Jirtraa|a lxda|a.
373. Jtevimo.
V UoMlini, v sredo. dne Z. noventoi 1910.
Crna 4 vlnarle.
Letnik XLIII.

Jntranja Udala v L|u*l|an!i
rse leto...............K  12-—
pol leta...............ff   6*—
četrt leta...............„   3*—
na mesec...............„    1*10
Dopisi naj se frankirajo.  Rokopisl se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflovt ulica it 5, (v pritlićjo levo). teleUa *t 14.
Izbija Tsak dan ^JatraJ.
Fmumuui iterllka 4 vtaarj«,
Inseratl: 65 mm Široka petit vrsta  14 vin.   Pri vetkratnl Inserdj]
po dogovoru.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve narotniiie se ne ozira.
Mnafa tsdafa po posti za Avstro-Ogrsko:
vse leto...............K 18 —
pol leta................,   9-—
četrt leta................,   450
na mesec...............„   1*60
Za inozemstvo ćelo leto.........„28 —
Upravaiitro: Koaflova ulica 5, (spodij, dvorišče Icvo), telefon št.85.
Najnovejše vestL — Brzojavna In telelonska poročUa „Slov. Narodu".
Glede   banenega   vprašanja   dosežen
principijalni sporazum. B. — Dunaj, 2. novembra. Včeraj dopoldue ob pol 10. se je vršila v finančnem ministrstvu konferenea med obema fiuaiičninia ministroiua Biliuskim in Lukacseni, ter generalnim guvernerjem avstro-ogrske banke in generalnim tajnikom te banke. Posvetovanje je trajalo do pol 1. po-poldne. Po posvetovanju se je izrazil ogrski finaneni ministar Lnkaes, da natančnega o konferenci ne more povedati, vendar toliko da je gotovo, da se je v konferenci dosege 1 princip, sporazum in da bodo sedaj nadalje-vali strokovni referenti o detajlnib vprašanjih. Strokovni referenti se sestanejo danes na Dunaj u. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hedervarv in finančni niinister Lu-kacs sta se odpeljala včeraj popoldne nazaj v Budimpešto.
Nadaljevanje češko - nemskih sprav-nih pogajanj.
G, — Praga, 2. novembra. Nem-ški advokat dr. Link je iznašel nov kompromisni predlog glede rabe jezika pri občinah na Ceškem. Po tem predlogu bi smele sprejemati nem&ke občine češke vloge, katere pa bi naj-prej poslale v Prago v prestavo, ki naj prevede vlogo v nemščino in po-tem še - le resi obeina dotično vlogo. Češki poslanci se naravno protivijo temu kompromisnemu predlogu. ki pomenja predvsem zaključni nemški teritorij, na drugi strani je pa s tem predlogom seveda nemogoče vsako redno poslovanje in postopanje. Tako je le malo upanja, da bi v sredo, ko se snidejo zopet zastopniki obeh narodnosti k pogajanjem, bile že odstranjene vsaj najglavnejše težkoče m tuđi prejšnje dobro razpoloženje za sporazum je precej oslabelo. Govori se o tem, da češki deželni zbor ne bo imel nobene seje več in da bode ali odgođen, ali zaključen. Kakšne finančne posledice bi imelo to dej-stvo za kraljestvo Češko, o tem sta si obe narodnostni stranki, češka in nemška,  popolnoma na jasnem.
G. — Praga, 2. novembra. Danes dopoldne ima klub mladočeških de-želnih poslancev sejo, ravnotako klub čeških agrarcev. Tuđi nemški deželni poslanci se sestanejo k posvetovanju. Baje namerava velepo-sesl-.'o znova nastopiti s posredoval-uiml predlogi in voditi pogyjanja.
B. — Praga, 2. novembra. Nemalu paioceni protesti proti enojezič-n^sti Prage se ponavijajo. Včeraj so imeli nemški visokosolci v Pragi protestno zborovanje proti enojezič-nosti mesta Prage. Ravnotako je tuđi odbor nemškega obrtniškega društva sprejel oštro resolucijo proti enojezičnosti Prage, katera bi baje pomenjala po zatrdilu revolucije kršenje zakonov.
V. kongres češko - slovanske socijalno - demokratične strokovne organi-
xacije.
B. — Praga, 2. novembra. Peti kongres češko - slovenske socijalno-
demokratične strokovne organizacije je sprejel včeraj resolucijo, v kateri se izreka za neomejeno koalicijsko svobodo. Poslanec dr. Tvrdy je refe-riral o socijalno - političnem zakono-dajstvu, dr. Winter o delavskem za-varovanju, glede katerega je bila sprejeta resolucija, ki poudarja dolž-nost občin prispevati po belgijskem vzoru k podporam delavcev za čas nezaposlenosti. Obširno se je debatiralo o organizaeijskem vprašanju. Posl. Nemec je oštro kritikoval postopanje dunajske strokovne organizacije ter protestiral proti temn, da je dr. Adler na kongresu v Kodanju govo-ril v imenu čeških sodrugov, od ka-terih ni bil v to pooblaščen, ter je poudarjal, da nemški socijalni de-mokratje zasledujejo interese, ki nišo v stanu varovati malih narodov proti velikim. Sprejeta resolucija poudarja resno voljo čeških socijalnih demokratov izvršiti organizacijo v vseh slojih, ki je pa le tedaj izved-ljiva, če se pri tem vpošteva varstvo narodnih interesov. Na shodu je bilo zastopanih 395 delegatov.
B. — Praga, 2. novembra. Zveza tekstilnih delavcev je prijavila svoj izstop iz slovanske socijalno - demokratične organizacije.
Italijanski in nemški socijalni - de-mokratje.
G. — Trident, 2. novembra. V tukajšnji socijalno - demokratični organizaciji je bil že delj časa spor, in sicer med zastopniki centralistič-nc in separatistične ideje. Na zboro-vanju socijalno - demokratične strokovne organizacije, ki se je vršilo pred kratkim na Dunaju, se je radi tega sklenilo, poslati v Trident posebno pet člansko preiskovalno komisijo. Tukajšnji socijalni demokratje so imeli vsled tega včeraj zborovanje, na katerem je bila sprejeta resolucija, \ kateri se obsoja vmesava-nje strokovnega dunajskega vodstva v zadeve i talijanske socijalne demokracije, ne da bi jo o tem preje ob-vestilo, ter se sporazumelo z lokalno organizacijo. Resolucija imenuje to postopanje dunajske centralne strokovne organizacije protisocijalno, protidemokratično in despotično.
Prepovedan izlet českega sokolskega narasčaja.
G. — Praga, 2. novembra. Sokolski narasčaj praških sokolskih drnštev je nameraval prirediti dne 6. novembra izlet na Belo goro v spomin na znano belogorsko bitko. Praska policija pa je prepovedala ta izlet, in sicer z motivacijo, da v časn zasedanja deželnega zbora nišo dovo-ljeni taki izleti.
Kolera*
B. — Carigrad, 2. novembra. Med vojaštvom ki je na manevrih, kolera vedno bolj razsaja.
B. — Rim, 2. decembra. V zadnjih 24 urah je obolelo v južni Italiji 5 oseb za kolero, dve ste umrli. V Falermu je obolela ena oseba na koleri.
B. — Budimpešta,    2. nov.    No-
t ran je ministrstvo je obvcščeno, da je na Ogrskem zojM4t obolelo za kolero 12 oseb in 5 umrlo.
B. — Carigrad, 2. novembra. V Carigradu sameiii so vćeraj obolele na koleri 3 osebe in 4 umrle.
Nov višji državni pravdnik v Pragi.
G. — Praga, 2. novembra. Za prvega višjega državnega pravdnika v Pragi bo imenovan, kakor poročajo češki listi, sekcijski svetnik dr. Ru-dolf Sedlaček pl. Vocinsky.
Razmerje med Grško in Tursko
izboljšano.
B. — Atene, 2. novembra. Zuna-nji minister Krypari je izjavil, da se razmerje med tursko in grško vlado vedno bolj boljša. To kaže tuđi pone-hanje protigrškega bojkota.
Presenećeni bol ga rs ti četaši.
B, — Sofija, 2. novembra. Listi porcčajo, da bo ob bolgarsko - turski meji turski vojaki presenetili 5 bol-garskih ustaških načelnikov. Med njinii se je nahajal tuđi znani vodja četašev, Černopejev. Presenečenje so doživeli četaši pri Gornji Džumaji. Tri je načelni ki so bili pri tem težko ranjeni, eden usmrćen.
Atentat na železnico.
F.  — Skoplje, 2. novembra. Bol-garske čete so zopet izvršile na železnico pri Kumanovem dinamitni atentat.  Bolgari  so pustili  ob  železniški progi list, v katerem pravijo, da ho-Čejo atentate nadalje vati.
Želje    bivšega   portugalskoga kralja Manuela.
B, — London, 2. novembra. Bivši portugalski kralj Manuel je ponu-dil portugalski vladi 2 milijona za kraljevo jahto »Amelija«, ker namerava na njej potovati okrog svete. Portugalska vlada pa je zaenkrat po-nudbo odklonila, ker hoče preje likvidirati     vse   kraljevo    premoženje.
Grozovit čin  v cerkvi.
B.— Berolin, 2. novembra. »Vos-sische Zeitung« poroea iz Varšave, da se je v vaši Bervilno pri pridigi v cerkvi odigral strašen prizor. Kato-liški duhovnik je govoril raz prižni-co proti korumpiraneniu, omadeževa-nemu življenju kmetskih ljudi. Oglasi 1 se je duhovniku nek mlad kmet, ki mu je zaklical: »Pojdite raje o tem pridigovat menihu Maezochu v Ćenstohovo. Nato je nastal v cerkvi strašen tnmnlt. Pobožni kmet je so kar v cerkvi napadli mlađega kmeta ter njega, njegove starše, sestre in brate, skupaj 8 oeeb v cerkvi ubili.
Advokat — ponarejevale«.
G.  — Krakov, 2. novembra. Tu-kaj so aretiraii    znanega odvetnika dr. Steinfelda, kateri je ponaredil neko hrani Ino knjižico in več podpisov ra menicah.
Želcsalška nesreća.
B. — Brmelj, 2. novembra. Na postaji Lotter sta trčila skupaj dva ▼laka. Ena oseba je mrtva, 30 ranjenih.
Položaj na Hrvaškem.
V  ponedeljek,     dne  *M.  oktobra Hi) bile končane volitve v hrvaški sabor.
Jzid teh volitev je bil presenet-ljiv, tako za tište, ki so pričakovali zinngo hrvaško - srbske koalicije na vsi crti, kakor tuđi za tište, ki so nienili, da bo zimiga na strani bana dr. Nikole pl. Toniašića. Eni, kakor drugi so se vrač imali.
Koalicija je izšla iz volilnegM boja znatno oslabsana, a tuđi banovi pristaši nisu v volilni borbi pridobili toliko terena, da bi niogel ban dr. Tomašić, oprt nanje, vladati.
Volitve so prinesle znatno okre-pitev vseh, vladi načelno opozicijo-nalnih strank.
To dejstvo daje misliti.
Da pa so volitve izpadle tako, to sta zakrivila tako ban dr. Tomar* šie, kakor tuđi koalicija.
V  prvi vrsti seveda ban sam. Mesto da bi se bil    pravočasno
pred volitvami sj>orazumel s hrva-ško - srbsko koalicijo, ter šel ž ujo složno v volilno borbo, je izzval lah-komiselno ž njo konflikt, ter jo ne-preudarno tiral v odpor proti sebL Ban je bil pač preveč uverjen o svojem uspehu, zato se tuđi ni pomišljal„ koalicije direktno izzivati in briski-rati.
A mož se je vračunal, zakaj tišti velik uspeh, na katerega je gradil vse svoje osnove, je izostal, njegova nespametna politika pa je dosegla prav nasprotno od tega, kar je name-ravala, namreč ojačenje tistih ele-mentov, s katerimi ylađa x danem momentu absolutno ne more računati.
Ban dr. Toinašie je torej hotel udariti koalicijo, a je pri tem najob-čutneje zadel samega sebe.
Toda pri tem tuđi koalicija ni prosta vsake krivde.
Menimo namree, da bi ona pred volitvami prav lahko dosegla nekak modus vivendi z banom, ako bi imela le količkaj resne volje in nekoliko več treznega preudarka.
S tem seveda nećemo koaliciji prav ničesar očitati, ker venio, da so jo pri vsi njeni taktiki vodili čisti, patrijotski oziri, vendar pa snio mne-nja, da bi bilo v eminentnem interesu koalicije same, ako bi ne bila predčasno prekinila vezi, ki so jo vezale z banom.
Priznavamo pa, da bi to značilo veliko zatajevanje zlasti potem, ko so se na tako za koalicijo narav-nost žaljifr način izvršile volitve v delegacije.
Pa pustimo sedaj rekriminacije, volitve so končane in korigirati se jili ne da.
Treba je računati s fakti.
Kaj sedaj, to vprašanje se neho-te vsiljuje vsakomur, ki motri seda-nje politične odnošaje na Hrvaškem.
Dejstvo je, da je položaj v Hrva-£ki tako zapleten, da je težko izreci sodbo o raavojn političnih dogodkov v najbližnji bodočnosti.
.                                 m*            I        •                               ^T^
'••"» #v
V saboru nima većine nobena stranka. Ako si hoće vlada ustvariti stalno većino, niora se na vsak način sporazumeti s krvaško - srbsko koalicijo,  kot najštevilnejšo  stranko.
Ta sporazum med koalicijo in banom je v interesu obeh bolj, kakor kdaj preje.
Vzemimo, da bi ne prišlo do tega sporazuma. Kaj potemf
Vladi bi ne preostajalo drugpega, kakor sabor znova razpustiti ter raz-pisati nove volitve.
A kaj bi bilo s tem doseženegaf
Vsak, četudi ne posebno bistro-umen politik,mora računati kot z gotovim dejstvom, da pri novih volit-vali ne more pridobiti ničesar niti koalicija, niti ban dr. Tomašić, zakaj več kakor gotovo je, da bodo iz zo-petnih novih volitev izsli znatno oja-čvni samo državno - pravno opozici-jonalni elementi.
Zato je medsebojni sporazum kategoričen imperativ tako za bana dr. Tomašiea, kakor za hrvaško - srbsko koalicijo!
Izid saborskih volitev na Hrvaškem.
Včeraj so se vršile na Hrvaškem zadnje tri ožje volitve v hrvaški sabor. V Bošnjakih je- propadel sekcij-ski načelnik za nauk in bogočastje dr. Amruš, izvoljeli pa je bil pristaš kmetske stranke Babogredae. V Kar-loveih je bil izvoljen banov pristaš dr. Sokulić. dočim je propadel koalicijski kandidat, bivši podban dr. Xi-kolić. V Virovitici je zinagal banov pristaš dr. Spevee proti klerikalcu Jemeršiću. Razmerje strank v hrvaškem saboru je sedaj tako - le: Hrvaško - srbska koalicija 35 manda-tov, skupina bana dr. Tonuišića 18 mandatov, klcrikalci 15, Starčeviće-va stranka 9, kmetska stranka 9, srb-ski radikalci 1 mandat. Izvoljen je Lil tuđi Frano Šupilo, ki ne pripada nobeni stranki.
Varnostne odredbe proti koleri.
Včeraj je bila zdravstvena oblast obveščena, da priđe » iržaškim vlakom v Ljubijano potnik, ki je obolel na znakih kolere. Takoj se je odredilo vse potrebno. Zdravniki so potnika sprejeli na kolodvoru, ter ga takoj najnatančneje preiskali. Preis-kava je dognala, da je dotičnik zdrav in da ni na njem opaziti nobenih znakov kolere. Kljub temu bodo zdravniki dotičnega potnika opazo-vali še pet dui.
Strah  pred kolero.
V vojašnici, v kateri so nastanjene one stotnije, ki so sodelovalo pri volitvah na Hrvaškem, vlada žo par dni med moštvom veliko razini rjen je. Moštvo je namree prepričano, da so čete, ki so se vrnile s Hr
vaškega, prinesle sabo kolero. Dasi se vojake poučuje, da je vsaka boja-zen neumestna, vendar tem zatrdi-lom nečejo verjeti ter se vsled tega skrbno ogibajo vsakih stikov s tova-riši, vrnivšimi se s Hrvaškejga. Na-dejamo se, da se bo razburjenje med vojaki kmalu poleglo, ko se v par dneh prepričajo, da so vsi vojaki, ki so bili na Hrvaškem zdravi in da se pri nobenem izmed njih nišo pojavili kaki sumljivi znaki.
Dan mrtvih.
Včeraj so ves dan trume ljudi vseh slojev in stanov romale na po-kopališee, da se v ljubezni spomnijo na grobeh mrtvih svojcev. Mnogo grobov je bilo okrašenih z venci in evetkami, brlele so na njih lučice, mnogo pa jih je bilo tuđi brez rož in lučić, to so bile gomile pozabljenih. Grob narodnih mučenikov Adaniiča in Lundra je bil okusno okrasen in razsvetljen, čast no stražo na njem pa so imeli naši vrli Sokoli. Kakor običajno, ste pevski društvi »Ljubljanski Zvon« in »Slavec« zai>eli par v srce segajočih žalostink. Ko je že mrak zastrl zemljo v svoj temni plaše, je bilo na obeh pokopališčih ljudstva še vse polno. Zlasti mnoga ljudi je bilo na pokopališču pri Sv. KriŠtofu.
Obletnica sorskih dogodkov.
Iz Šore nam pišejo: Peta obletnica krvavih dogodkov v Sori je šla 30. oktobra t. 1. mirno mimo nas So-ninov. ( Umovili smo si spomine na liste težke dni in mesece in se utrdili v onih sklopili, katere smo takrat &> to rili. Pri nas je videti na zunaj, kakor da vlada v srcih naših mir, toda župnik Finžgar se moti in enako njegov sorodnik škof, če mislita, da se da s hiiiavskim postopanjem napraviti belo, kar je crno in odpraviti v pozabnost orne oblake iz preteklih (hii. Finžgar se je že tako prevzel, da lovi po Sori zverjad, može in žene, fante in dekleta, i>a tuđi za to se zanima, kar imamo v žepih. Velik del dušnega pastirstva so mu krave in biki. v novejŠem času tuđi naše iz-obraževanje s takim društvom, kate-reinu naj bi »Gasilno društvo«, nedavno od klerikalcev tako sovraženo, postavilo prostore in bi bil Finžgar potem v eelem poslopju gospodar. Tam bi bil tuđi zavod za nas, ki imamo zaplankane oci po izreku dr. Kreka in ta bi nam jih hodil izpirat z reko Soro, ki je po njegovi trditvi za oči prav zdrava. Ker pa mi poznamo vrednost reke Šore. bodi poveda-no dr. Kreku, da imamo precej dobro cei in zdrav pogled. Nekdo je sicor zagrozil s kanoni, ako se ga kdo dotakne v »Slovenskem Narodu«. Mi pa mu po veni o naravnost v obraz svetopisemsko svarilo: »Marta, Marta! Pridna si in si veliko prizadevaš. Ali le eno je potrebno« . . .
Franeoeki vseučiliški profesor o Slo-
veneih.
Pred meseci se je mudil v Ljubljani g. Emil Hauman (Oma), vse-učiliiki profesor iz Pariza, ki se zlasti zanima za borbo Slovencev proti razširjajoči se germanizaciji. Fran-eoski učenjak si je v Ljubljani kupi! A. Begpovi knjižici »Slovensko nem-ška meja na Štajerskom« in »Slo-vensko-nemška meja na Koroškem«. Obe knjižici je profesor Hauman temeljito proučil. Te dni smo piejeli od odličnega franeoskega učenjaka pismo, v katerem nam piše med drugim: »Obe knjigi sem prečital z velikim zanimanjem. Podali ste mi jasno sliko tezke borUe, ki jo vodite Slovenci proti vašim neprijateljem Xenieem. Iz teh knjig sem sele prav spoznal, kako zelo težak je položaj meni tako simpationega naroda slo-venskega.« Pri poni in jamo, da je nam profesor Hauman pi&al v lepi hrvaščini.
Kaj je boljše, sole ali knjižnice?
Prijatelj družbe sv. Cirila in Metoda nam piše: Kakor sem izvedel, je družbi sv. Cirila in Metoda poslala gospa Anica Gregi z Bučke nekaj prav ]>orabnih knjig za mladinsko knjižnico. To je rodoljubno delo in treba ga je priporočati vsein tištim, ki jim leže v omarah dobre knjige, a j:h nihče ne čita. Dajte jih družbi sv. Cirila in Metoda, ki jim bo oskrbelo dobre sadove med obmejniini Slovenci. S tem bo pa tuđi po inožnosti ro-šen nasvet g. I. M. v »Slov. Nar.«, naj se družba preosnuje v tem smislu. Čim vev knjig 1k> družba preje-la, tem več jih bo razposlala in sicer v tište kraje, kjer jih morejo ui>orab-liati, to se pravi, kjer znajo slovensko brati. Tako je družba j>ostopala v mnogih slučajih d osi ej. Ob tej priliki se moram dotakniti g. I. M., ki bi vi-riel raje knjižnice, mesto slovenskih sol. G. T. M.! Ali ste dobro premisi ili, ;*redno ste svoj članek spisali? A!i treba preje znati čitati, ni i j<» potrebna preje knjižnica? In očitan je. da družba vzgaja otroke za klerikali-zem?! Xe državne, ne deželne in ne družl>ene sole bi ne smele imeti smo tra,  vzgajati     mladino  za  katerikoli
—  ližem. V teli šolah ste bili vi, pisce teli vrst in    razni    pristaši vseh strank, iz teh so izšli pristaši raznih
—  lizmov, kakor so tuđi lemenati in samostani rodili in redili čenstohov-ske zverine    in    razne monsignorske noljufe in tato ter nniogoštevilne ćeli batarske  svinjar je.  Družba  sv.  Cirila in Metoda    poda je    otrokom temeljni pouk v materinščini, to je nje-ra naloga; ako se pa kdo pozneje iz-pridi,    za to vendar družba ni odgovorna.
Narodna čitalnica v Ljubljani.
Odbor narodne čitalnice razpos-lje nekaterim gospodom pri ljubljan-
skih uradili in razlienih zavodili va-bilne pole za vstop v narodno čital-nico. Ti čč. gospodje so ijapročeni, da puste te pole cirkulirati par dni med svojimi stanovskiini tovariši, ki na .uji prijavijo svoj pristup v čitalnico. Xaj nam dotični nadlegovani gospodje oproste, da smo se obrnili na-ttje, kajti apelirati smo morali na prijaznost posameznih gospodov, da poagitujejo med svojimi tovariši za čitalnico zato, ker dosed&nji pismeni ]X)zivi nišo dostigli svojega namena, kar pa od osebne agitacije pričakuje-rao. Oč. gospode opozarjamo, da lah-ko vstopijo ne samo kot pravi člani za let no 24 K, ampak tuđi kot &t*zij&ki člani za 2 K mesečno v zimski dobi in imajo pravico udeleževati se čital-nienih zabavnih in plesnih priredi-tev. Ker so čitalnične jirinnlitve naj-boljše shajališče ljubljanske družbe, pričakuje o<lbor pri prvein plesnem in zabavnem večeru v soboto 5. t. m. živahne udeležhe  čitalnUkih  članov.
Slovensko   ^ledališče.
»Mlinar in njegova hči«. Men<la je ta igra že nad sto let stara in vendar jo leto za letom uprizarjajo na nešteviluih odrih. Najbrže ga na svetu ni drainatičncga dela, ki bi doži-velo toliko sto in sto repriz, kakor ravno ta drama. To je dokaz izvanredne življenske sile in moči, ki jih vsebuje, to je dokaz, da je nekaj v njej, kar gre ljudem prav rio srca in jim razgreva dušo. Saj je gotova stvar, da »Mlinarja in njegovo hči<c ve hodijo gledat višje izobiaženi ljudje, ampak kakor imajo, recimo gotovi spisi svoje čitatelje, taka ima tuđi to delo svoje ljudi in to ljudstvo ima isto pravico do duševne hran % kakor vis je izobraženi. Morda jih ta hrana bolj iu čisto gotovo re**ničnej<.» veseli, kakor višje izobražene, »inte-iigente«, moderna literatura. To ža-lostno dejstvo potrjuje skoro vsako-krat nai>ol prazna hiša, kadarkoli se uprizori še tako dobro, moderno d(*-lo. Dramo imamo najboljšo in najpo-polnejšo, a nasproti temu stoji naj-slabši obisk iste. H kaki neumni, brezmiselni opereti pa cirvi vso, mi-sleč, da je ta najboljša, da se pri njc?j pokaže svojo »dobro« stran. Gledalište je bilo obiskano tako, kakor mo-goče še nikdar. Trunioma so se vračali ljudje, ki nišo dobili več vstop-nic. Posebno veliko posetnikov je bilo z dežele, ki so ^i prišli igro zato cgledat, da jo sami doma uprizore. Naleteli pa so na slabo, ker igralo &e je ponedeljsko. Castna izjeina je gdč. Wintrova, ki se je res jjotrudila narediti iz vloge vse, kar je mogocV. Dober je bil g. Verovšek, samo da mu je spomin ponekodi pešal. G. Da-r.ilo je prvič menda boljše i^rral K«n-rada, kot šestindvajsetič. Molekove-iiiu grobar ju nimamo nič-e.sar pridati, ne odvzeti. Gdč. Thalerjevi pa }>ri-poročamo, naj se smeje doma.       b
LISTEK.
Rdeči nagelj.
(Spisal J. K.)
(Dalje.)
Zvečer sem šel v gostilno v naši hiši. Tu sem je zahajal on vsak večer. Jaz sem tu samo povečerjal in potem sem šel drugam. A nocoj sem ostal.
Prišel je, kot je imel navado. Ko je povečerjal, saj jedel ni skoro nic, sem se mu pridružil. Predstavil sem se in pričela sva pogovor. Povedal eem niu, da bi se rad pogt>voril drugi dan ž njim radi svoje bolezni. Takrat pa mi je pogledal pozorno v oči. Dolgo časa sem ga gledal, ker sem videl ta hip njegovo dušo. Nekaj plašnega je bilo v teh očeh, nekaj po-nosnega, hrepenečega, a nekaj zati-ranega je dajalo vsemu ol^azu bole-sten izraz.
Nehote sem se nasmehnil.
In tedaj se je nasmehnil tuđi on. »Veste, zakaj sem vas sedajle tako gledal? Zato, da bi me razumeli. In vem, umeli ste me, ker ste se na-fimehnili. A veste zakaj ste me tako hitrof Zato, ker ste taki, ko jaz. Mi-dva sva sorodna, bolj ko si pa vi mislite. Jaz sem se za vas zanimal, ker sem prečital vaše  pesmice.  Hm, —
ugajalo mi jih je par.«—»Ha, nemirni ste postali, vidite s tem se zopet potrdili niojo slutnjo, narava ko jaz. Le mirno. Ve se žanje niste zanimali, to dobro vem, ker se vam nisem zdel nie posebnega, Tuđi jaz sem bil svoje dni tak, da nisem opazoval ljudi, ki nišo bili vs;ij poeti. No, prišli boste do spoznanja, <la je vsak človek v gotovi meri zanimiv. Vi pa ste bili za-ine predmet, ki sem ga vedno opazoval in mogoče je polovica vašega življenja meni ravno tako znana, ko vam samemu.Pač,malo preveč trdim, toda dobro mi je znana. Zaljubljeni ste zdaj — povem, nesrečno, ker boste padli na tem potu, kot sem jaz padel. Niste še sami sprevideli na-pake, ki vas bo unicila. 2e vcasih sem jo hotel razodeti, ko sem vas gledal v izmučene oči, pol ne trpljenja, Takrat ste bili tako lepi, da sem vas ljubil, ko njo. Takrat bi vam rad pokazal pot, po kateri boste mogoce, pravim mogoče zmagali. Ker tuđi ta pot ni zame sedaj nič vredna in jaz bi je še mogoče ne nastopil — ali pat Ampak pretežka je za marsikoga. Si-cer pa oprostite, kaj niste hoteli vi jutri, da vas preisžemf«
Prikimal sem molče, ker sem bil prevzet in zavzet nad vsem, kar mi je povedal.
»Veste -— to je nepotrebno. Jaz vam bom pokazal jutri človeka in potem vem, da ne boste jemali nobe-nih zdravil več. Dovolj bo, da vam
pokažem človeka, kot ga še niste vi-deli. Pridite, prijatelj, popoldne v park. Sedaj pa je pozno in jaz grem. Zdra vstvujte!«
Sedel sem še nekaj časa v gostil-ni in premišljeval. Pokazal mi bo človeka, da ne bo treba zdravnika. Zaman sem ugibal. Uhajale so misli dalje: Kako pozna ta človek mojo mladost, skrbno čuvano T On pozna ćelo njof
Pozno sem se sele odpravil domov.
Ćelo dopoldne sem taval okoli. Bil sem tako radoveden, da še nikdar v svojem življenju tako. Kaj mi bo pač ta človek povedal, ki je prišel do tako mirne sodbe o smrti: To vpra-šanje me je najbolj nadlegovalo drugo jutro. Kakšna je bila njegova pot življenja! Zakaj je čul nad menoj, ko kak duh, ki ga ne vidi nihčet Moja samovoljnoBt je stopnjevala ob teh mislih in res želei sem si že, da priđe čas, ko mi bo vse jasno, ko bom šel zopet veselo, zadovoljno £ez park.
Proti dvem popoldne je prišel. Napravljen je bil, ko včeraj. Nič sprememb nisem opazil na njegovem obrazu, le enako vdan in miren je bil.
»Sediva, prijatelj!« je dejal. Tako prijazno, tako zaupno, da mi je postalo skoro malo nadležno.
»Čujte, kakor sem rekel, danes vam bom pokazal človeka. Kajne, zdaj se čudite, da nisem prinesel se*
boj cei sveženj knjig. A ne — inotite se — tega človeka ne rabim danes. Predno pričnem, vas pred vsem prosim, prijatelj, verjeniite mi vse. Ni-sva prijatelja, znanca dvajsetih ali še več let. Od včeraj sva znana. Resiti vas hočeni, zato vam bom povedal vse, ćelo kaj takega, kar bi ne povedal drugače živi duši. Glejte, sedaj pa je jesen — jesen zame, a zakaj bi za vas ne bilo življenja — preporoda življenja! Torej pridite k meni danes z Ijubečo dušo in verujoco, in potem bo moj edini cilj, ki ga imam, že tu dosežen.«
Dihnil je in  menda  ga je zopet
zbodlo, ker je težko vzdihnil in aa sključil.
»Dejal sem vam, da vam pokažem človeka in potem sem vam dejal, da bom govoril o sebi, o svojem življenju. Kaj naj to poinenif Nič dru-gega, ko da vam odkrijem samega sebe in vi boste videli im spoznali Človeka, kot je v resnici na tej zemlji. Jaz sem bil tako človek kot malokdo in vendar ni postalo z mene nie takega, da bi obrnili drugi pozornost name. Vse, vse se je odigralo tu notri, kjer se je sedaj nastanila smrt. Ha, dobra misel, sedaj v novembru se aelijo ljudje, no, in zakaj bi tuđi smrt ne poiskala cednera ko-ticka.
(Dalje priaođnJlC.)
Muhasti konji.
Včeraj dopoldne sta jezdila po Karolinški cesti dve domobranski eastniški slugi. Nakrat pa sta postala konja muhasta, se splašila in vrgla elovesko breme raz sebe. Vojaka sta obležala na mestu, ker sta zadobila težke notranje poškodbe, konja pa sta dirjala olajšana naprej. Na Gru-berjevi cesti se je posrećilo konje vjeti. Izrodili so jih nekemu domobranskomu častniku, ki je prišel slučajno mimo. Ta je takoj ukrenil vse potrebno, da najde nesrečna jezdeea. Izposodil si je voz in z nekim domobranskim narednikom je šel iskat sreće ter ponesrečenn jezdeca. Kma-lu jih je našel na Karolinški cesti, ležeča v travi ob cesti. Vojaka sta mu posebno tožila o hudih bolečinah v plavi, Prepeljali so ju v domobransko vojašnico.
Preveliko  prijateljstvo.
V  ponedeljek zvečer sta popivala v neki žg-anjariji    na Dolenjski cesti delavca Vinko Anič, rodom s Hrva-skejra in Ivan Grepelj. Pri čaši jeru-t»a  sta se bila tako sprijaznila, da je jel Anič  Greg-lja  objemati,  a  kmalu na to je pa odšel. Ko je Gregrelj sepel po Aničevem odbodu v žep, je opazil, da mu je izpuhtela denarnica s7 K. Takoj je nastal    halo in ko so sli na ulico,  so našli zunaj  prazno  Gregrlje-vo denarnico.  Anič je  bil  na  podlngi ovadbe     aretovan   in  bo  moral  svojo prijateljstvo     zagrovarjati    pri okraj-11 em  sodišču.
S ceste.
V  ponedeljek popoldne je na Za-loški cesti nek voznik     podrl otroški voziček ter mu zlomil oje. — Istega iiiie je nek točaj prinesel v neko trgovino   prodajat   stnre   steklenice.   Ker jih ni niotrel spečati v denar,    jih jo pometal     na  ulico   in  deloma   razbil. Ne bo prav.
Mlad  lovski  pes,
rjav, z belimi lisami, brez napobčni-ka, se je zatekel na Cesto na Kodeli-jevo št. 3, kjer naj se zgrlasi lastnik zanj.
Kolo našla
ie delavka Marija Požlepova pred 14. dnevi za pokopališčem pri Sv. Kristofu. Kolo je »Preciosa« ter ima lovarniško številko 125573. Lastnik kolesa je znan.
Razne stvari.
*  Zdravnik zblaznel in skočil v niorje.   V   Benetkali     je     nenadoma zblaznel   zobozdravnik   \Vachelmann iz Hanovra. Začel je na cesti strelja-ti, nato pa je skočil v morje. Ljudje so ga resili in oddali v blaznico.
*  Grem hitro po policaja.    Pod neko streho na Dunaju so zalotili te dni dva nevarna vlomilca.  Stranka, ki je prva opazila vlomilca, je kričala, nakar so se začele zbirati stranke iz drugih stanovanj. Po stopnicah je pritekel eden izmed vlomilcev, ter je zaklical    zbirajočim       se       ljudem: »Grem hitro po policaja.« Ljudje so gn pustili iti, toda o vlomilcu ni bilo već  ne  duha,  ne  sluha.   Tuđi   drugi vlomilec jo je hotel popihati, pa se nm ni posrećilo.
*   Italijanski roparji.    Trije za-krinkani   roparji  so  ukradli     kmetu Pireni v Arcetinelli dve muli. Pire-na je šel najbrže za roparji,    da    bi debil svoji muli nazaj,  toda roparji so privezali Pireno muli za rep, ter jo zapodili v beg. Nesrečnega Pireno so našli  ljudje popolnoma razbitega še   vedno   privezanega  za   rep.     Ne-srečni kmet je bil seveda mrtev.
*   Poslanec   obsojen   radi   razža-ljenja veličanstva. V Budimpešti je bil obsojen radi razžaljenja veličanstva bivši poslanec Juri Nagy na 8 dni zapora.
*  Alfonz ne zna jahati. Pri ma-nevrih je padel španski kralj Alfonz s konja. V veliko srećo Špancev je ostal kralj nepoškodovan.
*  Mesto v nevarnosti.    Italijan-sko mesto Amalfi se nahaja v veliki nevarnosti.    Neprestano    deževje   je namreč že    popolnoma    izpodkopalo tla, tako da se je bati,    da se mesto vsak čas zruši. Odredile bo se že ob-sežne varnostne priprave. List »Tribuna« pravi, da ne bo kazalo nič drn-gega, kakor zapustiti Amalfi.
+ Obsojena dijaka. V ponedeljek zvečer se je v Zagrebu končala kazenska obravnava proti dijakoma Milanu Englu in Josipu Kameni, ki sta bila ukradla iz f izikalične zbirke na tamošnji srednji soli več apara-tov, da bi delala razne poizkuae. Di-jaka sta bila obsojena vsak na dve leti težke ječe. Stroga razsodba je provzročila v Zagrebu veliko raz-burjenje.
*  Skopil svoja otroka — otro&ko masčevanje.  Pred  tremi  leti je  prišel v Đuenos Aires 591etni Nikola ali Anton Makinić, ali Martinić iz Boke Kotorske. S seboj je pripeljal svoja dva sina Štefana in Pavla, ter hčer-ko. Štefan se je preselil    v    Punta, kjer se mu je jako dobro godilo. Dne 23. p. m. je prišel Štefan iz Punta v Buenos Aires, poiskal je svojega oče-ta,  delavca pri neki  tanikajšnji  že-leznici, in se predno je oče opazil sina, je ta zacel streljati z revolverjem nanj. Oče se je zgrudil smrtno zadet na tla, na kar je sin skočil z nožem k njemu ter mu zadal se 14 ran. Štefan se je nato sam javil policiji. —• Zločinec je izpovedal na policiji, da je hudodfclstvu vzrok oče sam, ker je njega in njegovega brata skopil, ko sta bila še maj lm a. Vsled tega je z njima vred    rasla    tuđi    mržnja do staršev. Slednjič sta sklenila, da ubi-jeta oceta in mater, kaj ti po njunem prepričanju je tuđi mati sokriva nju-ne nesreće. Mlajši brat je baje že od-potoval  v  domovino,     da  ubije  tuđi ujo.   Stvar  še  ni  popolnoma    jasna, kajti   nekateri  listi     pišejo,     da     so zdravniki preiskali Štefana in so izjavili,  da   ni   skopljen,  dočiin   drugi listi trdijo nasprotno.    Domneva   se tuđi, da je Štefan zblaznel.
*  Zadnji ples. V Harachovem na
Češkem je sklenila 661etna soproga tamošnjega sli kar ja Biemanna se udeležiti običajnega strelskega plesa. Xi ji bilo dovolj, da je samo gledala mlade pare, hotela se je tuđi malo zasukati. Toda komaj se je parkrat zavrtela, ji postane slabo in morala je šesti. Kmalu nato je izdih-nila.
*  Skrivnosten umor. Pod nekim mostom v Berolinu so našli v vrečo zašito žensko truplo.    Na truplu ni opaziti nikakih poškodb. Sumi se, da je  ženska  umrla  vsled    ponesrečene operacije, da jo je vsled tega operater zašil v vrečo in vrgel v vodo.
*     Zdravnik    soprog kraljevske princesinje.    V Vratislavi je umri v starosti 57 let tamošnji zdravnik dr. Melhior Willim,    ki    je imel za ženo vojvodinjo   Pa vi ino,   iz   kraljevskega rodu  virteraberškega.    Sedanji    vir-temberški kralj je njen stric.  Umrli zdravnik se je seznanil z njo,    ko je kot   271etni   zdravnik   zdravil     njeno mater. Poročil pa se je z njo pred 30 ieti. Dolgo so princesinji branili ob-čevati   z   mladini   zdravnikom,   toda ona    ni prenehala,    dokler    ji    nišo končno  dovolili.     Toda   virtemberški kralj je sele tedaj dovolil, da se poroci, ko se j»i ta odpovedala vsem pra-vicam  svojega   rodu   in   odložila   na-slov  princ« sinje   virtemberške.  Zive-la. sta jako srečno, a dasiravno je hotel  kralj Z'lravniku dati baronijo, js ta hvaležn » odklonil.    Edino,    kar si je želei,    >, bil naslov zdravniškega svetnika. Osebam, ki so bivšo prince-sinjo nazivali z naslovom »Visokost«, je navadno rekla: »Sedaj sem vendar erospa zdravniškega svetnika«.
*  Radi 66 pfenigov. V Liibzu na Meklenburškem    je    živela    441etna bajtarica Marija Kahle že več let lo-čena od svojega moža. Davčna oblast je odmerila ženi 66 pfenigov davka. Žena ni hotela plačati.Prišel je urad-nik, da že na kakršen si bodi način dobi 66 pfenigov. Žena je uradnika opsovala, vsled česar je prišla pred kazenskega sodnika. Narasli so stro-ški, katerih sodisče ni moglo druga-če dobiti, kakor da je dolocilo prisilno prodajo koče. Te <hii bi se imela vršiti prodaja. V petek ob 4. zjutraj je koča začela goreti* BU* je^ t*e-notku vsa v ognju« Znoiraj je bilo vse zaprto in zaflelano. Ko so gasilei prišli v kočo, so na ognjiKn dobili ožgano truplo svojeglave ženske. Dognalo se je, da je ieaska nmjprej *Mr žgala slamo na tleh, nato te pa. ob»-sila. Ko je pregorela vrv, je podlo truplo na ognjiAče.                    ****&$*$*
*   Nenmestoa šalm. 241etni fotograf z Dunaja Koechabek, ki se mu* di v Curihu, je dal v šali nekemu de-lavcu, ki ga je prosil vode, kozarec s cijankalijem.    Delavec je izpil do dna, predno je mogel Koschabek zagrabiti za kozarec. Delavec se je takoj zgrudil mrtev na tla; Koschabek je bil aretiran.
*   Ljobe»en  in bolezen.     191etni proetovoljec Adolf Donner na Dunaju je pobegnil s svojo ljubimkoi 2*-letno soprogo nekega uglednega du-najskega trgovca. Žena je vzela svojemu možu tuđi precej denarja.    V Kreirsd sta se zaljuU y !•*•    begunc^i ustrelila.
*  Hoda žena. Bivši angloški oficir Chapman, ki stanuje s svojo soprogo,  operno  pevko  v   Budimpešti, je vložil proti svoji soproari tožbo radi nevarnega žuganja.Huda pevka je namreč vrgla iz stanovanja svojega inoža in starejšega sina, ter jima še zagrozila, da ju bo pretepla, ako se še kdaj povrneta k njej.
*  Dninar in milijonarjeva hči. V
Tornalji na Ogrskem se je zaljubila hči Eva iz milijonarske rodbine Tor-naljai v dninarja Tobonjaka. Vse od-govarjanje njenih sorodnikov ne po-maga nič, zaljubljena Eva hoče ime-ti dniuarja za moža. V milijonarski rodbini so se pogovorili tako, da se odpove svojeglava Eva vsem pravi-cam, zato pa dobi do svoje smrti vsa-ko leto 6000 K. Seveda mora s svojim ljubljencem odpotovati v Ameriko, da ne bosta doma delala sramote visoki milijonarski rodbini.
*  Dekle odlikovano    za    pogum. Šestnajstletna kmečka hči Hana Hu-gill v vaši Great    Besbv    na    Anple-škem je  pokazala  meseca  septembra lanskega   leta   toliko   poguina,   da   je lula  odlikovana  s  svetinjo,   ustanovljeno za posebna    junaštva.    Domaći bik je bil namreč napadel njeno mater ter jo podrl na tla. Bila je v naj-večji nevarnosti, da je podivjani bik ne umori. V tem nevarnem trenotku je dekle pograbilo za vile ter ž njimi tako krepko    obdelovalo    nevarnega bika, da je popustil svojo žrtev.
*  Zaljubljeni Caruso. Slavni italijanski pevec Caruso se je pred par leti smrtno zaljubil v čedno Italijan-ko, gledališčno pevko Ado Giachetti. V svoji zaljubljenosti se je slavni Caruso tako spozabil, da je svoji izvo-ljeni Adi obljubil večno zvestobo  in pa — zakon. Če bi bil obljubil    Adi samo večno zvestobo, bi se ne bilo nić hudega, ampak, da ji je obljubil tuđi zakon,   to   mu   dela   zdaj   preglavice. Carusova ljubezen se je namreč ohladila, zato ni mogel izpolniti dane obljube, da se bo poročil s pevko Giachetti. Pevka je že lansko leto vložila proti Carusu tožbo, da naj jo ali vza-me za ženo, ali pa naj ji    plača    od-škodnino, ker jo je odvrnil takrat, ko je bila njegova nevesta,  od zelo do-brega engažma. Pri italijanskih sodi-^čih so s takimi stvar mi precej počasni, zato zadeva še do danes ni rešena. Nedavno se je pojavila še ena bivša Carusova ljubica, neka prodajalka v Milanu. Tuđi njej je Caruso obljubil, zakon in jo je ćelo pregovoril, da ie pustila službo, ker se ne spodobi, kakor je zatrjeval, da bi  nevesta tako slavnega ženina kot je on, proda jala kmeticam  rdece  trakove  in   podobne stvari. Caruso je pa gotovo  pozabil tuđi na to svojo obljubo in si je raj-Ši  poiskal   drugo  ljubico,   kajti   tuđi prodajalka je vložila    proti     njemu slično tožbo kakor pevka. Italijan<ski listi pa porocajo zdaj še o tretji tož-bi, namreč o tožbi Carusa proti pevki Adi Giachetti. Ada je namreč trdila, da je njen ženin Caruso neopraviče-no sprejeraal na njo naslovljena pisma ter jih obdržal. Zdaj se bo morala Ada zagovarjati zaradi obrekova-nja.
Najnovejše vesti.
ZftttimlT« obrmvnmvm.
B. — Bckrndt 2. novembra. Včeraj se je pričela pred tukajćnjim vojaSkim sodidBem obravnava proti artileri^emii polkovniku Rasicu, ki je obtoien* da je kot predaednik komisije, ki je imela prevzeti in pre-iskati ▼ inof mutni naročene topove in strelivo, sanemarjal interese «rb-ske države.
Viharji in nevihte.
6. __ Kodaiij, 2. novembra. Od
ponedeljka razsaja po celem Sever-nem morju velik vihar. Ena jadrnica se je potopila. Iz Rotterdamma jav-Ijajo, da se je pri Immichu potopila nemška vojna ladja »Salamander« ter da je pri tem nekaj mornarjev vtonilo.
G. — Pariz, 2. novembra. Včeraj sta divjala v departementu Ardaches velik orkan in nevihta. Nastale so velike povodnji. Nekatera meeta so popolnoma preplavljena. Železniska proga pri Calais je pod vodo. Neka ženska je bila od strele ubita. V Ine-dote je iskalo 7 oseb varnosti pred nevihto pod nekim kozolcem. Takrat pa je udarila strela in vseh sedem ljudi je prišlo ob življenje.
Za kratek čas.
Sodni     uradnik:  Pričnina znaša za vas tri krone ...
Priča: Kaj — za tako pri-sego samo tri krone ... ?
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pusto&lemšck.
Anton Šare
Ljubljana, Selenbargova olita ft. 5,
h npli hiflm iliti (miriti |lmi piiti)
znano najDoljse periio
najcenejši nakup            '82
oprem za  neveste.
T   I   T
I K 0
?      0      T
nDjUolJša uro setf anjostl:
zlato, srebrno, tala, nlkellnasta In JckJena se dobi samo pri
H. SOTTHER
UnNlono, Nestni trs.
Lastea tovama ■r v 6t1cL
Timiika vantvm zimIi
I K 0
Zaljubljeni kapucin.
fulaperat iz IjulljaiUe intBliutl
Ta zabavna povest, polna krep-kega in preSirnega hnmorji in svežih« dostikrat razposajenik dovtipovt je prav kar izSla v posebni kiijigi. Prijateljem ne-prisiUene komike in veselega smeha bodi posebno priporotena,
[MbilUnLiniiNttilJint
Jfarodna knjigama
v Ljubljani.
2 lepa prostora
pripravna    za    delavnice   ali   skladišČa
se 8 L novembrom eddasta.
Poizve  se  pri  hiŠnem gospodarju
Ivanu   Koienina,     Kolodvorska ulica ftt 6.                                189
«y^ u^£ n^M *aa ^A£ ^A£ 2Afi ^t£ H^£ ^^£ ^^£ 2tf^ ^^£ ^fltf. ^jR ^IK ^JK ^^% ^K ^QK ?|K 7|K ^VK ^^ ^^K ^^^ ^^ ^P*
Prešernon slike
pnlaja ii pqa pi ptitin jnzfli Iv. Bonačv Ljubljani.
C«na alUd 9 krta.      2073
Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel                -  9
tfatn zasnvslii jHm (Ae* Sftinuke zafararaliiite,   |
najo«nejii zavod na kontinentu.  £
Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno                         Tb*
vsakovrstna posojila in kredite   *
^J    kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite.     ^.
-£  Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr.   £
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX)e[X
Ustanovljena lota 18S2.                                           23
Italska Dosolilnlca ljubljanske okolice
roglstrovana zadraga z naamvfeao lavczo
v lastnem za&rnžnem dsun v Llnbllani u Jtoaajski cesti i\. 18
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K 8St 110.121-11
upravnega premoženja................K lOfUS^lO-SO
obrestuje hranilne vloge po 41|2°|o
brez vsakoga odbitka rontnoga davka, katerega plačuj« poaojllnloa
•ama la vložnlko.
Sprojosna tuđi vlege na toko&i račun v ztoz! s tokovnlm prometom in lili obrostafo od dne vloge do dno dviga.
stanje hranilnih vlog nad   .   ,.............K 20,000.000
Pasojujo   na  somljlsća  po  51 \°'„ m V't°!0  na  amortizacijo  ali  pa  po 514° 0 bro* amortizacijo | na menico po 6%.
Posojilnici sprejema tuđi vsak drugi mčrt glede tmortizovinja dolgt.
U HAD NE OBE: vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. liven nodel]
in praznikov.
Telefon ti. 185.                    Poštne branilnice račun ŠL 828.409.
„Uo-ilirha banka v linblii"
roglstrovajim zadruga % oat«|eaiai |a«tstroai
Oraiii mstiii: idalinm ilira 9.7. »sproti slane poste.
Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga PO 4l/9°/0; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Ravnotam Menjalnlca: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srećke itd. Nakazila v Ameriko. — EsitaptJra trgovske menice. — Preskrbnje vnovčenje menic, nakaznic, dok'jmentov  Itd.  na  vsa tu-  in   inozemska  tržišča.   —   Izdaja  nakaznice.
Vsa pojasnili se dobe   bodisi   ustmeno ali  pismeno  v  zadružni
pisarni.                                               io
Draloe m nab .aa ..poliiae od i do 12., popoldie od 3. do 5.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubljaiii.
Stritarjeva ulica štev. 2.
priporoča promese na                      V    4A*                 Zrebanje =====          Glavni dobitek   V   9flfl f\f\f\ Dunajske komunalne srećke a    ||    JQ-----         2.  novembra         ___________   |\   JUUtUUUt
Sprejema vloge na kafilice In tekoil ratun ter Jlh obrestnje po iistita      41|2°/o
Dolznost
vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJI«.
Podpirajmo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, iz-polniti v najširšem ob-segu.
„SLAVIJA"        .
vzajemno zavarovalna banka v Pragi (
je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriju
.-.  Ogromni rexanml loodl ■ 48V812.797-— |amćl|o m popolao varaost   .-.
BflHKIl    ||SIlAVlJA      Ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovmnje življenja.
BUM!.«        0f AOTf Ali  razpolaga   z  najcenejSimi   cenlki   za   preskrbljenje   za   starost,  za  slučaj nailHa    uBIšAVIiIA      smrti  roditeljev,  za doto   otrokom.   -------------------------------------
BftHkft   uSLAVIJA11 razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom.--------------------------------------
ff^llfc^   jjSIiAVJUpA     !• rt« slorttBSka zavarovalnica z vseskozi slovtnsko - narodno upravo.
Ba«ba       ttW AVYJAtf gmotno  podplra  narodna   društva,   organizacije  In  prispeva k  narodnim Pit 11 Ko    nallAVMIt      dobrodelnim   namenom.--------------------------------------------------
Bžllllf B   mSIiAVUA     stremi za izboljsanjem in osamosvojltvijo narodnega gospodarstva.
Vsa pojasnila daje drage volje                                                     1
generalni zastop banke „Slavlje" ¥ IJubljanL
Zaplenjeno!
.*. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod.
Mestna hranilnica ljubljanska
LJUBLJANA,   Prefternova   ulica   itev.   3.
.*. Največji, najvamejši slovenski denami zavod.
Obstojefilh vlog nad 38 milijonov kron.
Za  varnost   vloženega denar ja jamči zraven
rezervnoga   zaklada  še  mestna  občina ljubljanska z vsem premoienjem in m veo
evojo mo&jo« Izgube vloženega denarja je nemogo6ef ker je po pravi Uh te hranilnice, potrjenih po c. kr. ddtdni vladi, IzMjufiena veake epoklllaolja « vloženim deaarjetn. Vloge se sprejemajo vsak dao in se obrestujejo po 4V4% brcz odbitka; nerzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema
Rezervni zekled nad 1 mllijoa kron.
vloine knjižice drugih denarnih savodov kot gotov denar.
Posojila na zemljiŠČa po 5% obresti in proti
amortizaciji po najmanj 74f/t na leta   Daje po-aojila na menice in vrednostne papirje
Za varčevanje ima vpeljane bćne doaaafto kranHnlkOf ▼ podpiranje iloveoakih trfovce? in obrtnikov pa kreditno drnltvo«           4
Lutahu U ti»k »Narodne UakmrmcNi
Denarni promet do SI. deoembre 1MM nad 518 mllljonov kron.
Veteraa Idhtfa.
371 JttUM
i imom. i a* i araki im.
C«MI M VtMlf0V.
miLkn.

.Slovenski Naiod* vdja:
v Ljubljani na dom dostavljen                         v npravotftvu prejeman:
:clo leto......K 24—           ceJo leto......K 22"—
>ol leta........12—           pol leta........ n _
etrt leta.......,   6—           cetrt leta........550
ia mesec.......   2—     '     na mesec........    1*90
Dopisi   naj se frankinjo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo s KnailOT* ulica st 9, (v pritličju levo), tolefoa št 34.
tofcBfa waate 4im svete? tevs#Mtt BeAelte 1b msflifce*
Ifiserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po
12 vio., z* trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
UpravnlŠtvu naj se pošiljajo naroćniae, reklamacije, msertti iUL
to je administrativne stvari.
■                       VeeaatesBe itevllka tvp •• vuMvfe?«   —■—■---------
fca pismena naiočila brez ittociobne vposktve naročninc se ne ozira, Marodtoa ttskaraa telefea *L a&
.Siovcaaki Narod" velja po pofttf: za Avstro-Ogrsko:                                                za Nemajo:
ccio leto.......K 25r—         edo \tto.......K »—
pol leta........13-                           ...                    ^^
Jetri j^ta........650          M Araenko »« vse droge defcle:
na mesec.......,   2*30        ćelo leto   •   .   .....   K 3fr—
VpraSinjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka IrpravBtttv*: Kultova mile« st i, (spodaj, dvorišće levo), telefea *t M
Po deželncm zboru.
Zaključenje deželnazborskegra zajedanja je dalo klerikalni stranki povod, da je sa ina sobi zapela gromovit slavospev. V »Slovencu« hvali in povzdigruje svoje delovanje v dežel-jiem zboru in je popisuje tako, kakov da je odprla dosiej neznane studene? iz katerih se zdaj iztaka bogastvo po ćeli deželi.
Naravno je, da se klerikalei sami liva lijo. naravno že zntegrndeli, \t-r jili uiličo liniji no pohvali. A pohvale so potrebni. Mnosro let so ob?-tali volilcem zlate gradove, a izpolni-li nišo ničesar. Prebivalstvo je razočarano in nezadovoljno iu samo rmerjanje in psovanje na liberal-ce tuđi najveruejših ljudi se ne prepriča, da so klerikalei dobri upravi-telji dežele. Zaradi tepa hvalijo klerikalei svoje delo v deželnem zboru, ria. se lx> ljudena bliskalo pred ocrni.
A kdor brez predsodkov, stvarno in objektivno preniotri delo klerikel-:•.*» stranko, tn lio prizma 1, da je seda-tt.ii deželni zbor prava nesreća za Kranjsko deželu in njeno prebival. stvo. Ta deželni zbor se nanareč ni ni-koli zavodel, da ima dolžnost, skrbo-i za korist eele dežele in vsegra pre-Mvalstva, niarvei1 je skrbel edino in izključno za korist klerikalne strnn-kf) in posamićnih njeuih pristašev. Ya škodo in na strožke celokupnosti -"o klerikalei v đoželneni zl>oru skr-eli samo za svojo stranko in za svo-> osobe.
Hvalijo se s svojim i političnim i -/akoni, ki so jih izdelali in sprejeli, iia svoji stranki zagrotove inoč in pro->podstvo, z ljubljanskim oboinskim redom in z obeinskini redom za deže-io in z deželnozborskim poslovnikom. Ta zakona sta pa v resnici samo dokaz brutalnegra preziranja občnih in-eresov in pravic davkoplaeevalcev n najboljša priča, da je klerikaIceui .lihova strankarska korist vse, obeni lag-or pa nič.
A kaj naj sele rečemo o klerikal-';pni gospodarstvu. Koristnepra ni>o Vlerikalci se ničesar storili. \alafrali M) samo mestnemu prebivalst^u no->e davke. Mesta derejo klerikalni kar •-■* mog-oče, s t-estnim zakonom pa so borili na ljubljanski ol>čini pravo razbojništvo. A A^zlie vsemu odira-»jii m^stnepra prebivalstva vso kleri-".alcri vendar zavozili deželnn gospodarstvo tako, da je že letosnji prora-un   izkazal   priniankljaja     1,300.00«)
kron. To je nekaj strahovite^a za tako revno kronovino, kakor je Kninj-ska dežela, nekaj, kar jasno priča, da so klerikak-i raznietavali deželu i de-nar kakor bi bili blazni. 1,300.004) K primanjkljaja — a ie uiče^čir tepra ui izpolnjeno, knr je potrebno narediti in zapravljt ni so fondi, ki bi se jih deželni zbor ne smel dotakniti, in zdaj za pravi ja eeJo tuj denar, nam-reč d*»nar za osušen je Barja.
Narodno - napredna govornika dr. Tavčar in dr. Triller sta v velikih, /luminu':': --^^rih jK;jas.nila to nezaslieano gospodarstvo. Kritika dr. Tavčarja in dr. Trillei ja je bila zn klerikalee uničevalna in na tem vse zabavljanje dr. Šnstersiea ne bo ničesar premenilo. Klerikalno easopis-je poskusa seveda onemoirlost klerikalnih opravičevanj prelamati v dr-ža\niiško modrost iu surove vsakda-njo>ti dr. Susteršiča predstaviti kot imenitnosti, ali kaj uaj to založe spričo dejsTva. ela izknznje proračun 1^00,000 K priniankljaja, za katere*-s:a ni pokritja, Torej primankl.iaj, ki mora provzročiti deželni bankerot» če ne priđe izredna pomoč, ali če «=e lie zvišajo dok I ade.
Dr. Šusteršič so zanaša na snop sarje, da bodo }X)^ili toliko žg-an.ii, da bo dežela iz davka na ž^ranje do l:ila okoli 000.000 K od države. A to je šc? jako dvomljivo, ee bo v državne m zboru dotični zakon obveljal. Dr. Šu>ter>ič igrra vlo^ro človeka, ki caka na smrt svojega strica v nadi, da inu kaj zapusti. Mojroče je, da bo davek na zdanje obveljal, moproče je pa tuđi. da ne bo obveljal. Vs-> kaž^, da vsaj v prihodnjem letu dežela od ž|ranja prit-a kovan ih stnti.>očakov no bo dobila. A čo jih tuđi dobi, bo še vedno skoro pol milijona priis>anjk-Ijaja in naj »potem klerikalei še dve ali tri leta tako prospodmijo, pa ]">o-^-tane potrebno tako zvi^anje doklad, da bo v deželi prava revolucija.
Zauikrno in brezvestno je klerikalno gospodarstvo. Prejsnja slovensko - nein^ka većina je prospodarila pametno in previdno, je štedila na vseh koncih in krajih in je znnla v deželnem gospodarstvu obraniti red in ravnovesje. Klerikalei pa s^> v najkrajsem času zavozili deželno oro->-podarstvo tako skandalozno, da iz-kazuje letosnji proračun že 1^300.000 kron deficita. Ta primanjklj,nj je kakor benpalična. luč, ki osvetljuje de-7A'\r\o gospodarstvo klerikalne stranke na tak način, da ni treba ničesar veo provoriti!
Nekoliko odgovora,
Ker me je g. A. B. radi mojega članka -Naprednim Slovencem v raz-mišljevanje« v sobotnem »Slov. Na-rodu<: tiiko vehementno na pade 1 in ker bi me v sveti svoji jezi uajraje t'iziliral, ees, da razbirjam maloduš-i*o»t, prisiljen se ni se zagovarjati. Vendar popolnoma stvarno, sine ira i\ studio. Šaj nisino vseućiliški profesorji, da bi se morali takoj skre-gati.
V svojem članku ni kakor nisem irdil, da družba sv. Cirila in Metoda prvotno \\ naložene nalogr ne zmn-£*uje i u da je vse njeno delo van je na meji zaman. Niti na inisel mi ni prišlo tajiti zasluj? družbe za cbrambo meje. Pač pa je bil tenor mojih izva-,;anj ta, da vsa naša heroiena borba na meji v končneni efektu našemu naroda prav nič ne- bo koristila, čo se nam dobromisločim Slovonocm no posreći vreči klerikalizma ob tla. Kaj nam poni^a meje braniti, če je pa za našim brbtom klerikalee na delu, da ogromno vrlino našega naroda za vedrio pokvari. Danes pač najnaiv-nejši človek ne more več dvomiti, da ;e klerikalizem naravnost prokletstvo za ua£ narod. Doprodki zadnjih dveh ali treh let so z bensralično lučjo osvetlili vso brezmejno propalost naših klerikalcev. Tu takim Ijudem naš narod danes bolj zaupa» kot kdaj po-preje. Ne tolažimo se s tem, da bo naš narod kdaj iz lastne moči spregrledal. Klerikalei imajo mladino za seboj in ta obeta postati vse bolj za^rrizeno-klerikalna, kot je sedaj živeča jrene-rac-ija. Zadnji čas je torej, da začt^-njaino napredni Slovenei resuo razmišljati, is kakimi sredstvi bi se na-ra\Tiost obupne razmere pri nas dale obrniti na l>olje. Co hočemo biti od-kriti, moramo priznati, da nam je lo eno sredstvo na razpolafro: časopis i u knjiga. Dru^ra sredstva iskati, bi se reklo upati, da nam priđe kak >/deus ex niachia« na pomoč. Časopis in knjiga sta bila klerikaleem po-prlavitno orožje, s katerim so naa pre-mapraJi, časopis in knjiga naj pa tud i nam pomajrata do končne zmage. V vsaki večji vaši, kjcr imamo neknj somišljenikov, ustanovimo knjižnico r. dobrim zabavnim beriloin. Ćelo de-želo pa preplavimo z naprednim ča-sopisjem. V ta uamen pošiljajmo svojim somišljenikom rele kupe listov zastonj, ki naj se potem med ljudstvo  razdele.  Ti  napredni  listi  bodo
najboljfci a^entje vui napredno misel. Mar^ikdo jih bo dvajsetkrat vrprel čez prag-, enoindvajvsetič jih bo pa le prebral. Kakor hitro bu čul zvoniti drugi zvon, pa prihodnjič ne lx> već tako zakrknjenega srca. Bral jih bo, če tuđi morda skrivaj pred ženo in — gospodom. S teni pa bo tuđi prvi in poglavitni naš uspeh zavojevau. Sc-veda je jasno kot be!i dan, da brez ogromnih denarnih žrtev izvršitev te ideje ni tnogoca. Spričo tega se mi i? ravno vrinila mise!, ali bi ne kazalo narodni davek, ki ga napredni Slovenci plačujemo za obrambo meje, bolje obrniti v ta nanien, da bi najpo-j reje našega domaćega sovražnika vrp-li ob tla. To in edino to sem hotel pomlarjati ^- svojem članku, druprepra nič. Kako more potem g. A. B. trdi-ti. da se bodo mojih izvajanj klerikal-f i le veselili, mi je neuuievno.
Gospod A. B- je torej zgrradil svojo filipiko na popolnoma napačnib prcmi>ah. Danes srao napredni Slovenci bistvrno dm^račnih nazornv o domaćih razrnerah, kot smo bili se pred nedavnim časom. Kaj pa je tega sem, kar je bil dr. Tavčar skoro edi-iii načelni nasprotnik, klerikalizma pri nas na Slovenskem. Vsi drugi smo bili vedno pripravljeni z obema rokama seri klerikaleem v spravo. In danes? Monda ga u i med napred-nimi Slovenci človeka, ki bi iz dna srca ne sovražil klerikalcev in ki bi hotel s temi kreatura mi sedeti š> pri eni mizi. Gospodu A. B. pa so, kakor kaže, domače razmere popolnoma postranska stvar, nekak »nolli me tanerere«. Ost<il je še vedno tišti veliki idejalist, kot je bil lansko lelo, ko se je na nekeui nar. naprednem sho-du p*>vzj>el do fenomenalne trditve, ria bi bili vsi naši duhovni pastirji vrli narodnjaki, ee bi imeli prost« roke!
Slednjič bi si dovolil le še pri-I>omniti, da som za svojo osebo prepričan, da bi tuđi na meji sami knjii-niče iu časopisi lahko Čudeže dolali. Treba je le pomisliti, »la je bistveo razloeok med našo š.olsko družbo in ined Schulvereinom. Ne loga posled-rjega je, da germanizira, mi hočemo le slovensko deoo za-se obraniti. Si*hulvereinu bi torej res ne koristila nič, če bi vsako slovensko kmečko kočo s ćelo skladovnico neniškiii knjig obdal. Brez znanja nemščine rasi Ijudje teh knjig nikdar ne bi mogli brati. Schulverein je tedaj primoram zidati sole za slov. deco, če jo hoče raznaroditi. Za nas je stvar laž-
ja. Vzeininio, da se je otrok uči I pisati in brati v trdi neinški soli in šo to le na podlagi nemških pism^nk. Prepričan sem, da bi se v najkrajsem času tuđi slovenski brati naučil. Kaj-ti nikakor ne morem verjeti, da bi naei slovenski otroci bili manj talentirani, kakor švabski. Le-ti se najn-reč kljub temu, da se v ogrrskih šolah nče le latinskih piamenk, vendar privatnim potom tuđi neinški Čitati nauče. Pred leti je v graški Ta^espo^ti nekdo nasvetoval, naj bi se neuiški listi raje tiskali v latinici, č^š, da jih ogrr-ki Nemci drujrače ne nioreju čitati. Ogrlasil pa se je kmalu na to ro-jen ogrrski Nemec, ter zatrdil, <1^ pri-ueenje nemških pismer.k nem^kim otrokom ne prizadeva nikakih posebnih preglavic. Ni izključeuo torej, da bi naša družba na meji imeia š« lepše usj>ehe, če bi ustanavljala takr.-zvane leteče sole posebno v poćitni-fah. Ugovor, t!a bi jih otroci ne obi-^kavali, nikakor ne more držati. Vsaj kolikor toliko inorajo slovenski starši na meji vendar biti narodno zavedni, ker bi siefr tndi stalno sole ne mogrle uspe vat i. Kar se tiče knjiž ine ob meji, je pa stvar pač ta, da morajo vsebovati bolj knjige zabavne vsebine. Poučne knjipre, kakor za kmetijstvo, živinorejo, zdravilstvo in dr. vzamejo Ijndje le takrat v rokr, te potrebu je jo kakegra sveta. Sh«r s« pa take knjiflre valjajo po prašnih po-licah. Kadar je kmet prost, rad vza-me v roke kako zabavno berilo ia ravno takih knjip manjka v redko Tosejanih naših kujižnicah. Vsin ćelo večje knjižnice pri nas ne premore-jo postavim več k. . po en eks?niplar Jurčičevih zbranih ^pisov. Potem se seveda ne smemo čuditi, da knjižnice ne uspevajo tako, kot bi morale in da tišti zaboj poučnih knjig- (najbrže razni Vestniki, Junaki, Koledarji, Propovedi in dr.>, ki pra je pripravi! dobrosrčni g. A. B. koro^kini Slovencem, se danes caka na odrešitev.
Koncu je svoj zacrovor. izjavljam še enkrat slovesno, da mi niti na mi-fel ne priđe rovati zoper na^ solsko družbo. Nanien moj je le bil, opozo-riti merodajne naše kro^e, čr bi ne bilo bolje, vse nasc moči jired vsem uporabiti v to, da ubogi nas narod resimo žo vprav ueznosnega klerika In epa jarma. Ta je naš naj večji in najstrupenejši sovražnik in temu bi moral pred vsem veljati naš boj. Cv pa med nam i v splošnem >e ni razpo-loženja za ta boj, sem jaz ]>oslednji, ki bi hotel kršiti disciplino.    J. M.
LISTEK.
Rojenlce.
Spisal Rado M u r n i k.
-Ali bo faut ali bo punca?« je ugibal čokati očka Juri, ljubljanski pek in hišni posestnik na Poljanah, ko je pričakoval tretje dete.
Počasi je hodil v svoji dolgri in ■lebHi cimetasti suknji, z rokama v malhastih žepih, y>o mali prodajalnici '><] peči do vrat pa zopet nazaj. Bilo > na pustni torek popoldne. Zunaj .•»• sijal prijazen, skoro poualadanji fian kljubu pratiki in meeecu s\t?č-nu; v pekarnici pa je prijetno dišalo po maslenem kruhu in krapih.
Oča Juri je bil mož v najboljših istih. Ozko iu nizko čelo se mu je ko-^iaj vidno puhalo ob važnem premi-^jevanju. Obriti preveliki obraz nad ^kroglimi ramami se mu je širil in napenjal ckI krepkih ličnic doli proti fiiesnatemu, jako kratkemu vratu, ^ljust j)a mu je takorekoč podcrtavalo dvoje žniulastih podbridkov. Malo težko sta prenašali nenavadno kratki nog'i njega togri, debeli život.
Včasi je p<>grledal s svojimi rja-vimi očmi skozi omreženo steklo pro-^ajalničnih vrat vunkaj na tiho ce-ito. Tajm so ležali kupi umazanegB
snega in otajane kaplje so se na njih sramežljivo iskrile kakor diainanti v smeteh. Od mokre sosedne strehe se je kadilo in kapalo ob nenavadno toplem  solneu  februarskoga dceva.
»Bog daj, da bi bil fant!« je vz-aihnil in pokašljal. »Dekletec sva imela s Tono že dvoje, pa sta nama umrli obedve.«
Skozi vezne duri je vstopil dol-gnuden, bledoličen vajenec in post a-vil veliko košaro na niizo. Mojster Juri mu je odstel žemelj, pauci jer, roprljičev pa soljenikov in ga odpu-stil skozi vrata, koder je zazvončkal zvonce na prožnem držalu ob vsakem tresaju.
Peli so f>etelini iu petelinčki, t->-da Poljane so dremale in dremala je vsa bel'a Ljubljana, kakor Pompeji v pepelu. Le malokrat je kaj motilo za-spano tihoto. Pri sosedu — mesarjn f.o klali pra&iča; takrat še ni bilo velike klavnicp. Kruljenje in firrohanjc r>a smrt obsojpne živali Fe je razlejra-lo daleč po rairnem predmestju; ven-riar ni dosti nadlegovalo krepkoživč-nih ljudi, ker jim je menda zbujalo le prijetne misli na okusne prnjati ^in slasfne klobaso. V Kentpetrski vojašc-nici je dolgocasno trobental in kri-venčil trobar, kakor v slovo kandidatu za dimnik. Po ozki cesti so prt-cingljalo nerodne sani; na njih ee je jezil in klcl oratar iz ljubljanske okolice, ker je bila pot meatoma ie tala. In zopet sta zavladala mir in tu
hota. Tedaj ju ni kazil ne kalil noben vihrav kolesar, noben hlasteii avto-mobil, nobc»n lx)bncč in zvoneč voz električne železnice. Nikomur se ni mudilo nikamor.
Debeli pek je sedel v svoj ogoljeni naslanjač in dremucal poleg stare naA-ado.
Motil ga ni noben siteu kupee niti noben berač. Prosjake je odprav-Ijal samo v petkih. Podarjal jim je npečene stare žemlje, katerih ni bil mogel prodati. Denar ja jim pa ni da-jal nikoli nobeuega, dobro vedoč, kako slabotna in nestanovitna je volja človc^ka, in kako lahko se uda revež vedno prežecM izkušnjavi, da si kupi pogubneg-a žiranja. Izboren mozak je bil oča Juri; popolnoma zadovoljen je bil s svetovniin redom, tako da se je čudom čndil, odkod se jemljo pri-smojeni prevratniki pa puntarji. Zvesto je služi 1 svoje dni eesarju. Ne preprost vojak, narveč odlicen pek, je bitel na LaŠko nad objektnega sovražnika. Ondi je pekel tako trd ko-mis, da bi bil lahko steklo rezal ž njim; tako so vsaj trdili njejrovi to-variši. Toda ljiidje pretiravajo radi. Pravijo, da je ćelo sovražnika v beflr zapodil s svojimi veletrdimi hlebci. Zadel je baje konja italijanskejra stotnika v firlavo, da se je žvalila ii-A^al kar takoj uirtvs na tla. Komaj, komaj se je rešil osupli signor capf-tano. Ko so videli docela preplašeni Lahi, da m si Saliti z arstrijskim ko-
misom, so bežali, j>olublazni od strahu, na vrat na nos, čez dru in strn, cez gnu in strm pred grozovitimi ročnimi bombami. Tako je hrabri slovenski pek Juri domovini koristil in pomagal brez puške in patron. Po-zneje so se nesrecni Italijani pritož^-vali prav bridko, da ravnajo Avstrij-ri proti mednarixlnemu pravu, ko ra-bijo tako nečloveško orožje. Jurjev poveljnik je dobil sijajen red, Juri sam pa — nič. Je že tako po vsem Icrižanem svetu: nekateri imajo lepe zashige, drugi pa samo lepe medalje. Resnejši znanci očeta Jurja pa trdi-.io, da svoj živ dan ni videl krafne dežele polenturske, in da vse skupaj ni nič res in ne more biti res, kar so si razposajeni obrekovalci prejkone na-iašč izmislili za kratek čas.
Malo po malem je zaspa 1 pek v naslanjaeu. Morebiti se mu je £o ćelo sanjalo kaj lepega. Zdajei pa ga jo zdramil nenavaden hrusc in truse.
Po cesti so prignale kričave pisane maškare brno. Mojster Jnri je odprl zvonckljajoda vrata in stopi 1 na prag pod evetega Florijana v zidni dolbini in pod izvesek, ki je na njem Čudovito napet in napihnjen angel pot ratno sol vaakojako pecivo iz roorn izobilja.
NajimenitnejSa maškara, obleče-na v zeleno snknjo in živordeče žensko krilo, je vlekla brno, privezano za ćo%i vrat, in jo bila z velikim deini-kom po leaMli tfimrl Tepena braa je
mnoirokrat grdo pobreala in zaple^a-la. tako da so se dostikrat videli škor-nji in hl«če obeh juuakov, ki sta igrala pod dolgo plahto važno in odlično vlogo pustne pošasti. Okoli nje je bilo vse živo drugih ina&kar in otrok, ves*lega častnega spreinstva. Vse je ukalo in krikalo navdušeno in skakalo in se mesalo po cesti. Pek ie pohitel po največjo štruco — plet-cn-ko, jo poklonil krotitelju hude brne in pohvalil vse maškare.
Skoro nato je prisopihala poštar-na rjavopolta dekla Miea, poslana iz prvega nadstropja v pekarnico.
»Gospod, je že!« je vpila pri zadnjih vratih. »Je že! Pa fantek je! Fantek! Pa krofi so tuđi že! Oh. tako zal fantek! Kuhinjo sem pa zakleni-la, da ne bi kdo krofov —«
>^Fantek!« se je oveselil oča Jnrl in dlesknil s srednjakom ob pale/*. -No, Mica, kakor je volja božja! Če bi bila punclca. pa tuđi ne bi bila rav-no nobena taka sramota, kajnedn, Mica?«
Obrnil se je proti vratom; alt takoj ga je ustarila Mica, da ne bi š>l gori
»Gospod, zdaj še ne! Morate malo potrpeti: gospa hoeejo sp»ti. Jaz p« pohitim k me«arici in č>vl.iarki. Gospa ro po vabili obe sosedinji.«
Razburjena Mica je> iz^riuila na cesto.
(Dali« priteiaMe.)
tilO! Ij BHflK«
Že dolgo »e nizino oglasili s ka-i im dopieom v »Slov. Narodu». Varok temn je, ker jako neradi obe-Šaino vsako reč na veliki zvon, in pa ker smo Bučkanjt* jako potri>ezljivi ijudje. AH kadar ne inoremo več pre-imšati teiav in gorja iz farovia, te-daj moramo poUmti, kako se nam fclabo godi.
Narodno-naprorfua stranka se bi->.o razvija in župnik sam poepesuf« Mrankin razvoj lako, da imamo pri-*>tašev mno^o več, kakor kdaj poprej. Morda vprašaft, 11 ragi čitatelj, kako iia to:
Ako priđeš v Ručko, vidiš grozio spremembo. Tam okrog farovža so priče, da g. župnik pomapa nn^o stranko razširjati. Tam se jrradi »štala« za župni kova kujava, »klju-seta«, in to ne glede na deževno vre-Tiie in pozni jesenski čas. In seveda na račun davkoplačevalcev. Knkšna <ia hode ta stavim in kako da bode zgrajeno, to si lako vsak ruzsoden človek misli, če jkjvomio, da se to zida in dela pod Kelx>lovim vodstvom. Ali on pa kot dušu i pastir.numesto da l>i naše duše pasol. prevzame posel : polirja«, iii tako mu je oinogočeno «ivema »gospodouia« služiti. Ta Re-i-olj te ne ikisIukh, čo mu šo tako lepo pripovodujoš, anip^ik v svoji tr-moglavosti blmli tja v en ilan, ue da bi vedel kaj dela. Kmet, ti pa plačuj, l>a inakari če ti tuđi hlače prodado, župnik mora imcti lepe krasne štale. t1e že bode imel kaj notri ilejati, (ražen par kljusel) to je post ninska ret\ Kristus ni imel, kamor bi ghivo položi I, Rebol j>a tnli. da je njegov na-rnestnik v Bučki; in ta bode imel za svoja dva kujavo kljuseta, bi ovo kar :a nkroglih 10.00" K. \\», i.» ni.>o mačje solxe. In marsikateri kmet bode pomnil, kdaj je Robolj pa se I nje-jjtovo dušo na Bučki. Komaj tlve let; je med na mi, in žo je napravil lOlet-11 i davek /a zg'rmlbo farovških štal. Občina, ueuiunu kakor je, si je morala ta 7Jiesek na jh>so<.1o vzeti. Sedaj ) a kmotje promislite, j^li to prav, da ^r nas tako «lere.' Jeli smo jja pri zadnjih volitvab zato uljogali iu vo-1 i Ti kakor je iikazal, da bode sedaj ias iz kože deval * I u to v tako slabi letini, kot je letos .' Ali ni to strašno.' trorje nam! Sam sebi si ne uywvs de~ jiar izposnditi, «ln bi uovo peč omi*-]il. streho iiopruvil. razpoke na, hiŠi •a-manll. Župniku [k\ delaš stale, krasne štale. Sam nosiš enjgasto uhleko, poleti hodiš 1k>š, samo da »*_i ni Irebit /adol/iti, župniku pa ilelo-ltio krasne štale s |K)sojenim denar-jeni. Naš kmet si ne privošči kaplje \ ina, si ne kupi ko^čka mesa. preživi < olo leto z močnikoni in v oblicah ■Krompirju. fin vendar je l>el kruh tako dober) samo da bi ne bil dol-van, a zupuikoviin klju&otom postavlja >: izposojeuim donarjom Štale —■ kot palače.
Mopo(i\ drajri čitatelj, ino vpra-Kife: Kakšt-u pa j<^ Hučonski dušu i i>a-^tir, cia nas Hučkane tako dere! Do-v«»lite, da j>a malo opisom, nje^a in Iijejrove hihtnosti. \* gost i Ini jako rad frfdi, in <*el«# |j»jnoi*i, do jutranjiL iirif, in sk»er \ tako imenovani >^t'aj-in oštro vi m>-»tiliii' . ka tora je nn jaki) mneten način u>tanovljeua — last J"arovsko jMisojihnee. On se dela ab-^olutnegra Kos|M>darja nad ^ostilno i /ato mu pa pade včasih skupaj po «r» ]>ečenk in 4 do *i lit rov vina. Do bor tek, za nje^a in njegovo družbo). Pa ludi labko, saj isto imetje z jrostilm» "•red stane y.v 7500 prld., najeinščine s^* i.obi \n\ (»koli UUO g\d. ftailove^lni fino, kaj ]>oroče k feniu zadružna zve-y.» v Jjjtibljani ? ?! Kj«? so pa obresti i (I 15.000 K.' Xo frostilua dobro ijspeva, saj jt» župnik pridao obisku-i*\ tako da k«a lastna mati — kre»fa, }\() priđe domuv, «V.š, kaj >i tako dul-tvo pri — T'rškil Kadar je kake Vrške Rod. tedaj t:a večer pred |?o-• tom ukaže s i-erkvenimi topiči stre-jjati, da se kar Hučka trese.
Dne 20. |>r. m. je zvečer rjii-^U) na Eiučki jrrozno }K>katl, čemu poka ti nismo mo^rli razjasniti. A ilrugi <ian so ,n* čulo, čujte in str mi te — - - —- da je župnik ukaz^l str^ljati na easi Vrškiiieni K*>du, on«» Urške, ]<i ima jako temno preteklost y.a so-l>oj. f'udno jo to, <la ni noheno^a oroiuika. C\*. hl j>a kaj liru^re^ra bilo, if»cimo kaka napredna veselica, obo lo v kazon. Seveda lTrška in faj-usošter in farovški Janez, so ]jrosti. 'lake in onake stvari jjočenjajo dan jia dan, ini kmet je mu pa lepe krasne stale zidanu), da se IkmIo on babai kaj je tiaredil na Hučki, Pa da bi bilo vsaj pošteno, (kakor veščaki trdi o, da mora biti) narejeno. Stavim 100 za eno, da čox di^set let l>odt> tro-nti popravljati. Kmet le plačuj, sam pa ntrađaj. Za U> stavbo je od obč. odbora postavljen stuvbni odbor, vupnik mu jo seveda f>ieds*»dnik, n ^tavbni odln>r Kirar ali Selak, lepo »nolči, župnik pa na.se potrpljenje in ;*a£e žulje zlorabij«. Včasih se je saj oni krojač^k ffori z Brda kj^ offlaHU, a &e ,\e menda apreobrnil; b*>>i zlezel pod suknjo Janez, ne? Tako go-spcKlari z nami ta župnik. Pa — pazi Blaže, otl fantov ti jn nokaj ob-Ijubljenejjra i« to ob prvi priliki če te y/ri zenskab dobodo; saj veš kaj je —
bdbto.   V kratkeni   se vidimo.   Pozdrav.           _________
Otika fltmiffl.
Dolgo vrsto let niuno slišali ni-taar o paliti tttalnioL Spala J« mirno «panje ptmvifnegra. StadiH J^ nišo sttptftinbrski doflf>dki i* njih ialofttne poskdieo. Ormiki Slovmci »mo bili breidomni. Nimo imeli ttrtta, pod kmtero bi se tkajali, kjer hi m m£H v \*«Mlem kroru svojih prijateljev. VMkemu je inano, kako to n*i pre-gujali nali neprijatelji. Zadnje dve leti 6o poekuaaia razna dmštva pri-i*ejati veselice, a vrženi smo bili po-V8od na cesto, m predno amo ae ogTe-li. Naše stanje je postajalo vedno bolj neznosno. A ce so naši nasprotniki mislili, da nas s svojini terorizmom ugronobo, so so bridko varali. Nišo računali z železno vztrajnostjo Slovence v. Pobij enepa, na njegovo mesto stopita dva!
Vse svoje upe smo stavili v či-talnico. In gloj, zbudila so je in nas poklicala z veselim in čvrstim ffla-soni pod evoje okrilje. Kako radi smo se odzvali! Preeeneteni snio bili tem bolj, ker čitalnice nišo zbudili naesi mladi ljudje, temveč takozvani stari ^rospodje. Odkod jim je to ime, *• resnioi ne veni. Možje, v katerih jv* toliko navdušenja, toliko požrtvo-\alnosti in mladeniškeg'a v»*solja, se Aondar ne niorejo imenovati stari!
V začetku meseca oktobra je čita hiica razposlala svoj program za zimsko sezijo, katereina j-> b.lo priloženo vabilo k pristopu v društvo. Xam, praškim Sloveneeni, ki smo morali v zadnjib letih bip \e-seli, ce so nam *e posrt^čilj fiui-ati eno, kvt'čjc^au vi\t \ t si'/i'i vso dcljro zi-OaO, obeta čitalnica k.:r ćelo vi sto žaba v. Vsiik teden en drnžinski večer, vsak meseo veselico s plesom. Novo leto borno pričakov-ili združeni, pred-pust borno zaključili s kostumnim vončkom. Raduj se duša, preJ se boj imaš vesele dni, petje in ples ti bo-sta  razvedrila  čelo!
Prva veselica je bila dne 22. oktobra. Nebo nam ni bilo naklonjeno, cei dan je deževalo. Kako naj pride-jo dame s svojinii drobnimi nožicanii v labkili čeveljčkih po teb blatnih lu-žah? Bogatinov ni med nami in iz-voščeki so dra|?i. In vendar jih je prišlo lepo Utovilo. Prijateljsko snio si poda jal i roke in z vseh obrazov je sijalo veselje. Po dolcem času zopet združeni! Tegn veselja ne poznato v domovini. Ijrralo s*.» je in pelo in plesalo do ranegra jutra. Kaj nas briga jutri, če je danos lepo!
In naši družin^ki večeri! Hodiš in tava^ okoli o<l ^ostilne do gostilne, sam si, uimas doma, pa priđe prijatelj in te po vabi v krojsr svoje družine. Ali se ti ne ojrreje sroe, naveliča-no samotarjenja ? Vidiš, tako je bilo nam graškim Slovencem. Samotarili in tavali smo naokoli. Kje najdo^ prijatelja, da se z njim ]>orazprovoriš ? Xe slišis domačih g'lasov. no sporni-uja le narodna pesom mladostnih let. Pa ti prinose vetor bel listek in na njein stoji zapisano: »Pridi prijatelj in oprej so j)ri mojem oprnjišču.« In zaigralo je veselje v naših srcih in odzvali smo so prijaznomu vabilu. Bog zna, ni nam bilo žal! Odslej ne borno več samotarili. En dan v tednu smo doma med svoji mi. Tu slišiš re^ne pog-ovore in prošoren suieh. T^epe melodijo naših narodni 1 posmi se razlogajo. Kaj, domov da l>i šli, o ni kakor ne, tukaj je veselje, tam je pusto, prazno! Kjo so stari gospodje? Zastonj jih iščeš!
In tebi, majka čitalnica, izreka-ino prisrrn(» zahvalo, dolgo si spala, a vstala si mla<Ja in čila. In vam naši mladi »starih tfospodje, Bog vam poplaćaj vaš trud in delo! S svojim rnladeniskim ognjem boste otajali ledena srca naših starih »mladih« go-spodovI                                         J.
Dnevne vesti.
-f- Kravja kupčija. Sankeijoni-ranje novih občinskih zakonov za Kranjsko so je izvršilo z brezprimor-r*o naglostjo. Eno colo leto ni hotela vlada nič slišaii o teh zakonih, eno ćelo leto je stala na stališču, da teh zakonov ni inoiroče sankcijonirati, ker no prevoč krivični in preveč pri-stranski. Naenkrat pa si je vlada stvar premisi tla, kar čt*z noč je postala drugačuega uinenja. Kar ji» bilo prej krivično in pristransko je postalo v njenih očeh pravično in ne-pristransko. Vsakdo uvideva, da more to biti »amo poaledica kravje kap-čije, sklenjene med vlado in med klerikalno stranko, posledica pakta, ki ga je vlada sklenila z dr. Šnstar-šičom. Kaj je dr. Šuateršič obljubil vladi storiti, da mu je potrdila te nečuvene postave, tega «eved* Dihče drugi natančno ne ve, kakor dr. &i-steršič iu vlada. A brem dvoma je, da so bo vsebina tegra pakta spocnala po klerikalnih dejanjlk. Eno tako deja-rje kujo ie doiiveli: dr. Soateriič ni M t Minanji odaek avstr. «UI#ffBoi>. Odloiil je ta maodai, dafti bi «ra bil prav labko izvrleval, kajti del. ibor
kranjaki je po zasluffi klerikakev par tednov lenobo paael in sploh ni imel ikoro nie sej. A vilic tema dr. lluteiie ni šal v delagacijaki zana-nji odaek in je optistil naiboljšo priliko, pogovoriti se z Aehrenthalom in z Boriaaom. Ali ja to del onanja-ne kravi© kupćiicT Ifofoče da ni, moerofe da je. toačihlo Je vsekako« da zmerja »Sloveaec« đr. Plojaf ka* kor naivefjeffR oapina, med tem ko je dr. Saateršič lepo doma sedel, na-mesto da bi bil na priatojnem mestu uastopll proti dr. Plojn. No, stvar s*> lx> pojavila v plenumu delegacije. Tam bo imel dr. Šnsteriič se enkrat priliko, m pogovoriti i Aehrenthalom in i Burianom. Borno vide li, če bo tam aaatopal Uste nazore, ki Jih sedaj aaatapa »Sloveaee« paujoe Pio. ja in Sele tak rat se bo pokazalo, če je Šustoršič fflede svojega posto panja v delegaciji provzel kake obvezo ali no. Da pa je vlada potrdila kranjske oh-čiaske iakone aamo da bi klerika!-cem »torila velikanuko dobroto in ne da bi ji morali klerikalel sa to laka-stati protlusluge, to naj pove dr. I^u-»tersio Boltatovemu Pepetu s Ku-delu^ra, ker dru^ nihee mu ti^ga ne bo verjel.
4~ Belokranjska železnica. »Slo-vonoo« veže prlede belokranjske že-lezniee take otrobe, da je kar groza. Res, sram nas je lahko vse Slovence, da more glasilo kake stranko o tako resni in Važni stvari pisariti tako idijotsko. Glasom izjave ministrske-jr.a predsednika Bienertha je ie po-kopana tista železniška zveza, od ka-tere bi imela ćela Kranjska velikan-sko korist. Sicor je se nekaj upanja, da se bo gradila bolokranjska želoz-nica, a samo kot lokalna proga, ml katero pa bo imela korist samo IVV« Krajina in Hrvaška, drugi kraji pa škodo. Ko je ministrski pronsednik pod a I to izjavo, ni bil navzoč dele-israt kranjske dežele dr. Šusteršič, ki je bil svoj mandat za zunanji odsek ilaroval češkomu agrareu. Ko bi bil Šusteršič ta mandat izvrževal, bi se bilo dalo morda se kaj došeei. A kako se dr. Šustoršič izgovarja? Jezi se, da drugi, ki ni majo nohenega in-te resa na zvezi Dal m arijo s Kranjsko. ni»o šli v boj proti vladi. To je izgovor, ki je nevreden tak«* resue in važne stvari, kakor je železniška zveza z Dalmacijo. Vsa trgovina na Kranjskom je v naj več j i meri oško-dovana, »Slovenec^ pa se Šo nokti ko norca dela!
4- Tuđi Coćov Franee je bud, kor ga klorikalcl pri volitvi deželnega odbornika nis.^ nič upoštovali, mar-več ga zaljiv > prezrli kakor Ravni-karja. Demšai*, v- d Cočov Frano*, je prepričanja, da *m bil d«~»sti sposr-b-nejši za deželneg*t odbornika, kakor na prim. dr. Pegau, ki nima prav no bene upravne prakse, nied tem, ko je Demšar-Čoč kot bivši t'eld\el^lj, župan itd. itd. vsestransko pripravljen za dežolnoga odbornika. Domšar-Coč ima prav, da je hud. Ce je mogol nekdanji koprol postati ministor, za-kaj bi nekdanji feldvebel Demšar ne postal  deželni odbornik?
r Idrijski klerikalei in češki uradniki. »Nfi^ii moč«. ki \mm\ zaščito Gost inča r je ve imunitete krade čast in poštenje vsakomur, ki ni klerikal-com po volji, zabavlja prav pošteno nad idrijskimi čoškimi nradniki. Pravi, da so najslabši uradniki Cehi, ki ne privoščijo dolaveem slano vo-d»*. Posebno budi so klerikalei na češkoga uradnika, ki nadomeŠča ja niskoga načelnika. Seveda no izvi-ra klerikalna jeza iz Ijubezni do dela vea, marveč iz vse kaj drugoga. Pravijo namreč, da hoče dotični češki uradnik biti šef pišamo, pa ne Brusov sluga. Zato pa je pisar Brus izlil v »Naši moči« svojo jezo, kor ne more več tako lepo pasevati, kakor je to mogel dosedaj. Znano je bilo, kako pristransko so je v tej pisarni postopalo. Napreden delavec ni bil varen zasmohovanja pred klerikal-niini idijoti. Klerikalcem so delili najlepše službe, protežirali jih na vse mogoče načine. Kdor ni bil dru god za rabo, je našel zavetje v Brusovi pisarni itd. To že ni bila veo pisama, marvee pravo klerikalno gnezdo. Prav je torej, da »e napravi konee iz-rabljanju o. kr. rudniške pišamo v klerikalno strankarske namene. Prepričani smo, da tuđi sposoben nem-ški uradnik, ki si ga Brus tako želi, ne bo trpel klerikalnoga jerobstva svojih pisarjev.
+ Za koga krvavimo? Zanimivo izjavo je podal v delegaeijah bivši ministor marki Đaequehem. Rekel je med drugim: »Aneksija Bosne in Hercegovino bi ne bila postala evropski problem, ee bi ne bilo anekaij-ako vprašanje došlo v zvezo % nem-ško - angleško rivalizacijo, ki je sedaj ironilna moč vse evropske politike.« Z drugim i besedami povedano: Avstro-Ogrska je morala plaćati za aneksijo Bosne in Hercegovino ogromne milijooe agolj zategadelj, ker smo z vezani z Neničij^ in ker amo vsled te avemo pritegneni v apor, ki je naatal v ladnjib letih med Nem^ijo in Anglijo. Marki Ba-oqnebeni je u tem pred vso javnoatio indirektno obaodil munaiija politiko ministra grofa Aebrenthala ter pred
vsem svetom priinal, da je trozveaa« ki veže naao državo z Nemčijo in Ita-lijo« aa nafto monarhijo škodljiva in pagabna. To priznanje je tem vaŽnejše, ker je marki Baequehein Nemec in eden najuglednejših av-struakih dria-vnikov. Aneksija Boaii^ in Hercegovine ja poviročila, kakor je mnano, goapodarsko krizo, ki tlafi sedaj vae arstra - ogrsko prebi val-fetvo, ta nearečna aneksijska politika je tuđi kriva noznoane dragi nje, vsled katere trpe sedaj vsi sloji v državi. In pravi vzrok vsega tega je po odkritem priznanju marki ja !laeque-hema samo naša zvoza i Nem&ijo! A kakini slavospevi so se nedavno tega se peli Nemćiji, ker so Je v aneksijski krizi postavila na naso stran, kako je proslavljalo vse dunajsko časopis-je glasovito »Nibelungentroue« nera-škega cesarja, ćeš, samo zvezi z Nemčijo se imamo zahvaljevati, da se ni-&mo zaplotli v krvavo vojno na Bel-kann. A sedaj je nastopil Ncmec, ugleden avstrijski državnik — uiar-ki Baequehem in s kruto roko ra»-pršil vse te bajke ter pred vsern sve-lom konstatiral, da Avstro - Ogrska zveza z Nemčijo ni v korist, kakor c? je dofilej splošno naglašalo, mar veo v najobeutnejšo škodo. Arstrijski narodi morajo markiju Baoquebemu hiti samo hvaležni za to njegt>vo mo ško priznanje.
-f- Svohodomiselna grozodejstva na Portugalskom. Božja^tno po zvi-jajo klerikalei, ker so republikanci na Portugalskom napravili tako lep rod in klerikalcem posvetili po zaslužen ju. Strahovite storije pisarijo klerikalei tuđi na Slovenskom o portugalskih dogodkih. Za rosnico se seveda po starem klerikalnom običaju nit" ti*- im-riij" X.ulagali >o toliko, da se uiorajo tištim revežem na umu, ki klerikalcem sploh kaj verjamejo, kar lasje ježiti. Kake krvave storije so klerikalni listi pisali na prim. o umoru klerikalnoga urednika Ma-thosa. Natanko je >;Slovenec« popisa 1. kako so svobodomiselci tega Ma-thosa, zaklali in iz njega klobase naredili. A Mathos je živ in zdrav, tako živ in zdrav, da je moral še »Slove-nec<; priznati, da je lagal. Sicer je pa ta Mathos eden največjih klerikalnih obesenjakov 20. stoletja. ki je frU>-krat zaslužil, da bi mu bili pošteno nšesa navili. Ta dogodek pa klerika leo prav nič ne zadržuje, da bi ne lngali. To pisarjonje ima pa lo ta efekt, da ljudje razmišljajo, zakaj je pac na Portugalskom nastalo tako sovraštvo proti klerikaleem. To uvideva ćelo največji topec, da hrez vzroka tako sovraštvo ne more biti in vsakdo se vprašuje, kakšni so ti vzroki. O teh vzrokih je pred kratkim pisal znani državni poslanec crrof Sternborg v ^X. W. Tagblatt«. Sternberg je sam klerikalnega mišljenja, a vendar je prizna 1, da je ne-strpni in nasilni klerika!izem kriv, da je na Portugalskom prišlo do revolucije. Klerikalizem na Portugalskom je bil nasilen in nestrpen, in s tom je obudil v ljud^t\"ii tako sovraštvo, da je prišlo do revolucije. Treba je lo pomisliti, kaj pri nas po-Čenjajo klerikalei, in vsakemu bo jasno, zakaj so Portugalci zaMavili vso silo, da bi klorikalizem ubili, kajti slovenski klerikalei nišo za las boljši od portugalskih.
—    Davorina    Jenka    delovanie na glasbenom polju je imenovati zelo plodovito. Kot pravnik IV. lota se je odločil, da sprejme mesto  povovodio pri pravoslavni občini v Pančovu, ki mu jo je ponudil ravnatelj dunajsko ga konservatorija Hollmesbergor. To ^vojo službo je nastopil   1863.    lota. Jonkovo ime se je naglo širilo in leta 1865 mu je    ponudilo     »Beogradsko pjevačko  društvo«   mesto  pevovodja. Cuteč dobro,da bodo v prostolnicis'-b-ski veliko ugodnejse okolnosti razvoju njegovega daru in uspešnemu njegovomu delovanju na }x>lju glasbon^ umotnosti,  jo  sprejel  ta   poziv.   Lota 1871 ga je pozvalo ravnateljstvo »Kr. srpskog narodnog pozorišta«, da prc* vzame v njem niesto    kapelnika    in kompozitorja; na tom mostu jo delal 32 let do svoje upokojitve 1. 1903. Za prleriiščne igre  in  pevska  društva   je zložil vp? kot 200 pesmi in 7 uvertniza orkester.    To    odlično    delavnost skladatoljevo so razno korporacije in prva kulturna društva    na    slovan-skem jugu ocenila s tom, da ao    ga imenovala za svojega častnoga člann. Med njimi tuđi »Glasbena Matica« v Ljubljani, ki mu v nedeljo 6. t. iv. priredi eastni vee>r.
—  Zadnje    naredbe    v    slučaju Pavlocič.  Mala   PavloČič,  ki   so   ves Čas izborno pomuti, povrne se danes avecer k svoji rodbini, katere stanovanje se je že temeljito razkužilo. Da se izključi prav vsaka nevarnost, poslali     so  so  otrebki  vseh  prizadetih oeeb v tretjič v c. kr. higijenski zavod v Gradec, ki bo izid  preiskave dane« popoldne pro^la&il brzojavnim potom. Sploino zdravstveno stanje v prisilni delavnici je prav povoljno. V zadnjih dneh a« niti nišo pojavila ona obolenja« ki ao »icer v tem letnem teau obidajna. — Kakor amo ie po-roomli,    imel ja idravaiiko ftluibo v bolnioi aa ailo *. đr. TI. BwW. Bol-niiko   poatreibo   tU iirrievali dve
umibifiki, saatra Viljamina in de-vica Cecilija. Hrano je za sedaj oekr-bovala me«tua jubilejna ubožnica. Poseben »luga j© bil v to Uoločcn, du prevzauie hrano v ubožnici, jo prenese v bolnico za silo, tu odda v pred-sobi in **» takoj oddalji, na kar ^ta iismiljenki prevzeli hrarm. Ce bi bilo v bolnici za silo nastanjenih več bol-nikov, bi i^e seveda hrana pripravljala v hiši in j<1 rc^d nsmiljeiiih »e-ster ie določil sestro kuharico. Mest-ni magistrat ]>a bi dobavljal meso, zelenjavo i. t. d.
■— Umrla je vČer^j pra. .Tožefa K<*Holj roj. Gerili, poseKtniea in spre-vodnikova vdova v Ljubljani. N. v m. p.!
Pošar v Stražt&eu. Dne 30. m. m. ob 8. zvečor je zaćel proreti ekedenj ]>ofeestnika Ivana Tirinjcerja, p. dom. Ii<^nde v Straii^ču pri Kranju. Ogenj se je neverjetno hitro razAiril ter jo uničil vsa prospodarska poslop-ja tor hisno podstre^jo. Na poprori&Če so prišla gasilna društva iz Straži-eiča, Kranja in Žabnice, katerini ne ji\ pesročilo, da so offenj omejili. Škoda znaša 3000 K, r^sostnik jo bil za-varovan samo za 1200 K. IVmineva so, da je nekdo vsled maSčexTanja zaž^al.
Odhodnica      gospoda      sodnikn Zwitterja. Iz Mokro^ga *e r»^m i»i>-Lej) večer je 1 >i 1 v uc»!elja, ko so fce v okrašenem    nalomi  iio^iine ffo^p >('a Majcna    od    gohp.  ^»lnik.i  pMilnvila narodna  društva.  Pio*;« mi   *>ab»n  je bil zaseckn že pre«i ilo'o.'-cno nm, ni so se morali zakahO«'?. co>tje za/lovo-ljiti s postranskinii prostori. Zbral *p je takorekoč ves Mokronoijr, pa tud; okolica     jo     bila  za>to*«ann   nad   \nr častno.       Posebno  ponosen  pa je bi i slavljenom  lahko  na   okolnost,  da   hcj bili  zastopani  vsi  stanovi  in je  bila v očeh vseh čitati hvaležnost za nje-povo delovanje v Mokronojru  — kot izknson,    vsakomu onako post reži jiv sodnik,    kot   o*lličen  in   odločon   na-rod ujak, pred vsem pa kot človek, ki ljubi in nejrujo, kar jo lepo, dobro in pošteno.      K besedi so jo oplati lo I* provornikov, a nihčo ni slavljeneu če stital   na  njejrovi,  od  njopa  samojra zaprošoni  premestitvi. Bilo jo kakor očitanje, da nas zapušča. Govorili so predfctojniki   vseh   tukajšnih   uradov, v irnenn niokronoške občino je jrovo-ril g. župan Župa n č i č , v imenu trgra g. P o n c a , v imenu šentpeter sko občine g. župan Župan č i č i/ Rakovnika,  v  imenu   tržiške  občinr g.   Prijatelj.       Imenom   požarn* brambe  se  je   k   besedi   oplasil   njtu načelnik  g.  T r a t a r.  V  imenu   }-rodnepa    žeustva se je od slavljen. (J in  n jetro ve  gospe  soporojje  pošlo vila pdč. W ebrova, ki je njima pri tej priliki izročila šopke,    podarjene im] tukajšnih narodnih drnstev. Imenom hralneira  društva,   podružnie  družb« sv. Cirila in Metoda v Mokronopru in Št.   Rupertu  >o  govorili  prodsedniki teh društev.      Z navdušenjem je bi! sprejet   govor  jrosp.  ravnatelja  Luna č k a ,     ki  je   uaglašal   težavnost delovanja na unrodnem i>olju.    Naj lepfte seveda je bilo slovo Sokolov od slavijenca.        Mokrono^ki   St^koli   s»n bili     zbrani     polnoštevilno,   pa  tndi šentjanski  odsek  je  poslal  svoje za-stopniko.   Podstarosta  brat   Za je ji1 v  \-zne8onih   besedah   uapil   bivšemu 5-taronti,    sedanjeniu častnemu članu mokronoškopra   ^Sokola<;.     Poudarjal je. da se bo društvo po njegovi navo-dilih    ravnalo 6e nadalje, čut hvale-žno^ti in spomin na njega pa bodeta ostala   trajna.   Pomnoženi  pevski od sok »Sokolu« je lepo zapel mnogo !♦*-pih narodnih penmi. kar je slovosuost večera znatno  povijalo.  Sokoli  sn s^ potom v ponoHoljok ^-o posoboj posliv vili od svojega bivšega staroste. Pri rodili    »o  mu   baklado  in   aenorado Sprovod     f«>     otvorili   Sokoli-jahaci. Ko so jo ustavila dolga četa Sokolov, katero j.-»  spremijala. iiebrojna   nuio-žica, ko RO zadonele pesmi v tiho no<\ in     je  podstiirosta   zadnjikrat  stisnit bivšemu     starosti   roko,   tedaj   st   1* marsikateremii  zasolzilo  oko  in  bilo mu je, da stopi k slavljencu in mu za-kliče: »ostani tu!<<
l'boui gvardijan. Prejšnjemu gvardijanu ptujskega ininoritsktnr3 samostana pat ni VavpotiČu je za-pustilu vdova Kunstek vse svojo pr**-moženje, katero ni bilo ravno po*«'b; no veliko. Revni vdovini sorodniti fto tožili na razveljavljenje oporokt1 in sodnik je tuđi razsodil, da pater gvardijan rfima nobene pravico d«1 preinoženja čisto tuje ženske. Ti**l* gvardjan je držal kronce v svoj1^ krempljih in jih nikakor ni hotel iz* pustiti. Pravdal »e je prav do ladnj* instance, ki je pa ra^sodila ravno tako kot prvi sodnik, da namreč pater ni ma nobene pravice do vdovinejf* preiuoženja. Oh, ta grešni svet, ki »a nio za čast božjo ž i več i ni samostan cein ne pri voćci tujega dentu-ja!
Da bi mu ae bilo treba plae>T»tl alUaeataeije. Posestnikov sin, 281etm Anton Sparovec, je bil pri okrajnem sodiieu v St. Lenartu v Slov. Goriefth obaojen plaČevati sa svojega ne^ kon»kea-a oiroka na meaec 20 K Stin meflaoa preja ie Soarovec podedoval no svoji materi 3400 K. Ta denar r Sparoveo tako hitro upravljali <**
ga po štuih meseeOi ni tael niti Ti-narja. To je pa zato tako hitro po-gnal, da bi nezakonska mati nidesar ne dobila. Skrbni nezakonaki oče je bil vsled tega pri okrožnem sodiščn v Mariboru obsojen na šest iuesecev ječe.
Kdo je bil osi epa r je n? UKrog Bpoduještajerskih kmetov je hodil nek 67 let stari Andrej Schmidt, ki je pouekod pravil, da se piše Turn-šek. Kmetom je razlagal, da zna de-lati papirnat deuar, da pa nima do-volj denarja, da bi si nakupil vso potrebno napravo za izdelovanje banko veev. Nekateri kmet je so bili res tako lahkoverni, da so dali sleparju vecje ali manjse zneske, mislee, da bodo želi bogate obresti. Toda moža, ki zna denar delati, ni bilo več blizu. Celjsko okrožuo sodišre poziva one kmete, ki so dali sleparju kak denar, naj se zglase pri pristojnih sodiščik. Kmetom se ni treba nioesar bat i, ker .lili no zadene nikaka kazeu.
Vk rađen dinamit. Xa postaji v Št. Lanibrcektu na Štajerskem sta bila te dni ukradena iz plombirane-ijii železniskegra voza dva zaboja dinamita. V vsakern za boju je bilo po -5 kg dinamita. Orožništvo se brez-uspešno trudi, da bi prišlo tatovom na sled.
Znamenje časa. V zadnjom času se veekrat dograja, da izgine živina iz hleva, zla^ti Štajerska je menda v tem ozini prva med avstrijskimi juž-nimi deželami. V noći dne 29. t. m. gi. neznani tatovi napravili v hlev ; posestnika Jagerboferja v Hohen-hurgru ua Štajerskem toliksno luk- ; ujo, da so skozi njo odpeljali vso ži-vjno: tri krave in telieo. O tatovih ni nobeuega sledu. Domneva so, da so odgnali živino oez ogrrsko mejo. Zaradi dragrkijo mesa se poiavljajo ži-
Dan jrraških    ta tov.    Včeraj    so
moli graški tatovi srečen dan. Z;* r\ oje operacije so si izbrali eestno že-leznico, ki je i mola zelo obilen promet. Samo popoldne so izmaknili m> liemu trjrovou zlato uro z verižioo v vrednasti 400 K. Nekomu briveu so f-dvzeli srebrno uro z zlato verižico v leiiuosti 80 K. Ncliegr. drugpga trgovca so ulajšali za zlato uro z zlato orižico v vrednosti 190 K. Xekenm zasebuiku so od nosi i zlato uro z verižico v vrednosti 140 K. To je vsekako l»ogata žoU v na en dan.
Pasterka hotel zastrupiti. Fran-co Kieder, p. d. Kiro, iz Knopnice na Koroškem, se je te dni u a potu na de-lo od slabosti zgrudil na tla. Pri-vlekel se je z velikim trudom v nek skedenj, kjer je brez zavesti obležaj. Poklicani zdravnik je dognal, ga je Rieder zastrupljen s fosforom. Pre-iskava je dognala, da je bil fosfor nasut v kavi, ki jo je dala mati sinu, i »redno je sol na delo. Zaprli so očina, kmeta Jakoba Zucka, ki je osnmljeiu da je botei zastrupiti svojega pasterka. Rieder bo najbrž okreval.
Zaklalo se je v mestni    klavnici
od     16. do SA. oktobra     98    volov,    '3
1 -:rav, 7 bikov. 261 prašieev, 120 telet.
70 ko^trunov in 3 kozlići. Vpeljalo s^
e zaklane živine: 10 prašičev, 12 te-
et in 100 kjer mesa.
\ezvest brat. Predvcerajšnim je
>ostilnicar    Anton  Bibulič    v Trstu
.r.l ključ od svoje    jjestilne svojemu
•ratu Virprilu, da bi jo odprl. Obeneiu
on  je  izroeil  denarnieo,  v kateri je
Mio :>00 K dennrja,    da bi jo nesel v
p>tilno. \ezvesti Virgril jo je pa po-
pihai s ključem in z denarjem.
V javnein stranišeu je včeraj popoldne ustrelil na Marijinein treru t* flobert ništolo i^k neprevidnež. Ko je straznik strel ču I, je se I takoj na lice mosta ter pištolo zaplenil.
Greben je bil zrastel predsinoč-ujoni šestim domobranrem v neki ffo-etilni v Hradeokejra vaši. Po prepiru sd si skorili v lase ter pobili za 29 kron steklenic in šip. — Istejra večera je imela policija na Karlnvski c*e-sti precej po^la z nekim domobranskim prostakom. Bil je tako rabi ja-t^n, da sta gra dva stražnika z naj-večjiui naporom spravila v stražniro in g-a nato izročila vojaški patrulji. Fant se #a je bil čez mero iiasrkal in je v ten) stanju telesno poškodoval oba stražnika in tuđi patrulji se ni nič kaj rad pokoril. Pri raportu bri-kono ne bodo imeli prav vrselib obraxov.
Brata okradel je pred kratkim 251etni slabo^lisni čevljarski po-ruočnik Alo.izij Jančnr, rodom iz I)el-Tjio pri Zff. J*ii>ki. Odnesel mu je nekaj oblake in žepno uro, poteru pa nezna-ro kam izvini!. Jančar j*; tujeniu inietju zelo nevnren, je bil že ve<*krau prHknznovau in dvakrat skusil tuđi irisilno dolavuico. Varnostne oblasti ca zaslf»dujojo.
Zaradi boarokletja w bil včrrai tih Marije Terezije fpsti aretovan 201etni blapec Matija Kamovi iz Ho-tovolj pri Kranju. Fant je uprizoril n;i Hnmačein dvoriseii velik prepir in 1^» gra je prišel stražnik mirit, si je uakopnl na jrlavo še hudodelstvo bo-ffolrlotja. vsled č>sar je bil odveden v zapor. Ramovsa zasleduje tuđi okr. ^iščp v Kranjski srori zaradi jrol.iu-fijp. Oddali so sra dežrlnenni sodi scu.
Aretovan je bil nek špecerijski tr^ovski poraornik, ki je kradel svo-
daj^l jvoji mitri, ki sUmije v Zelini jami. Orotaištvo je izvršilo na poziv tukajsnje policije pri njegovi sestri hisno prei«kavo, ki je imela zaželjeni uspeh. Nezvestegra mladeniča so izro-čili deželnemn sodišeu.
Prijeta sta bila prisiljene* Si-mou Rudolfer in Karei Sibitz, ki sta (ine 18. m. m. pobegnila iz prisilne delavniee.
Oelaiviiko gibanje. V pouedeijek so Je z južnega kolodvora odpeljalo y Ameriko 6 Sloveneev, 14 Hrvatov in 76 Macedoneev. — V Zagreb se jo 1 ovrnilo iz Đegnnj 22, iz Nemčije 21, <»d Grnberjevega prekopa pa 27 Hrvatov. — Včeraj je šio v Ameriko 2S Slovencev, 15 Hrvatov iu 35 Mace-doncev, nazaj je prišlo pa 40 Hrvatov in Sloveneev.
Izgubljeno in najdeno. Hla]>eo Grejror Vaupotie je izgrubil žHri ban-kovee po 20 K. — Neka ueenka je izdubila zlato brožo. — Tr/arovska ueen-l:a Marija Manikovn je izprnbila srebrno žepno uro. — Kuharica Marija Krejačieeva j? izdubila srebrno žon-sko žepno uro s kratko verižieo. — -Služkinja Xežika Opekova je izprubi-la denarnieo s srednjo vsoto denarja
—  Delavka Marija Orešnikova je nasla veejo vsoto denarja ter jo odda-la pri  magistratu. — Šolska ueenJ-:a Iv^na Ravnikarjeva je našla eru dež-nik. — Ga. Marija Cankarjeva je izdubila denarnieo z manjšo vsoto do-narja in srebrno žepno uro. — Učeu-ka Anica Tribneeva    je izgubila de-narnico s srednjo  vsoto  denarja.  — \;ijdene    so    štiri     dolžne     knjižice ^festne   hranilniee.   Lastnik   jih   dobi nazaj na osrednji policijski stražniei.
—  Kuharica  Ana Peearjeva je našla srebrno žensko uro.
Srebrna ženska ura se je izgubila od Tmiške ceste do Sodnijskih u I u-. Po>teni iiajditelj uaj jo odda na magistratu.
Narodnu obramba.
Združeni šentpeterski podružnici Ciril - Metodovi priredite v spo-inin svojega prvega predsednik:1, uinrlega župnika Mart ina Malonška >■ korist crlavni družbi v nedeljo (>. listopada t. 1. v gostilniŠkih prostorili hotela §trukelj v Kolodvorski uliel >>Martinov večer«. Sporeti obsesr^ 1-etje, ki je iz^'aja si. pevsko društvo r->Slave<\-, srečolov. čeg^ar prvi dobi-tek je tolsta »Martinova goska«, itd. Kazpečavalo se bo ^mačka v žaklju<,. krofe, sladeice, itd. Pričetek ob 7. uri zverer. Vstopnine ni. P. n. gj?. člaui in prijatelj društveni se vljudno va-hijo k obilnemu posetu tega »Marti novega večeram.
Društvena noznanila.
Plesni in zabavni veeer Narodne eitalniee v Ljubljani. Priprave za prv*i plesni in zabavni večer v -obo-to, 5. t. m. so v polnem teku. Xnme-rava se namree zabava a la Rona-cbor in bo tuđi temu primeren program. Za pevske iu ^lasbene toc-k" se je posrećilo komiteju naprositi odlične grde. pevke in pevce, specijalno za starejše gosp>ode l>odo pripra\ :jen^ igralne miže v posebni sobi, ravnota-ko bo udobno pripravljenih več pro-ftorov za ostale u^eJežence za med plesni odpoeitek, oziroma za drug'-zabave. Ples sam, kakor vsa priredi-tev bo imela značaj večerne zaV*ave gostov v kaki večji uglednejsi t'nmiliji; parola vseni naj bo znto: donsača udobnost in prijetna zabava. Zani manje za to pri red i te v je s stran; jro-spodov zelo veliko, u pa ti je zato, da se tuđi čč. dame z enakim zanimanjem zavzamejo za te večere, ki bod<> gotovo prinesli mno^o življenja v ljubljansko družbo.
Zadruga obrtnikov crnomaljske-ga sodnejra okraja v Crnomlju datira znanjeda sr br»do vršile ponngal/j-sk^ preisl:ušnje na dan 8. deoembrn 1910 v zadružni pisarni ob 10. uri do-poldne, za izvrsitev pomagaljskeg;« dela je določen 5., 6. in 7. december 1010/prosilci za prciskušnje naj vio-žijo svo,je prošnje kolkn proste naj-zadnje do 27. novembra 1910, k prošnji je priložiti 5 K kot preizkuševal-na taksa.
Akad. društvo slov. a^ronomov »Kras« na Dnnaju si je na svojem 1 redneni občnem zboru izvolila za te-koči zimski tečaj 1910/11 naslednji odbor: Predsednik: Tvan Domi-celj, kulturni tebnik; podpredsed-nik: Rtipert Brovet, gozdarski iebnik; tajnik: Franee Hinter-leehner. kulturni tehnik: blagajnik: Srečko Lapajnp, gozdarski tehnik; knjižničar: Bogdan Pahor, pnljeddski tehnik; namefitnika: Fr. Hrastnik, gozdareki tohnik in Lev K n a f e 1 j c , kulturni tehnik: preglednika: Vojko Koprivnik. gozdarsld tehnik in Anton Sodnik, gozdarski tehnik.
PnsvetiL
Slovensko deiolno gledali«^ v Igoblj«ni. Jutri, ▼ ftetrtek, se ifirra arugič za »ep«r-«boo«ate Lch4rieva iz vrstna    in    veseU plesa« opereta:
•flmf I ■liiMfcMfi«. — V motrio
noviteti: Art. Sohnitzlerja vLjsbIm. kaaje« in H. Sudennanna »Frle«. —
V   nedeljo    popoldne ob 3. opereta; zvečer ob 7. uri izven abonenta »Mlinar    iii    njegova hči«, ker je odilo snoči    več    sto  oseb  brez vstopnic domov.
SlmnsM Jug.
—  Kako so se vršile   volitve na Hrvaškeni? Da so tuđi na Hrvaškein vrše volitve po madžarskem \Tiorcu, je že znana stvar, venćar pa se nemara nišo volitvo se nikdar vršile tako zelo aa madžarski    način,    kakor pravkar  končane.   Hrvaški   listi  pri-občujejo v tem oziru naravnost klasične podrobnosti.    Tako javlja »Hrvatski  Pokret«, da je  stala  izvolitev benoveg^a pristaša    grrofa  Pe jace vica v NaSioah nad 100.000 krou.    Za    to svojo trditev    navaja »Hrvatski Pokret« toene številke in ta račun zna-ša v (rotovini 65.100 K. Ako je hrvačko vlado jiribližno    toliko stal vsak njen izvoljcui kandidat, potem je potrošila za volitve    najma u i en mili-jon kron.
—  Otvoritev umetniške razstavc »Medulić« v Zagrebu.    V ponedeljek so v umetniškem paviljonu v Zaprre-bu otvorili umetniško razstavo, ki .70 je  priredilo  dalmatinsko     umetnisl:o tiruštvo »Medulić«. V imenu bana dr. Tomašiča  je  rszstavo otvoril     pre-J-^ednik bauske^a stola Vladimir Ma-iuranič.   Razstavili   so   med   drugimi ti-le umetniki:   Mestrovič,  Rosandić, \'ranyczany,       liukovac,       Medović, Krizman,   Marinkovič   in   Tišov,   kot prosta pa Slovenec Jakopič in Čeh Jo-72L   I'prka.   Otvoritvene   slavnosti   so se udeležili: češka slikarja Joža Upr-ka in J. Kafka ter slovenska slikarja Rihard Jakopič in Matija Jama.
—  Bosna in Hercegovina 1. 1910. Skupni finančni minister iu upravitelj Bosne  in  Hercegovine bar.   Bu-rian   je   podal   delejracijam   tuđi   obzirno   poročilo   o   sti^uju   anektiranih .ležel 1. 1910. Po tem  uradnem poro-'ilu  je  v   Bosni   in  Hercegovini  leta 1910 skupaj     1,855.8^5    prebivalcev, u] teh je 986.306 mož in 869.529 žen.
Po veroizpovcdanju je pravosla\Tiih •-08.321, mobamedaucev 616.628, ka-toličanov 413.354, španskih Židov, ^171, dniprih Židov 3310, protestantov ^024, druprih veroizpovedanj pa 10117.
V  anektiranih deželah je nameščenih v dežclni upravi  10.944 raznih urad-»likov   in   dniprih   nastavijencev.     Od feh je avstrijskih     podani kov    3846 f3o-14^r), ojrrskih    podanikov    3057 f 27*93rr), bosansko - hercecrovinskih ;024   (3677%); ostali so   tujci.    Po narodnosti    je med    temi    deželninu nradniki  in nastavlienci  9242 Slovn-
.ov (1196 Cehov, 516 Poljakov, 309 Kusinov, 401 Slovenec, ostali so Srbi in Hrvati), 1271 Nemcev, 343 Madžarje\-, ostali so skoraj sami La-hi. Xajžalostnejši v poročilu barona Buriana je kapital o šolstvn. V šol-skera letu 1908/09 je bilo v Bosni in Hercegovini samo 434 ljudskih sol, « d teh je bilo 289 občinskib, 134 kon-f«^sijonalnih in 11 privatnih.Ena ljudska šola je pripadala na 126 kvadratnih kilometrov zemlje s 3613 prebiva lei. Od predlanskepra leta je bilo nanovo ustanovljenih 29 ljudskih sol. Letos je bilo ustanovljenih 36 novih šol. \*slcd sklejia dež. zbora se moralo otroci v vseh bosanskih in herce-Tovskih šolah učiti obeh pisav, ćirilice in latinice. Sole je obiskovalo za-•etkoma šolskegra k^ta 42.660 otrok. koncem leta jih je bilo se 38.950. Od toh je bilo 30.494 dečkov in samo M56 deklic. Po veroizpovedanju je Kilo 16.136 pravosla\mih, 15.329 ka-^likov in samo 5568 mohamedan--ev. Razveuteg-a je še 7362 raohamr-rlanskih otrok obiskovalo mohame-lanske mektetc. V 84 tečajih za analfabete je bilo 3241 obiskovalcev. Tr-^ovskih sol je šest: v Trebinju, v Br-čki, v Bjelini, Travniku, Livnu in Bi-^aču. Strokovne trgrovske sole po tri. \ Sarajevu, Mostarjn in Tuzli. Vse ^o imele 857 dijakov, za nje se je iz-lalo 253.810 K. V Sarajevu in v Mo star ju so rokodelske cole in v stirih mestih na deželi nadalje valne obrtne sole. Visje dekliške sole so v Sarajevu, Mostar ju in Banjaluki in I majo 550 Hijakinj. Razvente^a je osem konfesijonalnih višjib dekliških Sol 8 558 dijakinjami. Deželno neiteljiš^e v Sarajevu je imelo 83 dijakov; kato-liski samostanski zavod za učiteljice 79 d i jaki nj, mohamedanski zavod pa B0 dijakov. Deželne gimnazije eo bile tri: v Sarajevo, Mostarjn in Tu2li s 1015 dijald (355 Srbov, 350 Hrvatov in druarih katolfkov, 209 moh&-medancev). Škofijski katoliški gim-nazij v Travnikn ima 241 dijakov; rarventegra \*7držnjejo frančiškani riva srednješolska zavoda v Visokem in Širokem Brepru s 136 internisti. Dve realki v Banjaloki in Sarajevu ste imeli 618 dijakov (172 Srbov, 241 katolikov in 129 mohamedanoev). Visokim Šolam smemo priStevati dva zavoda za vzjrojo dnhovnikov: pravoslavni v Reljevu s 47 Rojenci, katolički v Sarajevu 1 11 grojenci, in rooha-Tnedanski zavod za vz«rojo ierimtnMi vodnikov, ki je imel 28 ffogftieer. V Sarajevu je dešehii musej. C—opi^ov
MMaja V 00MU 1B) HflVM^RBTUH, 3ov <M
tek je 13 politifeilL Med temi *ta 2 nemška(!> dnevnika in po en dnevnik hrvaški in srbski. Društev jp v obeh deželab 657 in sieer 203 bral na društva, 47 pevakih in dogbenih, 24 telovadnih, 76 narodno - političnih.
—  Obravnava ra«H uboja turske-$a polieaja, Me^eca julija je ubij na sofijskem kolodvoru Makedonec Tri-fon Hristov turške^ra vohnna in t^o-licajn    Ihrahima    Hajdarja.       Proti Hristovu je bila v sol>oto obravTunva v Sofiji. Di*žavni pravdnik je ppedla-gc*l kot kazen za HrLstova smrt, a tx>-dišče ga je obsodilo   samo   v 21et.no težko ječo.    ker se je dognalo,    da je Ibra'iiin Uajdar prejef ubil HristOA't*-ga očeta in bratranca.
—  Predsednik   bol ga r^keftm par-lamenta — Trnoiporee. V potek  si jo bolgarslio sohraeje    izvolilo    novojra preil^ninika.  Izvoljen je bil za pred-sednika <!r. Georgrij  Orahovac,  ki   je dobil 106 fflasov. Kakor kaže že njo-povo ime je novi predsednil: bolprar-ske^a parlamenta no pokolenju Srb. Rojen    je    bil 1. 1857. v Orehovcm v Crni prori. Gimnazijo je absolviral 111 Cetinju,     medicinske    nauko    r>a    v Moskvi.    L. 1883. se je    od pravil    na Bolparsko,    kjcr se je stalno naseli!. V političnem življcnjn ^e je pridružil demokratski stranki, v kateri je skoro igral veleug-ledno vlopro.  Sedaj  jt» zaupanje    te    stranke    poklicalo  dr. Orahovca na mesto ]>retlsednika bol-parske^a parlamenta.
—    Nove    bolida rske    jubilejskp znamke bo preprledala  p<^sebna za to postavljena komisija in sele, co izro-vc ta komisija     o    znamkah     n?odnn Mnlbo,    bodo dane v promet.    Kakor pišejo bolprarski listi,     pridejo    prvo .inbilejne znanike v promet sredi tega
Po slovonsKem sveta
—  O slovanskem  narodno - go-spodarskem   shodu   v   Ljubljani   čitamo ^ročilo ? Ceske společnosti naro-dohospodarške.«    Sodba    je  skrajno neugodna. V poročilu se oštro kritizira moravske prireditelje tega sho-da, ker jim je bilo ležeče .samo na zu-nanjosti, ne pa na stvari sami. O po-roeilu    »Ceske společnosti   narodno-hospodarske«  bomn   se  g-ovorili.
—  Razstava  čeških     proizvodov v Olomucu je bila. otvorjena te dni. Tem povodom je izsel na češki naro<l oklic, v katerem se ga poziva na raz-stavo, sklienje  se na  geslo  velikega Palackega:    Svoji k  svojim.    Oklic končuje z besedami: »Milijoni našega denarja prehajajo v tuje roke, a te tuje roke nas z naš im i lastnimi novci strahnjejo.«
—  Policijsko   nasilstvo  na  Ruske m. V moskovskom  »Ruskem Slo-vu« je dne 21. oktobra izšla notica o pogrebu profesorja S.  A. Muromce-va, predaednika prve ruske dnme. V tej notici se je kritiziralo tuđi posto-panje  policije  pri  pogrebu.     Istega dne se je izprehajal po mestu glavni urednik  >Rnskega    Slova<;    Blagov. Cim so ga redarji spoznali, so ga takoj  prijeli   ter  odvedli   pred   policij-skega načelnika. Brez vsake preiska-vo in brez sodišča je policijski prefekt obsodil urednika  v tri mesečno ječo, češ, da je razŠirjal v svojem li-stn lažnjive vesti o policiji. — Tak-šno policijsko nasilstvo se more dan-danes    prigoditi    samo še v Rusiji, kjer igrajo policaji žal še vedno prvo vlogo.
—  Pesnik himne američkih Ce-hov umri. V Libani    na    CVškein je umri   Antonin   Petrtvl,   pesnik     narodne himne ameriških Cehov »O mila vlasti, ty  vzdalena.«  Pokojnik je okrog 20  let  bi val  v  Ameriki,  kjer si je prištedil lepo premoženje.    Nato se je vrail v domovino. Tu je imel v Jieinu dobro idočo gostilnico.
—     Madžamko       pravosodstvo. Urednik madžarskega lista >-Kraien« Gerb*  je  tožil odgovornega  urednika slovaških »Narodnih Novin« «T. Škul-tetega, češ, da ga je žalil na    časti, ker je reagiral na njegove    Slovake žaleče  članke  v   madžarskih     listih. Obravnava proti Šknltetemu je bila v Pešti preteklo sobo to.    Madžarska porota ga je seveda    proglasila    za krivega, na kar ga je sodišče obsodilo v enomeeečno   ječo in v globo   400 kron.
—   Prebivalstvo    rotkega    carstva. Statistični u rad ruskega mini-strstva notranjih del je izdal podatke o zadnjem    splošnein     Ijudskem fitetju na Ruskem 1. 1908.    Po    teh podatkib je fitela Rnsija dne 1. janu-arja 1909- 160 milijonov prebivalcev (leta 1868. 74 milijonov,    leta 1897. 126 milijonov). Na evropsko Rnsijo brez    Poljske    in    Finske    odpada 116^05.300 prebivaloev,    na Finsko 3,015.700, na Poljsko  11,671.800, na Kavkai    11,302.400,      na      Sibirijo 7,878.500, na srednjeazijiike   provincije 9,631.300 in na baltiike 2,641.600 prebivaloev.    Po narodnosti je bilo 65*6%    Ru«ov,    10 6%    TaUrjev, 6*2^   Poljakov,  4*5%   finskih  na-rodov, 3 • ©% Židov, 2 • 4% Litvinov, Nemeer in Švedom V6%. P6 veri je bilo §0-9%   pravoslavnih,    10 $3% mohuu*Aamo*r9    S * 9%     k«iolikovt
4-SS% protestanta, 4 te% %A*r* 0-96% dm^ih kristj*nov in 0 5% druirih nekristjanov. Citati in piaali jih je znalo: na Poljskem 30*5%, v evropski Rusiji 22 9%, na Kavkazu 12*4%, v Sibiriji 12*3%, v srednji Aziji pa 9*3%. V baltiških g-ubernt-jah jih zna citati iu pisati 71 do 80 odstotkov.
Izpretf sotfiSn.
Ka ženske obravnave   ured   dežeUiini sodišfem.
O ta Ijubosumnost. V SttTniiauo. vi g-ostilui v Uorenji \nsi je l*il dne 28. avffiista t. 1. ples. Navzot-ili je bil» \eć fautov zla**ti iz vaši Dubrava. Ko j«* Ž!a domaća. hčf»rka s PavIoni Pert-sutijem ]>leKat, ni bilo to domačiiu fantom po volji. Zaeeli so s stekleni-canii razbijati po mizah ter njinia p» i plesu nabrajati. Vinerne Starman j" 1'ante luiril. Os»en)L!rjj>t!f»trii Anton JVtrie iz Zffor. Dobrave je jel z odpr-inn nožom maliati proti n.iemn ter mu je ]»rerezal suknjo. JStarutan i«' »kooil za prorlajalno mizo in pojrrabil utež, da bi se branil. Padol je pri tem na tla, ua kar mu ;,e Petrić v»?l utež ter ga z njim po $rlavi udari). Med prepirajoče se proste je skočil t Starraannva sestra, trulu v tem trc notku jo zadobila vbodliuo v lev«» nadletnico; prerezana ji je bila žila. Xa4?la zdravni^ka pomor* ji je rešibi življenje. Petrič se zagovarja, da i" hil v si 1 obranu. Sodišee se jj» pa p«» zaslišanju pri*"; jH>]>r>lnoina preprieal » 0 njegovi kri\rli ter ga obsodilo ni ono leto težke je«V.
Kaj vse Ijubezen str i! Rudar Janez Laznik iz Fnžin je iinel za Ijii-\>iay služkinjo. ki služi pri vrtnarici Karolini Frančie v Veveah. Deki ' pa ni uiaralo več za Lažni ka, kar >» fanta ]x>sebno jrrizlo. Prišol jo n;i njen dom ter se hotel ž njo poravnati, a njeno srce je bilo trdo koi ka -men. Odloćno mu je povedala, ua n»* mara več zauj. Tedaj jo pa jel I^azni^ po hiši razprrajati. Poklicani oroznikl Ka nišo irio£?li f>oiL>iriti. Koii'-no j•» svojo bi vso ljubico udariU nakar inu je bila uapr*vedana a rotacija. Lažni i ^e je izrazi 1, da j?a nihče ne s)»ravi : mesta, in fant se je res vrirel na ti*: in r.e branil z vsemi >tirinii. Koučn» 4e je posrećilo, rla so era ukienili; pri tem je poškodoval orožniku ^irj piste na levi rok i. Laznik ničesar r;e taji. Svojo ljubezen \xh\v pa sedaj hladi! 13 mesecev v t^»žki ječi.
O (*» ženike. Deki;« Marija Vrh, posestnik">va hei v Tom i nju je po va->I raznesla novico, da ima posestni-kov sin Jožet" Toujc* ljubavno raz-jnerje z nekim dekletom, ki je i njhn noseća. Njeorov prijatelj mu je pove-dal, odk^>d ta provoriea izvira. Tom<r *reča dne 3. septembra x. 1. Marii>» Trh in jo trdo prime zaradi njeni'i besedi. Xa to jo z polo roko^udari p«> tilniku s tako silo, da se [~:'hov?i skloni k tlom; naposled vrže proti nji še debel kamen, ne da bi jo zadel. Sel jo v Toniiselj v Tt"»mažit*t*vo pro-stilno, kjer je načcl tri tovarile. Spi-li 50 tri in pol litre /trania in odsli :»koli 9. ure zvečer v»i*Oli Vrhovi hi-ši. Tome in Franc? Li^jrnr sta nasko-i-ila Vrbovo hišo s krikom, eeš, da mora hiti noeoj vse ^>hin«. Tome j« (I reza 1 z dol ci ni želoznim drocom ^kozi zaprto okno v liišo. LoprRr \k\ j» metal skozi okna kamenje. Kn kamen je zadel Marijo Vrh v desno ranio in ji strl kljucnu*^. Sip je biln pobitih za 8 K 48 v. Vrhovi so bili seveda v velikem >trnlm. Obdolžen-ca se zaprovnrjata s popolno pij;i-nostjo. Sođišee je Tomeu in Lojrarjir privodilo po sr>t mrsecev težke ječe.
Mlada tatica. 17 let starn Jogipi-na Mohar je služila pri Fmnretu Zn-T ancieu, prost il ni čar ju na Dolenjski cesti za natakafico. Tu si je polapo-ma prisvojila 70 K. Zupanrie je dalj Tasa opažal, da mu nekdo jemlje 135 raklenjene omare donar in ko ,io pri-jel natakarico, mu je koneno priznala, da je jrmala denar. Sicrr je Mo-harjeva pri ohraciuiu škodo do zne-^ka 14 K poravnala, te v;*ote pa ni inarala vruiti, marver je pisala svojemu bivšemu irospodariu žaliivo pi8-mo, na kar je bila ovadena. Obsojv>nu je bila na en mesec jor-e.
»Slavna   amerišk«?   spiritist?nja«. Tuđi  med tako kulturnim    mrodom kot je nemski,    je    &e    zelo    razviti* habjeverstvo. To babjeverstvo pa ni razširjeno  samo med   neniskim   ljudstvom, razširjeno je tuđi med l>oljši-mi in takozvanimi boljšimi sloji. Pri ohravnavi, ki 8e je te dni vršila pri deželnem  sodis^u     v  Berolinu     pro*i špirit istinj i Terezi j i Stre na pol,    se i<* dokazalo, da se colo visoki berolinski kritninalni       uradniki       poslužuj^jo »prorokovanja« raznih habur.   Obt«v žena Stremjiel    ie vec let  prer»»ku.i*» Iahkovernim   Berolincanom  sreeo  in pri tem prav dobro izhaja. Njenemii možii ni treba    nie delati,    kajti    ob njenih    dohodkih oba sijajuo iivit«. Xa svojih    vizitkah im« Stremplov«, napi«:    »Slavna   ameriška špirit isti nja«.   Da je ženika končno vendarl^ prtila   pitd aodi^e,   temu je vzrok njeno sinrajno pratimo   iiaMopanjr. Nekega dne §0 prišle k njej tri gmpo-dičoe; fhre «ta ćakali r kttMnji, tretji
I* je **pkritm*u*im* pripoređov*}* v> Mjernih tajDoatih in o njeni bodočiio-t>ti. Vsedk »ta se k okroffli nusioi, ka-tero je kmalu zaoel premikati pokh-t^ftoi duh. Na stavljena vpra&anja ja «>dgt>varjal duh tako zmedeno, da je tfot*podiena odkritosrčno izjavila, da je vse skupaj si opari ja. To je mada« ino Strempel tako razjarilo, da je od-]irla vrata v stransko sobo ter zaklv rala svojemu mužu: »Emil, pridi no ven; tukaj hoće biti ena nesrammi. Daj ji ik> eno!« Kinalu j>o tem ttogod-kn je prišel k špiritistinji pisatelj Bnehner, ki se ,jt* hotel z njo nekoliko j«ošai«ti. Da bi But'lmer premotil bah-nieo, je naU*knil na prst dva poročn* prstana, dasi ni bil oženjen niti en-krat. ženska je to opazila in uiislets tla je bii Buehner vdovec, je takoj poklicala duha njegove umrle žene. .Buchner je bil seveda takoj prepri-iian, da ženska ničesar ne ve. Poklieala je nato rtu li a njego vegru staroga 4iceta, 'ki je pa tuđi dajal take odgovore, da Buehner z nj i ini ni bil zadovoljen. Buelmer je ženski reki?l, da tako bi njegov stari oče gotovo iu> go-voril. Mivdania Stremili je postala razburjena in je zaklieala: »Prokleti «hihovi, nikar mi ne delajto konie-tlij in nikar ne budite nesramni!« — Pred sodišce.m je obtoženka poredala, da so k njej hodili <h?1o policijsti uradniki in zelo odlični ljudje. Revne jš i so plačevali po *\ marke, poli-fijftki uradniki jx> t> nmrk, otllienejše osebe so plauevale i-elo v zlatu. Tuđi pri nekem ropu je pomagala bero-jinski kriminalni ]>olieiji, da je prišla na sled roparju. I ti klju!» temu, tla j»» madama Strempel dokazala, da je ta-•korekoe neobodno potrebna za elove-stvo in zlasti za berolinsko kriminalno polk-ijo, je bila venderle obsojena na 100 mark deuarne globe.
Razne stvari
*  Velika tatvina v Brnn. V trgovino zlatarja   Hertolda   \Vaohnerja  v Brnu so ponoći prišli tatovi. Odnesi i *o za :U).0(X) do 50.000 K vreduosti.
*  Sodnik  ustrelil dva  otroka.  V Tirnavi  blizu   Požuna    je    na.     lovu »istrelil  okrajni     sodnik     ponio tonr\ dva otroka in skvr dečka in deklieo v starosti 14 let. Deuek je umri. deklica je pa tuđi težko ranjena.
*   Vojaka  povožena.  Med   postajama Marienfeble i u Malo\v na Pru-*>keni je na stroži siojeca vojaka - pi-.ionirja ]>ovozil posebni vlak. Bila sta lakoj mrtva.
*  Vojni zrakoplovi    v    Nemt-iji. Prusku vojnu uprava je sklonila, da si nabavi pet letalnih strojev. Vojn.i uprava je naniree prišla do pre priča-lija, da  l>odo letalni stroj i se veliko važnosti  v  slučaju  kake  vojne.  Nakupila bo zato već a parat ov, da ji bo itiožno delovati za zbol.jšanje in da se Jx>do lnupli čtustniki vežbati na svojih i as tn i h st roj i h.
*  Nesreća na lovu.    Knezji nad-^rozdar  Albert Zwierzina je     povabil i:a   lov  svojepra   brata,   Kmila   Zvrier-i:ino, g"ozdarsko inspekcijskima komi-.^arja v Brnn. Po nesret-i se je Albor-♦ u  spro'/ila   puška.   Krogrla  je  zadeU* brata  Kmila  v   spodnji     del     živote. Težko raujen^gra  so  -/     avtomobilom ])re>peljali v splosno dumijsko bclni^-Tfieo, kjer je p«  kniulu Piiirl.
*   Petrogrrad  \    nevarnonti    pred kugo.       Vsle*l    nepaziiosti    fiiidktura '/dravnika \Villenbrandta    bi    laliko nastala  v   Petro.irnnlu   velika  nevar rosi -/aradi  kuge.  Imenovani 7»lrav-nik je izjfiibil več stoklenih pušk\ v kadrih je iiiu'i kužne ])rrpanite. Neka kmetiea je naš!n pusice, j i li «>dpr ia ter z dvenin  moškiuia  o^ledovaia ler pretipoval«.  Vsi trite so prišli  \* opazovališće za kužne bolezni.
*   Ponearečen  turist.   \*   Sviei  sp je ponesrečil  berolinski  slikar 24let-ni Oton Limui. Hotel  je priti na takozvani   >DeMti Kreuzberg« v kantonu     ApiM«i/*elL     Hi I     je     s     svojim tovurišem prerej nuprej, ko se .je za-ylišal   pretresijiv  krik.   Laiiim jr   p;i-del kakili ^KK) nietrov e:!ul>nko svojim tovarišeni   ravno   pr<*tl   nopre.   Truplo je bilo tako razbito, da Ra ni bilo ino-iroče spoznati.
•: Ali ne kisik izsrublju? ITc'enjaki so začeli razširjati misel, «la se kisik, ki j«e tako potr'lK'ii za življenje, vodno bolj izgublja. To se vidi naj-bolj po zrakoplovili. Znano je nain-»•ee, da <so bili zrakoplovi nekaj deset leti j nazaj veliko bolj nepopohii kot wo danes, a Ijuilje so zamosrli iti ž uji mi v visine, kat ere ni ino^oee danes radi zraka vee doseći. Je premalo kisika, da bi zamo^H ziveti. --Ved«vuo .je umri na. Alout Đlancu v Svici Autflež T*okhoii. in njeprova bo-lozen ni bilu nu' druRe|?a, kakor pomanjkanje kisik:i, ker je imenovana ijora zelo visoku.
: Nizka tirnrljivost. Zdravstveni ura*i v \Vasuinfirtonu je izdal statisti-l;o prlede uinrljivosti v posatiK^znih krajili Zetiinjenih <lr/av. Najnižjo nmrljivost je pokazalo nie^to 8t. Paul v Minnet»oti, kjer jih je umrlo larifiko leto le 11*4 od tis*x"a. Za ujiui priđe pa takoj Clevelaiid. Potom so druga mesta. Tuđi v Chicaffu je bilo zdrav je /elo dobro. Najvteje številke ima \ew York. Pov prečuo zdrav je je bilo ielo dobro. Povpnečaa umrllhrofti
jefcUa tMto 15ljvdi utMDiji pa tuđi zaano dokia, diaov Zid« dr-ašavah »elo dote« Bdraratvooo naprm-ve in dt io v tem oziro daleč pr^d dru^imi driavami.
*  Pr-UI—<l6^»ik UH* P—ftjtla. Te dni se je mudil na Ogrrskem egi-ptovski       prc«tolonafli«dnik      Jusaf Kemail.  ObUkal  je  tuđi  kneza  Lu dovika WindkchgTaaisa.  Kemail je h«1 i Windischgraetzom na lov. Visoka dostojanstvenika sta imela tre-co in sta uatrelila vsak nekaj zajeev in nekaj jerebic. Neko veliko poeedt-vo je egiptovskemu prestolonasledni-ku tako ugajalo, da ga je sklenil ku-, piti.      V    to svrho potrebu je princ 240.000  K,   katerih   pa  revež  ni ma. I^osil je posojilnico v Miskolezu za posojilo.   Ali   bo  posojilnica  kreditirala   egiptovskemu   prestolonasledni-ku    240.000 K,    Še ni prav gotovo. Madžari    menda nie kaj ne zaupajo egiptovskemu princu.
*  Nov stroj v Ameriki. Zopet so iznašli nov stroj, zdaj  za polaganje tračnu-, koder se grade ali popravlja-jo železnice. Mesto po 16 mož in več, kot jih je bilo potrebno do zdaj, da so premaknili  iu  uredili  eno     po     700 funtov težko tračnico, bodeta pri no-vem stroju zadostovala samo dva ali trije. To ponieni zopet, da bo na ti-soče ljudi izgubilo svoje delo. To de-lo po železniei so navaitno opravljali dozdaj Grki. Skoro polovico vseh že-leznie je  na ta  način  uredilo    delo grških  rielavcev.     Ampak  nišo  naj-boljši za to delo. Grkov je potreba 16, da preueso eno tračnico, mtnl tem ko bi 8 Sloveneev ali Hrvatt>v napravilo baš tisto.  Kje je vzrok, se ne ve. Ali so Grki  resnično slabejši, ali so pa toliko bolj pamotni, da se ne dajo izrabljati   do  zadnje  pičice  moči.
.\ekaj aiuerikan^ki'ga. Bivši zrakoplovee Henrik Dupres je že vee let v državni blaznici v Pensilvaniji. Nedavno pa je poskusil na čisto izvi-ren način pobepiiiti iz blaznice. 1/. sviluatega blat?a, katerega je kradel zavodovemn krojaču, si je napravil zrakoplov v premeru 15 čevljev. S poniočjo vrvi in metle je napravil nekakšen trapec. Ko so sli ostali blnzniki v eerkev, splezal je Dupres s svojim »balonom« na streho, odprl je tainkaj nahajajoči se petelin pri plinovi napravi, napolnil svoj zrakoplov s plinom ter se v resnici dvig-nil nad streho. Ko so ga opazili strežni-ki, je bil že nekaj sto čevljev visoko. Dupes se je norčeval iz spodaj stojećih strežajev. kličoe jim: »Pa me primite, če me morete! Proti zrakoplovu je bilo oddanih vee strelov in edeu pn je tuđi zadel. Zrakoplov se jo počasi jel stniseati na zemljo, strežaj: so pograbili Dupresa tor ga odgnali \ njegovo celico. — To se je zgodilo \   A ine riki.
*   Ubogi  perzijski  minister. Per-vijska vlada boleha tuđi na tišti bo-lezni    kakor    vlade    drugih    držav: ijianjka ji  na  vseh  kore ih  in  kraj ih denarja.   To  je   spravilo   lv^rzijske^a ministra    za    zunanjo zadeve v jako neprijeten položaj. Vlada mora nara-reč izplačati četrtletno naprej bivTše-niu   šahu   njegovo   penzijo.       Zadnje penzije    pa vlada nikakor ni  mogla izplačati, ker je bila blagajna popol-nonia prazna. Vslod toga sta naročili avstrijska in ruska vlada dvoma svojima slugama,  da  toliko  časa  zasle-unjfta ministra    za    /imanje zadeve. doklor s^ no izplača    nbocren i šahu njogova  penzija.  Slugi  sta Vila res ministru    vodno za petami;    ponori sta spala eelo v njegovi paln< i   Mini-ster se je pritoževal pri obeh ^ladah, toda A-se ni nič pomagalo, dokler ni dobil  bivši sah  svoje penzije. Za ta.-krga    ministra    prav gotovo ni prijetim biti.
Telefonsko In brzojavnu porodio.
Po vibrijonih oku/ona graška pošta.
O. — Gradec, 2. novembra. Vč>-raj zvt'čer je prisel na tukajšnjo pošto paket iz Ljubljane, v katereni so bili dejokti l>acilono«ilke Pavlovič iz Ljubljane. Ker je bil paket baje t»la-l>o zvezan in se je nekuj jK>kvaril, ga. j.> postni sluga Reit i>onovno preve-zal. Poklieal je tja tuđi poštuega ura«lnika Boswirtha. Takoj nato se jf razširila po poili vest» da sta oba od kolere inficirana. Poklicali so sanitarno oblast, ki je oba uslužbenca oddala takoj v izolirno bolnico. Ćela pošta je bila takoj desinficirana in danes dopoldne je bila izvršena bak-ttriologična preiskava, ki pm je imela — kakor se zatrjnje - negativen uspeh.
Sanioinor odvttnmj.
M. — DuBaj, *. noveu lira. Tn-kajšnji odvetnik dr. Rihard OftrfK-\er v VII. okrajb «« je vćeraj popol-dne v hipni blainnitl ufttrclil.
Minfctrski   predsednik teroa Bie-nerih v a\dlj©»rt pri ecorji,
O. — Danoj, 2. novembra. Ceoar je danes dopoldne ob 11. sprejel mi-nistrftkega predseduika baron« Bift-nertta v cMcotrajni mr&jmmL
Ćtfcl hi Moom4«
M. — Prttcm, 2. ©ov^aibr«. Dane* dopoldne so imali Mki in nem-iki deielni poslanci, vsak po*»b<-j po-•reioTmnje, Vodilni politični krofi me iijavljajo o ćeli sprnvni akciji j«-ko pesimistično. Glavno težkofo tvori $ 42 de&elnega reda. Za danes na-povedana skupna seja čeških in nera-ških poblauoev je bilu otlpovedana. istotako so odpovedane tuđi seje sub-komitejev narodno - politične komisije.
V. kongres ee£ko-&lovan*ke soeijalno-demokraiifn« organizacije,
O. — Praga, 2. novembra. V včerajšni seji V. kongresa češko&lo-vanske socijaluodemokratične organizacije je bil odklonjen pred log, da naj bi se v znak protesta proti dragi-nji uprizorila za en dan generalna stavka. Bil je tuđi sprejet predlog, naj češka strokovna organizacija izdaja nemško glasilo, ki t*e bo vojeva-lo proti dunajski centrali.
Položaj na Hr%aŠkem.
M. — Budimpešta, 2. novembra. Redakter časopisa »Budapoštar Hir-lap« je iniel razgovor z več vplivni-nii hrvaskimi politiki o poslediei zadnji h volitev na Hrva&keni. Ban dr. Tomašić se je izjavil, da smatra za svojo dolžnost, z izvoljenimi poslan-ci i>oskusiti, ali bo moglo priti do po-zitivnega dela na Hrvaškem. Izid se-danjib volitev smatra za svoj uspeh, ker so volitve jasno dokazale, da je većina na Hrvaškem pripravljena k pozitivnomu, na podlagi sporazunia z Ogrsko utemeljeneniu in po br^z trialističiie ideje urejenemu delu. — Bivši jx>dban Xikolie je izjavil, da je situacija jako zmesana in negotova. — Bivši preuWdnik brvaškega sabora Medaković pravi: Ban dr. Tomašić je ćelo situacijo pokvaril, on naj torej tuđi popravi. Vse je odvisno od tega, s kaki mi predloži se bo ban obrnil  na hrvaške  poslance.
Nemški cesar gre v I ta lijo.
M. — Pariz, 2. novembra. Iz Rima poroča »Ecler«, da prido n( mški cesar Viljem prihodnjo ponilad Italijo ter obišče razstavi v Rimu in Turinu. Pri tej priliki obišče bajv ■ udi papeža v \'atikanu.
Rekonstrukcija franeoskega kabineta.
M. — Pariz, "2. novembra. Včc-iaj je imel ministrski svet sejo, v 1:p-leri se je vršilo posvetovanje radi eventualne rekonstrukcije kabineta Zvečer je bi!a razširjena vest, da poda ministrski predsednik Briand predsedniku republike Falliersu demisijo eologa kabineta. Fallier pa bo rajbrž poveril Briandu, da naj zno-va po svoji volji sostavi kabinet.
»miri na Spanskem? O. — Pariz, 2. novembra. V tu-kajšnjih urodnistvih je bila snoči rnz-širjena vnst, da je prišlo na Špan-skern do krvavih nemirov. Te \ft>ti pa dosedaj šo nišo bile potrjeno. Vesti so nastale najbrž radi tega, ker se je izvršila v Madridu eela vrsta nretacij zaradi antimilitariatičnj propagando. Med nretiranimi ^ta tuđi prpđsednik zvozr sooijalistično mladine Bla$ques in pa vseučiliški profesor dr. Ovejero.
A rotacije bivših portugalskih    mini-strov.
O. — Li&abona, 2. novf*rnl>rn. Vlada je daln bivšega finančneira ministra v kabinetu Franco Teixoi-ra. daljo ludi bivšega ministra zn javna dela Reimao aretirati. Oba \>a ?>ta bila proti kavciji spušč^na na Kvobodo.
Kupujte jutranjo izdajo „Slovenskega Naroda".
GOSPOlOfStVO.
—  Žetev na Ogrskem. (Poroćilo poljedelskega   ministrstva   z   dne   25. okt.)    Ugodno jesensko vreme je po-spe§evalo dobro dozoritev koruze. Rezultat  bo  najbrže  znašal  4828 milj. stotov napram 41*11 stotov v lanskem letu.   Krompirja bodo priđelali 46*26 stotov napram 49*95 stotov. Vrtne rast-Hne, stročnice in zelje kažejo  dobro. Donos sladkorne in klajne^pese je kvalitativno in kvantitativno dober, na ne-katerih ksajih ćelo  relo dober.   Na-sproti temu so pa vina zelo malo pri-delali.   Tuđi sadna letina je splošno zelo slaba, izvzemši jabolka, čeSpIjc in orehe.
—   Trst kot trg za bombeže-vlno. Tržaška trgovska in obrtna zbornica je sklicala interesente bombaževe industrije  in trgovine  z   borabažem, kakor tuđi transportne zavode, da se posvetuicjo o sredstvib, kako povzdig-niti v Trstu  promet z bombaievino. Pri posvetovanju so se izrekli za  to, oaj se predvsem začne z arbttracijo levantinske bombaicvine.   Sploino se je izražala želia, naj se naslanjajo na bremske pogoje in na podlaci teh naj se doMijo tuđi za Trst pogoji sa trgo-vioo i bonbaltvtaft ia spedalao naj
se areii anshpanje pri dotočevsaia voikkorti blaga in pa način, kakoje treba postopatt z nezoamkovanimi ba-lami Poodarjala se je tndi velika važnost, da se skrajia leleznišlri dovoz in potreba, naj se kakor hitro mogoče zgrade primema sldadiiča v Franc Jo-žefovem pristanišnu.
—  Donos tobačnega monopola v Avstrtjl. Državi je prinesel tobačni monopol v prvem pol let ju  t. I. v Av-striji 134,843.829 kron, t.j.za 4,291.145 kron ali za 3*3% več nego v lanskem letu.   Izvoz tobaka in tobačnih izdel-kov  v   inozemstvo  je   pa   padel   za 1,418.183 kron. Predvsem se je zvišal konsum domaćih bgaret, katerih se je prodalo v  tem  letu  2673* 1 miljonov komadov,   201*5  miljonov   več   nego lani.    Prodaja tigar  se je  z vi šala  za 2*6  miljonov  na 5916  miljonov  komadov.
—  Izpremenltev srbske tovarne za   usnje  v akcijsko družbo.   Đtl-gradski listi  poročajo,  da  hočejo to-varno za  usnje Djurić in  Balovac  v Đelgradu izpremeniti v akcijsko družbo. Pri  transakciji je  udeležena tuđi  avstrijska „Landerbanka".
—   Nova  sladkorna   tovarna v Srbiji. Iz Đelgrada poročajo: V sredo se je v skupščini prečital kraljevi ukaz, s   katerim   se  trgovinski   minister  po-verja, predložiti skupščini zakonski nacrt o koncesiji, ki naj se podeli praški kreditni banki za ustanovitev sladkorne tovarne   v   Paračinu.    Do   zdaj   je   v Srbiji   samo   ena   sladkorna   tovarna blizu Belgrada, ki je last nekega nein-škega mdustrijskega podjetja.
— Težka trgovska kriza v Zgornji Italiji.   Z ozirom  na  težko trgovsko krizo, ki vlada že delj časa v Zgornji Italiji,  je italijanska vlada odredila za menice, ki dospe v Neapolju med 15. oktobrom 1910 in 15. januvarijem 1911 in ki se glase na manj   nego   500 lir, trimesečni plačilni moratorij.
—  Nova doloclla glede spremnih lihtin za pakete na Kom unsko. Z ozirom na predmetno pred kratkim pri-občeno notico nam uaznanja trgovinska in obrt niska zbornica v Lj ubijani, da je romuuska carinska uprava vsled intorveneije c. kr. trgovinskega ministrstva dovolila, da je pri uvozu zavitkov    v    Roinunsko odslej treba priložiti  za  več  zavitkov  brez  ome-jitve njih števila, ki jih posije posa-mezui     odposiljalec     »knpno   enemu prejemku,  samo eno originalno  fakturo    za    vso    vsebino dotične poši-ljatve.
•       *       *
—  Ljubljanska kreditna   banka.
V mesecu oktobru vložilo se je na l'^njižice in na tekooi račun 2,743.861 kroTi 19 v, dvignilo pa 2,007.340 K 25 v. Skupno stanje koncem oktobra 12,232.643 K 73 v.
—  Kmetska posojilnic* ljubljanske okolice,     registrovana zadrtima   : ueomejeno zavezo v Ljubljani. Mesc-ca oktobra 1910 vložilo je 620 strank >15.536 K    97 v,    dvig^nilo    je    1555 st ran k  1,073.259 K 32 v. Stanjt- bra-nilnihvlog ineseca oktobra 18,880.649 kron 81 v.
—  Mestna hranilniea v Kainni-ku.    V meseeu oktobru  1910    je   1Š2 strank    vložilo    55.450 K 4G v,    121 strank   dvignilo   60.963 K    70 v,   :> strankam  izplačalo hi potočnih  pt^o-jil 25.200 K.    Stanje hranilnih vlo^ 2,043.741  K 90 v. Stanje hipotečnih posojil    1,540.797 K   41 v.    Denarni promet v mesecu oktobru 233.235 K 82 vin.
—  Mestna    hraniInica v Novem mestu. V mesecu oktobru 1910 je 233 strank    vložilo 113.029 K 35 v,    242 strank vzdijriiilo 197.901  K88v,    15 strankam    se je izplačalo hipoteonih posojil    35.450 K,    373 menie    se    j<-eskomptovalo za 131.800 K.     Stanje vlo# 3.634.463 K 55 v. Denarni promet 1,118.808 K 73 v .Vseh strank jo bilo 1524.
Iz4aj*telj  In odgovorni  urednik: Rasto Pustoslemšek.
Darila.
„Podpornemu društvu z* slov. visokošolce nt Dunaju* so darovali od 20. julija do 20. oktobra 1910: 700 K: Kranjska dežeina blagajna v Ljubljani; 100 K: dr. Ivo Subclj, c. in kr. sekc. svetnik na Dunaju; 50 K: dr. Karol Triller, odvetnik v Ljubljani; po 10 K: dr. Val. Kušar, glav. učit. v Ljubljani, Okrajno hranilniea v Se-žam, Ivan Okretič, c. kr. gen. advokat in dr. Pavel Valjavec, odvetnik na Dunaju; po 6 K: uustav Dežela, tehnik, za »Struno* v Idriji in dr. Fr. Vidic, c kr. ured. drž. zakon, na Dunaju; po 5 K: gi. Hana Diehl v Celju, I. Hut-ter, katehet v Celovcu in dr. Fr. Ko-privnik» c. kr. prol. v Ljubljani. Skupaj 917 kron. — Preteklo Solsko leto je druStvo veliko veC razdelilo kot pa prijelo. Navedeni prispevfci so se zato porabili za pokritje primanjkljaja. Zdaj bi bilo treba fopet deliti podpore, društvo pa nima denarja. Prosimo tor«) ouine pomočil — Darove smetena biifajaik Ivan Lazar aa4-ftvMtflt jiiie itL v p., Dunaj 01.
Zahvala.
Po4fteaa roAina izreka ten potom iskreno zahvalo vsem vrlim sokolskim društvom, ki so postavila aa dan spomina mrtvih Castno stražo ob gomili abogih septembrskih žrtev.
Istotako prisrčna zahvala sl.pev. družtvoma wSlavecM in .Ljubljanski Zvon* za prekrasno v srce segajoče petje!                                          »»
Čast jim!
Rodbina Lundrova.
ŠL 25. (Vepar).         9rušL pr^ML 291%.
V tetrtok, 3. novemkra 1M0.
NoviteU!               Četrttči               Novitetm?
Qro| Cnksembnrški
Opereta v trch dejanjih.  Bcscdilo spisala A. WL   WiUa«r   in   B.   Bo4aaiky.    UjcUsb: Trmne 1+hir. Režiser Jos. Povhe. Kapel-
r;ik pr of.   F r i d.  Rei ner
Blagajnica se odpre ob 7. uri. Zaćetek ob • ,8. uri.                 Konce ob !tt.
MMiia preistiTi bi i alate, i uviilin.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 28. oktobra: Salo Ivaa, li-dar, 25 let, na patu v bolnk-o.
Dne 30. oktobra: Karol ina Kvaj-ser, strojevodje vtlov«, 76 let, R*ide*> kegra c^sta 11. — Franc Klemene, Iranćni uradnik, 60 M, Skofja uliea Rt. 1. — Gašpar Se!i>;kar. delav«-, 5^i let, Karolinška semlja ^t. 14.
Dne 30. oktobra: Fr*ui<* Ahčat', sprevorinik juin«* železnice v p., t.* let, Poljanski nasip 52.
Dne 31. oktobra: Barbara Marko, žena c. kr. vlailnecra oi'ieijala, 37 let, Tržaška cesta 13.
Dne 1. novembra: ,]<>!*)pina R*-bolj, pose^tniea^ 75 let, Jenkova ulica št. 16.
V   deželni   bolnici:
Dne 27. oktobra: Ivan Zaje, dc-lavee. 68 let.
Dne 28. oktobra: Anton Ambroz., delavec% 21 let. — Ana Puliar, hei er-kostavca, 2 leti.
Dne ^30. oktobra: Jo>ip Su bove i -nik, post^tnikov ^in. 3 leta. — Valentin Bajželj, jiekovski pomocuii, 40 let.
Poslano.
Sa   pr«*lTmlc*  aiest,  mradalk«  tti.
Proti tcikočam j;.rtha\ Ijanjd in v>cm nasledkon mnogega sedenja in nap>ornega duševnega dtL je uprj\  ntobhodr\(> potrebno domaće zdravi1 pristni JBoll-OT Scidliti pratok," ker vph\
na prebavtjanjc   trajno in   ura\ navalno   ter im oUticvalcn   m   topilen   učmek    Skatljica   vei 2 L Po poštnem povzetji razpošilja to zdravii vsak  dan  Ickarn.ir  A. MOU, c   in kr. dvorr zalagatelj nj DUNAJU, Tncnlanben 9. V \
karnali na dc2e!i je  urecno z.thuvati Moli Ot irmni zaznamovan z varnostno znunku ■ podpisom.                                                « -
škodljivi    bonboni   proti   krnilju-
Lo pre več je znano, kako se .šopirita neiskrenost   in  uepošt^nost  na    tor; scu  živil.   Žal,  Ha  požoljivost  po  <3< bicku   nekim   merkantilnim     olemer. toni   ni   zado^eala:   i>pažamo   jo   pra neljubo   tuđi   na   bipienskem      polji Tako  se  pod  vsem i   luopočimi   inur. prodajajo   bonl>onl   proti   kašlju,     k pa ne obseprajo niti  sledu  onih  ek* trak tov, ki so tako potrebni za zan ranje  kašlja  in   hripavosti.   Zato   p poprosto dobivamo izdelke proti ka.*> Iju, ki  so \ redni  koiuaj  toliko, koli kor je vreden sladkor v njih. Ti bor boni   seveda   nimajo   prav   nobenep* zdravilnega  učinka,     zanesljivo    po-vzročajo samo nekaj: pokvarjenje ie\ lodca.     Varujte   se  torej     nepoštene hvalo take^a blaga, če h katarju n*' marate  zraven  še  želodenih  lK>leoin Najzanesljivejše  je   torej,   posluževa-ti se izkljueno zdravniškt> priporm^i nib, znanih Kalserjevih prsnih kar:> mel.   Zahtevana   ixxl   tem   oznanieni-lom se ilobivajo \k> lekarnieah, dro-gerijah ali trgoviuah 8 kolonijalnim blagom.
/ Bata ■▼tUafa   j/ I VBeroliB, Pariz, Rim M.S      I
r——7—r •
MmdtL *w Im. atoMlk Mmm Kf-