PHIHOHSKI DNEVNIK
tet<Tvm—č g>-ASlLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
— ' * Stev> 6 (2002) SfcffSKL ™Sot?vi"!	TRST,	nedelja	6.	januarja	1952	~
m
Prispevajte za Kulturni dom
Cena 25 lir
načelni pristanek zahodnih držav
gj periodične" seje Varnostnega sveta?
*»• na l«l» sejah razpravljali* o premirju na Koreji - Popravljeno
prikroi ti MpR ‘C!!C lil,aisllil držav - V pravnem odboru hoče sovjetska delegacija uetinici|o n napadalcu tako, da ho prijala sovjetski napadalni politiki
icijo
tičnf Rodbor ~~i t>anES Poli-°ZN nadaljevalVrLtfkU?ŠŽine
0 skupnih uLptih tF1javljanje |»B0mt vpisarfrni' M3d s^eir-Ptvi govorirTS!?1.Eovcrmki je Bsranovsk; y a-!!nfJqi delegat delegat k':- ?a njim pa čilski imenu Koli]riv--gov°T-il tucJi v
odobrava	*n izjavil, da
PT«fegfB " enajstih držav; datek. ^ Pa ie hkrati neki do. Nato
J^ije in^tSl^^nakl lrar»a. 25“»» z n - ? javili. da se . *eSat ra nacrtcm, beloruski'
tr °btožn 7hi6 izrekel PTOti !pr«nejiiti JBlf > da hočejo ki
CHURCHILLOVE IZJAVE
o namenu njegovega obiska v ZDA
Na letališču v VVashingtonu sta Churchilla in ostale goste sprejela Truman in Acheson * Kosilo v Beli hiši * Danes začetek razgovorov
M 9?^ v orodje,
&di poljskf fefck<?mu PaJilu-
^74^se izre-
b^e^fcžf»na0ir*‘C'e!ra seje- ki Je zjutraj s,.	fa	ponedeljek
^ržav	'miki enajstih
Sv°i«ga nai^Z	novo besedilo
?prai?^:nacrta,	-----
  	ki upošteva
fcŽESK* Predloge CUe-gipta Je. Mehike in E-
°2\ ^9 ^obvesaenih krogih
$ ahčdne^^^0’ “* bo”do
- &jajo <JLS?ve' čeprav cd-
jji VarnostaVe^' predlog, naj korejA,.®1 sv?t’ razpravljal o Peric^l-uvPrašanju na svojih fattio	sprejel	^
ki jih i;”wdlcnih sestankov. W.N er predvideva usta;;.
lyi 2^hcJ??žin, i« možno, skupp,n države
načrt
. da bi predložile zavfniJ ‘Jacrt. ti bi z ene Stranj misli« Predlog za ukinitev ko Pcčitp,, /kupne ukrepi? in za yarrc<HLkoreiskega vp/ašan ja ■iuikor! u	še preti za-
Jotn.u, j? Pogajanj 1 I-an Mar. udsrii n-^a,2 ^ruge šivani po. ^an^cv'1^? 0 Periodičnih se-^eležb^ arnostnega sveta Iz . ^akcr ^ih ministrov).
? tri »at^ia «Unitea Press«, SSe.nile h ne države baje že ^vjetsjf’: a načelno sprejmejo ■./ ^anje JP^Mog za takojšnje ne v ^arricsitnega sveta, to-
; arUSrr;i rn^zi s korejskim vpra-iS-se tudi- da se na-~?>°st «pogojnega glede »uif^Jetskega predlogam sv’eta' *t"1a seie Varnost-fv,^T?č šele ^;caJa nai bi se
cL~'leno 'ir^eni’ ko b:i bll° Vniečj^^^rjp na Koreji.
bo sestankih. Vseicater pa le venčno stališče znano IS jejo ^nectelJek. Kakor zatrju-^hodnlh1^, sPr:€m€1nbo stališča držav vPllvalc staJi-izjav^t arabskih držav. ki so Preti	Pripravljene	pod
“ nje« Dredl0lS- fie bj se ^tev iriJ?TIsa a zahteva za uk’' t>«- “»usije za skupne ufere-
tnu predtogu ker se bojijo, da je njegov namen zaviačevati pogajanja za premirje na Koreji. S postavitvijo pogoja, naj se seja Varnostnega sveta glede Koreje ^ skliče šele po podpisu premirja bj ta bojazen avtoma-ucno odpadla.
Posebni politični odbor je da. nes zaključil razpravljanje o položaju Indijcev v Južni Afri ■d. Sprejel je indijsko resolu-2JJo> ki priporoča ustanovitev komisijg treh članov ki naj racne pogajanja z Indije, Pakistanom in Južno Afriko; cfa-iie poziva tajnika OZN. naj prizadetim pcmaga v primeru,
. ne 0 n^ogoče ustanoviti ko misnje, ter naj imenuje tudi po aredovalca za pogajanja. Nate poziva resolucija južnoafriško vladio naj ukine nekatere u-Krepe proti Indijcei/i, tet zalite-va, naj se vprašanje Indijcev v Južni Afriki vpiše na dnev-
ni red prihodnjega zasedanja skupščine.
Jutri ,bo odbor razpravljal o poročilu komisije' QZN za Pa leti i no jn o pojnečj palestinskim oeguncem1. V ta> namt-n je sinoči prišei v Pari7 'c/dansfei m! nister v Londonu , Fawzi £1 Mute; paša kot opazovalec.
Oospcdai-ski odbor pa je soglasno odobril načrt resolucije. kj poziva države članice OZN, naj na podlagi trgovinskih dogovorov omogočijo potrebne dobave nezadostno razvitim di-žavara v času inflacije in pomanjkanja ter izkoriščanje naravnih virov teh drža«- v korist' posameznih gospodarstev in življenjske ravni prebivalstva kakor tudi v korist svetovne trgovine. Iz teh ct govorov morajo biti irV.lučeni vsi gospodarski in politični pogoji, V.i bi kršili pravice nerazvitih diržav.
V ponedeljek bo odbor raz-
pravljai o vprašanjih, ki ,-.e ti. cejo kmetijskega razvoja neza-costao razvitih držav.
Pravni odbor pa je 'načel če-trto točko svojega dnevnega re-oa. k.: so nanaša na definicijo napadalca. Razpravljanje o tem je zahtevala Sovjetska zveza. Prvi je govoril sovjetski delegat Mcrozov, ki je poudarjal, da je treba sprejeti široko de-imicijc- o niapadislcu ter je v tem smislu predložil svojo resolucijo.
Na včerajšnji seji skrbstvenega crjjora je bila sprejeta jugoslovanska resolucija o usta-n c vi ti'j stalnega odbora, tri bi P'-0 robno preučeval ceticije narodov na ozemljih podi skrbništvom. Resolucija je bila sp-re jeta z 39 glasovi profi 5 in 5 vzdržanimi. Proti so glasovali delegati sovjetskega bloka, medtem ko sc se delegati kolo-malmh držav glasovanja vzdr-zaii
WASHINGTON, 5. — Wir> slon, Churchill in drugi člani britanske delegacije so danes pr.speli g parnikom «Queen Mary» v New Vork. Takoj po izkrcanju na ameriška tla je imel Churchill tiskovno kon>-ferenco v upravnih uradih vojaškega oporišča v Brooklyn.u. Predvsem je izrazil svoje zadovoljstvo, da je prišel v ZDA, in je n.ato izjavil, da so možnosti svetovnega m-ru letos trdne, ter je pripomnil. da je nevarnost vojne prav gotovo danes manjša kakor V času berlinskega «zračnega mostu«. Nato je dejal: «Ne smemo pričakovati senzacionalnih rezultatov od angleško-ameriške konference«. Dcdal je, da je glavni smoter njegovega obi. ■ska ustvariti ozračje, v katerem bosta obe vladi lahko vzajemno razumeli težkeče, ki ju tareta, jn da bosta skupno re-t sevali skupna vprašanja, j Takoj za njim je govoril bri-j tanski zun.anji minister Men, i ki je poudaril važr.ost obiska,
OSEMKRATNO GLASOVANJE 0 ZAUPNICI čaka jntri francosko narodno skupščino
ZDA
nasprotujejo sovjetske-
opozicije trdijo, da sili JPleven v politični samomor - <jjla«o-pretekli četrtek je pokazalo, da čaka vlado liuda preizkušnja
5. — Ministrski pred-1 cev dvomijo, da bo vlada pre-
lV<nn ia	tiri:;	To oloorumnin «	->r.i<n^in<
(-Ihni vanje
PARIZ, ___________________
sednik Pieven je danes potolkel vsa dosedanja prvenstva in postavil sedemkrat vprašanje zaupnice med razpravljanjem o reformi socialnega skrbstva in o novih davčnih določbah. Ker je že sinoči enkrat postavil vprašanje zaupnice v vprašanju železnic, se bo morala torej narodna skupščina v ponedeljek izreči o osmih različnih argumentih Verjetno bo izid znan šele pozno ponoči.
Kakor je znano, je Pieven že dvakrat postavil vprašanje zaupnice glede zakona, ki ga je finančna komisija skupščine v zadnjih dveh tednih dvakrat zavrr.ua.' Zma*a.i je prr ^i vem gHasovanju v četrtek samo s 7 glasovi večine in sinoči je bil prisiljen znova postaviti vprašanje zaupnice. Ce bo Pieven zmagal. skupščina S prihodnji teden najbolj sporni del načrta zakona, in sicer in odstotno zvišanje davkov, ki =a zahteva vlada za izenačenje pro
Olani opozicije trdijo, da sili Pieven v pohtiom samomor Celo nekateri njegovih privržen-
nesla glasovanje o zaupnici.
Pieven se je popoldne razgo-varjal z nekaterimi predstavniki MRP, toda položaj se ni izboljša!. Pr.pommia se, da je stališče dela MRP, ki je potegnil s socailisti, ostalo neizpremenje-no. Tako vedno bolj narašča krog opozicije proti vladi, katere večina se vedno bolj manjša, kakor je pokazalo tudi glasova, nje v četrtek.
?IiR J
priznala Li bi jo
tn milijone dinarjev za poplavljence v ltali
' Z<i!:^n}uC'1Padarsk^a sveta FLRJ Bons Kidrič govor, na (rij ljudske skupščine o novih gospodarskih zakonih
našega
dopisnika)
5. —
Za popi a v-
‘j^ce°^AU, 0
rOvai ItalHi ,	-	,----
?p^Vk^a Polpi P° Jugoslavija oV' 'fif *e tn °.^edanjih pri-^lavn, vSot ‘.milijone dinar-Skl6nUa daU
zveza FLRJ
''^u >°?>oč g^nizacijam v Ita-
Dotilnr... __
^1 ^ za?°s^i
v zi-
n0st,k°m Pomoči bo 2a[li-iii?n* odbor Med-
m Po' :S»tniv »r«*,
?ni*acU,
SO .ltali^-> Sku^>-Se Drer
. - zveze, drugi n direktno za-"jam malih
katerih .up«,r- Pred kratkim Znh^^lov2® 1'tif, G'avne za-visna ['4as,'sl'a V a^d Zagrebu. je. ou^lm-Ostr vlada ,e Dr‘-Pred;
Ja je pri-
N->d-
>WSed«:J- 'liki ’ Libi-ser ! ^nisu1^« ?° sl, lib‘jski pi n 'er zUner Ms.’n njem zu-h,,Rj Edu?anii t mut Muntas-Poslal.- ^ Ka^in'ster vlade - I* PaK	i? 1 j med se-
fiehler '
.^bie^nskf^jo
da je dal ,e?at dr. Aleš
del,
Nadalje
m
0 dcw2iv'i4 d°P|sni-
sedanjem delo-pri
It. R.
eSac
Oe
FLRJ
iSq«B
vili,
tei ižr«dn °sadpi,Ul‘nes b° ja'
SlA-^ - s-kllcal vfe-
razgovorov
lčerson
>nlrn'anovpt>^oč'jal1 ° možnosti Jt	četM1	na	podlagi
u,il<e. Pozne-• ^Javil ameriske-
vlade.
na ka-
mu poslaniku Hemdereonu, da bo Perzija uradno sporočila svoje stališče v torek. Danes pa poročajo agencije, da je Mosa-dek že včeraj izročil ameriškemu poslaniku pismo, v katerem mu javlja sprejem pogojev za ameriško gospodarsko pomoč. Funkcionarji ameriškega državnega d?partmana pa so danes popoldne izjavili, da niso prejeli še nobenega potrdila o izročitvi tega pisma.
Acheson je na svoji včerajšnji tiskovni konferenci izjavil, da se ameriški poslanik Hen-derson v Teheranu pogaja z Mosadekom o pogojih za ameriško gospodarsko in vojaško pomoč Perziji. Medtem so predstavniki Mednarodne banke dobili danes Mosddfkovo privoljenje za odhod v Abadan, kamor bodo odpotovali jutri z letalom.
, Iz Londona se ie vrnil v Teheran angleški poslanik »Shep-herd. Novinarjem je izjavil, da se politika angleške vlade glede petrolejskega vprašanja ni spremenila po zadnjih izjavah zuna. njega ministra Edena.
V Teheranu je podal o6Uvko notranji minister Ami-r Tevmour Kalali. ki je začasno opravljal tudi posle ministra za delo. Od* 'topil je zaradi spora z Mosadekom, kateremu očita, da je «nepopusMjiv)) pri pogajanjih z
Mednarodno banko.;.
Pean umski® odgovor
g.ede francoske zahteve
O i f AVv A. o. — Ka&ttdcki zu nanji minister Lester Pearscr m predsectaik atlantskega sveta ie nocoj izjavil, da bi moral prejeti najpozneje v ponedeljek odgovore držav podpisnic a-tlantskega pakta glede francoskega predloga, naj se sestanek atlantskega sveTa v Lizboni odi loži za en teden. Izavil je. da Kanada pristaja na francoski predlog, ker odložitev siestar.ka ne bi v ničemer spremenila dnevnega reda, ki vsebuje med drugim tudi .vprašanje udeležbe Nemčije pri zahedni obrambi. Po mnenju P parjena ne bi smel ta sestane^ trajati v«č kfit en teden.
Glede francoskega predloga so se danes v Washingtonu posvetovali med Belfl' hišo, državnim djpartmanonv, cbramtnim ministrstvom in upravo za medsebojno varnost. Uradni krogj ne prikrivajo, da bi Wa-shingtpn ž’ele'1. da se vsaj načelno konferenca začne na žr določen dlan.
metdemi na Koitoresu
ilaiiiansKin suiamano«
BOLOGNA, 5. — Na kongresu socialdemokratov v Bologni je danes Romita odtegnil svojo resolucijo in izjavil, da ne misli delati težkoč bodočemu vodstvu stranke. Predlaga] je, naj se ustanovi v stranki edina sredina, ki naj bi v bodočem letu vodila stranko. Pri tem je dejal, da sedanji stranki manjka prava sredina, ker da ima levi center, desni center in še bolj tevj center. Zato predlaga, naj se predloži ena gama resolucija sredine. Nato je Romita izjavil, da mora nova socialistična stranka iti za tem, da eliminira Nennijevo stranko, ki trdi da je socialistična, a je v resnici krilo KPI. Poudaril je tudi, da mora nova stranka odvzeti KPI monopol opozicije, s tem da’ se postavi program o socializaciji po angleškem, danskem in švedskem vzorcu.
Glede pritegnitve pristašev
Nennijeve stranke je Romita j dejal, da ne gre za združitev!
pustil dvorano in zdi se tudi zaradi tega, da skliče sestanek njegove struje.
Tedaj je Saragat skušal pomiriti duhove in dejal, da je prisostvoval že okoli 40 kongresom, in da ni še nikoli videl kaj takega. Pozval je predsedstvo, naj pozove delegate, ki so zapustili dvorano, naj se vrnejo. Predsedstvo je Saragata pooblastilo, da stopi v stik s tistimi, ki so se sestali drugje, da se zadeva razjasni. V ta namen je bila seja malo pred eno uro po-polnooi prekinjena. In ob 1.30 ponoči je bila odložena na jutri, ne da bi prišlo do glasovanja o statutu. Delegati Simoni-mjeve skapvne. ki so so sestali v drugi sobi, so nadaljevala svoj sestanek, ne da bi se vrnili v kongresno dvorano.
De Gaspari je danes po radiu v rubriki ((Govorimo jasno« govoril o evropski zvezi.
Zarodi Stolinove poslanice
Ku ni razgovor
Ritgway-Jošida
TOKIO, 5. — Japonski ministrski predsednik Jošida se je danes tričetrt ure raztovarjal z generalom Ridgv.'ayem. N znano, o čem sta se raztovarjala, toda izjavljajo, da je sestanek «izreden», ker je moral Jošida prekiniti svoje počitnice in vrniti s e v Tokio.
Čeprav se ne more točno vedeti za vzroke, ki so dovedli generala Ridgwaya, da je nujno pozval Jošido k sebi. domnevajo nekateri dobro obveščeni krogi, da sta se razgo-varjala o Stalinovi poslanici japonskemu ljudstvu in da je Ridgway pozval Jošido, nai objavi izjavo, ki bi poudarila, da se Japonska ne bo dala priteg-gniti pod sovjetski vpliv. Ne ve se pa. kaj je Jošida odgovoril.
vedaino potovati skupaj z beli-‘tii v istem vagenu in ebiako vati iste šole kakor tudi gledati v isti dv.r_u.i iste fJms in s> veda tudi ženiti se m:d seboj. Zato guverner Georgije protestira zlasti proti tistim, prsdsta vam, pri katerih nastopata «ova črnca z dvema belima deklicama!, ki sta skoraj goli«. In ker ta guverner ne mere prepovedati televizijskim žarkom vstopa v njegovo državo, poziva svoje državljane1, naj se maščujejo na ta način, da bojkotirajo tiste tvnfce. ki se poslužujejo takih prestav in naj jim ne delajo reklami
ki sta £a oba angleška državnika pred kratkim napravila v Parizu, ter dodal, da se bodo razgovori v francoski prestolnici pokazali kot zelo koristen uvod' za washingtonske razgovore.
Ko se je Churchill že pripravljal, da zapusti dvorano, ga je neki novinar vprašal, naj v kratkem cbrazleži namen svojega obiska v Washingtonu. Churchill je odgovoril: «Kakor sem že izjavil, gre v bistvu za to. da pride do sporazuma med obema vladama ter se doseče, da bo ta sporazum dovolj trden, da se bo lahko zoperstavljal vsem morebitnim nevarnostim v bodočnosti«.
Tedaj ga je neki drugi novinar vprašal: «Ali se vam zdi. v sedanjem trenutku. d,a bi kaj koristila morebitna konferenca mod Stalinom i.n Trumanom?« Churchill je odgovoril: «Vse bi bilo odvisno od kraja in dogodkov, ki bi privedli do takega sestanka. Jasno, da bi bilo želeti. da bi prišlo do rešitve številnih skupnih težkoč. pred katerimi smo se znašli«. Kar se tiče morebi*ne konference, treh, se je Churchill pokazal zelo rezerviranega in je med drugim izjavil, da primanjkuje | časa in da bi razrravljanje o teni privedlo predaleč.
| Tedaj Je skušal neki novinar | pripraviti Churchilla, da bi kaj , izjavil o možnosti m.iru med i Izraelom in arabskimi država-! mi. Churchill pa se je obrnil I k Edenu, ki je odgovoril namesto njega in, dejal, da gre za eno tistih vprašanj, o katerih so angleški državniki cri-š'i razpravljat v Wa*hington. Glede Koreje se je Churchill izognil vsem vprašanjem sklicujoč se na dejstvo, da so pogajanja za premirje še vedno v teku.
Churchillova tiskovna konferenca je trajala samo pet minut. Medtem pa je pred stavbo okoli 200 Američanov irskega porekla demonstriralo proti Churchillu.
Takoj po tiskovni konferenci so se Churchill. Eden im ostali člani delegacije odpeljali s Trumanovim letalom elndipen-dence» v Washington. kamor Jo prispeli ob 38.30. Na letališču je Churchilla pozdr?vil i Truman, ki ,,e spremljal I Acheson.
Naš tedenski
pregled
Ko je na letališču pozdravil. Churchilla, je predsednik Truman med drugim izjavil: ((lipam, da boste popolnoma zado. voljni s svojim obiskom. Prijateljstvo med ZDA, Veliko Britanijo in državmi britanske skupnosti je že satro in bo o-stalo trdno za pravičen in trajen mir«.
Churchill je v odgovoru poudaril. da je namen njegovega obiska okrepiti prijateljstvo, ki sta ga obe državi navezali med vojno. Omenil je r.ato svoj obisk v ZDa leta 1946 ,ob priliki katerega je imel znani govor v Fultonu (Missouri), in je izjavil, da je srečen, da zopet vidi Trumana, kot zopetni ministrski predsednik. Govoril je nato o razgovorih, ki j:h bo imel z ameriškimi voditelji in izjavil, da bo «vsakdo lojalno obrazložil svo. je stališče in v istem duhu razpravljal o neskladajočih se interesih obeh strani«. Zaključil je s poudarkom., da bosta samo n« ta način obe državi prispeli zdravi in srečni na cilj in lahko zajamčili mir. Tedaj je Tru. man _ dodal:	((Skušali bomu
uresnič.ti mir na zemlji«.
Sledil je še pozdrav med obema zunanjima ministroma ter pozdrav poslanikov Common-wealtha Churchillu in njegove, mu spremstvu, nakar so se vsi odpeljali v Belo hišo, kjer sn jim priredili kosilo.
Po korilu v Beli hSi je Churchill odšel še na britansko poslaništva skiirono s poslanikom Franfcsom. Opc-lneči pa je' o^šel s svojo delegacijo na Trumanovo iahto «Willisimi'burg» na reki Pctomac, kjer se bodo jutri začeli razgovori.
Skupino s Trumanom in Churchillom bodo na jahti tudi britanski poslanik Oliver Franks. britanski zunanji minister Eaen. lord Ismay, državni tajni! za odnose s Common. vvealthom, lord Cherwell, Dean Acheson. finančni minister Jchn Snyder, obrambni minister Robert Lovett. ravnatelj organzacije za medsebojno var-noatf Awereli Harrinvan, poveljnik glavnega »"tana general Bradlev u* ameriški podanUi v Londbnu Walter Giifford.
mmm ii
v Izraelu
TEL AVIV, 5. — Danes so bile v Tel Avivu velike demonstracije, ki so jih organizirale levičarske in skrajno desničarske stranke, da proestirajo __ 2£______ •____M______ m m	m
KMSirBfAvš; i vcsrai v Pan Mun Jomu
partizani iz poljske in madžar-1	"""	"
ske četrti so na sestanku, ki ga n	......	«	,	.
je organizirala socialisična f0ga|0D|Q DO mrtvi tOCKl - No?e KOOCeSlje pOVe'jstVQ OZN?
stranka, poudarili geslo: «Nobe-'
Medsebojno zmerjanje
Pregrešna televizija
ATLANTA, 5,- - Pod naslovom ((Televizija krši naš zakon o ločitvi ras« piše guverner Georgije v listu «Statesimn», da se predvajajo v Georgiji televizijske predstave, na katerih nastopajo črnci in belj ter da s tem ((televizija krši državne zakone« Georgije. Po teh zako. nih je namreč črncem prepo-
nega denarja za Za,;'od'0 Nemčijo ih nobenih pogajanj z njo». Govorniki so poudaril', da bi vsako pogajanje 7 Nemčijo o reparacijah pomenilo, da Izrael priznava Bonn.
Bivši voditelj organizacije «Irgun Zwai Le umi» je na ne kem zborovanju desničarske stranke Heruth izjavil, da bo izraelsko ljudstvo v ponedeljek napravilo pohod rxa Jeruzalem, da pred parlamentom protestira proti vsakim odnosom z Nemčijo. Pozval je Izr e!ce, r.aj proglasijo splošno stavko in naj z vsemi sredstvi preprečijo ((razgovore o reparacijah z zločinsko nemško državo«. Dodal je: ((Nikoli ne bomo dovolili, da bi Izrael sedel pri isti mizi z Nemčijo«.
TETUAN. (Soanski Maroko) 5. — Štiri osebe so bile ubite in ena hudo raniena. ko se je niso vojaško s.transko letalo •zrušilo v morie. Pravijo, da je do nesreče prišlo zaradi po-kvarienepa rrotorja.
LONDON, 5. — Neko ameriško letaJo se je nocoj zrušilo v plamenih na letališče v Burtonwoodu. Zdj se. <ja je vsa posadka izgubila šivi jen je. I
PAN MUN JOM, 5. — Nai na zavezniški predlog za današnjem sest.nku pododbora kojšnjo izpustitev bolnih
ranjenih ujetnikov«.
Včeraj je bil v državnem de-
za tretjo točko dnevnega reda
so se delegati obeh strani med pogajanji zrlo razburili, ko so govorili o obnovitvi letališč ca Severni Koreji, ter so se medsebojno zmerjali z ((banditi«.
Ameriški general Turner jn severnokorejski general Hsieh sta si drug drugemu očitala odgovornost za korejsko vojno. Po sestanku je general Turner izjavil: «Zopet nismo nig napredovali. Ostali smo pri na-šem stališču, da se letališča ne Rinejo obnoviti med premirjem, m smo izjavili nasprotnim delegatom, da, če hočejo, lahko Sadijo letališča sedaj, ko se nadaljujejo sovražncsSi, toda prav gotovo bod0 uničena pred njihovimi očmi«.
Pododbor, ki razpravlja o vojnih ujetnikih, je imel dane« en sam sestanek, in se b0 sestal ponovno jutri zjutraj.
Po sestanku je admiral L;b-by izjavil:	((Nadaljevali smo
razgovore o naših predlogih. Utemeljitve nasprotnikov so vedno boli šrbke. Jpsn0 je, da skušajo pridobiti na č'asu v pričakovanju novih navodil. Vsekakor pa so odklonili odgovor
■artmanu v Washin->tonu o~bi-čajni sestanek 17 držav, ki so uc.ele_z_sne v vojni na Koreji.
m S,tro?i Pravijo, dia so ZDA predlagale, naj bi se morebitni sklenitvi premirja dodal še «tihj ult'ma*», v kat jem ,se nasprotniki jasno opozorili, da bi Združ-ni narodi v primeru, da nasprotnik; kršijo bodoče dogovore, ta^oj začeli letalski jn pomorski napad proti Kitajski. Pri^ominjaio, da ne gre za operacije pehote, nač pa za bombard'ran:e mrodžurskih oporišč in izvedbo popolne blokade kitaiske obale.
Predlogi Višinskega v Parizu zaskrbi j a jo Američane, ki ponovno dvomijo o iskrenost; Kitajcev in severnih Koecev. Pogajanja v Pan Mun Jomu pa so obtičala na mrtvi točki, s katere bi se lahko pr"m?knila ramo z novimi konopsiiami. ZDA poudarjajo, da so popustile do skrairnih možnosti. Ven-^ar pa se daje razumeti da b: bile Z.DA pri^Pv^ene na nove koncesije; odklania pa se sleherno pojasnilo o tem.
Skozi sito in rešeto
Mi
ir m
Mura
Zofcaj «Deto», «Lavoratore« in «Umta» nikakor nočejo svo-obe strank, pač pa za asimila-1 jim iitateljem raztclma., ti. -a-
  	narniioufA..	IrJ I	i..
5. — Novi amen| v Ankari je daneii
ANKARA
ski poslanik.
tKinclciiH prijaj v turško pre "	.le	vsako*	i"
j^o, d°kler ne izroči poveril
oijo oftega dela ner.nijevcev. ki I se da asimilirati.
Glede udeležbe v vladi je Ro. mita izjavil: «Nohenega sodelovanja. Ne samo, da bomo šli v vlado, ko bomo lahko računali na nr.čno socialistiino stranko, pač pa ko bomo imeli možnost, da naš; ministri izvedejo reforme v iiiteresu delavske?« razreda. Nočemo volilnega zakona, ki bi odvzel sedeže nrn nijevcem ali komunistom, zato d'a bj jih dal demokristjanom. Kar se tiče sindikatov, se je izrekel za U. I. L.
Govorili so nato ie zagovorniki drugih resolucij, med katerimi Lombardo, Zagarj in drugi,
Kongr»s se je nadaljeval pozno v noč, ko so razpravljali o statutu. Prišlo je do živahnih incidentov pri razpravljanju o členu, ki ureja izvolitev vodstva stranke. Glede tega so do sedaj trije predlogi:	Cisti proporc,
premija večini, ločena glasovanja za resolucije in za vodstvo.
Spor je nastal med predsedstvom in Simoninijeni. Del kon-gresistov zahteva takojšnje glasovanje, drugi del pa zatrjuje, da je treba glasovati šele potem. ko bo verifikacijska komisija potrdila pooblasti'a. Simonini je s svojimi pristaši za-
kaj je madžarska vojska zasedla jugoslovanski rečni ot k na Muri, kjer se utrjuje in prinaia težko orož e, kljub te-mu da je popolnoma jasno, da je otok jugoslovanski, saj je na njemu celo obmejni ka* men, ki je bil postavljen ie pred več kot 30 leti. Zlasti tisti čitatelji kominjormovskega tiska, ki so podpisali što!:holnv-sko resolucijo bi zelo radi vedeli, kako se takšno kominfor-mistično nasilje strinja s tistim, kar so jim podpisati.
Nevarni tanki
Včeidjjnji milanski uCcrrie-re della Sera» je še enkrat povedal, da Tito na noben nhč.n Jie bi smel imeti tangov, topov in drugeja težkega orožja, češ da je to med drugim tudi... nevarnol
Tako je; strinjamo se Clan-kar velikega milanskega dnevnika se je verjetno med zadnjo svetovno vojno imel priložnost prepričati tudi 0 tem ZA KOGA so Titom tanki nevarni. In takrat so biij ti ti tanki stari, obrabljeni, saj so bili zaplenjeni ital j”' s’.im fašistom in nemš’rim n cistrmi. ki so morali z njimi p inrtf j precej kilometrov, dokler so i
prispeli v Jugoslavijo. Pomislite, kako nevarni so šele Titovi novi tanki, tudi za tistega, ki se na te tanke tako jezi (Vzrok te najnovejše jeze na Tita je bil njegov govor ob priliki 10. obletnice jug slo-vanske armade, ko so'taki in podobni italijnnski novinarji Prejeli odgouo", ki so si ga zaslužili),
Furlanijei/a resnica
Star; profesor in starejši šovinist Vittono Furlani piše:
((Medtem ko dozoreva usoda kontinenta je potrebno raz-misl.ti o sledeč: resnici: EVROPSKA FEDERACIJA JE NEMOGOČA BREZ VRNITVE STO K ITALIJI«.
De Gašper i, ki je pobožen mož in zato zelo red poudarja najrazličnejše resnice, bi tole Furlanijo trditev v rcsnici zelo rad smatral za res-riico in bi .fo bil — če nič drugega — povedel v ml j pretekli te*en v Parizu, kjer sp je mudil prav zaradi eirrop+ke federacije. Zdi se torej, da je Furlan*jeva resnica bolj švasna kot Pa resna zadev a — celo za De Gasperija.
Se o m miljardali
T stih 10 Vi.lijard lir_ ki jih ie Italiji plačala Jugoslavija za imcv.no optantov in ezulov sploh, še vedno niso razdelili,
ker je v Italiji tako pravična demokratična, kristjanska in rimokatoliška vlada, da se celo tržaško republikansko glasilo (predstavniki njihove stranke so celo člani rimske vlade!) boji, da ne bodo kar «VSEH 10 MILIJARD SPRAVILI V PREPOLNE ZEPE», kot Se dobesedno iztažafa
Bng in hudič
«Katoliški glas»	odkUinja
med drugim tudi s sledečimi besedami poziv na enotnost Slovencev STO:
(<Bc.g jn hudič ne moreta imeti skupnega cilja in ije skupne poti. Med njima ni sprave«. «Sode’ovanje na kul-turnem polju je torej nemogoče. Katoličani morajo tukaj zavrniti vsak kompromis«.
Bismark
in «DHmnkracija»
«Demokracija» pa na ponovno odklanjanje našega poziva na enotnost kliče m pomoč samega B’smarka in navaja sledeče njegove besede;
«V politiki je treba ■ čakati trenutek. Samo enkrat srre Kristus skozj vas in takrat ga je treba spoznati dotakniti se njegovega plašča in vse je do. bro. Ce se ta trenutek zamudi pa je vse zastonj«!
((demokracija« nadaljuje;
«Tako je bilo tudi za nas
Slovence v Trstu. Ugoden trenutek je bil leta 1945 in kar je bilo takrat zamujeno se ne bo zlepa nadoknadilo«. Leta 1945 pa so bili s slovenske strani na tem odru samo ti-tovci in zato nosijo samo oni vso odgovornost. Ko smo toliko premagali totalitarni tržaški komunistični teror, da smo se lahko pojavili na politični pozomici, takrat je bilo že prepozno«.
Torej:
1. Ce je bilo takrat prepozno je potemtakem še tudi sedaj prepozno?
2. In če je torej prepozno, zakaj se je SDZ sploh pojavila? Ali morda pri SDZ takrat še niso vedeli, kaj j€ napisal Bismark?
3. Glede ^komunističnega terorja — tržaškgea in totalitar. negan, pa se zdi da so pri SDZ pozabili tudi na dejstvo, da je angloameriška vojska prevzela oblast t> svoje roke ie 12. junija 1945, ko menda ((Kristus še ni šel skozi vas» in bi se ga bil vsaj eden od SDZ lahko vdotaknih.
4: Ali ne bi bilo lepo, če bi nam «Demokracija» v eni izmed bodočih številk raztolma. čila. kako to da so bili leta 1945 na tem odru ravno samo «t!fovci» in kdo bi bil na tem «od u» (e recimo teh «klavr-nih titovcevi) ne bi bilo?
IVcvo leto je prineslo tudi nekaj novih, sovjetskih manevrov. Najprej je Stalin v znani novoletni poslanici Japoncem ubral zelo zanimive strune, nekaj dni nato pa je Višinski v glavni skupščini OZN postavil zahtevo po «periodičnem sklicevanju* Varnostnega sveta in po ukinitvi komisije za skupne u. krepe.
Obe zahtevi sta. tesno povezami, Komisija za skupne ukrepe ima nalogo, da izdela učinkovit sistem kolektivne varnosti ^n tudi draloči način, kako bo ta sistem deloval, in sile, ki jlh bo imel na razpolago. O tem, da je zares učinkovit sistem kolektivne varnosti najboljše o-rožje proti napadalcu — ker v prvi vdsti preprečuje omejene napadle, v katerih se krepi napadalčeva moč in pogum (spomnimo se Avstriji, C SR, Abesinijle, lAbanije, Španije...),
— ni treba niti izgubljati besed.
Toda prav ta odlika kolektivne varnosti Moskvi očitno ni všeč. Seveda. Višinski tega ne pove odkrito. Preveč očitno bi se razkrinkal. Niti načelu kolektivne varnosti ne upa oporekati — nekaj zato, ker bi s tem takoj že imenoval sovjetsko politiko s pravim imenom, nekaj morda tudi iz strahu pred preveliko nedoslednostjo
— v zadnjih letih pred druge, svetovno vojno, je bila prav ZSSR, ki se je takrat čutila o-groženo od nacistične Nemčije in njenih italijanskih in japonskih zaveznikov, največji po-bornik kolektivne varnosti pred takratno žtenevsko Zvezo nared o*?.
Višinski je moral ubrati drugo pot. ki je v tem, da prepreči, eio bi se to načelo, ki se mu na zunaj sicer hinavsko vrilizu-je, tudi v resnici izvajalo. Moskva hoče. da bi kolektivna varnost ostala pri lepih besedah ne bi se pa razvila v učinkovit aparat, ki bi bil dejansko sposoben zatreti razne «drob-ne» napade («drcbne» za razli. ko od splošne vojne) in satelit, ske vojne. Za oboje je• klasičen primer Koreja."
Varnost/ni svet je n'-kaj dru-<7ega. Tam velja sovjetski vete. tam je mogoče s kakršnim koli izgovorom, tudi z najbolj nedu-h-or»>»i • prttcc&vtalitur,: lUdtO-cepstvom, ustaviti vsako resno akcijo. Če bi Varnostni svet vzel vprašanje obrambe sveta pred napadi izključno v svoje roke (to bi bila sicer njegova nakiffa, iti je jxf zaradi «očetov. skih» privilegijev velesil doslej ni izvršil in je tudi ne bo megel. dokler je Pač položaj v svetu tak. kop je), bi ZSSR, tudi proti volji petdeset in več držav članic, lahko usmerjala akcijo OZN »proti napadalcu».
V korejskem primeru smo videli, da je naštevanje sovjetske, ga delegata v Vamcstnem svetu, praktično paralizirajo delovanje tega visokega medna/rod nega organizma in s tem zavlačevalo mirno rešitev spopada. fci ga 'te Moskva začela in ki gg očitno ne bi rada končala, dokler ne deleže ciljev, ki sj jih je s korejsko akcijo zastavila — ali dokler končno ne uvidi, da ima od zadeve mnogo več škode kot koristi.
Prva zadeva, ki naj bj .?( Varnostni svet v tem okviru reševal, je po mnenju Andrej<i Višinskega Koreja.
Tu nekaj ni povsem jasno. Ze nekajkrat smo opozorili, da se stališče severnokorejskih, z’as t; pa kitajskih predstavnikov v Pan Mun Jomu in že P6 r.rej v Kescngii ne strinja po-pclncma z zahtevami, ki jih postavlja sovjetska diplomacija. 'Predvsem se je na korejskih pogajanjih začudn malo govori, lo o umiku tujih čet. Nasnrot-rtc. ena redkih točk. o katerih je sporazum kolikor toliko dosežen, ji’ prav ta. da se tuje čete na KoreH med premirjem ne smejo številčno povečati, dn ra se smejo izmenjavati. Tore; molčeč pristanek na to, da tuje čete cstainejo tudi P° podpisu premirja.
Ena glavnih zahtev sovjetske zunanje politike na Koreji ph je prav umik vseh tujih čet ir vzpostavitev «statvsa ,-tto« na 38. vzporedniku. Dve stvari torej, o katerih, so se v Pan Mun Jomu že sporazumeli, toda v popolnoma drugačnem smislu.
Da se Zr. vprašanjem umika tujih čet skriva kitajska želja, da aprostovol:ci». ki se-v-eda tu di spadajo med »tuje četen, o-stanejo na Koreji, smo tudi že omenili. Tukai Se kitajska in sovjetska poUtika torej očitno ne strinjata.
Ali se torej skriva za predlogom Višinskega, nai Varnostni svet razpravlja o Koreji, ne le splošna želja, da se krvava fco-rejsfca zacie-va za toliko časa zavleče, kolikor je Moskvi prav, temveč tudi resnejše nesoglasje med Kremljem in Pekingom?
Ali poskušajo ubirati kitajski delegati v Pani Mun Jomu svo. jo pot, ki ne odgovarja popolnoma sovjetskim željam?
O tem lahko sklepamo, goto-
japon&ka časopisna agencija Kyodo je prosila voditelje celc vrste držav, naj za nevo leto kaj povedo japonskemu, ljudstvu. Stalin seveda ni izpustil ugodne priložnosti.
Kaj je povedal kremeljski cika Japoncem? Da jih pomiluje in da razume njihovo trpljenje. kajti tudi «sovjetsko ljudstvo je okusile, tujo okupa. rijoo. Jasnejših besed ni treba. Protuimerikanska ost je izražena' tako est ro, kot m?nda se nikoli v sovjetskih uradnih Izjavah. Saj gre za nič več in nič manj kot za primerjavo a-meriških čet na Japonskem s Hitlerjet*> vojsko.
Namen te izjave seveda ni samo zmerjanje Amerikanctv. C e ostanemo najprej v čisto ozkem okviru <tokupacije», je važno ugotoviti, da gre ameriška okupacija Japonske sicer h kra. ju. Hkrati pa bo strpUa v veljavo amenško-japonska «varnostma pogodba*, ki je bila rkleniena septembra v San Franciscu obenem s podpisom mirovne pogodbe. Po te i pogodbi bodo ameriške čete še vedino ostale va Javonskem, ne sicer več v funkciji okupacijske vo ske, temveč v cbHki «?a. rrcAonitve jatponske varnosti», Ost Stalinove poslanice se tore) obrača proti tem čelem in heče vzbuditi — ali morda povečati — nerazpoložen j e Japoncev prot j navzočnosti tujih čet v njihov i deželi.
Stalinova poslanica Japont. cem pa tmo seveda še širši pomen. Uvršča se med prizadevanja sovjetskega imperializma, da si ustvari močne rožici je na Daljnem. vzhod%, kamor Sp cči kremelf&ih mogotcev obračajo prav tako kot v časih, ko so ne po istih dvoranah še sprehajali carji in veliki knezi. S prisotnostjo na Japonskem so A-merikanci premaknili svoj neposredni vr-iiv — podprt z vojaško silo — preko Tihega oceana prav na rob vzhodne azijske obale. Vojačka varnost a-meriškega oporišča na japon. skih otokih se je jasno pokizala med korejsko vojno. Brez tega oporišča bi bil napad žre davno uspel in izpolnilo bi s° Stalinovo prerokovanje, da bodo ame. riške čete na Koreji evržene v morje*.
I’ ZDA ji zadevi rue^mljivc vzbudila precejšnji odmev, Tutti to je verjetno eden izmed računov, ki so stali ob zibeli Stalinove poslanice. Razprava v kongresni preiskovalni komisi ji, na splošna pa Cudj ves hrup. ki je nastal ob Mac Arthurjevi odstavvtvi — vse je pokazalo, kako globok je pre. pad med ((.Azijci« in ((Evropejci* v. ameriškem političnem življenju. Gre za nasprotja med tistimi, ki sodijo, da se morajo ZDA predvsem posvetiti Da'jnr-inu vzhodu in Prepustili Evropo njeni usodi, in med tistimi, kj postavljajo Evrope. r«i prvo meiso. Vzhodno Azijo j.i šele va drugo. V razgretem spora sta se obe stališči zelo jasno ločili — mnogo bolj kot bi bilo s čisto ameriškega stali. Sča primerno, saj je vsaka geografska orientacija, da se tako izrazimo, drugo po;polnoma pc. bijala in jo prikazovala kot nekaj nevažnega.
Stalinova pos’anica je dala novega poguma «Azijcem», med katerimi so najbolj številne razgrete glave, pridigarji preventivne vojne, celo direktni vojni hujskači — in branitelji kdb ve kakšnih zavoženih gospodarskih interesov, na prhtier /•ud je, k j sc na karto Cang-kajšek stavili vse preveč ne la političnega, vpliva, temveč tudi denarja. V sedanjem dekai labilnem predvolilnem razdobju v ZDA ima vsika najmanjša , stvar lahko velike posledice. A-zij.-ka or.e taaija ameriške po. Ittike Kremlju po vsej priliki ne bi bila nevsečna — njeno giaimo težo bi nosili Kitajci, pok’(y tega pa bi de cela a. i skoraj docela zammarila Evropo, kjer je vendarle glavno torišče scrvjvtske zunanje politike in najbolj dragoceni cilj morebitnega napada.
it a i?
**ga pa seveda ne moremo r-e-deti Vendar se zdi. da je korejska vojna ki jo je ZSSR nted> drugim spražila zato, da izolira Kitajsko in si jo čim bolj podredi, obenem tudi vir razdora med Pekingom in Mo skvo. Odgovor na vprašanje, kaj se bo iz tega izcimilo, pa je bolje prepustiti razvoju.
» if *
O sovjetskem zanimanju za Daljni vzhod priča tudi že omenjena Stalinova poslanica Japoncem." Priložnost za to posla-nico je sicer povsem nedolžna;
Zdi se, da Trumanov položaj v resnici nj tanek. Take ga vsaj ocenjujejo v Washingi<.,-nu, in če so se pojavile govorice, .da je celo Churchillov obisk v sed-injein trenutku pravzaprav nezaželen jn Trumanu neprijeten, bo n« stvori le nekaj res, čeprav so bile 11 govorice — razumljivo — vladno zanikane. In menda tud j n* čisto slučajna vest ameriškega vira, da namerava Truman z vso resnostjo lostaviti na mizn vpi-ašamje Kitajske (ZDA pri znavajo Cangkajika, Anglija Pa Maocetunga). Zdi se, da se je Truman oiiožil za gibke mane. vriranje med raznimi Unde,-cami ki obstajajo ameriškem političnem mnenju, aa se nobenemu ne zameri preveč in da gre na volitve — on ali kdo drv-gi iz demokratične stranke ne z jasno izdelanim programom jrf b,; odnovarjal želj)'naprednejših demokratičnih kr o. SO v, temveč z volilno propagando, ki bi nudila vsakemu nekaj. Težko je reči, kako se oo ta očitna pripravljenostna koncesija (m tu gre tudi za koncesije dokai reakcionarnim krogom in zahtevam) odrazila v iMdioči ameriški politiki. Vse. kakor pa je treba v^eovidevati, da bo zunanja politika ZDA v tem letu zelo pod	vpliv»m
predsedniških volitev in da bo termometer javnega mnenja njeno glavno vodilo.
r. c.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Danes, nedelja S. januarja
Sv. Trije kralji, Darin Sonce vzide ob 7.46, zatone ob 16.36. Dolžina dneva 8.50. Luna vzide ob 12.10, zatone ob 2.36.
OBJAVE - MALI OGLASI Jutri, ponedeljek 7. januarja
Valentin, Svetoslav
KOLEDAR
V preteklem tednu smo prestopili iz starega leta v novo. Prehod so Tržačani priv veselo proslavljali, novo leto so v dobrem razpoloženju pričakali tudi na deželi. Vse -je bilo veselo, lokali so bili napolnjeni, da nisi dobil prostora, če si ga nisi že nekaj dni prej zagotovil. Ob slovesu starega leta se je vsakdo predal trenutnem razpoloženju, kakor bi hotel pozabiti, kaj vse je moral med letom prestati, koliko težav je moral prebresti, koliko je eno samo leto terjalo borbe cd vsakogar.
Mine novoletni dan in z njim Izgine vse lahkotno razpoloženje Dnevi teko dalje kakor prejšnja leta, vendar se vrinja-jo vanje le vrdno novi momenti, ki življenje posameznika kakor tudi skupnosti, izpolnjujejo. Ne popolnoma, toda mnogo je od nas odvisno, kako run bodo razni momenti izpopolnjevali naše življenje v letu 1952. Nedvonono je prav na Tržaškem veliko faktorjev. ki vplivajo na razvoj naprednega razrednega gibanja kakor tudi racionalnega prav nasprotno z njunimi težnjami. Toda to nas ne sme plašiti, na-tprctno. vzpodbujati nas mora. da b< mo letošnje leto še toliko tolj podvojili sile in se naprej dosledno borili za socialne, in posebej Slovenci za svoje nacionalne pravice. Imamo šole. toda te ne zadoščajo za naše potrebe; šolam so potrebna tudi učila in sredstva, da se lahko razvijajo. Tudi za ta so slovenske šole prikrajšane. Imamo svoje gledališče, edino poklicno na Tržaškem, pa je brez lastne strehe. To streho moramo zgraditi. čim prej mora zrasti Kulturni dem, ki bo naš pooos. naša kulturna trdnjava na skrajni meji slovenstva. V lanskem letu je ljudstvo za gradnjo Kulturnega doma veliko žtrvo-valo. Da bomo bližje svojemu cilju, podvojimo letos tudi pri tem sivoje sile, prispevajmo da si bomo lahko kmalu zgradili svoj lastni dom!
Da zmoremo zelo veliko, ker vemo zakaj delamo, n?m dokazuje novoletna jelka. Popolnih zaključnih podatkov sicer še nimamo, ker je vsak okrai vodil obdaritev in seveda priprave zanjo samostojno in se vsa podrobna, poročila še niso stekla v glavnemu odiboru. Vendar pa že zdaj lahko ugotovimo, da je letošnja novoletna jelka izredno uspela. Obdarovanih je bilo okrog 4500 otrok Zavitki so bili bogati, tako da so jih bilj veseli otroci, zadovoljni pa tudi njihovi starši. Vse obdaritve so bile povezane tudi s programom, ki so ga izvajali otroci sami ali Dedek Mraz s svojim spremstvom ali pa priljubljene lutke. I. in II okraj sta pripravila obdaritev v Avditoriju v nedeljo popoldne. Dvorana je bila obakrat polna otrok in njihovih m-mic. Ko so se otroci vsuli iz Avditorija, so jih ljudje začudeno gledali, češ, kako velike zavitke so dobili od ZVU. Marsikdo je to svojo misel tudi glasno izrekel. Nobena ZVU 7. velikimi fondi, niti razne druge bogate in obilno podpirane stranke niso pripravile toliko in tako lepo. kakor naši večinoma preprosti ljudje, med katerimi si je marsikdo odtrgal od ust, da je lahko prispeval. Delo za novoletno jelko, tako globoko socialno in plemenito, je vključilo marsikogar, ki je morda prej stal ob strani, tjo-sebno množično pa je zajela nabiralna akcija ?ai skoro ni * bilo človeka, ki bi pomoč odrekel. Odbori za novoletno jelko imajo lahko zadoščenje nad tako uspešno opravljenim delom.
Tudi razredni sindikati so ob zaključku leta podali obračun svojega dela v prvem letu njihovega obstoja. Za usoešno delovanje bi b-1 pogoj enotnostma akcija vseh treh sindikatov: Razrednih, Enotnih in Delavske zbornice za obrambo r*ra-vice do dela in za okrepitev sindikalnih zastopstev, ki bi ščitila interese delavcev v podjetjih in tovarnah . Toda Enotni sindikati so preprečili skupno akcijo ter podprli načrte Delavske zbornice, ki ščiti interese delodajalcev. Prav zaradi take politike Enotnih sindikatov in Delavske zbornice se danes v Trstu dogajaio stvari, kot je primer v CRDA, kjer se morajo delavci boriti oroti odpustom 700 kvalificiranih delavcev.
Sicer še v starem letu, pa vendf r še v tem tednu smo imeli tržašti Sl venci velik kul turni dogodek. Dramski umetniki iz Jugoslavije so gostovali v Avditoriju s Krleževo dramo «V Agoniji#. Igralci so bili deležni izrednega priznanja tržaškega običnatva, ki je enotno v mnenju, da v Trstu v povojnih letih ni bilo m-edstave na taki umetniški višini, čeprav gostujejo v našem mestu nešteti italijanski in tudi drug! odri. Kot igralci je doživel uspeh tudi pisatelj Miroslav Krleža in njegova ((Asonija* je še danes, po enem tednu predmet živahnih razpravljanj tako med izobraženci kakor tudi med preprostimi ljudmi, ki so dramo tako neposredno doživljali,-
Jugoslovanski gostje so pokazali svojo visoko kulturno raven in Tržačani si želimo, da bi nas obiskali še in še. da bi se tako č m bi'že mogli seznaniti z ustvarjalno silo svobodnih jugoslovanskih narodov.
Šovinistična politika merilo1 ZmaOOSiavje SlO«kB MSI
tudi pri reševanju stanovanjske hrize---------
Ze pred dnevj smo v našem časopisu objavili vest, da je ZVU zvišala vsoto za gradnjo novih stanovanj za prvo polletje na' 1 milijardo 553 milijonov lir. Omenili smo tudi. da čaka na stanovanje v tržaškj občini še okrog 5000 družin ter da stanovanjska kriza kljub bolj izdatni denarni podpori ne bo še tako kmalu rešena.
Da bi si lahko naši čitatelji ustvarili sliko, koliko je bilo v Trstu že zgrajenega jn koliko stanovanj naši občini I primanjkuje, bomo navedi, nekaj podatkov, ki smo jih povzeli iz poročila občinskega odbora z dne 13. decembra 1950. Takrat je občinski odbor predložil podroben pregled o stanovanjskem vprašanju ter po proučitvi vseh možnosti za njegovo čim prejšnjo rešitev predložil ZVU sledeč načrt:
Zgraditev 5260 novih ljudskih stanovanj v teku štirih let. Za to delo bi bila potrebna vsota- 8 milijard 400 milijonov lir.
Občinski odbor je svoj predlog še nekoliko poglobil ter navedel, kakšna stanovanja bi prišla pri gradnji predvsem v poštev. Tako je ugotovil na podlagi podatkov občinskega statističnega urada, da bi bilo treba zgraditi 150 stanovani za samce. 1341 stanovanj za dvočlanske družine, 1802 stanovanj za tričlanske družine, 1159 stanovanj za štiričlanske družine. 477 stanovanj za petčlanske družine. 183 stanovanj za šestčlanske družine in 145 stanovanj , za največje družine, skupno torej 5257 novih stanovanj.
Pri ugotavljanju vsote, ki bi bila potrebna za zgradnjo ' tako visokega števila novih stanovanj. je občinski odbor predpostavil dejstvo, da bi znašala povprečna vsota za zgradnjo posameznega stanovanjskega proste ra 550.000 (lir v to je vključena vsota za nakup zemljišča, stroški za zgradnjo, stroški za plinsko, vodno in električno napeljavo itd.). Z vsoto 8 milijard 400 milijonov lir naj bi bilo zgrajenih skupno 15.209 novih stanovanjskih prostorov.
Ce upoštevamo, da je bilo v letu 1951 zgrajenih precejšnje število novih stanovanjskih poslopij (vsota za- zgradnjo 1 milijardo lir,) med katerimi tudi določeno število poslopij z ljudskimi stanovanji, in če upoštevamo, da bo zgrajeno z na novo nakazno vsoto 1 milijardo 553 milijonov, lir približni’ 600 novih stanovanj, potem lahko vidimo, ds- bi bilo treba kljub
vsemu zgraditi še t;ad 4000 novih stanovanj (za približno 1000 manj od prošenj družin, ki še vedno čakajo na stanovanje).
Stanovanjsko vprašanje ima pa za nas Slovence še drugo lice. Poglejmo si samo kje se pravzaprav gradijo nove stanovanjska poslopja. Privatnik gradi seveda tam, kjer dobi cenejše zemljišče in kjer mu pač bolj ustreza. Toda ali nirjajo občina in ostale ustanove, ki grade nove stanovanjske hiše v tržaškem predmestju pri tem le ta namen? Poznavajoč teorijo italijanskih iredentistov, ki nočejo priznati, da prebiva v Trstu tudi slovensko prebivalstvo in poznavajoč mnenje sedanjih odgovornih krogov, ki hočejo dokazati, da prebiva tudi tam po večini italijansko prebivalstvo, močno dvomimo, da bi pr; zgradnji novih stanovanjskih poslopij ne imeli namena doseči tud1' ta cilj — izriniti slovenski živelj iz predmestja, oziroma poitalijanči tudi predmestje.
Da naša trditev ri kar tako iz trte zvita, naj navedemo samo nekaj podatkov, ki veljajo sicer za- preteklo leto. iz katerih je razvidno, kjer so bila
nova stanovanjska poslopja zgrajena. Po teh podatkih jih je bilo na Opčinah zgrajenih 67 hiš, pri Sv. Jakobu 74. pri Sv. Soboti 42, pri Sv. Ivanu 39. v Rojanu 37. v Kolonj; 26 pri Sv. Alojziju 57, v Villa Giulia 34. na Greti 17. Mnogo manj novih hiš je bilo zgrajenih v samem mestu ter prav tako tudi v oddaljenejših predmestjih, oziroma vaseh.
Kot je nam znano, je bilo v teh novih stanovanjskih poslopjih naseljenih le zelo male. če že ne prav nič slovenskih družin. Kadar kolj so Slovenci zaprosil; za nakazilo novih stanovanj, so se postavile vse mogoče ovire, katerih končni efekt je bil ta, da prebivajo v noyih poslopjih v veliki večini le italijanske družine.
Slovensko prebivalstvo je do sedaj zaman protestiralo ter se borilo proti tej krivici. Zato ponavljamo danes zahtevo, da so občina in ostale ustanove vsaj toliko nepristranske, da nakažejo nova stanovanja prav tako Slovencem, kot Italijanom da ne bi postala tudi popolnoma slovenska predmestja gnezda šovinizma in mržnje do slovenskega prebivalstva.
Koncert pevskega zbora Slovenske filharmonije se danes ponovi
Ob takih večerih, kot je bil Včerajšnji v «Avditoriju», čuti človek mnogo več kakor samo zadovoljstvo nad krasnim izvajanjem, ki ga zanese v naduše-nje. Ob takih priložnostih občuti človek krepak PONOS. DA JE SLOVENEC. Kajti koncertov, kakršen je bil včerajšnji, nimajo na programih nobeni drugi prireditelji v Trstu. Zbora, kot je pevski zbor Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Trst nima (in v tem trenutku ne govorimo samo o Slovencih).
Na včerajšnjem koncertu je zbor pod vodstvom dirigenta, skladatelja Rada Simonitija iz vajal z zelo strogimi merili izbran program, ki predstavlja ne le -zbor med najboljšim iz sloven-.ke — in deloma jugoslovanske — zborovske literature, temveč stavi tudi na izvajalce zahteve, ki jim je pač le redko kateri zbor kos v taki meri, da tudi povprečni poslušalec začuti v niem velike umetnine.
V prvem delu ie zbor odpel štiri Gallusove skladbe ter A-dam.čevo SPI SINEK MOJ in Mokranjčevo X. RUKOVET. Drugi del pa je obsegal štiri Lajovčeva dela. še eno Adamičevo, ter po eno Simonitijevo,
Ven-turinijevo, Odakovo in Vrabčevo skladbo. Težko je reči, kaj nam je bolj ugajalo, kajti od resnega Gallusa, kjer je bil nedvomno eden izmed viškov včerajšnjega koncerta, do Vrabčeve Bi-lečanke, ki je občinstvo tako razvnela, da je od zbora izsililo ponovitev, je bilo občinstvo ves čas zavzeto in pazljivo zbrano kot redko kdaj. Seveda je še prav posebno toplo sprejelo skladbe navzočih skladateljev; Simonitija, Venturinija in Vrabca.
Koncert se bo z. delno spremenjenim programom danes dopoldne ob 10.30 ponovil. Marsikdo ne bo opustil priložnosti, da ne bi šel še enkrat na koncert. Prav gotovo se pa bodo udeležili koncerta še vsi tisti, ki včeraj niso več dobili vabil!
sj: * *
Vabila za današnji koncert bedo še na razpolago v Ul. sv Frančiška 20 od 9. do 10. ure
OBRAČUN „NOVOLETNE JELKE" V III. OKRAJU
Veselje nbdarot/anih otrok
liajlepšf? plačilo za nesebično delo
Obdaritev otrok za ((Novoletno jelko# je za nemi. Da, za nami je. a zahtevala je mnogo požrtvovalnega in nesebičnega dela mnogih tovarišic in tovariše^; zahtevala je tudj razumevanje ornih, ki so dali materialna sredstva, da so lahko ob. darili m s tem razveselili tržaški otroci
Z de ioni se je pričelo prve dni novembra, Vo je bil sklican širši sestanek članov masovnih organizacij III. okraja. Na tem sesUanifcu je bil izvoljen odbor III. okraja za ((Novoletno jelko*.
Glavno vprašanje prve seje |e bilo, na kak način priti do potrebnega denarja, kako začeti in izvest; nabiralno akcijo. Navodila za akcijo so se stvo-rila sama po sebi jz diskusij in hkrat; so bili razdeljeni nabiralni «blofceti».
Sprejeti sklepi so se morali čiimprej realizirati. Odborniki
Naročbe v 1. 1952
Naše bralce, ki se želijo naročiti na »Primorski dnevnik«, prosimo, da se obrnejo osebno ali pismeno na Upravo lista v UL sv. Frančiška 20/1 - Tel. 7338, prebivalci podeželja pa naravnost na vaškega raamašalca ati razproda-jalca.
Bralci v Jugoslaviji s« naročijo lahko samo pri ADIT v Ljubljani, Tyrševa cesta 34.
Prebivalci jugoslovanske cone STO pa na Centru tiska. Koper.
OPOZARJAMO, DA DOBIVAJO NAROČNIKI LIST SKORAJ SE ENKRAT CENEJE, kot )e v razprodaji.
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
so šlj takoj na delo in si na terenu poiskali sodelavce; ves stroj je bil sprožen — «blokieti» so postali obveznice dobre volj«. Požrtvovalni nabiralci III. okraja so iz dneva v dan hcdjlj o<j hiše do hiše, od stanovanja do stanovanja, od trgovine do trgovine. Spet drugi so prevzeli dolžnost stopiti do obrtnikov in jih mobilizirati, da izdelajo igračke. Pri izdelovanju igrač so pridno sodelovale tudi žene, ki so s svojimi spretnimi rokami spletle tudi marsikatero toplo volneno jopico, majico, nogavice in copate. Vse delo je potekalo sfcladlno in s sodelovanjem masovnih organizacij III. okraja.
Prosvetno društVo «Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu tudi ni hotelo zaostajati. Naštudiralo je orogram, s katerim je namera, va k nastopiti 1. decembra p*\ 1. na stadionu «Frvi maj» in čisti doJfciieek te predstave prispevati v fond za »Novoletno jelko* III. okraja. Zal pa je požar z dne 29. novembra pr. 1. to zamisel onemogočal.
Ze po prvih sejah je bilo ugotovljeno. da je nabiralna akcija zajela širino, saj je število «blo. ketovu v prometu kmalu poskočilo na sto. Danes pa lahko tudi poročamo, da je akcija materialno uspela. Nabralo se je nad 250.000 lir, prece j bonbonov. nekaj volnenih jopic in majic, hlačk, nogavic, blaga, celo dva para čevljev in igračk skoro za vse otroke.
Konfekcija paketov je bita 7.slo važno vprašanje. Pripravili so 402 paketa in pri tem so morali paziti na starostno dobo, na spol in narodnost. Z?
GORIŠKEGA
Zakon o povišku najemnin
Nadaljnjih pet členov zakona > povišku najemnin, z objavo katerega smo pričeli že včeraj, se glasijo:
Cl. 3. — S 1. januarjem so povišali za 25 odst. najemnino vseh prostorov, ki niso uporabljeni kot stanovanja ali pa v trgovske in rokodelske namene. Povišek najemnine omenjenih prostorov je zaračunati na znesku najemnine pred vstopom v veljavo tega odloka. Najemnino omenjenih prostorov pa je povišati samo za JO odst., če so bili oddani v nalem po 31. de cembru 1945.
Cl. 4. — Za vse. kar ni predvideno v prejšnjih členih, je upoštevati zakon 23. maja 1950 štev. 253.
Cl. 5. — S 1. januarjem so se za 50 odstotkov povišale najemnine za prostore, / katerih so hoteli, gostilne, menze itd. Povišek najemnine omenejnih prostorov je zaračunati na znesku najemnine, ki so jo najemniki plačevali pred vstopom v veljavo tega odloka. Veljajo tudi poviški, za katere sta se spo1 razumela lastnik in najemnik samo. če so nižji od poviška, predvidenega po zakonu.
Cl. 6. — Rok zapadlosti zapore najemnin za hotele, ki je bil predviden v drugem odstavku čl. 1 zakonskega odloka 19. mar. oa 1945 in je bi] nato podaljšan do 31. decembra 1951 z zakonom 29. maja 1951 štev. 358, je nadalje podaljšan do vstopa v veljavo novega zakona o podaljšanju zapore najemnine za hotele.
Cl. 7. — Navedeni odlok vstopi v veljavo z njegovo objavo v Uradnem listu in bo istega dne predložen zbornici za njegovo uzakonitev. Omenjeni odlok bodo priključili k oficialni zbirki zakonov italijanske republike.
Obvestilo lastnikom psov
Goriški župan obvešča vse lastnike psov. da morajo po čl 136 Ukalne finance, odobrenem z zakonskim odlokom z dne 14. septembra 1931 štev. 1175. na-bavati za svoje pse kovinasto značko za leto 1952.
Omenjene značke je dvigniti pri občinskem davčnem uradu v Ul. Crispi 3-1 do 31. januarja 1952.
Po tem roku bo vse pse brez
značke lahko polovil občinski konjederec in bodo njihovi lastniki kaznovani po zakonu.
Ali je Alojzij SosterCič žrtev zastrupitve?
Danes bo pregledova-lna komisija dala poročilo o obdukciji trupla mladega šoferja Alojza Sosterčiča, ki je na novo leto podlegel nagli in zagonetni bolezni,
O preiskavi vzrokov smrti mladeniča iz Oslavja, ki jo mnogi pripisujejo zastrupitvi, se oblasti doslej še niso izrazile. Policija -je takoj po smrti Sosterčiča pridržala njegovega brata 48-letnega Angela in ga je po vrsti zasliševanj predvčerajšnjim izpustila. Včeraj je pa pridržala njegovo zaročenko Barbarin Antonijo, doma iz Rezije.
Spotaknila se je
Ko je včeraj zvečer 52-letna gospodinja Aida Gaspardig iz Tržaške ulice 2 nameravala sipat, se ji je nenadoma spod-taknilo in padla je nerodno na tla. Ker si je ženska pri padcu prizadela precejanje poškodbe na prsih, so domači poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečeno gospodinjo pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Sprejeli so jo v bolnico s prognozo 40 dni.
Smrt zavedne Slovenke
V petek zvečer je v bolnišnici sv. Justa podlegla težki bolezni 6tHetna Josipina Smet roj. Kranjc.
Pokojnica je biila zavedna Slovenka, Vso dobo fašizma je kljubovala fašističnemu razna, rodovanju in čeprav je kot žena državnega uradnika s svojo drznostjo tvegala vsakdanji kruh in obstoj svoje družine, je vendar svojim otrokom vcepila trdno narodno zavest in jih vzgojila v ljubezni do domovine.
Pogreb bo jutri, ponedeljek 7. januarja ob 14. iz bolnice sv. Justa.
Žalujočemu soprogu, hčerka ma Jožici in Zlatki ter vsem ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje.
Prepir med ženskama
Ze več časa je vladalo napeto ozračje med 40-letno Pado-van por. Tinovis Mirino jz Loč-nika in njeno hišno gospodinjo. Toda včeraj popoldne sta si ženki po dolgem prepipanju skočili v lase. Rešilni avto Zelenega križa je pritekel na pomoč Tinovisovi, ki jo je hišna gospodinja pretepla in ji prizadela lažje poškodbe na glavi. V bolnišnici Brigata Pavia so ji obvezali rano na glavi. Zdraviti se bo morala kakih 10 dni.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo od dne 31. decemora 1951 do 6. januarja t. 1. 10 rojstev, 21 primerov smrti, 5 vknjiženih porok in 4 poroke.
Rojstva: Rocco Maksimilijan, Nelci Franc, Micueletti Lai-la, Mulattieri Pavel, Deroma Marijan, Morsan Jurij, Rizzitelii Franc, Brunetti Silvana, Salerno Friderih in Trani Marija.
Smrti: 60-letni Devetak Anton, 85-letni Paulizza dr. Andrej, 47-letni Martinj Oktavi-jan, 12 dni star Simsig Franc, 23-letni Tušu lin Jakob, 80-letna Maray vd Coppola Margareta. 76-letna Lorenzi vd. Lorenzi Katarina, 53-letnl Novotny Marijan, 83-letni Stuzzi Viktor, 25-letni Sosterči^ Alojz, 67-letni Tomasi Ludvik, 2 leti star Nuc-ci Jurij, 75-letna Munih vd. Cralli Katarina, 76-letni Pisčanc Rafael, 60-letna Obljubi^ Karolina, 55-letnj Furlan Guido, 62-letna Siminiatti por. Cossovel Ana, 43-letni Vuga Jožef, 65-letrri Lusmk Anton, 47-letna Pečar Valerija jn 66-letna Kranjec Josipina por. Smet.
Vknjižem poroke:	uradnik
Rubino Dominik in gospodinja Rubino Nedeljka, brigadir Prati Franc in gospodinja Zappa Jožica, zasebni uradnik Beltram Jožef in gospodinja Tornada Lucijana, krojač Sergi Ilios in tkalka Marussi Anica, dijak Chiarion Italico in trgov ska pomočnica Gaggio Evelina
vojne sirpte, sirote in otroke brezposelnih so ,napravile 110 izdatnejših paketov. Vse se je moralo umno, pravično in čim ceneje pripraviti: misliti je bilo treba, kako čimfcolj« obdantj m razveseliti tržaške otroke slovenske in italijanske narodnosti.
Ves trud je bil poplačan; vsi. kij so prj dobrodelni akciji sodelovali so lahko zadovoljni, saj so zaključni računi dokazali, da znaša povprečna vied. nest' paketa 970 lir.
Priznanje za sodelovanje pri naporih za uspeh ((Novoletne jelkei) pa moramo izreči tudi pionirski organizaciji m, okraja. Štiri pionirke te organa zaci je so namreč sodelovale dj i igri »Desetnica Alenčica#, katere čist; dobiček je SNG prispevala na obdaritev <**’#k nadaljnji-li sedtlm dpkletc tx, je sodelovale pri programu na dan obdaritve
Vsem sodelujočim izrekamo na Vem mestu ponovno zahvalo za ves- trud pri sodelovanju in priznanje za uspeh obdaritve.
Z nogo pod avtomobilsko kolo
Malo po 11. uri je 16-letni Li-vio Giorgini stanujoč v Domus Civica pri Sv. Ani stal na pločniku v Ul. Črispi in se pogovarjal z lastnikom bližnje mlekarne Bortolom Beltramejem. Nedaleč- od njega pa je stal «Fiat 500», last Beltrama in ker je 39-letni šofer Lino Dell’Aste iz Ul. Rittmeyer moral z vozilom po opravkih, se je vsedel za volan in zavozil. Smola je hotela, da je tedaj Giorgini stopil z desno nogo s pločnika na cesto in se tako nepričakovano znašel s stopalom pod zadnjim desnim kolesom vozila. Ker jc bij Giorgini ranjen, so ga s policijskim «jeepom», ki je tedaj privozil mimo, odpeljali v bol-* ico, kjer so ga zaradi poš-koc-be stopala z zlomom gležnja sprejeli s prognozo 35 dni na ortopedskem oddelku.
Zatopljena v molitev ni opazila tatov
Okoli poldne se Je oglasila na policiji 43-letna Giovanna Siroti por. Tcrmmasi iz Ul, Udine 81, ki je javila, da so ji tatovi med njeno molitvijo v cerkvi Sv. Antona Novega odnesli listnico s 7.000 lirami in osebnimi dokumenti
Zlomljeno koleno zaradi padca
Med delom v novem delu pristanišča je včeraj popoldne 51-letnj Ivan Marc stanujoč pri Sv. M. M Sp. št. 459 nesrečno padel na tla, pri čemer si je zlomil koleno leve noge. Mož se je moral zaiteči v bolnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku, Marc bo okreval v 40 dneh.
Izavo bivšega načelnika ECA v Trstu
Bivši načelnik ECA v Trstu Mr. Robert Galloway je predvčerajšnjim ob svojem prihodu v Nexv York izjavil, da je bila pomoč ECA Tržaškemu ozemlju ena izmed najbolj plodovitih in. vesticij, kar so jih ZDA vložile v svojem programu pomoči Evropi. Doda) ie.' «Trst si je s pomočjo 37 milijonov dolarjev, ki jih je dala Amerika, tako opomogel, da ne bo treba tam ceč trošiti nadaljnjih dolarjev«.
Le kaj bodo rekli k temu italijanski šovinisti, ki vedno no-navljajo staro pesem, da se STO ne more samo preživljati?
Otvoritev novega sodnega leta
Z razliko od pretekli let, ko so najvišji sodniki pozabljali, da ne živijo v Italiji, temveč na Tržaškem ozemlju ter so hoteli z ognjevitimi in patriotič-nimi govori dokazati nezmotljivost italjans-kega prava, so včeraj s preprostim obredom otvo-rilj novo sodno leto,
V Italiji je izšla odredba, s kaitero so določili, da se na vseh sodiščih, z izjemo kasacij-skega v Rimu, otvori sodino leto na preprost način s črtanjem nove razporeditve odsekov. Tudi pravosodni urad ZVU j€ razposlal podobno okrožnico z namenom. da normalizira položaj.
Ob 10.30 je vstopil v dvorano prizivnega sodišča glavni državni tožilec dr. Salvatore Consalvo, nakar mu je sledil sodni zbor s prvim predsednikom dr. Fraocescom Vitanza-jem na čelu. Po otvoritvi leta je šef sodnih zapisnikarjev prebral novi razpored odsekov, nakar je povzel besedo glavni državni tožilec, ki se je poslovil od dr. Vitartze. ki je premeščen v Palermo. Med govorom je hote) pohvaliti odhajajočega sodiika in tudi sebe, češ da sM bila perosna in se tudi z-vedala odgovornosti, da sta v Trstu najvišja predstavnika italijanskega sodstva, ki se lahko hvali s častno tradicijo.
Zahvalil se mu je odhajajoči prvj predsednik, ki se vrača v svoje rodno mesto Palerm0 in seveda ni pozabil omeniti Trsta, vsem Italijanom, ki so vredni te-ga imena tako dragega mesta.
V Vitanzajevem govorom se
ie z=kliu;y.!a sl-ovesne-iv otv'"-!*. ve novega sodnega leta. pri kateri so prisotvoval* odv. Hara-bagiia kot predsednik odvetniške zbornice ter vsi sodniki in ostali uslužbenci.
GLASBENA
MATICA
V T K 8 T IT
V kratkem otvoritev dnevnpga hote a „Jolie"
V prihodnjih dneh bo svečana otvoritev dnevnega hotela «Jolie», ki ga gradi družba Marzotto na Korzu Cavour. Novi hotel, ki predstavlja posebnost za Trst, saj b0 na razpolago po večini poslovnim ljudem, ki prihajajo za en dan ali dva v Trst, bo imel nad sto sob ter bo lahko sprejel dnevns okrog 200 oseb. Družba Marzotto je potrošila za zgradnjo omenje-gia hotela okrog pol milijarde lir. Hotel razpolaga z velikim številom kopalnic, telefonov jn z veliko garažo, v kateri bodo obiskovalci hotela lahko udobno spravili svoja vozila. Stanovanjska hiSa, ki jo gradi prav tako družba Msrzotito poleg hotela «Jolje», še ni zgrajena, vendar ne manjka mnogo, da bo dokončano tudi to delo.
Ista družba Marzotto bo že v kratkem pričela z gradbenimi deli za nov center pasterizacije mleka, ki bo v Rocolu. Zemljišče, ki je bilo last tržaške cbčine, je družba Marzotto kupila za vsoto 4 milijonov lir, katero namerava občina, po županovem zatrdilu, unorabiti za zgradnjo novega šolskega poslopja. Center za pasterizacijo mleka bo namenjen samo mleku, ki ga dovaža tržaškim mlekarnam družba Marz-tto. Ni pa rečeno, da bo iniciativa omenjene družbe sprožila tudi nri ostalih mlekarskih podjetjih podobne iniciative.
Navodila iScegat potrošnikom plina
Prihodnji teden bo Acegst začela deliti plin s 3.800 kalorijami. Dvig kalorij od 3.500 na 3.800 bo. do izvedli postopoma od 7. do P. januarja zjutraj. Priporočamo potrošnikom, (Ja razen običajne orevidnosti pri uporabi plina tudi natančno kontrolirajo delovanje timskih naprav, ker bo morebiti potrebno reguliranje zraku, Ce bo plamen svetel in rumenkast, pomeni da je gorenje nepopolno ter da je treba zvišati količino zraka, me(Jtem pa kratek brezbarven in prasketajoč plamen pomeni, da je zraku preveč. V obeh primerih svetujemo, da se takoj regulira zrak.
Da bodo potrošniki lahko izkoriščali to izboljšano gorivo, je potrebno, da se notranje naprave. ki so zarr/a5en-e, očistijo, pri
čemer bo podjetje pomagalo potrošnikom, ki bodo dali januarja in februarja očistiti dovodno cev, z naslednjimi oljašavami:
1. Znižanje stroška za očiščenje dovodne cevi in notranjih naprav od 1920 na 1200 lir, izplačljivih v 12 mesečnih obrokih, upoštevajoč pri tem prejšnja sporočila. 2. Podelitev nagrade v višini 25% osnovne cene plina, pomnožene z razliko poviška uporabe plina v primeri s prejšnjim letom in z začetkom od datuma očiščenj" naprave za dobo enega leta. 3. Olajšave in popusti pri nabavi plinskih- štedilnikov v trgovinah Acegat.
Ker se lahko zgodi, da bi kaki nepoklicani delavci trdili, da prihajajo popravljat v imenu Ace-gat, zahtevajte vedno izkaznico. Treba se je tudi dobro prepričati o istovetnosti zasebnin inštalaterjev.
Padec ženske s kolesa
Popoldn« so z rešilnim avtom pripeljali v bolnico 48-letno An no Dimi ni vd. Boco iz Dom-ja št. 57, katero so zaradi močnega udarca na desni strani glave s verjetnimi kostnimi poškodbami in zaradi znakov možganskega pretresa zadržali na I. kirurškem oddelku.
Zena, ki bo okrevala, v 30 dpeh, je izjavila, da je zjutraj okoli 8.40 na cesti Domjo -Ricmajije podla s kolesa jn se potolkla.
Tovornik proti filobusu brez hudih posledic
Včeraj zjutraj nekaj minut pred osmo je izza ovinka na Ul. F. Severo v višini vojaške bolnice zavozil proti filobusu
_	  _	št. 17, katerega je vozli 42-letnj
Poroke: slaščičarna* O rbone i Luigi Maigri iz Ui. Giulia 35, Kosim in uradnica Carlucci težak angleški vojaški to vara. k. Angela, podčastnik italijanske Oba šoferja sta sicer takoj pri-vojske Iacobussi Zlatko in go- tisnila zavore, vendar je bilo
V.Uaivlii in itiireCnikiJ
Uprava »Primorskega dnevnika* je sklenila darovati vsakomur:
a) ki postane nov naročnik pred 31.1.32, novo izdajo Jurčičeve knjige: DESETI BRAT;
b) ki postane nov naročnik in poravna celoletno naročnino v znesku 3200 lir pred 31.1.32, Cankarjevo knjigo: JAZ, BRATJE, PA VEM ZA DOMOVINO;
c) starim naročnikom, ki poravnajo celoletno naročnino pred 31.1.32, Jurčičevo knjigo: JURIJ KOZJAK.
Gornji pogoji veljajo samo za naročnike na STO in v ITALIJI.
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
sipodlnja Mašina Lina, absolvent pravne faki<'tete Pascol1 Armando in babica Cante'li Ar-dena, agent policije STO Proc-chi Ivan in šivilja Zaccaron Nerina.
prepreeenje karambola nemogoče. K sreči je prisebni voznik filobusa, v zadnjem trenutku ostro zavil na stran in zavozil z enim kolesom na pločnik: to ga je rešilo hujšega.
Prve podpore iz sklada za zimsKo pamoč
29. decembra je upravni odbor Sklada za zimsko pomoč razdelil prve podpore v znesku 5000 lir vsem tistim brezposelnim, ki so družinski poglavarji in ki ne prejemajo nobene druge denarne podpore ter so bili redno vpisani v seznam brezpo selnih 22. oktobra 1951.
Kdor ni prejel poziva za izplačilo omenjene vsote in misli, da ima'vse pogoje, da bi podporo moral prejeti, naj se javi do vključno 10. t. m. na Uradu za delo na Trgu Oberdan št, 6 (pritličje). Prav tako naj »e javijo na Uradu za delo tudi vsi tisti, ki še niso dvignili podpore, čeprav so že prejeli obvestilo.
V zvezi z omenjenimi podporami bi želeli spomniti vodstvo INPS (Zavod za socialno skrbstvo) na dolžnost, k) je do sedaj še ni izvršilo. Pretekla leta ob božičnih praznikih je namreč izplačalo vsem upokojencem nekakšno božično nagrado v znesku 3000 lir. To podporo so upokojenci navadno prejeli še pred zaiključkom starega leta. Letos upokojenci te podpore še niso prejeli, čeprav smo prepričani, da so nanjo že vsi računali ter se veselili, da si bodo za praznike privoščili vsaj kakšno malenkost.
Baje je bilo zagotovljeno da bodo upokojenci 'NPS to božično nagrado tudi letos, oziroma že v preteklem mesecu prejeli. Kasneje je bilo spet reče no, da bo nagrada sicer razdeljena, toda verjetno z neko-likšno zamudo.
12 IS r RE
Skupina tihotapcev bo prišla pred ljudsko sodišče
V petek so organi Narodne zaščite predali v nadaljnji postopek okrajnemu ljudskemu sodišču v Kopru skupino desetih tihotapcev iz Pirana, ki so bili aretirani zaradi tihotapstva iz cone B v ccno A. Na delu vseh desetih obtožencev je At-tilio Benedetti, trgovec z ribiškimi potrebščinami v Piranu. Drugj obtoženci so:	Umberto
Martini, Mario Pučer, Alojz Požar, Bruno Fenda, Mario Chersicola, Ivan Maršič, Giuseppe De Luise, Gino Petronio in Domenico Bullo. Vsi so krivi, da so tihotapili z motornimi barkami čez demarkacijsko črto v Trst vočje količine kovin kot: bakra, svinca, cinka in drugih, katere so v Trstu prodajali z velikim dobičkom. V Trstu so kupovali potem za dobljeni denar razne predmete, ki so jih potem v okrožju in v Jugoslaviji znova prodajali po visokih cenah. Lastnik motorne barke #NINA» Martini Umberto je 88111 prepeljal okoli 900 kilogramov raznih kovin in pri tem zaslužil okoli pol milijona lir.
Tihotaj?ei so oškodovali najbolj naivne ljudi ki so od njih kupovali iz Trsta vtihotapljene predmete.
Ljudje zahtevajo, naj brezvestne špekulante in tihotapce ljudsko sodišče najstrože kaznuje.
priredi danes,
6. januarja 1952 ob 10.30 v Avditoriju
KONCERT
PEVSKEGA ZB0KA
S L O V E S S H B F1LH 4 H M ON 1115
I * LJUBLJANE
.t Vabila za koncert so na razpolago v veži tiskarna, Ul. S. Francasco št. 20 ::	danes od 9. dol0. ure
Zbor šteje 90 članov
OF I. OKRAJ
V sredo 9. t. m. ob 20.30 bo v Ul. Ruggero Manna 29 sestanek novoizvoljenega odbora OF za I. okraj. Priporočamo točnost.
IZLET V KOME-N
Okrajni odbor OF za Nabrežino organizira enodnevni izfiet z avtobusom in motorji v Komen, ki bo dne 20. t. m. Vpisovanje: za zgoniški predel v Sa-lažu pri Miliču št. 37 (pri Vrzu-loveh), za nabrežinski predel pa na sedežu OF v Nabrežini. Zaključek vpisovanja dne 10. t. m.
IZLETI PDT
Dne 20. januarja bo smučarski izlet na Platafe nad Reko (lili m nadm. višine) z avtobusom. Snežne razmere ugodne.
Vpisovanje do vkltučno 9. jan. pri ZDTV v Ul. Machiavelli 13, II. vsa-k dan od 17. do 19. ure
PROSVETNA DRUŠTVA
Tajništvo prosvetnega društva «Ivan Cankar« vabi vse odbornike na redno odborovo sejo. ki bo v ponedeljek 7. jan. ob 20.30 v običajnih prostorih.
Dramska družina »Simon Jenko« ima svojo vajo v torek 8. jan. ob 20,30.
OBVESTILO
Obveščamo vse davkoplačevalce, posebno obrtnike iz na-breŽinske občine, da prideta v ponedeljek 7. jan. ob 15, uri v klnodvo**no a «ur»ltciotXi ri«
davčne uprave iz Trsta, ki bosta v slovenščini obrazložila nov način davčne prijave.
OBVESTILO ŽUPANSTVA
Županstvo javlja, da bodo od 7. do 26. januarja 1952 od 9. do 12. ure pri uradu IV. — Davki in pristojbine (občinska palača, Ul. Rettori 2-III) na vpogled seznami obveznih dajatev za leto 1952. ki jih morajo plačati zasebniki in najemodajalke sob (Ustanova za turizem v Trstu). Prizivi se lahko vlagajo izključno na Ustanovo za turizem v Ul, Cassa di Risparmio 6-11, ta pa jih bo poslala dalje odseku za finance ZVU, da c njih odloča. Te prizive je treba vložiti n^jkasnje dr> 15. februarja.
LOTERIJA
VENEZIA FIRENZE TORINO MILANO PALERMO ROMA GENOVA BARI NAPOLl CAGLIARj
13	18	4	7	73
21	39	49	68	va
42	8	32	51	84
72	31	11	89	27
31	69	76	55	77
75	23	82	17	8
52	81	32	73	86
13	75	17	50	26
37	26	7	55	71
83	81	13	28	26
Gledališče Verdi
Danes ob 20.30 bo zadnja predstava Donizettijeve opere «Don Pasquale». Predprodaja vstopnic še danes pri gledališki blagajni.
V torek ob 20.30 druga predstava Belinijeve «Sonnambule» za abonma «B». V pripravi Wag-nerjev «Sigfried».
MLADINSKA PRIREDITEV V BARKOVLJAH
Danes 6. januarj.a b0 v prostorih prosvetnega društva (pri Tonetu v Frankolovem) ob 5. uri popoldan mladinska prireditev.
Na sporedu so sledeče točke: enodejanka «Jagoda išče Dedka Mraza«, solospeva «Kraguljčki» in «Pesem_ o pomladi«, «VouK in Rdeča kapica« (igrajo otroci iz otroškega vrtca), recitacija ((Pogovor z vetrom« in ((Korotan v srcu« ter venček narodnih pesmi in druge skladbe, ki jih bo igral tamburaški zbor.
Starši, vabimo vas, da se skupno s svojimi otroki udele* žite lepe prireditve. Začete# točno ob 17. uri.
MALI OGLASI
Predem dvostanovanjsko hišo s približno 650 do 700 m vrta. električno raasvetljaivo, plinom, vet*-, d verna drvsrnirama m
dvoriščem. — OPČINE, Ul. Bazovica št. 1.
OPREMLJENO SOBO oddam boljšemu gospodu. Naslov na upravi lista.
KMETJE, POZOR !
Kmetiški mlin na motorni pogon (nov tip za tukajšne kraje), ki izdeluje vsakovrstne moke in zdrobe. prodam po ugodni ceni. —
Nabrežina 8, vas.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 5. januarja 1951 se je v Trstu rodilo 10 otrok, porok je bilo 15, umrlo Pa je 14 oseb.
Porotili so se: mehanik Alfrede Messina in delavka L" ia Cocorese. delavec Silvano Sni derslch in uradnica Liria Mo-schetti, mehanik Elio Sfla in gospodinja Clementina Borello. mehanik Marino Mesahez in uračnica Ines Bravin, mehank Bruno Cortivo in d lavka Celestina Deponte. stražar Fi 'onz o Battistutta in gospodinja Maria Fonda, šofer Oiovanni Genzo in delavka Arna Mar-a Fa^b i, mehanik Marino Iachi-n in šivilja Clementina Mutinati. šofer Antonio Picco in uradrvca Eleonora Orazio, noljed-^ec Marino Fernetti in šivilja Ma ria Codia, kaplar amer, vojske Jee D, Ferris in delavka Silvana Olia, radioteleerafist S*ell‘o Biasetto in gospodinja Adelina Smach, pomorščak Anton'o Dp-
'frossj jn mod'stka Germana Guštin, pomorščak Salvatore Presciutto in trgovka Ida Mar-kusz, zidar Giuseppe Felici in 5ivilja Alessandrino 9*ntori.
Umrli so: 85-letna Maria Vla-eich vd. Marchetti, 65-letni Luigi Cassano, 74-letna M=iria Tomasi vd Taucerri, 62-letnj Gio-vanni Mengaziol, 79-letna Teve-sq Rendich vd. Knezevrh, 59-letni Carlo Fabiani, 94-letna Regina Mucha vd. Rovere 79-letni Antonio Sivini, 60-letni Ugo Faidiga, 60-letna Antonia Crevatin por. Grison, Elida Pi-chel stara 23 dni. 56-letni Antonio Scerri. 67-letna Maria Marceglia por. Pillepich, 54 letni Gioreio Paren^an.
SLOVENSKI POROČEVALEC, LJUDSKA PRAVICA, LJUBLJANSKI DNEVNIK,
BORBA in drugi jugoslovanski časopisi in revije so v prodaji v glavnih prodajalnah časopisov v Trstu.
ADEX IZLETI
DVODNEVNI IZLETI dne 26. in 27. januarja v
Poreč in Tar pri Poreču
ENODNEVNI IZLETI 27. januarja v
Tomai
DMie
Kcermo ra Krasu Mariavo Kra no m
Vpisovanje do 11. t. m. pri «Adria-Express», Ul. F. Severo št. 5 - tel. 29243.
ZAHVALA
Višem prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so spremili našega drag»ea
MIRKA
na njegovi poslednji poti, se prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, cerkvenemu pevskemu zboru. učiteljstvu, darovalcem cvetja in vsem ostalim, ki so nas tolažili.
Družina Miklavčič Skedenj, 5. januarja 1952.
V petek 4. januar ja nas je za vedno zapustila do-ora žena in mamica
Josipina Smet roj. Kranjc
Pogreb bo v ponedeljek 7. januarja ob 14. iz bolnic« Sv. Justa.
Žalujoči mož Anton, hčerki Jožica in Zlatka
Gorica, 6. januarja 1952.
e- 5 —
B. Januarja 1952
DVOJNA ZGODOVINA
za
premagance
in
BRUNO S P AM PA1MATO:
CONTROMEMORIALE
Za najpopolnejše mojstre take dvoličnosti so se ponovno izkazali znanstveniki novega italijanskega ekspanzionizma...
zmagovalce
Na italijanskem knjižnem tr-žu imamo novo knjigo z na->iovom «Contromemoriale» Bruna Spampanata. V prvem delu, je doslej izšel, opisuje politične dogodke od konference v Monakovem do italijanska ša premirja. Knjiga ima tudi kratek dokumentarij zgodovin skih listin in malo znanih fotografij.
Avtor je bil novinar fašisti? >)ega režima in je opazoval politične dogodke od blizu, tako da pozna marsikak dogodek iz-kulis tedanje dobe. Po vojni je prišel pred posebno po-»tno sodišče v Rimu ter je bi] obsojen na kazen 12 let ječe. iz katere pa je po raznih amnestijah prišel že davno na svobodo
Spampanato ne dela lastnih ^ključkov in" pravi, da ima le namen nudit; bralcu nepristranske podatke, iz katerih naj sam razvidi, kaj je zgodovinska resnica. Zgodovinarjem pa očita, da je zgodovina, kj jo danes p še jo, lažniva, nepristna. 6li Pa da je biia lažniva tista Zgodovina, ki so jo pisali o istih dogodkih pred leti. Pisec se po. VzPne celo do trditve, da pijejo zgodovinarji eno zgodo, 'rtno za premagance in eno za zmagovalce.
Pisatelj se približuje s to opazko tistim, ki imajo pomisleke o tem. če je mogoče prištevati zgodovino med znanstvene vede. Vprav veliki na-f°dj imajo namreč navado, da Prikažejo zgodovinske dogodke *ako, kot je zanje najbolj ugodno ter pišejo zgodovino, ki je Mnogokrat v nasprotju z resnič-W«ai dogodki. V tem pogledu pravi mojstri italijanski Zgodovinarji Komu nj znano — 'e zajamemo najbližja dogajala — opisovanje prve svetov*-'e vojne, ki jo hočejo prikazali kot izključno zmago italijan-!Vga orožja na Pi^vi 1- 1918;
vendar smo še mnogi tu, ki e*io bHi vsa leta na soški fronti. v Dolomitih, tudi na Piavi "l vemo, da te zmage nikdar fti bilo! Za to imamo na razpolago tudi številna zgodovin-dela, spomine nemških in drugih generalov ter diplomatov. ki znajo povedati vprav nasprotno, kar trdij0 italijanski Zgodovinarji. 2ai dopuščamo še danes, da trosijo v svet brez kritike neresnična zgodovinska dejstva.
V naij knjigi se Spampanato prepira z nekdanjim oficielnim Zgodovinarjem fašistične dobe Vseučiliščnim profesorjem Pie-trom Silvo in mu očita, da ne Sovorj in piše dvakrat enako, d* je pisal pred 8. septembrom 1943 tako in Po 8. septembru docela drugače. Toda še Dreden Jj9mo navedi; nedoslednost P. Silve, hočemo poudariti, da je avtor v svojo knjigo vseeno vrinil citat gen. Francesca Rossija, podpoveljnika italijanskega generalnega štaba, iz knjige »Kako smo prišli do premirja« (Co-arrivammo aH’armistizio). kjer Rossi trdj, da Italija 8. sep. ttmbra ni bila premagana.
Spampanato navaja iz Rossi-leve knjige tole mesto: «V bistvu ni bil dogodek, ko je Italija zaprosila za premirje, neposredna posledica vojaškega Poraza, kakor na primer pri Nemzih p0 njihovem porazu 1. 1945. Italijanski narod se je izjavil za premaganega že tedaj, ko so njegove oborožene sile Predstavljale zlasti z m' rnarico >tt vojsko šfe vedno pomembno silo. katere težo bj občutili Anglež; in Amer čani, če bi se vojna nadaljevala.«
Svet se smeje takšni domišljavosti. vendar smo lahko pre. Pfičani, da bodo italijanske Zgodovinske učne knjige kmalu Začele pisati. da so Italijani tudi v drugi vojni zmagal} ali Vsaj to, da zavezniki brez italijanske «pomoči» ne bi nikoli Prišli do zmage. Toda angleški gen. Alexander je po eni strani povedal razlog, zakaj je Italija zaprosila zg prem rje; «Slo Je predvsem za odločitev generalnega štaba, odločitev, ki je bila hladno preračunana in ki Jo je navdihnil italijanski (sa-cro egoismo)), kakor-ga je priporočal državnik Salandra že 1- 1914. Italijanski vojaški poveljniki so se pač prepričali, da Se je vojna usoda obrnila proti držav; m osi...!» Alexander zato tudi zanika, da je italijansko ljudstvo prisililo vlado h kapitulaciji ali da je napravila vlada ta korak, ker so nastali neredi.
Vemo pa tudi iz virov samega Cavallera, šefa italijanskega generalnega štaba, dalje lz Spominov zunanjega ministra Ciana itd., da italijanska vojska 1. 1943 ni predstavljala za Zaveznike prav nobenih težav, kaj šele strahu, in da je bila docela premagana. Jugoslovan-fk, partizani so v tem pogledu 8« najboljše priče.
Vrnimo se k P. Silvi: Spam-Jjanato navaja dve njegov; zgodovinski deli: «Sredozemlje od hotnosti Rima do italijanskega imperija« (II Mediterraneo dolTunit^ di Roma alPimpero
ijjaliano) in knjigo- «Branim
r*>onarhijo» (i0 difendo la mo-
Barchia). Prvo delo je Silva K&isal 1. 1942, drugo pa I. 1946. i* dve letnici že povedo vse.
K^prav bj pričakovali od vse-JJHliščnegT profesorja nekaj Jiektivnrstt in ponosa znan-5venika. Torej P. Silva je. pl-^1 zgodovino takole:
LETA 1942
i.
Dvignil se je dučejev glas, da spregovori besede in postavi trditve, določene, : da dosežejo velik in trajen odmev v svetu.
2.
Priključitev Avstrije k Nemčiji in nemška zasedba Prage sta pomenili Odločilen udarec tistemu paradoksnemu sistemu, ki je bil usmerjen v protinemškem in protiitalijanskem sm slu in ki ga je zgradila Francija 7. Malo antanto (Jugoslavija, Češkoslovaška, Romunija). Po zlomu Beneševe Češkoslovaške je Mala antanta stvarno prenehala obstajati; in v podonavski ter balktnsk' Evropi so se sile osi .znašle v novem položaju; Novi položaj, ki so ga države osi dosegle y sred-njepodonavski Evropi, je dobil odgovarjajoče dopolnilo v Sredozemlju, in sicer v dogodkih, ki predstavljajo simptomatično utrditev sile in ekspanzivne sposobnosti Italije.
3.
Ko je postalo vsako odlašanje nevarno, so se naše čete izkrcale v Albaniji. Nastopila je, nova etapa na poti, da dosežemo popolno varnost morij in obal Italije.
Imperializma, ki so se nagibali k zatonu, so se znašli pred vstajajočimi dinamičnimi silami, stali so nasproti . državam' množic, ki jih je razvnemala volja, da zrušijo «stari sistem« in ustvarijo «nov red«, v katerem bi treba vsa vprašanja o evropskem'sožitju tako na političnem, kolonialnem, kakor tudi na gospodarskem in finančnem sektorju- zasnovati organično, po novih in revolucionarnih navodilih.
5.
Italija je vstopila 10. junija 1940'v vojno proti Franciji in Vel. Britaniji. Kakor v oktobru 1935, so vsi Italijani sprejeli duče-jeve besede v pozoru kot znamenje za gotovo zmago. Pričela se je vOjha za neodvisnost in pomorsko varnost, da se Italija izvije iz obroča, ki so ga zapadne velesile stisnile okoli polotoka; imperialna vojna v obrambo In za bodoči organični razvoj našega afriškega imperija, revolucionarna vojna mladega in plodnega naroda proti tistim, ki držijo V svojih roka h surovine in fin&nčni monopol.
Po zmagi nad. Francijo na alpski fronti je Italija v borbi proti Angliji razvila vojno v vsej razsežnosti na več frontah: ria morju, na suhem in v zraku. Bila je to odločilna in neusmiljena borba, ki spominja po sVor jem značaju in po svojih posledicah na najbolj dramatične faze druge in tretje punske vojne.
Sredozemsko vprašanje je kot bistveno življenjsko vprašanje prešlo sedaj globoko v politično zavest italijmiskega-s -ma-oda. Italija, se .zaveda pravice,.-d*. pr#vzame y Sredozemlja dediščino p^Qpadaiqčii( n^rddov. za-' veda se tudi dolžnosti, da mdrš'1 stopiti na njihovo mesto.
LETA 1946
1.
Mussolini je naprdvil toliko zla Italiji, več kot kateri koli človek v naši. dolgi in žalostni zgodovini.
2.
Vstopamo v usodno leto druge svetovne vojne. Nemško geslo, da hoče doseči revizijo mirovnih pogodb, tira svet neizprosno v novo vojno. V marcu so se znašle evropske velesile pred istim položajem, kakršen je bil v septembru v Monakovem... Toda Nemčija to pot ne dopusti zunanje-političnim uradom toliko Časa, da bi razmišljale... Za Prago je prišel Memel in medtem se je začela agitacija za Gda.n k in Poljski kor.idor. Francija, Anglija, Rusija, ZDA že izjavljajo, da ne priznajo novega položaja. Z Nemčijo ni mogoč noben čdsten sporazum.
3.
Italijanska vlada, razburjena in ljubosumna, ker si. je Nemčija osvojila Prago, je izvedla obžalovanja meden napad na Albanijo.
Mesec dni kasneje je Mussolini sklenil s Hitlerjem «jekleno)) pogodbo, ne da bi se s komer koli posvetoval, proti vsemu pričakovanju in prot i mnenju svojega poslanika v Berlinu. Oba tekmeca, in hkrati oba sokriva, Mussolini in Hitler mislita, da drug drugega izigravata: prvi hoče prisiliti drugega k posvetovanju. drugi hoče vezati Italijo.
-	5,
Se nikdar ni kak človek na vladi nar pravil v tako kratkem. času toliko napak; še nikdar ni kak ministrski predsednik izvršil gršega izdajstva proti svoji lastni domovini, samo da se za vsako ceno obdrži na oblasti. O Mussolinijevem obnašanju v devetih mesecih naše nevtralnosti bi se moral prej izjaviti. kok znanstvenik ali specialist Za duševne ’ bolezni, kakor pa poročevalec zgodovnskih 'ih. političnih ved. Skrrtka to je bil človek, ki je izgubil svoje moralno in razumsko ravnotežje.. Čutil je pač. da mu je njegova ura odbila. .
Prijatelji Francije, svobode, demokracije Mpadnega pojmovanja in duha so tiste dni trpeli nepopisne muke. Angleška vojna poročila sso poslušali s tesnečo v srcu in z onemoglo jezo; pričakovali so, da bodo slišali vest, da so zavezniki ustavili prodranje nasprotnikov. Zopet so bili »si skrušeni in so se predali temnemu fatalizmu.
Mussolinijeva vojna poročila, prazna in nabrekla, v začetku — kakor pravi sam — sestavljena tako, da niso nikdar skrivala resnice italijanskemu narodu, so postali lažniva in refeičria tef so poveličevala nekak Po-, gum. Ki ra nikdar obstajal. Demagog ni na-" šel več niti ene pravilne besede!
• .s ... .....
- -
4
—
• • • -• ;
ji;--'
- •
IPI§ ' 1
KUVHEIT J v |“ B •
deželica, ki se okorišča s perniškim petrolejskim sporom
V Clevelandu in v New Yorku so ameriške oblasti zaprle madžarska konzulata. Ta ukrep je v zvezi z airetacijo in obsodbo štirih ameriških letalcev, ki so Jih sovjetski lovci prisilili k pristanku na madžarskem ozemlju
Pred kratkim je Anglo-Ira-nian petrolejska družba objavila svoje poslovno poročilo za 1950. Do sedaj je marsikdo mislil, da so vesti o. velikih dobičkih družbe pretirane in da jih je perzijska vlada vrgla v svet iz določenih razlogov; toda to poročilo potrjuje, da so njeni dobička naravnost bajni. Zato se ne smemo čuditi, da jih družba, dokler je bilo vsaj malo upanja, da bo prišlo v petrolejskem sporu med Angli jo in Perzijo oo sporazuma, ni objavila Poročilo prinaša tudi podatke o pogajanjih družbe z iransko vlado. Tu zvemo, da je družba v septembru 1948 pred lagala, naj bi se'zvišal delež iranske vlade na dobičku. Družba je namreč uvidela, da ne more pričakovati od Perzije, da se bo zadovoljila z manj Šim deležem, kakor pa ga plačujejo petrolejske družbe v Venezueli, ali «Arabian-Ameri-ean» družba v Savdovj Arabiji, kjer so prejemale vlade že te-‘ daj polovico dobička. Zato je Anglo-Iranian predlagal Per-
Nekaj številk o ogromnih dobičkih petrolejskih družb Bližnjega vzhoda
ziji še v času, ko je bil na vladi kasneje ubiti gen. Ali Razmara, naj bi pristala na 50 odstotkov družbenih dohedkov. Toda perzijski zastopniki so ta predlog zavrnili in zahtevali naj Anglo-Iranian plačuje bodoče določene odstotke od vseh kupčij, tudi tistih, ki jih napravi izven Perzije. Sedaj je bila petrolejska družba tista ki ni sprejela ponudenega predloga.
Tudi če b; prejela perzijska vlada 50 odst. dobička le od petrolejskih kupčij, napravljenih v Perziji, bi znašali njeni letni dohodki okrog 50 milijonov- funtov in ne samo 32,5 milijonov. kakor je določala stara pogodba
V letu 1950 je imela Anglo-Iranian nič manj kot 115.5 milijonov funtov brutto dobička Angleška državna blagajna je prejela* samo na davkih 50,7 milijonov funtov. Po vseh od-
NASI NOVI
malodni liCivji.
i
Na božič je v Chicagu v ZDA zapadlo toliko snega, da so se pešci morali razvrstiti v dolgo
vrsto in čakati na prehod čez cesto
Ob 10. obletnici Jugoslovanske armade je predsedstvo Pre-zidija Ljudske skupščine FLRJ na predlog marlala Tita podelilo wčjemu številu junakov narodnoosvobodilne borbe red Narodnega heroja., to je naj-višje priznanje, ki ga daje nova socialistična država Jugoslavija le onim, ki so se posebno odlikovali v iasu ljudske revolucije in narodnoosvobodilne borbe. Med njimi je tudi nekaj Primorcev oz. partizanov, ki so 'se bcnli na Primorskem in s svojim, junaštvom postali simboli osvobodilne borbe primorskega ljudstva. Da osvežimo spomin na dejanja teh vetikih in junaških ljudi, katerim dolgujemo našo osvoboditev izpod fašističnega jarma, bomo v dveh nadaljevanih opisali njihove alavnc zasluge Za naš narod
Oskar Kovačič
NajstarejiliS .^tivis‘.jani.Osvo-bodilne fronte in KP .v Trstu je še vedno 'živo pred očmi lik Oskarja Kovačiča, sina naše Tolminske, ze kot študent je stopi] v stik s komunisti in bil tudi sam že zgodaj neumoren organizator in borec za pravice delovnega ljudstva. Zaradi tega j« bil preganjan in vržen iz službe. Zaradi njegovega revolucionarnega delovanja je bij v Ljubljani obsojen na 18 mesecev zapora. Po prestani kazni se je spet posvetil organizacijskemu delu v KP in bij kmaiu izvoljen za člana CK KP Slovenije. Do razpada Jugoslavije je bil še večkrat zaprt, vendar to v njem ni omajalo vere v bodočnost. Takoj po okupaciji se je kot član Glavnega štaba povezal z Gorenjsko, da bi pripravil ljudsko vstajo. Po razglasitvi ((Ljubljanske pokrajine« pa je bil poslan v Trst, kjer naj bi organiziral Osvobodilno fronto in vzpostavil trdne akcijske stike z italijanskimi komunisti. Po svojem prihodu v naše mesto, je Oskar organiziral. partijsko tehniko in kot sekretar Pokrajinskega komiteja KPS za primorsko in Istro povezoval borbene patriote v Osvobodilni fronti in v partijskih organizacijah. Pri delu z italijanskimi komunisti Pa je bil izdan in 10. decem-
ki so si zaslužili najvišje jugoslovansko odlikovanje v borbi za osvoboditev naše primorske zemlje
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
ibr	a
m i
M
dišče v Rimu ga je 1- 1942 obsodilo na 3o let ječe, v kateri je 1. 1944 zaradi težkih razmer podlegel tuberkulozi. Tako se je končala revolucionarna pot iti neumorno delo heroja Oskarja
Ivan Turšič (Iztok)
Čeprav rojen na Notranjskem (v Rakeku) je Iztok že 1. 1942 po nalogu Partije šel z bataljonom Primorskega odreda na Primorsko, za katere osvoboditev . je posvetil vse svoje sile in za katero je k-ončno darova] tudi svoje mlado življenje. .Od cetjiega polit-delegata in komisarja ter bataljonskega obveščevalca je hitro napredoval do komandanta bataljoha in še 1. 1942 postaj komisar I. Primorske brigade Simona Gregorčiča. Znane so njegove borbe in njegovi uspehi po Krasu, v Gačniku. na šentviški planoti, ko je z majhno četo uničil kamion s 30 fašisti, ko je razbil močno ofenzivo na St. Viško goro, ko se je tolkel z brigado 1. maja 1943 v Knežkih Ravnah, kjer je bil tudj ranjen itd. Po ozdravljenju je postal komandant brigade Srečka Kosovela, s katero je v ofenzi-
vi vodil borbe na Predmeji in nato na Goriški planoti. Posebno pa se je izkazal, ko je organiziral l£. korpus, v katerem je bil najprej načelnik štaba XXXI. divizije, kasneje pa komandant XXX. divizije v činu podpolkovnika. Julija 1943 je bil ponovno ranjen, pa je kljub prestreljeni nogi odlično vodil operacije ob prilik; ofenzive na črti Predmeja - Otlica * Lokve - Ce-povan. Po silovitem napadu, v katerem je osebno sodeloval v borbi, je s svojimi oddelki prisilil sovražnika k* umiku. Ko pa se 'je vračal, k, šfabu, je naletel ,iia ^oq.- od razbitih sovražnih grup Jer po kratki i-^orbi padel smrtno zadet v glavo 29. julija 1944 blizu va-sj Lokve. Pokopali so ga na Otlici. Iztok je že tedaj med borci In med civilnim prebivalstvom slovel kot neustrašen neroj In je. njegovo sedanje odlikovanje samo priznanje njemu in vsem. ki so pod njegovim poveljstvom zadajali smrtne udarce sovražnikom naše svobode Zato ni partizana na Primorskem, ki ' je imel osebne stike z Iztekom, da ne bi tega visokega priznania resničnemu junaku bil resnično vesel-
]>anila Kumar (Andreja)
Danila Kumar se je rodila 1. 1921 v Kojskem pri Gorici, 1. 1927 pa se je preselila v bližino Ljubljane. Kot delavka je že zgodaj postala skojevka in mladinska organizatorka. Zaradi njene protifašistične delavnosti jo je ljubljanska policija dvakrat zaprla. Pred fa-š stičnim napadom, na Jugoslavijo je postala članica KPS, po zlomu Jugoslavije pa je z vsemi srtami delala za razširitev in okrepitev OF. Dobavljala je razno gradivo za ilegalne tiskarne, iskala stanovanja za
bra 1941 aretiran. Posebno so-1 ilegalce, vodila mladino, zbira-
la orožje, ga prenašala in skrivala, pri čemer sta ji pomagala tudi njen oče in njena mati, Zaradi izredne zanesljivosti je postala kurirka' CK KPS. L. 1942 so jo fašisti aretirali, a je še isti dan pobegnila iz zapora in potem odšla v partizane. Bila je borka v Tomšičevi brigadi, pozneje politdele-gat in končno namestnik četnega in bataljonskega politkomisarja. Po brezštevilnih junaštvih jo je zadela smrt v bližini Škofje Loke, ko se je za hip pomudila na grobu padlega partizana. Gestapovci s.o
To ni kak citat iz kakega določenega članka kakega italija skega čajop^a in tudi ni fraza, ki bi si jo bili mi izmislili, temveč je to frezg, ki smo jT v lej ali d u?i obl ki že večkrat srečali v prozi neke točno določene skupine itali jar. ških časopisov. To č_sopis;e. kateremu služi puhla in plehka retorika kot edino sredstvo, da napolni svoje strani, se zateka k ‘akšnim in p dobnim frazam kadarkoli ima za potrebno udariti po Slovencih. Domo-v na je v nevarnosti, svete meje so ogrož ne, kapi oiske gosi gagajo in njihova (cnajplemen.tejša# čusiva so užaljena. če bi kaka slovenska prosvetna organ zacija hotela prirediti kako slovensko kulturno priieditev ali ako bi se kak trgovec v mestu spomnil izobesiti dvojezični napis na svoj lokal. Ker pa se pri stalnem ponavljanju že tcii-k'-kr t pr iv če '.ih iraz poi»gnMi le zučne ob.ačati .želodec tudi majskromnejšemu čitatelju, se tu in tem odloči kak ognjevit-.in čustven žurnalist. da bo originaln:jši in nato nap se:	«Mi smo demokrati kar. dokazujejo vse
naše ustanove, naše ravnanje s tujeVoocI itd. tod i naša demokracija ne se ge tako daleč, da bi se koipurkoli na ljubo pustili skopiti.« Res v *o lepo p vedano. loda hudo originalno pa le ni, ker tudi to frazo smo že večkrat videli v časopisju, ki skrbi, da bi vrelci naciora'šovini-stične frazeologije ne usahn li. Rm — sred šče kr.čan k1« omike — ni «santissima» in F1 renca. kjer je tekla zibelka italijanske kultune, ni (f talianis im i». Pač pa je san-tissima Gorica in italianissimo Trst, očividno ker tvorijo tu S ovene i velik dtl avtohte/nega pr biva stva.
V os’alem pa naj si raši M''novski tovariši,pri italijanskem nacionalističnem časopisju n kar ne dcmišljujejo, da so o ign 1 i, č p av si š • ta o b lij0.glave, kako bi si izmisliU kake nove vlsokodontče fraze, kajti te vrste zelišča so v vseh časih bujno-uspevala na gredicah šovinističnega. žumalizroa. S^J so tuci njihnvi. predn ki že. jjred 35 leti imenovali Trst »Trjeste fedel s ima», verjetno eato, ker je bil od tod doma najhrabrejši avstrijski regiment ((Hemoghelai).
Najbolj uspelo karikaturo taksnega «p-ti iot čnegan jrazerja nam je s svojim hedoseglj v m peresom že p ed 100'leti ortsal najve*ji ang’e f k. hvmori.t Char es Dikens v romanu nNICHOLAS W/CKLEBV» v o- b: narodnega pos'rtnea GregstovrJ/’a. ki je: gluh za vsa oč'ta "ja svoj h razočaranih vol vcev in jim, no metlo t čnh odgovo ov na ni!h^ve oči'ke zdrdra nai^d^jo govoranco: «Zm?mj sem ravnal in bom ra»nnl lak'', kakor mi i^krero v le-vajo oziri na to veliko in srečno državo. Najsi popledim,
(VOLK DLAKO MENJA - NRAVI PA NE)
kako je doma ali v tujini, najsi opazujem miroljubne industrijske družbe na naši z vodo obdani zemlji: njene reke, polne parnikov, njene železnice, polne lokomotiv, njene ceste, polne kočij, njsno nebo, polno balonov, doslej neznane moči in pomembnosti v zgodovini aeronavtike te ali katerekoli druge države — saj pravim, najsi pogledam samo, kako je doma. ali up. c m svoj pogled v daljavo in opazujem neizmerne pi-idobitve m posesti — ki sta si j.h izvojevali britan ka vztrajnost in Uranska hrabrost in ki se raztezajo pred menoj — sklenem roke obrnem 0:i proti š rneniu dboku nad svojo glavo in vzkliknem: «Hvala ti nebo. da sem Britanedn
Bili so časi. nadaljuje Dickens, ko bi bil ta :zbruh navdušenja izzval odmev, toda zdaj ga je odposlanstvo sprej.lo Z morečo hladnostjo. Splošen vtis je b l videti tak, da se kot pojasnilo politike gospoda G Cgsbunjja ne tpušia dovolj v podrobnosti; in n;ki gosped, ki je stal zadaj, si ni pomišljal glasno pripomniti, da za njegov okus vse to besedičenje malce preveč diši po prekanjenosti.
«Pomen te besede — prekanjenost,» je rekel gospod Gregsbury, «mi je neznan. Ako pomen), da po.ta.nem malce pregoreč ali celo pretiran k'dar hval m sv:jo rodno deželo, priznavam, da je ta opazka d. cela upraviče a. Ponosem sem na to svobodno in srečno deželo Pni se mi širijo, oči mi sijejo, diih se mi dviga, srce mi pre'-kipeva, tu notri me žge, kadar si jjrikličem y spomin njeno veličino in slavo;r>
In ko je voditelj nezadovoljnih voivcev gospod Pug-sty'.es zahteval od narodnega po lanca. n-j odst'pi mu je gospod Gregsbury — tako nadaljuje Dickens — prebral sledeči odgovor, ki ga je bil v pričakovanju predloga svojih voVvcev naprej sestavil v obVki pisma, od katerega si je bil naptavil prepise, da jih razpošlje časnikom.
Moj dragi gospod Pugsff/les, poleg blaginje našega ljubljenega, otoka — te t>elke in svobodne ■n sr 'n? d žel'’, katere sile in viri so, kek r ukreno verjam:%i niomrjeni — mi je na bolj pri srcu plemenito neodv’s~o»t. itn.jivefj; ponos A g’eža, ka ero hočem svoj m otrrolcom zapustiti necmačeževan0 in n?okrnjeno, Ne ženejo me osebni nagibi, temveč samo vzvi-
šeni in veliki ustavni oziri, ki jih ne bom skušal razložiti, ker jih resnično ne bi mogli doumeti tisti, ki ne obvladajo kakor jaz zamotane in težke politične vede; potemtakem mislim, da je bolje, ako obdržim svoj sedež v parlamentu, kar tudi nameravam.
Bodite tako dobri in izročite moje poklone zboru volivcev, hkrati pa jim pojasnite te okoliščine.
Z odličnim spoštovanjem ild.n
S tem zan mivim izvtečkom iz Dickensa sem hotel postreči našim čitateljem. ki še niso čitali njegovega romana, da bi izvedeli, kako so se že pred sto leti znali oblastniki izmikati na neljuba vprašanja in kako so v ta namen uporabljali prav enake «patriotične» fraze, ket jih v takih primerih dangs rabijo na pr. «Gazzettino», «Messaggero», «Giomale di Tri'este» in podobni listi. Dickens jim je s svojim nedosegljivim humorjem oč tal, da se s .takimi odgovori ne spuščajo dovolj v podrobnosti uiem.ljevamja svojega ravnanja, kar tiiši malce preveč po prekanjenosti. K tako dmhoviti ugotovitvi seveda ne moremo mi ničesar več dodati.
Naši čustveni kolegi sotrudniki pri časopisih, kakrs-ile sem zgoraj omen.il. pa se iz izvlečka iz Dickensovega romana lahko naučijo, da s svojo re oriko niso prav nič izvirni, niti sodobni. Vsa njihova zvita lzm kanja in njihove puhle fraze, ki so kot ja>jce jajcu podobne frazam poslanca Gresburyja, so bile v modi že pred več kot 100 leti in žg tedaj jim pametni ljudje niso nasedali. Ko čitamo v te vrsti literature frazo kot na pr. ono o naj-plemenitejših čustvih italijanskega naroda ki naj bi b*ti užaljeni že samo, ako kdo protestira, ker nima 60.000# bine^k h Slovencev niti enega sam ga raizreda ljudske šole ali ako zagleda beli pan kak Trinkov molitvrnik v slovenskem jeziku, se moram0 nehote vprašati, kako je yen ’ar mogoče .da nekdo nekaznovano tako grobo žali italijanski narod in kdo mu je sploh dal pravico, da v • imenu italijanskega naroda piše take neslanosti. V kolikor poznamo mi italijanski nared in njegovo kulturo vemo, da goji ogromna večina Italijanov resnično plemenita čustva, medtem ko bi bil takšnih čustev kot mu pripisuje zgoraj omenjena vrsta žurnalistov, lahko sposoben samo kak pobesneli škvadrist. M "go'e pa imajo le vrste žurnalistj namen iz poštenih Italijanov vzgojiti škvadriste?
vedeli, da ljudje pogosto obiskujejo to samotno grobišče. Postavili so zasedo in zahrbtno ubili Andrejo, kj je po svoji skromnosti, zvestobi in nezlomljivi veri v zmago ideje socializma med najlepšimi liki naše ljudske revolucije.
Jlarko Redelongi
Marko Redelongi, junaški borec za svobodo slovenske Benečije, se je rodil 24. aprila 1912 v vasici Zapotoku blizu Čedada. Ze pod fašizmom je bil daleg naokoli znan kot- odločen borec proti fašističnemu terorju., Zato je bil že leta 1942 aretiran kot politični osumljenec in odpeljan v goriške zapore, kasneje' pa v Kalabrijo. Ob razpadu Italije se je vrnil na svoj, dom in. nato med prvi-bi vstopil v partizane na področju Benečije in berginsko kobariškega območja. Organiziral je prvo beneško partizansko četo in je njegova velika zasluga, da se je takrat vsa Rezija množično priključila narodnoosvobodilni borbi. Med neštete napade na nemške postojanke. ki jih je razbijal spada tudi fkcija pri Sentvidskem mostu, kjer se je boril v frontalni borbi z Nemci celih petnajst dni. Sledile so zagrizene borbe na Stolu, nato pa borbe med Zago in Srepenico, kjer je Marko s svojo enoto neustrašeno napadal Nemce, ki so prodirali proti Kobaridu. Sam je jurišal na čelu svoje enote ter razbil nemško kolono ubij več Nemcev ter zaplenil 'večjo količino vojaškega materiala. Zaradi velike sovražnikove pre-rrioči je Markova enota pod njegovim vodstvom junaško prebila sovražnikov obroč in rešila tudi vse ranjence. V januarju 1944. leta ga srečamo kot komandanta II. bataljona Goriško-beneškega odreda.
Med največje akcije, ki jih je vodil komandant Redelongi. spada napad na letališče «Belvedere» pr; Vidmu. S svojo borbeno enoto je uničil več kakor štirideset sovražnikovih vojakov in devet letal, skladišče bencina, skladišče razstreliva in seveda tudi postojanko samo. To se je zgodilo nekaj dr.i po tem, ko je sovražnikovo časopisje na široko oznanjalo, češ da so partizani v Beneški Sloveniji in zahodni Primorski že uničeni. Po napadu Pa so hoteli prikriti svojo sra-tnoto s tem, da so pisali, da je v napadu na letal;šče sodelovalo več tisoč partizanov. Sledile sb velike nemške očiščevalne akcije. Markov bataljon se je umaknil 'iz Plazov za Bregi-njem v bližino Robedišča, kjer s) ga kmalu zatem napadli. V boju meseca marca 1944 je bil v junaški borbi ranjen ter so ga soborci prenesli v bunker blizu Breginja, ki je služil za bolnišnico. Tam je ostal v negi tri ondotnih terenskih aktivistih. medtem ko se je njegov batalion bil s sovražnikom na področju Soške in N?d;ške doline. Tik preden je ozdravel, je njegovo skrivališče odkril snvražnik in ga v jutru 5. maja 1944. leta napadel. Marko, ki se je premikal, samo z berglami, se je boril do zrdnjega naboja. z zadnjim oa končal svoje junaško živlienje. Dobro je vedel, da ga Nemci skrbno iščejo in da bj jim bil živ dragocen plen. Mrtvega ga niso spoznali. zato niso vedeli, da je .mrtvj br-rec. ki je v roki krčevito stiskal samokres, Marko Redelongi. na katerega je razpisala fašistična Italija visoko nagrado.
Marko Redelongi. junak Slovenske Benečije, je lik borca revolucionarja, ki še danes navdušuje beneške Slovence in jih ohranja svojemu narodu. Beneška Slovenija ga ima za svojega junaka in prvoborca. ki ji vjlva vero in moč. da bit nekoč zaživela kot živa veja slovenskega drevesa v resnični svobodi, za katero je daroval svoje življenje narodni heroj — Marko Redelongi.
bitkih za investicije, amortiza-cijo in druge odpise je imela družb® čistega dobička še vedno 33,1 milijonov funtov.
Po tedaj veljavni pogodbi je razdelila družba ta dobiček takole: perzijski vlad; je izplačala okrog 22,5 odst., angleški vladi za davke 34 odst, sama pa je pridržala okrog 44 odst. Svoj dobiček je deloma naložila v družbene rezervne fonde, delničarjem pa je izplačala 7,1-milijonov dividend. Skupna aktiva družbe so se v 1. 1950 'povečala od 207,8 aa 268,5 milijonov funtov.
Glede na vse te podatke se ne moremo čuditi, če se je perzijska javnost tako zagrizla v rešitev petrolejskega problema. Podoben primer, ki bo prej ali slej izzval politične in gospodarske motnje, imamo tudi v državi Kuweif. ob Perzijskem zalivu.
Kuweitski šejk Je Prisei do ogromnega premoženja ne da bi ganil 9 prstom. Ko je Arabija kot prva država na Bližnjem Vzhodu dosegla revizijo pogodb, ki določajo njen dobiček pri domačih petrolejskih družbah, in ko je nastal spor s Perzijo, so same petrolejske družbe: «Kuweit Oil», ali «Ai-'glo-Iranian» in (American Gulf Exploration» ponudile Kuwei-tu revizijo pogodb. To je tem bolj važno, ker petrolejska proizvodnja Kuweita že presega proizvodnjo Iraka in še vedno raste. Tako se Je dvigni, a v tem letu od 17 na 36 milijonov ton in bo v letošnji ZI?vL dosegla 40 milijonov ton.
Od perzijskega petrolejske, ga spora ima kuweitski šejk dvojno korist: dvignila se je proizvodnja njegovega petro-leja in s tem njegov delež na dobičku. Do sedaj je prejemal manj kot 5 šilingov od tone surovega petrolej^, v 1. 1950. ko je dosegla proizvodnja 17 milijonov ton, so se njegovj dohodki povišali na 4 milijone funtov. Po novem dogovoru, po katerem bo prejemal 50 odstotkov dobička, bodo znašali -nad 50 milijonov funtov.
Toda ta blagoslov ni brez nevarnosti zn malo puščavsko deželico, ki mer; komaj 15.000 kv.km in ima nekaj več kot 20.000 prebivalcev. Sejk zatrjuje sicer, da bo vse dohodke uporabil v ljudsko' kp-rist. Tako je začel graditi napravo za čiščenje vode s kap. citeto 5 milijonov litrov, V načrtu ima gradnjo bolnic, sanatorijev, sanirati hoče pristanišče Kuweit. Za vsa ta dela bo uporabil le dej svojih dohodkov, ostali del b0 nalagal v inozemstva in že v nekaj letih bo najbogatejši človek na svetu.
Politična nevarnost tega br> gastva ni za domačine nič manjša kot finančna in moralna. Bogastvo Kuweita draži predvsem sosede: Saudovo Ara-aijo, Irak in Iran, kjer je domače prebivalstvo kljub veli*-kim državnim dohodke,m od pridobivanja petroleja ostalo revno.
Kuvveit je že cd 1899. pod angleškim protektoratom. Tedaj so hoteli zasesti deželd Turki, ki so :o. čeprav še ni bila v njihovih rekah, določili za končno postajo tako imenovane nemške proge Berlin -3agdad. Po prvi vojni so napadla Kuweit že večkrat razna arabska plemena, kj pa so bila zavrnjena. Zdi se, da dokler bodo imele ZDA irj Vej. Britanija interes pr,- izkoriščaj-nju kiivveitskih petrolejskih vrelcev, toliko časa bo ohranil Kuweit svojo samostojnost in vsa poželenja sosedov, da bi si osvojili to državico, bodo zaman.	•
KULTURNI
SEZNAM ST. 40
Za Kulturni dom v Trstu so prispevali:	Boschini Franc
1000, Žitko Bogomir 200, Šuligoj Emil 300, Fišer Josip 5000, Dujec Franc 2949, Mulec Marija 200, Daneu Lidija 300, Pahor Draga 300, dr. Buda! Andrej 1000, Jelinčič Zorko 1000, Crnobor; Ljudevit 1000. Jerman Janez 1000, Starec Oskar 400, Vončina Franc 500, Čelik Ana 500, Raztresen Stane 2000, Sedmak Jože 2000, Košmelj Anton 550, Kariž Vladimir 500, Colja Stojah 500, Colja Majda 50o, Zega Ernest 500. Košir Srečko 500, Škabar Ljudmil^ 1000, Premrl Slavka 400, Ukmar Drago 900, Pertot Franc, Nabrežina Eoo! Dovšalc Marko, Sv. Križ 500, Piščanec Sabina 500, Starc Alojz 1000, inž. Starec Stanko 900, ' Sancin Kazimir 1000, Starc Tea 1000. Tomažič Ema 2000, Kolarič Josip 500, Kre vatin Just 500, Mirko in Mar« te Škapin 5000, Sancin B' li-zar in Angela 2000, Nakrst Rado 2000, Primožič Zcijja 1000, Vodopivec Draguška 400, Pe-taros Marija, Boršt 1500, Su-man Angela 300, Prelc Albin 500, Kokošar Ferdo 500, Pahor Marcela 500, dr. Kukanfa Angel 5000, Starc Ema 2000, Guštin Julij 1000, Rakar Angela 1000.
Skupno	lir 56.099
Prejšnji znesek lir 6,408.272
Skupaj
lir 6,464.3?!
MARČEVE
IDE
Cezarjev dnevnik - pisma Luciusu Mamiliusu 'lur-rinnusu na otoku Capri
968. (O verskih obredih.)
Pušljk. t ga tedna p iklju-čujem pol ducata izmed neštetih por čil, ki j h kot P ni-fex maximus dob vam od avti ur jev, vedeževalcev, opazovalcev neba in gojiteljev piše inčev.
Priključujem tud navodila, ki som jih .zid za mesečno spominsko slovesnost za ustanovi ev mesta.
Kaj naj bt človek st uril?
Pod dobal s m to breme praznoverja in p ismodij. Neštetim ljudem viadam, pa moram priznati, da men. vladajo ptice in gromi.
Vse to p. gosto zav ra upravljanje države; p g s 0 za več. dni ali tednov zapre vrata senata in sodišč; z posluje več tisoč ljuai. Vsakdo, ki ima kaj opraviti s tem. med njimi tudi Ponifex max mus suče to v svojo korist.
V dolini Rena so mi vedeži našega glavnega stanu mkega popoldneva prepov dal , da bi začel bitko. Naši po v čeni piščanci so b li izbirčni pri jedi. Gospe Putke so m d hojo prekriž.vale noge; pogosto so se ogled vde po nebu in se ozirale čez ) amo; p% so tudi imele zakaj. Ko smo stčpi-i v dolino, je tudi mene potrlo, ko sem opazil, da po njej lovijo orli. Tako smo vojskovodje pr sl jeni, da opazujem r nebo z očmi piščancev. Vedi sem se za en dan, čeprcuv je bila ena izmed mojih maloštevilnih, pr .dnosti, da bi lahko p e-senetil sovražnika, in bal sem se, da me bodo podobno zadržali tudi zjutraj. Toda. Usti večer sva z A iniusom Polliom šla na sprehod v g zd e ve; nabrala sva ducat ličnk, jih z noži sesek jala na. drobne koščke in jih raztresla po posvečeni ogradi kjer hranijo kokoši. Naslednje jutro je cela vojska stala en čakala, da sliši voljo bogov. Spustili so usodne ptice na pašo. Najprej so pregledovale nebo in se o-glašale s tistim svarečim čivkanjem, ki je dovolj, da u::ta-vi deset tisoč mož; potem so začele gledal za hrano. Pri Herkulu, izbuljile so oči; začele so kričati v navdušeni požrešnosti; pognale so se nad jed, in meni je bilo dovoljeno. da zmagam v bi ki pri Co on i Agrippini (Koeln).
Najbolj pa izpolnjevanje teh obredov ogroža in spodkopava samega življenjskega duha v ljudeh. Našim Rinujancm, od cestnih p-metačev do konzulov, dajejo ti obredi nekakšen nedoločen občutek varnosti tam, kjer ni nobene ua nosti. hk. ali pa jih navda-jajo s strahom, ki n ti ne spodbuja k delavnosti niti ne sili k bistroumnosti, temveč hromi. Ljudem jemlje Z ramen neod ožljivb dolžn s', da si iz trenutka v trenutek simi ustv-rjijo svoj R m Ti obredi prihajajo k nam po vedem, ker so jih uporabljali naši predniki, in iz njih diha varnost naš h oirošk h dni; sp dbujajo nas k nedelavnost iti nas tolaž jo v nezmožnosti.
Z drug mi sovr-žn ki reda lahko op avinu z breznačrt-nim rogoviljenjem in nasil-stvom Ciodiusa, z mm ajo-cm nezadibvo js v, m Cie ra in B.ua, ki je rojeno iz nevo č-IjivosU in se hrani z dlakocepski m razpravljanjem o starih grških tekstih; hudodelstva •n pohl rpno t mojih prokonzu-lov in uradnik , v; toda kaj morem stori-i pi oti otopelost., ki se vesela, zavija v plašč p bolnosti, ki m pravi, da bo Rim rešen s tem, da bomo nadvse paziš na bogove, ali se je sprijaznila s tem, da bo Rim propadel, ker so bog vi hudobni?
Ne vdajam se rad bridkim m'slim. toda o tej stvari si pogosto razbijam glavo.
Kaj naj storim?
Včadh. sredi noči, si skušam zamisliti, kaj bi se zgod lo, če bi odpravil vsi to; č: b kot diktator in Pontif x max mus odpravil vse upoš’ evanje srečnih in ne rečn b dni, c puzova-nje ptičjega diobovja in p č-jtga leia, grme ja in bliskanja; če b> zap. I vse temp je raz n Jupitrovega na Kapi-to.u.
In kaj z Jupitrom?
O tem bci še kd.j slišal.
Priprav- svoje misli, da me boš v-dl.
r---------------a
NAMESTO NEDELJSKE ČRTICE V_______________J
1030 (Verjetno vpisano med Januarjem in februa.jem.)
N koč si me s smehom vprašat, ali sem kaaj sanjal o veliki pruznM. Povedat sem ti da sem, in pozneje era sp t sanjal o tem.
Mogoče to p vzn ča kak naključni po ožaj spečega t esa ali slaba preb va al. kaka druga motnja v nas, toda g ciza, ki jo doživi duh, ni zuto nič manj resnič a. To ni, kakor s m nekoč m. lil, podoba smr i in rež nje lobanje To je s1 anj e v kat er m človek sluti kon c vseh reč:. Toda ta ničnost se nam ne kaže kot praznota in pokoj, temveč kot raz-krink.no popolno zlo. Hkrati sm h in gr žnja. Vs k užitek je ob tem smešen in v a v iza-d vanja us hnejo in se jiosu-i jo. Te sanje so na prot ie test.ga drug ga p iv da, ki se m. i r kazuje v krču moje bolezni (b žj isti). Takrat se mi zdi. da do.emam pr z epo har-m n jo sv ta prevz meta me neizr fcljioa sreča in zaup nje, že im zakl ca i v m i vim n vs m mr vim, da, ni nobenega dela vi' olja, ki bi ga ne zajemala blaženost.
(Zap!sek se nadaljuje v grščini.)
Obe s'anji povzročajo hlapovi v tele u. toda o obeh pravi duh: idsej po-nam to Ne moremo ju zavreč, kot s' pili. Obe pot. ju je naš spomin, v b-kokr t ve elo, v lik kra bridko. Enega ne moremo zanikati, ne dtt bi zanikali drugo, m
tudi rte morem — kakor vaški pomirjevalec k. poravna spor mrd dvema na pro nikoma — priznatl, da bi vsako izmed teh dveh stanj imelo omejeno veljavnost.
Ne v sanjah, temveč bede sem zadnje trdne v del ničnost in po cm vsega verovanja. Oh, še huje mo ji m.tvl mi posmehlj vo kličejo iz svojih grobnih obl čil in še nerojeni rodovi kličejo zahtevajoč, naj jim prizanesemo z burkasto parado umrlj vega življenja. Toda nit. v svoji-zadnji bridkosti ne morem zatajiti spomina na, b laž ost.
Z.vljenje, življenje ima svojo skrivnost, tako da si ne upamo reči zadnje besede o njem, da je dobro ali slabo, da je brez pomena, ali da je urejtno. Da so vse to in rekli o njem, dokazuje samo, da je vre to v nas. To «življ njen, o katerem se gibljemo, n ma nobene barve in ne daje nobenega zn-menja. Kakor si r.kel nekoč: vesolje se ne zaveda, da smo tu.
Naj torej preženem iz svojega duha otročjo m el, da sp ida m d naše dolžnos i. da najdemo neki zadnji, odgovor gl.de značaja življ nja. Naj bom nezaupljiv do vseh n gibov v meni. zaradi katerih bi kateri koli trenut.k rekel, da je kruto ali prijazno, zakaj ravno tako neplemenito je, če v težavnem položaju reč mo, da je življ .nje zlo. kakor če v sreč- re-emo, da je ž uljenje dobro. Naj se ne dam prevarati blaginji a 'i zadovoljstvu, temveč naj mi bo dob, o-došla vsaka izkušnja, ki me spominja, mirijad kletvic in klicev veselja, ki so se -zvijali ljudem v vseh časih.
Življenje nima drugega pomena kot tega, ki mu ga lahko P r,psujemo Človeka niti ne spodbuja niti ga ne ponižuje. Duševni tesnob, in skrajnemu veselju ne moremo ubežati, toda taka stanja nam sama po sebi nimajo nič povedati; taka nebesa in p: fe i čakaj o pomena, loj jim ga damo, kakor so vse žive reči robate in zmedene čakale imen. ki sta jih izgovarjala nad njimi Deucalion in Pyr, ha S to mislijo si napo. led upam zbrati zraven sebe b aposlovljene sence svoje preteklosti, na katere sem doslej mslil kot žrtve brezzveznosti življenja, lipam si želeti, naj moja dobra Kalpurnija da z.vljenje otroku. ki bo rekel: Skl nil sem, da podel.m pomsn Nesmiselnemu in da bom znan v pustinjah Nespoznavnega.
1023. Pri nesmrtnih bogovih, jezen sem in dal si bom dušica v svoji jezi.
Nikoli me niso dolžili, da sem sovoznik svobode ko sem poveljeval rim.kim vojskam, čeprav, pri Herkulu, sem omejil njihovo gibanje tako, da niso mogli niti miljo iz svojih šotorov. Vstajali so zjutraj, ko sem jim to naročil, in spat so legali po mojih navodilih; in nihče n. ugovarjal. Vsakdo ima na jeziku besedo svoboda, čeprav v takem pomenu, kaJcor jo uporabljajo, nihče nikoli ni bil p. ost in nikčL ne bo.
V oč h svojih s.vružnikoo sedim oblečen v svoboščine, ki sem jih ukradel drug m. Tiran sem in primerjajo me s samodržci m satrapi na Vzhodu. Ne moremo trdit . da sem komur koli ukradel denar, zemljo ali poklic. Uk) odel sem jim svobodo. Nisem jim ukradel glasu in mnenja. Nisem vzhodnjak in nisem zak ival pred ljudm• tega, kar morajo v deli, n,ti jim nis m lagal. Rimski p.metnjaki izjavljajo, do so I ju a je siti znanja, s k te-rim prep avljam deželo Ci-cero mi pr-v- Solmašter, toda ni me obdolžil, da bi bili moji muki napa.ni. Rimljani ni o zasužnjeni v n vednosti al> pod tiran jo prevare Oropal sem j.h sv b .de.
Toda svobode ni b. ez odgovorno ti. Te jih ne morem oropati ,ker je nim jo Zme om spet sem jim dajat pr ložnost, da jo vzamejo nas lodi kakor so že pred menoj sp. znali moji p edmki, ne vedo. kako n,.j se je l Uje Ve e im »e, ker so si na skrajn m koncu Gauje naložili zelo t žko breme svobode, ki sem j m jo do-vol l. Rim pa je pokvarjen. Rimljani so posta i m jstrt v majhn.h zvi.ačah. da se ognejo obv znosiim in c ni pol t č ne svobode. Postelj so zajedaic« svobode k jo jaz necelo izvajam — ker sem voljan sprejeti odločhev in jo uveljaviti — in ki sem jo volj m d li.i 2 vs komer, ki h če vzeti nase njeno breme. .. Zanes jivo znamenje tist h, ki z vročijo svobodo je nev šiljlvos-; to je zla enica oče a. ki nima mii u, dokler ni pnp salo nizkotnih mgibcv tist m. ki svoje svobode ne sprejemajo, temveč jo ust v rjajo.
(Naj tem Cezar; vim m sl im
0 sv bodi in nesvobodi sledi C ' ceronovo p smo A t cu v A en . V knj gi ta dva dokument a ni ta kupa j. tu pa bosta d ug ob druaem še mik v-n 'jša ker sla v n čtm povezana.'Ze iz zgornjih Cezarjevih bes: d je očitno, da je Ci-cero njegov nasprotn k ln res bomo iz zač tka P sma vdel, da C cero drugače misli o svobod ka crr njegov ve iki proti ig.aec Glavna vsebina pisma pa so C c er on ve m ho Ka-lulovi poeziji, ki se bodo na-da'j vale tudi v n sl dnjem zapi ku Kornelija Nepoia).
C cero iz svoje vi’e v Tuscu-lu AtHcu v Gr j.
(26. sep' mbn).
1 (Nadaljevanje na 2. stkani)
G. A. KOS
Ustoličenje
..
Sodobna slovenska
upodabljajoča
FR. PAVLOVEC
Perice na Savi
Obogateno s stvaritvami petih generacij se slovensko slikarstvo počasi približuje usodnim letom druge svetovne vojne. Na njenem pragu deluje že najmlajši rod, ki se je — združen, s skupino talentiranih kiparjev in nekaterimi starejšimi — komaj pošteno sformiral v skupini «neodvisnih». In poleg vseh teh, že klasičnih impresionistov, ekspresionistov in sledečih letnikov, stoji zdaj polno razvita še ena osebnost, ki sem se ji do tega trenutka namenoma izogibal, da ne trgam tako splošnega kot njenega osebnega, močno samostojnega umetnostnega razvoja. To je
GOJMIR ANTON KOS,
slikar, ki se pojavi v naši umetnosti že ob koncu prve svetovne vojne in nato skozi vsa desetletja do danes nenehno, žilavo in sistematično izpopolnjuje, popravlja in krepi svoj umetniški izraz. Nekaj modnega se drži njegovega slikarstva le še do srede dvajsetih let. Nato pa se — čvrsto tehnično podkovan — oddalji od vseh trenutnih in včasih zelo praznih gesel ter mirno gradi svoj lastni slog. Razvoj se mu malce zaustavi le enkrat: ko preboli majhno ustvarjalno motnjo, raste naprej in doseže 1. 1939 enega najpomembnejših uspehov. V velikem natečaju za izgotovitev slik iz slovenske zgodovine, ki naj bi krasile današnjo vladno palačo v Ljubljani, Gojmir Anton Kos prepričljivo zmaga. Njegov že po sami snovnosti presenetljivo bogati slikarski opus, ki obsega enako mojstrsko reševane portrete, krajine, tihožitja, cvetlične podobe in najzahtevnejše figuralne kompozicije, dobi lepo potrdilo, ko reši zdaj problem nazadnje imenovane zvrsti v delu, ki je tudi po obsegu monumentalno. Seznanitev z enim njegovih mestnih pogledov nam bo vsaj nekoliko približala delo tega umet-lana realnost, zlasti še glede na nika, ki so ga značilno imenovali za «outsiderja». »Gosposvetska cesta* je upodobljena v trenutku, ko so njena poslopja in tlak jasno zaznavni v čistem poletnem zraku in jarki sončni
THORNTON DVILDER
eden imjpomemkielSih dcma&i/ijil/i cimebiSluh pibatelfec m njegov zadnji 'loi/ticti/i	Qp	jVIARCH
Thornton Wilder je. čeprav pri nas skoraj povsem neznan, eden najpomembnejših današnjih ameriških pisateljev. Rojen je bij 1897 v državi VViscon-sin (ZDA), študiral je v Valu in postal pozneje vseučiliški profesor v Chicagu. Pozornost je zbudil že s svojim prvim romanom »Kabala* (1926), ki j® rahlo posmehljivo slikal propadajoče italijansko plemstvo v dobi po prvi svetovni vojni. Toda šele z nasiednjim romanom, «Most San Luis Rey» (1927), je dosegel velikanski uspeh in mednarodni sloves. Knjiga je od oktobra 1927 do oktobra 1929 doživela 16 ponatisov in še eno ilustrirano izdajo. Prevedena 'e v glavne svetovne jezike, za letošnje leto jo ima v svojem knjižnem programu tudi »Prosveta* v Beogradu in bo izšla ta mesec. Roman je nedvomno odlično napisan, k slovesu pa mu je verjetno veliko pripomoglo to, da je prav svojevrstno delo, kj bi mu pravzaprav težko rekli roman. V "esenci je to le zgodba petih ljudi, ki jih je naključje prineslo nekega dne (12. julija 1714) na najlepši most v Peruju, imenovan po francoskem kralju Ludviku Svetem (San Luis Rey). Ta trenutek se je most podrl in pokopal pod seboj teh pet ljudi. Avtor zastavlja vprašanje, ali je bilo naključje ali ne, da se je most podrl ravno pod temi ljudmi, na vprašanje ne da odgovora, tudi potem ne, ko je pregledal življenjsko pot posameznih ponesrečencev, toda že ob zastavljanju vprašanj je nanizal vrsto bistrih in globokih razmišljanj, ki morajo na bralca narediti velik vtis, tako da knjiga zouja odmeve v njem še potem, ko jo je že davno odložil. Kratko delo (niti 150 strani) je lep primer, kako bogato vizijo lahko dober pisatelj pričara svojim bralcem z najbolj skoniml sredstvi, in dokaz, da ni treba zmerom napisati tisoč strani dolgega romana, če naj bo dober.
Se krajši je VVilderjev roman «2ena z Androsa* (1930), napisan na osnovi Terencove komedije «Andrea». Iz sodobnega
JANEZ GRADIŠNIK
Janko Kersnik: IZBRANE POVESTI
V vrsto ljudskih izdaj moramo* všteti izbor Kersnikovega dela, ki ga je pod naslovom Iz-bfane povesti pripravil Viktor Smolej, izdal pa Slovenski knjižni zavod. Kersnik sodi prav gotovo v vrsto najbolj priljubljenih domačih pisateljev, zato bo z novo izdajo njegovega dela mnogim ustreženo. To toliko bolj, ker vsebuje knjiga izbor Kersnikovega najboljšega dela, poleg romanov «Cyklamen» in «Agitator» še realistično povest »Jara gospoda* ter ((Kmečke slike*, ki predstavljajo višek Kersnikovega realističnega pisate-ljepanja.
življenja je zajel snov za roman «Heaven is my Destination* (Moj cilj je nebo, 1935). Roman je zgodba o ameriškem trgovskem potniku, ki bi rad ži-žel svetniško, pa mora spoznati, da je to v moderni ameriški družbi nemogoče. George Brush, tako je potniku ime, je nekak ameriški Eulenspiegel proti svoji volji. Potuje po deželi in oznanja svojega boga, svoj pacifizem in svoja načela, okoli njega pa vrvi ameriška družba po veliki gospodarski krizi 'eta 1929 s svojimi milijoni brezposelnih, z gangsterji, tihotapci, filmskimi zvezdami, izkrivljenim ljubezenskim življenjem itd. Brush odkriva ta ponarejeni svet, odkrije Pa se tudi, da je pri njem prav tako nekaj narobe, ker mu manjka glavnega, ljubezni.
Vmes med svojimi romani je Wilder pisal tudi igre, večinoma enodejanke. Vso svojo dra-matsko nadarjenost je pokazal šele z igro «Naše mesto* (1938), ki prikazuje malomestno življenje v pokrajini Nova Anglija in je dobila Pulitzerjevo nagrado, najvišje ameriško literarno odlikovanje. Isto nagrado je dobila tudi njegova poznejša igra »The Skln of our Teeth* (1942, nekako: Za las smo ušli), ki jo je baje navd!hnii Joy-ceov roman (cFinoegans Wake».
Med drugo svetovno vojno Je bil Wllder kot amer Skl častnik v Evropi; če se prav spominjam, je bil nekaj časa tudi med jugoslovanskimi partizani.
Zadnji VVilderjev roman — če ga moramo tako Imenovati — ima naslov «The Ides of March*, Marčeve Ide (1948). V njem se je avtor vrnil v antično dobb, ki ga je zamikala že prej, ko je napisal svojo ((Ženo z Androsa*. Vendar pravi sam v uvodu k «Marčevim idams: ((Zgodovinska obnova ni med prvenstvenim' nameni tega dela. Lahko bi mu rekli fantazija o nekaterih dogodkih in oseb'h zadnjih let rimske republike.*
Ta okvir Je torej začrtan precej široko. In res se VVilder nič preveč ne drži zgodovinske resnice. Neki deg dek, begorkrun-stvo pri obredih Dobre bog nje, je prenesel kar za sedemnajst let, številnim svojim osebam je dal živeti delj, kakor so živele v resnici itd. Vendar vse to bralca ne moti dosti, avtorju pa je seveda dalo vel kansko prednost: tako je mogel zgostiti osebe in d, g. dke okoli Cezarja v odločilnih zadnjih mesecih njegovega življenja in podati nadvse živo in zanimivo podobo o vel kem diktatorju in njegovem času.
Delo Ima zelo svojevrstno obliko. Sestavljeno je iz samih (kajpada izmišljenih p sem, u-radn h p.ročil, policijskih poročil, zapiskov, napisov po r m-sk h zidovih i d. Edini res ični d-kumenti v knj gi so Katulove pesmi in zaključno poglavje s poročilom o Cezarjevi smrti, ki Je vzeto iz prve knjige Suetoni-jevega de'a «Ziv jenje cesarjev*. P č pa se bo marsikomu zdelo neverjetno, da je egiptovska kraljica Kleopatra v tem
času bila v Rimu, in vendar je res prišla tja leta 46 in ostala v Cezarjevi vili' do dne. ko so ga ubili; nato je pobegnila v svojo deželo.
kMzrčeve ide* so razdeljene v štiri knjige, ki pa si časovno ne sledijo, temveč se sečejo id segajo druga v drugo. Prva obsega september leta 45, druga se začenja prej in sega do konca oktobra, tretja še prej in sega do sredine- decembra, četrta pa se začenja z najbolj zg..dnjim «dokumentcm» in se končuje s Cezarjevo smrtjo pod bodau zarotnikov, marca leta 44. Vsaka knjiga ima tudi svojo vseb.nsko značilnost. Tako Cezar v drugi Knjigi razmišlja predvsem o ljubezni, v tretji o veri, v četrti pa posebno o sebi v vlčgi «orouja usode*. Ta sestav je kajpaua zapleten in zahteva od bralca precej miselnega napora, ki mu ga VVilder olajšuje s pojasnili in napotili. Avtor si je s tako razdelitvijo samo še otežil svojo nalogo, saj je delo že brez tega mozaik, sestavljen iz neštetih drobcev, ki naj dajo skladno in zaključeno podobo. Človek mora občudovati mojstrstvo pisatelja, ki zna p sma najrazličnejših oseb združevati z drugimi dokumenti tako, da osvetljuje iste dogodke in iste ljudi s prav različnih zornih kotov in prepušča bralcu. da si sam ustvari svojo sjd-bo in svoj pogied. Ob tem so to še p.sma prav različnih ljudi: zraven Cezarjevih, Ciceronovih, Katulovih, zraven zapiskov Kori,el ja Nepota beremo pisma suže j, ki vohunijo pri sv. jih gospodarjih, sporočila pol cij-skega glavarja, p sma raznih rimskih meščank itd. Tako daje VVilder tudi socio'oški prerez skozi takratno družbo in se rahločutno vžlvlja v duševnost teh ljudi.
Priznati moram, da sem začel brati z dvomom in z nekakšnim nezaupanjem. Toda že po prvih straneh člov ka to nezaupanje zapusti, delo pa pritegne in kmalu očaran obrača stran za stranjo. Tega čara VVil-derjeve knjige ni mogoče razložiti samo s tem, da je znal svojim osebam vdihniti življenje, jih postaviti bralcu plastično, prepričljivo pred oči. Važnejše Je nekaj drugega: medtem ko so pri vseh zgodovinskih romanih po vrsti osebe uklenjene v spone svojega časa, ujete v tedanjo miselnost, v izroč a, navade in verovanja, so VVI derjevi R.mljani nepričakovano. pa vendar neprisiljeno in prepričljivo prestopili ta konvencionalni okvir. Cezar in njegovi sodobniki so pri W lder-ju ljudje s skoraj moderno zavestjo, njihove misli so zelo bi zu mislim, kakršne bi lahko navdajale človeka dvajsetega stoletja, njihovi problemi veli-kekrat problemi današ jih dni. Ker je Cezarjeva doba že napoved vala zaton in propad mogoč ega rimskega cesarstva, v mars čem sp minja na današnjo prehoJno dobo, ko se tudi zaključuje dolga doba v razvoju človeštva In se začenja vsaj v obnsih kazati nova doba. Ta
vzporednica kritične dobe v razvoju rimskega cesarstva (ki je obsegalo skoraj ves tedaj znani svet) s kritično današnjo dobo, to je pač med ((prvenstvenimi nameni te knjige*, in v tem je tudi njena največja mikavnost.
Glavne med osebami, ki so zbrane po VVilčerjevi volji okoli Cezarja, so naslednje: njegova druga žena Pompeja (v resnici je imel tedaj že tretjo ženo, Kalpurnijo), dovolj omejena lepotica; njegova teta Julia Marcia, vdova diktatorja Marija; lahkoživec Clodius Pulcher in njegova sestra Cio-dia; pe?nik Katul, nesrečno zaljubljen v Clodio; egiptovska kraljica Kleopatra, nekdanja Cezarjeva ljubica; govornik in filozof C cero, hud nasprotnik d ktaterskega vladarja; slavni zgodovinar in življenjepisec Kornelij Nepos, ki ga v knjigi pre stavljajo zap ski iz pogovorov s sodobniki, baje namenjeni za objavo nove knjige; Cezarjev vojskovodja Asinius Fol-lio.
Največjo težo dajejo knjigi dnevniška Cezarjeva pisma, naslovljena na prijatelja Luciusa Mamiliusa Turrinusa. Tega so G Tei v Belgiji ujeli in strahotno pohabili; od tedaj živi v samoti na otoku Capriju. Cezar ga obiskuje le enkrat na leto za nekaj dni sp mlari, piše pa mu dnevniška p sma o vsem mogočem od javnih zadev do najbolj intimnih misli. Pisma nosijo zaporedne številke, vendar jih je VVilder veliko ((izpustil* in navedel le njihovo vsebino. Tista, ki so objavljena, na\»dno izražajo naj ehtnejše in najgloblje Cezarjeve misli o raznih vprašanjih. Zato bo nekaj teh pisem, mislim, najlepše pre stavilo »Marčeve ide*. Trem Cezarjevim pismom sem dodal še prevod Ciceronovega p sma Att cu in enega izmed zap skov Kornelija Nepota. Oba govo. i a o Katulovi poeziji, ki je bila za tisti čas in za večino tedanjih iz bražemh R m j'nov Verje no to, kar je današnja moderna poez.ja našemu času In nam.
	•	GOJMIR ANTON ROS • FRANJO GOLOB •	NIKOLAJ PIRNAT • VITO GLOBOČNIK •	HINKO SMREKAR • GABRIJEL STUPICA • MARIJ PREGLU
D INI 117- ASIST. LUCIJANI MENAŠE	
	1
svetlobi. Kolika razlika na pr. od Pavlovčevih podob. Tam zasanjana in pesniško občutena kmečka idila, tu zgoščena in lahko pregledna otipljivost močno realnega sveta brez lirično-vsebinske ali zračne atmosfere, a ne brez lepote in ne na slepo srečo izbrana. Kosova realnost je umetniško poudarjeno prede-istočasno krepko in izbrano eleganco barvnih tonov.
Vojna leta jugoslovanskih narodov pomenijo cenzuro tudi v slovenskem umetniškem življenju. Muze resda tudi med najhujšo narodnoosvobodilno borbo niso molčale. A likovno ustvarjanje je zdaj potekalo v močno spremenjenih okolnostih. Del
potegnil v ozadje, delal — kolikor so mu dopuščala gmotna sredstva — še naprej, a čuli smo malo o tem, s čim se ukvarja. Del umetnikov, med njimi tako pomembna imena kot Jakac, Pirnat in Mihelič, Pa se je pridružil ostali številni napredni slovenski inteligenci in odšel v partizane. Tako se je partizanski peti in govorjeni umetniški besedi pridružila tudi ena njenih najbolj zvestih družic — rodila se je naša partizanska grafika. Imel sem že priložnost opozoriti na uspehe naše črno-bele umetnosti. V NOB se je obogatila za vrsto pretresljivih dokumentov, katerim kljub najtežjim okoliščinam, v katerih so nastali, neredko ni manjkalo ve-
vebo- i*	člo•
Nemški list «D’-e neue Zeitungn je razpisal anketo o vprašanju: uAli nahajamo v ixjvojnem času v književnosti, glasbi, upodabljajoči, gledališki in filmski umetnosti kakšno delo, ki vzbuja v nas vero v človeka?)) Te ankete se je udeležilo 200 izobražencev, od katerih jih je 141 odgovorilo pritrdilno, medtem ko so ostali izjavili, da niso te vere nikdar izgubili, da pa sodobna umetnost sploh ni sposobna vlivati nam vero v človeka. Čeprav 200 ljudi ni še pravo merilo za mnenje vsega prebivalstva, vendar kažejo odgovori, da. ima umetnost Za večino Nemcev velik pomen tn da nosi umetnik veliko odgovornost v javnem življenju.
LITERATURA
. Ena desetina naslovov literarnih del obsega med drugimi naslednje r jsa1 e*i": Goethejev'gn «Fausta» dalje njegove nesmi in razgovore z Eckermannom Hermann Hesse; «Pesmi»; S efan Andres: «vkSc.jui po op» — kUi-P ja»; Era,u Wtrjel: uPesem o Bernardki)). V ostalih odgovorih pa prevladujejo novejša dela., predvsem iz tuje literature: Claudel, Faulkner, Gide, Guareschi, Hemingway, Maugham in Mailer. Redko pa so omenjeni nemški avtorji, kakor: Ben«, Binding, Theodor, Haecker, Kafka ter Ina Seidel.
Med mnogimi je posebno zanimiv odgovor, ki je značilen za vse dobe, ki sledijo velikim preobratom. Ta se glasi: nRad imam povojne knjige naše mlade generacije. Ne bom našteval nobenega, imena; gre za tiste ljudi, ki stremijo za tem, da bi v današnji Nemčiji, kolikor je je še ostalo, prišli do besede. Mi nimamo naraščaja na vodilnih mestih. Ti mladi ljudje, ki sr borijo za ideale; IcotJJk:or jih. je še, to so tisti, m -m mrnetijo
vero v človeka■»
GLASBA
Tretjina, omenjenih glasbenih del se nanaša na Beethovna, sledijo Bach, Mozart in Bruckner. Prav tako omenjajo mnogi Hindemitha, kot tudi Regra ter Schuberta. Od Beethovna navajajo predvsem IX. simfonijo, pri Bruckner ju pa VIL Kot edinstvenega interpreta glasbenih del omenjajo Furtmaenglerja. Nekdo na primer piše: «Od skladateljev mi najbolj ugajata Reger in Bach. Glasba mi pove več kol beseda, kajti ob glasbi so misli manj vezane.)) Drugi zopet pravd: «Brucknerjev ,Te-deum’ in tudi Mozhrt mi pomenita mnogo in mi lajšata vso bednost zadnjih let, kakor izgubo domovine, življenje v taboriščih ...»
FILM
Posebno pozornost vzbuja film «Noina straža)), delo Ha-ralda Brauna. Vse kaže, da zanimajo Nemce predvsem problemi vojne in povojne dobe in da se skušajo sedaj ljudje po vseh razočaranjih znajti v življenju. — Precej se jih je tudi odločilo za filma «Na jlepša leta našega življenja)) ter «S tir je v enem j c epu*. Glede filma «Srce mora molčati», v katerem nastopa Pavla Wessely, piše nekdo, da more po publiki soditi, da ljudje še najbolj ttživajo pri filmih, kjer prihaja do izraza človečnost. Podobno misel zasledujejo tudi filmi «Zakon v senci)), ki zagovarja enakost ljudi posebno glede na Z ide; dalje »Piod pariškim nebom)), eOtrooi Olimpa», »Vulkan» itd,
GLEDALIŠČE
•
V duhovni praznim povojnih let so našla močan odmev naslednja gledališka, dela: WoIfgang Borchert ((Zunaj pred vrati», dalje dela ameriškega pisatelja Thorntona Wilderja «Naše’ malo mesto» ter «Se enkrait smo ubežali usodi«, T. S. Eliot «Družinski praznik«, aCocktaii party» in celo Lessingov «Modri Nathan«. Seveda sp zastopani tudi nekateri klasiki, kakor: Shakespeare, Goethe, Schiller, Hauptmann, Ibsen, 0’Neil.
UPODABLJAJOČA UMETNOST
Najmanj vpliva Pa ima na ljudi te vrste umetnost, ker je težko razumljiva in težko dosegljiva, če pom;sl.mo, da imamo za doživljanje upodabljajoče umetnosti na razpolago samo muzeje, razstave, reprodukcije znamenitih del. Vendar pa najdejo nekateri človečansko noto v slikah modemih slikarjev kot: Maksa Beckma.nna, Ernsta Bariacha, Franca Marca, Emila Noldeja, Karla Klutha. Od starih mojstrov pa so dobili največ glasov Rembrandt, Van Dyck, Raffael, Duerer.
NEGATIVNI ODGOVORI
Med 35 odstotki odklonilnih odgovorov skoro nihče ne zamika vere v človeka, pač Pa moralno vrednost sodobne umetnosti. Zanimiv je odgovor neke uradnikove žene, ki pravi: vNovodobna umetnost sploh ne more name vplivati, ker sem preveč trezna. Mislim pa, da sta evropska unija in kongres za kulturne svoboščine stvari, ki nam bodo pripomogle do napredka.«
Neki zobozdravnik odgovarja takole: ((Najrajši berem kriminalne romane, toda kljub temu nisem zgubi i vere v človeka.« — Zanimiva je izjava nekega dijaka: «Zdi se mi, da ni nobena umetnina ustvarjena zaradi umetnosti, ampak zato, da avtorjem gospodarsko koristi. Filmski, gledališki junaki ter junrk' romanov so 'zrniš'fene osebe, k> jih v resničnem svetu ne nahajamo. Meni sta Nietzsche in Sartre kot fanatika — idealista bližja.
piiicosii tim«
Najvidnejši dogodek v gledališkem življenju Francije v preteklem letu je bila uprizoritev zadnjega dela pisatelja Sartra «Le Diable e le bon Dleu*. To delo so vst nestrpno pričakovali ia tudi ko so ga uprizorili, je vzbudilo mnogo diskusij. Pisatelj sam svoje delo zelo ceni in kdor bo kdaj proučeval Sartra, ne bo mogel mimo tega dela.
«Le Diable e le bon Dleu* kaže odločno napadalnost, ki označuje Sartrovo brezboštvo. Ne pozabimo pa, da je avtor spisal že prej dramo «L'Etre et le Neant*. kjer je dokazoval, da n| boga. Jean Anouilh je ustvaril s «Colombo» izredno bogato in pestro delo; čeprav izzveni v splošnih pretiravanjih, ven-
dar vsebuje najlepše scene, ki jih je kdaj napisal: mlad mož se zaman trudi, kako bi pred svojo ženo opravičil svojo krivdo, toda zadene ob popolno nerazumevanje.
«Malatesta» Henryja Monther-lanta pogreša sicer enotnost, ki jo ima «Maitre de Santiago*. vendar ima nekaj čudovitih prizorov.
Med komedijami je žela velik uspeh «Le Complexe de Philemon*. Prav tako je učinkovalo duhovito delo Jacquesa Devala «Ce soir a Samarcande* ter «Le Rayon des jouets*. An-drč Roussin je doživel nov in velik uspeh s komedijo «Lor-sque 1 enfant parait*.
Med tujimi deli sta v pariških gledališčih vzbujali poseb-
m
no pozornost Henryja Jamesa «L’Herlttčre» (VVashington Square) ter «Les Innocents* (The Turn of the Screvv).
Gledališče Commedle-Frančai« se je za Gidovimi »Vatikanskimi Ječami* pripravilo nekaj lepih uprizoritev klasičnih del: «Tartuffa» (Molifere) in «Le Bourgeois gentilhomme* (Mo-llčre) ter Shakespearovo «Kar hočete* in Sofoklejevo «Antigo-no». Pariški kritiki z žalostjo ugotavljajo, da primanjkuje novih izvirnih gledaliških del.
cirke naših umetnikov so se polnile s prežalostnimi motivi tudi v koncentracijskih taboriščih. Da med deli, ki so tam nastala, pogledamo samo grenko-dovtip-ni avtoportret
NIKOLAJA PIRNATA.
O njem še nisem spregovoril in naj se mu oddolžim vsaj tukaj. Po starosti pripadajoč četrti generaciji, ki je nastopila, kot vemo, konec dvajsetih let, je šel vse do konca samostojno pot kot malokdo. Bil je nadarjen kipar, a pretežni del svojih sil je vendar izdal na področje, ki ga še do danes nismo pošteno ocenili. Postal je naš vodilni ilustrator in med obema vojnama ustvaril naše najboljše ilustracije. Vsak pozna njegovega Cicibana in Don Quijota, toda množica kvalitetnega in izvirnega dela, ki ga je zapustil, je še danes nepregledana in čaka, da se ji oddolžimo.
Ko se je vojna končala, smo šteli izgube. Kot talca sta bila ustreljena
HINKO SMREKAR, druga naša nad vse originalna umetniška osebnost na polju risbe in ilustracije, in mladi mnogo obetajoči slikar in grafik FRANJO GOLOB.
V partizanih so padli še drugi mladi umetniki. Po vojni so sledili ti, ki j'm je prestano gorje uničilo zdr. je. 1948 je umrl slikar
VITO GLOBOČNIK,
leto kasneje, mnogo prezgodaj Pirnat in slednjič je tudi starost zahtevala svoje žrtve. Najprej so bili na vrsti impiesio-r.isti: 1943 Jakopič, 1947 Jama in 1949 Sternen. Vmes — dobrih osem mesecev pred Jamom — njihov sodobnik Vesel
Po osvoboditvi se je tudi naše likovno življenje krepko razmahnilo. Bile so težave, največje morda v razumevanju nalog sodobne umetnosti nasHoh in posebej v državi, ki gradi socializem. Bilo je tudi nekaj oportunizma s strani dela umetnikov, ki je menil, da se umetniška pomanjkljivost lahko zakriva z aktualno motiviko. Toda vse to je minilo kot nujen a ne bistven in vsekakor prehoden pojav. Danes so se naši umetniki že povsem našli v na-daljevanju naše najboljše tradicije in v premišljenem iskanju novih poti. Zveza z našim
predvojnim iliitarn„«m .(» «*ii.
na. Kot najvidnejšo smer smem še vedno označiti zmerni realizem s formalno in še posebej barvno pretehtano kompozicijo, Pa naj gre zdaj za tako ali tako snov upodobitve. V bistvu neprekinjen osebni razvoj smo mogli ugotoviti pri vrsti naših najpomembnejših slikarjev, ki smo Imeli v zadnjih šestih letih priliko si jih ogledati — dostikrat prvič z večjo kolekcijo del. To velja za Gojmirja Antona Kosa, to drži na pr. za Kregarja, ki nam v svojem »Slikarjevem ateljeju* nakaže zdaj sintezo svojih prizadevanj: figuralne kompo2icije z avtoportretom, tihožitje in kos krajine. Kljub temu da so ustvarjali že dolgo vrsto let, smo šele zdaj dobro spoznali i Kosa i Pavlovca i Jakca i Kregarja Zdaj šele celo Tratnika. Prvič <mo dobili zdaj tudi za vse nas na moč osvežujoč stik s tržaškimi slikarji. Poleg najstarejšega Černigoja, ki smo ga spoznali že v razgibanih letih po prvi vojni, akvarelista Hlavatyja in Spacala, ki se nam je do tedaj pokazal že vsaj s svojimi začetki, smo mogli p0 nekaterih razstavah, zlasM tej 1950, uvrstiti v naše slikarstvo tudi več mladih pa dovolj talentiranih slikarjev: izrazito najbolj temperamentnega Cesarja, po svojem liričnem realizmu večini naših ljudi najliubšega Lukežl-ča, Saksido in Groma.
Uveljavile pa so sg tudi nove moči v Ljubljani. Na prvem mestu
GABRIJEL STUPICA.
Poprej je delal v Zagrebu, po vojni nas je presenetil kot izredno tenkovesten in pog’obljen umetnik s š^vilčno majhno, likovno in ps‘hično-emocionalno pa nadvse tehtno vrsto platen. Tu naj opozorim vsaj na portret Zupančiča, ki je nastal nedolgo pred pesnikovo smrtjo 1. 1950. Od Berganta mimo Tominca, Sternena, Jakca in Kosa smo Slovenci spremljali lep razvoj svoje portretne podobe, vendar ostane po grozljivo velikopotezni odkritosrčnosti tudi v primeri z največjimi Stupičev Zuprnč č na enem najčastnej-ših mest.
Med onim, pred vojno najmlajšim rodom pa, ki se je takrat združeval v «neodvisnlh», nas je v povojnih letih najbolj presenetil
MARIJ PREGELJ, sin dobro znanega pisatelja Ivana Preglja. Prav v zadnjem času z nekaterimi platni in eno najboljših rešitev stenske dekoracije, to v bodoči restavraciji na ljubljanskem gradu. Malone istočasno pa s svojimi Ilustracijami Illjade in Odiseje ter Ma-žuraničevega epa, z deli, ki moram zaradi njih preiti na posebno področje naše knjižne ilustracije.
V tej zelo važni likovni nalogi so ustvarili prvo slovensko tradicijo po pionirskem delu Jurija Šubica šele naši Vesna-ni, Gaspari, Smrekar, Birolla in poleg njih zelo nadarjeni Ivan Vavpotič, ki bi zaslužil opombo tudi kot slikar. Po prvi vojni se je delo na tem polju razmahnilo, ob koncu tridesetih let smo imeli za seboj že bogato tovrstno gradivo in rešeno j® bilo tudi že važno vprašanje mladinske Ilustracije. Odgovof na to, kdo je bil med •■bema vojnama najboljši Ilustrator, P* daje prav današnja doba sama v delu naših mladih ilustratorjev.
- s -
6. januarja 1951
VZDRŽEVANJE
TRAVNIKOV
Pri nas imamo mnogo zemlje, b ni primerna za njive, pač pa 24 travnike in pašnike. Ti nam P« dajejo sorazmerno malo kr-®e za živino, a lahko bi nam Jo diali mnogo več. ako bi jih skrbneje negovali. Sicer je res. da ne bomo pri nas mogli do-seči tiste stopnje, na kateri so v raznih naprednejših dpželah.
r so tam pogoji za to panogo Usodnejši kakor pri nas, aro-Jfck kljub temu dosežemo tu-® Pri nas še velik napredek Izboljšanje naših travnikov je ■°rej prva naloga, ki čaka našega kmetovalca. Od svojega ®avnik« zahtevamo, da nam st»ln0 donaša obilno košnjo, Malokdaj pa se spomnimo, da “i tudi njemu kaj nudili. Ker nanj dajejo travniki leto za le-foaj po več košeni: sena, otave paše. se sčasoma izčrpajo na rastlinskih hranilnih snoveh. Te Pa moramo od časa do časa na. »omestiti z gnojem. ako si hoče-0lo ohraniti rodovitnost zemlje.
Glavne hranilne snovj rastlin so: dušik, fosfor, kalij in pa aEno. Dognano je bilo, da vzamemo njivski zemlji j žitom Pri srednji letini na enem ha Po 56 kg dušika. 30 kg fosforja, 70 kg kalija in 18 kg apna To dokazuje, da izčrpa travniško rastlinstvo zemljo bolj ka-«°r pa žito; in sicer zato. ker frcajo travniške rastline brano jz zemlje več časa kakor pa žito.
Teh nekaj številk nam dokazujejo. da moramo tudi travniku nadomestiti hranilne snovi. ki smo jih odvzeli s krmo. To je le eno vprašanje zanemarjanja travnikov v pogledu hrane, oziroma gnojenja. Ima-fn>i še mnogo drugih ukrepov izboljšanje njih rodovitnosti, sko hočemo imeti bogate košnje, in to ne le na boljših, temneč predvsem na slabših tleh, suhih kakor na vlažnih, na dobrih in zanemarjenih zemljiščih.
Kako dvignemo pridelek krile na dobrih travnikih? Znano je dejstvo, da nam pravil-r'r> oskrbovanje dobrih travnikov znatno zviša pridelek. Pri Jem je eno najvažnejših del “rananje travnikov. To lahko opravimo sedaj čez zimo ali pa Zgodaj spomladi, preden začne trava poganjati. Travniška bra. Jd raztrga rušo, izruje mah in Jfrugi plevel: razredči travniško rastlinstvo in poravna krtice ter mravljišča, ki sicer ovirajo košnjo. Zrahlja pa tudi Zemljo, da ima zrak lažji dostop do korenin. S svežim zrakom pa pride v travniško zem-‘lo novo življenje. Koristne talne bakterije na novo oživijo, Se okrepijo in pomnože ter Začno pripravljati hrano rastlinam. Brananje travnikov je torej zelo važno, potrebno in koristno delo, ki ga nobeno leto ne smemo opustiti, če nam Vreme le količkaj dopušča. Po brananju travnik še pograbimo, V odstranimo listje, mah in flrugl plevel, ki ga zložimo na Kompost, da nam bo čez leto dni služi! kot dober gnoj za travnike.
Da- dosežemo bogato košnjo, Je potrebno tudi gnojenje. Ako nam razmere ne dopuščajo, gnojimo vsako drugo ali tretje leto bodisi z gnojnico ali z dobro zrelim gnojem, s kompostom pa tudi z umetnimi gnojili. Z gnojnico damo rastlini Precej dušika, ki ga korenine rade vsrkavajo: s hlevskim gnojem in kompostom pridejo v Zemljo vse hranilne snovi in nešteto koristnih bakterij. Iz. med umetnih gnojil so nam Predvsem potrebna fosforna m apnena gnojila. Najbolj nčinko. vita je Thomasova žlindra, ki Vsebuje predvsem fosforno kislino pa tudi precei apna. Zal. da je cena Thomasovi žlindri Previsoka. Nadomestuje pa jo suDerfosfat. ki ima dovoli fosforne kisline pa malo -pna. Apnena gnojila, predvsem prah žganega apna. zelo pospešuje razkrajanje hranilnih snovi in delovanje talnih bakterij. Vendar z njimi ne smemo gnojiti Premočno, ker nam zemljo pie. več izčrpajo. Vsak'h 4 do 5 let je kar dovolj, ako damo t;a travnik od 15 do 20 stotov apnenega prahu.
Nadaljp nam je skrbeti, da je travnik čist. Z njega mora.no odstraniti vse. kar bj moglo prave travniške rastline ovirati v rasti. Izkopati moramo vse grmičevje, nadležni visoki plevel očistiti ga kamenja, dračja, listja in druge navlake. Za to delo nam zadostujeta motika in grablje. kveč’emu še s-e-kira. To delo opravimo deloma Pozimi, ako je vreme ugodno, ali oa zgodaj scomladi, ko st' zemlja odtaja. Takšno čiščenje znatno izboljša travnik, tiavra ruša se zgosti in nam da bo-gtto košnjo.
Na dobrih stalnih travnikih nam tako oskrbovanje ne vzame preveč časa in ne povzroča skrbi. Mnogo teže je to t«a zanemarjenih travnikih, ki zahtevajo več truda in večkrat nekaj let napornega dela. preden jih spremenimo v dobre travnike. Travniško površje naj postane kolikor mogoče ravno, da lahko na njem upnrabljamo razno travniško orodje. Marsikje moramo travnik ^zravnati. 4e so na njem kotan;1?, jame, grbavine ali skalovje, kj ovirajo pravilno obdelovanje zemlje in slabijo ter zmanjšajo pridelek Globine zasujemo z zem. Ijo. ki smo jo co možnosti dobili rja istem travniku ali n*-kje v bližini. Ce so grbavine iz zemlje, je travnik laže izravnati, ker s to zemljo zasujemo tn izravnamo globine. Ce pa teh ni. razti osimo odvišno zemljo po ostalem zemljišču. Težje delo imamo, ako so grbavine iz kamenja ali skalovja, kj ga mo. ramo razbiti ali celo razstreliti, da ga lahko odstranimo. Zdrobljeno kamenje zvozim., na kako pot ali pa zasutem■> z njim jame. Pri zasipanju je ško. da pustiti v jamah iodovitno Zemljo, ker nam la^iko služi Za izravnavanje globin. Jhme na zasujemo s kamenjem ali zem-| ljo mrtvico. Na prostor, ki je ostal, ko smo odstranili skale,
[ Oziroma zasuli s kamenjem ja-hie, navozimo rodovitno zemljo, t^i jo zasejemo s travno mešanico. Le tako dobimo dobro nravno rušo brez travniškega Plevela,
m wm,m. mm. «u* ■ hub
p, 9M iii MM, M UP šH Mi UH! •!•. i!	W Ml '9M, V/W imm
SPLOSNI POGOJI
za uspešno vrtnarstvo
Mandrjerko v tržaškem predmestju oskrbuje nasad malanca-nov, da bo pridelek čim večji in s tem seveda tudi zaslužek
Vrtnantvo je od nek 'aj izredno važna kmetijsko-gospo-darska panoga na našem ozemlju. Vsa vrtnina, zlasti pa zelenjava ima velike zahteve glede ria podnebne prilike, ker potrebuje za svoj razvoj mnogo zračne vlage in sploh mokrote. Obilica dežja in vode poleti prinašata najboljše letine v vrtnarstvu. Zaradi tega donaša ta kmetijska panoga tudi najb~ljle pr.d Ike v rečnih nižinah in na obmorskih ravninah. Tukaj uspevajo najlepše:	radie,	špinača, zelje,
ohrot. cvetača, solata, in gomo-Ijasta zelena. Korenček, grah in fižol potrebujejo manj vlage, najmanj zahtevni v t?m pogledu pa so čebula, česen ter por.
Za veter je najbolj občutljiv fižol. zlasti sorte za pridelovanje stročja. Prav tako je tudi proti toči najbolj občutljiv fižol. To nadlogo občutijo močno seveda tudi druge vrste vrtnin«, izmed katerih nekoliko manj korenček, zelena in tudi
četen, por in čebula-.
Pomniti moramo, da zahtevajo vse rane sorte vrtnine s čno in gorko lego. V h adnej. ših krajih uspevajo dobro zelje, ohrovt in tudi grah, 'kar je važno zlasti za naš Kras. Poleg vlage in mokrote zahteva vrtnina na splošno tudi mnogo sonca. Le korenček, špinača in hletva prenesejo delno zasenčenje.
Vrtnina zahteva za svoj razmeroma hiter razvoj in rast zelo rodovitno zemljo. Najbolj ji prija rahla, srednje-težka in tudi lahka črna zemlja. Zelje in ohrovt pa uspevata dobro tudi na težji, ilovnati zemlji, da je le dovolj gn&fna in rodovitna. Pri tem moramo imeti v vidu, da potrebuje rana vrtnina bolj rahlo in črno zemljo, ki se spomladi hitreje vujreje, kar pospešuje rast zgodnjim sortam zelenjave. Pozne sorte vrtnin^ pa dajejo več pridelka na močni, težji zemlji.
Zemlja za vrt mora biti tu-
ZIMSKA NESNOST
Da kokošj pozimi ne neiso, je docela priredbo. Kokoši začno nesti zgodaj spomladi, neso dto jeseni, nakar se preperijo in čez zimo počivajo ter se pripravljajo na pomladansko nesnost, ko st jajca potrebna za valjenje. Ce hi kokoši nesle po. zirra, fedaj bi spomladi, ko so jajca potrebna za nasad, nehale nesti; primanjkovalo bi plemenskih jajc. Zato je dobro, došlo, dia neso pozimi le najstarejše kokoši, ki smo jih zadržali v jati le zaradj spomladanskega valjenja. Te naj zgodaj spomladi kokljajo, da jih lahko podlsadimso. Dalje je prav. da začno pozimi nesti jarčicej kajti te morajo nesti vsaj dva dobra meseca, da so zato jajca vredna za nasad. Jajca jarčic, ki so začele pravkar nesti, niso primerna za valjenje.
Prav teko je pospeševanje zimske nesnosti umestno, kolikor s tem zvišujemo nesno zmogljivost. Kokoš, ki znese 240 jajc na leto, naj nese deloma tudi pozama; taka kokoš namreč ne bo prenehala nesti spomladi, ko jajca dobrih kokoši kar najbolj potrebujemo za -pleir.fi, temveč bo verjetno
I počivala v vročih poletnih me-' secih, če bomo z njo prav ravnali.
Vprašanje zimske nesnestj moramo torej obravnavati trezno in zmerno in se' ne smemo prenagliti, da bi dajali nesno-sti vso prednost. To bi se moglo maščevati. Zimska nesnost ima trenutno gospodarsko vred. nost. ki jo lahko upoštevamo le toliko, kolikor ng gre na škodo plemenskega perutninarstva!.
Ce hočemo v zmernem to je pravilnem obsegu pospeševati zimsko nesnost, moramo imeti takšne kokoši, kj so močno operjene, ki so popolnoma zdrave in čvrste. Kokoši večjih pasem so primernejše prav zaradi tega. Male slabo operjene kokoši pa niso za zimsko nes-nost najpripravnejše, ker so slabo eperfene in jih raje zebe. Kokoš; pa nikakor ne sme zebsti, če hočemo, da bodo nesle. Drugače pa ni nobene pasme kokoši, ki bi bile izrazito zimske nesnice. Pač pa dokaj zanesljivo izzovemo zimsko nesnost, da spomladi pravočasno nasajamo, da imamo zgodnje piščance, ki do jeseni dc-1
rastejo. Pišče spolno dozori, kc! je' staro sedem do devet me-secev. Takoi za/tern začne nesti. In č« spolno dozori prav v začetku zime, tedaj pač začne pozimi nesti — vzgojili smo zimsko nesnico.
Kokoši pozimi torej ne sme zebsti. Zato nekatere naše gospodinje skrbe za zimsko nes-nosit tudi & t'in, da vsaj ponoči prenašajo nesnice v tople' prostore. Kokoši namestijo v toplem prostoru v malem kumi-tou, ki ga pokrijejo, da so žU vali docela zavarovane. To ie seveda mogoče, če imamo malo kokoši. Z večjo jato ne moremo uspeti. Vsak večer in vsako jutro jih ne moremo prenašati. Vendar lahko odberemo tudij v večjem perutninarstvu nekaj kokoši, fci jih sodimo, da bodo verjetno nesle in jih prenašamo na toplo. Gotovo bomo uspeli. Toplota je odločilne važnosti.
Nadaljnji činitelj zirr.ske nes-nosti je hrana. Nesnice moramo izvrstno krmiti. Hrama mora biti obilna in raznovrstna. Za tvorbo jajc potrebuje nes-nica mnogo snovi, ker vsebuje Uidi jajce mnogo prvovrstnih
hranilnih snovi. V h ran,j mora bit; dovoli beljakovin in tol-šče. Nesnice pozim; dobro krmimo, če Jim; pokladamc zjutraj nekoliko zrnja, opoldne kuhinjske _ odpadke, v katere smo zamešali otrobe ali pa smo dodali nastrganih gomoljev (korenje, pesa), zvečer pa zopet zrnja, predvsem koruzo in oves Zelo dobro storimo, če dajemo posnetega mleka; včasih dodajmo Idejnega apna ali zdrobljenih jajčnih lupin, za sprememb , pa sončničnega ali drobnega bučnega semen ja. Namesto otrobov dajemo lahko oljne pogače. Nekoliko kuhane, ga krompirja d»bro de. Preveč pa žene prekomerno v maščobo. Vsak teden enkrat jim daj mo sluz lanenega semenja; zamešajmo ga med kuhano krmo. Dokler je ugodno vreme, pustimo kokoši na prosti paši. Tam bodb našle še marsikaj.
Za tvorbo jajca je potreben čas. Poleti nabira nesnica krmo od rajnega jutra pa do mra. ka. Pozimi pa je' dan kratek. Zato poklaidajmo že zgodaj zjutraj, da br imela kokoš dovolj časa za zobanje, za prebavo in za preasnovo, terej za tvorbo jajca«. r i :
dii dovolj globoka, ker segajo korenine vrtnih rastlin na splošno precej globoko. Vsekakor morajo biti obdelana tla propustna za vodo, ker zasta~ janje vode v zemlji vrtnini škoduje. Podtalna voda naj leži po možnosti okrog 70 cm globoko tn seveda bi prišla v naših sušnih krajih prav tudi v manjši globini.
Rizna vrtnna zlasti pa zele-njava. mo, e uajati dov Ij pridelka in biti donosna samo, če je vrtna ztm ja dov Ij pogno-jzna s h evskim gnojem. Lahko tudi rečemo, da je usp.šno vrtnarstvo izdatno gn je je s hlev. s:cim gnojem eden najvažn j. ših pogojev. V tem oziru uživa že dams pri nas Te met vrtnar, ki red. tudi ž.vino, nek ko prednost pred poklicnim, mestnim vrtnarjenj, ki s? je do sedaj lahko še p služeval hlevskega gnoja živim po ebno konj, ki so jo red U v m st ti tn predmestju v prvi vrsti za prevoz. Brez hlevskega gnoja, ali vsaj stran.ščnice v zemlji se nam ne izplača gojiti premnogo vrtnin kakor so:	kumare,
jajčevci, paradižniki, redkvice, zelje, cvetača itd Zelo mžno vprašanje pri današnjih delovnih razme.ah, ki ga je treba rešiti, k^d .r se že-l.mo bo vi.i z vrtnar s mm. je vprašanje ustrezne delovne sile. V. t. irs.vo spačia k najbolj in-t-nz vnim panogim delovne sile glede na obdelano, za vrtnarsko stroko, namenjeno zemljo. V tem pogledu je treba upoš evati tudi dejstvo, da potreba po de ov :i s li v vrtnarstvu ni v vstki letm dob i enaka. S cer pa se mera potrebe skoraj krije z ono, ki jo P zna v tem pog edu kmetijstvo, oziroma poljedelstvo na splošno. Največ dela je v vr narstvu navadno v zgodnji spomladi, ko je treba vso zem'jo hi ro priprav ti za setev n jo tudi zasejati. Poletje z hteva tudi mnogo delovne s le na vrtu, zlasti če je sušno. Na splošno pa vrtna sivo ne p znu takih vi!k- v najnujnejše potrebe po delovni sili, kakršnega ima a na pr. polj?d?lstvo ob že v.’ in v no-gradnišivo ob trgatvi.
Za vrtnarje je tudi zelo važno, ako hoče doseči g spod a r-sko dobre uspehe s svojim vrtom. da pripravj svoje vrtne pridelke, kakor fo zahteva trg in po okusu svojih odjemalcev, oz'r~ma p'> možno-ti *koncnrn^. V Um pogledu pa lah' o t d mo da nudi tuka š ji trž:šk:	g
še ve’iko možnosti uveljavljanja domačega vrtnarstva. A, C.
POLJEDELSTVO
Po njivah imamo fe mesec malo dela. raizeh. da tu pa tam poglobimo njivo s tem, da skopljemo kamenje. V obalnih krajih pa je več dela. Predvsem moramo spraviti nS njive hlevski gnoj. ki ga pokrijemo z zemljo, da se ne bo «kadil», s čimer zgublja najdražjo snov — dušik. Kajenje gnoja je uhajanje amoniaka v zrak. Gnoj na njivi_ naj bo stlačen v velikih kupih.
Ce je le mogoče, preerjimo vsaj sedaj vse njive, ki so namenjene za pomladansko setev. Nujno je potrebno, da zemlja premrzne in da se naužije zraka. Trnja, posebno pa belega, naj ne bo v bližini njiv, posejanih z žitom, ker na belem trnju prezimi rja, ki nam naoravi vsako leto mnogo škode. Trnje nam sploh nikdar ne koristi kot' ograja, zato ga odstranimo. Žitu po-trosimo proti koncu meseca prvi ' obrok umetnih gnojil-ni-tratov.
Začni pripravljati, častiti in odbirati semena za pomladansko setev! Ako nimaš dobrega domačega semena, skrbj že sedaj. da ga dobiš pravočasno. Pazi, da krompir ne zmrzne.
KMETGVALCEVA opravila v januarju
V premrzli kleti ga pogrni z vrečami, slamnatimi odejami itd1. Ce krompir gnije, prebiraj ga večkrat in gnilega odstrani. Prav tako ravnaj s peso, korenjem in repe. Zimski čas je tudi zelo primeren za popravi, lo raznega orodja.
TRflVNIŠTVO
Ker je zima ugodna in travniki še niso zmrznili, je sedaj najugodnejši čas branati z mahom poraščene travnike in senožeti; dobro je tudi raztrgati na njih mah z železnim, grabljami. Ves mah pograbi in spravi e travnika ter ga uporabi za kompost. Zimski čas je tudi primeren za odstranjevanje grmovja in kamenja s travnikov in senožeti.
Na travnikih in senožetih, ki so izpostavljeni vlagi, poglobimo in napravimo neve odtočne jarke.
Prazimouanje lesenshili posevhou
Znano je, da nam napravi zima na žitu veliko večjo škodo, kakor si navadno mislimo. V krajih, kjer zima počasi nastopi in kjer se celo zimo vreme le malo izpreminja .tamkaj so za ozi-mine kar ugodni pogoji za prezimovanje, zlasti ako zemljo zmerno debelo pokrije sneg. Težje pa je, kadar pritisne suha mrazica ali kadar Se toplota pozimi nevarno izpreminja.
Večkrat težimo, da je vzrok slabe žitne letine suša, a ne pomislimo, da k temu pr.pomore tudi zima. Zelo nas zanima, kako lahko ozimine vzdržijo takšen mraz, zakaj ga te sorte bolje prenesejo, druge slabše in kaj nam je storiti, da ozimine okrepimo in jih podpremo v njihovem boju.
Večina rastlin čez zimo odmre. Le nekatera drevesa so zimzelena in pa ozimine, ki so prisiljene se boriti z mrazom. V zimzelenih listih so pozimi zasledili večje količine sladkorja kakor poleti. Tudi rž vsebuje na njivi pozimi 2.3 odst. več sladkorja kakor rž, ki raste na toplem v rastlinjaku pri toplini 15 stop. C.
Iz tega že lahko zaključimo, da je prezimovanje v tesni zvezi s prisotnostjo nekih kemičnih tvarin v celicah, da je torej li-zikalno-kemični pojav. Največjo
vlogo igrajo pri tem ogljikovi vo-dani, zlasti sladkor. Sposobnost prezimovanja je v tesni zvezi s količino, s kakovostjo in dinamiko cg j kovih vodanov. Cim več jih je v cel čnem soku, tem odpor nejša je rastlina. Zakaj? Ker je celični sok gos ejši in ker celice z gostejšim sokom teže zmrznejo.
Zimzelene rastline pridejo do sladkorja na ta način, da spreme nijo škrob v sladkor. Drugače pa ozimine. Te si ga napravijo kar v listu. Neke sorte si hitreje napravijo primerno zalogo, druge počas eje. Jasno je, da morajo ozimine za tvorbo sladkorja imeti na razpolago dovolj časa. Vemo, da njihovo delovanje, to je pripravljanje sladkorja, lahko poteka samo pri neki določeni toploti. Ako pade toplota prenizko, delo zastane, ako je previsoka, sladkor sproti porabijo za svoj razvoj. Ozimine kopičijo sladkor v življenjsko najvažnejšem delu, v kolencu, kjer se žito razraste v razrastišču. Konec jeseni mora biti v raz. rastišču največ sladkorja. Žito celo zimo diha, zaloga sladkorja se neprestano zmanjšuje ,konec zime pa je že močno izčrpana. Iz tega sledi, da je tedaj rastlina najmanj odporna za mraz.
(Nadaljevanje prihodnjič)
W/i	^
lllllllllllllllilKllllllllilUliililimillllllllllHillllllllllllilllllllllilllllllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii, HlllltMIlIllli, ||||||,||||i||||||||!|||||||||||H||||||||||||llll||HI|l,tillllinillllll,llllllilllllllllliltMllllilllllllilll»<lUUIIIIIilUilll1lllliniIflliililllilllllllllHIIIIIIillilil:IIIHiltlttllllttlltllilllllll
ZA VZGOJITELJSKI
POKLIC se je treba
temeljito pripraviti
Toliko je bilo že napisanega o vzgoji otrok in vendar ostaja to vprašanje še vedno predmet najbolj živahnih razprav in polemik.
Nekateri starši se na primer vse preveč brigajo za svojega otroka, drug] zopet premalo — enj so v vzgojj preblagi, drugi zopet prestrog; ~ nekateri mu dajejo preveč svobode ali pa ga pretrdo drže na vajetih — nekateri starši smatrajo, da je edino pravilno otroka čim bolj zaposliti, drugim se pa otrok smili ter ga skušajo «rešiti» prav vseh skrbi in dolžnosti — nekateri starši greše s tem, da nastopajo z raznimi vzgojnimi ukrepi prerano, drugi zopet prepozno
Mirno lahko rečemo, da sta pretiravanje in enostranost v vzgojj otrok največkrat kriva neuspehov. Mnogi starši po-
znajo na primer samo eno vzgojno sredstvo, in sicer teles, no kazen, drugi zgolj prepovedi in grožnje ali pa neprestano zaposlitev z delom in se ne zavedajo, da veja za mnoge izmed njih isto, kakor za nekatera zdravila: v majhnih količinah in pravem času koristijo, drugače pa zelo škodujejo.
Vzgojna znanost pozna več vzgojnih sredstev, kot na primer: zgled, navajanje, zaposlitev in nadzorstvo, opomin, svarilo in grožnjo, kazen in nagrado alj pouk. Glede rabe vzgojnih sredstev velja pravilo. da povzroči prehuda akcija reakcijo v nasprotni, nezaželeni smeri ter da ima prepogosta raba nekega vzgojnega sredstva brez stopnjevanja za posledico otopelost. Večno zadiranje na otroka ne rodi večje poslušnosti, neprestano kaznovanje ne odpravi prestopkov in samo m'.lovanje in nagra-janje ne izzove dobrote.
Dober zgled nadomešča večino drugih vzgojnih sredstev, zlasti kazen in vnaša v rodbino mir in harmonijo. Seveda je Fa to sredstvo za večino staršev najtežje. Kdor se ga hoče s pridom posluževati, mo. ra nenehno paziti nase. se oblikovati in odpravljati svoje napake. Mnogim staršem manjka potrpljenje, ne znajo se obvladati, so neredni in površni alj celo lažnivi, egoistični, neusmiljeni in notranje neurejeni. Kaj smemo pričakovati od staršev s takšnimi lastnostmi?
Z vzgojo moramo začeti čim bolj zgodaj, ko je otrok naj-bolj sprejemljiv in obcirži naj-
dlje dobljene vtise. Ze dojenčka je treba navajati na red v hrani in spanju, na snago in na na premehko posteljico Njegovo kričanje nas ne sme navest; k popuščanju, čeprav bi nam zaradi tega kdo očital brezsrčnost.
Pri vzgoji je važno, da otroka prav zaposlimo. Kako? Z najrazličnejšim delom, ki je zanj primemo: z ,gro, športom, knjigo. Danes je že splošno znano, da je med najboljšimi vzgojnimi sredstvi igra. saj je nekaka priprava za poznejše življenje.
Zdrav otrok se neumorno igra in vežba tako vse svoje sile. Ako kdaj izgubi veselje do igre, je to najčešče znamenje nastopajoče bolezni. Ni pa dovolj, ako otroku omogočimo igro, poučitj ga moramo o igramili možnostih, dati mu primernih nobud in ga šele nato prepustiti samemu sebi. Velika napaka je, če starši igranje nekoliko večjih otrok smešijo in jih silijo k resnejšim opravkom Otroku je igra zelo resna zadeva. Pustimo ga, naj se igra. čim dlje, zakaj v življenju imajo več uspehov prav tistj otroci, ki se lahko najdlje igrajo.
Kaj predstavljata za otrokovo vzgojo primerno delo in knjiga pa prihodnjič.
ZMERNOST PRI JEDI
dolgo življenje
O debeluhih gre glas, da so prijazni in dobrodušni ter vzbujajo zaupanje. Do suhih pa smo bolj nezaupljivi; saj je že Cezar dejal: «Pustite okrog mene debeluhe, suhci so nevarnih Tudi nam debeli ljudjre ne zamerijo šal, ki jih zbijamo na račun njih debelosti
Vsi ljudje trdijo, da suhi malo jedo, debeli pa dosti: to fes/to ne drii, n ne vedmo Večkrat srečamo ljudi, ki veliko pojedo, pa so suhi kot trska, obratni pa poznamo debeluhe, ki zelc malo pojedo. Ljudje se debelijo, če nekaj v njih oraa-mzmu m v redu, posebno če jim pravilno ne deluje ščitna žleza Večina ljudi pa je sairui hrioc svoje pretirane debela, sti. Dobri jedci so po navadi tudi sladokusci in kdor dobri■ i n veliko 'je, tudi dosti pije. In takemu človeku lahko z matematično točnostjo pove mo, kam to vodi: najprei do majhnih ne. všečnosti, nato v resno bolezen tn kcmčno v smrt.
Seveda pa si ljudje prično delati skrbi šele tedaj. ko je že prepozno nDokler mi tako diši, m; ne more škodit iv, pravijo; toda tek je slab svetovalec in debeli naj bodo zadovoljni, če se jim kdaj želodec upre.
Da ljudje dandanes dlje žive kot nekoč, je v veliki mert zasluga treznih navad v prehrani Nezmernost v iedi nam
KAJ MORA VEDETI DOBRA GOSPODINJA
Sipe umivamo z vročo vodo, kateri smo dodali petrolej. Za umivanje šip rabimo navadno krpo iz usnja.
Da osvežimo barvo tkanin, ki smo jih oprali, dodamo zadnji vodi za Izplakovanje: za rjave, rumene tkanine skodelico kisa na skledo vode: za svetlomodre, temnomodre, svetlozelene ter temnozelene 3 dkg galuna en li-tei vode: za rdeče, črne in rožnate tkanine pa skodelico soli na skledo vode.
Kako zgladimo skrotovičeno volno: Ko paramo volno, ki jo nammeravamo ponovno uporabiti, Jo takoj navijajmo na če‘rt do pol metra dolgo desko ali lepenko, da dobimo Štreno. Preve-
žimo na nekaterih mestih, da se niti ne bodo zmešale, snemimo z deske in položimo štreno za nekaj minut v mrzlo vodo. Nato jo obesimo na zr;'k, toda ne na sonce in ne k ognjišču. Za belo volno prldenimo vodi malo so. li, za barvasto pa kisa.
Temna svilena ali volnena že obnošena krila, ki so se začela na nekaterih mestih svetiti, zdrgnemo po legi blaga z mehko krpo, ki jo pomakamo v raztopino salmiakovca in vode. Na en liter vode vzamemo polno žlico salmiakovca. Učinek je večji, ako uporabljamo krpico iste kakovosti in iste barve.
Volnena obleka se najlepše zlika, ako Jo likamo preko namočene, trdo ožete in volnene krpe.
zelo škoduje in je velika neumnost. Toda žal so tej neumnosti podlegli tudi genialni ljudje; saj pripovedujejo na primer. da je slavni romanopisec Balzac pri nekem Obedu pojedel: 100 ostrig, io zrezkov, eno celo raco z repo, 2 pečeni jerebic1, veliko porcijo rib poleg nekaj predjedi, mnogo sla-*čic ter ducat sočnih hrušk Umri je — 51 let stari
Koliko pojemo, je odvisno tudi od navad dežele, v kateri živimo: zelo velik jedec je na primer Švicar, medtem ko je Anglež bolj zmeren.
Hrana nam služi predvsem zato, da se vzdrži ravnotežje v telesu in da ne utrpi presnavljanje med Posameznimi organi. Kdor redno več je, kot nje. a<ovo telo potrebuje, prisili želodec in vse življenjsko važne organe, da pretirano delujejo. Obenem se « organizmu odlagajo prevelike zaloge hrane, ki povzročajo razne motnje. Tako bolehajo predebeli ljudje na srcu, ledvicah in želodcu ter letajo od zdravnika do zdrav, nika.
Pn človeku, ki tehta 10 do 25 kg več kot normalno, je nevarno, da zgodaj zboli na srcu; In tudi trikrat več možnosti je fcOt pri suhem človeku, da umre zaradi možganske krvavitve, zaradi bolezni želodca, ledvic ali zaradi sladkorne bolezni. Nevarno je že, če zna. ša obseg trebuha tri do štiri cm več kot obseg prk. Zato bi se morali obilnejši ljudje skalno tehtati in meriti. Na spkršnn velja pravilo; ne we(s kil kot meriš centimetrov nad enim metrom; rajši 3 do 4 kg man< kot 1 do 2 kg več.
S kor o vsi debeli ljudje sanjajo o tem, kako bi shujšali. Toda ostanejo navadmo le pri željah, kajti hujšanje ni enostavno, dasi ni nujno, da stradamo, če hočemo izgubiti nekaj svoje teže Važno je, da si hrano pravilno Ubiramo. Od solate in sad ja se še nihče ni zredil, seveda po ju moramo jesti v začetku obeda, dokler smo še lačni, zato ve potrebujemo potem tako obilnih obrokov krompirja, mesa, močnatih jedi itd. Tudi neslana hrana nam mamjša žejo in posveSuje odvišno izločevanje tekočin.
Za hujianje je zelo primerna telovadba, vendar je brezupno, če priporočimo debelemu človeku, ki komaj diha. da pol ure telovadi Seveda pa so tudi med debelim.j takšni, ki lahko žrtvujejo vsak nekaj minut za svoje zdravje.
MODNI POMENKI 4t uMiifč-
Moramo se pogovoriti o tem. kajti nekateri ljudje že govore o spomladi. Saj ne rečem. da ni pametno misliti na bodočnost, toda nam je tudi lepo, kadar se spctnnlmo na pustno veselje. Mogoče bodo neši načrti ostali le v skritih željah, ali verjetno se bodo uresničeni skupno z nami vrteli ob razigrani godbi.
Oglejmo si r.ekai kratkih večernih oblek. Namenoma sem zbrala dvodelne modele, ki nam nudijo možnost izpre-membe za .. naslednja leta.
K širokemu, res širokemu krilu iz živobarvno kockastega blaga (naj bo to tako ime» novana «orgarua») nosimo temnelšo nagubano bluzo v skladni barvi. Enostavni kroj b« odlikuje po lepi liniji, a vsa eleganca je v zanimivi izbiri barv in izrednega materiala. Pristajajo črni čeveljčki iz satin».
Naslednji model se pravza. prav skriva pod enostavno Jopo Ta način obleke je ?e vedno upravičeno v modi zaradi svoje praktičnosti. Sicer gladko obleko krasi v gubah izpeljana edina naramni. ca. ob kateri si pripnemo lepo zaponko.
Za mlade deklice ali za tiste, ki so ohranili vitko postavo. je zelo ljubek naslednji model. 2ametasta, do vratu zapeta jopica s kratkimi rokavi je v lepem kontrastu s krilom iz organdija, izvedenim v treh volanih, ki so obrobljeni z drobnimi čipka«-mi ali s kakim drugim obrobkom iz svetle vrvive. V primeru da izberemo jopo iz črnega žameta nam bo najljubša tudi ob drugih prilikah. Belo organdi — krilo nam bo dobro služilo tudi kot spodnje krilo za katerokoli drugo plesno obleko. Kot rečeno, je ta obleka namenjena predvsem tistim bitjem, ki n« čutijo utrujenosti ter Se vrte v veselem plesu.
Za tiste pa, ki raje posedijo ob mizi v prijetnem razgovoru, bomo prihodnjič izbrali kaj primernega.
Sonja Mikuletič-Palme
//Iii V\\ >
't
KUHINJSKI NASVETI
RIŽOTA S KLOBASAMI
Potrebujemo: 50 g masti, pol čebule, 4 pare svežih klobas, 500 g riža, 125 g paradižnika ali 30 g paradižnikove omake in parmezan.
Najprej segreješ mast. dodaš narezane čebule in ko ta zarumeni še olupljene klobase; po dveh minutah prideneš še paradižnik, poper in pustiš, da se peče lo minut. Posebej pa napravimo rižoto, in sicer tako, da zavremo četrt litra vode, denemo vanjo riž in sol; neprestano mešamo, od časa do časa pa dodamo žlico vrele vode ali juhe. Ko Je riž napol kuhan mu prilijemo omako klobas, ko pa je skuhan, mu dodamo koščke surovega masla in parmezan ter ga obložimo s klobasami.
ZDROBOV PUDING
Potrebujemo: 200 g zdroba, 1/2 litra mleka, 1/2 j vode, 150 g sladkorja, 50 g rozin, 3 cela jajca, limonin olupek, klinček, 2-3 žlice marmelade ali malinovca ter žlico konjaka.
Pristavi k ognju mleko z vodo, s sladkorjem, naribano limonino lupino ter klinčkom in pust', da nekaj minut vre, potem pa vsipaj počasi zdrob. Kuhaj 10 minut in dodaj medtem rozine cela jajca ter mešaj. Končno pa stresi zmes v namazan pekač ter
kuhaj pol ure na sopari. Pose-bel pa kuhaj nekaj minut marmelado s 1/2 kozarca vode, nato dodaj še konjak. Ko je puding gotov, pusti, da se hladi ter ga potem zvrni na krožnik in polij z marmelado.
LESNIKOVE KROGLICE
Potrebujemo: 3 rumenjake, 250 g sladkorja, 250 g olupljenih in zmletih mandelj, 125 g naribane čokolade, 30 g cimetovega prahu, 2 žlici moke, žličko ruma. Dva beljaka temeljito mešamo ter napravimo kroglice, ki jih povaljamo v sladkorju v lešnikih ali čokoladi in jih potem pustimo, da se posuše.
* # *
Vsakdo ve, da je čebula izredno zdrava jed. V času epidemije gripe so ljudje uživali čebulo, da so se obvarovali bolezni.
* * *
Majhne opekline nam ne povzročajo bolečin, če jih obložimo z narezano čebulo.
* * *
Cebulini obkladki pomagajo proti bolečinam v vratu.
* * »
Rana, ki nam jo povzroči če-belni pik, nam hitro ozdravi, če jo namažemo s čebulo. Tudi razna grojenja na prstih nam prej d zore, če si jih oblagamo z vročo narezano čebulo.
ŽIVINOREJA
V hleviu moramo paziti predi vsem na zdravje živali. Zdrav zrak je živini nujno potreben. Najprimernejša hlevska toplota za krave in prašiče, za tele. ta> in pujske je 15 do 18 stop C. Konjem, mladamiu gcved« in ovcami prija tudi nekoliko nižja hlevska toplota, ako je hlevski zrak suh in ležišče dobro postlano. Hlevski zrak bo. di vedno svež in dober.! Zapomnimo si to, da v premrzlih hlevih in svinjakih porabijo živali več krmskih redilnih snovi za proizvajanje jn ohranitev telesne toplote; Ako ni v hlevu prezračevalnih naprav. je treba nekajkrat na dan hlev dobro prezračiti. Poleg zdravega in čistega zraka privošči živini tudi dovolj svetlobe, ki mora prihajat; v hlev skozi okna. ki so zamašena s slamo ali celo z gnojen. Za nadaljnjo rejo odfcra. nih telet ne odstavljaj prežge*, daj ir* prenaglo. Isto velja tudi zia. mlade prašiče. Da ostanejo krave dadi časa mlečne in da se okrepijo, jih moramo pripustiti šele 2 do 3 mesece
po otelitvi. Na spolovilih bolne krave je treba na jprej zdraviti in potem šele pripuščati. Vsem brejim kravam pokladaj le zdrava, močna pa ne preveč obilna krmila,. Ako imaš prašiče, kj jih nameravaš še pitati, podvizaj se! Perutnino imej na suhem, pred mrazom zavarovanem prostoru. Skrbimo, da perutnini tudi v zimskem času ne manjka zelenjave in beljakovinaste hrane.
VINOGRADNIŠTVO
V vinogradu je dovolj dela. Trte okopavamo, kopljemo za nove nasade, obrezujemo, pripravljamo kode itd. Ne odlašajmo s tetn delom, ker čim-prej bo opravljeno, tem bolje bo za nas. Vinograd mora biti pognojen, za gnojenje pa moramo rabiti domači gnoj z dodatkom umetfnih gnojil, predvsem superfosfata.
KLETARSTVO
V kleti smo že pretočili ali pa pretakamo vino. Paziti moramo, da je vino zdravo, Vino, ki spreminja barvo, je podvrženo rjavenju jn ga zdravimo z ir.etaibisulfitom. Polnimo sode, iz katerih smo na kakr. šen koli način iztočili nekaj vina C e tega ne storimo, se lahko ne površju pojavi «vini-ski cwt» in nevarno je, da postane vino cikasto. Zračimo kleti, toda pazimo, da toplota ne paidte '»od 7 stop C.
SADJARSTVO
Sadnemu drevju osnažimo deblo im veje m?hu in lišaja. Za to delo je najprimernejša jeklena ščetka.. Drevju odstranimo vse nepotrebne, prelomljene in suhe veje. Paziti moramo, da ne napravimo pri tem opravilu prevelikih ran4 ki se ne bj kmalu zarasle.
Zima je najprimernejši čas za uničevanja škodljivcev, ker jih v tem času na golem dr e v. ju najlaže opazimo. Drevje škropimo z ovočidom v razmer-jju 4 do 6 kg na 100 litrov vode. S spraymacom. ki se da mešati s polisolfuri. Uporabljamo ga v dozi 3 do 5 kg na 100 litrov vode, če ga uporabljamo samega; zmešanega s po-■isolfurj pa ga uporabljamo v količini 2.5 do 3 kg na 100 li* trov vode. Nadalje lahko uporabljamo antiparasit. dendrin arb-irjTi in ra koloidal Za škropljenje uporabljamo škro piln.ice. najbolje emajlirane, in poškropimo vse drevo. S tem, bomo uničili zelo mnogo zalege raznih gosenic, ki so največji sovražni našega sadi. nega drevja. Deblo in večje veje pa namažimo s 13 odst. raztopino zelene galice, kii onemogoča razvoj raznih glivic in lišajev. Tudi na gnojenje sidn^ca drevja ne smemo poz?biti. kajtj drevo, kot vsa. ko drugo živo bitje, ne more rasti brez hrane. Proti kodra-vosti breskev škropimo s 4 do 5 odst. raztopino modre galice.
VRTNARSTVO
V januarju pripiavljamo /ermljo za spomladansko setev zelenjave. Vrtnarji ne morejo izhajati brez toplih gred. Naj-trpežnejše sc 'iz betona. Imajo pa to napako, da se naglo oh Uide. Zaradi tega bi morale biti obsute z gnojem ali vsaj z zemljo.
V januarju sadimo čebulček in česen. Odkrivajmo nasade špargljev dia se jim ojačijo korenine. Februarja jim gnojimo ter jih ponovno zasujemo. Ce nam po vrtovih delajo ško. do polži, potresite okrog- leh živega apna, ki bo polžem pre-Drečil, da bi lezli na lehe. V koL:k~r rv> bi polži še roja. Viil jih pobirajmo kar spreti in pokojčavajmo.
Zadnji čas je za setev zgod-njega graha, Irr.amo trj vrste graha. in sicer dve nizki in eno pol visoko ki izfcorno rone. vajo v naši zemlji. To so čl*, dežni iz Amerike, mali proven-cal in pa ekspres.
ČEBELARSTVO
Ta mesec v čebelnjaku ni dela. Čebele naj nihče ne moti, ker jih slehemu ropot vznemiri in škoduje. Ob prostem času popravljamo panje in pripravljamo okvire. Tudi stro krvno časopisje o čebelarstvu si malo oglejmo. Pripravimo si tudj vse orodje za poznejšo rabo.
					
Olimpijske igre
in jugoslovanski špoit
Mladina bo imela v 1. 1952 VTsto največjih športnih senzacij Šestič se bo mladina vsega sveta, zbrala k olimpijskim zimskim igranj ki bodo letos prvič na severu v domcvipi smučarstva. Organizacijo zimskega dela olim ijskih iger je prevzelo mesto Oslo.
V ospredju so smučarske- tekme, pH kater h bo ' največja borba med najboljšmi nordij-ci in zlastj Finci bedo skušali Vzeti Sved m prvenstvo, ki ga itna Nisse Karlsson. V ski ku {jodo morali Norvež ni napeti vse sile, če fcodo hoteli preprečiti poraz v svoji najljubši disciplini. V alpskih disciplinah je položaj docela drugačen, tu b> ostra -ba med Francozi, Avstrijci, Italijani, Švicarji in ac.utsiderji, kot so: Američani,
’ Norvež-ni, Nemci. V hokeju pres?gajp ostale konkurente zla*‘i Kanada in ZDA, tpda tudi Cehoslovaki, Švedi in Švicarji smejo upati na uspehe. V bobu so favoriti Nemčija, ZDA in Švica v drsanju se ne npore ničesar pr dv:d:vati.
Viš k limi i kih iger v Helsinkih, ki bodo od 19, julija do 3. avgusta bo lahka atletika. Glede teka na kratke proge še ni gotovo, če bedo «beli» te mov le; zmagali nad »črnimi*. to je predvsem pred ameriškimi črnci. Teda čim večje bodo razdalje, tem bolj bodo v ospredju Evrop 'ji i. Tu mislimo na Ceha Zatopeka, Be'gijca Ga. stčna Reiffa, Finca Maekelaja in druge V Prodni telovadbi bodo nevarni Švicarji, Finci in Nemci.
Kot znano, so na zadnjih olimpijskih igrah v Londonu tudi Jugoslovani dosegli lepe uspehe. Nagel razvoj jugoslovanskega športa nas navdaja z S upanjem, da bodo naši atleti na | ^ letošnjih mednarodnih tekmah j še uspešnejši.
Do tega zaključka nas vodi športna bilanca v 1951, l$p s® se v prvi vrsti Izk. zali lahko-atleti, vaterpolist', nogometaši, košarkarji, boksači in igralci tenisa Spomnimo se le nogometne zmage Jugoslovanov proti ;NorVeški (4:2), ®^lci (7:3) in prott Švedski (2:1) Ur neodločene igre, ki jo je treba UP^ števat! kot; zmago "otj. Italiji na‘ njihovem igrišču v, Milanu.
Preds‘avn ki jugoslovan ke atletike so si priborih lani 36 novih državnih rekordov, od teh 7 novih rikoidov v meddržavnem dv b )ju z Angl jo. Pofnemb o je, da so zm gali Angreži samo s 13 t čk-mj razlike, Tu je b.l za Jugjelovane eden na .v čih u .phov v lah-k atle iki. K -emu moramo d.i-d ti žensko ekipo, ki je zasluženo zm g la nad .ta ijansko r p. zentanco z rezultatom 59:4«.	-
Va. rp listi so dvakrat pre-m giji, JA a1' pz,-., in sicer z 10:3 in 7:2, Avst ijce s 7:3 in 7:6 t č ami, na tekmah v Rimu in N aplju so uklon 1) Švede s 13:4, obvi dali N zozem ce s 4:4, medlem ko. so izgubi-
li proti Italiji, zmagovalcem lamkega turnirja, z majhm razliko 4:6. — Na Dunaju so jug slovanski plavači premagali avstrijsko reprezentanco s 110:83
Pos_bcn uspeh pa so dosegli jugoslovanski ’ košarkarji; na osmih mednarodnih sreč jr jih sa odnesli kai sedem zmag. V B ogr du pro j Franc zom (56: 46) in šest zmag v Car gradu na velik m turnirju. Tako sc porazili Ital jane (55:22), Av strijce (46:19) Pe. zijce (55:37) Egipčane (43:36) Franci ze (54:50) in Turke (52:38). Tak . je dos gla JugosLv ja prvo mesto.
V tenisu so ra tekmah na Dunaju prem;-gali Walles, Luksemburg. I aHjo in Egipt vsa-ko s 5:0 točk mi, nato še Brazilijo in Sved: ko s 5il in Anglijo s 5:4, poraž ni pa so bili od Madžarov s 3:5.
V' bok-u so nadvlad'it Itali jane, in sicer v Be< gradu 12:8 in (J-srgl) v Shrčjavu 10:10: pro i Avstriji so zmag- Ii z 8:0 iri 6;2,
- Vsi ti ; uspehi .nam dajejo .tipanje, da bodo Jugoslovani častno Zastopali svojo državo.
<(Kajj	je uti!el
MIZEK FIGA*
in uganke MATEJA BORA
Pionirji!
Poprosite svoje mamice, naj Vam kupijo knjige, ki jih je za Vas ob novem letu izdala Mladinska knjiga v Ljubljani. Ce imate radi dosti lepih in barvnih slik. pros'te za slikanico: »Kaj je videl M.žek E’iga». ki jo je napisala Mila Prunkova-Utva. poslikal pa Dušan Petrič. Skoraj vsak verz pesmi o M /ku Figi spremlja lepa podeba, ki nam kaže da je šel M:?ek Figa po svetu v tuj nepoznan kraj in da nam je povedal, ko se je vrnil domov, naslednje:
«Tam je miška mačko
[snedla, ko je žabjo volno vredla, zajci lovce so podili, psi gonjače postrelili, mravlje zid visok podrle, žabe pa orehe trle.
Kure snedle so lisico, srna pekla je potico, poli je drva skvpaj nosil,
• medved vbogajme je
[prosil.
Cuki vse noti kvartali, vse imetje zaigrali, štorklje kolo so plesale, sove so jih varovale.
Slon je pesmice koval, mrož vovestice je bral, spisala jih je kamela, ko je ravno tas imela. Nosorog je 'ego bil, smuke jelen se ulil,
Toda tudo vseh čudes — bilo je po to zares!*
— pravi Miiek F ga:
«Dete deda je^ zibalo in je zanj plenice pralo na otoku Niga.t>
:ji * *
Vso našo pozornost pa zasluži. dragi pionirji, mladinska knjiga «TJgunke», ki jo je napisal znani pisatelj Matej Bor in opremil slikar Gvido Birolla, po rodu Tržačan. Knjiga obsega 48 ugank.
So to navidez preproste pesmice, ki pa vam bodo dale mnogo misliti, preden jih boste razrešili- Ce pa ne
ZA BISTHE GLAVE
illlliHIIMIIIIIIHIIIIIHIIItlliMllllllllltlllllllltllllKMIII llllll ..........
IVtiznnlm
VODORAVNO:
1. vrsta čeme ta, študent, viso-kcšalec; 2. r.ečiti se, dva soglasnika, dva enaka soglasnika, obleka (hrvat.); 3. zavitek, nedoioč ni zaimek, glasbena nota, židovski uče jak; 4. gospa (angleško) železniška postaja med Zidanim mo t m in Mar borom, ploskovna mera (m ož.): 5. samoglasnik in sog asnik, nauk o Ses avih, romanski spolnik; 6. scglasnik mednarodni znak za »rešite naše ouše«, žensko ime ,tu ški povelj uk, samogtasnik; 7. grič, majh a vzpeti a (dvoj.), sog'as-nik; kmetovalci pri določenem opravilu;. 8. soglas ik, lesena uta na vrtu (v mnežn ), naganjati, sog as ik; 9. predlog živalski glas, tuie moško ime, predlog vezn k; 10. kakšen, zapora ladii (lju i), da se preprečijo in ome
skega telesa; U. oznaka za barvo, oblika glagola dati, medmet, ječe; 12. Sog’ sje tonov, oziralni veznik, bodrilnica, država ob Tibetu; 13. avstralski otok, napreduje.
NAVPIČNO:
A: jakost, množina vozil na cestah, g.ški’ modr.jan; B: odstop,
sogia nik, vrsta proze; C: reostat (tkrajš no) rastl.nskj izcedek,! Salomon. D: Lear — so av zmeua; C: zčetne čike treh mo- j kare; E: akord — invalid — na dermh teh i čnih iznajdb; zači 1 dev; F: Lavo — svatevati — Lenim, trije soglamki; D: starejša i na; G: Ive — Oka — dva^
prsdlo«*. rredlo?. samrčl^s.; L: predlog" phnlni glas. inštrument, dva enaka soglas.; M: žensk« ime, žensko ime, obžalovanje dejanja; N:	rojstno	mesto	Mohameda,
vzklik pri kihanju, deli živalskega telesa (množina); O: narodi naših pokrajin v času Grkov in Rmljm v, samoglasnik, pletena posoda; P; domača žival, majhna cerkev.
REŠITEV
novoletne križanke
VODORAVNO: 1. ali — Kip; 2. kava — r. k. — oj; igla; 3. Slovenija — Barkcvlje; 4. Aero Ivan — Anja amen; 5. komad — OLO — ta; Tara — Aldan; 6. u-mor — ski; ro — da; .Ulm ; .Ajnpj, 7. dam — Ivan Ca kar — špem
— v:e; 8. nosna — Darja; 9. rovt
— Alka; 10. AO — tž — roj 11. salva — re — in — drag; 12. Pavia — in — karo; 13. pol — dtdk — obiigacija — ost; 14. Ilok
— Iva — SL (Stritar-Levstik) — so — Oka — Opel. 15. roman — ametist — KPS — spaka; 16. oral — Eden — reva *— Ovid; 17. Nederland — anat nrja; 18. enka — Abel. 19. vas — ata.
NAVPIČNO: A: KUD — pir. B: Omar — polo. C: samomor —
boste mogli sami dognati skrivnosti, ki tiči za temi ugankami, boste obrnili stran in uganke razbrali s slike.
Ce Vam pa se to ne zadostuje, tedaj Vam ne preostaja drugega, kot da odprete kazalo na zadnji stra-' ni in vse Vam bo jasno. Prepričani smo, da Vam bodo uganke tako zelo všeč, da se jih boste naučili celo na pamet; pa &e prepričajte. če ne govorimo resnice:
Obesili so ga, po njem bijo. a kaj mu, mar — on poje [Vam glasno
(UOAZ)
N ihte ga ni ulil, pa vendar [piše
Kaj piše, pa ne ve. Kako [se piše?
(^ruotrjAs)
Nosiš ga. hkrati pa v n*em Isto j iš.
Malce pomisli, pa pogodiš. (fiaA3o)
Vsak dan prinese iz dalj p {.neznane
k nam domov kupe novic, va se n'ti iz sobe ne gane — kdo je ta stric?
(Oipmt)
Prijateljici dve imaš, ki ti pogosto v lase seleta, a ko izveš, kdo sta. prizna S, da ti vendar vse dneve
Istreteta.
(35t0£)
Zaprli so jih. glej, va m'so nit stpnVe, pustili so j-m k'-'ut, pa niso pobeavile.
(I-ma)
Ti po nogah, a on ti gre po lgJavi,
preklinja ga najrajši
[kolesar promet ovira, pa ga he
[ustavi, a kazni vendar plačal ni
[nikdar.
MLADI KEMIK
OGNJA
Ali veste, da je gorenje v resnici kemični proces? Dolgo so ljudje mislili, da oddaja goreč kos lesa ali druge snovi skrivnostno, nevidno tekočino. Potem so odkrili, da se snov, ko «gori», le združuje s plinom kisikom, ki je v zraku. Kisik je brez barve, okusa in vonja. Tudi vidimo ga ne. Toda brez kisika ne bi živela nobena žival in ogenj ne bi mogel goreti. Kisik, ki pride z dihanjem v vaša pljuča, vam z oksidacijo hranilnih snovi v resnici ohranja plamen življenja,
Preprest poskus vam pokaže, kako se kisik porablja pri gorenju. Odirgajte si kos časopisnega papirja s stran'-co okrog 12 cm, nalahko ga zmečkajte in potisnite na dno kozarca. Prižgite papir In ko dobro gori, poveznite narobe obrnjen kozarec v vodo, ki sie jo nalili v globok krožnik. Plamen bo kmaiu ugasnil, kajti kisik iz zraka v kozarcu bo pošel. Odstranitev kisika povzroči zmanjšanje zračnega pritiska v kozarcu in normalni zunanji pritisk dvigne nekaj vode v kozarec.
Voda napolni približno eno petino kozarca. To pomeni, da je v ob čajnem zraku od celotne množine ena petina kisika. Ostale štiri petine pa so v glavnem drug plin, ki ga imenujemo d u-š i k. Oba plina sta med seboj pomešana, toda dušik razen v redkih primerih ne sodeluje pri kemičnih reakcijah.
ob ika vezn ka, pismar, pritrdilni-ca; E: samoglasnik, prve 3 črke imena rojstnega kraja slovenskega pesnika, igralna karta, K — lat nsk;, soglasnik. F: dolgo nosa, st pi je; G: koi Intski filozof pre<j Kr. roj., evropska dr žava (v ital. pravopisu); H: arabski kne?, dva zaporedna so gla n ka, I: gora v Armeniji, oksi. diran ba er, J; ž; sko krstno ime. iz sam sta'n ka oreh izpeljan
je nalezljive bolezoi, del žival- pridevn k; K: samoglasn k, smuči,
(Rdeči križ Slovenije) H: anilin
— kamela; L: Ivo — Cicero — E a; J: rja — Ra — osteri; K: ka; ton — bli da; L: Kapitol; M: oba — da — Istran; N: jantar — Igo — en; O: rja — Kozina — kva; P: Ikarus — copata; R: kgo
— Alp — iks — oba; S: ILVA
— Medard — JA — omet; T: palma — Malorka — svila; U: jela — RK — a.a. — opij; V: endivija — Gropada; Z: Ansa — Osek; Z: Noe — tla.
llUfoS IlUmaol
OB- OVNU
V težkem taktu tolče, zbija neizmerna naša moč;
Dviga, spušča, v Ug, zabija rrno zjutraj .v. pozno v noč . -,
DrSi nam oven
gor in det	.
veselo in brez muk,
ko tisočkrat iz dneva v dan
iz prs zvtni nam "‘čez ravnil?
Hooo-ruk’
hooo-mk! -
ho-ntk!
Ho-rvk'! — brez muk! Ho-rrk! — Juhej!
Kdor hoče z nami le naprej!
Naš duh je živ,, telo krepko.. razgiban naš je glas, prešerni, vedri j pesmijo hitimo v novi časi
MLADINA V SVETU
MEDNARODNA ŠTUDENTOVSKA KONFERENCA
V Edimburgu na Škotskem je 3. januarja pričela mednarodna študentovska konferenca, katere so se udeležili predstavniki študentovskih or ganizacij iz 20 držav, da razpravljajo o mednarodnem so-delova ju. študentov, a tudi o nj hovem prizadevanju za mir ,za mednarodno vzajemnost ter za svobodo znanstvenega dela. Zvezo študen‘ov
Jugoslavije zas ppata na mednarodni konferenci predsednik njenega cen ralnega odbora Milorad Pešič in tajnik za mednarodne stike Jakša - Bučevič.
'S <;
Študentje ljubljanske univerze Izdajajo svoj časopis »Tribune», ki obravnava vsa zan mixa vprašanja njihovega življenja ter š u ija. Prav tako prin ša tudi vesti iz po-Utlftiega in kulturnega življenja doma in po svetu.
X » *
Okrog 30 procentov norveških študentov študira s pod-p-ro državnega posojila. Povprečni letni znesek posojila ziaša 1550 kron, to je pribl žno polovica vsote potrebne za 10-mesečni študij. Po-s jila drje drž va brez kakega posebnega jamstva in obresti tudi za dobo 15 let.
JlfA
.fižie-
1*EPI
Draga Pepa!
Mož, ki ve, kaj je bonton, general je Winterton.
Zdaj, ko se je dopolnilo staro leto, je objavil novoletno sporočilo in nas res lepo pozdravil.
Da prav psi bt doživeli, ■ zadovoljni in veseli, v novem letu srečne dni, tp nam Winter:on špli.
Kolikor poznam te, P epa, strinjala se boš z menoj, da odzovem se takoj in mu kličem: «H vala lepa!*
Prav iskreno, iz srca, tukaj mu čes*itke vračam in obenem prosim ga, da se lahko nanj obračam:
Če resnično nam želite zadovoljnost in veselje, čas je, da se odločite spx>štovati naše želje.
Glavna, prva vseh želja, ki srce jo narekuje, gospod general, je ta, da se jezik naš spol tu je.
Miren narod smo in čeden, dober, skromen, a zaveden,
vsakemu enakovr' den!
1 Govorica, ki učila , jo je mati, nam je mila!
Pride V do Vas resnica.,
kak’ deli se nam . pravica?
Je-U to pravilna vlada., da ga v Trstu ni urada, kjer bi jezik naš poznal!, ga dostojno spoštovrli in se ga posluževali?
Vprašam Vas le to, le eno:
Je to prav, je to pošteno?
% ■
Čudna taka je pravica, da slovenska govorica, niti takrat se ne čuje, kadar davek se plačuje!
Za naš jezik ni jim mar, dober pa je naš denar!
. - ■	Si-.. st■	.v.?.)	oifi
Jfi-i > to--ravnanje-, pravo
vpraiptgv [/as, m; je to zdrave, da. se na slovensko glavo vedno luča. psovka liščapon?
i	>.-• .	'
V Trstu samem svoje dni
in po vsej okolici
stali naši so d movi.,,
Cujte, dragi general:
Pogoreli so do tal,
vse nam je ja: is! požgal! —
Naši hlici po obnovi
so, kot se tp včasih pravi,
glas pijočega v -puščavi. —
Druge želje tzdaj pustimo, v prvi vrsti to želimo, a poudarj mo, da vse to nam po pfaviei gr,e; hočemo le. kar je naše!
Evo: to, vsaj. to nam dajte! in potem pa, bogme, znajte: Ko preteče leto dni, lahko zreče ram v oči.
Dv gnile se bo^o čaše na junaško zdravje Vaše!
med vrstami
BOŽIČNE IN NOVOLETNE POSLANICE. Vsj vidni državniki po svetu so objavili svoje božične in novoletne poslanice. Vse so umerjene in trezne ter izražajo željo po mirni ureditvi sveta. Oglasila se je tudj argentinska Eva Peron, ki je izrabila priliko, da svojemu možu dela prav amerikansko reklamo. V svoji poslanici je zapisala: V 19. stoletju so zlohotni ljudje prinesli revščino in stisko nad človeštvo. Po zaslugi mojega moža Perona je zdaj argentinsko ljudstvo poklicano, da človeštvu oznanja božjo besedo in mu pri-na?a sporočilo angelov.
MED VRSTAMI:	Draga
E vica, kar tiha bodi! Kdo pa tj bo verjel? Z Evami imamo slabo izkustvo. Poznamo neko Evo iz davnih časov, ki je človeštvo prav pošteno speljala na led.
Živel turizem
Vlada na Ogrskem je imela ob koncu leta sejo. Zabe-ležbe vreden je odstavek iz poročila finančnega ministra: Priporočljivo bi bilo, da v bodoče posvečamo posebno pažnjo razvoju turizma. V ravnokar preteklem letu so našo državo obiskali samo štirje ameriški turist; in vendar nam je to vrglo iepo vsoto 120.000 dolarjev, ko smo jih izpustili. Ce se nam po-
sreči, da privabimo vsaj enkrat na mesec po par ameriških turistov, bo to pomenilo za našo finančno bilanco enega glavnih dohodkov.
Mr v omili otroških letih
. V božičnih počitnicah se j® De Gašper; krepko udejstvoval na konferenci za organizacijo evropske vojske. Ko se je vrnil v Rim, je izjavil novinarjem: »Prav praznično je bilo. Zdelo se mi je. da sem se povrnil v otroško dobo, ko sem za božič dobival svinčene vojake in se z njimi poigral.«
Pocoinoma nMisen
V Libij; so postavil; novega arrbskega kralja. Stopi; je pred ljudstvo in svečano izjavil: »Moje kraljestvo naj bo popolnoma neodvisno. Vladal bom samoslojno in odločno bom odklanjal vsak zunanji vpliv. Al] right!«
Žetev nuBreduie
SOFIJA — Kakor se je Izvedelo iz službenih virov, žetev v Bolgariji dobro napreduje in so popolnoma izmišljene govorice, da kmetje nočejo žeti.’Samo včeraj sr- po želi in odpeljali v skla -ča petnajst voz žita in petnajst voz kmetov. Prva in druga skladišča straži policija.
ITALIJANSKI slovstveniki
na znamkah
Italijanska poštna uprava je do danes dala v promet že večje število znamk, ki nas spominjajo na slavne kulturne može preteklega časa: slikarje, stavben ke, glasbe-nke, pisatelje in pesnike. V tem spisu bomo podali krrtek pregled onih pesnikov in pisateljev, ki so jih' že Upodobili na znamkah.
Najstarejši italijanski slovstve-
	
E	S
'ii&'Jezika «voigare», ki se je začel uveljavljati v književnosti ob koncu enajstega in v začetku dvanajstega stoletja, do takrat je namreč ta jezik uporabljalo le ljudstvo, kot znači sam naziv, do-čim so se izobraženci posluževali še vedno latinščine. Prav zato torej velja sveti Frančišek (1182-1226) s svojim delom «11 cantico di Frate Sole«, kot eden izmed začetnikov italijanske književne kulture! Njemu na čast so ob 700-letnici smrti izdali serijo petih znamk.
Stoletje za tem je italijanska literatura dosegla svoj višek s tremi velikimi: Dantejem, Petrarco in Boccacciom. Dantejevo osebnost gotovo vsakdo pozna, saj slo vi njegovo delo »La divina com-media« kot največji umotvof svetovne poezije / in je prevedeno skoro v vse jezike, med temi tudi v slovenščino. Na filatelističnem področju se spominjamo Danteja kar v štirih serijah. Prva, ki je bila izdana leta 1921, ob šeststoletnici pesnikove smrti, je sestavljena iz treh znamk: prva
ooooooooooo
ČUDOVITA POTOVANJA IN DOGODIVŠČINE’ LAŽNIVEGA
i
rn
n
ii m
j
m
o
a
1
11 ust ri ra : B. Cm BO ML
V.
0
# i
\.
Boljšega darila m! nihče ni mogel pokloniti, saj mi je litovski kom obetal toliko dobrega na bojnem pohodu. Ko sme nekoč podili Turke sem poveljeval precej izpostavljeni prednji straži ter opazil da sp mi približuje sovražnik zavit v gosto meglo prahu. Ukazal sem torej svojim tovarišem, naj se razprše na levem in desnem krilu in naj dvignejo toliko prahu kolikor morejo, nakar sem udaril po sovražniku; ta se je naj-prei uoiral, toda ko so mj prišli pa pomoč vojaki, je začel bežati.
&
£
2.
Ker le bil moj konj tako nagel, sem jaz prvi sledil sovrt žnika m ker sem videl, kako beži prj nasprotnih vratih iz trdnjave, sem sklenil! da se ustavim na glavnčm trgu in počakam da se moji zberejo. Medlem sem pognal svojega upeha, nega konja k studencu; pil je ‘n pil, a žeje kar ni mogel ugasiti. Najprej sem se čudil, toda ko sem dobro pogledal, sem videi da vsega zadnjega dela moje živali ni več; tako je voda seveda odtekala ne da bi konju koristila.
,,
3.
Kako se je moglo to zgoditi, mi je ostala popolna uganka, do. kler ni privihral* moj hlapec ter mj povedal, da so nenadoma, ko sem vdrl za sovražnikom v trdnjavo, spustili železno mrežo nad vrati, ki je prerezala mojega konja. Odreza. ni del je nekaj časa strahovito razsajal in brcal sovražnike, nato pa je krenil na bližnji pašnik Takoj sem se obrnil in preostalo konjska polovica me je v hitrem diru -nesla na pašnik, kier sem ves vesel našel še dru. go polovico.
Prepričal sem se. da je še življenje v obeh konjskih polovicah, poklal takoj po ž vi-nozd.avnika ki je se-šil i ba dela z uv -rjavimi mladikami ki 'so mu bile ravno pri roki. Rana se je srečno zaceli'a in glej. zgodijo se je nekaj, kar se more pripetiti le tako slavnemu k'<nju:	iz
mlaiik so pognale korenike v "jegovem životu, zrasle so is se iz b ikovate v utico, tako da Kem pozneje marsikdaj v senc; la-vorik jezdil na nove slavne pohode.
R sled Ca omenjenega b' ja -e bila majhna m pi j tnust. Tako silno vztrajno sf-ra m hal po sov ažniku, di mi jv pnšlo udri-h nie že v navado ii j mu a r ka zamahovala, ko je bil sovražnik že onkrai hrib v in dolin Da bi torej po nepotrebnem ne
pr ti pal svoiih ljudi, ki so mi pr haj li preblizu -ern moral no-s ti svoin roko za o-sem d ; t> vezan . kako -da bi Si jo bil ranil.
^>W
Pa poslušajte še neko drugo zgodbo. Ob-teg li smo neko mesto in naš vojaški vodja bi bil rad ve el kako je s trdnjavo. In kaj sem napravil. Postavil sem se poleg največjega topa in v trenutku. ko ,so ga spro-ž li, sem ,kcčil na kroglo, toda ko sem b i na pol poti. so se mi oglasile skrbi:	v
trdnjavo že oridež. ka-ko pa ven! In ko je mimo mene frčala topov ka krogla pr ti našemu tab rišču. sem sk čil uro nanjo in do-p”1 zd av do naših; sev da nisem n či sar .opravil.
—
Kakor sem bil jaz lahek in spreten v skakanju, tako je bil tudj moj konj; vedno sem jahal kar preko jarkov in plotov. Nekfč sem jezdil za zajcem, ki je stekel na polje onkraj ceste, kar se med mano in zaicem pripelje po cesti kočija z lepima gospema. Moj konj skoči hllro ne da bi se kaj spotaknil “kozj odnrla okna kočije da sem se gospema komai utegnil odkriti in r spe zeradi svoje drznosti prosit; ■ dpuščanja.
8.
Nekoč sem hote; preskočiti močvirje ki se mi v začetku ni dozdevalo tako široko, kot se mi je videlo sre ■di skoka. Se v zraku sem se obrnil ter se vrnil, da se močneje zaletim! toda tuco dru. gič sem premalo skočil in padel do vratu globoko v močvirje. Tu bi bil moral nedvomno poginiti, da n:s»m z močno roko zgrabil za svojo kito in izvleke! sebe in konja ki sem se ga kreP-Vo oklenil z nogami...
&
ža 15 centesimov prikazuj« odprto Knjtgo, kjer stojr napis »tu-r'
.vina Commedia«, pri strani pa »Che sopra gji altri com’aqui!a ' vola«. Druga za 25 cent. prikazuje alegorično podobo Italije, ki drži v eni roki odprto knjigo s črkami «D.A. - D.C.« in z napisom «Onorate FAltissjmo Poeta*. Tretja znamka za 40 cent. pa prikazuje samega Danteja, ki drži v rokah svojo knjigo. Spodaj pa či-tamo: «Mostro ci6 che potea la lingua nostra«.
Dantejev portret prikazuje tudi znamka 10 + 2,50 lir iz leta
1932, ki spada k seriji osemnajstih znamk s prebitkom v .korist »Societa Nazionale Dante Ali-ghieri« (»Narodnega društva Dante Alighieri«), na katerih znamkah so naslikani vsi vidnejši italijanski pesniki in pisatelji. Dantejev portret vidimo zopet na znamki za 15 cent. za pnevmatično pošto, ki je bila izdana leta
1933. Končno vidimo .Danteja na znamki za 25 cent. serije iz leta 1938, ki je bila izdana ob šestnajsti obletnici fašističnega »pohoda na Rim«, na znamkah katere je prikazana v glavnih obrisih italijanska zgodovina od ustanovitve Rima do današnjih dni.
Dočim je Dante v svojih spisih popolnoma navezan na srednjeveški mislični nazor o enostranskem življenju, je pesnik Fran-cesco Petrarca (1304 1348) že nekoliko navezan na ta svet In jo prvi predhodnik humanističnega mišljenja. Njegovo glavno delo Je zbirka pesmi «11 Canzonlere«, v katerem stoji v sredi vsega dogajanja ženska — Lavra, ki Je prikazana kot neko idealizirano bitje. Pesnikov portret vidimo na znamki za 2,75 lir iz leta 1932 (serija v korist društva »Dante«), Pravo nasprotje s srednjeveškimi nažori pa je novelist Giovan-ni Boccacclo (1313-1375). prvi oblikovalec čiste italijanske proze.
V njegovih manjših umotvorih kot v glavnem delu «11 Decame-rone« vidimo globoko navezanost na tukajšnji svet, v čemer se ne' razlikuje 'e od Dantejevega enostranskega nazora, ampak tudi od Petrarcovega sredinstva. Tudi on ie bil prikazan na znamki za 10 cent. Iz leta 1932 (serija v korist društva «Dan>e»).
2e v starem veku so se nekateri vladarj: ukvarjali s pesništvom, misleč, da bodo tako svojo slavo še povečali, a malokdo je v tem resnično uspel. Ta navada se je nadaljevala v srednjem veku. (Uspel primer — vladarja literata Imamo-v Lovrencu de Medici, ki je bil Imenovan «11 Magniflco«. Lorenzo de Medici je tipični predstavnik humanističnega mišljenja, ki je prevladovalo v petnajstem stoletju, kar se 'ahko razbere v njegovih delih posebno še v štirih znamenitih verzih:
«Quanto č bella giovinezza, , che si fugge tutta via!
Chl vuol esner lieto sla: di doman non v’č certezza«. (Kako lepa Je mladost, ki beži! Kdor hoče, naj se veseli, kajti, kaj bo jutri, ne vemo). Torej tu vidimo, kako daleč Je že Dantejev misticizem In onostransko življenje; tu brenčijo strune veselega življenja. Njega vidimo upodobljenega na znamki za 20 lir iz leta 1949, to Je ob 500-letniel rojstva.*
(Nadaljevanje sledil * * *
Svlca
3. Znamke «Pro Juventute*. 5 + 5 cent. portret pisateljice Johanne Spyri. Ostale vrednote Pa prikazujejo razRčne metulje. (1® + 10; 20 + 10; 30 + 10; 40 + 10).
gBIOLOG ZAUPNA O DRUŽBENEM NAČRTU PRED ZVEZNO SKUPŠČINO FUIJ
Ohraniti življenjski standard
Mjub zapletenemu svetovnemu položaju na dosedanji višini
Pni krat na svetu razpravlja skupščina neke države a razdelitvi narodnega dohodku
Ljudska skupščina FLRJ je ^čela 1e dni pretresati predlog ^ona o družbenem načrtu za I®52 leto. Ta predlog je bil obe-°W) dan na javno diskusijo wdi državljanov.
Javna diskusija o vprašanjih Posebne važnosti se je v Jugoslaviji že večkrat uporabljala. Tako je bilo pri predlogu usta-ve in pri zakonu o petletnem Wanu.
Predlog piana obsega več Poglavij. Najvažnejše je prvo,
planira družbeni proizvod, narodni dohodek in njegovo ^delitev.
Skupščina torej ne razpravlja več samo o onem delu narodnega dohodka, ki ga potroši država v okviru državnega proračuna, temveč bo ukrepala o Vsej proizvedeni vrednosti in 0 njeni razdelitvi.
Družbeni proizvod, vse v ooem letu proizvedeno blago, čigar vrednost je izražena v denarju, bo dosegel v 1952. po predloženem načrtu 1.784,45 di-narjev. Račun družbenega proizvoda sloni na minimalnem izkoriščanju kapacitet in obsega Vrednost celotne proizvodnje ir* Proizvodnih uslug državne-*a. zadružnega in privatnega sektorja na vseh področjih narodnega gospodarstva.
Značilno za nov osnutek družbenega plana je prav dejstvo. da ne planirajo več ma ksimalne zmožnosti proizvodnje, ^Trveč obvezni minimum. Pred. 'oženi osnutek predpostavlja, da !* bo proizvodnja gibala v glavam na nivoju 1951. leta. Se-veda je logično, da bo proiz v°dnja presegla vnaprej pojavljene številke. .Vendar, pa 1- sedaj zajamčeno, da bodo 'ri načrti res realni in je pre-Su5čena iniciativa posameznim Proizvajalcem.
Predloženi načrt predvideva dulto povečanje proizvodnje. 4to tudi predvideva, da bodo fdrdeliij več narodnega dohod > kot ga je v načrtu samem. Načrt predvideva, da bodo c®lotna jugoslovanska industn-kmetijstvo, promet itd. "stvari]] 885.16 milijard dinar-kv. Narodni dohodek pred-•bivlja na novo ustvarjena 'rednost v 1952. letu. Do njega ^prišli .tako, da so ddbili od ^dnosti družbenega proizvoda 'tdnost surovin in amortiza-c%.
Od skupnega narodnega dogodka bo uresničeno na posameznih področjih gospodarstva;
milijarde
din
Judustr. in rudarstvo •
‘btetijstvo...............
S°zdarstvo . . s j .
stavbarstvo...............
Promet....................
Jutranja trgovina . . . dohodek in razlikč pri Cenah v prome' z inozemstvom ....
#brt ...
V Ljudski republiki bij; bodo posamezna področja ;r>egla naslednji narodni dohodek:
milijarde
din
SLOVENIJA . .
'bdustr. iu rudarstvo kmetijstvo . . . • •
®°Zdarstvo .... stavbarstvo .... kornet  ...............
365:37
286.66
24.84
41.60
74.73
26.80
35.00
30.16
Slove-
lo
Sovina
obrt
143.58
91.34 25 95
3.11
3.2!»
10.35 4 02 5.52
Pij razdelitvi narodnega dogodka je Zvezna vlada upošteva več momentov, kj jih je tll'flnira| predsednik gospodarnega sveta na zasedanju Ljud. ,8ke skupščine takole:
Življenjski standard delov-’le9a ljudstvo, kakcr je predvi-v predl~ien-m družbenem •-•aiiu za leto 1953, ostaja na 'st' ravni, na kakršni je bil. To ^rhadcvanie zvezne vlade je •"PoInoma razumlj vo in n"de-jfth se, da pa bo spremljalo ta-k« naše d: lovno ljudstvo ka-°r tudi ta skupičina. Glede na ^tke napore, ki jih bomo V ^ihodnjem letu še imeli, da bi I*1 j" v gradbenem pogledu do-.°ntali ključno kapitalno gra-''ten, dalje glede na potreb o. N precejšen del narodnega do-°dka vlagamo za obrambne '"mene, se prihodnje leto še ne brejo pojaviti realni pogoj’ bistveno zboljšanje sedanje■ življenjskega standarda. .Seveda bodo določena zbolj-7"ja, kj so bolj orgonizacij-'e narave m po vezana s konč-I® ZaključUvlki procesa stabi-Jtcije, ki jo deloma še ved-^ izvajamo, vsekakor ie sle-j1*®. Toda bistveno zboljšanje Jfljenjskega standarda je pove-So 2 zaključkom kapitalne /"dijue Njeni uspehi bodo na-(.'"ti delovnemu ljudstvu nudi-. *žuore noue. bogate in raz-?Urstne proizvodnje. Mislim poriši ljudski poslanci, da je 1,'J‘k uspeh naše ekonomske po-
e prav v tem. da ohranja (|.bIienjsk7 standard na doseda-ul uišini kljub svetovnemu po-v "ju, posebe, pa še kljub l^Žiji, ki ogroža našo drža-1 1 In’sredi pospešenih naporov jli dof^.jjtev ključne kapitalne ptve.	'
4.15 predloženem osnutku drui-plana naj bi se dokott-m~> kakor sem žet poudaril, V^beno vzeto, ključna kapi-graditev v prihodnjem le-Vi dejstvo določa znesek ob. *!h investicij ključne kapi-
talne graditve v. višini 128 milijard in 39 milijonov dinarjev aM 13,6% glede na skupno razdelitev narodnega dohodka. Znova poudarjam, da je ta znesek manjši od izpolnjenega letošnjega zneska.
Iz predložene razdelitve narodnega dohodka vidimo, da,, sodeluje fond narodne obrambe in obrambne industrije v tej razdelitvi z 210 milijardami. Ta vsota je, če gledamo nanjo for-mčtlno, vsekaker precejšnja., ker sodeluje s 23,7% glede na ustvaritev in z 22,3% glede. na razdelitev narodnega dohodka. To. da tukaj moramo poudariti dve dejstvi. Po eni strani se izdatki za narodno obrambo in obrambno industrijo ne bodo v ničemer povečali od letošnjih izdatkov. Po drugi strani so to mnimaln; izditki. ki jih naša država mora napraviti, če hoče svojo obrambno Silo obdržati in razvijati na taki višini. Uk kor to zahteva položaj, za katerega Pa mi nismo krivi. Mi
nismo prav nič krivi, če moramo znova misliti na obrambe svoje svobode in neodvisnosti. Veliko rajši bi dajali velik del narodnega dohodka, ki ga sedaj vlagamo za namene narodne obrambe, v investicijsko graditev in življenjski standard delovnih ljudi.
Predloženi načrt predvideva naslednjo razdelitev narodnega dohodka:
a) fond plač delavcev v gospodarstvu in osebni dohodek individualnih proizvajalcev skupaj 382.38 milijarde din;
ol tega: fond plač delavcev in uslužbencev v gospodarstvu socialist sektorja 131.75 osebni dohodk; kmetov 241.99 osebni dohod, obrtnikov 9.14
b) družb, fondi skupaj 402 65 od tega: fond za otroške
doklade .....	39.00
fond socialnega zavarov. 37.40 fond narodne obrambe 210.00 ostali fondi ..... 116.25
c) investicije j » . . 156.42
od tega: državni plan
investicij................128.04
Prvikrat na svetu razpravlja skupščina neke države in vsi državljani o razdelitvi narodnega dohodka. S tem dejstvom pravzaprav določa stopnjo presežnega dela. To se pravi, določa, koliko bodo porabili neposredni proizvajalci in koliko njihovega dela bo potrošila država za skupne potrebe.
Kaj takega si ne moremo ni-i4 zamisliti na Zapadu, ker so tam pač privatna podjetja in Se formira stopnja presežnega dela stihijsko na trgu delovne si1'- Prav tako si ne moremo zamisliti take revolucionarne odločitve v SZ, ker bi morala s tem vladajoča kasta priznati, da obstaja še vedno presežno delo in to kot taka kategorija, k, si jo ona prilašča. Z drugi-rr.' besedami bi morala priznati, da dejansko še vedno obstaja eksploatacija človeka pc človeku, samo v drugačni, še bolj zaviti obliki.
MARCEVE IDE
Nadaljevanje
strani
Samo Muze, moj Pomp.n'j, nas lahko tc až jo. ko mo z-gubili vse re.i. ki smo jih cenili. Postali smo sužnje. toda celo sušeni lahko P je. Obrnil sem Odi:ej:v postopek: da je obvaroval pogube sebe ■n moje tovariše, je oglušil svoja ušesa za sirene; jaz pa po-večam vso svojo pozornost Muzam. da bi preslišal smrtno lir■ penje Republike in zadnje vzdhlj-.je - v obode.
Ne strinjam se s 'eboj: krivdo za to, da se vsi dušmo pri-psuitm enemu samemu človeku.
Bolnik, ki je bil na tem, da umre, jc- poklical tega zdravnika. ki mu je povrnil vse zmožnosti razen volje in ga tupjlo narezal nase kot svojega o ebnega sužnja. Nekaj časa, sem. se vdajal upanju, da se bo zdravnik veselil bolnikovega ozdrav j nja in mu, dal da bo spet lahko popolnoma modv':en. Toda to upanje je izpuhtelo.
Zato Pa gojimo muze; to je edina svoboda, ki nam je nihče ne more vzeti.
Zd avnik sam se zanima za melod je, ki se vzdigujejo iz te vosnljne joče. Poslal mi je šopek stihov Katula. o kat rem g'a)oriš. M a-'en'ča poznam že nekaj časa in v eni svoj'h pesmi se celo obrača n~me To
MATIJA
pesem poznam ie leto dni, toda pri bogovih, nis m prepričan, ali se obra.a name z občudovanjem ali me z smehuje Scer pa sem d.volj hvalež-n že zato. da mi ne p.avi ne zvodnik ne žepar — saj malokateri izmed njegovih prijateljev uide tema šaljivima vzdevkoma.
Nisem tako neomejeno navdušen zanj kakor C zar. Nekaterih izmed teh pesmi ne občudujem oliko, bolj bi rekel, da so m’ p i srcu. Tiste, ki slone na grških vzo.ih, lahko im nu jem o naj ij jnjše prevode, k r smo jih kdaj videl': kadar pa se oddaljijo od svojih gršk h predlog, imamo p ed seboj neko čudno reč.
Te pesmi so rap san e v latinščini, toda rimske niso. Kalu! prrihaja z onstran m je in nas pripravlja na izprtj nje našega jez ka in naš h ob ik mišljenja, ki nas mora neogibno preplaviti. Pesmi, posv.če-ne Clodii, posebno tiste, ki so n-picane v sp m n ra smrt njenega vrabca, niso brez miline, vendar imajo tudi. svojo smešne stran Povedali so mi, da so zidovi kop I šč že počečkani z njimi in da ni sirij-i skega prodajalca klobas, ki bi ; se jfh ne bil nauč i na pimet V rab te/ Pripoveduje nun, da i je pogosto tepel na Clodiinih prsih — na kraju, kjer 'je velik premet in kamor utegnejo ptiči prit i le tu pa tam. No, pa sprejm mo anakr ontske žalosLnke za tem pt č m in str~s no spo bujanje k n šte-t m poljubom — toda kaj vidim? Nag.l p-ehed al boje
KATUL: IZ PESMI
Miser Catulle, desinas ineptire, et quod vides perisse perditum
4. januarja je poteklo osemdeset let od rojstva znamenitega- slovenskega slikarja, člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti', mojstra Matije Jame. Njegovo ime je tesno po-v.ezano z začetkom in razvojem modernega slovenskega slikarstva. Matija Jama je bil namreč poleg Jakopiča, Groharja ip Sternena, eden izmed štirih slovenskih impresionistov, štirih slovenskih likovnih umetnikov, kj’ jih štejemo za začetnike sodobnega slovenskega slikarstva. Šolal se je sicer še -v klasični šolj v Monakovem. Toda tudi tja je konec preteklega stoletja prodrl francoski impresionizem in oplodil, tamkajšnje umetnike. Močno je vplival tu. d; na umetniško pot Matije Jame. «Odločiino pa je vplivalo nanj njegovo prijateljstvo z Jakopičem«, je zapisal umetnostni zgodovinar France Stele. «Jama se je v družbi z Jakopičem odločil za šolo, ki je tudi res razvezala njegov umetniški jezik, za slikanje v na-ravj v Stranski vasi v ijubljan. sk' okolici«.
Tako je Jama skupno z Jakopičem in ostalima impresionistoma, Groharjem in Sternenom uvedel novega duha in s tem novo tehniko v slovensko Ukovno umetnost. Skupno s tovariši se je odločil za čisto umetnost, z vso njeno problematiko in vsem; težavami, s katerimi je bilB zavezana taka revolucionarna poteza. Edini cilj mu je bil, pridobiti si tolikšno slikarsko kulture, da bo mogel ustvariti take umetnine, ki bodo omogočile, da bo slovensko slikarstvo lahko tekmovalo s slikarstvom drugih narodov Razen tega si je postavil nalogo organizirati umet. niško življenje pri Slovencih, ki ga pri nas tedaj skoro ni bilo, ter ustvariti pogoje za življenje in umetniško dejo mlade ' generacije upodabljajočih umetnikov. Pri tem je seveda moral premagati številne ovile tedanje provincialne Ljubljane Pa tudj v borbi za uveljavljenje svoje umetnosti je sprva, kot ostali impresionisti, doživel popoln neuspeh. Sele potem, ko je tujina priznala njegovo delo. je doživel priznanje tudj doma. To je bilo nekako okrog leta
1910. Tedaj se je Matija Jama skupno s svojimi tovariši uvrstil med vodilne slovenske impresioniste, ki so ustvarili našemu narodu največje umetnine in dvignili slovensko slikarstvo na mednarodno višino.
nje, ki ga je privedlo v Mon--kovo, tedanje evropsko središče likovne umetnosti. V Monakovem se je Jama slikarsko izobraževal v rasnih privatnih šolah, pa tudi na akademiji. Cez nekaj let se je vrnil v domo-
bloum&ki blika%
Kdo ne pozna Jamovih slik, i vino, kjer se je naselil skupaj
podob slovenske zemlje v vseh letnih časih in v vseh urah. Mrzlo zimsko vreme slikarju nj bilo v oviro, da ne bi mogel slikati prirode v zimi. Uspelo mu je pričarati na platno strupen mraz mračnega zimskega dne, ko pokrajina tone v mraku zgodnjega večera. Ali pa sončen zimski dan; sonce je ob. sijalo vaške hiše, sneg se topi ' in svetlo ozračje kaže, da bo kmalu pomlad. Koliko Jamovih de] je posvečenih pomladi v vseh mogočih predelih naše domovine. Potem pa čudo. vite slike poletja, ko.je zemlja ožgana, razgreti zrak migota od sončne pripeke.
Prav tako številne so tudi Jamove podobe belokrajinskih ljudi. V belo oblečen; otroci, dekleta ali fantje so se zbrali na zelenem travniku. Stopil] so v krog, si podali roke in zaplesali. Svetlo, malce megleno ozračje, zelen travnik, bela ob. lačila in temne sence telesa; to je znal Jama čudovito upodobiti na platnu. Potem pa podobe Bleda v vseh letnih časih, slike Ljubljane, zlasti predelov okrog mestne hiše, stolnice in Robbovega vodnjaka.
Življenjepisi Matije Jame prikazujejo slikarjevo življenje kot izredno razgibano. In to je tudj bilo. Matija Jama se je redil v Ljubljani 4. januarja 1872. leta, v družini trgovca z usnjem, na Starem trgu. Šolal se je v Ljubljani, gimnazijo pa je dovršil v Zagrebu, kamor se je bil preselil zaradi materialnih težav. Po maturi se je odločil za pravno fakulteto. Daši se je sicer že v gimnaziji ukvarjaj s slikanjem, ni nikoli resno misli] na umetniški poklic. Na univerzi pa se je nenadoma odločil za drug] poklic, za poklic umetnika, ki je bil v te-danjčm času mnogo manj v časteh in tudi materialno slabši kot vsak poklic, ki bj ga dosegel s študijem na univerzi. Zmagalo je umetniško nagnje-
z Jakopičem v okolici Ljubljane in da] skozi drugo šolo. šolo trdega praktičnega slikarskega dela. Po nekaj letih je Jama odšel po svetu. Najprej na Hrvaško, potem pa z ženo, holandsko slikarico Luizo van Raders, prepotoval vso Evropo. Živel je na Balkanu, na Bavarskem, Holandskem, v Dolnji Avstriji in povsod neumorno slika]. Med vojno so ga avstrij. ske oblasti obtožile širjenja sovražnih vesti. Ko je bil oproščen se je umaknil k družini v Holandijo ter se šele po vojni vrnil v domovino, kjer se je za stalno naselil v Ljubljani. Vendar pa tud; sedaj ni miroval temveč je vsako leto od-
hajal slikat, zdaj v Srbijo, zdaj v Dalmacijo, zdaj drugam. Neumorno je snoval svoje umetnine v naravi, v vsakem vreme, nu, pozimi in poleti. Zato je hudo občutil italijansko okupacijo, ki r.ru je onemogočila odhod iz mesta. Počasi pa je med vojno tudi opešal. Po osvoboditvi je bil že preslab, da bi izkoristil nove možnosti, ki so se mu nudile. Vendar pa je sno. val do zadnjega dne. Umrl je v Ljubljani aprila 1947.
Matijo Jamo upravičeno štejemo med najplcdovitejše, a obenem med največje .slovenske slikarje. Spričo tega vsekakor zasluži, da se ga spomnimo ob sedanjem jubileju, ki bi ga vsi, če bi bil slikar še živ, počastili
S. R.
reč:no n č P chod i, in ie go-vor nvo o smrti; in pri He.icu-lu. begato so nanizane splošno zria-e resnice stoični, f lozc-
flje.
S.nca zshajsjo in lahko spet vzhajajo;
ko pa nama kra ka ugasile luč, večna bo neč, v kateri bova morala spati.
Tc je vzvišena in žalostna g’asba. Dal si jo bom ir ezati v zid pergole, ki gl da proti zahajajočemu soncu; — teda kje je vrabec in kje so poljubi? Med začetki in konci teh pesmi je nevzdržno n sorazmerje. To ni ne g ško ne r insko. V pesnikov m duhu t če skriven tok misl.. miselna zveza pod pov.šj.m. vrstic. V smrti tega. vrabca je upodobljena Cloiiina, je upodobljena njegova smrt.
C e smo ob o jeni na to. da bomo imeli poez jo osnovano na podtanih tokovih misli, dragi moj Pcmponij, bomo kmalu na milost in nem lest izrečeni ntrazumljbosti, ki se bo šopirila med nami kot neka višja vrsta občutnosti. Res je, da so naši duhovi trg, kjer se suženj za eva c b modr ja> rta. ali zapuščen vr, kjer plevel poganja z aven rože. Vsak trenutek se lahko zob isne vsakdanja misel in se pridruži vzvišmi k. jo sp t lahko ponazori ali pretrga najnavad-nejša nadrobnost vsakdanjega življenja. To je nedosledno; to jz barbar v nas vseh, barbar, katerega, so nas h tela osvobodili prizadevanja Homerja in vidikih psateljev skozi šest sto let-.
Sr čal bom tega pesn ka pri kosfu. ki ga bo čez nekaj dni pri.edlla Clodia. Tudi Cezar bo tem.. Nameravava napeljati pogotfor ako, da jim bo jasna ta, resnča Ohran evanje kategorij je zdravo ns ramo za slovstvo, temveč tudi za državo.
Katul, moj ubogi, spametuj
[se mi,
[ducas. kar je izgubljeno, je izgubljeno Fulsere quodam candidi tibi soles.	[pač.
cum ventiiabas quo puella cucebat Srečni so dnevi ti sijali, amata nobis quantum amabitur čokler si hodil pota v raj, [nulla. kamor je ljub ca vabila te Ibi illa multa tum iocosa flebant, ljubljena kot mkdar nobena. quae tu volebas nec puella nolebat. Igre prelepe so tam se igrale, Fulsere vere candidi tibi soles. tebi prijetne, deklici všeč.
Nune iam illa non vult: tu Res srečni so ti dnevi sijali.
[quoque, impotens, noli. Zdaj ona noče več: ne hoti nec quae fugit sectare, nec miser	[niti	ti,
[vive, in če beži, ne lovi Je, ne muči se, sed obstinata mente perfer, temveč le vztrajaj, kakor jeklo [obdura.	[bedi	trd.
At tu, Catulle, destinatus obdura. A ti, Katul moj, srčno vztrajaj,
[bodi mož!
Knj ga vsakdanjosti Kornelija Nepo-a. (Vpisano v poznejšem času)
«Ali se ti ne zdi nenavadno», sem vprašal, «kako Katul pušča, da krožijo te (njegeve zelo intimne ljubezen kj) pesmi iz roke v rok ? N ben ga prejšnjega primera tako odkritosrčnega razkrivanja ne poznam,.« •
«Tu je vse nenavadno». je odvrnil C'cero, vzdignil obrvi in znižal glas kak r da nama prisluškuj jo. k Ali si opazil. da se stalno pogovarja s m s seboj? Cigani je a. drugi glas, ki ga tako pog stto nagovrja — ta glas, ki ga spodbuja, naj ,vztraja’ in naj ,zbere svoje moči’? Ali je to njegov genij? Ali je to knk drugi jaz? O, prijatelj moj, tej poez ji se upiram dokler se ji morem. Nekaj nespodobnega je v njej.
Ali je to groba , ž v jenjska izkušnja, ki se ni še dovolj pre-oblkovala v p zijo, a,li pa je nova vrsta občutnost Kakor sem slišal, je bila njeg va ba b:ca iz Severne dežel:; morebiti so to prve sapice, ki pihljajo na naše s ovstvo od Alp. R mske niso. P ed temi st'h i Rimljan ne ve, kje naj se spočije njegov pogled; R ml je n zardeva. Tudi grški n so. Tudi še p-prej so nam pe niki p i-povedcvali o svojem ir pl j n ju, toda to trpljenje je bilo že na pol ublaženo s p smijo. Toda te pesmi! — tu ni n č orni je-nč. Ta človek se ne boji priznati. da trp:. Morebiti zato, ker deli trpljenje v pogovoru s svoj m genij m Teda kaj je ta njegov drugi jaz? Ali ga imaš ti? Ali ga imam jaz?«
<Po prevoda dr. FRANA BRADAČA)
ZA NOVOLETNO JELKO
Gruden Z ura 100, Bursič Ana 200, družina Martelanc 400, Škrinjar 500, Božič 50, Sušel Marija 200, Lugnani Albina 200, Sandri Rema 100, Pagnac-co Marija 150. Gozdari Giulia 200. V^cchio Maria 300, Marc Nerina 150, Svab Marija 150, Besednjak Marija 200. Vee-chiet Marija 100.
KATINARA: Lavrenčič Kristina 300, Nadlišek Slavica 200, Maria Canali 300, Lavrenčič Ema 50. Maver Marija 100, Cok Svetka 100. Giovanini Dorotea 150, Lavrenčič Antoniia 100, Smith Lojza 100. Cok Irma 100.
CENTER :	Cosclin Antonio
100. Amaterska skupina motociklistov 5400. Ste mi 200, Bensi Angelo 8 kg sadja. Ferfolja 100. Sivi Maria 1000, Novacco 200, Jurco 200, Lujn 100, Godina 100, Batti 50, Grgič Stanko 100. Mesar 200. Ostrouška 100. Lutman 150, Nussdorfer 50, Šušteršič 50, Zalesjak 100, Bizjak 50, Francozi 100, Abram 100. Antoni 500. Cuk 50. Šušteršič Anton 200, Valič Darina 100, Taučer Roman 200, Kert Luigj 235, Taučer 100, Sosič 200. Mancina 100, Milanese 100,
Jelčič 200, Scherli Anton 150, Demarco 200, Kert Franc 100, Travella 200, Godnič 250. Coso. lin Anton 50, Jurjševič 56, Godnič 100, Podgornik 100, Štrukelj 42, Gerbca 100, Cividin 200, Pipan Albin 100, Zlobec 200. Rešelj 100, Pamič 50, Trobec 50, Trampuš 50, Prašelj 100. Cosolin Šušteršič 100.
III. OKRAJ: Bizjak Nives 200 lir, Marsetti Rosalia 500, Ker-koč R. 200, Premrl Fani 500, Kerkoč Fani 500. Premrl Vera 100. Svab Milan 500. Pavlovič Cvetka 500, Blazina Albina 200, Maskiewicz Dušan 1.000. Martinčič Anton 300. Družina Rudolf 200, Mahne Ivan 200, Tom. šič Franc 200, Segulin Ivanka 100. Mihalj Marija 100. Kastelic Kristina 100. Družina Rudolf 100, Boštjančič J. 100, Ta-tare]]a R, 50, Della Porta F. 50, Pickej L. 50, N.N. 50, Luar 50, Jankovič L. 50. Grižon Marija 100. Kuret Justina 300 Zonta Leopolda 300. Pisent Silva 300, Kralj Ivan 500. Baretto Miro 200. N.N, 100, N.N. 100, Barut Marij 300, Svagel Nino 100 N. N. 100, N.N. 50, Olga 100, Viler Štefanija 200, Piuka 200,
«Runexim» 5.000, Strani 100, Kralj Marij 100, Ličen Gizela 100. Lavrenčič J. 100, Kosovel A. 65. Košuta L. 200, Miott M. 100, Leghissa M. 100, Zlobec A. 85, Cernotti F. 200, Peršič Milena 150, Svab Bogomila 500, Lenassi Emilija 100, Sancin Rozina 200, Gombač Fani 100, Gombač Marija 150, Murene Ana 100, Čarga Lucijan 100. Sirca Fr. 100, Kosič 300, Riosa Ivan 100, Makovec 1.000 Nedoh Danilo 500, Grbec Poldo in Pi-nr,_200. Vremec Angela 500, Kovačič Bruna 1.000. Hervatin Ana 300, Dubčevič 1.000, Colja Just 500, Bizjak Franc 200, Sluga Ivan 200, Tence Izidor 200. Počkar Anton 200. Polij Erne-sto 200, Rebula Angel 50, Slama Franc 250. Pavšič Jožef 100, Slama Ivan 500, Vran Viktor-Gabrovec 500, Cesar Anton 200, Kocman Marija 200, Požar Marija 150, Tavčar Mara 150, Kert Mario 100, Lidia Civitan 50 in Stanta Teresa 100. Ob priliki izleta v Ljubljano so darovali: Kocjančič Josip 100 Jošt Milan 200. Kralj Vito 50, Udovič Stojan 200. Križmančič S. 50, Be-
• Čeprav se štejemo Slovenci za muzikalne, se je začela razvijati glasbena umetnost pri nas razmeroma zelo pozno. In če rie upoštevamo glasbenega udejstvovanja v čitalniški dobi, kj je bilo več ali manj priložnostno ter je imelo bolj političen kot umetniški pomen, lahko označimo- prelomnico med 19. in 20. stoletjem kot začetek glasbene kulture pri Slovencih.
Predvsem je zasluga revije «Novih akordov« z Gojmirjem Krekom in ostalimi sodelavci, (la je stopila slovenska glasba na pot prave umetnosti. Njen takratnj razvoj je slonel v glav. nem na posameznikih, ki so razvijali svoje znank in talent v okviru danih možnosti. Pri tem imam v mislih pevske zbore in redke koncertne pevce, za katere so tj skladatelji v glavnem komponirali. Instrumentalna glasba je bila takrat še v povojih.
Po letu 1918 se je življenje pri nas močno izpremenilo. Z narodno svobodo so 6e izboljšale tudi materialne razmere ter tako nudile ugodnejšo osnovo razvoju naše glasbene umetnost. Z ustanovitvijo univerze in drugih kulturnih ustanov se je kulturno življenje v Ljubljani zelo razgibalo, tako da je za-
Ob smrti Kar
mikalo mnoge zavedne slivenske ' znanstvenike in umetnike, ki so dotlej delovali v raznih krajih bivše avstroogrske m» narhije, da so se vrnili v domovino. Vedeli so namreč, da bodo našlj v nerazviti Sloveniji mnogo možnosti za svoje delovanje.
Tako je tudj pestro glasbeno življenje s koncerti, z novoustanovljenim konservatorijem, z opero in kvalitetnimi pevskimi zbori privabilo'v Ljubija-no nekatere znamenite slovenske glasbenike. Med temi, ki so se odzvalj klicu svojega srca, je bil tudi pokojni prof. Karel Jera).
V Ljubljani je delova) kot pedagog na konservatoriju in kot violinist v opernem orkestru. Poleg tega je organiziral pri Glasbeni Matici godalni orkester, ki ga je z neumornim delom tako uvežbal, da je tvoril v sestavi z opernim orkestrom kvalitetno orkestralno telo. Z njim je zaoral Jeraj ledino na področju slovenske simfonične glasbe ter nam posredoval najznamenitejša dela sve-
tovne simfonične literature.
Pri tem pa ni zanemarjal domače simfonične tvornosti. Nasprotno, za svoje koncerte je poiskal v arhivih dela Mihevca, Ipavca in drugih, sodobnim delom je pa najsveteje pripravil krstne izvedbe. Za mladino, do katere je imel posebno prisrčen odnos, je organiziral mla. dinske matineje. V zavodu za slepo mladino je vzorno vodil glasbeni pouk. S prav posebnim navdušenjem in uspehom je vodil na konservatoriju skozi dolga leta šolski orkester. V tem delovanju se m; zdi, da leži glavna zasluga prof. Jeraja. Zal pa ni bilo njegovo delo tako podprto in ni našlo tistega odziva pri merodajnih krogih, kot bi zaslužilo. Kljub temu pa je bilo za razvoj naše instrumentalne glasbe nad vse dragoceno.
Kot sem zgoraj omenil, je bila slovenska instrumentalna glasba V začetku našega stoletja še popolnoma v povojih. Naši skladatelj; so se znašli sredi ljudi, ki so bili brez vsake glasbene tradicije. Prvi, ki je mačel
ustvarjat] teren in dvigat] raven tako pevcev kot koncertnih obiskovalcev, je bil Matej Hubad, k] se je pa osredotočil le na vokalno glasbo.
V instrumentalni glasbi smo bil] takrat, ko je prišel Jeraj v Ljubljano, še vedno na začetku. Bolj dobrodošlega človeka v tistem času s] za našo instrumentalno glasbo skoraj ne bi bil] mogli misliti Prišel je z Dunaja, starodavnega umetniškega centra, ves prepojen z njegovo tradicijo in popolnoma predan čarom dunajske klasike. Prinesel je s seboj košček dunajske glasbene kulture, velik smisel za čistost glasbenega izraza, za stil, za skladnost ih čut za pravo mero. Torej lastnosti, ki so nujne pri pravem umetniškem muziciranju, in ki jih človek ne prinese na svet s svojim talentom. Z vztrajno požrtvovalnostjo se je lotil Jeraj muzikalne vzgoje učencev šolskega orkestra in dilentantov orkestra Glasbene Matice. Kot dirigent obeh orkestrov je mo-gej posredovati svojo muziksl-nost in veliko ljubezen do
Haydna, Mozarta in Beethovna. Skratka, začel je ustvarjati tra. dicijo naše instrumentalne reprodukcije, brez katere si ne moremo misliti nobene prave glasbene kulture. V tem delu leži njegov zgodovinski pomen. Velik del naših glasbenikov, ki je šel tako skozi njegovo šolo, in se obogati] z njegovim znanjem in intuicijo, bo mogel dalje posredovat] dragoceno muzikalno izročilo.
Karel Jeraj se je ukvarjal tudi s kompozicijo, napisal je melodramo na narodno pesem o «Lepi Vidi«, izdal je album za mladino, kompozicije za mali orkester ter violinsko ; Mo. Vse svoje življenje je bil zelo delaven, nastopal je priložnostno na koncertih kot solist (violinist in violist) v ansamblih, kot operni in koncertni dirigent in kot spremljevalec na klavirju. Zadnja leta je igral violo v orkestru Slovenske filharmonije, kjer je deloval skoro do svoje smrtu
Za Pavčičem, Neffatom, Maroltom. Čerinom, Mahkoto in Poličem je pobrala neizprosna smrt, ki je v zaanjem letu tako obilno kosila med slovenskimi glasbeniki, še markantnega duhovitega in ved^o živahnega Karla Jeraja. R. K.
lavec Marija 100 in Peric Antonija 100.
KONTOVEL: Gulič 100 lir, Kukmar Marija 200, Rustja Franc 100, Gerdovič Milka 150, Starc Pepa 150, Dangv Marija 100, Danev 100, Starc Ivanka 150, Stoka Štefanija 200, Starc Edica 100, Košuta 500. Vuk Angela 100, Regent Silva 100, Ban Marija 150, Danev Ivan 100, Pertot Josipina 250, Starc Emilija 150, Stoka Josipina 200, Da. neu Marija 200, Starc Marija 200, Rustija Zofka 100, Stoka Marija 200.<Stoka Marica 150, Daneu Modra 100, Daneu Milan 200, Daneu Pavla 200, Daneu Dora 150, Regent Pina 200, Daneu Marija 200, Pahor Marija 100, Daneu Andrej 500, Skerk Mafija 300, Škamperle Marija 200, Starc Matija 300, Regent Angelj 200, Prašelj A-lojz 250, Stoka Ema 200, Kapun Angela 250, Stoka Marija 250, Daneu Angela 250, Stoka Oliva 100, Daneu Cvetana 200, Starc Angelj 200, Starc Dušan 200. Starc Eliza 100, Stoka Marija 100, D’Angelo Daniela 100, Starc Jožefa 100. Guštin Josipina 100. Daneu Sandra 100, Gerlanc Marija 100, Stoka Marija 100, Pepi Sušter 100. Košuta Josipina 50, Starc Dora 150, Stoka Mira 200, Zuccoli Valeria 500, Stoka Marija 100, Rigoni Štefanija 150, Stoka Julija 200, Daneu Ivanka 150, Daneu Marija 100, Stoka Marija 50. Gerlanc Ivanka 200, Regent Marija 100, Stoka Lucija. 200, Gerlanc Vera 300, Drago 123 250, Sto-ka Ivapka 150, Černe Silva 200, Sigmund Pierina 150, Pirjevec Marija 100, Skrk Milka 100, Bandelj Olga 300, Starc Dora 200. Skupno 13100 lir.
PROSEK: Cibic Jadranka 200 lir, Verša Eliza 200, Ostrouška Danilo 100, Milič olavko 200, Fortuna Anton 100, Cibic Emil 200, Milič Gracija 200, Brišček Celestina 300, Milič Marija 500
TVR DKA
ima v zalogi: štedilnike, peči na les, premog, petrolej in plin najboljših znamk; jedilni pribor, namizno steklenino, servise iz stekla, porcelana in keramike, kuhinjske tehtnice, električne likalnike in štedilnike, plinske peči za peko «REKOFl» itd. Vse za dom, menze, gostilne in bare po konkurenčnih cenah.
TRST-TrgS. Giovanni l,Tel. 50-19
llllllllllillltlllllllllll
vam nudi najboljše jamstvo
Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji jn domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje n8zaj in naprej. pritrjevanje gumbov, čipk vezenje, m krpanje z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej. Na obroke 50 lir dnevno Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno kol, vrsto stroja, električne motorje, svetilke itd. itd,
Staroznana tvrdka Tu'jak vam nudi najboljše jamstvo TRST. Ul. della Guardia 15 - Tel. 95089
TRST
UL. ORIANI Št. 7
(Zraven Trga Garibaldi)
TRGOVINA
~7reuL
Trmi. Ut. O. Vmmmri to
OGLEJTE »J ,\AŠE IZLOŽBE!
POMARANČE IN LIMONE ponija EKSPRESNO V JUGOSLAVIJO
n
CIJIS
IMPOKT - K A P O R T
G0UEI/ŠČEK ALEKSANDER
TRST - UL. T0RREB1ANCA 27 ■ TEL. 2-4467
Krznarstvo
TRST
Ul. Coroneo 3 Telefon 38-18
fdoue ftu (tlačitu \
a
Batič franc
1
I
In
S
P*
GLAVNICA
T K S T
Ul. F. Crispi 15 Telefon 95214
Ulil
I lf\ r l i p Vremenska napoved za danes
Wl/L RA L napoveduje, da bodo motnje, Y |\L/VIL se širijo iz severnega Atlantika, prispele tudi na naše ozemlje. Napovedujejo oblačnost s krajevnimi padavinami, nad 1300 metrov pa sneg. Včeraj smo imeli v Trstu naj višjo temperaturo 6.8 in najnižjo 2.2 stopinj.
STRAN S
p iiiHiU 2i:::
ZADNJA POROČILA
6. JANUARJA 1952
::
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 16.30:
Pojo slovanski zbori. 18.45: Ko-račmine. — Trst II.: 13.00: Glas. ba po željah. 15.00: Razni solisti. 16.00: Nastop otrok škedenjske ljudske šola in otroškega vrtca. 19.00: Iz filmskega sveta. 20.50: Saint Saens: Uvod in rondo ca-priccioso. — Trst I.: 16.30: «Cudovita vas» Walta Dispeya. 17.30: Simfonični koncert.
N O VISPOPA Pl V O KOL IC I SUEZA
EGIPTOVSKI PROTEST V LONDON IN NA OZN!
Požig koptske cerkve v Suezu in umoritev njenega čuvaja - Schacht dejansko prejel povabilo egiptovske vlade - Wafdistovski poslanec predlagal egiptovsko nevtranost
litterprise*' priklopljena
ISMAILIJA. 5. — Okoli poldne je skupina približno 1000 demonstrantov napadla koptsko cerkev v Suezu in jo zažgala. Po prvih poročilih so demonstranti ubili čuvaja v templju, njegovo telo pa zavlekli na ulico in ga končno zažgal. Cerkev je z zunanje stran močno ožgana. njena notranjost pa je popolnoma uničena. Svečnike in druge naprave so uničili ali oplenili, preproge pa zažgali.
Zdi se, da skušajo egiptovske eblasti zmanjšati škodo, ki je bila napravljena v cerkvi, in preprečiti širjenje vesti. Opazovalci pravijo, da je požig koptske cerkve v Suezu prvi znak «verske vojne« ob Sueškem pre. kopu.
Po britanskih vojaških poročilih so v zadnjih 24 urah neredi in napadi na britanske vojake in agileška vozila ob prekopu znatno narasli. Na apgle-Jki strani pogrešajo enega vojaka, medtem ko imajo Egipčani dva ranjena in enega ujetnika. Na področju Tel el Kebira, kjer je ponoči prišlo do več spopadov, so ranili še dva Egipčana in tretjega aretirali. Po angleških vojaških poročilih so v noči zabeležili več eksplozij in strelov v Ismailiji, vendar še niso ugotovili, če so bili napadi usmerjeni proti Angležem.
Kairski tisk obširno poroča o podrobnosti včerajšnjih napa. dov v okolici Sueza. Po pisanju lista «A1 Misri» naj bi se borba pričela, ko je šest tankov in 30 angleških oklopnih avtomobilov skušalo ob zori vdreti v predmestje ob podpori topništva. Egipčani So skušaili napad zavrniti s streljanjem s streh. Med borbo so vmes posegli tudi sueški policijski agenti pod poveljstvom polkovnika Abdela, ki so Britance prisilili na umik. Po pi. sanju lista je sodelovalo 2500 Angležev. Zažgali so nekatere hiše, da bi z dimom sovražniku preprečili nadzorovanje njihovega kretanja.
Egiptovski gverilci so v bližini kolodvora vrgli štiri mine, da bi preprečili premikanje britanskih transportov.
V poznih dopoldanskih urah sta se flve britanski torpedovki vsidral, v bližini cistern. Po veljnik je sporočil, da bodo pričeli mesto obstreljevati, če gverilci in policija ne bodo z ognjem prenehali. Tudi angleški konzul v Suezu je s tem namenom posredoval pri mestnem guvernerju.
Egiptovski ministrski svet se bo jutri sestal in proučil nerede, ki so v poslednjih 48 urah nastali ob prekopu in v Suezu. Vlada bo verjetno protestirala
v Londonu in napravila potrebne korake pri OZN.
List «A1 Balagh« piše, da so tri egiptovske ((izdajalce« v Suezu zalotili pri protidržav-nem delovanju in jih takoj ustrelili. List nadaljuje, da so med napadi britanskih sil nekateri «izdajalci podkupljen,- z angleškim denarjem« streljali v hrbet egiptovskem policajem.
Jutri bodo v Kairu znova odprli univerzi Fuadi in Ibrahim. če ne bo prišlo do novih neredov.
Nekateri kairski listi pišejo, da je prejšnji hitlerjanski finančni minister Hualmar Schacht dejansko dobil, od e-giptovske vlade ponudbo, naj bi ga pri njej namestiti kot finančnega svetovalca. Po pihanju lista naj bi Schacht ponudbo sprejel.	•
Wafdistovski poslanec Hanafi El šerif je predlagal, naj bi egiptovska vlada uradno proglasila nevtralnost egiptovskega kraljestva in Sudana, če bi nastopila vojna. Geografski položaj Egipta narekuje, da se ne vmešava v mednarodne spore. Po besedah poslanca Hanafija bi proglasitev nevtralnosti avtomatično izključila egiptovsko sodelovanje pri mednarodnih vojaških sporazumih.
S hitrostjo 3 vozlov na uro jo «Turmoi'» v!e^e v pristanišče Palmouth 4. [ebruarja bodo pričeli s snemanjem [ilma, ki bo ovekovečil Carlsenovo slavo
LONDON, 5. — Z vlačilca «Turmoil» so v dopoldanskih urah sporočili, da so priklopili ponesrečeno trgovsko ladjo «Flying Enterprise« in da jo sedai vlečejo proti pristanišču Falrmouth.
Pred tem sporočilom pa so ckoli 7, Ure z vlačilca poslali prvo vest, da je preko cele roči megla oviraila delo in da zaradi; tega niso mogli vreči vrvi na ladjo. Včeraj so kljub ;az-burkanem morju sedemkrat poskusili svojo srečo, vendar vselej zaman Enkrat' so zgrešili samo za pol metra.
Ameriški rušilec «Willard Keith«, ki je nadomestil ladjo «John Weeks». je v dopoldanskih urah sporočil, da je kljub meglj in dežju «Turmoil« priklopil ((Enterprise«. Sporočilo pravi, da so vrv vrgli na krmo, lcjer jo je ujel ladjin kapitan Carlsen in mornariški častnik Danzy, k.j je, kot znano, včeraj prispel na ladjo. Car-sen jo, zelo dcbre volje in je cdločsn, da na ladji vztraja za primar če bi se vrv utrgala.
Mornarjško poveljstvo v Ply-tnoutiiu sporoča, da vlačilec ((Turmcil« z vlačenjem ronesrečene ladje ne to do pristanišča Palmcuth nailetel na nobene tsžkcče. Njegov prihod v Pal-mouth napovedujejo za torek ali najkasneje v sredo. Pot do pristanišča je dolga okoli 300 milj. V pristanišču bodo vlačilca nadomestili 4 manjši vlačil ci, ki bodo ladjo pripeljali do pomola. Ladjo bodo v pristani.'j šče zameljali med svetilnikom Sv. Antona in Črnih skal.
V pristanišču imajo vse potrebne naprave, da bodo ladjo spravili na varno. Kljub temu bodo morale oblasti pred lad-jinim vstopom v pristanišče točno ugotoviti, al| bi se ((Enterprise)) lahko prevrnila in s t!em otežkočila plovbo v pristanišču. Ce bi obstajala ta možnost. fci oblasti ladjo, zapeljale na bližnje plitvine. Ce pa bodo' strokovnjaki ugotovili, da te nevarnosti ni, bodo ladjo zape. ljali v pristanišče in najprej iztovoril; naloženo blago. Nafo bodo izčrpali v°dC', kar bo pri pcmr.glo, da se bo ladja vrnile v prejšnjo lego.
Radiotelegrafist na «Turmoi-lu» je spcrcčil vest, ki so jo zabeležile pristaniške oblasti irskega mssta Cerk. ki pravi, da se nahajajo* 270 milj jugozahod, no od Landsenda in da vse napreduje v najboljšem redu. «Turrooil« skupaj z ((Enterprise« vozi s hitrostjo 3 vozlov na uro. Vremenske prilike so se izboljšale.
Medlem iz Hollywooda poročajo, da je ameriški proizvajalec filmov Hal Wallis že vložil pri pooblaščenem uradu ameriške zveze kinematografskih proizvod nikov prošnjo za nov film z naslovom «The Flying Enterprise«. Snov filma se bo nanašala na oramatično cddsejc kapitana Carlsena. WaUis je že te'l=fonako govoril z lastniki ladje v New Yorku. k; naj bd izrazili svoje privoljenje. Nerešeno je še vprašanje, ali bo kapetan Carlsen v filmu prevzel glavno vlogo. S filmanjem bi pričeli že 4. februarja.
danes popoldne na tržaškem stadionu Jugoslovanski smučarji
Izpit nove Triestine' v
,Po uspešnem nastopu proti Sipalu, čaka danes Triestino nasprotnik, ki na papirju ni tako močan kot četrtkov. Pro Pa-tria je na lestvici nekje na sredini, a nikakor ne spada med najtežje kalibre. Triestini, o*veženi s spremenjenim napadom, in moralno utrjeni po nedavni zmagi, dve točki ne bi smeli zbežati. Trenutno stanje domačih ni več teko obupno; izostal bo zato tisti strah, ki je ohromel pri vsaki prejšnji domači igri saj se je vedno znova adelo, da je usoda «rdečih alabard« v rokah ravno tiste tekme.
Proti Pro P&trii bo verjetno Perazzclo postavil na igrišče i-ste igralce kot v četrtek, le De Vita naj bi zamenjal hitri Be-negas, Petagno pa Petrozzi. Hu-eto delo bo tokrat imel Mariuz-za, katerega direktni nasprotnik bo Men najboljših srednjih napadalcev zadnjega italijanskega prvenstva La Rosa. Postava- Triestine: Nuciari, Bello-ni, Zorzin, Giannini, Mariuzza, Begni, Bosčolo, Petrozzi, Ispi-r6, Ciccarelli, Benegas.
Igralci Pro Patrie so v Trstu od včeraj popoldne. Najavili so naslednjo postavo: Uboldi, Tra-vla, Donati, Orzan, Fossati, Martini, Toros, Santos, La Rosa, CJuamieri, Turbeky. Kot rezervo je znani reški trener VSrglen pripeljal Mannuccija, srednjega napadalca vojaške-državne reprezentance.
Bo Triestina pretrgala uspehe zadnjih tednov igralcev iz Basla Arsizia?
Schneider in Be-serjeva prva v Arlbergu
Zmaqa iqra'cev ruqbya iz južne Afrike
LONDON, 5. - Rugtoy»moštvo
južne Afrike, ki je premagalo najprej Irsko ter nato še Gal-les, je danes ob prisotnosti. 70.000 gledalcev porazilo Angli-LEČTI AM ARLBERG, 5. — jo z 8:3. Tekma je bila zelo na-Avstrijea Otmar Schneider in J peta, odlikovali pa so se igrnl-Tiude Beiser sta osvojila prvi | ci afriške prve linije
mesti v moški In ženski kategoriji smuka za Westenov pokal, Moška proga je bila dolga km s 750 metri višinske razlike. Tekmovalcev je bilo53. Avstrijci so doživeli velik triumf, saj so zavzeli med moškimi prvih šest mest. Na sedmem in osmem sta dva Šveda, Stig Sol-lander ter Ake Nilson, slede: pet Nemcev, en Japonec, dva Amerikanca in nekaj poznanih Švicarjev. Jutri bodo vozili slalom. Rezultati:
1. Schneider 3:3.8; 2. Spiess (Avstrija) 3:05.9;	3. Pravda
(Avstrija) 3:07.8;	4. Linherr
(Avstrija) 3:12.2.
Zenska proaa je merila 2300 metrov z višinsko razliko 690 metrov. Rezultati:
1. Beiser - Jochum 2:54.8; 2. Jarec (Avstrija) 2:59.0.
Rezultati angleške
nogometne lige
Arstnal S. - Astcci Villa 2-1: Blackpool - Sunderland 1-1; Bolton - ToHenham 1-1; Ful-ham - Chelsea 1-2; Liverpool -Wolverhaniptcn 1-1:	Manche-
ster City - Derby 4-2; MiddFes-brough - Charlton' 2-1; Newca-stle . Pre ton 3-0; Portsmouth -Hurfdersfield 3-1, S4oke - Manchester United 0-0; West Brom-wich - Bumlev 1-1.
Iz Trenta poročajo, da so se poleg Švicarjev in Avstrijcev prijavili na znano smučarsko tekmovanje «B tre« tudi Jugoslovani Slavko Lukane, Marjan Magušar. Damjan Hladnik, Ljubo Bizjak. Zvone Hutar, Janko in Jože Krmelj ter Marjan Stare.
Spored ZDTV
za nedeljo
Nogometna sekcija ZDTV ima za nedeljo 6. januarja na spo-reflu sledeče tekme:
Zarja - Giuliana, Stadion «Prvi maj» ob 10.30; Študenti -Sv. Ana, Stadion »Prvi maj« ob 12.30; Olimpija - Ilirija, Stadion «Prvi maj« ob 14.30.
INCIDENTI NA JUŽNOAMERIŠKI TURNEJI EVROPSKIH KOtESiRIEV
ITALIJANSKI TEKMOVALCI ODSTOPILI 00 TEKMOVANJA
Bivši boksarski
prvaki v Buenos Airesu
BUENOS AIRES, 5.	— 6.
februarja bo prva obletnica otvoritve stadiona «Lur.a park« v Buenos Airesu. Za ta dan je predvidena velika boksarska prireditev, na kateri bodo nastopili bivši svetovni prvaki Jack Denr.sey ter Gene Turnej. Povabili so tudi Francoza Georgesa Carperetiera.
* * 55=
BERN, 5. — Na 22. mednarodnem smučarskem tekmovanju, ki bo cd 11. januarja dalje na Lauberhornu, bodo nastopili smučarji ZDA, Francije, Italije, Anglije, Avstralije. Nove Zelandije, Norveške, Avstrije in Švice. Tekmovaftje se bo začelo v petek z veleslalomom, v soboto popoldne bo smuk na progi 4000 metrov z višinsko razliko 1100 metrov, v nedeljo pa slalom.
* * #
BRUSELJ, 5.	— Brazilska
košarkarska ekipa «Flamengo» je včeraj zvečer premagala v prijateljski igri selekcijo Brus-slja s 70:56.
MONTEVIDEO, 5. — Vsi italijanski kolesarski asi, ki so pristosbvovali tukajšnji mednarodni dirki, so v današnji etar i odstopili od nadaljnjega tekmovanja vsled občinstva, ki je nenehno žalilo in žvižgaio Italijanom, Ta gesta je bila na vse načine komentirana od tiska, ki se soglasno strinja z občinstvom in obsoja obnašanje Italijanov.
Občinstvo se je pritoževalo tudi nad Kueblerjem.
Do ljudskega negodovanja je prisilo zaradi dveh incidentov:
V prvem se je Bevilacqua spozabil nad Virgilcm Pereyrom; obsodil ga je, da izziva s svojo nepravilno vožnjo incidente med dirko. Ako se ne bi vmešali prisotni, bi lahko nastal resen pretep. Za drugi incident je bil Jwiv Gino Bartali. Zapustil je enostavno dirkališče zaradi nekega incidenta in pustil na progi celo svoje kolo. Po m.krofcnu so ga nekajkrat klicali, da bi ponovil vožnjo, občinstvo pa je med tem neprestano in vztrajno žvižgalo. Zaradi tega je Bartali dokončno zapustil dirko.
Evropski lahkoatleti ne pojdejo v ZDA
NEW YORK. *• ~ Dan Fer-ris, tajnik ameriške amaterske lahkoatletske zveze, je izjavil, da se to ameriško občinstvo to zimo moralo odpovedati občudovanju najboljših evropskih lahkoa/tletov, ki po navadi t>ri-hajajo vsako zimo na povabilo v ZDA, kjer sodelujejo pri raznih atletskih prireditvah v pokritih dvoranah.
Letos so najboljši evropski
lahkoatleti preveč zaposleni s pripravami na olimpiado in so po vrsti odklonili vabila ameriške lahkoatletske federacije za gostovanja po ZDA. Ferris je to zelo obžaloval, saj so letos vabili v ZDA najboljše evropske lahkoatlete. zlasti tekače na »srednje in dolge protfe. kjer Amerikanci nimajo zastopnikov. ki bi bili enakovredni njihovim šprinferjem, skakalcem in metalcem.
Med najboljšimi evropskimi atletu ki so bili povabljeni, pa so zaradi olimpijskih priprav povabil' odklonili, so Holandec Willi Slijkuis. Ceh EmiJ Zatopek, Anglež Roger Banni-ster. Jugoslovan Ar.drija Ot-tenheimer in alžirski F rane c z El Mabi-ouk.
Pač pa so številni evropski lahkoatleti izrazili željo, da o-biščejo ZDA v zimski sezoni leta 1952-53. Med njimi so Reiff, Aberg, Lundquist in drugi.
* * $
TURIN, 5. — Dvanajst italijanskih košarkarjev, izbranih za meddržavni dvoboj Franci-ja-Italija, ki bo v torek v Parizu, so začeli danes pod vodstvom Giamcarla Marinellija s treningom, ki bo trajal do odhoda v Pariz.
Bambusova trstika
namesto jekieoih palic
\VAKHI.MGTON. 3. — Jekle. ne žice, ki jih uporabljajo' za konstrukcije v armiranem betonu, 'bode- lahko zdaj nadomestili s popolnoma novim materialom na tern področju: z bambusovo trstiko..
Tako trdijo znanstveniki po. sbusne postaje Ciemtonovega kolegija. Poskusi so ram reč dokazali, da bambusova trstika v cementni mešanic, ne plesri m da lahko črtane v betonu sto let brez vsake rpremiembe. Odpornost bambusove trstike je seveda nedvomno manjša kot odpornost jeklenih palic, vendar je teža in predvsem cena bambusa znatno .nanjša. Na mnogih področjih primanjkuje jekla, rastie pa v obilici bambus in v takih krajih bodo l.-h. ko zelo koristno izkoristili rjo vo odkritje.
KINO
V T K S* T L
Rossetti. 15.00: «Anaj zvemi, puško!«, B. Hutton in H. Keel.
Excelsior. 14,30: «Včeraj rojena«, B. Crawford in W. Holden.
Nazionale. 14.00: «Cyrano de Ber-gerac». Jose Ferrer.
Fenice. 14.30: «Ljubezni nimam, toda...», Rascel, G. Lollobrigida.
Filodrasnmatico. 14.00:	«0	kej,
Neror.s. W. Cfciari in J. Trost.
Arcobaleno. 14.00: «Nocoj se zabavajmo!«, D. Kaye in Tierney.
Astra Rojan. 15.00: «Zaseda», Robert Taylor in Arlene Dahi.
Alabarda. 14.30: ((Neptunova hči« Ester Will ams, Red Skelton.
Armcnia. 14.00: ((Kaznjenec«, O. Toso in F. Marži.
Aristcn. 14.00: »Pomladna pesem« K. VUla in Delia Scala.
Aurora. 13.15: «Besede in glasba« June Allyson, Gene Kelly.
Garibaldi. 14.00: «Narednik Mad-den«, A. Curtis in Tom Brown.
Ideale. 14.30: «Glasba tvojih sanj« D. Day in Carson.
Italia. 14.30: ((Nedokončan ples«, M. 0’Brien in Cyd Charisse.
Kino ob morju, 14.00: «Nismo sami«.
Moderno. 14.00: ((Zavojevalci sedmih morij«, Wayne, Hayword.
Savona. 13.30:	«Stara Kalifor-
nija«, B. Stanwyck in Milland.
Viale. 14.00: «Serifova hči«, Dan Dayley in Ana Baxter.
Vittorio Venelo. 14.30: «Nedosegljivi gospod štev. 880«, Burt Lancaster in D. Mc Juire.
Azzurro. 14.00; «Krokodil na Piavi*.
Belvedere. 14.00: ((Krvoločni Bill«
Marconi. 14.00: «Nevarna plavo-leska«, B. Hutton, de Cordova.
Massimo. 14.00: »Normandija«, D. Bryan in S. Dalbert.
Novo Cine. 14.00: ((Patrulja neustrašnih«, James Cagney.
Odeon. 14.00:	«S'ika Jennie«,
J. Jones in E. Barrimore.
Radio. 14.30: «Gianni in Pinotto med kowboyi».
Vittorla. 14.30: ((Lisičji princ«, T. Power in O. Welles.
RADIO
,»l <.ONI,OVA\KHr.
«: O % l. 'i K S* T A
NEDELJA, 6. januarja 1352
7.45 Jutranja glasba, 8.00 Poročila. 8.15 Jutranja glasba in radijski koledar. 8.30 Z,a naše kmetovalce. 9.00 Mladinska oddaja: Jerica in mačeha. 9.30 Folklorna glasba. 13,30 Poročila. 13.45 Glasba po željah. 14.15 Zaključek o-poldanske oddaje. 16.30 Pojo slovanski zberi. 17,00 popoldanski koncert. 17.50 Reportaža* zgodovinski spomeniki v Karkavčah. 18.00 Vedre melodije. 18.15 Oddj-ja za Bujščinc^ 18.45 Koračnice. 19.15 Sperme vesti. 19.30 Poročila. 23.00 Zadnja poročila v italijanščini. 23.05 Zadnja poročila v
Vsem cenjenim naročnikom in dobaviteljem želi mnogo uspeha in zadovoljstva v novem letu 1952
KI,EKTKIIIVIHHAI\llfiWfl »K [.Al NI C A HRIBAR STANKO
koovji;
slovenščini. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zaključek večerne oddaje.
T II ST 1 (.
8.00 Jutranja glasba in koledar. 8.15 Napoved časa in poročila. 8.30 Lahka glasba. 9.00 Kmetijska oddaja. 9.30 Zabavna glasba. 12.15 Koncert sopranistke Rezike Koritnikove. 12.35 Veseli ritmi. 12.45 Napoved časa in poročila. 13.00 Glasba po željah.
14.30 Lahki orkestri. 15.00 Razni solisti. 15.30 Razne jazz zasedbe.
16.00 Nastop otrok škedenjske ljudske šole in otroškega vrtca. 16.20 Koncert iz londonskega študija. 16.50 Veseli ritmi. 17.00 To, kar vsakdo rad posluša. 18.00 Iz delavskega sveta. 18.15 Glasba iz baletov in revij. 18.45 Ameriški zbori. 19.00 Iz filmskega sveta.
19.45 Napoved časa in poročila.
20.00 Priljubljene melodije. 20.30 Športna kronika. 20.35 Rossini-Re pighi: Fantastični bazar. 20.50 Saint Saens: Uvod in rondo ca-priccioso. 21.00 Književnost in umetnost. 21.45 Vesela glasba.
22.00 Thomas: Mignon, prvo deja. nje. 23.00 Zmerni ritmi. 23.15 Napoved časa in poročila. 23.30 Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.32 Večerne melodije. 24.00 Zaključek večerne oddaje.
ritsr i.
8.45 Odlomki iz oper. 9.40 Oddaja za poljedelce, 14.40 Zborovsko petje. 15.00 Lahka glasba.
15.30 Radijski prenos nogometne tekme. 16.30 «Cudovita vas» Wal-ta Disneya. 17.30 SimJonični koncert pod vodstvom Franca Carac-ciola. 19,15 Športne vesti. 19.30 Plesna glasba. 20,00 Giovannini-leva in Garinejeva' revija. 22.00 Pesmi, ki ugajajo odvetniku So-tisu in Cassmelliji'.. 22.45 «2ivel šport« Ferrettijeva in Faelejeva radijska revija. 23.25 Plesna glasba.
j reos lova vkkp,
€ O X K T K (s T A
PONtDELJčK, 7. januarja 1952
6.45 Jutranja glasba. 7.00 Poročila. 7,15 Jutranja glasba in radijski koledar. 7.30 Zaključek jutranje oddaje. 13.30 Poročila.
13.45 Lahka glasba - objave. 14.00 Zer.ski dueti. 14.30 Od včeraj do danes. 14.35 Pisan popoldanski spored. 15.00 Zaključek opoldanske oddaje. 18.00 Igtajo mejstri ritma. 18.15 Jezikovni pogovori.
18.30 Hrvatske narodne pesmi.
18.45 Poročila v hrvaščini. 19.00 P. I. Čajkovski: Labodje jezero -baletna suita op. 20. 19.30 Poročila. 21.00 Slušna igra: Finžgar «Divji lovec«. 22.00 Večerni koncert. 23.00 Zadnja poročila v italijanščini. .23.05 Zadnja poročila v slovenščini. 23.10 G'asba za lah. ko noč. 23.30 Zaključek večerne oddaje.
TRST II.
7.15 Napoved časa in poročila.
7.30 Jutranja glasba in koledar.
8.30 Zaključek jutranje oddaje.
11.30 L: hki orkestri, j 2.00 Sodobna Anglija. 12.10 Za vsakega nekaj. 12.45 Napoved časa in poročila. 13.00 Pestra glasba.• 13.30 Mozart: Koncert v D-duru. 13.43 Lahka glasba. 14.00 Poročila. 14.15 Dnevni pregled tiska. 14.28 Citanje večernega sporeda. 14.30 Zaključek opoldanske oddaje.
17.30 Plesna glasba. 18,00 Glas Amerike. 18.15 Borodm: Simfonija št. 2. 18.42 Vesela glasba. 19.00 Manrca pripoveduje. 19.45 Napoved časa in poročPa. 20.00 Športna kronika. 20.10 Slovenski motivi. 20.30 Okno v svet. 20.45 Vesela glasba. 21.00 Dvorakovi slovanski plesi. 21.15 Liszt: Preludij. 21.30 Slavni pevci. 22.00 Koncert čelista Lava GolahOvskegs. 22.20 Pestra operna glasba. 22.45 Večerni ples. 23.15 Napoved časa in poročila. 23.30 Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.3 Nočni motivi. 24.00 Zaključek večerne oddaje.
RUMI
visokokvalitetni
2-eil
MODELI :
Turizem* Luksus Šport - Scooter
5 % sezonski popust
Obročna prodala do 2k mesecev
ZALOGA - SERVICE: Razplinjači • Karburatorji DELL’ORTO - nemški bati (pistoni) in pribor «KS» raznovrsten material za motorna kolesa.
PRILIKE - RABLJENI MOTORJI; CM 125 Šport — Matchless 350 v perfektnem stanju i. dr.
RUMI KOMISIONAR
Micrana mehaniška delavnica
Tel. 93468 Ul.Molino a vapore 6
m
od 29.000 lir navzgor v Ih obroMfr
Ako iiroiite ■■
$tari aparat tvrdki
RADIO TMESTE
Ul. 0. SEPTEMBRA 15 TEL 95250
si teta 1*11
ii niti m t« TELEFUNKEH PHONOLA MINERVA GELOSO UNDA-AOlfr Milili Ijtf
Za strokovne in praktične nasvete o zavarovalnih vpraša’ njih sem na razpolago brezplačno in brezobvezno. Vozači! Zavarujte se proti nezgodam civilno odgovornost p r o i' tretjini za svoje vozilo. KHčit* zato v vašem interesu št. 88-15 od 8. do 9. in od 21. do 22. ure-
Mizarji i podjetniki
*	*	• ’ | D e c k e smrt
  •
—	leove,	mare
sniroe in trdil
lesov in trame. rrndi najugodneje
1
IBS1
lil.
SMUČARJI POZOR!
V trgovini
Trg tra
si ishko nabavile po zmernih cenah smučarske čevlje
Rivi 2
A. PERTOT
TRST • UL. (HNNASTICA 22 • TEL. 95 9S8
emu
CEij
Vse potrebščine za krojače šivilje, krznarje po najugodnejših cenah
.......... ..................................bi,m.miiiiii  ..............................................................................................              .»n............................................      n..................................................................        ...m..  ........................iii.iiiiiiii.........................................................................
eo ultimat. V njej je dcbesedi.
Vstal je m stopil k vratom.
«Se nekaj«, je tedaj vzkliknil Hess, pozabil sem. na nekaj važnega«.
«Na kaj?»
((Predlogi, ki sem vani jih pravkar sporočil, morejo roditi sadove samo, če bo o njih razpravljala kakšna deugja angleška vlada, ne sedanja, G. Churchill, ki že od leta 1936 kuje vojno zaroto, in njegovi kolegi, ki so z njim vred hujskali n,a vojno, niso ljudje, s kateriim bi se hotel firer pogajati#.	0
Zdaj je bil smisel njegovega potovanja na dlani: Hess je odletel z letališča v Angsburgu z nam.1 lom, sprožiti krizo angleške vlade.
Kirkpatnck je še dvakrat govoril z njim. Hess je bil mnosu) opreznejii. Menil je, da uradnik Ministrstva za zunanje zadeve m pravi mož, da bi se pogajal z njim- Dostojanstveno je izjavil, da nemški državni minister ne more do voliti, da bi mu zastavljali navzkrižna vprašanja in da ni prišel v Anglijo zato, da bi ga zasliševali, temvež da bi se z njim pogajali. Zahteval je tajnika, tolmača, strojepisko m dva pravna svetovalca, dr. Se-
nvelbauerj* in g- Kurta Massa, internirana v netem civilnem taborišču v Huytonu, blizu Liverpoola. Zanimiva podrobnost: Hess je vedel celo za njuni evidenčni številki. Morda ja bilo njegovo potovanje dobro pripravljeno.
In razeji odpora, ki &a je čutil, ko je govoril o političnih stvareh s Kirkpatrickotn, je do-dal svoji prvotni obrazložitvi še nekaj podrobnosti.
Pozabil je cmeriti Irak, Anglija bi morala zapustiti Irak.
«Toda kolikor vem» — je pripomnil Kirkpatrick — «Irak ni v Evropi«.
«Irač^ni so se borili na naši strani in firer hoče, da Se to upošteva pri mirovnih pogaja-njh».
Nasprotno pa Irska ni ničesar storila za Nemčijo.' Hitler se ni zanimal umjo. .
Hess je spet začel govoriti o Ameriki. Hotel je končati svojo prvotno misel. Kako da Angležem r,i očitno, v cem je &-mtriška igra?
«Ce hi mi sklenili mir, bi A-meričani pobesnili. Biti hočejo dediči Britanskega imperija«.
Anglija Je računala na pomoč Amerike. To je bilo takrat nje. no edino upanje v brezupnem 1 «da bo Anglija mogla kapitu-
ODLOMKI IZ KNJIGE R. CART1ERA ..TAJNOSTI DRUGE SVETOVNE VOJNE" f^Tj
ULTIMAT RUDOLFA HESSA
boju. Kako bridko se je Hess i lirati, a da bo imperij nadalje-
val vojna Hitler bi odklonil njeno kapitulacijo in nadaljeval blokado dotlej, ko bo prebivalstvu vaših otokov grozila smrt od lakote«.
«Toda», je pripomnil Kirkpa. trick, «če bi šlo samo za to, da se ohrani golo življenje našega prebivalstva, mj ne bi potrebovali mnogo ladij«.
«Zakaj zatiskale oči pred resmeo? Blokada bo kmalu tako huda, da je ne boste mogli prebiti niti z eno ali dvema ladjama dnevno«.
«Moj prihod«, je rekel Hess, •vam nudi zadnjo priložnost, da častno začnete pogajanja. Ce jo boste zamudili, boste s
motil!
«Mi pričakujemo ameriško intervencijo«, je rekel, .«pa se je ne bojimo. Dobro poznamo ameriško letalsko proizvodnjo in imamo svoje mnenje o njegovi kakovosti. Nemčija lahko prekosi Anglijo tn Ameriko skupaj«.
Med drugim in tretjim razgovorom je Hess to posebno gioze«e poudarjal. Začel se je razburjati.
(tikrajru čas je 2e, da si zapomnite«, — je rekel in trdo poudarjal svoje besede, «da bo Nemčija dobila vojno z blokado vaiega otoka. S podmornicami in letali bomo blokirali Anglijo z morja in iz zraka«.
Nemec se je trudil razpršiti še zadnje nade svojega poslušalce.
»Zaman računate«, je rekel
tem dokazali, da ne želite sporazuma z Nemčijo. Hitler vas bo popolnoma uničil in po korv. čani vojni bo Anglija podrejena Nemčiji«.
Ta izjava je bila izrečena
ostro in grozeče. Celo v jetni-ški celici je jetnik, ki je bil spet postal nacist, kakršen je vedno bil, udaril s pestjo po mizi.
«A zdaj«, je končal, «sem vam povedal vse«.
Za beg ivojega namestnika je Hiller zvedel v Berchtesga-denu, Kcitel je bil navzoč-
«Se zdaj vidim firerja«, — je pripovedoval maršal Keitel v N*irntoergu( — «kako nervozno hodi po sobi, si briše čelo z roko in govori: «Hess je najbrž znorel. Najbrž Je °b pamet. To dokazuje pismo, ki mi ga je pustil. Ne spoznam več njegove pisave. Ko da je pismo pisal nekdo drug«.
Tega pisma ni več. Najbrž se je izgubilo. Hess Je Pisal, da vidi v nadaljevanju vojne veliko nesrečo in da odhaja v Anglijo, kjer bo skušal z vpliv.
nimi ljudmi doseči mir in spo. razum.
Hitler je dal aretirati profesorja Messerschmidta, toda pokazalo se je, da ni vedel za Hessove namene. Pokazalo se je tudi, da Hessova žena ni vedela, kaj snuje njen mož«.
Keitlovo pričevanje potrjuje navedbe angleških dokumentov: šlo je za osamljeno pustolovščino in romantično pobudo nekoliko zmešanih može.anov. Hess je pač slepo in čisto po nacistično oboževal firerja.
Edino, kar v Hessovem primeru še rji pojasnjeno, bi bilo: mar Hitler res ni vedel, da je Hess odletel v Anglijo?
Hessove grožnje niso bile i2> govorjene tjavdan. Anglija se je borila sama. Krvavela je že iz mnogih ran.
Čeprav je pretiraval, ni la. gai. Spomladi 1941 je bila Evropa ogromen inkubator za
proizvodnjo podmornic in bombnikov. Hladen račun je govoril, da Anglija ne bo ušla poginu. In zdaj je v to obsojeno deželo nepričakovano pr:lo-tel nemški minister in ji rekel: «Imaš priložnost, skleniti časten mir«.
Hessovo poslanstvo ni bilo nesmiselno. Prej bi lahko rekli, da je bilo upanje na uspeh.
Cast in veličina Anglije je prav v tem. da ni pokleknila pred to strašno preizkušnjo. Njena ravnodušnost je imela v sebi nekaj vzvišenega. Ko so se vrata vojašnice zadnj:krat zaprla za Kirkpatrickont, Hess, tretji najvplivnejši mogotec Nemčije, ni videl več drugega angleškega obraza razen svojih stražarjev. Pričakoval je ministre, dvorjane, kdo ve, morda celo’ kralja, pa jih ni dočakal.
Ko ga Je naposled minilo potrpljenje, je sestavil sporo e ri-
li o ponovil svoje argumente in grožnje.
«Hessu smo nedvoumno spo ročili«, — je izjavil Eden v Spodnji zbornici, «da se s Hit-ltrjem in njegovo vlado sploh ne bomo pogajali. Odlcar je Hess v Angliji, ravnamo z njim kot z vojnim ujetnikom. To bo ostal, dokler vojna ne bo končana... Dokler ne bo poklican pred sodišče kot vojni zločinec...
XIV-PRIPRAVE NA VOJNO Z RUSIJO
Ko je nemška vojska septembra 1939 vdrla na Poljsko, je pustila na francoski meji samo pet divizij. Ko se je oktobra pripravljala na Zahod, je pustila na severnem ozemlju Poljske tudi samo pet divizij.
Premagana Poljsl^ je bila razdeljena. Sovjetske in hitler-j s ruske čete so zavzele položaje z obe), strani demarkacijske črte, ki sta jo bila začrtala na zemljevidu Ribbentrop in Molotov,
Sprva je bila Nemčija zado-voljna Sedemnajstega septembra je pisal šef pomorskega operativnega oddelka, da je ru.
ski vdor na Poljuko dogodek’ ki utegne "neti najsrečnejše posledice. Triindvajsetega tenibra Je predlagal veliki miral RO ler firerju, da bi bi'° dobro, če bi Rusi odstopi'1. Nemčiji podmornice in j m na razpolago Murmansk, nai bi postal oporišče 23 net,y ške pomožne križarke.
Petindvajsetega sept' mbra | bila nemška admiraliteta raz' polržena ftraz.to pr.jatel:i!?c,‘ Pomorski ataše v Moskvi je P‘v ročal, da ni vzroka dvomiti 0 | lojalnosti ruskega stališča. N** kaj dni pozneje je Rfjder t,kii' zal proučiti vprašanje sodfl®' vanja z Rdečo mornarico. K® so poslali vprašanje Ministrstvu za zunanje zadeve, ki je bi,a tudi zelo prijateljsko razpol^ ženo, jP prišel odgovor, da lahko računa na najširže sode' lovar.je z Rdečo mornar co.
Desetega oktobra je Riide obvestil Hitlerja, da se neKJ pomožna križarka oskrbuje MunnanSku in da ji Rusi p°* nujajo opor-šče na vari‘e|1’ kraju v bližini tega pristanišč11' Sodelovanje se je bilo zjičel1* Riider je upal, da bo z iu>K“ pomočjo dobil oporišče tudi '■ Norveški.
(Nadaljevanje sledi) ;
Glavni urednik BRANKO Jn 94-638, - PoStnl pred.il 73-38 — Cene oglasov: Za stolpca za vse vrste oglasov po 10 din
Tiska Tržašk
NAKOCNINA: Cona A: mtsečna 350. Četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3^00 lir. Cona B: Izvod 6, ineSeCno 150 din. KLHJ: Izvod 6, mesečno 130 din. Poštni tekoči račun za STO . ZVU. £aložniStvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tisk* Ljubljana Tvrševa 34 tel 20-09. trkočl račun pri Komunalni banki v Ljubljani 8-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D ZO.Z TRSf-^