42 Novice. p f Nadvojvodinja Ludovika Bavarska. Presvitlo vladarsko rodovino in ž njo gotovo vse pri vsaki priliki sočuteče avstrijske narode zadela je zopet bridka izguba. Umrla je dne-26. t. m. v jutro vojvodinja Ludovika Bavarska mati naše presvitle cesarice Elizabete v visoki starosti 84 let. Pokoj niča porodila se je dne 30. avgusta 1808 v Monakovem in se je zaročila dne .9. septembra 1828 z Maksimilijanom, vojvodom Bavarskim, kateri je 1. 1888 umrl. Zadnje leta živela je pokojna vojvodinja bolj za se in sicer najraje na svojem gradu v Tegernsee, kjer jo je njena hčer, naša presvitla cesarica, večkrat obiskala. — Vesel dogodek v presvitli cesarski rodovini* Nadvojvodinja Marija Valerija, najmlajša hči našega presvitlega cesarja in soproga nadvojvode Franca Salvatorja povila je srečno dne 27. t. m. v jutro hčerko. Ona in dete počutita se prav povoljno. — Osobne vesti. Nj. Veličanstvo presvitli cesar imenoval je župnika pri sv. Jakobu v Ljubljani g. Iv. Koz mana za častnega kanonika — Gg\ okrajna komisarja, grof Mar* g h e r i in baron Schonberger imenovana sta vladnim tajnikom na Kranjskem. f Ivan Železnikar. Neizprosna smrt posegla je zopet v vrsto naših rodoljubov in položila v prerani grob odločnega zagovornika narodnih svetinj. Umrl je dne 26. t. m. dopoludne po dolgi in zelo mučni bolezni, previden se sv. zakramenti za umirajoče, g. Ivan Železnikar, 52 let star, zapustivši vdovo in o nedoraslih otrok. Pokojnik rodil se je dne 28. decembra IS39. 1. v Stiski vasi pri Cerkljah na Gorenjskem. (Timnazij dovršil je v Ljubljani 1858. 1., bil potem nekoliko let slušatelj na juridični fakulteti na Dunaj i, od 1: 1863. do 1. 1881. pa je skoraj ves čas služil v pisarni g. notarja Rateja v Slovenski Bisirici. Po smrti nepozabnega pisatelja Jurčiča pa je prevzel -uredništvo Slovenskega Naroda. Svoje dni pisal je tudi v * druge časnike in tudi „Novicew< priobčile so v prejšnjih letih razne njegove spise. Naj v miru počiva! — Naša društva. Slovensko učiteljsko društva je zborovalo dne 28. decembra dopoludne v mestni dvorani. Na-vzočnih je bilo 44 učiteljev in 9 učiteljic, katere je pozdravil predsednik, nadučitelj Žurner, ki je povdarjal v svojem ogovoru naklonjenost visoke c. kr. deželne vlade in zasluge visokorodnega g. dež. predsednika za društvo, ter priporočal učiteljstvu slogo. — Potem je poročal tajnik Furlan o društvenem delovanji, o odborovih sejah, društvenih zvezali in končal z vspodbudo uči-Mjstvu, da bi v prospeh društva delovalo s tem, da duševno in gmotno podpira ,.Učit. Tovariša*, ki bo odslej društve ia last. — Blagajnik Ko kal j poroči o društvenem denarnem stanji; poročilu povzamemo, da ima društvo 8*2 gld. 3L kr. premoženja. Za pregledovalce računov se izvolijo učitelji: L. Armič, J. Dimnik in M. Jo sin. Knjižaičar F r. Kokalj poroča, da šteje knj žnica 378 knjig in 28 zvezkov. — Zbor mu izreče za ti ud zahvalo. Pri razgovoru o društvenem g a-silu je bilo izraženih več ž-lj, ki se bodo uresničile, ako bo našel list zadost'. podpore. — V odbor so bili izvoljeni ggr- 43 Dimnik J., Furlan J., Kokalj tr.,Kruleč I,Eaktelj Fr., Razinger A, Tomšič I,Trošt Fr., in Žumer A.. — Volitev delegatov za občni zbor „Zavezeu se prepusti odboru. — Ker posameznih nasvetov in predlogov ni bilo, zaključi predsednik zborovanje s trikratnim „Slava Nj. Veličanstvu". — Po zborovanji je predaval odbornik, učitelj Eazinger o stoječi pisavi. Predavanje je bilo temeljito in dovršeno; na ogled so bili tudi izdelki učencev, ki so pričevali o izvrstnih vspehih. — Predavatelj je končal s predlogi glede vpeljave te pisave, ki so bili vsi soglasno sprejeti. — Predsednik se zahvali predavatelju med občnim in navdušenim pritrjevanjem zbornikov. v — Šolstvo. Začetkom leta se je vpisalo v realke: na Češkem 6494, v Nižji Avstriji 4840, na Moravskem 3640, na Primorskem 1233, v Galiciji 1178, v Šleziji 1113, na Štajerskem 749, na Tirolskem 593. v Bukovini 450, v Zgornji Avstriji 363, na Kranjskem 361, na Solnograškem 253, v Dalmaciji 226 in na Koroškem 225 — vsega skupaj torej v Avstriji 21.718 dijakov. — Sorodstvokranjskih plemenitnikov s svetim Alojzijem_Gonzago. Ceščenje^ngeljskegarmradeniča Alojzija se zadnji čas širi po vsem svetu. Zanimivo je slišati, da je vL^^xanjjkiji rodbin s tem svetnikom v krvnem sorodstvu. To nam dokazuje rodbinsko deblo, ki leži v^ctezelTieni muzeju Rudolfinumu v Ljubljani. Eudolf Gonzaga (1451 — 1495) je imel dva sina: Ludovika in Ivana Frančiška. Prvi je dobil sina Ferdinanda (ronza^o (1519 —1586), ki je bil oče svetemu Alojziju. Iz Ivan-Frančiškove veje v ravni črti je bila pa rojena Eleonora Gonzaga, ki je vzela v z ikon Ivana grofa ^/|^hurn a- V a 1 s as s i na, čigar hči Silvija se je omožiia z Ivanom Antonom grofoaajLajithi er i. Njegov sin Friderik je vzel v aakon Marijo ^rančiško grofieo^T ur j a š ko. Njuna hči je bila Marija Jožefa grofica Lantnterf; ki se je omožiia z grofom Žigo m\U4 Uiems o m. Iz tega zakona je prišej Ivan grof pi. Athenis; ki je s soprogo Katarino grofijQo5y ^n i p 1. Blag a j imel hčer Jožefo, poznejšo soprogo barona Jožefa pl^Krberga iz Dola pod Ljubljano. ^B6iniška blagajna mojstrov v Ljubljani imela je dne 24 t. m. v magistratni dvorani svoj občni zbor. Dohodkov imela je blagajna pretečeno leto 1611 gid. 24 kr., stroškov pa 231 gld. 86 kr., torej preostaje koncem 1 1891 1379 gid. 38 kr. društvene imovine. Pri dopolnilni volitvi izvoljeni so bili v načelništvo gg. Bonač, Kune, Slegl, Hinterlechner, Zi-renstein in Eogel; namestnikom gg. Span, Cirk in Preskar. V nadzorni odbor voljeni so bili za 1. 1892 gg. Vrtnik, Luznar in Vfčaj; namestnikom pa gg. Možina, Dostal in Kolesa. Za reservni zaklad določi se glavnica 1000 gld. Dne 7. febni-varija pa napravi blagajna obrtniški plesni venček. — Prvo letošnje porotno zasedanje pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani prične se z dnem 29. februva-rijem t. 1. — Koslerjeva pivarna v Ljubljani jako vrlo napreduje. L 1890 skuhala je pivarna 31.800 hektolitrov piva in je plačala 71.993 gld. davka, 1. 1891 pa je skuhala 41.200 hektolitrov piva in je plačala 91.048 gld. davka. Pretečeno leto skuhala je torej skorej 10.000 hektolitrov piva več nego 1. 1890. Grotovo lep napredek za eno leto. — Dobava za c. kr. domobranstvo. C. kr. ministerstvo za deželno brambo namerava si več usnjenih oblačil in opravnih predmetov, kakor črevlje, vsake vrste jermena, teletnaste tornistre, nožnice za bajonete in lopate za leto 1892. priskrbeti potom malega obrta. Dotične ponudbe vložiti je najkasneje do 24. februvarija t. 1. do 12. ure opolu-dne pri c kr. ministerstvu za deželno brambo na Dunaji. Vzorci, po katerih je dobavljajoče predmete zgotoviti, pogledajo ^e lahko pri glavnem domobranskem opravnem skladišču na Dunaji, od koder se po prošnji na ministerstvo proti plačilu tudi dopošljejo. Eazglas obsezajoč splošne pogoje, ponudbeni obrazec in seznam dobavnih predmetov na ogled je tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Umrl je pretečeno soboto zjutraj vglecj Jnrluenee na plučnici umirovljeni vladni svetnik g. Jožef Ekel v 68. letu svoje starosti. Pokojnik bil je več let okrajni glavar v Novem mestu ter je bil kot tak ondotnemu prebivalstvu zaradi svojega objektivnega in pravičnega postopanja jako priljub'jen. Tudi n^aro^njnijejnjajai ni bil ranjki nikoli nasproteji. Blag mu spomin. v — ,,Sivi Caven'' zove se novo bralno društvo, ki se je na Goriškem osnovalo za občine Kaninjo, Dobravlje in Vrtovin. v — Častni občan. Občijia Podgora pri Velikih Laščah imenovala je g. Danijela Sufiaja c. kr. sodnika velikolaškega vsled njegovih velikih zaslug za častnega občana. — Ošpice. V Cirknici razsajajo tako hudo med otroki ošpice, da so morali za 14 dnij zapreti šolo. Rudarski štrajki so končani. V Hrastniku, Trbovljah in na Ostrem pričeli so delavci že pretečeni teden delati, v Za-gorji pa so te dni dali slflvo zapeljivim obljubam in hujskanju graških agitatorjev ter so brezpogojno zopet pričeli delo. — Za koroški „Mir" nabral je g. Iv. Hribar, deželni poslanec itd. v Ljubljani, mej rodoljubi lepo svoto 207 gld. Eodoljubje posnemajte ta vzgled in podpirajte tlačene Korotance v njihovi borbi za narodni obstanek. — Pravicoljuben (?) celovški magistrat. Vkljub temu, da je visoka vlada že enkrat odredila, da mora celovški magistrat tudi slovenske vloge vsprejemati in jih tudi slovenski reševati, vender ta še ne stori tega. Kat. politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem poslalo je namreč pretečeni mesec slovensko vlogo na celovški magistrat, pa jo z opazko nazaj dobilo, da jej mora priložiti nemški prevod. Društvo se je seveda proti temu pritožilo in ni misliti, da bi ne doseglo postavne pravice. — Pošteno se je opekel pred par dnevi Jože Vatovec iz Ostrožnega vrha v Postojinskem okraju. Prišel je namreč k posestniku Janez Žele-tu na Strnieo, ter ga nagovarjal, da naj mu da bankovec za 10, 5 in 1 gld., on pa da mu bo naredil veliko denarja. Žele mu da res zaprošene bankovce a ko Vatovec nato pravi, da mašino, s ko j o bo denarje delal nima pri sebi in da jo ima nekje spravljeno in da mora po njo, Žele ptička spozna, mu vzame denar in njega pa izroči žandarmeriji. — Obesil se je pretečeni teden v Judenburgu na Sta-jarskem pri nekem klobučarju 531etni klobučarski pomočnik Miha Kerstein rodom iz Eateč na Kranjskem. Našli so ga v delavnici viseti na hlačnem jermenu. Uzrok samomoru ni znan. — Mrtvega našli so pretečeno soboto zjutraj posestnika Fr. Koširja iz Palovč v kamniškem okraju pred njegovo hišo. Mož je prejšni večer malo preveč pil, je v snegu obtičal in v hudem mrazu »mrznil, — Hotel Koscher v Celju, znano shajališče Slovencev, se vsled smrti dosedanjega hotelierja da v najem ali pa se proda. Natančneje izve se pri g. dr. Sajevitzn, advokatu v Celju. Natečaj razpisan je do 20. februvarija t. 1. — Nove orgije. V Vremah na Notranjskem blagoslovili so preteklo nedeljo nove orgije. Zasluga za to pridobitev v božjem hramu gre v prvi vrsti ondotnemu č g. župniku J. Skerjancu. Orgije, katere sta znana orgijarska mojstra g. brata Zupan v Kamnigorici, v resnici krasno zvršila, stanejo 1200 gld. Te orgije so že 38. delo imenovanih mojstrov. — Pomiloščenje. Na smrt obsojeno Marijo Blatnik, ki je pri Lescah v Savo vrgla svoje dete je Nj. Veličanstva presvitli cesar pomilostil in najviše sodišče odmerilo ji je dvanajst let težke ječe. — Srečen padec. Dne 26. t. m. padel je oOletni rudokop Valentin Canipisi v Kisovcu pri Zagorju vsled lastne neprevidnosti v 12 metrov globoki predor, a se je le malo vprašnil. — Zakonska dvojica pred porotnim sodiščem. Ta teden pričela se je na Dunaji porotna obravnava proti Franc in Rozalija Schneider. Založena sta pretočeno poletje tri služkinje iz namena, da jih oropata s seboj v neki gozd zvabila in jih ondi pomorila. Obravnava trajala bo več dnij in zaslišanih bo nad sto prič. — Nesreča na železnici. Na progi Vilna-Rovno na Ruskem, je te dni en osobni vlak zadel ob tovorni vlak. Oba stroja in kakih 10 vagonov je popolnoma zdrobljenih; več osob je ubitih, okrog dvajset pa težko ranjenih. — Stara morilka. V Lincu zaprli so te dni 741etno posestnico Jožefo Leitner, ker je svojega moža hotela ostrupiti. Govori se, da je tudi njen prvi mož pred petimi leti jako sumljive pa hitre smrti umrl. — Umor. V Klimešu na Geškem je pretečeno noč nek grozovitež na strašen način umoril ondotnega župana. Na sumu je nek gostilničar, kateremu je župan pretil, da mu bo vzel kičmarsko pravico. — Nesreča. V neki grapi pod Cakalnikom pri Vojskem pehali so pretečene dni drva in pri tej priliki je hlod Jerneja Poljanca tako nesrečno na tla pobil, da je bil pri tej priči mrtev. Tudi še druge tri delavce je hlod podrl na tla, a jih vender le malo poškodoval. Nesrečnež je bil oženjen in oče peterih še nedoraslih otrok. — Zoper kajenje tobaka. V Grradei nameravajo osnovati posebno društvo proti kajenju tobaka. V ta namen bode se v kratkem predavalo o škodljivosti kajenja tobaka. — Najbogateji Berlinec. Najbogateji človek v Berlinu ceni se, da ima 2,940.000 do 3,000 000 mark letnih dohodkov. Ako so ti dohodki 4°/0 obresti njegovega premoženja, premore torej čez 70 milijonov. Od lanskega leta odmeril se •mu je za sedem stopinj veči davek. Na Pruskem sta le še dva bogateja, namreč nekdo, ki ima letnih dohodkov 4,140.000 do 4,200.000 mark in drugi, ki se ceni nad 6 milijonov mark letnega dohodka. — Požar. V Bruselj i uničil je pretekli teden velik požar palačo nadvojvode Arenberga. Ogenj nastal je v spalni sobi priueesinjc Orov in se tako hitro razširil, da so se princ, princesinja in otroci le komaj rešili. Gasilci prildi so od vseh stranij na pomoč, pa niso mogli dosti rešiti. Veliko gasilcev se je tudi poškodovalo. Krasna palača, v kateri je bilo v<č dragocenih slik in drugih umetnostnih predmetov, je uničena in 44 zgodovinska posebnost, namreč soba slavnega grofa Egmonta, ki je bila vedno še nedotakljiva in v onem stanu kakor 1. 1567., ko so njega vjeli, je tudi postala žrtev uničujočega ognja. — Potres. V Citi Lavenii pri Rimu bil je pred par dnevi močan potres in je napravil veliko škode. Neki stolp še iz srednjega veka se je podrl in podsul dve osebi, kateri so pa še o pravem času rešili. Veliko hiš se je podrlo ali drugače poškodovalo. Prebivalstvo vse zbegano hitelo je iz ozidja na piano, se je ondi všotorilo in že nekaj nočij ondi prenočevalo. Skoda, ki jo je potres napravil, ceni se nad 300.000 frankov. — Nesrečna vožnja na saneh. V St. Louis v Ameriki vračala se je pretečene dni družba 22 oseb z neke zabave na saneh domov. Pot peljala je čez železnično progo in ravno v trenotku, ko so bili s sanmi na železničnem tiru, pri-drdral je vlak in jih povozil. Osem oseb je bilo takoj mrtvili, diugi so bili pa več ali manj težko poškodovani. Štirje bodo najbrže tudi še umrli. — Neusmiljeni častnik. V Vilni na Ruskem ustrelil je nek artilerijski častnik dva podčastnjka in^sic^r^i^edhiega vzroka, ker ga^a^uJld^ii^^pozto ^