p..«,., p.«-.™.. v LIubTranIi fefrfelc one i«; marca »22
Izhaja c& 4 3jutra]« Stane celoletno . . MO K mesečno. •■•«■• . za inozemstvo . • V0Q ,
Oglasi za vsak mm višine stolpca (53 mm) . t K
tnali o<*i2si rto 30 mm
•to
Ipca '58 cnm) . i
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Posafrteitra stcv. 50 096* • 2 K
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 18/t Telefoa št- 72.
Opravnlštvo:
r*p»ernova ulica t. O Telefon it. 36.
Račun kr. pošt. ček. ara<£l štev. 11.845.
Ljubljana, 15. marca.
Ljubljanski občinski svet kaže tipično sliko povojne lahkomiselnosti, površnosti, pustolovstva in cinizma. V vsaki njegovi seji se sklene cela t'rsfa novih dolgov, večinoma za nepotrebne, ali vsaj ne nujne stvari, ž njimi v zvezi se občinarjem na. prtu jejo redno večji davki.
praksa, ki jo je uvedla takozvana koalicija v komunalno gospodarstvo, je tako neparlamentarna, da bi se je nobena občina, ki hoče spoštovati pra-iice in interese občanov, ne smela posluževati.
Skoraj vsi dohodki občine prihajajo Srrektno iz žepov občanov, vsled če-far iraajo občani pravico in poseben mteres, zasledovati izdatke in dohodke občinskega gospodarstva. Letni proračun, ki tvori temelj redne komunalne fckonomije, jim to omogočuje. To pa ie tako dolgo, dokler spoštuje občinski zastop komunalno budžetno pravo. Redno občinsko gospodarstvo bi se namreč smelo vršiti izključno v okvirju proračuna. Novj krediti preko nje-pa bi se sploh ne smeli tekom leta sklepali; vsekakor le v skrajno nujnih, neodložljivih in nepredvidenih slučajih.
Baš zato je vse obsodbe vredna podtika veČine ljubljanskega občinskega; pveta in njegove koalirane večine, ker j re mine nobena občinska seja J>rez: sklepa novih bremen preko proračuna., Mesto rednega gospodarstva s proračunom, imamo sedaj v Ljubljani skoraj obligatno neredno gospodarstvo z ignoriranjem proračuna. Posledica je gospodarstvo, ki mora skrahirati v najkrajšem času.
V času največje bede sklepa občinski svet le papirnate protidraginjske nesolucije, mesto da bi po svojih lastnih najboljših močeh pomagal. Občinski reveži umirajo gladu, občinska šeca propada telesno in moralno, ker Občinski zastop nima sposobnosti, da M kaj ukrenil v odvrnitev bednega stanja. Z malimi denarji bi občina lahko takoj podprla ljudske in dijaške kuhinje ter odprla šolarske obed niče. Se z manjšimi izdatki bi se z garancijo mestne občine dalo dobiti par milijonov brezobrestnega posojila za gospodarske organizacije javnih in zasebnih nameščencev.
Občina, ki je po svojem socialnem poklicu dolžna skrbeti za podporo privatne inicijative šibkejših, bi lahko veliko, veliko storila v korist meščanov. Mesto tega smo slišali dosodaj v občinskih sejah le bombastične in de-magoške govore raznih socijali=tov. ko "pa je bilo treba na tihem za delo zagrabiti, ni bilo nikjer nikogar.^ Ši-rokoustneži v občinskem svetu še k odsekovim sejam niso več prišli!
Mar se je potem mestni koaliciji ču-iiti, da dosedaj nj še niti enega večjega sociialnega vprašanja rešila? Mar se naj čudimo, da mesto tega sklepajo pustolovske lOOmilijonske investicije za novo magistratno poslopje, za regulacijo Ljubljanice in druge investicije, ki so morda same na sebi potrebne, ki pa danes absolutno niso nujne. Mestno gospodarstvo se po ničem ne more razlikovati od zasebnega. Marsikdo bi sedaj rad imel novo obieko in obutev, a mora nakup odložiti na pozneje. Zidati reprezentativne stvari — Iuksus, ki si ga lahko dovoljujejo le najbogatejši špekulantje — mači danes, ko je kriza v valuti po vsej previdnosti na svojem vrhunca, spravljati občinsko premoženje v opasnost. sedanje in bodoče generacije Ljubljančanov pa za nedogleden eas v mučen položaj! Morda je bilo nekdaj na mestu, delati dolgove iz špekulacije, danes to niti iz potrebe ni več na mestu.
Na drugi strani čutimo od dne do dne bolj tudi davčni vijak mestne občine ljubljanske. 2e to, da se v vsaki seji sklene toliko novih obdavčenj, mora dvigniti vse cene. Značilno je, (ia so si davčni vijak kot glavno sredstvo v občinski avtonomiji izbrale baš one stranke, ki biez presledka hujska-jo široke vrste naroda radi draginje in r:uli davčnih dajatev za državo. Skoraj ves občinski davek pada samo na -irokomaka, Davek prevali, kdor ga In more. Na koncu konca ostanejo vse obremenitve mestne občine na onem konsumentu, ki stanarine in stroškov za potrebščine ne more odriniti drugim.
Brezglavost mestne koalicije, ki pada iz enega ekstrema v druzega_ — iz iinpotence v pustolovščine — lahko razumemo. Tudi se ne čudimo, _ ako stomiiijonske investicije in ž njimi vezani novi davki, niso nic posebnega za take naciianalne ekonome kot so
Nov fašistovski
prevrat na Reki
FAŠISTI STRMOGLAVILI LASTNO VLADO. - MESTO V ROKAH ARDITOV. - GROZEČI POGROMI. - GIURIATI JE DEFINITIVNO ODKLONIL PREDSEDSTVO.
Sušak, 15. marca. (Izv.) Nocojšnjo noč so fašisti proglasili, da je Comitato di Dilesa Nazionale s predsednikom Prodanem vred odstavljen. Vlado na Reki so prevzeli oboroženi fašistovski oddelki in d' Annanzijevi legijonarji. Bivši karabuii-jerski tenente Cabruna je zasedel mani-cipij. Arditl so zasedli poštno-brzojavni urad. Na uličnih križiščih so postavili topove in strojne puške. Na Dantejevem trgu so ardtti razvili svojo zastavo,
Proglas fašistov in legijonarjev pravi, da Prodanova vlada, odnosno Comitato di Diiesa Nazionale *ni bila zadovoljiva* in da je zato odstavljena. Reško poveljstvo je proglasilo obsedno stanje. Mesto je pod terorizmom in v rokah najopasnej-ših predkaznovanih kriminalnih elementov, ki so se združili z italijanskimi fašisti in d'Annur.zijevimi legijonarji, ki so nastopili sedaj celo proti svojim včerajšnjim zaveznikom, reškim nacionalistom, republikancem in klerikalcem.
V novi reški «vladh ni niti enega Re-čana, ampak sami regnicoli. S tem svojim novim pučem hočejo d" Annunzijnct prisiliti italijansko vlado na aneksijo Reke in groze, da bodo v nasprotnem slučaju mesto oplenili in zažgali, zvesti načela «Italia o morteDo te ure gledajo italijanske čete brezbrižno, kaj delajo fašisti in arditl, veliko število karabinjerjev pa se v uniformah odkrito udeležuje vseh dogodkov in se pokori le fašistovskim poveljnikom. Reško prebivalstvo ima razloga, da se boji pred pogromom, s katerim groze fašisti avtonomašen in Jugoslovanom, zlasti pa članom reške konstituanie.
Trst, 15. marca. (Izv.) Kakor poročajo iz Rima, ja poslanec Giurati na nasvet italijanske vlade deiinitivno odklonil fašl-stovski poziv, naj sprejme predsedstvo nove reške vlade.
Program nove
itaiifanske vlade
EKSPOZE MIN. PREDSEDNIKA V PARLAMENTU IN SENATU. -VLADA MIRU IN REDA. - HOČEUST VARITI PRIJATELJSKE OD-NOSAJE Z JUGOSLAVIJO.
(Popoldan smo prejeli prvo brzojavno poročilo, ki pa ni bilo vse čitljivo, ln zato nejasno. Povedalo je, da ie italijansko vladno vojaško poveljstvo odstavilo reško »vlado* in zasedlo vse javne urade razen municipija. Iz te vesti bi sa bilo dalo sklepati, da se je italijanska vlada odločila na energičen korak v smislu prevzetih pogodbenih obvez in da je dala zasesti javna poslopja ter odstraniti nelegalno vlado, na to pa da bo počakala v tako okupirani Reki dalnjega razvoja. S tem dogodkom se je spravljala v zvezo činjenica, da je na vladni pritisk fašistovski poslanec Giurati odklonil predsedstvo reške vlade, ker bi regnicolo na čelu Reke kompromitiral Italijo in služil za živ dokaz, da Italija rapallske pogodbe noče izvesti.
Na drugi strani pa ni bilo za Italijane nikakršne nade, da bl se Reka udala iu pristala na takozvano koalicijsko vlado, j sestavljeno iz Rečanov In regnicolov. Kon- i stituanta, v kateri je med 76 člani 58 av-' tonomašev, se umika samo nasilju. Navedena večina je namreč zadnje dni zaključila, da pod nobenim pogojem in nikdar ne pristane ter se sploh ne spušča v nobena pogajanja, dokler ne zapuste Reke fašisti in legijonarji, kakor tudi italijanski vojaki in karabinjerji. Pri tem sklepu so enodušno vztrajali tudi, ko se je izvedelo, da fašisti pripravljajo zopet nekaj novega, naibržc obči pogrom.
Sedaj pa se je položaj naenkrat pri-ostril z novim, zgoraj javljenlm pučem, in opasnost terorističnega pogroma ali tudi pravcatega požiga vsega mesta postaja resna. Obenem pa je pred resne odločitve postavljena ne samo rimska, ampak tudi naša vlada, ki ii ne bo preostalo drugega, kot končni poziv na mednarodni forum, če se izkaže, da ie tudi sedanja rimska vlada le metla v rokah neodgovorne mafije.)
Rim, 15. marca. (Izv.) Novi italijanski kabinet se je danes predstavil poslanski zbornici in senatu. Ministrski predsednik De Facta je v obeh zbornicah prečital izjavo, ki podaja smernice nove vlade v notranji m zunanji politiki. De Facta je izjavil med drugim:
»Dežela potrebuje miru in reda. Prvi in bistveni pogoj za to je, da se uveliavi gospodstvo zakonov. Pod gospodstvo?1* zakonov pa ne more biti nobenih pred-pravic za posameznike, temveč samo ne-pristranost za vse*.
Pri tem ima parlament, odločilno nalogo. Vrniti se moramo k normalnemu parlamentarnemu delovanju, da se bo moglo vršiti popolno nadzorstvo s kontrolo proračuna. To proučevanje bo omogočilo presojevanje finančnega položaja, čigar problemi še niso rešeni. Da se vzpostavi ravnotežje, se morajo zmanjšati izdatku Opustiti se morajo tudi izjemne odredbe*.
Glede zunanje politike je izjavil De Facta: »Smernice zunanje politike nove vlade so, da se vzdrži prijateljstvo z onimi državami, ki so bUe za časa vojne zaveznice Italije. Prijateljstvo z Anglijo je za Italijo tradicielno ter tvori glavno podlago za svetovno politiko. Prijateljstvo 6 Francijo sloni na vezah krvi in plemena*.
De Facta je nato obrazložil odnošaje Italije do njenih bivših sovražnikov ter
Finančni odbor
Krediti Iz investicijskega posojila.
Beograd, 15. marca. (Izv.) Danes popoldne je zasedala 4. sekcija finančnega odbora, ki je pretresala proračun ministrstva za javna dela, za poljoprivredo in vode, za šume in rudo in za trgovino ter industrijo. Sekcija se je po poslovniku nanovo konstituirala in je njen predsednik poslanec Janko Rajer, tajnik pa Pavle Angjelič. Seja se jutri nadaljuje v svrho pregleda budžeta direkcije rudnikov.
Opoldne se je sestal plen um finančnega odbora, da dovoli nekatere izdatke iz sedemodstotnega investicijskega posojila. Odobren je bil kredit za nabavo pragov za subotiško železniško ravnateljstvo in obratni kapital 2 milijona Din ministrstvu za šume in ude za priredbo teh pragov, dale kredit 1 in pol milijona Din za dovršene proge Niš-Knjaževac. enak znesek za dovršenje proge Topčider Mala Krs-na in kredit 12 milijonov Din za popravo lokomotiv v Budimpešti
DAVČNE ZADEVE.
Beograd, 15. marca. (Izv.) Prva sekcija finančnega odbora je imela danes sejo. na kateri je razpravljala o dohodkih v državnem budžetu. Prva točka predloga finančnega ministra, ki predvideva uvedbo novega davka na imetje, je bila po daljši debati odklonjena. Predlog finančnega ministra glede novih davčnih doklad se je odložil, dokler se ne prouče davčne tabele vseh vrst davka, da se potem odloči, h katerim davkom se še odme-rijo davčne doklade.
NOVI ZAKONSKI PREDLOGI.
Beograd, 15. marca. (Izv.) Finančni minister je izdela! za skupščino predlog za dopolnitev zakona o razširjenju državnega računovodstva na teritorij vse kraljevine. Ministrstvo za konstituanto pa je izdelalo predlog zakona o volilnem redu v narodno skupščino in o volilnih spisih.
občinski svetniki Kocmur, Rupnik in Krem žar — ki so med boljšimi koali-čanci menda najboljši —. Kričačk ko-jih ekonomija obstoja v priročnem nasadu peteršiljčka v domačiji, vedo navadno vse. znajo vse in so zlasti mojstri v delanju dolgov. Čudimo se le. da ima tudi mestni župan pogum, početje koalicije gledati, ne da bi smatral za potrebno, posluževati _ se svojih pravic in dolžnosti, ki jih ima po zakonu z ozirom na sklepe občinskega sveta«
Vprašanle jadranske Železnice
Vznemirjenje v Črni gori.
Eeograd, 15. marca. (Izv.) Vest o možnosti, da bi se jadranska proga ne tra-sirala v Črno goro, je na Cetinju povzročila veliko razburjenje. Volilci so vsem črnogorskim posiancem brez razlike strank predložili obširen memorandum, v katerem zastopajo stališče, da je treba jadransko železnico vsekakor izpeljati na Roko Kotorsko in tako zvezati to največjo prirodno jugoslovansko luko z glavnim mestom ter otvoriti prometu obširno. toda gospodarskemu razvoju skoraj nedostopno ozemlje z velikim prirodnim bogastvom. Istočasno naglašajo Črnogorci veliko strategično važnost projekta ter njegovo politično važnost z ozirom na razpoloženje prebivalstva.
K AFERI HERCIGONJE.
Beograd, 15. marca. (Izv.1 Protičev »Radikal* objavlja dva klišeja, namreč eno Flercigonjino pismo od 2. oktobra 1919 m zadnjo stran onega pisma, s katerim Protič operira proti Pribičeviču. Primerjava pisave na teh klišejih že kaže, da sta si pisavi na prvi pogled sicer slični, toda nikakor ne identični, zlasti so v drugem pismu vidne bistvene razlike v pisavi kakor tudi v podpisu. Ze klišeja potrjujeta mnenje, da je Protič nasedel falzifikatu. Izvedenci bi morali obe pisavi točneje proučiti, kar se bo itak najbrže zgodilo tekom procesa.
KOLONIZACIJA DOBROVOLJCEV.
Beograd, 15. marca. (Izv.) Minister za agrarno reformo je prejel od vseh dobrovoljskih organizacij protest proti ustavitvi kolonizacije dobrovoljcev. Minister jim je pa odgovoril, da ostane pri svoji odločitvi, dokler se ne pokažejo u>pehi dosedanjega naseljevanja..
AMERIŠKI KONGRES IN WASfflNGTONSKI SKLEPI.
WashIngton, 15. marca. (Izv.) Prvo poskusno glasovanje o pogodbi glede 6e-tverozveze je končala e porazom senatorja Robinsona. ker je bil dodatni predlog odklonjen s 55 proti 30 glasovom. Robin-son je s tem predlogom zahteval odklonitev cele pogodbe, ako se ji ne bi dodali gotovi pridržki. Vsled te prve zmage predsed lika Bard:nga se smatra, da se mu bo posrečilo prodreti v kongresu vsaj z vsemi bistvenimi sklepi Tashinztonske konferenca.
Times" o

je izjavil, da Italija napram včerajšnjim premagancem ne goji ne jeze ue sovraštva. Italija i Ena, do Nemčije, ki je bila vedno in je Se sedaj činitelj civilizacije in napredka, še danes prijateljska čustva; Italija upa, da bo Nemčija izpolnili svoje obveznosti in da bo tvorila v Evropi zanesljiv element miru in skupnega gospodarskega delovanja. Kar se tiče Rusije, je izjavil De Facta, da se Italija ne namerava vmešavati v njeno notranjo politiko. Italija želi, da bi se razširili že započeti odnošaji do Rusije.
O dogodkih na Reki je izjavil de Facta med splošno pozornostjo:
»■Reško vprašanje se ne sme in ne more rešiti, ne da bi se vpoštevale mednarodne obveznosti. Potrudili se bomo, o-stvaritl prijateljske odnošaje do sosedna jugoslovanske države in sicer s tem, da bomo čimprej izvršili rapallsko pogodbo. Do mala antante goji Italija simpatije ter pripoznava važnost njenih političnih H 1 gospodarskih nalog».
Avstrijo je zlasti Italija podpirala ter ji olajšala, da bi se zopet vzpostavila. Novi kabinet bo sledil tej politiki. Za genovsko konferenco, ki se prične dne 10 aprila, uporablja Italija vso energijo, da jo dostojno pripravi.
Govoru min. predsedniku De Facte je sledilo burno odobravanje na klopeh vladnih strank.
antanti in Poljski
CETVEROZVEZA POSTAJA MOGOČEN FAKTOR!
London, 15. marca. (Izv.) »Times* pišejo: Čeprav genovska konferenca ne bi imela uspeha, je vendarle dosegla, da so odnošaji med češkoslovaško, Jugoslavijo, Rumunijo in Poljsko postali bolj tesni. Z ozirom na program konference in vsled koristi, ki so jih te države imele iz vojne, so Ee tesneje združile. One ne vedo, kakšni predlogi se jim bodo predložili na konferenci. Vendar pa se boje izprememb posameznih pogodb v njihovo škodo. Te države nočejo, da bi se njihove suverene pravice žrtvovale v interesu mednarodnih financ. Mejo, določene po mirovnih pogodbah, so brezdvom-
no velika zapreka za gospodarsko obnovo, zlasti na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije. Zlasti Jugoslavija se boji, da bi se vpliv velikih budimpeštanskih ie dunajskih bank razširil na njenem ozemlju. Poljska nasprotuje navzočnosti Nemcev in Rusov pri isti mizi pod varstvom antante. Da preprečijo, da bi se kršile njihove pravice, sestavljajo te države sedaj svoj program, da zmanjšajo gospodarske težkoče, o katerih se bo razprav-Ijalo na konferenci. Gotovo je, da se skupne volje omenjenih držav pri določanju smernic za obnovo Evrope ue bo moglo prezirati
Telsve avitrijike krize
Dunaj, 15. marca. (Izv.) Kriza avstrijske vlade postaja brezupno kronična. Izključeno je, da bi so mogla še dalje vzdržati današnja vlada. Kancelar dr. Schober je bil podal svojo demisijo že danes dopoldne, vendar pa jo je na prigovarjanje krščanskih socialcev zopet umaknil
V plenumu narodne skupščine imajo vladne stranke samo 3 glase večine, dočim so v odborih celo v manjšini. Zato se računa z gotovostjo, da demisionira celokupni kabinet, V antantnih krogih si prizadevajo doseči, da ostane dr. Schober na čelu vlade. Mogoče je, da se sestavi uradniška vlada, kateri bi zopet načeloval Schober. V tem primera bi le finančni minister dr. Gurtler izstopil iz vlade.
Dogovor v Lani
uveljavile^
Praga, 15. marca. (Izv.) Danes predpol-dne sta ministrski predsednik dr. Beneš in avstrijski zastopnik dr. Maresch izmenjala ratifikacijski listini pogodbe v Lani z'dne 16. decembra 1921. S tem je tzv. »dogovor z Lane* v obeh državah stopil v veljavo.
URADNO OBVESTILO O SKUPNEM NASTOPU MALE ANTANTE IN POLJSKE V GENOVL
Beograd, 15. marca. (Izv.) Ministrstvo zunanjih del ie danes izdalo službeno naznanilo o sklenjenem sporazumnem nastopu Češkoslovaške- Rumuniie. Poljske in Jugoslavije na genovski konferenci.
PREDKONFERENCA NEVTRALNIH DRŽAV.
Pariz, 15. marca. (Izv.) Iz Skandinavije javljajo: Švedska hoče z ozirom na genovsko konferenco sklicati predposveto-vanje nevtralnih držav. Tozadevno so si že izmenjavali misli zunanji ministri prizadetih držav. Tudi Švica se akcije udeležuje.
^aišlrlenie albanske vstale
Pariz, 15. marca. (Izv.) Kakor se poroča. so albanski vstaši, ki so pristaši bivše stranke Esada paše, zasedli Drač ter obkolili Tirano. Nekaj članov vlade je pobegnilo v Elbasan. Baje se je tuci Valona pridružila vstašeni.
Grška kriza relena
Gunaris zopet ministrski predsednik.
Pariz, 15. marca. (Izv.) Kakor javljajo iz Aten, je grška ministrska kriza kor.čK-na. Gunaris je bil zopet imenovan za ministrskega predsednika, bivši pravosodni minister Baltazzi pa za zunanjega ministra. Nova vlada se v pondeljek predstavi zbornici.
ITALIJANSKO POSOJILO AVSTRIJL
Dunaj, 15. marca. (Izv.) Kakor dozr.a-va »Politische Korrespoudenz*, je tukaiS-nji italijanski opravnik Auriti danes po-setil zveznega kanclerja ter mu uradno sporočil, da se bo Italija udeležila kreditne akciie za Avstrijo z zneskom 70 mili-Jonov lir.
MADŽARSKI MAGNATI ZBIRAJO ZA KARLA.
Dtmaj, 15. marca, (Izv.) Tukajšnji madžarski list poroča, da je več madžarskih magnatov izročilo razkralja Karlu darilo dveh milijonov madžarskih krem in da se pogajajo s švicarskimi bankami za darilo Karlovi rodbini v višini 80 milijonov. Na čelu t< akcije stoji grof Vladimir Zichv.
CARINE PROST UVOZ ŽIVEŽA ZA MESTA.
Beograd, 15. marca. (Izv.) Ekonomsko finančni komite je danes razpravljal o prehrani pasivnih krajev. Sklenjeno je bilo. da se bo dorvolil vsem večjim mestom carine prost_ uvoz mo-jke in pšenice- kakor tudi žitnega, se« imena.
certov v siike z vojaško godbo, s kavar-narjem Krapežem pa glede odkupa god-benega paviljona, ki se postavi potem na primernem prostoru.
Obč. svet Baiželi je predložil samo-stalni predlog, ki poživlja mestni magistrat naj posreduje pri ravnateljstvu dr-. žavnih železnic, da se vagoni na kamni- iave iz glavnih Klerikalci se očividno zavedajo,jla so. škj progj ne bodo premikali in izmenja-
Ljnbljana, 15. marca.
Danes se je nadaljevala seja občinskega sveta. Za overovatelja sta bila imenovana obč. svet Rozman in Ambrožič.
Nerodni socialcl m socialni demokrati v boju za Orlovski dom!
Po beograjski konferenci
V Beogradu so se vršila pogajanja držav male antante in Poljsko o skuj>-nem nastopu na genovski konferenci. Oni, ki trdno upajo, da se iz tega razvije formalna četverozveza. sicer ne morejo dovolj hitro pričakati izpolnitve svojih želja, toda da njihove nade niso neupravičene, o tem pričajo domala vse oficijelne in neofirijelne iz-naiših političnih sre-
flnevi gcspodsfva sedanje črnomodro- vaJj sam0 prctl severUi vs!ed česar je gkoro jstočasno »e vrše ▼ Varšavi rdeče koalicije že šteti in zato so v zad-; prevoz na Kavškovi cesti v Šiški skoro posvetovanja baltiških držav, ki imajo njem trenutku predložili svojim zavezrn-: ysako ur0 zatv0;jen. Napravi naj sc! [^^o ^ cU: do6ego skupnega na-
eventualno nad tirom lesen most za Pa-jstopa na zunaj
sante z izhodom v Sv. Jerneja ulico, ka-, Kaj je sedaj' en0stavnejše nego da kor ga je napravila Južna železnica na j razmiž] 0 možnosti. da se na obeh Dunajski cesti.	j področjih poskusi večjih zvez posre-
Ob 20. uri je župan zaključil javno sejo. gjj0 jn da se tako nastali dve zvezi
kom narodnim socialcem in socialnim demokratom svoj račun za sodelovanje v koaliciji. Hoteli so dobiti svet za gradnjo Orlovskega doma v Ljubljani in so ga tudi dobili, ne glede na to, da bo imela občina pri tem okoli pol milijona kron izdatkov.
Obč .svet. Pire je stavil namreč pred prehodom na dnevni red nujni predlog siede regulacije Škofje ulice, šentpeter-ski župnik je stavil občini ponudbo, da je ■/upnišče pripravljeno odstopiti občini za regulacijo Škofje ulice del svojega zemljišča, ako občina potem zapre ulico med vojašnico in župniščem in zagradi na svoje stroške svet pred vojašnico. (Na tem ograjenem svetu nameravajo namreč klerikalci postaviti svoj Orlovski dom, r.a kar so bili narodni socialci še posebej opozorjeni). Večina je priznala nujnost predloga vkljub ugovorom obč. svet dr. Puca in Turka in ponudbo župnika končno proti demokratskim glasom tudi sprejela. Obč. svet Rupnik (NSS) je zaman skušal opravičiti nastop narodnih social-=ev z izgovorom, da ne gre v tem vprašanju za politikum, ampak za regulacijo Škofje uiice. Videlo se mu je, da sam -ebi ne verjame in da zagovarja stvar, <er so pač to zahtevali klerikalci. V doslednem času dobi torej Ljubljana po posebni zaslugi narodnih socialcev Orlovski dom, ograjo pa bo morala napraviti cheina.
Nova šola v Kotnikovi aficL
Občinsk isvet je prešel nato na dnevni red in sklenil, da se zgradi ob Kotnikovi ulici novo šolsko poslopje. Izdatki so pro-Tsčunjeni največ na 15 milijonov.
Gradnja mrliške veže.
Na Poljanski cesti se na Gestrinovem posestvu zgradi nujno potrebna mrliška veža in dovoli za to kredit v znesku ene-ca milijona kron.
Reorganizacija gasilstva.
Daljša debata se je razvila o vpraša-tnu reorganizacije ljubljanskega gasilstva. Občinski svet se je v principu soglasno strinjal glede nujne potrebe reorganizacije. Demokrati so se izrekli samo proti načinu, kakor si ga je zamislila večina, ker se lahko zgodi, da bo Ljubljana lepega dne brez gasilcev. Na podlagi nasvetov staroste Gasilskega saveza, g. Bar-jeta. je policijsko zdravstveni odsek izdelal reorganizacijski načrt, ki je bil tudi sprejet. Gasilcem se stavijo na razpolago Srije mestni avtomobili, ki bodo rekonstruirani, avtobrizgalna pa se kupi od reške tvrdke Smejkal v Smichovu. Dalje se nastavi z ozirom na slabe finančne razmere samo osem stalnih občinskih gasilcev, ki bodo podrejeni požarnemu ravnatelju g. Barletu in požarnemu nndzor-Jiiku g. Hojanu. Mestni dom se čimprej izroči svojemu prvotnemu namenu in porabi mala dvorana za gasilce.
Kar se tiče debate, naj omenimo samo, da si je dovolil obč. svet. Rupnik, ki hoče sicer vedno fungirati kot nekak pomirje-valec situacije, prav neokusne osebne na-race na obč. svet. Turka, ki je celih 22 let požrtvovalno deloval na gasilskem jxtlju.
Mestni zastavljalnici je bilo v svrho povišanja obratne glavnice dovoljeno najeti pri Mestni hranilnici posojilo v znesku enega milijona kron. O rentabilitet! zastavljalnice se je razvila kratka debata, v kateri je obč. svet. dr. Triller nanaša1, da ne sme biti naloga zastavljalnice, da bi delala čim večje dobičke, am-nak da * prvi vrsti pomaga bednejšim
Občinski pokojninski zaklad se razširi <::di na uslužbence mestne zastavljalnice.
Pravilnik za poslovanje kuratorija Mla-Jike je bil odobren, nakar je bil dnevni red izčrpan.
Promenadni koncerti.
Na nujni predlog obč. svet. Freliha je l.iio sklenjeno, da naj stopi magistrat v svrlio zopetne uvedbe promenadnih kon-
naj od vseh" teli obrek orani in zahrbt-	l^mGVOfsi
no opljuvani dr. Žerjav zastavi svoj	L i Uo V Kili
vpliv, da doseže nekaj, kar bodo isti N0VI upravnik MARIBORSKEGA
njegovi obrekovalci m njihova časo- :	GLEDALIŠČA,
pisja razbobnali po Ljubljani kot svoj
uspeh, po najnovejSem Holinjec-Brand-[ Kakor nam poročajo iz Maribora je na-nerjevem recepta? To je dr. Žerjav j posled po dolgem oklevanju vendarle re-povedal ljubljanskemu županu in ob- še na kriza v vodstvu mariborskega gle-enem mu "je povedal, kako globoko je | dališča. Za upravnika je imenovan vod-prepričan o nem orali: osti magistratne ■ ja obmejne železniške policije v Maribo
medsebojno približata ali celo strneta. To je možnost, pravimo, ki se nekaterim zdi tako verjetna da govore o bodoči zvezi malih srednjecvropsko-bal-kansko-baltiških držav.
Predno bi poskusili govoriti o vseh tozadevnih skeptičnih pomislekih, naj opozorimo le na eno, na osnovno vprašanje, ki nam nastaja ob teh da-lekosežnih perspektivah.
Ta velika zveza malih bi bila položena na široko med Rusijo in Nemčijo. Obe ti dve državi pa s« nahajata danes v stanju nenormalnega ponižanja; njiju današnja politična moč nikakor ne odgovarja oni notranji Bili, ld jo predstavljata ruski in nemški narod. Prav tako absolutno gotovo pa moramo računati, da je ta nenaravna slabost samo začasna in da se mora prej ali slej umakniti novemu razmahu, odgovarjajočemu značaju velike velesile.
Ni seveda nujno potrebno, da se postavita ti dve državi v sovražno razmerje do razkosane srednje Evrope, povezano v veliko skupno zvezo, toda na obe strani je ostalo toliko nerešenih vprašanj ali vsaj načetih sporov, ki dajo sami po sebi sklepati na možnost in verjetnost bodočih zapletljar jev. Na to bi kazala tudi politična tradicija, ki je v tem oziru zelo poučna. V tem slučaju bi iskala nova srednjeevropska antanta zveze na primer s Francijo, ki je v tem oziru naraven zaveznik take kombinacije.
Dokler računamo z mirnim razvojem stvari v Evropi, je taka mala antanta zelo primerna in vsekakor v največji meri življenja zmožna. Upajmo, da bo tak položaj še dolgo vladal na svetu in da se bomo v bodoči, recimo dese-terozvezi, dobro počutili. Kadar pa bi se položaj spremenil, kakor smo zgoraj razmotrivali, tedaj bi prišla vsa stavba v labilno stanje in vprašanje je veliko, če bi se kljub temu obnesla in obdržala. Kak* hitro bi nekateri člani nove zveze smatrali svojo pozicijo bolje zavarovano v zvezi bodisi z Nemčijo alj Rusijo, tedaj bi nastopil kritični stadij. Vse to pa seveda za enkrat še ne more biti aktualno.
TAJNA SEJA. Obrtne zadeve.
Prenos gostilniške koncesije Mariji Lekše iz Hradeckega vasi 76 na Res-ljevo cesto 12 in Minki Bevc z Dunajske ceste 4 v barako na Bleiweisovi cesti.
Gostilniške koncesije se podele: Ka-rolu Košak za nedoletno Štefanijo Zenko na Hradeckega cesti 76; Ani T u r k v Streliški ulici 22, Ivanu K o -smatin v Spodnji Šiški 22 ln Tobljl P e z d 1 r na Ižanski cesti 7.
Koncesija za prodajo mleka se podeli F r a n c u K r i š t o f na Sv. Petra nasipu 59 (tudi prodaja jajc), AlojzijuOIit-č i č na Stareme trgu 22, Lizi K e m e t e r na Celovši cesti 33.
Dalje se podeli koncesija za akumulatorsko obrt Ivanu Hebein, Tržna ulica 85; za krovsko obrt Produktivni zadrugi kleparjev; za trgovino z deželnimi pridelki Lovta Gradnik na Dolenjski cesti 64; A. Fakinu in Dragu Ce-ferln na Dunajski c. 36 in Nickels-bacher & Smerkolu na Dunajski c. 33; za manufakturo na debelo Francu B r u m a t, Mestni trg 25, Francu T o m a ž i č, Resljeva cesta 2 in Ivani Bahovec, Sv. Jakoba trg 7; za pod-kovsko obrt Francu B a r i č, Konjušna ulica 13; za prevažanje oseb z motornim obratom delniški družbi «Jugoauto» in koncesija za trgovino z živino »Centralni vnovčevalnici za živo in zaklano živino*.
Uradniška imenovanja.
Ing. Poženel se Imenuje stavbnim svetnikom, mestni gozdar Vinko M e t-likovič pa se stalno namesti v X. či-novnl razred.; stalno se nastavi tudi paznik K a r 1 Š t r u k e I j. V X. činovni razred se kot magistratna nadoficijala pomakneta Ivan Koleša in Albert D e r g a n c.
Pri mestni zastavljalnici se pomaknejo R. E s t v VIII. čin. razr., F r. P o 1 j š a k v IX. in R. Juvan v X. čin. razr., cenilcu A. Vavpotiču pa se dovoli posebna doklada.
Razne zadeve.
Dr. Demšar javlja svoj izstop iz mestne službe, kar se vzame na znanje s sklepom, da se Izreče dr. Demšarju zahvala za njegovo dosedanje delovanje. Njegovo mesto se razpiše za pogodbeno.
Pravila »Mestne hranilnice izpremene v toliko, da se razširi delo-j	.
krog hranilnice na menice in tekoči ra-1 ^^
čun, drugi izpreminjevalni predlog pa se i	i^em postavil .Slovenec,
rne upravnemu odboru Mestne hranil- ^ Jne£uven; napada dr. Žerjava, da
je on odbil neko intervencijo župana Perica, češ. »država v korist Ljubljane ne bo storila načeloma ničesar, dokler bo na magistratu koalicija, v «vojo žalost je župan tudi izvedel, da država ne bo prispevala k regulaciji Ljubljanice, ker ta ne teče skozi Sr-bijo.» Glasilo slovenske duhovščine si je danes dovolilo uvodnik, kakor smo jih kljub znani pisavi tega lista in njegovega večernega lzdanja le v manjšem številu Stali od Štefetovft časov sem. G. dr. Žerjav je odklonil intervencijo, ker je več kot čudno, da se obrača koalicija nanj, dasi ima do-
koalicije protinaturnuga konkubinata marksistične socijalistične stranke z rimsk o-kl erik al n o, ki sta se našli na temelju iz peska. Da pa »Slovenec* hujska radi »Ljubljanice, ki ne teče skozi Srbijo*, je razumljivo. Kdor je poprej hujskal »Srbe na vrbe*, tudi sedaj ne more drugače, pa če se še tako pretvarja. G. škof je lahko ponosen na svoj list
-f Popolno nesposobnost dokazuje vsak dan ljubljanska mestna »koalicija sovraštva*. Doslej je magistratna večina znala le davke poviševati, doklade določati, stvarnega pa ni nikjer nič napravila. Kjer je kai poskusila, je prijela na
ru g. dr. Radovan Brenčič, ki bo imet ob strnui gledališki sosvet, v katerem so gg. župan Grčar. Ivan Kejžar in Kari Skapin.
Novi upravnik dr. Brencič je rodom iz Celja, sin znanega naroduega odvetnika. Ze v domači rodbini je dobil temeljilo glasbeno izobrazbo, ki jo je potem tekom svojih študij na gimnaziji v Celju in univerzi na Dunaju vsestransko poglobil in razširil Ravnotako je bil v Celju v predvojni dobi, v kolikor so mu pač razmere dopuščale, vedno med naj-agilnejSimi dclavci pri Dramatičnem društvu. Med vojno je prišel v italijansko ujetništvo in od tam kot dobrovoljec na
Politične beležke
-f- Pokvarjenost Zadnjo sejo Ijub-» m™,, ' lianskega občinskega sveta so neka-se aeioma, ^ temn. elementi porabili, da s hujskanjem in t nečuveno lažjo zopet raz-plamtevajo politične, strasti. Na čelo
robe. Pač pa je hotela graditi palače, za golunsko fronto. Kmalu po preobratu je »Orle* je darovala mestno zemljišče na 1 bil, kakor več njegovih tovarišev dobm-škodo občini, ln nekaj drugih takšnih 1 voljcev, sprejet v službo obmejne polici-strankarskih zadev je poskušala. Malo,1 j6i kjer mu je bilo poverjeno eno najtež-prav malo pametnega so se lotili, in tam, jjb in najodgovornejših mest — mnribor-kjer le stvar bila dobra, so bili sklepi so- skj obmejni komisariat glasni, s sodelovanjem demokratov. Red-; g;r§j javnosti do danes dr. Brenčič b) kokateri sklep je bil sprejet od premenje- bil mnogo znan, ker je živel le svoji slui-ne večine, proti klerikalni volji, kajti zla- j bj -m ožjemu krogu. Oni pa. ki ga poz-sti NSS je vedno pokazala, da mora slepo naj0j B0 uverjeni, da je imela pokrajin -parirat! klerikalcem. Zakaj, to ve ona	~
sama. Kadar pa je kdo od njenega zastopstva še imel kaj hrbtenice, je dobil takoj na to lekcijo, kakor šolarček, ln je moral biti vesel, da nI bilo brezovkt. Takšno zastopstvo ima danes Ljubljana, in temu primerno je tudi mestno gospodarstvo. Blata je desetkrat več ko prej, dolgov pa čez strehe.
-f »Kuhnding». S to psovko odgovarjajo Peskovci »Jutru*, ki je polemiziralo z bedastmi izvajanji Peskovega organa. Napad velja g. dr. Žerjavu, ki je odsoten in bolan, in mu očita, da je pokojna njegova mati imela priimek, ki je nekoliko sličen (Kiindig), in iz katerega so Peskovci skovali to psovko. Z njo hočejo vzbuditi mnenje, da Je g. dr. Žerjav — židovskega rodu. Ne polemiziramo s to posurovelo besedo. Samo konstatiramo, da sta te vrste polemike proti mrtvim vpeljala škofovo glaslo »Slovenec* z »Novim časom* in Peskov, Brandnerjev in Deržičev organ »Jugoslavija*.
-f Primorce preganjajo iz Ljubljane klerikalci. Znani Pire se je v občinskem svetu predrznil reči g. dr. Pucu, da »užt-va v Ljubljani gostoljubnost*. Primorci, kl smo se iz Trsta, Gorice, Postojne in drugih ki a jev nesrečne neosvoboiene domovine preselili v Ljubljano, jemljemo na znanje besede klerikalnega obč. svetnika in orlovskega načelnika. Sedaj nam ie ta odlični funkcijonar SLS vsaj jasno povedal, kar smo že itak vedeli, kar pa je stranica doslej tajila. Jemljemo tudi na znanje, da se NSS nahaja pod pantolljem Pirčeve stranke in da je glasovala za telo-vadišče tistih Orlov, kojih predsednik nas podi iz Ljubljane. Takšne nepremišljeno | izgovorjene besede gredo od srca in nam dokazujejo, s kom imamo opravka
niče.
Občinske ustanove za obiskovalec obrtnih 'sol se podele Heleni Hribarjevi in Silvi Mencingerjevi po 200 kron, Danici Res-nikovi, Josipini Brodarjevi, Olgi Hribarjevi in Mariji Zvanovi po 100 kron,
Gledališče
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama.
Četrtek, 16. marca: Dramska predstava
v opernem gledališču. Izv. Petek, 17. marca: »Hamlet*. E. Sobota, 18. marca: «Maryša». C. Nedelja. 19. marca: »Hamlet*. Izven. Ponedeljek, 20. marca: »Prekrasne Sabin-ke D.
Torek, 21. marca: Zaprto.
Opera.
Četrtek. 16. marca: Dramska predstava
»Žlahtni meščan*. Izv. Petek, 17. marca: Zaprto.
ska uprava srečno roko, ko mu je poverila vodstvo mariborskega gledališča. S podporo vseh, ki jim je na srcu obstoj tega kulturnega zaveda na naši obmejni postojanki, se bo novemu upravniku gotovo posrečilo, ustvariti gledališču eksistenčno podlago.
• • •
«Prosveta», glasilo slovenskih kulturnih društev v Italiji. Leto L Štev. 1. in 2. Vsebina: Naši cilji. — Jos. Jurca: Analiza Gregorčičevih poezij. — M. Č-t-c: Vinku Engelmannu v trajen, hvaležen spomin. — Vinko Vodopivec: Tamburaški zbor. — Kaj mora pevec vedeti? — O pevovod-stvu — Manjše ljudske knjižnice. — Društveno gibanje. — Šport. — Književnost.
Cecilijino društvo v LJubljani priredi v četrtek dne 16. marca 1922. ob pol osm-.lt zvečer v stolnici cerkven koncert s sporedom: 1.) Krygell: Slavnostna predigra (orgle), 2.) Premrl: »Maša v čast sv. Jožefa za zbor, orkester ln orgle, 3.) Bos-si: Elevation (orgle), 4.) Kimovec: »O sveta večerja-., -Radul nebeška se krajca* 5) Bossi: Allegretto (orgle), 6.) Prc-mrh Tri cerkvene pesmi, 7) GuUmant: .Finale iz I. sonate- (orgle), 8. Kimovec: »Gradual sv. Cecilije, Premrl: »Gra-dual za Veliko noč*. - Orgelske točke j?vaia Stanko Premrl, ostale stolni pevski zbor in godba dravske divizije. Dingira dr. Fr. Kimovec.
Novo gledališče v Beogradu. Upa« je. da bo beograjsko gledališče dovršeno do druge polovice maja. Svečana otvoritev se vrši začetkom junija.
Dr. V/ildgans je umaknil svojo ostavk* kot ravnatelj »Burgtheatra* na Dunaju.
Po svetu
Sokolsfi!
^ ^ ________Sokolom v Ljubljani in okolici Pri-
, prave za L jugoslov. vscsokolski zlet so — Nove ameriške zahteve pri za- £ lnem tjru posamezni odseki deluje-veznikih. Amerika je pred par dnevi za- . Hpotrebno ^ pa še veliko število so-htevala od zaveznikov Povrnitev st; J^cev. Poživljamo vse brate in sestre škov za vzdrževanje ameriških zasecoe- i,.iiH.KTisVih soUolskih društev in sokol nih čet ob Renu od maja 1921 do maja
' ljubljanskih sokolskih društev ;ih" društev v okolici Ljubljane,
da se
1922 v znesku 32 milijonov dolarjev. _ j -	v zletni pisarni za sodelo-
...	f «	c?___— x — ? nolafll	" j <i *	. .. n 1 ~ _ • „.«1..,
— Katastrofalen finančni poloza} graške občine. Iz Gradca nam poročajo, i da se je finančna kriza mestne občine
vanje v razni a odsekih. Dolžnost vsake-iga Sokola je, da pri zletu aktivno sode-
--------J ,	lujo. Predvsem se naj javijo za delo v
Gradec tako poostrila, da dne 1. marca, ^^ odsckUl_ oui bratje in sestre, ki mestna blagajna sploh m mogla izplačati, ^ telovad;k) Vsakdo pa, M se prijavi
plač mestnim uslužbencem. Se-'e koncem 1. _____mnr!! noverieno
tedna so prejeli uslužbenci tretjino svojih prejemkov. Da se sanira ta nevzdržni položaj, se poda prihodnj teden predsedstvo mestne občine graške na Dunaj, da pri finančnem ministrstvu izposluje potrebne ukrepe.
— Razvoj meščanskih šol na Slovaškem. Leta 1918/19 so otvorili na Slo-
in sprejme določeno delo, mora poverjeno nalogo izvršiti točno in vestno. Zdravo!
Starešinstvo Jug. Sok. Saveza.
Sokolska župa Ljubljana L Zupo predsedstvo poziva vsa društva ljubljanskega okrožja, da ee v čim večjem številu udeležijo pogreba brata Janka Ko-vačiča. Čas in kraj zbiranja je posnea 11 iz poziva Sokolskega Saveza.
Sokol I. v Ljubljani objavlja: Kruia, neizprosna smrt nam je ugrabila našega dobrega neumorno dslavnega brata Jan-' vačiča. Pogreba, ki se vrši v
! četrtek ob pol 16. uri se udeležimo kor-1-__Narodni
Umival se zvečer!
K organizaciji pomladka Rdečega križa. Stara je resnica, da najmanj razmišlja-j o stvareh in opravkih, katere vidimo ir. vršimo dan za dnem. Od nekdaj smo bi'i navajeni umivati si vsako jutro obraz, uhlja, vrat in roke. Tako nas je učila mati. tako so nas vzgajali v šoli, in brez memisleka učimo tako tudi našo deco.
Dobro in umestno je, da pridemo sveži in snažni na svoej dnevne opravke: spo-čobi se, da se podamo očiščeni in dostoj-ni v družbo. Hvalevredno je, da učitelji v/gajajo mladino v dostojnosti, snažnosti in čistoti. Vsa ta vzgoja pa je postavljena na podlago, ki ne more imeti vselej usodnih t>ocW.lc. Povdarja se preveč zu-naniost, u« »e mladino, da naj spričo drugih ij:»di skrbi «a ut^^n utis. Navajamo k lepotičrn, ker ne upoštevamo notranje vrednosti čistote aii vsaj. ker <1 'dejanski ne pomr.gamo KeišavA
Miss Ada Palmer se mudi baš te dni med nami. da vpelje .borbo za dobro zdravje', da započne igro »Zdravje* na naših osnovnih šolah. Ne moremo biti do-
— --".T,----v mrbimentu in vaškem 113 razredov in 44 paralelk me
VOlj	f L lo^rSas la' te ščanskih šol, v katerih sta bila 5602 učet,-
tem bolj 5"dno ker ^ ^^; ca. Lctos imaio na Slovaškem 439 raz-koalicije vedno ^^dain	jn	,e]k meš£anskih gol ;n dobrega
no izza ploU napadaU^ so mne^j^ UČ£ncev. Meščansko-£olskil: učite-;ko Ko njihovi pristaši iz depM. poučnega (	Slovaškem 838.	! četrtek . .
sovraštva proti njemu pričeli ostuano ^	.	, nnrativno v kroiu. Zbirališče
obrekovalno kampanjo od beznice do; — Smrt najstarejšega cloveKa. 1	^
ičetrt na 15. Brate in sestre po-
beznice od shoda do shoda, celo od »Temps* poroča, da je te dni umri v Fa- »	p0-reba udeleže v čim
"	nd osebe do c®ebe. Ta-lrizu George Chamelune. ki je bil najsta- zivljamo, daje po.
krat jL Srt£ Pomagati, Ukratirejši človek na svetu. Doživel je 134 let. - največjem številu. - Odbor.
Napačno se mi zdi to pravih, rad« tega, | j^o.	^! ^ O^dlisu: umRaj t zS £
umijive in nerazumljene stvari, nta zoo s Kriacrcu, Če upamo, da bomo prodrli s tem hI- ; ga ne moremo trdit. umivanju rok pred gtjenskim pravilom, se moramo nadejat«. Osvežuje, utrjuje lahko, očisti tud. j^
voli hvaležni požrtvovalni Američanki in | vsa ko jedjo. Kakor naj bi u
ameriški organizaciji Rdečega krža, ki sta sprožila pri nas pereče vprašanje zdravstvene vzgoje naše mladine.
Toda če započnemo nekaj novega, moramo gledati da ne obdržimo zastarele nauke mej novimi, kl so zgrajeni na jed-
211 vsaj, do
otrok očistil roke le, če se bo nadejal kontrole, si čistil zobe le zjutraj pred šolo. In starši? Ce imajo smisel za zdravstvene stvari, bodo sodelovali, otroke nava-
______________________-	, jali k izvrševanju tembolj, čimbolj so ti
notni podlagi. Zdravstvena pravila hoče- Z(jravstveni predpisi dosledni. Ce pa ni-
mo učiti mladino, zato morajo tudi vst	...----------
stavki biti zdravstveno utemeljeni. Pravila morejo biti nepopolna in pomanjkljiva, ne smejo pa biti napačna!
Mej zdravstvenimi pravili najdem stavek, da si vsako jutro umij otrok obraz, ušesa, vrat, roke. To ie zastarel in ne-
zdravstven nauk. katerega smo se držali v dobi, ko smo se umivali radi drugih
ker Je v stanu zmanjšati notranjo, zdrav stveno vrednost čiščenja zob s krtačico ;
zjutraj i,	\ KSTda s^domačPo'pravilo: »C/m/- j tranje umivanje, zato je moremo obdržati.
za zjutraj bilo dokaz učitelju, da je otrok | vaj se zveče^	...........
snažen, in da se briga
itenu ua jc UUJ» v*, o* _______ _____ —-	v i A le poleg večernega! Glavno zdravstve-
za^čisto^.o, 'tako'bo ; posteljo'glavo in roke*. Prav nič ni težko j n0 pravilo v tem_oziru pa ostane: Umivaj
majo smisla, nanje itak ne moremo računati. In vzgoja otrok bo imela zdravstven pomen tudi v tem slučaju le tedaj, kadar bo v svojih temeljih jednotna, kadar bo bazirala res na strogo zdravstvenih principih.
Z umivanjem tudi tedaj, čc roke aiso vidno umazane zahtevamo od vsakega, zdravstveno s>a-
dopovedati vsakomur, da ni radi postelj- j se temeljito zvečer! nega perila dobro, da gre neumit v po-j potrebno se mi je zdeio opozoriti ns stelj, ker se je po dnevu umazal. nrpra-; {a necjostatek, na to higijensko napako v šil, ker tudi nc gre v dnevni oblek! spat,! zdravstvu merodajne faktorje. Dolžnost ker si tudi prcoMečc zvečer dnevno pe-: £ut;ra priobčiti jo naši javnosti, ker res-r:lo.	no ln smiselno ter s trdno vero na uspeh
Da je tudi zdravju prlkiadncle, če ne, mora biti zapo5ela akcija pomiadka Rde-zbiramo v svojih posteljah ucsnaznosti j . krjZ2 katcri ž^jmo in od katere pri-
... , ,__________ ____Cr* ii*:«i flt^l 1 . . .	..... _ ____
celih tednov, čc ne prebijemo 5c tisti del dneva oz. noči v sredi najrazličnejših kužnih Vali, katerih sc tekom del? in službe ne moremo otresti, bo tudi lajiku v rok pred vsako jedjo in! zdravstvenih vprašanjih lahko nziimijivo.
' Io pravilo večernega umivaira >e fes zdravstveno utemeljeno, kakor sem it1

čakujemo velikih uspehov.
Pot je 5e dolga, naporna, uspehi v daljavi. Naše delo zdravstvene vzgoje se ne sme omejiti na pomladek, mora »Cirili t!idl med vzgcjevalce, mora pionicati v narod.
Temelitu: mi i si pa :«c «ne biti poza-
Pr.Tiča^
• Iz »Uradnega lista«. »Uradni Ert» po-
* Kralj Aleksander na sokolskem
/leta v Ljubljani. Minister za poljedel-stvo gosp. Ivan Pucelj je na prošnjo Sokolskega Saveza naprosil kra-lia Aleksandra, da se udeleženih kobilarn.*
vsssokohkega zle-ta, ki se vrči letos | * Zdravstveno stanje v LJubljani
iMutmftm crknjeno kww« ta Jo hotel kot sveže meso prodajati v mesnici. Ko pa je kravo peljal ponoči na vozu z listjem pokrito v Maribor, je straža pregle-
v štev. 24 skih Šolah:
Minister; tednu od 5. do 11. marca se je v mestni
avdif^nci kralju omenil, da pri-
Mseeea avgusta v Ljubljani, je v avdij°nci kralju omenil <3 e jo na ta zlet vsi jugoslovanski Sokoli in da se v impozantnem številu udeleži zleta tudi Češkoslovaški Sokol. Kralj Aleksander je obljubil, da pride s kraljico Marijo v Ljubljano^ m J a bo prisostvoval sokolskim prireditvam.
•	Novinarski kongres r Subotici.
Kakor je sedaj definitivno določeno, ?e vrši drugi redni kongres Jugoslovanskega novinarskega udruženja y inevih od 24. do 26. maja v Subotici. Dne 27. maja obiščejo udeležniki kongresa Sombor, dne 28. maja pa Novi Sad.
*	Poletni čas r Jugoslaviji. V ministrstvu za socijalno politiko se vTŠi te dni konferenca, ki bo razpravljala o n prašanju, ali naj se uvede letos v naši državi letni čas ali ne. Mnenja si
krajinske uprave za Slovenijo objavlja daJa vOZ ^ fconstatirala kako zalogo vo-»Zakon o specialnih kmetij- me6ar a svoje od,iemalce v Maribor, in »Zakon o ustroju držav- j jje5ar bo izročen sodišča in splošno prevladuje mnenje, da se mu bo zaradi njegovega postopanja odvzela koncesija.
* Samomor. Kakor poročajo iz Sombo-občini ljubljanski narodilo 36 otrok, umr- ; ^ ^ ^^aj v svojem stanovanju u-lo pa je 13 moških in 11 žensk, skupaj j ^^ upokojenj profesor višje trgovske
torej 24 oseb. Kot smrtne vzroke nava-	— ■ - — - -----
ja uradni izkaz v štirih slučajih jetiko, v štirih srčno hibo, v treh pljučnico, v treh življensko slabost, v enem zastrupljanje rane, v osmih slučajih druge naravne smrtne vzroke, v enem pa sluSaJ-no smrtno poškodbo. Prijavljene so bile štiri osebe, ki so obolele na nalezljivih boleznih in sicer 2 za škrlatico, po 1 za davico in otročiško vročico. • Tiskovna pravda. Pri mariborskem
okrožnem sodišču se vrši dne 18. marca tiskovna pravda proti odgovornemu u-redniku »Marburger Zeitung* in proti odvetniškemu koncipijentu dr. Kupniku kot piscu neke kritike o postopanj« orožni-
* Gradbena delavnost v LJubljani Od leta 1910 pa do zime 1921 je bilo v pome
šole Rajkovič, star 70 let. Vzrok samomora ni znan.
s mi urzavi leuu oas a.u iic. iimouja. su	— — — ..... _ :___ _„_:k
rilo nasprotujejo. Za uvedbo letnega	rijn **** Ljubljanez£a*no48 «mh
iiasa govore v prvi vrsti prometni ozi-	poslopij. Dvaindvajset novoz^enft^
ri na naše sosede, ki so se večinoma	elopij je že uporabnih, drugjdvajMtp
■	Fe letos izroči svojemu namenu. Ker je
•is vti odločili, da obdrŽ9 to vojno zasilno odredbo še tudi letos.
*	Izplačilo uradniških draginjskih dodatkov dne 1. aprila. Ker je že objavljen zakon o dodatkih uradnikom in državnim uslužbencem, je finančni etinister vsem državnim blagajnam naročil, da na podlagi tega zakona izplačajo uradnikom dodatke dne lega sprila.
*	Šolske listine se izdajajo le v državnem jeziku. Višji šolski svet za Slovenijo je odredil, da se smejo isda-jati odslej duplikati šolskih listin, to je izpričevala, šolska naznanila, od-pustniee itd. le v državnem jeziku.
*	Seljaški davek za Radičevo akcijo. Iz raznih krajev Hrvatske prihajajo poročila, da blokaško vodstvo vodi med kmetskim prebivalstvom veliko akcijo ter zbira denar in podpise za genovsko konferenco. Denar potrebuje vodstvo za »potne stroške*, podpi-t6 pa je treba za memorandum, v katerem se prosi, »da se pred poštenim evropskim narodom izreče sodba, da jas reši te sužnosti.* Tako pravijo v i-ismih, ki jih vodstvo bloka širi od vasi do vasi. V eelu Gušče je bil te rini aretiran načelnik tamkajšnje organizacije Radi če ve stranke, ker je nabiral denar »za potne stroške predsednika Radiča, ki gre v Genovo,
vreme ugodno, se tudi letošnja gradbena sezona v kratkem prične.
•	Načrti administrativnega poslopja delavske zavarovalnice zoper nezgode ln okrajne bol. blagajne v Ljubljani so od 16. marca do vštevši 21. marca razstavljeni v poslopju teh. fakultete (poleg o-brtne šole) v sobi št. 20, in sicer vsak dan od 2. do 6. ure popoldan. Vstop vsakomur prost.
*	Obrtna razstava v Celju. Pripravljalna dela za letošnjo obrtno razstavo v Celju, ki se vrši od 12. do 22. avgusta, lepo napredujejo. Pred vsem je zasigu-ranega okrog 6000 kvadratnih metkov razstavnega prostora in to v 24 sobah mestne osnavne šola v Celju, v telovadnici »Sokola* in na dvorišču. Poslopje je, kakor nam poročajo, kar najmodernejše urejeno, prostori visoki in svetli, kakor nalašč za razstavne namene. Odbor je nadalje razpisal natečaj za razstavni plakat, katerega so se udeležili razni celjski risarju Tri najboljša dela, ki so dobila nagrade, se te dni razstavijo pri Goričar-Leskošku v Celju. Sestavljen je tudi že razstavni red in se v prihodnjih dneh s prijavnicami vred razpošlje. Udeležitev k razstavi, je prijaviti do dne 1. maja 1022. Razstave se lahko udeležijo obrtniki, industrijalci in trgovci v prvi vrsti iz Slovenije, pa tudi iz vse
da1 naše države.
Objave
•	Pokrajinski zbor «Jugoslovenske Matice» v Ljubljani. Pokrajinski odbor prosi vse delegate podružnic, ki potujejo k pokrajinskemu zboru v Maribor, kateri se vrši v nedeljo dne 19. t m. točno ob desetih dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru, da se tega zborovanja sigurno udeleže. S seboj naj vzamejo že doposlane izkaznice pokrajinskega odbora, ki jim dovoljujejo vstop v zborovalno dvorano, oziroma na podlagi katerih imajo vozne olajšave na progah Južne kakor tudi na progah državne železnice. Vozni listki, kupljeni za pot v Maribor, veljajo tudi za potovanje nazaj. Preskrbeti jim je le v Mariboru med glavnim zborovanjem pri glavnem tajniku tozadevno potrdilo na izkaznica — Nasvidenje v Mariboru!
•	Javno predavanje «Splošnega ženskega društva» v Ljubljani se vrši dne 16. t. m. ob osmih zvečer v Mestnem domu. Predava gdč. AL Štebi »O razvoju ženske volilne pravice*. Prostovollni doneski dobrodošli!
•	Društvo *Soča» v Ljubljani naznanja svojim članom in prijateljem društva, da bo g. skladatelj Emil Adamič svoje predavanje o doživljajih v ruskem ujetništvu nadaljeval v soboto dne 18. t. m. ob pol devetih zvečer v salonu hotela »LIoyd».
•	Občni zbor «Vrtnarske šole* je dne 20. t. m. ob osmih zvečer v dvorani slovenskega trgovskega društva »Merkur* v Ljubljani, Gradišče 17/L
•	Izpiti za mojstre lesnih in kovinskih obrti se vrše na Tehniški srednji šoli v
drugI polovici
NOVE MONOPOLSKE TAKSE NA TOBAK V POTNIŠKEM PROMETU
Finančni minister ie z odlokom od dne 1. t m. na predlog monopolske uprave povišal monopolske pristojbine (takse) na tobak in tobačne izdelke, ki ga v zmislu 106. člena, zakona o tobačnem monopolu, prinašajo s seboj potniki, ki prihajajo v državo ali pa s seboj nosijo potniki, ki tranzitirajo našo kraljevino, na sledeče zneske:
1.) na 1000 cigaret od 280 na 325 dinarjev, 2.) na 1 kg rezanega tobaka od 250 na 300 dinarjev, 3.) na 100 komadov smodk (cigar) od 200 na 300 dinarjev. 4.) na 1 kg tobaka za nosljanje od 100 na 150 dinarjev.
Vse te pristojbine se plačajo v srebru, t. j. v bankovcih brez ažije.
Od omenjenih pristojbin so proste sledeče količine tobaka in tobačnih izdelkov v potniškem prometu:
V tranzitu (105. čl. zak. o trbačnem monopolu) do 100 gramov tobaka in ista težina cigaret ali pa 20 smodk ali '/i« ks tobaka za nosljanje; pri uvozu (107. čl. omenjenega zakona) do 100 gramov tobaka ali ista težina v cigaretah ali pa 20 smodk. Te olajšave pa ne veljajo za obmejni promet.
Vsak potnik, ki ima pri sebi večje kot zgoraj označene količine, mora plačati zgoraj določeno monopolsko takso, sicer se mu tobak odvzame in odda najbližnje-mu uradu monopolske uprave.
Uvoz in prevoz tobaka in tobačnih Izdelkov izven potniškega prometa je vezan na predhodno dovolitev Uprave državnih monopolov v Beogradu.
osvobodi Hrvate.* Pri aretirancu soj * Razpust društev. Društva: Krščan-
nasli okoli 2000 kron, katere je bil že ( sko-socialna ženska zveza v Ljubljani; moral med seljakL — Treba je, da j Društvo za osnovanje in zgradbo zave-»blasti energično posežejo vmes in j tišča in vzgojevališča v Ljubljani; Orti
stavijo to izdajniško roboto. Treba, gruppe Laibach des Verbandes der Ma-
zapeljaio ljudstvo .-podje pri blokaškem vodstvu ostane
werkschaft der Lederarbciter Oester-
lepo skriti in pobirajo kmečke gro-; reich-Ungarns se razpuščajo, ker že več -	" '--"-1- ~ n--------------! let ne delujejo in nimajo pogojev za pra-
vni obstoj. Istotako je pokraj;nska upra-
se za »potni trošek v Genovo*
4 Kresnatorij v Beogradu. V Beo-rradu se je osnovalo društvo »Oganj*, ki si je nadelo nalogo, da zgradi v Beogradu krematorij. Društvo se je nhrnilo na reparacijsko komisijo v Nemčiji s prošnjo, da mu preskrbi potrebne aparate za sežiganje mrličev v vrednosti pol milijona dinarjev.
* Z NSSarskega shoda v Ptuju nam
poročajo: NSS je imela v nedeljo v Ptuju svoj shod. Udeležba ni bila baš velika in med navzočimi so bili večinoma pristaši JDS. Na shodu je go-; voril poslanec Deržič. Med drugim jej
va razpustila društvo «Der landwirt-schaftliche Leseverein in Rosstvein* (Ra-zvanje pri Mariboru), ker zaradi pomanj-
Ljubljani odslej redno v u,^. t-;-- . Dubr0vnika poročajo, meseca maja in novembra. Prošnje ie ; vlagati vsaj en mesec preje pri šolskem ravnateljstvu.
• Sobol Ložka dolina priredi dne 19. marca t I. pri br. Ožboltu v Starem trgu I. naraščajev dan. Spored: petje, šaljivi dvogovori, igra, telovadne skupine in ritmične proste vaje (ples gozdnih vil). Začetek ob 15. uri. Vstopnina: sedež 5 Din, stojišče 3 Din. Deca prosta. Ker le čisti donos namenjen za naraščajev sklad za vsesokolski zlet v Ljubljani, vabimo vse brate in sestre ter prijatelje Sokolske mladine, da se tega naraščalevega dneva polnoštevilno udeleže.
= Poročilo z žitnega trga. Iz Sombora poročajo z dne 14. marca: Dovozi so oslabeli. Ponudba živahna, povpraševanje zmerno. Pšenica notira 1750 do 1780 K, koruza 1350 — 1380 K, oves 1250 1270 K, moka št. 0 po 25 K, št. 2 po 24 K, krušna moka 22 K, otrobi 1040 K.
= Izplačevanje kuponov investicijskega posojila. Ponovno opozarjamo, da se je včeraj pričelo izplačevanje kuponov sedemodstotnega državnega investicijskega posojila. = Povečanje našega trgovinskega bro-)vja. Iz Dubrovnika poročajo, da je naročila Dubrovniška parobrodna družba v Angliji 3 velike brode po 6 do 8 ton.
JugoslavensUa banka v Osijeku prenese letos svojo centralo iz Osijeka v Zagreb.
= Moderna tvornica usnja se osnuje v Banji pri Nišu.
Razdelitev zlatega zaklada Avstro-
Šport
S K. Jadran vabi vse nogometaše na sestanek, ki »e vrši v petek dne 17. marca ob pol 20. uri pri »Sodčku*. Zelo važno!
Otvoritev nogometne sezone v LJubljani dne 19. marca. — Gradjanski SK.: Ilirija. Ilirija nastopi v nedeljo, v svoji
kanja članov ni bilo več pogojev za ob- ?rvi letošnji tekmi proti Gradjanskemu
stoj tega društva.
• Vse Jožice prost Kolo jugoslov. še-
fi. K. iz Zagreba. Gradjanski SK. je znan kot eden najsilnejših moštev Jugoslavije.
cen način Kritiziran umi t>iuiuuv«,iijc finančne kontrole. Značilno za g. poslanca. kako on obvlada naše službene predpise, je, da on niti pravil-r>e<ra našega naslova ne ve. Čenčal je o <finanfi,ii straži*, češ, »pri vsakem ?odu stoji en financar in ugotavlja z aro v roki, koliko alkohola se stoči*. kar pa nikakor ne odgovarja resnici, kron. Poslanec Deržie morebiti pozna raz-j *
ster- Dne 19. marca boste godovale. Ta Bil je dolga leta hrvatski prvak in uživa krat vam bodo prinašali za god tudi cve- i mednaroden sloves. Turneja v Španijo, ki tic Sprejmite jih. toda le pod pogojem. , jo nastopi po nedeljski igri z Ilirijo, ga da bo šopku pridejan tudi šop srečk, bo napravila še bolj popularnega. IIi-
~ " "	rija se sreča z Gradjanskim SK. dne 19.
marca drugič po vojni. Znano je, da mu Črni i ie podlegla lani, ko je bilo njeno moštvo
.......... ki bo ua-
ne-pre-
Drnišu) je v privatnih rokah. Bolnice ima- jteKio jeseu mougu -p-	;'Pre-
io skupno 5332 postelj. V Črni gori se : men ;en bo le notranji napadalni tno, v 6KUpn0	rt- - - - e — j katerem bo manjkal za enkrat še Seger.
Pepekom pa voščimo 100 sreč in jim po | nudimo v nakup 100 srečk.
» c4n4tc<!!.-o hnlnlc v Dalmaciji.
= Vzorčni sejem r Leipzig*. Kake*
poročajo iz Leipziga, je bil tamošnji vzorčni sejem izredno dobro obiskan in se je sklenilo ogromno naročiL
= Nemška konkurenca češkoslovaškemu tekstilnemu blagu. Iz Budimpešte poročajo, da se Nemčiji obeta, da bo mogli* osvojiti madžarski tekstilni trg, ker jc vsled visokega stanja češkoslovaške va lute uvoz češkega blaga ekoro izključen.
Pred trgovinskimi pogajanji me<1 Poljsko in Avstrijo. Iz Varšave poročajo, da pričnejo v kratkem tamkaj pogajanja sklenitvi poljsko-avstrijske trgovinske pogodbe.
= Nezaposlenost v AvstrijL Na Du
naju je nezaposlenih 35.000 oseb, v Gornji Avstriji 7000. v nemški Štajerski 2000, v industrijskem področju Dunajskega Novega mesta 8000 oseb.
Bolgarska sladkorna industrija. Do leta 1912 je obstojala v Bolgarski samo ena (belgijska) tvornica sladkorja. Pe-daj je v Bolgarski že 5 sladkornih tvornic (1 češka, 2 belgijski in 2 francoski), ki so predelale v letu 1921 183 milijonov kg sladkorne pese v vrednosti 61 milijonov levov in producirale 13 milijonov kg sladkorja. Bolgarske sladkorne tvornice, ki so moderno urejene, bodo mogle kmalu kriti vso potrebo sladkorja v državi.
Zabrana izvoza olja iz Grčije. Kakor poročajo iz Aten, je vsled pomanjkanja olja v Grčiji do nadaljnjega vsak izvor olja iz države prepovedan.
Grški neuspeh pri pogajanjih za posojilo. »Times* poročajo, da grškemu fi nančnemu ministru Gunarisu ni uspelo, doseči posojilo v Londonu-
= Rusija naroča v Češkoslovaški papir. Ruska trgovinska delegacija je aa-ročila pri šest češkoslovaških papirnicah za 1.6 miliiona kg papirja v vrednosti 9 milijonov Kč proti plačilu v gotovini.
= Znižanje diskonta v Švedski. Švedska državna banka je znižala diskonta'• postavko od 5 in pol na 5 odst.
= Obtok novčanic v Madžarski Po za dnjera izkazu madžarskega državnega novčaničnesra zavoda znaša obtok novčanic v Madžarski okoli 28~320.000.0m madžarskih kron. Proti prejšnjemu izfa 7.u se je povečala množina bankovcev z» 145 milijonov madž. kron.
= Deflacija v Zedinjenih državah. Ir Newvorka poročajo: Najvišjo točko J* dosegla cirkulacija bankovcev rezervnih bank v decembru leta 1920, ko je znašala 3.404 milijone. Leto kasneje je padla na 2410 milijonov dolarjev.
= Obtok oovčaric v Franciji Po iz kazu »Banque de France- dne 9. maroa je bilo v obtoku 36.-225,851.615 papirnatih frankov. Kovinska podlaga je znaša-3..5T7,178.874 frankov v dr-
ogrske banke. Z Dunaja poročajo: Pogajanja o likvidaciji A.-o. banke so dovedla
do uspeha, ker so se zastopniki nasled-	3..577.17K.»<4 rran^v .v
stvenih držav sporazumeli, da se razdeli la. v ziaiu. <> .	k j m
-I..;	hnnl-p mp.,1 nasledstvo- : zavi in 1. ,948,367 OoO ira^Kov
nahaja 6 bolnic (Cetinje, Podgorica, Nik šič, Kolašin, Plevlje
zlati zaklad A -o. banke med nasledstvo ne države tako, da bo mogla Avstrija razpolagati s precejšnjim delom zlate rezerve.
= Tržaška borza dne 14. marca: madžarske krone 2.40 — 2.50. avstrijske krone o.28 _ 0.31, češkoslovaške krone 36.25 — 37.25, dinarji 26 — 27.50, marke 7.65 — 8.65, dolarji 20 — 20.25, švicarski franki 390 — 394. — Jadranska banka 130, Cosulich 272. Dalmatia 190, Gc-rolinich 1430, Libera Triestina 440, Llovd 1270, Cement Dalmatia 345, Cement Spa-lato 253.
= Hmeljska svetovna letina. Po podatkih mednarodnega poljedelskega instituta v Rima je znašala svetovna s hmeljem posa-ena površina v letu 1921 okoli 11.400 ha "proti 39.600 ha v letu 1920. Od te površine (v letu 1921) pripada med drugimi Nemčiji 1130 ha. Veliki Britaniji 10.200 ha, Zedin-enim državam 11.300 ha. Češkoslovaški 8100 ha, Franciji 4100 ha, Belgiji 1.500 ha itd. Po podatkih gornjega instituta znaša rezultat svetovne letine v letu 1921 okoli 349.S00 starih centov (po 50 kg) proti 461.000 &tarim centom v letu 1920. Navzlic povečan;a površine je lan
stvu; v sreoru
281,341.490 frankov.
sic. ivou^u,	in Peč). Bolnikov Pričetek tekme je določen na pol 4. uro.
lahko leži v teh bolnicah 2464. V Vojvo- predtekmo igrata dva moštva naraščaja dM pa je vsega skupaj 11 bolnic s i Cene: sedeži 10 Din m 7 fm. stojišče 5 14159 bolniki. Vzdržavanje vseh teh bol- j Din: članske in dijaške vstopn.ee 3 Din.
aic stane državo približno 21 milijonov
Nogometno prvenstvo Jugoslavije. Da preneha krivo •olmačenje o nogomet-
Iz Črnomlia nam poročajo: Črno- nem prvaku Jugoslavije, moramo kon.<aa-mere pri železnici, o naših službenih! meljslf Sokol nam je s svojim narašča- tirati sledeče: Prvak Jugoslov. Nog. ha-razmerah pa nima niti pojma in z i nripravil v soboto 11. in v nedeljo veza, ki bi edini mogel imeti naslov pr-
ogorčenjem zavračamo njegov 'a nje.
o bujs-1 t°~marca dva prav zabavna večera. Sol- ' vaka Jugoslavije, danes sploh ne obsto-so bili! ;ka mladina, ki pripada naraščaju, je u- | ja, ker se za prvenstvo Jugoslavije se ni
nandatov.
ra led.* Za Deržičevo brezobzirnost imamo samo en odeovor, in sicer:
slavili rašo novo državo in ,so r.rrlili zanjo svojo kri. Na splošno odpad od te stranke, ker sedai smojzahte-< o so jo morali porovitl Vsi otro-! ra jasnem, kaj ima državni, oziroma i ci So vrlo izvedli svojo nalogo, posebno Idilna moštva prvega in drugega razre-j&vni nameščenec cd te stranke pri-; Ijuufco in naravno je igrala mala Milen-! da so uspešno branila ^svoje postojanke.
ka, Ji nam še mnogo obtta. Hvala vrle- i Hakoah " - - *	™ ''
junake, ki j lee v finalu dobi naslov »Prvak Jugosla-! vije*.
Nedeljski nogomet na Dunaju. Vo-
čakovati. — Financar.
o Zrelostni izpit na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Na oddelku: višja stavbna šola se je vršil prvi zrelostni izpit dne 4 marca. K izpitu se je priglasilo vseh 12 obiskovalcev zadnjega (8.) semestra, med njimi dve učenki. Uspeh je bil jako ugoden, kajti vsi so prestali maturo / dobrim, deloma izvrstnim izidom, in sl-eer: Battelino Angelo, Dolenc Janko. Hil-b»rt Zdenko, Jelinek Franc (z odliko), Kochova Ruša (z odliko), Koprivec Mi-Un (?. odliko), Martinčeva Marija (z odliko). Medved Ivo (z odliko), Rožman I-van (z odliko), Samsa Stanko, Spinčič Ivo in Zupan Miroslav.
______________w	_ prišel na drugo. Rapid na
mu u< iteljstvu za trud in požrtvovalnost ] tretje mesto, dočim .ie Hertha padla na
Da '.vč;. gdč. Veisovi za spremljanje pet- -	~ ' " 1----^
ia na glasovirju. Ne pustite pa nas predolgo čakati do nove prireditve.
*	Smrtne obsodbe v Šibenikn. Porotno sodišče v Sibeniku je dva tihotapca, kl sta lani za vratno umorila orožnika Smo-ljanoviča, obsodilo na smrt Na smrt je bila obsojena tudi Antonija Pekas, ki je svojega moža, ko je lovil ribe. sunila v morje ter ga tiščala v vodo, dokler ni utonil.
•	Priporočljiv mesar. Mesar N. v Mariboru je priporočljiv človek v svoji obrti Kunil ie namreč te dni od nek&ra do-
četrto mesto. W. A. F. je prekosil Vien-no in Wacker ter je napredoval od osmega na šesto mesto. Važnejši izidi sos Pportklub: Vienna 2:1 (2:0), Hakoah: Hertha 2:0 (2:0). Rapid: Admira 10:2 4:1). Admira, ki je lani v decembru premagala Rapida, je v tej tekmi doživela občuten poraz, ki je napravil na 18.000 gledalcev, ki so prisostvovali tekmi. velik vtis. Zelo nepričakovan je bil tndi neodločen izid tekme Slovana proti Sturm 1914. ki je končala s 2:2 (2:1). Zmaga Slovana se ie tova-
Borza
Zagreb, devize: Berlin 136 — 146, Mi-an 1450 — 1500, London 1340 — 1350, Newyork. ček 270 - 286, Paris 2600 -2676. Praga 550 - 600, Švica 5800 — 0, ček 5100 — '5650, Dunaj 4-120 — 4.140, Budimpešta 38.50 - 39; valute: dolarn 270 — 280, avstrijske krone 4.o0 — 5, češke krone 0 — 600, napoleoni 900 — 0, marke 530 — 545, lire 1420 - 1500. Banka za Primorje 0 — 730. Brodska banka 342 — 347. Eskomptna banka 790 — 796. Jadranska banka 0 — 1100. Jugoslovenska banka 465 — 498 Ljubljanska kreditna banka 945 Slavenska banka 505 — 510. Praštcdiona 5475 — 5790. Kečka pučka banka 475 — 500. Srpska banka 720 — 730. Dubrov. paropiovna družba 5350 — 0. Goranin 520 — 576. Nar. šumska industrija 550 — 555. Našička industrija drva 485 — 500. Gutman 1400 — 0.
— 950.
ski hmeljski pridelek nazadoval proti le- :	2gnQ _ Q
tu 1920 za 11.700 starih centov.	i Ljublj strojne tovarne in livarne 0 —88".
= Cene jajc v Nemčiji. Iz Frankfurta ; jr-nov. premogokopna družba 0 — 1050.
poročajo, da so bile cene jajc na debelo rza 1000 komadov) dne 11. marca sledeče: šlezijska ja'ca 2700 do 2800 mark, ol-denburška 2750 do 2850 mark, bavarska 2C50 do 2700 mark.
Beograd: London 325, Pariš 51? Newyork 72, 2eneva 1400, Milan 355 Praga 126, Berlin 32 — 33, Dunaj 1.02 -1.03.
Praga, devize: Berlin 20.55 — 20.95,
Cene bencina in petroleja v Franci- j Curib ^095.50 — 1099.50, Milan 287 —
jI znižane. Iz Pariza poročajo: glavne rafinerije so pristale na znižanje cen bencina in'petroleja. Cene na debelo v Parizu so sledeče: Navadni petrolej v sodih ali kanglah 106.25 franka za hI; luk-
289, Pariz 508.50 — 511.50, Ncwyori. 56.82y2 — 57.421/2, Beograd 72.75—73.75, Sofija 37.60 — 38.40, Dunaj 0.63 — 0.83, Varšava 1.22 — 1.42, Budimpešta 6.70 -7.10, valute: marke 20.55 — 20.95, švi-
suzni petrolej za zaboj (10 kanerel po ^^ frank5 1090.50 — 1094-50, lire 261 5 1) 55.75 fr.; bencin (težki) 135.75 fran- j _ ,30. francoski franki 305.50 — 508.50. kov za hI; finejši bencin 148.25 frankov j funt{ 243 _ ^ do|arji 5545 _ 57.05. za hI Povprečno so padle cene za 5 fran- dinarjj gg 75 _ 70.75, levi 36A5 — 37.1.-. kov pri hI.
=x Ameriške žitne zaloge. Washington- j ke 1.22 ski poljedelski urad objavlja v tem le- j 7.10. to svoje prvo mesečno poročilo, po ka- , Curih) devize: Berlin 1.91, Newyork terem se ceni množina pšenice, ki se je - LoiMKm 22.32, Pariz 46, Milan 25.95
. « ^ ________1..U f.^nnrioTT n«	_	... .	pr _____1 < f*T
avstrijske krone 0.63 — 0.83. poljske mar 1.43, madžarske krone 6.70 —
naha:ala 1. marca v rokah farmerjev, na 131.100.000 bušlov ali 16.5 odst od žetve v letu 1921. proti 207,591.000 bušlom ali 26.4 odst. od žetve v letu 1920 v rokah farmerjev dne 1. marca 1921 in proti 164.624.000 bušlom ali 17.6 odst. od žetve v letu 1919 v rokah farmerjev dne 1. marca 1920. — Pri kornzi je znašala množina dne 1. marca okoli 1.,313.100.000 bušlov ali 42.6 odstot. od žetve v letu 1921 (1 „572.397.000 bušlov ali 46.6 odst. od žetvo 1920 dno 1. marca 1921 m
Praga 9.15, Budimpešta 0.61, Zagreb 1.65, Varšava 0.13, Dunaj 0.0614. avstrijske žigosane krone 0.06 in tričetrt
Berlin, devize: Italija 1363.60 — 1366.40, London 1170.30 - 1172.70. New-vork 270.72 — 271.28, Pariz 2417.55 — 2422.45, Švica 5244.75 — 5255.25, Dunaj 3 48 _ 8.52, Praga 484 — 485, Budimpešta 32.96 — 33.04, Zagreb 88, Sofija 181.«' — 182.20.
smatrala k«t go- ^070 ^bašlov^ali 377^'od že^ !Odgovorni urednik Vit. F. Jelene.
ve 1919 dne 1. marca 1920>
i Lastnik in izdaiatelj Konzorcij «Jutra»,
BRANISLAV NUŠlC:
Devetstopetnajsto
Tragedija naroda.
In ie se obrne k svojemu zaspanemu služabniku, mu sapove, da očisti hitro čevlje ter pripravi ostalo prtljago.
Podporočnik pozdravi, odide in takoj nato zatrobi tromba tam doli pri reki in prebudi vasico.
Kapetan se obleče, opaše revolver, prečita še enkrat povelje, ležeče na stolu. Prišlo je od poveljstva užiške vojske ter mu ukazuje, naj se poda takoj v Čačak, se poskuša prebiti skozi mesto, kajti drugače je baterija izgubljena, ker stoji mesto pred padcem.
<rTorej vendar niso bila sinočna pojasnjevanja pisačeva tako brezsmiselna!* mu šine v glavi, zmečka povelje v žep ter odide v telegrafsko postajo, da zve, če ni že morda prepozno odriniti v to smer.
261 Hitro se poda k Bateriji, kjer so bili že vsi na nogah, zajale nadaljuje pot, kajti prav Tahko jo zajame sovražnik v mestu ikonia in vojaki sedejo na svoja mesta.	samem.
i Ponoči je baterija prehodila Dragačevsko ravnico od Buče Kapetan posluša poročilo, pomisli trenutek, vspodiXide 'do Jezice, v jutranji zorji se že vzpenja v hrib, in ko napoči konja in odiaše hitro k bateriji ter izda povelje za urni pohed dan, se spušča proti Cačaku. Kapefanu se dozdeva, da je v mesto. Poskusil se bo prebiti, predno bi zajel sovražnik sovražnik že v bližini, zato jaše daicc pred baterijo s podve- i baterijo. Sicer je bila živina popolnoma izmučena, toda strm in j jeno paznostjo. Že na vse zgodaj je poslal na izvid podnared- J ie olajšala pot navzdol.
nika z dvema vojakoma, ki sta se izgubila v daljavi in bi se : Ob pol 11. dopoldne dne 18. oktobra, na dan sv. Luke, se morala že davno vrniti. Z vrha je lahko pregledal vso serpen- j naenkrat pojavi baterija na Ivanički cesti na čačanskem klancu, tinsko cesto, ki se liki kača ovija Jelice. Kar mu je krepilo Kapetan jaše pred njo. V mestu tišina, vse mrtvo. Iz zastrtih
zaupanje, se je vseeno neprestano bal kakega presenečenja na ovinskih, ker bi na tem strmem potu ne mogel zapostaviti svojo baterije, še manj je obrniti, kajti živina je bila tako utrujena, da bi gotovo ne zmagala strmine nazaj.
oker, gledajo preplašeni prebivalci, že davno prepuščeni svoj: usedi, ki jih samo šc zanima, kakšna fco ta. Sem in tja pogledi, izza vrat kaka ženska glava, kajti vsi ljudje so se poskrili, ker niso hoteli, da bi se pojavili na cesti v prvih trenutkih sovražni-
V tem trenutku ustavi baterijo, jaše do prihodnjega ovinka, kovega vhoda. Majhna hišica je že okinčana z belo zastavico.
pred njo stoji sfarica, ki preplašeno pogleduje na sovražnika. Še enkrat dobro pogleda, in ko spozna lastne vojake, se is sramu krčevito obrne, izdere belo zastavico ter se umakne
od koder je lahko pregledal v daljavo razvito pentljo jeliške ceste daleč pod Jelico in je pogled objel tudi Čačak, ki je štel svoje poslednje ure. Tam, globoko pod seboj zapazi kapetan Teieerafistka" speča na dežurni postelji, hitro vstane, tipka J neko premikanje. Sprva se nekoliko prestraši, a ko pogleda j nazaj v hišo, od koder prihajajo ce!e gruče žensk in otrok, anaratu da se zveže s Čačakom. Nihče se ne odzove. i vnovič, vidi, da so to njegovi ljudje ter jim jaše nasproti. Pod- j razburjeno ogledujoče si srbsko vojsko, katere pač niso vec <-Se ni odzval vpraša kapetan nestrpno.	i narednik, ki se je priplazil tik do Čačaka, raportira kapetan«, j pričakovale. Pred drugo hišo istotako ženska. Ko jih ugieoa,
,-2e od sinoči se ne odlaša nihče. Parkrat sem že klicala, i da so naše oblasti zapustile že včeraj mesto in pognale oba! skrije belo zastavico in kladivce, s kojim :o je hotela bas Morda so na?i že zapustili telegraf in so sovražniki...* i mosta na Moravi v zrak. Sovražnik še ni prišel v mesto, pač i pribiti na vrata. Kapetan zapazi, bolestno ga presune in jo mogoče se baš vrše boii, pa ie proga zasedena*, ji j pa prihaja počasi z Ljubica in se vkopava ca levi strani • pozdravi: »Sestra, ah ni prezgodaj, da ze seoaj dviguješ belo
preseče kapetan besedo, da šiniio v tem trenutku in mu obsenčiio čelo z novo skrbjo.
ne izgovori, kar je tudi njemu j Moravč. Mesto samo je pripravljeno na predajo ter pričakuje J zastavico?* --------'-1---- i sovražnika vsako minuto. Baterija je v veliki nevarnosti če :
(Dalje prihodnjič.)
59
Francoski
ii
roman spisal G. M. de Bievre.
Kadar pa je melodija posnemala Segava iu oponašajoče tičje glasove, je pa name hudobno pogledoval. To me je tako zmedlo, da sem se začela loviti med basovskimi in vijolnskimi ključi, čim bolj sem popravljala, tem bolj sem mešala; nastale so grozne disonanee in Lip, ki jih je skušal zakriti, je Žvižgal m vso moč kot parnik v megli.
Morala sem na zrak in zato sera šla sedeti na klop kraj odprtega okna malega salona, ki je bil temen in prazen. Pred mano je sanjal park v luninem svitu. Resedin duh je plaval okrog mene. kresnice so bleščale v travi kot mali utrinki zvezd. Od daleko, tam ,preko ogromnih temnih gozdov se je čulo žabje regljanje, ki mi je i»ilo kakor nežni, tajni pozdrav iz Goutte-Terte.
Zamislila sem se.
V tem trenutku se je vsedla neka temna postava poleg mene in mehki glas Hidalgov je govoril: »Tukai ste? — Iskal sem vas, gospodična!*
»Mene?* sem vprašala in bila sem že vsa zbegana od njegovega pogleda, ki je svetil skozi temo naravnost v moje t/či. Nekaj čudežnega je bilo v njegovih očeh, nekaj tajinstvenega. nekaj, kar me je takoj premagalo. Morala isem mu gledati v oči.
Pritisnil se je tako blizu mene, da sem čutila toploto njegovega telesa. Potem se je sklonil naprej in z nežno kretnjo segel po moji roki. Nisem mu je mogla odtegniti, vsa tresla sem se. Hotela sem se mu izviti, toda držal me je trdo kot mačka miš. Nisem se ganila, delala sem se kot da sem mrtva. Videla sem nekoč, kako se je na ta način miška rešila iz krempljev angor-ske mačke. Mačka se je čudila, zakaj
je miška tako hitro poginila iu jo je spustila in miš je kot blisk skočila v bližnjo luknjo, debela mačka je bila zanjo prepočasna. Tudi jaz bi rada ušla, toda moja mačka me ni izpustila, vedela je. kaj nameravam. Skoro si nisem upala dihati; končno je Hidalgo malo popustil, čutila sem se prostej-šo, vendar sem bila še vedno v njeg> vi oblasti. Kajti zvedeti sem na vsak
»Zjezila se bo in nič ne bom dosegla.*
»Ne trpite tininstva. če ljubite. Nc- j benega suženjstva v ljubezni! Ljubezen je svobodna in zato sveta. Če ste prepričani, da vas zavrne, vas na svojo roko odpeljem!*
Najraje bi zaploskala. Odpeljana biti, to je bila moja sanja, romantika, poezija! Nič nisem premišljala. Vojvc-
iiačin hotela, zakaj me je tako iskal r]a me odpelje! To bo gledal Lip, ki
misli, da sme postopati z menoj kot s kako šolarico!
Calbo je strastno šepetal: »Vila, povej, ali naj te odpeljem?^ < Da,* sere za jecljala. Nato pa sem se spozabila in začela: cče mene ljubite, čemu pa potem dvorite Klavdiii?*
»Da vaša teta ne opazi, kako za vas gorim. To bi ne bilo dobro.*
Vse sem mu verjela. V glavi mi jc-gorelo, ena sama misel mi je še ostala v nji:
»Ljubi mel Vojvoda me ljubi!* Začela sva z načrtom. »Jutri zvečer greste k svoji teti, ji razložite najino ljubezen, ona se zjezi in jaz vas nato odpeljem. Na obronku na desni pred parkom vas čaka moj avto, čisto nov, prvovrsten in že se-deva vanj in oddrčiva v deželo ljubezni! ...» »Kam?*
»Tega ne povm. Samo zaupajte mi!*
»Zaupam vam!*
»Jutri večer ob desetih pridite v črnem pajčolanu. Jaz prinesem očala in masko. Nihče nas ne spozna *
»Ali boste pozabili na vse one vaJe rdeče, zelene in rurorne ljubico, o katerih ste mi govorili? *
in hotela sem ga dobiti v mrežo koketnosti.
Videl je, kako sem premagana in začel je s toplim, mehkim glasom: »Ljubim vas. — Sami dobro veste. — Zakaj ne pustite, da vam povem?* Ker pa sem molčala, je pristavil: »Vrniti se moram v domovino.* »Že? Zakaj pa?*
»Ah,* je dejal žalostno, »selena miza!*
»O čem govorite?* sem se začudila. Pogledal me je zopet tako vroče, da sem zatrepetala.
»Mislim na zeleno mizo zunanjega ministrstva. Poslanik zahteva, da se vrnem na Špansko, ker moj dopust je že pri kraju. In tam bom čepel svoj živ dan. Če pa poročim kako odlično Francozinjo, pridem r,a kako poslani-ško mesto zunaj v svetu, vse se mi bo dohrikalo... Vaša teta mi mora kolikor mogoče kmalu dovoliti vašo roko.*
»Prosite mene za mojo roko!* Morala sem tako govoriti.
»Ne. Njej ne ugajam, zavrne me.* »Zakaj?*
»Ona ima zastarele nazore o zakonu, nazore, ki so prav tako nemoder-nj kot ona sama.* »Vem.*
»Zdaj vidite, da morate vi pričeti.* »Kako naj ji rečem?* »Da vas ljubim, da me vi ljubite in da hočete postat; moja žena.*
Korespondent-inja ze Strassbouro
se išče za slovensko, nemško in po možnosti francosko korespondenco vi za druea pisarniška dela. Ponudbe s sliko, prepisi spričeval in eurrir;j1:-1 vitae na naslov An. ekspedicije DRAGO BESELJAK t DRUG, Ljubljana.
Sodna ulica 5, pod ,STRASSBOURG-'.	7'?
900 800 3.000 100 1.200 2.900 1.700 1.000
»Vse izginejo pred belo. svetlo, bo-22.000
Jeklarna na Ravnah, ftnštanj, Slovenija,
tčde za takojšnji n&stop	700
za slovensko (arbskohrvaSko) in nemško korespondenoo.
Pogoji: Jugosiovensko državljanstvo strojepisje in vsaj nemška stenografija. Prosto stanovanje g kurjavo in razsvetljavo na razpolago.
St. 8J8/22.
žansko ženo kot si ti!*
Zidano poslopje
(v ploščini od žOO m' dalje), ki ee da preurediti za mehanično delavnico
se išče 653
za. nakup ali pa proti dobri rajemtiini v sredini mesta ali tudi okolici. Ponudbe pod »Mehanična delavnica* na A ona Company, d. z o. 5., Ljubljana, Kongresni trg 3.
Vrtnice
visoke in nizke, v veliki izbiri, se doba najceneje pri „Vrt' Dža-raonja in drugovi, dražba z o. z., Maribor. ««
L Mikuš
Ljubljana Mestni trg 15
isdeSovatetl dežnikov
Sa drobno!	Na debelo!
Zaloga sprehajalnih palic.
551 Popravila točno in solidno 1
Poljudno-znanstveni spisi
zbirka „Pota in cilji":
.-II. svezet: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. i. del, vezano II 6 —, IL del. vezano D 12 —. Za oba •zvezka po pošti D 2'25 več.
III.-IV. zvezek: Dr. Fr. VVeber, Uvod v lllo-SOlljO. D 18 —, pošta D 1 — več.
V. zvezek: A. Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. Mehko vezano, fin papir D 15'—, pošta D 115 več.
X r.-ix. ZV-: Dr. Iv. Prijatelj, Predhodniki in Idejni atemeljltaljl roškega realizma. Strani 418. Cena D 23 —, po poŠti D 1 50 več.
Naročila sprejema: Tiskovna »draga
v Ljubljani, Prešernova nuoa, nasproti glavne pošt«.
Dobra služba.
Starejša ženska, ki zna samostojno kuhati in skrbeti za bišni red, se išče k mali učiteljski družini v prij z nem kraju na deželi. — Nastop 1. aprila, plača po dogovoru Ponudbe z navedbo starosti-in. dosedanjih služb pod »Dobra služba» na npravo »Jutra*. 701
PoStenega aSenoa
za pekovsko obrt sprejmem. Hrano, obleko in stanovanje ima prosto. Jožef Bajželj, pek, Železniki 39, Gorenjsko.
«99
S jnlgovod ja (kinja),
izvežbana, zanesljiva in samostojni moč, izurjena tudi v korespondenci in strojepisju se išče tak»j za tovarniško podjetje v Ljubljani. Ponudbe
je poslati na upravništvo »Jutra* (kjer se izve tudi naslov) pod šifro: »Knjigovodstvo 2či». 677
Eontoristlnja,
samostojna slovenska iu nemška korespoadentinja, izurjena strojepiska iu steaogra-finja se pod ugodnimi pogoji takoj epieime ,:a tovarniško podjetje v Ljubljani. 1'ocudbe je poslati na upravništvo »Jutra* pod šifro: «'.>.onto-ristinja 254». 676
Gospodična
s srednješolsko izobrazbe, sedaj uradnica, 22 let stara, se želi ▼ svrho ženitve seznaniti z enakim gospodom, ki ima državno službo. Premoženje postranska, stvar. I n resne ponudbe je poslati s sliko pod »Pomlad v aprilu* na upravo »Jutra*. 706
Pokrajinska monopolska direkcija v Ljubljani razpisuje ofertalno prodajo pri tobačni tovarni v Ljubljani nahajajočega se škartnega materijala, i. s.:
400 kg odpadkov cd domačega platna.
„ tro nika (Drilch), „ hodničnega platna (Rupfen), „ jutnega platna,
„ „ belega platna, „ „ j utrnil motvozov, „ „ motvozov iz prediva, „ „ konopcev, ,, „ jutnih niti, „ „ bele lepenke, ,, „ rjave lepenke, „ „ raznovrstnega papirja, lupulina (hmelj evo seme), izrabljenih jeklenih nožev, obžganega litega železa, strojnega litega železa, cinkastih odpadkov, kovanega železa, lesenih zabojev raznih velikosti, štorij (Rohrmatten). Ofertalna prodaja se vrši v tobačni to varni _ v (Lan isuer) se zaradi pr.manj- j Ljubrani dne !8 aprila t. L ob 11. uri dopoldne. Ne-Srrzri^BSSitančni pogoji so na razpolago v ekonomiji tobačne
in drug, Ljubljana, Sodna tOV&rHe. ulica 5. 687
Ljubljana, dne 14. marca 1922.
Direktor: Mandelf,
(Dalie prih.)
Planino in kodlja
24.000 11.000 2.900 19 000 16.000 4.000 1.000 1.700 250 3 000
705
Proda ae
Konjska oprava en koleselj, dve isalni mili. d-a pulta, železne blagajne. N • slov v upiavi »Jetra*.

3000 kg
koniskega sena ;mm na j prodaj. Poiav6 se v upravi!
»Jutr >. 680 i
Na posodo 639
se išče klavir ali pianino. Ponudbo a n&ved o pogojev na uDravništvo .Jutra" pod it. 6S9.
! ■
B
IHUmiMUBUSBNI
Znameniti roman „Jutra"
FRANK HELLER
Blagajna velikega vojvode
je izšel v ponatisu in se naroča pri
upravniStvu »Jutra" v LiubSIanf, Prešernova ulica 54.
===== Broširan velja 10 Din, po pošti 75 p več.
Istctam se dobi tudi knjiga: Prigode gospoda Coilins. Cena 5 Din, po pošti 75 p več.
S
a ■
8
ti. d.
v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šesitjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpecava
Ia čehoslo^aški in angleški koks za, livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:	3013
Prometni zavod za pnmsg, d. d. v Ljubljani, Honsfea ulica 19.