ljubitelj starin?« se je začudil Carrington. »Kaj mislite torej o ppljištvu, ki ga vidite tu? Bodite odkritosrčni.«
»Takoj se vidi, da je res starinsko,« je odvrnil Beeke, niti trenivši z očmi. »Ta stol na primer je pravi Chippendale. Svo-je teže v zlatu je vreden.«
»Tega pa ne verjamem,« je menil. Car-rington in hudomušen hasmešek mu je preletel obraz.
»O, prepričan sem,« je vztrajno nadaljeval Beeke. »In tale omara iz časov I.u-dovika XVI. tudi! Ce ni pravi Riesener, naj me obesijo! Čudovita je! In tale pisalna miza. Tudi Riesener! V Wallaceovi zbirki sem videl nekaj podobnega. Ce se ne motim, je bila pisalna miza, — 4a, vaša! — izdelana za Stanislava Leščinske-ga, poljskega kralja.«
(Dalje siedU
Zanimivosti
Potegavščine elegantnih pustolovcev
Lažni stotnik Kopenick — Ljubimec žensk Cagiiostro -kovanja na kilograme Šampanjec kardinala Livigerija
Potegnjeni generalni štab — Odli-— Sleparski pater brez posvečenja
Svet je velik in nosi na svojih plečih ljudi neverjetnega kova. Ni nam treba daleč nazaj, v polpreteklo dobo človeštva in že lahko naštejemo tipe, elegantne sleparje prvega reda, »hohštaplerje«, ki so vlekli za nos tepce, ki jih je žalibog, kakor se zdi, še danes preveč v dolini šentflorjanski ...
Znan je še dandanes
slepar »stotnik« Kopen k, preprost nemški čevljar Viljem Woigt, ki je 1. 1906.v v Jungfernheide blizu Berlina nataknil nase kapitansko uniformo, ustavil na ulici prvo vojaško 'patruljo, šel ž njo v Kopenick, aretiral tam župana in pobral iz občinske blagajne 4000 mark. Ko je kazen odsedel, je postal bogat: zaslužil je v varietejih lepe denarce za vojo kopenekiado ...
Slavni Cagiiostro, običajni Italijančič Giuseppe Balsamo, ki se je rodil kot siromašen zapuščenček, ta je šele bil tič! Zaneslo ga ga je v samostan, tam je malo povohal medicino, kemijo in farmacevtiko. Ko so ga menihi posadili pred prag, je romal po svetu in se vežbal v elegantnem sleparstvu. Kmalu je zaslovel kot grof Aleksander Cagiiostro, ki ume ustvarjati zvonki glas grla, popravljati lepoto in pripravljati čudovit ljubezenski napoj. Mnoge dame so kakor ponorele go-
ske tiščale za prebrisanim sleparjem, ki so mu padale žrtve na debelo v nastavljene mreže. Imel je opravka le s krasoticami, ki so slepo verjele njegovemu pripovedovanju, da je
plod zakona med angelom in žensko . . .
»Grofu« Cagliostru je postala Italija kmalu premajhna. Obletel je vso Evropo pod raznimi zvenečimi naslovi. No, v Rimu je sleparja doletela zanka, obsodil so ga na smrt, nato pa pomilostili v dosmrtno ječo...
Madžarski predvojni junak, Ignac Stra-snoff je operiral z vizitkami. Sleparil je po Ameriki in Evropi, škofa v Nitrl in Stolnem Belem gradu je opeharil za več tisoč kron. Enemu se je predstavil za nečaka, drugemu kot ministrski odposlanec, svethik Vertessi. Na avstrijskih manevrih se je drznež pojavil celo kot ruski vojaški ataše in
potegnil za nos avstrijsko generaliteto.
Nemec Kiseweter ni niti povohal klopi medicinske fakultete, pa je prišel na neko kliniko kot doktor medicine in operiral ljudi! Doma je vršil zdravniško prakso, ne da bi imel pojma o medicini.
Italijan grof Bazzano je bil druge vrste slepar. Izdajal se je za profesorja ma-
dal državi za 600.000 frankov. Odšel je tudi na Francosko, predaval je na pariški Sorbonni, postal je akademik ter vitez Legije časti, ne da bi sploh imel profesorske izpite ... Pokradel je iz knjižnic vse dragocenejše zbirke in ko so mu prišli na sled, je pobegnil na Angleško.
Nemec Hans Moser je govoril več jezikov. Obdržal si je svoje ime, le »barona« je postavil spredaj. Preskrbel si je poln kovčeg odlikovanj in lovil po svetu »brihtne« glavice, ki so mu sedale na lim. Obogatil je, skočil še malo v Pariz, kjer je nastala prava »kolajnomanija« za sleparskim Židom. Mož je ustanovil kovnico za odlikovanja in
delil redove kar na kilograme.
Nekega prismojenega trgovca je opeharil da mu je dal 65.000 frankov za naslov »kapitalskega tajnika reda baptistov«, neka histerična ženska je še za večjo vsoto postala »plemenitaška dama od Arana«. Ko so Moserjevo kovnico odkrili, je bilo konec židovske grandomanije ...
Francoz »monsignor Ferand August Mario Leroi d’ Charamel d’ Rocancour« je bil kralj elegantnih sleparjev. Rojen kot sin siromašnega papeškega grofa je nekje iztakni! obleko že pokojnega kar-
Po sledovih grškega junaštva
tematike, kradel knjige in jih znova prp- dinala Lavigerija, jo prikrojil za svojo
majhno postavo in šel kot preoblečen kardinal po svetu. Zbiral je darove za
V zgodovini grškega naroda stopa junaška obramba spartanskega kralja Leonida v Termopilah daleč v ospredje. Z majhno četo 300 svojih zvestih in 700 Tespijcev je branil sotesko več dni pred navalom perzijske armade, ki je štela 20.000 mož. V danem trenutku je četa udrla v ravnico, ki se proži pred izhodom iz soteske ter spretneje izvežbana in oborožena premagala mnogoštevilno perzijsko vojsko.
Na te zgodovinske boje se naslanjajo zdaj grški arheologi, ko iščejo telesne ostanke hrabrega Leonida. V boju s Per-zi je padel Leonidas blizu vhoda v sotesko, kjer so mu svojčas tudi postavili spomenik, umirajočega leva. Tudi ta spomenik iščejo zdaj arheologi. Pri izkopava-
nju so naleteli više v soteski na več okostnjakov, ostankov hrabrih Leonidovih vojščakov, ki so se pred perzijsko premočjo, po padcu junaškega poveljnika, umikali v gore in se branili do zadnjega moža.
Termopilska soteska je bila nekdaj tako tesna, da nista mogla dva voza vštric skozi njo. Zdaj je precej razširjena, ob njej so še vedno žveplene kopeli, kjer v preprostih hišicah iščejo bolniki zdravja.
Sveta zemlja za Grke je to, prepojena s KOPALNE OBLEKE krvjo junakov, ki so pred 2000 leti doka-' dobito pri pletMnici ,Mara zali brezprimerno požrtvovalnost do do- Koroška 26.	5370—1
movine. In če se bo arheologom posrečilo, odkriti grob klasičnega junaka Leonida, bo znanstveni svet obogatel za naj dragocenejšo relikvijo svetovne zgodovine.
»katedralo v Kartagi«, si nabral mastno premoženje. Prirejal je javna zborovanja za afriške misijone in nabiralne akcije ter vabil nanje tudi poslance. Ko je lažnemu kardinalu postala obleka razcapana, je kupil za darove novo. Ustanovil je tudi »delniško družbo za proizvajanje šampanj ca kardinala Lavigerija...«
Romunski slepar med elegantnimi je bil Georges Manulescu. Izšel je iz premožnejše rodbine, vendar mu žilica ni dala miru. Specializiral se je na tatvine v br-zih vlakih. Spretnega žeparja je zaneslo v Berlin, kjer je kot eksotični princ iz Indije praznil lahkovernežem žepe.
Ključavničarski pomočnik, Nemec Henrik Torman, je na lepem nekje staknil »listino o napravljenem doktorskem izpitu«. Pod imenom dr. Edvarda Aleksandra je bil lažni doktor dolje časa državni uradnik. Ko so ga aretirali, so našli pri njem cel zaboj posetnic z zvenečimi naslovi.
Holandec Adrian Gorde je bi!
mojstrski slepar v duhovn ški obleki.
V samostanu se je naučil nekaj latinskih besed in mašniških obredov. Mož je hodil iz kraja v kraj, nekaj časa kot dominikanec, zdaj frančiškan pa trapist, zdaj pater, zdaj frater. Zbiral je milodare v svete namene, čital, čeprav sploh ni bil v lemenatu, mašo in delil svete zakramente. Ogoljufal je mnogo samostanov in se branil na sodišču z zagovorom, da tudi »samostani sleparijo ...« Imel je polno posetnic z imeni patrov in fratrov, pa grofov, baronov, vicomtov itd. Res originalen slepar v redovniški kuti, kateremu je lažni frater, ki je nedavno sleparil po-Gorenjskem, segel le do gležnjev.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V mallb oglasih stane *»aka beseda SO ur: oalmaoila orlstolblna ta te oglase le din 6.—. Draibe orekllci doolsotania la iealtovaalskl oelasl din I.— oo besedi. Nalmaoltl znesek za te oglase I« din 10.—. Debelo tiskane besede se raSooalo dvolno. Oelasnl davek za
enkratno oblavo znaSa dlo 2________  Znesek	ta	male	oglase	se plačule takol orl naročilu oziroma «a
vooslatl v olsmn skuoal » naročilom ali oa oo ooitol ooložnlcl na Čekovni račun it. I1.4OT Za vse olsmene odgovore glede mallb oglasov se mora orlloiltl znamka za 3 dla
Razna
KRVAVA DRAMA V ŽUPNIŠČU
V župnišču Strizivojni v Slavoniji se je ponoči, splazil skozi streho razbojnik, napadel župnikovo sestro in njenega brata Jožo Kovačeviča ter oba ubil. Očetu je prihitel na pomoč 15 letni sin. Hotel je streljati s puško, toda v lemi, ko sla se valjala oče in razbojnik po tleh, si ni upal sprožiti. Na nečakovo vpitje je prihitel župnik, toda ropar je medtem že pobegnil z dijakovim kolesom, ki ga je vzel v veži. Za morilcem je ostala edino torbica, v kateri je gostilničar spoznal gosta, ki je bil malo prej pri njem. Nadejajo se, da bodo razbojnika kmalu našli.
ROBIJAŠ TRGOVEC Z DEKLETI
Beograjska policija je postala pozorna na števil-ne prijave o izginotju 16-letnih deklet. Slutila je, da gre za dobro organizirano družbo trgovcev z belini blagom.* Preiskava je dognala, da je vodja te tolpe bivši 10-letni robijaš Trišič. Ta je imel v nekem stanovanju v Beogradu zaprtih mnogo mladih deklet, ki jih je s svojimi prijatelji grdo izkoriščali. Dekleta je Trišič prodajal celo v Grčijo za 400 do 500 din. Trišiča in njegove pajdaše je policija zaprla.
POGREB ŽIVE MAČKE.
Cigami verujejo, da najhujši nalivi takoj prenehajo, če pokopljejo živo mačko. Zato so nedavno ujeli velikega črnega mačka m ga vtaknili v malo leseno kr
IŠČEM POSOJILO
5—io tisoč, za 1 leto z 10% obresti na vknjižbo. Oddam
lep lokal za trK. ali obrtnika. Naslov v upravi. 5375—1
Posest
Poceni se proda
POSESTVO
blizu postaje Cirknica. Alojz Kesak. Dobrenje 39. 5377—2
sko. Skupina cigatov je tvorila pogrebce, Najnovejša, moderna
ki so imeli tudi svoje »duhovnike«. Prepevali so pogrebne molitve in živega mačka pokopali za vasjo blizu Vinkov-cev. Ta nenavaden pogreb so videli tudi orožniki, ki so pogrebce prijeli in jih obtožili trpinčenja živali.
ENONADSTROPNA HIŠA
se zelo ugodno proda. Sončna lega, s sadnim vrtom. Pobrežje. Ipavčeva ul. 22. Spe-sovo selo.	5378—2
Prodam___________
JAJCA — ODLIČNA HRANA
Izkušena gospodinja dobro ve, katera jajca so sveža, katera ne. Jajčni rumenjak ima največ »hranljivosti, v kokošjem jajcu je 7 gr beljakovin in 5 gr masti. Po svoji hranljivosti zaleže jajce za 100 gr mleka, 40 gr mesa, ali 30 gr kruha. Presna jajca so odličnejša od kuhanih. Presno jajce lahko osolite in použito s kruhom je izvrstna jed. Mehko kuhano jajce jč precej težka jed, laže prebavljivo je trdo kuhano jajce.	_____________
Poln meh za smeh
Igralec: -1 Gospod ravnatelj, že deset let sem v vaši igralski družini in mislim, da bi mi že lahko povišali plačo.
Ravnatelj: — Dooro! Odslej boste nastopali v vseh vlogah, kjer se na odru j£
* *
— Milostiva, gospod vprašuje, kdaj boste končali z oblačenjem.
— Križ božji, saj sem mu že pred uro dejala, da bom v nekaj minutah gotova
— Včeraj sem srečal v tramvaju tvojo ženo.
— Kaj ti je pa rekla?
-- Niti besedice!
— No, potem pa^ni^bila moja žena.
Ko jc kamniški vlak še počasi cijazil ' Ljubljano, sta se peljala v njem dva kmeta v mesto. Eden je že na Ježici hotel izstopiti, drugi ga je potegnil nazaj:
— Kam za vra‘ga siliš, saj še ni Ljubljana.
— E, prijatelj, grem peš dalje, nočem zamuditi razprave na sodišču ...
0 *
— Gospod doktor, je telefoniral gospod Mrcina, zena mi je zbolela. Zaskočila ji je čeljust in ne more govoriti.
— Nič ni nevarnega, to je le krč v spodnji čeljusti.
— A tako! Ste trdno prepričani o tem? No potem vas prosim, gospod doktor, priditeprihodnjited^^_____________________________
GOSPODE
sprejmem na stanovanje, poseben vhod. Splavarska 6.
5373—7
Prazno ali opremljeno SOBO
oddam blizu sodišča. Naslov v upravi.	5374—7
1—2 SOBI
oddata, opremljeni ali prazni, tudi separirano. Na-slov v upravi.	5379—7
SOBA SE ODDA
dvema ali eno posteljo. Ob železnici 8, vrata 5. I. nadstr.
5382—7
Službo doto,-
Spremem takoj MESARSKEGA VAJENCA
ki ima že nekaj učne dobe. —
| VEC SLIKARSKIH IN PLESKARSKIH POMOČNIKOV
sprejmemo. Sajko in Lazar, slikarstvo in pleskarstvo, Ma ribor. Aleksandrova 3.
5366—9
PEK IN RAZNAŠALEC
KRUHA
se iščeta. Vpeljan inora bifi pri mariborskih odjemalcih kruha. Plača dobra. Naslov v upravi »Večernika«. 5369—9 ~~ PRODAJALKO pletilne stroke sprejme »Mara«, Koroška 26.	5371—9
Službo ISie
Želim mesta
POSTREŽNICE Naslov pustiti v upravi. ____________________5372—10
Joa® Sneman, šeiniža^b j Spomnite se CMD I
Kompletna snažna
POSTELJA poceni na prodaj. Frankopa-; nova 35, delavnica. 5367—4 Prodam skoraj nove DIATONIČNE HARMONIKE ►Železnik Vrhnika«. Naslov / upravi »Večernika«.
5381—4
Stanovanle
Ozdtovite
STANOVANJE
eno in dvosobno se odda Sme tanova ul. 54. gostilna.
5326—5
DVOSOBNO STANOVANJE vse pod enim ključem, se odda mali družini. Ipavčeva 2, Pobrežje, špesovo selo.
5365—5
STANOVANJE
2 sobi, kabinet, kopalnica s pritiklinami s. 1. julijem ali pozneje oddam. Bernekerjeva
3 (pri Vrbanovi). 5368—5 ODDAM SOBO IN KUHINJO Studenci, Cankarjeva 5.
5380—5
Sobo odda
ODDAM SOBO
takoj dvema gospodoma ali zakoncema. Kneza Kocljeva 19, vrata 3.	5364—7
pomladansko zdravljenje v Varaždinskih toplicah Vas bo rešilo vseh revmatičnih nadlog. Vse udobnosti glavne sezone pri predsezonskih cenah. Prospekte in informacije pošilja uprava kopališča
VARAŽDINSKE TOPLICE
Zastopnika
za Maribor in celo okolico za prodajo prvorazredne in zelo dobro uvedene znamke pisalnih strojev išžemo. V poštev pridejo strokovni mehaniki ali trgovci iz te stroke, ki razpolagajo z din 10.000 do 15.000. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na *Publicitas“ d. d., Zagreb, Iliča 9 pod štev. 53474	5376
Sirite „Večernik‘
Izd la In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETEI.A v Mariboru. - Oglasi po ccnlku - Rokopisi se ne fračajo. - Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Telefon uredništva štev. 25-67, in uprave štev. 28-67. - Poštni čekovni račun štev. 11. 409.