i 114 n Pîtrijr 2M( :: toitfcHn Rwd 4M» »EUROPE FOR A CHANGE» Who cares? 1. maj 2004: velik dan za Evropo. Evropska unija bo med svoje članice sprejela 10 novih držav. Dobrodošla Estonija, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija, Češka, Madžarska in Ciper! 32 mladih imetnikov EURO<26 iz "nove" in "stare" Evrope je razkrilo svoje mnenje o razširjeni Evropski uniji. Spoznajte jih skozi projekt EUROPE FOR A CHANGE in pustite, da vas njihove sanje navdihnejo. Izberite najboljšo izjavo na www.euro26.org/europeforachange. UVODNIK Priznam, včasih se prileže tudi brezdelno ležanje na plaži. No, ne čisto brezdelno, obvezno s knjigo, ki mora biti dovolj napeta. Da ne čutiš vsakega kamenčka na plaži, ki vztrajno riše vzorce na telo. Še bolje -črtajmo brisačo in si omislimo visečo mrežo. Če pa si lahko privoščimo še tropsko ozadje z idealno modrim morjem in osamljeno peščeno plažo s palmami pa sploh ni problema. Za kakšen dan ali dva. Potem pa naprej - so many things to see, people to meet ... Počitnic nisem nikoli jemala kot počitek. Počitnice so zato, da vsaj za nekaj tednov pozabimo na vsakodnevno rutino. Da se iz »mostiščarjev« spremenimo v nomade in da nam spomini na nenavadna doživetja dajejo energijo vsaj do naslednjih počitnic. In tukaj vskoči revija 26! - vaš portal informacij o kvalitetnem preživljanju vsakdanjega in počitniškega časa. Katero knjigo vzeti na plažo, kje delati med počitnicami in kako do zaposlitve v tujini, kakšne zanimive evropske ali eksotične destinacije vas čakajo, katere kulturne dogodke lahko obiščete tisti, ki boste čez poletje ostali doma ... Izbire je dovolj, časa pa premalo. Še prehitro bo treba nazaj v učilnice, predavalnice, službo, vsakdanjo rutino ... Torej, kam že gremo to poletje? Mojca Opara :: Revija 26! / 26! Magazine :: št./no. 2/04 :: izdajatelj/publisher: MOVIT-EURO<26, Gregorčičeva 3, Ljubljana, Slovenia :: odgovorna oseba/ managing director: Janez Plevnik :: urednik/editor: Mojca Opara :: oglasno trženje/advertising: info@euro26.si, tel: 01 426 52 68, www.euro26.si :: produkcija in oblikovanje/design: Blaž Rat :: tisk/print: Tiskarna DELO :: naklada/printing: 18.000 :: fotografija na naslovnici/cover photo: Bojan Stepančič :: brezplačen izvod, ni za prosto prodajo :: MOVIT - EURO<26, Slovenija, je član organizacije EYCA, priznane s strani Sveta Evrope. Mnenja in stališča avtorjev člankov ne odražajo vedno stališč uredništva in organizacije. :: ISSN 1580-5433 :: 2 (i :: w(il|e ZM* :: ItfEHtHEn IT1éd3| :: 4 <26 euro<26 projekti euro<26 dogaja :: 8 planet evropa dunaj budimpešta :: 12 eksotika tanzanija :: 14 gravitacija au pair na zdravje? eko-logika laboratorij samopostrežnih poskusov :: 18 kultEuro<26) na nepozabno poletno avanturo v Zadar! Namen mednarodnega poletnega tabora EURO<26 je srečanje mladih iz različnih dežel, ki bodo skupaj preživeli aktiven in zabaven teden. Tabor bo trajal od 17. do 24. avgusta 2004, prijavnina pa znaša 135 evrov na osebo. Potne stroške do Zadra in nazaj krijejo udeleženci sami. Za prenočišče je poskrbljeno v zadarskem mladinskem hotelu, ki je situiran v turističnem naselju Borik ob obali. Rok prijave je 23. julij 2004, toda pozor: število udeležencev je omejeno, zato se čimprej prijavite! Prijave in morebitna vprašanja sprejemajo prek e-maila euro26@euro26.hr. Več informacij o programu tabora, o Zadru in zadarskem mladinskem hotelu (v angleščini): www.euro26.hr/index_e.php PRIHODNJI PROJEKTI YOUTH BUILDS EUROPE 2004 Dve leti sta minili, odkar sta se Avstrija in Slovenija spoprijeli z idejo o organizaciji projekta "Youth Builds Europe" ali po naše "Mladi gradimo Evropo". Raziskovalni mladinski projekt, v katerem so sodelovali imetniki mladinske kartice EURO<26 iz večine evropskih držav, bo letos doživel ponovitev. Jeseni bodo spet potekale skupinske diskusije med mladimi iz cele Evrope. Spet boste lahko modrovali o temah in problematikah, s katerimi se mladi srečujete pri spoznavanju in graditvi skupne Evrope. Vse ugotovitve skupinskih diskusij bomo skrbno analizirali in posredovali institucijam, ki jih vaši občutki, mnenja, percepcije in odnos do evropskih zadev še posebej zanimajo. Za več informacij spremljajte spletno stran www.euro26.si. ELAVCE ... pri raziskovalnem projektu YOUTH BUILDS EUROPE: moderatorja za delo s skupinami mladih - 2 sodelavca (fanta in punco) z dvema "K": kul in komunikativna!! Več o pogojih v majskih e-novicah EURO<26 -poiščite jih na www.euro26.si. Informacije o prihodnjih projektih lahko spremljate: :: na www.euro26.si, :: v EURO<26 e-novicah, ki jih vsak mesec po e-mailu pošiljamo imetnikom kartice EURO<26, :: v reviji kjer redno objavljamo napovednik in članke o projektih. L Lï lïli JlI I.Vm îî 11.' Hl 111rrJ.1. LVl 11 «Vl n.l/ fa l^'f rtUSTLÎ ttHfiHÖtf EwtptfB ISHt/t. f.TIL1 il L'i' rntll .'iVmI.l'.'i ta imnif mrtm ri"iît- ten ,CÜ ntùifnwsi'' h/ .(tù^hw^j; Mu rlnpu^it ftwwjllp!! k- Jttu*1 Af^d jïiî¿Yram iif l1 ii'ïiii* jjnacür frniT .'ii fmyjBiïi : II.III.MTJ fin juir.'.. iLVi':Mf wwxi\)tf26.itffTanifibr*ciraHfl! Iifnpripi= F,; h r ^ ft v r.? !-. JT THE MUNTHV Ai ifliiaÎLf, ut IAMJJ twri 'IM /kniir.n and tlm mps! ¡nxtii:. far fhr jn^iui drnitv i'r ircr Jtf Ajlt a jmil mimiidiv lï.iïiilï'ni urtjVi *r DfH iiï uiftiBg I-J.T Jj-.wf Jftwij IIÏUT JjçlîAïy j-ji111,' i'.t fl-.LJL'f r.'.'.n11■.'.■.i■."■ ^.11lï■- nu .V lw upturi jntf .cv.Ai rt'.viV iVifniinf tpr. CyfUJi, :I||± hlartd ::l irBny miif.-.^b. Sandy 6e«h(a fi:ilri Itefli and ............ Hllh pit £ ¡IBS fiWHtS. Wirtif lid ....................... (14111*11*1 ¡filme night lllfc and fiftaLelü) tiadiliixIQl rilagaTi^llliürUl iNMltSnauejM Cuüi-fiemid tiflllc Imrdy .............. .Inn-.-i Be ufltflnfl sun |.!'::ijk! '.III! [Jrs.ii II dl a way to flttHe H i.iiiIi;:;:1 mi tt lite aland "HIMIIII SPECIAL A'Ilï 3LT ijr.'.'n'f ni.f.W nïiiin.f .Tffltv pnLwy fifrapewj al flfrr tcarlr LMi'i'r J.'L' ":'.' a I'."■! i'i'iir n.i'f .il Mai ■ ■I--.1 raft at ihr iVriviv a-,.1,1. i'riv.ili>. rfii'.n.ii.i; ,i ."i-.'.'i'i at i'mpw n.'.irJi hii ml fep xwr.rt tott mil iftiAir. ¿Til I h '.T.1-' hi ¡.Y ryri i/r uid: vpra tkr.v r Jim to/ a fzvnr .;i pitvUa lvrf.V thr jiyt iels stow Horn . DREAM! SOMITMK wmau I ttäfie Hut IM ttiVJ HftHiy Al(l fitiit util tiul tlvt itt fimtilihip jml luït* wir'h ütif Jf^iDuirft mere Unit t>e ne mum fofttor ftuirf sni fi£trüai on m imtS. Something „imffkial" tnuu Cfpw resmi ,1 p/vfaj ^jnovn JWj u^ ternm swn-üativ piJiHf ÎVKÏÎ tor HP flnwfta/ ow^riifmi Aim ■ > nil counthv J tepr tirrt avcrypna us inn/pe w/!i Ju içimt Ifrrt rtrrjim.T can irtim J Mrf 4 trewV br trkrn nitra ne Muff di'ifrjMCFi tcftMBn jafi^iK, fur nrjm^i» j jenf jn ^raflfV rr J-S iûnnj fr^flnr fliair j'rr ÎÎDK.TJÎI.I. IWJ mqwlf .u'i.;'i i'is toijvHtn jniV Jnc mr cnntlitti final ttiitçiy j.V.tT moT u.iYr ini.'iiccr!' ri\ ÉfiD Intuit. A inl nt peopin n,i , n jnf; r.7!.'.-v..ji fer Ji'rfj. (MBsnf AlmKl h^ll cH njr roiin|ry iï Tonoîl 'Ht hjvc our njilirifvil dish .HrynHrawc Hallig wbr i (HirTi-plnp wrluçhrçsc r/ VicrfJi' -rill cpnnklm Lv1h bii^ori Üu rmhlüm virw-, Ihi-Hirrç hm* TiMrn Mglr? pni1 FÉtÉïnd Ihr lïfi^nli-nr nrr-'. yanrlir^ m -r ir. hfmshl tv Hie nhilK^phrrs rri/n ttiç Ry^nnlirf 0|ir nnhrmnl riMn.rrivii k il liïig Atiirh lTO*5 liki il pip^ hylîSiinfl ¡S CîMlcd iL^nrn HOPES Dhpuhï Tfti apitil M tMpttiliM JUii ¿wudi l !.i.: mi,',>: im^f the itfitinis tf Hit fIt rsIms oat Itipct faf hktfi'rtff rofvitt&i tite urn amntinuti&t in Ue ufj.-. j. writing lot a Cditnntiff ri'!h-1. Kt Irvyt ¡hit UK tCttitiHn ft duV luiiiiNJ iff ttif HCvr iiS Witt five fowl? pttiflli Hit U* I'.'ii J^lLlJ, I.M.'li,- Ju ¡fciLiy ,:Htam illi/alitor tbt etftei ti am t/eims If ttw niiivtj tie&rlii& t tittitoty iVum Jiumr. rClrrlittn £ i/fflAnfi eur EURO<26 popusti rj Nov adrenalinski popust! KARTODROM KOPER - obnovljen Kartodrom s podaljšano, 485 m dolgo progo sedaj nudi še več adrenalinskih užitkov. In kar je še pomembnejše: imetniki kartice EURO<26 ali SZ-EURO<26 lahko v kartingu uživajo 20 % ceneje! Več informacij: www.mpl-racing.com. In še namig: s kartico SŽ-EURO<26 se lahko do Kopra popeljete s 30 % popustom - Kartodrom pa se nahaja v neposredni bližini železniške postaje v Kopru. Muzejski vlak Od 15. junija do 28. septembra se lahko odpravite na nepozabno doživetje z muzejskim vlakom. Imetniki kartice EURO<26 ali SŽ-EURO<26 lahko koristijo 7 % popust! Več informacij: abc.ponudba.com/muzejskivlak.html Festival SZIGET in forum Barcelona2004! 0Dve veliki mednarodni kulturni prireditvi omogočata popust EURO<26! Več na strani 19. sagSrš 'M POLETJE V AVSTRIJI - za tiste, ki še niso stari 20 let ... Potepanje po Avstriji med poletnimi počitnicami še nikoli ni bilo tako ugodno, kakor bo letos. Slovenske železnice so v sodelovanju z Avstrijskimi železnicami za mlade iz Slovenije pripravile posebno ugodno ponudbo - Jugend-Ferriennetzkarte Österreich. Od 1. julija do 31. avgusta 2004 bodo lahko mladi do 20. leta potovali po Avstriji (v 2. razredu) za samo 29 evrov. Ne le, da ne bo omejitev glede razdalj, vozovnica bo veljala cela dva meseca. Ob sobotah, nedeljah in praznikih boste lahko potovali brez omejitev, od ponedeljka do petka pa od 8. ure naprej (ta omejitev ne bo veljala za potovanja ob prihodu v Avstrijo oziroma odhodu iz nje). Ob nakupu boste morali predložiti kartico EURO<26 ali potni list oz. osebno izkaznico; identiteto in starost potnika bo imelo pravico preveriti tudi spremljevalno osebje na vlaku. Vozovnica omogoča 50 % popust od odhodne postaje v Sloveniji do Avstrijske meje in nazaj, kupiti pa jo bo mogoče na potniških blagajnah PIC Ljubljana, Maribor, Celje in Koper. Kartici EURO<26 in SŽ-EURO<26 nudita tudi možnost brezplačne rezervacije prenočišč HOSTELWORLD po celem svetu (samo preko spletne strani www.euro26.si). Za potrditev rezervacije je potrebno poravnati predplačilo (10 % cene nočitve) s kreditno kartico ali kartico Maestro/Visa Elektron. Ostalih 90 % plačate ob prihodu v prenočišče. HOSTELWORLD jamči za najnižjo ceno, ki jo posamezni hostel nudi ob rezervaciji nočitve prek interneta, obenem pa vas tudi informira o razpoložljivosti sob in če je zaradi izredne zasedenosti določenega hostla potrebno sobo čimprej rezervirati. Več informacij: www.euro26.si :: SZ-EURO<26 - partnerska kartica: seznam poiščite na spletni strani www.euro26.si/zeleznice.htm :: EURO<26 - klasična kartica: seznam poiščite na spletni strani www.euro26.si/kjedobim.htm j Nnvn prodajno mesto Klasično kartico EURO<26 po novem prodaja tudi: Mladinski center Velenje, Šaleška 3, VELENJE, tel: 03 898 1924 Popusti EURO<26 na WWW.SLOVENIA-TOURISM.SI Slovenska turistična organizacija, je na uradnem slovenskem turističnem portalu www.slovenia-tourism.si v bazo slovenskih ponudnikov turističnih storitev dodala tudi informacije o popustih in ugodnostih EURO<26! Tako boste na enem mestu lahko dobili npr. informacije o vseh namestitvah v Sloveniji, zraven pa bo pri določenih ponudnikih znak EURO<26 opozarjal, kakšen popust je na voljo imetnikom kartice EURO<26 in SŽ-EURO<26. Na www.slovenia-tourism.si lahko najdete podatke o popustih v praktično vseh kategorijah: namestitve, zanimivosti, zdravilišča, aktivne počitnice, kulinarika, podeželje, prireditve ... Podatki so na voljo v štirih jezikih, tako da lahko stran priporočite tudi svojim dopisovalcem in prijateljem iz drugih držav. V Grčijo na olimpijske igre, počitnice ali kar tako ... Atene, mesto boginje Atene, mesto zgodovine in civilizacije, literature, filozofije in umetnosti, mesto Platona in Sokrata. Predstavljajte si toplo poletno noč, osvetljeno Akropolo v središču mesta, živahen utrip uličic, lokale, v katere vabijo ritmi sirtakija ali pa sodobnejše, bolj »udarne« glasbe. A letošnje poletje bo dogajanje v Atenah še veliko bolj pestro. Malokrat v preteklosti so nam bile olimpijske igre tako blizu, zato imamo tokrat priložnost, da si jih ogledamo v živo in ne le na malih zaslonih. Nenazadnje na letošnjih olimpijskih igrah vsekakor veliko pričakujemo tudi od slovenskih tekmovalcev. Da bodo ti lahko naša pričakovanja izpolnili, bodo brez dvoma potrebovali tudi podporo nas, navijačev. Torej bo treba na pot ... vsaj za podporo rokometašem, ki so najmočnejši adut Slovenije! Potovanje v Grčijo bo najudobnejše in najcenejše, če se boste odločili za vlak. Vsak dan od 4. junija do 1. oktobra 2004 bo na relaciji Ljubljana-Atene vozil vlak Olympus, ki sicer vozi le do Soluna. Za potovanje do Aten smo se z železniškimi upravami na prevozni poti dogovorili o posebej ugodni ponudbi City Star International. Po tej ponudbi bo najceneje, če potujete v skupini petih oseb. Za povratno potovanje v 2. razredu v taki skupini boste za pet oseb plačali le 132.203 tolarjev, oziroma 26.441 tolarjev na osebo. Če vaš cilj niso le olimpijske igre in si želite ogledati še katero od znamenitosti v bližnji ali daljni okolici Aten, predlagamo nakup vozovnice Euro Domino Vozovnica Euro Domino velja en mesec, izbirate pa lahko med zakupom 3, 4, 5, 6, 7 ali 8 potovalnih dni. Pri tem ni nujno, da si dnevi potovanj sledijo zaporedoma. Za tranzitno potovanje od Slovenije do grške meje imate 50-odstotni popust. Če si boste torej kupili na primer 4 potovalne dni po Grčiji, vas bo to skupaj z vozovnico do makedonsko-grške meje stalo le 29.140 tolarjev. Tisti, ki si morda želite malo več udobja, boste lahko potovali z ležalnikom. V kabini je 6 ležišč, za vsako noč pa bo treba plačati le 2.467 tolarjev na osebo. In na cilj boste prišli čili in polni energije za spodbujanje naših športnikov ... Načrt za letošnje poletje je torej ... gremo navijat v Grčijo! VOZNI RED: vlak 411 vlak 410 21.05 Ljubljana 7.25 22.04 Solun 8.04 5.40 Atene 23.51 Z vlakom na Dunaj Magična privlačnost Dunaja ne bo nikoli zbledela, čeprav so časi Habsburžanov, dvornih plesov in kočij po mestnih ulicah že zdavnaj minili. Ostale so številne stavbe, kraji in znamenitosti, ki so neme priče nekdanjega cesarstva. Opera, palače ob Ringu, poletna rezidenca Hofburg, dvorec Schonbrunn, cesarska grobnica (138 sarkofagov Habsburžanov) in obilica kulturnega dogajanja ... Utrujeni? Nič hudega! Za vogalom je gotovo katera od številnih kavarn, brez katerih Dunaj ne bi bil Dunaj. Zleknite se v naslanjač, naročite, zaprite oči in se prepustite ... CENE VOZOVNIC (Ljubljana-Dunaj-Ljubljana, 2. razred): Navadna povratna vozovnica 25.957 SIT City Star International (1 odrasla oseba) 13.324 SIT City Star International (5 odraslih oseb) 39.972 SIT / 7.994 SIT na osebo Skupina (6 ali več oseb) 17.380 SIT na osebo Cene so preračunane v tolarje po tečaju evra za april 2004. VOZNI RED: EuroNight VENEZIA vlak 241/656 02.00 06.12 09.03 Ljubljana Graz Hbf (prestop) Dunaj/Wien (Süd) vlak 655/240 02.35 22.36 19.57 ICS in InterCity CROATIA vlak 14/158 8.30 10.17 14.02 Ljubljana Maribor (prestop) Dunaj/Wien (Süd) EuroCity EMONA (direktno vsak dan) vlak 150 15.45 18.05 22.02 Ljubljana Maribor Dunaj/Wien (Süd) vlak 159/23 21.38 19.47 15.57 vlak 151 14.10 11.39 07.57 Več informacij: na železniških postajah, na www.slo-zeleznice.si in po e-pošti mednarodni.promet@slo-zeleznice.si Dunaj je zelo praktično mesto, saj so skoraj vse znamenitosti zbrane v mestnem središču, hkrati pa velja za mesto, ki naj bi bilo prava zakladnica za ljubitelje kulturnega življenja in nočne zabave. Dunajska glasbena, še posebej elektronska scena, se dogaja tako v eminentnih klubih in diskotekah kot tudi v mračnih tovarniških halah, krčmah in parkih. Ima svojo karizmo, ki sta jo zapečatili zgodovina in umetnost. Dunajčani so znani po tem, da so zelo umirjeni in sofisticirani meščani, ki radi posedajo po parkih ali pa ure in ure berejo časopis v kakšni kavarni. Mesto pa se odlikuje še po nečem - je namreč eno izmed bolj varnih evropskih mest, tako se lahko bojda ponoči sprehajate brez sleherne bojazni, da bi vas okradli. Karto za vlak je priporočljivo prej rezervirati, saj je pretok dnevnih vozačev kar velik (več informacij na strani 7). Do Dunaja se lahko pripeljemo celo z ladjo, če se vkrcamo v mestu Passau. Potovanje po romantični rečni pokrajini traja en dan in pol. Če potujemo z avtom, ne smemo pozabiti kupiti vinjete za avtoceste - to lahko storimo na poštah, bencinskih črpalkah in na meji. KAKOKAM? Če se na Dunaj odpravljate z avtom, vedite tudi, da je zelo težko najti kraj, kjer bi v mestu za dalj časa lahko pustili svoj avto - seveda obstaja veliko garažnih hiš z vrtoglavimi cenami ... Kolo si lahko izposodite na postaji Westbanhof in pri Pedal power - več informacij nudi spletna stran www.simplygoingaround.com/ vienna. Popotovanje po mestu s kolesom je zelo prijetno, saj je na voljo veliko kolesarskih stez. Dunaj ima tudi zelo dobro notranjo mrežo javnega prevoza, ki ga sestavlja pet prog tramvajev, avtobusov in podzemne železnice (U-bahn). Dnevna vozovnica stane 5 evro. Če imate v načrtu intenziven ogled mesta, je pametno, da si priskrbite WienKarte, dunajsko vozovnico, ki stane 15 evrov, z njo pa se lahko 72 ur vozite z javnimi sredstvi ter imate popuste pri vstopu v muzeje, pri ogledu znamenitosti in v nekaterih restavracijah. Vozovnico lahko dobite na infotočki Wiener Tourismusinformation in na prodajnih mestih Wiener Linien. Prenočevanje na Dunaju je zelo drago, k sreči pa se med počitnicami od 1. julija do 30. septembra študentski domovi spremenijo v sezonske hotele. Pogoj, da v njih prespite, je pravočasna rezervacija sobe. (Atlas, VII., Lerchenfelder str. 1-3, tel. 52 17 80 / Rosen-Hotel Wieden, IV., Schelleingasse 36, tel. 50 15 20 / Accordia, II., Grosse Schiffgasse 12, tel. 2 12 16 68). Cene v mladinskih hotelih se gibljejo od 13 evrov do 30 evrov, več informacij na www.hostelsweb.com/ cities/vienna.html in Dunajski zrezek sicer prihaja iz Milana, kapučino pa so bojda prvi začeli pripravljati Dunajčani in ne Italijani. Mestne specialitete so razne goste juhe (golaž, debrecinka), ki so lahko narejene tudi iz sadja, pa še ocvrt piščanec, zelje in razni cmoki. Dunaj je tudi edina prestolnica, ki ima znotraj mestnih meja veliko vinogradniško območje. Zelo znano je mlado vino, ki se mu reče heurigen, ki ga točijo v vinskih krčmah in osmicah, ki so odprte samo nekaj mesecev na leto. Dunajsko kavo s smetano lahko popijete v kavarni (Kaffehaus), v barih z napisom Cafe-Konditorei pa ponavadi ponujajo sladoled in slastne slaščičarske izdelke, ki jih ne smete zamuditi (jabolčni zavitek, saher torto). V kavarnah lahko pojeste tudi poceni kosilo, ki se mu reče Tagesteller. Klobase s stojnic se jejo z žemljico in gorčico, k standardni ponudbi pa seveda spadajo tudi kranjske klobase (Krainer). :: HUNDERTWASSERJEVA HISA Barvite stavbe čudnih oblik in brez ravnih črt so zaščitni znak slikarja in arhitekta Friedensreicha Hundertwasserja, ki je ustvarjal pred dvajsetimi leti. :: PRATER Bivše cesarsko lovišče, dandanes pa zabaviščni park z gostilnami, sladoledarnami, vrtiljaki, strelišči in igralnicami, simbol Pratra je veliko kolo (Riesenrad), ki ga je konec devetnajstega stoletja postavil angleški inženir. Cena za eno vožnjo je cca 1000 SIT. :: SCHOENBRUNN Je cesarska poletna rezidenca, ki predstavlja eno največjih dunajskih znamenitosti. Za ogled si morate rezervirati kar cel dan, saj se tu nahajajo največji rastlinjak za palme v Evropi, hiša metuljev, kjer lahko občudujete vse vrste tropskih metuljev, muzej dvornih kočij, kjer je razstavljenih okoli 60 kočij, najstarejši živalski vrt na svetu iz osemnajstega stoletja, skozi vse leto pa se dogajajo tudi lutkovne predstave .V dvorcu, ki ga obdaja park, je živela Marija Terezija s šestnajstimi otroki, tu pa je pred cesarico klavir igral tudi šestletni Mozart. :: NASCHMARKT Je najzanimivejša od dvajsetih tržnic, ki jih ponuja mesto, ob sobotah pa lahko v njenem podaljšku obiščemo tudi bolšji trg. Dunaj je poln legendarnih krajev z dolgoletno tradicijo, pa naj gre za srkanje koktajlov ob umetniških užitkih, bučno pivnico, plesni paviljon v slogu petdesetih ali pa za eno od petintridesetih diskotek, za vsakogar se nekaj najde. Poleti je veliko kinopredstav na prostem, svojevrstna mestna atrakcija pa je tudi Donauinsel - otok na Donavi, ki ima kar 42 kilometrov plaže za brezplačno kopanje, kjer lahko tudi smučate na vodi, rolate in igrate odbojko na plaži, konec junija pa je otok prizorišče ogromne brezplačne glasbene prireditve. :: ARENA - legendarni klub obstaja že več kot 20 let (koncerti in klubski večeri). :: CHELSEA - klub med oboki podzemne železnice. :: JAZZLAND - obveza za vse ljubitelje jazza. :: U4 - diskoteka, ki ponuja glasbo vseh žanrov. :: FLEX - tu nastopajo najboljši DJ-ji v mestu. :: ROXY - najboljši kraj za nočno poplesavanje (haus, d'n'b, hip hop). MESTNI OCV :: DUNAJSKI FESTIVAL-prireditev z neštetimi koncerti, predstavami in plesom-maj (www.feslwochen.at). :: VIENNA CITY MARATHON-mestni maraton, ki se konča z vsesplošno veselico- maj (¡wHEBHugHEi). :: LOVE PARADE-festival elektronske glasbe-junij ( wwiEBigEEEBS). :: JAZZFEST WIEN-jazzovski festival-juli (www.viennajazz.org). :: IM PULZ TANZ-mednarodno plesno dogajanje-junij (j :: VIENNALE-filmski festival-oktober TEŽAVE? Veleposlaništvo Republike Slovenije, Nibelungengasse 13 A-1010 Dunaj. MA !CIJ :: www.vienna.at :: www.szenewien.com :: www.wien.info :: www.wien.gv.at :: info.wien.at :: www.1 st-vienna-hotels.com :: www.virtualvienna.net :: www.timeout.com/vienna/ >u n a vp <5 Ä >U n aa Ü2 'iT ZD ca GG Budimpešta, Cardiff, Edinburgh, Gradec, Ljubljana, Luxemburg, Praga, Zaragoza - 8 vročih točk Evrope, kjer mladi popotniki dobijo vse, kar želijo! Seznam točk EURplace26 in članki o posameznih mestih so na www.euro26.si/indexeurplace.htm. Tokrat vam predstavljamo Budimpešto, simpatično mesto ob Donavi. Ko boste pohajali po Budimpešti, ne pozabite obiskati INFO TOČKE EURplace26 na železniški postaji Keleti! Kot mesto, ki je vedno zanimivo za obisk in v katerem je tudi prijetno živeti, je bila Budimpešta vedno nekaj posebnega. V primerjavi s sosednjimi državami je Madžarska ena manjših držav in je povsem kopenska država od 1. svetovne vojne naprej. Takrat je izgubila obalne predele svojega ozemlja, kar je še vedno trn v peti starejše generacije. Poleg tega je madžarski jezik povsem drugačen od jezikov sosednjih držav, kar je verjetno prispevalo k samostojni naravi Madžarov, ki so med drugim tudi vročekrvni in odločni, včasih celo malo vsiljivi, znani pa so predvsem po svoji izjemno gostoljubni naravi. Vsak peti Madžar živi v prestolnici Madžarske. Mesto je razdeljeno na dve zelo različni polovici, med katerima teče reka Donava: na gričevnato BUDA na zahodni strani in ravninski PEST na vzhodni strani, kjer se nahaja poslovna četrt in kjer živi večina dvomilijonske populacije mesta. Zaradi velikosti mesta je priporočljivo uporabljati javni prevozni sistem, ki je razvejan in poceni. Ena od stvari, ki jo v Budimpešti vsekakor morate videti, so Turške terme. Med svetovnimi predstolnicami ima Budimpešta največ zraviliških termalnih vrelcev na svetu, tako da je celo dobila naziv "Spa City". Verjetno je tudi edina prestolnica na svetu, ki ima bazene in termalne dvorane, ki delujejo že od Turške okupacije naprej. Terme so tudi znamenitost same po sebi, saj so bogato poslikane s freskami in art nouveau detajli. Poleg turških kopeli (zelo vroče in parne) so na voljo še termalne kopeli (manj vroče in bolj zdravilne), poleti pa ob bazenih prirejajo tudi zabave. Budimpešta je predvsem center kulturnega življenja na Madžarskem.Vsako leto se turistična sezona začne z Budimpeštinim pomladnim festivalom in se zaključi z jesenskim festivalom, mesto pa vmes gosti tudi vrsto drugih kulturnih dogodkov. Najbolj priljubljen je festival SZIGET, ki se vsako leto v začetku avgusta dogaja na velikem Budimpeštinem otoku na Donavi. Otok je 24 ur na dan poln življenja - po zaslugi slavnih in malo manj slavnih madžarskih in mednarodnih glasbenih skupin, kot so npr. Faithless, Iggy Pop, Shaggy, Morcheeba in drugi. Živahno "otoško-festivalsko" skupnost tvorijo stojnice hrane in zanimivih izdelkov, trgovine in številni bari ter čudne in fantastične zanimivosti vseh vrst, ki jih lahko pričakujete le na največjem evropskem glasbenem festivalu. Prenočišče ni problem: lahko se utaborite v "šotorski vasi" ali pa poiščete poceni mladinski hotel na celini. Več informacij o festivalu: I I Tudi tradicionalna madžarska kuhinja je ena izmed stvari, ki jih morate poskusiti. Je sicer kar precej težka, včasih pikantna, brez dvoma pa večinoma temelji na mesu in seveda sladki papriki; priloge so sestavljene iz krompirja, čebule in druge gomoljne zelenjave. Vegetarijanci so na Madžarskem redka vrsta, vendar se tudi vegetarijanska jed včasih najde na jedilniku v restavraciji. Ne glede na to pa bodite pripravljeni natakarju razlagati, zakaj ne jeste mesa, ko ga vendar lahko tako dobro pripravijo. Eden največjih užitkov v Budimpešti je pohajkovati po mestu in vpijati vzdušje priljubljene ulice Vaci, polne prodajalcev, sokolarjev in žal tudi žeparjev. Prijetno se je tudi sprehajati ob Donavi na obrežju Bude, od koder imate lep pogled na parlament, če pa se počutite bolj športno, lahko obiščete hrib s trdnjavo. Otok Margaret na Donavi je najbolj zelena točka v Budimpešti - na njem se nahaja park z različnimi vrtovi in zgodovinskimi ostanki, ima pa tudi največji odprt bazenski kompleks v Budimpešti in druga športna prizorišča. Kamor koli se boste že odpravili, nikakor ne boste mogli spregledati J3 eklektične arhitekture mesta - baročnih stavb zraven gotskih $ detajlov in mozaičnih streh, vse skupaj v kombinaciji z ruskimi LJ-freskami in grškimi kipi. Dobrodošli v Budimpešti! □ i " ;![;! fSfr-'Z__f -1 iskanje zaposlitve i Si! 5 _ _______ o ^ o C O CG obrazi obrazi v koktail baru Projekt MARIBORSKI OBRAZI je 8. junija v razstavišču Hladilnica v Pekarni zmagoslavno štartal in zasijal v vsem svojem barskem blišču. Povabilu na popoldansko družabno prireditev se je odzvala pisana množica Mariborčanov in Mariborčank, kar je bil tudi temeljni namen projekta. Večpredstavnostni projekt je pripravila ekipa prostovoljcev Mladinskega informacijsko-svetovalnega centra INFOPEKA (infopeka.rulz.org) na čast svojih izbrancev, to je »top 10« mariborskih obrazov, ki so s svojim načinom življenja doprinesli k razgibanosti in originalnosti mesta. Hkrati smo v projekt vključili tudi vse tiste, ki se po mestu samo sprehajajo in zaenkrat še sončijo, pa tudi tiste hiteče, ki so se na vsak način želeli izogniti mini fotografskemu studiu na Grajskem trgu. Portreti so namreč temelj našega projekta. Poleg naključno portretiranih mariborskih obrazov je potrebno omeniti izbrance, ki so to postali na podlagi sodelovanja z meščani Maribora. Ti so s svojimi predlogi oblikovali lestvico »top 10«. Danes vam torej že lahko zaupamo najbolj prepoznavne, zelo simpatične in prijazne mariborske obraze: :: Dušan Poropat (najbolj prijazen in super simpatičen knjižničar v mestu), :: Albinca Hočevar (narodna herojinja), :: Mima Jaušovec (velesila slovenskega tenisa), :: Biljana Lenard (šefica priljubljene čajnice ČajEk), :: Vesna V. Godina (antropologinja »Slovenčkov«), :: Olga Jančar (ljubiteljica klobukov in direktorica Borštnikovega srečanja), :: Zmago Müller (prvi človek Mariborskega azila in zatočišča za pse), :: Miran M. Hochstätter (živahno čebljajoč fotograf in mojster estetike), :: Rok Vilčnik (skuštran mlad ustvarjalec pisane besede), :: Franci Čop (oče mariborskih smučišč na Pohorju). Mariborski obrazi so nastali po idejni zamisli Bojane Kovačič, soustvarjalci pa so Ana Štern, Doroteja Enčeva, Izidor Gavez, Janja Roj, Jasna Muršič, Katja Kokot, Mateja Hribernik, Petra Weigerl, Slava Andric, Tina Palaič, Vesna Jauk in oblikovalka prostora Nataša Berk. Koktajl bar se bo dalo izkoristiti še ves teden, do 16. junija, ko multikulturni center Pekarna (pekarna.rulz.org) praznuje naprej. 10. obletnica delovanja je več kot razlog za zabavo in veselje. Vabljeni! Pred dvema letoma, ko je občina Trbovlje ustanovila mladinski center, nihče ni vedel, kaj bo iz tega nastalo. Z zagnanim delo sodelavcev nam je uspelo, da je delovanje MCT med mladimi zaživelo. Naši prostori so v stavbi Športnega doma Rudar. Tu imamo pisarno in prijazen dnevni prostor z računalniki z dostopom do interneta, kjer se dogaja glavnina naših dejavnosti. MCT je v svojem dosedanjem delovanju organiziral veliko število raznih dogodkov in prireditev. Posebno odmevni dogodki so gotovo bili tematski večer o Kubi in lončarska delavnica, spektakel skupine The Stroj in tekmovanje v skejtanju, začetni tečaj francoskega jezika in literarni natečaj ''Govorila bi, pa nimam komu!''. V letošnjem letu ima pomembno mesto začetek izdajanja funzina Budilka in postavitev spletne strani. Na spletni strani deluje tudi spletna svetovalnica www.mct.si/default.php?stran=svetovalnica, v kateri strokovnjaki z različnih področij svetujejo mladim v zvezi z njihovimi problemi. Na žalost MCT (še) nima svojega kluba ali dvorane. Nujno je, da ima mladinski center svoj prostor, s katerim se uporabniki identificirajo, v katerem se dogaja večerna dejavnost, ki je kakovostna alternativa gostilnam in nočnim klubom. Poleg tega se bo MCT v prihodnje usmerjal tudi v mednarodno sodelovanje, kot so mladinske izmenjave in prostovoljne službe. Program dejavnosti: :: INFO TOČKA: brezplačen dostop do interneta, časopisov in revij vsak delavnik od 12.00 do 20.00, internetna stran www.mct.si :: IZOBRAŽEVANJE IN USTVARJANJE: ustvarjalne in umetniške delavnice, tečaji, natečaji :: KULTURA IN UMETNOST: koncerti, literarni večeri, filmski večeri :: ZDRAVJE: delavnice preventive pred zlorabami drog, šola za starše, spletna svetovalnica :: DRUŽBA: tematski večeri, potopisi, natečaji, program za nezaposlene :: ŠPORT: spoznavanje neinstitucionaliziranih športov mladinski cente ML Icrško □ Mihaela Kovačič Sobota zvečer. V klubu Milka se pričenja zbirati množica mladih iz Krškega in okolice. Vsi so prišli z enim razlogom - od blizu preveriti čare naše najbolj vroče pevke ta hip v Sloveniji in se karseda dobro imeti. Vročica se stopnjuje in se sprevrže v histerijo, ko na odru dočakajo energično in seksi Alyo. Na takšen način bi opisali sobotno dogajanje v KLUBU MILKA, ki si je v osmih mesecih svojega delovanja pridobil ugled pravega zabavnega in kulturnega centra za mlade in malo manj mlade. Omenjeni klub vsako soboto gosti določeno zvrst glasbe. Enkrat dvorano napolnijo dolgolasi metalci, drugič rejverji s piščalkami, nemalokrat pa jo obiščejo tudi ljubitelji džeza in gledaliških predstav. Poleg naštetega so mladim v klubu na voljo še družabne igre, časopisi in revije, filmske in video projekcije. Raznoliko, predvsem pa za vsakogar nekaj. Vendar pa so sobotna dogajanja le košček v mozaiku ponudbe našega centra: :: MULTIMEDIJSKI CENTER KRŠKO, opremljen s 7 računalniki, ponuja mladim brezplačen dostop do interneta, IRC-a, videokonferenc, možnost tiskanja in skeniranja gradiv, projektnega dela s področja glasbe, filma, videa in fotografije. Tu se odvijajo tudi računalniški tečaji in izobraževanja. Kmalu se nam obetajo prvi multimedijski kulturni dogodki in projekcije, zatorej ste vabljeni vsi, ki bi želeli sodelovati pri tovrstnih projektih. :: na INFO TOČKI Agencije za mlade PUNKT ste deležni vseh želenih informacij in strokovnih nasvetov. Tu lahko dobite tudi vstopnice za koncerte v Sloveniji in v tujini, mednarodne in popotniške izkaznice, vozovnice in celo paleto mladinskih potovanj. :: V centru se skupaj z vami in z našimi mladinskimi delavci vedno znova rojevajo novi projekti z različnih področij mladinskega ustvarjanja in interesnih dejavnosti: tečaji, seminarji, preventivni programi Nam se rola brez drog in alkohola, Zaupno z ginekologom, Pohodi plin počasi, Učilnica kreativnosti, Mladinski kulturni festival ... :: V letu 2004 smo začeli izvajati program EVS - Mladina, v okviru katerega gostimo dva prostovoljca iz Francije in Avstrije. Poleg tega smo letos odprli prvo mladinsko točko zunaj mesta Krško, do konca leta pa bomo uredili še dve glasbeni vadnici in avdio/video studio. Dodatne informacije: www.mc-krsko.si ali tel: 07/48 82 280. ""ffinglirapje □ Nataša Q Bojan Stepančič -je-je Žongliranje je metanje predmetov v zrak. Polovica vsega žongliranja pa je pobiranje predmetov s tal, saj ves čas nekaj pada. Osnove se lahko zelo hitro naučimo. Otroci do deset let, ki še nimajo tako dobro razvitih koordinacijskih sposobnosti, se težje naučijo žongliranja. Odraslim pa običajno gre res hitro. Če želiš žongliranje res mojstrsko izvajati (biti briljanten tehnik), potem potrebuješ leta. Če pa želiš biti le dober ulični žongler, pa je dovolj že, da znaš kakšen trik ter da znaš nasmejati publiko. žonglirajo na železniških postajah, skratka v prostorih, kjer je veliko ljudi, ki jih lahko občudujejo. Obstaja več vrst žongliranja, sodobno in eksperimentalno. Sodobno je v bistvu klasično žongliranje, k eksperimentalnemu pa spadajo še kakšne novejše figure, krogle, ognji, pač nekaj, kar spominja na "performance". Žongliranje je lahko zanimivo za vsakogar - tako za gledalca kot za nastopajočega. Ni važno, ali si začetnik ali profesionalec. Vsak trenutek se učiš. To ohranja tvoje možgane in dušo v gibanju. Žongliranje je neke vrste aktivna meditacija. Med njim ni mogoče razmišljati o lastnih težavah. Žongler z nastopanjem deli radost ljudem, ki ga gledajo, predvsem otrokom in vsem, katerih um je še odprt. Ker žongliranje zajema posebno vrsto magije, se lahko dotakne vsakogar. Je univerzalen jezik, ki ga razumejo po vsem svetu. To magijo se da pričarati tudi z raznimi pripomočki, npr. z ognjem. V Sloveniji večjih žonglerskih dogodkov še nimamo, bo pa konec avgusta letos v Mariboru, po zaslugi Thomasa Vidmarja 250 žonglerjev iz Nemčije in še nekaterih držav tri dni uprizarjalo svoje trike, svoje bogato žonglersko znanje. Mednarodni žonglerski festival se bo odvijal v prostorih mariborske Pekarne od 20. do 22. avgusta. Njegov glavni namen je, da ljudem približa žongliranje, kajti žonglerji spadajo med vesele ljudi, ne glede na starost, narodnost, družbeni status. Odvijalo se bo več žonglerskih dejavnosti hkrati, vmes pa bodo razne predstavitve, nastopi. Nastopali bodo tisti, ki se s tem ukvarjajo že zelo dolgo, pa tudi tisti, ki bodo začeli z žongliranjem prav tam (po želji). Dogodek bo zelo odprte narave, prav tako pa tudi nastopi. Za več informacij se lahko obrnete na nfopeka@pekarna.rulz.or Zelo pomembno je predstaviti različne žonglerske dogodke, festivale, tabore. Tako lahko izrazimo sebe, se zabavamo, mentalno odpočijemo ter napolnimo baterije. To pa izgleda tako, da se več sto tovrstnih umetnikov zbere in potem šotorijo, so kot neka komuna, vzdušje je zelo prijateljsko, skorajda meditativno. V Nemčiji so srečanja žonglerjev pogosto takšna, da se zberejo in Naslednje leto nas čaka v Mariboru Svetovni žonglerski festival. Za ta dogodek organizatorji že iščejo primeren prostor. Do takrat pa lahko vadite žongliranje vsak četrtek med 17. in 20. uro v prostorih Pekarne. Ob lepem vremenu se bodo delavnice prestavile v kak park. Ob 20. uri bodo v dvorani Gustaf na velikem platnu predvajali razne žonglerske veščine. Vsekakor vredno ogleda. Če vas zanima še kaj o žongliranju, si oglejte spletno stran www.jugglemania.com. lomografij □ D Boja n Stepar A digitalna klasika Na kaj vse je fotograf pozoren med fotografiranjem? Najprej mora imeti motiv, nato ga mora kadrirati, pravilno izmeriti svetlobo, nastaviti ostrino in ujeti trenutek. Če se vse izide po njegovih pričakovanjih, je nastala fotografija točno to, kar je želel. Bolj je podoben lovcu med lovom kot čemu drugemu, nenehna čuječnost in usmerjenost k fotografiji ga sili, da si fotografijo pokori, da nadzira pogoje, v katerih fotografira, in tako tudi posega v to, kar fotografira s tem ko selekcionira, kaj bo zabeležil na film, pa je fotografija na koncu le njegova projekcija resnice. Vzgodnjih devetdesetih je skupina dunajskih študentovv Pragi dobil roke majhen ruski kompaktni avtomat LOMO. To je ruski fotoapara zelo enostaven za uporabo in z dobro optiko. Z njim so študentj poslikali praško nočno barsko sceno in na njihovo presenečenje s fotografije izpadle zelo dobro. Fotografije so uporabili tako, da so njimi prelepili celo steno, nato se je nad takšnim načinom fotografiranja navdušila dunajska umetniška scena in lomografija je postala kultni pojav in način življenja. Lomografija krši vsa pravila, izumlja svoja in se nato ne drži niti teh. V bistvu je edino pravilo, da ni nobenih pravil. Fotografija je spontana, odraža samo sebe in zaživi svoje življenje, ni važno, če je neostra, slabo kadrirana, če svetloba ni idealna; kar šteje, so spontanost, čustvo, svojskost, trenutek ... Na svetu je trenutno že več kot 500.000 povečini mladih LOMOGRAFOV, ki prirejajo lomografske razstave; večinoma so to razstave, pri katerih s svojimi fotografijami polepijo cele zidove. Tako jih lahko gledamo od daleč kot celoto, ki tvori določen vzorec, ali pa se približamo in se osredotočimo na posamezno fotografijo. Več podatkov in napotkov se da najti na internetni strani lomografskega združenja www.lomography.com, kjer so tudi seznami vseh razstav in prireditev. DIGITALNA KLASIKA V svetu fotografije se stvari spreminjajo in spreminjajo, gredo naprej, bistvo pa še vedno ostaja fotografija in fotografija je edino, kar na koncu šteje. LEICA, priznani nemški proizvajalec optike in analognih fotoaparatov, dinozaver v svetu fotografije, je izdelal digitalni fotoaparat, ki po zunanjosti in funkcionalnosti spominja na svoje slavne predhodnike, fotoaparate serije M, prve fotoaparate s filmom formata 36x24 mm ali leica formatom filma. Tako so vzeli obliko in ergonomijo fotoaparata iz preteklosti, ji dodali digitalno sedanjost in ustvarili digitalno klasiko. Rodila se je LEICA DIGILUX 2. Leica je prispevala navdih, obliko za ohišje, odlični objektiv vario-summicron zoom in nov stari pogled na fotografijo, Japonci (Panasonic) pa so prispevali senzor CCD in ostalo čipovje. (NE)VARNOST CD-MEDIJEV ZA SHRANJEVANJE FOTOGRAFIJ Za vse tiste, ki uporabljate CD-medije za shranjevanje svojih fotografij, pa opozorilo. Nedavne raziskave so pokazale, da večina izdelkov ni prestala testa staranja v laboratorijih in le redki CD-ji so bili po končanem testiranju še uporabni. Več o tem pa lahko preberete na naslovu: www.steves-digicams.com/smp/05092004.html. BARVE OTROŠTVA V CRNOBELEM V galeriji Avla NLB v Ljubljani so 20. maja odprli fotografsko razstavo Maria Magajne z naslovom Barve otroštva v črnobelem. Na ogled bodo avtorjeve črnobele fotografije, ki prikazujejo utrinke iz vsakdanjega življenja tržaških otrok med letoma 1945 in 1955. Razstava bo odprta do 9. julija. RAZSTAVA JAZZ FOTOGRAFIJE Kot že tradicionalno bo tudi letos ob 45. jazz festivalu Ljubljana v Mali galeriji Cankarjevega doma od 1.-18. julija razstava jazz fotografije (v sodelovanju s selektorjem Žigo Koritnikom). v klasična glasba (3 Eva Činkole □ Bojan Stepa ... če to sploh kdaj ni bila. Pa vendarle. Njena priljubljenost je doživljala padce in vzpone. In če za priljubljenost štejemo poslušanje s strani množičnega občinstva, potem lahko rečemo, da klasična glasba v novi preobleki (spet) postaja vedno bolj popularna. ID LASIËNA GLASBA Klasična glasba hodi z roko v roki z obdobjem klasicizma, ki označuje razcvet, ne pa tudi začetka te glasbe. Govorimo obdobju od začetka 18. stoletja pa vse do začetka 19. stoletja. Tla pod nogami so takrat teptali mojstri, kot so Schubert, Beck, Bach, Haydn, Mozart, Beethoven in drugi. Gre za čas, ko se klasična glasba, to je visoka umetnost, enači s kulturo. In čas, predvsem 18. stoletja, ko je merilo kulturnega dvorski okus ter je vse ostalo nekulturno. Množična kultura je torej v tistem času nekaj absolutno slabšalnega. Vendarle se sto let pozneje stvari začno spreminjati. Meščanstvo se počasi začne oddaljevati od dvorskega okusa in umetniško doživetje postaja čedalje bolj iracionalno. Skladatelji ne pišejo več po naročilu, pač pa postanejo svobodni ustvarjalci, ki pišejo za anonimne poslušalce. In ker je bila glasba vedno odraz družbe in razmer v njej, ni presenetljivo, da je prišlo do teh sprememb prav v času po francoski revoluciji - sprememb, ki naznanjajo čas, ko glasba začenja postajati proizvodnja za zabavo. ZABAVA, ZABAVA, ZABAVA Zabava je najopaznejša značilnost današnje glasbene industrije. Šov. Imidž. Performans. Vse to je danes nujno potrebno, hkrati pa nekaj, kar je manjkalo klasični glasbi, vsaj v smislu današnjih zahtev in pričakovanj. Verjamem namreč, da je na začetku 19. stoletja klasična glasba v vsem tem zadovoljevala, ampak za danes to pač ni dovolj. In to je niša, ki jo je kot ena prvih s pridom izkoristila Vanessa Mae. Saj se še spomnite violinistke, ki je osupila z modernimi izvedbami klasikov? Na naših tleh pa danes podobno uspeva violinistki Anji Bukovec s svojo ekstravaganco ter Rožmarinkam s svojim performansom -nikakor ne klišejskim! Rožmarinke so se širši javnosti predstavile na letošnji Emi 04 s skladbo Kliše, kjer so na koncu zasedle odlično drugo mesto. Kot zanimivost naj omenimo, da je njihov trio pravzaprav kvartet, vendar je četrta članica godalnega kvarteta na porodniškem dopustu. Sicer pa nas bodo dekleta kmalu razveseljevala s svojo glasbo tudi na CD-ju. Medtem ko so doštudirane Rožmarinke že redno zaposlene v uglednih institucijah (Slovenski filharmoniji, Simfoničnem orkestru RTV Slovenije), se Anja Bukovec predvsem posveča študiju. Neizpodbitno pa je vsem uspelo - klasično glasbo so približali navadnim smrtnikom, nam, ki pač nismo glasbeni izvedenci. Ali če hočete - na nek način so jo skomercializirali. Prikazali so jo v drugi, bolj dojemljivi in predvsem zanimivi luči. In to je to. Glasbeniki morajo ustreči našemu vse bolj razvajenemu okusu, pa ne le glasbenemu. Predvsem našim visokim estetskim zahtevam (beri: vsi morajo biti mladi, lepi, oblečeni po zadnjih modnih smernicah, skratka popolni in brez napak). In na koncu še tisto najbolj osupljivo - uspeva jim! 24jt! 1 V u DIH.[Dm KARANTANIJA Na tej spletni strani, ki se ukvarja z »elektro žuranjem« (bolj v smeri tehna in transa), si lahko priborite kakšno prosto vstopnico za parti, pregledate, kdaj se na radijskih valovih slovenskih radijskih postaj da poslušati elektronsko glasbo, preberete novice ali pa ocenite enega od slovenskih ali hrvaških klubov. :: www.karantanija.com SOUND OF LJUBLJANA Tu se predstavi pet elektronskih založb: EarConsumer Recreation, Earresistible, Recycled Loops, Sharkastique Tunes in Temponautika. Nepogrešljiva stran za vse tiste, ki hočejo biti na tekočem z izdajami plošč. Zelo minimalistično so predstavljeni tudi slovenski didžeji. :: www.soundoflj.com Je zelo pestra, mogoče malce manj znana spletna stran, posvečena med drugim tudi ritmom hausa. Poleg obveznih napovednika in novic tu lahko najdete še informacije o šoli za didžeje, si ogledate kakšen video posnetek ali pa svojo rabljeno opremo zamenjate ali prodate na elektro bolšjem trgu. Stran premore reportažo, fotogalerijo, nudi pa tudi pregled slovenskih jahalcev plošč in pregled do sedaj objavljenih letakov za partije. :: www.simpleVoice.net SLOVENSKI DJ FORUM Je še zelo mlad forum o didžejanju. Tu lahko oceniš pretekli parti ali pa si rezerviraš avtobusni prevoz za naslednjo. Na voljo so tudi predstavitve partijev, na novo izdanih plošč, lahko pa pokomentiraš kaj na konferenci. :: www.djslo-forum.net »jnLD-PBHUI» PLACE4BASS Je internetna stran, namenjena predvsem sceni »boben in bas«. Na voljo je več domačih in tujih posnetkov različnih didžejev, ki jih lahko poslušate, lahko pa se tudi vključite v katerega izmed forumov in poklepetate o promotih, novih albumih ali pa kar o čem, kar niti ni povezano z glasbo. Stran ponuja v branje intervjuje z didžeji in reportaže ter celo video posnetke s partijev. Odlično so predstavljeni tudi tuji in domači udeleženci na sceni (Illegal crew, Drumwise, Radyoyo in drugi). Na strani si lahko preberete tudi natančne predstavitve didžejev, ki prihajajo v goste ali pa so pri nas že bili, ter si ogledate seznam radijskih postaj in spletnih strani, ki se ukvarjajo z bobnom in basom. :: www.place4bass.com RAVESPACE Pokriva dogodke vseh zvrsti elektro glasbe, čeprav je v osnovi neodvisni tehno portal. Tu najdemo seznam tujih televizijskih oddaj, ki se ukvarjajo s klubsko sceno, kar je dokaj zanimivo, saj pri nas ni ravno veliko tovrstnih oddaj. Poleg tega lahko okrepimo tudi naše teoretično znanje, saj lahko tu preberemo kopico člankov o rejv sceni in elektronskih medijih, ki so bili objavljeni v domačem časopisju ali pa povedani na raznih simpozijih in predavanjih. :: www.ravespace.net dvojhpicopi DVOJKA Spletni portal oziroma združenje za promocijo elektronske glasbe in kulture prinaša novice iz slovenskih klubov, recenzije partijev, razpise za mlade ustvarjalce, napovedi partijev in reportaže, nudi pa tudi kar nekaj dobrih povezav. Stran odlikuje obširen seznam in kratek opis naših in tujih didžejev. Če ste v dvomih, kdo vrti katero zvrst, poglejte sem! :: www.dvojka.com v novosti O Petra Žigon QAdam Ramejkis novosti Zdi se nemogoče, da bi Alanis Morissette izdala ploščo, ki je ljudje ne bi primerjali z njenim neverjetnim prvencem Jagged Little Pill. Alanis sama je priznala, da je v mlajših letih enačila umetnost z bolečino in verjela, da lahko piše (dobre) pesmi le, če je žalostna in nesrečna. In čeprav so časi, ko ste si na poti v šolo ali službo požvižgavali Ironic, najverjetneje minili, se Alanis še zdaleč ni poslovila. So-Called Chaos je plošča, ki se glasbeno vrača k rokerskim koreninam, ki so malo pevko zgrabile tistega (davnega) leta 1995. Prav tako pa še vedno redko naletimo na koga, ki bi znal svoja čustva izraziti tako kot Alanis. Čeprav boste morda potrebovali nekaj časa, da vzljubite ta album, je nedvomno vreden časa, ki mu ga boste posvetili. Kot žena Elvisa Costella si je Diana Krall tokrat privoščila nekaj priredb, med katerimi je tudi skladba njenega moža. Nedvomno je izredna pianistka, vendar pa njen novi izdelek ni tako džezovski, kot bi pričakovali. To še ne pomeni, da je slab. Diana je pač zaplula v druge vode, ali pa morda le bolj na »odprto morje« glasbe, se prepustila drugim vplivom in preizkusila nova področja. Poleg štirih priredb so tu tudi avtorske skladbe, napisane v sodelovanju s Costellom. Vsaka izmed njih zbudi občutek nostalgije in Dianine interpretacije skladb so nekaj posebnega; tudi priredbe. Od naslovne, The Girl In the Other Room, pa do zadnje, Departure Bay - ode njenemu rojstnemu kraju -, redko razočara. In tam nekje vmes čaka Narrow Daylight; mojstrovina, ob kateri se ustavi Še ena plošča z najljubšimi komadi avtorjevega idola?! Kaj je novega??? Novo je to, da je tokrat Eric Clapton izbral štirinajst skladb, ne najbolj znanih, ki jih je svoje čase preigraval njegov največji vzornik, Robert Johnson. To ploščo si Eric sam šteje v veliko čast, kar lahko preberete takoj, ko odprete knjižico. Legendarni Clapton je sicer preigraval skladbe svojega idola že pred leti, med drugim tudi na visoko cenjenem albumu MTV Unplugged. Pa vendar je ta plošča rahlo razočaranje. Manjka ji zagona, energije, strasti in navdušenja, ki jih je premogel »originalni« gospod Johnson. Prav to mu zameri tudi največ razočaranih. Clapton nam sicer ne postreže le z »jamrajočim« bluzom, pač pa tudi z bolj veselimi skladbami, ki pa izgubijo čar po prvi minuti in pol. LA LEY: Grandes Exitos Po vseh Shakirah in podobnih južnoameriških čudežih je skrajni čas, da Slovenija spozna tudi kaj bolj »neznanega«. Neznanega v smislu nepoznanosti rok skupine La Ley (v prevodu Zakon) na drugih kontinentih kot le na domačem. Na domačem so fantje precej dobro znani. Zato si Čilenci že zaslužijo prvo antologijo največjih uspešnic. Ta antologija je sestavljena iz šestnajstih skladb, ki so izšle v prvih letih njihove kariere (1990-1994). Te pesmi idealno predstavijo skupino tistim, ki poznajo njihovo kasnejše delo ali pa jih šele začenjajo spoznavati, pa ne vedo, kje začeti. Vendar to še zdaleč ni vse in niti najmanj ne najboljše. Kasneje so snemali tudi v angleščini in celo v francoščini in si zaslužili tudi MTV Unplugged. Znanje španščine ne bo odveč. La Ley so zakon. L * la ley J tXiiLiâr s knjigo in z domišljijo A E]Taja Topolovec ClBojan Stepančič Prve poletne sape so tudi vas verjetno dokončno zdramile iz zimskega spanca ter vas zapeljale v preštevanje prihrankov, preučevanja vodičev, rezerviranje mladinskih hotelov, krpanje spalnih vreč in sanjarjenja o dnevu D, ko se boste odpravili novim potovalnim dogodivščinam naproti. Ker pa med tem dnevom in vami leži še avtocesta izpitov, matur ter testov in nestrpnega čakanja, si kdaj od vsega za par uric oddahnite ter zaplujte skozi noč v Evropi, na čaj v Saharo ali k sončnemu vzhodu v Avstralijo. Sede v fotelju od Pariza do Amsterdama ter nato okoli sveta Roman Polone Glavan NOČ V EVROPI (Beletrina, 2001) vas popelje na vrhunec poletja na nočnem ekspresu med Parizom ter Amsterdamom, z interrailko v žepu, M« iiuh nahrbtnikom nad glavo ter pisano druščino, ki premleva pretekle dogodivščine ter ____ '■"'OSJitil načrtuje nove. Po kupejih vlaka se razporedijo trije mladi Američani, Italijan, ki se je zaljubil na Azurni obali, par iz Skandinavije, Slovenka Nina, žepar Michael, dekle iz Avstralije ... ter vse njihove zgodbe, ki se pred bralcem razgrnejo skozi noč proti jutru. Čeprav nočna tišina v kupejih prinese na plano probleme junakov in tudi temnejše strani potovanja, nevšečnosti zradira novo jutro nad železniško postajo v Amsterdamu. Imeti interrailko v žepu je sinonim za mladost in svobodo poletja; in kakor je napisala avtorica v posvetilu k romanu: »evropskim železnicam z željo, da nikoli ne ukinejo interrailk.« O tem smo avtorico bolj podrobno vprašali: :: Kakšen je občutek interrailke v žepu? Brezmejen. Svet je tvoj, vladaš mu. Vsaj v mojem primeru, zaradi svoje ljubezni do improvizacije sem namreč vzela 'globalko'. :: Je Noč v Evropi konglomerat vaših potovalnih pripetljajev ali je to domišljijsko potovanje? Bi se sopotniki z evropskih vlakov, znanci iz kampov ter sogovorniki ob pariških, amsterdamskih in londonskih kavah lahko našli v tej knjigi? Malo enega in malo drugega. Veliko oseb, zlasti stranskih, je resničnih. Z omembo sem se jim zahvalila za prelepe trenutke, ki smo jih preživeli ob tirih. :: Kaj botruje odporu do Pariza, ki ga je čutiti pri večini literarnih oseb v romanu? Zanimivo, koliko ljudem se zdi, da moji junaki Pariz sovražijo -pravzaprav ga res ne marata samo dve osebi, nekaj je ravnodušnih, tri pa ga naravnost obožujejo! Kakor koli, tako veliko, obiskano in razvpito mesto ima pač različne učinke. Osebno me je razočaral, zlasti zaradi arogantnih domačinov. Sicer pa sta Pariz in Amsterdam med najbolj obiskanimi evropskimi mesti in velika večina popotnikov, ki odkrivajo Evropo, se poleg Londona najprej odpravi prav tja. Kdor ima Evropo že v malem prstu ... ... ali pa tisti, ki sanja o daljnih deželah, bo morda želel skozi Avstralijo, Afriko ter Azijo popotovati s pomočjo avtobiografskih kratkih zgodb Evalda Flisarja, zbranih v knjigi ZGODBE S POTI (Vodnikova založba, 2000). Če vam potopisi niso najbolj pri srcu ... ... lahko sežete po romanu ZAVETJE NEBA Paula Bowlesa (Cankarjeva založba, 1997). Roman ni samo zgodba z mnogimi elementi iz avtorjevih resničnih popotovanj po Afriki, temveč tudi iskanje odgovorov na vprašanja o smislu ter iskanju le-tega, o življenju in smrti ter o čaju v Sahari kot simbolu. Če pa se želite spoznavanja tujih dežel lotiti bolj strokovno • •• ... lahko okusite BARVO SLADKE ČOKOLADE Sonje Porle, v kateri so zbrani eseji in dnevniki z njenih potovanj po črni celini, ki razkrivajo najrazličnejše koščke afriškega vsakdana (Beletrina, 1998). Filmska produkcija se v slovenskem prostoru odvija že od l. 1905. V zadnjih letih si je slovenski film ponovno pridobil ugled, o čemer pričajo mnoge nagrade. Slovenski filmi so se tudi že predstavljali v Cannesu, letos pa so se prvič v svojem lastnem slovenskem kotičku predstavili tudi na filmski tržnici v Cannesu (Marché du Film), na dogodku, na katerem se stekajo poti svetovne filmske produkcije in kjer poslovne priložnosti odkrivajo producenti, kupci in distributerji. Na canski filmski tržnici se je v okviru Filmskega sklada Republike Slovenije predstavilo 7 slovenskih filmov: celovečerni dokumentarni film Vlada Škafarja PETERKA: LETO ODLOČITVE, PREDMESTJE, filmski prvenec Vinka Moderndorferja, RUŠEVINE, novi celovečerec Janeza Burgerja, KAJMAK IN MARMELADA (film z največjim številom domačih gledalcev), film Mihe Hočevarja NA PLANINCAH, pisana zgodovinska drama PESNIKOV PORTRET Z DVOJNIKOM Francija Slaka in film POD NJENIM OKNOM scenarista in režiserja Metoda Pevca. Slovenska filmska produkcija se predstavlja tudi na številnih specializiranih filmskih festivalih v Sloveniji: :: FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA - Celje, 15.-18. september 2004; :: LIFFE - mednarodni filmski festival Ljubljana -Ljubljana, 10.-24. november 2004; :: SNIFF - mednarodni festival kratkega filma - Novo mesto, 21.-26. junij 2004; :: ISOLA CINEMA-KINO OTOK - mednarodni filmski festival Izola Izola, 25.-29. maj 2004; :: FESTIVAL NEODVISNEGA FILMA - HHIIIIIH Ljubljana, oktober; :: MESTO ŽENSK - mednarodni festival sodobnih umetnosti Ljubljana, oktober; :: GAY IN LEZBIČNI FILMSKI FESTIVAL Ljubljana, 28. november - 5. december 2004 B. festival slovenskega filma rajina HClarhiv Filmskega sklada RS :: FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA Vlogo predstavitve in pregleda slovenskega filma nosi predvsem festival slovenskega filma, ki ima kljub temu, da je potekal pod različnimi imeni, dolgo tradicijo. Na lanskem, 6. festivalu slovenskega filma je bilo v treh različnih sekcijah prikazanih 57 filmov, predstavljenih je bilo tudi 17 del iz televizijske produkcije, ki so se potegovala za nagrade Jožeta Babiča. Poleg filmskih nagrad VESNA, ki so dobile ime po junakinji iz slovenske filmske klasike, pa so bile podeljene še nagrada publike za najboljši film, nagrada Metoda Badjure za življenjsko delo, nagrada Društva slovenskih filmskih kritikov, nagrada revije Stop in nagradi Kodaka in Synhro filma. V uradno selekcijo celovečernih filmov, ki so se potegovali tudi za nagrade vesna, ki jih podeljuje strokovna žirija, so se uvrstili filmi: Kajmak in marmelada (Branko Durič), Na planincah (Miha Hočevar), Rezervni deli (Damjan Kozole), Slepa pega (Hanna A. W .Slak), Pod njenim oknom (Metod Pevec), Pesnikov portret z dvojnikom (Franci Slak), Pozabljeni zaklad (Tugo Štiglic), Peterka - leto odločitve (Vlado Škafar) in Kleščar (Matjaž Latin). Največ nagrad je dobil film REZERVNI DELI - vesno za najboljši celovečerni film, najboljšega igralca, najboljšo glasbo in najboljšo fotografijo. Film režiserja Damjana Kozoleta leto in pol po premieri še vedno žanje uspeh za uspehom. Prikazan je bil že na več kot 50 festivalih, prejel je številne nagrade in bil prodan v 15 držav. Na festivalu v Philadelphiji so Damjana Kozoleta in njegov film uvrstili med "mednarodne mojstre" skupaj s filmi slavnih avtorjev, kot so Herzog, Greenaway, Salvatores, Haneke, De Oliveira, Techine, Demme in Von Trier. Na lanskem festivalu slovenskega filma je bil zelo uspešen tudi film POD NJENIM OKNOM, ki je prejel vesno za najboljšo igralko in najboljši scenarij, posebno nagrado žirije za stransko vlogo ter nagrado Društva slovenskih filmskih kritikov. Nagrado publike je prejel film KAJMAK IN MARMELADA. Zgodovina festivala slovenskega filma je tudi zgodovina dveh držav, dveh mest in različnih poimenovanj dogodka, ki pa je v tridesetih letih ohranil skupno točko: predstavitev najnovejše produkcije slovenskega filma. Začelo se je s Tednom domačega filma, ki je v Celju potekal vse od leta 1973 do leta 1989, nato pa so po letu premora pripravili še Dneve slovenskega filma. Že istega leta pa so v Portorožu pripravili Slovenski filmski maraton - ime "maraton" je izšlo iz enodnevnega značaja nove filmske prireditve, ki jo je seveda pogojevala skromna filmska produkcija na začetku devetdesetih let. Leta 1993 je 3. maraton potekal že tri dni, na njem so vrteli tudi prvi slovenski celovečerni film KO ZAPREM OČI Francija Slaka. To je bil tudi prvi slovenski kandidat za oskarja. Leta 1997 je potekal zadnji, 6. slovenski filmski maraton, na katerem je bil prikazan celovečerni film EKSPRES, EKSPRES Igorja Šterka, ki je po štirih strokovnih nagradah v Portorožu uspešno nastopal na evropskih filmskih festivalih, pobral veliko nagrad in doživel tudi distribucijo v nemških in avstrijskih kinematografih. Začelo se je uspešno obdobje slovenskega filma. Leta 1998 so priredili 1. festival slovenskega filma, ki se je programsko odprl televizijski produkciji, predvsem njenim dokumentarnim filmom. Leta 1999 so bili na festivalu prikazani štirje celovečerni filmi, zmagovalec festivala pa je bil film V LERU Janeza Burgerja. Leta 2001 so festival zaznamovale polemike, saj je strokovna žirija nagradila SLADKE SANJE Saša Podgorška, nobene nagrade pa ni namenila filmu KRUH IN MLEKO Jana Cvitkoviča, ki je kasneje v Benetkah prejel leva prihodnosti. Leto 2002 je prineslo zadnjo izvedbo festivala v Portorožu, ki je med petimi filmi je prinesla drugi film Igorja Šterka - LJUBLJANA in film VARUH MEJE, prvi slovenski film, ki ga je posnela ženska -režiserka Maja Weiss. Tako kot lani bo tudi letos festival slovenskega filma potekal v Celju in sicer od 15. do 18. septembra. Več informacij o letošnjem festivalu bo na voljo v naslednji številki revije 26! in na spletni strani www.film-sklad.si/slo/festival. Za resne ljubitelje filma je Cannes stresna in nemalokrat tudi frustrirajoča izkušnja; vrste za ogled filmov so neznansko razvlečene že uro ali dve pred predstavami, zaradi sončne pripeke pa marsikomu popustijo živci, da se tik pred durmi požene prek ostalih sotrpinov. Kljub preglavicam pa je canska bera ponudila presežke; poleg zanesljivih povratnikov Kiarostamija, Sembeneja, Wonga, Assayasa, Chahina idr. je festival ponudil še nekaj zanimivosti, denimo veterana Maria O'Haro, ki je po skoraj dvajsetih letih vrnil filipinski film v Cannes in mlade avtorje kot Claire Shortland, Emmanuela Moureta, Andresa Wooda idr. Ne pozabimo omeniti še nove stvaritve Apitchatponga Weerasethakula (ki ga je nedavno gostil tudi novi filmski festival Isola Cinema - Kino Otok v Izoli), vsestranskega tajskega filmarja in umetnika, ki je s svojim zadnjim filmom Tropical Malady razdelil kritiško občinstvo na dva nespravljiva tabora. vsakem koraku; Marchée du film, filmski trg, je pravi raison d'etre festivala, kjer se sklepajo in razdirajo milijonske kupčije. Canski filmski festival poleg uradnega tekmovalnega izbora, ki je letos po mnenju večine kritikov ponudil bolj ali manj povprečne stvaritve, dopolnjujeta še sekciji Štirinajst dni avtorjev (Quinzaine des Réalizateurs) ter Teden kritikov (Semaine Internationale de la Critique). Med zanimivejšimi je tudi relativno nova sekcija Cannes Classics, ki predstavlja restavrirana dela filmske umetnosti. V njenem okviru se je festival letos poklonil mojstrovinam brazilskega 'Novega filma' (Cinema Nuovo) šestdesetih in tako obeležil štiridesetletnico prihoda brazilske kinematografije v Cannes. Leta 1964 sta dva brazilska filma, White Devil, Black God (Deus e o Diabo na Terra do Sol) Glauberja Roche ter Vidas Secas Nelsona Pereire Dos Santosa, prevzela cansko občinstvo in oznanila pohod brazilskega in latinskoameriškega filma. Poleg uradnih nagrad canski festival gosti še lepo število cehovskih, regijskih, sponzorskih in državnih nagrad, med njimi tudi NAGRADO MLADIH (PRIX DE LA JEUNESSE), ki jo od l. 1982 organizira francosko Ministrstvo za mladino in šport. Poleg sedmerice žirantov iz Francije, Grčije in Nizozemske, ki so za najboljši film proglasili Kontroll madžarskega režiserja Nimróda Antala, se je festivala letos prvič udeležilo še 40 mladih profesionalcev s področja filma, ki so sodelovali v delu žirije ter pri različnih spremljajočih dejavnostih, delavnicah filmske kritike, spoznavanju in pogovorih s filmskimi ustvarjalci itd. Poleg simbolične geste vabila predstavnikom celotne 'nove' in 'stare' Evrope (dejansko so 'novo' zastopale le Estonija, Češka in Slovenija) je namen žirije mladih in štirideseterice spremljevalcev tudi v promociji francoske kulturne politike, ki želi svojo prisotnost ojačati tudi na nekdanjem vzhodu Evrope. Onkraj udobja canskih avditorijev vlada v letovišču med festivalom izredno stanje; letos še toliko bolj, saj sta se nevšečnostim za organizatorje poleg histeričnih 'lovcev na zvezde' pridružila še stavka francoskih intermitants oz. samostojnih kulturnih delavcev, ki jim francoska vlada ukinja bonitete, ter seveda neizogibna paranoja pred velikim napadom teroristov iz Magreba, ki jih sicer še nihče ni videl, a baje kanijo udariti vsak hip. Croisette so tako letos poleg tisočev sprehajalcev z in brez festivalskih kartic (akreditiranih je kar 30 000 obiskovalcev) zasedli še kordoni žandarjev, ki skrbijo, da v ključnih trenutkih - med večernim vzpenjanjem med zvezde po rdeči preprogi festivalske palače - ljudstvo (in seveda tudi sindikalistični protestniki) ne preglasijo hipermedijskega spektakla. Canske žirije so sicer s politično motiviranimi nagradami (letos nič drugače) od nekdaj poskušale festival povzdigniti nad 'banalne' socialne nevšečnosti in upravičiti njegov ekskluzivizem, a prepletenost filmsko-industrijskih in medijskih kompleksov je vidna na slovenska glasba na svetovnem spletu O Tadej Pavlic www.rozmarinke.com Sedaj gotovo že vsem poznane finalistke letošnje Eme - kvartet po imenu Rožmarinke - domujejo tudi na internetu. Na njihovi črno-belo obarvani spletni strani lahko najdete vse informacije, ki jih potrebujete -njihovo biografijo, datume koncertov, slike ter novice. Prav tako si lahko prenesete pesem Kliše na svoj računalnik ter tako obudite spomin na evrovizijski glamur. www.siddharta.com Verjetno najbolj popularna skupina ima tudi zelo dobro spletno stran. Celotna podoba spletišča je bolj rdeča kot ponavadi - skratka, vse je v slogu njihovega zadnjega albuma. Na voljo imamo zanimive podrobnosti o skupini, slike, povezave, najdejo pa se tudi slike za namizje, sestavljanke in kitarski akordi Siddhartinih pesmi za najbolj zagrete. Prav prijetno se je sprehajati skozi menije ob poslušanju klokotanja nekakšne tekočine (krvi?) - ja, stran ima tudi zvočno podlago. Mogoče je škoda samo to, da tisti, ki nima na računalniku naložene podpore programskemu jeziku Flash, ne more videti ničesar, saj je celotna spletna stran narejena v le-tem. Vsekakor pa si oblikovalec njihove strani zasluži pohvalo. www.katalena.net Zasedba Katalena sestoji iz glasbenikov iz zelo raznolikih glasbenih okolij, ki svojo ustvarjalno energijo skozi obdelavo ljudskega materiala združujejo v samosvoj glasbeni hibrid. Poleg bogate pripovedi o nastanku skupine si lahko na njeni retro obarvani strani v rumeno-črnih tonih, polni zabrisanih fotografij s pridihom zavedanja minljivosti časa preberemo še tekoče informacije, besedila, spisek koncertov, povezave, ogledamo si lahko njihove videospote ter še marsikaj. Dobra stran za dobro glasbo. www.sloninsadez.com Povsem preprosto spletno stran pa imata šaljivca na glasbenem področju - Slon in sadež. S svojo inovativno podobo spletne strani, ki se precej razlikuje od mogoče kdaj »kičastih« strani ostalih slovenskih skupin, te naravnost spravita v smeh. Preprost pristop ter sureveno zagotovilo »Vaš računalnik je prepočasen, da bi lahko celostno pregledovali uradno stran« si zaslužita najvišjo oceno. Še več -ponujata tudi vse ažurne informacije, zgodbo svojega začetka ustvarjanja ter spletno klepetalnico. SLON in SADlZ st VAS RAČUNALN1K JEFREPOČASEN ■ * iv < * T<"» i www.patetico.net Tudi skupina Patetico nudi na svojih straneh že ustaljene rubrike - diskografijo, slike, datume koncertov, forum. Pod rubriko diskografija se nahajajo spisek in besedila vseh pesmi, ki bodo izšle na zgoščenki. Lahko pa si pogledate tudi videospot za pesem Moj navihan' Valentin, s katerim je Patetico opozoril nase. Možnost nakupa njihove še ne izšle zgoščenke pa tako še poveča skomine po poslušanju. www.e-cart.ro Internetno stran e-cart lahko vključimo v kategorijo spletnih prostorov, katerih namen je povezovati in ustvarjati omrežja; to internet običajno počne, njihov namen pa je prenesti resnične ljudi, umetniška dela, dogodke itd. v virtualni prostor, ki ga v danem trenutku doživljamo kot mnogo realnejšega, doslednejšega in točnejšega, saj predstavlja način ustvarjanja (oblikovanja) naše svobode. Danes se ta neodvisnost izraža z internetom. E-cart je webzine sodobne umetnosti -neodvisen projekt, ki temelji na prispevkih darovalcev. V svojem spektru zajema tako umetnost kot njeno podzvrst - računalniško umetnost. Trenutno je v objavi tretja številka te e-revije. Možen je tudi ogled prejšnih dveh. V vsaki številki je mogoče prebrati zanimive teme o izobraževanju o umetnosti, različne intervjuje, portrete, opise razstav ter različnih muzejev in tudi različne diplomske naloge ter projekte o umetnosti. t4.antville.org Smer konceptualne prakse, ki nosi tudi ime t4 (krajše za tower 4), šteje približno 60 študentov, ki študirajo na dunajski Akademiji za likovno umetnost. T4 podpira različne prostore ter nove tehnične in organizacijske infrastrukture, pa tudi dinamično ureditev procesa poučevanja. Študentje ustvarjajo na različne teme: zgodovino, prostor in čas, dejavnosti in pomen računalnikov in njihovih uporabnikov, gibanja in mesta, fikcije in resničnost, protiglobalistična gibanja in cenene tehnologije. Stvaritve so različne video-projekcije, fotografije, dvd filmi. Na njihovi strani si lahko predvsem ogledate datume njihovih razstav, opise dogajanj ter tudi članke in diplomske naloge na različne teme. Tekst je tako v angleščini kot v nemščini. Skupina t4 je tudi sodelovala na letošnjem festivalu računalniških umetnosti v Mariboru. moca.virtual.museum KKot piše na spletni strani Moca - Muzeum of Computer Arts -, je bila stran postavljena že v letu 1994. Prav tako trdijo, da je njihov spletni muzej eden najbolj obiskanih, strnjenih, ažurnih ter spoštovanih muzejev računalniške umetnosti na internetu. Že na prvi strani nam prikažejo kar zajeten kup avtorjev vseh zvrsti računalniške umetnosti - od 3D modeliranja, portretov, abstraktnih umetnin, animacije, digitalnih skic vse do fuzije ter algoritmične umetnosti. Povezava do vsakega avtorja nas poveže na stran, kjer lahko preberemo nekaj o avtorju, njegovem ustvarjanju ter mogoče še najbolj zanimiv del - avtorjevo razmišljanje o računalniški umetnosti. O delu je možno podati tudi svoje lastno mnenje. 3delavnica.com Še slovenski prispevek k računalniški umetnosti. 3Delavnica je hitro rastoča, perspektivna in vsebinsko polna internetna skupnost in se je kot taka že dodobra usidrala med slovenskimi kreativci. 3Delavnica cilja višje od le internetne strani. Je skupnost ljubiteljev, amaterjev in profesionalcev vizualne kulture. Spletišče je odlično zasnovano - ima intuitiven uporabniški vmesnik in kot se za stran tega žanra spodobi, je tudi oblika očesu prijazna. Prebiramo lahko novice, poučne članke z različnih področij, nasvete za uporabo grafičnih programov ... Ogledamo si lahko prispevke (2D grafiko, 3D modeliranje, prostoročno risanje, fotografije, kreiranje v flashu, stripe itd.) različnih avtorjev. 3Delavnica omogoča tudi včlanitev in tako lahko tudi sami prispevamo različna avtorska dela v galerijo ali komentiramo druge stvaritve v njej. Obstaja tudi rubrika atelje, v kateri so objavljene še nedokončane stvaritve, ki nam jih drugi člani z nasveti pomagajo izpiliti. ^> " trainspotting!? 30s popust pri vozomi za vlake po Sloveniji - samo s kartko SŽ-EUR0<26. V« (ifomtaai v drcfljwrttmwkíi (meti m u hwuwfi SUivntMi irtenM 1er uwk«jiuMH www.slo-zeteznke.si www.euro26.si