83. številka. V Ljikljul, i ptttk, IZ. aprili 1912. Xlf. lelo. »Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto ....... K 24*— pol leta , 12-— četrt leta ....... 6*— na mesec....... 2*— v upravništvu prejeman: celo leto ....... K 22*— pol leta........H-— četrt leta.......5-50 na mesec......1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5 (v pritličju levo), telefon št 34. Iskala vsak dan sveeer ftsvsesmši nedelj« ln praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Posamezna številka velja 10 vinarjev. Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" telefon šL 05. .Slovenski Narod- velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25-— pol leta . . . . t . . , 13*— četrt leta ....... 6*50 na mesec . 2-30 za Nemčijo: celo leto....... K 28-- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ... ... K 30*- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85 Največji gospodarski boj končan. Dalj nego pet tednov se je vršila generalna, stavka angleških premogarjev, ki so jo podpirali tudi drugi delavci na Angleškem in izven Angleškega. Na veliko soboto popoldne je sklenila narodna konferenca angleških premogarjev z večino 440 glasov proti 125 glasovom, pozvati delavce vseh premogokopnih revirjev, da začno takoj z delom. Samo zastopniki revirjev Lancashire in Jorkshire so glasovali zato, da se nadaljuje stavka. In faktično so /c povsod zaceli z delom. Le v nekaterih premogokopih se nekaj časa pač ne bo moglo delati, ker so posamezni rovi v takem neredu, da bi ne bilo varno delati v njih. In danes pač lahko napravimo vsaj približno bilanco tega velikega boja, ki je pogubno in uničevalno učinkoval na vse panoge gospodarskega življenja, ne samo na Angleškem, temveč tudi v drugih de-\ želah. Delavci so izgubili za časa / stavke svoje mezde, ki jih cenijo na 8 do 9 funt - šterlingov, to je 192 do 226 milijonov kron. Skoraj polovico tega so pokrili s kapitalom, ki so ga meli pripravljenega za stavko, in pa s privatnimi prihranki. Kar se ostale ilovice izgube na mezdi tiče. so se .orali delavci deloma zadolžiti, de-•ma so morali omejiti konsum, kar je zopet slabo vplivalo na razne panoge produkcije. Delavci sicer niso doživeli popolnega poraza, vendar so pa dosegli le maio ali pa nič tistega, kar so zahtevali. In nepobitno dejstvo je, da je delavstvo vedno bolj nezadovoljno s svojimi voditelji; delavci so namreč večinoma mnenja, da s stavko niso več dosegli nego zakon, ki bo najbrže ostal na papirju in le težko kdaj prišel prai\-tično v veljavo. Delavci v Northum-berlandu in v različnih delih VValesa hočejo celo v majski konierenci predlagati, da izstopijo iz rudarske zveze, in v Yorkshire so delavci od svojih voditeljev celo zahtevali, naj odstopijo, češ. da so izdali in prodali interese premogarjev. Delavstvo sicer tolažijo s tem, da se bo doseda-nij gospodarski boj izpremenil v političnega, ki se naj izvojuje na parla- mentarnih tleh, vendar je pa to nazi-ranje nekoliko preoptimistično, vsaj za onega, ki pozna ustroj današnjega parlamentarizma. Sicer je bila ta pot tudi že prej odprta, predno so začeli s tem velikanskim gospodarskim bojem, ki je uničil toliko gospodarskega dela. Ce si predočimo le nekoliko učinke tega gospodarskega boja na industrijo, tedaj šele prav spoznamo obseg in gospodarski pomen te nekrvave vojne. Iz angleških premogo-kopov dobe na leto 260 milijonov ton premoga, torej 5 milijonov ton na teden. V teh petih oziroma šestih tednih se je dobilo 30 milijonov ton premoga manj nego sicer, kar reprezentira vrednost 12 milijonov f. šterlingov. Vendar pa od te zmanjšane produkcije niso imeli veletrgovei znatne škode, ker so imeli pri izbruhu stavke velike zaloge premoga in ker so potem ogromno zvišali ceno premogu, kar so posebno čutili nižji sloji. Izvoz premoga je zelo trpel. Iz pristanišč južnega VValesa se te meseca marca letošnjega leta izvozilo 1,584.525 ton manj nego meseca marca preteklega leta. Iz Newcastla niso zadnji teden meseca marca izvozili niti ene tone premoga, dočim so lansko leto v tem tednu izvozili 134.385 ton. Izvoz je predvsem zaradi tega trpel, ker so skoraj ves premog doma vporabili. Konsumenti pa niso le trpeli vsled visokih cen premoga, najpogubnejŠe je učinkovala okolščina. da so železnice omejile svoj promet. Konsument ni mogel dobiti niti najpotrebnejšega; če je pa že hotel imeti, je moral plačevati ogromne vsote. Ker so pa železniške uprave omejile svoj promet, so morale odpustiti zopet tisoče in tisoče delavcev, ki so še danes brez kruha. Največ je pač trpela keramična in železna industrija. Ko je stavka krmaj en teden trajala, je bilo v petih mestih, kjer cvete keramična industrija, 60.000 oseb brez zaslužka. Ravnotako uničevalno je učinkovala stavka na produkcije surovega železa. V štirinajstih dneh so pogasili skoro vse plavže. Najbolj značilno sliko v tem oziru nam daje Clcve-land, kjer se je v normalnih časih produciralo dnevno 10.000 ton surovega železa, dočim se danes producira komaj 700 ton. Trajalo bo pa nedvomno še najmanj štirinajst dni, da bodo plavži začeli zopet normalno delati. Tudi tekstilna industrija je precej trpela. Škodo, ki jo je ta industrija utrpela, cenijo na skoraj 50 milijonov funt šterlingov. Pri tem Je vra-čunjena manjša produkcija, izguba delavcev na mezdi, vporaba prihrankov itd. Toda vsa ta izguba ne zadene toliko kapitalistov, kakor nižjih slojev, konsumentov. Londonska borza je pač najboljše merilo za to. Skoraj vse industrijske akcije so ostale za časa stavke v kurzu neizprerne-njene; akcije premogokopnih družb niso prav nič trpele, papirji metal-urgične industrije so dosegli najvišje kurze v letu, papirji tekstilne industrije so ostali skoraj neizpremenje-ni. Končni efekt stavke je, da v e 1 e-kapital ni utrjpel nobene škode, več so pa utrpeli delavci ogromnojŠkodo, ker so vporabili svjoje milijonske rezerve i rt prihranke ter se še zadolžili. Utrpeli so pa tudi konsumenti — med katere spadajo predvsem nižji sloji — nedo-gledno škodo. V senci absolutizma. V Zagrebu, 11. aprila. Današnja številka »Narodnih Novin« priobčuje noyo naredbo kraljevskega komisarja pl. Čuvaja, katera zopet kaže. da je mogotec, ki gospoduje na Markovem trgu v Zagrebu, prišel že nevarno na konec svoje modrosti. Naredba se glasi tako-le: »Z ozirom na okolnost, da se še vedno med narodom razprostirajo in širijo razne lažne vesti, kakor o skorajšnji spremembi sedanje deželne uprave ter o predstojećem političnem preokretu, zlasti na korist gotovih političnih strank. Te lažne vesti so očitno naperjene proti današnjemu režimu na Hrvatskem in v Slavoniji in vznemirjajo še poleg tega mirno prebivalstvo ter ugroža-vajo javni mir in red. Za to pozivam vse podrejene okrajne oblasti in redarstvene komi-sarijate, naj z največjo paznostjo spremljajo to kažnjivo delovanje (?!) ter naj vsakogar, ki bi na kakršnikoli način širil takšne vznemirjajoče laž-njive vesti, na mestu aretirajo ter ca izroče pristojnemu sodišču v svrho preganjanja radi pregreška, odnosno prestopka proti javfiemu miru in redu v smislu § 308, odnosno § 31U. b k. z.« — Ali ni ta naredba naravnost klasična? V srečni naši Hrvatski bo torej odslej na mestu aretovan vsakdo, ki bo si upal izreči svoje mnenje, da tudi slava gosp. Slavka-ucus a non lucendo! — ne bo trajala večno na Hrvatskem. Pri nas na Hrvatskem bi se torej sedaj lahko zgodilo, da bi bil aretovan celo tisti, ki bi v svoji neprevidnosti malo glasneje spregovoril tisto znano poslovico: »Nichts auf Erden dauert ewig, seibst der schonste Jud' wird schawig.« T*es, od resnega pa do smešnega je vedno samo en korak in Čuvaj bo postal temeljito smešen, ako bo še nadalje izdajal take »naredbe«. Iste »Narodne Novine« priobčujejo na uvodnem mestu mnenje »nekega« odličnega somišljenika »hrvatske unio-nistiške stranke« o uvedbi komisarjata na Hrvatskem. Ne glede na to, da kaka »hrvatska unionistična stranka« na Hrvatskem sploh ne eksistira, hočemo radi kuri-joznosti podati v naslednjem v izvlečku »mnenje« tega odličnjaka, za katerega Čuvajev list ne ve ali pa se celo sramuje imenovati ime. »Odličnjakovo« mišljenje je tako-le: »Kr. komisarijat je naravna posledica tega. da je po krivdi opozicije postala vsaka ureditev ustave iluzorna. Vlada mora vselej in v vsakem oziru zastopati tako stališče, da brani interese državno-pravnega temelja. Saborska večina pa se je odrekla državno-prav-nega temelja in je s tem dovedla zemljo v protiustavno, da celo v izven-ustavno stanie. Po paktu, ki ga je hrvatsko-srbska koalicija sklenila s stranko prava, so hoteli v novo izvoljenem saboru skleniti, da se odpokličejo delegati iz peštanske-c:a parlamenta, to je, da se proklamira popolna ločitev od Ogrske. , Temu koraku bi se ne bilo mogoče izogniti, ako bi stal na čelu Hrvatske ban. ker bi bil po ustavi ban dolžan, da v zakonitem roku razpiše volitve, a te volitve, odnosno sestava novega sabora, bi samo pospešila odločitev glede odcepljenia ali še bolje, on bi jo v skrajnem slučaju vsaj omogočil. To se je moglo preprečiti samo z uvedbo komisarjata. Imenovanje kraljevskega komisarja je bilo torej najpotrebnejše in najboljše sredstvo kot protioro/je proti onemu naklepu ...« Pripominjamo samo, da slone ta iz* vajanja, ki so sama na sebi že solistična, še poleg tega na napačnih pre-misah, kar bomo dokazali v jutrišnjem članku. _ Irski parlament. London, 11. aprila. Ministrski predsednik Asguith je vložil v parlamentu zakonsko predlogo o samostojnem irskem parlamentu (homerule) ter je naglašal, da je ustvaritev takega parlamenta prvi korak za osvoboditev državnega parlamenta od potrebe, da se bavi z izključno krajevnimi razmerami raznih delov angleškega kraljestva. Irski parlament bo sestavljen iz senata in spodnje hiše, vendar pa ostane najvišja avtoriteta pri državnem zboru. Spodnja hiša bo sestavljena iz 164 članov, od katerih odpade 59 samo na Ulster. Senat bo imel 40 Članov in je želeti, da pridejo v senat tudi zastopniki manjšine. Z ozirom na izredne razmere na Irskem bo vlada sama za gotovo dobo imenovala ta senat, vendar pa bodo odstopali člani senata po gotovem turnusu in jih bodo nadomestili člani, ki jih bo imenovala irska eksekutiva. Spodnja hiša bo imela zakonodajo samo v vprašanjih, ki se tičejo izključno Irske. Za obrambo verske ravnopravnosti bo vlada izdala posebne naredbe. Italijansko - turška vojna. Rim, 11. aprila. Velesile nadaljujejo svoja prizadevanja za mir. Doslej so velesile že sestavile besedilo prijateljskega vprašanja in posredovanja v Carigradu in je pričakovati, da bodo velesile v kratkem storile v Carigradu primerne korake. Oblika prijateljskega posredovanja v Carigradu se bo krila s pogoji, ki jih je stavila italijanska vlada in zopet bo zastopnik Rusije prvi, ki bo posredoval pri porti. Ostalim poslanikom je dano na prosto voljo aH hočejo posredovati ustmeno ali pismeno. Tozadeven termin še ni določen, najbrže pa bodo poslaniki storili nrve korake ob priliki prvega sprejema pri zunanjem ministru Assim LISTEK. Lepi stričeh. (Bel - Ami.) Francoski spisal Quy de M a u -passant, — Prevel Oton Župančič. Prvi del. (Dalje.) Do tretje ure ni imel več prav nobenega opravka; in sedaj ni bilo še poldne. V žepu mu je ostalo šest frankov petdeset: šel je kosit v Du-valovo obednico. Potem je taval po bulvarju; in ko je bilo tri, je stopal po glavnih stopnicah v »Vie fran-gaise«. Pisarniški sluge so sedeli s pre-križanimi rokami na klopi in čakali, dočim je en uslužbenec urejal za nekakšnim majhnim profesorskim katedrom ravnokar došlo korespondenco. Vse je bilo popolnoma vprizorje-no, da bi imponiralo obiskovalcem. Vsi so se držali in kretali važno in okretno kakor se spodobi v predsobi velikega lista. Durov je prašal: »Kje dobim gospoda VValterja?« Sluga je odgovoril: »Gospod ravnatelj je pri seji. Ali ne bi malo sedli, gospod?« In pokazal mu je ča- j kalnico, že polno ljudi. I Tam je bilo veljavnih, uglednih mož, z odlikovanji na prsih, pa tudi zanemarjenih ljudi, ki jim ni bilo videti perila, katerih svršniki, do vratu zapeti, so nosili na oprsju madeže, spominjajoče obrisov zemljin in morij na zemljevidih. Tri ženske so bile med temi moškimi. Ena je bila lepa, smehljajoča, nagizdana, po vsej priliki kokota; njena soseda s tragičnimi potezami na zgubanče-nem licu, tudi nekam strogo nagizdana, je imela nekaj nepristnega, zu-metničenega, kakor v obče bivše igralke, neke vrste splahnelo mladost, kakor žaltav ljubezenski vonj. Tretja ženska v žalni obleki se je stiskala v kot in se je držala kakor nevtolažna vdova. Duroy je mislil, da je prišla miloščine prosit. A nikomur niso dali vstopiti, in minilo je že več nego dvajset minut. Tedaj se zablisne Durovu prava misel, vrnil se je in stopil k slugi: »Gospod Walter mi je naročil, naj pridem ob treh,« je dejal. »Za vse slučaje pa poglejte, ali ni gospoda Forestierja tukaj.« Sluga ga je povedel po dolgem koridorju v prostorno sobano, kjer so pisafi štirje gospodje za veliko zeleno mizo. Forestier je stal pred kaminom, kadil cigareto in se je igral »lovi-kroglo«. Zelo spreten je bil v tej igri in vsaki pot je ujel obilno kroglo od rumene zelenikovine na drobni leseni klinček. Štel je: »Dvaindvajset — triindvajset — štiriindvajset — petindvajset.« Durov je spregovoril: »Šestindvajset«. In njegov prijatelj je vzdignil oči, ne da bi prenehal z enakomernim gibanjem svoje roke. — »O, lej, ti si! — Včeraj sem jih naredil sedeminpetdeset zaporedoma. Tukaj me prekosi samo Saint - Potin. Ali si govoril z ravnateljem? Nič smeš-nejšega, nego če vidiš Norberta. to staro motovilo, kako lovi kroglo. Odpira ti usta, kakor da jo hoče pogoltniti.« Eden izmed urednikov je obrnil glavo proti njemu: »Slišiš, Forestier, jaz vem za lovikroglo, ki je na prodaj; imenitna, od autiljskega lesa. Bila je last španske kraljice, kakor pravijo. Šestdeset frankov zahtevajo zanjo. To ni drago.« Forestier je prašal: »Kdo jo pa ima?« In ko je zgrešil svoj sedemintrideseti sunek, je odprl omaro, kjer je zagledal Durov do dvajset prelepih lovikrogel, razvrščenih po številkah, kakor drobne umetnine v zbirki. Potem pa, ko je položit igračo na svoje navadno mesto, je ponovil: »Kdo ga pa ima, ta biser?« Zurnalist je odgovoril: »Neki prodajalec vstopnic za vaudeville. Jutri ti prinesem tisto reč, ako ti je prav.« »Dobro, meni je prav. Ce ie res lepa, jo vzamem; Iovikrogel nima človek nikoli odveč.« Potem se je okrenil proti Durovu: »Pojdi z menoj, povedem te k šefu, če ne, se lahko tukaj dolgočasiš do sedmih zvečer.« Šla sta zopet skozi čakalnico, kjer so posedali in postajali isti ljudje v istem redu, kakor preje. Komaj se je Forestier prikazal, sta mlada ženska in stara igralka živahno vstali in stopili k njemu. Popeljal ju je, drugo za drugo, v dolbino pri oknu, in čeprav so gledali, da so govorili natihoma, je Durov zapazil, da ju je tikal obe, prvo in drugo. Potem sta odpehnila dvoje oblazinjenih vrat in sta stopila k šefu. Seja, ki je trajala že od ene, je bila partija ekarteja z nekaterimi tistih gospodov z ravnimi klobuki, ki jih je videl Duroy prejšnji dan. Gospod Walter je držal kvarte in je igral s koncertrirano pazljivostjo in zvitimi kretnjami, dočim je njegov nasprotnik polagal na mizo, privzdigoval, mešal lahke, pisane podobice z gibčno in ročno gracijo izurjenega igralca. Norbert de Varenne je sedel na ravnateljevem naslanjaču in pisal članek, in Jacques Rival, po dolgem zleknjen na zofi, je miže kadil cigaro. Po zatohlici je dišalo tukaj, po usnju od pohištva, po starem tobaku, po tiskarni; to je bil tisti posebni duh uredniških sob, ki ga poznajo vsi žurnalisti. Na mizi od črnega lesa z vdelano bakrovino, se je kopičila never- jetna grmada papirja: pisem, kart, časopisov, revij, računov od dobaviteljev, tiskovin vsake vrste. Forestier je stisnil roke gospodom, ki so stali za igralci in stavili na igro, in je gledal partijo, ne da bi rekel besedo; potem pa, ko je očka Walter dobil, je spregovoril: »Moj prijatelj Duroy je prišel.« Ravnatelj je ošinil mladega moža z naglim pogledom izpod naočnikov, potem je prašal: »Ali ste mi prinesli članek? Danes bi bil prav posebno primeren, hkrati z Morelovo razpravo bi izšel.« Duroy je potegnil iz žepa liste, zložene v štiri gube: »Prosim, gospod.« Šef je bil videti vesel, in smehljaje mu je rekel: »Izvrstno, izvrstno. Vi ste mož - beseda. Ali moram to pregledati, Forestier?« Forestier pa je hitel odgovarjati: »Ni treba, gospod Walter: delal sem z njim dnevne vesti, da bi ga naučil našega posla. Zelo dobre so.« In ravnatelj, sprejemajoč ravno kvarte, ki jih je delil velik, suh gospod, poslanec desnega centruma, je pristavil malobrižno: »No, potem pa dobro.« — Forestier pa mu ni dal začeti nove partije, nego se mu je sklonil do ušesa: »Saj veste, obljubili ste mi, da nastavite Durova namestu Marambota. Ali vam je prav, da ga obdržim pod istimi pogoji?« (DeJje prUftodnJie.) begu. Velesile so prepričane, da porta ne bo odgovorila prej, predno ni izrekel parlament svojega mnenja, »Agenzia Stephani« prinaša sledečo brzojavko, ki jo je poslal poveljnik novih italijanskih čet v Afriki včeraj ob 10. zvečer in ki je dospela danes zjutraj v Rim: »Izkrcanje vsega vojaštva ob libijski obali je končano. Sedaj iz-krcavamo vojni materijah ter gre delo zelo hitro od rok.« Kljub temu, da v širšo javnost ne prihajajo skoro nobena poročila z bojišča, je vendar opažati povsod nekako Dojemanje navdušenja za vojno. Morda je temu kriva ravno okolnost, da ni skoro nikakršnih poročil. Sumljivo je tudi, da je vojna uprava izgnala iz Libije poslanca Defeliceja baje, ker je objavljal v »Giornale di Sicilia« tajnosti z bojišč. Deloma se tičejo te tajnosti izgub italijanskih čet, deloma pa italijanske akcije pri Zuari. Sedaj je* zahteval prefekt v Palermu, da se izroči Defelice sodišču. Defelice je namreč dospel v Palermo. kjer ga strogo nadzorujejo ter mu branijo nadaljne potovanje. »Esercito italiano«, ki velja za organ generalnega štaba, ostro napada vlado ter ji očita, da otežkoča poveljnikom armade v Tripolitaniji s svojimi brezmiselnimi povelji vsako akcijo. List svetuje poveljnikom, da naj store tako kakor Nelson, da ne bero več fermanov vlade in ne poslušajo več naročil vojnega ministrstva. Glede Dardanel vlada danes še na vsi črti nejasnost. Na eni strani stoji namreč zagotovilo Italije velesilam, da v evropski Turčiji ne bo storila nikakršnih sovražnih korakov, na drugi strani pa daje pogodba iz leta 1841. Italiji popolno pravico storiti v Dardanelah vse korake, ki se ji zde potrebne. Italija je nadalje vezana zlasti nasproti Rusiji in Avstriji na popolnoma jasne določbe in pred vsem je pogodba z Rusijo za Italijo merodajna. Tudi je brez dvoma, in o tem soglašajo vsi merodai-ni krogi, da bi zahtevala akcija v Dardanelah velike žrtve. Najbolj verjetno je, da se bo italijanska mornarica zadovoljila z vojno demon-tracijo pred Dardanelami, vendar pa ni izključeno, da že v najkrajšem času začne z obstreljevanjem nekaterih utrdb na maloazijski obali. Štajersko. Iz Sevnice. Slišali smo praviti, da so se dne 10. aprila v zabukovški stari šoli vnele s plamenom saje. Nevarnost je bila, da bi lahko zgorela tudi nova šola, ki je prav v bližini in sosedne hiše, če bi slučajno ne bil zapadel ponoči sneg in če bi ne bilo pri rokah nekaj prestrigle vode, s kojo so sosedje zabranili požar. Kako lahko bi se pripetila velika nesreča in to vsled malobrižnosti poklicanih faktorjev. Kdor si hoče ogledati »mušter« tega učiteljskega stanovanja, naj se potrudi v Zabukovje. To bivališče je majhno, staro, vlažno, skrajno zanemarjeno in s slamo krito. 2e zunanjost kaže, da mora bivati tu-kaj kakšen ubogi kočar, ki si ne more popraviti uboge hiše radi uooštva. In vendar je to last krajnega šolskega sveta. — Pri šoli tudi ni vodnjaka in poleti morajo otroci trpeti žejo ali pa piti slabo kalno vodo. Nikdo se pa za to ne briga, da bi se kaj storilo. 2e iz tega je razvidno, da mora biti ljudstvo zelo nasprotno šoli. Bog ne daj, da bi se kaj popravilo; za učitelja mora biti naj- Menzi, zadnji tribunov. Zgodovinski roman. Spisal Edward Lytton - Bulwer. Peti del. (Dalje.) V tem pismu je bilo rečeno: »Irena — ali si že izvedela globoki vzrok moje žalosti. Ti čutiš, da možu iz rodu Colonnov ne more Rim biti več domovina in mu rimski tribun ne more več biti brat. Ko pišem te besede, me drži samo moja čast pokonci. Vsa upanja, ki sem jih gojil, vsa bodočnost, ki sem si jo predstavljal, vsa ljubezen, ki sem ti jo posvečal in ti jo tudi sedaj še posvečam, vse to pritiska na moje srce, in čutim le eno, da sem nesrečen. Irena, Irena! Tvoj nežni obraz se mi prikazuje in v tvojih ljubljenih očeh čitam, da mi odpuščaš, da me razumeš. In dasi me iskreno ijubiš, vendar vem, da ti je ljubše, če sem zate izgubljen, kakor da bi živel Kot sramota za svoj stan in izdajalec svojega imena. Ah, zakaj sem se rodil kot Colonna! Zakaj me je usoda naredila za plemiča, ko me narava in razmere vežejo na ljudstvo. Ljubezen in osveta sta mi prepovedani; vse moje maščevanje zadene le tebe in mene. Moja oboževanka! Morda sva za vedno ločena. A prisegam ti pri vsi sreči, ki sem jo spoznal ob tvoji strani, pri vsem blaženstvu, o slabše dobro, saj ni škoda, če zgori. — Vidite, take razmere niso na Kranjskem, ampak v »slovenskem« sevniškem okraju na Štajerskem, kjer pravijo, da je okrajni šolski svet v »naprednih« rokah; kjer se nahaja »šulferajnska« Šola; kjer ima celo ena popolnoma slovenska občina nemškega župana; kjer ni Se sedaj urejenih šolskih okolišev; kjer so razredi prenapolnjeni otrok; kjer je 22 odstotkov otrok brez vsakršnega pouka; kjer si pomagajo s poldne v nim poukom, da ni treba širiti šol, dasi je ljudstvo za sto let zaostalo. Ali niso okrajnemu glavarstvu in okrajnemu Šolskemu svetu znane te žalostne razmere? Ali se bo že enkrat zganil zaspani ta okraj ter naredil konec tem razmeram, katerih bi se moral sramovati? Kdo ve? Radovedni smo, kdo neki bi povrnil strankam škodo, ki bi se bila lahko pripetila in kdo neki bi bil za to odgovoren ali kaznovan. Opozarja se na ta dogodek tudi deželni šolski svet, da vsaj on kaj ukrene, da se za prihodnjost ne pripeti kaka nesreča; kajti po toči zvoniti je prepozno. To se je v Zabukovju že drugič zgodilo. Do tretjega pa gre rado. Spomenik bfatom skladateljem dr. Benjaminu in dr. Gustavu Ipavi- cu! Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, torej z združenimi močmi naprej, to je geslo, ki si ga je stavil pripravljalni odbor, ki ima zbirati rodoljubne prispevke za nameravani spomenik. Pripravljalni odbor se obrača zato z vljudno prošnjo do vseh slavnih pevskih in bralnih društev, da prirede vsako vsaj po eno veselico s prednašanjem skladb naših slavljencev v prid spomeniku, katerega sta si ta dva velika moža v največji meri zaslužila. Po širni Sloveniji imamo na hvalo narodni pro-buji na stotine ljudomilih pevskih in vsakovrstnih prosvetnih društev, prosimo torej njih činitelje, naj vsaj vsako društvo naredi kako slavlje v prid našemu namenu in spomenik vrlima možema, ki živita v pesmih svojih med narodom naprej, se bo dvignil v najkrajšem času. Le malo dobre volje je treba in zgradba bo dograjena. Slovenski narod je dober narod in se izkaže hvaležnega svojim velikim možem. Odprite torej vsi prijatelji slovenske pesmi in vsa društva svoje dobro srce in storite vsak svoje. Vsi, tudi najmanjši doneski se bodo redno izkazali v vseh slovenskih časopisih. Naj ne manjka noben slovenski rodoljub in nobeno slovensko prosvetno in pevsko društvo med čebelicami, ki zbirajo prispevke za spomenik. Razna društva, kakor v Trstu, Ljubljani, Celju, št Jurju, Šmarju, Ljutomeru, Celovcu itd. so priredila koncerte v prid spomeniku in upamo, da z lepimi prebitki. Storijo naj še vsa ostala društva enako! Navedena naša slav-ljenca nista bila samo slovenska skladatelja, bila sta velika rodoljuba in sta s svojo vplivno osebo pripomogla do marsikaterega narodnogospodarskega napredka. Gustav se je na gospodarskem poiju izredno odlikoval in tudi za to žel priznanje in odlikovanje najvišjih krogov. On je bil dosedaj edini Slovenec, ki je bil odlikovan od c. kr. kmetijske družbe štajerske z zlato kolajno, katero si je zaslužil kot izvrsten sadjar in pospeševatelj umnega kmetijstva sploh; cesar sam je odlikoval oba z zlatim zaslužnim križcem s krono in Gustava pozneje še z naslovom cesarski svetnik. Bila sta izborna zdravnika, izvrševala čez pol stoletja svoj poklic, lečila rane telesne, pa tudi rane duševne s svojimi prekrasnimi skladbami. — Povej mi. kje mož več Je enakih! Tore] Slove* nec! Slovensko društvo!kje in kdorkoli si, prispevaj, da delo to se izvrši! — Prispevke Je pošiljati pripravljalnemu odbora za spomenik bratom skladateljem dr. Benjaminu in dr. Gustavu Ipavic v St. Jurju ob južni železnici. Pripravljalni odl>or je tudi založil krane razglednice s sliko bratov skladateljev m z grobiščem brata Gustava. Naročajo sc pri blagajniku pripravljalnega odbora g. Janko Artman, Št. Jur ob južni žel. Za pripravljalni odbor: Franjo Karti n , Jos. D r o f e n i g , Janko Artman, Ant. Sivka, dr. S c h w a o, dr. Ipavic. Iz Maribora. Naša »Straža« se je hudo razpisala zaradi neznatne mačje godbe, ki so jo priredili naši nacijonalci pred dr. Verstovškovim stanovanjem. List bi lahko samo pribil, da »slavljen-ca« ni bilo doma in demonstrantom bi se smejal ves Maribor. A »Straži« je očividno na tem, da napravi dr. Ver-stovšku prav mnogo cenene reklame. Godile so se v našem mestu že žalibože resnejše demonstracije, ki so spravljale v nevarnost življenje in imetje Slovencev. Pokali so revolverji, letelo kamenje, žvižgale late. Kdo se ne spominja nemških sirovosti leta 1908? Ali takrat ni zahtevalo mariborsko duhovništvo, naj se mariborska policija podržavi kakor zahteva sedaj vsled neznatne mačje godbe pred dr. Verstovškovim stanovanjem. Zahtevi bi se ob vsaki drugi priliki pridružili s celim srcem; ali — sedaj pa je povod le premalenkosten in smešen. V živem spominu nam je še, kako grdo je pisala »Straža« o ljubljanskih septembrskih dogodkih in malo je manjkalo, da ni obdolžila narodnih Slovencev, da so oni krivi demonstracij v Ptuju, Mariboru in Celju! Sedaj pa takšen krik zaradi malenkostne, smešne mačje godbe nedozorelih fantičev! Reklamni namen se vse preveč vidi — in to nas pušča mirne in hladne, na »višjih« mestih, kamor se je obrnil bojda dr. Verstovšek zaradi te sicer malo »kulturne« politične ovacije mariborskih nemških smrkavcev, pa se bodo možu samo smejali. Počakajte, g. doktor, da vas enkrat dobe doma ali pa vas malo našeškajo, potem boste z večjo upravičenostjo igrali vlogo narodnega mater-nika! Iz Se'nice ob Drav! nam pišejo: Po nedavnem burnem rednem občnem zboru tukajšnje kmečke hranilnice in posojilnice, na katerem sta znani »nadrevizor« Pušenjak in tukajšnji kanlan Božiček doživela hudo blamažo, se Je vršil na velikonočni ponedeljek izvanredni občni zbor, ki je odobril letni račun in izvršil potrebne volitve. Kaplan je šel ta dan iz zelo utemeljene previdnosti obiskovat svoje sorodnike, Pušenjaku pa tudi najbrže ni dopuščal čas, da bi se zborovanja udeležil. Zato je poteklo mirno in stvarno. Po občnem zboru je slučajno navzoči domačin, tajnik celjske Zadružne zveze, Miioš Stibler predaval zbranim posojilni-čarjem o namenu in ciljih zadružništva. — Hranilnica in posojilnica v Selnici je članica ljubljanske klerikalne zadružne zveze. Zato je zanimivo, da so se začeli njeni člani, zlasti pa načelstvo, obstoječe skoro iz samih kmetov, puntati proti klerikalni zvezi. Zdi se nam, da sta k temu puntu prav veliko pripomogla neznosni uskok Pušenjak in kaplan Božiček. Kmetje prihajajo polagoma vendar do prepričanja, da se jim ni treba dati komandirati od raznih ošabnih koritarjev. ki na njihove stroške sijajno živijo, in od različnih pritepenih kaplanov. Zato so dogod ki v Selnici simptomatični in kažejo. katerem sem sanjal, pri sladki uri, ko sem te prvič ugledal, videč na tvojih očeh in ustnicah, da se zopet prebuja tvoja nežna duša, pri prvem tvojem zarudenju, s katerim si mi priznala svojo ljubezen, pri najinem prvem poljubu in najinem zadnjem slovesu, pri vsem tem ti prisegam, da ti ostanem vedno zvest. Nikdar naj tvoje podobe ne izrine druga podoba iz mojega srca. In zdaj, ko me je upanje zapustilo, mi bo zvestoba dvojno sveta. In ti, lepotica moja. ali se nečeš name spominjati? Ali ne boš čutila, da sva nekako zaročena za nebesa? Severne legende pripovedujejo o vitezu, ki je, vrnivši sc iz svete dežele, našel svojo ljubico, ki je mislila, da je mrtev, kot nebeško nevesto. Poleg samostana, kjer Je prebivala, si je sezidal celico in dasi se nista nikdar videla, sta si bila vendar zvesta do smrti. Tako. Irena si ohraniva tudi midva zvestobo -mrtva za vse drugo — zaročena v spominu — da bi se poročila na onem svetu. A vendar, predno končam, mi žari še eno upanje, i^olet tvojega brata je vzvišen in sijajen, a vendar zna biti podoben zvezdnemu utrinku. Če izgine tvoj brat v temi, če neha njegova moč, če se podere njegov prestol in bi Rim ne pripo-znaval več svojega tribuna, če bi sodnik in uničevalec mojega rodu ne bil več tvoj brat, če bi ti padla iz razkošja in sijaja, če bi bila brez prijateljev in brez sorodnikov sama — potem oi te mogel pridobiti zase, ne da bi postala moja čast omadeževana, ne da bi obvisela na meni grda sramota, da sem moč in srečo vzel iz rok, ki so rdeče od krvi mojega rodu. Čast neha velevati, če nehaš ti biti mogočna. Tem sanjam se ne smeš preveč udajati, ker so rnorda greh za naju oba. Namigniti pa sem to moral, da spoznaš svojega ^ Adri-ana od slabe in od močne strani. Moja ljubljenka, večna moja ljubljenka, ki te ljubim toliko presrčneje, ker le ta ljubezen brezupna, zdravstvuj. Naj angeli vteše tvojo bolest in naj mene varujejo greha, da^ se bova vsaj na drugem svetu našla.« »Ljubi me — še vedno me ljubi,« je dekle naposled jokaje vzdih-nila, »in zopet sem blažena.« Noseč to pismo na srcu se ie njena zunanjost kmalu popravila. Ce je srečala svojega brata, se mu je nasmehnila, če je bila pri Nini, jo je objemala, a kadar je žalovala in obu-pavala, se je zgodilo v samotnosti. V Rimu je med tem na mesto prvega veselja nad zmago zavladalo tugovanje. Krvoprelitje je bilo tako strašno, da je bila žalost posamični-kov dosti močna zadušiti javni triurni in mnogo žalovalcev je grajalo branitelje zaradi nesreče, ki je nastala. »Roma futerri bilmente vedova-ta« (Rim je bil grozovito obudov-ljen.) Brezštevilni pogrebi so tribuna silne pretresli in v isti meri, kakor njegovo sočutje za ljudstvo, je raslo tudi njegovo ogorčenje proti baronom. Kakor vsi ljudje, ki so da se bo začela počasi, a vstrajno rušiti klerikalna gospodarska komanda na deželi. Is Gradca. Delegati zveze nemških učiteljev in učiteljic za štajersko so imeli na velikonočni ponedeljek v Oradcu zborovanje, na katerem so sklenili sledečo resolucijo: Izjavljamo, da prihaja učiteljstvo vedno bolj do spoznanja, da ne pride v štajerskem dež. zboru zategadelj do pozitivnega dela, ker manjka merodajnim činiteljem dobra volja gospodarska vprašanja uspešno in zadovoljivo rešiti. Zdi se nam ceio, da se hoče ureditev učiteljskih plač zavleči ali preprečiti z oviranjem delazmožnosti štaj. dež. zbora. Radi tega moramo izjaviti, da je izgubilo učiteljstvo vse zaupanje do deželnega zbora in mora politično samostojno nastopiti. Zato pričakuje od novoustanovljenega političnega društva nemških učiteljev in učiteljic, da brezobzirno nastopi in ob vsaki priliki agitira za razpust štaj. dež. zbora. — Ta resolucija je seve naperjena proti nemškonacijonalni veČini v štaj. dež. zboru. Učiteljstvo je svoje politično društvo še isti dan ustanovilo in izvolilo za društvenega predsednika g. Romana Herza. Pristopilo je društvu že do 600 članov in članic. — Na zborovanju delegatov se je obenem razpravljalo o društvenem bojkotu. Dognalo se je, da je od prilično 2200 članov in Članic nemških učiteljskih društev izvajalo društven bojkot okrog 2000. Ostro se je obsodilo spodnjeŠtaj. nemško učiteljstvo, ki se ni pokorilo sklepu organizacije in izstopilo iz društev. Zborovanje delegatov je sedaj spremenilo svoj prvotni sklep v toliko, da naj učiteljstvo sodeluje samo pri tistih društvih, ki so podala regulaciji učiteljskih plač prijazne izjave. Pokazalo se je, da posledice popolnega društvenega bojkota vendar niso bile ugodne za nemško učiteljstvo. 18. izkaz darov za Sokolski dom v Hrastniku. Poslali so do 8. aprila t. 1. po 10 K: g. dr. Cervinka, Bras-lovče, g. Fel. Urbane, Ljubljana, g. dr. D. Majaron, ga. Minka Krofta, Ljubljana in g. B. Hrastnik. Po 5 K: g. Fr. Cuš, Ljubljana, g. J. Rossi, Zagorje, ga. Ana Dimnik, Trbovlje in g. H. Kenda, Ljubljana. Vesela družba v Orešju 4 K. G. Bnllinger, Trbovlje 3 K. Po 2 K: g. Fr. Suher, g. Šetinc, g. P. Koblar v Ljubljani, g. Jos. Pinterič v Orešju. — G. Peto-var, Ivanjkovci 1 K. g. Kerše. Hrastnik 50 v, g. K. Laznik, Hrastnik 40 v. Gramofon je priigral 13 K 76 v in nabiralnik nabral 6 K 93 v. Skupaj v tem izkazu 107 K 59 v. Blagim rodoljubom prisrčna zahvala. — Odbor. Drobne novice. Imenovana sta oštni upravitelj Karel Holeček v Kofla-chu in poštni nadoficijal Janez Cmere-šek v Gradcu za poštna kontrolorja v Gradcu. — Umrl je v Laškem trgu Ra^fckega veteran Kovač, star 79 let. — Iz Celja. Delavec Štefan Pajk, stanujoč v Šolski ulici, je došel na velikonočni ponedeljek popoldne pijan domu in je brez pravega povoda do krvi pretepel svojo ženo in 91etno hčerko. — Iz Radgone javljajo, da so se pojavili tam ob ogrski meji dobro organizirani in do skrajnosti predrzni tatovi. Kmetu Rollu so ukradli meso in špeh od 12. svinj ter veliko bučnega olja. Oboje so kar na vozu odpeljali. — V Mariboru je bil obsojen 261etni Franc Fi-javž, bivši trgovec v Studenicah. zaradi konkurza na 14 dni zapora. — I z Z a-vrča pod Ptujem poročajo: Dne 8. aprila ob 3. zjutraj je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju krčmarja To- maža Murkoviča in uničil poslopje z vsemi premičninami. Blizu stoječo hišo so rešili. — Iz Laškega trga. Dne 9. aprila popoldne je začelo goreti v Kragolnikovem gozdu na Humu. Ogenj je uničil okrog 3 orale gozda, toda večinoma le nižjega drevja in grmovja. Za-žgal je Kragolnikov sin sam, ki se je pri gozdu igral z vžigalicami. — V Mariboru so našli dne 10. aprila zjutraj v Ilgerjevi urarski trgovini ogenj, ki je že precej blaga poškodoval. Došli požarni-ki so ogenj takoj zadušili, vendar pa je škode za okroglo 2000 K. Ilger ni bil proti požaru zavarovan. — Graščini Tnal in Plankenwart pri Gradcu je izdražbal DunajČan Albert Ceczowicka za 506.020 K. Gradčan H. pl. Reininghaus je ponudil 506.010 K. Cenjeno je bilo na 692.487 K 45 vin. Na dražbo je gnala obe posestvi »Jadranska banka v Trstu«. Proti dražbi so vložili zastopniki dosedanjih lastnikov in drugih upnikov ugovor, o katerem bo izdala sodnija pismeno razsodbo. — R a z p i s a n o je pri marnberškem okr. sodišču mesto uradnega sluge. Prošnje do 8. maja. Koroško. Nesreča pri velikonočnem streljanju. Pri velikonočnem streljanju v Veli-kovcu se je razletel vsled neprevidnosti možnar. V bližini je bil k i>reči samo kolarski mojster Knapič. Knapiču je raztrgalo levo roko, poleg tega je dobil težke opekline. Odpeljali so ga v bolnišnico. Samomor vojaka v zaporu. V Celovcu, v jezuitski vojašnici, se je obesil v zaporu lovec 2. stotnije lovskega bataljona Josip Čmulik. Cmulik je bit zaprt zaradi razgrajanja in se je obesil zaradi mržnje do vojaškega stanu in iz strahu pred kaznijo, ki ga je čakala zaradi raznih izgredov. Aretiran požigalec. V Svincu so aretirali posestnika in izvoščeka Ligla, ker je na sumu, da je iz maščevanja za-žgal minoli teden neki skedenj, ki je popolnoma pogorel. Primorsko. Umrl je v Gorici vpokojeni gimnazijski profesor Josip C u l o t. Nesreča. Miha Stucin, posestnik v Oselici, je vsled pljučnice zblaznel in ušel ponoči v sami srajci od doma. Blodil je več dni po gozdih. Po večdnevnem iskanju so ga našli mrtvega na neki senožeti na Cerkljanskem vrhu; — V Novakih pri Cerknem je padel raz streho kmetski fant Andrej Bizjak in dobi1 nevarne notranje poškodbe. Nadomestne volitve v obrtno sodišče v Trstu se vrše v drugi polovici meseca majnika. Voliti bo treba 32 prised-nikov obrtnega sodišča, 18 namestnikov in 6 prisednikov za vzklicno sodišče v obrtno - spornih zadevah. Volilo se bo v treh skupinah, in sicer voli velika obrt mala obrt in trgovina. Tekom treh tednov morajo vsi obrtniki, podjetniki in trgovci dostaviti seznam svojih volilnilj opravičencev v svrho sestave volilne liste. Aretacija nevarnega zločinca. Včeraj je aretirala tržaška policija nekega neznanca, ki je, kakor vse kaže, silno nevaren zločinec in ropar. Mlad mož, elegantno oblečen, se ie pojavil v mestu, posečal najboljše hotele in kavarne in živel kot knez. Po 50 do 100 K le dajal napitnine, po 300 do 400 K je zapil na šampanjcu na enem mestu, cele noči je prebil časih v Starem mestu, kjer je imel kot bogataš cel krog najprijaznejših znank in prijateljic katere pa je rad kaj pogosto menjaval. Naenkrat je iz- versko trdni, strastni in goreči, tako tudi tribun ni bil nič strpljiv proti onim, ki so se pregrešili zoper vero. Kriva prisega je bila v njegovih očeh najgrje in najmanj odpusti j ivo hudodelstvo, a ubita barona sta bila dvakrat krivoprisežnika. V svoji besnosti je njiju rodbinam več dni branil trupli pokopati in javno žalovati in samo skrivaj in na tihem so jih smeh položiti v rakve svojih dedov. Nestrpno želeč, da bi dokončal, kar je začel, koprneč, da bi že udaril na Marino, kjer so uporniki zbirali svoje razgnano vojaštvo, je sklical svoje svetovalce in jim obetal kot posledico brezdvomne zmage zagotovitev popolnega miru. A že je bil najetim vojakom dolžan plačo, že so ti nezadovoljno godrnjali, državna blagajnica je bila prazna in treba jo je bilo napolniti z novimi davki. Med svetovalci jih je bilo nekaj, ki so bili po bitki hudo zadeti; poslušali so predloge glede nadaljevanja vojne brez pozornosti. Drugi, med njimi Pandulfo, zanesljivi, a boječi ljudje,ki pa so vedeli, da sta žalost m strah vsled bitke provzro-člla med ljudstvom reakcijo, so rekli, da se ne upajo predlagati nove davke. Tretja stranka, ki jo jc vodil Baron elli — breznačelno častihlepen demagog, ki pa se podžigal najhujše strasti množice in ki s! ie s svojo surovostjo pridobil velik vpliv na najnižje sloje, je delala drzno opozicijo. Osmelili so se celo gra- jati ponosnega tribuna, da je preveč potraten, dasi so mu to prej sami priporočali in namigavali, da je iz temnih izdajalskih nagibov po Sak-soncu Rudolfu razkrinkane barone pomilostil. Tisti parlament, ki ga je tribun oživil in vstvaril v varstvo svobode, je sam svobodo izdal. Iz mrkim molkom so poslušali Rienzi-jeve s plamtečo zgovornostjo pojasnjene predloge in končno glasovali proti njegovemu nasvetu, naj se naloži nov davek in naredi naskok na Marino. Rienzi je naglo in razburjen odslovil zborovalce. Ko je zapustil dvorano, mu je bilo izročeno pismo. Prečital je to pismo in obstal nekaj trenutkov, kakor da ga j 3 strela zadela. Potem je poklical poveljnike svojih straž in jim ukazal, naj bo na njegov poziv pripravljen oddelek petdesetih jezdecev. Na to je pohitel v sobo svoje žene. Dobil jo je samo. Postavil se je pred njo in jo nekaj hipov gledal tako pozorno, da ji je, dihteči strahu, zastala sapa. Naposled je rekel: »Ločiti se morava!« »Ločiti!« »Da, Nina. Tvoji spremljevalci se pripravljajo. Ti imaš sorodnike, jaz imam prijatelje v Floreuci. V Florenu se moraš nastaniti.« »Cola--« »Ne glej me tako. Moj ponos in moja svetovalka si bila, dokler s**m bil rrločan, znamenit in varen, zdai si mi samo na potu. In--€ tDalje prihodnjič.) 83 štev. SLOVENSKI N A R J D. Stran 3. ginil iz mesta, toda kmalu se je zopet vrnil in začel ponovno svoje potratno življenje. Policija je postala na to pozorna in včeraj so ga aretirali. Izdal se je za Szezurovskega iz Galicije. Pri hišni preiskavi so našli pri njem še 1200 K denarja, 3 brzojavke, naslovljene na dozdevno njegovo ime, in sicer so jih poslali trije dunajski veletržci z živino. — Poleg tega so pa našli tudi mesarski jopič, ki pa je bil ves krvav. Tudi krvavo listnico so našli. Aretiranec vztraja pri tem, da je on pravi adresat, kar pa je izključeno. Bržkone je izvabil aretiranec Szezurovskega v Trst zaradi kupčije in ga na potu ubil in oropal. Ta manever je bržkone že večkrat poskusil. Uvedli so strogo preiskavo. Tatvina kave. Včeraj so aretirali na parniku »Evgenija« v tržaški prosti luki mornarja M. Martinoliča, ki je ukradel skupno z dvema tovarišema 3 vreče kave, v skupni teži 140 kg. Pri preiskavi njegove celice so našli poleg kave še več ukradenega blaga, kakor srebrnino, tobak, obleko itd. Gledališko vprašanje v Pulju. Kakor smo že včeraj poročali, je vojna oblast zope* preklicala svojo prepoved, arniki nalog, da preiščejo morje. Vse skanje je ostalo do sedaj brezuspešno, kajti vihar je ponesrečence gnal bržko-le daleč v odprto morje. Dnevne vesti. + Škof na poslu. Zopet kroži med ljudmi brošurica, katere pisatelj je škof Anton Bonaventura. Knjižica nosi naslov »Staršem pouk o vzgoji«. Vzeli smo jo v roke v nadi, da vsaj to pot ne bomo imeli vzroka, da bi kritizirali in obsojali škofa o njegovem pisateljskem delovanju. Toda že pri površnem prelistavanju brošure, smo se prepričali, da je ostal škof samemu sebi zvest in da so ostale bob v steno vse kritike, ve obsodbe in vse dobre besede, ki so se izrekle o prejšnjih njegovih delih. Kakor v brošuri »Ženinom in nevestam«, tako se tudi v tej knjižici škof vglablja v spolna vprašanja ter &ovori na dolgo in široko o njih. Piše o stvareh, o katerih bi bili poklicani govoriti edinole zdravniki ali kvečjemu izvežbane babice, nikakor pa ne lajik, najmanj pa duhovnik ali še celo katoliški škoi. Ne prihaja nam na misel, da bi navajali zglede iz škofove brošure, ker se nam zdi preneokusno, da bi o takšnih stvareh, če tudi samo mimogrede, govorili v javnem časopisju, eno pa se nam zdi potrebno odkrito povedati: Človek, lajik, Čegar mišljenje in čustvovanje se suče samo okrog seksualnega vprašanja, mož, ki se je v spolno življenje tako vglo-bil, da ne dela drugega, kakor da z vseh mogočih strani razmotriva in osvetljuje najrazličnejše spolne ro-jave, takšen človek ne more biti zdrav, ta je bolan, nevarno bolan — na živcih in na duši! In ker smo globoko prepričani, da je škoi bolan, zato ga ne obsojamo, marveč obžalujemo. Obsojamo pa tiste, ki mirno in brezvestno trpe, da na tako nedopusten način ekscidira notoričen bolnik. Ali bodo merodajni krogi, ki imajo pravico govoriti s škofom resno besedo, še nadalje trpeli to po-hujšljivo in javni morali Kvarno početje, ali bodo morda čakali celo tako dolgo, da bo on, katoliški škof, napisal brošuro — »Gotovim bolnikom«?! + Narodni samomor. Klerikalci vseh narodov in dežela se zlasti trii- * dijo, da bi dobili v svoje roke Šolstvo. Čemu ta veliki trud? Ker se klerikalci zavedajo, da postanejo absolutni gospodarji na vsi črti, čim se polaste šole in pouka. Če to uva-žujemo, bomo razumeli neutešno težnjo naših klerikalcev, da dobe pod svoj podplat šolstvo in učiteljstvo. Kakšna usoda pa potem čaka šolstvo in učiteljstvo, nas pouče skušnje na lastnem telesu na Kranjskem. Ljudsko šolstvo je zanemarjeno do skrajnosti, pri učiteljih pa ne odločuje strokovna kvalifikacija in pedagoška sposobnost, marveč samo pripadnost h gotovi stranki, za to se ni čuditi, ako so uspehi ljudske šole pri nas enaki ničli. Za naš mali narod je to nepreračunljiva nesreča, saj piše že veliki Anglež Stewart Chamberlain — kot nekatolik gotovo nepristranski motrilec — v svojem slavnoznanem delu »Temelji XIX. stolitja«: »Vsak narod, ki odpre svoje šole klerikalcem (jezuitom), je izvršil na sebi samomor«. Kaj čaka nas Slovence, ako postanejo klerikalci absolutni gospodarji šole in učiteljstva, pove nam citirani Chamberlainov izrek. — »Narodna založba« bo imela svoj občni zbor dne 27. aprila t. 1. ob 6. uri popoldne v »Narodni tiskarni«. — Dr. Jakob Sket. V kratkem priobčimo obširnejši životopis umrlega profesorja dr. Jakoba Sketa. Za danes naj samo omenimo, da ima dr. Sket kot vzgojitelj in pisatelj največje zasluge za slovensko stvar. Pokojnik je bil svoj čas urednik »Kresa«, spisal je več leposlovnih del, med katerimi je zlasti omeniti »Miklovo Zalo«, ki se je Mohorja-nom silno prikupila, in sestavil je čitanke za vse razrede srednjih šol ter skrbel za izpolnjevanje vseh novih izdaj Janežičeve slovnice. — Umrl je snoči po daljšem bo-lehanju ljubljanski notar dr. Franc V o k v precej visoki starosti. Pokojnik je bil na prizadevanje slovenskih poslancev pred davnimi leti imenovan za notarja v Vipavi od koder je prišel v Ljubljano, kjer se je potem pridružil nemški stranki, a se v politiko ni vtikal. — Tenorist ljubljanskega gledališča g. Ljubiša Iličić v Trstu. Nedavno tega smo javili, da je bivši tenorist tukajšnjega slovenskega gledališča g. Ljubiša Iličič sprejel an-gažma slovenskega gledališča v Trstu. Tej vesti je bila dodana pripomba, da govorice, kakor da bi bil g. Iličič angaževan za Dunaj ali Zagreb, niso bile resnične. Po informacijah, ki smo jih dobili, konstatiramo, da je bil g. Iličiču ponuđen angažma tako v Zagrebu, kakor na Dunaju, a g. Iličič je sprejel raje angažma pri slovenskem gledališču v Trstu, ker se hoče naučiti italijanskega jezika. Imamo v rokah pismo gledališke agenture Karel Krug na Dunaju, ki piše Iličiču doslovno to-le: »Gospod ravnatelj Eibenschiitz je pripravljen Vas angažirati na 3 leta za c. kr. priv. Karlovo gledališče. Plača v I. letu 550 K mesečno, v II. letu 750 K in v III letu 1000 K.« Ko beležimo to dejstvo, izražamo svoje veselje, da je simpatični naš pevec — kot Srba ga smemo pač prištevati med svoje, ostal ohranjen slovenskemu gledališču, ako tudi ne v Ljubljani, r»a vsaj v Trstu. — Od davčne administracije v Ljubljani smo prejeli to-le »vabilo«: »Vabite se, da kot pojasnilnik s podpisom preskrbljeno izjavo o onstran navedenih točkah v 3 dneh meni do-pošljete. Vedoma neresnične izpo-vedbe so po okolnostih kot kazensko - sodnijski prestopki po S 242. zakona z dne 25. oktobra 1896. drž. zak. št. 220. kaznivi. Predsednik ce-nilne komisije za osebno dohodnino cenilnega okraja Ljubljana. C. kr. davčna administracija, v Ljubljani, dne 29. marca 1912. Podpis nečitljiv. Točka, o kateri se naj izjava odda: »1. Pri katerih listih sodeluje urednik Franc Terseglav in koliko ima, oziroma utegne imeti letnih dohodkov od tega sodelovanja.« — Ker nismo ne vohuni, ne konfidenti smo vrgli to »moralno« »vabilo« v koš, kamor edino spada. — Počitnice na srednjih šolah, dekliških licejih učiteljiščih, komer-cielnih in navtičnih šolah. Naučni minister je definitivno določil dobo počitnic. Glavne počitnice naj trajajo od 16. julija do 15. septembra. Izjeme veljajo le za Bolcan in Me-ran, kjer naj trajajo počitnice od 9. julija do 3. septembra, v Tridentu in Roveretu od 1. avgusta do 30. septembra, v Galiciji od 1. julija do 31. avgusta. Poučevalo se pa ne bo že zadnjih deset dni nič, tako, da se za<čno počitnice pravzaprav že 6. julija. Božične počitnice trajajo od 24. decembra do vštevši 2. januarja, velikonočne od srede pred veliko nočjo do vštevši torka po veliki nedelji. Prvi semester se konča v soboto pred 16. februarjem. Sledeči ponedeljek in torek sta prosta pouka. Ostali počitniški dnevi ostanejo neizpremenjeni. — Lovski na zdar. Gospića Anica Zupančeva, hčerka g. veletržca Urbana Zupanca, je danes zjutraj ustrelila na Gorenjskem izredno lepega in velikega divjega petelina. Lovski na zdar! Minister Trnka v postojnski Jami. Iz Postojne se nam piše: V torek, dne 9. t. m. je prišel iz Opatije minister za javna dela Otokar Trnka z družino in si ogledal postojnsko jamo. Vse mesto je bilo v zastavah. K sprejemu so prišli pred jamski vhod razen polnoštevilne jamske komisije, nji na čelu gospod c. kr. okrajni glavar dr. Pilshofer, tudi gospodje župan Pikel, dekan Erzar in deželno-sodni svetnik dr. Doljan. Njega ekse-lenca se je izrekel jako pohvalno o bajnem podzemeljskem svetu. Iz Skocijana. V št. 69. »Slovenca« se zopet nekdo spotika ob moji osebi in premleva laži, katere je že pred pol letom predbacivah Trdi, da sem predlagal radi Debevca iz Zlo-ganj, ki je klerikalec, naj se mu kot takemu ne da nobene podpore. T)a je pa to iz trte izvita debela laž bo potrdil ves občinski odbor, kateremu je znano, da je Debevc takoj prvo nedeljo po obč. seji dobil od g. župana Činkoleta 100 K, reci sto kron, in da se je na moj predlog priporočalo, dati istotoliko, kakor domačinu, tu-di mokronoškim pogorelcem. Rad bi pa videl, da bi se »Slovencev* mojster laži podpisal s polnim imenom, kar storim jaz, ker si štejem globoko pod čast, da bi anonimnim potom kratil ljudem čast in poštenje. Laž-njivemu »SlovenČevemu« in »Laži-ljubovemu« dopisniku, za katerega resnica sploh ne eksistira, kličem: na svidenje! — Peter Durjava. Zgodnja spomlad na Dolenjskem. Veliki teden je bil, kakor običajno neprijazen, hladen in vetroven. Velikonočna nedelja je bila nekoliko lepša, naravnost krasen pa je bil velikonočni ponedeljek. Ažurno nebo je bilo brez oblačka in vse sadno drevje je bilo odeto z novo odejo pestrega cveta. Črešnje, višnje, slive, hruške in celo jabolka so bila čisto razcvetena. Izletniki so dobili in ubili v Trški gori nad pol metra dolgega modrasa (Sandviper, vipera ommodvtes) in so našli na porobku gozda nad vinogradom Josipa Win-diseherja v Trški gori cveteč prvenec (VValdmeister, asperula odera-ta), ki je moral ozeleneti že prve dni aprila. Tudi so se že bahale posamične bukve s svojo krasno zeleno obleko med golim drevjem ali med nebrojnimi umazano zelenimi gabrovimi mačicami, oz. sredi med cvetočimi divjimi črešnjami. Sneg in slana na Dolenjskem. Ponoči med 9. in 10. aprilom je bu-čal hud veter in dež je lil kakor iz kablja. Proti jutru je pritisnil sever in je zapadel do jutra sneg. ki ie bil celo v dolinah za prst debel. Čez dan je bilo oblačno in mrzlo, zato se je stajal sneg le po dolinah, po višavah pa je ostal in pošiljal v dolino svojo strupeno mrzlo sapo. Na vso nesrečo se je nebo dne 10. aprila zvečer deloma zjasnilo. Zato je padla ponoči med 10. in 11. aprilom taka slana, da je bilo groza. Na prostem stoječe mlake so bile pokrite s precej debelo ledeno skorjo. Ker je vse sadno drevje izimši oreha že povsem razcveteno in je tudi vinska trta že znatno odgnala, je skoraj gotovo, da je vničila slana vse letošnje sadje in pretežni del vina. Prebivalstvo na Dolenjskem pa je zopet udarjeno. Iz Zagorja ob Savi se nam piše: V »Zarji« št. 252 nam tukajšnji general brez vojakov, Miha Čobal, podtika, da mo mi j^oslali v sobotni »Slov. Narod« članek »Opozicijonal-ci Jugoslovanskih socijalno demokratičnih voditeljev« in da s tem hočemo nekako ribariti. Mi odločno zavračamo tako pavšalno sumniče-nje glede naše napredne stranke ter stojimo na stališču, da se v tuje zadeve ne mešamo. Boj katerega imajo z vami g. Čobal ODpzicijonalci, bodo ti lahko brez naše pomoči izvojevali, zlasti ker se nam zdi, da se potegujejo za pravično stvar. Sploh pa nas naprednjakov to nič ne briga in ne nam ne vidi umestno se bojevati z politično mrtvim voditeljem Čoba-lom. Elektroradiograf »Ideal«. Danes v petek, dne 12. aprila: Specialni večer. Spored učinkovitosti. 1. Čudesne gosli. (Komedija.) Samo zvečer. 2. In voda je šumela in naraščala. (Krasna kolorirana drama.) Samo zvečer. 3. Pridobivanje rjave prsti. (Interesanten naraven posnetek.) 4. Zieotto na lovu za tatovi. (Vele-komično.) 5. Kavkaske čete na perzijski meji. (Krasen naraven posnetek.) 6. Strah puščave. (Krasna sen-zacijska drama. Velezanimiv film z levi.) 7. Mirko je kratkoviden. (Zelo komično. Igra priljubljeni šestletni Abelard.) Jutri v soboto, dne 13. aprila: Zigomar II. 1100 m dolg film. Nadaljevanje prvega dela: Zigomar proti Broquetu. V torek, dne 16. aprila: Ekspedicija na južni tečaj. (Velika aktualnost.) Cirkus Collni Clairon otvori v soboto, 13. t. m. v Lattermannovem drevoredu svoje napovedane predstave. Kakor razvidno iz programa, obeta podjetje biti odlično. Novost za tuka) bo balet Divertissement svetovnoznanih »4 Miramare«. Pred-prodaja vstopnic v trafiki češark. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od 31. marca do f*. aprila se je narodilo v Ljubljani 19 otrok, mrtvorojeni so bili 3, umrlo je 24 oseb, med njimi 12 tujcev in sicer za jetiko 4, od njih 1 tulec. S ceste. Včeraj je neki hlapec po Starem trgu tako neprevidno vozil, da je zadel v voziček mlekarice Marije Novakove ter ji pri tem razlil 10 litrov mleka in razbil steklenice. Na ulici onemogla. Snoči je v Wolfovi ulici onemogla leta 1338. v Železnikih rojena dninarica Helena Novakova. Ker ni mogla dalje, so jo z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico. škodljivec. Predvčerajšnjem je neki malopridnež v Mestnem logu porezal Antonu VerbiČu semenski motovivec ter mu napravil s tem 5 kron škode. Škodljivec je znan in dobi zato svoje plačilo. Pobegnil Je še 9. t. m. 171etni pasarski vajenec Jožef Cerar. Kdor ve kaj o njem, naj obvesti g. Habiča v Rožni ulici št. 3 ali pa g. Ivana Kregarja na Elizabetni cesti. Po mestu krožijo ponarejene krone, katere so precej slabo izdelane in jih je lahko spoznati po pol-znosti in po svinčenem cvenku. Pozor! Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v \me-riko 18 Bolgarov in 15 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 30 Macedoncev in Hrvatov. V Inomost se je odpeljalo 50, v Rudolfovo pa 35 Hrvatov. 1100 Lahov se je odpeljalo v Budimpešto in okolico, 500 pa na Dunaj in okolico. Izgubljeno in najdeno. Neki strojnik je izgubil dva zastavna lista, na katerih sta bila zastavljena dva zlata prstana in žepna ura z verižico. — Neka ga. je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Gosp. Milan Sterlekar je našel denarnico z manjšo vsoto denarja, katero dobi lastnik pri najditelju v Sredini št. 18. — Ga. Jožefa Logarjeva ie našla ročno torbico s srednjo vsoto denarja. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v LJubljani. Sprejme se: 1 poslovodja* 1 potnik, 5 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 4 kontoristinie, 2 blagajničarki, 7 prodajalk, 5 učencev, 1 učenka. Službe iščejo: 3 knjigovodje, 2 korespondenta, 3 kon-toristi, 5 poslovodij, 3 potniki. 8 skladiščnikov, 24 pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov že!ezni-ške stroke, 8 pomočnikov manufakturne stroke, 14 pomočnikov špece-cijske stroke, 15 kontoristinj, 18 bla-gajničark, 22 prodajalk, 4 učenci, 3 učenke. — Posredovalnica \ osluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Društvena naznanila. Narodna Čitalnica v Ljubljani naznanja, da se vrši 51. redni občni zbor v četrtek, 18. aprila ob 8. zvečer v restavracijskih prostorih Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. — Odbor bo zastopan 14. t. m. pri slavnosti 501etnice Narodne čitalnice v Celju po predsedniku in tajniku. Odborova seja akad. fer. društva »Sava« se vrši jutri v soboto točno ob pol 4. popoldne v Narodni kavarni. »Sokol I.« priredi 4. maja v proslavo 501etnice slovenskega Sokol-stva in 51etnice obstoja društva akademijo v Mestnem domu. Izobraževalno in podporno društvo »Zvezda« na Dunaju priredi v nedeljo, dne 14. aprila 1912, v slavnostni dvorani društva »\Viener kaufmannischer Verein«, L, Jo-hannesgasse 4 svoj 12. redni občni zbor. Začetek ob 7. V slučaju, da bi občni zbor ob 7. ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drugi občni zbor ob vsakem številu navzočih udov. Po zborovanju je prosta zabava s plesom. Odbor. Prasneta. Predavanje vseučlliškega docenta dr. Borisa Zamika. Snoči je priredilo »Muzejsko društvo za Kranjsko« jako zanimivo predavanje v muzejski predavalnici. Predaval je naš rojak, še mlad, toda že vrlo znan učenjak gosp. dr. Boris Z a r n i k, vseučiliški docent v Wttrzburgu. Gosp. predavatelj si je izbral za tema problem, ki je sedaj v ospredju zoološke znanosti in sicer o spolni znanosti, o »Činiteljih, ki določujejo spol.« V svojem strogo znanstvenem govoru je predavatelj razmotrival, katere okolščine delujejo, da se razvije iz ploda moško ali žensko dete, med tem, ko je način oploditve pri obeh enak. To vprašanje sicer ni novo, vendar pa postaja dandanes vedno bolj aktualno. Nova veda je izpodrinila popolnoma razne stare teorije, o vplivanju hrane na spol razvijajočega se bitja in druge podobne nazore, ki so vsi bazirali večinoma le na vnanjih znakih, ker o notranjem elmentu in o procesu v sta-nicah še niso bili zadostno poučeni. Na podlagi raziskavanj učenjaka Borerija in svojih izkušenj je dokazal gospod predavatelj, da je z oploditvijo jajčka spol že definitivno določen, in da je iz-prememba spola bodisi na ta ali na oni način po oploditvi izključena; in sicer določijo spol takozvani chromosomi, ki so nositelji dednosti lastnosti očeta in matere. To predavanje je izpopolnjeval gosp. predavatelj z raznimi jako na-tačnimi slikami, na razpolago pa so bili obiskovalcem tudi nekateri preparati, last gosp. predavatelja, ki so bili razstavljeni pod mikroskopi. Predavanje je bilo zelo številno obiskano, zlasti iz krogov zdravništva. Predavatelj je žel za svoja izborna izvajanja vsestransko priznanje in zahvalo. Jutri v soboto je koncert »Pevske župe za Ljubljano in okolico«, kateri se vrši v veliki dvorani »Narodnega doma«. Med skladatelji pevskega sporeda srečamo znanega harmonizatorja srbskih narodnih pesmi St. Mokranjaca, ki ga je svoj čas z uspehom proizvajala »Glasbena Matica«. To pot poje »Ljubljanski Zvon« II. šopek srbskih narodnih pesmi, ki je zanimiv in iako efekten. Med najnovejše slovenske skladbe spada »Bela breza se zdramila« Emila Adamiča. To je šesteroglasen mešan zbor z jugoslovanskim koloritom, poln kontra-punktike in zato presneto težak, da ga bomo redko slišali peti. Vseeno je pa jako lep in ga odlikuje vse ono, česar smo pri Adamičevih delih vajeni. Koncert nudi tedaj sledeče novosti: K. M. Weber: Oberon; St. Mokranjac: Srbske narodne pesmi II. šopek; E. Adamič: Bela breza se zdramila; A. Lajovic: Hi! A. Forster: Spak; Fr. Liszt: Rapsodija št. 2. — Odbor »Pevske župe za Ljubljano in okolico« se je tedaj potrudil, da poda občinstvu dosti novega. V Ljubljani je dosedaj koncerte prirejala le »Glasbena Matica«, in sicer vsako leto navadno samo dva. Da se koncertno gibanje nekoliko poživi, je sklenila »Pevska župa za Ljubljano in okolico« s preprijazno podporo »Slovenske Filharmonije«, prirejati koncerte z zelo nizko vstopnino, da je pristop h koncertom pristopen tudi onim, kateri vstopnin koncertov »Glasbene Matice« ne morejo plačati. Sedeži so po 2 K in 1 K, stojišča po 60 vin., dijaške pa po 30 v. Dobivajo se pri zlatarju g. L. Černetu v Wolfovi ulici. »Slovenska Filharmonija«. Opozarjamo, da igra jutri po koncertu »Pevske župe za Ljubljano in okolico« orkester »Slovenske Filharmonije« še dalje v veliki dvorani »Narodnega doma«. Po koncertu je tedaj sestanek, pri katerem bo tudi še »Slavec« in »Ljubljanski Zvon« nekaj pesmi zapel. Izpred sodišča. Proces proti ravnateljema lvovske par* celacijske banke. Pred Ivovskim porotnim sodiščem se je začela pretekli petek razprava proti ravnateljema lvovske parcelacij-ske banke, N. Deskurju in Sigmund Poz-nanskemu, zaradi goljufije in lahkomiš-ljene kride. Proces bo trajal en mesec. Obtožnica obsega 120 strani. V tej se naglasa, da je postala banka, ki je še leta 1908. izkazovala 105.000 kron čistega dobička, v naslednjem letu insolvent-na. Pasiva so znašala več nego deset milijonov kron. Reprezentanti lvovskih finančnih institutov so uvedli asanacijo akcij, ker je bil nadaljni obstoj pri pri-mankljaju 802.044 K nemogoč. Kritični položaj banke, ki bi morala izplačati dva milijona kron hranilnih vlog, je neugodno učinkoval tudi na gospodarske razmere v deželi. Vsled tega je dala vlada gališki deželni banki dvoodstotno posojilo dveh milijonov kron, da likvidira posle parcelacijske banke. To posojilo naj bi se vrnilo do meseca marca 1912. Ostali lvovski finančni zavodi so se združili v pomožni sindikat ter prevzeli delovna jamstva za to državno posojilo. 11. januarja 1910 so na občnem zboru parcelacijske banke sklenili likvidacijo banke. Obtožnica navaja, da je bila parcelacijska banka, ki je razpolagala od leta 1905 pa do leta 1909 z 32 posestvi v vrednosti 11 in pol milijona kron, že leta 1907 insolventna. Ravnatelji banke, ki so bili slepo orodje Sta-pinskove stranke, so skušali kolikor mogoče zakrivati pravo stanje banke. Navzlic pasiviteti so s pomočjo kredita kupili mnogo posestev in izvedli z nerednimi manipulacijami mnogo transakcij, ki so donašale zavodu le izgube. Obtožnica navaja različne nerednosti v poslovanju parcelacijske banke, neraz-merno visoke upravne stroške, nekorektno sestavljanje bilanc, napačno knjigovodstvo in eskontiranje menic s sumljivimi podpisi. Razne stvari. * Bivša dvorna operna pevka — sovodnica. 451etna bivša dvorna operna pevka Viljemina Neuberger je bila na Dunaju zaradi sovodstva obsojena na en mesec strogega zapora. * Slika prodana za en milijon mark. Eno najslavnejših liobeinovib slik, portret Marie \Vyatt, ie kupil neki ameriški mecen za en milijon mark. * Še premalo samostanov. Da odpo- morejo velikemu pomanjkanju samostanov na Tirolskem, bodo zgradile uršu-linke iz Schwarza velikanski samostan, ki bo veljal tri in pol milijona kron. Pač srečna dežela! * Sarah Bernhardt za aviatiko. Sarah Rernhardt je dala francoskemu vojnemu ministru 20.000 frankov za zgradbo vojaškega aeronlana Dozdaj je francoski narod podpisal za vojaške zrakoplove 2,664.000 frankov^ * »Črna roka« v Galiciji. V Pr-zemvslu je dobil ondotni gimnazijski ravnateij smrtno obsodbo, ki ie bila obenem nabita tudi na cestnih vogalih. Vsled tega so dobili ravnatelj in več gimnazijskih profesorjev policijsko asistenco. * Pokušeni umor in samomor na sodišču. Posestnik Emerik Bancse v Turocza na Odrskem je v sodnem poslopju streljal na Filipa Labo, s katerim je imel pravdo ter jo izgubil. Labo je bil težko ranjen. Nato ie Bancse samega sebe smrtnonevarno ranil. Grozne posledice izbruha ognjenika. Iz Mobile v Alabami poročajo: Kapitan nekega sem došlega parnika poroča, da je 5. t. m. začel bruhati ognjenik Chiriauet pri Bocca de la Torro v Panami. Mnogo indijanskih vasi je razdeianih in več tisoč ljudi je bilo usrrrčenih. * Najznamenitejša krava poginila. V VVest Bendii v Ameriki je poginila krava Cedar de Kol Johanna, ki so jo imeli za najdragocenejšo na svetu. V sedmih dneh je dala 513 funtov mleka in za 25 funtov surovega masla. * Velika avtomobilska nesreča. Iz Oporta poročaio: Popolnoma zaseden avtomobilski omnibus, ki je vozil ne daleč od mesta po strmi cesti navzdol, je zadel ob drug avtomobilski omnibus. Sunek je bil tako močan, da se je avtomobilski omnibus prevrnil in zdrčal po cesti. Devet oseb je bilo na mestu mrtvih, sedem pa težko ranjenih. * Sama se je zažgala. Žena tesarja Klimcha v Berolinu se ie skušala usmrtiti s tem, da si je s petrolejem polila obleko in nato zažgala. Žena je bila v blagoslovljenem stanju. Prenesli so jo umirajočo v bolnišnico, kjer je porodila mrtvo dete ter nato umrla. Mož je skušal svojo ženo rešiti in se je pri tem sam smrtnonevarno opekel. * Egipčanski zdravniki. Cliica-ški zdravnik dr. Karel Klein je po dvajsetletnem delu prestavil takozvani »Papvrus Fbers«. neko 7000 let staro egipčansko zdravniško delo. Dr. Klein zatrjuje, da so bili egipčanski zdravniki najmodernejši možje sveta. Delo navaja vse bolezni, celo vnetje slepega črevesa, katero bolezen so smatrali še pred kratkim za ponolnoma novo. * Nesreča na Nilu. Kahira, 10. aprila. Potapliavci preiskujejo reko Nil na mestu, kjer se je parnik potopil. Dozdaj so izvlekli pet trupel evropskih žensk. Parnik je priplul od »Barrage du Nil«, izlet-ni kraj, ki je bil za časa velikih slavno-sti zelo dobro obiskan. Ko je priplul dvanajst kilometrov pred Kahiro, je zadel ob drug parnik in se je takoj potopil. Ker je bila noč, je nastala še večja zmešnjava in strah. Sedemdeset oseb je drugi parnik rešil. Tudi par arabskih čolnov je prišlo na pomoč ponesrečni-kom. Policija pravi, da je bilo na ladji Kakih 400 oseb, to je dvakrat toliko, kakor navadno. Vendar pa ni mogoče natančno dognati števila. Potniki so bili večinoma iz malomeščanskih slojev. • Čudak zapustil dvainpol milijona kron. Z Dunaja poročajo: Kakor smo že poročali, je zapustil privatnik Spitzber-ger dvainpol milijona kron za zgradbo otroške bolnišnice. Spitzberger je bil velik čudak. Navzlic velikim dohodkom je jedel skoro samo suho kruhovo skorjo in ni do svoje smrti nikdar užival življenja. Pozimi se je grel v muzejih in javnih poslopjih, da si je prihranil kurjavo. Svojo obnošeno obleko si ie sam krpal. Sam si je pral tudi svoje perilo. Navzlic svojemu bogastvu je stanoval v neki temni sobi in splošno so ga imeli za skopuha. * Grof Festetics aretiran. Bero-lin, 10. aprila. »Lokalanzeijjrer« poroča iz Londona, da je bil tam dane« ponoči aretiran mladi gTof Anton Festetics de Tolna, ki je bil že več-kat na sumu zaradi igralskih sleparij. Tajni policist ga je aretiral, ko je ravno šel iz nekega restavranta. Gre se baje za neki draigpocen lišp, ki ga je zapustil umrli brunšviški vojvoda. Poleti leta 1909. je hotela lastnica teg-a lišpa, ki je obstojal iz lepega smaragda in ki je bil vreden 50.000K, tcg-a proda t i. V Par izu se ji je ponudil neki neznanec, da ji bo v Londonu prodal lisp. Ker pa ni mogel takoj položiti zahtevane svote, so dali lišp v zabojcek, ki so £?a zapečatili. Zabojcek naj bi hranila.lastnica toliko časa, da bi ne bil lišp pla- čan. Ko so pa pozneje zabojcek odprli, ao našli v njem le par koščkov sladkorja. Takrat sta izginila iz Pariza posredovalec in grrof Festities. Posredovalca, ki je bil mednarodni tat, so pozneje prijeli ter ga obsodili na dve leti ječe. Zdaj so pa zadevo zopet začeli preiskavati in izdali povelje, da se grof Festotio« aretira. Aretiranec je sin bivšega ogrskega nol jedel skega ministra grofa Andreja Festeticsa in je star 2R let. Pri Mettemichovem proeosu so njegovo ime večkrat imenovali. Pred časom je bil na Dunaju. kieT je imel tudi več afer. — Orof Festetics de Tolra je bil proti kavciji wno fimtov izpuščen. Izjavil ie, da je zastarela raz sodba, s katero je bil obsojen na 1* mesecev ječe. Nov odvetnik. Dežeinosodni svetnik v pok. gosp. Fran K o b 1 a r je vpisan v imenik ljubljanskih odvetnikov. Telefonska in brzojavna poročila. Dr. Janez Mencinger — umrl. Krško, 12. aprila ob pol 4. pop Pravkar je tu umrl znani slovenski pisatelj dr. Janez Mencinger, odvetnik v Krškem. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob 4. Delegacije. Dunaj, 12. aprila. V parlament irnih krogih danes zatrjujejo, da bosta sklicani delegaciji šele 25. t. m. Negotovo je, ali bo to delegnciisko zasedanje sklepalo o podaljšanju proračunskega provizorija ali o defin tivnem proračunu. Odločitev pade šele po Khuenovem posetu na Dunaiu in po njegovi avdiienci prt cesarju. Khuen pride na Dunaj jutri. Razvaline krščansko socijalne stranke. Dunaj, 12. aprila. V krščansko socijalnem klubu se je pojavil zopet hud razpor, ki bo imel za posledico najbrže razpad kluba. Takozvana tirolska skupma, pod vodstvom oo-slanca Schraffla, ki obstoja iz 15 članov, se hoče odločiti od kluba in utanoviti nov Tirolski katoliški klub. Zahteve železničarjev. Dunaj, 12. aprila. Poslanec Bu-fival je interveniral včeraj pri železniškem ministrstvu v zadevi izboljšanja mezd delavcem državnih železnic. Dobil je pojasnilo, da je zadeva v aktih že rešena in da čaka samo še na aprobacijo železniškega ministra. Tudi novi delavni red za državne uslužbence pride v najkrajšem času na svetlo. Glede priznanja stanarine onim železničarjem, ki svoj čas niso bili upoštevani, je izvedel, da bo državnoželezniška uprava te stanarine že v najkrajšem času izplačala. Izprtje delavcev. Dunaj, 12. aprila. Pri novi stavbi, ki jo gradi Avstrijska stavbna družba v Florisdorfu je izprlih ->2U delavcev. Aprilsko vreme. Dunaj, 12. aprila. Na Dunaju sneži ter vladata mraz in burja. Na Češkem je zapadel sneg, z Nemškega javljajo o snežnih zametih in mrazu. Odra je prestopila bregove. Vas zgorela. Inomost, 12. aprila. Vas Gries v Fassathal je zgorela. 18 velikih hiš. zlasti letoviščnih vil, ie popolnoma zgorelo. 21. rodbin je brez strehe. Škodo cenijo na četrt milijona kron. Ukradena blagajna. Inomost, 12. aprila. Neznani vlomilci so vlomih v postajo Lana ter odnesli železno blagajno, v kateri je bilo 2100K. Ukrajinsko vseučilišče. Lvov, 12. aprila. Načelnik ukrajinskega kluba, poslanec dr. Konstantin Lewicki, se je odpeljal na Dunaj, da začne s pogajanji z ministrskim predsednikom glede cesarske enuncijacije, ki naj bi obljubila ukrajinsko vseučilišče, toda brez fiksiranega časa. V ukrajinskih krogih odločno dementirajo vest. da bi bil izšel tak predlog iz ukrajinskih krogov. Proti absolutizmu na Hrvatskem. Spljet, 12. aprila. Včeraj je imel iz-vrševalni odbor hrvatske stranke prava v Dalmaciji sejo pod predsedstvom poslanca Prodana. Na seji se je sprejela resolucija, v kateri dalmatinska stranka prava izraža bratom v Hrvatski in Slavoniji v njihovi težki borbi najtoplejše simpatije, zagotavlja, da je pripravljena v zvezi z ostalimi hrvatskimi in srbskimi strankami za najenergičnejŠo borbo za pravice in prava Hrvatske ter končno poziva vse zakonodajalne zastopnike, naj z vso odločnostjo nastopijo proti madžarskemu absolutizmu na Hrvatskem. Stranka prava je tudi izrekla svoje trdno prepričanje, da bodo bratje Slovenci z vso odločnostjo In požrtvovalnostjo podpirali Hrvate v njihovem težkem boju. Absolutizem na Hrvaškem. Šibenik, 12. aprila. Dalmatinski pravaški listi vztrajajo ori zahtevi, da naj prične jugoslovanska delegacija v parlamentu, zlasti pa Mrva-sko-slovenski klub ostro opozicijo v parlamentu. Iz Cuvajevega pašalika. Zagreb, 12. aprila. Včeraj popoldne je pr šel na železniško postaj" rolicijski uradn;k Martinjak z zaznamkom onih listov, katerim je oislel prepovedano nrihaianje na Hrvatsko. Vse te liste je takoj na kolodvoru zanlenil. Med temi Hcti se nahajajo vsi dalmatinski, bosanski in srbski listi, kakor tudi vsi on; srbski in hrvatski časopisi polrTne vsebine, ki izhabio na Ogrskem in Avstrj skem. Slovenskim !n češkim lisom pri-hania»*:e na Hrvatsko ni zabranjeno. Zapreb, 12. aprila. V uredništvu ^Hrvatskega Popreta«. glavnega g'a ila hrvatsko-srbske koalicije, ie bila včeraj hišna preiskava, ki jo je izvršil policijski uradnik Jagič z dvema detektivoma. Prebrskali so vse pisalne mize in predale, a našli niso ničesar. Tudi v redakciji lista »Neues Tagblatt« je policija izvršila hišno preiskavo z ist;m uspehom kakor pri »Hrvatskem Pokreta«. Zagreb, 12. apri'a Vlada ie odklonila že četrtega prijavljenega odgovornega urednika »Srbobrana«. Takisto je odklonita za odgovornega urednika Ka-toPčkega Lista«, vseuališkega profesorja dr. Svetozora Pittiga. Slovenski vseučiliški docent v Zagrebu. Zagreb, 12. aprila. Seznamek veučibških predavanj za letni tečai izkazuie že tudi predavanje nedavno teea za privatnega docenta na zagrebškem vseučilišču imenovanega Slovenca dr. Bogmrila Vošniaka Dr. Vošnjak bo predaval po dve uri na teden »Zgodovino odobnih državnih teorij«. Ogrski državni zbor. — Hrvaške razmere. Budimpešta, 12. aprila. Ob zelo nervoznem razpoloženju je začela ogrska zbornica danes z drugim branjem brambne reforme. Že dopoldne so prišli nekateri poslanci Justhove stranke k predsedniku Na-vavuv, da dosežejo, da bi dal predno preide zbornica na dnevni red na razgovor razmere na Hrvaškem Predsednik je to zahtevo odklonil. Ob pol 11. se je pričela seja, ter je bila zbornica zelo dobro obiskana. Pred prehodom na dnevni red se je vrš;lo glasovanje o prošnji poslanca Lovaczvja za dopust. Na predlog Justhove stranke se je moralo vršiti poimensko glasovanje. Ker pri tem glasovanju dva poslanca vladne stranke nista hotela glasovati ne z da, ne z ne, je prišlo do burne poslovniške debate. Nato je govoril poslanec Polonv, ter so mu drugi poslanci klicali: Poidite raje v Motna Carlo. Nato ie bil dopust poslancu Lovaczvju dovoljen. Zbornica je prešla na to na dnevni red. V krogih Justhove stranke govore, da je vlada odločena potlačiti za vsako ceno tehnično obstrukcijo. Če treba tudi z dvodnevno sejo. K § 1. brambne predloge predložiti dodatni predlog, ki bi dal vladi pravico vpoklienti novince če treoa tudi na-redbenim potom. Govori se, da se bo vršila prihodnje dni konferenca klubovih načelnikov, da poskusijo doseči spravo oarlamentarnih strank. Predlo? na obtožbo Khiienovega kabineta. Budimpešta, 12. aprila. Juscho-va stranka je poverila poseben komite z nalogo, da zbere gradivo na podlagi katerega bi mogla stranka staviti v ogrskem parlamentu pred- log, da se postavi Khuenov kabinet zaradi dogodkov na Hrvaškem pod obtožbo. Ponarejevalci denarja. Sofija, 12. aprila. Policija ie razkrila družbo ponarejevalcev denarja. Delali so rumunske bankovce. Na čelu družbe je bil bivši bolgarski poslanec Manuel Načep. Angleška eskadra v Arhipelu. Carigrad, 12. aprila. V krogih Porte zatrjujejo, da pride tekom 14 dni angleška eskadra na Arhipelj. Vest o papeževi smrti. Pariz, 12. aprila. »Agence Havas« poroča iz Madrida- Včeraj je bila tu razš rjena vest, da je papež umrl Vzrok te vesti je bila pomota v brzojavki na nekega uslužbenca nuncijature. Ministrski predsedmk Canalejas je bil o ft\ vesti obveščen in jo je sporočil časnikarjem. Vest se je razširila potem tudi v inozemstvo. Kralj in nrnistn so sporočili nuncijaturi že tudi svoje sožalje. ko se je naenkrat vrnil papeški nuncij ter konstatiral zmoto. Rim. 12. aprila. Papeževo zdravstveno stanje je precei resno. Papež se počuti baie zelo slabo in je precej nervozen in nezadovoljen. Monna Lisa. Pariz, 12. aprila. »Ginrnai- poroča iz Rima, da se nahaja baje znamenita ukradena slika Monne Lise sedaj v Florenci. Čudf7a nezgoda Llovdovega parnika. Lizbona, 12. aprila. Avstrijskemu Llovdovemu parniku »Sophia Hohenberg« se je zgodila pri Tene-riffi zelo čudna nezgoda. NaenKrat je parnik zgubil ravnotežje, tako, da je bi) zadnji krov že skoro pod vodo. Potnikov se je polastila strahovita panika, zlasti ker morje ni bilo viharno. Mnogo potnikov je skočilo v morje, pri čemer je bilo 26 potnikov ranjenih. Končno se je izkazalo, da je izgubil parnik ravnotežje vsled napačno naloženega premoga. Ponesrečence so po dolgem naporu vse rešili. Ko je bil tovor preložen, je mogel parnik nadaljevati z veliko zamudo svojo pot. Stavka na Angleškem. London, 12. aprila. Stavka v južnem Lancashiru je popolnoma prenehala. Delavci so se vsi vrnili na delo. Tudi v Južnem \Valesu so delavci zopet začeli z delom. Gospodarstvo. C. kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt. Občni zbor tega zavoda, kateri se je vršil dne 11. t. m., je odobril predloge upravnega sveta ter sklenil, da se od čistega dobička 20,180 273 K 50 vin. izplača za poslovno leto 1911 dividenda po 33 K za vsako delnico (proti 32 K za leto 1910), nadalje vloži 1,000.000 K v splošni rezervni zaklad, 600 000 K v pokojninski fond ter končno prenese 2,131.000 K na račun dobička in izgube tekočega leta. (1309) Kakor je iz bilance, na drugem mestu tega lista priobčeno, razvidno, kažejo vse postavke iste za proteklo leto zopet znatno zvišanje. Svote, katere so bile koncem leta 1911 v upravi tega zavoda, znašajo 1167 milijonov kron, torej sijajen dokaz, da zavzema kreditni zavod med denarnimi zavodi naše države vslej ko prej prvo in vodilno stališče. Danalnn list obsega 6 strair. Izdajatelj In odgovorni urednik: Rasto Pustoslemček. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Umrli so v Ljubljani: Dne 10. aprila: Fran Kotar, delavec, 78 let, Radeckega cesta 11. Dne 11. aprila: Dr. Fran Vok, c. kr. notar, 70 let, Miklošičeva cesta 20. — Flavija Tominc, usmiljenka, 42 let, Radeckega cesta 11. V deželni bolnici: Dne 10. aprila: Fran Košak. čevljar, 77 let. — Juri Nežmah. železniški delavec, 44 let. — Josip Vide-tič, klepar, 46 let. — Ana Lavrin, žena vpokojenega tovarniškega delavca, 55 let. — Ivan Uršič, prosjak, 77 let. — Ivan Suklje, orožniški straž-mojster v pok. 48 let. Žitne cene v Budimpešti. Dne 12 arrila 1912. Termi n. Pšenica za april 1912 . za 50 kg 1164 Pšenica za oktobei 1912. za 50 kg 1095 Oves za april 1912 za *1 k« 993 Ove<; za oktober 1012 . z;i 50 k% Q 68 Koruza za maj 191? za ~0 kg 9' — Koruza za lulij 1912 . za 50 kg 896 IletRorninsietiG pročlis. Višina nad morjem 300*2 Srednii zrainl tlak 30-76 mm aprila Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v C" Vetrovi Nebo 1!. 2. pop. 731-4 j 10-3 p m svzh tasno »» °. zv. 7327 I 5*3 sr. jug pol oblač. 12. 7. zj. 732-9 3-3 brez ve tr. oblačno. Srednja včerajšnja temperatura 5*4' norm. 8*9° Padavina v 24 urah 2*4 mm. Dež ie padal dne 12. zjutra;. t Marifa Jelene roj. Leb er naznanja potrtim srcem v svojem in v imenu svojih sorodnikov vsžm prijateljem in znancem prežalost no vest, da je na§ iskreno ljubljeni o !e, stari oče. brat in stric, gospod Ivan Jele ne trgovec in posestn U& danes ob dvanajsti uri ponoči mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnkega bode v soboto ob 10. uri dooo/dne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Svete maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi in v Križah. Rajnkega priporočamo v blag spomin. V TRŽIČU, dne 11. aprila 1912. JM.ocZni salon ( Ivane Sc7zille7^ K Sv. Petra cesta 31 priporoča v sen v rs:. Izvršuje vsa s popravila, i .v Žalni JzIoIjuJzl :: veano v zalogi. ^ ^ — *.~.Jt. f^. Potrti žalosti naznanjamo v lastnem in v imenu vseh ostalih sorodnikov žalostno vest, da je naš ljubi soprog, oče in stari oče, gospod cli% Pran Vole c. k§*. noter, cestnik Franc Jožefovega reda, oskrbnik vis. nemškega viteškega reda, pradeednik revirskega odbora ribarskega druitva i 11. t m. ob 6 zvečer po prejemu sv. zakramentov za umirajoče in blagoslova Nj. Svetlosti papeža blaženo zaspal v Gospodu Telesni ostanki pokojnikovi se bodo v soboto, 13 t. m. ob 3. popoldne v hiši žalosti, Miklošičeva cesta St 20 blagoslovili in nato na pokopališču pri Sv. Križu položili k večnemu počitku. V LJUBLJANI, dne 12. aprila 1912. UUaor Vok, Molita oaroalea Btaaer, roj. Vok Ivan Vok ■ou g. Vok, roj. Sasltoia soproga. c. kr. lin. ladje porotnik, sin. Lenko Vok, roj aakoav pl. Miaaeaeat sneha hčeri. Avguni Haron llnsor kralj bavarski vladni svetnik, zet. L krujski HgrtM uni Pr. Dafctrttt 83 Stev. SLOVENSKI NAROD. Stran 5. de-1. ssta ika, :ev-lez-ide-že-lav-, 77 raž- iti. 11 '64 1095 993 ^68 9- — 896 76 m« 2DO »no )blač. ičn:>. Lepa, prostorna in tračna, 1144 ,eblovana ali nemeblovana s posebnim vhodom i a 11 mn. Naslov pove upravni št v o »Slov. Naroda«. zpoliJlaiiiirj - št e Toiićhc, otroške posteljice, športne vozove, reformne ieiezno pohištvo, pohištvo od nedl, vložke in raodroee Vrirnlh t v omiških cenah: angleški vozički od K 22 aaprej Jati \oi\ct\ od K a*—* okrovni vozički z fsnijen od postdjce z ograjo, velike od K 20-— športni vozički liiiflje, s streho od K 20'--, medeo&ste postelje od K 9«—, niprej Speclaliteta: vozovi BREMNABOR v'1 s« C/l n OD C/l rt« <*3 CA O. -t 9Q in pritiklinami se oMa za 1 maj. Liiiarim il. 2.. II. utor. »oial Itiitarim iL C/i >osa i neprava ML H: Ouatsv pam : Povest. — Spisal Blaž Poni in. 7ena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vinariev več. Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec. Cena broš 1 K 80 vin., vez 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več. T' najnovejši zabavni in veseli knjigi priporoča najtoplejt f i jarosna knjigarna v Cmbliani. 318 žbo zemljišča. Dne 24. aprila 1912 ob Vili. uri dopoldne IfPŠifa se bo pri c. kr. okrajnem sodišču %? evnici v sobi štev. 8 dražba zemljišča |rl. št. 211 b. o. Rajhenburg spadafočega v konkurs po Leopoldu pl. toinhofen. Zemliišće, ki bode prišlo na dražbo, je cenjeno na 1600 on. Najmanjša ponudba znaša 1066 kron 66 vin. Dražbene pogoje in zemhišča se tičoče listine kupci lahko pregledajo r c. kr. okrainem sodišču v Sevnici ali pa pri uoravniku mase dr. Fritzu d rju v Celju. Upravnik mase je pripravljen, pojasnila tud» pismeao dati Parcela, ki pride na dražbo je sredi trga Rajhenburg ležeč lep vrt, ki 'iV posebno lahko porabi za stavbišče Interesentje se torej vabijo, da se dražbe prav polnoŠtevilno udeleže. oriooroca ,2a poletno se^tio J\nglsško shodiščs obtelz" ;.* O. Jjernatovič ;: Listana — MčStni trg štev. 5 — Ljubljana svojo velikansko 13b.ro kostumov, lahkih plaščev 13 blaga, prašnih plaščev y. listra ter svilnatih plaščev ya dame >seh najnovejših barv. Najmodernejše obleke, klobuke in slamnike gospode in dečfc do pr&nano niskih in solidnih cenah 327 manufakturne stroke.1328 Ponudbe upravništvu »Slov. Naroda«. . redni kakoi tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi „Adrija ki bo T nedeljo, dno 2L aprila 1912 ob pol 10. url dopoldne v gostilni pri Slugi v Tržiču, DNEVNI RED 1 1. Poročilo predsedstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za Vil. upravno leto 1911. 3. Razdelitev čistega dobička §§ 9, 33. z glavnico najmaoj 15 000 K. Ponudbe j 4- Razbremenitev upravnega sveta. • 5. Volitev upravnega sveta in nadzorstva oblastveno konceslionirana orodala strupov me v Lfnbljanla Selenburgova ulica št. 5. Temnica na razpolago Zunanja naročila t obratno poŠto Zahtevajte cenike I upravništvu »SI Nar« pod „Dmžabnik". 1338 o r in določitev števila članov po določbah §§ 14 in 30. 6. Nasveti. V TRŽIČU, 11. aprila 1912. Načelstvo. Opomba: Ako bi ta občni zbor ne bit sklepčen, se vrši drug občni zbor ob 10. od dopoldne tistega dne. . Zjabljana, Koiezijske nI. 16 izvršuje 1542 krojač prve vrste Liulsliana, Mihlošičsva cesla 8 se priporoča. 1025 Zaloga Steklarska trgovina M. TUSEK, LJUBLJANA Stari trg štev. 28 140 priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene ia porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih iip in okvirjev xa podobe. - Prevzetje ▼šah steklarskih del pri cerkvah in stavbah. Naisolidneisa in točna postreibe. sa rasne prilike. — Delo umetniško okusno in po solidnih cenah. Prodaja cvetlice, raznovrstne sadike cvetlic in zelenjavo. , Piramidna in kroglasta lavorjeva t drevesa ter dekorativne (vele v veliki množini po zmernih cenah. Naročila na deželo hitro in vestno. Cirkus Colini Clairon v Ljubljani, Lattermanov drevored. izposoievanje koles. Anu Goreč JCjabljana, Rimska cesta št. 11 podružnica 1207 Marile Terezije t. 4 (Pri ma mtu). < V soboto, 13. aprila 1912 ob 8. zvečer otvornueno"predstouo s senzacionalnim sporedom. fnnn nrnttnrnm • Sedei v loži K 3*—, numeriran zaklopni sedež K 2*—. ncnnmeriraa zaklopni lEDc UrUSlUlUlU. sedež K 160. I. prostor K 120, II. prostor K P—. III. prostor 80 v., galerija 50 v. Ob nedeljah zvečer polne cene. V nedeljo, 14. aprila 1912 mT" 2 veliki predstavi ~aej in sicer ob 4. popoldne ter ob 8. zvečer. — Predprodaja vstopnic v trafiki Češark. Št 11942. Razglas. 1340 in njih deli I L Najboljše pneumatike. Na podlagi § 26, lit. a, b občinskega reda za stolno mesto Ljubljano odreja podpisani mestni magistrat, da je promet po brvi čez Ljubljanico pri prisilni delavnici odnosno pri deželni bolnici zaradi nevarnosti, da se ne podere, vsakomur zabranjen. Prestopniki zapadejo zakoniti kazni. Mestni magistrat ljubljanski dne 11. aprila 1912. Župan: Dr. Ivan Tavčar L r. Naročajte „Novi jubilejski cenik" 1887—1912 s koledarjem! s Prva domača tovarna :: mar za led Simona Praprotnika v liubljani, Jenkova ulica 7. Prevzemajo se vsa v stavbno in pohištveno mizarstvo spadajoča dela, katera se točno ) in po najnižjih cenah :: izvršujejo. :: m zaloga gostilniških okroglih miz. ^'ki u Miiljija h ittiefi biezplalio ii afliiM preste. Največja in najbogatejša tovarniška zaloga precizljakih •• ur •• 19 brillantov, zlatnine, sebrnine, kastna tovarna • STtel. KoBkiieiflTon po X 3 50. 4. in 5. TK> .8 Najboljši šivalni stroji. Pouk v vezenju brezplačno. 3=5 Koristni, lepi kroli a obleke gratis , :: pri nakupa šivalnega stroja. :: Edino zastopstvo za celo Kranjsko „PUCH" koles. Učenec"31 za nosilo mrt se takoj ww : t Matiji Jati Jelen" i Gorici.: Fino kolo E 99, Haeffte E 110, svetnika H 5, prosti tek E 10. Vaa kolesarske potreMOlaa is pa najnižjih oen«h. » figi mik ii lipi ftokati pat« m p*tt. Vljudno vabim n^i ogled m obisk vsakega, ker mi zaradi cene in kvalitete nihče ne more konkuriiati aaw samo nasproti frančiškanskega samostana, urar, trgovec :: in posestnik, delničar dražbe Union - Horlogere. :: Izobražen, mlad trgovec, pri* kopljive zunanjosti, srednje velikosti, v prijaznem krajn na Gorenjskem, te teli seznaniti z 10 de 25letno gospico. Dobra gospodinja, veselje do trgovine, večje premo-te nje, bi dovedlo srečno pribodnjesL Resne ponudbe s sliko in navedbo starosti se prosijo de 1. maja pod šifro „Majnik" na narav. .Slov. Naroda* v poslati. Neugodne ponudbe se takoj vrnejo preti tajnosti. 1330 8 6649 77 75 0F 5934 86 036819 62 E6 3M e> Avstrijski kreditni zavod za trgovino obrt Aktiva. Bilanca k 31. decembru 1911. Pasiva. Vrednostni papirji . Menice • • Gotovina • Predujmi na vrednostne papirje Oprave ..... Realitete . Dolžniki . K 39.763 632 60 197 847 114 92 24.640 101 44 81006 958 27 1,054 700 11,105 50U 811,868 226 82 1.167,286.234 05 ! Delniška glavnica . Rezervni zaklad glavnice Splošni rezervni zaklad . Izredni „ „ Nedvignjene dividende Akcepti in nakaznice Vloge na obrestovanje in drugi kreditorji Cisti dobiček . 1 50,00 000 62.616.<»44 24 000 000 5,000 000 15 434 58,685 002 02 846,789 480J 53 20,>80 273! 50 1.167,286.234 05 i, Izdatki. Račun izgube in dobička. Dohodki. Plače • Stroški . Davki in pristojbine Prispevek za pokojninski zaklad Odpis inventarja . „ realitet . „ terjatev Cisti dobiček K 6,036 087 44 2,337.220 07 3,864 880; 86 455.000 — 148 730 49 181 285| 34 75 595 02 20,180.273 50 33,279 0721 72 Đona], dne 31. decembra 1911. i Dobiček pri vrednostnih papirjih in konzorcijalnih kupčijah Dobiček na obrestih...... „ „ provizijah...... „ „ devizah Iznos realitet Odplačila na že odpisane terjatve » * • — Nedvignjene dividende Prenos dobička iz 1. 1910 : . . 3.005.33*\ 4" 20,050 83\. ' 7,291 98&.T 701 250 82 332 755 7 12 87* 74 1.14 a 1.882 894 1308 33.279 Or^ * j j - Narodna knjigarna. Prešernova ulica štev. 7 v Ljubljani Prešernova ulica štev. 7 združena s priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, komptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga ■ ■■ najboljše kakovosti in po najnižim cenah. -saj Črnilniki in uteži za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah Papir kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma; barvasti papir in papir za zavijanje. Trgovske knjige vseh vrst od najpriprostejŠih do najfinejših vsake velikosti Mape za shranjevanje trgovskih pisem. Zavitki vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo Šolski zvezki vseh vrst, domaćega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust Pisalne in risalne potrebščine peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve. Tinte najpriprostejSe m najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste. Šolske mape is platna m iz usnja ter jermena za knjige. Map« mm zvezke. Kasete s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora v vseh velikostih, sa IMI In M fOsnetO, xa navadno rabo in tudi U sUuHlm. Albumi se slike, razglednice in poezije. Razglednice nmetniSke in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast Narodna knjigama sprejema tudi naročila na pisalne strofe ■> ene • - vseh sistemov po tovarniških cenah; dalje naročila na vsakovrstne tiskovine namreč zavitke, visitaioo. esasuula, fakture, Itd. itd. ^90303 43