Leto X, St. 42
Haročnina слаба meee&no 25 Dia,
ta inozemstvo 40 Din.
Uredništr*: Ljubljana. Knaflova ulica Л Telefon it 3122. 8128. 8124 8125 i» 3126 Karihor: Aleksandrove cesta iS felftl St 440.
Pelje: Koeenova ali» 1 Telefon št 190.
Rokopisi и ae »r*r»je _Oglu) po atrifu —
Ljublana torek 19. februrrja 1829

Cena 2 Din
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
СргатяШто: Ljubljana. Prešernova
ulice 64 Telefon St 8122. 8123, 8124, 8125 lo 8126
(neeratni »ddelek: Ljubljana. Prešernova ulica 1 Telefon SL 2492.
Podrninica Maribor: Aleksandrova cesta lä Telefon K 455
Podrniiiiea Celje. Koceuova ulica 2 Telefon St 19tt
Računi prt pošt ček se vodih: Ljubljana St 11.842. Praha äslo 78.1».); Wien Mr. 105.24L
Ljubljana, 18. februarja.
Menda je točna najnovejša _vest. da se ie Trockij ipak pripeljal v Carigrad.
Dejstvo- da se Trockii seli iz Rusije, je zelo presenetilo evropsko javnost, ki si tega ni mogla prav razlagati in je zato tudi vesti o njegovi preselitvi sprejemala z nezaupanjem. Pred nedavnim pa je sovjetska revija »Bo-ljše-vik« prinesla zelo informativen članek, iz katerega je razvidno celotno ozadje dogodkov, katerih začasni zaključek ie emigracija nekdanjega vodje boljševi-ške Rusije.
Omenjeni članek ie napisal Jaroslav-skij. tajnik centralne kontrolne komisije, ki mu je poglavitna funkcija čuvati nad čistoto komunistične stranke, kar se tiče njej pripadajoči!) oseb. Mož ;ie tedaj povsem avtoritativna osebnost in njegovim izvajanjem gre primerna vera.
Jaroslavskij dokazuje s konkretnimi podatki, da se ie opozicija s Troc-kim na čelu zelo točno in sproti informirala o vseli dogodkih v vodstvu stranke, da ie vršila ostro kritiko nad njenim delom in da so bili člani opozicije med seboj ves čas v zelo živahni korespondenci. Jaroslavskij navaja citate iž pisem, s katerimi dokazuje, da se je opozicija izražala o vladi silno sovražno in označevala naloge, ki se jih morajo lotiti opozicijonalci. Tu se ie govorilo ce!o o bodoči novi državljanski vojni in o pripravah zanjo, kakor tudi o katastrofalni situaciji, v kateri sta država in stranka itd. Opozicija se je kljub temu. da so vsi njeni vodje razgnani na vse strani široke Rusije, na novo zbirala, se organizirala taino in prirejala sestanke itd.
Vodstvo boljševiške stranke se je že dolgo posvetovalo' kai nai stori, da se opozicijonalna propaganda zajezi. Splošno naziran.is boljševiških vodij ie bilo. da je Trockii duša opozicijonainega gibanja in da mu je treba onemogočiti pol tično udejstvovanje za vsako ceno.
V	poštev sta prihajali dve možnosti, aH ga pustiti še nadalje v Rusiji, ali pa ga pustiti, to se pravi, izgnati v inozemstvo. Opozicija je sistematično ši-r:'a vesti, da drži vlada Trockega na-1 ašč v centralni Aziji, česar njegovo oslabljeno zdravje ne bo moglo dolgo prenesti Ko pa mu ie dovolila preselitev v Suhum. zelo zdravo mesto na južni strani Kavkaza, ie opozici;a smatrala ukrep za svoj uspeh ter je še o.ia-čila svojo, zdaj že ne preveč skrito propagando. tako da so celo v Moskvi odkrili in razgnali organizacijo opoziciio-nalcev. ki je sistematično posegala v volilno borbo.
Spričo vsega tega je dozorel sklep, da se Trockij eksoedira v inozemstvo Povprašali so razne inozemske misije, če bi njihove države pristale na naselitev Тгоскега. a edino Turčija ie odgovorila pozitivno. In sedaj je res ruska ladja pripeljala nekdai tako mogočnega moža v turški Carigrad.
V	vodstvu boliševiške stranke so prevladali naslednji nazori: V inozemstvu ie Trockii gotovo manj nevaren. Tamkaj mu bodo vlade, pa naj se naseli kjerkoli, povzročale vsakovrstne sitnosti, kar ga bo toliko okupiralo da mu ne bo preostajalo časa in energije za borbo zoper nas. Ako pa bi ga v inozemstvu ne šikanirali in bi se mogel postaviti n. pr. v kominterni na čelo pokreta zoner nas, morda celo z osnovanjem IV. internationale bi se s tem 'v očeh oroletarijara nedvomno diskvalificiral. Morda ga bodo vnanje vlade porabile kot senzacijo v prona-gandi zoner nas: to bo sicer nekaj časa nekoliko neprijetna zadeva, a potem bo senzacijonalnost minila in Trockij bo kmalu pozabljen- kakor vse slič-ne senzacije.
Tako ie popisal afero s Trockim Jaroslavskij. Stvar je s tem pač dovolj pojasnjena in ne potrebuje nada'iniesra komentarja. Razvidno je. da so moža izgnali iz Rusbe. ker sodijo, da bo Stalinu in njegovim v inozemstvu manj nevaren in da bodo na ta način lažje obvladali ostalo opozlciio.
Preostane samo še, da zgodovina preizkusi te račune.
Prmrav« za zas^anje
Kfitovice, IS. febr. s Kakor doznava list »Polonia« od dobro informirane strani, bo Priska vlada na marčnem zasedanju Sveta Društva narr-dov stavila noseben predlog za razpustitev nemškega »Volkshunda« za» radi ni<?r>ve*'a nro+idrža^nega delovanja
?pneva. 18 febr. s. Generalno tainištvo Dništva narodov obiavl'a danes zbirko do» kumentov, ki ie namen i en« za člane Sveta in Vi vsebuje izjavo Mein Franka iz leta J9?5„ v kateri se smatra postopna asimila» ciH narodnostnih manjšin kot potrebna.
PudimneSta, febr. s. Na marčnem za» sedanju Sveta Društva narodov bo Mndžar» sko za^oipal zopet s^of Anponv. Ministr» «ki iyed"adn;k grof Bethlen fo pnt ne bo odšel v Ženevo
Potres v Južni Ameriki
tfewvork. 18. februaria. (be.) V peruanslri poTcra'ini Jumin so zabeležili katastrofalen potres. Po not res u ije prišlo do velikih nalivov. Poginilo je 50 oseb.
Državni uradi morajo v državne zgradbe
Smotreni ukrepi ministrskega predsednika - Uporaba poslopja bivše Narodne skupščine - Nova velika ministrska palača
Beograd. 18. februarja, p. Vlada je sklenila, da se morajo vsi državni uradi po možnosti nastaniti v državnih zgradbah, da se tako na eni strani prihranijo visoke najemnine, na drugi strani pa z izpraznitvijo privatnih poslopij omili stanovanjska beda. V Beogradu samem bodo do 1. ma'a skoro vsa ministrstva prišla pod lastno streho. V to svrho bo uporabljeno tudi poslopje bivše Narodne skupščine. Notranje ministrstvo je tozadevno objavilo nocoi sledeči komunike: Ministrski predsednik in notranji minister je odre dil, da se poslopje bivše Narodne skupščine dodeli za nastanitev uradov vojnega in prometnega ministrstva. V poslopje se bodo s 1. marcem preselili štab komande mesta Beograda, štab dunavske divizije, vojno sodišče du-navske divizije in kontrola dohodkov
prometnega ministrstva. Na ta način bo prihranila država na najemnini letno 1 milijon Din.
Na vogalu Miloša Velikega in Ne-manjine ulice je država zgradila veliko poslopje, v katerem bo nameščenih pet ministrstev. Po nalogu ministrskega predsednika in v sporazumu z ministrom javnih del bodo zaključna dela na tei zgradbi kar najbolj pospešena. tako da bodo gotova še pred 1. majem. Z nastanitvijo ministrstev v tem poslopju bo izpraznjenih okrog 500 privatnih stanovanj, država pa bo prihranila na najemnini letno 5 milijonov dinarjev. Ni dvoma, da bo izpraznitev privatnih poslopij s strani državnih uradov povolujo vplivala na znižanje najemnin, kar bo predvsem v prid revnejšim slojem.
Nove ovire za železniški promet na vzhodu
Dočim je promet v zapadnih pokrajinah že obnovljen, so nastopiti v Srbiji novi snežni zameti
Beograd, 18. februarja p. Dočim so se vremenske razmere v zapadnem delu države znatno izboljšale in ie v področju ljubljanske železniške direkcije promet že skoraj docela vzpostavljen, v kolikor redukcija vlakov ni posledica pomanjkanja premoga, so se pojavile v južno-vzhodnem delu države zopet nove ovire. Mraz je sicer znatno popustil, tako da znaša povprečna tenuperatura komaj 10 stopinj pod ničlo, nastali pa so zopet strahoviti snežni meteži. Tako je bila proga med Zemunom in Batajmco tako zatrpana, da so morali ustaviti ves promet. Beograd it bil vse do popoldneva docela odrezan od prečanskih krajev Šele popoldne se ie posrečHo s pomočjo vojaštva očis-titi progo vsaj toliko, da so mogli voziti vlaki po enem tiru.
Še huiše prometne ovire so v Srbiji, kjer je danes šest vlakov obtičalo v snegu. Na progi proti Nišu so biii docela zasneženi štirje tovorni vlaki, proga med Nišem in Zaiečarom pa je tako zatrpana, da še ni misliti na obnovo prometa. Tudi med Cuprijo in Paračinom ie bil promet ustavljen vse do večera, ko so s snežnimi plugi in s pomočjo vojaštva očistili progo Požarevac je popolnoma odrezan od osta-tega sveta.
Prometno ministrstvo je zvečer izdalo komunike, v katerem naglasa med drugim, da je situacija v Sloveniji v glavnem ne. spremenjena, v področju zagrebške direk-
cre pa so bile tekom današnjega dne očiščene proge v toliko, da je že odprta proga proti Sušaku. Twdi splitska proga je v večjem delu že očiščena, vendar pa se vr. ši promet še v zelo omejenem obsegu.
Po poročilu beograjske vremenske postaje so bile danes popoldne zabeležene sledeče temperature: Beograd —6. Zagreb —3, Ljubljana —4, Sarajevo —16, Niš —8. Kraguievac —9. Kosovska MMrovica —4. S koplje —1, Split +4, Kotor -H-
Sušak, 18. februarja n. Orkanska burja, ki je začela danes divjati ponovno ovira očiščevalna dela na progi Sušak-Zagreb. Zaenkrat je očiščena na zagrebški strani proga od Zagreba do Fužin, a na sušaški strani od Sušaka dn Globina Neočiščene je samo še del proge v dolžini 4 in pol kilometra Zaradi viharja in snežnega ne-ur ja pa še ni mogoče predvideti, kdaj bo ta de! proge otvorjen. Na progi je zaposlenih 400 delavcev.
Situacija v Sloveniji
Ljubljana, 18. februarja. Splošni položaj v železniškem prometu se v Sloveniji izboljšuje. Od Zidanega mosta proti Mariboru je proga očiščena in za promet sposobna. Med Ljubljano in Rakekom vozijo ponekod vlaki še samo po enem tiru. Splošno se položaj zboljšu.iie in je pričakovati, da bo v kratkem času postal normalen. Mednarodni potniški vlaki prihajajo sicer še s precejšnjimi zamudami, lokalni promet pa je precej točen.
Pred izboljšanjem uradniških plač
Po novem uradniškem zakonu višani prejemki za
Beograd, 18 februarja č. V zvezi z vestmi o reviziji uradniškega zakona se doznava da bo prometno osobje po novem zakonu o prometnem osobju napredovalo v plačah avtomatično vsaka tri leta in ne kakor doslej na prošnjo in zahtevo. Po redukciji nepotrebnega uradništva bodo z uveljavljenjem novega uradniškega zakona prometnemu osobju povišane plače, in sicer vis.i'm po 700 Din nainižjim pa po 200 Din na mesec. Tudi ostalim državnim urad-
bodo državnim uradnikom po-20 do 30 odstotkov
nikom bodo z novim zakonom o urad-ništvu plače povišane za 20 do 30 odst Uradniki bodo napredovali v činih in plačah avtomatično po gotovih rokih, bržkone po treh letih. Uradniki bodo razdeljeni v razrede tako, da bo vsakdo imel po svoji kvalifikaciji pravico doseči gotov službeni razred. Koliko bo teli razredov, še ni znano. Govori se, da jih bo 10 do 12; V zvezi s tem se bo izvedla tudi reforma celotne državne uprave.
Uveljavljen je novih kazenskopravnih zakonov
.Važne določbe prehodnih odredb — Kateri zakoni kazenskega prava ostanejo še dalje v veljavi
Beograd, 18. februarja, p. Prehodne odredbe zakona o uveljavljanju novega kazenskega zakona, kazensko - pravdnega reda in zakona o izvrševanju kazni, vsebujejo med drugim sledeče važnejše določbe:
Vsi dosedanji kazenski zakoni in kazenskopravdni redi. ki so obstojali v posamezuih delih države, izgube veljavnost z dnem, ko dobe novi zakoni obvezno moč. Izjemo tvorijo samo sledeči zakoni: vojaški kazenski zakon iz leta 1901., ki je bil razširjen za vso državo, tiskovni zakon z dne 6. avgusta 1925 z dopolnitvami in spremembami z dne 6. januarja 1929, v kolikor se spremembe novega kazenskega zakona ne nanašajo tudi na te zakone. Nadalje ostane še nadlje v veljavi za-ko o zaščiti države z dne 6. ijanuarja 1929.
V členu 8. določajo prehodne odredbe, da
je zaporne kazni po tiskovnem zakonu smatrati kot običajni, ne pa kot strogi zapor v smislu novega kazenskega zakona.
Glede kazenskopravdnega reda določajo prehodne odredbe v členu 10., da ostanejo še nadalje v veljavi predpisi tiskovner?;l zakona in zakona o zaščiti države. Z onim dnem, ko dobi novi kazenskopravdni red obvezno moč, bo tudi državno sodišče postopalo po novem zakonu. Če je z dnem, ko dobi kazenskopravdni red obvezno moč, sporn« zadeva v I. instanci že razsoiena, morajo tudi višje instance razpravljati še po starem kazenskopravdnem redu. Če pa se odred' obnova postopanja, se ima vršiti postopanje že po novem zakonu. Izjemo tvorijo le slučaji, kjer bi se izkazalo, da je stari kazenskopravdni red za obtoženca ugodnejši.
Važne bančne transakcije
Zagreb, 18. februarja, č. Današnje »Novosti« objavljajo v svojem gospodarskem delu vest. da je do<š!o med dunajskim Kreditnim zavodom in Ju-goslovensko ujedinjeno bnko do dogovora, po katerem stopi ta velika dunajska banka v zvezo z Jugoslovensko ujedinjeno banko na ta način, da se bo kapital Ujedinjene banke povišal od 175 na 200 milijonov dinarjev. Kreditni zavod bo prevzel delnice za teh 25 milijonov dinarjev, rato pa bo Jugoslo-
venska ujedinjena banka prevzela beograjsko afiliacijo kreditnega zavoda, namreč Agrarno in industrijsko banko d. d. Obenem ie opuščena kombinacija, da bi Kreditni zavod v Ljubljani otvoril podružnico v Zagrebu.
Gospodarska konferenca Male antante
Bukarešta, 18. februarja č. Gospodarska konferenca Male antante. ki bi se imela pričeti danes, je odgodena na iutri, ker zaradi prometnih težkoč ni dospel češkoslovaški delegat.
Kriza v češkoslovaški vladi
Izvršni odbor slovaške klerikalne stranke je potrdil izključitev poslancev dr. Junge in Tomanka — Ministra dr, Gažik in Naj-
man sta podala demisijo
Praga, 18. febr. h. Na seji izvršilnega komiteja slovaške ljudske stranke, ki se je danes vršila. v Ružomberoku. je bila potrjena izključitev pasianeev dr. Jurige jn Tomaneka iz stranke Na isti seji ie poslanec filinka pre.eftal poslancem in senatorjem slovaške ljudske stranke pismo ministra dr. Marka Ga-
žika, v katerem najavi ja ta svojo de-rmsiiio ter prosi nai jo stranka potrdi Stranka bo predlagala za to mesto poslanca dr. Labaya, dr. Fritza ali dr. Sz.U laga. Dalje javljajo listi, da ie tudi že« !ezTii'ški minister Najman podal svojo demisnjo. Kot njegov naslednik se imenuje poslanec Mičoch.
Pred rešitvijo solunskega vprašanja
Obe vladi si prizadevata razčhtHi sporne proble-ne še tekom tega tedna — Posredovanje tanccskega posbnika ori grški vladi — Vemzeios ostane doma radi važnih notranje-političnih
vprašanj
Atene. 18. februarja, g. Atenski razgovori glede spornih vprašanj me«! Jugoslavijo in Grčijo se presojajo v tukajšnjih političnih krogih z veliko rezervo. Vendar pa stremita obe vladi za tem, da bi se v 6olunskem vprašanju do konca tega tedna dosegi 1 kak -e-zultat. V tem primeru bi se podpisalo pel dodatnih protokolov h grško - jugoslovanski konvenciji iz leta 1923. V zvezi ц tem se mnogo razpravlja o dejstvu, da je francoski poslanik Simon na prijateljski način interveniral pri zunanjem ministru Kaiy.panosu glede rešitve vseh sporov.
Atene, 18. februarja, g. Zaradi preds'oje-čib senatnih volitev in zaradi zunanjepolitičnega položaja se ie ministrski predsednik odločil, da se ne udeleži marčnega zasedanj Društva narodov. V Žvn^vo bo odpotoval šele k zasedanju Sveta Društva narodov meseca juni:a. Glede begunskega vprašanja, o katerem se bo razpravljalo na marčnem zasedanju. je stališče Venizelosa isto, kakor stališče delegatov n:<?duaro Ine komisije za begunce EJdyia in Simpsona Ta dva delegata bosta v Ženevi zastopala grške interese. Odpotovala bosta v Ženevo 22. t. m.
Madžarski protesti proti „Miss Evropi"
Madžari jo odklanjajo, ker je Židinja — Očitajo ji, da ji je zmago izposloval njen ujec
Budimpešta. 18. februarja. Izvolitev Erzsi Simonove za »Miss Evropo« na mednarodnem tckrnovauiiu lepote ie vzbudila v Madžarski Jokaj mešane ohčutke. Dočim so liberalni in židovski listi odušev-l.ieno pozdravljali gospodično Erzsi kot Dredstavitcliico madžarske lepote. pišejo antisemitsko in uHranacijonaiistično obeleženi časopisi o tei madžarski zmagi in njen: izvojeva'lki dokai hladno. Čuieio pa se tudi naravnost sovražne iziave. Pred-
vsem ii odrekajo pravico zastopati prave, čistokrvne Madžarke, ker je rodom gid -nja. Dalje trdijo ti listi, da ie bila lepa Erzsi izvoljena samo Po protekciji urednika »Journala« g. Maurica de Walleifeu. ki ie uiec leoe Erzsike in ie zastavil vse si e. da ie pregovori! na-prej btid mpeštansko žirijo, da .ie okl:cala Er.zsi Simonovo za »Miss Hutigario«. Potem pa ie vplival tudi na pariško žiriio m ie tako izs lil njeno izvolitev za »Mss Evropo«.
V sredo justiflkaclja Prpičeve tolpe
Krvnik je naposled prispel v Zagreb — Obsojenci bodo o iz
vršitvi smrtne kazni obveščeni danes
Zagreb, 18. februarja, n. Juslifikacija Pavla Prpiča in njegovih tovarišev je določena za sredo zjutraj. Sodišče je
izdalo za njo vstopnice samo uradnim osebam, zagovornikom na smrt obsojenih in novinarjem. K justifikaciji sta delegirani dve četi orožništva dočim bo močan oddelek redarjev imel varstveno službo okoli sodne zgradbe, kjer se bo vršila justifikacija.
Krvnik Hart in njegov pomočnik sta že včerai prispela v Zagreb. Ker vlada med občinstvom veliko zanimanje za krvnika in njegovega pomočnika, so
novinarji ves dan stikali za obema ter hoteli dognati njuno bivališče. Policija pa ie bivanje obeh krvnikov uredila tako, da ju tudi najbolj spretni novinarji niso mogli izslediti.
O dnevu in času justifikacije so bili braniteMi in svojci obsojencev obveščeni že danes, obsojencem samim pa bo to sporočeno jutri dopoldne. V rs trsi red justifikacij še ni doiooen. ravno tako še tudi ni znano, ali bo obešen tudi Vrbanac. o katerem so se raznesle vesti. da ie znorel.
Na severu deloma še mraz, na jugu že poplave
Anglija se še oburmo bori z mrizora, v Grčiji pa nalivi in po-vodnji o^ražpjo ljudi in njih imetje — Poplave so zahtevale številne človeške žrtve in napravile milijonsko škodo
London, IS. februarja. Dasi napovedujejo meteorologi dvig temperature, je vladal v Londonu ponoči iu danes dopoldne zelo oster mraz. zarad,i katerega ie zmrznilo deset oseb Poleg tega se je dogodilo v londonskih hišah mnogo nesreč, ker sc eksplodirale plinske naprave. Zadnje čase so porabili v Londonu za kuho in kurjavo 4tX) milijonov kubičnih čevljev plina, to ie 3.3'« preko normalne uporabe. Ker so vodovodne cevi še vedno v velikem deU: zamrznjene ali pa težko poškodovane, ie b lo postavljenih po londonskih ulicah okrog 2000 prov^zoričnih vodniakov. ki oskrbujejo prebivalstvo z vodo.
Varšava. 18 februarja g. Zaradi neprestanih snežnih žametov ie preskrba mesta s premogom zelo pomanjkljiva. V okraiu Plock je moralo danes 41 obratpv zaraJi pomanjkanja premoga ustaviti delo. V okraju Plods se je število brezposelnih zvišalo za 2U.OOO. Skoraj po vssi državi vlada južno vreme, samo v okraju Vina traja mraz dalje.
Praga, 18. februaria h. Po vsei deželi je n«ra;z popusti! in je srebro skorai povsod nad ničlo. V nekaterih kraiih nekoliko sneži. V Pragi se je preskrba s premogom bistveno izboljšala ter je skorai normalna V železniškem prometu pa so še vedno težkoče
Atene, 18. februarja g. Zaradi že več dni trajajočega deževja je večiua' rek Grčije prestopila bregove ter'povrfočila " strahovita opustošenja. Škoda- zua,ša več milijonov. vendar se sedaj še ne da niti približno oceniti. Vlada je pričela z vei;ko pomožno akcijo ter odposlala v kraje poplav prometnega ministra in ministra ža sociiahio skrb. Reka Struma ,'e poplavila veliko polja. Mnogo mu-sto.v ie .porušenih Več rodbin je utonilo, ker je voda' onemogočila vsako reševalno akci.io Več tisoč živine je poginilo. Vojaški oddelki razdeljujejo prebivalstvu živila in oblačila. Prebivalstvo v nekaterih krajih ie izgubilo celokupno svoje imetje. Vlada ie mobilizirala vse motorne ladje, ki ko na razpola-
go. Posebni vlaki z zdravili in živili skušajo priti v ogrožene kraje. Mesto Kavaia ie poplavljeno. Glavna cesta izgleda kakor deroča reka Mnogo hiš se ie zrušilo. Poplave so zahtevale tud mnogo človeških žrtev. Isto sliko nudi mesto Herakleja. Vlada ie dovoiila posebne kredite za podporo prebivalstva. Na čelo pomožne akciie s.' ie postavil sam ministrski predsednik Venizelos.
Strokov?! iaški odbor sestavüa delovni program
Pariz 18 februaria s. Današnia dopoldanska seia strokovnjake komisije ie trajala nenavadno doigo ter se ie končala šele prot; 14. uri. Po seji se je sporoči'o. da ie konferenca sklenila poveriti dvema članoma izdelavo konkretnega delovnega programa. Imeni teh delegatov nista ob-iavHeni. Delegata sta -/.e popoldne pričela s svoj'tm de'om Ta skico konference naj strokovnjakom omogoči, da takoi Prično s svojim glavnim poslom, ki je določitev viš:tie in številn anuitet, ki iih mora plačati Nemčija. E ia točka delovnega programa se bo pečala tudi z vprašanjem, kako bi se izbolišala pačilua bilanca Nem-č ie. To vprašanje se ne bo raztegnilo samo пц prihodnje leto. temveč na celo vrsto let Od strokovniaškp konference sklenjena diskreciia se zelo natančno varuje, tako da današnji popo'danski listi ne mo-reio ničesar poročat; o vsebini današnjih posvetovanj
Копе** ^nbrdikta nad
fr;»** ' ^
Pariz, 18. febr v4dškof Riviere ie pre» klical prokletstvo na je pred nedavnim časom izreke! nad i. rviiio Barbentane. ker se je sofedarizir-ila z delovanjem vL' Action Franchise* Oficiielni francoski cerkveni krogi so proglasili to gibanje, za brezversko tn pToticerkveno. Prošlo nedelio se ie v Barbentanu že vršila služba boži., in žup» ljanom ni bilo treba hoditi v so=ednie žup* nije. kjer jih kot izobčence niso pyscali v cerkev.
Foch in Pašič o naših mejah
Senzacionalno odkritje generala Palm Pttiča iz dobe mirovne
konference
Nedeljsko »Vreme« objavlja članek »Mirovna konferenca v Parizu 1. 1919«, ki ga je napisal načelnik generalnega štaba Peter Pešič. General Pešič pri-poveduje tu o sestanku z maršalom Fochoni in piše г »čim je naša delegacija sestavila karto naše bodoče kraljevine, sem bil poverjen z nalogo, da pridobim vojaške kroge zaveznikov za našo tezo. Obiskal sem maršala Focha, mu pokazal meje naše države in začel govoriti v našo korist. Iznenada pa je maršal Foch planil na noge in prekinil moja izvajanja z besedami:
»AH, dragi moi Pešič, oprostite, vaša delegacija sestoja iz ljudi, pretiranih pre-tenzii. Kako morete zahtevati Trst, zaradi katerega je Italija stopila v vo|no? Kai hočete s Koroško onstran Drave, kjer prebivajo Nemci? Kakšen Beljak, kakšen Celovec! Prosim vas, vplivaite na PaSiča in Vesniča, ki jih globoko spoštujem, da prepričajo vašo delegacijo, nai ne dela takih pogrešk. Storili ste veliko pogreško, ko ste za delegata imenovali včerajšnjega Karlovega ml-
Češkoslovaško pismo
H. — Praga, 18. februaria.
Še pred Božičem se je pri nas pričel politični odmor, ki je nastal zavoljo tega. ker je vlada popolnoma prezirala ostro kampanjo opozicije. Vendar se je bila vlada na koncu koncev odločila prenehati s tem stanjem. Prvotno je bil določen 13. februar kot dan odločitve, mons. Sramek pa se je zbal pepelnice in trinajstice, zato je prišlo do odločitve šele 14. februarja. Političnemu odmoru je sledila politična delavnost. Kaže pa, da bo ta nova delavnost samo dolg niz odmorov, ki mora končati z novimi volitvami. Nanje se vse stranke pripravljajo, dasi nobena od njih ne pričakuje radikalnejše spremembe.
V razdobju teh političnih odmorov pa se javno življenje ni ustavilo. Javnost ima kljub daljšemu ali krajšemu parlamentarnemu zatišju vedno dovolj skrbi in težav. Kakor zadnji politični odmor, isto toliko časa je trajal pri nas krut mraz in učeni vremenoslovci so ugotovili, da podoonega mraza v Srednji Evropi ni bilo že kakih 200 let. V Pragi smo uverjeni. da je zima pri nas najhujša in najstrašnejša, dasi mi vaš dopisnik vsak večer zagotavlja, da je v Jugoslaviji katastrofa še vse hujša in krutejša. Ako potožim varšavskemu kolegu, da v Pragi silno težko kopljejo grobove, me ta tolaži, da morajo varšavski grobokopi razbijati zmrzlo zemljo z dinamitom in da se zaradi tega v mrtvašnici nabirajo cele gore nepo-kopanih trupel. Pražani pa žive v veri, da ga ni na božjem svetu kraja, k! bi ga bili mrazovi tako hudo prizadeli. Ljudje ugibljejo o novi ledeni dobi in o zalivskem toku. ki je bojda svoio gorko sapo naravnal v drugo smer. Ulice imajo popolnoma neobičajen videz: Ni več sprehajalcev in pohajačev. Vsakdo se zgane v dve gubi in teče po ulicah brez zanimanja za mimoidoče in za izložbe trgovin. Med pasanti ni redek tip dobro oblečenega gospoda, ki hiti domov z vrečico premoga in se nasmiha pri misli na toploto, ki Jo bo v kratkem dajala ta peščica premoga. Mnogi so izvlekli iz pozabljenja ogromne ruske kučme, ki so jih pred leti prinesli iz Rusije. Kosmata papaha je v nekakem nasprotju z ostalo obleko, toda gorka je in zato priljubljena. Tudi obutev se je prilagodila mrazu in se približala polarni in sibirski obutvi. Srečajoči se znanci se več ne sprašujejo po junaškem zdravju, zato pa je današnja forma konvencijonalne vljudnosti. da se prijatelja sočutno vprašujeta: »Ali ti ie vodovod zmrznil?«
Veliko pozornost so pri nas vzbujala meteorološka poročila iz Budjejovic. V tem mestu so imeli stalno hujši mraz nego po ostali republiki. Kritikastri, ki jih je pri nas toliko, so začeli sumničiti Budjejovičane, češ da imajo napačno lestvico pri toplomeru, kajti pri mrazu, ki so ga javljali iz Budjejovic, zamrzne srebro. Nikomur ni prišlo na misel, da so tudi toplomeri z vinskim cvetom, tako da to vprašanje, ki ga na široko razpredajo buljvarni listi, še danes ni rešeno.
Največja senzacija teh mrzlih dni Je bil naš predpust. Dognali smo, da se povsod na svetu vesele ljudje in v bujni radosti proslavljajo Kurenta, pri nas pa se ne znamo več niti zabavati. Ves predpust je pri nas kraljeval smoking. Ako se je kje pokazala kaka maska, je bila deležna tolikega zasmehovanja, da ji ni bilo obstanka. Praško občinstvo je priznalo samo maske, ki so predstavljale popolno nagoto.
Veliko senzacijo pa je te dni napravil nek; večernik, ki je prinesel vest, da so v neki trgovini med bananami iz Indije našli mlado kačo vrste boa con-structor. Med bananami je kača spala mirno svoje zimsko spanje. Reporter omenjenega večernika je takoj obiskal delavce v skladišču dotične trgovine, opisal podrobno kačo, nje šege in navade ter pohvalil delavce, ki ji niso razbili glave, marveč Jo nesli na peč, da je oživela, ter jo potem podarili praškemu zoološkemu vrtu. Praški zoo obstoja že nekoliko let, pa razen par vrabcev doslej ni ime! nevarnejših zverin. Sposobni in nadobudni reporter je tudi do zadnje dlačice spisal šege in navade učenjakov, ki upravljajo zoo :er napihnil dogodek do takega obse-
nbtra (mM! }š м pokojnega Žolgerja). N« delajte več takih »gafov«. Vi me razumete, da govorim to kot velik obo-ževatefj Srbije, kot vaš drug !n davni prHateli«
Ko sem to sporočil Pašiču, mi je od-vrnB:
»Vedel sem, da se nam bo to pripetilo, ati s temi ljudmi je zelo težko sodelovati. T| veš. da sem bil proti temu, da И zahtevata Trst in Puli, toda Žol-ger In dnrö *o mi pretili, da bodo zapustili konferenco, яко tega ne storimo. Čutim, da bomo zaradi teh pretiranih zahtev izgdbili še to. kar ne bi morali izgubiti in da po vsej priliki ne bomo dobffi niti onega, do česar imamo pravo.«
General Pešid zaključuje: V politiki je važno izrabiti trenotke m postopati po razmerah in možnostih. Meni se zdi, da naša delegacija ni razumela pogoditi fcrenotfta, ko je bilo treba rešiti vprašanje naših meja, temveč je prezrla več ugodnih prilik za zadovoljujoco rešitev tega vprašanja.
ga, da danes ne najdete Pražana. ki bi Se kupoval banane. Vsak kupi raje pomaranče, ker v njih ni grozovitih indijskih kač.
Veliko zanimanje je vzbudila pri nas tudi aretacija moža, ki je na genijalni način izrabljal ljudsko neumnost in gizdavost. Moža so pozneje izpustili, ker ni bilo v njegovem početju nič kaznivega. Prodajal je namreč odličnejšim praškim osebnostim honorarne konzulate srednjeafriških, srednjeameriških in srednjeazijskih držav. Mož je napravil lep dobiček. Honorarni konzulat San Dominga je oddal n. pr. za 10.000 Кб: konzulati večjih in ugled-nejših držav so stali različno; lestvica cen je določala od 10.000 do 200.000 Kč, kakor je pač bila država. Oblast ie dognala, da je možak samo član neke mednarodne družbe, ki ima sedež v Parizu, in deluje po vsem svetu. Povsod ima družba uspehe, imela jih je tudi pri nas, gotovo bo razširila svoje delovanje tudi na Jugoslavijo, ako ga še nI.
Za spremembo naj navedem tudi žalostno senzacijo, ki se je zgodila v Ok>-mucu. Neki brezposelni mladi delavec ni mogel več prenašati svoje bede in se je odločil za samomor. Za revolver ni imel denarja, reke in jezera pa so zamrznjena. Splezal je na električni steber in se dotaknil žice. Tok ga je seveda na mestu ubil, posledice pa je nosil ves Olomuc. ki Je bil zaradi kratkega stika dve celi uri v temi. Listi poročajo, da je ta samomor zgovorna demonstracija proti družbi. Kakor na Goigoti, tako je tudi ob smrti tega nesrečnega delavca objela tema vse mesto. _
Avstrijski prezident Miklas - rodom Čeh
češki K sti poročajo, da je sedanji prezident avstrijske republike Miklas češkega pokolenja, nekateri listi pa so javili, da živi prezidentov brat Karel Miklas še danes v Čeških Budjejovicah, V »češkem Deniku« popravlja to zadnjo vest gospa Ružena Miklas iz Čer-netic in pravi, da je v Budjejovicah živeči Miklas mali bratranec, ne pa brat avstrijskega prezidenta. V enakem sorodstvu s prezidentom je tudi ona — Ružena Miklas. Ded avstrijskega prezidenta, tako zatrjuje gospa Ružena. je bil Jakob Miklas. Bil je eden izmed šestih sinov stare mlinarske rodbine Miklasov v Černeticah h. št. 30. Preselil se je na Dunaj. Njegov sin Viljem, oče sedanjega avstrijskega prezidenta. je bil poštar v Kremsu in ie še kot dijak rad prihajal v goste k svojim sorodnikom v Černetice. Avstrijski prezident Miklas Je torej češkega rodu in gospa Ružena zatrjuje, da to lahko vsak trenutek dokaže z neovrgljivimi rodbinskimi dokumenti.
Izplačilo vžigaličnega posojila
— Beograd, 18. februarja. Kakor se izve, bo drogi del prve tranže takozv. vžigalčne» ga posojila pri Švedskem vžigalčnem dru» itvu t отсеки 1.500.000 dolarjev (85 milijo* ntrr dinarjev) izplačan preko Narodne ban* ke dne 23. marca.
Priznanje ruskih beguncev
—• Bftofred, 18. februarja Iz Ženeve po» гобајо, da je mednarodni biro dela razprav» 1Ы e ruskih beguncih. Ob tej priliki je imel ruski delegat bivši minister Lebcdef zelo lep govor, v katerem je povdarjal velike za» •luge Jugoslavije *a пжке begunce, ki jim je na №токо odprla vrata in jih zares spre® j«I* kot brata ter jim dala celo volilno pra» vioo. Povdarjal je, da bi bili ruski begunci že davno reienj bede, ako bi vse vlade po» stopale po vzgledu Jugoslavije.
Primo de Rivera ne bo demisijoniral
Madrid, 18. febr. (be.) Španska vlada za» Ыка vse vesti o sporu med kraljem in Pri» mo d« Rrvero glede politične amnestije in o demWji španskega kabineta.
Ameriške vojne priprave
Washington, 18. februarja, (be.) Armadna komisija reprezentantske zbornice bo predložila plenumu zbornice zakonski načrt, ki pooblašča vojnega ministra, da proglasi v par urah po izbruhu vojne mobilizacijo celokupna industrije.
Nov slovenski član beograjske Akademije znanosti
V soboto popoldne se je vršila redna letna skupščina Srpske kraljevske Akademije Nauka. Navzočih je bilo pod predsedstvom prof. Slobodana Jo-vanoviča 22 akademikov ter veliko število najizbranejše publike iz znanstvenih in književnih krogov. Po odo-brenju poročil je skupščina izvolila na ! predlog odbora Akademije za redne člane profesorja geologije beograjske j univerze dr. Via dimi rja Petkovi ča in profesorja slovanske filologije na zagrebški univerzi dr. Tomislava Mare- i tiča. Razen tega je Akademija izvolila štiri dopisujoče člane, med njimi profesorja za slovenski jezik na ljubljanskem vseučilišču dr. Frana Rarmovša. ★
Novi slovenski član beograjske akadc-miie Drof. dr. Fran Ramovš ie rojen leta 1890 v Ljubljani. Svoie študije ie dovršil v Gradcu in na Dunaju: 1. 1918 se je habi-litiral na Kraški univerz; za slovensko fi-lologijo. Leta 1919 ie bil poklican kot profesor na novo ljubljansko vseučilišče, kjer si ie s svoiim znanstvenim in učiteljskim delovaniiem kma'u stekel odlično pozicijo. Proi. Ramovš ie eden najuglednejših akademikov beograjske najvišje znanstvene institucije. Njegova izvolitev ni le na čast nemu. temveč celi ljubljanski univerzi in naši zanosti.
Meštrovičeva kipa kralja
Otvoritev palače Delavske zbornice
Pomembni nagovori na otvoritveni svečanosti - Plenar na proračunska seia DZ
in kraljice
Zagreb, 18. febr. č. Te dni se je vrnil iz ; Beograda kipar Ivan Meštrovič, ki je v zad» njih štirinajstih dneh imel priliko izdelati osnutek oprsja kralja Aleksandra in kralji» ce Marije. To poprsje bo izdelano v bronu ter bo vlito v ateljeju umetniške akademi» je v Zagrebu.
Jugoslovensko-bolgarska mejna komisija
Beograd, 18. febr. p. Notranje ministrstvo je glede sestave mešane komisije, ki bo proučevala bolgarsko* jugoslovenske obmej» ne zadeve, objavilo nocoj naslednji komu» nike:
Mešana komisija, v kateri so delegati na» še in bolgarske države, se bo v kratkem se» i stala v Pirotu. Od notranjega ministrstva s je določen kot delegat g. Milorad Jovano» j vič, veliki župan v Nišu in bivši inšpektor oddelka za javno varnost v notranjem mi» nistrstvu.
Branislav Nušič obolel na hripi
Beograd, 18. febr. r. Sloviti književnik Branislav Nušič je obolel na hripi. Ko je bil kralj obveščen o njegovi bolezni, je po» slal svojega ordonančnega oficirja majorja Drobnjaka v stanovanje bolnega književni» ka, da se informira o njegovem zdravstven nem stanju.
Tino Patiera novosadski
meščan
Novi Sad, 18. febr. n. Danes je občinski svet sklepal o prošnji za sprejem v meščan» sko zvezo, ki jo je vložil naš rojak in »lo» viti pevec berlinske opere Tino Patiera. Občinski svet je odobril prošnjo in sprejel Tina Patiero v občinsko zvezo. Patiera je pri tej priliki podaril 10.000 Din za mestne reveže.
Kakor se govori, se namerava Tino Pati» era v drugič poročiti, in sicer z neko Jugo» slovenko. Kakor znano, je bil Patiera ože» njen s filmsko umetnico Ossi Oswaldo, ki pa se je nedavno tega ločila od njega. S sprejemom v občinsko zvezo v Novem Sa» du, je Patieri dana možnost, da se ponovno poroči, ker velja na novosadskem pravnem področju še vedno stari madžarski zakon, ki predpisuje civilno poroko.
Reorganizacija zunanjega
ministrstva
Beograd, 18. febr. č. Namestnik ministra zunanjih del dr. Ko"?ta Kumanudi je pozval vse direktorje svojega resora. naj mu brez odlašanja sestavijo historijat svojih oddel» kov. Ta naredba je v zvezi z nameravano reorganizacijo službe in samega ustroja mi» nistrstva zunanjih del. Dr. Kumanudi hoče na podlagi referata svojih direktorjev ugo» toviti, koliko so razni oddelki doslej zado» ščali zahtevam službe in kako naj se izvede reorganizacija ministrstva zunanjih del.
Most Beograd - Zemun
Beograd, 18. febr. č. Iz kabineta ministra za javna dela je bila izdana danes nasled» nja objava: Minister za javna dela je od» rodil, naj se takoj prouči in zbere potrebni materijal za zgradbo novega mostu preko Save in ceete Beograd»Zemun. Most naj bi bil za tramvajski,vozovni, pehotni in želez» niški promet.
Poroka bivšega ministra
Karlovpc. 18. februarja, п. V žunni cerkvi v Dubovcu se je danes poročil bivši minister dr. Stanko Šibenik z učiteljico Katico Jerič.
Podaljšanje drugega tromesečja na srednjih šolah
Beograd, 18. febr. č. Minister prosvele Boža Maksomovič je pooblastit direktorje srednjih Sol, da smejo drugo tromesečje podaljšati do 15. marca, ako smatrajo, da je to potrebno radi počitnic im ukimienja pouka, kii le bi! odrejen zaradi игјре in silnega mraza. Direktorji so pooblaščeni, da to podaljuSnje odredijo po svoji uvidevnosti.
Nastop nove občinske uprave v Beogradu
Beograd, 18. februarja, č. Danes dopoldne se je vršila seja občin?kp?a zastopstva. Seji so prisostvovali vsi stari in vsi novoimeno-vani občinski svetniki. Stara uprava je izročila novi upravi posle beograjske občine, nakar je novo občinsko zastopstvo položilo svečano prisego.
Novi borzni komisar v Zagrebu
Zagreb. 18. februarja, č. Danes iie prevzel svoje posle novoimenovani komisar zagrebške borze, dosedanji direktor zagrebške f:li- I jalke Narodne bauke, Janko Krušac.	'
V	nedeljo ob 11. ie bila slovesno otvorjena nova palača Delavske zbornice v Liubljani. Številne delegate strokovnih organizacij in druge goste ie pozdravil predsednik DZ g. Cobal. Ministra za socijalno politiko ie zastopal inšpektor g. Tujkovič, navzoči so bili veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vodopivec. ljubljanski župan dr. Puc, rudarski glavar dvorni svetnik inž. Stergar. generalni ravnateli Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu dr. Glaser, glavni tajnik TOI dr Windischer, predsednik Zveze jugoslovenski,h podpornih društev na Westfalskem g. Pavel Bolha in drugi — Pismeno in brzojavno so čestitali: ljubljanski škof dr Jeglič, komisar mariborske oblasti dr. Leskovar. minister n. r. dr Žerjav. Delavska zbornica v Splitu itd
Pomen strokovnih organizacij
Tajnik DZ g. Uratnik je izvajal v svojem pozdravnem govoru med drug m:
»Mi živimo v dobi in sredini, ki se ponaša s svojo visoko duševno in mater <jai-no kulturo Mi vsi pa smo obenem priče, da ima ta kultura tudi temne strani. Te temne strani se izražaio najboli tam. kier ie materialno blagostanje na prvi nogied največje, to je po naših mestih in industrijskih središčih. Človek se spominja na stare grške simbol čne zgodbe o Prome-teju. ki je ugrabil bogovom ogenj, namesto da mu ie to prineslo srečo, mu ie ori-neslo silno trpljenje. Tako se zdi. da se maieio danes kljub vsemu zunanjemu b'a-gostanju temelji, na katerih ie naša civilizacija slonela tisoč let. Tisti, ki vodijo naše gospodarstvo, presoiaio gospodarske probleme često boli z vid;ka svoiih lastnih interesov, kakor z vidika interesov celine. Celo strogo kulturna prizadevanja zapa-daio često v isto napako in obračajo svoje poglede boli na vršičke družbe kakor na široke sloje, na kojih ramenih sloni vsa naša civilizacija. Kot reakcija in protest proti tem napakam ie vzraslo moderno delavsko gibanie To gibanje ie lahko negativna sila. ki podira in ruši. Lahko oa ie tudi ustvarjajoča velika pozitivna sila.
Naše delavsko gibanie ima večdesetlet-no kulturo Niesova osnovna ideja ie borba za posplošenie materijalne in duševne kulture. Ta ideja se uveljavlja v dolgotrajnem organizacijskem delu. ki se razvija pri nas v raznih pravcih in ima zaradi svoie vodilne ideje tudi lepe uspehe. Iz kletnih prostorov, v katerih so se zbirali nekdamii delavski organizatorji, smo prišli v te lepe prostore.
Letno o.>ročilo. ki leži pred vami. vam bo dokaz, da ie skušala biti DZ v teh par letih svojega obstoja več kakor navaden urad. da ie skušala bit tolmač vsega, kar se tiče našega delavstva, da ie skušala biti motrilec iavnega življenja s socijalno političnih vidikov. V tei zgradbi ie našla svoi dom cela vrsta važnih socijalno-poli-tionih organizacij in ustanov, med drugimi borza dela. javna kuhinja, izseljeniškj ko-misariiat. Državna inšpekcija dela. razne svobodne stanovske organizacije in prosvetne ustanove
Našo gradbeno akci'io smo združili s stanovanjsko akcijo mestne občine, kar je imelo za posledice, da ie dobilo v tei palači stanovanje 28 rodbin.
Vsi gospodje zastopniki ob'asti. ki so podpirali naše gradbene načrte, nai sprei-meio zailivalo slovenskega delavstva. Delegati in zaupniki na nai pripovedujejo doma o glavnem graditelju te stavbe, o neznanem vojaku dela, k ie dogradil ta dom z od ust odtrganim^ grižljaji. Povejte, da je zigradilo tukao' delo sebi spomenik in oporišče.«
V	imenu ministrstva za socijalno politiko ie čestital odboru DZ g. dr. Tujkovič.
Socijalne pridobitve niso ogrožene
Veliko pozornost ie vzbudil govor velikega župana z. dr. Vodopivca. ki ie uvodoma poudarjal važnost dneva, ko ie slovensko delavstvo dobilo ponosen doni za svoje legalno zastopstvo in druge svoje institucije, nato pa nadaljeval:
»Posebno me veseli, da se otvarja ta vaš dom baš v sedanjem času. ko so nekateri nesociialno čuteči ljudje že mislili, da ie prišel čas zanje, ko bodo mogli vzeti delavstvu sociialne pridobitve, ki si iih je tekom desetletij s težkim trudom in v iiudih bojih priborilo. Toda to so le posamezni glasovi, posamezne želje, ki ne pridejo v poštev. kajti nit; s;rši gospodarski krogi ne mislijo tako. kc e oredobro zavedajo. da ie zadovo'i delavec pogoj mjihovega gospodarskega uspeha. Niti ne mislijo tako odločilni faktorii v državi, sai se spominia naš modri vladar sam v svojem znamenitem proglasu na narod o de-lavnh in rodoljubnih, pa tudi izmučenih množicah. kojih obupn; klic ie vzpodbuda za nadalinie delo. za poživlieno stremljenje k zboljšanju vašega položaia v moralnem in gmotnem oziru.«
Mejnik v zgodovini našega so-cijalnega razvoja
Ko se je predsednik g. Cobal zahvalil velikemu županu, je povzel besedo ljubljanski mestni župan g. dr. Puc. ki ie s svojim kratkim nagovorom poudarjal:
»Tisočletja ie star boi za priznanee dete. Obstoial .ie že v stari Kini. vodil ie Izraelce iz Egipta skozi Rdeče morje, bil jc gibalna sila grške in rimske države, povzročil ie framcc..ko revolucijo. Koliko je b'-lo treba trp'Jjenja. koliko krvi. koliko živ-lieni za dokaz, ki se nam zd; danes samo-obsebi umeven, dokaz, da je delo produktiven faktor v prvi vrsti. Otvoritev palače DZ nas zato navdaja z zadoščenjem, ker ie ta stavba dokaz zmage velike ideje. ker ie poldon žuljavi roki. Navdaja nas z zadoščenjem, ker stoipa z n.io vred delavec kot enakovrsten in enakovreden 5i-nitelti med ostale produktivne sloje.
Ko bo delavec za svoje delo pošteno plačan, ko bo imel zdravo stanovanje, ko bo mogel dostojno rediti svoio rodbino, ko bo pomirjeno gledal na leta svoje starosti. takrat šele bo prav čutil, da ie biti delavec — čast. Dosedanji razvoi človeštva nam kaže. da ie ta cilj dosegljiv evo-lucijonanritn potom. Seveda bo še mnogo boiev in konfliktov med stanovi, toda vsi se moramo zaveda«ti. da so potrebni vsi stanovi, ki ustvariaio. in da se morajo sporazumeti v liubazni Vsem pravico do dela! Vsem pošteno plačilo za delo!
Mestna občina ima naijveči; interes na tem. da ie socijalno deio na višku. Najceneje ie za njo. ako nam vzraste zdrav rod. ki ima dovolj dela in dovoli zaslužka. ako ie preskrba za starost, bolezen in onemoglost popolna. To načelo morajo priznati tudi posedujoči sloji. Mi ne maramo, da bi hodili po naših cestah hlapci Jerneji obupaioč nad svetom. prokliniaioč svoie rojstvo in vse človeštvo. Zato smo iz srca veseli današnjega praznika zagotavljamo vas. da bomo stali ob vaši strani, kakor smo z vami zgradili to palačo. k: naj bo mejnik v zgodovini sociialnega razvoja sloveuskega naroda.«
Mnogo pozornosti i p vzbudil tudi globok govor glavnega tajnika TOI dr. F. Windischeria. (Govor ie objavljen v včerajšnjem »Slov Narodu« Op. ur.) Govorili so še Podpredsednik Zborn'ce TOI g. Ogr n. generalni ravnatelj SUZORia iz Zagreba dr. Glaser, dr Breceli kot bivši oblastni odbornik in končno centralni tajnik Delavskih zbornic dr. Topalovič. (Podrobneje ie poročal že »Ponedeljek«.)
Zvečer je bil v dvorani koncert ob sodelovanju moškoga pevskega zbora -Grafike« in njenega orkestra, operna pevke gdč. Maiidičeve in operncea pevca Betelta. Koncertn; večer ie bil v vsakem oziru posrečen in dobro obiskan.
Gmotno stanje Delavske zbornice
Včeraj od 9. do 13. ure ie zborovala skupščina DZ. ki je sprejela tajniško in blagamiško poročilo in proračun za leto 1929-30. Skupščina je zborovala v najlepšem soglasju pod vidnim vtisom ogromnega dela in uspehov DZ.
Bilanca DZ je bila po stanju dne 1. decembra 1928:
A.	Aktiva: račun blagajne 1497.03, račun denarnih zavodov: a poštna hranilnica 16.253.98 b) drugi denarni zavodi 448.021.69 skupaj 464.275.67 račun dolžnikov a) organi socijalnega zavarovanja 562.611.64, b) drugi razni dolžniki 47.435.83- skupaj 610 047.47, račun Osredniega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu 587.179 91 račun inventarja a) premičnine 251.067.59, b) nepremičnine hiša Celje 367.519.50, račun raznih računov: predhodni račun 16 tisoč 080.56. vrednostni papirji 3,435.900, skupaj 5.733.567.48.
B.	Pasiva: račun upnikov: o<.!bor za delavske ustanove 1.755.124.62 račun raznih računov: borze dela - vzdrževanje 1952.50 investicijski skladi: investicijski sklad DZ Ljubljana 1.876.957..39. investicijski sklad DZ Marlbor 1 milijon, investicijski sklad Celje 450.000 Din. skupaj 3,326.957.39, po. slovni prebitek iz proračunskega leta 1927-1928. 649 522.97 skupaj 5,733.567.48 Din.
Poročilo finnnčne kontrole ie podal g. Ošlak iz Maribora. Vsa poročila so bila sprejeta brez debate. Odboru je bil podan absolutori.i.
Proračun za 1. 1929—1930
Proračun za poslovno leto 1929-30 je podal blagajnik g. Čelešnik. Iz njega posnemamo- Račun inventarja DZ 40.D00 Din, centraina pisarna v Ljubljani, osebn" izdatki: 297.700, davki za nameščence, prispevki OUZD in Pokojninski zavod 89.310. ma-teri.ialni izdatki 76.100 Din; ekspozitura v Mariboru: osebni izdatki 46.475 Din. mate-rijalni izdatki 24.7i;0, skupaj upravni stroški 5.54,285 Din.
Račun stroškov za samoupravne organe 122.000 Din, račun stroškov za publikacije in zbiranje statistike 30.000 Din. račun stroškov za ljudsko vzgojo in izobrazbo osebni izdatki 81.250 Din. davki Pokojninski zavod OUZD 24.,375 materiialni izdatki 32 tisoč Din. razni izdatki 177.000 Din. osebni izdatki kulturnega pododseka v Mariboru 41.220 Din. razni izdatki 55.000 Din. /a razna industrijska okrožja Slovenije in sicer Rajhenburg 3000 Din. za Vclenje-Šo-štanj 3000 Din, za Ruše--R-;la 3000 Din. dva skioptikona za karbid za kraie brez elektrike 8000 Din. Celie 23.000 Din. Trbovlje 28.000, Hrastnik, Zagorje in Trže po 2000 Din. Črna. Mežica Guštani Prevale, Ptuj. Kočevje, Št. Pavel in Litija po 10<X) Din, Jesenice in Javornik Po 1500 Din. De-č.ia zavetišča 9ООО obrtno nadaljevalne, trgovske in zadružne šole 19.000. strokovni tečaji za delavske zaupnike in delavski tisk 150.000, razno 7000. skupaj stroški za ljudsko vzgojo in izobrazbo 672.845 Din.
Račun stroškov za socijalno politiko, delavske kuhinje 50.000, brezposelne podpore 100.000, stroški za volitve, seje in brezposelne podpore SH.O'V). zaščita vajencev in poklicna izbira 10.000. mezdna posredovanja 50.000, razno 20.870, skupaj 310.870 Din.
Račun stroškov za posle v prenešenem delokrogu, prispevek za centralno tajništvo v Beogradu 150.n0f) odkup stavbe 140.000, izredna dotacija za statistiko 80.000.
Redni izdatki znašalo 2-080.000 Din, dohodki 2.450.00Q Din_
Oc'skodüma Italije Vatikaim
Rim, 18. febr. (ri.) Po poročilu »Popolo d' Italia» italijanska vlada ne bo nniela po» sebnesa posojila za izplačilo odškodnine Vatikanu, nego bo poravnala svoje obvez» nosti do Sv. Stolice z rednimi dohodki.
Nove sovražnosti med
Bolivijo in Paragvajem
Washington. 18. febr. (be.) Politični od» nošaji med Paragvajem in Bolivijo so se ponovno poostrili Kakor ie izjavil v arrc» riškem državnem uradu tukajšnji Paragvaj« ski odpravnik poslov, pripravlja Bolivija v Gran Chacu veliko ofenzivo, kar bo po« vzročilo izbruh novih sovražnosti.
Hmeljski trg
žster. 18. februnrip b. Cene hmelja neiz-premenjene. Tendenc^ čvrsta.
Strah pred plazovi in poplavo
Čudne vremenske izpremembe — Železniški promet se zbolj-šuje — Težave velikih obratov — Zopet plazovi — Skrbi in
težave na deželi
Liubliana. 18 februarja.
Vrše se čudne vremenske izpremembe. Situacija ie spremenljiva. Bil ie hud mraz, o katerem se ie ša-jiv Ribničan izrazil, da je letos tak mraz. da kar svetniki po kapelicah pokaio Sledili so tridnevni snežni viharii in sedaj ie nastopilo iužno vreme. Temperatura se ie od dne do dne močneje pomikala proti ničli Danes že n bilo ntka-kesa mraza, pač oa ie bilo po vsej Slovenijo močno oblačno in megleno. Snežijo ie po Gorenjskem od Jesenic dalie. Nevarnost plazov še ni odstranjena, pač pa ie to dobro, da po noč; še zmrzuje. kar zadržuje. da se snežne plasti na gorah^ in strminah ne trgajo. Iz raz-uih krajev Slovenije došla jutranja
Vremenska poročila
navaiaiio naslednie stanie termometra (v oklepajih ргејмијела dni).	.
В oh i ni ska Bistrica —6 (—10). Kranjska sora —10 (—10 (—16). Jesence —6 (—12). Tržič —4 (—12). Kamnik —o (—10). Ljubljana si. Kol. —5 (—12). Lene —3 (—6). Brežice -2 (—'). Dravograd-Meža —6 (—16). Maribor gl. kol. —3 (_.]П) Kotoriba —3 (—S). Sent. Janž tia Dolenjskem -3 (—12). Novomesto — 3 (—10) Kočevje —5 (—10). Rakek —12 (—14)
Po celi Sloveniii oblačno. Na Jesenicah. Kraniski gori in Novem mestu ie davi snežilo Po nekaterih krajih se pripravlja tudi na dež Po raznih podatkih ie sneg dosegel največ i o višino na Gorenjskem do 150 cent metrov V Ljubljani .ie bi'o megleno in oblačno. Barometer se ie začel rapidno dvigati.
Promet na železnicah se izboljšuje
Danes se je prornet tia vseh prosali Slovenije znatno izboljšal. Na ljubljanski železniški direkciji so položaj kratko označbi taikole:
V območju ljubljanske direkcije ni bilo od sobote do danes nobenega osebnega dogodka. Proge so očiščene z ma! mi izjemami med Zidanim mostom in Celjem ter Borovnico in Rakekom. Na vseli progah se vozi v odrejenem skrčenem obsegu, tako siede števila vlakov, kakor tudi glede števila vozov prj vlakih. Ker ie še vedno veliko pomanjkanje premoga, se celotni redni promet ne bo mogel tako hitro vzpostaviti. Zveze Slovenije so na vse strani zopet v redu in Su zamude vlakov že pre-coi majhne.
Vlaki so danes sicer še prihaiali z večjimi zamudami, toda v glavnem se ie promet izboljša! napram zadniemu tednu. Mnogi kolodvori pa so prenatrpani s tovornimi vagoni raznega blaga, k; ga železnice niso mogle pravočasno spraviti dalie. Dovoz premoga ie bi! danes boljši in se ie tud preskrba Ljubljane s premogom za nekoliko izboljšala.
Na krajih, kjer so se usul; plazovi, to je med Zidanim mostom iti Celjem se vrši enotirn; promet Ravno tako se vrši enotirni promet med Verdom in Rakekom, kakor tudi med Rakekom in Postojno.
Včerai iz Trsta prihajajoči potnik,- so opisovali velike težave, ki so jih imel; na potu i-z Trsta. Ostali so kar sredi proge v snežnih zametih in so s težavo prerili do bližnje postaje. V Postojni so čakali in pre-zebovali ne da bi se zan.ie železnica do-brigala Potn.k; so prosili železničarje in vojake nai iih spravijo na gorkejši kraj. ioda vedno so dobili lakoničen odgovor: »Freddo. freddo« V Ljubljani so bili potniki od naših• prometnikov nalkulantneje postrežem in iih zato niso mogli prelivali ti.
Pomanjkanje premoga v industriji
Naša velika industrijska podjetja zelo trpe zarad; pomanjkanja premoga Nekatera podjetja so morala deloma ustaviti, deloma zelo skrčiti obrat Papirnice v Vevčah. Goričanah in Medvodah so Ыр prisiljene nekoliko skrčiti obrat. Celulozna tovarna v Goričanah ie popolnoma ustavila obrat m počiva še daties. ker nima dovolj premoga Pap rnice v Vevčah so istotako skrčile obrat, ker imaio na razpolago le nekaj ton premoga. Kemični tovarni v Mostah i p premog popolnoma pošel. Tovarna ima v Trbovljah že večio zalogo drobnega premoga Tovornih vozov ni. da bi ga spravil, v Ljubljano Ako iutri ziiutrai tovarna np dobi premoga, ie primorana obrat ustaviti za več dni. Tovarna zaposluje stalno 150 delavcev Tudi pivovarna Union ie skrči'a svoi obrat, izdelovanje špirita ie začasno ustavljeno Pivovarna pora-
bi dnevno več ton premoga in tudi njej so zaloge že pošle.
Preskrba Ljubljane s premogom je danes nekoliko boljša. Prišlo ie v Ljubljano na posamezne tvrdke s premogom okoli 9 vagonov trboveljskega premoga in en vagon šlezijskega Trgovci so posameznim strankam dajali manjše množine premoga, večj.h naročil pa niso mogli izvršiti ter skušajo vse stranke vsai za nekaj dm preskrbeti s kurivom Bukovih drv v Ljubljani silno primanjkuje. Ta drva so Se zelo podražila. Mestna piinarna ne bo <e nekaj dni daiaa strankam angleškega premoga, ker so vse niene Pošilja t ve prek njene zaradi zatrpanosti liške proge jn tudi zveza s Sušakom še ne funkciionira
Nevarnost pred plazovi
Pazovi so danes zopet zasul cesto med Seilt Jtiriem in Litiio Velik olaz se ie z Gračanovega hriba vsul na cesto pri Spodnjem Losu Zatrpal ie cesto do 20 m dolžine lin 6 m visoko Krajevni cestni odbor ie takoi naiel delavce, da so začeli danes plazove odkidavati Železniške proge so bile danes k sreči obvarovane pia-zov.
Z Mrzlega Studenca pr; Bledu nam javljalo da ie tam danes izredno top'o vreme .Živo srebro v termometru ie že poskočilo nad n:č!o in ip znašala temperatura ob 14 7P 3 stopinje nad ničlo Plazovi so sedai ietijal:. ker se ie sneg sesedel Cez dan ie bilo Prav čudno vreme Biio ie obiačno Zace'o ie rositi in tu pa tam ie začel rahlo naletavat droban sneg Za slučai da bi začelo deževati, preti katastrofalna nevarnost plazov
Na Jesenicah pada ves dan sneg. oa tudi že deževati ie začelo Tndi tu ie razmeroma toplo Bohiniska proga ie bila danes obvarovana plazov Vlak; imajo prav minima'ne zamude.
Po Poročilu 'z Bolfniske Bistrice ni tam sedai začasno nobene nevarnosti ored plazovi. Vas dan ie močno ob'aeno Temperatura ie opoldne dosegla ničlo
Katastrofalne posledice mraza in snega
Z dežele orihaiaio dalja im krajša poročila o katastrofalnih posledicah mraza in snežnih v.inariev. Zaradi snežnih žametov so nekateri kraji, zlasti vasi v gorah in hribih popo'noina odrezan; od ostalega sveta. Dostava pošte ie v teli kraj h zelo otežkočena. Stari Trg in Lo? na Notranjskem sta bila prejšnji teden brez vsake pošte Od Grahovega dalie proti Blokam hi Ložu so velikanski zameti, ki jih le s težavo odkidavajo. Posrečilo se ie nekaterim voznikom da so danes prišli na Rakek Pred konji so delali gaz. Promet je bil na cesti Rakek—Star' trg več dni popolnoma ukiniien. Šele danes ie Pršlo 10 voznikov iz loške do'ine na Rakek Na ra-kovski pošti so ostal, velikanski kupi p-sem. časopisov in paketov ki iih n so mogli spraviti dal.ie
Obupen položaj v Prekmurju
Murska Sobota. 18. februarja.
Včasih so rekli: »sneg ie revežev guoi.« a letos moramo reči nasprotno: »sneg bo propast revežev« Zmanjkuie drv in kuriva sploh. Ljudem pohaja moka in živež. Mlini ob Muri, ko'ikor iih ni še !ed polomil. so odneseni na suho ali pa popolnoma zamrznjeni Snega ie toliko, da ga še najstarejši Iti ud ie ne Domnijo. Pred dnev; ie bil strupen mraz. a nato .ie tri dni neprestano snežilo. V Piekmuriu ie ponekod snega že nad en meter Liudie s strahom in bojaznijo gledajo v bodočnost Cp nastopi nenadoma iužno vreme, se ponavijo velikanske poplave Reka Mura ie popolnoma zaiurzniena in ie ponekod led debel do 1 m Tudi divjačina, z'asti zajci, iereblce. fazani in drugo gre v nič. ker ne dobiio primerne hrane Bati se ie da bodo prekmurska lovišča na iesen popolnoma prazna. Most čez Muro v Gorn.i Radgoni je v veliki nevarnosti, da ea ledeni sklad; ne podero Potrebno bi biio. da bi Dostavili nov betonsk: most. Mostu pa sedaj liudie skorai ne potrebujejo, ker hodijo po ledu če,z Muro v Avstrijo.
Na Dolenjskem okoli Mirne ie pade! velik sneg. kakršnega ne pomnilo niti najstarejši očanei Vsi mlini so zamrznjeni, tako da ne morejo ničesar zmleti in so ljudje navezan,i ie na moko no trgovinah, ki pa niso kdo ve kako bogato založene Zaradi prevel kega mraza ie tovarna Ko'enc morala ustaviti obrat Po Dolenjskem hudo razsaia brina. Po nekaterih hišah v Mirni leže družine s posl; vred in Г m morajo streči sosedje. Liudie se boie. da ne bi preveč naglo postalo iužno vreme, ki bi
povzročilo velikanske poplave V miribk' dolini je bi'o namreč mraza 31.5 C. pod ničlo l Imevno je. da ie Pri takem mrazu zmrznilo vse. z'asti hrana poljsk: pridelki in drugo Krompir ip popolnoma zmrznil in ga ne bo niti za seme. Zato ie nujno, da že .sedai poklicani faktorji misl-iijo na to. kako bi pomladi preskrbeti kmete z dobrim semensk m krompirjem. Prometne razmere so oo Dolenjskem zelo težavne. Vlaki vožnjo brez voznega reda.
Smrt dveh znanih osebnosti
Pretekli teden sta se v Ljubljani primerila dva smrtna slučaja zaradi kaipi. V ponedeljek je mrtvoud zadel najstarejšo Liubiiančanko Uršulo Vendling. ki ie stanovala na Sv. Petra cesti št. 10 v lriši poleg mestne zastavljalnice. Prepeljali so io z rešilnim vozom v bolnico, kier ie v nedelio opo dne umrla. Pokoin.a Uršula Vend ing ie bila dobrodušna ženica in prijateljica Ane Jelovškove. prijateljicp našega Franceta Prešerna. Poznana je bila tudi s Prešernom Čopom in knjižničarjem KasteP-cem. Mnogo ie znala povedati o stari Liub-
liani ter sp ie vedno sjv>minia!a: tja- svoje mladostne dni. ko so Ljubljančani še žive! preprosto meščansko živ3jčnlp.v ■■.
Mrtvoud ie zadel tudi 54-letncga, samskega policijskega nadzornika Antona Prelca. V petek zvečer ie šel v svojo sobico po'eg pole. stražnice nз Ikinsje^ki cesti. Dolgo ga nso pogrešali, ker prihodnji dam v soboto nj imel službe in je vsakdo mislili, da ip Prelc odšel po svojih ,opravkih. Ko Da ic imel nastopit; zvečer Wržl4>. so ga začeli pogrešati in iskati Stopili" so naipreie v njegovo stanov naie. k: ie bilo zaklenjeno Ker ga le ni b;l<V tla Izpfesylcd so končno šiloma odprli stanovane ter našli Prelca mrtvega ob postelji -Pokojni Prelc ip bi! med podrejeni.tn-polic'fokim. moštvom zelo priIHubl«jen in prava kraška duša. Pred prevratom n med V-o.ilip ie služil v Trstu dolgo vrsto let. kier se ie vneto udeistvoval v slovenskem narodnem po-kretu Naiprei ie bi! dolgo let dodeljen po-liciiskcmu komisar jätn pn'Sv. Ivanu' in pozneje nolici'Kkem komfcarijatu "V. Starem mestu Po prevratu ie moral zapustiti -Trst ter ie bil prevzet v siužbovanie prj ljubljanski policijski direkciji Bi! ie znaČa;eji in dosleden mož. k; se nj ustrašil prikrivat; svojega izrazitega iugoslovemko nacionalističnega mišljenja Zato ga tudi nekateri n'so hoteli \ poštevati ter so mu nasprotovali Časten nni spomin. '
Velika tragedija živali v zimski prirodi
Sv. Valentin ima ključ do korenin. O njem trdijo, da prične prebujati pri-rodo. da odklene korenine. Vse pri-roduo se je začelo buditi v prejšnjih letih okoli svetnika, ki je praznoval v četrtek svoj sod Skoz« več let smo o sv. Valentinu opazili ptice selivke, ki so nam prišle oznanjevat pomlad Lani so nas že 15. februarja posetili pni divjj golobi in škorci in še nekatere druge ptice je prinesel jug. Sicer so preživele nekaj hudih dni ali poginile niso. Sleherno leto smo smatrali pravo zimo končano o Svetnici in opazili prvo pomladansko razpoloženje ptic že sredi februarja. Peii so kosi, žvrgolela ie taščica in v toplih opoldanskih urah so navijale pisane sinite svoj veseli pred-pomladanski spev. Ščinkavci in vrabci so se šopirili in hoteli dopadati svojim drobnim saimičitam.
A kako je letos!
Kje so ptice?
Veliko zmedo v življenju ptic smo opazili že o Božiču. Gotovo se spomnijo čitatelji ».lutra«, ko smo poročali o izredni selitvi, da so se kar naenkrat pojavili kljunači, ki so druga leta o Božiču bivali v t op lih južnih krajih. Nenavaden pojav je bil gotovo v zvezi s kasnejšimi vremenskimi zmedami, čijih strašne Posledice tako zelo občutijo. Naše ptice pevke, ki so nas druga leta v tem času že kratkočasile, so se zelo zredčile. Gotovo je med njimi precej takih, ki so se nekoliko umaknile. a letos tudi te niso dosegle varnega zatišja. Težko, da se srečno povrnejo. Ka,r jih ie ostalo. so se zaletele k hišam. Spočetka so se držale uo skednjih iu kozolcih. Mraz pa iih je vedno bolj in bolj pritiskal, da so v skrajni sili začele iskati hrane po hodnikih in potrkale ua okna m vrata. K.ier so naletele na dobre ljudi, so bile rešene. — kjer so bili ljudje brezsrčni, so se vrnile na bližnja gola drevesa aü pa gladovne na podstrešjih, dokler jih ni rešila smrt. Mnogo ptic ie postalo plen mačk. ki neprestano stikajo za krilatimi revčki.
Na samotnih poljanah
Vse polje pokriva debela snežna odeja. Nikjer je ni prekopme. Druga leta. ko ni tako dolgo in neprestano snežilo, so bile prekopire pri gorkejših studencih, letos pa s strahovito vzajemnostjo uničujeta fauno mraz in sneg. Ni ga kotička, kjer bi našle ptice vsaj majhno zavetje.
Najbolj uboge so jerebice. Ker iih ne krmijo, so poginile že davno. Nekaj časa so brskale po snegu in skušale priti do zelene ozime. A čez polje je potegnila rezka burja in jih zametla. Na debeli odeji se ie naredila trda ledena skorja in ierebice so bile žive pokopane Nekatere jatice so si šle iskat hrane na poljska gnojišča. Med tem, ko so se hotele rešiti gladu, jih je doletela druga nezgoda. V tropico se je zaletel kragulj, kanja ali skobec — in jatica je bila v par dneh uničena. Pa tudi zlolmi ljudje so izkoriščevali nesrečo sestradanih ptic Po gnojiščih so
jim nastavljali zanke. Tako je našel neki ljubljanski izletnik v bližini Ljubljane na enem samem gnojišču nič manj kakor 40 zank.
Edino, kjer so krmišča. dobro t; re jena. da imaio jerebice dobro- zavetje in se lahko skrijejo tndi pred ujedami. bo nekai rešenih. Ali mnogo iih tudi tamkaj uničijo razni nepridipravi, in sicer od male podlasice do človeka. Ic-rebičji rod bodo rešili pred ..popolnim izumiranjem tisti, ki so svo.ie gojenke še pravočasno pojovjlj in imajo, ,-seda.i shranjene v gorkih hlevih. Največ so iih vlovili do sedaj v ljubljanskem . mestnem lovišču in pa v lovišču 1). M. v Polju. Imajo iih že več. sto na hrani in stanovanju.	- •
Grobišča v gozdovih
V gozdovih so se vsa lovišča najbrže spremenila v pokopališča. Kjerkoli jih lovci posečajo. najdejo mrtvo divjad. Žalostne posledice bomo videli šele. ko skopni sneg.	"
Največ trpi srnjad V drugih hudih zimah, ki jili pa sploh ni mogoče primerjati z letošnjo, so ostale prekopi ne pod širokovejimi iglavci. Divjad ie malo odknpala in lahko legla ua kopno Letos pa .ie strahota. Vse je .zametero. Nič ne pomaga drevesna streha, kajti veter nosi in nanaša sneg od vseh strani. Divjad je prisiljena neprestano bivati v snegu. Izredno debeli sneg onemogoča. da bi si žival izkopala JiSaj nekaj borne hrane. Navezana' fe oa.uživanje sveže hoste, lubja.. in iglic. , Za kratko dobo bi to že bilo. ali pri,[ako dolgotrajnem, neprestanem sneženju začne divjad propadati. Česar ne uničita sneg in glad. ugonablia letošnji mraz. ki ga naša diviad ni vajena Skora i brezuspešno ie letos tudi "krmljenje
Prizanašajte!
Kakor na polju tako tudi v gozdu izkoriščajo brezvestni ljudje nesrečo divjačine. Za krmljenje ie takim tipom pretežko hoditi v gozd; Ko pa-''začutijo, da se jbn nudi prilika da bi -imeli od lova količkaj haska, jih ne zadrži nobena ovira. Tak primer smo imeli nred kratkim na Dolenjskem, ko so se. v budi stiski sestradane košute zatekle v sosedu ie lovišče. Komat so prekoračile mejo. že so se zbrali tako zvahi lovci, in eno košuto-mater prav nelbvsko pobili. mladiča in drugo starko pa ranili Se daleč ie bilo videti v snegu krvavo sled
Res strašno zlo ie doletelo v letošnji zimi naše uboge ptice in 'divjad. V času. ko se je druga leta že vse v prirodi veselilo življenja, leto« vse umira
Pri prclilajen.ni- hripi. .vnetji?. v vratu oteklih mandljih. živčnih bolečinah v -udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem. da popijete pol čase naravne «Franz-Josef-ove» gren-čice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje «Franz-Josei-ova» voda radi sigurnega učinka pri prijetni »pörfK. Dobi se v vseh lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah.	' " ^*
Trganje v ušesih
г neznosno; najmanjši šum povzroči elike bolečine. Pomoč nudno
Aspirin
tablete
Ге ublaže bolečine, in so se obnesle tudi pri influenci, revmotizmu, nevralgiji, glavo-in-zobobolu.
Zahtevajte vedno originalni omot „iioyc%" г modro-belo-rudečo varstveno znamko.
Kino Ma на K no Idea!
Fi m, Ul ne pot-e^u e nobe- с гек1ыпе ker je njtgova ve i-č na n i. pota nvpo^isna
Volga Volga..
car b jolepa ba ada o ju^aSktni netma iu S e ]k. Rüi. u o njegovi i'u tzni do o a»lj-v-i oer z SKe princ s» Žejne
Im niz upi o i. msko vtl d lu u ne n k-i
V TUi?ZANSKtöA
Dveu-ne oieistave 'Kom tožen orke -tei
hi m se predvaja is oč suo v dveh kinih in sicer
v ki u deat ob 4, 6, n 8
ter
v kinu M t ca « b 5, 7, in S.
Kino iJeal Elitni ktuo 4 а 'ic-tt-l г\2 f
Bodite, ljudje, usmiljeni z živalmi! Cc in kjer le morete, jim olajšajte bedo. ki je še hujša kakor človeška. Ce pa ne morete, jim vsaj prizanašajte!
Free seniki
Zankarji
Dru^i priiijiM- h' b'jij /afiiiniv. (><] 21 io 24.-januarja |Ч.чкнм .-и culi oiožniki n i j»f>-bnivi vtiči.rat streljanje |>re-J bik» krnela Lovreii»--;! K Možem poslave se je lo doKlev«-lo sumljivo. '24. januarja se je v Lovreucevi hiši uepričako-vai.o jiojaviia oiožniška patru :ja in vprašala gospodarim, kdo je strvlj:(. Knifl Lovrenc je priznal, da je on *tr-j!jwi. toda le — vrabce. Orožniki pa aiso kar lak«,-verjeli in so preiskali hišo. lu i-.-šmiiuta! V postelji dornaCf- dekle Tooe se je kuhal zajec, kajti patrulja ie oaSUt louee. v katerem je bila zajčji juliica itj skuhan /;<-jp<-. Orožniki še niso tuli zadovoljui, o-lšii -o tudi v shrambo. Tu so uašli v skledi me><> dveh div iti zajcev. Ko so vpraspli gospi>tJar-ja Lovrenca, odkoii so [»riskakljali ti zajčki v skledo, je mož priznal, ia je etieuiu upiliail življenje. Га se jc kmalu --'česal in j<jl tajiti, češ d<; zajcu ni streljal, saj p Lil bolan in «ia sam ne ve. odkod so »..-» ?.a k-i vzeli. Orožniki s«, рп-isliavo na<laliev:ili in i>oselili ludi «o-■-{ (><!aripv skeJenj, kjer so visele Iri k;.:žp slečenih ziijeev.
Lovreučeva žena Marija in lekla Tona sla zanikali vsako krivdo, <V.š dg nista zajcev kuhali in tudi ne je ili. Тонка je rekla, da pač ne ve. kdo je prinesel lune«' v po.slel.io. saj sa ( rejšn o noč ie ni bilo v n.ii.
Hlapec Florjpnček je i>a kar priznal: jSaj mi je danes žal, — pa kar je, lo je! Zan.<e «sem res nastavil, streljal pa ja/ nisem. Uje! sem 3 zajce. Prvega sem skuhal iu sned-il. dtugega sem vrgel psu. tretji ie pa že smrdel . . .
Z^nj b-.-sta p:i Lovrenc iu Florjatifek \>;;k H dni v zankah.
Avtomobil in voziček
šofer Janez T. je lani vozil 7. avtomobilom po Ljubljani. Ta vožnja ga je stala celih GÜ0 Din: plačati je namreč moral 100 Din globe. a 500 Din za bolečine postreSeku Ivanu. Bil je premalo pazljiv. Ko mu jo prišel na sproti Ivan z vozičkom in se šoferju umaknil. se je avtomobil le še obregnil obenj m poškodoval fanla po hrbtu.
Kulturni pregled
Repertoar Narodnega gledališča v Liubljani
LJUBLJANSKA DIUMA.
(Normalen začetek ob '20. uri, izpremembe
označene.) Torek, 19.: Zaprto. Sreda, 20.: Zaprto.
Četrtek, 21.: Vdova Rošlinka. Premijerski abonma.
Pelek. 22.: Ukročena trmoglavka. A. Sobota, 23. ob 21.: Utopljenca. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
LJUBLJANSKA OPERA. (Normalni začetek ob pol 20. zvečer.) j'orek, 19.: Tosca. Gostuje g Ilieič. A. Sre<ia, 20.: Beg iz seraja. Premijera. Premijerski abonma. Četrtek. 21.: Ljubezen Ireh kraljev. D. Pefek. 22.: poljska kri. Opereta. Gostuje g. Iličič. Izven.
Iz liubUan^kega gledališča. Drevi, v torek. bo nastopil v Pucciniievi operi »Tosca« kot Cavaradossi odlični gost naše opere g. Liubiša Iličič. Poleg njega sodelujejo še: ga. Vilfan - Kunčeva. sra. Ribičeva in gg. Be-teto, Primožič. Janko. Mohorič in Sekula. Opero dirigira gosp- Neffat. — V sredo, dne 20. t. m. bo premli.era Mozartove opere >Bag iz seraja«. Delo je naštudiral operni ravna-
telj gosp. polič, sodelujejo pa ga. Popoviče-va. ga. Ribičeva in gg. Banovec, Kovač. Rum-pel.j in Drenovee. tnseenaeiie so izdelane po osnutkih akademičnesa slikarja gosp. B. Jakca, ki jih je napravil po svoiih potopisnih skicah iz severne Afrike. — V četrtek 21. t m. bo prva predstrva Golarieve >Vdove Rošlinke?, ki se u])rizori zopet po štirih letih.
Uprizoritev ^C.vrana de Bergerae« v novi zasedbi je bila izborila. Gosp. Levar kot Cy-rano ie odigral naporno ulogo bravurozno in s silnim elanom. Menda ena njegovih najboljših kreacij. Ga. Šaričeva je iiodala Rok-sano z globokim umevanjem in profinietio čustvenostjo. Zelo dober gosp. Jan kot Kristijan. Izboren v maski in nastopu gosp. Skr-binšek kol kapitan. Ansambel discipliniran (IV. dej.;), režija brezhibna. Publika je igralce opelovano nagradila z burnim rplav-zoin.__
^ «Carmen» v ljubljanski operi
V eoboto smo slišali gosp. Lj. Iličiča v ulogi Jo^eja v operi Carmen, go. Tliierrv-Kavčnikovo v naslovni ulogi, gosp. Primožiča kot Eskamila, go. Ribičevo v ulogi Mi-kaele, nadalje pa so sodelovali še gg. Grba Janko, ga. Poličeva, Spanova itd. Gosp. Iličič je kol gost privabil polno opero ljudi, ki so mu bili za njegov nastop zelo hvaležni.
Po aplavzu sodeč je imel večino občudovalcev na dijaškem parterju, kjer je sploh najbolj hvaležna in navdušena publika. Sicer pa moram odkrito povedati, da se gosp. Iličič. žal. ne more prištevati med tenorie velikega formata, dasi ima mnogo vrlin. Všeč nii ie niegova čista, četudi več ali mani z vidnim naporom dosežena višina, pristni timbr. dovolj umetniški mezza vex-e, vendar se ne morem otresti vtisa, da bi v opereli. kjer je tako rekoč «loina, dosegel vse drugačne in mnogo močnejše uspehe. V to stran kaže tudi njegova igra, ki v dramatičnih, tragičnih momentih odpoveduje. Niegov glas pa ima zanimivo posebnost: poslušaje ga v ra-diu in zazdelo se vam bo, da ga ni oevca nad njega.
Ga. Tbierrv - Kavčnikoia ga je tako pevski kot igralski silno nadkriljevala in podala Carmen z žarom in uprav južn;aškim temperamentom. Bila je za svoje podavanie pa tudi center odobravanj. Gosp. Primožič je podal Eskamila nekam preveč zadirčivo in s-e je v petju gibal oslro ob me.ii, k.ier lepo pef.jie skoro ni več leno petje. Eskamilo pa jn v resnici silno domišljava osebnost, ki vseskozi braniarbazira in je torej lahko um-Ijivo. d я njegov tip zapelje temperamentnega igralca v pretiravanje, prav simpatično se »e afirmirala kot Mikaela ga. Ribičeva. V srednji legi njen glas nekako dečji doseza jiasne, zelo zvočne, probojne višine. Imela ie iaplavz pri odprti sceii. Tudi ostali pevci, zbor in orkester, so z najboljšimi svojimi silami doprines'i vse k lepo zaokroženi operni predslavL	—č.
Berlinski «Der Stürm» o slovenski umetnosti
Berlinski mesečnik »I>ef 'Starinki ga. izdaja znani nemški ekspresjjonisTičui pesnik in teoretik Herwarth Waiden.-Vs posvetil posebno številko (10. zvezek 10, Jeinika) mladi slovenski umelnosti. 0 pokretu. za^kon-struktivistieno - pkspresijonistično. internacionalno umetnost v Sloveniji pišeta' Ferdinand Delak in Heinz Lueilecke v uvOVluem članku sl)ip Revolutionierurtg <ier Kuti-t in Slovenien Tu se omenjajo slikarji Ceririgoj. Cargo. Maleš. pilon in drugi, poleč^ literatov Kreft, Kociančič. Cerkveni k. S;.Hžkar.in muzikor Kogoj, Osterc iji Bravničacr Ti «so označeni kot zastopniki nove smeri. -Tank« pa kot idejno središče. O novem slovenskem-gledališču piše Ferdo Delali. Marij ..Kogoi pa o novi muziki. Iz spisov Ratio Koejan?i-sa je prevedena 'Mein eigener Mensch will ich werden-, iz Toneta Seliškarja «Das Begräbnis'. Heinz Luedecke je spisal-članek.o Avgustu Černigoju in Ferdinandu . Dplaku. Objavljene so reprodukcije: scenska slika Edvarda Stepančiča. več konstrukcij Avgusta Černigo.ra, arhitekture Tv. Pollaka in Zorka Laha ter 1'ilenov portret Marija Kogoja.
Pokret. ki je — izvzemši likovno umetnost in muziko _ ostal v dbnmviui skoro neopazen. ie našel v tujini večji odmev nego doma. Slovencem posvečena številka >Stur-щаг pa govori le o enem gibanju^ lako rekoč o eni stranki v našem umetniškem in literarnem živlienju ter vrednosti oseb in njih dela z vidika te struje. Ker pa konstruk-
tivizem in ekspresiionizem nista ne naiplo-dovitejša in najvplivnejša pojava v slovenskem kulturnem svetu, so te informacije enostranske; ludi relacije našega celotiiega umetnostnega uslvarjania so nasproti avant-gardiclom te struje znatno drugačne nego se vidijo v 5/SturmU:. (XI imen kakor n. pr Ferdo Delal; še vedno z zanimanjem iu % veseljem pričakujemo, da nam bo«lo s prepričevalnimi deli dokazala svoj ijomen v naši literauri. Dvomimo tudi. da bi se dali spisi vseh navedenih književnikov objektivno uvrstiti posl konstruktivistično - ekspre-sijonistični umetnostni prihrani.
Ne glede na vse to pa je hvalevredno, da nas vsaj tako spoznajo tuji narodi.
Javne knjižnice na Češkoslovaškem. Po pravkar- objavljenih podatkih šteje Češku-siovaška 15.-УХ1 javnih knjižnic. Največ knjižnic imajo češke občine: zanimivo je tudi, da je na kmetih 14.097 knjižnic.
Antologija češkoslovaške literature v angleščini. Znani pi%>vaialec iz slovanskih jezikov v angleščino Pavel Selver je izdal v Londonu An Anthologv of Czeohoslovak Literature . Ze ]>re-l vojno je izšla zbirka njegovih prevodov iz češke poeziig.
Nova drama H. Shawa. Največji angleški dramatik sedanjosti B. Shaw je spisal oovo igro »The appel ca rt i. ki bo uprizorjena letos poleti v nekem poletnem gledališču. Igra ima povsem moderen značaj in obravnava politično' življenje.
Domače vesti
„ Jutrova" zbirka za ubogo deco
Naš sklad za trpečo deco se je včeraj pomnožil za 4830 Din na 17.530 Din ter lepo zalogo blaga
Naš sklad za ubogo trpečo deco razveseljivo narašča. Tekom včerajšnjega dneva se je oglasilo lepo število darovalcev, ki so skupaj vplačali na naši blagajni 4830 Din. Poleg tega sta se javili dve ugledni ljubljanski tvrdki ter sta nam dali na razpolago celo malo zalogo stvari za rztrgano deco. Posebno hvalo smo dolžni firmi I. C. Mayer, ki je v polnem razumevanju naše akcije poslala blaga za obleke in perilo, nogavic, srajčk, hlač in robcev v vrednosti okrog 4500 Din, oblačilni-ca »Ilirija« pa nam je dala na razpolago 40 m toplega flanela in barhenta.
Prijatelji prezebajoče in stradajoče dece, pridružite se dobrotnikom!
Včeraj smo prejeli za našo akcijo sledeče zneske:
v dinarjih
p. t. tvrdka inž. Dukič in dr. 1000.— p. t. Zavarovalnica »Feniks« po ravn. g. Zv. Žolgerju g. Ant. Likozar, naduč. v p. g. Srečko Potnik in drug ga. Katarina Arko g. Josip Türk, podjetnik
1000.— 100.— 200.— 100.— 200.—
g. dr. SpiHer-Muys	100.—
g. Matija Bončar, gostilničar	100.^
g. Josip Mejač	50.—
g. dr. Jernej Demšar	50.—
ga. Rozi Zalaznik. restavra-	
terka pri Šestici	200.—
g. Mr. Bahovec, lekarnar	100.—
p. t. Premogovnik Belokra-	
jina	100,—
g. dr. Fran Novak, odvetnik	150.—
g. Janez Škubic. nabral v	
gostilni Bončar	120.—
gdč. Ruta in Simona Kobal,	
dijakinji	20.—
g. prof. Josiip Brezn;k	100.—
g. dr. Val. Korun, gimn. di-	
rektor v p.	60,—
g. dr. Milko Brezigar	200.—
Neimenovani darovalci sku-	
paj	850.—
Neimenov. železničar spre-	
jete razlike	30.—
	48.30,—
z v nedeljo izkazanimi	12700,—
skupaj 17.530.—
Nadaljnje prispevke hvaležno sprejema	direkcija »Jutra«.
*	Izpremembe v vojaški službi. Imenovana sta major Anton Sablačan za administrativnega podpolkovnika artiljerijsko-tehnične stroke, poročnik Ivan Rozman pa za administrativnega kapetana 2. razreda artiljerijsko-tehnične stroke. V aktivno službo so prevedeni: rezervni administrativni podporočnik ekonomske stroke Josip Peterncl. pehotni kapetan 2. razreda Albin Breznik in administrativni podporočnik ekonomske stroke Josip Slamnik. Trajno so upokojeni pehotni polkovnik Alfonz Žerjav in pehotni podpolkovniki Edvard Vavpotič. Franc Mulaček in Franc Dolin-šek.
*	Izpremembe v državni službi. Davčni upravitelj Slavko Savinšek je iz Kamnika premeščen v Niš. V železniški službi sta imenovana Vladimir Borisov za uradnika v 9. skupini I. kategorije v Ljubljani. Drago Mihajlovič pa za uradnika v 5. skupini II kategorije v Vuzenici, premeščeni pa so: Blaž Putnar iz Vidma v Ljubljano, Vladimir Nikačevič iz Preval v Vuhred. Ivan Ošaben iz Rakeka v Ljubljano. Anton Vi-rant iz Ribnice v Ljubljano, Fran Šavipah iz Kočevja v Ljutomer, Ivan Kokolj iz Vu-hreda v Prevalje, Peter Bavčar iz Kranjske gore v Dobravo-Vintgar, Mihael Kuhar iz Kotoribe v Mursko Soboto. Josip Tavčar iz Škofje Loke na Rakek. Uradnik Ev-gen Koffou je trajno upokojen. — Kanclist Josip Pogrujc je od okrajnega sodišča v Gornji Radgoni premeščen k okrožnemu sodišču v Mariboru.
*	Vpokojen je gospod Matija Fabjan. sodni svetnik v Kopru v Istri, z naslovom svetnika prizivnega dvora. G. Fabijan je služil pred vojno dolgo vrsto let kot okrajni sodnik v Kobaridu in Kanalu.
*	Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine so sprejeti: posestnik Jakob Božič v Marija Gradcu pri Laškem ter usmiljene sestre Ivana De-Jcleva, Frančiška M argon, Ema Cuš, Katarina Stegovec in Hermina Plahuta — vse v Radečah.
*	Prekinjenje pouka na gimnaziji v Kočevju. Prizadetemu dijaštvu se sporoča, da se je prekinjenje pouka podaljšalo do srede 20. t. m. V četrtek 21. t. m. bo zopet redni pouk. — Ravnateljstvo.
*	Vprašanje pogodbenih pošt. Glede pogodbenih pošt je naša vlada imela več l®t neko neodločno politiko. V zadnjem času pa je prevladalo prepričanje, da te pošte vrše službo prav tako uspešno kakor državne pošte, materi.ialno pa mani obremenjujejo pošte kakor drž. pošte z isto količino opravljenega dela. Zato i® bil lansko leto odobren pravilnik, po katerem se pogodbene pošte smejo otvoriti tudi v Srbiji, kjer jih doslej ni bilo. Število pogodbenih pošt se je sedaj tudi v Srbiji še znatno pomnožilo.
*	Smrtna kosa. V Litiji je umrl za oslabelostjo srca v 48. letu starosti g. Franc M e d i č, višji revident državnih železnic v Ljubljani, agilen član Sokola in pevskega društva »Lipe«, katere glavni steber je bil. Z njegovo smrtjo je izgubila »Lipa< moč, ki jo bo težko pogrešala. Pokojnik je bil blaga duša in siplošno priljubljen. — V Kamniku je preminul v visoki starosti 79 let g. Ivan N. Adamič, ustanovitelj tovarne Ivan N. Adamič, vrvarnar In posestnik. Pogreb splošno spoštovanega pokojnika bo danes 19. t. m. ob 16. na pokopališče v Žale — V vojaški bolnici v Sarajevu je preminul g. Mitja Kandare, gojenec narednik vojne akademije. Pogreb bo danes ob 16. iz glavnega kolodvora na •pokopališče k Sv. Križu. — V Ljubljani Je preminula gospa Frančiška Pernuševa vdova nadsprevodnika. Pogreb bo 19. t. m. ob 14. Iz mrtvašnice Sv. Krištofa k Sv. Križu. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Zveza rezervnih oficirjev v LJubljani obvešča svoje člane, da prične razpošiljati članske legitimacije in znake takoj, ko bodo dotiskane, oziroma znaki izgotovlje-ni. V primeru, da potrebhje kdo prej legitimacijo. naj to sporoči z dopisnico pisarni, nakar se mu bo doposlalo tozadevno potrdilo. Glede ugodnosti za trikratno polovično vožnjo na državnih železnicah je Zveza
podvzela na meroda.tn:h mestih korake in bo v zadevi obvestila svoje člane potom dnevnega časopisja. Zveza bo tudi glede uniform in ostalih ugodnosti podvzela potrebne korake, o čemer bo članstvo obveščeno bodisi potom časopisja ali okrožnic. Zveza vodi tudi evidenco tistih svojih članov, ki svoječasno še nso prejeli dežnih plaščev. O dodelitvi teh plaščev bodo člani obveščeni pismeno. Knjižnica je članom Zveze na razpolago vsak dan razen ob nedeljah in praznikih od 18. do 19. v društvenem lokalu v Ljubljani, Kongresni trg 1-1 (Kazino). Istotam dobe člani potrebna ustmena ali pismena pojasnila o vseh vojaških zadevah, ki se tičejo rezervnih oficirjev. — Zveza rezervnih oficirjev v Ljub ljani.
+ Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje za kemijski institut mesto dnevničar-ja- laboranta. Prosilec mora biti vešč vsem kemiskim in fizikokemi.iskim elementarnim operacijam kakor tehtanju in titrira-nju.
*	Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« objavlja v 16. številki zakon o ukinienju pristojnost kasacijskega sodišča v postopanju vojaških sod;šč in v reševanru sporov o pristojnosti med vojaškimi oblastvi ali vojaškimi sodišči in civilnimi oblastvfalf civilnimi sodišči ter uredbo o izprememM in dopolnitvi predpisov zakona o kazenskem postopku za Hrvatsko in Slavonijo, ki veljajo za državno sodišče za zaščito države.
*	Apelacijsko sodišče povišalo kazen uredniku »Jedinstvac. Nedavno ie bil na tožbo ministra na r. dr. Ninčiča obsojen urednik beograjskega lista »Jedinstva« Miodrag Savkovič zaradi klevete in raz-žaljenja časti potom tiska na 11 mesecev zapora in 37.000 dinarjev globe. Obe stranki nista bili z razsodbo zadovoljni in je apelacijsko sodišče na priziv sedai povišalo zapomo kazen Savkoviču na 32 mesecev. Globa je ostala ista.
*	Ameriški priseljeniški zakon. Parlament Zedinjenih držav Severne Amerike je prošli petek sprejel važen dodatek k zakonu o priseljevanju. Brez ozira na kvoto se bodo odslej mogli priseliti specijalisti v gotovih umetnostnih, znanstvenih in industrijskih strokah, ako v tej vrsti poklica ni nezaposlenih v Zedinjenih državah.
*	Prj javni borzi dela v Ljubljani je v času od 10. do 16. t. m. iskalo dela 1065 meških in 412 žensk, skupaj 1477 brezposelnih. Prostih mest je bilo 261 moških in 13 ženskih, skupaj 274. Posredovanj se je izvršilo 122 moških in 8 ženskih, skupaj 130. Odpotovalo je 16 moških in 3 ženske, skupaj 19; odpadlo pa je 1 moški in 20 žensk, skupaj 21 brezposelnih.
ITO — zobna pasta najboljša 1
*	Enodnevni tečaj za rez v vinogradih
se bo vršil dne 26. t. m. pri oblastni trtni-ci in drevesnici v Pekrah pri Mariboru. Teoretičen in praktičen pouk. ki traja od 8. do 12. in od 14. do 18., Je brezplačen ter vsakemu vinogradniku dostopen. Potrebni. ki dokažejo to s potrdilom pristojnega občinskega urada, dobe prispevek za hrano.
Dame
1. marca pr četek pouka z izvrševanjem spomladanske garderobe.
MODNI ATELIJE 2832 я M. ŠARC, Miklošičeva cesta
Ne mučite svojih otrok z ribjim ol^em, ampak jim dajte
ki ima zelo prijeten okus in vonj, a deca ga uživa kakor kako slaščico. Dobiva se po vseh lekarnah v malih omotih po Din 25.— in velikih omotih po Din 42.—.
Ribje olje, sveže., norveško, v dro-gerijj A. KANC sinova, Ljubljana, Židovska ul. 1.	15289-a
*	Morske prešičke v vsaki množini kupi takoj Higijenski zavod v Ljubljani.
*	Obleke kemično čisti, barva, pllslra in lika tovarna Jos. Reich.
*	KAŠELJ. PREHLAD. HRIPAVOST, PLJUČNE BOLEZNI sigurno zdravi Siro-fen. Dobiva se v lekarnah.	357
*	V kopenhagenskem salonu bo Mercedes-Benz eden največ j h rattstavljalccv. Med drugim bo pokazal Mercedes 8 cilinderski in novi 2.6 literski voz. ki sta ss sijajno uveljavila. S pnevmatikami Continental bo opremljenih mnogo vozov in tudi Bosch bo razstavil. Mercedes. Conti in Bosch tvorijo trozvezdje, ki ga vidiš povsod v inozemstvu.	336
*	V newyorskem avtomobilskem salonu je vzbudil Mercedes-Benz senzacijo. Oddelek Mercedes je bil vedno poln posetni-kov, ki so občudovali vozove. Mercedes je ena redkih evropskih znamk, ki jih kupujejo v Ameriki. V inozemstvu se od nemških vozov vidi največ Mercedes, od pnevmatik pa Continental.	359
Iz IJwbliane
Slavnost v Ceskoslovenski Obci. V
soboto zvečer je priredila Ceskoslov. Obec v restavraciji »Zvezda« društven večer v čast odličnih svojih članov ravnatelja C h v a t a 1 a., primarija dr. M i n a f a in kapeltiika В а I a t k e, ki so dobili v priznanje njihovih zaslug najvišje odlikovanje. Večer je otvoril z lepim prigodnim govorom predsednik Ceskoslov. Obce g. geo-meter C er mak ter čestital v imenu društva odlikovancem na priznanju, ki ga je našlo njihovo delovanje na narvršjem mestu. V imenu Jugoslov.-češkoslov. lige .ie čestital odlikovancem njen predsednik g. dr. Albert K r a rn e r, povdariajoč zlasti njihovo zaslužno delo za pogioblienje brat-sk;h stikov med Čehoslovaki in Jugoslove-ni. Konzul Češkoslov. republike g. dr. Fr. Resi je izrazil svo.ie veselje in zadoščenje, da je našlo delovanje treh odličnih članov češkoslovaške kolonije v Ljubljani najvišje priznanje, čestital odlikovancem ter predlagal udanostno brzojavko Nj. Ve, ličanstvu. Njegov predlog je bil z navdušenjem sprejet. Za čestitke sta se v temperamentnih govorih zahvalila Primarii g. M i n a r in ravnatelj g. C h v a t а I. nagla-šujoč, da jih bo najvišje odlikovanje bodrilo k še intenzivnejšemu delovanju za čim najtesnejše zfcližanje obeh bratskih narodov. Končno je nastopila gdč. У e d r а I o. v a, ki je ob soremrevanju klavirja dovršeno zapela več čeških in naših pesmi ter s tem v znatni meri pripomogla- da je ta častni večer uspel v vsakem oziru.
u— Goiarjeva »Vdova Rošiinka« v ljubljanski drami. Prva letošnja ponovitev te priljubljene Golarjcve vclezabavne komedije bo v četrtek. 21. t. m. Premiera je bila ravno pred štirimi leti, dne 20. febru-, arja 1925 Od tedaj so jo neštetokrat igrala slovenska gledališča, poklicna in amaterska. Prestavljena je v češčino in jo je sprejelo več čeških odrov v repertoar. Še nobena slovenska komedija ni tako hitro vžgala gledalcev in smelo lahko trdimo, da bo živela »Rošiinka« še dolgo na našem odru in zabavala vse tiste, ki iim je do zdravega kmečkega humorja, gorenjske originalnosti. Saj pa je njen glavni motiv, kako bi se rada vdova v srednjih letih omožila s kmečkim fantom, tako splošen in poznan, da se publika takoj vživi v igro in ji napeto sledi do konca. Toliko smeha ir, odobravanja še ni doživela nobena slovenska komedija in je že zaradi tega skoro edinstvena veseloigra, ki nima primere ne v našem slovstvu in ne v repertoarju.
u— Na državni dvorazredni trgovski šo-I v Ljubljani se bo pričel zopet pouk v sredo 20. t. m.
u— Dramski tečaj ZKD se v torek 19. t. m. ne bo mogel vršiti, ker je srednja tehnična šola zaradi pomanjkanja kuriva zaprta. Kdaj bo prihodnja vaja. bo gojencem potom časopisja pravočasno javljeno. Obenem opozaramo, da bodo vaje za »Dantonovo smrt« v sredo ob 15. in 20. v dramskem gledališču. — ZKD.
u— Ljublanski Sokol. Cenienim roditeljem naznanjamo, da je zaradi pomanjkanja kuriva začasno prekinjena telovadba moške in žens':e dece. Redna telovadba moške dece se bo pričela zopet 7.. ženske dece pa 9. marca. — Prednjački zbor.
u_ Ljubljanskim pevskim zborom! Prva
skupna vaja mešanih zborov za koncert JPZ dne 17. marca 1929 se vrši v četrtek, dne 21. t. m. zvečer ob osmih v pevski dvorani Glasbene Matice. Note (O nevihti, Tanana, Dobro jutro) prinesite seboj. Pevke in pevci! Udeležite se te vaje polnošte-vilno! — Pevovodja.
u— Orkestralno društvo Glasbene Matice. Danes v torek obvezna vaia za v?e člane, ki igrajo godalne instrumente. — Odbor.
u— Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani
sporoča vsem obrtnikom v Ljubljani, da bo izpolnjevala v dneh od 20. do 28. t. m. davčne prijave za pridobnino v tajništvu, Bethovnova ulica št. 10.. pritHčie levo, in sicer vsak dan od pol 2. do 7. zvečer.
u— Velik ogenj. Predsnočniim okrog pol 11. je nenadoma zažarelo nebo nad Dravl'jami v o>gnjenem odsevu. V vasi je nastalo strahovito razburjenje, kajti kmalu so vsi vaščani zaznali, da je nastal v po. slopju posestnice Terezije Floriančičeve velik požar, ki ga je najbrž podtaknila hudobna roka. Gospodarsko poslopie je bilo po preteku dobre četrt ure zaieii že frt»di mahoma v plamenu in so ojnieni zublji po preteku dobre četrt ure zaieii že tudi streho ter pričeli lizati razne predmete, nahajajoče se v dvorani. Draveljska po-
žarna bramba je tako)'odhitela do gorečega poslopja-ln pričela gasiti. Istočasno sta bili opozorjeni tudi požarni bramtoi iz Zg. Šiške in iz Št. Vida, ki sta prišli na pomoč po preteku dobre četrt ure. Požrtvovalnim gasilcem se Je posrečilo požar kmalu lokaiizirati, na kar je bila po dveh urah napornega dela odstraniena vsaka nadaljna nevarnost. Ogenj je napravil škode nd 50.000 Din. Gospodarsko poslopje je zelo trpelo, močno oškodovan je tudi mehanik Gutnik, ki ima delavnico v omenjenem poslopju. Ogenj se ie razširi! na poslopje s kupa sena, ki se je nahaja! pred vhodom v veliko dvorano. V kup sena je baje nekdo hote vrgel prižgano vžigalico. V zadevi je uvedena stroga Dreis-kava in se je zglasi! včeraj v Dravliah policijski nadzornik g. Ljubic, ki ima nalog, da eru-ira krivca.
u— Nečuvena surovost. Pišeio nam: V Tivolskem Da ■ki je nameščenih več ptičjih hišic, kamor nosijo dobri ljudje krmo za stradajoče in prezebajoče ptice. Doslej so ponočnjaki vsaj te hišice puščali v miru, včeraj pa so se lotili celo ptičjih krmišč. Hišico tik pod gradom, kjer ie dobivalo hrano največ ptic, je neki surovež izruval in podrl na tla. Kaj mu je nek: bila na poti? Priporočamo policiji. n?.j skuša divjaka izslediti in ako ga dobi, naj ga drakonsko kazmije.	•
Ir>ka v dobi borbe za svobodo
Tiranova hči
•-'rile'
Pride!
Iz Maribora
a— Strogo izvajanje ministrske odredbe
0	imenih. Nedavno smo poročali o odredbi notranjega ministrstva vsem upravnim ob-Iastvom, da morajo strogo paziti na to. da se v javnosti rabijo samo pravilna jugo-slovenska-imena naših rek. gor itd. Kakor čujemo, je mariborski policijski komisarijat že pozval-lastništvo dnevnika »Marburger Zeitung« naj spremeni svojo glavo, kakor jo mora spremeniti celjska »Cillier Zeitung.«
a— Razpust Političnega ln gospodarskega društva Nemcev v Sloveniji. Veliki župan mariborske oblasti ie zavrni! prošnjo Političnega in gospodarskega društva Nc-mcev v Sloveniji s sedežem v Mariboru za nad al.in i obstoj. Nadalje ie da! mariborskemu policijskemu komisarijatu nalog. da izvrši razipušt tega društva, kar se je tudi zgodilo ob navzočnosti po!ic;j-skega svetnika g. Puša, ki sta ga sprem-liala okrajni nadzornik detektivov g. Pav-letič in še neki drugi detektiv. Od društva sta bila navzoč predsednik Lotar Miihlei-snn in tajnik dr. Gozaiti. Ko so ugotovili inVentar. so podpisali zastopniki oblastva in fazpuščenega društva- zapisnik, nakar So društvene lokale zapečatili.
a— Prva okrepčevalnica za revne. V nedeljo dopoldne so otvorili v Mariboru prvo okrepčevalnico za brezposelne in revne. Otvorila jo je mestna občina v paviljonu mestnega avtobisnega podjetia na Glav-nem trgu. Vodita jo nadvse požrtvovalno gospa Komarjcva in gdč. Kamenškova. ki sta razdelili v nedeljo okrog 14*10 porcij čaja in kruha, včeraj pa okrog 2000 porcij , čaja in 100 kg kruha. Naval ie bil včeraj tako velik, da bi požrtvovalni dami ne zmogli dela, če b; ne prišli na pomoč ma. riborski skavti.
a— Mariborskemu prebivalstvu. Silen mraz zadnjih dni je zadal težke tidarcs vsemu gospodarskemu živlien'u. Posledice čutimo vsi brez razlike, posebno hudo prizadeti so pa naši revni sloji. Mestna občina je podvzela že prve potrebne korake, da se-žalosten položaj naših revnih someščanov po možnosti omili. Izredno močen obisk otvorjemh čajnih postaj in ogreva-lišč kaže, kako umestna je bila nujna pomoč. Ker mestna občina' sama ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, obstoia pa potreba. da se Čajne postaje in ogrevališča vzdrže in po možnosti razširijo, se obračam kot župan mesta Maribora na mariborsko prebivalstvo z nujnim pozivom, da tudi ono po možnosti prispeva k omiljeniu sedanje bede. Vsak dar. tudi najmanjši, je dobrodošel in se sprejme na mestnem magistratu ali v uredništvih mariborskih listov. Imena darovalcev se bodo ob:avila. Tudi tukaj veHa načelo: Dvakrat da, kdor hitro da. — Župan dr. Juvan. s. r.
a— Premog za stranke. Alestna občina je pričela deliti strankam premog po 40 Din za stot. Dopoldne od 8. do 12. ure se dobe na Rotovškem trgu št. 9. za to potrebne izkaznice. Tu se plača istočasno tudi odgovarjajoči znesek, premog pa se dobi od 12. do 16. proti nakaznicam v Vo-jašniški ulici št. 13.
a— Avtomobilna zveza s Sv. Lenartom. Avtomibilska družba pri Sv. Lenartu pri Slov. Goricali je na svoje stroške očistila snega cesto do Maribora in ie včeraj obnovila avtobusni 'promet (trikrat tedensko) od Sv. Lenarta v Maribor in obratno.
a— Druga razdeljev^Inica čaia v Krekovi ulici. Včeraj dopoldne so otvorili v deški meščan>siki--šoli v Krekovi ulici drugo razdeljevalnico čaja, kjer dobe ubožni sloji kakor v prvi okrepčevalnici na Glavnem trgu brezplačno čaj in kruh. Razdeljevanje čaja se vrši od 8. do 10. od 12. do 14. in od 17. do 18. ure: Posodo ie treba prinesti s seboj.
1	a^rftirinl sigurno sredstvo proti ka» LdCi ШЛИ, šiju, katarju, prehlejenju,
influenci, kroničnemu zapal jenju, bronhitidi itd. Dobi se v vseh te:
karnah. Proizvaja lekarna ARKO, II. Zagreb, llica št. 12.
Danes šiager pesem v filmu:
„Dve rdeči roži..."
Duhovita, zelo zabavna veseloigra z drsžestno blondinko
Liane Haid, La Папа in Harry
Hasm v gl. vlogah. Operna pevka gosp. Vera Ga-ieva poje šiager pesem ..Zwei rote Rosen - ein zarter Kuss...
Ob i„ Ук 7., Уз 8. In 9. urL Telefon 2730.	Kino .DVOR«
a— Z veronalom se je zastrupila v soboto v Mariboru 33 letna Štefka Höterjeva Samomorilka je umrla. Razlog njenega obupnega čina ni znan. N.ieno truplo bodo odpeljali na Dunaj, kjer bo upepeljeno.
a— Avtomobilski promet. Mariborsko mestno avtobusno podjetje je v nedeljo poskusilo izvoziti državno cesto proti Hočam, da obnovi promet v smeri proti Slov. Bistrici. Zaradi prevelikega snega pa so bili vsi napori zaman, tako da promet v mariborsko okolico še nadalje miruje. Jutri bo spet otvorjen avtobusni promet iz Celja do Konjic in nazaj.
Iz Celja
e— Občni zbor državne krajevne zaščite dece in mladine v Celju se vrši v četrtek 21. t. m. ob 8. zvečer v mali dvorani Narodnega doma po običajnem sporedu. Na občnem zboru ie tudi predavanie poročevalca od oblastnega odbora mar:borske oblasti »O poživijenem delovaniu in reorganizaciji zaščite dece v mariborski oblasti.« Prijatelje uboge dece uljudno vabi — odbor-
e— Mestni osnovni šoli ostaneta zaprti.
Pouk na obeh mestnih osnovnih šol2h bi se imel te dni zopet pričeti. Včerai pa je vodstvo obeh šol obvestilo javnost, da ostaneta obe šoli zaprti predvidoma še do petka 22. t. m. in sicer zaradi dejstva, da je bolnih nad tri četrtine vseh učencev in učenk.
e— Železniški promet se izboljša. Včeraj je bil ves železniški promet v znamenju rastočega boljftnja in prehoda v normalne razmere. Nastopilo je tudi toplejše vreme in je kazal toplomer v nedeljo 2 stopinji nad ničlo, včeraj pa ves dan 1 stopinjo nad ničlo. Visoki snežni kupi so pričeli polagoma izginjati z glavnih ulic, dočim so stranske in manj uporabljene ulice skoro nedostopne za vozovni promet.
e— Z živili gre na bolje. Dovoz raznih živil v mesto se je znatno izboljšal. Tudi cene življenjskih potrebščin se gibljejo v mejah znosnosti. Kmetje težkega stanja v prejšnjem tednu večinoma niso zlorabljali. Cene so skušali navijati le nekateri brezsrčni posamezniki, katere pa je oplaši! razglas mestnega magistrata proti navijalcem cen in brezvestnim špekulantom.
e— Za plesno tekmo, ki se bo vršila v Celju 23. t. m. v vseli prostorih Narodnega doma, vlada veliko zanimanje, kar je popolnoma upravičeno, ker se odbor vsestransko trudi, da zadovolji ceniene poset-nike v polnem obsegu. Kolikor po ovinkih doznavamo, prijavljeni pari že zelo pridno trenirajo, da zadoste veliki nalogi, ki so iim jo stavili člani ljubljanske ju-ryje. Nadaljni tekmujoči pari-amaterji se še lahko prijavijo najkasneje do 20. t. m. pri predsedniku g. nadsvetn:ku Šubicu, Celje, magistrat. Ker bo pred tekmo in po njej družaben ples za vse obiskovalce, bo prireditev ne le zaradi tekme zanimiva, temveč tudi vsestransko prijetna. Posebna vabila se ne bodo raz.poš;ljala.
Namočena polenovka
odsiei stalno v zalogi pri tvrdki ANTON FAZARINC. CELJE
Plesna tekma
se bo vršila
23. februarja 1829 v Celju
v vseh prostorih Narodnega doma. — Pred tekmo in po njej družaben ples. — Prijave najpozneje do 20. t. m. —
У "'IT'*" И
Iz Kranja
r— Pouk na obeh mestnih osnovnih So» lah se vrši od včeraj redno dopoldne in po* poldne. V okraju pa je pouk skoro povsod prekinjen.
r—- Licitacija gramoza. Oblastni odbor je razpisal dve javni licitaciji za gramoz za oblastno jezersko cesto. Licitaciji se bosta vršili dne 26. februarja v Visokem in pri Kanonirju nr. Sp. Jezerskem.
r— Mrtvoud ga je zadel. Včeraj opol< dne se je v tovarni Pollak v savskem pred« mestju med delom zgrudil na tla 2Sletni delavec Fran Šilar, doma iz Bi tujega pri Stražišču. V nezavestnem stanju so ga pre» peljali na njegov dom v Bitnje.
r— Mestni proračun odobren. Ljubljana ski oblastni odbor je odobril mestni prora» čun za leto 1929. skoro v nespremenjeni obliki. Občinske doklade in naklade so esta» le nespremenjene, kakor jih je sprejel bivši odbor na proračunski seji.
r— V nedeljo so imeli Smučarji zopet svoj dan. Po obronkih Šmarjetne gore iih je kar migo>!clo. Udeleženci Sokolskega smuškega tečaja so priredili izlet k Sv. Jo» štu, kjer je bilo ves dan vroče solnce in kra» sen razgled.
njegov razvoj in prehrana sta najbolj zasigurana na ta način, ako detetu damo za dopoldne in južino 2—3 žličice Ovomaltine
t skodelici mleka.
Iz Litije
i— Predrzna lisica. K nekemu pocestni« ku v Gradcu pri Litiji, ki ima hišo precej na samem in ob železniškem tiru, je že рат« krat v tej zimi prišla na obisk zvitorepa li* sica, ki se je napotila kar v kurnik. Lisica se je vedno pošteno založila s kurjo pe« čenko. Da bi napravil konec lisičjim obi» skom, si je nabavil gospodar hudega psa ter ga namestil poleg kurnika. Ko je lisica zopet prišla h čopkam na obisk, sta se s psom pošteno spoprijela. Prišlo je do ljute borbe, pes je izpustil nezaželjenemu gostu nekaj krvi, nakar je premaganka pobeg« n i 1 a. Negostoljubne sprejete kurje prijate» ljice pa menda ne bo več na obisk.
i— Demontiranje broda na Savi pri Litiji. Ker je zadnje dneve postajala Sava zaradi ledenih plavajočih plošč vedno bolj »gosta«, je vodna teža izredno pritiskala na Šton« sov brod, ki je služil za prevoz med Savo in Spodnjim logom. Radi varnosti so pri. čvrstili brod s 6 debelimi vrvmi in veriga» mi, pa ni vse nič pomagalo. Mraz in vodni pritisk sta uničila že 4 vrvi. Zaradi tega so bili lastniki prisiljeni, da so ob največji ne» varnosti in le tako, da so stali delavci na ledenih ploščah, brod demontirali. S tem je prevoz z brodom na Savi za nekaj časa zapečaten. Letošnje vremenske prilike pa so med okoličani zopet načele vprašanje zgra« ditve prepotrebnega mostu med Savo in Sp. Logom.
Iz Trbovelj
t— Pevsko društvo «Zvon» v Trbovljah rma danes, dne 19. februarja točno ob 19. uri v Sokolskem domu 33. redni obem zbor. Vsi aktivni in podporni člani pridite pol«
n »številno!
Iz Zagorja
Z_ Usmilite se ptic! Tudi pri nas so po« stavili zadnji čas ljudje nekaj ptičjih hišic, vendar bi morala stati v vsakem vrtu taka naprava. Imejmo usmiljeno srce do ubogih
ptičic!	.
z_ Huda nesreča. Ko se je vračal te dni
v mraku Peter Govejšek z dela v rudniški centrali, mu je na zmrzlem tiru spodrsnlo. Ker si ni upal loviti se z bolno levo roko, ki si jo je pred letom dni zlomil, ie v hipu ležal na tleh z zlomljeno nogo. Zaradi bo« Iečine se je onesvestil in je nedaleč od re* stavracije ležal dve uri v snegu. Vsega pre» mrlega so prenesli v bratovsko skladnico, kjer mu je nudil pTvo pomoč dr. Zamik. Z opoldanskim vlakom je bil od premi j en v Ljubljano.
Sport
Zadnje športne vesti
Vremenske razmere so za naše zimske športnike šc vedno tako ugodne, da smo zadnjo nedeljo kljub raznim odpovedim še vedno imeli nekaj prav zanimivih zimsko« športnih prireditev.
Mariborska oblast je izvedla svoje pr» venstvo v smučanju. Zopet je bil »loven« sko planinsko društvo ono, ki je prevzelo organizacijo tega tekmovanja. Tekmovalo sc je v trth skupinah. V .skupini seniorjev je ля 18 km dolgi, dokaj težavni progi zrna» gd Mirko Dol in šc k (SPD) v času 1:38:55. Tudi darnsko prvenstvo je pripadlo Dolin« škovi rodbini. Na 6 km dolgi progi je zrna« g al a Rozika Dolinšek v času 58:29. Isto se ie zgodilo v juniorski skupini, v kateri je Jože Dolinšek v času 1:56:41 dospel na isti progi kot seniorji kot prvi na cilj.
Mnogo zanimanja je vzbudil Patrolni tek, ki ga ie v Ljubljani na 11 km dolgi progi priredil Smučarski klub Ljubljana. Pri tem teku, pri katerem so tvorili patrolo trije smučarji, je zmagala trojica Stane Bervar » Jiogo Šramel « Aleksander Wisiak (vsi Smu« čprski klub Ljubljana) v času 1:01:45.
Da imamo tudi med našimi najmlajšimi drsalci prav izborne moči, so dokazale mla« dmske drsalne tekme, ki jih je priredil na svojem drsališču SK Ilirija. Vodstvo drsal» ne sekcije SK Ilirije zasluži prav posebno pohvalo, da je omogočila naši mladini, da meri svoje moči in zmožnosti v organizi« ranem tekmovanju in pred pravcatim raz« sodiščem. Le tako je mogoče, da bodo naši mladi talenti v drsalnem športu hodili рта» vo pot, ki vodi do napredka. Predvsem v mladini in v naraščaju moramo iskati one moči, ki bodo dvignile nivo našega celokup« rega športa. Tekmovalo se je v treh sku« p'nah: Deklice do 16 let, dečki do 16 in dečki od 16 do 18 let. V prvi skupini je zmagala S. Kos (r. 1. 1917), v drugi L. Žitnik (1913), v tretji pa Alb. Dermelj. Veliko za« r imanje za tako tekmovanje se vidi iz šte* vila tekmovalcev. 9tartalo je namreč 27 žen sk'h in moških športnikov.
Tudi na Češkoslovaškem se vršijo prven«

•"7-&ВЯВЯ
Pride!
Pride!
Uranova hči
Španska hripa?
INFLUENCA
,Leci?erriir
Vprašajte idravnika za evet
Za ojačanje rel-onvalepcpn-tov je izborno sredstvo
1797 a
Dobiva se v lekarnah.
stvene smuške tekme. Pri teku ne 50 km,
pri katerem je startalo 19 tekmovalcev je zmagal Donth (nemški smuški savez v Če« škoelovaški) v času 3:42:33. Sledili so: Fi« šera (češki smuški savez) 3:44:13, Nemetz« ki (Čeh) 3:44:23, Ettrich (češki Nemec) 3:51:14.5, Schwab (Nemec) 3:52:07. — V te» ku na 18 km so prva tri mesta zasedli Nem» ci, in sicer Ettrich 1:41:05, Aschauer 1:41:32 in Krätzer 1:41:39. Naša smučarja Godec in dr. Kmet sta se med 61 tekmovalci pla» sirala prav ugodno na 15. in 16. mesto. Go» dcc jc dosegel čas 2.-00:46, dr. Kmet p« le nekoliko slabši.
Prve tekme v hitrem drsanju so se ne« davno vršile v Varšavi. N» 500 m j« zma» gal Majewski v času 54.1, na 5000 m pa Kalbarczyk v 10:54. Teki na 1500 in 10.000 so bili zaradi ostrega mraz« od god eni.
V najvišjem razredu gimnazije v Wies« badnu na Nemškem dobivajo dijaki šolske naloge, pri katerih si lahko sami izberejo temo. Enkrat v semestru si morajo izbrati športno temo. Nemčija ve ceniti vzgojno vrednost športa.
Oiicijelne lovske kroje
priporoča JOS. ROJINA, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3.
Službene objave JLAS
J LAS dovoljuje termine naslednjih priredSev
na pedročju saveza:
3 marca: Marathon, Zaareb. erees-country meetin«, tekmovanje po dolgosti, narodno. SK Soko, Beograd, cross-coOTtty Štafeta, narodno - propagandno. 10. marca: Cross-country prvenstvo mest 10 km.
Zagreto JLAS. Beograd SK So-Vo. 17 marca: ASK cross-country meetint. dame. narodno. SK Soko, cross-cou«wy 50C0 m za srednješolce in Rus«, narodno propagandno. K«U Karlovac: srednješolski meetmg. 24. marca: Prv. države cross-country 10 km. JLAS, Zagreb. - ASK, Zagreb, cröes-ooun-
try, dame 2000 m.
7.	aprila: SK Soko, Beograd, tek parov četrt
ure, prop. omejeno.
14.	aprila: SK Soko, Beograd, omederf meetmg.
21.	aprila: Pančevački SK, tekmovat«« naraščaja. r. c. narodno.
28. aprila: SK Soko, Beograd. Štafet« meetmg.
narodno.	_ .	, .
5., 6. in 7. maja: BSK, Beeerad, mednarodna
meeting.
19., 20. maja: SK Soko. Beograd, naredm mee-
19. maja: ISSK Maribor, tek skoti m«sto, »rop.
nairodno.	,
24	._26. maja: BSK, Beoerad, meetmg za dam«
in moški naraščaj, narodno.
25.-26.	maja: HAŠK, Zagreb, prvenstvo sredn^h
šol.
30 maia: Prvenstvo visokih šal, priredba USZS
aLi JLAS. — ISSK Maribor, war. meetbg. 1.—2. junija: BSK, Beograd, nar. meetmg. — ASK, Zagreb, nar. meeting za dame, obenem da-msko prvenstvo Zagreba. 9. junija: Tek za pokal tvrdke Schell, prop.
V Zagrebu, Beogradu in v Ljubljani. JLAS. 16. junija: JLAS. Prvenstvo držav« zs dam« V Ljubljani.
22.	in 23. junija: НАбК. Zagreb, narodni meetin?, obenem poedmo prvenstvo Zagreba. — ASK, Zagreb, petoboj za dame, nar., trirboj za srednješolske. — Pančevački SK. Pančevo, prop. nar.
29,.—30. junija: SK Soko, internacijonatoi rnee-tiing. Beograd.
28._29. junija: Concordia, Zagreb, meetiag za
naraščaj, nar. 6.-7. julija: Prv. države za mošk«, I. del v
Pamčevu ali Beogradu. JLAS. 28. .julija: PSK, Pančevo, medmestna B«»J*4d-Pančevo.
15.	avgusta: Concordia, Zagreb, nar. ntcetin«. 31. avgusta: PSK, Pančevo, prv. Vöjwdm«. twr.
1. septembra: isto — Makabi. Zagreb, omej. meetiing, tekmovanje po dolžnosti.
8.	septembra: Prvenstvo države za moške, II. de!, Zagreb, JLAS.
15. septembra: Concordia, Zagreb, nar. meeting za dame, tekmovanje po dolžnosti. — BSK, Beograd, nar. глей in g. 21.-22. septembra: ASK, Zagreb, dvBfliatch. — Gradjamski, Zagreb, nair. meetmg, prireditev po dolžnosti. — BSK. Beograd, nar. meeting za dame in pomladek. 28.—29. septembra: Concordia, Zj.jireb, mnogoboj (višetooj) za pomladek, narodno. — To še ni končna lista terminov vsled tega, ker še niso vsi klubi storili svojo dolžnost v ipogledu pri; »ve terminov Ti klubi s« ponovno poživljajo, da to zadevo takoi uredijo. JLAS bo postopal proti nemarnim klubom v smishi pravil. Klubi se ponovno poživljajo, da dogovorno (Močijo termine svojih tekmovanj za prvenstvo moštev kt dvomatehev. V to sv t ho pridejo v poštev samo svobodni termini.
Istočasno se klubi opozarjajo, da morajo biti točne propozicije za vsako tekmo v inj« v rokah JLAS najkasneje štiri tedne pred poslednjim rokom za prijave. — Tajnik 1.
SK Slovan (težkoatletičaa sekcija). Vsi atleti,
ki nameravajo sodelovati na prireditvi dne 3. marca, se morajo brezpogojno udetefciti vseh priprav za ta nastop! Danes zvečer ob 7. Urii zelo važen trening ;n pogovor zaradi razdelitve članov na nastopu. Pridejo naj sigurno vsi borci, kakor tudii gknnas<i. Obvezna pa je udeležite v vseh fumkcijonarjev. — Trener.
SK Slovan, predsedstvo. Občni »bor se be vršil v nedeljo i0. ma<rca ob 10. uri dopoldne pri Lloydu. Opozarjam vse aktivne člane, da je vrše odslej naprej zopet redno treningi v telovadnici. Tam s t polni r a tudi članarina.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 17.30 važen trening I. skupine v telovadnici lol« na Ledin,i. — Načelnik.
VREMENSKO POROČILO
Meteorologi zarod v Ljubljani, 18. februarja 1929.
Višina barometra 308.8 m.
Kraj	Оле	Barom.	Tmper.
opazovanja			
Ljubljana Maribor Zagreb Btograd Sarajevo Puhrovaili	8.	768'5 767-6 769 6 768 6 676-2	-3-4 -30 -3-0 -6-0 -1L-0
Skoplje	7.	763 3	-10
Split		7E6 9	4 40
se
fc4 80 80 70 80
80
Smer vetra in brzin» T D is «ek.
S\V 1
mirno NE 2 ESE 5 ENE 1
W 1
6> NE 6
Padavin«

10
7
10 10 10
10
Vret»
snee sneg
se«z
sneg
dež, toča
t mm do 7. tre
o-i
70
Solnce vzhaja ob 6.58, zahaja ob 17.31, luna vzhaja ob 11.12, zahaja ob 253. Najvišja temperatura danes v Ljubljani —1.0, —4.0; v Mariboru 4.0; Zagreb —3.0;
Beograd —6.0; Sarajevo —10.0; Skoplje —1 0: v Splitu +4.0.
Dunajska vreroenska napoved za torek: Navzhodnem robu Alp ее bo mogoče zjasnilo, podnevi bo temperatura blizu ničle. Sicer malo izpremembe.
Gospodarstvo
Otežkočen izvoz bučnega olja ▼ Avstrijo
Bučniee, navidezno neznaten pridelek, igrajo v našem gospodarskem življenju, posebno na Štajerskem, precejšnjo ulogo. Predvsem zaradi tega, ker se ljudstvo v mariborski, a deloma tudi v zagrebški in še v nekaterih oblasteh, poslužuje bučnega olja za hrano. Znano ie, da je to olj,e zelo dobro. Razen tega pa je tudi izvoz bučnic in bučnega olj* znaten, saj znaša leino okrog Ю milijonov Din, Največ se tega blaga izvaža iz štajerske v Avstrijo.
V tem izvozu je nastopil v zadnjem času nov moment. S 1. februarjem t. 1. jie namreč začela avstrijska carinska uprava pobirati n* bočno olie, ki «e uvaža iz Jngoslavije, птм-no carino od 30 zlatih kron sa 100 kg. kar predstavlja približno 3 Din na 1 kg. Nali izvozniki po večini ne morejo prenehati z izvozom, kor so prevzeli za prihodnje mesece terminirane dobave in so zaradi nepredvidene avstrijske uvozne carine prišli v dokaj neprijeten peložaj. Postopanje sosedne države se smatra kot represalija napram naši državi, ker Še ni ukinila carine «a bučftiee. kakor to ieli sosedna Avstrija. (V naknadnem sporazumu k trgovinski pogodbi z Avstrijo, ki je st' pil JO. januarja t. 1. v veljavo, je namreč Avstrija pristal« na carine prost uvoz bučnega olia v sodih, pe>d pogojem da uvoa bučnic z naše strani ue bo podvržen izvozni carini. Op. ur.).
0 zadevi se je te dni razpravljalo na me-rodajnih mestih. Z ozirom na znatno važnost, ki jo ima to vprašanje, posebno za mariborsko oblast, za veliko število kmetovalcev, trgovcev in industrij bučnega olia, je želeti, da se stvar spravi čim preje v red.
F.
= Stanje Narodne banke od 8. t. m. (Vse v milijon. Din: v oklepajih razlike nanram stanju od 31. januarin.) Aktiva: kovinska Podlaga 301.9 (— 6.1), saldo raznih računov 494.3 (_ 72.8), poselila na menice 1387.1 (+ 9.0). lom bar Л 2.>V) (— 0.7); pasiva: obtok bankovcev 5237.8 (+ 44.2), žirovne obveznosti napram državi 375.5 (— 27.8), ostale žirovne obveznosti 158.9 (— 40.0), razne obveznosti 214.9 (— 47.3>. — Iz nazadovanja kovinske podlage in salda raznih računov je razvidno, da ie morala Narodna banka oddati v tem tednu za nekaj nad 70 mi'iionov Din deviz. Z uporabo še neuporabljenih sredstev iz švedskega posojila se je dobroimetje države pri Narodni banki zmanjšalo na 375.5 milijona Din (pred i i dnevi je znaSalo broimetje države 577 milijonov Din). ^
— Madžarske reparacije Jugoslaviji. Na pexBngi sporazuma glede izročitve vagonov in lokomotiv nam mora Madžarski izročiti poleg večjega števila vagonov še 44 lokomotiv. Z izvršitvijo tega sporazuma je Madžarska pričela januaria t. 1. Izročila nam je dosedaj šest lokomotiv, ostalih 38 lokomotiv pa nam bo izročila do junija t. 1.
= Važno xa hmeljarje. Novi državni prev račun Nemčije izkazuje deficit od pol milijarde mark (blizu 7 milijard Din). Za pokritje predlaga finančni minister nove d«v-ke, predvsem povečanje rts.rka ra piv». Ta davek bi se povečal 7* celih 40 % in se pričakuje letni efekt od 150 milijonov mark. Sigurno bi tako povečanje davka na pivo imelo za posledico zmanjšanje konc.uma. S tem v zvezi bi se seveda zmanjšal tudi uvoz hmelja. ki ga je Nemčija posebno mnogo uvažala iz Jugoslavije.
= preložena knofcrenca o reviiiji rentnega davka. Finančno ministrstvo je, kakor znano, sklicalo za 21. t. m. konferenco, na kateri naj bi se razpravljalo o reviziji rentnega davka. Ta konferenca je sedaj zaradi nastalih ovir preložena na četrtek 28. t. m. Državni jKxitnjnik v finančnem ministrstvu dr. Letica, ki bo vodil to konferenco, ie o tem obvestil vse zainteresirane korporacije.
Uvoz konsiimnili predmetov v 1. 1W8. V lanskem uvozu opažamo nekaj bistvenih sprememb v uvozu konsumnih predmetov. V prvi vrsti motamo ugotoviti, da se je znatno zmanjšal uveiz soli, predvsem po vrednosti (od 109 na 32 milijonov Din), deloma tudi po količini. Na drugi strani pa opažamo, da se je znatno dvignil uvoz moke (od 2 na 28 milijonov Din), jwenice (od 2 na 23 milijonov), deloma tudi uvoz riža (od 115 na 145 milijonov) in uvoz sirove kave (od 207 na 225 milijonov), pri uvozu čevljev opažamo stalno nazadovanje, in sicer od 61 milijonov Din v 1. 1926. na 57 milijonov v 1. 1927. in 50 milijonov lani. Poleg znatnega nazadovanja uvoza tekstilnega blaga (o čemer «mo že poročali), vidimo nazadovanje tudi pri šivani bombažni konfekciji (od 26.odnosno 16 na 12 milijonov E in), pri raznem nešivanem bombažnem blagu (od 53, odnosno 43 na 35) in pri nogavie-ah in rokovicah (od 54, odnosno 33 na 26). Uvoz volnene šivane konfekcije je nazadoval od 42. odnosno 25 na 16 milijonov Din, uvoz ostalih volnenih predmetov pa od 50, odnoeno 31 na 10 milijonov.
=x Največja potniška ladja na sveto predana za 385 milijonov Din. Iz Newyorka poročajo, da je ameriški državni Shipping Board prodal newyorški družbi P. W. Chapman & Co obe paroplovni linii.i United States Lines in American Merchant Lines za 16.1 milijona dolarjev. Od te svote odpade na potniško lad)o:>Leviathan.< (bivša »Vaterlandc), ki je s svojimi 60.000 bruto register tonami največja potniška ladja паи svetu, 6.78 milijona dolarjev ali 385 milijonov Din. Družba Chapman se j? istočasno obvezala v teku treh let zgraditi 2 novi ladji s 45—50.000 tonami, za kar dobi subvencijo do 75 % gradbene vsote. V potniški službi na severnem Atlantiku s« opaža vedno večja konkurenca med Amerike in Evropo, med ameriško finančno silo m večjo evropsko zmožnostjo. Tudi Evropa se mrzlično pripravlja na konkurenčni boj. Angleška Cunard Line gradi ogromno ootniško ladjo od 60.000 ton, nemški >Lloyd* bo v kratkem postavil v službo dve potniški ladji po 45.000 ton. Canadian Pacific pričakuje dovršitev velike potniške ladje od 40.000 ton, poleg tega pa se še v švedski in Italijii gradijo velike prekooceanske potniške ladje.
= Likvidacija. V likvidacijo je pre§el Zavod za impregnirnnj.e lesa, d. d.
=r- Odpravljen je konkurz o imovini Franca Prislana, trgovca v Mozirju, ker se je sklenila prisilna poravnava.
V zadružni register so se vpisale nastopne zadruge: pletileka zadruga na В resnici, r. z. z o. z.; Hmeljnrna v Marenberga, r. z. z o. z.; Kreditna zadruga državnih uslužbencev, r. z. z o. z. v Mariboru; Zadruga državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Mariboru, r. z. z o. z.; Vinarska posredovalna zadruga v Ormožu, r. z. z o. z.; Vodovod v Prekopi, p. Vransko, r. z. z o. z.
—. V trgovinski register so se vpisale na-slednV tvrdke. peter Angelo, družba /. o. r. v Ljubljani, prodaja stroje ter napravlja ža-
... Vsi smo edini v tem, da se morajo ljudje, ki bolehajo na živcih, srcu in izmeni snovi, izogibati užitka л ve s kofeinom«. ♦ •
Dr. med W F.
Nasprotno Vam pa kava Нак. čeprav Je prava in najboljša zrnata kava, nikdar ne more škodovati, ker H je odvzet strup srca in živcev — kofein. Celo bolniki in otroci jo smejo vedno piti. Ali tudi za zdravje ie pravi blagoslov, ker čuva najvažnejše telesne oreane, srce in živce. Celo kasno zvečer lahko popiiete nekoliko skodelic kave Hag. Vaše spanje bo trdno kot malega otroka. Kava Ha g je zdrava kava, ki spada v vsako rodbino.
ge in sušilnice za les (osnovna glavnica 10 tisoč Din); Drago Gorup & Co.. Ljubljana, izdelovanje in trgovina s konfekcijo: Gradbeno podjetje Slokan & Svetina, družba z o. i. v Ljubljani (osnovna glavnica 25.000 Din); Ivan Ogorelec & Co, lesna industrija in trgovina, družba z o. z. v Ljub'jani (osnov, glavnica 50.000 Din); Lesna industrija in parna žaga, družba z o. z. v Žireh (osnovna glavnica 50.000 Din).
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 50") komadov tiskovin. (pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Buki-nje, pošta Kreka, sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave raznega materijala (spojnice, ščetke, žeblji, gumbi, ključavnice, vijaki, pločevina, železo itd.) Direkcija državnega rudnika v Kalcnju sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 8 garnitur nepre-moajivih jamskih oblek. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 4. marca ponudbe fflede dobave 2 motor ev na izmenični tok. 2 komadov tropolnih sklepal, zakovnih kladiv in 1 sirene z motornim pogonom za dajanje signalov. Vršile se bodo nasleelnje ofertalne licitacije: 2. marca pri inženjer-skem oddelku dravske divizijske oblasti v Ljubljani gleeie naprave dovodnega vodovoda exi mestne magistrate do vodovoda v vojašnici v Škofji Loki; 2. marca pri direke-iji pomorskega prometa v Splitu gle>dc dobave potapljaških oprem; 4. mnrca na pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave krp za čiščenje.
Borze
18. februarja.
Na ljubljanski borzi je bil danes promet prilično velik, zlasti v devizi na Prago, v kateri je bila potreba zelo velika (1.8 milijona Din), ter v devizah na Curih in London. Vso potrebo je krila Narodna banka. Deviza na Dunaj se je nekoliko okrepila, tečaji drugih deviz pa so ostali v glavnem nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda ponovno nekoliko popustila. Pri e!a-bem prometu je za aranžma notirala 425 do 427 brez prometa, trgovala pa se je kasa po 426, za februar po 425 in zn april po 430. Investicijsko pa se je ponovno okrepilo na 88.5 do 90 brez prometa (v Beogradu 89.5 — 90). Zasebne vredno!1-* so bile povsem zanemarjene. Med bančnimi papirji so bili zaključki v Praštedioni po 930, v Ünionbanki po 55 in v Jugobanki po 90.5 — 91: v industrijskih vrednotah pa ni bilo prometa. Trboveljska je notirala 470 denar, Vevče pa 118 — 125.
Devize in valute.
Lhihljana. Amsterdam 0-22.8225. Perlin 0—7.92. Bukarešta, 0—9 936. Curih 1094.4— 1097.4 (1095.9), Dunaj 7.993—8.023 (8.008), London 2V6.16—276 96 Г276 56), Newvork 0— 56.86. Pariz 0—222.52 Prana 16«. 2—169, (168.6), Trst 297.12—299.12 (298.12)
Zagreb. Amsterdam 22-7925 — 22.8525. Dunaj 7.993 - 8.023, Berlin 13.505 — 13.555, Bruseli 7.905 — 7.935. Budimpešti 9.921 do 9.951, London 276.16 - 276.96, Milan 297.12 do 299.12, Newvork ček 56.76 — 56.96, pariz 221.52 _ 223 52, Praga 168.2 — 109, Curih 1094.4 — 1097.4.
Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.35, London 25.23375. Newvork 520. Milan 27.205. Praga 15.385, Dunaj 73.08, Budimpešta 90.665, Berlin 123.35. Bruseli 72.25. Amsterdam 208.25. Varšava 58.30, Bukarešta 3.11, Safija 3.755.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 158 den-, Ljubljanska kreditna 125 den.. Praštediona 930 den.. Kreditni zavod 175 den.. Ruše 260—280, Stavbna 56 den.. Sešir 105 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 425 — 427, kasa 426 — 427. za april 429 — 430, za december 460 — 462.5, investicijsko 88.5 — 90; bančne vrednote: Praštediona 930 _ 935, Unionbanka 55 — 55.25. Kreditna 93 den., Ljubljanska kreditna 125 den., S грека 153 den.. Narodna 7350 — 7500. Jugo 90.5 — 91; inustriiske vrednote: Gut-mann 200 — 205, Slaveks 101.5 — 104, Slavonija 5 _ 5.50, Drava 460 — 4G5. Vnvče 118 — 125, Dubrovačka 490 den.. Jadranska 590 den., šečerana 480 — 490, Union Osijek 180 den., Trbovlje 470 den.. Narodna mlinska 20 den., Brod vagon 315 — 350.
Beograd. Voini škoda 426 - 426 5. za februar 427.5 — 428, investicijsko S9 5 — 90, agrarne 53 — 53.5.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna Ъсгга (18. t. m.) Les: Tendenca mirna. Zaključenih ie bilo 9 vagonov, in sicer 5 vagonov testonov. 1 vag. drv, 1 vag. oglia in 2 vagona orehovih plohov. Delelni pridelki: Tendenca čvrsteiSa. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (sloven-aka postaja, mleirska tarifa. 80 kg. 2 odstot. primesi, pltič 30 dni): baška promptna po 292.5 — 295. та februar pn 297.5 — 300. za marec po 305 — 307-5; moka »Oc, fco. Ljubljana. pl?č. po sprejemu b!apa po 4'JO _ 425: koruza: lnplatska, promptna, postaja Domžale, po 345, baška, času primer, suha, prompt.
slov. poet. po 259 — 297.5; ječmen: baranj-ski, pivovamiški, 68-G9 kg po 345 — 347.5 Žitni trg (18 t. m.) Na vojvodinskem žilnem trgu so danes cene navzlic mlačnejši tendenci v Ameriki ostale nespremenjene. Za beško pšenico se je zahtevalo in plačalo 247-50, za sremsko 250 in za banaško 241 do 242. Tudi koruza je ostala nespremenjena pri 2G0 za promptno blago, moka »0« pa j ri 345 — 355.
NovosadsJca blagovna bonu» (18. L m.) Tendenca nespremenjena, promet: 8 vagonov pšenice, 8 vagonov koruze, 9 vagonov moke in 1 vagon ovsa. Pšenica: baška 245 do 247.5; banaška 237.5 — 240; sremska 247.5 do 250. Ječmen: baški 255 — 260; baški pomladni 270 — 280. Oves: baški, sremski in slavonski 245 — 250. Koruza: baška in sremska 260 — 262.5, za marc 270 _ 275, za april-maj 277.5 — 282.5. Moka: >0g? in »Ogg« 340 do 350; >2t 320 — 330; »5t 300 — 310; >5< 275 — 280; >6« 260—265; »7< 205 — 215. Otrobi: baški in sremski 180 — 185.
Na niirnberškem hmeljskem trgu je bila tudi pretekli teden tendenca mlačna pri tlačenih cenah. Promet je znašal le 100 bal. Hallertauski hmelj se je prodajal po 120 do 150 mark, tržni hmelj pa po 70 — 100 mark za 50 kg. Poleg tega je bilo prodanih nekaj manjših partij tranzitnega hmeja po 50—SO mark (13.50 — 21.60 Din za kg).
Na ž&teškem hmeljskem trgu je bil pretekli teden promet zaradi mrzlega vremena slab. Cene so ostale nespremenjene. Sred-njevrstno blago se je trgovalo po 1400 do 1500 Kč za 50 kg, slabše srednje blago pa po 1300 Kč. V prvovrstnem žateškem hmelju ni bilo kupčije ter znaša cena nominelno 1600 do 1650 Kč.
fcpztf frtfažo l wvtt/üpi^ ßrtiu^Ь
Mcf~ dz Grosuplje se dobi po originalni? tovarniških cenah v:
Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani in njenih komisijskih zalogah:
Franc Palme Ljubljana Gospoevetska 7, tel. št. 2376;
Franc Palme. Celje. Cankarjeva 7, tel. št. 38; Franc Palme. Maribor, Koroška 8. tel št. 86
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 11. marca t. 1. ob 11.
dobavo kompletne automatiine centralne telefonske naorave.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, br. 1593 IL	2818-a
t
Tužnim srcem sporočamo, da je naša iskrenoljubljeiia teta oz. sestra, gospe
frančišSsa pernu
vdova nadsprevodnika
d
dne 17. t. m. po kratki bdezni previdena s tciažili svete vere, mimo v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 19. t. m. ob 2. uri po* poldne iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. febr. 1929.
Žalujoče rodbine: BAJC, MOREL, OGRIZEK.
ObEin» Ljubljana Mestni posebni «vod

Ш.

Г
r
m sve
Koliko bo stalo zdravljenje angleškega kralja
(Najmanj 27 milijonov)
Zdravniki računajo, keliko bo stalo zdravljenje angleškega kralja Jurija. Pravijo, da vsaka oseba, ki bi zapadla taki bolezni, kakršno ima angleški kralj :n bi jo zdravili na enak način, bi ime» la stroškov najmanj 27 milijonov Din. Morda iz raznih vzrokov kralja Jurija bolezen ne bo stala baš toliko, ali prav
gastvom. Krona dobi svoj določeni let» ni znesek od države, toda mora vzdr» zevati številno osobje in obsežne pose» sti. 135 milijonov Din znaša kraljev let» ni prejemek, a od tega pride v njegovo blagajno samo 33 milijonov, vse drugo gre za najrazličnejše izdatke, 4 milijoni in pol se porabijo v dobrodelne name»
Prevoz angleškega kra'ja v okrevališče Bognor
Angleški kralj Jurij V. Je toliko okreval, da so ga lahko prenesli iz Buekinghamske palače v Londonu v Bognor. Prepeljali so ga tja z avtomobilom v bolniški postelji. Skozi okno vozila
je jasno zaznaven kraljev obraz.
»otovo pa bo znatno olajšala njegovo blagajno. Enajst zdravnikov, prvovrst» nib špecijalistov, je bilo pozvanih k bolnikovi postelji. Го trikrat na dan so prihajali tedne in tedne, kar bo stalo gotovo veliko vsoto. In znano je, da računi angleških špecijalistov niso niz» ki. Morda pa bodo imeli ozire do kra» lja, da ne bodo segli po tako visokih vsotah, kakor to delajo pri bogatinih.
Angleška kraljevska rodbina pa ne -azpolaga z kdo ve kako velikim bo»
ne. Pri zdravljenju so sodelovali г zdravniki bakteriologi in razni izve» denci, špecijalisti za žarke X, 12 strež» nie je bilo iz prvih londonskih bolnic. Koliko stanejo izbrana zdravila! Sedaj bo moral plačati tudi najemnino za »Craigwcll»House«, kjer biva kot re» konvalescent. Lastnik bogatin Sir Ar» thur du Gros najbrže z najemnino ne bo preveč dr! visokega gosta, ali kljub temu bo »Craigwell House« brez dvo» ma drago okrevališče.
Nekrolog slavnemu psu Byrdove
Čujnuk, potomec psa, ki je vozil Pearryja proti severnemu
tečaju
Byrdovo odpravo v Antarktiki je prošij mesec zadela bridka izguba. Po» ginil ji je pes Oajnuk, najinteiigentnej» ši vozač vseh pasjih vpreg, s katerimi je razpolagala odprava. Njegov lastnik Arthur T. Waiden je napisal globoko doii na jugu med večnim snegom in ledom v kitovem zalivu psu Oajnuku to zelo občutno posmrtno slovo, v ka» terem skoro vzneseno opisuje razum, delavnost in zvestobo te čudovite ži» vali.
Oajnuk je poginil v visoki starosti 12 let. Du zadnjega je vodil vprego sve. jih osmih siuuv in vnukov, velikih in krepkih temnosivih eskimovskih psov, izredno čiste in krepke pasme. Odprava ima sicer izbrane pasje pri» merke, toda Čajnuk je bil prvak celo med izbranimi. Z lahkoto je zmagoval dnevno pot po 32 milj, vprežen pred težka naložene sani. Preden si je od» prava postavila koče, je Oajnuk spal v šotoru svojega gospoda in mu grel no»
Na potovanju je Oajnuk vedno sledil vpregi svojih otrok, ki se ločijo po barvi in meči od ostalih eskimovskih psov. Pazil je nanje in z nenavadno točnostjo izbiral vedno najboljšo, naj» lažjo in najprikladnejšo pot. Waiden ga je čuval in štedil ter ga zovoljo nje» gove visoke starosti ni jemal na vsako vožnjo. Kadar pa je šlo za kaj poseb» nega, kjer je bilo treba najpametnej» šega psa»voditelja, je vedno izbral Caj» liuka.
Ako je ta zvesti pes vodil sani, je Waiden brezskrbno sedel na njih, kaj» ti Oajnuk jc imel izvrsten instinkt, da je brez človeške inieijative vodil vozi» lo. Waiden pripoveduje o inteligenci svojega starega psa neverjetne stvari.
Ko je nekoč na Alaski spraševal do» rnaeina za pot in smer, je Oajnuk ver» no poslušal, po končanem razgovoru pa sam, brez poziva, krenil v naznačeno smer. V mestu pa je pametni pes takoj razumel znamenja prometnega stražni» k a in se je samostojno ravnal po njih. Po rodoslovju je bil Oajnuk potomec istega psa, ki je vozil Pearryja proti severnemu tečaju. Dva odlična psa, Meskid in Kvirubo, ki jih ima Bvrdova odprava, sfa sinova Oajnukova. Oajnuk sam je sodeloval na raznih pasjih tek» mrh ter ni izš.l nikoli brez priznanja in odlikovanja. Leta 1922. je vodil pasi« vprego, kj je zmagala pri svetovnih tekmah v Hampset shireu. Pripeljal je svojo vprego v ledenem viharju na Wa» shngtonovo goro.
Waiden se jc bil že pripravljal, da iz» loči zaslužnega psa iz vozačev, ker je bi! doslužil svoio dobo. Hote! ga je da» ti v pokoj, da bi v taboru opravljal po» sel čuvaja. Našel mu je bil že nasled» nika in ga vežbal. Letos 17. januarja je bil rojstni dan Oajnukov. Waiden se je bit napotil s pasjo vprego iz tabori» šča proti ladji. Stari pes je na tej poti
močno pešal in se je kmalu po odhodu iz taborišča izgubil od vprege, kar se doslej še nikoli ni bilo zgodilo. Vrnil se je v taborišče in je pohajal okoli nje» ga. Klicali so ga, pa se ni hotel pribli» žati. Ali je vedel stari tekač, da so nje» gove moči pri koncu in da ne more več zmagovati naporov s svojimi mlajšimi drugovi? Ni znano, da»li je šel umret v belo pustinjo, kakor včasih napravijo vsi, ali či ga je doletela nesreča. Ar» thur Waiden, ki močno žaluje za vrlim psom, je izjavil, da je Oajnuk poginil pri delu kot pomočnik in orodje raz» iskovalcev južnega tečaja.
Gdč. Elizabeta Simonova,
zmagovalka na tekmi za evropsko prvenstvo v ženski lepoti
„Miss Španija"
Iz Valeneije je doma ona krasna Pe» pita Semper, ki je prišla na pariški pre» g'ied krasotic, pri katerem je zmagala Madžarka. Valenčani se malo menijo za sodbo, izrečeno na Francoskem, marveč so prepričani še nadalje, da je njihova Pepita najlepše dekle v Ivvro» pi. Zato pa so jo sprejeli naravnost si» jajno, ko se je vrnila domov. Vsa Va» leneija je bila na nogah in okoli kolo» dvora se je zbrala ogromna množica, ko se je pripeljala Pepita. Peli so. vskli» kali, godbe so sviralc, vse je bilo sve» čano razpoloženo, kakor da je prišel v .nesto kak vladar. Z rožami so jo na» ravnost obsuli. ko se je pojavila pred množico. Vsa prestrašena je bila ob ta» kem sprejemu. Na municipiju io je na» govoril župan, množica pa io je z uli» ce neprestano pozdravljala ... Sredi vsega tega hrupa in šuma je bil ža'o» sten samo eden, mlad. lep dečko. ljub» ček proslavljene Pepite. Slednjič se je zatekel k njenem/j očetu, ki ga je po» tolažil, da nai se nikar ne straš' in nič naj ne dvomi, kajti Pepita bo gotovo njegova žena.
Hlačni rekordi
Na Angleškem jc že dolgo udoma» cena moda širokih, tako zvanih oxford» skih hlač in neki študent oxfordskega vseučilišča, ki je znan kot igralec rug» byja, si jc dal sešiti 1 m široke hlače, samo da bi se mogel postaviti z rekor» dom V širini. Kakor f a je izjavil te dni orijentalist istega vseučilišča, je študen» tovo reflektiranje na naslov prvaka ši» rokih hlač navadna samovoljnost. V severni Afriki živi namreč zamorsko mohamedansko pleme llavsov, ki nosi uprav strahovito široke hlače. Te so se» ,<ite iz meter visokega, 8 — 12 m širo» kega kosa blaga, ki visi potem v ne» številnih gubah s telesa. Najširše hlače ima seveda poglavar havsovskega ple» mena. Nosi jih le ob svečanih prilikah, in so zelo stare, ker se podedujejo od očeta na sina kakor prestolonasicdstvo. S takšnimi hlačami bi se gotovo niti nečimerni študent ne hotel postavljati.
Židje so zdravi in dolgo
v* • •
ZIVI JO
Neki židovski zdravnik je izdal bro» šuro o življenju svoiih sorojakov. L^mr» ljivost Židov v Rusiji. 1'rusiji in Galiciji je manjša nego pri vsh drugih pleme» nih. Zanimivo je dejstvo, da živijo žid» je, izvzemši otrok pod dvemi leti, v vzhodni F.vropi dalje časa nego drugi narodi. Njihova odpornost se prip;su» je po mnenju nekaterih ločitvi že iz časov, ko so bili potisnicni v svoje »ghette«, kjer so bdi cepljeni in immu» nizirani proti raznih epidemičnim bo» leznim. Zlasti so odporni proti iotiki in dasi nimajo baš najčednej.s;h hiš v omenjenih pokrajinah, umre Židov za jetiko zelo mnogo mani nego pripadni» kov drugih narodov. Vpoštevati se mo» ra še, da so židje južno pleme in pa da niso preveč udani alkoholu.
Mohamed - el - Habid,
bej, (vladar) Tuneziie, je te dni umrl
„Intelektualni idijotje"
»Cris de Paris« poroča o uspehih no» vih pedagoških metod, ki so jih uvedli boljševiki. Kandidatje za promocije iz političnih ved so pri izpitih odgovarjali takoslc: Kaj je internacijonala? ... Na» slov neke himne. — Kaj pomeni Nep? To je ime nekega sovjetskega kapitali» sta. — Kakšna je razlika med buržoaz» no in prolctarsko državo?... Prvo vo» di suveren, drugo sovjetski kongres. Obupani eksaminator ji se zatečejo na zgodovinsko pol je. Kdo je I linden» burg?... Generalni tajnik komunistič» ne internaci jonale. — Nadalnji odgo» vori so trdili, da je bil brest»Iitovski mir sklenjen med Anglijo in Francijo ter da se je razorožitvene konference v Ženevi udeležil sodrug Ljenin. Koga so branili demokratje v oktoberski re» voluciji?... Branili so proletarijat, ne, ne, branili so poslopje inženjerske šole. Zgodovinar Frokovski jc nato v seji eksaminatorjev vskliknil: Mi ustvarja» mo generacijo intelektualnih idijotov.
Na poti k poroki zmrznila
V bližini poljskega mesta Petrikowa se je zgodila dokaj nenavadna trage» dija. Mlad kmečki par se je peljal v mesto k poroki. Ko so prispeli na me» sto, pa so opazili, da je nevesta mrtva. Bila jc zmrznila na poti.
Majbollše nejtrajnešje, zate
13
najcenejše
Podois rimske snravne cočodbe
v lateranski palači. Kardinal Ciasparri (v sredi), papežev zastopnik, in Mussolini (na desni) knt
zastopnik italijanske vlade.
Tožbe zaradi vloma v zakladnico Diskontne družbe
Berlinski listi poročajo, da sc Dis» kontna družba brani povrniti svojim klijentom škodo, ki so jo utrpeli radi vloma v zakladnico njene berlinske fi» lijalke. Zdi se, da bi jo poravnala k več» jemu v višini vsote, za katero so bile uropane dragocenosti zavarovane, a o višini te zavarovalnine noče nič pove» dati. Zato so vložili številni oškodo» vanci po svojih odvetnikih tožb^ proti družbi. Da bi se izognili nepotrebnim stroškom, so začeli snovati organiza» ciio, ki naj bi zastopala koristi vseh oškodovancev.
Kristjani tvorijo komaj tretjmo ljudi
Neka statistika ugotavlja, da je na zemlji 1816 milijonov ljudi, med temi 684 mil: > nov kristjanov (330 milijonov katolikov, 210 milijonov protestantov, 144 milijonov pravoslavnih) in 1132 mi» lijonov nekristjanov (15 milijonov ži» dov, 2J5 milijonov mohamedancev, 2{Ю milijonov budhistov, 217 milijonov bra» hmancev, 3(H) milijonov konfucijcvcev. 140 milijonov poganov. L. 1810. ie bilo na zemlji 653 milijonov Iiudi: 228 nrli» jonov kristjanov, 425 milijonov drugo» vcrcev.
Zastonj Vam pošljemo na okleni iluslr. revrjT
»Domači Pr jate j' in	Ohzor4
pišite dopisnico na Poštni predal '291. Ljublana.	2T89—a
Velik postranski zaslužek
Iščem« • a silne inteligentne zastopn.-.e (zastopnice) za vsa mosta ;ti večje krafe Jttgosia.v i e za prodajanje stavkovnih šn zabavni! ks>.is vseh jez.-k-j ..
Velik zaslužek.
Gost» die (gospe) dobra poznaiw'e) v krosih odvetnikov. zdravnikov in druge inteligence v svojcu kraju, naj se takoj pismeno javijo na Inter-reklam d. d. Zagreb, Viarovska 2b pod br. 1M396
sls
Miei Medič. roii. Lajovic, tnzn.-n.ia
v imenu sv- ' !i otroik Mire ki Dušana žalostno vest, da nas je zapustil ijub-
ь'ети soipfog л	zet. s::
g-.'spod
svaK,
I
л.
U-š^ («i


t —
v i;
Ш
M
i I
t i
Ы: tk
višji uradnik državne železnice.
Preminul ie po krank i mučni bolezni 17. t. m. poitioči v starosti 48 kt.
Po »rtb predragega ranftkega se vrši v torek 14. t. ni. ob pol 16. uri na
litijsko pokopališče.
V Litiji. 17. februarja 1929.
Naš zla'
Moderna umetnost
»To je moj portret, ko še nisem imela pričeske na bubi.«
»Ali tako. liiilostiva. res vas nisem spoznal!«
uani je utrni.
Pokopali ga bomo danes cb 9 uri dopoldan v Rudniku.
Laverca pri Ljubljani 19. februarja 1929.
Z ra, nali; Mirko Kosin. šolski upravitelj oče; Jeničck. bratec. I
Potrti gleboke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri oče, tast, stari oče, praded, svak stric, gospod
Ivan N. Adamič
ustanovitelj vrvarne Ivan N. Adamič, vrvarnar
in posestnik
v nedeljo, dne 17. t. m. ob 8. uri zjutraj, po trudapolnem delu v 79. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv, vere mirno in Bogu vdano preminul.
Pogreb blagopokojnega se bo vršil v torek dne 19. februarja ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti, Šutna št. 4 na tukašnje pokopališče Žale.
Sv. maše zadušnice se bedo brale v več cerkvah.
Kamnik, dne 17. februarja 1929.
Beti Adamič, soproga, — Anton Adamič, industrijalec in veletrg., Vekoslav Adamič, veletrg., Ivanka Rudolf, roj. Adamič, Julči Grčar, roj. Adamič, Mici in Betka Adamič, sinovi in hčere, Viljem Rudo!f, žel. uradnik v p. Ivan Grčar, davčni kontrolor, zeta, Mara Adamič, roj. Žunič, Helena Adamič, roj. Tomšič, sinahe, vnuki, pra-a,	vnuk in vsi ostali sorodniki.
;-••■ ? i.	V'«5'- - г.. ■:• .:■•i ik :	•'■•: š^fe
Л-') ,V • ...	v„. ..s. ■'.• . ••• • -• v$v*-4« '	-
■'»t- . с-^Ш^»> ■	-.е.-
Michel Zčvaco:
55
V krempljih inkvizicije
Zgodovinski roman.
»Vaša prevzvišenost bo lahko čez nekaj dni vstala, če ne zagreši kake posebne nepremišljenosti,« jc nadaljeval.
Toda Montalta je skelelo nekaj drugega. Nadejal se je, da je ubil vojvodo, toda ni se upal vprašati. Tedajci pa je na drugi postelji nekaj zaječala. Menih je planil tja in jadrno odgrnil zaveso.
»Ercole Srondrato!« je pomislil Montalto. »Tedaj ga nisem ubil!«
In njegovo lice se je pokrilo z izrazom gneva in sovraštva.
Tudi Ponte-Maggiore je takoj spoznal Montaltovo bledo glavo Jn v očeh mu je zažarel isti izraz gneva in mržnje.
Menih mu je preveza! rano in jo namazal s pravkar pripravljenim mazilom; nato mu je dal popiti nekaj kapljic eliksirja, ki ga je imel v majhni črni stekleničici. Še nekaj trenutkov in na vojvodo-vem obličju se je izrazilo olajšanje.
»Ne ganite se, monsinjor,« je zamrmral menih, ko mu je položi! glavo nazaj na blazino. »Vsak najmanjši gib vam lahko postane usoden.«
»Vojvoda!« je pomisli! Montalto. »Spletkar je po tem takem izvabil stricu naslov, po katerem je hlepel že toliko časa!«
Dob rode jni vpliv obvez in zdravil je kmalu vrnil ranjencema popolno zavest; in čim bolj sta se osveščala, tem bolj togot.no in grozeče sta merila drug drugega z očmi.
»Sveta Devica,« je pomislil menih, ki ju je opazoval, »samo minuto naj ju pustim sama, pa utegneta planiti drug na drugega in pokvariti vse, kar sem dosegel s svojo nego.«
Brž je stopil v sosednjo sobo. Tam je potrpežljivo čakal drugi meuh, dozdevno potopljen v molitev in premišljevanje. Menih-zdravnik mu ie šepnil nekaj na uho in se nato jadrno vrnil k ranjencema.
Čez nekaj trenutfkov je prišel v sobo človek, katerega dotlej ni bilo videti, in stopil k menihu-zdravmku, ki se je spoštljivo priklonil. Montalto in Ponte-Maggiore, ki sta takoj spoznala prišleca, sta zamrmrala z zamolklo grozo:
»VeM'ki mkvčzitor!«
Espinosa je vprašujoče pogledali zdravnika. Ta je pokimal, češ da je vse v redu, im dodal nato s tihim glasom-2
»Rešena sta. monsimjor! . . . Toda poglejte iu . . . bojim se, da vsak trenutek skočita drug na drugega in se zadavita z golimi rokami!«
Veliiki mikvizitor ju je drugega za drugim obletel z očmi, nato je zapovedujoče mahnil z roko. Menih se je priklonil! in tiho odšel.
Esipinosa si je primaknil stol in sedel v sredo med posteljama, tako da je lahko opazoval oba ranjenca likratu.
»Ali sta otroka ali moža?« je izpregovonil z mirnim glasom. »Pametni bi'tji ali dva norca? . . . Kardinal Montalto in vojvoda de Ponte-Maggiore, pa ne moreta brzdati svojih strasti! Poblaznela sta od ljubosumnosti! . . .«
Ranjenca sta nekaj zamolklo godrnjala, kaikor da se branita in-kvteitorjevega očitka; on pa je odločno nadaljeval:
»Ali sta slepa, da ničesar ne vidita? Kdo se bo radoval med
tem, ko vidva strežeta drug drugemu po življenju? . . . Pardaillan! On, ki ga Favsta ljubi, vama jo bo odpeljal izpred nosu!«
»Dovolj, monsinjor! Dovolj!« je zahropel Montalto. Ponte Mag-giore je krvavo gledal in besno stiska! pesti.
Veliki Mikvizitor je povzel še bolj trdo in zapovedujoče:
»Namestu da sta se vrgla drug na drugega kakor dve zveri, bi rajša združila svoje napore, tako mi Krista! Še v dvojem bosta komaj užugala sikupnega neprijatelja. Lotita se ga in ne poznaita ne oddiha, ne usmiljenja, dokler ga ne spravita na tla . . . Šele ko uničita njega, bo čas, da se pobijeta med seboj, ako se ne bosta mogla sporazumeti.«
Montalto in vojvoda sta se negotovo spogledala. Nobeden izmed njiju se ni bil spomnil te rešitve, čeprav je bila najbolj pametna.
»Prav imate, monsinjor,« je zaimrmral Montalto.
»Ali sta uverjena o tem, da vama je Pardailtam nevaren?«
»Da,« sta zastokala ranjenca.
»Ali ga hočeta videti, kako bo umiral počasne, obupne smrti?«
»Oh, kri bi dala za tisto minuto!«
»Če je tako, bodita prijatelja im zaveznika. Prisezita si, da hočeta pomagati drug drugemu, dok;]er ne bo Pardaillan mrtev! Prisezita mii to na Krista!« je dodal Espinosa in dvignil svoj pastirski križ.
Sovražnika, spravljena po svoji skupni mržmji do srečnejšega teikimeca, sta iztegnila desnici proti križu in zamrmrala kakor v en glas:
»Prisežem! . . .«
»Prav.« je resnobno dejal Espinosa. »zapomnim si vajino prisego. Kadar spravita sovražnika s poti, bosta imela drug proti drugemu svobodne roke. Dotlej pa z združenimi močmi na Pardail-lana!«
MaročiJLa. i/o vsa. dxyp^sa.. tbč&c&jb malih, oglašanj, j <u poslah, na, Gglcurrus&d. cUUk -Jt/Лтг/ ЬиЪ1м2ЛХЬ. Vr^iir-runx},Tai šb. 2?$>2.
JLoLl. <rglcwi, hi slu. zjjo o posnuijyuaJjba, m, s ocijstL rta, гьсиплпл. oba^vsioa,. usaka, basa,da, 30 par-- -Naj-тхииЛ zsbosak. Vin. 5--. РгигЪуЬиъа, ьа. Iifro диьу-.
!Jj t. prurtojbuuL ja> vpoAa, ii oba/uun. t /uzsccclbrru, sc саг п. oglasi ru. ргьоЬсшу tthcrvru, račun, роИлл Ura rUlntca С^иЫ^ала.И 11841
tAAcbu«,, dsrpr^-cnrcuifCL on, oqlauru tryoiiskiujct aU rxMlajruuiga. ггъсисща,: vsaka. boseAas Dun. - Naj-rruuijfi zMSik Vut, to-~ Vrist&jbuia, га. sifrr> Vuv 5 -
Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je olačati oosebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite tele!, štev. 3402, 2402 ter ekspozituro v Šiški tele! Stev. 3203.
Mizarjev in ključavničarjev
za potniške ui tovorne vozove sprejme večje, število tvor. vagonov v Smed. ra-lanei. Vsak kdor se prijavi do 1. marca lahko nastopi takoj.	3341
Čevljarskega pom.
zh fina dela. starejšega in vestnega sprejmem takoj Hrana in stanovanje v bisi. Istoöam se sprejme čevdj vajenec. Dopise na A N., Liubno št. 67, pošta Pod-nart.	ЗЫл8
Mesarskega vajenca in pomočnika
sprejme takoj Leskovšek Krane, mesar in prekajeva-lec v Kozjem.	3441
Vrtnarja
dobro delavsko moč, in vrtnarskega delavca, kateri razume dela v vrtu, išče graščina Ilabbach, Trzin pri Domžalah. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. ^Na-etop takoj.	3464
Kurilne monterje
popolnoma	samostojne,
trezne in zanesljive, kakor vodovodne instalaterje sprejme Max l'ssa-r, Maribor, Gregorčičeva 17.
3477
Mojstra
dobro izurjenega v preša-И,: u ženskih klobukov — sprejme Minkie, Beograd, Knez Mihajlova 3. 3433
Plačilno natakarico
s kavcijo iščem za boljšo postilno. Ponudbe na. ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Nastop takoj«.	3457
Služkinjo
pridno, za vsa hišna dela, ki zna tudi nekaj kuhati, iščem k 2 osebama v Ljub-ljani. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva in poštena«.
3443
Hišnika
oženjenega — brez otrok, sprejmem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod čiiro »Hišnik 56«.
3456
Vzgojiteljico
v iščem v gorenjsko mesto k 3 otrokom od 5—12 let. Prednost imajo sredn.ih let Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Deeoljubna«.
3432
Čevljar, delovodjo
z večletno prakso, ki je bil že zaposlen pri večjih čevljarskih tovarnah, sprejmem takoj v stalno službo Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» ood «Prvovrsten strokovnjak».	3:IG9
Učenca aH učenko
event. s plačo sprejmemo takoj. Ponudbe: Vita Dental Сотр.. Ljubljana, Gledališka «lica 4.	3481
Služkinjo
starejšo, ki zna kuhati — sprejme tročlanska rodbina Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3462
Mlajšo gospodinjo
kuharico in vzgojiteljico otrok, vajeno vseh hišnih del, potrebu ;e boljša, rodbina. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dol. Logatec 333«.
Učenko
s predpisano šol. izobrazbo sprejme modna trgovina Srečko Vršič nasl., V. Les-jak, Selenburgova ulica 3.
3405
Mlado snažno dekle
zdravo, sprejmem k enoletnemu dečku, ki bi opravljala tudi hišna deJa. Predstaviti se od 1—452. ure. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3-199
Pomočnik
manufakturne stroke, mlajši. spo-ohen prodajalec, dobi službo. Ponudbe pod »Takoj 4« na oglasni od-438 delek »Jutra«.	3504
Miček liček
piše in rše Ksenija Prunkova.
Miček se ie zmuznil skozi špranjo v plotu, ei zataknil pero za uho in strtiiiino stopil proti Cvetni poljani. Ko je bil utrujen, je odložil pipec, da se malo oddahne. A tedaj je zagledal nekaj čudnega: proti njemu se pomikata možifka; šest korakov hodi prvi, šest korakov drugi. a nikdar ue hodita oba, vedno nosi eden drugega.
»Oi, oj. joooj!« tožita upehana.
»Kaj Iti stokala, meni dajta eno kapico, pa vama poniorem.«
»Vzemi si jo.« zastokata želoda — zakaj to ?ta možica bila. Miček si jo vzame in poma-pano jima je. Kapici nista bili več zrašfeni in možica sta se lahko prosto gibala. Zahvalila sta se za dober svet iu io mahnila svojo pot. Tudi Miček se je zahvalil in jo mahnil lal ie.
7500 Din
more za-lužiti v 1Ц leta mlado, zdravo, pošteno in zanesljivo dekle, ki je vešče vseh hišnih poslov ii s zna samostojno delati. Ponu.lbo z ali taez slike na Va.so Nastič, Zemun.
Potnika
potrebuje veletrgovina za teritorij Hrvatske, Dalmacije in Vojvodine. Samo sposobni in v kolonialnih trgovinah vseh pokrajin dobro upeljanj reflektanti naj naslove ponudbe z referencami na Poštni predal 41, Ljubljana. 3469
Potnika
oziroma zastopnika za ljubljansko oblast išče tovarna mila (navadno in terpenti-novo) s sedežem v Sloveniji. Posreduje se samo za člane. Oglasiti se v pisarni društva trg potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani, Gosposvctska c. št. 2.	3448
Pletilja
za nogavice, irre na dom v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
3460
Metoda Berlitz
1'ouk francoščine, anglešči nt. italijanščine, nemščine itd po p ofesorjih dotičnih dežel Vsak profesor po učuje erilnoie v svoji ma terinščini. Prijave samo na Kralja Petra trgu št 8/1 201
Nemško govoriti
se hitro vsak nauči po moji metodi Salendrova 411 — (blizu kiiževniške cerkve).
3459
Francoščino
in angleščino
poučujem po ugodni eeni. Stari trg št. 3/II — desno.
3458
Šivilja
stara 20 let, išče primerno mesto, gre tudi kot sobarica k privatni rodbini. — Ponudbe na ogiasni oddelek sjutra« pod »šivilja«.
3470
Potnik
manufakturne stroke z
večletno prakso, dobro uveden, želi premeniti dosedanje mesto. Eventuel-no bi prevzel tudi kako drugo zastopstvo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »dobro upe-ljan«.	3471
Samostojna šivilja
vešča tudi prikrojevanja, išče stalne zaposlitve. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	3449
Knjigovodinja
dobro izurjena, smožna samostojne slovenske, hrvatsko in nemške korespondence ter vseh pisarniških del. išče primernega zaslužka za večerne ure. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3406
Lesni manipulant
vojaščine prost, neožeujen, 7. mcščar-skošolsko prediz-obrazbo, želi takoj mesta, kjerkoli Ponudbe na oglas-oddelek »Jutra« pod šifro »Večletna praksa«. 3451
Kontoristinja
vestna in marljiva, z večletno pisarniško prakso si želj nam-ščenja pri večjem podjetju Ponudbe pro>i na oglas, oddelek «.futra» pod značko «Vestno opravi л m svojo službo».	3423
Kdor prodaja ati kupuje
ALTO
naj se obrne na naslov: Kaiol Camernik. Ljubljana,, Dunajska cesta 36 (Jugo- j Auto, telefon 2236) in vpo-Slje popis voza. kakršnega želi prodat-i ali kupiti Pri tem posredovanju se najbolj 1 varujejo interesi prodajale»' in ku,.«».	22 j
Šoierska šola i
oblastveno koncevionirana 1. Gaborščik, bivši komisar za šoferske izpite — Bleiiveisova 52. — Tečaji permanentni. Na razpo'a-go zaprt avtomobil. 3460
Kompanjon;i
Slovencu a.i Slovenki,
kapitalom na.l 20.000 se nudi ugodua Mesečni zaslužek 4000 6000 Din ali pa niese plača 2000 Din. Za kapital garancija. Naslov v ogl. odd. «Jutra» 3419
Delavnico in manjše tovarn, prostore
s stanovanjem takoj uged-no oddani Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	3414
Žago
v gozda bogatem okraju kupim ali vzamem v najem Hartner, Murska Sobota.
3437
Kovačnico
na dob.cm mestu oddam v najem. Pojasnila daje G. Jereb. Videm ob Savi.
3434
Gostilno
sredini Ljubljane cddam . najem takoj Potreben prilika, j iapUaI za 0llkllp inveu-
110 tarja 30.000 Din. Posre-
Din
. liH Ј«1 1П1И» ru L't II.	I и. IV—
e®' -na dovaici izključeni. Ponud-Vlozen , be na 0„]я-5П; oddelek »Ju-
Šivilja
za krpanje perila, išče dela Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«.	3472
inteligentna gdčna
izučena modistinja pozneje blagajničarka. z znanjem perfektne nemščine, nekaj italijanščine. želi -lužbe kot blagajničarka alj prodajalka Ponudbe z navedbo plače pro-i na oglasni oddelek »Jutra« pod »Spretna 22«. 3497
Uradnik
Instrukcfje
daje Iz vseh predmetov akademik. Ponudbe na nirla-ni oddelek »Jutra« r.od šifro »Gotov uspeli«. 3500
Pisarniška moč
z znanjem slovenščine, nemščine in nekaj ita'jjan ščine. strojepisja in vseh pisarniških del. verzirana v lesni stroki želi пгеще niti dosedan:e mesto — Sprejme mesto kjerkoli. Ponudhe nn 0^гг1 oddelek «Jutra» pod «Vestna» 341G
Pisarniška moč
vsestransko verzirana — z večletno prik<o in znanjem slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, ^.imo^tol-nejn knjigovodstva in trg-korespondrnce. želj primernega mesta v kakem podjetju v Ljubljani Ponudbe na osrbsni oddelelš »Jutra« pod šifro »Izve-žbnnn moč» 3029
Pletilja
iš^p dela. N;i "raje bi јтпр-la hrr.no in stanovanj0 v hiši. Ул-lnv t	Щотп
Ofldolkii »Jutra«.	Я4ЯЯ
Gospodinia
pridna in pošt e n n . sTližbe Naslov* ?o^pa Koren. Maribor, Barva rs'i ccsta 6.	3476
7. večletno trgovsko in bančno prakso išče katerokoli službo, tudi na deželi. Dopisi pod »Trgovsko na ■ bražen« na oglasni oddelek »Jutra«	3503
Poročne prstane
darila z;, nevotr in ženine nudi F. Čuden, Prešernova 36,
Vsakovrstno zlato
Kupuje po najvišjih eenah
Č e r n e — juvelir
Uubljana. Wolfova alica 1 38
Pisarniško opravo
dobro ohranjeno kupim Ponudbe na ogla-ni oddelek Jutra pod »praktična« 3344
2 visoki omari
staritts'-.l in 1 postelja iz javora, di 1-го ohranjeno, si po ugodni ceni proda PoStni pr'-(ial 44. 3491
Družabnika
sprejme dobro idoča industrija čevljev v velikem mestu Slovenije v svrho razširjenja obrata. Ponudbe z označilo višine kapitala poslati ]>od šifro »Velika noč« na podružnico »Jutra«, Maribor. 3479
tra« pod »deber
promet«. 3502
rt * rt
Šoferska obleka
kompletna ugodno naprodaj na Sv, Petra cesti 24. leva veža.	3421
Turistovski čevlji
novi, št. 43—44. globoko pod nakupno ceno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3411
Pravniške kniige
vsled smrti odvetnika poceni naprodaj — S-znam knjig in na-lov v oglasnem oddelku «Jutra».	3319
Puhasto perje
razpošiljam po povzet-j u najmanj 5 kg po Din 38 j kg — Izkoristite priliko. ' dtikler traji zaloga — L. Itropovič Zagreb. Ilira 82. Kemična čistilnica perja 189
Drva
pukove in hrastove odpad- , ke od oarketov dostavlja -po niiki cen' n:i dom parna j '.aga V Sragnetti Ljubljana b gorenjskim kolodvo- I rom	38
Električni motor
I i j konj-ke e-ile in ventilator 35 eni. za istosmerni tok. pisalnj »troj »Adler«, mnMvnn lesena ograja z marmornato ploščo (Schalter), blagajno «Wr-rtheim» št. 4 in nekaj p:*arniške oprave proda «Moslavlna», Ljubljana, Celovška c. 50.
3316
Kupim
Tavoletteniratter, kovaško in ključavničarsko orodje z mehom (Feldschmiede). Ponudbe г n.ivdiv) cen. s seznamom in opisom, poslati na oel odd. «Jutra» pod «Dobro blago» 3417
Šoferska šola
oblastvene koncesiioniran» Camern'k Ljnbljana Dn naj^k» Я6 Telefon 29.16 — Permanentni tečaji ta vse.
£54
Kufne
katere se ирогаЬГя za brek. kupim. Cenj ponudbe na oglasni oddelek -Jutra« pod šifro »1000». 3223
Posodo za petrolej
dobre ohranjeno kupj M. Lantus, trg.. Cešnjiea — pošta Srednja vas, Boliini.
3442
Gdčno ali gospo
iščem kot družabnico Pogoj slovensko Ponudbe na podružnico »Jutra«. Maribor, pod »Djn 6ПП00».
32.19
Družabnika
z ve čil ni kapitalom sprejme pri o°elmem sodelovanju debičkanosno podjetje Ponudbe 7 navedbo razpoložljive gotovine na ojrlaA. oddelek »Jutra« pod šifro »Agilen sodelavec«. 3431
Uradnika (со)
slovenščine, srbohrvaščine in nemščine zmožno silo, z večjo vlo'.'o išče dobička-nosno podjetje. Poleg plače in primernega obrekovanja vložene glavnice soudeležba na dobičku. Ponudbe z navedbo višine vloge na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnik e soudeležbo«.	3430
Brezovega lesa
»vežega, brez grč. od debeline 15 cm, dolžine 1.50 m dalje, kupim v-ako količino. Ivan Seimig, tovarna lesenih žebljcv, Tacen pri Ljubljani.	3410
Vilo v Mariboru
pri kadetnici prodam Vi-ccl, Maribor. Glavni trg 5.
3474
Lesene hiše
Mojmir. pogoji, naročila razvidni v razpisu februarske Domačije, Maribor. Koroška cesta 10. 3475
Krasna vila
v kopališču Dobrna pri Celju sc da v najem za več let Pripravna za intimen p'esni lokal, bar itd. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »vila«.
847S
Ajdovo moko
po E Din. erarantirano pristno od 25 kg naprej razpošilja Pavel Sedej. umetni mlin, Javornik, Gorenj.-ko 251
Trgovino
z meš. blagom in trafiko, na prometnem kraju na Sp štajerskim. 10 minut od žel po-taje. staro in dobro vpeljano. prodam takoj. Prevzeti je v-o zalogo proti takojšnjemu plačilu Potreben kapital za obrat ca BO.OOO Din Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	3321
Svetel lokal
8(1 nt3 v nepo^rorlni bližini tram гл ja pripravon za obrt ali trgovino i. električno razsvetijvo in motorno napeljavo se [>o<l ugrodnrni posrojj od<la za verlftno ilobo. Poizvclbo Poštni ргг.'а1 44. 3490
WSSSSSSÜ
Stanovanje
obstoječe iz kuhinje, ene prostorne sobe in s pritikli-n a m i z elektriko in vodovodom za 1. april ali 1. maj išče mirna, red «trogo upoštevajoča stranka brez otrok. Ponudhe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Svoboda«.	3487
Stanovanje
5—6 sob. v centru mosla išče družina 3 oseh. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Mala družina«.	3429
Na stanovanje
z zajtrkom sprejmem dva go-poda na Vidovdanski cesti 14.	3446
Za sostanovalko
sprejmem irospodično v lepo sobo Naslov v oglasnem oddelku Jutra	3353
OpremHeno sobr
krasno, komfortno, 6 kopalnico oddam s 1. marcem Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	3409
Sobico
za 200 Din iščem za takoj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »2(lo<.
3480
Lepo sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3463
Lepo in čisto sobo
oddam 2 gospodičnama, ki sta ves lan odsotni, po niz-ceni Naslov v oglasnem: oddelku Jutra.	3359 i
Gospodično
sprejmem na stanovanje. K lavit na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Iu'ra=.	3496
Klavir
poučuje po najuspešnejši metodi Pri ave na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Siguren uspeli«.	3299
Kratek klavir
modern, z Iep:in zvokom, na prodaj. Dobrajc. Maribor, Frančiškanska 21. 3238
Harcer kanarčke
parilnice in vsakovrstne kletke ugodno prodam, izdelam tudi po naročilu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrj«	S495
Pietilni stroj
št. 10/30. dva nitovodilca, dobro ohranjen, kupi Fr. Kampa, Vel. Lašče. 3435

Njivo
(3 orali) ob Linhartovi lil. oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
341 ifi
Vrtnarju
poceni oddam večji vrt. cvetllčnjak in stanovmie. Cesta na Rožnik 19. 3415
Stanovanie
ohsiejcče od 2 sob naprej, s pritiklinaini iščem s 1. majem. Plačam za 1 leto naprej ali pa dam posojilo proti traranclji. Ponudbe na ogbsni oddelek -Jutra« pod šifro »V '-sredini mesta«.	3428
Stanovanje
lepo suho. 2 minuti od tramvaja e kuliin/o In 1 nili 2 sobama. oddam mirni stranki za več let proti gotovemu predplačilu Poizvedbe na oglasni oddelek »Jutra«	3492
Lepo meblirano spalno in jedilno
sobo
z električno razsvetljavo in parkelo-m v bližini univerze. se s 1 marcem odda zakonskemu paru brez otrok Naslov v ogl oddelku «Jutra».	3415
Prazno sobo
podstrešno. oddam mirni gdf.nl Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3486
OoremHeno sobo
s prostim vhodom, parke-tirano. v sredini mesta, s hrano takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra«.	3427
Kot sostanovalka
k preprosti družini gre solidna in mirna, ves dan odsotna !rospolična Ponudb,. na og'asni oddelek «.Tutra» pod šifro «V sredini mesta».	3 94
Solnčno sobo
separirano. z elektriko, v bl:žini voiadnice vojvode Mišica, oddam. Naslov v oirlasnem oddelku »Jutra .
3484
Lepo sobo
oddam 2 £ro podoma ali zakonskemu paru takoj ali I. ИТ. Naslov v n-rrla-neui
oddelku »Jutra«. 3485
Sobico
Я'ТПТПГО. ЧООЛПГЛРО
v nvetu ali nn norlferiii. ovontuplpo с brano. Pri-'avf» 7 rnv^hn roiip na imrn vo f J u tra« po-i < o-li'lno.
Ro^tanovnlca
лрг" '1)1 ern V T-rasno sobo t-
cnljdnenitl uradniku. V: slor v oglasnem odde1!.-- Jutra«.	"488
ЯоЬ5,-о
= no-ebiilm vbodom oddam .1V4W* To.-no'1oir>'» ali * opo i'|*f»ma	dobro do-
mačo brano. Na lov pove oirlasni oddelek »Jutra«
3450
iltoti

X staroznani gostilni
»Šempeter«
pri Sv. Petra mostu t» točijo prvovrstna dalmatinska in domača vina. gorka 111 mrzla jedila Se priporočata Ivan in Marija Kajne	3467
m
'Ji
Mlad, dobro situiran inteligent
želi znanja dame, ki bi mu v duševnj razdvojenosti kazala pravo pot Cenjene. ako mogoče nea-noninae dopise na oglasili oddelek »Jutra« pod »Iha-ležeu«.	34S2
Tri rožice
vijolica, trobent :ea in vrtnica želijo znanja s tremi mladimi gospodi pod šifro 'Šoštanj«.	3436
Zamtirček
Čakala. Kaj je Pozdrave. Seka.
Teboj? 3443
»Kranj«
naj se zglasi oddelku »Jutra«
oglasnem 3414
2 gosp. v Franciji
oil 26—30 let stara, želita znanja v svrho takojšnje ženitve. 7. dvema resnima gospodičnama. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro »takojšnja ženitev 100«.
3-198
Preklic!
Podpisana preklicujem vse žalitve, katere sem govorila <> gdč. iz. lmpolce ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Frančiška Pene.	3452 i
Dame!
Čuvajte se zavratne bolezni
beli cvet
ter rabite za očuvanje zdravilno toaletno sol
Santela
Dobiva -e v vseh lekarnah Glavno skladišče »Lvkos« Mr. K. Vouk, Zagreb, Јчг-jevsta 8.	3447
Pozor pletilke!
Vsled opustitve obrti se | zelo ugodno proda kakih! 50 pletilnih strojev kompletno ali posamezno v št.'1 5—Ю in Širiavi 20—100. Poštni predal 44. 3489
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje foto graf tlngon Hibšer. Ljubljana, Sv Petra cesta.
Podpornemu društvu slepih
-o darovali: obiteij Otona Pelana 50 Din mesto venca pokojni ge. Mariji Ažmaii, ga. Ivanka in Alojzij Vodnik mesto venca pokojni ge. Debolakovi 300 Din. g. Rudolf S k ulj 100 Din me t'j venca pok. g. Bu-čarju 11Ю Din ilr. Ivo Lu-iik Din 300 iz neke kazenske poravnave. — I-кп na hvala	3454
Podpornemu društvu slepih
j„ darovala mesto venca na krsto z. Antona O^oli-11.4 Din 100 rodbina Ecker, ing. Alfred Rudesch me--to vi nea dr. Sifrerju Dit 100 Hvala.	345Č
Vsskovrstne
tiskovine
izvršuje najhitreje, solidne . in poceni
tiskarna «Jadran»
Slovenjgradec.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
strojnik"
za dieselmotor in parili kotel, sanio prvovrstna meč, se išče za takoj proti dobri plači. Neoženjeni imajo prednost. Pomudte pod: «Industrija», Ljubljana I. poštni predal 129.
Na iskr n> 1 u I jeni zlati
Mit?
pitomac narednik voine akademije
• 14 t. m. v vojni b brni v Saraje u га vednu ati nil svej mmedoir.-oč.
Po reb nepnzabneya bo v iriek, dne 19. lebruarja t-29, ob 4. uri rop. i/, g'avneva kolodvi ia v L ubljani, na ok< paiišče k Sv. Križu.
M'r in pokoi njegovi čisti duši!
V LJUBLJANI, 18. febr. 192Э.
R dbina EMIL KANDARE.
Občina Ljubljana Me-tn, pogrebni zavod

Industrije, ki rabijo premogov zdrob. opozarjamo, da imamo še okrog 100 ton antracifcnega zdroba od 0—5 mm na razpolago. Cena 160 Din za tono fco vagon Škofljica l>ri takojšnjem plačilai. Ta zdrob (suh) ima glasom fakultetne analize 7102 kaloriji. 17 odstotkov pepela in 4 odstotke žvepla. Za mešanje z rjavim zdrobom ie posebno prikladen. Pojasnila daje pisarna rudnika «Orle» v Ljubljani. Tavčarjeva 12 telef. 22SS ali uprava rudnika «Orle» p. Škofljica.
\
Velika tovarna avtomobilov, izdelujoča \(nove malega in preizkušenega
tipa
Ш у ЦпЫШ, Eeogr
Ш ZflM
Dokler zaloga traja! Oddaja kvantitet pridržana
Šifcm-Baiist
sifon 74 cm ?:r..... m	Din	7"90
šifon - batist SO cm, be! in barvast .........m	••	—
brisače, trpežne..... kus	„	13"
Robci
16 IL. do 5. III
Trakovi
svileni (tat:) beli in barv.
3 cm šir......' . .
5 cm šir.......
10 cm šiir.......
glavniki mati za »bubi«
. m	Din	1"—
. m	,.	1-50
. m	„	2-5«
. .	,.	I'—
Elago s predplačilom rezerviramo dva tedna
dam batist. robci s šir robom,
Ьен........kom.	Din
dam. batist. robci, vezeni . „	» dam. batist. robci z ajouro
ЗО'ЗО cm......kom.	„
dam. svileni robci, beli . . „	>•
moški robci, zefir, progasti „	»
„ „ svileni, beli . „	•»
Damsko perilo
srajca iz Sifona z vezenino kom.	Din k-ornbitieža - hlače, bat., s čipkami, bela..........
kornbineža - hlače, bat. Siten, s
čbkanu..........
kumbi-neža - hlače, bat. Sifon, s
čipkami .......	и
k..nibineža - kr'io, hart. Sifon, s
čipkami..... .....
spalna srajca, bat. Sifon, bela	„
spalna srajca, bat. Sifon, s č»pk.	„
p.vj:r.na iz сгёре ro-žičastesa . .	..
tri cot - hlače, bombaž., št. 3 . .	»>
., „ svila .....	,»
maje flor s kratkimi rokavi . .	»
1-8!) 2-60
4'—
2-90 2-9!) 5-80
18--2C--36--
44-.
49--52'-59'-118"-29-45*-19--
Pošiljamo proti povzetju!

Prodaja pletenin po znižanih cenah
I Prepričajte se o j	kvaliteti blaga
Oglejte si naše izložbe!
Moško perilo
šif-on srajca, bela, s trdimi	prsi	Dim 59 —
šifon sratlca, bela, s trdimi	prsi	
in ma.iišet . . .		.. 6Ü--
ovra.tmiki trdi. dvojni la		9"-
ovratniki trd.i. dvojni Ia, dunaj-		
		ll-ot;
spahia srajca iz šifona . .	• •	.. 95'—
hlače Si р., кгаФке ....	• •	,. 26-
Svila		
japonska, bela. 90 cm šir. .	. m	Din 29"-
japonska bela za perilo	. m	
japonska bela га obleke	m	uo-
surova svila. SO cm šir. .	m	49"-
surova svila »Hon an,, 68	cm	
šir.........		.. 45"-
n
ki imajo na razpolago $oprav3jalKfcQ avlomo&üov in rszproitranjeno mrežo poözasiGpnikov. SS26 a
Ponudbe s£mo prvovrstnih in izkušenih delavcev i i avtoiro jiiske stroke sprejema pod značko „Mala auta" uprava našega lista ali „Všeobecna insertni kamelaf«, Praha, Bazar. Českoslov. Republika.
чш
Čipke - vezenine
vložki (čipke).....od	Din Izvezenima ..... m	2"51 vezenina, Sifoo-bat., 60 cm Sir m	„ 19"— vezenina na eta.minu, 110 cm Sir........m	„ 49"—
Nogavice
damske svilene.......Din 19*5
darnske те!ё . . Din 17.—, Din 14"—
moške svilene, kratke......22"—
Frank Fumphris inž. Dorset (na Ang'eskem) m Kennet'} Aleksander Roberts, London, lastnika odobrenih jugoslovanskih patentov:
Št. 1993. — Poboljšanja pri stroju /a kovanje ekserjev aH di-ugifi predmetov; št. 1991. — Poboljšan stroj za izdelavo ekserčie, ekserjev ali zakovic itd.; št. 2042. — Poboljšan stroj za fabrikaeijo ekserjev, pijavic, klinov, kavliev, podnih klinov !n tem slienih tz žice, šibk itd.; št. 2071. — Poboljšan straj za fabriciranje ekseriev ali drugih predmetov iz ploče ali oprug iz kovin ali drug"!? inaterijalov
žele predati te patente ali dati njih licenco. Informacije daje dr. Janko Olip, Kralja Milana 48, Beograd.
Pošiljamo proti povzetju!
fotograf
Karl HoIyn-ki. Dunaiska oe.-la ü «e priporoča oenj občinstvu Slike za legitimacije tt-kom par minut — V*a fotografska dila ceno ia čoIMiio.	2712
äkäl sezadovo^ Ijjfe 5 drugimi . Izdelki ki 50 bajfc
ravno fökodom^
ako mo žete vendar pogodi dobili pravi originär
^ Siilo
Cei ,ßvd Lsnqera
v originalnih ornotih sloveče ruske firme
GUBKIN-KUZNECOV. Osnov. 1S43 v Moskvi.
Potrjeno z uradno analizo je brez primesi barve. Dobiva se v vsaki večji kolonialni trgovini. Generalno zastopstvo: »Slovenska Uzajamnost« Beograd. Framkopanova 24 — Fab. 136. Cenik pošiljamo na zahtevo trgovcem.
Centrala:	1487a
The Asiatic Trading Corpor London
3 besede
jflitvater
»sslci*
2755
Jägerträorf
prvovrstni zeliščni liker se v SHS povsod zopet dobi
MAKULATURNEGA PAPIRJA
kg 4 Din
Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za industrijo
večja množina na razpolago po ugodni ceni
Naslov pove uprava »Jutra«.
Spretnega železolivarja kot preddelavca
vajenega vseh ročnih in šablonskih del iščejo za trajno Jakob Rüicha sinovi, H-varnica železa in kovin Novi Sad, Teme-rinska ulica 1.	2*21-а
Vsa imetnike s eck
• Državne razredne lolerije iz prejšnje kolek-lure DRAG. R. KOLAKOVICA, se opozarja, da lahko od 20. t. m. svoje srečke II. razr. zamenjajo za III. razred pri spodaj nazna-čeni tvrdki, kateri je Državna razredna loterija odstopila daljno predprodajo.
Glavna Ovlašč. Kolektura* 2825 ALEKSANDER R. pAVLOVIC, Ob i lito v Ve-nac 35, Beograd.

мййддйаввавмидивдиввим
v
Svejli pystolo
v svetovni vojni razveseljujejo ves sv et.
Imamo jih I ud i Slovenci v dveh knjigah. II. knjiga, ki popisuje Švejkove doživljaje na potovanju na bojišče za fronto, na fronii, v ruskem vjetnistvu in po vojni zopet v Praai, j«; pravkar izšla in velja broš. Din 4<j__, vezana Din 56.—. Dobiva se v
KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI Prešernova ulica 54. ali Mariboru Aleksandrova cesta 13

а йшШ^щщш
Щтш
мљлшшф mш*т
Za informacije in predbilcžbe prostorov ><■ treba obrniti na Centralo na Reki, ali pa na Agencijo „Lloyd Triestiito« in na Agencijo »Cosulicli« ter на katerimikoli bodi pot uiški urad	46-a
Zahtevajte brezplačen cenovnik ur
■am znih. žepmh, siensmh na odplač a m v gotov n*	172"
yOdplataf K O, A
в £ O G H A a, Kralja Petra 64, mezanin.
Щ
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša predraga nepozabna sestra, oziroma teta in svakinja, gos-podična
Josipina Članici
posestulca
dne 16. februarja 1929 ob 20. uri nenadoma preminula.
Pogreb predrage pokojne se vrši dne 19. februara 1929 ob 15. uri na pokopališču v Smihelu pri Novem ir.es tu.
Ncvo mesto - Kanaija. dne 16. iebruarja 1929.
Žalujoče rodbine CLARICI. MUŠIČ.
V				II
m	явшшш^ш		ш	ш
Zahvala
?8 5 a
Cb 58*—
Samo iz ©pigmalne
§c dobiva iiajbc?lj5^ pecivo!
za mnog obrobne dokaze iskrenega sočutja in izraženega sožalja bridki izgubi naše iskreno ljubljene dobre matere, gospe
Kristine Sever
izrc<kaano vsem, ki so počastili njen spomin s številnim spremstvom na zadnji poti in vsem darovalcem vencev našo tia.Sskrenejšo zalivalo. Maribor, IS. februarja 1929.
Globoko žalujoči rodbini
SEVER in Dr. LESNIKA
Urejuje Davorin Ravljtu Izdaja га toazuruj .Jwtra» Adoli Ribuikar Za Narodno tiskarno d. d kot tiskaruarja tram Jezeršck Z* in^eratm del je jdgovoren \iojitij Novak Vsi v Ljubljani.