/oStnln«. pToPana v gotov uu. Leto XIVM štev. igo LJubljana, petek 4» avgusta 193S Cena t.- Din Upravmštvo: L.juDljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, fielen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien št. 105.241. Okrog balkanskega Locarna Diplomacija dela zlasti v zadnjih mesecih s polno paro. Njeno delo na mednarodnih konferencah, to je še stvar zase, ali najbolj se opaža in najbolj zbuja pozornost izredna aktivnost, kar se tiče diplomatskih posetov ter pripravljanja in sklepanja paktov. Težišče je sedaj postavljeno na Po-dunavje, zlasti na srednje Podunavje, kjer so na delu sile z že znanimi težnjami in do neke mere tudi že znanimi lezultati. Drugo področje zelo živega zanimanja v diplomatskem sve:u je Balkan, kjer se napovedujejo za prihodnje mesece zelo važni poseti diplomatov in vodilnih državnikov. Med večino balkanskih držav so taki odnošaji, da posebnih novih pogajanj ali dogovorov sploh ni treba, ker ni spornih zadev, vsaj ne takih, da bi mogli bili osnova palitičnih napetosti. Rumu-ni jo in našo državo družijo čisto posebno ?esne vezi, tako da je tu vsaka nadaljnja beseda odveč; obe ti dve državi sta z Grško v tako dobrem razmerju, da zopet ni treba ničesar popravljati, ničesar dodajati, za kar ne bi bilo že danes vse pripravljeno. Turčija s svojim zadnjim ostankom evropske posesti je komaj male še balkanska država, zato je umljivo, da so njeni stiki z Balkanom malenkostni ter zato tudi vezi in spori ra to stran neznatni, razen v kolikor se v njih izražajo odsevi celotne situacije, stiki iz območja mednarodnih političnih zvez in kombinacij. Drugačna je stvar le z Bolgarijo. Ona je v tej sferi dobrih medsebojnih odno-šajev na Balkanu tako rekoč tuj element. Dočim lahko rečemo, da bi ostale balkanske države mogle že danes skleniti in podpisati prav soliden balkanski Locarno, stoji Bolgarija ob strani in ima spore na vse strani. Težnje njene politike vzbujajo pri sosedih stalno neraz-položenje in če ne pravo napetost, pa vsaj* nekaj zelo podobnega. Tako je samo ob sebi umljivo, da se diplomatsko prizadevanje obrača ravno v Bolgariji, bodisi s pozitivnimi ali negativnimi nagibi glede balkanskega Locarna. Dvanajstega avgusta bo v Sofiji mednarodni "kongres demokratskih in radikalnih strank, ki se ga bo udeležil tudi Herriot er imel ob tej priliki razgovore z bolgarskimi politiki in državniki. Ker je Herriot politik vodilne mednarodne kategorije, je razumljivo, da pripisuje bolgarska politična javnost njegovemu po-setu in njegovim razgovorom zeio velik pomen in že sedaj obilno razglablja o vzrokih in možnih posledicah. Za september so napovedani še drugi, prav tako važni državniški poseti; v Sofijo prideta Izmet beg, predsednik turške vlade ter rumunski vnanji minister Titulescu; tudi diplomatski poseti med Sofijo in Atenami so se že napovedali, pa so se potem zopet demantirali z obeh uradnih strani. Ali tudi brez tega je dovolj vzroka, da sa pretehtava pomembnost živahne diplomatske akcije in se ji iščejo cilji ter nagibi. V Sofiji so seveda odločujoči politični krogi še vedno mnenja, da se morajo najprej izvršiti nekatere, recimo, popravke, preden se more država sprijazniti in spoprijateljiti s sosedi. Od »popra vk- je ena poglavitnih v zvezi z ono staro tezo o bolgarskih narodnih manjšinah v sosednih državah. Kar se tiče »bolgarske narodne manjšine« v Jugoslaviji, je pač zadeva že toliko kot likvidirana in v tem pogledu bi bilo prav gotovo nesmiselno pričakovati kakršnihkoli drugačnih solucij, kakršne so te, ki jih je izvršil in jih še vrši čas. Kar pa se tiče bolgarskih manjšin v Grčiji in Rumuniji, je stvar nekoliko drugačna. Toda bolgarske zahteve so v tem pogledu postavljene v čudno luč z očitki, ki ce nnnovno čujejo z drugih prizadetih strani. Saj tudi Bolgarija ni homogena država, saj so tudi tamkaj narodne manjšine, ki nikakor ne uživaio onib ugodnosti, ki jih moderno manjšinsko narodno pravo reklamira zase. Tu sn Rumuni, tu so Grki, potem Zidje in kontno je še vedno okrog pol milijona Turkov. Ako bi v Sofiji hoteli vztrajati na svoji vedno znova postavljeni in poudarjeni zahtevi o zaščiti bolgarskih manjšin v inozemstvu, bi morali pač pripraviti za to primerno osnovo z lasino prakso, sicer mora ostali to ne očitek in nov od za odklanjanje zbliževanja s sosedi, marveč kratkomalo substrat za — pogajanja. Ako pa se v zvezi s tem postavlja zahteva po reviziji mirovnih pogodb, ali pa morda celo o mejnih korekturah, ie to poglavje, ki ga niti mi iz Male antante niti drugi sosedje ne bodo nikdar načeli. Saj moremo danes ravno po odnosa jih do revizionizma razlikovati najenostavneje med obema političnima taboroma, za katera dejansko gre v Evropi. Ostale bolgarske zahteve so bolj specialne pr-ir-p^p; dede =p ričfrio n pr. finančnih zahtev v zvezi z^zamenjavo izseljencev, ali če sežemo še globlje in dlie. nrometmh z^ez čez grško ozemlje na E^eiskr, morie. Toda tn <=o novcem konkretne specialne zadeve, ki z velikimi načelnimi problemi političnega PRVI ZNAKI PREOKRETA V RIMU Francoske informacije o spremembi italijanske politike napram Jugoslaviji - Macdonald in Daladier obiščeta Mussolinija Pariz, 3. avgusta, o. V zvezi z akcijo Rima za reorganizacijo srednje Evrope se bavijo pariški listi tudi z odnošaji med Jugoslavijo in Italijo ter poudarjajo, da je predpogoj vsake nadaljnje akcije, ki se nanaša na konsolidacijo prilik v srednji in vzhodni Evropi, temeljita preorientacija italijanske politike v odnošajih z Jugoslavijo. Dosedanja italijanska politika napram Jugoslaviji ne more služiti izboljšanju medsebojnih odnošajev. Baš te dni so bili pred državnim sodiščem v Beogradu končani procesi zaradi tako zvanega »vstaškega pokreta« v Liki, ki so ga svoječasno skušali z italijanske strani naslikati kot začetek velike »osvobodilne« borbe Hrvatov in kot dokaz notranjega razpadanja Jugoslavije. Ti procesi so dali dovolj jasen pogled v delavnico rimske diplomacije in balkanska politika Italije je zopet enkrat pokazala svoj pravi obraz. Zato je težko verjeti, da bi bil mogoč nena.padal-ni pakt med Italijo in Jugoslavijo, dokler se Italija iskreno ne sprijazni s sedanjim položajem na vzhodni obali Jadrana in ne da dovoljnih garancij za to, da ne bo več podpirala takih, proti konsolidaciji Jugoslavije naperjenih akcij. Francoski listi so mnenja, da so tudi v Rimu že prišli pod silo razmer do spoznanja, da s tako politiko Italija ne more doseči svojh ciljev. Če so resnične vesti, ki prihajajo v javnost o raz« govorih, ki se vrle o teh zadevali, se bo Italija končno vendarle obvezala, ustaviti iredentistično propagando za aneksijo Dalmacije in bo odrekla tudi nadaljnjo podporo tako zvanim »Hrvat-skim emigrantom«. Majhen začetek v tej smeri je že storjen. Znano italijansko iredentistično društvo »Pro Dal-mazia« je vlada te dni razpustila in ta sklep vlade bo gotovo mnogo pripomogel k likvidaciji preteklosti, ki )e b;ia vse prej ko razveseljiva. Seveda pa je treba upoštevati, da v Italiji ni prišlo do tega preokreta prostovoljno. V Rimu so pač uvideli, da so prazne vse nade, k? so jih polagali na razpad Jugoslavije. Nasprotno se ie baš ob priliki nedavnega poseta jugoslo-venskega kralja v Liki jasno pokazalo, da je tudi ta pokrajina, ki so jo hoteli rimski agenti napraviti za ognjišče revolucije, zvesto vdana jugoslovenskemu kralju in jugoslovenski državi. Vse to v Rimu dobro vedo in razumljivo Je, če so se. čeprav težkega srca, naposled vendarle odpovedali as-piraci-jam na vzhodno jadransko obalo. Ako bo rimska diplomacija pričela voditi napram Jugoslaviji odkritosrč-neišo polit:ko. potem bi bile upravičene nade. da bo prišlo do prijateljskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, s čimer bi bil mir v južnovzhodnem delu Evrope zasiguran za dolgo dobo. London, 3. avgusta, g. »Central News« javljajo, da bodo Macdonald, Daladier in Hitler v kratkem odpotovali v Rim. kjer bodo z Mussoliniiem proučili položaj, ki je nastal po paKtu četvorice. Obenem bo šef italiianske vlade imenovanim državnikom podal poročilo o svoiih pogajanjih z Avstrijo erriotova pot v Bolgarijo Po časopisnih vesteh bo skušal pridobiti Bolgarijo za mirovno politiko, sam pa zatrjufe, da potuje le kot zasebnik Sofija, 3. avgusta, d. Vsi listi se bavijo s posetom bivšega francoskega ministrskega predsednika Herriota. k; bo 12. t. m. prispel v Sofijo. V bolgarskih političnih krogih pripisujejo temu posetu tem večjo važnost, ker se bo Herriot na potu v Sofijo ustavil v Beogradu in v Bukarešti ter bo imel^tam razgovore z raznimi politiki o zbli.žanju med balkanskimi državami. Zelo verjetno j.e, da bo bivši francoski ministrski predsednik pred svojim potovanjem v Moskvo posetil tudi še Atene in Ankaro. Bolgarski listi zatrjujejo, da je glavni cilj Herriotovega poseta v balkanskih prestolnicah akciia za sklenitev balkanskega Locarna. V tej zvezi komentirajo sofijski listi tudi skorajšnji poset turškega zunanjega ministra Izmet bega in ru imunskega zunanjega ministra Titulesca. ki bosta v začetku septembra posetila Sofijo. Ta dva poseta sta po mnenki listov v zvezi s črnomorskega pakta. Poh- sklenitvijo tični krogi priznavajo, da bodo ti poseti odiočilne važnosti za nadaljnjo politično orientacijo Bolgarije. Bolgarija ie sedaj na odločilnem razpotju: alj se bo približala francoski evropski koncepciji, ali pa bo podprla italijansko akciio za ustanovitev tako zvane vzhodne antante med Italijo, Turčijo in Bolgarijo. Pariz, 3. avgusta. AA. Pred odhodom iz Lyona je Herriot sprejel dopisnika pariškega »Intransigeanta« in mu izjavil. da namerava ostali od 11. do 18. t. m. v Sofiji, da se udeleži kongresa evropskih radikalnih strank. Nato pojde v Turčijo, kjer ostane do 24. avgusta, od ondod se pa odpelje v Rusijo. Herriot je glede tega potovanja v vzhodne države doslovno izjavil: »Potoval bom kot svoboden državljan brez sleherne uradne misije. Porabil bom samo počitnice za to. da vidim, kaj se po svetu godi.« Važne reforme v italijanski vojski cena redni vojski - Velike rimi si hoc? Mussolini za-vp!iv v voiski Fašistična milica bo priklju esebne izpremembe, s kaje jamčiti se večji Rim. 3. avgista. d. Kakor znano, so se pred dnevi izvršile nekatere spremembe v sestavu italijanskega kabineta. Dolgoletni vojni minister general Gazzera ie >v)Jal ostavko in niemu je sledil tudi dotedanji državni podtainik v vojnem ministrstvu Manaresi- Resor vojnega ministrstva ie prevzel sam Mussolini. državno podtainištvo pa poveljnik veronskega armadnega zbora ge-nera] Baistrocchi, o katerem ie znano, da jo najboljši strokovnjak za strateška vprašanja na italijanski meji v Julijski Krajini. Te spremembe so bile povod mnogim glasovom ki so se pričeli širiti v političnih življenja nimajo zveze, vsaj ne neposredne in bi jih bilo potemtakem lažje rešiti. Zdi se pa, da so one težave iz prvega, iz splošnega in principielnega območja važnejše in podoba je, da je ves uspeh bodočih diplomatskih razgovorov v Sofiji odvisen od tega, katero od obeh stališč obvelja: ali stališče, da je treba reševati konkretne probleme po stvarnih vidikih, ali pa stališče, da je treba vztrajati v negaciji, dokier se ne doseže rešitev načelnih političnih zahtev. Bistvo vseh -nednarodnih paktov, kakor je tudi lo-"arnski eden od njih, je ravno v tem, da =o bi^kanskem Locarnu ir od tega. kakšen odgovor bodo dali nanjo v Sofiji, zavisi "jspeh diplomatskih potovanj Herriota, Titulesca in drugih. krogih o nadaljnjih spremembah v vladi, r>a tudi o raznih reformah v italijanski vojski. Že v lanski in še oosebel v leiošmi proračunski debati so se razni fašistični poslanci in senatorji zavzemali za to. da b< se 7družiln italijanska ministrstva za vojsko, mornarico in letalstvo v skunno ministrstvo za narodno obrambo Muwv>liniju je mnogo na tem. da združi v svojih rokah vse nacionalne sile in je zaradi tega ta predlog Rnreiel. Gazzera. ki ie dopolnil reforme v ustrojstvu italijanske vojske, je bil imenovan za vrhovnega poveljnika italijanske vojske na konnem- Letalskega ministra "Balba namerava Mussolini, čim se povrne iz Amerike, imenovati za načelnika glavnega generalnega štaba. Dosedanii mornariški minister Siriani se bo moral zadovoljiti s kakim drugim zvenečim naslovom. Za preureditev italijanskih nacionalnih vojnih sil je dala povod tudi poslednja za Italijo zelo mučna debata v komisiji za vojne efektive na razorožitveni konferenci v Ženevi, kjer so ugotovili, da si je rimski režim ustvaril poleg redne še svojo posebno vojsko v fašistični milici, predvojaških organizacijah in mladinskih organizacijah fašistične stranke. Zaradi tega nameravajo, kakor zatrjujejo dobro poičeni krogi, vključiti fašistično nrlico v redne kadre italijanske vojske. Za Mussoliniia bi pomenila ta inkorporarija milice v redno vojsko dvoino korist Ženevskim diplomatom bi odvzel vtKamipfrin-in Bismarckove zveze v Perlinu. Imet je obeh organizacij je bilo zaplenjeno na snovi zakona, ki je naperjen p;<>t! antidržavnim in protinarodmim društvem Imetde je pripadlo pruski deželi. Pritisk velesil na Nemčijo Protestirale bodo zaradi načina hitlerjevskega boja proti Avstriji — Podrobnosti o demarši še niso znane - Petek, 4. Vffl. 1933 ===== 300.000 Din škode po požaru v Dravljah Pariz, 3. avgusta d. Dasiravno avstrijska vlada dosedaj še ni zahtevala intervencije Društva narodov ali velesil zaradi akcij pitvti Avstriji, s katerimi Nemčija eklaitantno krši mirovne pogod.be in med-narodce običaje, se velesile vendarle smatrajo prisiljene, opozoriti berlinsko vlado na nedopustnost tega početja. Tako v Parizu kakor v Londonu skrbno zasledujejo naraščajočo napetost med Avstrijo iu Nemčijo. Vznemirjenje vzbujajo slasti poleti nemških letal na avstrijsko ozemlje, koder mečejo letake, v katerih pozivajo prebivalstvo k uporu proti državnim oblastem. To v stvari ni nič drugega kakor hujskanje k revoluciji v drugi državi, kar je po mednaroiinih pogodbah in običajih docela nedopustno. Oficiozna jAgence Ha as« je objavila danes daljši komunike, ki dokazuje, da pripravljajo velesile energično demaršo. Komunike naglasa med drugim, da francosko zunanje ministrstvo že več tednov zasleduje napetost med avstrijsko in nemško vlado. Posebno pokornost so vzbudili aazini incidenti, ki so se dogodili v zad-n.ji itebi, ko so nen.žka letala prišla na avstrijsko ozemlje ter metala sramotilne letake zoper avstrijskega kancelarja dr. Dollfussa. Tudi propaganda, ki jo vrše proti Avstriji nemške radio-postaje, je docela neskladna z mednarodnimi običaji in predstavlja sovražno gesto. Zaradi tega je francoska vlada več drugih vlad opozorila na resnost in nevarnost takih dogodkov in izmenjala z njimi misli o potih in sredstvih, ki bi mogla tako početje preprečiti. Mišljena je skupna ak. cija velesil. Pariz. 3. avgusta d. Hitlerjevci razvijajo v zadriijem času v Posaarju žilavo agitacijo, ki je naperjena predvsem proti Franciji in ki zahteva takojšnjo priključitev Posaarja k Nemčiji. Kakor znano, določa mirovna pogodba, da se bo vršil 1935. plebiscit, ki naj odloči, ali bo pripadlo Posaarje Franciji aii Nemčiji. V svoji propagandi gredo hitlerjevci celo tako daleč, da napadajo francoske državljane, ki ovirajo njihovo agitacijo. Pred par ».'•i > e v i so zopet dva francoska državljana nasilno odvedli preko meje v Nemčijo in ju tam zaprli. Zaradi tega je iavršil včeraj francoski poslanik v Berlinu Francois Poncet energično demaršo in zahteval, da hitlerjevci to propagando takoj ustavijo ter nemudoma izpuste ugrabljene francoske državljane. London, 3. avgusta, r. V tukajšnjih diplomatskih krogih potrjujejo vesti, da bodo Anglija, Francija in Italija izvršile skupno demaršo v Berlinu ter zahtevale od nemške Budimpešta, 3. avgusta. AA. Korbiro poroča: Danes je državni upravnik Nikolaj Honthv otvort v God 61 o u četrti me dni a rodni skavtski tabor. Svečanosti ie prisostvovala velikanska množica ljudi, ki jo cenijo na 50.000. Navzoči so bili tudi člani vlade in diplomatskega zbora, zastopniki neštetih korporacii in mnoge druge ugledne osebnosti. V častni loži je bil general Baden-Powe!!, pokretnik skavtskaga gibanja, ki ie se-de! v družbi švedskega princa Gustava Adolia. Adimirai Horthy je sredi mnogih uglednih osebnosti, med katerimi je bil tudi general Baden-Poweil!, na konju obhodil posamezne skavtske enote. Kot poveljnik tabora ga je pozdravil bivši ministrski pred-sedm:k grof Teleky. Po končani revi.ji se je Horthv vrnil v svojo ložo in tam imel govor, v katerem ie dejal, da upa. da bo Jugoslovenski lovci v Sofiji Sofija, 3. avgusta. Danes opoldne je prispela v Sofijo skupina 17 jugoslovenskih lovcev pod vodstvom dr. Milenka Stojiča. Jugoslovenski lovci bodo gosti bolgarskih lovcev v Varni in se bodo udeležili strelskih tekem od 6. do 9. avgusta Na sofijski železniški postaji je jugoslovenske lovce sprejela četa uniformiranih bolgarskih lovcev z godbo in zastavami. Na peronu je jugoslovenske lovce pozdravil v imenu sofijske občine pomočnik predsednika občina Erkalanov. V imenu jugoslovenskih lovcev se je zahvalil predsednik beograjskega lovskega udruženja dr. Milenko Stoji! Jugoslovenske lovce pa je na postaji sprejel tudi odpravnik poslov jugoslovenskega poslaništva v Sofiji g. Miloje Smilja-nič z osebjem poslaništva. Po prisrčnem sprejemu na postaji, ki se ga je udeležilo tudi veliko število sofijskih meščanov, so šli jugoslovenski in bolgarski lovci v mesto z godbo in zastavami na čelu. Ob 13.30 je bil jugoslovenskim lovcem in članom poslaništva kraljevine Jugoslavije v Sofiji prirejen s strani bolgarskih lovcev banket v hotelu »Imperial«. Na banketu je bilo z obeh strani več toplih in prisrčnih govorov, v katerih so govorniki izražali željo za srečno bodočnost obeh sosednjih narodov. Popoldne so se bolgarski lovci odpeljali z jugoslovenskimi lovci v avtomobilih v kraljevski dvorec Vrano pri Sofiji, kjer so si ogledali tamkajšnja lovišča. Nato so ra Bolgari odneljali svoje goste na svoje strelišče. Zvečer prirede bolgarski lovci svojim jugoslovenskim tovarišem intimno večerjo. RooseveUov nečak v Dubrovniku Dubrovnik, 3. avgusta n. V Dubrovniku se je mudil teden dni sin bivšega ameriškega predsednika Teodora Roosevelta in nečak sedanjega predsednika g. Arhibald Roosevelt. Danes je odpotoval s parnikom proti Benetkam, odkoder se vrne v Ameriko. Šahovski turnir za jugoslovensko prvenstvo Beograd, 3. avgusta p. Včeraj se je v Somboru pričel nacionalni turnir za jugoslovensko šahovsko prvenstvo. Na turnirju se je zbralo 18 najboljših šahistov iz vseh delov naše države. Med njimi so tudi Vidmar ml. in Gabrovšek iz Ljubliane ter VVeiss iz Maribor*. | vlade, naj nemudoma ustavi sovražno akcijo proti Avstriji. Britanska vlada razmišlja o tem, ali naj ee intervencija izvrši na podlagi uvoda k pogodbi o paktu štirih, ali naj se pošlje pismen protest, ki bi se skliceval na člen 80. versailleske mirovne pogoJbe, ali naj se pa — in vse kaže, da se bo vlada za to odločila — izvrši demarša na podlagi uvoda v pogodbo o paktu štirih hkratu s sklicevanjem na člen 80. versailleske mirovne pogodbe. Dunaj, 3- avgusta. AA. Angleški, francoski in italijanski poslaniki na Dunaju so zahtevali od avstrijske vlade novih pojasnil in podatkov o nemški akciji proti Avstriji. Skupni nastop teh treh vlad v Berlinu se bo opiral na določbe versailleske mirovne pogodbe ali pa na pakt štirih. Praga, 3. avgusta, g. Od merodajne strani se sporoča, da bosta francoski in angleški poslanik v Berlinu predložila v zadevi kršitve avstrijske suverenosti dve ločeni demarši. Angleška vlada je o svojim koraku obvestila velesile, dočim je francoska vlada obvestila tudi Malo antanto, Poljsko in Belgijo. Avstrijska debata v belgijskem parlamentu Bruselj, 3. avgusta. A A. Pri razpravi o zakonskem načrtu, ki naj odobri udeležbo Belgije pri finančni podpori Avstriji, so socialistični poslanci izjavili, da se bodo vzdržali glasovanja, ker nočejo glasovati proti Avstriji, ki se bori, da je ne bi Nemčija absorbirala, pa tudi ne za njo, ker jim nastop avstrijske vlade v več ozirih ni po godu. Vodja socialistov Vandervelde je pri tem iijavil, da v Avstriji ni več ne parlamenta ne tiskovne svobode. Avstrijo ogražata dve diktaturi: konservativna in hitlerjevska. Pripravljeni smo sicer podpirati Avstrijo v stiski, ki jo preživlja, toda hkratu hočemo tudi zavarovati pravice demokracije. Govorilo je nato še več govornikov, med njimi tudi komunist, ki je trdil, da ima zakonski načrt samo namen, podpirati avstrijske kapitaliste. Pri tem je prišlo do ,r'harnih protestov in prerekanja. Ko se je vihar polegel, je psfvzel besedo zunanji minister Hvmans, ki je dejal, da je treba v mednarodnem interesu omogočiti Avstriji, da živi. Zato vlada prosi, da zbornica zakonski načrt sprejme. Po končani debati je parlament izglasoval udeležbo Belgije pri podpori Avstrije s 85 glasovi proti 17 glasovom. 54 poslancev (socialistov) se je glasovanja vzdržalo. tudi ta iimpozantni tabor doprinesel k z-bli-žanju in medise,bojnemu razumevanju med narodi. V ta namen je želel zbranim skavtom dobrodošlico v imenu vse Madžarske. Državnemu upravitelju je odgovorili general Baden-Povvell. Zahvalil se je za gostoljubje, ki ga je Madžarska izkazala skavtom, nato se je pa obrnil k skavtom in naglasil, da vidi v njiih neumorne sodelavce za okrepitev miru z izgradnjo bratskih zvez med skavti vseh držav. Nato se je začel defile posameznih skavt-skih oddelkov, ki je trajal celo uro. Zbrana velikanska množica ljudi ie skavte navdušeno pozdravljala. Na taboru se je zbralo okrog 2000 skavtov, fantov itn deklet. Ogromno večino tvorijo seveda Madžari, zastopanih pa je tudi okrog 30 drugih narodov, med niiml celo Japonci in Avstralci. Preiskava o nesreči letala »Zagreb« Zagreb, 3. avgusta, n. V Crikvenico je prispela sodna komisija, da dojene vzroke katastrofe letala »Zagreb«. Zaslišala Je celo vrsto prič. katerih izpovedi pa so zelo kontradiktorne. Skladajo se le v tem. da se ie letalo med padcem vrtelo okrog svoje horicontalne osi. V zagrebški bolnici je bil zaslišan pilot čanič. ki pa ni mogel povedati, kako je nastala iiesreča. Danes so pokopali ponesrečenega blagajnika zagrebškega Aero-kluha. Pogreba se je udeležilo zelo mnogo Hudi Angleško bredovie v Splitu Split, 3- avgusta. AA. Častniki ju god n-venske voine mornarice so danes priredili v Divuljab zpbavo svoiim angleškim tovarišem na eas=t. Angleško brodovje je danes poslednji dan v Snlitu. Odtod odnluje jutri v Roko Kntorpko. kamor pride 5. avgusta. T/ Boke Kotorske bo brodovje odplulo na Malto. Zabave v Divuljah se je udeležilo 100 angleških častnikov. Donoldne so si angleški pomeski častniki ogledali znamenito pečino Vranjačo in slanove na Krki. Drevi pa nriredp na križarki »Iondon« 7n-bavni vpčer svojim jugoslovenskim tovarišem na čast. EIektrif**k~cim poli*lnK železnic London. 3. avgust*. AA. Snoči ie poljski državn; podtajnik Koc podnisal z an-rt'"škima družbama »Metropo,:tan VicV-ers Electr80.000 funtov šterlingov: od te<*a morata anfle.šlri družbi mhnviti za 1 milijon blaga na Poljskem Dela bodo trajala tri leta Angleški družbi morata dobaviti tudi električne lokomotive. Revolucionarni pokret v Nicaragui Managtia, 3. avgusta g. Na vojaško mu-nicijsko skladišče je bil izvršen atentat. Nastala je eksplozija, pri kateri je bilo mnogo ljudi ubitih in ranjenih. Vlada je zaradi tega proglasila nad mestom preki sod, nad vso Nicaraguo pa obsedno stanje. — = 2 ■■ ■ = Če ne gre zlepa, bo šlo s s3o Kako Roosevelt uveljavlja svoj program. Washington, 3. avgusta, č. Vsa ameriška politična javnost je zelo vznemirjena zaradi incidentov v pensylvanskem rudarskem področju, kjer je bilo pri spopadu z vojaštvom ranjenih mnogo stavkujočih rudarjev. Iz Washingtona je nemudoma od-otoval v Pensylvnnijo general Johnson, i se je v Harrvbourhu udeležil velikega zborovanja rudarjev in se tudi sam oglasil k besedi. V svojem govoru je pozival delavce naj odnehajo s sabotažo, ker bi sicer bile posledice usodne ne le za delodajalce, marveč predvsem tudi za delavce. Rooseveltova vlada bo z najstrožjimi odredbami nastopila proti vsakomur, ki bi se upiral izvedbi njenih načrtov za gospodarsko obnovo Zedinjenih držav. Stabilizacija dolarja zopet aktualna Washington. 3. avgusta. AA. Razna znamenja kažejo, da so nekateri Roosevelto-vi svetovalci prišli do spoznanja, da bi bilo le potrebno stabilizirati dolar, čeprav so se prej temu energično upirali. Ti svetovalci mislijo, da se dolgo ne bo mogoče vrniti k prvotni pariteti, in poudarjajo, da občinstvo ne bo podpisovalo nove emisije zakladnih bonov, če se bo nihanje dolarja nadaljevalo. Pravijo, da so ti svetovalci Rooseveltu dokazovali, da padec dolarla ni popravil ameriške trgovine, češ da je padec cen na zunanjih tržiščih več ko kompenziran s silno fluktuacijo tujih deviz v primeru z dolarjem in povečanjem kontingentov s strani tujih držav. Roosevelt jim je baje odgovoril, da bo storil vse potrebno, da vrne med prebivalstvom zauoa-nje v dolar. Amerika popušča? New York, 3. avgusta, č. Vest londonskega »Dailv Expressa.« da namerava ameriška vlada odgoditi pogajanja za ureditev vojnih dolgov do prihodnjega leta, so sprejeli tukajšnji finančni krogi s pravim začudenjem. Pri tem poudarjajo, da pristojne oblasti doslej niso izdale nikake odredbe, po kateri bi bilo mogoče sklepati na odgoditev pogajanj. Fro*. Mollev, ki mu je Roosevelt poveril nalogo, da pripravi vse potrebno za pričetek pogajanj, je celo izjavil, da se ameriška politika glede ureditve vojnih dolgov ni v ničemer spremenila in da ameriška vlada nikakor ne namerava zavlačevati pogajanj za novo ureditev dolgov. 'Ameriška vlada tudi ne namerava zahtevati na račun decembrskega obroka vojnih dolgov večjih vsot. nego jih je zahtevala za junijski obrok. Priprave za pričetek pogajanj so v najboljšem teku in se v Ameriki že za mesec avgust pričakujejo delegacije posameznih držav. Tajni uradi hitlerjevcev v inozemstvu Ženeva, 3. avgusta, s. »Journal de Ue-neve« ie dobil obvestilo iz Pariza, po katerem je nemška vlada na Dunaju, Inomostu, Šokiogradu, Parizu, Strasbourgu, Metzu, Pragi, Bruslju, Kodanju. Londonu. Rimu in Moskvi ustanovila tajne urade, ki delajo pod zaščito nemških poslaništev im konzulatov. List podčrtava analogijo med hitlerjevskim in boljševističnim sistemom. Strpnost, ki so je pokazala napram boljševističnemu rovarienju, je očividmo ohrabrila nemške narodne socialiste. Poostritev kazenskega zakona v Nemčiji Berlin. 3. avgusta, č. Pruski komisar za pravosodje dr. Freisler je dal novinarjem daljšo izjavo o reformah nemškega kazenskega zakonika, kolikor se nanašajo na smrtno kazen. Dejal je, da se bo odslej izvrševala smrtna kazen z eksekucijo na ve-šalih in ustrelitvijo. Tudi razmere v zaporih in jetnišnicah se bodo radikalno spremenile. V času republike se je jetnikom godilo izredno dobro in so se bavili s športom in drjgimi zabavami, medtem ko se je zunaj več milijonov ljudi borilo za borni vsakdanji kruh. Kaznenci bodo morali odslej občutiti, kaj pomeni izguba svobode. Metode nemške policije Berlin, 3. avgusta, č. Pruske policijske oblasti so izdale naredbe, da se morajo v bodoče, ko bi spet kdaj prišlo do komunistične,ga napada na hitlerjevce. aretirati vsi komunisti, ki se mudijo ali stanujejo v bližini kraja, kjer je bil izvršen napad. Policijski organi so pričeli že snoči izvajati te odredbe. V Dortmundu so neki komunisti napadli hitlerjevskega pomožnega policijskega stražnika. Takoi po tem napadu so hitlerjevski organi aretirali štiri komuniste in iih kot talce odvedli v bližnje kc" centra dtsko taborišče. Italiipuski prestolonaslednik v Ne^čiJi, Budimpešta. 3. avgusta, č. »Az Est« je objavi ve«t iz Inomosta. da se ie prineljal na Tirolsko italijanski prestolonaslednik Humbert. V Inomostu se ie mudil nekaj ur in se je vozil z avtomobilom po mestu. Ponoldne je nadaljeval svoje potovanje v Monakovo. O namenu njegovega potovanja no Nemčiji ni mogoče ničesar izvedeti. Vročinski val v Anpliii London. 3 avgusta, č. Veliki val vročine. ki je v Ameriki trajal teden dni in je v zadnjih petih dneh zahteval 125 človeških žrtev, je sedaj za.iel zapadno obalo Anglije. Včeraj je noras*1a temperatura r,a 36 stopenj Celzija. Med Londonom in morsko obalo je bil nromet sila živahen. Na nosehnih vozovih so nrodaiali liudem hladilne pijače. Ilirija : Wien 4:4 (3?1) Ljubljana, 3. avgusta. Pri nocojšnji nočni nogometni tekmi proti gostom z Dunaja je Ilirija spočetka krepko zaigrala in dosegla že v prvih minutah vodstvo z 2:0. Gostje, ki so v prvem polčasu igrali večinoma le z 10 možmi, so bili v drugi polovici kompletni, se lepo razigTali in pokazali sijajno igro. Občinstva je bilo okrog 1000. Sodil je g. Schneller. Ljubljana, 3. avgusta. V Dravljah pri Ljubljani, sredi nove naselbine za »debelim znamenjem« sv. Roka ob Celovški cesti, je nastal davi okrog 2.45 velik požar. Posvetilo se je v gospodarskem poslopju zidarskega mojstra g. Edvarda černiča ml. Ognjene jezike, ki so bušili v noč iz poslopja, kjer je bilo na-gromadenega okrog 12 voz sena, zraven pa takoj 17 ms drva in raznega stavbnega le-«a, razno gospodarsko in zidarsko orodje ter drugih gorljivih predmetov, je prvi opazil pri Černiču zaposleni in tam stanujoči delavec Ivan Istenič. Nemudno je zbudil še druge delavce in družino. Ogenj pa je bil presilovit, da bi mogli z gašenjem ustaviti njegovo razdiralno silo. Oglasil se je gasilski rog najprvo v Dravljah, kmalu nato pa so prihiteli na pomoč gasilci tudi iz Zgornje Šiške, gasil- Litija, 3. avgusta. Tudi tretje mezdno pogajanje, ki se je vršilo v torek popoldne v litijski predilnici. je bilo brezuspešno. Delavstvo je sicer mnogo popustilo, pristalo na linearno redukcijo v povprečnem na 7 in pol odst., največ po 10 odst. na posameznika. Toda uprava stoji, na stališču, da je vsakemu delavcu treba povprečno znižati mezdo za 8 odst., a večina bi bila prizadeta za 20 odstotkov in čez. Zastopniki delavstva so včeraj predočili, kako hud bi bil udarec, ki bi zlasti zadel nekatere kategorije, posebno delavke pri Fleverjevih in pri Trost-lerjevih pletilnih strojih. Tu jih je zaposlenih okrog 300. a mezde bi se jim znižale mestoma celo za nad 20 odstotkov. Vse zaman. Tovarna ni hotela sprejeti upravičenih predlogov delavskih predstavnikov in tako so bila pogajanja zvečer zopet prekinjena. Zastopniki podjetja so pa pred razhodom stavili delavstvu 48 ur za premislek. Ako delavstvo do četrtka zvečer ne pristane na predloge uprave, bn ta sama izvedla redukcijo mezd. Delavstvo se je po svojih zastopnikih zateklo še k zadnjemu poskusu in predlaga, da se vsa zadeva predloži inšpekciji dela, ki naj kot urad kr. banske uprave najde srednjo, pravično pot. Podjetje pa vztraja na svojem. Idejni tečaj za učitelje kmetsko-nadaljevalnih šol Maribor, 3. avgusta. Komaj so bili zaključeni idejni tečaji našega požrtvovalnega učiteljstva v Ljubljani, že so pričeli z novim delom na naši severni meji v Mariboru. To pot obravnavajo v desetdnevnem tečaju vprašanja, ki so življenjskega pomena za našo vas. Na programu so predavanja o idejni usmerjenosti našega kmeta, o zdravstveni politiki na vasi, o telesni vzgoji in o socialni strukturi na kmetih. V vinarski šoli se je zbralo 32 učiteljev, med katerimi jih je mnogo iz zelo oddaljenih krajev Prekmurja, Dolenjske in Gorenjske. Glavni predavatelj šolski svetnik g. Krošl je v svojem nastopnem predavanju 2. t. m. orisal odnos družbe do našega kmetskega človeka. Organizem človeške družbe je podoben organizmu celic, ki sc morajo razvijati vse sorazmerno, če hočemo priti do zdrave tvorbe. Kmetstvo mora ostati zvesto zemlji, ker je v tem njegova moč in njegovo življenjsko poslanstvo. Zato mu moramo ohraniti njegovo duševnost in njegovo samozavest. Mora se razvijati in ne pretvoriti, ker pretvorba je že degeneracija. Vez med človekom ln zemljo se ne sme zrahljati niti za hip. Rešitve našega kmeta ne smemo gledati samo v racionalizaciji, temveč sta mnogo važnejša ohranitev n'egove duševnosti in dvig njegove kulture. Tudi ne sme družba gledati kmeta z očesom romantika. Ako bo našel kmet v nas dovolj opore za svoj notranji obraz in za svojo samozavest, si bo v gospodarstvu opomogel z lastno močjo. Prepad med njim in med družbo nastnja le zato. ker se mu hoče vsiliti meščanska miselnost in ker se še vedno podcenjuje njegovo delo. Razvila se ie živahna debata, ki je pokazala, da je banska uprava na pravi pott, ker je dala iniciativo za take prepotrebne tečaje. Kaj vse znajo v Rnlah R'iše. 3. avgusta. Vsem prijateljem domačih ljudskih iger sporočajo Rušani. da vprizorijo na svojem letnem gledališču Jurčičeve »Rokov-njače« v popolnoma novi dramatizaciji in priredbi nalašč za letna gledališča. Vsa igra je strnjena v samo tri slike, prirejene pa so popolnoma nove scene, tako da imajo »Rokovnjači« v tej novi priredbi čisto dru-<*o lice in obliko. Prav posebno opozarjajo Rušani vsa podeželska dramatska društva, režiserie in diletante na uprizoritev v naravi. Prednost takih predstav na prostem je tudi v tem, da se igralci svobodnejše gibljejo in se lahko poslužujejo rekvizit, ki so na zaprtih odrih nemogoče. Na primer: Tone Obloški prijaha na kljusetu. dr. Burger se pripelje v starinski kočiji, Poljak ga pa spremlja na konju. B-'tka med Francozi in rokovnjači se vrši daleč od občinstva v naravni soteski, tabor rokov-njačev ob ognju pa visoko v hribčku. Vendar občinstvo vse dobro vidi in čuje he-sedilo. Prva predstava dru«e sezone v Rušah bo to nedeljo ob 16. Zveze z vlaki za prihod in odhod so izredno ugodne za po-setnike Maribora in gornje dravske doline. Cene so od 10 Din navzdol. Dunajska vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme. Ne bojte se solnca. lep senčnat gozd vas bo hladil. Pridite snet v starodavne Ruše. ugajalo Vam bo kakor lani! V četrtek v mraku so zapeli izpod Po-hnria topiči. Rušani so imeli na letnem gledališču malo žegnanje: vršila se je blagoslovitev pohorskega znamenia. Po blagoslovitvi so ruški pevci zapeli prigodno nesmico. nato pa so kulukarji pogostili ruške imenitnike in purgarje s poiedino srnjaka Lohmški žunan g. Jože Robnik ga ie daroval živega in naš znani jager Do-linšek Ca je po vseh lovskih in uradnih prednisih kolosalno pogodil. Mulejev Pe-pek ga je odri na meh, naša priznana ku- sko društvo iz Spodnje Šiške, z motorno brizgalno pa gasilci iz Št. Vida. Gasilci iz Spodnje Šiške, ki so pridrveli z avtomobilom. so takoj napeljali vodo iz 300 m oddaljenega rezervoarja in šele njim se Je ob požrtvovalnem trudu vseh sodelujočih gasilcev iz drugih krajev posrečilo ogenj umiriti in- Iokalizirati, tako da ni zajel tudi že močno ogroženih sosednjih poslopij. Šele ob 5. zjutraj so mogli ogenj popolnoma zadušiti. Bil pa je tudi skrajni čas. kajti rezervoar vode je bil dotlej že popolnoma izčrpan. Ogenj je napravil nad 300.000 Din škode, ki je samo deloma krita z zavarovalnino. Lastnika samega ni doma, je na orožnih vajah nekje v Dalmaciji. Kako je požar nastal, zaenkrat še ni ugotovljeno. Policija vneto poizveduje, če ni zanetila roka zločinca. Zaradi razbitih pogajanj je seveda zavladalo med delavstvom v vsem okraju veliko razburjenje. Gotova skupina delavcev se je pripravljala na stavko. Šele po pomirjevalnem vplivu delavskih zastopnikov NSZ je bilo preprečeno skrajno sredstvo obrambe življenjskih interesov. Predstavniki NSZ bodo zdaj poslali inšpekciji dela obširen pregled dogodkov s prošnjo za posredovanje. Delavstvo pri tem še vedno upa na uspeh. Vprašanje mezdnih redukcij se je v zadnjem času temeljito obravnavalo po zaslugi NSZ. Vršili so se trije javni shodi in dva zaupna sestanka. NSZ ima v delavstvu močno oporo, k dosedanjim 290 članom pristopajo dnevno še novi. Na strani prediiničarjev je prebivalstvo vsega okraja. Zaslužki so 2e zdaj minimalni, o čemer lahko govore zlasti knjige dolžnikov v predilniškem kon-sumu. Delavstvo že doslej ni zmoglo izdatkov za vse nujne potrebščine, ki jih dobiva tam. Kako naj poslej poravnava dolgove, ki pri nekaterih zaradi sile rasto v tisočake. Litijski srez je gospodarsko že itak silovito prizadet po obupnih rudarskih razmerah v Zagorju. Zdaj naj se sotrpinom iz črnega revirja pridružijo še. litijski predilničarji, Vse prebivalstvo apelira na' podjetje in na oblastve, da se mezdno vprašanje v litijski predilnici uredi pravično. harica pri vseh dobrodelnih pojedinah pa ga je dala v »pac« in seveda kolosalno priredila in ga servirla s »ta vei'ko žlico«. Zraven se je skotalil ogromen pohorski cmok. Gostilničar pri »Hudi luknji« gospod Črnko pa je točil iz velikega soda vino, ki ga po navadi sam pije. Pravijo, če bodo »Rokovnjači« tako dobri, kakor Je bila pojedina, bo ogromen naval. Bomo vi deli! Rušani so pripravljeni na vse. Smrtna avtomobilska nesreča pri Celju Celje, 3. avgjst;\ Danes okrog 12.30 se je vračal trgovcc Josip Holzapfel iz Lutvercev pri Gornji Radgoni s svojim tovornim avtomobilom iz Ljubljane na Štajersko. V Ljubljano je peljal večjo množino perutnine. Vrača! sc je po državni cesti proti Celju. V Drešinji vasi pri Petrovčah je srečal avtobus, ki je vozil iz Celja na Vransko. Holzapfel se je izognil avtobusu, a je pri tem trčil v kmečki voz, ki je stal na desni strani ceste, obložen s hlodi. Njegov avto se je prtvrnil v cestni jarek. Sprednji del avtomobila se je razbil. Holzapfel je odletel iz avtomobila daleč v stran in si pri padcu zdrobil lobanjo, na več mestih zlomi! desno nogo in dobil tudi hude notranje poškodbe. Njegov spremljevalec je ostal nepoškodovan. O nesreči je bila takoj obveščena reševalna postaja v Celju, ki je ponesrečenega Holzapfla prepeljala v celjsko bolnišnico. Na kraj nesreče je pozneje odšla posebna sodna komisija, ki je ugotovila dejanski stan. Poškodovani avtomobil so dali nekemu avtomehaniku v popravilo. G. Holzapfel je ob 16. v boln;š-nici p®dlegel dobljenim poškodbam Potres v Zagrebu Zagreb. 3. avgusta, n. Davi okrog 3. je zbudil Zagrebčane močan potres, ki je imel svoj epicenter v Zagrebški gori. Po nekod se je ljudi polastila panika in so zbežali na ulico. Seizmografski aparati so beležili potres ob 3:12.27 zjutraj z epicentrom v oddaljenosti okrog 10 km. Potres je trajal 10 sekund. Huje nego v Zag-ebu je deloval v Brestovcu, na Zagrebški gori ter v Remetah in Šestinah. Iz železniške službe Beograd, 3. avgusta p. Premeščeni so bt-li: pomožni prometnik Janez Kultar iz Mo-škanjcev v Prevalje, prometnik Janez Kovač iz Dovja-Mojstrane v Moškanjce in blagajnik Franjo Habe z glavnega na gorenjski kolodvor v Ljubljani. Nemški novinar v Splitu Split. 3. avgusta AA. Danes je prispe! v Split urednik berlinskega lista ^Deu-t.sehe AUgemeine Zeitung« Erhard Stene ke. V Splitu ostane 2 do 3 dni, nato T>a obišče Dubrovnik in druga primorska mesta. Vremenska naocved Zagrebška vremenska napoved za danes-Pretežno oblačno, ponekod vedro, znif-rnc hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Visoki pritisk 6e je nad Zapadno Evropo ojačil ter se razširil preko Alp proti jjgovzhodu Mestoma je dosegel že področje Sredozemskega morja. Med severnim in vzhodnim delom Evrope prevladuje relativno nižji pritisk, na daljnem jugovzhodu celo b?ro-metrski minimum. Zaradi take izobariene razdelitve so padle temperature. Pritisk je padel v vzhodnih in centralnih krajih države, v južnem Primorju za 0.1 do 1.5 mm. v severozapadnih krajih pa je narasel za 0.1 do 1 mm. Temperatura je ostala deloma nespremenjena. deloma je padla za 1 do 4 stopinje, le v skrajnem južnem Primorju je znatno narasla Dnnajska vremenska napoved za petek: V Južnih Alpah večinoma oblačno brez posebnih padavin, temperatura se bo dvignila. Mednarodni skavtski tabor Otvoril ga je včeraj v Godolo madžarski državni upravnik Horthy Zbranih je 20.000 skavtov iz 30 držav Brezuspešna pogajanja v litijski predilnici Podjetje ne popusti — Vse prebivalstvo na strani delavstva Naši kraji in ljudje Vsem narodnim društvom ljubljanskim! Letos poteka četrtstoletje znameniLih septembrskin dogodkov, ki so imeli svoj pričetek 13. septembra 1908 v Ptuju ob priliki glavni skupščine Družbe sv. Cirila in Metoda in ki so vedli preko krvavega 20. septembra 1908 v Ljubljani do najjačjega pokreta proti prodiraj očem u pangermaniz-mu. Septembrski dogodki 1908 so povzročili in zapustili kai najglobljo sled v vsem našem narodnem življenju, bili so pričetek odkritega odpora proti tuji avstrijski vladavini. Dolžni smo po preteku prvega četrtsto-letja, da se slovesno spominjamo onih usodnih časov. Glavna skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda "e bo vršila letos zopet v Ptuju, in sicer dne 10. septembra. Pri tej priliki so nameravane tudi velike narodne manifestacije, pri katerih mora kar najčastneje sodelovati tudi Ljubljana. Da pa te pomembne slovesnosti najdejo svoj poudarek tudi v našem mestu samem, je splošna zahteva naše narodne javnosti, ki se ji bo letos izpolnila dolgoletne želja, da dobi tudi vidni znak spominu septembrskim žrtvam. Zato je potrebno sodelovanje vseh naših nacionalnih organizacij, ki naj bi zbrale svoj poseben »Odbor za proslavo 25letnice septembrskih dogodkov«. V ta namen se bo vršil sestanek zastopnikov narodnih društev ljubljanskih in iz najbližje okolice v torek, dne 8. avgusta, ob 6. uri popoldne v zbornici mestnega magistrata. Prosimo vsa ona društva, ki hočejo sodelovati, da se pravočasno javijo podpisanemu akcijskemu odboru, pisarna DCM, Beethovnova ulica 2. Akcijski odbor. Harmonikarski zbor ISSK Maribora V nedeljo 6. t. m. bo na Bledu pod pokroviteljstvom Nj. Vis. princa Andreja koncert harmonikarskega zbora ISSK Maribora na čast kraljevskim princem. Prireditev bo nedvomno ena najbolj srčka-nih, kar se jih je kdaj vršilo v tem stilu. Dečki in deklice — zbor šteje sedaj že nad 30 otrok, starih 5 do 10 let — nastopijo v nošah naših dedov in bodo svirali same jugoslovenske narodne pesmi. Samozavest- ni, ponosni in neustrašni so, kadar imajo v rokah naš nacionalni instrument. Prvič so nastopili dne 26. julija pri otroški olim-pijadi ISSK Maribora v Mariboru in izzvali salve odobravanja. Slika nam kaže skupino teh naših najmlajših harmonikarjev. V ozadju na levi gospa Zora dr. Ravnikova, organizatorka zbora, na desni nastavnik meščanske šole g. Vilko Sušteršič, glasbeni vodja zbora. Trije vagoni gradiva za higiensko razstavo Ljubljana, 3. avgusta. Efcanes so iz Ljubljane odpravili v Beograd dva vagona gradiva za državno higi-sko razstavo. V celem bo naš odbor, ki : predseduje inšpektor dr. Maver in ka-.-ega tajn;k je direktor Higienskega za-da dr. "Petrič, ki je v glavnem organizi-■ . vso udeležbo slovenskih zdravstvenih vodov na tej pomembn' razstavi, poslal v Beograd tri vagone gradiva, da pri tem r.e vštejemo mariborskega mesta, ki se udeleži razstave na svojo roko. V častnem odbnru razstave sta za dravsko banovino tudi ban dr. Marušič in podban dr Pirk-maier. Največ bo izmed naših korporacij raa-stavii Higienski zavod kot osrednja soci-alno-zdravstvena instituciia pri nas. V 25 uspelo izdelanih modelih bo Higienski zavod prikazal asanacijo naših vasi, organizacijo higienske službe v dravski banovini, zemljevid asanacijskega dela pri nas, 160 slik o 2-banju nalezljivih bolezni, celo vrsto velikih tabe! o gibanju rojstev in smr-ti, o umrljivosti za tuberkulozo, o umrlji v ost: dojenčkov in nedorasle dece itd. Nekaj posebnega bosta na razstavi statistiki o delu na počitniških kolonijah in o delu v šolah za defektno in duševno 3-aostaIo deco. Takšne statistike je doslej izdelal v naši državi samo naš Higienski zavod, ki ima vobče prav vzorno organiziran svoj prosvetni in propagandni oddelek. Izmed ostalih zavodov razstavlja Zavod za zaščito dece mnogo zanimivega gradiva o negi dojenčka, mestni fizikat o organizaciji zdravstvene službe in o zdrav stvenih razmerah v Ljubljani, tujsko-pro-metna razstava, ki je bila do nedavna odprta v Ljubljani, 20 modelov naših najznamenitejših zdravilišč, kopališč in letovišč. Lepe deleže sta razstavi prispevali zdravilišči Golnik in Topolšica o tuberkulozi. nadalje ženska bolnišnica v Ljubljani in mežiški rudnik. Več slik bo razstavi) tudi ljubljanski bakteriološko-veterinarski zavod, mestna občina pa bo prikazala tudi svoje dek> za izsuševanje Barja. Po vsem smemo upati, da se bo naša banovina na tej manifestativni vsedriavni razstavi prav učinkovito predstavila, za kar gre zasluga v prvi vrsti delu Higienskega zavoda in njegovega vodstva. V Cerkljah ni epidemije Kranj, 3. avgusta. V Cerkljah nad Kranjem so zdravniki končali cepljenje proti legarju. Prebivalstvo je zdravnikom šlo z vsem razumevanjem na roko in tako je v razmeroma kratkem času uspelo, da se bolezen izolira :n ustavi. Kakor zdaj kaže, bolezen že od vsega početka ni zavzemala takšnega obsega. da bi bil upravičen pesimizem in strah. Legar v Cerkljah je povsem osamljen in neznaten pojav, vsa gorenjska okolica je čista in varna pred njim. O »epidemiji« se tu vobče ne more govoriti. — Oblastvom in zdravstvenim instancam, ki so o pravem času intervenirale, in pa do- mpo časa zahteva da ste zavarovani proti nezgodam. Naročite »Jutro«, nezeodno zavarovanje je zastonj pri Zavarovalnici »»TRIGLAV*4 mačinom samim, ki so »e razumno pokorili izdanim higienskim navodilom, gre vsa hvala za tako naglo zmago nad nevarnim sovražnikom. Pri tej priliki moramo opozoriti na Škodo, ki jo lahko prizadene deželi m gospodarstvu nepremišljeno in tendenciozno poročanje v dnevnem tisku. O legarju v Cerkljah je »Slovenec« poročal na način, kakor da gre za veliko, nevarno epidemijo na Gorenjskem in v istem duhu so prinesli to vest nekateri zagrebški in beograjski listi. Iz jugoslovenskega tiska so to »senzacijo« povzeli nekateri madžarski ki italijanski dnevniki, ki lepo procvitajočo-mu tujskemu prometu pri nas iz umljivih razlogov niso naklonjeni, in so jo po svoje razširili in »izpopolnili« v tem smisl«, kakor da leg ar ne rassaja samo v cerkljanskih vaseh, temveč tudi po ritoraj vseh znanih gorenjskih letoviščih. Taktnem pretiranemu, lažnivemu poročanju m m nosu bere pobožna želja, naj bi tvjoi m hodlii upropaščati svojih življenj v nafte kraje. Pa ta namen jim niti mak* ni ospeL Na Gorenjskem, kjer »o voda, gore, sotn-oe in zrak zdravi kakor »merom, je tott-ko letoviščarjev, da smo v teh hudih letih lahko prav veseli; Bled sam j« letos doživel rekorden obisk. NAJSLAJŠA OPERETA Roberta Stolza: pe&etitf poCjutif dekie.. NAJNOVEJŠI PARAMOUNTOV ZVOČNI TEDNIK! Danes nepreklicno zadnjikrat ob znatno znižanih cenah! Pre^ -ave ob 4., in % 10 zvečer MARTHA EGGERTH GUSTAV FROHLICH ) I BOR V. HALMAV FRITZ GRtjNBAUM Očarljivo! Krasno! Nepozabno! Elitni kino Matica Telefon 2124. Cerkljane pa je njihova letošnja nesreča prav gotovo izmodrila, da bodo z zdravstvenim napredkom svojega kraja v najkrajšem času dosegli, da jih svet ne bo mogel vlačiti po zobeh kot edino črno pegico naše lepe, zdrave, napredne Gorenjske. Magistratni ravnatelj Alojzij Koechler f Maribor, 3. avgusta. Posledicam težkega bolehanja je danes dopoldne ob 10. podlegel g. Alojzij Koechler, upokojeni ravnatelj mariborskega magistrata, star šele 51 let. Pokojnik se je rodil 5. junija 1882 v Ljubljani, kjer Je dokončal gimnazijo, pravne nauke je pa absolviral na dunajskem vseučilišču. Pozneje je služboval pri okrajnem glavarstvu v Trstu, po prevratu je bil okrajni komi-Bar v Velikovcu na Koroškem. Nato je prišel v Maribor in vstopil v službo mestne občine 20. marca 1919. Za ravnatelja je bii imenovan 26. septembra 1921. Svoje posle je opravljal v splošno zadovoljstvo, dokler ni moral stopiti v pokoj zaradi bolezni. Pokojnik je bil vedno zaveden narodnjak. Poleg žalujoče soproge Marije zapušča dva nepreskrbljena otroka, sina Mirana in hčerko Marjanico. Vsa mariborska in ostala narodna javnost bo ohranila pokojnika v čistem spominu. Žalujočim naše najgloblje sožalje! Slovo polkovnika Ljube Novakovica Polkovnik Ljuba Novakovič, ki ga je spoznala domala vsa Slovenija kot izredno vnetega sokolskega delavca in pobornika strelskih družin, bo v nedeljo zvečer zapustil Ljubljano. Odpelje se v Valjevo na novo službeno mesto kot komandant samostojnega artilerijskega divizijona, kar odgovarja položaju komandanta polka. Razna narodna društva mu prirejajo od-hodnice. Predsnočnjim je priredil Ljubljanski Sokol poslovilni večer, ki se ga je udeležilo veliko število članov in članic, da junaškemu Črnogorcu stisnejo roko v slovo. Starosta Kajzelj in dr. Kandare sta v zelo lepih govorih očrtala delovanje polkovnika Novakoviča za Sokotetvo. Polkovnik Novakovič je v zahvali odkrito priznal, da s težkim srcem zapušča Ljubljano in vse članstvo Sokola ki ga je bratsko vzljubil kakor vse ostale Slovence in Slovenijo z njeno belo prestolnico, v kateri je imel srečo preživeti tri službena leta. Ta mu ostanejo v najlepšem spominu. Istrski nadnotelj Lovro Tonač f Zagreb, 3. avgusta. V sredo so r Zagrebu položili na Mi-rogoju k večnemu počitku upokojenega istrskega nadučitelja Lovra Tončiča. Bil je po rodu iz prijazne istrske vasice Mluna pri Buzetu, kjer se je že kot mladenič na- učil živeti v borbi za pravice svojega vodu. Dovršil je bivšo učiteljsko pripravno v Kastvu in učiteljišče v Kopru, nakar |o W1 postavljen sa učitelja v Munah pri Pod- Kdu v Istri, kjer je služboval polnih 33 Vneto je širil prosveto m jugosiovso-sko narodno zavest v naši CSčarijL S prihodom Italijanov v Iatro se je m-čelo tudi njegovo trpljenje. Italijani »o ga vklenjenega v verige vlačili po Sardiniji in po južni Italiji skozi celo leto 1919. Istočasno »o v internacijo odgnali najstarejšega sina, sedanjega upravitelja šole v Metliki. Družina je bila poldrugo leto brez plače, živela je zgolj od miloščine. Ko se je oče vrnil, so mu po dolgem času milostno spet poverili šolo. Kot upravitelj je krčevito branil narodno pravico in ni dopisoval italijanski. Oficir, ki je bil občinski komisar, ga je zatorej na dan po zažigu Narodnega doma v Trstu predlagal za ponovno internacijo. Namesto tega so ga prisilili, da se je z družino izselil v Jugoslavijo. Tu je do upokojitve služil v Bosancih pri Vinici onstran Kolpe. Našel se je v Vinici s pokojnim nadučiteljem Lovšinom r delu pri Sokolu. Po upokojitvi se je preselil v Karlovac zaradi šolanja otrok. Tu se je zopet mladostno razpoložen znašel v propagiranju jugoslovenske in sokolske ideje. Pred mesecem se je po končanem šolanju najmlajšega sina na gimnaziji v Karlovcu preselil v Zagreb, kamor si je želel priti in kjer mu živita hčerka in drugi sin, ki je bil nedavno promoviran za doktorja prava. Odmerjeni so mu bili le še kratki dnevi sreče. Naneslo pa je izredno naključje, da se je na njegov smrtni dan 1. avgusta rodil njegov vnuk... Pokojnik je vedno vzdrževal ozke stike s Slovenci ter je pazno zasledoval vse njihove pokrete k obrambi in napredku. Bo- di časten spomin in lahka žemljica zaslužnemu Istranu! Pri pomanjkanju teka, kislem vzpeha-vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in speceri^kih trgovinah. Nova žrtev planin Pri plezanju na škrlatico se fe ubil 17-letni osnre-šolec France Lečnik — Pokopan bo jutri v Celju Ljubljana, 3. avgusta Kakor smo včeraj kratko poročali, se je v gorenjskih planinah smrtno ponesrečil sin uglednega celjskega juvelirja, osmošo-lec France Lečnik. Tragedija mladega življenja, ki že po enem tednu sledi nesreči Marjana Grebenca, vzbuja globoko sočustvovanje s starši, obenem pa svari naše mlade turiste k opreznosti pri izbiranju težjih tur. O katastrofi so nam sporočili iz Kranjske gore: V ponedeljek okrog 18. je prihitel v Kranjsko goro ves zasopel mlad turist, se zglasil pri županu Lavtižarju in mu povedal, da je opazil iz daljave, z Rutarške Ponce, kako je nekdo treščil s severne stene škrlatice v globino. Istočasno je tam videl stisnjenega med skalami še nekoga drugega, ki si očividno ni vedel pomagati. Zupan g. Lavtižar je nemudoma sporočil to vest reševalcem v Mojstrano in na Jesenicah, obenem je tudi sam organiziral reševalno ekspedieijo. Ivan Vertl, Joža Pečar, Anton Berce in sodnik Bleiweis so okrog 20. ure odšli v Krnico, kjer so pričakali drugo reševalno ekspedieijo: Joža Čopa, dr. Miho Potočnika in njune tovariše. Združeni reševalni ekspediciji sta okrog 2. ponoči krenili proti Veliki dnini, nato pa sta prešli na severno steno Škrlatice. V zgodnjih jutranjih urah so požrtvovalni reševalci pričeli iskati kraj, kjer se je moglo slutiti, da se je pripetila nesreča. Opazili so jato planinskih vran, ki je krožila nad globeljo. Po večurnem napornem plezanju so mogli doseči globel. Pod vrhom v Velikem oltarju so našli mladega ponesrečenca med skalami. Mladenič si je bil zlomil hrbtenico, obtolčen je bil po vsem telesu, na vratu je imel \>eliko zevajočo rano. Ko »o preiskovali ponesrečenčevo obleko, so našli notri legitimacijo, iz katere je bilo razvidno, da je omahnil v smrt osmošolec France Lečnik iz Celja. Mladenič je bil turistovsko izvrstno opremljen, imel je zlasti dobre čevlje in poleg na tleh tudi poln nahrbtnik, natlačen z jestvinami in drugimi potrebščinami, ki so tehtale skupno okrog 20 kg. A kakor sodijo, je postala baš teža nahrbtnika usodna za mladega dijaka. Pri plezanju je zgubil ravnotežje in padel v globino. Reševalci so po kratkem odmoru naložili mrtvega mladeniča na nosila in se jeli spuščati ž njim preko opasne stene v dolino. Sproti so reševalci sami preživljali največje nevarnosti, kajti pot je v skalah krhka, na prodišču pa zopet opasna zaradi izpodmikanja terena. Reševalna ekspedicija je prispela v Kranjsko goro okrog pol 9. zjutraj. Odnesli so truplo v mrtvašnico. Okrog odra »o se takoj zbrale velike množice domačinov in letoviščarjev, pa tudi turistov, ki so se mudili tedaj v Kranj- ski gori. Vsi so pomilovali žalostno usodo nadebudnega mladeniča, ki je morai končati iz ljubezni do naših planin. Okrasili so mu oder z zelenjem in cvetjem. Pretresljiv je bil prizor, ko sta se iz Celja pripeljala pokojnikova roditelja... Se trije mrtvi Turistovske nesreče se ne dogajajo samo v naših planinah tokraj meje, marveč prihajajo poročila o nesrečah v trigiav-skem pogorju tudi izza meja. Na Mangartu se je pripetila preteklo nedeljo strašna nesreča, ki je zahtevala kar dvoje mladih življenj. Izlet v planine so napravili v soboto diplomirana bolniška strežnica Frančiška Rainerjeva, trgovec \Venger, trgovec Hans Troger, matematik Hans Schnadl ter hranilnični blagajnik NViegele iz Beljaka. Na Mangartu je družbo zajel strašen vihar, ki je trajal več ur. Snežni metež je silovito oviral pot, zato sta Rainerjeva in Schnadl obnemogla. Ostala družba je prispela vsa izčrpana v kočo na Mangartu, dočim so Rainerjevo in Schnadla našli naslednji dan mrtva. Tudi na Kaiserkoppe se je pripetila smrtna nesreča. Tja gori je odšel te dni tapetniški pomočnik France Pintar, doma iz okolice Maribora. V stremljenju, da natrga čim več planik, se je splazil na rob velike skale, s katere se je pa nenadno zrušil in obležal v globini mrtev. Prepeljan v Celje Celje, 3. avgusta. France Lečnik se je podal zadnje dni julija s sošolcem in prijateljem Edvardom Valenčičem iz Žalca v Triglavsko pogorje. Povzpela sta se na Triglav, v torek pa sta se napotila na Skrlatico. Ko sta ob 14..^0 plezala po strmi steni, se je nenadno od-krhnila skala, katere se je bil Lečnik oprijel. Lečnik je strmoglavil v 120 metrov globok prepad. Neki turisti na nasprotni strani, ki so bili priče groznega dogodka, so takoj pohiteli ponesrečencu na pomoč, a so ga našli že mrtvega s hudimi ranami po vsem telesu. Truplo so prenesti v dolino in ukrenili vse potrebno za prevoz v Celje. Pogreb tragično umrlega Leč-nika bo v soboto ob 17. iz mrt\'a*nice mestnega pokopališča v Celju. Pokojni Franc Lečnik se je rodil 10. decembra 1915 v Borovljah na Koroškem, bil je torej šele v 18. letu. Bil je dober sin, marljiv dijak, vobče zelo simpatičen mladenič. Planine je ljubil nad vse. Bii je član Savinjske podružnice TK Skale in SPD, izurjen turist siguren in drzen plezalec, navdušen smučar. Vest o njegovi tragični smrti je izzvala med prebivalstvom splošno sočustvovanje. Pokojniku bo ohranjen blag spomin, 9 težko prizadeto rodbino Lečnrkovo sočustvujemo vsi. Zrakoplovno pristanišče v Zagrebu Z zrakoplovnim pristaniščem, ki je bilo v sredo slovesno otvorjeno v Zagrebu, in z letališčem v Ljubljani, ki bo 20. t. m. izpopolnilo naš zračni promet, ima Društvo Ka zračni promet že štiri pristanišča. Prvo je bilo zgrajeno v Beogradu, drugo pa je bilo nedavno otvorjeno v Skoplju. Ta moderno urejena zrakoplovna pristanišča in sploh ves razvoj našega zrakoplovnega prometa so plod uspešnega vzajemnega delovanja med poveljstvom vojnega zrakoplovstva ln Društvom za zračni promet, žrtve države za razvoj letalstva kažejo visoko pojmovanje kuitarne misije, kajti zračni promet zbližuje državljane lz najoddaijenejSih krajev ter ustvarja žn poglablja tako duševne zveze v državi. Z vsakim novim letalskim pristaniščem nastopa nova epoha v razvoju našesra letalstva >ovi "'ftilftfri kolodvor« v Eorongaju. Spredaj letalo, pripravljeno za polet Fagoti i/. z..pet manifestirala za svoj pokret. Na travniku g. Fuc-hsa v Gaberju bo popoldne tekma ko scev za prven&tn-o celjske okolice. Nastopili bodo tudi k^sei-škrici, katerih prvan bo prejel lepo diplomo, ki je razstavljena v izložbi tvrdlke Rakusch. Za dirko kmečkih kolesarjev je določena proga Celje-Vojnik-Celje. Zbirališče bo pri »Zelenem travniku«, kjer bodo celjska dekleta ob 15. sprejela Zvezin prapor in pripela nanj spominski trak. Sprevod, ki bo krenil skozi mesto na prireditveni prostor, bodo otvorili konjeniki. Sledili bodio kolesarji, kosci z grabljicami in okrašeni vozovi. Po prireditvi bo zabava. Vabljeni vsi tovariši, tovarišice in vsi ljubitelji kmečko-delavske mladine. e— Smrt profesorja Karla Duffeka. V Modilingu pri Dunaju je umrl v ponedeljek v 87 letu Kani Duffek profesor narave, slovja na stari celjski gimnaziji in vodja nemškega »Studentenheima«. Po rodu Čeh se je boril v Celju za nemštvo vendar pa je bil kljub temu pravičen učitelj, šegav, dovtipen in dobrodušen je znal celo za pusto kristalografijo vzbuditi veselje v učencih, ki so ga vsi radi imeli. Naj počiva v miru! e— Koncert v mestnem parku v korist Udruženja ruskih vojnih invalidom bo v nedeljo 20. t. m. od 10.30 do 12.30. e— žrtve nesreč in napadov. V Petrov-čah sta diva moška v prepira napadla 43 letnega tesarja Ivana Drenika in mu zlo. mila mezinec leve roke. Na neki veselici v Tnnovljah pri Celju je neki moški v nedeljo vrgel 24 letnemu brezposelnemu trgovskemu pomočniku Josipu Habjanu z Osrtrožnega steklenico v glavo in ga občutno poškodoval. V Rogaški Slatini je padel 27 hotelski sluga Viktor Tavčar, ko je nosil sodček piva v klet, tako nesrečno, da si je močno poškodoval levo roko. V šitorah je padel težek kos železa na 9 letnega sina dninarice Karila Siebla ter mil zlomil in zmečkal levo nogo. Na Ponikvi si je 52 letna posestnica Marija Pevčeva v ponedeljek pri padcu zlomila desno nogo v kolenu, v Šmarju pri .Jelšah pa si je 27 letna služkinja Brna Grabičeva pri padcu s kolesa nalomila dve rebri na desni strani. Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Dve tatinski ciganki, stari 30 do 35 let, sta v torek ob 7. zjutraj obiskali delavko Minko Ramšakovo v njunem stanovanju v Zavodni št. 13 pri Celju, Ponudil5 sta se Ramšakovi, da ji bosta prorobovali srečo. Ramšakova sprva ni hotela o tem nič slišati, potem pa je le privolila. Ena ciganka ji je jela »pirorokovati« in jo je z govorjenjem zamorila. Med tem pa je stopila druga ciganka neopaženo v seobo ter ukradla Ramšakovi dve pogrinjali za posteljo, namizni prt in pogrinjalo za ročno omarico v skupni vrednosti 420 Din. Ciganki sta se poslovili in jo mahnili proti Teharjem. Ramšakova je šele čez nekaj ur opazila tatvino in prijavila zadevo do-Kciji. Iz Maribora a— Slovo predsednika dr. Ipavca od PTL in od Maribora. V torek zvečer je bila v dvorani Nabavljalne zadruge častna seja odbora mariborske Protituberkulozne lige. na kateri so se odborniki poslovili od svojega dolgoletnega predsednika, dosedanjega okrajnega glavarja za Maribor — levi breg g. dr. Marka Ipavca, ki je imenovan za svetnika pri banski upravi v Ljubljani. V izbranih govorih so orisali velike zasluge odhajajočega odličnega upravnega uradnika in javnega delavca gg. šolski upravitelj Aleksander 'Alt, šolski upravitelj Viktor Grčar, gimnazijski ravnatelj v p. dr. Tominšek, upravnik Zdravstvenega doma dr. Vrtovec in docent dr. Ivan Mat-ko. Na splošno željo je obdržal g. dr. Ipa-vic predsedstvo PTL do prihodnjega občnega zbora in se je z ginjenimi besedami zahvalil za prisrčno slovo. V sredo zvečer pa se je napolnila restavracijska dvorana hotela »Orel« z mnogoštevilnimi predstav- ODO-RO-NO Vam je vedno potreben! Ce Du n« opaža, ven<3ar ee čni.1 ni^gv>v duh. Odorrmo Va.s obvaruje te-6 oeprijetu«ga duha in varuje Vaše o-bleke madežer. Normalni Odorono (rdeč kol rubin) es upo-ab!;a dvakrat na teden in učinkuje 3 do 7 dni. »instant« Odorono np<>rab!ja dnevno aH po potrebi. Obe sred^tv' »e prenašata tta kožo s pomočjo tami»(vna t rr>č«j-em. ODO-RO-NO varuje Vaše obleke. D-obiva se v vseh traro-vinab t toaletnim hi [«ar-fum.erijfekim blagom. Glavno skladišče: M. Neunaon, Zagreb. Bošto-vičeva 44. 20o.'b • ' , ■ * .'.--v niki tukajšnjih civilnih, cerkvenih in vojaških oblasti ter vsega mariborskega javnega življenja. Od odhajajočega g. dr. Ipavca se je poslovil v imenu Maribora z daijšiin govorom mestni zrpan g. dr. Li-pold, ki je obenem v prisrčnih besedah pozdravil novega okrajnega glavarja za Maribor levi breg g. dr. Ivana Senekovi-ča. Iskrene besede so izrekli v slovo odhajajočemu okrajnemu glavarju g. dr. Ipavcu oziroma v pozdrav novemu glavarju g. dr. Senekoviču še gg. stolni župnik msgr. Umek, ravnatelj g. dr. Tominšek. zastopnik poveljnika mesta polkovnik gospod Popovič, narodni poslanec g. dr. Fiv-ko, prota g. Trbojevič, okrajni glavar zn desni breg g. Makar in šolski upravitelj iz Krčevine g. Cvetko. Navzočni so bili tudi podpolkovnik Nikolič, mestni podžupan Golouh, narodna poslanca Krejči in Spindler, višji državni-pravdnik dr. Jan-čič, magistratni direktor RodoSek, obmejni komisar Krajnovič ter vsi referenti okrajnih glavarstev. Primati! dr. ČERNIČ specialist za kirurgijo, se je vrril in zopet redno ordinira v sanatoriju v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon 23-58, od 11. do 12. ure in od 14. do 16. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 10. ure. 8579 a_ Odhod dece v Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. Deca III. skupine odlpiotuje v četrtek 10. t. m. ob 9.38 z glavnega kolodvora v Mariboru v Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju. Starši se naprošajo, da pripeljejo otroke pol ure prej na kolodvor. Prtljago naj prineso že dau poprej, v sre do ob 9. uri. v Zdravstveni iom, Koro-ščeva ulica i3. Deca H. skupine pa se vrne z letovanja v sredo 9. t. m. in naj pridejo starši po njb na glavni kolodvor ob 11.13. a— Dekliška počitniška kolonija se bo po štiritedenskem bivanju ob morju v Bakarcu vrnila v ponedeljek 7. t. m. zopet v Maribor. Vodstvo prosi starše, da pričakajo otroke ob pol 23. na glavnem kolodvoru. a— Podaljšanje policijske ure za »Mariborski teden«. Za čas »Mariborskega tedna« od 5. do 15. t. m. je banska uprava na prošnjo Združenja gostilniških podjetij dovolila za področje mariborske mestne policije vsem gostilnam podaljšanje policijske ure do 2., kavarnam pa do 4. zjutraj. Po 2. uri zjutraj se ne smejo več točiti alkoholne pijače. a_ Stavka delavcev v tekstilni tovarni Doctor in drug. V sredo zvečer ob 18. so pričeli stavekati delavci in delavke v predilnici tekstilne tovarne Doctor in drus. V predilnici, k;er je zaposlenih nad 600 delavnih moči, je po trditvi delavstva nastala stavka zato, ker je vodstvo upokojilo nekega, med delavci zelo priljubljenega mojstra in postavilo na njegovo mesto drugega, ki je nasproti njim zelo oster iu je odpustil štiri delavce, ter zagrozil 7. nadaljnjimi odpusti. Posredovalno vlogo -tem spora so prevzele razne strokovne organizacije. a— Dve tatvini. Mizarskemu delavcu Bogomirju Svajgerju je bilo ukradeno predvčerajšnjim izpred Lotzove trgovine v Jurčičevi ulici 800 Din vredno kolo znamke »Puch«, ki je bilo brez evidenčne številke. Upokojenemu železničarju Francu Puhu je ukradel istega dne neznan moški, ki mu je ponujal drva v nakup, z mize v njegovem stanovanju srebrno moško uro z verižico. epiki«. Napisal ga je v poljščini Rus Konstantin Viskovatyj. Uvod je spisal v feščini dr. M. Murko, ki ie znan raziskovalec srb-6kohrvaške narodne pesmi. Panslavizem med Čehi in Slovaki. V zborniku, posvečenem kongresu holandskih hi-storikov, je objavil slavist Th. J. G. Locher razpravo o razvoji slovanske misli med Cehi in Slovaki od Dobrovskega in Kollarja do Masaryka. Končuje z ugotovitvijo, da mora biti današnji namen •jdejstvovanja slovanske misli kulturna vzajemnost ter politično sodelovanje med Slovani- Pasionske igre v Horieah. Tudi Čehi imajo svoj Oberamimero 197.50 — 200: koruza: (po mlevski tarifi): baška promptna po 125 — 127.50; za julij po 130 — 132.50; moka: baška »0< iz stare pšenice po 430 — 435. banatska po 440 - 445. + Novosadska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca kolebajoča. Promet 52 vagonov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad, 115 — 117-50; baška, okolica Sombor 112.50 do 115; srednjebaška 115 — 117.50; gornje-baška in baška potiska 117.50 — 120; gornje-banatska, sremska in slavonska 11250 do 115 (vsa nova, 78 kg. 2 °/n). Turščica: baška, sremska in baška okolica Sombor 67 do 69; slavonska in baška bela 69 — 71; banatska 65 — 67; baška. ladja Sava in Begej 71 — 73; baška, ladja Dunav in Tisa 72 — 74. Ječmen: baški in sremski novi, 64/65 kg 56 — 58. Moka: baška in banatska nova. »Og« in »Ogg« 225 — 245; »2« 205 do 225; >5« 185 - 205; »6« 155 — 175; 115 _ 125; »8« 57.50 _ 62.50; sremska in slavonska nova, sOg« in »Ogg« 220 — 235-»2« 200 — 215; »5« 180 — 195; >,6« 150 do 16 ; >7« 115 _ 125; »8« 57.50 — 62.50. Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 45 do 47.50; banatski v jutastih vrečah 42.50 do 45. + Budimpeštanska terminska borza (3 t. m.) Tndenca stataa. Pšenica: za oktober 9.93—9.94 ,za marc 11.04—11.05. Rž: za oktober 6.84—6.86, za marc 7.72—7.74. -Turščica: za avgust 7.95—7.97, za maj 8.46 do 8.49. JRIVINA. + Ljubljanski živinski sejem (2. t. m). Dogon 120 konj, 45 volov, 42 krav. 18 telet in 144 prascev za reio. Prodanih je bilo: 20 konj, 27 volov, 20 krav, 12 telet in 124 prascev. Promet je bil slab, ker so kmetje v tem času zaposleni z žetvijo in setvijo. Cene za kg žive teže: voli L 4 do 4.50, II. 3.50 do 4, III. 3 do 3.50; krave debele 3 do 4, klobasarice 1.50 do 2.50, teleta 5 do 6 Din. Konji so bili po 300 do 4000 Din glava po kvaliteti, a prasci za reio po 250 do 400 Din za par. Cene neizpremenjene. Le prasci so bili malo dražji. + Zagrebški živinski sejem (2. t. m.). Cene teletom in svinjam so poskočile. Dogon slabše živine priličen, a boljše živine ie bilo zelo malo. Sv.inie so se prodajale tudi za Celje, Trbovlje in Ljubljano. Cene za kg žive teže: biki 3.50 do 4, krave za da smo se tudi tu varali... Nekaj vtisov iz te borbe in obdajajočega nas življenja smo zbrali, bežnih in mladih, da bi nas v poznejših letih spominjali teh zagrenjenih dni.« To je njihova izpoved, njih imena so pa: Ernest Rader, Drago Bajt, Jože Kerenčič, Danilo Viher in Klavdij Zornik (slednji je prispeval linoreze)- Njihov pogum in delo, ki so nam ga pokazali, sprejemamo s simpatijo. kakor vse. kar v teh časih vsem trdotam in težavam navkljub poganja iz vere, da ie človeško osebno življenje še nekaj več, ne samo borba za kruh, skrb za kariero in pridobivanje materialne moči. Proizvodi teb mladih ljudi imajo kajpak obeležje mladosti iri zvičetništva: čez nekaj let jih bodo sami merili z drugimi očmi. Nedvomno pa se v njih iskre talenti, ki si iščejo izraza In jvoti, tipajo in hočejo kvišku. Danilo Viher je prispeval predvsem poezijo. Njegovi >;erzi so nastali pod raznimi vplivi: medlem ko nas n. pr. sonet »V spomin tovariša M Run-ca« spominja naših starejših modernistov ie pesem »Ob oknu« vznikla pod zapoznelim vplivom ekspresionizma. Upamo, da se bo mladi avtor v nekaj letih izvrel in prišel do trdnejšega in bolj svojega pesniškega izraza. Ernest B a d e r piše svojo prozo pod očitnim vplivom moderne slovstvene^ anarhije, ki trudoma išče svoi 9log: pri niem 'maš opazne sledove realizma, ekspresio-lizma. nove stvarnosti; tako je n. pr. pesem prozi ?,Kaj bi mu« značilen primer^ eks--iresionističnega izražanja Pri njem ie za sedaj intelektualnost močnejša od emocio nalnosti. zato rad modruje Drago B a j t je prispeval več črtic, izmed katerih je idej- no in stilno najbolj zaključena prva (Ko se pretrga življenje), ki psihološko slika umiranje mladega človeka. Jože Kerenčič kaže v svoji prozi simpatije do realističnega pripovedovanja, zato je izmed te četvorice stilno najmanj novotarski. Prispeval ie dve črtici, izmed katerih je daljša (»Pavle«) spisana sveže in prijetno. Linorezi Klavdija Zornika kažejo tvorno fantazijo in t.idi že znanje, ki 6e bo še razvijalo- Vsekakor 60 se mladi avtorji prikupno predstavili, njihov almanah bo ostal dokument mladosti in generacije, ki v materialno težkih česih rase k svojim vzorom in vzlic razočaranjem ne omaguje v življenjski borbi. —o. 0 uprizoritvi Cankarjevega »Kralja "a Betajnovi« v Zagrebu piše v Hrv. reviji, zvezek za avgust, znani dramatski kritik in pisatelj Branimir Livad i 6 in razvija nri tem svoje misli o Cankarjevi dramatski vrednosti. Iz sodobne češke literature je »Zabavna biblioteka« v Zagrebu izdala v zadnjem Času dva romana: Itana Olbrechla »čudnova-to prijatelistvo glumea Jeseninsa« in V*ad'.-slava Vanč.ire »Bijeg u Budim«- Drugi ror man bo izšel prihodnje leto tudi v slovenskem prevodu. Kako ie Dratnitin M. Domjanu' pričel pi sati kaikavske pesmi? »Hrv. revija« je prav kar priobčila prvo kaikavsko pesem pokui nega Dragutina M. Domianiča Pesem p« teka iz 1 1915 in 1916 in op:»nie v Šaljiv-dialektični obliki to-le prigodo »7 pe=>niko vega življenja • Med svetovno ^oino ie Dom janič. ki si ie bil takrat kupil fotografski aparat, krenil nekega dne na izlet v neki kraj blizu Zagreba. Tu 63 je vadil v fotografiranju. Takrat pa je bilo fotografiranje oblastim sumljivo in ondotni župnik, ki je bil zelo goreč patriot, je Domjaniča takoj ovadil. Prišli so orožniki in nič hjdega slutečega pesnika aretirali in preiskali. Seveda se je takoi izkazalo, kdo je. Domjaniča je ta prigoda tako zabavala, da jo je opi6al v narečju tistega kraja in v vezani bes«di. Tu posebno dobro parodira fajmoštra - ovaduha: »S parazolom svojim sivim — Ide z brega ide z dola — Dan za denom, a po noči — Ide i bez parazola.« Ko pa ugleda neznanega gosnoda s fotografskim aparatom: »Strašno hud ie velečasni, — Parazol je sivi zavil. — K opcini je fletno duknul, — I špijona je prijavil.« Ko je Domianič tako preizkusil svoje kajkavsko pesniško narečje. je jel pisati v niem tudi pesmi resnejšega genrea; z njimi je kmalu zaslovel in že leta 1917. je -»Društvo hrvatskih književnika« izdalo zbirko njegove kajkavske lirike ^■Kipci i popevke«. Književni uspeli našega rojaka v Franciji. Iz Pariza nam noročaio. da ie bil Jj-gosloven. kipar in slikar Bogomir D a 1 m a. ki stalno biva v Parizu, nedavno nagrajen s kniiževno nagrado Frnnroske akademije O tem por.>ča odlični ''terarnn nmetnišk' tednik »Comčdie«: VFrinrnska akademij? ie na,gradila dva umetnika Predvsem le do bil t-pri* d'Acad<5m'e« g Rogomir H^lma 'cin->r in elit-er za »voio kniigo »Midi lerre de beaute (Južno Franriia. dežela lepote-1 ■n nagrado »Lef^vre Daumier« g. Anion? Troncet, portretist.. •< V nadaljnjem po- udarja pariški list talent in uspehe g. Dalme na področju likovne umetnosti, navaja serijo njegovih razstav in njih kritike ter pravi ob koncu, da g. Dalma posveča čas, ki mu ostaja po slikarskem in kiparskem delu, literaturi. To pa s takim uspehom, da je kljub svoji mladosti doživel čast. kakor so je v Franciji deležni le redki tujci: literarno odlikovanje najvišje francoske kulturne institucije — Francoske akademije. List tudi poroča, da ie Mediteranska akademija nagradila g. Dalmo za isti spis z bronasto plaketo. Boji za Koroško na gledališkem odru. »Srpski književni glasnik« beleži v najno-veiši številki: V berlinskem ^Nemškem gledališču« ie imela uspeh drama »Večni narod«. ki io ie spisal Kurt Kluge. še nedavno delavec v livarni. Deianie 6e odigrava na Koroškem ob koncu vojne. Eden zadniih avstrijskih polkov, ki ie sestavljen v glav nem iz koroških domačinov - Nemcev, se upre svojemu poveljstvu in združi z ljudstvom. ki ne mara. da bi koroško ozemlje zasedli Srbi. Na višku drame ee general, ki ie takisto po rodu koroški Nemec in ki po-veliuie na umiku, odpove svoiemu činu in vstopi med upornike, da se z niimi vred vojskuje za rnemško Koroško«. Pod naslovom te nacionalistične drame je označeno: .nemški komad«. — To jo označuje dovoli •n ni treba drugega komentarja- O Ivami VeStrovičii in nicenri umetnosti ie izšel v 7/8 zvezku slovaškp revije »Slovenski ooMadv« daljši članek J Cincika. V istem zvezku so na posebnih prilogah re-producirana nekatera Meštrovičeva dela. HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ, Zagreb, Gajeva ulica št. 31. Telefon 73-35 Zajamčeno 5,iet* eobt po 25 do 35 Din. Prvovmn domača Ituhmja. Izbrana naravna vina. Velils in h!a den vrt. Pri bivanju preko 24 ai 15% popusta. — Pri«w>č« s« lastnik DJURO PAJIC. 261/» PRAVI GENTLEMAN uporablja pri umivanju samo Lavendei Soap Paracelsus, odlično milo s karakteristično fino dišavo, ki se dobro peni in varuje kožo. Pri britju pa uporablja samo Paracelsus milo za britje, v obliki valjarja (Shaving Stick). To je najblažje antiseptično milo, ki omehča brado in prepreči vse kožne infekcije. mesarje 2.75 do 3.25, za klobasarje 2.30 dc 2.45, junice za mesarje 3.50 do 3.75, voli I. 4.50 do 4.75, II. 3.50 do 4, junci 3.2T- do 3.75, svinje pitane 8 do 8.50, neoitane 7 _:> 7.25. teleta 4 do 6 (zaklana 7.50 do 9), konji za klanje 0.50 do 0.75 Din. Sremske zaklane svinje so bile po 10.50 do 11 Din kg. Krma: detelja 45 do 50, seno 40 do 45. slama za krmo 35 Din za 100 kilogramov. Novi grobov V sredo zivečer je v Mariboru umrla v cvetu mladosti komaj 19 letna zasebna uradnica gdč. Vera H v a 1 e n č e v a. hčerka posojilniškega uradnika g. Josipa Hv?-lenea. Pogreb bo danes ob 16. na mestneru pokopališču. Včeraj zjutraj ob 2. uri jo umrl v Krčevini v starosti 29 let g. Fran*' Kol ar, poštni uradnik na mariborski kolodvorski pošti in rezervni častnik. Pokojnik, ki zapušča soprogi sinčka in hčerkico, bo pokojian jutri ob 16. na nobre-škem pokopališču. — V Gradcu je umrla včeraj zjutraj ob pol 5. v starosti 44 let ga. Frančiška E m e r š i č e v a, soprog-i uglednega mariborskega restavraterja s Antona Emeršiča na Aleksandrovi cesti. Pokojniea bo prepeljana v Maribor, kicr bo pogreb jutri ob 16.30 na mestnem pokopališču. _ V Lčnblijani je umrla gospa Ana Luk a no v a, vdova po nadsprevod niku drž. železnic. Pogreb bo danes ob 1«. iz Maurerjeve ulice 13, k Sv. Križu. — V Radovljici je umrl včeraj po dolgi bolezni slusa davčne uprave g. Franc štrukelj Pokojnik je bil blagega značaja in vnet Sokol. Predtno je bil premeščen v Radovljico, je služboval na Brdu, nekdaj pa ie bil hišnik ljubljanskega Sokola. Blagi do-kivjnik je zapustil soprogo in sina edinoa, ki obiskuje gimnazijo v Kranju. — Na Podigradju pri Ljutomeru je umrla ga. Antonija Seršenova, soproga posestnika Filipa Seršena. V hudi vročini je kuhala obed za družino ter tožila, da ji je neznosno vroče. Postalo ji je slabo in umrla je za kapjio. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra. 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1_10. 7 vrsta padavin, 8 padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenilo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 3. avgusta Ljubljana 7, 765.4, 14.4, 80, mirno, 10, 0.0, dež; Ljubljana 7, 764.2, 20.8, 49, mirno, 10, _; Maribor 7, 763.1, 15.0, 60, NNW1, , 0.2, dež; Zagreb 7, 764.5, 14.0, 90, WNW1 _0, 2.0, dež; Beograd 7, 762.8, 14.0, 90, "WNW3, 10, 2.0, dež; Sarajevo 7, 763.2, 13.0 90, NW1, 10, 2.0, dež; Skoplje 7, 761.6, 17.0 60. W3, 9, -; Split 7, 761.7, 21.0, 40, NE5, 3, —, —; Kumbor 7, 733.2, 23.0, 40, ENE4. 0. -; Rab 7, 764.1, 18.0. 50. Ni 8, —, — Temperatura: Ltjubljana —, 11.6, 22.4, — Maribor 21.2, 14.0; Zagreb 24.0, 13.0. Beograd 22.0, 14.0; Sarajevo 22.0, 12.0; Skoplje 27.0. 13.0, Split 31.0, 18.0; Kumbor _ 22.0; Rab —, 13.0. _ 9 10 . Ekskomuniciran je bil znani profesor verske zgodovine na vseučilišču v Strasbourgu Prosper Altaric zaradi svojih versko - znanstvenih spisov, ki se ne ujemajo s katoliškimi nauki. Arnold Schonberg. evropsko znani skladatelj. je iz protesta zoper preganjanje ž-dov v Nemčiji prestopil v židovsko vero. Madžarski pisatelj Ferd. Ujhely je umrl v Londonu, kjer so pripravljali za film neko njegovo veseloigro. Festival podobne glasbe ie bil pravkar napovedan za april prihodnjega leta v Flo-renci. »Cinema revija«, ki izhaja v Zagrebu, si prizadeva, da bi nadomestila pri nas tako razširjene nemške magacine. Revija je tehnično že leoo napredovala in se v tem pogledu razlikuje mnogo od uvažanih tujih mesečnikov te vrste. Tudi vsebinsko se opa ža vedno večji napredek. Prireia tudi razne ankete in se preko svojega ljubljanskega uredništva obrača do slovenskih oseb. V zadnji številki so izšli odgovori nekaterih ljubljanskih dam na vprašanje: Kako s predstavljate enakopravnost ženske z mo škim? O starosti srhskohrvaškega narodnes--' pesništva je izšla v Beogradu razprav-prof. D. Rostiča Pisec =kuša z dokazi ovre či nekatere popularne nazore, n. pr. da epi? ne narodne osmi niso nastale pred rjce« kom 16. stoletja, da so tako zvane buga^t-ce nastale v 14. 6toleliu in propadle v 17 in da prve pesmi v desetercu potekajo 17- stoletja. Iz življenja in sveta Vohunske sposobnosti nemškega podkancelarja Papen v vohunski službi Zanimivo poglavje iz vojnih spominov kapetana češkoslovaških legionarjev Viktorja Voske Ko so von Papena pred več nego letom dni imenovali za nemškega državnega kancelarja, je pisal svetovni tisk o tem, kako so ga 1. 1915. kot nemškega vojnega atašeja izgnali iz Amerike, in sicer zato, ker so našli aktovko, katero je bil pozabil v železnici, a v nji polno kompromi-tirajočega materiala. Stvar ni bila popolnoma takšna, kakor poroča češkoslovaški legionarski stotnik Voska v svojih spominih, ki izhajajo v glasilu legionarjev v Pragi. Voska je nam- Von Papen reč ta čas podpiral angleško vohunsko službo v Washingtonu, ki jo je vodil kon-treadmiral Gaunt, in mora o teh stvareh že nekaj vedeti. Papen je vodil v istem mestu vohunsko službo osrednjih sil in sabotažna dejanja, ki naj bi omogočala ar.tanti pomoč iz Amerike. Delal je predvsem z Irci in Indci, ki so upali, da jih bodo zmagovite osrednje sile osvobodile angleškega jarma, in njegovi agenti so poganjali v zrak mostove, po katerih so vlaki vozili vsakovrsten material za antanto v Kanado, zažigali so transporte municije in orožja za antanto, polagali peklenske stroje v parni-ke s takšnim tovorom, zastrupljali za Angleško namenjene vojaške konje in podobno. Votla palica Angleška vohunska služba je bila dobro poučena o delovanju nemško-avstrijske vohunske službe, ker so ji pomagali nešte-vilni zastopniki pod jarmi ienih avstri jskih narodov, predvsem Čehoslovakov in Jugoslovenov. Voskova hči je bila poleg nekaterih drugih zanesljivih mož nameščena celo v družbi »American Import and Ex-port Companv«, ki jo je vodil Papenov zaupnik, finančni ataše dr. Albert in ki je pod krinko trgovske družbe izvrševala vohunstvo. Voskova je imela nalogo eks-pedirati pošto te družbe, a jo je vsak večer prinašala najprvo svojemu očetu, da. pregleda, prepiše in prefotografira važne listine z izvohunjenimi podatki nemških agentov — kajti to ie vsebovala ta pošta. Nekega večera je Voskova sporočila, da odide ameriški časopisni poročevalec Ar-chibald z nekim holandskim parnikom v Evropo na bojišča, s seboj bo pa imel velik paket vohunskega materiala za osrednje sile, načrte za nova sabotažna dejanja v Ameriki, poročila o delu nemške vohunske službe itd. Poleg tega bo imel Archibald votlo palico, v kateri bo načrt ameriških obrežnih utrdb. V nekem Pape-novem zasebnem pismu ženi, ki ga bo imel žurnalist s seboj, stoji med drugim: »Tem bedastim Yankeejem pravim neprestano, naj občudujejo naše junaštvo in držijo gobce zaprte,« in: »V Washingtonu napravita vlada in kongres vse, kar si želita nemški in avstrijski poslanik, pa niti ne vesta, da delata to, kar hočemo mi.« Zasledovanje na morju Seveda je bilo velike važnosti, da bi prišle te pošiljke londonski centrali angleške vohunske službe v roke in zato je kontre-admiral Gaunt poslal proti Angleški najhitrejšo ladjo, ki mu je bila na razpolago, da pripravi tamošnje oblasti na primeren sprejem holandskega parnika, s katerim se je vozil Archibald. Opozorilna ladja je prišla v resnici tri dni prej na Angleško in ko je holandski parnik prispel tja, so ga angleške oblasti dale takoj zasesti, Ar-chibalda pa aretirati. Celih pet dni so potem parnik preiskovali od vrha do tal, ne da bi našli napovedanih stvari, holandski poslanik je že protestiral proti kršenju nevtralnosti, v Ameriko so angleške oblasti že brzojavile, da se je bila Voskova gotovo zmotila. A ko je prišel kratki odgovor Gautove vohunske podružnice, da je zmota izključena, so se odločili zahtevati od kapitana holandskega parnika, naj odpre tudi ladijsko blagajno Ker se je ta upiral, češ da po mednarodnem pomorskem pravu tega ni dolžna in da tudi ne sme, so jo odprli kratkomalo z nasiljem — in v njej so res našli vse, kar so iskali. Objava teh dokumentov je v Ameriki zbudila velikansko razburjenje, celo listi, ki so bili naklonjeni Nemčiji, so pisali z debelimi črkami: »Izženite Papena'« kratko potem so prejeli Papen, nemški mornariški ataše Bov Ed in avstrijski poslanik baron Diimba v resnici potne liste za povratek domov. Tako je bil torej Papen izgnan. Znamenita aktovka Kar se pa tiče ominozne aktovke, je bila stvar tudi malo drugačna. Imel jo je že navedeni finančni ataše dr. Albert in v njej so bili shranjeni računi o ameriških dobavah Nemčiji. Te račune bi si angleška vohunska služba rada pogledala po-bližje. Poverila je tedaj tri agente, naj stalno sledijo Albertu in mu aktovko, ki jo je nosil stalno pri sebi, izmaknejo. Eden izmed agentov, ameriški časnikar Brown, si je tedaj izmislil, da je dal napraviti popolnoma enako aktovko, z enakim monogramom, in jo je napolnil 8 starimi listi. .. Nekega dne, ko se je trojica vozila v istem vozu cestne železnice kakor Albert, sta Brownova tovariša po domenjenem načrtu uprizorila pretep s sprevodnikom, občinstvo je skočilo v paniki pokonci, tudi Albert je vstal in za trenutek pustil svojo aktovko na sedežu, v istem hipu pa mu jo je Brown, ki je sedel zraven, ze zamenjal za svojo aktovko in izstopil. Albert je doma aktovko odprl in je našel v njej kup starih številk newyorskega »Timesa«, Gauntovi ljudje pa so imeli v rokah dokumente o nemških naročilih v Ameriki z naslovi švedskih in holandskih posredovalcev, njihovih parnikov itd. Delo brezposelnega samomorilca Kakor smo že poročali med brzojavnimi vestmi, se je te dni primerila v brnskem hotelu »L* Europe« mogočna eksplozija, ki je porušila stavbo. Dogodek se je zdel tem zagonetnejši, ker so nekateri trdili, da gre za atentat, ki pa mu niso vedeli pojasnila. Zdaj je dejansko stanje kolikor toliko razjasnjeno. V hotelu sta se nastanila pred eksplozijo šivilja Irma Zwiebelbauer in stavbar Zdenek Knopp, ki je imel s Zwiebelbauerjevo otroka in je bil brez službe, živel je od svojih prihrankov, ki pa so se v zadnjem času skrčili na malenkostno vsoto. To ga je navdalo z obupom, da Je sklenil napraviti konec svojemu življenju ln življenju svoje zaročenke. Eksplozija je nastala zaradi ekrazita, ki se ga je poslužil Knopp v veri, da to sredstvo pač ne bo odreklo. Učinki so bili strašni, štiri osebe so mrtve pod razvalinami ln več je ranjenih. Francoski zračni manevri V ponedeljek so se začeli v Toulonu veliki zračni manevri francoske vojske. Vajam prisostvuje letalski minister Pierre Cot, v imenu vojaških strokovnjakov pa se jih udeležuje maršal Petain. Praktične demonstracije bodo vzdolž provansalske obale in nad Korziko. Ogenj uničil največje evrop* sko skladišče za bombaž V MarqueenBaroeuil pri Lilleu je te dni nastal ogenj v največjem evropskem skladišču za bombaž. Bale bombaža so se vnele zaradi velike vročine. Čeprav so bili gasilci takoj na mestu požara, niso mogli pogasiti ognja. Dosedanjo škodo cenijo na 40 milijonov frankov, ogenj pa še ni udušen. Streha skladišča za bombaž se je vdrla, prav tako so se podrli trije krožni mostovi za izkla-ianje tovorov. V skladišču je bilo pred katastrofo 23.000 bal bombaža, ki so predstavljale težo 7 milijonov kilogramov. Ta zaloga je zavzemala 3600 kvadratnih metrov prostornine. Praktičen izum Neki ameriški tnženjer je preuredil žaromete na svojem avtomobilu v zvočnike, ki omogočajo vozaču, da se s pasantom ali komurkoli na ulici mimogrede pomeni, če ne sliši pravočasno trobila. Na volanu avtomobila je pritrjen majhen mikrofon, v katerega govori vozač. Svetilke so namestili pod zvočniki. Pravijo, da se bo ta izum posebno v Ameriki obnesel. Mnogo tvornic se poteguje za patent. v Srce so mu zašili 461etni mesar Ludovik Nagy iz Debreczi-na je šival s 6 cm dolgo iglo gumb na svojem jopiču ,ki ga ni odložil med šivanjem. Ko je že končal svoje delo, sta nenadoma vstopila dva orožnika. Njun prihod je moža take prestrašil, da si je v naglici porinil iglo v srce. Zadrla se mu je v levi prekat srčne mišice. Nagy se je zaradi rane onesvestil in so ga hitro prepeljali na kliniko, kjer so mu zopet zašili srce. Zdaj je že brez vročine in bo po vsej priliki v kratkem popolnoma okreval. Ta je hotel pomagati Ameriki General Hugh Johnson, ki ga je izbral državni predsednik Roosevelt za industrijskega diktatorja, je po ameriških vesteh nenadno umrl Francoska akademija in planeti Francoska Akademija znanosti je te dni v tretje odložila podelitev Guzmanove nagrade v znesku tisoč frankov. Za nagrado se ni javil nihče, domnevno pač zaradi tega ,ker so pogoji za podelitev nagrade precej težki. Po statutih Guzmanove ustanove prejme namreč nagrado tisti, ki odkrije »sredstvo za sporazumevanje s kakšnim nebesnim telesom,« kar pomeni v danem primeru toliko, da morč* odkriti signal s kakšne zvezde m dati odgovor nanj. Ustanovitelj nagrade je tudi zahteval, da se planet Mars izključi od teh znakov, češ da je preveč znan Zemljanom. Pariška Akademija znanosti je glede na težke pogoje, ki jih zahtevajo statuti Guzmanove ustanove, sklenila razDisatl sa *e-to 1935 nagrado v znesku pol milijona frankov. Ta nagrada se bo podelila onim, ki bodo pripomogli k resnemu znanstvenemu napredku za spoznavanje planetov našega sončnega sistema. Francoski »leteči vlak" Albert Lebrun, predsednik francoske republike (X) ogleduje nov »leteči vlak« francoskih železnic Anglija v posesti Davisovega pokala Največja trofeja teniškega športa je prešla po 21-letnem odmoru spet v angleške roke Pobeg s Hudičevih otokov Iz Porta of Spain (Trinidada) poročajo, da je prispel tja po dvanajstdnevni vožnji neki čoln s sedmimi begunci, ki se jim je posrečilo pobegniti s Hudičevih otokov. Begunci so veslali dvanajst dni brez hrane in vode in so prispeli v navedeni kraj popolnoma izčrpani. Ker je bil njihov čoln močno poškodovan, so si izprosili novega in oblasti so jih ceio preskrbele z živežem. nakar so nadaljevali vožnjo proti otočju Haiti. PRAVKAR JE IHtA NOVA ŠTEVILKA ilustrirane tedenske revije z naslednjo vsebino: »ŽIVLJENJE T SVET" Naslovna slika: U. Htibner: »POLETNI DAN« 2U2ELKE, NASE NASLEDNICE (Najnevarnejše sovražnice človeštva — s slikami) Dr. Avgust Korbar: STEKLINA — PASJA STEKLINA NIKOLA TESLA O SVOJEM DELU (S sliko) 50LETNICA GUSTAVA AYMARDA (A. D.) 500 LET TISKARSKE UMETNOSTI (kk — s slikami) NOVA LAHKA KOVINA ENO LETO PO STOLETNICI GOE-THEJEVE SJVIRTI (H. Baerent — s sliko) J. B a t o: »POČITEK MED ŽETVIJO« (slika) VELIKANSKI MAGNET ZA RAZBITJE ATOMOV (slika) SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Karlo Kocjančlč: ZAPISKI BORISA MOLANA (Roman) POPOLDANSKI POČITEK V NARAVI (slika) Dr. A. D e b e 1 j a k: IZLET V PANONSKO SLOVENIJO (s slikami) Frank Buck: DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (s sliko) GALEBI V ZAREJALIŠCIH (s sliko) ŽENSKA IN SVET (Prvi feministični dnevnik pred 100 leti — »Toaleta« ) ČLOVEK IN DOM (Praktične novosti za kuhinjo) ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Razprava o znamkah) ŠAH ZA MISLECE GLAVE HITLERJEV IDEAL ANEKDOTE HUMOR (Adamson) Zvezek vsebuje poleg tega še dosti zanimivega drobiža ln lepih slik. »ŽIVLJENJE EN SVET« izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Fosilije in njih koristi Že brontozavri so trpeli na revmatizmu — Moderni most zgrajen po sistemu dinozavrovega okostja Marsikdo, ki je kdaj obiskal muzej z okameninami iz pradavnih časov, je te oka-menine smatral gotovo za zelo zanimive, a se je zaman vpraševal, kakšno korist morejo imeti v sedanjem življenju. A vendar je treba to korist priznati, dasi znanost pri svojem raziskovalnem delu seveda ne vprašuje po koristih. Pred vsem imajo te fosilije ogromen pomen za proučevalce nastajanja živalskih vrst in tudi človeškega razvoja. Za patologe in študente anatomije je proučevanje okostij pradavnih živali velike važnosti. Velika doba, ko so živeli na zemlji plazilci, kakor dinozavri, brontozavri, igvano-doni in drugi, leži že 80 milijonov let za nami. Tedaj ni bilo na zemlji še nobenega sledu o človeku, pač pa so ugotovili, da so ti orjaki trpeli za marsikakšno boleznijo, ki muči tudi današnjega človeka. Med te bolezni spada med drugim tudi revmati-zem, a večino bolezni so prenašali že tedaj bacili. Pri proučevanju tistih predzgo-dovinskih bitij moremo tedaj odkriti marsikaj pomembnega, kar se tiče modernih bolezni, in marsikatero dragoceno odkritje sodobne medicine je imelo svoje izhodišče v kakšnem naravoslovnem muzeju. Le malokdo bo smatral za mogoče, da je kakšna zveza med tem in onim velikim modernim mostom in starodavnimi reptili. A vendar je tako in marsikateri graditelj mostov naših dni priznava, da mu je študij dinozavrskih okostij mnogo pomagal pri delu. Po istih principih, ki držijo skupaj okostje 80 čevljev dolgega dinozavra, je nastal n. pr. skoraj dve milji dolgi most v sydneyskem pristanišču, dinozaver je graditeljem tega mostu pokazal, kako je mogoče z najmanjšo možno težo mostu samega ustvariti pogoje za prenašanje najtežjih bremen. Današnji zobozdravniki se zelo čudijo, da zobovja predzgodovinskih živalskih velikanov ne kažejo nobenih znakov zobne gnilobe, ki spada med najtežje probleme medicine. To se da razlagati tako, da bacilov, ki povzročajo razpadanje živega zobovja, takrat še ni bilo ali pa da je bila hrana predpotopnih nestvorov takšna, da zobem ni mogla škodovati. V drugem primeru seveda ne bi bilo brez pomena, če bi mogli ugotoviti sestavo te hrane. Geologija in zoologija imata pa menda največjo korist o proučevanju fosilnih najdb. Takšne najdbe so najsigurnejša opora pri določanju starosti posameznih zemeljskih plasti in to je spet v prid delu zemljemercev in rudniških inžepjerjev. Tako vidimo, da študij teh že davno strohnelih velikanov ni brez pomena za znanost, a tudi ne za vsakdanje življenje. Sredstvo proti morski bolezni Pariška akademija znanosti je prisostvovala zanimivim poskusom za ublažitev morske bolezni. Dva učenjaka sta eksperimentalno dokazala da se dado neprijetnosti, ki nastanejo v' želodcu zaradi guganja ali prevračanja, ublažiti in odpraviti z visokofrekvenčnimi toki, ki jih pošiljajo po nekaterih mišicah v tilnik. Tudi neprijetnosti, ki se včasi pojavljajo pri vožnji po zraku, se dado na ta način odpraviti, oziroma ublažiti. Praško letno gledališče zgorelo V gozdiču Krču pri Pragi, kjer je stala lesena gledališka arena za predstave na prostem, je ponoči nastal ogenj. Gledališče m tik njega stoječa restavracija sta zgorela do tal. Gasilci iz Prage so se morali omejiti same na lokaliziranje požara. Ogenj je nastal najbrže zaradi kratkega stika. Sladoled prinaša tifus Iz Amsterdama poročajo, da je v Win-sumu, provinca Groningem, zbolelo 250 oseb zaradi uživanja sladoleda. Pri vseh so se pojavili znaki tifusa. Bolnike so prepeljali v bolnišnico, oblast pa je uvedla preiskavo. Pipa spet moderna! Vodstvo češkoslovaške tobačne režije je objavilo izkaz, ki pravi, da kadilci čedalje bolj opuščajo cigare ln cigarete. Zato pa se razpečava vedno več tobaka za pipo in za cigarete. Tobak za njuhanje se skoraj več ne konsumira in ga bodo izključili iz prometa. Slaba sezona v Bayreuthu švicarski listi poročajo, da je letos inozemska udeležba pri bayreuthskih svečanostih zelo pičla. Svojčas je bil za časa svečanosti velikanski naval na norimberškem kolodvoru, kjer se je srečaval ves evropski gosposki svet. Letos skoroda ni gostov iz Francije, Anglije, Amerike. Tudi inozemski umetniki, pevci in dirigenti, ki so sicer sodelovali pri vprizoritvab Wagnerjevih del, malone povsem manjkajo. Največ se vidi v Bayreuthu mladega sveta iz Nemčije, dijakov in drugih ljudi, ki prihajajo k predstavam z zastonjkarskimi vstopnicami. Te vstopnice je plačala država, kajti njen Kancelar Adolf Hitler že davno snubi vdovo Siegfrieda Wagnerja in jo hoče napraviti za ženo. Brezplačni tramvaj za novoporočence Rimski guverner je izdal naredbo. ki določa, da imajo vsi novoporočencl, ki pridejo v Rim ter uživalo 75-odstotne vozne olajšave na železnicah, v Rimu pravico voziti se pet dni na vseh tramvafskih in avtobusnih progah popolnoma zastonj. Preselili smo se na Aleksandrovo cesto 7. Velika zaloga oblek za gospode in blaga v poljubnih množinah Drago Schwab, Ljubljana KARIKATURA Francoski pesnik Tristan bernard ANEKDOTA »Gospod doktor, popolnoma ste pozabili, da ste mi pred tremi minutami veleli, naj. pokažem jezik.« — »Nisem pozabil, gospa, hotel sem samo recept napisati v miru. Sedaj lahko jezik spet mirno vtaknete v usta.« VSAK DAN ENA »Nihče me ne bo preveril, da sem tudi jaz takšna!« (»Aftenposten«. Oslo) S O R T Lahkoatletski dvomatch Gradec: Ljubljana Sobota, 5. avgusta ob 17. Postavi ekip za lahkoatletski dvomatch Gradec : Ljubljana, ki se vrši v sototo in nedeljo na igrišču Ilirije, sta naslednji; (Levo reprezentanca Gradca, desno reprezentanca Ljubljane; v oklepajih najboljša letošnji rezultati poedinih atletov; graški atleti so člani naslednjih klubov; GAC = Grazer Athletiksport Club, Ko = Kastnir in Ohler, H = Heeressportverband, R = Reichsbunu; ljubljanski atletiki; P = Primorje, l = Ilirija.) GRADEC Tek 200 m; Tammel (.GAC) 23.2, Drech-sler (KO) 24; skok v vis; Alpassy (GAC) 1-68, Land-zettel (R) 1.68; tek 800 m; Sienkiewitsch (GAC) 2:01.6, Friebe (GAC) 2:03; met diska: Schwarz (GAC) 41.12, Kam-putsch (H) 39.80; skok v dalj: Obernauer (GAC) 6.66, Schober (GAC) 6.0 ali Landzettel (R) 5-84; tek 5 km: Poelzl (H) 15.59, Haderer (H) 17:01; met kopja; Allpassy (GAC) 55.10, Meyer (GAC) 47; 4X200 m: Mg. Glaser, Tammel, Ober-bauer (vsi GAC), Drechsler (KO); LJUBLJANA Kovačič A (P> 23.4, Zupančič (Ilirija) 23.7, rezerva Cerar D. (P) 23.7; Žgur (P) 1.70; Marek E. (P) 1.65, rezerva Zupančič (I) 1.71; Žorga F. (P) 2:02.5, Gaberšek (P) 2:05, rez. Krevs (P) 2-02.7 in prvoplasirani izbirnega teka Lejka (I) in žorga A. (P); Slamič (P) 38.48, Stepišnik (I) 36.66, rez. Jug (p) 3C.55, Dobovšek (I) 35.72; Putinja (P) 6.11, Stepišnik (I) 6.05, rt-zerva Slapar (P) 5.99; Krevs (P) 16:24.8, Starman (I) 17:08.6. rez. šporn (I), Kovačič L. (P); Slapar (P) 53.66, Putinja (P) 48.77, rezerva Brinet (I) 45.12 m; Putinja (P), Zupančič (I), Kovačič A. (P), Cerar D. (P); rez. Slapar (P), Pfei-fer (I). Med točko 1 in 2 se vrši izbirni tek na 800 m med Lejko (I) in žorgo A. (!>» za zasedbo četrtega mesta v štafeti 4X800 m. Oba tekača sta letos že pretekla progo pod 2:05. Nedelja, 6. avgusta ob 17. Tek 100 m; Tammel (GAC) 11.4. Mg Glaser (GAC) 11-6; skok ob palici: Schober (GAC) 3.60, Fontane (GAC) 3-20; tek 1500 m: Friebe (GAC) 4:17, Mar-greitner (H) 4:23; met krogle; Kamputsch (H) 13.S9, Sch\varz (GAC) 13.71; tek 400 m; Tammel (GAC) 51, Drechsler (KČ) 52.3; met kladiva; Allpassy (GAC) 33, Sclrvvarz (GAC) 32.60; tek 10 km; Poelzl (H) 35:10, Haderer (H) 35:14; 4X800 m: Margreitner, H. Friebe, Wal-la, Sienkiewitsch. Kovačič A. ^P) 11, Zupančič (i) 11.2; rezerva Cerar D. (P) 11.7; Zupančič (I) 3.40, Gregorka (I) 3.20, rezerva Gašperšič (p) 3.10; Krevs (P) 4:24.6, Goršek (P) 4:25; rez. Žorga F. (P) in Lejka (I); Jeglič (i) 12.33, Stepišnik (i) 12.60; rez. Zupančič (I) 12.69, Marek E. (P) 12.06; Zupančič (I) 52.7, Gaberšek (P) 53.3, rezerva žorga A. (P) 53.6. Zupan (i) 36.81, Stepišnik (I) 36.87, rezerva Jeglič (I) 33.51, Slamič (P); šporn (i) 36:25, Starman (i); rezerva Krevs (P), Kovačič Leo (P); Žorga F., Krevs, Gaberšek; četrti tekač bo prvoplasirani iz izbirnega teka na 800 metrov med Lejko (I) in žorgo A. (P). Med točko l in 2 se vrši disciplina met diska, obvezna za atlete; Serše, čurda, Jug V. (P), Dobovšek, Banko (I). Vstopnice se že dobe pri tvrdki Alpina, Tyrševa cesta, in sicer; tribunski sedeži 10 Din, navadna stojišča 8 Din; dijaška 5 Din in mladinske po 3 Din samo na igrišču. Zniaga Viestne v Beogradu Beograd, 3. avgusta p. Na igrišču BSK se je snoči vršila zanimiva mednarodna nogometna tekma med avstrijskim prvakom Vienno in enajstorico domačega BSK. čeprav je spričo zadnjega deževja temperatura. zelo padla in je tudi snoči grozila nevihta, se je na igrišču zbralo okrog 4.000 Jjud::. Po tehnično popolni igri, ki je nudila publiki rnnogo užitka, so gostje zmagali z rezultatom 1:0 (0:0). Poraz FC Wien v Gradcu Gradec, 3. avgusta d. Snoči je team Gradca porazil v nočni tekmi FC Wien 2:1 11:1). V graškem teamu je igral bivši avstrijski reprezentativni vratar Hiden, ki je dobil za to dovoljenje od francoskega saveza. in od svojega novega kluba Racing Club Pariš. Kakor znano, je Hiden i,ačel svojo nogometno kariero v Gradcu. Službene objave LNP (Seja p. o. dne 2. avgusta 1933.) Navzoči gg. Stanko, rav. šetina, Novak. Zupane, Kovač, Brumen: odsotni (upravičeno) gg. Oman, Simonič; (neupravičeno) gg. Petrič, Anko. V nedeljo 6. t. m. se določi prvenstvena tekma v Čakovcu na igrišču čakovečke-ga SK ob 17.30 čakovečki SK : Hermes. Službujoči odbornik g. dr. Mežnarič. Poziva se dr. Mežnarič pot pretnjo suspen.;a, da odvede do 8. t. m. 10 odst. za LNP od prvenstvenih tekem čakovečki SK : Celje in Čakovečki SK : Elan, obe odigrani v Čakovcu. Isto tako se poziva MO Trbovlje, da odvede v roku treh dni 10 odst. od prvenstvenih tekem. SK Ptuj se predlaga uo. za sprejem v članstvo, ker je v redu odigral obe predpisani poizkusni tekir.i. Vzame se na znanje dopis Elana od 2-S. julija 1933, v katerem sporoča, da odstopa od nadaljnjega tekmovanja za prvenstvo II. razreda ter se s tem verificira druga tekma Čakovečki : Elan 3 : 0 p. f. Odobrijo se prijateljske tekme Korotan, Kranj : Ilirija 6. avgusta v Kranju, Disk : Jadran 6. t. m. v Domžalah, Bratstvo : Primorje 6. t. m. na Jesenicah, Korotan, Kranj : Elan 10. t. m. v Kranju. Zagorje : Primorje 6. t. m. v Zagorju. Na znanje se vzamejo zapisniki MO Trbovlje od 31. julija. MO Celje od 24. julija, MO Maribor od 24. julija, nadalje dopis Elana brez datuma, dopis Maribora št. 106/33. od 27. julija, št. 114/33. od 1. t. m., dopis JNS br. 1682. od 31. julija. Verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa za Rapid Seifert Oskar, za Maribor Gonml Stanko. Berlek Anton, Bergant Evgen, s pravom nastopa 12. t. m. za Korotan. Kranj, Grčman Janko, za Primorje, Hvastiia Nikolaj. Bačak Lado. Igralec Ma-jer Jože bo verificiran za Maribor čim prejme p. o. odjavnico od ZNP., in igralec Ruščuklič Djordje za Železničarja, čim prejme p. o. odjavnico od BLP Beograd. Vzame se na znanje izjava igralca Usnika Jožeta, da preklicuje svojo prijavo za Svobodo, Vič. ter da ostane še nadalje član Grafike, izjava igr. Kervine Franca, da preklicuje svojo prijavo k Grafiki in ostane še nadalje član Il:rije in izjava igr. Pogačnika Mira, da preklicuje svojo prijavo za Hermesa ter da ostane še nadalje elan Ilirije. — Tajnik II. Celjski Ateam : Bteam 7:3 (4:2). V sredo proti večeru je bila na igrišču pri »Skalni kleti« v Celju odigrana druga izbirna tekma za sestavo celjskega nogometnega teama, ki bo igral v nedeljo ob 17. pri »Skalni kleti« v Celju proti zagrebškemu teamu. Pri drugi izbirni tekmi je trajal prvi polčas 35, drugi pa 25 minut. Tekma je bila prav živahna in zanimiva. Obe moštvi sta nudili lepo kombinatorno igro, vendar pa je bil A team v znatni premoči. Goli za A team so padli v 1., 15., 24. in 32. minuti prvega ter v 5., 14. in 19. minuti drugega polčasa, goli za B team pa v 8. in 30. minuti prvega ter v 18. minuti drugega polčasa. Tekmo je sodil g. šalekar objektivno. Gledalcev je bilo okrog 250. ASK Primorje. ligino moštvo : SK Bratstvo. Dne 5. in 6. t rm priredi SK Bratstvo na Jesenicah svoj III. športni dan z zelo pestrim sporedom in z otvoritvijo novega igrišča. V soboto ob 8. zvečer bo bakljada zvezana s podoknico pokrovitelju športnega dneva g. županu mag. ph. Žabkarju, ob pol 10. pa nočna hazenska tekma med družinama SK Gorenjca in SK Bratstva. — V nedeljo bodo prireditve dopoldne in popoldne, zvečer je pa n? igrišču prosta zabava. Oba dneva sodeluje godba na pihala — Nedeljsko glavno tekmo odigra z našim I. moštvom kompletno ligino moštvo ASK Primorja. reprezentant slovenskega nogometa in borec za državno prvenstvo Li-gaši dospo na Jesenice v nedeljo: da pokažemo dragim gostom svoje simpatije, pozivamo vse Jeseničane m okoličane, da se udeleže v čim večjem številu slavnostnega sprejema ob pol 12 ur' pred kolodvorom Glavna tekma se prične ob 16. uri; prepričani smo. da nikdo — tudi športniki in športni simpatizerji iz ostale Gorenjske — ne bo zamudil redke prilike, ogledati s najboljše slovenske nogometaše Hermes : čakovečki SK. V nedeljo se vrši prvo kolo finalnega tekmovanja za prestop v podsavezno ligo med Hermesom in čSK v čakovcu. Hermes, ki se je kvalificiral kot prvak ljubljanskega II. razreda v finalno tekmovanje, se je zadnje čase za to srečanje temeljito pripravil, posebno še, ker je dobil v Pogačniku in čebohinu dva prvovrstna igrača, čakovec je znano kot eno najboljših okrožnih moštev. MK Ilirija je uredila vse potrebno za nedeljsko mednarodno gorsko dirko na Ljubelj. Velikemu delu ljubiteljev moto-ciklistike in prirode bo v nedeljo omogočeno s turistovskim vlakom posetiti dirko. Obenem se vrši izlet fotoamaterjev ter je MK Ilirija za najboljše posnetke razpisala 3 srebrnih plaket. Veliko pozornost vzbujajo krasna in dragocena darila, ki so razstavljena v trgovini J. Goreč, palača Kreditne banke. Dalje so za poset-nike dirke na razpolago avtobusi, ki bodo vozili iz Ljubljane naravnost k dirki. Prijave za avtobusno vožnjo sprejema klubski blagajnik g. Franc Fritz, Tavčarjeva ul. 4. Vozaške, motociklistične in kolesarske dirke na Teznu pri Mariboru 13. in 15. tega meseca. Ob priliki Mariborskega tedna priredi kasaško društvo v Mariboru skupno z Motociklističnim društvom »Perun« vozaške, motociklistične in kolesarske dirke. Oba dneva bodo po dve motociklistič-ni dirk', po tri kolesarske dirke, po tri vozaške dirke z enovprežnim vozom in po ena vozaška dirka z dvovprežnim vozom. Pri vozaški dirki bo prvi dan podeljena nagrada dravske banovine; te dirke se bodo udeležili najboljši vozači. Pri drugi dirki bo podeljena nagrada mesta Maribora; na tej dirki se bodo predstavili nekateri mlajši vozači. Pričakovati je. da bo udeležba posebno velika. Prvi dan se bo zaključil z dirko v spomin na Frica Sko-berneta v Celju, pokojnega odbornika kasaškega društva v Mariboru. Ta dirka se bo vršila z dvovprežnimi vozovi. TSK Slovan. Drevi ob 18 na igrišču Korotana treningtekma proti Korotanu. Ireinga se morajo udeležiti Pere, Šavs. Som, Smrekar. Jenko. Rozman, Ceglar. Jerančič, Thuma. Schlegl. Polšak, Eržen. Uhan. Vidic. Bogel. Grm. Pelicon. Sluga in Galle. Dvigniti morajo vsak za sebe opremo pri g. Kramarju in isto tam vrniti. Trening na igrišču Hermesa danes odpade. Službeno iz OZDS pri LNP. Delegirajo se za nedeljo 6. t. m.; v Kranju Korotan : Ilirija g. Potušek; v Domžalah; Disk : Jadran g. Gotvvald; v Zagorju Zagorje : Primorje g. Marin; v čakovcu čSK : Hermes g. Dolinar. Službene objave sekcije ZNS. Seja upravnega odbora drevi ob 18.30 v kavarni Evropi; prihodnji plenarni sestanek ljubljanskih sodnikov bo v ponedeljek ob 20.30 v posebni sobi restavracije »Slon«. ASK Primorje (nogometna sekcija). Zaradi fotografiranja in treninga morajo biti sigurno danes ob 17. na igrišču: Stare, Svetic, Bertoncelj I. in II., Zemljak, Sočan, Boncelj, Pišek II., Jug I. in II., Jež, Slapar, Zemljič. Šlamberger, Janežič, Makovec, Logar, Slamič. SK Zalog. V nedeljo igramo tekmo s Korotanom na Rakovniku. Javijo naj se: Butara, Adolf, Danilo, Franci, Janko, Dolče, Rudi, Edi, Jakec. Milan, Hans; rez. Za-vrš-nik I. in II. Odhodov Ljubljano izpred našega igrišča ob pol 5. Brezplačno tenis igro nudi TKD Atena dnevno od 9. do 16. zlasti dijakom, ki ne zmorejo članarine in tenis nabav. Prijave do 10. t. m. na igrišču. Število omejeno. Prosimo ostale tenis igralce, naj poklonijo odložene rakete za prijavljence. Domovinski in sokolski dan pri Sv. Marjeti ob Pesnici Naši obmejni Šmarječani so kmalu po vojni pod okriljem bivše Jugoslovenske matice manifestirali za dom in kralja vsako leto s sijajno, že tradicionalno postalo prireditvijo pod imenom »Domovinski dan«. Domačinom je bil ta dan pravi domovinski praznik, isto tako so ga vzljubili »skreni rodoljubi iz Maribora in okoličani. Po razpustu Jugoslovenske matice pa je to redno letno svečanost nadaljevala šolska mladina pod vodstvom domačega učiteljstva ter šmarješka sokolska četa. Ta je priredila lepo uspele nastope lani in predlanskim, a letošnji nastep je tako glede kvalitete izvajanj, kakor obilnosti obiska daleč prekosil oba prejšnja nastopa. Prireditveni prostor je bil prav okusno okrašen. 2e zjutraj so topiči naznanjali domačinom in okoličanom praznik. Ob 24. so se od vseh strani pričele zgrinjati množice domačinov in okoličanov proti šmarješki vasi, kjer so bile skoraj vse hiše v zastavah. Pri prvi hiši ob banovinski cesti proti Mariboru so se zbrali prvi udeleženci, domači in ostali Sokoli in Sokolice, deca, kmetje in kmetice ter po prihodu Mariborčanov, vojaštva in kolesarjev — Pe-runašev z godbo na čelu razvili skozi vas na proslavišče lepo povorko, kakor je Smarieta še ni videli. Tam je otvoril prireditev z vdanostnim »zdravo« našemu najvišjemu državnemu gospodarju Nj. Vel. kralju Aleksandru I. br. starosta Vauda Mirko, godba pa je intonirala himno, — bil je krasen, ginljiv prizor: kmetje, delavci, Sokoli, meščani, vsi v nekaki molitveni pozornosti. Br. starosta je med gosti pozdravil sreskega načelnika g. dr. Ipavica, zastopnika orož-ništva poročnika g. Kaeževiča, vse došle sokolske edinice, zlasti agilne Krčevinča-ne, velepožrtvovalne pevce Jadranaše, neustrašne kolesarje Perunaše — vse iz Maribora, gg. častnike in našo ponosno vojsko, kateri je občinstvo gromko vzklikalo; dalje je br. Vauda zlasti iskreno pozdravil izredno številno domače ljudstvo. Domači četaši in deca so nato zapeli ognjevito podano sokolsko himno. V imenu župne uprave je spregovoril temperamentno profesor br. Struna in spominjajoč na triumfalno uspeli ljubljanski pokrajinski zlet bodril k vztrajnemu, neupogljivemu sokol-skemu udejstvovanju. Nato so sledili pod vodstvom domačega načelnika br. Zidanika nastopi dece in članov s prostimi vajami, izvedeni točno in strumno. Tudi ženska domača deca, vodena od s. načelnice Zidanik^ve, je prav lepo podala proste vaje. Moška in ženska deca nam je pokazala tudi par ljubkih igric in tekmovalno tekanje. Zelo je ugajal nastop krčevinskih članic in naraščaj-nic pod vodstvom s. Hitijeve ter efektni, zelo posrečeni nastop telovadne vrste na drogu in bradlji članov iz Krčevine pod vodstvom br. Poljanca. Zadnja, zlasti kmetsko občinstvo izredno očarujoča točka pa je bil nastop vojske, kateri je občinstvo skoraj neprenehoma vzklikalo in apiavdi-ralo. Nastopili so gojenci podoficirske šole in 45. polka iz Maribora. Med posameznimi točkami je prepeval pevski zbor šmarješke čete pod vodstvom staroste br. Vaude in pevski zbor »Jadran« iz Maribora pod vodstvom g. Laha. Oba sta za lepa izva jan ia žela obilo odobravan ja od strani blizu 1000 ljudi broječega občinstva. Po nastopu se je na vrtu br Kramberger-ja razvila živahna in prijetna zabava. Čestitamo šmarieški č^ti k tej sijaino uspeli, vzorno organizirani prireditvi. Zdravo! Sokol I., Ljubljana - Tabor obvešča bratsko članstvo, da se udeleži po odposlanstvu v nedeljo 6. t m. del uprave in telovadnice razvitja prapora br. sokolskega društva Bohinjska Bistrica. Pri tej priliki se pokloni pokojnemu bratu Tonetu Maleju. Drugi del se udeleži društvene prireditve br. sokolskega društva Štepanja vas, tretji del pa odkritja spominske plošče pok. br. dr. Ivanu Oražnu v Kostanjevici in proslave 25 letnice tamošnjega br. sokolskega društva. Uprava vabi bratsko članstvo, da se po možnosti v čim večjem številu udeleži ene ali druge gorenjih prireditev. Zdravo! Uprava. Sokolsko društvo Brezovica priredi v nedeljo 6. avgusta na vrtu kolodvorske restavracije svoj prvi javni telovadni nastop, združen z veliko vrtno veselico. Nastopijo vsi telovadni oddelki domačega društva Sodelujejo sosednja bratska društva s posebnimi točkami. Od 13. do 14. bo sprejem gostov na kolodvoru, ob 14 skušnja vseh oddelkov na telovadišču, ob 15 30 pa javni nastop Pri prireditvi sodeluje domača godba Gasilnega društva Vnanje gorice Sokolsko društvo v Medvodah priredi v nedeljo 6. t. m. na svojem letnem telovadišču pri postaji javni telovadni nastop. Igra godba Preska—Medvode. Vabljeni vsi prijatelji Sokolstva. Pristopajte k Vodnikovi dnrv Iz življenja na deželi ŠT. ILJ. Prostovoljno gasilno društvo v S>t. 11 ju priredi svojo letno veselico na vrtu restavracije Bauman. Iz prijaznosti sodeluje mešani zbor Glasbene Matice iz Maribora. Kdor hoče preživeti nekaj lepih ur, naj pohiti v nedeljo dne 6. avgusta na severno mejo. Ottiod vlaka iz Maribora ob 13. PREKOPA PRI ST. JERNEJU. Zaradi nepričakovanih zaprek smo morali preložiti blagoslovitev naše nove motorne briz-galne na drugo nedeljo 13. avgusta. Na našo prošnjo je blagovoli! prevzeti pokroviteljstvo nad prireditvijo in kumstvo nad našo brizgalno g. ban dr. Drago Marušič. G. ban se bo prireditve osebno udeležil. Pridite vsi, da bomo odličnega gosta dostojno sprejeli in mu dokazali, da tudi mi Podgorjani ne zaostajamo za drugimi. Dopoldne bo sprejem g. bana ob 10. pred gostilno tov. Colariča. Vsa v župi včlanjena društva se zbero ob 10. pred Gasilskim domom. Opoldne bo banket na čast g. banu v mali sobi pri Colariču. Popoldne blagoslovitev brizgalne in velika gasilska vaja. Po vaji vsi na vrt, kjer bomo počastili odličnega gosta z domačimi pesmicami. Za vse dobro bo poskrbljeno. Naj ne manjka nikdo 13. t. m. na Prekopi! Posebno vabimo okoliške župane in odbornike, kakor uradništvo, da se sprejema gotovo udeleži. DOBOVA. Društvo Rdečega križa v Dobovi je priredilo v nedeljo 23 julija na prostem pred cerkvijo predstavo »Slehernika« pod spretnim vodstvom društvenega režiserja prometnika Grbca. Nebo nam je bilo toliko naklonjeno, da se je igra izvršila pred dežjem in da je ogromna množica lahko sledila lepi predstavi. Ob 19.30 je na razsvetljeni oder stopil predsednik kr. o. Rdečega križa, ki. je pojasnil občinstvu pomen igre in omenil tudi dobrosrčnost do sirot in pomanjkanje trpečih bratov in sester. Pozval je, da stopimo pod prapor Rdečega križa vsi Jugosloveni. Učimo se dobrosrčnosti in ljubezni do trpečega bližnjega in zavladalo bo blagostanje na svetu. Igra sama je dosegla lep moralen uspeh, številni gledalci so pokazali, da cenijo delo društva. Lepi kostumi in naravnost idealen prostor pred farno cerkvijo so dali igri še bolj svečano obeležje. Nekatere vloge so bile naravnost odlično podane. Društvo je na ta nastop lahko ponosno. Hvalevredna je naklonjenost nekaterih, ki društvu brezplačno odstopajo inventar in tudi cerkvena oblast je bila popolnoma naklonjena. Požrtvovalnost članov dramatičnega odseka je bila vzorna. Želimo nadaljnjih uspehov! Radio Petek, 4. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti- _ 13: Čas. plošče, borza. - 19: Plošče. 19.30: O reji kuncev. — 20: Slike iz narave. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.30: Čas. dnevne vesti, plošče. Sobota. 5. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče. — 19: Radio - orkester. _ 20: Pregled zunanjepolitičnih dogodkov- — 20.30: Recitacije s klavirjem. — 21: Vaičkova ura radio - orkestra. — 21.30: Čas, dnevne vesti. — 21.45: Radio jazz. BEOGRAD 18: Plošče. — 19: Orkester. — 20: Slušna igra. — 21: Plošče. — "22.45: Plesna godba, plošče. — ZAGREB 12.80: Plošče. _ 17: Koncert tria. — 20-30: Orkestralen koncert. — 20.40: Godba za ples. — PRAGA 19.10: Godba na pihala. — 22.15: Zabaven večer iz Moravske Ostrave. — BRNO 19.10: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.15: Klavirski koncert! _ 20.40: Koncert pevskega zbora. — 21-30: Chopinov.) dela za klavir. — 22: Plesna godba. — DUNAJ 11-30: Plošče. — 12: Orkester. — 10.30: Mandolinsbi koncert. — 17: Kopališka godba. — 19.55: Jazz na dveh klavirjih. — 20.25: Slušna igra. — 22.20: Večerni koncert dunajskih simfonikov. — BERLIN 20-10: Zabaven večer. _ KoNIGSBERG 20: Koncert. gostuje dir. Briickner. — Plesna godbi. _ M0HLACKER 20: Mešan program. — 22.45: Prenos iz Berlina. _ BUDIMPEŠTA 17.30: Pevski zbor. — 18.30: Plošče. - 21: Ciganska kapela. — 22: Lahka glasba. — RIM 17.30: Orkester- — 18.30: Plošče. — 20.30: Pesmi, sopran — 20.45: Koncert. — 21-30: Slušna igra. — 22: Koncertna ura. KAVAlfAlI ZAHVALA Povodom smrti našega nepozabnega soproga, ateka, brata, strica, svaka in zeta, gospoda JANKA ZEVN1KA mesarja se tem potom iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so ga spremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, g. dr. Debelaku za njegovo požrtvovalno zdravljenje, gg. stanovskim tovarišem, Gasilnemu društvu Ljubljana—severni del, nadalje moškemu krožku pri Sv. Krištofu, pevskemu društvu »Bežigrad« za ganljive žalostinke in končno vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat naša najprisrčnejša zahvala. Maša zadušnica za dragim pokojnikom se bo darovala v soboto, dne 5. avgusta, ob 6. uri zjutraj v cerkvi pri Sv. Krištofu. Ljubljana, dne 3. avgusta 1933. 8595 Žalujoči ostali. Zahvala Iskreno zahvalo Izrekam vsem, ki so povodom dolgotrajne in mučne bolezni in ob prezgodnji smrti mojega ljubljenega moža karola Šoštariča posestnika in mesarja v Dol. Toplicah sočustvovali in mu lajšali mučno trpljenje, dalje vsem darovalcem vencev in cvetja ter številnim znancem in prijateljem, ki so rajnika spremili na njegovi zadnji poti v prezgodnji grob. Posebno zahvalo izrekam gasilnemu društvu in sokolskemu društvu ter gg. pevcem za ganljive žalostinke kakor tudi preč. duhovščini. V Dol. Toplicah, dne 30. julija 1933. Žalujoča vdova Kristina Soštarič. 8591 T MARIJA KOECHLER naznanja v svojem ln v imenu svojih otrok MIRANA in MARJANCE, da je njen predobri, blagi soprog, gospod Alojzij Koechler magistratni ravnatelj v p. danes po dolgem mukepolnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Slovesna blagoslovitev trupla bo v soboto, dne 5. avgusta, ob 8. uri zjutraj v stari mestni mrtvašnici v Strossmayerjevi ulici, nakar bo krsta prepeljana v Ljubljano, kjer bo pogreb istega dne ob 16.30 uri. Sv. maša zadušnica se bo brala v mariborski stolnici v ponedeljek, dne 7. t. m., ob 7. uri zjutraj. Maribor, dne 3. avgusta 1933. 8603 James Ollver Cnrwood: 69 Hei divjine Roman »Pojdite z njim,« je šepnil David, ko se je še tesneje oklenila njegovih ramen. ».Treba je, Marge, da greste z njim — če naj imam količkaj upanja!« Njen obraz se je obrnil k njemu. Govorila je, tiho, hitro, samo za Davidova ušesa, ko jo je Hauck že trgal od njega. »Pojdem — v hišo pojdem. Ko me boste videli pri oknu, se vrzite na obraz. Risanico imam — ustrelim ga — skozi okno--« Nemara da je je Hauck slišal. David se je tako vprašal, videč lesket njegovih oči, ko je odtrgal dekle od njega. Slišal je, kako so velika vrata kletke odletela, in videl Taro, ki je stopil iz nje in počasi odhlačal proti robu gozda. Ko ie spet zagledal dekle, je stal sredi kletke v krvavi mlaki, ki je pokrivala tla. Marge se je borjla s Hauckom in bila okoli sebe, da bi se mu iztrgala in planila v hišo. Zdaj je vedel, da jo je Hauck slišal in da jo bo držal tu in da bodo n,ene oči uprte vanj, ko ga bo Brockaw ubijal. Zakaj o tem ni bilo dvoma: Brockavv ga je b;l izzval, da bi ga ubil. Boj ne bo pošten. Umor bo — ako se sreča nasmehne Brockawu. Ta misel ga ni preplašila. Čudno miren je postajal v teh trenutkih. Spomnil se je, da ga ne sme nič ovirati, ter slekel srajco in si zategnil pas. Ta mah je stopil Brockavv v kletko. Velikan se je bil razgalil do pasu; trenutek ali kaj je stal in gledal Davida — pošast z očmi rdečimi od krvoločne strasti. David je čutil, da bo boj strahovito neenak. Slep bi bil. če tega ne bi bil videl, a vendar ga ni bilo strah. Globok moik je nastal. Molk. ki ga je nalik nožu presekal dekletov glas: »Sekivevin — Sekivevin--« Živalsko rohnenie je planilo Brockawu iz prsi. Slišal je bil ta Mic — zbodel ga je bil kakor želo. »Drevi bo spala z menoj,« se je zarogal Davidu in pobesil glavo za bo i. 24. POGLAVJE Odločilni udarec David ni več videl trume obrazov onkraj debelih kolov kletke. Zadnji pogled, ki ga je vrgel mimo pobešene glave in silnih ramen svojega velikanskega nasprotnika, je zletel k dekletu. Videl je, da se je bila nehala otepati: gledala je nanj. Odsihdob se niso njegove oči niti za trenutek več ločile od Brockawovega obraza. Vse doslej se mu ni zdelo, da bi bil Brockaw tako velik in močan, in ko ga je trenutek pred prvim spopadom v mislih pretehtal, je spoznal, da je njegovo edino upanje v tem, če mu ne d ž prilike, da bi v tesnem spoprijemu porabil svojo neznansko moč. V Brockawo-vem objemu bi bil brez moči; kar čudno ga je izipreletelo, ko je pomislil, kako zlahka bi mu velikan stri hrbtenico ali zlomil vrat, ako mu ponudi le najmanjšo priliko. Znanje mu ni moglo nič pomagati proti tej gori mesa in kosti, ki je bilo videti, da se niti pod kiji ne bi zamajala. Prvi udarec mu je vrnil zaupanje vase, čeprav je bil še nekoliko negotov. Brockaw se je zagnal. David se je zlahka ognil njegovega skoka; sprožil je roko in njegova pest je z zvokom, kakor da bi počil bič, priletela ob Brockawovo glavo. Hauck bi se bil pod tem udarcem zrušil kakor klada. Brockaw se je opotekel. Se on je spoznal, da je bilo to znanje; s hudobnim režanjem je spet nastopil. Takih udarcev je mogel prenesti sto — on, besni, okrutni Ahil, ki je imel takisto samo eno ranljivo mesto: na koncu spodnje čefcusti. David se je počasi umikal in potrpežljivo čakal ugodne prilike. Dvakrat sta obšla okrvavljeno areno. Brockavv mu je sledil z zložno gotovostjo samega sebe in spet odlašal napad, kakor da bi videl v tem neprestanem umikanju svoje žrtve preveč zaželjeno muko, da bi jo maral takoj končati. David je meril njegovo neskrbnost, počasne, komaj da zavarovane gibe njegovega velikega telesa, njegovo nepripravljenost na »udar« — in zdajci je šinil proti njemu kakor blisk in položil v ta naskok vso težo svojega telesa. Njegov strašni udarec je za dva palca zgrešil nasprotnikovo čeljust; zadel ga je v sredo ust, mu polomil rumene zobe in zmastil debele ustnice, da mu je kri kar v curku brizgnila po kosmatih prsih, in ko mu }e glava odletela nazaj, je David kakor strela priložil z levico in spet zgrešil čeljust — a njegova skrčena pest se je okopala v krvi. Brockawu se je iztrgal vzkrik, podoben globokemu rjovenju zveri; krik, ki je bil najbolj nečloveški izmed vseh glasov, kar jih je David kdaj slišal iz človeškega grla. In v naslednjem trenutku se je že bil — ne več za zmago, ne več za priliko, ki jo je bi'1 dvakrat zamudil, ampak za golo življenje. V boju s to naskakujočo, do blaznosti pobesnelo gmoto, ga je samo n.egova vešča iznajdljivost rešila takojšnjega uničenja. Kolikokrat je v naslednjih stodvajsetih sekundah ponovil svoj udarec v Brockavvova usta, sam ne bi bil mogel povedati. Bil je rdeč od Brocka\vove krvi. Njeni pljuski so mu toplo oblivali obraz. Njegove roke so bile kakor pobarvane, tolikokrat je z desnico in levico pogodil Brockawa v krvavo lice. Bilo je, kakor da bi mlatil po nečem pošastnem, po stvari, ki ne bi čutila udarcev, po peklenščku, ki mu udarci ne bi mogli omotiti glave, po telesu, ki ne bi bilo telo, ampak nekakšen nestvor v človeški obliki. Brockaw ga je bil enkrat udaril — samo enkrat v teh dveh minutah, a udarci niso bili tisto, česar se je zdaj bal. Sam se je razbijal na kose, dobesedno na kose, kakor ladja, ki se drobi ob pečini, s slehernim dihom se boreč, da bi ušel usodnemu objemu. Njegova prizadevanja so ga stala več, kakor so stala nasprotnika. Dvakrat ga je zadel v čeljust, dvakrat je bila Brockawu glava omahnila nazaj — in vsakič je zdajci spet stal pokoncu in pritiskal nanj, režeč se, škileč, krvav od glave do peta, a nepremagljiv. Ali ni bilo tam zunaj, onkraj kolov te kletke, nobenega poštenega več? Ali so bili vsi peklenščki, kakor ta, ki se je z n"im boril? Pol minute oddiha — pa bi bilo še upanje. Samo pol minute. Počasna, iiezmagliva zver, ki je udrihal po njej, ga je bila skoraj že dosegla, ko ga je pustila prisotnost duha na cedilu. Samo na pol je odbil udarec, ki mu je meril naravnost v lice. Potuhnil se je, po bliskovo vzdignil roko, in čudež ga je rešil smri. Ta udarec bi mu bil zdrobil obraz — ubil bi ga bil. To ie vedef. Brockawova velikanska pest ga je zadela ob stran glave in se odbila kakor topovska krogla od skalnega bolvana. Toda troč udarca je zadoščala, da ga je treščila nazaj ob kolje — in na tla. Cene malim oglasom Zenitve in dopisovanja: vsako beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 2.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto*, »Kapital«, »V najem«, »Posest*. »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živalim, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tem p rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, »e zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali ta dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbtne za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pi*mu obenem z naročilom. Službo dobi Vsaka beseda 50 par; za d* *»n'e naislov« ali za šifro pa S Din. (1) Pnktikanta ki bi imel veselje se »talno posvetiti pisarniškemu d«-'u, sprejmem. p-ednust :maJo pošteni mladenič;, s.0 se ia učili železarn eke stroke. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vztrajnost«. 32724-1 Hišnico t^o čisto, ki ieipo snaži parket«, .šet-m. S"ann. proti vami vknjižbi. P"-midbe pod »Stanovanje n h-ana v hiši« na -rg'as.ni oddelek »Jutra«. 22894 1 Razpisuieta se mesti vodje in 1 preiekta dijaškega doma v Ptuju. Tozadevne prošnje je vla gnti na mestno načelstvo v P-uju do 15. avgusta t. Za mesto vodje imajo p-ednost upokojeni profesorji t.er taki kompetenti. k; so že delovali na ena k'h zavodih. Pref.kt more biti le absolvira.n filozof, prednost imajo matemati-k; in tisti, ki so diplom sk: izpit že položili. — Prošnji za mesto pr efekt« f priložiti tradi maturi tetao spričevalo. Prefekt ima celotno oskrbo ta sv»> j0 ns. bo v zavodu, plača v denarju pa se določi i* govorno. Vodja ima v za vodu poleg celotne .iskrbe za s*hp tudi pro-sto družin sko stanovanje. 22813-1 Vsaka beseda 50 par; za dajenje naslova »K za Šifro P« 3 Din. (2) Trg. sotrudnik resnega nastopa, verzi ran v kolonialni. barvarski stroki [engro in deteil) — išče službo. Vstopi kot skladiščnik v trgovino ali podjetje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč«. 32874-* Mesto gospodinje želi gospodi ena srednjih let. Pimudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gospodinja«. 22807-2 Zaslužek Kdor 1 i č e zaslužka, plača za vsako besedo 50 paT: za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din, za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (8) Katera tvrdka bi dala v komisijsko prodajo pletenine, v velikem industrijskem kraju Slovenija. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro -Pletenine«. 22880-3 Nova ideja! B rezk on kuren čn a. O ov-ora zmožni itn agentom {.nja m) fiksum in 25 %. — »Cu-doper«, Dunajska cesta S6 22903-3 I Kiimr išče mesto pot [ i nika, plača ia vsako i j b.-sedo 50 par: ta 4a : : jauje naslova aii ia . i šifro 3 Din. — Kdo; ; i sprejema potnike, pla j i fta besedo po 1 Die, , j za dajanje naslova aH ■ i za šifro pa 5 Din. (!i) | ——— Zastopnika dobro vpeljanega ki ob-skuje trgovine z železnino in ki bi tudi prevzel raz pečavanje patentiranega množinskega predmeta pro tii proviziji, iščem. Ponud be z navedbo referenc pod • Kleines Muster« na ogl. - >t5 oddelek »Jutra« 22822-5 Služkinja t>nš;,ena. ki dobro kuha. | J»'i siužbo v Zagrebu. — Pi.nu.dbe na pndniž. Jutra v Trbovljah D"d značk" »Zvesia«. 22881-ž j Ogla« trg. značaja po j 1 Din beseda; m dn J janje naslova ali n ] šifro 9 Din. — Oglasi i socialnega značaja v«a | ka beseda 50 par; » lajanje naslova ali za I Srifnn pa 3 Din. (6) Slov. narodno nošo dragoceno. predam. Na-eov pove podruž. »Jutra« v Maribora. 22784-6 G. rh. Rotman: Nove prigode gospoda Kozamurnika Linolej cca 240 m1, svetlosiv, 3 mm debel, D. L. W., ▼ originalni tvorniški ovojni-ni, v kosih cca 60 m', zelo poceni proda Material trg d. i o. z., Ljubljana, 1'vršev« cesta štev. 36. 3-27 00-6 Fotoaparat rabljen Voigtlžnder Avus f 4'5. proda Milavec, Linhartova 14. 22833-6 Otroška posteljica dobro ohranjena — ter gramofon (Trichtergramophon) poceni naprodaj v Škrabčevi ulici št. 5. 22840 6 Manesmanove cevi razne velikosti, kakor tudi kotlov ino prodam. Naslov v oglas, oddelk-u »Jutra«. 22854-6 Pod tovarniško ceno! Dcmastni prti, posteljne garniture, alipaka jedilni pribori ter razne alpaka posode. Zapira, Dunajska cesta 36. i!902-6 Motor do 300 ccm, rabljen a dobro ohraiiijen, kupim na mesečno odplačevanje po 300—400 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zaupljiv«. 22863-10 Kolesa u besedo. Oglasi »o-cijalnega enačaja po 50 par beseda. Za da janj« naslova ali za šifro t Din. oairoma 5 Din. fll) j ogiaai trg. značaja po ' { i Din beseda; z» da i | ,anje naslova ali M i j šifro & Din. — Oglas, j ' socialneg« »nagaja *sa * j ia beseda 50 par; ia t 1 lajanje naslova aii ia j šifro i« S Din (71 > Vreče v vsaki množini kupuj« Mlakar nas i., Slomškova ulica š-t. 11. 22824-7 Banjo dobro »hranjeno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju.tra« pod značko »Kopalna«. 22825-7 I--: i Vsaka beseda i Din; { j «s lajanje naslova ali * | ta šifro ps $ Dm. (\g) f Hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubijan ske, Kmetske posojilnice ljubljanske okolice. Ljub Ijanske kreditne banke, Buno vinske hranilnice in Zadružne gospodar, banke kupimo nn plačamo najbolj«. Komanditna družba M. Jankole, Ljubljena. Selenburgova uiica 6/U. Telefoc 30-52. 22747 16 30.000 Din posojila iščem proti visokemu ob reatovaujiu in zavarovanju na etavbiSčih, na prvem mestu. Poizvedbe v pisnr mi dr. Fr. Kandare, i>d vetnika v Ljubljani, Kra lja Petra trg štev. 2. 22806-16 4 Vsaka beseda 1 Din; » dajanj« naslova ah ra tifro p« 5 Din. (181 V nedeljo vsi na vrtno veselico v »Fran-kopanski dvor«. Jagnje na ražnjtu in ples. Vstop prost 22870-18 Avto, moto Vsak« beseda 1 Dur, z« dajanje nulvtt za šifro pa 5 Din. (10) Ali, jo jim ene, komaj je bil v vozu, ga je snet zaskočila hudobna usoda. Ko je zapiral vrata, je namreč priprl svoj lepi novi suknjič, in ob prvem koraku se .'e pretrgala krojačeva mojstrovina na dvoje! »Puch« motorje 25 eom, r dobrem stanju, davek plačam, po 4000 Din in kolesa D-Rad 500, a prikolico in točjo prodaj« Gregortn t 8t. Vidu nad Ljubljano. 22846-10 Damsko in moško kolo 4 mesece rabljeni, proda Hebolij, Vodovodna c. 68. 22897-11 Stanovanja Vsaka beseda 51» par, t M dajanje naslova aii { j ia Kfr« S Dia. (21-al j Trisob. stanovanje komfortno, e kopalnico m plinom, v centru m-esta išče boljša družina. Ponudbe na og a sni oddelek »Jut-ra« pod šifro »Cisto«. 22726-21/a Stanovanje lepo ta solnčno. 2 ali 8 prostornih sob. z vsem komfortom, v sredini mesta ali v vili išče za mesec november dvočlanska stranka. Pismen« ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Dvočlanska« 22645-21/a Stanovanje sobe. kabineta in kuhinje iščem za takoj. Ponudbe i navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro •Snažno«. 22846-21/a Štirisob. stanovanje solnčno, za november išče mirna stranka 4 oseb. — Ponudbe na ogla.s. oddelek »Jutra« pod šifro »Točno olačilo«. 22877-21/a Stranka brez otrok Išče er.o- ali dvosobno stanovanje s pritiklinami za avgust aii september. Ponudili« ua oglasni oddelek »Ju.tra« pod »Dve osebi«. 22896-21/a Vsaka beseda 1 Din: M dajanj« naskrva aH u šifro pa 6 Din. (31) Dvosob. stanovanje oddam proti knjižici Mestne hranilnice sli Kmečke rosojilmiice in 6 % obre Mi m. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »A«. 22772-21 Štiri sob. stanovanje z vsemi pritiklinami, v briši na Erjavčevi cesti 21 t HI. nadstropju oddam s 1. novembrom. Pojasnila daje A. Sarabon, Zalo ška cesta it. 1. 22735^1 Trisob. stanovanje drugo nadstropje. Slomško va nlica. lo dvosobno br« kubinje. za same« ali prt sarno. tako) oddam. Več pri kamnoseku g. A. Vod nikn pri glavnem kolodvo m t Ljubljani. 22317-21 Trisob. stanovanje komfortno, « kopalnico ta koj ali pozneje oddam na Bleiweisovi ce^-ti št. 9/11 !ero. 22826-21 Dvosob. stanovanje a kabinetom, pritiklinam' in balkonom oadam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«._ 22841-21 Dvosob. stanovanje solnčno. » plinom, takoj oddam. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 22848-21 Dvosob. stanovanje oddam s septembrom v Zg. Šiški 176 — Spančeva pot. 22850-21 Enosob. stanovanje lepo, oddam takoj ali s septembrom mirni družini za 200 Din. Naslov pove oglasen oddelek »Jutra«. 22358-21 Trisob. stanovanje in sobo s kuhinjo takoj oddam na Tyrševi cesti 99. 22863-31 Dvosob. stanovanje s septembrom oddam v Rožni dolini, cesta VITI št. 27. 22900-21 Komfortno stanovanje oddam v Zeleni jami, Prešernova 15. Cena 650 Din mesečno. 22884-21 Dve stanovanji enosobno io dvosobno, lepi in solnčni, poceni oddam v Zvezni ulici št. 14 Moste, Zelena jama. 22808-21 Sobo odda Opremljeno sobo s posebnim vbodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.«. 22878-23 Sobo zračno in sončoo, s separatnim vhodom, oddam 1 ali 2 osebama poleg opere Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 22867-23 Vsaka besed« 90 par: M dajanj« naslova aii u ii-fro 3 Din. (23) Boljšega gospoda sprejmem t prija®no »obo in na dobro domačo hra no. Naslov v oglasnem o del e-liku »Jutra«, 22670-23 Opremljeno sobo v mestu oddam gospodu e 6. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6 32637-23 Opremljeno sobo takoj oddam v Tavčarjevi ulici 15. 22895-23 Separirano sobo z elektriko, v sredini mesta oddam takoj gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22837-23 Srednjestari gdč. oddam v lepi vili z vrtom mesečno sobo s posebnim vhodom, z ali brez zajtrka in pranja perila. Punudbe pod »A. P.« na oglasni oddelek »Jutra«. 22837-23 Gospodični oddam opremljeno separirano sobo v sredini m-esta po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 228l>3--'3 Čedno sobo z 2 posteljama, v sredini mesta takoj poceni oddam Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«. 22876-28 Opremljeno sobo lepo, z dobro domačo hrano ali tudi brez in velikim vrtom, blizu vode za kopanje, oddam. Pojasnila daje Marija Rotar. Preska št. 41. pošta Medvode. 22832-38 V najem ' Vsak« beseda Din: i • ia latsnj« sadova »h jj 1 m »ifr-o os 5 Din. 117. ! i _ _' l,i. » MMIIBI Parno pekarno brez konkurence — pod Šmarno goro oddam s 1. oktobrom v najem pošteni in kavcije zmožni osebi. Ponudbe na naslov: Sajo-vic, Medvode. 22827-17 Majhen lokal na Vodnikovem trgu takoj oddam. Vprašati samo v nedeljo med 9. in 13. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22842-19 Veliko klet podzemno, in pokrit prostor, primeren za vsako obrt, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 22S68-19 Vsak« besed« 1 Din n dajanj« naslova sli za šifro pa 5 Din. (20) Nedograjeno stavbo s 400 m veliko parcelo prodam na periferiji Ljub Ijane. V hiši je popolno ma izgc-tovijieno dvosobno stanovanje. Naslov v ogl-oddelku »Jutra«. 22855-20 Lokali Vsaka buseda 1 Din; m dajanj« naslov« ala u šifro p« 5 Din. (19) Lokal (sedaj vinotoč) oddam ta koj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22847-19 Poslovni prostori na Aleksandrovi cesti 5 pritličje, na razpolago 5 1. novembrom. Informacije pri hišniku. 22853-19 f^aakaoal^a • Din, [ I i« dajanj« naslova al? i j sa Hfro r* < Din (29' { Motor oa sesalni plin. 35 HP, in žago venecijanko kupi J. Jarc, Murska So beta. 22819-29 Pisalni stroj vzamem za 3 mesece v najem. Tonudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stroj«. 22829-29 i Vsak* beseda 1 Div j i za dajanje naslova ali 5 j i* šifro p» 5 Din. i'3S i - U izboren cviček 40 hI aii manjše množine po Din 3 .iter proda Konrad Vidmar, St. Ru.pert, Dolenjsko. 22321-33 Maline 6000—8000 kg prodam. — Do-pise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Malina«. 22882-33 Izgubljeno Vsaka beseda 50 par; u dajanje naslov« ali m šifro pa 8 Din. (28) Razglas Izgubil sem orožni list, ka terega z današnjim dnem proglašam neveljavnim. — Ovčar Albin, Leheo na Po bor ju. 22811-28 Vsaka beseda 1 Din: m dajanje naslova »ti za Šifro pa S Din. (27) Papagajček zelen, z rumenim repom, jo ušel. Proti nagradi ga je oddati v trgovini Baloh. Stari tTg 5. 2:832-27 Mlad jazbečar (dakl) rjave barve, se j« zatekel. Oddati ga j« v Šiški, Podlimbarskeg« 25 22901-27 Pes volčje pasme star približno 6 mesecev, po hrbtu črn, se je zatekel. V teku 3 dni 11« j se lastnik zgiasi na Ižanski cesti 57. 22838-27 Razno V As K« beseda Din: , 1» dajanj« naslova ali | za šifro p* 5 Din. (37) Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5 Drva In premog pri IV. SCHU1VD Dolenjska cesta relefon št. 2953 INSERIRAJTE V »JUTRU« V 'tli Vsaka beseda 2 Din: za dajanj« naslova aH ttfr« pa 5 Din. (24) V oglasnem oddelku »Jutra« Je dvigniti sledeča pisma: Blizu centra, C:m prej, Cena do 4