»•»K. 1' j TOKLX8HED AMD DIBTRIBUTRD Največji ilovemki darnik v Združenih driiTih Velja aa oelo leto.......... $5.00 Za pol leta............... 3 00 Z\ Hew York celo teto...., 6.00 Za Inozemstvo odo leto... 7 00 TELEPOlf: 2S76 OOETLAHDT flfo. 656) APTHOBMD BY W» ACT OF OCTOBH €1 lit, OK flti AT TEM fflW OfflUI OF WW TOME. T. Br Order cf the President, A. B. tekion, P. M Oe> GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. Entered at Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Off.cc at Mew York, M. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879. The Largest Slovenian Daily in the United States Issued every day except Sunday* and legal Holidays WW 75,000 Readers TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 13. — ftTEV. 13. NEW YORE, FRIDAY, JANUARY 16, 1920. — PETEK, 16. JANUARJA, 1920. VOLUME XXVHL — LETNIK XXVIIL ULTIMATUM JUGOSLAVIJI JUGOSLOVANI SO ZAVRNILI DOGOVOR GLEDE REKE, IN ZAVEZNIKI SO JIM POSLALI ULTIMATOM, KO JE BELGRAD ODKLONIL POGOJE KI SO SPREJEMLJIVI ZA ITALJANE. Paril, Francija, 1.". januarja. — Ravno v trenutku, ko je vse 1 azalo, da bodo prisltfl: ltaljani v »prejem resit ye reškega vprašu-i ja kot jo sprejeli ministrski predsednik Lloyd George, Cleinen-• euii in Nit t i je priilo med Jugoslovani samimi do razdora glede tozadevnih problemov. Soglasno z najboljšimi informacijami, ki jih je mogoče dobiti, nasprotujejo Slovenci v novem kraljestvu odločno vsakemu kompromisu, potom katerega bi Italija opustila nekaj ozemlja, danega ji ob dalmatinski obali v > a meno za polno suverenost nad Reko ter obenem 7. ozemljem, ki r>i vezalo to mesto z Istro, ki leži zapadno od ličke. Drugi element se zavzema za sprejem kompromisa, a ker je nemogoče priti v tem ozira do dogovora, je morala jugoslovanska delegacija zavrniti predlog. Ministrska pred-**dnika Lloyd (ieorge in Clemeneeau sta nato izdala neke vrste ultimatum, v katerem sahtevata, da se vlada v Bel-gradu odloči brez odloga, kaj da hoče ter da odločen odgovor, na italjanske kompromisne predloge ter reče, da ali ne. .^emogoče je tukaj ugotoviti, če je bil predsednik Wilson vprašan za svet z oziroma na predlagano uravnavo reškega vprašanja, ki popolnoma nasprotuj" trdnemu stalifiču, ki ga je dosedaj ameriški predsednik zavzemal / tem oziru. Tudi niso bila dana popolnoma zadovoljiva zagotovila, da bo Italija kot taka odobrila in sprejela kompromis. ZMAGOVALNI POHOD KOBARIŠKIH JUNAKOV POGROMI NA ŽGANJE __DISTILERJI NE VEDO, KAKO BI REŠILI SVOJE BLAGO, KI Zipagoslavne laške armade bodo JE VREDNO MILJONE, IZ ROK NEPOPUSTLJIVE VLADE. — korakale po enih cestah, po kate- NAJBRŽE JIM BO ZAPLENJENA IMOVINA. rih so nekoč korakale rim. iegije.. _ __________Ker je ustavna prohibieija pred vratmi, je nastalo vprašanje, ... . kajp bo s tisoči sodi piva, tako predvojnega, ki vsebuje štiri in 75 Rim, Italija, 15. januarja. — ;odstotkov alkohola ter novega 2.75 odst. piva. To pivo se nahaja v Iifclija ne bo še imela svoje veli- WILSON NAJ ODOBRI NAČRT GLEDE REKE ITALJANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK NITO JE POLN U-PANJA. — REŠKO PRISTANIŠČE IN SUfiAK NAJ BOSTA POD POKROVITELJSTVOM LIGE NARODOV. — PREDSEDNIK WILSON BO NAJBRŽE ZADOVOLJEN. kleteh velikih prodajale;'. Nadalje pa je najti skoro 40,000,000 ga-lon žganja v skladišč h pod bondom in nekaj miljonov galun gina in drugih žgtinih piiač ki niso še prodane. Neki list je vprašal di-st.lerje. pivovarnarje in prodajalec na debelo, če vedo, kaj bi bilo mogoče storiti s ie*.ji pijačami, tla se jih obvaruje konfisciranja od strani vlade. Odgovori kažejo, da je položa j zelo zamotan in nejasen. V eelem so videii pivovarnarji na boljšem, jj tudi ti bodo trpeli [velikanske izgube, ee ne bo hotel še naprej nikdo kupovati takozva-.ikt \ojiu pntft 'om te *ot. spo babv-piva, to je piva, ki vsebuje pol odstotka alkohola. Nekaj ke proslave zmage. Ceriinonij", ki naj bi se vrš le pričet kom tega meseca, so bile preložene na poz-( ntjši čas radi D*Annuzijevega pvča iti radi nevrejenih razmer. Priprave se pa kljub temu ne-; umorno nadljujejo in ko bodo ia-vorike zmage izročene junakom \e"* mladi, bo napoč l čas slavlja kot . . . ,. ... . . . • • ... ... ' 1 . « malega so eksportirali m njih edina pot iz zagate je izpremeiiiti njili ga ni videl Rim izza najbolj \veUk(t 2aloge star0}?a m noVega piva v znano pijačo s polovico od-n.h dni rimskega cesarstva. '.stotka. Geor&e Rnppert, ki je govoril za svojo tvrdko. je rekel vče- • Delavci so sedaj zaposlen: P" raj |Ja ^ tQ program Jakob Ruppert Brewing Corporation ter do- ] popravljanju cesta, po katerih bo- i ^ ^ bo Q Wri nit- ne drznejo mbliti. Le malo trgov je dal zgraditi Tit po uničenju Je Francija, 15. januarja, ruzalema, skozi zgodovinske raz- Pariz, Francija, 15. januarja.; Pariz, Najvišji svet je danes sestavil no Liga Narodov bo životvorjena ju- valine rimskega Fora, mimo pre-to za holandsko vlado, v kateri za-;tri zjutraj ob desetih ob priliki ostankov svet šča vestalskih devic hteva izročitev bivšega nemškega javne cerimonije v takozvani ter na kapitolski grič k oltarju kajzerja. Nota bo soboto. najbrže odposlana saillske pogodbe ter vabi Holand- r»lni nagovor. Pozneje bo govoril sko, naj zaeno z zavezniki reši to!tudi Earl Curzon angleški mini-1 zadevo. Ministrski predsedniki Clemeneeau, Llovd George in Nitti so natančno preštudirali tekst ter so prišli do zaklučka, naj se ob- one Pariz, Francija, 24. januarja. (Zakasnelo poročilo Ass. Press), ('ravnava jadranskega vpraSnja je sedaj odvisna edinole od Jugoslovanov — je rekel Haljanski ministrski predsednik Nitti poročevalcu Ass. Press. Načrt, ki je bil poslan vferaj srbski vladi, v odobrenje, jasno kaže, da so Francija. Velika Britanija in Italija v polnem soglasju. Kopija je poslana tudi v Washington in upajo, da jo bodo odobrili. Nitti je rekel, du je Italija pripravljena poveriti reško pristanišče in železnico na Susaku Ligi narodov, dočim je mesto samo na sebi po naravi T-isto italjansko. [enem zahteva od Nemčije Signor Nitti si je svet zmage ter je prepričan, da mu ne bodo Jetnike in vojake, ki so nasilno d« Inle Združene države nobenih sitnosti. jkrsili mednarodno pravo. Število - Med menoj in predsednikom Wilsonom — je rekel _ je vla-|te- °«eb Znaša približno 600. dalo v ''dno prijateljsko razmerje. Amerika si ravnotako želi miru kot si jra žele evropski narodi. Jadransko vprasnje mora biti uravnano, ker so z uravnavo zadovoljne tri velesile. Francijo in Anglijo veže Londonska pogodba. Italija je pa kljub toniu veliko popustila samo da ugodi Jugoslovanom. Italjanski parlament ni Jugoslovanov nikdar smatral za svojo sovražnike, pač pa za prijatelje, s katerii.ii mora delati Italija roko v roki. Jadranski problc»r. bo uravnan j•otom Pariza, če pa zamore Italija pomagati k hitrejši uravnavi s tem, da se direktno pogaja 7 Jugoslovani, je pripravljena to storiti. Ko so vprašali Nittija, kdo bo pregnal IVAnnnnzija z R^ke, če ni 1 bo Pa tudi v meri pri- bo liel g rad ? uravnavo zadovoljen, je odvrnil: jznalo pravico do brambe. Sestav- — O, to bo najla/ja stvar, kar si jih morete misliti. jljeno bo iz petih4sodnikov/ kate- re bodo imenovale Združene dr- 14'dvorani ur" francoskega zuna-v j njega urada. Cerimoniji bo načeloval zastop- očeta in spomeniku zgrajenemu Viktorju Emanuelu II. Izza dni rimskega cesarstva se Sklicuje se na 227. toeko ver-'nik Bourgeois, ki bo imel otvo- j0 središče izpremenilo ter bo tre- ba veliko začasnih poprav, da bo mogoče tam koiakati po starodavni zmagoslavni poti. Stopnice sier za zunanje zadeve. Ceriino nije se ne bodo udeležili ameri-jsc bile odstranjene s starodavne ški zastopniki na mirovni konfe- poti, ki je vodila s Foruma na Ka-r Morilci! V splošno odobravanje domneva- j ltazburjenjc jc bilo tako velijo tukaj, da so bili predvčerajšnji ko? da je bilo seje naenkrat ko-i/gredi pred državnozborskim po- nce. Neodvisni socijalisti in njih slopjem le nekaka gledališka skušnja za demonstracije, ki se bodo v»šile ob priliki proslavljenja obletnice usmrčenja Karola Lieb-»reehta in Roze Lukscmhurmke. Nezadovoljstvo, ki sploino prevladuje, je tako veliko, da je pričakovati fttrmoglavljenja vlade ob priliki obletnice, čeprav so Noske-jeve čete storile vae, kar je bilo v njih moči, da preprečijo na daljne demonstracije. zave ameriške. Velika Britanija, Francija, Italija in Japonska. 2500 MOŽ ZA 8TRAŽENJE WHISKEY A. bilo v Evropi in v Južni Ameriki za ameriški whiskey ter tudi malo okusa zanj. Nekateri lastniki so spravili velike množ ne na Kubo idi v Južno Ameriko t**r jih tam dali v skladišča v upanju na boljše čase. Izvoz pa je predstavljal le majhen odstotek množine žganj,-., ki je bil dejanski na razpolago, ko je zadel p/ohib cijski ciklon to industrijo. Maloštevilni srečni so likvidirali s tem, da so razdelili med svo je delničarje zaloge, ki so jih meli pri roki obenem z drugim kapitalom. To je bila metoda, katero je uporabila velika tvrdka Stem hardt Bros. v New Yi.rku in tudi metoda, katero jeuporabila II..nley Brewing Company v Providence, R. I. Včeraj se je glasilo, da ste vilne velike tvrdke dejanski prodajajo nove delnice za svoja podjet ja v izrecnem namenu, da dobijo postavno pravico razdeliti . vojo pijačo med take delničarje. Ta metoda pa ni videti splošna, soglasno s pravim zastopnikom tvrdke Steinhardt. Rekel je namreč: — Dejanski ne vedo lastniki velikih zalog žganja, kje du so in kaj da jim je storiti. Stojijo pred skoro gotovim zaplenjenjem svoje imovine. Za večino njih ni nobene piti iz zagate. Nova postava dovoljuje prodajo kvarta žganja na mesec za vsakega človeka, proti zdravniškemu receptu. Lekarnarji v Kings County so sklenili, da bi bila slaba politika poskusiti s prodajo žganja, kajti s tem bi brez dvoma prišli v velike težkoče. Člani te družbe so sprejeli nato Tozadevno resolucijo. Na drugi strani pa se je včeraj gasilo, da so številni lekarnarji iv Manhattanu nakupili velike množine žganja ter da so pripravljeni katapultov, katere so nekoč vie-, ppodajati ^ proti rewptu po *10 00 kvart Mi na kapitolski gnc. šlc kavaler'ja in artilerija. Del te ceste je že dogotovljen ter se dviga polagoma od razvalin tribune, kjer je imel Mark Antonij svoj govor nad truplom Julija Cezarja pitol. Kanoni in municijski vozovi bodo stopili na mesto kvadrig in HRVATJE HOČEJO V AMERIKO ANGLEŠKI ŽELEZNIČARJI SO je bil dvomljiv, vendar pa tipam, SPREJELI PREDLOG. MADŽARI SO DOBILI MIROVNO POGODBO. prijatelji so se javno zavzeli za komunistični načrt, soglasno g katerim naj bi se izročilo vodstvo v vseh napravah delavskim sovje-tom. Vsi so nasprotovali rpoti stavka rski postavi, o kateri je razpravljala narodna skupščina aad-nje dni. Berlin, Nemčija, 15. januara. — Komunističn i manifest, ki je bil izdan danes, posivi ja takojinjo iz-j'ropravljene so bile bodeče ii-1 volitev revolucionarnih aovjetov ee, da injimi zapro Wilhelmst ras-1 uslužbencev v vseh industrijal- Pariz, Francija, 15. januarja. Mirovna konferenca je iziočila danes zastopnikom Ogrske mirovno pogodbo. Madžari imajo pet- Washington, D. C., 14. jan. — ITišnemu oprcpiiacijskemu komiteju je danes izj. Švica, 15. januarja. — vratnico za 500,000 frankov in tu-& tir je prejšnji monarhi, ki ao iz- di drugi predmeti so prinesli ze-gubili svoj "job*' in ki žive sedaj lo viaoke cene. Mi je podati najbolj po T«k Bank Draft GLAS NAHODA (SLOVENIAN FRANK «AKWH M0 ef Menhattaa •f A bo v« Offlelers: New York City, N. V. Amerikanee v Jugoslaviji KJLJOR SHKBMAN M- CSAIOER OPISUJE UTISE, KATERE J£ DOBIL V JUGO SLAVIJI ntk dan Imrtail nedelj tn praznikov. la M« valja I lat za Cantd« I« pel leta Za ftttrl mtiic« |L00 Za Cat rt leta Za Naw York City HM za nibtemttve ••-BO irjo stava Italije še nadalje plpalola nad Beko, bo nudila Italija obenem z angleškimi in franeoski- tmmt a LAt MARODA (Voice of the People) mry day except Sunday* and Holidays Subscription yearly $8.00 Duplet Money area podpis* ta « Order. Prt sprem lebnoetl m ne priob^uJ*Jenar naj as blscovott pošiljati pa icsnbl k raj a naročnikov proximo, da se nam tndl prejšnje nasnanl. da hitreje najdemo naalovnlka. M Ceruantft • GLAS NARODA tree«. Borough to Manhattan, Now York, N.Y. Telephone: Cortland t 2S7S Ce bo rdeča, bela in zelena za-fiu le nekaj njih v lielgrad. Opaziti pa je bilo poleg tega stalno izseljevanje slovenskih kmetov iz ozemelj, zasedenih od Italije. V jamstvi kaj dragocene kom- Jugoslavijo, ponzaeije. Te kompenzacije se ti-j Ljubljana je glavno mesto! ; čejo mest Splita in fcihenika, ki J Kranjske, ki predstavlja zapad-1 naj bi predstavljala glavni prist a- r« i del Jugoslavije ler leži sedem-' jnišči Jugoslavije. Ker pa je Za-j tder dalmatinsko mesto, v katerem] prevladuje italjanski element, bij cuset milj severoiztočno od Trsta. Slovenci so povečini poljedel- ibilo težko misliti si kako rešitev j ^ narodi in mesta so raai0gtevil-j jadranskega vprašanja, potom ' in dale- uarazcn. potoval sem katere naj bi se 10 inesto odtrgalo od Italije. pogosto z avtomobilom preKo Ju-•goslavije ter nisem pogosto nale Najvišje zavezniško poveljstvo bo ostalo s, a brez Amerike. To je 1 nekega pristanišča. V času, ko^ko središče. Lahko rečemo, da :o pa s<- bo najbrž v do- sem zapustil Trst. pu so ltaljani j He tukaj spajata iztok in zapad. Jugoslovanom je ostalo v^ledjtel na vas 11a razdaljo desetih ali te^ra le majhno mesto Baker, ki 1 petnjastih milj. Glavne ceste so l«*/.i nekako deset milj južno-iz- i L-vrstne do Zagreba, ki je glavno točno od Reke. V tem mestu ni! mesto Hrvatov ter važna trgov- kala z železniško progo iz Reke v Zagreb in TJelgrad. Zadnje imenovana železnica je 8vet Lige narodov je sestal dane zi-lo obžalovanja vredna okoliščina, katero pa tlt-dneiu »asu popravilo. Med tem pa bodo evropske sile storile, kar!st;ivili predlog, da bodo zgradili! ».odo v stanu storiti brez nas. Najbolj značilna med številnimi stvar ; za Jugoslavijo pristanišče ni. k itorf -o storili .je bila objavljena v Kelm de Paris. Posel mar-jenem z železnico v severni smeri šala Ka. hu kot vrhovnega poveljik« zavezniških armad, so prene-!od Hakra na razdaljo štirih milj 1 ali, ko .j.- |x>sta!a 11 a rov na pogodba pravomočna, a takoj na to so kjer bi se ta stranska proga sti-iran« «»ska, angleška in italjanska vlada sklenile, da bodo še nadalje \ /«Tr/ale \t jaski svet v Versailles z maršalom Foehom kot predalnikom in pol«»g t^sra še z razširjeno sfrro delavnosti. >ovlasno z Eeho de Paris se n«' bo pečal vojaški svet le z izved-. c,.otjriia kor tudi ona, ki teče '. i mirovne pogodbe, temveč tudi z vprašanji splošnega interesa. ^ severni smeri proti Št. Petru ■ji. de katt-rih se bo vprašalo vojaški svet za svet. Doscdaj so bih- na Krasu, ki predstavlja križišče jHtlnoinc. i tejra sveta i« posvetovalnega značaja, vendar pa vidijo 1 odkoder je mogoče potovati tako trancooki opazovale! v organizaciji novega sveta seme medzavezni- v Trst kot v Ljubljano. šKe vojaške organizacije, ki so *ad solidne zveze Francije, Anglije, i Italije in Belgije. Ta zveza pričenja zavzemati povsem konkretne oblike že sena j. Predstavlja pa le pričetek veliko obširneje* zvez. kar je raz* vidno iz političnega položaja v Evropi. Svet, kateremu nač-eluje v J$akru in dokler bi ne bila ii aršal Foeh. ne bo vprašan za svet le glede izvedbe mirovne pogod- j zgrajena spojc-valna železnica, be. temveč tudi glede vseh vprašanj splošnega interesa kot napri-j Qficijelni predstaviteiji kralje-» er pretnje rdeče križarske vojne iz boljševiške Kusije ter zveze | slvo Srbov. Hrvatov in Sloven-med boljševizmom in moluimedanst vom ter patu ranst voin. icev v Parizu pa so ta predlog za- t'e bo ta četvorun zveza ustanovljena, jo bo treba takoj razii-ii»i s pristopom Poljske ki je tako tesno spojena s francosko poli-t.ivo m ki bi bila ogrožena od kateregakoli zopetnega prebujenja militaristir-nega duha v Nene-iji ali v Kusiji. Poljski bi kmalu sledili <'» lio-Slovaška in Ritnninsku. Jugoslavija bi se gotovo pridružila. Iti enkrat ali dvakrat na leto v Zagreb je značilen dogodek. ltaljani so stavili predlog, da • bi uživali Jugoslovani vse ugodnosti prostega pristanišča na Reki, dočim bi se gradilo pristani- Odlični Slovani v Trstu, s katc-timi sem govoril, so izjavili, da bi ne bil ta predlog nikdar sprejemljiv za Jugoslovane. Reko ko bi bil enkrat uravnan jadranski spor. Grška pa bi stopila v isti Lmatraj0 namree za svojo narav- in» dedščino in zanje je vsaka , da: kra- Ta plemenska antipatija ni si-jcer lepa stvar, vendar pa mora-Jmo pomisliti, da imamo mi sami 71 kajti človek se lahko vdeleži vseh zabav mesta, ki šteje približno 100 1 isoČ prebivalcev. Za povprečnega Amerikanc-a bi pomenjalo presenečenje in užitek, ko bi videl, kako uzorno se poje opero 1 Romeo in Julija Prav poseb-; no odlično je petje zborov. V glavnem pa so Jugoslovani pastirski in poljedels»k» narod, ki ima dosedaj le malo industrije in malo stika z zunanjim svetom. Dežela kot taka je le redko naseljena. Povsod je videti dobro obdelano zemljo ter lepo izgledajo-če domačije. Povsod je opaziti precejšno prosperiteto, kajti človek vidi več konj kot pa v Italiji ali od vojne opnstoseni Franciji. Vsakdo jc zaposlen v Sloveniji. »Spominjam se, ko sem šel pri Ljubljani mimo nekega malega samostana, ležečega sredi rodovitnih polja. Bil je to čas setve in videl sem mater prednico kako je šla s svojimi sestrami pa razorih te sadila krompir. Za sestrami je prišel oddelek deklic z motikami in te so zagreble krom i pii* v zemljo. ! Bilo je celih dvajset milj do naslednjega kraja in le sempatamj smo prišli piimo majhne vasi s cerkvijo, šolo in majhno vaško prodajalno. Videli smo tudi par žag in mlinov. Povsod je opaziti PETEI ZfilH Liga Narodov zboruje danes vprvič v Parizu. Le mogočni so navzoči, malih, revnih, teh ni blizu. Besedičijo o mirti, o svobodi, sjr'oji moči in ne slišijo rožljanja suženjskih verig ob Soči. Govore o ljudski slogi, o bodočem zlatem času. Narodu pa sree poka-- narodu na tužnem Krasu. * * Mehikanci uvažajo iz Japonske orodje. To vse, o vse to iz prijateljstva nnpra m * Zd ruženim državam. * * * Neki sestradan tramp je prišel v kuhinjo prosit jedi. — Ali imaš rad ribe? — ga vpraša gospodinja. — Da, zelo rad. — No, pa pridi v petek naokoli. Jugoslovanska a — XtM. liedRofa tittiaavfeaa *e*a 169S - Inl-orporf-aaa 1900 Ciavni urad v ELY, MINNL) •LAVNI MADNIKTl fj^y gpa fcoi loots BAuurv kop 1« nui h hbslir, mtr. Mina. OBa Lk BBOS1CB. Mj LOU19 torn v. « VRHOVNI ZDRAVNIKI Okio It, NS. aontz. sv* UfTHDMT MOTS. N41 Avfc K. "VAN fUHHU. C1M Ni NADZORNI Kil raaom 9. pomoti, mr &tc. -BONABD ILABODNIK. bom 4 •OH*V »UPNIK. til«K ROROTNIKI« _ __PRAVNI ODBORI oCRPH R AOm e p,-epnVi nemško maičevalno vojno ter|jd ki bi pQstal italjanski" ustavi lx>ljševiško kr:/.i.isko vojno. Karakteristični organ te lige pa ni svet. katerega dobs-j. dogovor glede Lige narodov, temveč zdru-/eno vojaško poveljstvo, to je metlnaro«liii generalni štab, katerega <» Kraneozi zaman skušali spraviti v dogovor glede Lige narodov.jsvoj; težko4<0 oh mehiSki meji. V iej naprav, so pripisovali Franeoz. več važnosti kot pa katerikoli sllli,ajll j11g0f;iovanov ima ta ple. drtigi doloebi v dogovoru glede Lige .vendar pa je bila la naprava i/pitščcua. Sedaj, ko bo pričela Litra poslovati brez sovdeležbe Amerike, s«» Kraneozi tako.i zopet uvedli svoj generalni štab in ostali na-so ga sprejeli, ker imajo še v v živem spominu zmage, izvoje-! vane pod Kortiom i,: ker so mnenja, da nudi Koeh izvrstno jamstvi* proti bodočim nevarnostim. Vse lo nudi izvmimlne prilike za politično špekulacijo. — & ho namreč vojaški svet polagoma umrl vsled ueuporabe, ko bo stvor-jena večja Liga ter pričela poslovati, ali ee bo stala večja Lijra pod ] uplivr.m te uotranje f^ige. Novo konštelaeijo naj bi naU."no študirali predvsem v Nem-ji. Glasilo se je, da bodo nekateri mirovni pogoji omiljen," če s«' bodo Nemci smrtno obnašali. Natančno in jasno Pa se je tudi j i„gl"ežirVraiicozi "in drugim in nicV\7 vrste'in na 'ta'^m'.ie "tu-«do. da bodo stali zatezmki na straži proti vsakemu maščevalnemu naSi gostitelji niso mogli storiti med kmeti nagnenje, da izmenja-menski spor svoje globoke kore-jjo svoje pridelke za potrebščine, r.ike, ki so verskega, soeijalne- ki jim nudi vaška prodajalna. Tr-pa, vzgojnega in ekonomskega j govec pa pošlje te poljedelske pro-značaja. Civilizacija Jugoslova- j izvede v mesta, kjer dobi zanje nov se bistveno razlikuje od one j gotov denar. Italjanov. ; V Litiji, ki šteje približno tisoč Hotel ''Balkan*' v Trstu je bil prebivalcev, se nahaja predilniea ter tovarna za proizvajanje svinca. Radi pomanjkanja blaga je bila predilniea zaprta. Pretežno glavni stan Jugoslovanov in tam so se vršile številne zanimiva prireditve. Nikdar nisem opazil na Čas beži, strahovito beži v današnji dobi. Prej je namreč vzelo človeku leta in leta, predno se je do smrti napil. * , • Cene čevljev se zaenkrat še nc bodo zvišale. Zaenkrat — — čudna beseda, ki ničesar dobrega ne pomeni. * • * Ne čisto brez vzroka se vprašu-jtjo evropski narodi, če je to demokracija, za katero je bilo treba svet napraviti varnim. # * • Holandska ne bo izročila kaj-zerja. Zavezniki bodo z vso silo zahtevali, da ga mora izročiti. Morda bodo zahtevali samo zato, ker ga ne bo izročila. • • f Vsakdo nam stavlja za vzgled Washingtona, Jeffersona in Frank lina. To so bili vendar največji revolucij ona rji. # a * 10. januarja je bil podpisati mir. 12. januarja so udarili Korejci na Japonce. Svetovni mir? Dokler bosta dva človeka na svetu, ga ne bo. • . • Seja Lige narodov brez zastopnikov Združenih držav: Sod brez vina, maša brez duhovnika in zakon brez Zeno. * • * V newyorSki zbornici jc bila večina zato, da se izključi pet socialističnih poslancev. In izključeni so bili. ___ __ZDRUŽBVALNI ODRORi tUDO&V 4TORDAM. MM Bi. Clair At«.. KR Cl«v«UaC 'RANK SS-RABKC 44C4 Waahlnton Street, Denver, Cola •WWOl KKEBCaR. irr-ltk At«.. Jobnetovn. r>m. VMaotti* cljunei OLAI Nitool V«e ttwl tikajo« ae nradolh seder kakor tndl denarne poUlJatie naj m Mate na slavnera tajnika. Vse pritožbe naj m pošiljajo na predsednika porotne— odbora. Proinje xa »prejem novih Članov In sploh vea adravnlCka eprtCevala, ee nal ooifljajr na vrhovnega zdravnika. JusoaU'vatieka KatollAka Jednota ee priporoča vsem Jogoslovanom sa obilen prti «top. Jedccta po« Ju Je po "National Fraternal Con«reas" lestvici V blazajnl tms **rcZ «300.000. (trlstotisoP dolarjev). BoinlSkih podpor. odSaodnln ln posmrtnln >• cpla«ala fe nad poldrucl mlljon dolarjev. Jednota ateje okro« • tlsofi rednih Clano« le) ln olrroR S OsoC otrok v Mladlnakem oddelku. Drnitva Jednote se nahajajo po rasnih slevensk;ih naselbinah Tam kjer Ji* •e nI. prifitročamo vetanovitev novih. Kdor ell postati Clan, naj ee sglaal pri ta}* liku bljjžne*a društva J g. K. J. I Za vstanovitev novih drnStev se pa obrnite m« oavneca tajnika. Novo druitvo m lahko vstanovl s » člani al« BanioamL j tcli prireditvah kakega Italjaua. j večino blaga, katero se potrebuje tAmerikanci so bili povabljeni z|v Jugoslaviji, proizvajajo predil- za nas. izbruhu od strani Nemčije. Nemčija bo dobila nagrado za dobroi^osti obnašanje ter bo kaznovana za slabo vedenje. To je pomen naprave j združenega vojaškega poveljstva, ki je povsem nepoznana stvar pri|fliJ Napravijo na nas ugoden uriš zvezah v pretekli zgodovini. Ce je najti v Neuu-iji še može, ki šc ni-j:., tekom nor Na vse načine so si prizadevali, i napravijo na nas ugoden trtis iu tekom pogovorov sem šteVihie ^c popolnoma oslepljeni od sovraštva in vsled tepra lahko vidijo res-],1>rašal naravnost, kaj je pravza-lil. ne interese svojega naroda, bodo ti možje spoznali, d aje treb«jnrjlv sprejeti položaj kot jc, se vrniti na delo ter zopet ustanoviti nemško trgovino. Ti možje pa bodo tudi morali priti do prepričanja, da lu pomenile vse sanje o obnovljeni vojni le še vee trpljenja za Nemčijo. — l*es iu ponižen, ker je lačen, temveie zato. ker je pes. Ivan Cankar. prav vzrok spora med njimi in ltaljani. Njili odgovori so mi prr»-Čali, da je njih sovraštvo do Italjanov pristno. Ko sem premotril vzroke tega Inasprotstva, sem zadel na čudne 1 stvari. O zemlja je res le dolina solza, j _ Mi ue moremo izhajati z Ita-le žalost, trpljenje je tukaj doma.jljanif _ jc rekel ncki zelo ^ cli skrčen uvoz iz drugih dežel. iXaprave za izdelovanje svinca v Litiji so obratovale ter dajale zaslužka številnim ljudem. V tem znpadnem delu Jugoslavije jej najti bogate mineralne zaklade.i Sedaj imajo v zbornici republi-kanei večino, dočim so demokrati v manjšini. Ali bi bilo kaj čudnega, če bi nekega dne kaka brihtna repu-kanska glava predlagala, naj se izključi vse domokrate. Zgornji vzgled nam kaže, da bi bilo to nekaj Čisto naravnega. # * Pri prihodnjih predsedniških V bližini Ponoviea sem šel mimo j volitvah bo zmagal tisti kandi- Simon Gregorčič. Potnikom v naznanje braženi inžinir, — kajti v prvi vrsti se ozirajo na nas od zgoraj navzdol ter nas smatrajo za nekaj n:žjega. Nočejo se ueitS našega jezika. Roga jo se naši literaturi iu naši civilizaciji. V Trstu, na Reki in v drugih mestih nam ne dovolijo, da bi imeli svoje lastne šole. Naši otroci ne smejo biti de majhnega potoka, kojega voda je bila polna drobcev železa. Mineralno bogastvo Jugoslavije, bo nekega dne predstavljalo važen faktor. ko bodo kapital in železnice im razpolago za uspešen razvoj. Človek dobi utis, da se brigajo Jugoslovani veliko bolj za to, dat izbrisa jo zadnjo sled avstrijske j nadvlade kot pa za to, da bi se pečali z avstrijskim vprašanjem tei onim Reke. Slovenci se pre- dat, ki bo imel v svojem programu točko: — Ne bom odnehal prej, dokler ne bodo varile pivovarne 5-odstot nega piva in dokler ga ne bodo prodajali salonerji velike schoo-nt rje po grošu. Potniški promet med Ameriko iu Evropo se je izdatno izbolj-i>al in parniki vozijo tako redno kot pred vojno Kdor želi potovati preko Francije v Jugoslavijo, lahko kupi vozni listek do Bazela ali hiomosta (Innsbruck). V Bazlu preskrbi naš zastopnik našim potnikom vse potrebno za nadaljno pptovanj** ležni pouka v svojem materinskem v domovino. j jeziku. Mi smo sicer ubogi, a se Kdor želi potovati preko Havre v zasedeno ozemlje, lahko ku- j zavedamo svoje moči ter ne mo-pi vozni listek skozi do Trsta; ravno tako pa str tudi lahko potuje slremo trpeti tega poniževanja, t arniki, ki vozijo iz New Yorka naravnost v Trst. Vsem onim potnikom, ki potujejo v Jugoslavijo ali pa v zase- Utis, katerega so napravili name Jugoslovani, je bil izvrsten deno ozemlje, preskrbimo v najkrajšem času potne liste, ako jih ne iu le redkokedaj sem imel prili- Vsi listi, ki izhajajo v Jugoslaviji, so tiskani v domačem jeziku, več dobro zavedajo krivic, ki so j z izjemo nekega nemškega dnev- jih trpeli pod avstri^kim režimom. Največje navdušenje za ju- nika v Zagrebu. Velika sreča pa je za tujce, da ljudje v polni me- goslovansko stvar pa je pokazali i i upoštevajo težkoče, ki se nu-Ijybljanski škof, ki se na vse na-' d i jo človeku vsled nepoznavanja čine prizadeva, da spravi iz Slo-j domačega jezika. Nosite majhno venije vse nemške in avstrijske j zastavico ali recite 'amerikanski? prinesejo seboj. ko prisostvovati taki prireditvi. duhovnike ter stavi na njih mesta slovenske. Nikake propagande nisem opazil proti uporabi nemškega jezika, ki je splošno razširjen med slovenskim narodom. Jugoslovanski trgovci smatrajo za potrebno, da se poslužujejo nemškega jezika, kajti ta jezik je edino sredstvo, potom katerega morejo stopiti v stik z zapadnim svetom. Tekom mojega bivanja v Tr- Amerikami, ki hodejo stopiti v Kdor namerava potovati z dnižipo, in žeh v.edeti nfttftftčpo ceno »tn so se številne odlične družine stik s osrednjo Evropo, naj si to Kadar se je kdo namenil potovati v stari kraj. naj nam piše.[ Jugoslovanski moije so visoki in močni in ženske naravnost ne- da mu damo navodila, ali pa naj pride osebno do nas. Potnikom gremo vsestransko na roko in vedno gledamo r.a to. (odoljive. Po vsej pravici jih lah-Km ni treba dolgo čakati v New Yorku. ko nrimeriam z ameriškimi leno- da >im Kdor hoče kakegr. človeka prej na nas za navodila. , ko primerjam z ameriškimi lepo- dohiti iz starega kraja v Ameriko,jticami. listek, naj Slami starost od vs^kop otroka. | preselile v Ljubljano ali Zagreb zapomnijo. in vsakdo vam bo šel na roko z informacijami glede poti in drugih stvari. Nisem mnenja, da se narod kot tak preveč razburja glede vprašanja Reke. Notranji problemi zahtevajo zase vso pozornost naroda. Politiki in državniki zrejo seveda v bzodočnost ter se vprašujejo, kaj bo s pristanišči, ko bodo enkrat rovi otvorjeni in ko se bo pričel velik izvoz iz Jugoslavije. Hrvaška in Bosna se pečata norejo ter je presenetljivo izvede-j bi pogosto ti, da sta proizvedli tekom prete- partijo, kiega leta več kot dejanski potrebuje Jugoslavija. Tega žita pa noče Jugoslavija prodati nikomur izven kraljestva, niti stradajoči avstrijski republiki in sicer ladi-tega, ker je avstrijska kroua izgubila vso vrednost in ker je primerno prihraniti prebitek za povečano setev v naslednji spomladi. Ker proizvaja Srbija kot taka vec prijatelje zvečer na Življenje v srbskem glavnem mestu ni posebno veselo. Le ena velika in dolga ulica obstaja, kjer se nahajajo glavne prodajalne in tam promenira ob štirih popoldne celi elegantni svet gorindol. V Belgradu je najti dosti godbe, plesa in gledaliških predstav. Izza izbruhu vojne so številni Sr- prašieev v razmerju s katerokoli Kl obžalovali izgubo svojih kla-deželo na svetu, je zagotovljena jugoslovanskemu narodu zadostna množina hrane elementarne vrste. V resnici primanjkuje Jugoslaviji mleka in takih špecijalitet kot. v • rje v. Nekdo mi je povedal, da so avstrijski vojaki odnesli iz Srbije 1IR) velikih klavirjev ter jih prodali za par kron. Trgovsko in vladno življenje v kakao in vsled tega mora ameri- j Belgradu se vrši na zelo priprost ška pomožna družba prehranje- način. Neki ameriški Častnik mi vati 200,000 otrok v J ngoslaviji. i jo povedal zanimivo zgodbico. l*o-Dočim so Srbi diplomatični in daril je namreč srbskemu vojne-vojaški voditelji novega jugoslo- mn ministra pisalni stroj, kajti vanskega kraljestva in so tudi list rajno zahtevali posest Reke, ni' sem prepričan, da bi bil jugoslovanski narod v resnici priprav-j včasih sedel sam za mizo ter na ljen iti v vojno z Italijo radi to- j pisal par stavkov. Nikdar pa mu ga v prašanja. Resniea je. da so prišlo v glavo, da bi izročil in-voditelji več kot enkrat izjavili.'štrument svojim pomočnikom tor da se bodo borili proti svojim so-1jih navadil, da bi opravljali njo-sedom, če bo pomenjal korak D'jgovo korespondenco s pomočjo njegova korešpondenea je bila skrajno počasna in zamudna. Mi-nlster je bil zelo razveseljen ter Annunzija stalno zasedenje Reke od strani Itnlijc in sicer raditega. ker bi bilo ekonomsko in trgovsko življenje Jugoslavije koneč-no zadušeno. Jugoslovanska vlada je vsled tega mobilizirala štiri armadno zbore ter zaprla svoje meje. Jugoslovani pa so tako strašno trpeli vsled opustošenj vojne ter so tako zaposleni z notranjim pre porodom, je da je vrjetuo, da bodo sprejeli pristaniške ugodnosti v jadranskem morju, če bodo o-krepljene z angleškimi in fran- pisalnega stroja. Pod avstro-ogreskim režimom niso imele jugoslovanske dežele nobenega dobička od reškega pristanišča. Slovanski trgovci ob Jadranskem morju pa so se že od nekdaj ozirali na Reko kot na svojo naravno dedščino. V arhitektoničnem ožini spominja Reka bolj na Avstrijo in Ogrsko s svojimi solidno zgrajenimi hišami ter razkošno opremljenimi prodajalnami. Ceste so dobro tlakovano in na razpolago so vsi pritikljaji modernega me- coskimi jamstvi. Jugoslavija vidi sta kot elektrika, plin, kanaliza tudi priliko za uvoz živil v Ita lijo, kajti slednja dežela mora importirati od polovice do treti-r.e vsega, kar zavžije. To je bolj gotovo tržišče za Jugoslavijo kot pa Avstrija ali Ogrska, kajti slednja lahko proizvede sama vse, kar potrebuje, dočim lahko pošlje prebitek produkcije v nemško Avstrijo. Dokler ne bodo pristaši D'An-nunzija udrli v Jugoslavijo, se slednji ne bodo borili. Jugoslovansko kraljestvo je skoro ban-krrotno ter bi gotovo ne dobilo nikake finančne pomoči od zunaj za nadaljno vojno. V notranjem pa lahko trgujejo med seboj ter so mogoče edini narod v osrednji Evropi, ki je v stanu vdržati samega sebe. Voditelji v Belgradu niso ni-kaki bahači. Prestolonaslednik Aleksander je junaški borilec ter premeten politik, a v drugih ozi-rh ni posebno brilanten. Zelo zamišljen je ter precej nezaupljiv. V družbah, kjer so navzoče ženske, je skoro boječ. To pa mogoče eija in vodovod. Približno 10,000 Jugoslovanov in 2.1,000 Italjanov predstavlja prebivalstvo mesta. Čeprav ne veliko, je pristanišče eno izmed najlepših na svetu, kajti prekooceanski parniki se lahko zasidrajo ob glavni uliei mesta. Otoka Krč in Veglija, ki ležita deset milj od Reke. predstavljata naravno jez proti morskim valovom in ladje lahko razlagajo blago ob vsakem času. Pod ogrsko nadvlado jn bila navada protežirati italjansko prebivalstvo mesta na škodo jugoslovanskemu in vsled tega ima tudi mesto povsem italjanski značaj. (To poročilo je zanimivo V marsikaterem oziru in to prav posebno raditega, ker je redek človek, ki se kedaj izpod ta kne ob Jugoslavijo. Politika belgrajskih ma-gnatov je namreč obraniti celi svet v nevednosti glede dejanskih razmer in sovražniki našega naroda se seveda okoristijo s tem ter trose po svetu laži o nas, na katere pa nihče ne odgovori. Zadnji čas je, da se prične z živahno raditega, ker se boji načrtov am-!kampanjo za našo zemljo, ki vse-bicijoznih mater, ki imajo na raz- buje čudovite zmožnosti ter bo v polago hčerke, ki so godne za'bodočnosti brez dvoma ena prvih predvsem s poljedelstvom in Šivi- moffter. Bad igra karte ter pova- v Evropi.) Vitez iz rdeče hiše (La Cfcavalier d« Maistra Rouge.) KOMA« B ČASOV FRANCOSKE REVOLUCIJ« Spisal Aleksander Dumas star. T 0*130* STH8HJX. n 7X8; TSBtf (Nadaljevanje.) .^r.iii . .-mia XXXIX. i naznanim sama, ne da bi poveda-' I • "* °d kje prihajam." Šopek vijolic ! "Oh, že nehvaležno*h, Genevieva!" je dejal da trpi. Maurice. N'ekeaa dne ««- je vrnil Mauriee "Dol,ro razumet«, kar govorim na tihem domov, ne da bi ga bila in ie posebno to. kar čutim*', je (lenevieva, globoko zatopljena v nadaljevala Genevieve, misli, čula Vaša izložbena okna naj žare! Imajto svoja izložbena okna razsvetljena z električnimi lučmi. To privablja mimoidoče ter vabi nove odjemalce. vt cJpU'* modertu1- :«na \zU>ž j* tistoni. The New* York Edison Company . At 7~0trr Servtit Irving Place and 15 th Street—Stuyvesant 5600 District Offices where Electrical Appliances of all kitids are on displ.iv «14 Broadway nrar Canal St 151 East %th St bet I/iiucUn^ Srd Atm 10 Irrin- »-tare i-omf l.lth St 15 tut ]!Mh St near Hh Mr IM West 4*1 St t*t B way & tth Ave MS Ksrf lSSUt Si urmr Cburtlaodt Ave :V»lrrS!ont Ave onn Mosterry Aw* j mi, gospa, kaznujem vas s tem, da f vas storim neumrjočo." i "Kaj mislite početi?" j "Zasledovati morate eilj, po ka teretn smo stremili, prekinjeni na i me umrete druge pa kakor mučeniea." Velika J||gosk>vaii4d Koncert K Kakor je našim rojakom že zna- Dan koueerta je določen na 1. ko smo bili'no, sestavil se je lansko leto Cren- februarja, v nedeljo, ob uri po-tej poti. £at»e in za-jtralni Odbor Jugoslovanskih Dru-!poldne v eni najlepših in najbolj neomadeževano. za,štev v Greater New Yorku in prostornih dvoranah v New Yor-lioboken z namenom, da se ustva- ku. in sicer v Yorkville Casino O. moj Bog. jaz kc zblaznim. ii neka centrala vseh slovenskih,*Iiall, 210 East S6th Strict, New ko tako govorite •z menoj. Kam hrvatskih in srbskih društev in York City. me vodite, kam me tirate ? 'da se priredi velika juproslovan- Nastopila bodo vsa pevska tlru- | "Kajbvže v smrt. ska zabava vseh teh društev, ka- štva, operni solisti, umetniški Dovolite mi. da opravim mo|tere čisti dohodek naj bo v ko- kvartet, otroci in dramatični ilitev." potrebnim jugoslovanskim igralci. Po koncertu ples ob n komu?** ' To vas ne briga! S tem, da me • otrokom v stari domovini. spremljevanju salonskega ork<'-objaviino priliod- j Vsako društvo brez razlike po- stra. Proprram .umorite, poplačam svojo krivdo in Utienega ali svojega 5 aotrenega r.ji teden. vam nisem rnčesar več dolina ' iprogrralna jc odposlalo Po dva do- Ze sedaj je nad pol vstopnic za : Dobro je dejal Dumer. po-(| ta v sirši otlb ki . izvolil k rt nizpPOllani,K lzm0l} o; i čakam vas. i. . , ..„.., . , :iz svoje srede svoj izvrsevalni od- 1 vostornih lo/. /e 1.» oddanih. lil otfcel je v sosednjo sobo. ri /n top- Genevieva je pokleknila pred j Maurieevo sliko in se z obema ro-ikama tiščala za srce. ki ji je ho-jtelo počiti. bor. Vsako slovensko društvo New Yorku in Brooklynu je za- nikih posameznih društev. stopano v tem odboru, ravnota- ko tudi hrvatska in srbska dints nego toliko, kajti pomenja življe-j 11 je, srečo." ''Oh. moj Bog, moj1 Hog. hvala I ti!" je vzkliknila mlada žena. 4 'In kdaj odide va od tu. Mau- da bi ne videla ?«trašne prikazni. "Dobro", je dejal Dixmer, "ali ste me smatrali že za mrtvega, ljuba moja, in mislite morda, da "Ve* eno uro." 14Nihče ne sme vedeti, da odpotujeva." -•4Nihče ne zve. Pobitim k Lori-44 kajti nu; on ima voz brez konja, jaz ko-Maurice je postal na vest peče tudi vas. Veste. da sem 11 j* brez voza; ko se vrnem, odpo-1 >ntgii iri opazoval Genevievo, ki(Sf vam udala, Mauriee. ue da bi.tujeva. Ti, Genevieva, ostaneš tu je inapremuno. z «*drevenelimi o.' j bila imela uiiW-i nad samo seboj: ia pripraviš vse potrebno- za od-liu in z ulavo. sklonjeno na prvi da ste me vzeli, ko nisem bila o- potovanje. Ne rabiva mnogo prt-se* lela na svoji stolioi. pravičena. da bi se vaiu udala.*T ljage, kajti kupila bova na Anglo- OlfJal jo je nekoliko hipov z "Dovolj", je rekel Mauriee tškem; česar potrebujeva. Scevoli globok.» žalost jo ; kajti vse, kar. "dovolj !"* Celo se mu je zrnra- • naročim, da odide. Lorin mu>>-s<* je dogajalo v sn-ti tnlade žen- čilo, v očeh se mu je porajal žalo-jjasni nocoj, ko bova že daleč, zanke, se mu je mahoma razodelo.: sten sklop. kaj sva odSla." kakor da bi bil eital sl.»dnjo m.sel "Pokažem vam. Genevieva", je; 41Kaj pa. če naju ujamejo na v n>m Nato je stopil k njej in ji ;e sanj 44.\rauriee", je dejala tiho, •4od-,stVa^ Taka koncentracija društev ^ hl[skovo ^ VM>h dan pusti mi. Nisem pričakovala. daiza skuPni interes Preko Po1'- kdor ga i., zamudil ve, klu- bom srečna, toda vedela sem, da!tlen,h 111 osebnih razlik predstav- Ztimau _ te osrečim. Mauriee, ugrabljam tij^ brezdvomro zrelost, na kate- lif>;;vi le k(1„r j,, pripravljen srečo, ki je bila tvoje življenje; je čestitati newyorškiin .Juro- nanj! odpusti mi svojo smrt, moj nad| kovanim. Oton ZttpanMč. dejal: "Vi ne ljubite več Francije, Ge in edino vas. Dokažem vam. da "Ali nimava potnega lista? Nami ni nobena žrtev prevel*a. Vi potiva se k Hitf>ertu, oskrbniku nevir,i. priznajte mi. Be/.ite celo^^-ražite Francijo, no, dobro! Naj mojega posestva, čigar dohodke pred 7rakom, 1m ga tu vdaiujemoiIk>. zapustiva Francijo." 'mi bo poštenjak ae nadalje poši- Vti^v. «»bota vi jate stopiti k Genevieva je sklenila roki ter ijal. Hubert pripada mestni dbčini <-ki,u." tpogledala svojega ljubimca z ne-'v Abc^-ille; pospremi naju od Ab- " Ah". je dejala Genevieva kini izrazom navdušenja. beville do Boulogne in naju bd ču- "dobro veni. da vam m* morem "Ali me ne varate, Maurieeval; v Boulogne kupiva ali pa na- k 11\H t i sv ojih misli, prav ste^«1 zajeeljala. jameva ladjo." uganili. Maur.ee." , 44Mari lem vas kdaj varal?** je' ^ ^^ ^pam. "r>e/>la je vendar lopa'*, je od dejal Maurice. "Morda tclaj. ko da ^ nama ^ Toda sre- vrml udi. d i um«, "življenje je v, sem oncvast.l samega sebe, da sem ^ je skopo p^^ bojim -Se ^ sedanjih časih važno in polno do-^as pridobil! ' Vj4ak ^ ki ^ VIues Ah vnii ^ dogkov to umno delovanje tri-; Genevieva je približala svoje'£iuiprcjj bune, klubov, rarot nam sladi uri-j ustnice ustnicam mladega moža in "pr(Hino mmc ^ urr< 7A). 1»' ob ptt-i. < lovek ljubi tako se nemila ljubimec okoli vratu. " srr.M ,0, ko vra-a domov, saj1 "Da, prav imaš. Mauriee", je <.,n kaj Lorina ne bo do- *e boji, da na*lednj«»tra dne ne l»o dejala, "varala sem te. To. kar ču- ma?»» mng.l v. 1; libit i, k,r ga morda tim, ni več kes; moja duša je mor- To np ^ sl m0 b0 vK- . . , da izpnjena . toda vsaj ume! jo {m7Ua AU ,mom twJi y nje^vi 1 ene v n va je zmajevala z glavo bo* ker ljubim te preveč, da 4>. ^^^ vzeti pri njenit in n,t;n"la: irj,la <1pi,^a'"no /"^vo bo kar se mi poljubi? On bi storil "Nehvaležna dejala napram o- jazni. da te zjnibim. Pojdiva da- ravnotako tu pri meni" nim. ki ji služijo!" I leč, prijatelj, pojdiva tja, kjer na- "Dobro dobro" "Zakaj!" ju ne more nihče dohiteti." I ' • /1 n • .t. - 1 • . «•• . . -».i 1 , ... • , . , li, moja Genevieva, imej vse Da, vi k. ste toliko storili za Oh. hvala, hvala! je dejal'Pri>ravljeno in omeji se le na naj-nj. no ^v.IhmIo. mar niste vi danes Maurue, ves očaran. ^ |potrebnejse; najin odhod ne sme nap^d sumljivi• | Tmla kako bežati? je vpra- biti lol)eil procesijL" T«xla vi. draga Genevieva'*. je sala Genevieva. tresoč se pri teji --RofU brez skrbi " dejal Mauriee s pogledom, pija- strašni misli. 44Dandanes ni lahko nim od Ijirbexni. "vi. zaprisežena ubežati bodalom morilcev z dne 2. in delavna sovražnica te svobode 'septembra ali pa sekiri rabljev z spite mimo in varno pod streho'dne 21. januarja." strojar, 4'jaz sem; morda ste menili. da me ni več v Parizu; toda ne, ostal sem. Dan pozneje, ko sem zapustil dom. sem se zopet vrnil in našel kupček pepela. Vprašal sem po vas, nihče vas ni bil videl. Iskal sem vas povsod in mnogo truda me je stalo, da sem vas našel. Priznavam, nisem verjel da ste tu; toda slutil sem, in kakor vidite, sem prišel sem. No. glavna stvar je, da sem tu in da ste vi tu... Kako se počuti ljubi Mauriee? 44Da", jc »epetaJa Genevieva. "Qh, saj je še časa, inadama". je odvrnil Dixmer; "meni se ne mudi! Sieer se Mauriee kmalu vrne. in veselilo bi me, ako se mu boni mogel zahvaliti za gostoljubnost, ki vam jo je izkazal.** Genevieva je vztrepetala ob straani misli, Ve»t Street Dept. 10,6 New York City vieva mu je sledila z napol zapr-V resnici, trdno sem j timi očmi in z glavo sklonjeno na-prepnean. da ste mnogo trpeli. \ zaj. Stopila sta v voz, ki je čakal Vi. taka pristašica kralja, ste -bili j prod durmi. Voz je oddrdral. prisiljeni živeti pod streho takoj - fanatičnega republikanca." "3Ioj Bog", je šepetala Gene-j vieva. 44moj Bog, usmili se me!"] "?>ieer pa", je nadaljeval Dix-! (Dalje prihodnji!) mer in gledal naokoli, 4 * sicer me tolaži, moja ljuba, da imate tu tako stanovanje in da ste le. malo trpeli vsled izgona, kakor se zdi. Odkar nam je pogorela hiša, sem se potepal okoli, kakor je nanesel slučaj: brez premoženja sem stanoval po kleteli, spal sem na dnu ladij KBAU MED FKA&IČI. iLI STE BOLNI? Nasproti poštnega Jaz vam bom ozdravil. Že vefr kot trideset let sem zdravil vse%olezni. Kožne, krvne, livčne, želodčne In revmatizem ter vsakovrstne druge bolezni. U^hko vam pokažem ve€ dokazil naiih rojakov, katere jem ozdravil. Jaz um ozdravil, ko drugi niso mogli. Ne čakajte. Pridite k meni, predno je prepozno. Cene * dolgo trajalo, kajti, kar ni pravično, nima obstanka/* "Kaj hočete reči s tem?" "Povedati vam hočem, da jaz to se pravi, aristokratinja. ki sanja o porazu vaše stranke in o po- 4 4Genevieva. Bog naju "bo e.uval. <"'uj. danes mi bo poplačano dobro delo. ki sem je hotel storiti. Hotel Mladi mož je stopil k vratom« 44Mauriee!" je vzkliknila Genevieva. Ozrl so je in videl, kako jc mlada žena iztegovala roke proti njemu. Li. t upata m tudi po kloakah, ki teden. To je nov rekord pri pro- j izlivajo v Seino. ji enega prašiča. Neko svinjo so i . , , , . .. 4tXa svidenje'*, je dejal, -"na sem re*m nekega ubogega duhov-isvid#nj€% mt>ja i^b^en, imej po-uika, ki se je ueil z meuoj. §el sem , čez pol ^ ^ vmem/-k Dantonu (enemu glavnik vodi- 0Te„ ieva je ostala sama, foteljev traneoske revolucije) m n^ g ri ravami M ^tova-njegovo zalitevo je odbor za javni ^ . uje. Zbrala je že vse potrebno:, Magor podpisal potm bst za lega stolice< in glasovir je po kri- j g bel ji vaših nazorov, ki eelo v va-, nesrečneža iu njegovo sestro. Pot-tvaU 0j>lek perilo m knjige s ka-•ii hisi deluje za vrpostavljenje m list uii je i^očil Danton; toda prejšnjih razmer, ki bo obsojena mesto da bi prišel ponj, kakor sem na -.inrt, ko pride resnica na dan. mu bil naročil, je nesrečni duhov- "Gospod!" je vzkliknila Genevieva. 44 Tu vidim lepo sadje; večkrat j tisoč dolarjev, sem pogrešal sladkih reči in bil sem večkrat brez kosila." Genevieva je ihteč zakrivala obraz s svojo roko. 4'Pribogu, izgnance se no sprehaja po Parizu tako brezskrbno, kakor lepa. mlada ženska, in jaz nisem imel sreče, da bi poznal gorečega republikanca, ki bi me lahko skrival pred svetom." 4'Gospod, gospod", je vzkliknila Genevieva, 4; imejte usmiljenje z menoj! Saj vidite, da umiram." *4 Seveda, vsled razburjenja; prodali za 8000 dolarjev in 40 glav jc prineslo skupno svoto nad 64 PREDNO ZAMORETE POTOVATI V STARI KRAJ imeti morate potni list ali pos od konzula. Ri\no tako morate tndl imeti potrdila in izkaznice, da ste zadostili določbam dohodninskega zakona (Income Tax). Ako pridete brez tega v New York, imate samo nepotrebno aitnost. Vsledtega je n%j-Ije, da si to ze prej uredite, in v tem slučaju sa obrnite na lens in jaz Vam bodem zadevo povoljno uredil. Izdelujem tu-[di vsa v notarski posel spadajoča dela. ANTON ŽBASNIK, Javni Notar, til aakmll Building. Pittsburg Pa. — Corner Diamond and Orane Sta. (Nasproti Court Koum.) terimi je imela napolniti kovčege. Naenkrat je začula, kako je da jaz nočem ostati dalje pri vasjnik stopil h karmelitancem in jej i^klT^Scevola se kqt zli duli vaaehittc... ne. no«'em,tam umrl." . ' , ... ,, I . . ... x • t« i vrača; morda ga Mrnince ni sre- vas tirati na morice. | Kaj se je zgodilo s potnim li-3 v^,,, "In kam pojdete. Genevie va?"!stom?" i, .. . . , . „ ,, . . „ v. , , . ltT » , , . Nadaljevala je svoje delo. Ho- ham r»ojdem? Nekega dne, kol "Imam ga »»e vedno; danes je' , • .. , ..... , ' . ! , ... , „ Jv.tela je zveasati neke muzikalije s vas ne bo tu. se napotim tja m so vreden miljon; vreden je se več! ^^ _ ^ Zaatonj Ura Kukavica Zaatonj Kadarkoli ooiile naročilo a« to uro bo dobil v dsr čudovito UHO KUKAVICO POPOLNOMA ZASTONJ. Samo onkrat v tlv-Ijonju so vam nu^l taka prilika In vslodtaga na smoto opustiti. Sedaj pa poglejte to tu-dovito uro. kMaro Softito lahfeo od naa skoraj zastonj. Kolesje Ims 21 kamnov, garantirano II 25 lat. Kar gre veliko bol/le kot katerakoli druga ura, Jo uporabljajo najvoč profosionstl kot konOuktorJI In strojevodje, ki so odvisni od natančnega časa. Brez razlike. katero uro kv-plta. nobena vaa no bo bolj zadovoljila kot nafta. Ponavadi sta no ta ura flMO kar pa hočemo seznaniti Ifud! s na-ilmi urami. Jo bomo prodajali za kratek čaa pod tr- trakom, toda ni ga imela pri roki; zato je zaklicala: "Scevola!" Iz sosednje sobe so se bližali koraki. 44Scevola!" je ponovila Genevieva. "Pridite, prosim vas." razumem; bili ste zelo vznemirjeni radi mene; toda potolažite se, sedaj sem tukaj, vrnil sem se in ne ločiva se nikoli več, niadama." "Oli, vi me mmorite!" je vzkliknila Genevieva. Dixmer jo je pogledal z groznim nasmehom na ustnicah. "Umoriti nedolžno žensko! Oh: kaj govorite vendar? Skoro bi bili kmalu ob pam$t vsled bridkosti, ki vam jo je prizadevala moja Odsotnost." "Gospod", je vzkliknila Genevieva, "a sklenjenima rokama vaa prosim, da me raje umorite, nego 41 Tukaj sem. tukaj!" je dejal'da se mi tako neusmiljeno rogate. Kdorkoli nam poftljo ta oglss ki naročilo sa uro takoj, bo dobil URO KUKAVICO ČISTO ZA- reč sam za M.K takoj, b «TPNJ. Mi nočemo denarja vnaproj. on dolar depozita, dočim bosta plačali ostanek v hlfto uro in uro kukavico. 6k hoCete Imotl tako Poftljlto nam ko «Ao kukavico v vatom domu. morate pOalatl naročlo taAšj, kajti ml Imamo samo on tiao£ teh ur, importiranih" ta Evropo n jo aalo0ka vslodtaga Jako omajana: >la obotavljaj toae. da na bo prepozno. Poftljito naročilo la danaa Wk: Dop*. 420 neki jflas. Genevieva se je naglo ozrla in grozno zakričala. 44Moj soprog!" "Da, jaz sem", je dejal Dixmer mirno. Genevieva je čutila, kako se* ji je zavrtelo v glavi; iztegnila je roki in se sklonila nazaj. Želela si je samo, da bi se odprl prepad pod njo in jo požrl. Dixmer jo je ulovil v svoje naročje In jo nessl na sofo. "No, kaj vam je. dragica?" je vprašal Dixmer; "ac vpUva moja navzočnost tako itfrijetao na vasi" "TT-mi-rsm!" je jeeljals Genevieva In si pokrivala o£i z rokama* Ne, nisem nedolžna; da, zaslužila sem smrt, gospod. Umorite me, gospod, umorite me!" Priznavate torej, da zaslužite smrt?" "Da, da." "In da bi jo mirr" pretrpeli in bi se tako jpokorili, he vem, za kateri zločin, katerega se obdolzn-jete!" "Udarite, gospodi Ne boste čuli vzklika iz moj^i ust, m .mesto da hi vas preklinjala, bom blagoslav lj|da' roko, Id ine lepfJ^^^^H "Ne, ne bom vas te^el; toda da um^Bte, 'to je verjetoo. Ali vais smrt ne bo sramotna, česar ste se lafcSo hali, temveč vd^sistha kakor najlepsa^nrt.. Zavalite POSOJAMO DENAR ZA EVROPO PO NAJNIŽJIH CENAH k Kadarkoli hočete poslati denar v Evropo, se obrnite na nas. Kaše cene so najnižje, kar jih je mogoče dobiti. ŠIFKARTE prodajamo sifkarte za vse prekooceanake parobrodne črte ter gremo vsakemu na roko pri dobivanju potnih listov. OBRESTI OD HRANILNIH VLOG. Cleveland Trust Company je velika banka, znana po svoji finančni moči, izbami službi ter poštenem trgovanju. Mi imamo može v naših različnih Foreign Exchange oddel-Idh, Jri govore vaš jezik. The CLEVELAND ttJJ TRUST COMPANY CLEVELAND, OHIO Vloge nad $90,000,000. GsLAVNI URAD EUCLID AVE pri E 9th STREET i. «* . ' T * ___ St. Clair Avanuo pri E. 40th St. Franklin Avenue pri W. 25th St. Patroit Avanuo pri W. 117th St. Woodland Avenue pri E. 22nd St. Patrolt Avenue pr W. 101et St. Broadway pri E. SUh St. * / Euclid Avenue pri 106th St. TEB DVANAJST DRUGIH PODRUŽNIC glas naroda. i 6. jan. 1920 GOZDNI ROMAR Novice iz Jugoiiavqe fllMIIL 130 Ko se Protlftaljansko vmapotatenje v Albaniji * je ob slovesnostih, ki so se vr-Uile ob obletmei osvobojenja (28. 'novembra 1912) po celi kneževini j povsod! pokazalo. Na vseh prire-| d it vali so namanifestirali za ne-od%-isnost dežele in zahtevali, da ltaljani zapnste Albanijo. Italijanske oblasti se zato v Skadru 1 niso udeležile albanskih sveeano-je prvo razburjenje poleglo, je odposlal Don Avgustu | pa(-. pu zastopniki vseh osta- tft "Glas Maroda" prsvedal O. P. Nadaljevanje. ČETRTI DEL. &es* deseto poglavje. ZAVAROVALEC IN ZAVAROVANI. štiri pri jezeru prežeč pastirje s poveljem na štiri skupne v gozdu zaveznikov. V Dračiu Tirani, in na ravnini, naj si krčijo krojr »katerega so napravili kroj* napa-j Kroji in Elbasanu so bile \ihar-jalisča. Nikdo ni dvomil o tem, da bo v naslednji noči mop-oče zajeti no protiitaljanske demonstracije, »"•redo, ko se bo pribii/alu napajaližčn. Ko so štirije jezdeci odšli, da izvedejo dana jim povelja, so se; ostali služabniki pričali pečati s tem, da so gradili pruiado lesa, kil naj bi služila za pripravo večerje in zato, da se Osvetli taborišče ski svet je sklenil, da se postavi skozi celo noč za pomočnika ministru prehrani- Lovei na bivole, so pri tem pomagali z izjemo Eneine, s katerim lP«*«or ^vljko r,iva<- - Pro" ! fe.sor I>ivac je zadnji cas prav i pridno pisal v liuJcšeg-ov list 'Slo-boda' ter si stem stekel Bukšegro- Kaj bo pa ta delal? Iz Belgrada poročajo: Ministr- ve simpatije.. O prehrani mož ne in bo torej Buk-širjen.ju so- Vam man dati čisti, prejeta* te Jaa-▼aa samo $S2J0. Igra dva plošče s enim navijanjem, poje tako glasu* da ga sHiite na miljo daleč se jc hotela zabavati Kosarita, dočim sta bila senator in I)on Avguštin gorindol ter se najbrž pogovarjala «;lede načrtov za bodočnost. Mlada deklica je sedela na bregu jezera ter trgala brez misli »•vdove vodnih lilij, katere je bil natreal zanjo senator. Svež veter ... . . . . razume prav ej» j«- vel preko miru«- površine jezera, na katerepa je metala ona t-voje! . „ , J ' ...... ... • , i.....i se po v pomočnik le v sanjave r>oirlede. Hela in vitka, je sanjala Kosarita, doeim ji je lo- .... ». ii ..i % • ti •• ;vijalizma. \ ee na bivole pripovedoval o nevarnostih, ki obdajajo sainotnepra potnika v stepah, Ona pa ni mislila na svoje lastne. Vse njene misl Dispozicij ski fondi, so bile obrnjene na'mladega moža, ki se je ponoči nenadno odstranili Min. predsednik Davidovie je in o katerem ni čula že štirinajst dni ničesar govoriti. t dobil meseea novembra dispozi- Nu par vprašanj, katera je stavila v tem oziru, je dobila odgo jeijskega fonda 500,000 dinarjev ' or. da niso videli niti na cesti v Guavmas, niti na oni v Arispe adop-j (približno 2 in pol miljona kron) t.vuega sina Marka Areljanosa. Neki pastir je našel njegovo koeo j jn minister Pribičevič 300,000 di-/aj iš«'eno in ni zapaz i nobenega sledu njegovega povratka v kraj. narjev (1 in pol miljona kron), kjer je potekla nje^ro a mladost. V si cd tega. je mogel ubrati edino-■ Ker so vse stranke 41 izdajalske", le pot proti Tubacu h. ravno pri Tubucu so sc pričenjale nevarnosti.! "protidržavne", in so samo de-radi katerih se j*- baia za Tibureija. Encinas je prišel iz P/esidija mokratje in soeijalisti dovolj dr-in mlada deklica je tipala, da izve mopoče od njega nekaj o človeku, ižavni, dinastični in lojalni, zato katerim se je njen .spomin neprestano pečal. ni nobene ovire, da se podpirajo Večerni mrak jc ze legal na površino jezera. Bila je to ura, ko j tudi vsa podvzetje teh sijajnih se vlage iz jezera zgostijo nad gozdom in ko ptice prenehajo poslav-•"patriotskih"' strank, ljati se od dneva. Večerni veter jc mrmral nedoločne zvoke v uho! Doktorjam prava Kosarite, ki so prodirali v njeno dušo. Mlada deklica je prisluško !. . vala, ne da bi s. treala. zvoku vetra, kajti ljubda je z vso silo prve promoviran na vseuSihsču mlade Ijnbezm. tega je komaj čula pripovedovanja love* iV ^OmOStu 18. decembra ^Koz j.a bivole, ki je govor'1 o svojih bojih z Indijanci. — ko ga je naen trrat s krikom strahu prekinila, nakar so takoj prihiteli na lice mesta Don Avguštin, senator in številni drugi. Umrl je Rosarita se je ozirala bledega lica v določeno smer, katero je dne 18. decembra za legarjem g. obenem označila s prstom in postava, na katero je kazala, je bila v Jakob Mejak, bivši vojni kurat resnici taka. da je bil njen strah upravičen. Pod streho drevja, ki in kaplan v »Jelšanah, sedaj begu-se je dvigalo nad temnim kanalom, se je previdno bližalo neko člo nec v Mokronogu. Dne 7. novem-veško bitje. bra je še pokopal svojega Takoj so spoznali vsi v tem bitju Indijanca. Celo Encinas sam 1 mlajšega brata Josipa, je za trenutek delil presenečenje in strah vseh. Kmalu pa je s kret Kadar greste v staro domovino, ga lahko v kufru domov nesete brez vsake colnine. Columbia Co. ima tovarne v Vašem starem kraju in lahko kupite prave kranjske rekorde pri nas ali pa v starem kraju, če greste domov. To je dokaz, da ni boljših gramofonov na svetu. Mi smo pravi in edini trgoveci, ki prodajamo prave Columbia kranjske plošče in gramofone v Conemaugh, Pa. Nove cenike smo ravnokar iztiskali. Pišite pojn takoj. Pošljemo ga Vam zastonj prvi dan. Pazite na naš naslov, ne dajte se prevarati od tujcev, da se ne boste kes ali za Vas denar. IVAN PAJK Columbia Dept. 24 MAIN STREET CONEMAUGH, PA Rad bi zvedel ca mojega pri jate-' lja JOŽETA HX&BAR. Doma je! Iz Velike Loke pri Višnji Gori na Dolenjskem. Pred 5. leti se je nahajal v Black Diamondu, Wash, Ce kdo rojakov ve za njegov naslov, ga prosim, naj mi ga PLSTTisni, če pa sam čita te vrstice, nsj se zglasi na naslov: Frank Zaje, Box 247, Sunny-side. Ttah. f 13-16— Rad bi izvedel, kje se nahaja moj brat JANEZ VERTNIK. podo-j mače Prgavov iz Lahove, fara Cerklje na Gorenjskem. Minulo je že 6 let, kar ne vem nič, kje se nahaja. Ker poizvedujeta o njem iz starega kraja mati in brat zaradi važnih stvari, zato prosim cenjene rojake, če ve za njegov sedanji naslov, da mi blagovoli naznaniti, za kar, bom zelo hvaležen, ali pa če sam' čita. naj se oglasi svojemu bra tu Joe Vertnik. Box 956. Elv ! Minn. (15-17—i) i Rad hi izvedel, kje je ALOJZIJ »JARC. Doma je iz Podboršta fara Mirna peč. Dolenjsko. Pred tremi leti je pisal iz ruskega jet- Cosulich Line Direktii pat n Grtko li Unl Parnih "Pf*. Wilson" 10. januarja Parnlk "Argentina" odpluje 17. januarja J krog Parni ki o4plujeJo od pomola 7. o* vznožju 41. ulic«. So. Brooklyn Za cen« In obrntte na druge Informacije ae PHELPS BROTHERS & GO. Passenger 4 West Street Department New York , , Rad bi izvedel, kje se rahajat* FRANK RUPNl.lv in ANTON 1 .J2SKOVEC. Prank je dober nnizikant. Doma sta oba iz Ži-herš pri Logatcu. Prosim cenjene rojake, če kateri ve njun naslov, da mi naznani, za kar bom zelo hvaležen, ali naj se pa sama zglasita. — Anthony Rupnik 104 Lincoln St., Ironwood, Mich POZOR, ROJAKI! Dobro izučeni slovenski brivec si želim urediti svojo brivnico. rojake, ako je i Prosim kakemu ma Ahačič, sin trškega župana F. Ahačiea v Tržiču. naj- l jo roke pomiril I)on Avustina, ki je ze hotel prijeti za orožje in Rad bi zvedel za naslov JANEZA HOČEVAR, podomace Starce iz Količevega «t. 11, fara Dob. C'e kdo izmed rojakov ve za njegovo sedanje bivališče, prosim, da mi era javi, za kar mu bom zelo hvaležen. Ako pa slučajno sam čita te vrstice, naj se mi oglasi, ker mu imam nekaj važnega poročati iz stare domovine. Moj naslov je: John Stare, Box 3, Camp 54, Cheat Bridge, AY. Va. (16-17—1) NAZNANJE NAŠIM ODJEMALCEM. Vsem onim, kateri so naročili od nas kranjske gramofonske naj-j novejše plošče, damo naznanje, da smo prejeli denar pošteno. ImeLi v kaki slovenski nasel- srno preko tisoč plošč in vse so po bini bi bil tak prostor, da mi našle. Columbia tovarna pa ni še iz- znani, za kar mu bom zelo hvale-delala drugih, pač pa pričakuje- , fen. — Tony Milavec, 621 Plum mo, da nam jih pošlje še ta teden' Stroet Cincinnati, Ohio, in kakorhitro jih dobimo, jih bo-: mo nemudoma odposlali vsem. To (16-17 1) naznanimo zato, da ne bo kateri ——————————— NAJ SE ZOLASI niŠtva svojim starišem in potem MARTIN SIMEXC. prej ni več znano o njeni. Prosim ce- 621. Nokomis, 111., ker je do-njene rojake, posebno one v ru (>d njegovega pooblaščenca iz skem jetništvu, ako kateri kaj i^arega kraja važno sporočilo. — ve o njem, da mi naznani, ali če Frank Sakser. 82 Cortlandt St., je še živ, da pa opozori, da se oglas! svojemu stricu na ta-le naslov: Frank Jarc, Box 72; Frontenac, Kana., U. S. America (15-16—1) New York Citv. (ir-iT—i > odjemalec mislil kaj slabega. Je; Dr. MOT je uspMtac ozdravil na vse v redu m m govora, da bi pri duho božjast, ataKSijc vodenic nas kaj zgubili. Ce pa želi kdo druge plošče namesto prvih, tedaj mu jih pa lahko takoj pošljemo.: Toliko v prijazno pojasnilo našim odjemalcem. Rojaški pozdrav! — Ivan Pajk, Columbia Graphofon Dept., 24 Main St., Conemaugh i Pa. (16-17—1)! senatorja, ki je od strahu obstal kot pribit na mestu. — Nič ni, — je rekel lovec na bivole. — To je prijatelj, ki sicer| strašno izgleda ter j.? oni, kateremu se imam zahvaliti, kot sem ravno pripovedoval gospodični. . "'"IwM* Da pa prepodi zadnji ostanek nezaupanja, sc je Encinas mirno] približal Indijancu. Ob pogledu na brepu sedeče osebe pa je Indijanec puško, katero je držal v roki, zopet vrgel na ramo. Šel je krop: jezera, da do*pe do lovca. Bil je to mlad vojnik, oblečen na običajni indijanski način in i t e či pobarvano lice nakazilo njegovih obraznih potez, bi jih uazva-li naravnost rimske. Mladi vojnik se ie približal brezskrbno in mirno ter se delali sot da ne opazi strai n, katerepa je vzbujal. Za trenutek pa je at-j gel na Rosarito presenečen in obenem občudovanja vreden pogled ! Na vprašujoči popled Encine je odgovoril le z naslednjima vpraša NAZNANILO IN ZAHVALA 1 "ma .. . . , . . « ... .Z žalostnim srcem naznanjamo Ali je danes zjutraj padel snep ob bregov* jezera! Ah P" vsem znancem, prijateljem in so- r a ste jo morda vodne hhje v travi pozdov? rodnikom, da so v Gospodu za- skrbi lovca pa niso še bile odpravljene m vsled tepa je rekel: spali naSa mamicaf stara mamica — Kaj pomeni to? Ali mi prinaša Komanč kako slabo poročilo jn taiča .ili pa misli, da s»« nana j a v sovražni deželi, ker se bliža s puško v ro M APT J A P0U8CH rojena ki kot da bi bila na sledu Apačev* (na Želodniku v fari Dob pri Dom- Ta vprašanja je stavil Encinas, da pomiri hčerko Don Avgusti žalah 10. decembra 1862. V Ame-na glede namenov Komanča. A&MMMi riko so prišli pred 12. leti. Njih Kavon-Brulant pa se j»- zaniČljivo nasmehnil. največja in zadnja želja je bila iti Vojnik Komančev zasleduje Apače le z bičem v roki, — je j v stari kraj, ali žalibog ni jim bilo rekel. — Ne, Komanč je videl nedaleč od tukaj sledove bivolov ter namenjeno.. Smrt jim je pretrgala -.«? nadjal presenetiti jih tukaj, ko bi ob jezeru pasili svojo žejo. nlt življenja 10. januarja 20 mi Encinas ni pozabi), da mu je Indijanec obljubil zasledovati oba!nut ^f1 10- uro zvečer po dolgi in pirata step in vedel je tudi, da ni bil mladi vojnik mož, ki bi opu-|mi^m bolezni jetiki stil kak svoj načrt. * — Ali nisi ničesar drugega videl? — je vprašal Encinas. „ . . .. . . . . . ... . . . . ,r - n na?iO mamo za easa bolezni in jim — Med sledovi belih sem spoznal tudi sledove Main-Rouge-a i. ^ . ' ... „ v , .. .. . .. j , j . lajšali trpljenje, ter -vsem onim. m Mestiza rris»*l sem posvarit prijatelje, da naj bodo oprezni. ,, . . , - , „ . » , * i ■ • * n i i. i kateri so jih obiskali na mrtva- - Khj! Ta dva vrapa sta se vedno tukaj! - je vzkliknil lovee jftem ^^ NajlepSa favala dnjžini J . . . , . , . I John Pirnatovi za krasni venec in — Kaj je rekel! — je vprašal Don Avguštin. — Ničesar, Don Penna, — jc odvrnil Encinas. — Ali pse uganeš, — je je vprašal Komanča, — v kakšnem namenu sta priila oba v tukajšno pokrajino? Mladi Komanč je molče motril vse osebe, ki so bile zbrane pri »•zeru. Njegovo oko je zopet za trenutek obviselo na mienem obrazu Kesa rite, ki se je naslnnjala na rame svojega očeta. — Cvetka jezera, ki je bela kot prvi sneg. — Ali misliš? — je odvrnil Encinas. Tem potom se vsem najsrčnejfie zahvaljujemo, kateri so obiskali — Če bi ne bile oči Rajon-Brulanta, — je odvrnil mladi vojnik, polne slike žene, k: straži njegovo kočo, bi jih oslepil blesk one ki ima stanovanje, ki obstaja iz kosa neba. To je nje vredno stano-\anje. Mestizo pa hoče cvetko jezera zase. S tem je ta drzni sin gozdov na poetičen način označil lepot* Kosarite in njen šotor. — Ali nimaš dveh vojnikov pri sebi? — je vprašal Encinas. — Oba sta se zopet vrnila k svojemu rodu. Rayan-Brulant je sam, a prisegel je, da bo maščeval smrt onih, ki so zaupali njegovi besedi. Ščitil bo tudi cvetko jezera in tudi moj brat jo bo varoval. Nato se je vrnil Rayon-Brulant, zadovoljen s tem, da je potf^a r.l svoj* tovariše, k i^edovom, katere je.ua trenutek zapustil. - (Dalje jutri.) C-L trud, nadalje mojim sorodnicam Helen, Mary in Kate Gabrič za krasni venec, družini W. Zalokar-jevi za venec in Johnu Pellitscb za venec. Zahvaljujemo se tudi vsem onim, kateri bodo dali za sv. maše namesto vencev. Vi pa, draga in nepozabna naša mamica, počivajte v miru in veselite ae nad zvezdami. Lahka naj Vam bo zemlja ameriška! New York Citv, 14. januarja, 1920. Žalujoči ostali« Helen Pellitsch, hčer. Loviš PellTtsch, zet. Louis Ptftitscb, vnuk. Hedvlot PeUitach, vnukinja. V starem kraju: Mtr Pouscfa, mo£. Marija in Kata^aa, Meri. Franc* sin. crce, jetra* ledid In ietodčae bole Čizic na čudežen n-iiio. EoleSxne tfrebuhu, v prsiL tekline, revmati Dčeh, nogah, ro kah ali krtfu: a rem, koine boles PROŠNJA IZ UJETNIŠTVA, j ni, izpuščaje, ogi-ce. Molka M Jaz Viktor škufca, doma iz Po-j ženske bolezni ali slabo kri se lab toka št. 12 pri Straži, Novo mesto, j ko ozdravi brez operacije ▼ naj iščem svojega brata ANDREJA | krajšem času in po najniiji ceni fcKrFOA in prosim vse Slovence, ako bi kateri vedel, kje se moj brat nahaja, da mi naznani, ali ga pa opozore, da se mi sam oglasi. Moj naslov je: Victor Skufca, i 358. Compagnia P. L.. Mattarello. Italia. Pro v. Trento 1 (16-17—1) Uradne ure: ob delavnikih od I. dop.da I pop. Ob nedeljah In pr&cnikih: od S. do§ "'Dr, J!N FUEY M0Y 308 Brut Street PITTSBURGH, PA. Zdravje lahko dobite za samo dva centa Če trpite vsled te-lodčnnih (ali .ledlč-nih, okafellh Jeter, izpehavanja, zaprtja. glavobola, Izgube teka, nečiste krvi, neprebave, rev-matlzma, če ste u- POTREBUJE SE ŽENSKA za pomoč pri otrocih, ali pa tudi j taka, ki je sposobna v šivanju, bo-: disi Slovenka ali Hrvatica. Na' starost se ne ozira, lahko je tudi! več. stara; vdova z enim otrokom se tudi sprejme. Katero veseli, naj trujeni, izdelani ter vas boli v križu 1 - ttm V 1 JUVITO TABLETE, sestavljen« sa- se Oglasi na Glas Aaroda . mo iz najčistejiih in najboijiih teli«, kar fl6-17_1) Jih pozna znanost in ki Jih priporoča na v : tisoče uporabljevalcev, ono zdravilo za ---—-—-—---vas, ki ga potrebujete. Poiijite en dolar Iščem TOMAŽA JERINA. doma "idVnite'itIH1 ctntV^I voJnV'daie^pri iz Bo\-nice. Prosim cenjene ro- VBakl ikatiji. jake, če kateri ve za njega, da ! če hočete poskuiati to udovito naravno i- „ • _ ___' zdravilo predno naročite, nam plilt« po mi naznani, ali na.i se pa sam ^^ tridnevno brezplačno zdrav- Offlasi. Tukai ima pismo iz sta- LJENJE brez vsakih nadaijnlh obvez-* . . J _ J. „ . t nosti z vaie strani. Naslov: juvito la- roga kraja. — Frank Zalar, Jsox boratorv. South hiiis Branch s, 40. Camp 3. Cheat Haven, Pa. j Pittsburgh, pa. ' P. 8. Krasen, večbarvni, 20 Inčev visok POZOR! ; In 15 Inčev *lrok stenski koledar JUGO- Kuhar, vešč vsega dela, kar se ^^ ^ P°"an * tiče kuhinje, poleg tega tudi iz-.__ vežban mesar, linijski delavec, zmožen angleščine in slovenskega jezika, se vljudno priporočam. — Frank Plantarič. R. D. 7, Box 25 Johnstown, Pa. (16-19—1) POZOR DOGARJI V Kentucky sem kupil 60,000 hrastovih dreves ter potrebujem 260 dogarjev in 25 formanov, da mi pomagajo iivriiti delo na tem lesu. Drevesa so v gorah, kjer ni ne blata, ne mrzlice, ne moskitov. Za delo plačam toliko, da si boste priitedili več denarja* kot si ga samorete priitediti, kjer delate sedaj, ne oziraje u, kje ste. Vi lahko delate vsak dan v dežju ali aolncu v kentnških gorah, dočim samorete v južnih gozdih delati samo polovico časa. 6e ostanete pri meni štiri mesece, vam bom povrnil vožnjo na železnici. Če pa ne najdete vse tako kot pravim, vam bom povrnil vse stroške, če prideta jem ter preiščete mojo ponudbo. Pridite v Hazard* Ken tacky in tsm me boste našli pri pravljcnsga, da vam dam delo. HAZAKD, KKNTUOKT. Dr. Koler 138 Pena Ave^ Piltsbvc^ f% *»»■ SM* UnJi *ke po Rad bi izvedel za moje tri brate MARTINA, JOHNA m SEVIO-NA &KUFCA. Prvi se je nahajal pred leti v Wyoming^, drugi v Somersetu, Colo. Prosim c. rojake, Če kdo ve za naslov ka-i terega izmed teh, da ga mi javi, ali naj se pa sami javijo. Nar dalje bi rad izvedel za mojega bratranca ANTONA BLUT, Id je bil tudi nekje v Somersetu, Colo. Vsi so doma iz vasi Zvei 3e št. 54, pošta Hinje na Dolenjskem. Moj naslov je: Anthony Skufca, 1420 — 97. Ave. "West, New Duluth, Minn. ROJAKI NAROČAJTE SK NA GLAS NARODA", NAJVEttP SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR POZOR ROJAKU HaJnspetosJ* —Ho m ienaSa Um kakor tudi« mofti brka ia brada Od tega mazila srastejo v eth tednih krasiti, gosti ln dolgi lasje kakor todl moSklm krami brki ln brada ln n< bodo odpadali I« odvelL Bevmatb ■em, kottibol al trganje v rokab, aogab In ▼ krilu v nmih tjneh popolnoma oili iilin vat ne, opekline, bnle, tnre, krut« ta grlnte, potne noge, kurja oCesa, oaet> Une ▼ par dnevlb popolnon^ odatnv ■i«« Kdor bi moje adravllo bres o* peha rsbtl. rnn jamčim ss 15.00 Pl» te tako] po cenik, ki ga tako] polile« sastonj. Barva sa sive las«, od katere postans lo las j« kakor« ne sto imeli v mladosti st»kl«nlca $1.76 s pottnlno. JACOB WAHClC «709 Bonna its WE CTlevelamA • Dnevni pogovor. Jaka: Jože: Jaka: Joše: Jaka: Joie: Jaka: Joie: Jaka: Joie: Jaka: "Kaj je novega, Joie?.' "Slovenski-Amerikansld Koledar je izšel. V njem je najrauno vrstne j ie čtivo. Ali si si ie nabavil istis?" « 1 i "Ne ie sedaj, pa bom kmalo." "Le naglo prijatelj, če ne, bo prej podel, predno prideš ti na vrsto. "Kaj pa je v letošnji izdaji?" "Predolgo bi tirajolo, če bi hotel vse našteti. Le par Člankov ti imenujem: "Slovenci", "Kaj so storil Jugoslovani v svetovni vojni". "Generalni štrajk", "Rojstvo Jugoslavije" in tako dalje. &dte je cela kopica. Zanimivosti je zvrhana mera." "Koliko pa stana?" "Štiri dajme. To vendar ni dandanašnji noben denar. Vreden pa je desetkrat toliko." "Kje bi pa lahko dobil en istis?" "Pošlji denar v snamkah na Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York City, pa ti ga bodo takoj poslali." i "jtfobro, dobro, bom po storil tako. &e danes bon