T Največji skrauki dnevnik v ZrinriEmih driavah Velja ura leto • « • $6.00 S Zrn pol leto.....$3.00 | Za New York celo leto - $7.00 Za iimfiiirtro celo leto $7.00 GLAS NARODA * Da2y to the United States* List slovenskih delavcev y Ameriki TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 34. — STEV. 34. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870 and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 9, 1935. — SOBOTA, 9. FEBRUARJA 1935 VOLUME XI.TTT. LETNIK. XI.ITT. NRA PRAVILNIKI BODO V KRATKEM IZPREMENJE1 RAVNATELJI DESETIH JEKLARSKIH PODJETIJ SO OBTOŽENI KRŠITVE ANTITRUSTNE POSTAVE Pravilnik za avtno industrijo bo ostal do srede junija v svoji dosedanji obliki, potem bo pa temeljito izpremenjen. — Predsednikova izjava je napravila konec vznemirljivim vestem. — Jeklarski mogotci so prepričani, da bodo odstranili vse vladne ovire. Adolf Hitler razmišlja o razorožitvi WASHINGTON, D. C., 8. februarja. — Obnovljeni pravilnik za avtno industrijo, ki je povzročil toliko vznemirjenja in debat, bo ostal v veljavi do 16. junija, nakar bo pa temeljito izpremenjen. — Predsednik Roosevelt je odločno izjavil, da pred tem časom ni misliti na nobeno revizijo. Ta izjava najvišjega izvršilnega uradnika je bila najbrže določena za to, da prežene razne govorice, ki se širijo po deželi ter utegnejo škodovati avtni industriji. Dne 1 6. junija ne ugasne samo veljavnost pravilnika za avtno industrijo, pač pa tudi veljavnost vse NRA zakonodaje, če ne bo medtem obnovljena. Predsednik je rekel časniškim poročevalcem, da bo vlada prihodnje dni predložila kongresu načrte glede obnovitve in preureditve NRA. Ako bo NRA podaljšana, bo poslovala v drugačni obliki kot dosedaj. Pravilniki za vse industrije bodo temeljito izpremenjeni. WASHINGTON, D. C., 8. februarja. — Demokratski voditelji v poslanski zbornici so danes napovedovali, da bo najkasneje v teku treh tednov prišla na vrsto predloga, ki določa, naj se izplača vojnim veteranom bonus v znesku dveh tisoč in sto milijonov dolarjev. Predloga glede socijalne zaščite bo v nekoliko iz-premenjeni obliki sprejeta v teku dveh tednov, nakar se bo finančni odsek začel takoj baviti z zadevo bonusa. Medtem sta Ameriška legija in Zveza veteranov obnovili boj za financiranje bonusa. Legija predlaga, naj bo vlada prodajala bonde ter z izkupičkom plačala bonus, docim so veterani mnenja, da bi bilo najbolje, če bi vlada natiskala toliko novih bankovcev, kolikor jih potrebuje v to svrho. Predloga bi bila kaj hitro sprejeta, če bi se obe or- • ganizaciji bivših vojakov sporazumeli. Veterani pravijo, da načrt ameriške Legije ne sme obveljati, ker bi koristil v prvi vrsti bankirjem. Bankirji bi namreč kupovali vladne bonde ter pri obrestih zaslužili na milijone dolarjev. WASHINGTON, D. C., 8. februarja. — Organizirano delavstvo je odločno proti vladnemu predlogu, da bi delavci, zaposleni pri javnih gradnjah, zaslužili samo po petdeset dolarjev na mesec. Po zatrdilu delavskih voditeljev bi vladnemu vigledu sledili tudi privatni podjetniki ter bi svojim celavcem ne plačali več kot plača vlada svojim. CLEVELAND, O., 8. februarja. — Zvezni ju-stični department je vložil do sedaj največjo anti-trustno tožbo, da bi preprečil združenje jeklarske industrije. Justični department se je zopet poslužil protitrustne postave, da bi preprečil Republic Steel Corporation, ki je tretje največje odjetje te vrste v deželi, da prevzame Corrigan, McKinney Steel Co. Republic Steel Corporation predstavlja vrednost $271,000,000, Corrigan, McKinney Company pa $54,000,000. Obenem pa je justični department tudi nastopi) proti sedmim ravnateljem desetih jeklarskih podjetij, ker so njihova mesta med seboj zvezana in spadajo vsa podjetja takorekoc pod skupno upravo. 2e več mesecev namerava Republic Steel Corporation prevzeti Corrigan, McKinney podjetje. Obe NA BEGU Z MRLIČEM Morilec Frechette je bil aretiran na meji Cali-. fornije. — Iz ljubosumnosti ubil svojega gospodarja. Nevada City, CaL, 8. feb. — Po 2000 milj dolffi vožnji z avtomobilom s svojim umorjenim gospodarjem v kovčegu je bil aretiran 25 let stari Clar. Frechette. Frechette se je okoli polnoči pripeljal z ukradenim avtomobilom v Truckee, kjer so ga že čakali policisti. Ž njim so se peljali še trije drugi moški poleg kovčega z mrtvim 24 let starim Robertom Brown iz Ka-almazoo, Mich. Policisti so povabili Fre-chetteja in njegove spremljevalce v stražnico, da se ogreje jo. En policist je ostal poleg avtomobila in je kovčeg odprl in tedaj so gledale vanj ugasle oči umorjenega Browna. Takoj nato je bil Frechette aretiran. Frechette je spočetka tajil, pozneje pa je priznal naslednje: 1. da je umoril Browna, njegovo truplo stlačil v kovčeg in ga hotel peljati daleč na za-pad, kjer ga je nameraval pustiti na kakem samotnem kraju in nato pobegniti čez Pacifik v Azijo. 2. da je na svoji vožnji v Denver, Colo, oropal dve lekarni in en restavrant ter pobegnil s $41. 3. da je šel v Salt Lake City, Utah na ples in da je pustil avtomobil z mrličem pred plesno dvorano. 4. da je svoje tri spremljevalce vzel v avtomobil v Salt Lake City in da se je ž njimi pogodil, da jih pelje v Califor-nijo vsakega za $6. 5. da je iz Elko, Nevada, Brownovemu očetu brzojavil, da mu naj pošlje $50 in da je brzojavko podpisal z * Robert*. Frechette je pozneje izpove-vedal, kako in zakaj je umoril Browna. "29. januarja sva bila z R. Brownom izven mesta Howell, Mich.", je pripovedoval Frechette. "Brown se ~e hvalil,da more dobiti vsako žensko. Jaz pa sem mu rekel, da samo ene ne more imeti.. Ker je hotel vedeti, sem povedal, da je to moja prijateljica Grace Curran. Brown pa se mi je zaklel, da je imel ž njo ljubavno razmerje. Udaril sem ga v obraz, Brown pa je potegnil ta-le revolver. Primem ga za roko in počila sta dva »Mela. Brown je padel. Nisem vedel, ali je živ ali OBRAVNAVA SE BLIŽA KONCU Zaslišanih bo le še nekaj prič.— Kos lestve ni del deske iz podstrešja Hauptmannovega stanovanja. Flemington, N. J., 8. feb. — Glavni HauptmanJbv zagovornik Edward J. Reilly je rekel, da bo pozval le še nekaj prič, nakar bo zagovoraištvo zaključilo zasliševanje svojih prič. Pri včerajšnji obravnavi so nastopile štiri priče za Haupt-manna. Reilly hoče s svojimi pričami dokazati, da Haupt-mann lestve ni naredil, da en kos lestve ni del deske, ki je bila odtrgana v podstrešju Hauptmannovega stanovanja in da Hauptmann ni sprejel $50,000 Lmdberghove odkupnine. Gradbeni podjetnik Charles J. De Bishop, ki je priznal, da se ne smatra za lesnega izvedenca, da pa a Hauptmannovih odtisov ni našel, je bil včeraj zopet poklican kot priča in gji je generalni pravdnik Wilentz ostro iz-prašoval. Dr. Hudson je priznal, da morejo biti odtisi na kakem predmetu izbrisani, ako ga je i>ozneje še prijemalo še več rok. Hudson je tudi priznal, da ni našel na lestvi odtisov Lindbcrghovih prstov, d asi jo je pogosto prijemal in ogledoval. PLINSKE MASKE ZAPOVEDANE Praga, Cehoslovaska, 7. feb. Čehoslovaška vlada je odredila, da si iporajo vsi državljani nabaviti maske proti strupenim plinom in da morajo vsi hišni posestniki zgraditi kleti, ki so vame proti bombam. Kdor bo v zvezi s tem zakrivil sabotažo, ga bo zadela smrtna kazen. mrtev; stlačil sem ga v kovčeg in sem ga hotel skriti, ker sem vedel, da bom celo svoje življenje sedel v ječi, ako me zalotijo". strani zatrjujete, da so se delničarji obeh podjetij izrekli za spojitev obeh podjetij. Ravnatelji obeh podjetij so že opetovano povdarjali, da ne gre za kako finančno transakcijo, temveč samo za tehnično zadevo. Delničarji so mnenja, da bodo premagali vladno oviro in da bo slednjič prišlo dp spojitve obeh podjetij. FRANCOSKI KABINET BO ___ODSTOPIL Opozicija proti Flandi-novi vladi narašča. — Vrednost vladnih papirjev je zelo padla. Pariz, Francija, 8. febr. — Moralni in gospodarski neuspehi so tako zelo omajali temelje Flandinove vlade, da je vsak hip pričakovati njenega padca. Nezadovoljstvo s Flandi-nom se najbolj zrcali na pariški borzi. Vrednost vladnih papirjev je padla za štiri milijarde frankov (262 milijonov dolarjev). Vlada sicer še ne računa na demisijo, toda dolgo časa se ne bo mogla vzdržati, ker je dobila pri včerajšnjem glasovanju glede zaupnice le 45 glasov večine. Tako malenkostne večine ni bila Flandinova vlada doslej še nikdar deležna. FlandLn je hotel slediti vzgledu ameriškega predsednika Roosevelta ter skušal združiti francoske industrije v skupine, čijah vsaka bi imela svoj pravilnik. To se mu pa ni posrečilo. Gospodarski položaj Francije se je znatno poslabšal. Soglasno z izjavo delavskega ministra Paula Jacquiera, znaša število nezaposlenih sko-ro pol milijona. AST0RJEVA VDOVAV ŠKRIPCIH Sredi morja se je zopet pobotala s svojim možem. — V Alžiru sta vzela vsak svoj parnik v Italijo. Napolj, Italija, 8. febr. — Sprava med boksarskim pretepačem Enzo Fiermontejem in njegovo ženo Madeline Astor Dick Fiermonte sredi morja na parniku "Roma" se je najbrže zopet skisala. Pred desetimi dnevi se je Fiermonte s parnikom 'Roma' odpeljal v Italijo. Ko je bil parnik že več milj od New Yor-ka, je izvedel, da se nahaja na parniku tudi njegova žena in tedaj je sporočil po radiju svojemu prijatelju: "Moja žena na krovu. Sam Bog mi pomagaj ' \ Pozneje sta se zopet sprijaznila in Fiermonte je o tem obvestil svojega prijatelja. Do Alžira sta se peljala skupaj, tam pa sta visela vsak drug parnik. Enzo se je odpeljal v Genovo, Madeline pa v Napolj. Blagajnik parnika pravi, da je med njima posredoval, da sta se zopet sprijaznila. Prija- NA ANGLEŠKO FRANCOSKO VABILO BO SAM ODGOVORIL BERLIN, Nemčija, 8. februarja. — Predsednik in kancler Adolf Hitler je prevzel vso odgovornost za odgovor na anglesko-francoski predlog glede obsežne evropske varnostne pogodbe. Hitler smatra nalogo, da pojasni nemško stališče, za tako važno, da se je zaprl kot v samostan in se zakopal med cele kupe listin ter razmišlja o tej važni in težki odločitvi. Angleško-francoske predloge je vzel iz zunanjega ministrstva, ukazal je prinesti v predsedniško pisarno vse listine, ki se tičejo razorožitve in se zatopil v proučevanje. Hitler bo, predno bo odgovoril Angliji in Nemčiji, natančno pregledal vse listine glede razorožitve od njihovega početka. Cel njegov štab je takorekoč zaprt pred svetom. . Po neki govorici namerava Hitler poslati v London zračnega ministra Hermaima \Vil-helma Goeringa ali pa zunanjega* ministra Konstantina von Neuratha, da dobi natančnejše podatke o nekaterih zadevah, v katerih narodni soci-jalisti vidijo past. Po drugih vesteh, ki so tudi verjetnejše, pa bo angleški delegat na razorožit veni konferenei stotnik Anthony Eden prišel v Berlin. V nemških vladnih krofih so mnenja, da sta Anglija in Francija s svojim povabilom že priznalo naraščajočo nemško zračno silo. Berlin, Nemčija, 8. februarja. — Nemški poslanik v Parizu Roland Ko<»ster je že odpotoval iz Berlina v Pariz, 8tq?et, «C Q* corporation "SIT ttMnaw uf ibote officers: Boroogjh of Mahhattan. Sew York City, N. V. - GL A S L. Benedik, Treas. N A'R O O A " (M» W tfo» Hiiph) Brery Day Except Sundayn and Holidays •» Ml« late velja m fa-poS lata ., fe Cetrt lata la . WD Sa New Tack «* c«to Mb ......ft.OO 2a pol leta ...................fSJO Za liflMMtfo aa celo leto...... «7:00 ••••••••••••••a* $8.80 Za pol leta Saftaoriptton Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Olaa Naroda" izhaja thU dan InsemH nedelj lu praznikov. DepUl brea podpisa in osebnosti se ne priobCnJejo. Denar naj se blagovoli »ottljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se aai t*fll prejžnje MtfctlSge naananl, da hitreje imjdemo naalorolka. •«LA8 NARODA", 221 W. 18th Street. Me* Yarfc N. V. - Tnfaahena? CHfima S—OTM DELAVSKA STRANKA IN LLOYD GEORGE Zasedanje angleške poslanske zbornice se bliža koncu. Pojavila se je idoimieva, da ho6e konservativna vlada izboljšati svoje ničfkaj ugodne izglede s presenetljiv j zgodnjilm ra^ujstoni parlamenta. Petindvajsetletni vladarski julbilej kralja J ur ju hoče izrabiti v svoje namene. V ljudeh namerava obuditi navdušenje -za vladarja in njegovo rodbino rter na ta način preprečiti zmago delavske stranke. Ministrski predsednik MacDonald je na nekem zbo rovanju poveidal svojim volilcem, da ne ibodo volitve predčasno razpisane, ampak da se bodo vršile šele proti koncu leta- Dvahhsedemdesetletni Lloyd George, nekdanji voditelj angleških liberalcev, se je zopet začel politično udej-stvovatd. V volivnem okrožju Baiigar je nagovoril svoje rojake v njihovo največje veselje v galskem narečju (ter jim je pojasnil načrte glede svojega "New Deala". Lloyd George je predlagal ustanovitev gospodarskega sveta, nadomeščen je mnogočlanske vlade z nekakšnim vojnim kalbinetom, državni vpliv na prddMkcajo ter državno kontrolo nad bankami' Ti predlogi niso v nikakžneni soglasju s tradicijo libera bi o stranke. Nekdaj tako mogočna liberalna stranka jo'komaj vpoštevanja vredna. Lloyd George je zapustil še ta zaldnji ostanek liberalcev, ki so v opoziciji proti vladi ter ustanovil novo politično frakcijo. Njegov New Deal je nekakšna zmes "stanovskih" idej ter omiljenih zahtev delavske stranke. Angleška delavska stranka zavrača vslodtega program starega Lloyd Georgea kot polovičasftvo ter stavija slddieČe zahteve: — Podržavljanje Angleške banke. Upravljati jo mo -rajo najbolj zmožni ljudje ter vršiti dalekovidno bančno politiko. — Višje plače za delavce potoni ojačenja tarifne zaščite ter razširjenje produkcije potoni izboljšanja gospodarskih postav- Siromašna stanovanja je treba ddlpraviti ter zgraditi za delavce moderna stanovanjska poslopja. Otroci naj hodijo v šolo do šestnajstega leta. Starini delavcem je treba zvišati pokojnine, da bodo napravili prostor mlajšim. Za uveljavljenje te.ga načrta ibdje idelavska stranka intenziven boj po vsej Angliji pod spretnim vodstvom Georgea Lan^burya. it-' DENARNE P0ŠUJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. . V JUGOSLAVIJO žm $ 2.75 .......... Din. 100 $ 5.35 .......... Din. 200 $ 731 .......... Din. 300 $12................ Din 500 $3&jg& $47X9 Din. 1000 Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.85 ....................Lir 100 I1&25 ------------------------------------Lir 200 $44.60 ....................Lir 500 $88.20 ....................Lir 1000 $178.— ....................Lir 200t $263.— ...... .....m* Lir 8000 IN 8K CEHE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CSNt PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI S* IffpiaMIn vetjih sneakor kot zgoraj navedeno, botfbt t dinarjih ali lirah dovoljujem* to bo*Je pofcoj*. K1H DOLARJIH Prefenmlk dat* t starem kraju lsplaffio t dolarjih. linUjMii pa Onkle Letter sa pristeJNae 3LOVEN1C PUBLISHING COMPXNY M'GI a • Narod*"' t WOT* Mt BMR NKW YOBK. H. X. Prošnja za "registracijo" prihoda. Vprašanje: Prišel sem nezakonito v Združene države leta 1919, moj prijatlj pa leta 1922. Oba sva prišla kot mornarja in od prihoda naprej vedno stanovala v Združenih državah! Sedaj bi rada dobila državljanske papirje. Kaj nam je storiti t Odgovor: Kar se vas samih tiče, morete vložiti prošnjo na priseljeniško oblast za "registracijo" prihoda, da na tak način legalizirate svoje bivanje. Za to prošnjo služi tiskovina Form 633 in na tiskovini najdete vsa navodila glede zahtevanih informacij, fotografij, ki jih je treba vložiti in pristojbine, ki sedaj znaša $10. Ko dobite takozvani "Certificate of Registry" smete vložiti prošnjo za prvi državzljan-ski papir in po dveh letih morete zaprositi za državljansko spričevalo. Kar se pa vašega prijatelja tiče, on ne more zaenkrat nič storiti, kajti pravica do registracije se razteza le na one, ki so prišli nezakonito do 3. ju-' nija 1921. Za one, ki so prišli kasneje, treba čakati na nov zakon. Taki zakonski predlogi so bili v kongresu že nekoliko let, ali do sedaj ni bilo nič storjeno. Na drugi strani on je po-pohioma varen v Združenih državah, kot so vsi, ki so prišli pred dne 1. julija 1924. Državljan po očetu. Vprašanje: Postal sem ameriški državljan vsled naturalizacije svojega očeta. Rad pa bi imel svoje lastno državljansko spričevalo. Kako naj ga dobim? Odgovor: Od naturalizacij-skega urada morate dobiti tiskovino Form 2400, ki jo izpolnite. Priložiti morate dve sliki in Money Order za $5.00, plačljiv na ime Commissioner of Immigration and Naturalization, Washington, I). C. Prošnjo pa vpošljite na naslov District Director of Immigration and Naturalization v svojem okraju. Zapuščina pokojnega ino-zemca. Vprašanje: Neki priseljenec, moj znanec, je pred kratkim umrl brez oporoke. Zapustil je denar v banki in nekoliko nepremičnin. Nekdo, ki je baje njegov sorodnik, hoče bito imenovan zakonitim oskrbnikom zapuščine. Jaz pa znam, da je imel pokojnik ženo in o-troke v starem kraju. Kako naj se čuva interes njegove družine ? Odgovor: Ako kdo umre brez oporoke (intestate), zapuščinsko sodišče (Surrogate court) po navadi imenuje enega ali pa več izmed najbližjih sorodnikov za upravitelja (administrator) 'zapuščine. Ako imate kak razlog dvomiti, da dotičnik ni sorodnik, naznanite to sodišču. Pišite konzulu one države, katere podanik je bil pokojnik. Ena izmed dolžnosti inozemskih konzulov je zaščititi interese starokrajskih družin, ako njih član umre v tej deželi. Nezgoda delavca na relief n. Vprašanje: Bil sem poškodovan na delu v malem mestecu v New Jersey, kjer sem bil zaposlen pri neki javni gradnji kot reliefni delavce. Imam pravico do kompenzacije? Odgovor: V državi New Jersey je bila ustanovljena začasna Emergency Belief Administracija, ki plačuje odškodnino onim delavcem, ki so bili poškodovani na delo-prepo-možnih gradnjah (work-relief projects). Ako niste še prijavili nezgodo, storite to takoj. Ako imate kake težkoče, pojdite 1c najbližji Legal Aid Society. Iz Slovenije* . Ljubezenska tragedija pod Šmarno goro. V znani vasici Brodu pod Šmarno goro se je te dni odigrala ljubezenska tragedija, katere žrtev je postala 23-let-na delavka Štefka Mlinarjeva, usužbena v tvornici Bera, llri-bernik & Co. v Št. Vidu, medtem ko je moral njen delovni tovariš in fant, 22-letni Andrej Boštjančič, ki je iz M i šare pri Vodicah doma, v ječo. Fanta i*n njegovo dekle so vsi Sentvindčauii in okoličani poznali kot vzorna, simpatična človeka in zato z njima vsi prav iskreno sočustvujejo v nesreči, ki jo je sprožila samo prevelika in nepreračunljiva ljubezen. Andrej in Štefka sta se že dalj časa poznala in znano je bilo, da se imata rada. Ali kakor stti domnevala v svoji slepi zaljubljenosti, je prišla v nju srečo težka zapreka. Fant je bil potrjen k vojakom in letos bi moral odriniti v kasarno. Celo poldrugo leto ločitve, tako sta menila, ne bosta mogla prenesti in oba sta se bala, da bosta izgubila drug drugega. V tem strahu sta začela razmišljati o tem. da bi šla rajši skupaj v smrt. 28. januarja je Andrej vso noč izostal od doma. Iskal je družbe po krčmah, da bi pozabil na nesrečo, ki se mu je zdela prevelika in pretežka za njegovo dušo. Zjutraj se je vrnil domov. Poslal je pošto svojemu dekletu, naj pride k njemu na dom v Brodu 17. Štefka je v resnici prišla, in ko sta potem sama ostala v sobi, se je vse naglo zgodilo. Iznenada je počil strel in dekle se je zgrudilo zadeto v levo sence. Na njen krik so prihiteli Boštjančičevi in iz bližnje Česnove elektrarne so brž Starostne pokojnine v državi Iowa. Vprašanje: Kake so bistvene določbe zakona za starostne pokojnine v državi Iowa? Odgovor: Zakon, ki je nedavno prišel v veljavo v tej državi, se nanaša na potrebne ljudi v starosti čez 65 let, brez ozira, kje so se rodiil. Morajo pa biti državljani vsaj 15 let in bivati v državi vsaj deset let. Najvišja pokojnina je $25 na mesec. Izgied 28 držav, ki imajo slicne zakone, le države Delaware ne izključuje inozem-cev. V vseh drugih državah mora prosilec biti ameriški državljan za gotovo dobo, po navadi deset do 15 let. FLIS. telefonirali po reševalni voz, da so jo odpeljpali v bolnico, ker pa je že od vsega početka kazalo, da ne bo ostala pri živ-ljenju, so se med prevozom za hip ustavili pred šentviško cerkvijo, da je ranjenka dobila še poslednjo popotnico. Ko se je reševalni avto ustavil pred ljubljansko bolnico, pa je bila že mrtva. Zato so jo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu, kjer bo sodna komisija opravila obdukcijo. Medtem pa se je Andrej Boštjaneič v družili svojega brata Stanka sam javil orožniški postaji. Napravil je vtis zbite-ga, duševno razdejanega človeka, ki mu ni več obstanka na svetu. Izpovedal je, da sta hotela z dekletom skupno v smrt. Ko so orožniki ped vodstvom komandirja nato preiskali njegovo stanovanje, so v resnici našli pismo, ki sta ga skupno napisala in podpisala oba. Pismo ni naslovljeno na nikogar, a končuje se z besedami: "Najina zadnja želja je skupen grob*'. A ko je Andrej izstrelil prvi naboj svojemu dekletu v sence, mu je revolver, v katerem je hranil še dva strela zase, v hipu odpovedal. Tako se je zgodilo, da Andrej ne bo s Štefko legel v skupen grob. ^ Orožniki so v kratkem času pojasnili ves dogodek in ko zvečer Andreja Boštjančiča prepeljali v zapore okrožnega sodišča.' Tragična smrt zaslužnega planinca. Smučarski klub Guštanj-Kotle je 27. januarja priredil podsavezno prvenstvo v smuku z Uršlje gore. Obrnil se je tudi na SPD, naj oskrbi kočo za tekmovanje. Podružnica SPD v Slovenjgradu se je rada odzxala prošnji in na Ur-šljo goro sta odšla telegrafski nadziratelj Franc Kavs in 64. letni poštni upravnik Franc Eiletz, oba iz Slovenjgradca. Ponoči od sobote na nedeljo pa je zapadlo nad 1 m snega, a kljub temu so bila tekmovanja končana v redu. Ko so tekmovalci odšli, sta Kavs in Eiletz okrog 16. zapustila kočo. Čeprav so jim svetovali, naj bi se vrnila po markirani poti čez čez Guštanj v Slovenjgra-dec, šta jo mahnila brez smuči po najkrajši poti, ker sta morala biti zvečer zaradi občnega zbora gasilnega društva doma. Paradi obilice snega in nastale teme sta pa pod starokr-škimi planinami zgrešila pot. Nenadoma je Eiletz, ki je šel za tovarišem, slišal, kako se je izpod Bavnjakovega vrha utr- gal težak plaz, ki je s silnim traščem bobnel v dolino. Opozoril je Kavsa na pretečo nevarnost in ta se je naglo instinktivno pripognil. V naslednjem trenutku je oba plaz potegnil s seboj in ju pokopal. Kavs je bil samo onesveščen in čez nekaj časa se je zavedel. Ker je imel eno nogo prosto, se je z naporom vseh svojih moči izkobacal iz snega ter se ozrl za tovarišem, o katerem pa ni bilo ne duha ne sluha. Od 9. zvečer pa prav do polnoči je Kavs iskal pogrešanega Eiletza, a ga ni našel. Ves potrt je na kraju, kjer ju je zasul plaz, zasadil palico in se napotil v dolino. Do smrti izmučen je prišel okrog 9. zjutraj v Rimski vrelec, kjer je prijavil nesrečo. Iz Guštanja so telefonirali v Slovenjgradec in takoj so se organizirale reševalne ekspe-dicije v Guštanju, Kotlah in Slovenjgradcu, ki so pohitele pod vodstvom Stanka Štandla na Urši jo goro. Reševanja so se udeležili večinoma smučarji in pa tudi gasilci, a z njimi je šel tudi Kavs, čeprav je bil zelo utrujen. Kmalu so prišli do kraja, kjer je Kavs zasadil palico, in takoj začeli z odki-davanjem snega. Ob 14. se jim je po naključju posrečilo, da so izpod 4 m debele snežne plasti potegnili Eiletza, seveda že mrtvega. Ogromen požar v Kočevju. Požarno katastrofo so opazili prebivalci šele nekaj minut pred poldnevora, dasi je izbruh ogenj v predilnici velike tekstilne tovarne že dobro uro poprej ter se naglo širil po veliki zalogi volne. Vzrok nesreče še ni popolnoma ugotov-Ijei, verjetno pa je, da je začelo goreti zaradi kratkega stika. Dim, ki se je valil iz tovarne, je opazil mimoidoči tesar Jonke ter takoj planil v tovarno in obvestil o nesreči vratarja. Iz Kočevja in tudi iz o-kolice j«' teklo mnogo ljudi proti tovarni, ki je oddaljena nekaj 100 m od kolodvora. Mogočno štirinadstropno po-slopje je ogenj skoraj popolnem auničil. Tekstilna tovarna je bila u-rejena takoj po prevratu v starem gospodarskem poslopju Auerspergove graščine. Večkrat so jo povečali, preuredili in modernizirali. Veliko podjetje je v domačih rokali, ker so češki delničarji že leta 1925 svoje deleže prodali domačinom. V tovarni je bilo zaposlenih blizu 400 delavcev in delavk, ki so imeli za kočevske razmere še dobre zaslužke. Požarna katastrofa je za te delavce najhujši udarec. Tovarna je sicer zavarovana, a preden bodo nameščeni vsi novi stroji in vse urejeno, da bo preteklo več mesecev. Po povprečni cenitvi znaša škoda okrog 10 milijonov dinarjev. NESREČA V ZATEMNELEM 8I0SK0PU V niekem kinematografu v rumunskem mestu Galacu se je pripetila te dni huda nesreča. V odmorih med predavaj an jem nastopajo tam skupine arti-stov. Tako je neki artist žongliral s svojo ženo, ki je splezala na 8 m visok drog. Drog je držal mož v rokah. Hipoma pa je zaradi kratkega stika nastala v dvorani tema, žena je izgubila ravnotežje in treščila v orkester. Med gledalci je nastala strahovita panika, zaradi katere je bilo več ljudi lažje ranjenih. Ko so napravili luč, so vse obvezali, artistko, ki je imela večkrat nalomljene noge pa so spravili v bolnico. Tel.: STnyvesant 9-9440 Dr. D; S. DIBICH ZDRAVNIK Ordlnira: 10—12 op. in od 6—8 irefer Sob.: od 1—S pop., od 0—8 zv. flTKMhST., NEW YOBH CUT Peter Zgaga Predvčerajšnjim je jugoslovanski ministrski predsednik B»Jžidar Jeftič razpustil narodno skupščino in odredil, da se bodo vršile volitve v novo skupščino enkrat poleti. Pri prihodnjih volitvah bodo smele vse bivše politične stranke postaviti svoje kandidate, česar jim ni bilo dovoljeno dolgih šest let, to je izza časa, ko je pokojni kralj Aleksander razpustil politič. stranke in uvedel v Jugoslaviji diktatorsko oblast. Ali se je v tem razmeroma dolgem času strankarska strast polegla, ali pa bo ob novih in po novih volitvah izbruhnila s staro silo na dan? To vprašanje je odločilnega pomena. Ali se bodo po shodih in papirjih zopet prepirali za oslovo senco in za brezplodne cilje tratili sile, ki so si jih nabrali v zadnjih šestih letih in jih je le diktatura zadrževala, da se niso sprostile! Nekateri domnevajo, da je kraljeva smrt izpametovala jugoslovanske politike. Da bi jih že vsaj toliko izpametovala, da bi ne iskali sovražnikov domovine v njeni notranjosti in da bi posvetili ve/* jo pa žil j o sosedom, ki ste-gajo po nji svoje grabežljive roke. Proces proti Ilauptmannu traja že od 2. januarja in bo trajal še nekaj dni. Dvomljivo je, da bo šel Hauptmann zaradi zločina, ki ga dolže, na električni stol. Proces se je tako zavlekel, da so ga že vsi siti. Najbolj ga je seveda sit Haiiptnianu. za njim pa zagovorniki, državno pravdništvo, priče in sodnik. Tudi čitatelji ne čitajo več s takim zanimanjem poročil kot so jih prve dni. Zagovorništvo se bo posluži-lo vseh svojih trikov, da bo prepričalo porotnike o Ilaupt-mannovi nedolžnosti, državni pravdnik bo pa napel vse krip-lje, da ga bo spravil v zvezo z umorom. Porota bo slišala dokaze in proti dokaze in se bo v zaprtem prostoru posvetovala, kaj in kako. V poroti je osem moških in štiri ženske. Sporazumeti se morajo glede krivde ali nedolžnosti. Ne samo večina, pač pa vseh dvanajst. Takoj prve dni je bilo opaziti, da porotnicam Hauptmann ni nevšečen. Najmlajša med njimi se mu je že parkrat nasmehnila. V tem grmu pa tiči zajec. Haptmann je postaven in precej čeden možak. Ženska je pa ženska. Vedno je bila in vedno bo. Z najmlajšo porotnico se bodo gotovo strinjale tudi njene tri tovarišice. Potemtakem bodo v poroti štiri osebe, ki bi raje videle Hauptmanna živega nego mrtvega. Štiri ženske. Naj bo osem porotnikov še tako prepričanih o Hauptman-novi krivdi, se lahko na glavo postavijo, pa ne bodo pripravili štirih porotnic, da bi potegnile ž njimi. Ena ženska jih lahko enajst nžene, štiri ženske pa ne samo enajst, pač pa cel bataljon. Na podlagi vsega tega sklepam, da Hauptmann ne bo umrl v električnem stolu. Moj preroški duh me je sicer že večkrat prevaril, toda zdi se mi, da me v tem slučaju ne bo. 'OLAi NARODA1 NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 9, 1936 OSKAR GELLER. "ZLATA MUHA" lz spominov cirkuškega igralca. Mi trije: Jaliaški umetnik signor Saltarino, atlet in cirkuški borec Guberlo ter ja4, monsieur Erie z vlogo jokeja, smo bili takrat zaposleni v cirkusu 44starega" Sidolija, ki j«j potoval po Romuniji in dobro služil. Ko smo prišli drugič v J assy, smo se morali pobrigati za novo privlačno moč. Po iia-logu našega predstojnika sem pisal dunajskemu gledališkemu in cirkuškemu zastopniku Bielilerju. Z njegovim poslovodjem Kopfom sva se poznala še iz tistih časov, ko je potoval po svetu z velikansko žensko, ki so jo nazivali Roža. To velikanko mu je hotel prevzeti neki tekmec. Nastal je spor, ki ga je Kopf končal s tem, da se je z Rozo poroči!. Ker mu ni pristojalo, da bi še nadalje potoval po svetu in raz kazoval po beznicah svoje ženo, je vstopil v Biehlerjevo podjetje. Čez 'nekaj dni je prišlo Od Kopfa zelo prijazno pismo, v katerem nam ponja trapeško umetnico "Zlato muho", ki je končala svoje igre v Renzu pri Dunaju ter je sedaj prosta. V mojem štiridesetletnem cirkuškem življenju, ki me ;e vodilo skoraj po vsem svetu, sem srečal mnogo slavnih igralk. Toda nobena izmed njih ni napravila name tako silnega vtisa kakor 4 4 Zlat a muha". — Zdelo se je, kot bi izhajala ta murna, nežna stvariea iz trume nebeških duhov. Nj»'ii nežno oblikovan obrazek, ki je bil kot izklesan iz najdražjega kamna, je moral očarati vsakogar; modre oči so se ji svetile kakor dve zvezdi in bujni lasje so obdajali glavico ko svetniški sij. 4Zlato muho" je spremljal na potovanju njen oče; pred mnogimi leti je bil slaven klovn. To se mu pa sedaj ni več poznalo. Bil je redkobeseden in godrnja v mož. — Vloga, ki jo je izvajala 4tZlata mulia", jo bila izredno nevarna. Zahtevala je trdne živce. Visoko gori pod cirkuškim svodom je bil pritrjen majhen podnožnik. S tega podnožnika je skočila 14Zlata muha" v mogočnem lo- a—- ku skozi ves cirkuški prostor na sukajoči se trapec, kjer je potem izvajala svoje igre. Med tem je stal njen oče v mena-žerijski sobi in čudovito mirno vodil sukajoči se trapec. Ni treba poudariti, da je želo to vratolomno dejanje lepe dekli-ee hrupno priznanje. 44Zlata muha" je bila največje zanimanje v Jasseyu in naš cirkus je bil vsak zvečer zaseden do zadnjega kotička. Ko se je prikazala v svoji lesketajoči se opravi in skočila v praznino, so vsi nehote zadrževali sapo. Komaj pa je dosegla trapec, je nastal pravcat vihar odobravanja. Vsak zvečer je dobivala cvetje in različna darila. Večer za večerom smo videli v prvi vrsti lož mladega konjeniškega častnika. Ob vsakem obisku je poklonil 44Zlati mn-l.i" šopek temnordečili vrtnic z dolgimi stebli. Saltarino je kmalu izvedel, da je ta častnik sin bogatega in imenitnega boja rja. Zato nismo bili posebno presenečeni, ko smo nekega dne izvedeli, da se je zaročil z "Zlato muho" in da se bo ona l>o končanih igrali pri Sidoli-ju odpovedala cirkuškemu življenju. Ker se bo proti volji svojega očeta odrekel vojaški službi, bosta odšla na posestva ki jih je podedoval po materi. Prišel je zadnji dan cirkusa v Jasseyu. Naš šotor ni mogel sprejeti vseli množic pritiskajoče,ga občinstva, ki je ponujalo za najskromnejši kotiček bajne vsote. Končno je morala nastopiti policija in blagajne so se zaprle. — Minevala je točka za točko, toda občinstvo za vse naše prizadevanje ni da lo ni kakega priznanja. Niti odločilna borba med našim Gu-berlom in nekim znanim, ko medved močnim kočijažem iz Jasseva ni zanimala ta večer občinstva. Čakali so na 44 Zlato muho", srečno nevesto plemenitega romunskega moža. Ko si je naložil Guberlo svojega nasprotnika na pleča, je nastopil po običajnem odmoru veliki trenutek.Prišla je 44 Zlat i muha", v rokah je imela dve rdeči vrtnici. Slekla je bar/ nasti .plašč — čudovito lepa je bila v svoji zlati opravi — in odbrzela po vrvnati lestvici navzgor. Nastalo je hrumeče ploskanje. Nekoliko je počakala, da je oče pripravil sukajoči se trapec. Napetost v cirkusu je dosegla višek. <4liei-donc en avant!" je zaklicala in trapec tse je zasukal proti nji. Razširila je roke za skok in švignila kakor puŠica tja. — tisoč vzklikov neizrekljive groze — srca so prenehala biti — otrpnil je mozeg! 44Zlata muha" je v času ene sekunde pogledala na zaročenca v loži, in v tem komaj opaznem trenutku pograbila z obema rokama v praznino... Jaz sem videl samo lesketajoče telo pasti v areno. Culi smo strašni, nečloveški krik. — V areni je ležalo zmečkano, trepetajoče, krvaveče telo. Kaj se je odigravalo tedaj, ne vem več. Nastala je strašna zmeda in vrvež tulečih, obupanih ljudi; tresel sem se po v.sem životu in po žilah mi je tolko ko s kladivom. Neprestano so se oglašale v meni jezne besede: 44,Zlata muha* zapušča cirkus! Slovo 4Zlate muhe* od cirkusa! Hei-donc en avant!" Svet je velik in zemlja vrti! Človeške u-sode drvijo kot neumne iz življenje v smrt! — Doživel sem trahovit požar cirkusa Abbeva in Sonc v Liverpoolu; bil sem priča požara na igrišču v Miri. chestru, -kjer je zgorel pogumni igralec Laffavette, ko je skočil v ogenj, da bi rešil svojega psa. Doživel sem potres, ki jo podrl cirkus. Bili so mrtvi in ranjeni. — Toda vsi ti grozni doživljaji so malo proti temu, kar se je odigravalo v cirkusu Sidoli pri smrtnem skoku 4Zlate muhe". Po pokopu nesrečnega otroka, ki je na tako strašen način izgubil življenje, smo zapustili ini trije — signor Saltarino, Guberlo in jaz — cirkus Sidoli j. Nobena zemska moč nas ni mogla dalje obdržati v Roniu-niji. Leta so minevala. Mi trije neločljivi smo medtem prepotovali pol Evrope. Prišli smo v Sibirijo, kjer smo cestovali s cirkusom Karenskijem. Nato ZA LETO 1935 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. > : f • ' ' - : ' Slovenic Publishing Company W«t 1 Stfi Street New York, N. Y. | Storite svoje, da zadrzife flu: "Flu" jp zojK't tukaj. Vsak naj stori svojo, da prepreči bolezni vzeti obilico življenj. Fiu je zelo nalezljiva, če ne ščitite svojega zdravja s tem, da ga ohranite v dobrem stanju. Utrdite svoj sistem, rabite TRINERJEVO GRENKO VINO ki drži vaše črevesje odprto. Mnogi zdravniki ga prii*>ročajo. C'e Vaš zdravnik ne pozna njegovih sestavin, nam pišite in mi mu bomo z veseljem pojasnili formulo. Pri vseh lekarnarjih. Jos. Triner Corp.. 1333 S. Ash-land Ave., Chicago, 111. Zavrnite iM>narodbe: vztrajajte pri Trinerjevem Grenkem Vinu! (Adv.! smo dobili zaposlitev pri Sala-monskiju v Rigi. Na kolodvoru nas je pričakoval moj stari prL jatelj Bimbo, ki živi sedaj s svojim sinom v jugovzhodni Afriki. Guberlo ga je vprašal, kateri igralci so zaposleni pri cirkusu Salamonskiju. Rad bi bil zvedel, če so med njimi kaki znanci. Toda Bimbo jih je pogodil samo par. "Gotovo poznate Ernesta, jahalnega učitelja?" je menil. "Ta je bil pri Sidoliju in je mnogo potoval po Evropi." TJro po razgovoru z Bim-bom me je s solzami v očeh objel — nekdanji konjeniški častnik, siljubovanja. Ta manija ga je bila nekoč že spravila v sa-natorij, kjer so mu pa stregle tako čedne sestre, da se ni mogel izlečiti. V dokaz da ni bil njegov kli-jent nikoli grob, je navedel branitelj ime neke ženske, ki jo je pismonoša obiskoval tri tedne dan za dnevom in pri tem zaman prežal na priliko, da bi jo poljubil. Navzlic temu, da je dobil košarico, ji je vsak dan točno izročil pošto. Slednjič je ženska onemogočila obiske na "ta način, da je prepovedala svojemu zaročencu pošiljati pisma po pošti. Pismonoša je bil od sodnika obsojen proti obljubi, da bo takoj zapustil službo. V razsodbi je bilo rečeno, da je mož zahteval preveč od naslovnic pisem, ko jim je izročal pošto še proti nagradi posebnega poljuba. Takšna praksa je nedopustna ne 1p z vidika adresa-tinj, ampak tudi zaradi poštne ustanove kot take. In tako se je v Vigorgu na Danskem zopet izpraznilo eno službeno mesto za raznašalca pisem. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh ttvareh. V sled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila i« tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobne m hitro. Zato se zaupno obrntte na nas ta vsa pojasni*«•. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je gtevno. za najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, BE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zaaatavljo-mo Vam, da boste poceni in udobno potoval\. SLOVENIC PUBLISHING TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. CO. LIVAR MILIJONAR V' avtomobilski tovarni v I Villancourtu pri Parizu so lju-| dje te dni hudo razburjeni. Po 1 indiskretnosti nekega lista so namreč zvedeli, da je preprost delavec v tej tovarni, livar Kvaren Paris težak milijonar. "Mož, ki ni o svojem bogastvu črlinil nikomur besedice, je po oporoki svojega v Ameriki u-inrlega strica edini dedič 30 ! milijonov dolarjev v gotovini, | širnih zemljišč v Californiji, 160,000 glav živine in še ima j lastninsko pravico na več pe-jtrolejskih virov v Srednjem Zapadu. Danes mu je 30 let. Njegov stric, ki je imel isto ime kakor on, je prišel kot 16. j letni mladenič iz Bavonna v Južno Ameriko, kjer si je pri-j štedil majhno glavnico. Z njo | se je po vojni preselil v Združene države, kjer si je s posrečenimi špekulacijami pridobil gori omenjeno imetje. Umrl je leta 1932. Ta čas je njegov nečak živel kot učitelj plavanja v slovitem kopališču v Biarritzu. Nekega dno ga je obiskal tuj gospod, ki mu je povedal, da je bil osebni tajnik njegovega ameriškega strica in da mu jo dana naloga izvršiti njegovo oporoko. Paris je seveda kar gledal. Ne da bi sam spregovoril o tem besedo, se je vendar vest o njegovi sreči raznesla naokrog. Takoj je postal cilj pravega obleganja od vseh strani^Ban-ke so mu ponujale kredit, avtomobilske tovarne4* svoje najdražje modele, vsakovrstna podjetja soudeležbo, krojači so prihajali nalašč zavoljo njega iz Pariza, da bi mu krojili o-bleko. To vse je bilo mlademu možu, ki je po naravi skromen, zelo mučno in sklenil je, da se javnosti skrije. To je bilo tem ■ lažje, ker od vsega imetja ni-)ma niti še pare v rokah in bo | trajalo tudi še nekaj časa, pre-. den se izvršijo vse tormalno-! sti s predajo. Do tega časa pa | mora po izrecnem pogoju v o-. poroki živeti po starem dalje, brez dolgov, brez kreditov, z lastnim delom. Ker je sezona v Biarritzu pravkar minevala, - Do moževega srca Pise Sidney Snow Govedina, fižol in pivo omehčajo moško srce. Kar je jagodni sundae Študentki, to so govedina, fižol in pivo moškemu, pji naj bo star dvajset ali sedemdeset let. Te besede so i>osvečene mladi gospe, ki je pred kratkim pripravila tako kosilo in nas ž njim prijetno presenetila. Nekega nedeljskega dopoldne smo igrali golf. Ko je bila igra končana, smo se umili in preobleki! ter se od-lieljall k svojemu prijatelju. Mislil sem, da bomo imeli za obed piščance- ali janjetino, mogoče tudi roast beef in karfijolo ter salato. Take obede pripravljajo gospodinje, ki se drže navodil v kuharski knjigi. GOVEDINA, FIŽOL, PIVO Prijetno sem bil pa presenečen, ko je bil postavljen na mizo kos govedine, velik lonec fižola in obilen vrč piva. Če bi bil Andy navzoč, bi, brez dvoma vzkliknil: — Oh, oh! Prav nič nas ni bilo treba siUtl. Lačni smo bili in smo začeli zajemati. In reči moram, vsem je izvrstno teknilo. Zalivali smo pa s pivom. Pred nami so bile namreč Ca še napolnjene 7. zlatormeno. okusno pijačo, ki ji je pena segala prav do roba. Rečem vam pa, da se k takemu obedu nobena stvar tako ne prileže kakor C-aSa dobrega piva. v družbi nastane veselo razpoloženje, in jed s pivom dosti bolj tekne kakor sicer. Če hočete pripraviti tako kosilo, dovolite. dm vam izdam skrivnost, ki se tiče fižola. Če nimate lonca za fižol, si ga nabavite. Vzemite par konev fižola ter ga »trešite v lonec. Dodati je treba malo molasses ter malo slanine. Pot rešit« nekoliko s sladkorjem ter peri te v zmerni peti približno eno uro. Boste videti, kakšna jed bo to. VrC napolnite s pivom iz steklenic. Nekateri ga radi pijejo iz ča.š. nekateri iz vrčkov. To je pač stvar okusa. Znani časniški poročevalce, Webb Miller, ki je bil dolgo Časa v Ixtndonu. pravi, da je pivo iz vrčka najbolje. Človek mora naširoko odpreti usta, ko ga pije. In tako pride okus do prave veljave. Po kosilu gostje nekoliko počivajo, nakar gredo zopet igrat. In ne smete pozabiti: — Če je ostalo kaj govedine in fižola, ni treba zavreči. Zvečer bodo vse s slastjo pojedli. je torej srečni dedič ušel proti Parizu in si je zagotovil služ-1 bo livarja, ki jo opravlja z vso žilavostjo. Časnikarji so ga te dni poleti li in ga vprašali, kaj bo storil, ko bo imel milijone v rokah. 4'Tako nesmiselno jih ne bom trosil, kakor sem videl v svojem življenju že premnoge bogatine", je dejal. 44Kupil si bom majhno hišo v svoji domovini na jugu, k temu avtomobil iz naše tovarne in morda si bom omislil nekoliko služabniških moči, da razbremenim ženo. Svojemu sinku hočem poskrbeti, ko doraste, za dobro izobrazbo. Pošljem ga na vseučilišče. V ostalem je moja edina sanja pospeševati sport. Plavanje, poleti, tenis in avto so bili že od nekdaj moja slabost in storil bom vse, da bom z zgraditvijo igrišč, stadionov in drugih športnih ustanov vzbujal v mladini veselje do j športa", i —---- JUNAŠKA MATI ' V majhni holandski vasi je živela v podstrešju trinad-stropne najemne hiše družina rekega delavca. Te dni, ko je bil mož »na nočnem poslu, je ženo iz spanja prebudil hud t ruše in prasketanje. Vstala je, odprla vrata in opazila v svojo grozo, da je hiša v ognju. Stopnice so bile že-vse v plamenih, beg po njih je bil nemogoč. Ne da bi dolgo pomi-šljala, je žena zaloputnila vrata in začela iz rjuh zvijati vrv, da bi po njej rešila skozi okno ' svoje tri otroke, sivolasega ta-! sta in sebe. Toda kmalu je mo-j rala tu namero opustiti, kaj-; ti preden bi bila vrv pripravljena, bi v hiši z vsemi svojimi zgorela. Stanovanje je bilo že polno dima. Z vso naglico je tedaj planila k posteljam, pobrala žimnice in jih vrgla skozi o-kno. Nato je pograbila enoletnega dečka in stopila z njim k oknu. Spodaj so bili ljudje, ki so takoj razumeli, kaj hoče in so žimniče razprostrli po tleh. Mati je otroka vrgla v globino. Padel pa ni na žimnico, temveč na tla in si težko poškodoval lobanjo. Žena je stopila nemudoma po oba ostala otrofca, dvojčka. Sedaj so ljudje spodaj bolje pristavili žimnice in otroka sta brez škode priletela nanje. Sedaj je žena stekla v tastovo sobo, toda starec je bil od dima že one-sveščem in ga je morala zvleči do okna njegove sobe in ga spustiti v globino. Pod oknom je bil kup peska, ki je nekoliko ublažil padec, da si je mož zlomil samo roko. Brez pomišljanja je pogumna žena skočila nato še sama skozi ofcno in se ni pri padcu prav nič poškodovala. Med tem so t>ili pozvali zdravnika, ki je ponesrečenemu otroku in tastu nudil prvo pomoč ter ju dal odpraviti v bolnišnico. Upati je, da bo tudi otrok ostal živ. Ko so dospeli gasilci, se je bila hiša sesula na kup. •w&fm-i 'O L ODA" KBW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 9, 1936 Tffi LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. SAMOSTANSKI I OVFP kJ (ROMAN IZ 14. STOLETJA).JL^Vr V -Li\J ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H, 23 Dekle odgovori še v polsnu. — Prosim te, vstani, — pravi Zefa s žalostnim glasom, — otrok je tako slab. Bosonoga in samo v rdečem krilu pride Gitli do vrat. — Poglej: moj otrok, moj otrok, moj otrok! — vzdihuje Zefa te drži svečo nad posteljo. Gitli se skloni čez otroka ter nežno prime njegove ročice, ki so narobe ležale s stisnjenimi pesmi. — Mimical — zašepeče s sladko ljubeznivostjo. — Mimi-ca, ali me več ne poznaš? Poglei, Ditita je pri tebi. — Nekaj časa zastonj čaka na odgovor. Nato pa zakliče z vsem strahom v svojem srcu: — Mimica! Otrokov obraz se za spoznaj zgane, tih vzdih, ne kot v bolečini, temveč kot v bolestnem hrepenenju, privre iz nepremičnih, nekoiiko odprtih ust. Toda malo telesce se ne gane. Telesce, obkroženo z zlatimi kodri, leži trdo nagnjeno na stran in pod nežnimi, napol zaprtimi trepalnicami gledajo nekdaj tako poredno blesteče oči, nepremično, brez bleska in življenja. — Srček moj dragi, kaj pa ti je? — jeclja Gitli in gleda z brezupnim, plahim pogledom v Zefin obraz. — Moj Bog, moj Bog, samo ko bi bil Polzer doma! — stoka žena ter pade pred posteljo na kolena. — Da bi bil saj ostal doma! Moj Bog! Kaj naj napravim? Moj otrok, moj otrok! Nobenega sveta nimam, in ne morem si pomagati! Kaj naj naredim? — Svakinja, ostani, ostani! Stečem po padarja! — vzdihuje Gitli In kot stoji, bosonoga, v tankem krilu, steče iz liiše. Na potu se ne zmeni za ostro kamenje, ki jo je boleče pritiskalo na podplate, niti za nočni hlad, ki jo je stresal. Samo teče in teče, dokler vsa zasopla ne pride na trg do hiše. v kateri je stanoval padar. Kot brez upa udriha s kladivom po vratih, vedno dalje, tako dolgo, da se v ogorenjem nadstropju odpre okno. — Ali boste nehali ali ne! Kakšen ropot pa je to in še ponoči? — zakliče moški glas. — Oh, prosim vas, doma imamo bolnega otroka! — vzdihuje Gitli z dvignjenimi rokami. — Pridite vendar, pridite, lepo vas prosim, prosim, prosim! — Kdo pa si i — Gitli, sestra šolarja Polzerja. — Tako-o-o-o? — Pri imenu, ki ga je povedala Gitli, prične padar premišljevat. Da, ako bi ji prišlo na misel, bi zaklicala navzgor: Cenca, hči bogatega Eggebauerja — potem bi kaj doživela, kako bi padar skočil: — Tako-o-o-o? Naj bo; samo pojdi domov in povej, da že pridem, ko se zdani. Ropotaje se zapre okno. Gitli stoji kot omotena ter se z obema rokama prime za glavo. Ali ^e bilo mogoče? Otrok — tako sladka, ljubezniva stvarica! In ni bilo človeka, ki bi se potrudil, da bi mu duša lezla iz telesa samo da bi pomagal! Pomagal? Kdo? Pater Evzebij? Ozdravil je sinčka samostanskega oskrbnika. Gitli teče in brez sape dospe do samostanskih vrat. Zvonec glasno zvoni, kajti z vso težo telesa se je Gitli obesila na vrv. — Pater Evzebij! Kje je dobri pater Evzebij? — vzdihuje Gitli, ko se odpre omreženo okno. — Dekle? Ponoči? — jeclja vratar. — Kaj pa hočeš od patra? — Doma imamo bolnega otroka, pater Evzebij naj mu pomaga. O, dobri frater vratar, prosim vas, prosim vas — — O, moj Bog, dekle, patra danes ne moreš dobiti. Že deset dni je v soteski sv. Jerneja. Gitli se mora nasloniti na zid, da ne omahne. — Toda povej, kaj je otroku? — Nič več se ne gane in nič več ne vidi. In ne pozna me več. O. frater vratar, tako ljubezniv, dober otrok! — Nikar ne jokaj, dekle, ljubi Bog bo že pomagal! In — počakaj malo! — Obraz za mrežo izgine, nato se stegne ven roka z majhno steklenico. — Vzemi, dekle, vzemi! To je najboljše, kar imam: Oleum Sancti Quirini iz samostana v Tauernsee. Gitli pograbi z obema rokama. — S tem drgni otroku čelo in senci in velike žile na rokah in na kraju, kjer bije srce, in moli pri tem očenaš! To bo pomagalo. To je že pomagalo mnogim tisočim. Sedaj pa pojdi, dekle! Hvaljen bodi Jezus Kristus! — Amen! — jeclja Gitli. Bil je glas poln vroče hvaležnosti. In jokaje steče nazaj, toda ne joka več v bolečini, joka v veselju. Kar je držala v rokah in pritiskala k srcu, je bila gotova rešitev: blagoslovljeno olje! Vedno in vedno ponavlja besedo za besedo: čelo, senci, žile in kjer bije srce. In da v molitvi ne bi bila prekratka, prične že sedaj, ko teče in teče, moliti: — Oče naš, kateri si v nebesih... Utrujena, nezmožna izpregovoriti niti besede, pride domov. Zefa ji pride nasproti s prepadlim, snežno belim in objokanim obrazom. — Ali bo prišel T Ali bo prišel? Gitlil zmaje z glavo; govoriti še ne more; toda, medtem ko se z eno roko drži za utrijajoče prsi, že tišči z drugo steklenico v Zefine roke. — Moj Bog, Gitli, govori vendar, — stoka žena, strah me bo zadušil. — Vzemi — vzemi — to ji mora pomagati! To je že tisočkrat in tisočkrat pomagalo, je rekel. Oče naš, kateri si v nebesih... — Iu v molitvi pade pred posteljo, v kateri še teži otrok, kakor ga je pustila. — Toda, Gitli, govori vendar, kako naj pomaga, kaj naj s tem storim? (Dalje prihodnjič.) glej* KONEC KAR 4V AN PO ARABSKI PUŠČAVI V Iraku sedaj pripravljajo načrt, da bi med mesti Bagdad, Medina in Meka uvedli avtomobilski promet. Muslimanski romarji, ki romajo v Meko in prihajajo od Bagdada, bodo poslej Aral^ko puščavo zmogli v treh dneh. Na raznih krajih puščave bodo zgradili poslopja za odpočitek, tako da prihodnje potovanje skozi puščavo ne bo več naporno, ampak bolj zabavno. Doslej je romarska karavana, ki je iz Nejefa romala v Medino, morala cel mesec hoditi po vroči Arabski puščavi. Nova avtomobilska cesta bo zgrajena približno po isti poti, po ka-terj so doslje že toliko stoletij hodile kamelje karavane. Žena slovitega arabskega kalifa Haruma ar Rašila, ki se je imenovala Zit Cobaida, je s svojim vplivom dosegla, da so Arabci že v tisti davni dobi na tej poti izkopali globoke vodnjake. Ti vodnjaki iz tistega davnega časa so še danes dobro ohranjeni ter do današnjega dne popotnikom po Arabski puščavi dajojo dobro pitno vodo. Sedaj pa bo teh kameljih potovanj konec. Avtomobil med Damaskom in Bagdadom jih je domala že iz-podrinil. Sedaj jih bo izpodrinil še na poti med Bagdadom in Meko. Muslimanski romarji to novotarijo navdušeno pozdravljajo, ker poslej ne bodo več toliko trpeli, kakor doslej. Prihodnje muslimansko romanje v Meko bo letošnjega marca. Vožnja v avtobusu iz Nejefa v Medino ne bo stala več kakor 5 angleških funtov. Dežele, skozi katere bo vodila bodoča avtomobilska cesta po puščavi, že sedaj razmišljajo, kako bi to progo zavarovale pred zločinci. Jasno je, da bo od tega imela največji dobiček avtomobilska industrija in angleške tovarne se na to že pripravljajo. Ker vsako leto roma v Meko zelo veliko muslimanov, bo potrebnih tudi mnogo avtobusov. Pripravljeni so že veliki avtobusi na treh oseh in s širokimi obroči, da bodo lahko vozili po puščavskem pesku. Konec kameljih karavan je torej tu. Kar se je še pred 20 leti zdelo, da bo trajalo večno, je danes zapisano poginu in pozabljenju. čez nekoliko tednov je nesreč-nica začela kazati znake duševne bolezni. Trdila je, da se ji ogaša v grobnici njen otrok f sam in da govori z njo. Prepeljati so jo morali v sanatorij za živčne bolezni. 170,000 KLUBOV V FRANCIJI Anglija je znana po velikem številu klubov. Tam se sesta-neio trije ali štirje ljudje, pa ustanove svoj klub. Posebno mnogo imajo Angleži čudaških klubov. Zdaj je pa prekosila Anglijo v tem pogledu Francija, kjer so našteli 170,000 klubov. Seveda niso v klubih vedno normalni ljudje, kakor v Angliji, je tudi v Franciji mnogo čudakov, ki hočejo imeti svoje klube. Tako imajo Francozi klub modrookih, si-vookih in zelenookih. Član teh klubov lahko postane samo mož ali ženska, ki ima oči odgovarjajoče barve. V deželi, | kjer polagajo toliko na DR. KERN0VEGA BERILA JE ZNIŽANA Anglesko-slovenskc Berilo KNGLISH SLOVENE EEADEB 8TANE 8AM0 $2 Naročite ga prt — KNJIGARNI GLAS NARODA 216 WEST 18tli STRFEV krat slabše, 40-letni pa že 50 tisoč krat. 44-letni človek v ul-travijoličasti svetlobi praktično sploh ne vidi več. UMOR STAREGA LOGARJA 13. februarja: Conte di Savoia v Genoa 14. februarja: Washington v Havre 15. februarja: Berengarla v Cherbourg 21. februarja: Saturn ia v Trat 22. februarja: Curopa v Bremen Olympic v Cherbourg 23. februarja: Champlain v Havre 27. februarja; Manhattan v Havre Rex v Genoa 8. marca: Berengarla v Cherbourg Bremen v Bremen Westcrland v Havre 9. marca: Paris v Havre Roma v Genoa 13. marca: Deutschland Washington Hamburg Havre 15. marca: Olympic v Cherbourg 1b. marca: Champlain v Havre Conte di Savoia v Genoa 20. marca: Hamburg v Hamburg Veednam v Boulogne Pres. Jtoosevelt v Havre 22. marca: 1'ennland Majestic- Havre Cherbourg 23- marca: He de France v Havre 1 marca: Majestic v Cehbourg 27. marca:* New York :'aturnia v Meiiiiattan v Hamburg Trst v Havre 2. marca: lie de France 29. marca: IWrengarla v Cherbourg Bremen v Bremen 30. marca: Paris v Havre Stuttgart v Hamburg Rex v ui-noa v Havre Že na prvi dan pravoslavnega Božiča je odšel od doma državni logar Fran Bašan iz Široke kule v srezu Gospiču ter se ni več vrnil. Doma je dejal, da gre pogledat v revir. Odšel je brez puške in spremljal važnost'ga 11^egov pes' Pes se je vr" dobro jed" kako7v Franci-|nil tret? da"ves S^trae' f flutlh zl°; pm- juh vo sled jih je naposled spra- Originahii so tudi francoski'^ Pes' ki ^ v bKžnjem goz-klubi, katerih člani so zbrani !du ^jal vedno na istem mestu po različnih krstnih imenih. | in1^reb1el .v,sok J®«*' bne- Tako ustanavljajo klube pj^opali 111 Vod Inje,n. tri, Janezi, Pavli itd. V Pari-1 tniplo nesrecnega logarja. G a- zu pa hočejo ustanoviti celo|vo ^ »^J vso razbito s seki- klub sovražnikov klubov, v ka-! ro- °rozn*kl .so ^alu P*8.1] morilca. To je neki mlademc 6. marca: Albert I?aJlln v Hamburg I'resident Harding v Havre Advertise in 'Glas Naroda* * ZBIRKA. tereni bodo zbrani ljudje, ki niso v nobenem klubu in ki hočejo delovati proti združevanju pojedincev v klube. 0K0 IN STAROST Vse kaže, da se je človeštvo nekako pomladilo. Relativna meja se je zelo raztegnila in > lje onake starosti so često j navidez v razmerju očeta in sina. Tudi abolutna meja starosti se je pomaknila k višjim letom in srednja dolžina človeškega življenja se je podaljšala. Pir tem zrahljan ju te- iz sosednje vasi, ki je priznal, da je usmrtil logarja iz maščevanja. ker ga je bil nekajkrat ovadil zaradi kraje lesa. Umorjeni logar Bašan je bil izelo strog in vesten v službi. Pred 10 leti je bil v preiskavi, ker je ustrelil nekega lovskega tatu. MOŽU JE POBEGNILA zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. V ZIMSKEM ČASU JIH BOSTE ClTALI Z UŽITKOM GLAS IZ GROBA Bogati trgovski dvojici v Londonu je umrla edina hčerkica, lOletna Daisy. Neposredno po smrti se je kazala njena mati nenavadno mirno in zbrano. Bavila se je le izključno s tem, da bi mrtvemu otroku poskrbela razkošno grobnico. Pri tem je imela svojevrstni do-mislek. da je dala vgraditi v grobnico gramofon. Zadnji' rojstni dan je bila mala Daisy podarila materi gramofonsko ploščo, na kateri je bila sama spregovorila nekoliko besed. To ploščo z glasom svojega o-troka je potem nesrečna mati vrtela na gramofonu, ki ga je dala postaviti v grobnico. Cele ure je sedela v njej in poslušala otrokov glas. Njeni domači so menili, da jo bo to u-tešilo in je niso ovirali. Toda Vzklicno sodišče v Parizu je te dni obravnavalo tožbo proti J avstrijski grofici Ladebourjc- vi, ki je bila v prvem zakonu meljnih mej človeškega živi je-' omožena s francoskim kapeta- nja nam začenja primanjkova-; nom Weddingtonom. Ko je ti objektivnih preizkušenj, s /\Veddington odpotoval z neko katerimi bi se določale neka- • ek špedicij o v Malo Azijo, je tere etape človeške starosti.|žena izrabila njegovo odsotnost Ena izmed novo odkritih pre-1 za potovanje v Ameriko. Vze- izkušenj je sposobnost člove- ]a je s ,sey)0j tudi otroke iz škega očesa videti v ultravijo- ^eddingtonovega zakona. V ličasti luči. Holandec W. B. Nevadi je rfala razveljaviti Groot je našel nedavno novo j- zakon {er se je poročila z nižjo mejo občutljivosti člove- • fom Ijaaehourjem, ki je brez skega očesa na poljuultravi-,^^^-^ adoptiral tri Wed- jolieastih žarkov. Najkrajši] dingtonoye (>troke iz prvega zark, ki j,h je oko nekaterih ^ ^oje žpne Kq je kap<._ preizkusancev se dojemalo, so, ^ Weddit(m (loznal za to, bili dolgi 3040 aigstnmiov. . , ____ Tr * .. ., je vložil tožbo proti nezvesti Kmalu nato je opozoril pro- J . .. . ____. w. - „ , l " a - i zakonski polovici zaradi lzne- fesor Fabrv na starejše Said-i . . . . , , *, i • - t ii i verienja in ropa treh otrok, manovo delo, ki je dognal, da *' J .... . , . ° Pariško sodisee je obtožilo gro- se dojemljivost človeškega o-česa za ultravijoličaste žarke močno izpreminja v starosti. De Groot je primerjal Said-manovo opazovanje z lastnim, dopolnil ga je in potrdil. Iz svojih izkušenj je posnel nauk, kako se izpreminja s starostjo I občutljivost človeškega očesa za ultravijoličaste žarke. Od : zgodnje mladosti postaja vo(i-I no manjša, toda ne krči se ena-■ komorno. Do 33. leta se krči počasi, potem pa vedno hitre-j je. Pri 20 letih je oko za vijoličaste žarke petkrat občutlji-1 vejše kakor za ultravijoličaste. 30-letni človek vidi v nl-tra vijoličasti svetlobi tisoč- SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU B19 WEST lttfe 8TBBR NIW XOU, H. 1 ntns MAM ZA GENS VOZNIH LDTOVt II* EKRVACUO KABIN. IN POJASNILA SA PO-TCVANJS iiiiiimim»uiiiii»i».immmiiimiii»«a. fico na izročitev otrok, petnajst dni ječe in 500 frankov denarne globe. DAVKI V ČLOVEŠKI PODOB! Da so ljudje, ki nimajo niti toliko svojega, da bi mogli plačevati davke, ni nič nenavadnega. Da je pa na svetu občinska uprava, ki si je dala davke poravnati s slikarijo, to je primer, ki se je zgodil menda samo v madžarskem mestu Szek-szardu. Nekega slikarja so tam zaman opominjali, naj plača davke, in ra rubili. Mož ni imel ne celega ne počenega. Končno so si pa vrli občinski očetje izmislili, da bi c MARON. krščanski deeek iz Libanona ................25e MUSOLINO. ropar Kalabrije ..............................40c MRTVI GOSTAČ .....................................................35c MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ..............70c MLADIM SRCEM (par krasnih trtie pisatelja Meška) ........................................................ 25e NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40e SVETA NOČ (pripovedke) ...................................30c TRI INDIJANSKE POVESTI ................................30e TURKI PRED DUNAJEM ....................................30e TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. zv. $1.30: II. zv. $1.40; III. zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Mesko; s slikami) ...................................................... $1.00 ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRAIJA ........60* ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ............................35« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I. del ............ 40« IL del .............40« NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50« PABERKI IZ ROŽA ..............................................25e PARIŠKI ZLATAR .................................................35« POŽIGALEC ........................... ...............................25c ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ..................................................50c PRSTI BOŽJI .......................................................so« PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35« POVODENJ (spisal Krištof Šinit) ........................30r PIRHI (spisal Krištof Šmit) ..............................30e PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I- ..................... 40« IL iv.................40« LJUDEVIT HRASTAR. POZNAVA BOGA (spisal Kriitof Šmit) .................................30e PRAŠKI JUDEK .....................................................25« ZBRANI SPISI ZA MLADINO (deset povesti, spisal Engelbert Gangl) ................................ PATRI A (povest iz irske zgodovine) ....................30c POSLEDNJI MOHIKANEC ..................................30e Naročite jih pri: KNJIGARNI GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. ALI STE ŽE NAROČILI SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA 1935? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES — . - » y ■■ Zt