ste?. 104.
= Velja po pošti: =
Za celo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za. celo leto naprej . K 24'—
za pol leta za četrt leta za on meseo
12'-6-— 2-
V upravi prejeman mesečno K 1*S0
T LJubljani, v soboto, 6. mala 1911.
Leto XXXIX.
SLOV
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t
za dvakrat......13 „
za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popast.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltrrsta (72 mm) 30 vinarjev.
: Izhaja:;
vsak dan, izvzemii nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
iksr Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/in. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. - Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. tcu Avstr. poštne bran. racnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št 188.
Meščani!
Dne 16. mala voli Ljubljana svojega poslanca za deželni zbor. Izvrševalni odbor S. L. S. je sklenil, da je kandidat S. L. S. za ta mandat
Dr. Vinko Gregorič.
Meščani! Združite vsi, ki Vas je resna volja, da bo Ljubljana v deželnem zboru zastopana po delavnem in za njen blagor vnetem ter občespoštovanem možu, svoje glasove na našega kandidata!
Izvrševalni odbor S. L. S.
Današnja številka obsega 20 strani.
Nemške šemMlje.
Nemški nacionalni žumalisti se že zopet močno oglašajo. To je vedno tako, kadar S. L. S. kaj ukrene, o čemer Nemci čutijo, da ima namen Slovane v Avstriji ojačiti in jih med seboj zbližati. S. L. S. Nemcem sploh ni bila nikoli všeč, ker vedo, da mi ne delamo tjavendan, ne kričimo in se ne daimo zapeljati od nobenih hipnih čustev, da bi danes Nemce gladili, jutri pa jih grdili, ampak dosledno zasledujemo cilj, gospodarsko in kulturno okrepiti slovensko ljudstvo, doseči čim najožji stik s Hrvati in priboriti Jugoslovanom tak ugled in tako veljavo v habsburški monarhiji, da se preko nas in brez nas ne bo moglo ničesar storiti. Tako in le tako se bo s pozitivnim delom med našim in hrvaškim ljudstvom doseglo, da bodo Nemci, ki še danes v Avstriji gospodujejo, spoznali našo moč, občutili našo odporno silo in se bodo tako pripravila tla za pošten narodnosten sporazum tudi na jugu, kakor se pripravlja na severu. Nemci ta naš cilj noznajo in vedo tudi prav ceniti sredstva, s katerimi ga skušamo doseči, dočim se na-rodnjaškega vpitja naših liberalcev niso nikoli niti najmenj bali, narobe so bili slovenskim liberalccm za njihovo »narodno« kokodajsanje zelo hvaležni, ker jim je le koristilo.
Nemci so se torej zdaj zopet razburili in sicer ker je več somišljenikov S. L .S. s kranjskim deželnim glavarjem posetilo Poljake v Krakovu in ker so ondi bili naj prisrčne jc sprejeti. Kadar je rajni Ivan Hribar potoval v Moskvo, so se Nemci le smejali, saj jim je s tem nujal orožje, da so na.s sumničili in državni voz še bolj v nemško-na-cionalni tir zavili. Z izletom v Krakov pa je drugače, čeprav ta izlet ni bil prav nič političen in tudi ni nobenih političnih reči nameraval, ampak jo bil. le iizraz prisrčnega prijateljstva, ki že več časa veže naše ljudi s Poljaki. O tem izletu Nemci ne morejo reči. da bi bil zoper državo naperjen, saj ni bolj dinastičnega naroda v Avstriji, kot so Poljaki, ki v tem oziru tudi nemške na-cionalce daleč prekašajo. O tem izletu pa tudi ne morejo reči, da brbil imel Nemcem sovražen značaj, ker tega se Poljakom pač ne more očitati. Nobenih fraz se ni v Krakovu govorilo, da bi jih kdorkoli mogel pograbiti in izrabljati. In vendar nemški nacionalec čuti, da se je v Krakovu za nekaj Šlo, česar se nemški nacionalizem ne more veseliti. S .L. S. je tu od zadaj, pravijo, torej pozor Nemci! S. L. S. se ne šali in nima navade delati komedij.
Nemci vidijo seveda v krakovskem Izletu predvsem delo clr. Šusteršiča iu Kreka, ki grenita nemškemu nacionalizmu življenje, odkar stojita v nolitič-
ni areni. Dr. šusteršič zopet kuje načrte, o katerih nobeden nc ve, kam pravzaprav merijo. Tak jojmenc gonijo zdaj v nemškem taboru.
V resnici pa ni za tem izletom nobenih posebnih političnih namenov. Med Slovenci se že dolgo goji stik s Poljaki in med Poljaki imamo tudi že precej časa dobrih prijateljev. Izlet je bil nekaj, kar nikogar med nami ni presenetilo; prišla je pač ravno seda.j najlepša priložnost, da svojo prijatelje ob-iščeino. Tisti, ki mu gre za ta izlet največja'" zasluga, sploh ni politik.
Da pa utegne ta izlet imeti precej dalekosežne posledice za bodočnost, o tem nobeden ne dvomi. Nemci so vedno skrbno na to gledali, da bi Poljaki ne prišli preveč v stik z južnimi Slovani. Nemci so se o Slovencih lagali, kakšen sirov, nezaveden, nekulturen in brezpomemben pastirski narod so, so jih v nič devali, jih tajili, skratka vse storili, da bi nihče ne želel nam podati roko. Tudi Pol jaki so svoje čase živeli pod to hipnozo nemškega časnikarstva. Slo-vensko-poljsko prijateljstvo pa pomeni konec temu, da bi nemška natolcevanja in laži imele še kakšen vpliv in vspeh na naše severne brate. Odslej nas bodo vedeli ceniti in vpošteva.ti in tako se bo počasi doseglo zbližanje med južnimi in severnimi Slovani na vsi črti. Kako to Nemce boli, dokazujejo njihovi listi, ki se danes na vso moč skušajo tolažiti s tem ,da se je slovenski izlet v Krakov ponesrečil. Bog ve, kdo jim je to natve-zil, mi, ki smo bili gori, vemo, da bi se bolj posrečiti ne mogel kot se je.
Zraven nernško-nacionalnih listov so sc seveda oglasili tucli slovenski liberalni.. Kadar se snuje za naše ljudstvo res kaj koristnega, takrat brez d v oma vedno zakokočejo liberalne ko-klje. Da »Narod« in »Jutro« tako reč opljujeta, to je gotovo in bi se vsak Slovenec globoko začudil, čc bi se to ne zgodilo; celo dvomljivo bi bilo, ali je bilo prav, cla smo potovali v Krakov, ako bi liberalni listi to odobravali. Manj umljivo je, cla se je topot tudi »Edinost« nad našim izletom izpodtak-nila. Pravi, to bi morala biti skupna stvar Slovencev. Ampak, ljubi prijatelji v Trstu, mi nismo krivi, če so Poljaki prijatelji z nami, nc pa z liberalci. Prijatelji so šli k prijateljem. Mirno lahko rečemo, cla ne vleče ne naše liberalce na Poljsko, ne Poljake k našim liberalcem. Kaj pa imajo li skupnega? Vsi še pomnimo, kako se je »Narod« surovo in pobalinsko zagnal v Poljake iu njihove kulturne in politične ideale, ko se je v Ljubljani ustanovilo društvo ljubiteljev poljskega narocla. Poljaki so katoličani in vidijo svoj napredek le v avstrijski monarhiji kakor mi, liberalci so pa šlevc, ki danes ne vedo, kaj so včeraj rekli. Takih ljudi kakor so naši liberalci imajo Poljaki priliko večkrat videti, za to ni treba posebnih potov in banketov. Slovenski liberalci so
le napotje, čimprejc bodo iz politike popolnoma. v stran brenjeni, tem hitreje in ložje bo slovenski narod napredoval in tem plodonosnejša bo slovenska politika v bratski vzajemnosti z vsemi avstrijskimi Slovani, zlasti v parlamentu.
Bog živi to vzajemnost, zlasti pa ono z brati Poljaki!
Slovenci v Krakovu.
Nedelja.
V nedeljo se je opravila ob 9. uri sv. maša v veličastni Mar. cerkvi na glavnem trgu. Poleg že navzočih Slovencev: dr. E. Lampe, dekan Ant. Ko-blar, dr. Leop. Lenard, Fr. Štele, Voj-teh Jeločnik, Stanislav Masič in Flori-jan Božič so prišli še s ponočnim vlakom: deželni glavar dvorni svetnik prof. pl. Fran Šuklje, Ivan Štefe in Iv. Kregar. Iz Prage sta prišla: predsednik akademične lige Bartoš in Karol Gyur-kovies.
Ustanovitev »Društva prijateljev Jugoslovanov«.
Ustanovnega shoda so se udeležili med drugimi: Krakovski župan dr. Leo, bivši vseučiliški rektor in podpredsednik akademije znanosti prof. dr. Kazimir Moravski, predsednik akademije vseučiliški profesor in bivši rektor vseučiliški, slavni učenjak in voditelj stare konservativne stranke grof Stanislav Tarnovski, dalje voditelj novo reorganizovane konservativno stranke, zvane »Pravica narodova« grof Zdzislav Tarnovski, dvorni svetnik bivši podžupan Sarajeva v Bosni, slavni ekonomist, in veliki podjetnik dr. Vladislav Nicč, knez Radzivill, knez Czartoryjski, cela. vrsta vseučiliških profesorjev, članov gosposke zbornice, bivših državnih in deželnih poslancev. Shod je otvoril g. Stanislav Jasinski, predsednik krščanskosocialne stranke, in s prisrčnimi besedami pozdravil slovenske goste in navzoče Poljake. Potnem je predlagal profesor dr. Feliks Koneczny, naj se izvoli za častnega predsednika deželni glavar pl. šuklje, za predsednika dr. Zdziechovvski, podpredsednika pa Stan. Jasinski in clr. Vlad. Nicč, zapisnikarjema pa dr. Lenard in prof. Stan. Servin.
Kranjski deželni glavar pl. šuklje pozdravlja.
Nato je spregovoril deželni glavar pl. Šuklje:
Prvič danes jc stopila delegacija Slovencev v kraljevi grad Krakov in govori do Poljakov. Redko smo se doslej spotikali. Vaše mesto jc oddaljeno od nas več kot tisoč kilometrov. Daleč od tod leži dežela, kjer se dviga mogočni Triglav, vali Sava svoje valovje in buči morje Jadransko. V unnogih ozirih vladajo različne razmere mod nami in vami. Mi nimamo s Poljaki
skoraj nobenih skupnih zgodovinskih tradicij. Mi sploh nimamo svoje zgodovine, iinedtem ko ravno vi črpate iz zgodovine sile duha in pogum. Vi imate Boleslava Hrabrega, Kazimira Velikega, imate slavni Grunvvald. Ko se je cesarski Dunaj tresel pred Turki, so ga rešili vaši junaki in vaš beli orel je raztezal svoja krila od Baltika do Črnega morja.
Mi smo pa sirote v tem oziru. Odkar nas je pred več kot tisoč leti podjarmil nemški cesar Karol Veliki, smo bili vedno tlačeni od tujih narodov. Hraber in pogumen je naš narod, kakor tudi vaš, toda mi smo prelivali svojo kri vedno le na tujih bojiščih in za nam sovražne narode. Mi nimamo preteklosti, to da imamo p r i h o d n j o s t. Mi si gradimo zgodovino naše bodočnosti, in ta leži v ljudstvu našem in v kmetu našem. To prihoda njost si hočemo ustvariti z našim de-, lom in silo.
Vi imate vašo aristokracijo, ki je stala na čelu vašemu narodu in je bila voditeljica vaših narodnih idej in vaših političnih stremljenj. Mi nimamo nobenega plemstva, ampak imamo samo naše ljudstvo, in to nam je poroštvo našega narodovega razvoja in naše prihodnjosti. Organiizovano naše ljudstvo s svojim duhovništvom brani pravicc naše domovine in se bori za lepšo prihodnjost.
Dasiravno se torej pod marsikate. rim ozirom razlikujemo od vas, vendar imamo tucli mnogo skupnega. V žilah poljskega in slovenskega naroda se pretaka slovanska kri. Oba, naroda sta se razvijala na podlagi zahodnoevropske katoliške kulture. S skupnim delom na podlagi te skupne kulture imela bosta veliki, vitežki in plemeniti narod poljski, toda tudi majhni in delavni narod slovenski lepšo prihodnjost.
Naj živi torej Poljska! Naj živi vitežki narod poljski!
Gromovito odobravanje je zaključilo ta nagovor. Gospod glavar je govoril počasi in razločno in udeleženci so razumeli vsebino njegovega govora popolnoma.
Dr. Marijan Zdziechowski.
Za njim je spregovoril dr. Marijam Zdziechovvski, ki je govoril v slovenski prestavi dobesedno tako-le:
»Nisem danes prvič na slovanskem shodu. Udeležil som se več shodov slovanskih časnikarjev in vedno sem moral s trpkim čustvom opažati dejstvo, cla postava silne Rusije, ki trebi »svoje notranje sovražnike«, v prvi vrsti Poljake, deluje .očarujoče na. mnoge naše slovanske pobratime. ("le sem govoril o krivicah, katere doživljamo ocl Rusije, me je marsikdo poslušal z nezaupljivostjo ali celo z nevoljo. Ne dovolj tega. Ko sem na shodu v Opatiji, mesto cla bi pripovedoval o ruskih krivicah,
hotel dati duška simpatiji do onih" plemenitih ruskih časnikarjev in pisateljev, ki sc za nas potegujejo, so me prekinili s klicem: »To je politika!« Užaljen sem od takrat prenehal bivati na shodih slovanskih časnikarjev.
Potem je leta 1908 odlični češki politik, vzpodbujan ocl plemenitih čustev, hotel vzeti na sebe uresničenje misli Mickieviča, po katerem so Čehi poklicani, da posredujejo med Slovani v njihovih medsebojnih prepirih. Na poziv Kramara so stopili v Pragi skupaj predstavitelji našega naroda in tudi jaz sem imel čast pripadati njihovemu številu. Dasiravno so bili tam tre-notki, ko je izgledalo, da bo ideja, ki nam je bila voditeljica, ovenčana s srečnim izidom, vendar se nam je popolnoma po pravici vzbujal clvom, ker smo med našimi soudeleženci zapazili osebe, ki so s celo svojo preteklostjo pričali, da ideja slovanska zanje ni nič drugega, kakor uničenje poljskega naroda in njegove kulture. Ni torej čudno, če s?o nas navdajala trpka čustva, ako smo morali v njihovi navzočnosti govoriti o bratstvu slovanskem.
Dogodki, ki so takoj nato nastopili, so potrdili naše predčustvo, da se bo ob uporu zdivjanega ruskega nacionalizma razbil namen plemenitega Čeha.
Od tega časa nisem bil na nobenem slovanskem shodu več, a obžalujem močno, če nisem mogel biti navzoč pri •sprejemu naših čeških bratov v Varšavi lete 1909. Danes pa pozdravljam vas prisrčno v imenu Slovanskega kluba, in povdarjam, da me navdaja čustvo srčne radosti, katerega nisem občutil na nobenem drugem slovanskem shodu. Vem namreč, da sem med svojci, med brati, vem, da razumem vas in da morate tucli vi mene razumeti. Saj nas ne druži prazna fraza, ne kakšno nejasno geslo, pod katero zarnore vsakdo spraviti, kar hoče, ampak druži nas preteklost in prihod-njost, skupnost podlage naše kulture in skupnost naših idealnih teženj. Najmočneje sem to občutil takrat, ko sem prvič zagledal Ljubljano. Kot katoličan po rojstvu in vzgoji in prepričanju začenjam, če pridem v kakšno tuje mesto, svoje obiske s tem, da grem v cerkev. V Ljubljano sem se pripeljal na predvečer nekega praznika. Celo mesto je odmevalo zvonenja, cerkve so bile napolnjene, in ko sem gledal na množice, ki so goreče molile, sem i'az-umel, kako silno vez med nami in med vami tvori vera. Blizu so nam torej zakladi poljskega duha, zajemati zamo-rete iz del naših misliteljev in pesnikov. katerih vzgojni pomen je ogromen, ker so vsa prenapolnjena svetega hrepenenja po kraljestvu božjem na. zemlji. Mi se moramo pa od vas učiti navdušenja, do socialnega dela. z občudovanjem zroč, s kakšno hitrostjo umete pretvarjati v čin nazore našega časa.
Če nas pa ločijo včasih politični prepiri, ki so v zvezi s bežečim trenot-kom, moramo na to gledati z višine, kakor na prikazen, ki hitro zgine, ker verujemo v naše delo iu verujemo, da sila tokov, katere ustvarjamo okrog sebe. naraste v kratkem času tako neizmerno, da bo za sabo potegnilo tudi ljudi, ki vodijo sedaj našo politiko.
j To ,je eno. potem je pa treba tudi uvažati, da visi nad slovansko mislijo poljsko-ruski spor in da bo ta misel ostala prazna sanja brez podlage, dokler se ne posreči rešiti tega spora. Rešitev je pa odvisna ocl Rusije, a Rusija ne more storiti ničesar, ker vlada t.am v sferi slovanskih vprašanj zloglasni grof Vlad. Bobrinskij in skupaj ž njim ljudje iz nekega drugega sveta, s <tako različnim od našega stališčem moralnih in političnih pojmov, da imenujejo ti ljudje »slovanofilstvo« to, kar ozna-čamo mi ljudje z evropsko kulturo »slovanofugijo« (slovanožrstvo) za hvalevredno in moralno uvažajo postopanje, ki je v naših očeh največja moralna propalost.
Tako torej danes, kolikor bolje razumevate, kaj je ruski slavizem Bo-brinskih c tutti quanti, ki gledajo na vas in na vašo zemljo, kot na prihodnji plen, na prihodnjo gubernijo ljubljansko in zagrebško, v katerih vam ne bo dovoljeno spregovoriti vašega ma-ter nega jezika, toliko lažje postaja spo-razumljenje z nami in našo vzajemnost zidamo na trpežnejši podlagi, kakor nekdaj, a kolikor močnejša in trpež-nejša bo podlaga., toliko silnejše bo delovanje na zunaj, dokler ne prlmora Rusije, da spremeni svoja načela, ki so jo doslej vodila o slovanski politiki, dokler ne zmaga geslo pravičnosti, h kateremu se sedaj na Ruskem le ma-lokateri upajo priznavati.
In šele takrat bo slovanska ideja postala realna sila.
Prosim vas torej, vztrajajte v vašem plemenitem prizadevanju, kot prijatelji poljskega naroda delujoč sredi svojih rojakov,mi vam pa delamo slovesno obljubo, da ne bomo prenehali od začetega dela.
Krila se dvigujejo in duh poezije me obleta, kadar pobite moje misli k onim najkra.snejšim krajem Evrope, ki so vaša domovina. Od Triglava višin peljejo nas z vrstami gor in čarobnih jezer k modremu jadranskemu morju in dalje do Dubrovnika in so takorekoč prstan, kakor je rekel vaš pesnik, ki druži vzhod z zahodom, tri kulture so se tam srečale, kje torej, če nc med vami so se morale roditi visoke misli o harmoničnem združenju teh različnih sil duha, iz katerih se tvori kultura in o božjih ciljih zgodovine.
Torej pozdravljam velecenjenega vašega deželnega glavarja ter vas pozdravljam kot dediče visokih misli, ki so oživljale velikega škofa v Djako-vem, ki je vzel za svoje geslo: Vse za vero in domovino, in pod njim združil vse Jugoslovane in polagal podlago kulture, ki druži vse veje jugoslovanskega plemena.«
Pismo ruskega profesorja Pogodina.
Potem je prečital pismo ruskega profesorja Pogodina, kot dokaz, da se na Ruskem že pričenja v tem oziru spreminjati na boljše in da se najdejo vsaj posamezne blage osebe, ki nc gredo za ruskim nacijonalizrnom.
Krakovski župan dr. Leo pozdravlja.
Nato se jc oglasil krakovski župan dr. Leo:
Pozdravljam vas kar najprisrčnej-še od niesta društvo prijateljev Jugoslovanov. To je prvič pojav vzajemno-
sti, drugič jako srečen izraz javnega mnenja in splošnega nastopa med našim narodom, ki jc odkritosrčen prijatelj Slovencev.
Mi nismo niti neoslavisti, niti pfm-slavisti, toda imarnio globoko v dušo vrezano čustvo duševne in krvne Vzajemnosti z našimi slovenskimi pobra-timi. Med vsemi slovanskimi narodi nam je pa najbližji vrli narod slovenski, ki je z jezikom, vero, navadami tesno z nami združen.
Duša vašega naroda, podobno kot Čehi, je bila dolge Veke pogreznjena v sen, kakor vkleta. Pod vplivom oživljajoče vesne ustavnih svobod, v zmagovalnem pohodu narodnih idej — se je ta duša prebudila in odkrili so sc neizmerni zakladi prastarih slovenskih običajev, prekrasnih del ljudske umetnosti in poezije, toda, kar je najvažnejše, tudi velikih kreposti ne samo moralnih, ampak tudi socialnih. — Na srečo slovenskega naroda so se našli v tem zgodovinskem trenotku vrli, neutrudljivi delavci na njivi narodni, verski in socialni, ki so izšli iz ljudstva in so s celim srcem zvezani z ljudstvom ter so postali preroditelji slovenskega naroda. Čast tem možem, tem velikim narodnjakom slovenskim, vrlim rodoljubom — možem širokega razuma in gorečega srca!
Želimo vašemu delu bogatih sadov, kajti družijo nas z vami skupne bolečine, skupne nevarnosti in skupni nazori!
Stoječ na podlagi realne politike v mejah naše države, ki je vam in nam postala opora svobode in obramba pred grabežljivo roko sosedov, želimo skupno z vami, da bi enakopravnost narodov in državljanska svoboda sc spremenili s teoretične ravnopravnosti v resnično dejstvo in da bi vsak narod naše države dobil vpliv in stališče, ki mu gre.
To so bila gesla in programi naših največjih politikov in rodoljubov. Za temi gesli pojdemo vedno in povsod in srečni bomo, če bomo našli pri političnem delu nad prerojenjem našega naroda v naših vrlih možeh odkritosrčne prijatelje in zaveznike.
Na slavo ideji bratstva našega naroda s slovenskim narodom, na slavo plemenitim, vrlim in zaslužnim možem, rodoljubom slovenskim in našim sedanjim gostom, zakličem v imenu mesta Krakova »Živeli!«
Dr. Lampe.
V imenu slovenskega ljudstva jc pozdravil gospod namestnik deželnega glavarja, dr. Evgen Lampe:
Nismo še dolgo skupaj, a že se razumemo. (»Tako je!« Klici v dvorani.) Naš deželni glavar je navajal razliko, ki vlada med nami in med Poljaki. Res, da nimamo skupne zgodovine in da nimamo mi Slovenci sploh zgodovine pisane na pergamentu, toda imamo zgodovino pisano z ognjem koč, ki so gorele v bojih, pisane s krvjo, ki se je prelivala, ko so naši predniki dolga stoletja branili južno mejo avstrijske države. V teh kočah našega ljudstva in v naši krvi leži seme naše prihodnjo-sti; iz tega bo vzrastel nekoč novi narod, katerega nikdo več ne bo mogel premagati. Naša zgodovina leži v naši prihodnjosti. Če vzamemo v roko
Statistiko, vidimo, 'da je Slovanov mnogo več, kakor pa naših nasprotnikov. Vkljub temu se nahajamo v sužnjosti, a naši manj številni nasprotniki so naši gospodarji. Ko sem potoval po svetu, sem videl, da so naši ljudje povsod sužnji drugih narodov. Na Vestfal-skorn, v Ameriki, v Afriki, povsod žrtvujejo tujcem svojo kri in svoj znoj. Naši ljudje so povsod slabše plačani od drugih. Dvigniti moramo inteligenco našega ljudstva, ga organizirati in prebuditi, a potem bo naš narod vstal in ne bo več hotel biti podlaga tujčevi peti. Naj živi torej ta prihodnjost poljskega in slovenskega ljudstva, naj pride lepša usoda, a ime naših narodov naj se zablišči v novi zgodovini.
Proti nikomur ni obrnjena ost našega delovanja. Nikomur nočemo škoditi in biti sovražniki. Naš največji pesnik je rekel: »Očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi.« Tudi mi hočemo biti bratje drugih narodov, a ne sužnji. V imenu ogromne speče vojske slovenskega naroda, katero hočemo prebuditi, v imenu prihodnjosti našega naroda, ki se gradi v kočah našega ljudstva z njegovo krvjo in potom, v imenu vseh trpečih in delujočih, ki zidajo poslopje naše prihodnjosti — naj živi narod Poljski! (Navdušeno ploskanje.)
Dekan Koblar v imenu naše izobraže« valne organizacije:
Dragi bratje! Vezi imamo med seboj Poljaki in Slovenci v preteklosti* Predmestje bele Ljubljane, srca Slovenije, se imenuje Krakov, zgrajeno od slovanskega Kraka na mestu stare rimske Emone. Slovanski mož Krak je dal ime tudi Krakovu, glavnemu mestu kraljevine Poljske. V mojem dekanatu kranjskem, v Velesovem, je bival dominikanec Hijacint, svetnik poljski. Vozil sem se v Poljsko skozi Koroško mimo groba poljskega kralja Bolesla-va, počivajočega v slovenski zemlji. Stike med narodom poljskim in slovenskim v seda;njosti pa naj pri nas goje izobraževalna društva, katerih imamo na Slovenskem nad 300. Gospodarsko se bodemo Slovenci utrdili, ako bomo napredovali kulturno. Veselega srca smo včeraj ogledovali Krakov, središče stare, visoke kulure. Ob grobu Mickiewiczkim in drugih pesnikov in pisateljev poljskih nas obdajajo topla čutila spoštovanja do literature in kulture poljske. Potrebujemo pomoči v naši želji po izobrazbi in nadejam se, da bomo to pomoč dobili v novoustanovljenem društvu »Prijateljev Jugoslovanov«. Pozdravljam tedaj s celim srcem to društvo v imenu slovenskih izobraževalnih društev in kličem: Živio Poljaki! (Navdušeni Zivio!)
Ivan štefe v imenu »Slovenske Straže«, našega časopisja in ljubljanskih občinskih svetnikov S. L. S.
Urednik »Slovenca« Ivan Štefe je pozdravljal: Naše odposlanstvo v Krakov ni Bog ve kako številno, a zastopane so najvažnejše glavne organizacije slovenske, v katerih je zbrana ogromna večina slovenskega naroda. Zastopniki smo tistih organizacij slovenskih, ki, kadar svojo besedo za delo vlože. delo tucli izvrše. Zastopniki smo organizacij slovenskega dela, sloven-
LISTEK.
Povesi o dveh stolih.
Spisal: d. d.
Ob desnem bregu reke se je sprehajal debel gospod. V levici je držal palico, desnico pe je imel v žepu. Hodil jo s povešeno glavo sem-tertja in gledal jc v kalno vodo . . . Komaj rojeno solnce je ogrevalo mesto in njega, ki jc bil zamišljen.
Slarinar Robert Vrag je opazil žalost, ki je legla na lice tibega šctalca in šel je k svoji ženi in ji rekel: »Ti stara, ta bi gotovo prodal rad to ali pa ono, pa ga je sram, da bi ponudil svoje blago sam. Pojdi v zadnjo sobo in bodi tam, jaz pa. ga spravim sem notri in morda se mi posreči, da bom napravil dobro kupčijo!«
Krepostne ustne njegove žene so mu zavrnile: »Prav govoriš in ni mi žal, da sem te vzela. Veš, kadar je človek v zadregi, je mehak, in kadar hoče kaj doseči, ne izbira preveč med potjo in stezo, samo da vodi do cilja.«
Odšla je žena v sobo; Vrag pa je pristopil k gospodu in ga siladko pogledal. Gospod, menda se je pisal Bistran, je bral na. obrazu Vragovom oderuštvo, hinavstvo, slavohlepje, brezsrčnost in vso dolgo vrsto odtod naprej do pekla.
Zasmrdelo mu je v njegovi bližini fn videl je kri na njegovih rokah, uma-
zanost na čelu; greh v njegovih očeh se mu je zdel črn kot oni pes Zmaj, ki je bil strah celemu mestu. Zastudil se mu je v dno, a vendar ga je vleklo do njega. Zavil sc jc tesneje v površnik, pri-vihal ovratnik visoko, da je bil obraz zakrit, zakaj sram ga je bilo.
Tedaj ga je bilo prvič sram. Mehak je bil Vragov glas, ki ga je vabil k sebi in med se je cedil iz njegovih umazanih ust. A Bistran je videl samo med, ni pa videl umazanosti.
Vstopil je v sobo k Vragu, kjer je bilo razvlečeno vse križem po tleh in stenah. Smrad mu je legel na prsi, stud in gnjus v oči. Vrag pa sc mu je smejal še slajše.
»Gospod, vidim in vem, da imate zame nekaj na. srcu, kar pa težko poveste! Nič se nikar ne bojte, le povejte, od marsikoga sem kupil že marsikaj in še nihče se ni pritožil čez me!«
Vrag je videl, kako se jo Bistran oddahnil, zato jc govoril še naprej...
»Ne kupujem samo prstanov in oblek, tudi kaj drugega bi kupil. Dandanes imam namreč tam zadaj, dve uri od tod izborno organizirano posredovalnico, ki se razume še preveč dobro na reklamo. Izbobnali bomo v svet, da imate samo tisto prepričanje, za katero ste dobili od mene denar. O vašem drngoin prepričanju pa bomo molčali, kakor se to spodobi, poštenim ljudem. No — gospod, kaj gledate tako neodločno in sanjavo, ali mi prodaste ono prepričanje, — samo eno, saj morda jih imate še več, dva, morda tri, štiri . (r.«
»Nc morem,« jc vzdihnil Bistran, »sem že pred pol leta prodal prepričanje!«
»To je slabo! Koliko ste dobili zanj?! ga je vprašal Vrag.
»Dobro eksistenco!« mu je odvrnil malobesedni gost.
»Prokleto malo je to, jaz bi Vam dal za prepričanje več, čast, slavo, svoj reklamni zavod!«
Žalost jo legla v Bistrana .Žal mu je bilo, da mu je boljši zaslužek ušel... Vrag je uganil njegovo bolest in mu prijateljsko in z zaupnim glasom šepnil:
»Prijatelj, poštenje imate gotovo še; mladi ste še in poštenja šc niste izgubili v blatu življenja!«
»Poštenje pa imam šc!« se jc oddahnil Bistran.
»Prodajte ga meni!« je silil Vrag.
»Ne, poštenja ne prodam. Sam ga bom rabil!«
»Kaj vam pa koristi, če ga boste rabili, pa ne boste imeli prilike, da ga. uporabite. Pri meni pa dobite za to mrtvo blago lepo vsoto. To vam pa dam zato, ker sem blag človek.«
Nekaj časa sc jc Bistran obotavljal ,potem pa. ni bil več tako trd ... Vrag pa jo dalje nvazal s prešladkim medom njegovo srce:
»Nikar so no branile, denar rabite, čast ljubite, slavohlepni ste, — no, sezite mi v roko in oba bova zadovoljna!«
Zapeljivo so se svetile njegove oči... Udaril jc Bistran Vragu v roko
in dobil je za prodano poštenje: čast, slavo, terorizem, brutalnost, ošabnost in še mnogo kaj, kar bo gotovo vs^ naštel sam, in sicer takrat, ko bo izdal
svojo autobiografijo . . .
* * *
Odslej je živel Bistran prav dobro. Premeril je pot sreče in pil šampanjec vseh vrlin tega življenja. Nikdar več ni bil škrupulanten, še več, postal je laksen. Kadar se je spomnil tistega dne, ko je prodajal poštenje, se je čudil sam sebi, zakaj se je toliko časa obotavljal. Neumen si je zdel v svojih mladih letih. Hodil je po cestah in po pešpotih, gazil je blato in se grel na solncu. Klel je in molil, poljubljal in pljuval. V žepu je imel vedno po tri Arste žveplenk; če je prišel mimo njega mož, ki je ljubil belo barvo, mu je prižgal z belimi žveplenkami cigareto, če je vedel, da je človek, ki ga je prosil, pristaš rdeče barve, mu je postregel z rdečimi, črnemu pa jc prižgal s črnimi. In nikdar se ni zmotil, da bi segel v napačni žep . . .
V javnosti je navadno govoril nekako tako-le: »Slavna gospoda! Mar je naše življenje kaj druzega kakor boj na življenje in smrt in vsakomur od nas je usojeno, da mora preje ali pa pozneje poseči v ta boj. Slabotnež jc listi, ki se boji boja . . .«
Par dni pozneje je govoril drugod: »Slavna gospoda! Žalostni časi so prišli nad nas! Vsi zahtevajo ocl nas, da naj jim pomagamo! J a, kako pa pri-
skih dejanj! (Burno pozdravljanje.) Pozdravljam najprej odlični zbor v imenu '»Slovenske Straže«, narodno obrambne naše organizacije, društva, ki zbira mala sredstva naša, proti ger-manizatoričnemu delu Stidmarke, ki hoče trgati košček za koščkom od ljube nam slovenske zemlje. MjL Slovenci se zavedamo, da smo majhni, da smo skromni, zato pa je naše narodno obrambno delo položeno v prvi vrsti v to, da dvignemo izobrazbo in narodnogospodarsko moč narodu, da bo narod gospodarsko in kulturno stal tako visoko, da ga nc bo Slovenca, ki ga bi omamil judežev nemški groš. (Navdušeno pritrjevanje.) Zato pozdravljamo pa tako iskreno Društvo ljubiteljev južnih Slovanov, ker vemo, da bo gojilo tudi v našo pomoč praktično slovansko vzajemnost, ki nam veleva spoznavati medsebojne našo pokrajine, spoznavati sebe in dvigati narodove talente, kajti edino tako gradimo res pravo, srečno slovansko 'bodočnosit. Kot urednik »Slovenca« pozdravljam novo društvo posebno iskreno v imenu naše žurnalistike z željo, da bi po tem društvu postale zveze med poljsko in slovensko žurnalistiko ožje v korist obema narodoma. (Živahno odobravanje.) Končno pa še prinašam pozdrave v imenu novoizvoljenih štirinajstih ljubljanskih mestnih svetnikov Slovenske Ljudske Stranke, v imenu sinov bele slovenske Ljubljane, tistega mesta, v katerem so živeli poljski emi-grantje, ki so v prvih pojavih našega narodnega, kulturnega dela bili našemu narodu svetovalci, učitelji. Zaključujem ta pozdrav s klicem: Živela naroda Marijina, narod poljski in narod slovenski!
*	Ivan Kregar.
Podpredednik kranjske obrtne in pospeševalne zbornice ter predsednik c. kr. obrtno-pospeševalnega urada v Ljubljani, gospod Ivan Kregar, se je zahvaljeval za poziv v Krakov, rekoč, da z ljubeznijo sprejme novo društvo tudi slovenski industrijalec, slovenski obrtnik. Medsebojno spoznavanje in medsebojne zveze na vseh poljih nam bo vsem le koristilo. Zato: Spoznajmo in podpirajmo se! (Živahno odobravanje.) Bog daj krepko življenje novemu društvu, da nam pomaga, kadar bomo Slovenci v stiski. (Klici: Tako je! Hočemo!)
Slovenski Orli pozdravljajo.
V imenu organizacije Orlov je pozdravljal načelnik Orlov brat Vojteh Jeločnik: Zgodovinski je dan danes za slovenske Orle. Prvikrat podaja danes slovenski Orel roko poljskemu narodu z zagotovilom in prošnjo: Skupno naprej proti sovragom, skupno naprej tudi proti tistemu sovragu, ki nam hoče vzeti svetinje svete vere. Naprej! Bog! (Veliko odobravanje.)
Dijaštvo pozdravlja.
Akad. g. Štele je pozdravljal:
Govorim v imenu slovanske lige, ki ima namen združiti slovansko katoliško akademično dijaštvo v Avstriji. V naših društvih se ne pečamo z nobenimi slovanofilskimi idejami, ampak hodimo po praktični poti. Študiramo
demo mi do tega, da delamo za druge, saj smo mi plačali druge, da delajo za nas!«
Če si ga poprosil za to ali ono, ti je prijazno stiskal roko in obljubljal ti je pol zemlje in cela nebesa. Ko si pa odšel od njega, si je napisal v notes: »N.-u se gotovo ne sme podeliti tega in tega . . .«
Hodil j c vedno v dvojnih obleka h, da je lahko vrhnjo slekel, če je prišel v položaj, da je spodnja ljudem bolj ugajala.
»Vsega se mora. človek navaditi,« si je napisal kot geslo — in navadil se je tega res tako, da se mu je zdel Cezar majhen, ker je lahko samo tri pisma obenem narekoval. Bi stran jc istočasno pisal eni osebi pet pisem; v enem so je hlinil, v drugem jo je zmerjal, v tretjem jo je hvalil, v četrtem ji je grozil in v petem jo je prosil odpuščanja.
Nocoj se je prikazal v hotel »k zlatem volku« in je naročil drag dinč s šampusom in pil je, dokler se ni onesvestil, jutri pa je prinesel daleč razširjeni časopis »Vest« senzacijonelno novico, da je hotel »pri zlatem volku« na. slabem glasu in naj se ga vsak dostojen človek ogiba,
V četrtek jo prišel k svojemu prijatelju Slabetu in ga prosil, da naj mu posodi »Dom in Svet«, v petek je pa razbobnal v mestnih salonih, da je Slabe klerikalec ...	.
In tako je šlo naprej življenje gospoda Bistrana, samo enkrat, mu je ponudil gledališki ravnatelj mesto iii-trteanta. Pa je dosegel Bistran še tisto
slovansko zgodovino in razmere ter jezike, cla bi ne potrebovali na svojih shodih govoriti v tujih jezikih. Pri Slovencih smo dosegli tudi to, da se dijaštvo raje uči poljščine kot ruščine, ker z Rusi nimamo nobenih realnih zvez.
C.an. iur. Mašič je v imenu slovenskega katoliškega akademičnega dijaštva izjavljal: Kakor smo z veseljem i>ozdravili v Ljubljani ustanovitev prijateljev poljskega naroda v Ljubljani, tako iskreno pozdravljamo ustanovitev poljskega društva prijateljev Jugoslovanov, ker imamo v teh dveh dogodkih poroštvo, da bo akademik, ki goji ideale sedaj v slovenski ligi katoliških akademikov, izvajal lahko te ideale tudi na domači grudi. (Tako je! Ploskanje.)
Slednjič se je oglasil k besedi še Čeh, predsednik češke akademične lige, gospod Bartoš. Povedal je, kako so se razveselili Čehi, ko so zvedeli o današnjem sestanku, povdarjal, da niso vsi Čehi tako nezanesljivi in taki moskatofili, kot se jih opisuje in želel, da bi prenehal ruski pritisk in bi Poljaki tucli v kraljestvu zadobili svoje pravice.
Nato je papežev komornik gospod dr. Kazimir L u b e c k i prednašal krasno odo na Slovence, katero je zložil pri tej priliki.
V imenu krakovskega akademičnega društva »Polonier« je pozdravil Slovence g. M i k u 1 s k i, pozdrave poljskih kmetov sta prinesla R y s i a k iz Loniov in Rynie\viecz iz Niedviedzia.
Referati.
Potem so bili referati. Prvi referat o sedanjem stanju slovanofilstva mecl Poljaki jc imel g. prof. dr. Konec, z-n y, drugega o ljudski organizaciji pa g. dr. Lampe. Poljski listi so prinesli o tem referatu jako obširna poročila.
Nato se je prečitala. dolga vrsta telegramov in pozdravnih pisem, ki so prišla iz vseh krajev Poljske in iz slovenskih in hrvaških dežel.
Odposlanstvo krakovskega meščanstva.
Med tem se je prikazalo v dvorani odposlaništvo krakovskega meščanskega kluba, ki je prišlo vabit Slovencc in druge na poljsko velikonočno slav-Ije, katero priredi meščanski klub v dvoranah starega gledališča. Treba je bilo torej naglo zaključiti z običajnimi formalnostmi, nato so se pa podali vsi skupaj, Slovenci spremljani od udeležencev shoda, naprej kranjski deželni glavar, spremljan od krakovskega župana, v meščanski klub.
Nato so se podali slovenski gostje v slovesnem sprevodu, spremljani od poljskih udeležencev zborovanja, v prostore starega gledišča. Spočetka je bil zborovanje naznanjeno na drugo uro popoldne. Ker so pa hoteli krakovski meščani imeti Slovence na svoji slavnosti, se je zborovanje preložilo na deseto uro dopoldne. Mnogo Poljakov je zvedelo to prepozno in se ni moglo več udeležiti zborovanja, za kar so pozneje izražali svoje obžalovanje. Ako 'bi ne bilo te zmešnjave, bi bila udeležba veliko večja. Bila je pa tudi brez tega jako lepa.
leto, da ravnatelj ni dobil za prihodnje leto več koncesije.
Kadar je pa začutil potrebo, da se je samega sebe občudoval, tedaj se je vsedel na zlat stol, ki je stal pred zrcalom in ogledoval se tako dolgo, da si je zdel dovolj lep in tedaj je dejal: »Moji uspehi niso kar takosibodi. Znati je treba, ej, intriga je dar ženi-jalnosti * . .«
Od tega je minilo petnajst let. . .
Bistran je imel srečo, postal je mož, da boljšega in lepšega še ni nikdar imel narod. Imel je sodbo o vsaki stvari, povsod seveda glavno besedo in spoštoval ga je trpin ravno tako, kakor bogatin, dasi v svoji ošab-nosti ni nikdar govoril z ljudmi, ki niso bili najmanj gospodje. Oholost je sedla za njegovo mizo in domišljavost mu je čepela v vsaki kretnji.
Pa se je zgodilo v tisti deželi, da je prišel v mesto nov starinar, bolj odkritosrčen in bolj pošten, kakor jc bil Vrag svoje dni. Ta je kupoval tudi marsikaj in od marsikoga, a poštenja ni kupoval nikdar. Zato je bil njegov sijaj manj bleščeč, kakor Vragov, a bil je soliden in lep . . .
In zgodilo se je v tisti deželi, da je novi starinar skoro prepodil Vraga; obljubil mu pa je milosti, če mu prinese sramežljivost Bistrana.
Težko se je odločil Vrag za trnjevo pot,, ki je vodila clo visokoga. gospoda, a življenje je bolj ljubil, kot samega sebe in podal se je na pot, cla ga najde. Dolgo ga je iskal, zakaj Bistran jo imel vsega dovolj, zato se ie samo vsa-
Velikonočno slavlje v meščanskem r	klubu.
( /Prostori starega gledališča so bili lepo okrašeni. Na stopnjicah jc sprejemal Slovence predsednik meščanskega kluba, gosnod K o s o b u d s k i. i Udleležba je bila silno velika. Vsi ogromni prostori so bili zasedeni. V govorih se je povdarjalo, da še ni bilo nikdar tako velike udeležbe v meščanskem klubu in se je izrecno navajalo kot vzrok tega dejstva to, da so krakovski meščani hoteli pozdraviti v svoji sredi slovenske goste.
Kdor pozna Krakov, ga. je moralo presenetiti veliko navdušenje, katero je ob tej priliki razvilo krakovsko meščanstvo. Krakov se namreč v nekem oziru znatno razlikuje od drugih slovanskih mest. Krakov se ne navduši z lepa in sc ne razburi. Hladen in tih počiva pod starodavnim Vavelom, ves zamišljen v svojo preteklost. On nc pozna nobenega entuzijazma in nobene ognjevitosti. Poljaki sami, ki prihajajo v Krakov iz drugih krajev, se čudijo njegovemu hladu in njegovi molčečnosti. Od dolge, dolge vrste let morda še ni nikdar tako zakipelo v tem mestu, kakor sedaj. To je vrlo pomenljivo!
Krakovski meščani so praznovali svoje velikonočno slavlje, takozvano »s w i g c e n i e«. Vstajenje Gospodovo je na Poljskem največji narodni praznik. Ono ima za Poljaka neki simbolični pomen. Ko obhaja Poljak svoje »s \vi g c e ni e«, vzbuja se mu trdno pričakovanje: »Tudi naša Poljska bo od mrtvih vstala!« Radi tega obhaja vsako narodno poljsko društvo svoje »svvigcenie« po stari poljski navadi. Na tako praznovanje je povabil krakovski meščanski klub slovenske odposlance. To ni bila torej samo navadna prijaznost in gostoljubnost, ampak je imelo globlji pomen. Krakovsko meščanstvo, ki se je nekoč prvo odzvalo svojemu velikemu voditelju Kosciušku, ko je prisezal z mečem v roki na krakovskem glavnem trgu, da hoče ali osvoboditi Poljsko, ali pa zanjo pasti, in ki jc potem molče in v tihi zamiš-ljenosti čuvalo poljske narodne uzore, je sedaj povabilo Slovence, naj se udeleže slavlja velikega dne poljske bodočnosti in Slovenci so se odzvali temu vabilu in s tem izpovedali, da se tudi oni priznavajo k poljskim narodnim idealom.
Sredi največje dvorane je stala obširna dolga miza, pokrita z raznimi jestvinami. V roketu in štoli je stal pri mizi gvardijan Bernardincev, oče Ja-nicki, blagoslovil najprej jestvine po cerkvenem obredu, potem se pa obrnil k udeležencem in jih pozdravil z dolgim nagovorom v toplih besedah, polnih vročega čustva in mogočnega rodo-Ijubja. Začel je s spominom Gospodovega vstajenja, ki mora biti vsakemu Poljaku simbol lepše bodočnosti svojega naroda. Potem je opominjal goste, naj se pripravljajo na veliki dan vstajenja Poljske, ki bo prišel, kadar se bo vsak Poljak otresel svojih napak in z lepim življenjem in zasebnimi in meščanskimi čednostmi po mogočno-
kih deset let enkrat pokazal. Naposled ga je našel pri čaši piva. Počakal je Vrag, da je Bistran izpil in ga potem poklical k sebi.
»Prijatelj Bistran, čemu piješ pivo?!«
»Potrebujem ga. Morda ne preživim več leto dni. Zato je treba biti ponižen! Smrt je treba, podkupiti!«
»Ne bodi norec! — Če se bliža konec, ne skrbi zanj! Misli na prihod-njost! Ali še kupčuješ? Čuj, rad bi imel tvojo sramežljivost —,« ga je prosil Vrag.
»Mojo sramežljivost hočeš, kaj ti ne pade v glavo,« je zatulil Bistran,.
»Kraljevo ti jo poplačam!« —
»Hvala, sramu ne dobiš več v meni! In ne od mene!«
»Če prinesem tvojo sramežljivost, rešim sebe in tebe.«
»Žal, prijatelj, jaz sem sramežljivost že zdavna prodal!«
»Kaj je nimaš več!?«
»Ne, ne, kaj bi ž njo; dandanes je samo otroke in ženske še sram, 'nas mož je zdavnaj že to vse minilo! Že deset let sploh ne morem zardeti! Niti pičice sramežljivosti ne najdeš v meni, če me daš pod hidravliško stiskalnico!«
Poklonil se je V-rag in odšel žalosten. Prišel je clo novega starinarja in mu dejal:
»Bistran je sramežljivost prodal že izdavna, zato ti je ne morem prinesti, in če mi daš zanjo celi svet!« • i Zasmejal se mu je. njegov protiv-nik. škodoželjnost mu jo legla na obraz: »Norec, kaj si na bil tako neumen, da
I sti sodeloval, da se prenovi in poživi poljski narod.
Molče in ginjeni so poslušali vsi ta nagovor. Potem sc je pa začela zabava in razgovor. Najprej je vzel gospodar Kosobucki krožnik z razrezanimi posvečenimi velikonočnimi jajci, pristopil h kranjskemu deželnemu glavarju, delil z njim blagoslovov in potem sta si segla v roke in izrazila velikonočna voščila. Nato je pristopil z isto cere. monijo k županu dr. Leo. Potem je šel z istim pozdravom od gosta do gosta. Nato so si gostje med sabo z enakim obredom izražali velikonočna voščila. Nato so zasedli vsi gostje v dolgih vrstah okrog bogato obloženih miz in pričeli uživati velikonočne darove.
Nastopili so govori.
Prvi je spregovoril gospodar Koso bučki. Pozdravil je najprej v imenu krakovskega meščanstva slovenske goste, nato župana krakovskega, patra Jamickega in vse udeležence.
Odgovoril je deželni glavar kranjski pl. Š u k 1 j e in povedal sledeče misli:	^
Danes vidimo, da res ni večje go. stoljubnosti, kot je med Poljaki. Posebno smo vam hvaležni, da ste nam dali tu priliko videti vaše velikonočne navade. Ko sem videl in slišal vašega krasnega govornika, ko je tako iskreno voščil: Veselo alelujo! tedaj sem se zamislil v to, kar smo videli med varni. Ob teh spomenikih, ki srno jih videli med vami, smo začutili, kaj to pomeni: Veselo alelujo poljskemu narodu! (Velikansko navdušenje.) Oba naroda, vaš in naš, imata isto usodo, oba sta razsekana na več clržav. Želim, da bi razširil beli orel zopet svoja krila in bi se dotaknil vseh svojih sinov, da bo resničen izrek: Veselo alelujo narodu poljskemu!
Nato je govoril župan dr. Leo in pozdravljal poljsko in slovensko meščanstvo, ki naj se razvija krepko in bo podlaga narodne misli in narodne obrambe.
Namestnik kranjskega deželnega glavarja, deželni odbornik dr. Lampe , je pozdravil kot predstavitelj ajv-tonomne vlade kranjske predstavitelje poljske avtonomije in rekel:
Ko smo zrli spomenike poljske sla. ve, tedaj srno se vprašali: Kdo je bil oni, ki jih je sezidal? Bil je to talent meščanstva, industrije poljske. Napija meščanstvu krakovskemu, v prvi vrsti gospodu županu dr. Leonu, v katerem je poosebljeno svobodno delo meščanstva.
Potem je napil na zdravje svobodnega razvoja in razširjenja poljske avtonomije.
Dr. L č n a r d je v svojem poljskem nagovoru omenil zgodovinske vezi in kulturne stike med Slovenci in Poljaki in zaključil z željo, naj bi prišel Poljakom kmalu dan slavnega od mrtvih vstajenja.
Potem je še enkrat napil g. Kosobucki patru Jannicemu in dr. Lampe-tu kot predstaviteljema poljskega in slovenskega duhovništva. Povdarjal je, kako je duhovnišvo vedno delalo z narodom in kakšnih zaslug si je pridobilo na narodnem polju, ter izrazil
si mislil in veroval, da je Bistrana sploh lahko še sram!«
»Zakaj si mi obljubil življenje, če prinesem njegovo sramežljivost!?«
»Ker sem vedel, da ti mi ga ne bo treba dati! Kdor jo zapisan smrti, ni več zdravila zanj!«
In Vrag je zajokal, da je zameke-talo in odmevalo v dušah poštenih.
Večkat sm že slišu Idi, ke sa trdil, de še Buh na more usm naenkat ustrečt. In če člouk ta reč tkula en mojčkn premisl, pa more tem ldem prou dat.
Ke ne: una nedela, ke sa leberalci tli na Grade jurjuvat, pa sa u resnic sam urhuval, b mel strašn rad lep ure-me, suha trava in ceste, de b se preveč na pupackal, ke sa se pu tleh valal;
clr. K r c C a, (Slava^klici) fri Bivanja ria Ratitovcu. Napija vedno odkritosrčnim Slovencem.
.. i - j Dekan Koblar:
Germansko morje je vrglo svoje vai-love med oba naroda. Nekdaj sta bila naroda bližje skupaj. Danes sem slišal tu v cerkvi Matere božje Citati evangelij: »Jaz sem dober pastir in dam žit jo svoje za ovce svoje«. Iste besede so čitali danes duhovniki po cerkvah slovenske domovine. To kaže, kako smo si blizu ,kako se razumemo. Skupna naša apostola Ciril in Metod sta vir tej podobnosti jezika in vez našega edinstva. Katoliška Cerkev se drži ljudske duše in vzdržuje solidarnost Slovanstva. Poljski duhovniki so ljubljenci naroda, ker so nositelji verske in narodne misli. Napije bratskemu du-hovenstvu poljskemu. V	-v
' V-v i > Dr. Beaupre,
urednik »Glosa Naroda«, napija slovenskemu časopisju in uredniku Šte-fetu.
Urednik Štele
v zahvali poudarja, da so dnevi bivanja na sveti zemlji kraljevskega Krakova dvignili naše sile, ker smo tako živo občutili, da so ideali naroda slovenskega tudi ideali naroda poljskega. (Poljaki ploskajo in glasno pritrjajo.) Pogumno gremo tako na novo delo z iskreno prošnjo žurnalistiki poljski: Naj bi žurnalistika poljska in žurnali-stika slovenska v prihodnjih dneh, pa tudi v vseh bodočih hodili skupna pota! (Navdušeno pritrjevanje.) Do vresničenja naših idealov pa je pot samo po požrtvovalnosti. V zgled, kako požrtvovalno treba služiti domovini, so nam poljske žene. Lepi, sveti nam Poljski in njenim požrtvovalnim hčeram: Slava! (Slovenci prirede prisrčno ova-cijo navzočim poljskim damam.)
Pobratimstvo poljskih Sokolov s slovenskimi Orli.
Predsednik krakovskega »Sokola«,
Turški,
nazdravlja bratski organizaciji slovenskih Orlov in njenemu zastopniku načelniku Jeločniku.
Načelnik Orlov,
\ '	Jeločnik,
nazdravlja poljskemu »Sokolu«, tistemu »Sokolu«, ki je ohranil in obvaroval prave narodove ideale! (Burno pri-trjevanje, brati j o se noljski »Sokoli« z načelnikom slovenskih Orlov, Jeločni-kom. Vse navdušeno ploska.)
O krasnih govorih prof. Zdziechovv-skega, rektorja Moravskega, profesorja Straszevvskcga, P. Jelenskega. dr. Ca-puta, Jana Bartoša, predsednika češke akademiške lige in clrugih bomo še poročali.
Poljski odličnjaki Slovencem.
Deželni glavar pl. Šuklje je dobil v Krakov naslednji brzojavki:
Lvov. Najiskrenejše se zahvaljujem za srčne pozdrave in se veselim, da sodeluje krakovsko zborovanje pri iskrenem zbliževanju naših narodov.
Stanislav B a d e n i.
Weldzirz. Neizmerno mi jc žal, da milih gostov slovenskih nisem mogel osebno pozdraviti. Želim, da Vam je bivanje med Poljaki prijetno in da rodi ta zveza najboljše uspehe.
Knez Andrej L u b o m i r s k i.
i
Mnogo zanimivejše kot vstaje v Maroku, Jemcnu, Albaniji in Mehiki, je gotovo točasno veliko bolj vzhodnoazijsko vprašanje in to vsled bližje ležečih vzrokov.
Nasprotstva v Daljnem Vzhodu kitajskega ozemlja ob reki Ili so se vsled popustljivosti kitajske vlade poravnala. Edina opora kitajski vladi, pomoč ameriških Združenih držav, je izostala, ker se Unija noče v sedanjem trenutku postaviti na neprijazno stališče napram Rusiji. Seveda varujejo Amerikanci slejkoprej Kitajcem prijazno smer svoje politike. Ta stopa danes bolj kot kdaj prej v ospredje in je poslala še odločnejša vslecl Kitajski dovoljenega skupnega ameriško-nemško-angleško-francoskega posojila. Končno je tudi za Združeno države jako cenen uspeh, vzdržati z izposojenimi denarji vodilno besedo v kitajski politiki. Vzhodna Azija in predvsem nasprotstvo do Japonske jc in ostane tudi v bodoče glavna točka politike scveroameriških Združenih držav. Videli smo precl kratkim, kako zelo jc vplivala na me-hikanske zadeve. Ameriške države, in sicer v prvi vrsti Unija, se ne čutijo več varne pred vpadom Japoncev, bodisi direktnim potom, ali pa preko Mehike. Amerikanci spoznavajo točasno financijelno -nemoč svojih nasprotnikov, vendar pa sc boje, cla ne bodo čakali, da bi se dogradil panamski prekop, ako nameravajo kaj resnega. Japonska pa živi v veri, da ima v trgovsko političnem oziru pričakovati vse slabo od Amerike. Japonci vidijo in gotovo ne bo brez podlage, v Filipinih torišče vzhodnoazijske politike ameriških Združenih držav, s katerega naj bi se njihovo gospodarsko stališče zavarovalo. Kakor plameneč ognjen znak je učinkoval predlog državnega tajnika Knoxa, naj se železniško omrežje v Mandžuriji izroči kapitalističnemu sindikatu, ki naj bi bil po imenu mednaroden, v resnici pa bi imeli v njem Amerikanci, kot najbolj izkušeni trgovci, kmalu prvo in odločilno besedo. Uspeh pa je bil za Amerikance povsem negativen. Da, šc slabše kot to, še sami so v tem vprašanju doživeli hud poraz, kajti Japoncem so jo posrečilo pridobiti Ruse za skupen odpor proti grozečemu amerikanskemu vplivu.
Prvi uspeh je imela Rusija že v omenjeni popustljivosti Kitajske v pokrajini Ili. Japonska pa dola brez odmora v Koreji ter jo ojačuje ne-le samo gospodarsko, temveč tudi strategično. V južni Mandžuriji pa raste na podlagi železniških zgradb kakor tudi pogodb o rudnikih japonski vpliv nenavadno hitro. Ravno to pa vzpodbuja Amerikance tem bolj k nasprotni akciji. Tako je postalo razpoloženje med nasprotnimi državami vedno bolj ostro, kar se v japonskem časopisju tudi z vso odločnostjo zrcali. Tudi v deželi vzhajajočega solnca so šovinisti, ki vzpodbujajo svojo vlado neprestano k samim dejanjem.
Šahova poteza na materielnem polju je nadalje od Amerikancem in-avgurirano posojilo štirih velevlasti in pa imenovanje Čao-Er-Hsina za generalnega guvernerja Mandžurije. Zadnji velja za energičnega človeka, ki hitro dela. S tem imenovanjem je Kitajska
željo, naj bi talio ostalo tudi še v bodoče.
Predsednik novoustanovljenega društva »Prijateljev Jugoslovanov« je napil županu krakovskemu, ki je toliko storil, da se je društvo ustanovilo in da se je priredil današnji dan.
Slednjič je še odbornik mesta Podgorje g. Gadomski v humorističnih verzih zabaval navzoče.	: > r '
Slovenci pri kardinalu Pucyni in k pomoinem škofu Novaku.
■i/ Potem so Slovenci burno pozdravljeni od navzočega meščanstva zapustili dvorano in se peljali v avtomobilih poklonit se kardinalu Pucyni in pomožnemu škofu Novaku.
Stari, močno bolni kardinal sc jc dal prenesti v sobo, sprejel je Slovence jako ljuboznjivo ter podelil slovenskemu narodu svoj blagoslov. Pomožni škof Novak je bil z gosti čisto domač. Zadržal jih je pri sebi dalj časa, jih iz-praševal o slovenskih razmerah in pripovedoval, kaj jc videl na Slovenskem, ko je pri neki priliki potoval po naši domovini.
'Nato so se Slovenci zopet vsedli v avtomobile ter se peljali ogledavat mesto dalje do večera.
Banket na čast Slovencem.
Danes poročamo še o nekaterih govorih v Krakovu na slavnostnem banketu. ki so ga Poljaki slovenskim gostom na čast priredili. Banketa so se udeležili župan dr. Leo in vsi krakovski mestni svetovalci, vsi vseučiliščni profesorji in mnogoštevilni odličnjaki, zastopniki najrazličnejših poljskih društev, časnikarstva in politike. Izmed zdravic omeniamo danes sledečo:
Deželni glavar pl. šuklje: >v
Mi nismo več navajeni soditi po besedah, ampak po dejstvih, in lepim besedam morajo dejstva slediti. Kje je vzrok, da smo si Poljaki in Slovenci postajali hladnejši? Naroda se nista poznala, trdna, solidna bo naša vzajemnost le, čc se bodeta naroda spoznavala. — Govornik poživlja slovensko mladino, naj mesto v Gradcc in na Dunaj pride študirat na jagelonsko univerzo v Krakov, da se tu navadi poljskega jezika in navžije poljskega duha. Zbližajmo sc vedno bolj v dosego skupnih namenov! Govornik napija na skupno delo poljskega in slovenskega naroda, na skupno delo poljskih in slovenskih poslancev v državnem zboru v dosego istih ciljev in svobode!	• .
Dr. Lampe proslavlja v svojem govoru lepe lastnosti Poljakov, ki vse druge Slovane povzdigujejo in so jim v zgled. Spominja se učenjakov jagelonske univerze krakovske, mož, katerih globoka učenost priča., da znanost ni v protislovju z vero. Naša mladina, ki pride na Vašo univerzo, bo na srcu in razumu pridobila! (Tako je!) —i Napije učenjakom krakovsko univerze: univerza jagelonska vi vat, floroat, crescat! Slovenci so pri toh besedah, katerih vsako jc spremljalo iskreno pritrjevanje, obkolili profesorje jagelonske univerze in jim navdušeno nazdravljali.	*	v
Profesor Jan Magiera
se v lepem slovenskem govoru spominja Slovenije in njenih krasot, izobraževalnega dela Slovencev, spominja se
druh. kc ubdelujeja zemla in se matra-ja u pote sojga ubraza. de maja tist Juri, kc na dan svctga Jurja, svetga Urha časteja, kej za u skleda, djat, sa pa spet Buga prusil, do b dau mejčkn deža in pumoču razsešona zemla. Se-vede je Buli ustregu ta pametnem pro-šnam pametneh Idi in je dau dež, tak dež, da sc bli usi Juri du kože tud ud ta zunajne plati premočen. Do Buh na ta viža ni usm ustregu in tud ni mogu Usm ustrečt, tu je gvišn, ket amen u učenaš in tku sc večkat zgudi; kc Ido maja use sorte žele in putrebe in usi b mei rad, de b se use te želo in usm preči spounile. Astn, in tu je nentugo-če, b s člouk ntislu ,u resnic je pa ta reč use glih mal drgačna. in še clu ta čudež, de se usm Iclem iz ena rečjo ustreže, so da vn spelat, če s pametn in modr muže tu skp uzamoja. In tak modr muže stujeja »Uscsluvonsk Ludsk Strank« na špic.
Puglejma ta nou vuliun red, ko sa ga vuditeli »Usesluvenske Ludske Stranke« skup sprani. Ta vuliun red je tku skp spraulen, de jo blu iz nim usm šterem iblanskem strankam skuznskus ustrežen. Use štor stranko sa. zmagalo pu tem vuliunem rede, čc prou usaka na druga plat uleče. Al ni tu čudež ush čudežu? Leberalci upijeja na use kriple: »Zmaga je na,ša!«, iblansk Nemci in nemčuri kar kuzouce delaja ud samga vesela, ke sa zmagal. Sucjalde-mu krati sa tud zmagal, pruuja, in sa
tud res zmagal, ke du zdej nisa mel nubenga sojeli Idi u ubčinskem svete, zdej ga pa le maja. In »Usesluvenska Ludska Stranka« je prou gvišn tud tku zmagala, de na more bulš za ta peru-kat. Pumislte šternajst ubčinskeh svetvaucu iz lihne stranke u sedel na rotužo, ko du zdej b hmal še mem ro-tuža na smel hodet, tku sa jh 1 o bo ra-ln frakari souražil in črtil; ud zdej naprej uja mol pa usak soj abuniran sedež, kc se na u smou nubeden leberaln frakar najn usest. A ni tu zmaga?!
Kokr putemtakem viclma, sa vuditeli »Usesluvenske Ludske Stranke« tku kunštn muže, de znaja naraunast čudeže delat. Zdej pa puglejma leberal-no vuditele! Kdaj sa pa še te kej tku kunštnga skp sprani, de b usm ldem naenkat ustrogl? Prmejš, še sami seb na znaja ustrečt in šc nekol ustrogl nisa, kuku čja pa pol drugem?! Co s en loboralc sam vorng skp uzamo, še kera kunštna — sevedc u soja nuc — skp sprau in vn spole; tu jo pukazu dohtar Uražen, kokr jh jc pa več teh leberul-neh glau skp, ja pa prou gvišn pukida-ja; in če dle štoderaja. in tuhtaja, bi ja naumen vn spelejn. Krat in mal: leberalci sa že tak Juri, de b sc mogl sami sob smilt. ke se drugm na smilja. Pol noj pa tak Ide kumanderaja 11 iblan! Tu ja na gre! Iblana moro mt pametne in modre muže, de skrbeja zaj-lia, no pa taki' bnlaninto, kot sa loberal-ci, Zatu je zadn čas, de sc u tu mal
spreubrnil, če ne pride cela Iblana na turšk boben. Sej, kar je blu bi ta pametneh leberalcu, sa. žc tku usi tem pr-vakarjem hrbet ubrnil, kc sa vidi clo ni nč znim; lc tist se jh še držeja, kc maja čebula u glau in k veja, do b pr druh strank žalastna uloga igral, iz lebera-lizmam pa. lohka soja naumnast pukri-vaja in se sami sebe zmerjaja iz inte-legenca. Zatu se pa čez dali voči lampe zbiraja ukul gespudu prvakarju. Zadnč je še tist Vojska, ke sa ga un dan zaprl zavle predougch prstu, upou pijan ket kanon tam pred Figabertam: »Kua, prmejš; mi sma leberalci, mi sma inte-legenca; čo na vrjameto. pa »Jutr« berite; tam je use pupisan!«
Za ta nar bi kunštnga leberalca, sa mel Ide clu zdej šo Pirčuga Franclna, kc jc mou kislo kumare not, in jc mislu babi ušon, toča, dež, sonce, sneg in ma — kokor pranja — še clu kumete na cuglneh. Kokor sm šlišu, je birt na Rožnpohc žo spraznu ena velika flaša, ok je mou kislo kumaro not, in je mislu prot dobrem plačil in dobr košt Pirčuga Franclna notr djat de b mu ureme delu, kakršnega b nucu — kokr maja ta umojen Ido žabo — zdej so jo pa skazal, de ni use tku, kokr sa mislel Ide in de je iz tistem babjem ušenam, toča in tku naprej, sam flonc, pran leberaln flonc, kokr ga maja navada pr usak reč delat.
Pirču Fronc sc tulk zastop na babi ušen, kokr placrešpchtar na flukmnši-
dokazala, da ni voljhal še opustiti go-spodstva nad Mandžurijo. V kitajski vladni politiki igra ta provinca kot rodna dežela dinastije veliko vlogo. Izguba Mandžurije bi pomenil hud udarec za mandžursko dinastijo. Doslej se je vsled apatije Kitajske smatralo, da se za ohranitev Mandžurije v njeni oblasti ne bo ničesar resnega ukrenilo. Sedaj pa jo Tsung-li Jamen izrabil ljudsko razpoloženje, da izpopolni kitajsko vojsko, pri čemur si je bil svest pritrdila in pomoči Združenih drža^. Ako se. bo to živahnejše in sve-žejše življenje v Kitajski vzdržalo, se boste imeli Japonska, kakor tudi Ruska boriti z popolnoma drugačnimi težko. Čami kot doslej. Neizčrpljiv je zaklad ljudi na Kitajskem, in ozadje, ki ji ga nudijo Združene države, velikega pomena. Vlada mikada je tudi sprejela vest o imenovanju Čao-Er-Hsina z lie^ prikritim nezadovoljstvom.
Ostalo velevlasti so bile iz opisana svetovne tekme vedno bolj izpodrivaj-110. Japonci in Rusi na eni ter Združeno države na drugi strani gledajo drug drugega vse preveč egoistično kot najbolj prizadeti. Ti so koncentrirali pozornost skoro izključno na to, kdo od njih bo odnesel lovorjev venec. Da bi dosegla kaka država tcritorijalno gospoclstvo nad Kitajsko razun Mandžurije ,pač nobena ne misli. Tocla glede na to, kakor trgovsko predpravice doseže kaka država, je lahko vse mogoče. Eno izmed sredstev za to so takozvane prednostne carine, kakor jih imajo na primer Združene države na Kubi. Ako-tudi pa bi sc to težko uresničilo za Amerikance v pravi Kitajski, bodo vendar Japonci glede južne, Rusi pa glede severne Mandžurije in drugih obmejnih ozemelj s tem računali. Razun prednostnih carin so pa tudi druge oblike prednosti, ki se morejo nuditi. Mandarini Tsung-li-Jamena bodo željam odločilnih velevlasti radi v toliko popustili, cla bodo nalagali nizko carino na blago, ki ga te oblasti uvažajo, nasprotno pa na blago, na katerem te države nimajo interesa, zvišali čolni* 110. Dalje pridejo tu tucli v poštev razno oddaje zgradb mostov, železnic, naprave strojev, pristanišč itd. Nadalje tudi koncesijo za železnice, plinarne itd. Pri železnicah pride tudi v poštev, kako se ravna z blagom, ki prihaja iz eno ali druge cleželc. Misliti je treba pri tem samo na. ameriška železniška podjetja, da se more imeti dobro ilu. stracijo o tem prod očmi.
Ostale velevlasti naj bi pravzaprav pomislile, cla ne smejo vsled gospodarskih koristi ostati brez odločujočega glasu v svetu o vzhodni Aziji. »Odprta vrata« je bil program celotnega kultur, nega sveta, ko so vslecl kitaj sko-japon-ske vojne prišle stvari v tek in se je vslecl boksarskih nemirov pokazala prva reakcija proti kulturnemu vplivu belega plemena. »Odprta vrata« je ostal skupen bojni klic vseh, ko ste Rusija in Japonska sklenili mir. To geslo mora tudi v bodoče veljati, ko Japonci, Rusi in Amerikanci gredo na lov za predpravice v vzhodni Aziji.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih Slovenske Straže"!
ne, al pa Rožnkauken Miha na »per cassa«. Gespud fajmešter Brce jc scer hud ud nedelo sm na Pirčuga Fronca, ko sa mil, do jc iz foušije u nedela, dež naredu; pa kar so nedolskega deža ant tiče, morm rečt, do jo Pirču Fronc tku nadoužen, kokr tist cvičk, kc sa ga predajal u nedela na Grade u kurist družbe sv. Ccrila. in Metoda in kokr je nadoužna usa leberalna pulitka, ke nima nč jeclerca, ampak ja je sama le? pina.
Boltatu Pepe iz Kudeluga,
ČASTIUCEM MOJGA NUSA.
Če kdu je zalublen, brž pesem nardi, de punca tulk loži zase prdubi.
Ta lival ji ušesa, uči al lase; u resnic pa use druge skrbi ga mure:
Na priftošl misl, lc pink mu je mar; lase, al ušesa sa stranska mu stvat.
No, ta reč pa. ne j u že tku, al tuku; liso lohka zgudi so, nč liudga za tu,
JSP Priloga: VOZNI RED 1911.
Idrijske novice.
i Zabavni večer, ki ga priredi družinam svojih članov katoliška delavska družba v nedeljo, 7. maja, bo kaj zanimiv. Po predavanju: Kako se je godilo Idriji ob času Napoleona I., bodo zapeli naši vrli društveni pevci, potem pa bode skioptikon pokazal celo vrsto slik iz francoske revolucije, predstavljajoče najznamenitejšo osebe in dogodke onih dni. Pridite vsi z družinami ta večer v dvorano hotela Didič!
i Prvi maj so tudi letos slovesno obhajali. Na predvečer je bila na trgu godba in razsvetljava hiš, a ni bilo kaj prida razsvetljenih. Ob 8. uri zjutraj je bil z godbo obhod, ki so ga je udeležilo 490 oseb iz Idrije in Spodnje Idrije. Ženske so imeli, kakor po navadi, v sredi. Ker so praznovali t. maj tudi obrtniki in rudarji niso mogli na delo ko je letos razglasila rudniška direkcija 1. maj za dela prost dan, število udeležencev obhoda ni še tako veliko. Šli niso namreč v obhodu samo soeial-noclemokratični delavci, ampak tudi napredna narodna delavska organizacija se ga. je skoro polnoštcvilno udeležila. Nekaj trgovcev in krčmarjev je izaprlo med obhodom svoje prodajalno, ker sc boje zameriti socialnim demokratom. Videti je bilo prav očitno, kdo vse želi biti župan v bodočih treh letih. Popoldne je imela biti veselica »na Zemlji«, ki so jo pa radi nezanesljivega vremena izvršita v pivarni »pri črnem orlu«. Rdečih zastav po mestu je bilo razobcšenih nekaj malega, šo manj pa narodnih. N ; mestni hiši je visela narodna, ki se je pa kmalu obesila na kazalec stolpne ure, odkoder se je rešila s tem, da je zlomila »nočni kazalec, zastava sama se je pa raztrgala. Prava podoba še pred kratkim vsemogočne narodnonapredne stranke v Idriji, ki je nekdaj preganjala socialne demokrate, sedaj pa njim na čast raz-obeša zastave. Pri tem pa se je tako raztrgala, da sc morda Tonče Kristan nič ni motil, ko je napovedal, da ho ob letu pozdravljal z mestne hiše prvi maj — rdeči prapor. Liberalci so se res kar mučili, da so jo tako zavozili.
i Državnozborskega kandidata nam
jc dal 1. maj, čc je res, kar se govori. Doslej je poizkušal svojo srečo na tem polju železničar Kopač, ki je vedno upal, da gotovo zmaga, ker je izšel iz delavskega stanu. Sedaj se je baje naveličal in ne namerava več kandidirati v našem okraju. Šel pa bo v boj proti našemu Gostinčarju Anton Kristan. Ker niso dosegli svojega namena z delavcem, upajo boljših uspehov socialnodemokraški delavci, če postavijo za kandidata gospoda. Zakaj, Anton Kristan je res gospod, ker se šc nikdar ni lotil dela, ki bi zapustilo kak žulj v spomin. Mi seveda ne bomo prebirali med poslanci, kakor socialni demokratje med kandidati, ker smo bili zadovoljni z marljivim delovanjem pravega delavskega zastopnika Josipa Gostinčarja, ki je res tudi izšel iz delavskih vrst. Saj so mu ravno to, da jc
De b kerkat pa kerga naudušu moj nus, de b u »Narude« najnga zapeu za puskus;
kej tacga pa svet naš res slišu šc ni; zatu, mislem, pesnk ta srašn brenči.
Moj nus, prau, za golaš b biu dobr tuku, dc vs argentinsk se skrt more mesu,
ke s taka ga larma h nam spravu je »frak« in z nim agetiru u Stari je pr Mrak.
Al' zdaj pa le miško ž nim u klaunc se maste na. čast lebcralne, hm, »zmage« sove.
Tku pesnk pučastu je ta moj kupit. Prou gvišn fant moro mt naju apetit.
Murde leberalcem pu želodceh zdej krul, ke sa pr vulitvah na nas preveč rjul.
Pa kokr hvaležen za tu sm mu res; v uhu nej zdej piše pu konc in pu čez
Boltatuga Pepela.
bil delavec, najbolj očitali svojčas fra-karji raznih vrst in — žalibog — tudi, napredni in socialnodemokraški delavci sami. Kaj bodo neki sedaj navedli proti njemu?
i Svetega Florijana dan je bil do letos dela prost dan. Obhajali smo ga splošno kot praznik. Ob 8. zjutraj je bila sv. maša pri sv. Antonu v namen žgalniškega osobja, ob 10. uri pa jc imela požarna hramba sv. mašo z godbo v župni cerkvi. Letos jc rudniška direkcija določila, cla bodi 1. majnika dela prost dan za vse delavstvo, 4. majnika pa sme brez kazni ostati doma, kdor dan poprej to prijavi, sicer pa velja ta dan kot delavnik. Mnogo delavcev se je poslužilo tega dovoljenja in niso šli na delo, pri službi božji jc bila vselej cerkev polna. Tako se vendarle ni umaknil sv. Florijan prvemu maju, kakor so veselo oznanjali bolj glasni prijatelji prvega maja.
i Zaprli so prodajalno trgovca Ka-ola Lapajne. Odšel jo, ne da bi bil naznanil, kam da gre. V kakšnih razmerah je živel, ni šc natančneje znano, skoro gotovo pa ho pasiven. Imel jo svojo prodajalno za špecerijo v hiši Matevža Kobala za Gorami. Tudi La-pajnetov prednik v isti hiši, Mlakar, jo je svoj čas potegnil v Ameriko.
i Imenika za občinske in državnozborske volitve sta bila razpoložena istočasno, za občinske volitve do 1. maja, za državnozborske do 3. maja. Reklamacij je bilo precej vloženih, ker imenika nista bila. posebno skrbno sc-stavljena. So pač res pridni uradniki v občini, a vsemu ne morejo kai, če je res, da je z večino mnogoštevilnih dopisov v »Narodu« v najtesnejši zvezi prvi občinski uradnik.
i Volivne shode priredi katoliško politično društvo za idrijski sodnijski okraj prihodnji teden. Shodi se boclo vršili: V soboto, dne 13. maja, ob 8. uri zvečer shod v dvorani Didičevega hotela, v nedeljo dne 14. maja dopoldne na Vojskcm, popoldne v Kanomlji. Vabljeni so vsi somišljeniki Slovenske Ljudske Stranke.
Me novice.
t Zaupen pogovor dveh tržiških socialnih demokratov. A.: Pozdravljen, prijatelj! — B.: Tudi Ti. No, kaj pa kaj dobrega? — A.: E, dobrega, kaj malo. Ali kaj bereš, kako nas »Slovenec« in »Domoljub« vedno podajata? — B.: Kaj bi nc bral in kako sem se že jezil zavoljo lega. Da ti po pravici povem, včasih moram iti nad »ta zelenega«, da saj malo pozabim to jezo. Pa naj že pišejo o nas, kar hočejo, le to me draži, ker potem vsi bero to in iz nas norce brijejo. — A.: Ob ves kredit smo prišli, če smo ga sploh kdaj kaj imeli. »Naprej« pa vedno dopoveduje, kakšen ugled imamo in koliko nas je. Ali ti »Napreju« vse verjameš? — B.: Pa mu verjemi, če mu moreš. To se mi že pre-neumno zdi, kar pravi »Naprej« o našem napi-edovanje. Če bi mu človek vse. verjel, bi mislil, da nas jc kot listja in trave, nas pa vseh skupaj ni združenih še pet tucatov ne, kaj bo to? — A.: No, vidiš, pa čc bi žc vsaj mi kaj veljave imeli! Ko sta zadnjič Bukovnik in Rcžek prosila, cla bi mi smeli razobesiti rdečo zastavo za 1. maj, pa je prišlo ocl glavarstva: »se strogo prepoveduje«. Na, ali boš hudiča razobesil, če zastave ne smeš? Nikjer nobene veljave, pa je konec. — B.: Vse bo enkrat hudič vzel, pa ho. — A.: Nas že, kakor kaže. Arlijo! — B.: Aclijo!
t 1. maj so naši sociji praznovali, v kolikor so ga pač praznovali, v znamenju alkohola. Enemu je alkohol tako zmedel njegovo socialistično prepričanje, da je rekel, da je vse, kar kdo hoče. Nekateri so se pa bali za svoje službe, videč, da po tovarnah 1. maj ni zapisan kot praznik, in so raje šli na delo.
t Vozni red se je od 1. maja naprej do preklica nekoliko izpremenil tudi na naši železnici. V Tržič prihajajo sedaj vlaki v tem redu: dopoldanski oh 8. uri 36 minut, opoldanski ob 1. uri 17 min., popoldanski ob 5. uri 27 min., večerni ob 8. uri 27 min. Čas odhoda vlakov ie ostal neizpremonjen.
t Društveno, Preteklo nedeljo je g. župnik v zgornji društveni dvorani blagoslovil podobi Marije in sv. Jožefa, ki si jih jc nabavil ženski odsek. — V nedeljo, 14. t. m. uprizori društvo krasno narodno igro s petjem: »Divji lo-vcc«. Natančnejši spored prihodnjič.
I V spomin stoletnice požara in v zahvalo, da je Bog skozi sto let naš kraj obvaroval večjega požara, je bila letos procesija sv. Florijana posebno slovesna. Najbolj je poveličevala po-božnost pontifikaina maša, ki jo jo iz posebne prijaznosti ob številni azisten-ei opravil mil. gosp. stolni prost Janez Sa jo'"''
Tedenski pregled.
Istrska politika mora stremiti za tem, da reši istrske Slovence in Hrvate gospodarsko iz laško-liberalnega jarma . Glavni vzrok, cla istrski Slovani slabo napredujejo, jc slabo gospodarsko stanje istrskega kmeta. Bolj izstradane dežele ni v Avstriji kakor je Istra. Treba je pravih ljudskih zastopnikov. — Na Štajerskem je v nedeljo priredila I\. Z. 29 volivnih shodov. — Portugalska postava za ločitev Cerkve od države je zelo ncsvobodomiselno delo svo-bodomislecev. Duhovniku jc vse prepovedano, ocl vlade pa vsaka stvar odvisna. Duhovnikov ne smejo voliti v kor-poracije, katerim je izročeno bogočast-jc. Čez 99 let postanejo cerkve last države. Prepovedano je napraviti kako versko znamenje . na javnih spomenikih kakor tucli na fasadah zasebnih hiš, izvzemši pokopališč. To pomen j a, cla se odpravijo vsi križi, kapelice in poclohe svetnikov iui zasebnih hišah. Cerkve jezuitov je oblast zaplenila in se ne smejo več uporabljati za bogo-častje. Portugalskim katoliškim državljanom je prepovedano v Rimu študirati bogoslovje. Prepovedano je brez ministrskega dovoljenja izdajati pastirske liste. Semenišča so podvržena policijskemu nadzorstvu. Določili so tucli, kako sc sme zvoniti. — Slovensko planinsko društvo je imelo zadnjo soboto občni zbor. Društvo šteje 3172 članov. — S. L. S. je imela shod v Kamniku, kjer je poročal clr. Krek, in v Šmartnem pri Litiji. Poročal je svetnik Povše. — Pri občinskih volitvah v Višnji gori jc 29. aprila zmagala S. L. S. v vseh razredih. — S. L. S. je liberalcem napovedala političen boj kol. — Glasilo barab, »Jutro« opravičuje svoje »ljubljansko občinstvo«, boljše rečeno svoje barabe, ki so napadle volivke S. L. S. in nune. Ta sodrga je bila plačana, kakor smo poročali iz verodostojnega vira. Slavna dejanja plačane so drge so bila taka, da bi se jih mora.l sramovati vsak kulturni narod, tako je pisala skrajno protikatoliška »Tages-pošta«. — Ljubljanska liberalna stranka. je za deželni zbor namesto oclsio-pivšega dr. Oražna postavila, kandidatom profesorja Reisnerja. —■ V Krakovu so se sešli tc dni jugoslovanski in poljski rodoljubi. — Državnozbor. volitve v Dalmaciji utegnejo biti zelo zanimive. Stranka prava, ki ima S. L. S. najbolj soroden program, postavi povsod svoje ■kandidate. Social. demokratje ustanavljajo delavsko banko v Pragi. S tem kažejo, da so postali kapitalisti, zoper katere so bili doseclaj vedno polni za-bavljic. — List »Domače ognjišče«, ki ga izdajajo učitelji in tiska »Učiteljska Tiskarna«, piše, cla je popolnoma prav in v redu, če žive dekleta v divjih zakonih. Proč s takimi listi! — S. L. S. jo v vseh krajih postavila za državni zbor kandidatom iste gospode, ki so že bili držvni poslanci. Samo namesto clr. Hočevarja, ki v svojih razmerah nc more kandidirati, je postavila g. Ivana Hladnika, deželnega poslanca. — Župnijo Bohinjsko Bistrico je dobil ondotni upravitelj Fr. Žvan. — Gospodinjska šola, katero je S. K. S. Z. odprla za delavke v Ljubljani, je zaključila svoj prvi tečaj. — S. L. S. je postavila kandidatom za deželni zbor v Ljubljani clr. Vinka Gregoriča. — Cesar se je v sredo pripeljal v Budimpešto. — Na Kitajskem je nastala vstaja, ki hoče strmoglaviti sedaj vladajočo kitajsko dinastijo. — Meči Japonsko in Korejo so vedno bolj napete razmere. Vsaki dan odkrijejo nove zarote. — Glavno mesto Mehiko oblegajo vstaši. — Pri občinskih volitvah v Kranjski gori je zmagala S. L. S. in 2. in 3. razredu. S. L. S. ima 13, liberalci pa 5 odbornikov. — Dolenjsko zdravišče Toplicc sc je s 1. majem vzbudilo in postalo živahno.
Godovi prihodnjega tedna:
7.	maja, 3. povelikonočna nedeljo: Sta-
nislav, škof.
8.	maja, ponedeljek: Prikazen Mihaela
nadangelja.
9.	maja, torek: Gregor Nac., škof; Beat.,
spozn.
10.	maja, sreda: Antonin, škof; Gorcli-
jan; Izidor.
11.	maja, četrtek: Mamert; Gandolf,
opat.
12.	maja. potek: Pankrac, mučcncc;
Nori j. m učene c.
13.	maja, sobota: SorVacij; Gliccrija.
Uradniški hromimi in posojilnici konzorcij v Ljubljani.
O občnem zboru tega društva jc prijavil naš list v ponedeljek, 1. t. m., točno, popolnoma objektivno poročilo, v katerem jo bilo prav tako kakor v • ^Ljubljančanki« koustatira.no, da sc je zanesla tudi v to uradniško gospodarsko organizacijo politiku.
Ako nimajo člani ničesar proti temu, jo tudi nam prav in ne omenjali bi tega društva več, — ker nam nc kaže delati reklamo za 1 i b e r a 1 n e, dasi uradniške organizacije. Ker sc pa »Slov. Narod« od srede, 3. t. m. zaletuje v naš list, očitajoč, cla je poročilo potvarjeno, hočemo, da se resnica prav spozna, nekoliko posvetiti v zakulisne dogodke na tem občnem zboru.
Najprej naj pribijemo, da so pri nadomestnih Volitvah vsi kandidati ki so naši somišljeniki, dobili precej manj glasov kot liberalni kandidati. To jc dejstvo, ki ga tudi »Slovenski Narod« ne more utajiti — ker številke to dokazujejo — pač pa opravičuje to dejstvo, da so dobili naši somišljeniki najmanj glasov, s tem, ker so imeli nekaj pooblastil. Liberalci trdijo, da so hoteli pri volitvi obsoditi navado, da se poslužujejo člani pooblastil, dasi so se pooblastil posluževali ne lc naši somišljeniki, marveč v enaki meri tudi liberalci. Sedaj pa vprašamo: zakaj je pa dobil iz istega vzroka, iz katerega so dobili naši somišljeniki nezaupnico, liberalen rač. oficijal Roštan zaupnico? Pa ne menda zato, ker jc ravno on pobiral pooblastila po ccli deželi za ta občni zbor, ter je potem, ker jih je sam smel po pravilih imeti le devet, ostale odstopil našim somišljenikom? Ali pa morebiti zato, ker je pooblastila nabral v strahu, da si uradniki sicer spretnej-šega. tajnika zbero? Ali je morebiti g. Roštan zato dobil največ glasov, ker je kot društveni tajnik stavil na občnem zboru nek predlog, s katerim je nastopil proti lastnemu načelstvu, kateremu je pripadal?
Že to osvetljuje dovolj postopanje liberalcev. Če pa še povemo, da sta bila najhujša agitatorja na strani liberalcev znana prof. Lovše in P i p e n b a c h e r, in če šc omenimo, cla je slednji kot bo. doči liberalni občinski svetnik ljubljan-ski od navzočih uradnikov zahteval, da črtajo imena naših somišljenikov, smo menda dovoljno dokazali, da se je v društvo v resnici zanesla liberalna po-, litika.
Da je bil ta naskok na to društvo skrbno pripravljen, se pa razvidi tudi iz tega, če opozorimo na sicer malenkostno, a značilno izjavo fin. tajnika g. Gerstenmayerja — ki jc bil mesto Bra-daške pri drugi volitvi izvoljen v na-čelslvo — katero je izustil zagledavši v kolu liberalne kričače: »O, saj je tukaj opozicija!« (namreč liberalna!)
Če pa še omenjamo, da je načelnik, g. mag. višji komisar Semen pred volitvami o f i c i j e I n o od odbora soglasno postavljeno kandidatno listo proglasil kot p r i v a t n o — pogrešek, ki se sicer v parlamentarnem življenju kvitira z nezaupnico ali odstopom, v liberalnih gospodarskih organizacijah pa menda z zaupnico ali zopetno izvolitvijo — smo navedli dovolj dokazov za lo, cla je bila v to društvo na zadnjem občnem zboru zanešena liberalna razdirajoča politika ter cla je bilo naše tozadevno poročilo popolnoma resnično.
Odobravamo korak najinih somišljenikov gg. Bradaške in Zajca Albina, da sta uvažujoč to dejstvo, odklonila izvolitev; ostalim našim somišljenikom pa, ki niso sledili temu vzgledu, pa prepuščamo, cla razmišljajo in sami razsodijo ali jim kot somišljenikom S. L. S. š e kaže še delati s t a f a ž o liberalnim kolegom v njih organizacijah.
Konečno bi le še omenili, da je »Slov. Narod« odpravil poročilo o občnem zboru tega liberalnega uradniškega konzorcija s tem, da je prav surovo napadel našega somišljenika g. Bra-daška, na katere napade pa na izrecno prošnjo g. Bradaške ne odgovarjamo, ker si hoče le-ta sam poiskati primernega zadoščenja.

moka za otroke
Priznan icdilno sredstvo Za zdrave io bolne otroke kakorluii zabolnena želodca.
Knjižica; Ofroska hranilen zastonj pri NESTLE Dunaj I.Bibersfrasseil.
Gospodarstvo.
— Razstava živine živinorejskih zadrug. Iz Škofje Loko se nam piše: Pretočeni četrtek je bila tukaj razstava živine živinorejskih zadrug iz Stare Loke, Selc, Sore in Šmartna. Udeležba je bila nenavadno velika. Živine sc jc prignalo 163 glav. Ljudstva jc bi-
lo na ti&bče, ki je res z zanimanjem ogledovalo razstavljeno živino, najlepšo iz vseh škofjeloških občin. Ker Stara Loka nima za razstavo primernega prostora, jo gospod župan N, L e n č e k blagohotno prepustil krasni prostor pred klavnico v mestu, ki je bil za to res najbolj pripraven. Naj mu bo za to izrečena tukaj najtoplejša zahvala! šotor je okusno okrasila z venci in troboj-nicami ga. Marija .Telovčan, dobitke, oziroma premije pa ga. I\ana Volge-mut. Prišli so od deželne vlade g. Mun-da, od deželnega odbora prcblagorodni gospod grof Barbo, nadalje ravnatelj F. Pire, LegVart in Rataj, zastopniki živinorejskih zadrug iz Radovljice in Kamnika Finžgar in Rode. Na razstavo sta prišla tudi poslanca gospoda Demšar in Zabret. Veselo je presenetil vse živinorejce brzojav, da je deželna vlada izposlovala pri državi podporo v res visoki vsoti 1000 K. Največ premij so •dobili g. T a v č a r iz Selc, gospoda župnika Rožnik in F i n ž g a r, ki so postavili res krasno živino. Vse s prvo premijo odlikovano živino je ujel fotograf, ki pride naslikana v naše liste kot zgled, zakaj je okrašena z venci in s trobojnicami. G. Legvart je na kratko spodbujal živinorejce, naj iz današnjega shoda sprejmejo nauk, kako se vzgoji lepa živina. Odbornik zadruge v Stari Loki g. Iv. Baloh se je konečno zahvalil zastopnikom visoke c. kr. vlade, visokorodnemu navzočemu gospodu grofu Barbotu za res izredno visoko podporo in vsem članom komisije. Predlagal je, naj se pošlje brzojavni pozdrav in zahvala gosp. župniku F i n ž-garju v Leoninumu, ki si je pridobil za razstavo največ zaslug, kar je bilo soglasno sprejeto. G. poslanec Demšar je svoji dve premiji v znesku 30 kron daroval starološki in šmartinski zadrugi, za kar naj mu bo izrečena najtoplejša zahvala. Vse premije so znašale 1140 kron in so jih živinorejci z največjim veseljem sprejemali. Naj bi ta prva razstava v škofjeloškem okrožju obrodila najlepši sad!
Nujno vprašanje.
— Ali vam je že znano, da ima
Slovenska Straža v Ljubljani veliko tovarniško zalogo najraznovrstnejšega papirja? Tu dobite papir, kakršnega si le poželite: konceptni, pisarniški, pismeni, trgovski, ministrski, pivni papir, papir za pisalni stroj, papir za zavijanje itd. Cene so ugodnejše, kakor kjer-kolisibodi. P. n. ž u p n e urade, županstva, razne pisarne, posojilnice itd. nujno vabimo, da se vedno, kadar rabijo papir, obrnejo na Slovensko Stražo. Posebno prosimo gg. trgovce, ki dobe znaten popust, da svoje papirne potrebščine naročajo edinole pri Slovenski Straži. Vzorci s cenami se na zahtevo pošljejo brezplačno.
mi na to, da pride češki narod do tisfe veljave v državi, ki mu gre. Nemški listi, na čelu jim »Neue Freie Presf$«, zdaj kruto napadajo Globinskega, češ, da se ni držal tiste objektivnosti, ki se je mora držati vsak minister. Nadalje očitajo nemški listi Globinskemu, da počehuje železniške urade, češ, da r/a-stavlja na izpraznjena nemška uradniška mesta češke uradnike. Nemce tudi grabi jeza, ker je pustil Globinski izdelati zemljevid železnic, na katerem je, strah in groza, poleg nemškega Linz natisnjeno tudi češko Linec, poleg Wien tudi Viden in poleg Gmiind tudi Gniuml. To so tako strašne reči nikdar sitim Nemcem, da že zahtevajo, naj Globinski gre, ker je tako užalil »nemško« čast. Ves vihar je pa po danes došlih poročilih pravzaprav popolnoma nepotreben, ker baje Globinski v Pragi niti tako govoril ni, kakor so to prvotno poročali in to poročilo izrabljali za krute napade nanj nemški listi. »Prager Abendblatt«, glasilo češkega namestništva, na uvodnem mestu razpravlja o govoru železniškega ministra Globinskega. Vladni list izvaja med drugim: »Javnost sodi, kakor da bi bil železniški minister Globinski kra.tko-malo izjavil svoje mnenje tako, kakor da ne soglaša več z vlado. Misel, ki je vodila ministra, ni niti avtentično podana in objavljeno poročilo ni popolno. Gotovo je zgolj, da. so ministrove besede logično in kavzalno popolnoma slične mislim, ki jih je izvajal ministrski predsednik Bienerth ob zadnjih proračunskih razpravah.« — Globinski je govoril poljsko, njegova izvajanja so pa, bila slabo prestavljena, tako da je smisel popolnoma napačno podana. Kljub vladni izjavi bodo nemški listi še naprej napadali Globinskega, ker bi radi izpodnesli tla sedanjemu železniškemu ministru — Slovanu.
POVIŠANJE ŠTEVILA VOJAŠKIH NOVINCEV.
Ko se uvede dolgoletna ljudska zahteva dveletne vojaške službene dobe, se bo moralo tudi zvišati število vojaških novincev. Vojaška služba tretje, leto namreč odpade, zato pa mora ostati število vojakov v miru isto in se ne sme znižati. Nadalje pa tudi tožijo že dolgo časa vojaški krogi, da sedanje število 103.000 mož rekrutov ne zadošča, cla se pokrijejo vse vrzeli, ki so v armadi nastale radi organizatoričnih izprememb zadnjih dvajset let. Vojna, uprava je namreč znižala stanje pehotnih stotnij in kavalerijskili eskadro-nov, da je dobila potrebno število vojakov za artiljerijske izpremembe in za oddelke strojnih pušk. Znižati so morali tudi število vojakov pri preskrbni branži in po zavodih za rejo konj, da so mogli zaradi zgradbe novih vojnih ladij zvišati število mornarjev kakor tudi reorganizirati artiljerijo tako, da imamo vsaj pričetek artiljerijc s težkimi topovi, gorske in trdnjavske baterije. Vojni upravi manjka 12.000 mož, da. bi mogla zamašiti vse luknje. Po zvišanju števila vojaških novincev hočejo pokriti primanjkljaj, ki nastane, ker se odpravi tretje službeno leto, izpopolniti sedanje luknje v armadi, in sicer z zvišanjem ocl 103.000 na 159.000 mož, torej za 56.000 rekrutov. 30.000 mož odpade na prehodno dobo dveletne službene dobe, da se ohrani sedanje mirovno stanje, 17.000 rekrutov rabijo, cla sanirajo sedanje razmere, 8000 pa za nove armadne formacije. Zdaj more na vaje pri eni pehotni stotniji odkorakati 40 do 60 mož, torej 40 ali 20 mož manj, kakor je predpisano. Faktično se morejo stotnije formirati le kot »vodi«, bataljoni pa le kot kompanije, kar škoduje izobrazbi in pripravljenosti za vojsko. Tem slične. razmere vladajo tudi pri obeh deželnih hrambah, zato sc zviša število rekrutov ogrskega honveda od 12.500 na 25.000 mož. S povišanim številom rekrutov skupne armade in obeh deželnih hramb se v prvi vrsti tucli bistveno zviša mirovno stanje skupne armade 278.975 mož, po reformi se pa poviša, na 336.000 mož. Vojaški krogi nameravajo izvesti reformo stopnjevaje, seveda če obe zbornici rešila pravočasno predloge. Prvič se zviša število rekrutov 1. oktobra 1912, popolnoma se izvede preosnova do leta 1916. Zvišanje Števila rekrutov ho vplivalo tudi na vojno vsposoblje-nost armade. Zdaj nezadostno močne čete se izpopolne v slučaju vojske z nadomestnimi rezervniki, ker ni dovolj izurjenih vojakov. Po zvišanju števila rekrutov se zviša število za vojsko sposobnih mož od 800.000 na poldrug milijon izurjenih vojakov. Ker je to število preveliko, da se uvrsti v formacijo prve vrste, kjer bodo uvrščeni mlajši letniki, bodo zato starejši letniki uvrščeni v drugo linijo, ki tvori rezervo m ki se vsaj prvih bojev ne vdeleži, kar |e tudi velike socialne važnosti.
VLADA PREPOVEDALA DALMATINSKIM ALBANCEM IZRAZITI SIMPATIJE VSTAŠKIM ALBANCEM.
Pri Zadru obstoja že stoletja močna albanska kolonija, ki je hotela prirediti shod, kjer bi izrazili simpatije vstaškim Albancem. Vlada je ta shod prepovedala.
0D60DENJE OBISKA SRBSKEGA KRALJA V SRBSKI SKUPŠČINI.
Narodna stranka, ki šteje 13 članov, je vložila v srbski skupščini glede na odpovedani obisk srbskega kralja v Budimpešti sledečo interpelacijo: 1. Ali je srbska vlada sama izprožila vprašanje o kraljevem obisku in je-li bil sklep soglasen? 2. Je-li je smatrala srbska vlada to popotovanje ugodno za srbske koristi in iz katerih razlogov? 3. Ali je storila srbska vlada po odpovedi avstrijske vlade korake, da se popotovanji odgodi? 4. Ali je avstrijska vlada odklonila morebitno odgodenje. 5. Ali je bil odpovedan obisk srbskega kralja v Budimpešti avstrijski vladi? 6. Ali je odpoved po mnenju srbske vlade koristim srbskega ljudstva ugodna ali ne? — Ministrski predsednik bo na to interpelacijo še ta teden odgovoril.
NOVI KULTURNI BOJ V RUSIJI.
Ruska vlada že od nekdaj preganja katoličane, osobito Poljake. Kljub temu, da je v Rusiji dovolj državi in dinastiji nevarnih življev, je ruska vlada še vedno zaslepljena in vidi nevarnost v katoličanstvu. V kri, prelito po katoliških rnučcnikili, bi moral pomakati pero, kdor bi hotel pisati podrobno povestnico po ruskih Kazakih bitih, mučenih katoliških inučenikov v naših, takozvanih prosvitljenih časih, osobito minulega stoletja. Kljub papirni ustavi, izsiljeni carju po denarnih mogotcih ,v pravoslavni Rusiji katoličani še tudi zdaj niso svobodni. Položaj, v katerem žive zdaj katoličani v Rusiji, je prav dobro opisal poslanec, ruske gosudarstvenne dume, Dimša. V Moskvi in v Peterburgu predbacivajo katoliškim duhovnikom, da širijo poljščino. To delajo nalašč, da umetno raz-bure duhove in da prično »krepko protikatoliško politiko«. Katoličani se preganjajo, da se pridobe za vlado naj-nestrpnejši krogi pravoslavne cerkve. Prav nič se vlada ne ozira na besedilo in na smisel carjevega ukaza, iz leta 1905., ki razglaša svobodo vesti. Stoly-pin pričenja dejanski kulturni boj, ki more končati zgolj tako, da se oslabi Rusija. V Peterburgu je zaprl kapelice deških in dekliških Šol, podružnice katoliške cerkve sv. Katarine. Vse zna, da namerava v kratkem zapreti katoliške šole, ki jih obiskuje več tisoč učencev in učenk. Lahko si predstavljamo, kako bodo Stolypinovi kulturnobojni protikatoliški čini učinkovali na 15 milijonov rimskih katoličanov v Rusiji. Dimiša nato podrobno opisuje, kako malenkostno preganja in šikanira Sto-lypinova vlada ne zgolj poljskih, marveč tucli litavske katoličane.
VSTAJA V ALBANIJI. TURKI SE BOJE, DA INTERVENIRA AVSTRO-OGRSKA.
Iz Soluna poroča »Piccolo«, da so odposlali te dni iz Mitrovice proti bo-senski meji turške vojake, konje, topove in strelivo. Trdi se, da je odposlala Turčija vojake na bosensko mejo zato, ker se boji, da zaradi albanske vstaje intervenira Turčija. Oficijelni turški krogi pa trde, da gre zgolj za priprave k manevrom.
VSTAJA SE RAZŠIRILA TUDI V JUŽNO ALBANIJO.
Iz Rima se poroča: Albanski odbor poroča, da se je razširila albanska vstaja, tudi na južno Albanijo. V Vin-kaju so vstaši napadli in požgali orož-niško vojašnico in sodišče. Padlo je veliko vojakov in orožnikov.
SEVEROAMERIČANI IN MEHIKAN-SKA VSTAJA.
V	washingtonski zbornici je izjavil republičanski poslanec Pennsylvanije, Focht, cla vidi naprej, da bodo ameri-čanski vojaki vdrli v Mehiko, ker hlepe Zjedinjene države po zlatu in po pusto-lovstvih. Predsednik Tafl sc ne bo upiral. Amerika zdaj vzame vse, česar Evropa ne mara. Tu je mislil na Filipinske otoke, ki so Američanom veliko breme. Vprašal je, zakaj cla Amerika ne vzame, kar je kaj vredno in napovedal, da bodo Zjedinjene države anekti-rali tudi Kanado. Mehikance skrbi, cla ne, bi Američani dejansko zasedli Mehike, zato Diazova vlada pospešuje mirovna pogajanja z vstaši. Baje sta se že sporazumela o mirovnih pogojih mehi-kanski vojni minister in voditelj vsta-šev Guerero Figueroa. Vstaši zahtevajo, da odstopi predsednik Diaz.
V	vse slovenske družine ..Slovenca"! Agitirajte, da se po več oseb sknpaj
naroči na ..Slovenca" i
Dnevne novice.
Slovenci v Krakovu. Ustanovni občni zbor »Društva prijateljev Jugoslovanov« se je nepričakovano razvil v krasno manifestacijo Poljakov za Jugoslovane. Tega bi se moral vsak pošten Jugoslovan veseliti, ker bi imel od zbli-žanja Poljakov in Slovencev v prvi vrsti naš mali narod praktične koristi. Nikogar nismo v Krakovu napadali — bil je zopet »Slovenski Narod«, ki je shod polil s kopico lažij in obrekovanj. Iz danes priobčenega poročila se vidi, ka j je na »Narodovih« poročilih, ki jih je izvil iz pomot nekega poljskega časnikarja, resnice. »Slovenski Narod« se je zopet pokazal kot edino specialiteto na svetu: v n a j v a ž n e j š i h n a r o d-n i h zadevah ne išče nikdar stvari, ampak samo osebnosti. Kaj takega drugi mnogo večji narodi nima jo, samo Slovenci smo tako »srečni«, da ima liberalna stranka v pomanjkanju svojega pozitivnega, dela časopisje, ki se ob vsaki priliki odlikuje po svoji omejenosti. Kako je, ravno liberalno časopisje prijemalo Poljake, ker so često pri za nas važnih zadevah stali na strani, ko pa Poljaki sami ustanove društvo, ki bo Slovencem v vsestransko odlično pomoč, tedaj pride »Slovenski Narod« s silno neukusnimi in neumnimi napadi. Kdor jc zasledoval »Narodova« »Srbska pisma« in ve, kako so se obnašali nekateri Slovenci v Belgradu, ho »Narodovce« razumel. Tem ljudem je samo za pusto, prazno kričanje, ki jc posebno v Belgradu za Slovence silno nepraktično in škodljivo. »Modrim« politikom Milan Plutove vrste ne more iti v glavo, cla moramo, če hočemo Slovani v Avstriji doseči kaj praktičnih uspehov, na strogo dinastičnem temelju zbližati vse avstrijske slovanske narode in vreči pod klop srbske ali ruske utopije. V tem okvirju je edino mogoče tudi kaj za Slovence doseči, vse drugo nam le škodi, zato je res že skrajni čas, da tako neumnim ljudem, ki se zbirajo okoln »Slovenskega Naroda« in »Jutra« pri volitvah volivci pokažejo, da takim škodljivcem ne zaupajo nobenega slovenskega državnozborskega mandata. To zahteva, ugled slovenskega naroda, ki potrebuje resnih, resnično v korist naroda delujočih mož, ne pa praznogla-vih fantastov
-f Zmaga S. L, S. v Colu nad Vipa« vo. Iz Gola nad Vipavo nam poročajo: Pri občinskih volitvah dne 4. t. m. je S. L. S. zmagala, s 16 odborniki, liberalci so si po strastni agitaciji ohranili le še dva odbornika.
+ Celovški »Mir« je s 1. majem pričel izhajati v Ljubljani.
-f- Dr. Ivan Tavčarju ni nič kaj prav, ker smo ga prav odločno spomnili na to, da je on tisti, s katerim imamo obračunati radi napadov »Slov. Naroda« na naše ženstvo. Naj dr. Tavčar sedaj piše še take žalostne notice po »Slovi Narodu«, temu obračunu ne odide, kajti časi so minuli, cla se je taktični lastnik »SI. Naroda« pri vseh izbruhih svojega glasila vedno umival »roke«. Lastnik »Slov. Naroda«, ki je psoval ženstvo, »Naroda«, ki je hujskal na uboge redovnice, bo, če bo njegova stranka res tako neprevidna, da ga posadi na županski stolec, doživel tako pošten obračun, cla so mu o njem še ne sanja. Dr. Tavčar je bil tisti, ki je sam zaigral, da pod njegovim županstvom ni misliti na našo sodelovanje, ker ie zaigral zadnjo pičico upanja v tisto nepristranost, katero bo ob našem odločnem zastopstvu ljubljanski župan moral imeti! Sicer pa se bo morda gospod dr. Tavčar tudi spominjal, da je bila. njegova gospa soproga tista, ki jc precl nesrečnimi 20. septemberski dogodki govorila na nesrečnem shodu v »Mestnem clomu«, in da je bila ona tista, ki pred zadnjimi volitvami in pred izgredi v svojem govoru v »Mestnem domu« ni mogla, pustiti redovnic v miru. Toliko za. danes, več bomo povedali, če se bo pokazalo, cla se še seclaj ne razumemo.
-f- So si že v laseh, namreč ljubljanski liberalci in socialni demokratje. Na klico liberalne stranke za pomoč pri občinskih volitvah v Mostah odgovarja »Rdeči Prapor« sledeče: Ljubljanski liberalci se poslužujejo v Mostah taktike, s katero razodevajo, da se nikdar ne bodo naučili političnega takta in poštenega hoja. Če človek čita njihove časopise, bi mislil, da nimajo dru-
najboljša znamka ..Angeli" v zelo dobrem stanu s 04 slovenskimi in nemSkimi ploščami, se proda po nizki ceni. Natančneje se izve pj' upravi „Slovenca". .	I*75
PRESTOLONASLEDNIK V BUDIMPEŠTI.
Nadvojvoda Franc Ferdinand je odpotoval 5. t. m. v Budimpešto na posebno cesarjevo željo. Cesar je prestolonaslednika zaslišal v posebni av-cijenci ob 1 3. popoldne. Zaslišavanje je trajalo poldrugo uro. nakar se je prestolonaslednik odpeljal iz Budimpešte. Sodi se, da je šlo za to, da se doseže sporazumljenje mod naziranji prestolonaslednika in dogovori obeh vlad glede na vojaški kazenski red. Budimpeštanski, senzacijo ljubeči list »A Nap« pa objavlja poročilo, da mora odstopiti ministrski predsednik Khuen Hodervarv zaradi dunajskih pogajanj o brambnih postavah, in sicer na izrecno zahtevo prestolonaslednikove stranke. Kandidati za mesto ministrskega predsednika so, kakor trdi »A Nap«, grof Štefan Tizsa, Ladislav Lu-kas in Ludvig Lang. »A Nap« tudi sodi, da bo moral zaradi pogajanj o brambnih postavah odstopiti vojni minister Schčnaich. Khuenov odstop bodo opravičili z očesno boleznijo Khuena. V resnih političnih krogih ne verujejo senzačnemu poročilu lista »A Napa«. Vladni krogi je smatrajo za ugibanje. V vojaških krogih se pa zatrjuje, da je bil prestolonaslednik zato v Budimpešti, ker se cesar ne, more udeležiti bodoči teden velike vojaške parade budimpeštanske garnizije in je zato naprosil prestolonaslednika, da ga namešča.
NAPADI NA ŽELEZNIŠKEGA MINISTRA GLABINSKEGA.
Železniški minister Globinski ima veliko sovražnikov. Pred vsem so mu gorki vsi tisti, ki bi bili sami radi postali ministri, zato so pa tucli kakor lačen pes kost izrabili njegov govor dne 4. t. m. v Pragi, v katerem je na-glašal, da bo vedno delal z vsemi sila-
za 6 metrov Železnica, ki jo sedaj šele grade od Arequipe do La Paza, in sicer na najvišji točki pri Laguni Blanci. Še ne popolnoma dodelana bolivianska železnica Juliaco-Cuzeo se bo v bližnji tjodočnosti dvigala do 4751 m nad morsko višino in še nekoliko višje, pri 4775 m, torej le za 35 m pod vrhom Mont Blanca, leži v takozvanem Passa di Galera najvišja točka znamenite oroyske železnice v Peru (Lirna-0roya), ki so jo že leia 1873. izročili prometu in vzdržuje že 37 let svoj svetovni višinski rekord.
Celo premoženje za staro knjigo. Pri neki razprodaji v New Yorku so prodali eksemplar Gutenbergovega sv. pisma v originalni vezani obliki po hudem boju med nekim angleškim in amerikanskim trgovcem s starinami za 250.000 K.
Volilci!
Somišljeniki S. L. S.
U nedeljo dne ?. t. m.
se vrši
v veliki dvorani „Uniona"
volilni shod S. L S.
na katerem govori in razoije soo} program
Mdat S. L. S. za del-zbor. mandat vLMani
trJnko Grefiorič.
ZaCeteii shoda ob flo. dopoldne.
Pridite vsi na shod, ki vam je na srcu blagor in napredek naše Ljubljane!
SOCIALNO DEMOKRATIČNI KANDI-DATJE ZA KRANJSKO.
1. Volivni okraj: Mesto Ljubljana: ge razglasi pozneje, -r- 2. Ljubljanska okolica: Anton Kristan, ravnatelj v Ljubljani. — 3. Radovljica—Kranjska pora—Tržič: Dr. Anton Dermota, odvetniški kandidat v Gorici. — 4. Kranj Škofja Loka: Anton Udovč, uslužbenec c. kr. drž. železnice v Ljubljani. — 5. Kamnik—Brdo: Ivan Tokan, strokovni tajnik v Ljubljani. — 6. Vrhnika — Logatec — Idrija — Cerknica: Anton Kristan, ravnatelj v Ljubljani. — 7. Postojna — Senožeče — Ilirska Bistrica -Vipava—Lož: Josip Kopač, železni-fcarski tajnik v Trstu. — 8. Litija— šnja gora — Radeče: Fran Bartl, upravnik v Ljubljani. — 9. Krško—-Kosten jcvica—Mokronog—'Trebnje: Fran Hrastovčan, posestnik v Krškem. — 10. Velike Lašče — Ribnica — Zužemperk (brez selške občine Smuka): Ivan Mlinar, tiskar v Ljubljani. — 11. Metlika— Rudolfovo (brez selskih občin okraja 12.) Črnomelj (brez občine Planina): Ivan Mlinar, tiskar v Ljubljani.
Telefonska in brzojavna poročila.
DOGODKI V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 6. maja. Nenavadni tratki obisk prestolonaslednika v Budimpešti listi najrazličnejše tolmačijo. Opozicionalni listi, kljub nasprotnim trditvam vladnih listov, da jc hramb-na predloga že gotova, trdijo, da se je prestolonaslednik pripeljal v Budimpešto, da. v zadnjem trenotku prepreči predsankeijo. Vladno časopisje pravi, cla se prihodu prestolonaslednika ni Čuditi, ker ima cesar časih podati mu tihe informacije v rodbinskih ali vojaških zadevah. Pred odhodom se je prestolonaslednik izrazil na kolodvoru, da ga veseli, da bo v kratkem imel pri-"iko za dalje časa bivati v Budimpešti.
Dunaj, 6. maja. Ministrski predsednik grof Khuen in fin. minister Lu-iacs sta bila danes v daljši avdijenci )ri cesarju.
PASIVNI ODPOR MED HRVAŠKIM UČITELJSTVOM.
Zagreb, 6. maja. Na vseh učiteljskih zborovanjih se sprejemajo enako se glaseče resolucije o pasivni rezisten-ci učiteljstva. Učiteljska društva v Va-raždinu in Ivancu so sklenila, naj v Zagrebu prične izhajati dnevnik, ki bi zagovarjal stališče učiteljev.
ZASTRAŽENI ČASNIKARJI. Benetke, 6. maja. Večja družba časnikarjev je napravila s parnikom izlet v Raveno. Prihod časnikarjev je mornariški poveljnik v Benetkah sporočil v Raveno, češ, da to niso navadni izletniki, temveč prostovoljci za Albanijo. N>k višji mornariški častnik jo nato Poiskal parnik ter iskal urepovedane-
ga orožja, našel pa je le potno prtljago časnikarjev. Kljub temu je bil parnik ves čas v Raveni strogo zastražen in sta ga nazaj na poti v Benetke spremljala dva torpedna čolna.
KRIZA V ZAGREBŠKEM GLEDALIŠČU.
Zagreb, 6. maja. Intendant Trcščec je včeraj podal banu demisijo radi ostrih sporov v gledališču. Ban demi-sije ni sprejel.
SAMOUMOR RADI VELEIZDAJE
ZASLEDOVANEGA ČASTNIKA.
Dunaj, G. maja. Te dni je zasledovalo dunajsko gamizijsko sodišče domobranskega nadporočnika K i r c h -h a m m e r j a, radi veleizdaje. Kircli-liammer jc dobil vabilo vojaške oblasti, a. jo pobegnil. Danes je došlo iz Rovere-ta poročilo, da se Kirchhammer ondi ustrelil. Kirchhammer je služil v Trstu, bil je bataljonski adjutant ter je imel kot tak vpogled v vse zapiske.
MOHAMEDANCI HOČEJO POKLATI
KRISTJANE V JERUZALEMU.
Frankobrod, 6. maja. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Jeruzalema, da je guverner prosil pooblastilo, da sme obsedno stanje proglasiti, ker žuga. mo-hamedansko prebivalstvo, da pokolje kristjane. Ugotovili so, da so izginili iz neke svete rakve dragoceni spisi in drugi predmeti velike vrednosti. V brzojavkah zahteva, da sc najde in kaznuje povzročitelja tatvine vrlo dragocenih svetinj iz neke podzemske rakve, ki ni bila odprta že več stoletij. Govorica pravi, da so bile ukradene svetinje iz Salomonovega časa, kar pa še ni uradno ugotovljeno. Tatvino pripisujejo nekemu Angležu, ki je na lastne stroške kopal v okolici Jeruzalema. —• Vlada je odposlala komisijo na lice mesta.
KATASTROFALEN POTRES.
Batlen-Baden, 6. maja. Od potresfnih opazovalnic v Berolinu, Pulju, Dunaju in Ljubljani poročani potres so opazili tudi tukaj. Ob 12. uri 48 minut včeraj opoldne so naznanjali seizmografi potresne opazovalnice tukajšnje tehnične šole močan, kakih 8000 km oddaljen potres, ki je nenavadno dolgo trajal. Šele ob 3. uri popoldne so se pomirili seizmografi.
GROZNA PANIKA PRI POŽARU NEKE TOVARNE.
New York, 6. maja. V neki tovarni na Broadwayu ,jc izbruhnil včeraj požar, ki je povzročil grozno paniko. 500 vposlenih delavk je planilo v divjem obupu po ozkih stopnjicah štirinadstropnega poslopja, pri čemur jih je mnogo padlo na tla in so ostale drvile preko njih. Nad 50 delavk je bilo na ta način težko ranjenih. Samo hitri pomoči ognjcgasccv sc jc zahvaliti, da jc bil požar hitro omejen in se je preprečila enako, katastrofa kot na Washing-tonovem trgu, kjer so skakale delavke skozi okna na cesto in se pobijale. Pri izhodu iz tovarne se je posrečilo vsled hitre intervencije policije narediti red, da, ni bilo šo večje nesreče. V naglici so bile mnogim ženskam popolnoma strgane obleke s telesa. Kolikor jc doslej znano, ni smrtnih žrtev.
IZKAZ
za »Slovensko Stražo« darovanih rab-ljeitlh poštnih znamk.
Od 20. januarja do 12. aprila 1911.: Ivanka Lavričeva, 100. Vekoslav Čander, organist, Leskovec pri Krškem, 312. Janez Miklavčič, kaplan, Smlednik, 1190. Fost Lužar, nadučitelj, Izlake, staj., 1000. — Groznik Franica, Ljubljana, 3000. Ciril Prestor, uradnik, Ljubljana, 500. Anton Mivšek, Pšata. pri Ljubljani, 280. — Luka Dugar, upravnik, Gorica, 1000. Angela Mikič, Tržič, <>000. Erzin in Ivlopčič, bogoslovca, 1420. Franc Biščak, Ivošana, 505. Peter Jane, kaplan, Ljubljana, 5000. Vekoslav Kokelj, župnik, Vurbcrg pri Ptuju, 430. L. Žen, Srednja vas, 800. Ivanka Rabič, Kranj, 2100. Anica Golob, šivilja. Šiška., 1675. Andrej Fišer, župnik, Ribnica, Štajersko, 400. Marija Zupan, Spodnje Gorje, 300. Leopoldina Pelhan, Ziri, 2250. Marija Gorišek 246. Podružnica Slovenske Straže na Polici pri Višnji-gori 2627. Jožko Stanonik, Horjulj, 500. Tinika Gertman, Nervisab, Pristo-va, 300. R. Beljan, Kočevje, 2416. Ivanka Timišelj, D. M. v Polju, 10.000. Jak. Kosi, kaplan, Celje, 1127. Barbara Po-tušek, Artiče, 1065. Schiffrer Vilibald, Zalina, 500. Zup. urad Zagradec 1205. Zinka Bcrglcz, Repentabor, 325. Ciril Prestor, uradnik »Vzajemne zavarovalnice«, 500. P. Erhard, kapucin, Škofja Loka, 3663. A. K., Trst, 300. Ličan, Ilir. Bistrica, 1500. Katinka Debcvc, Buda-nje, 1150. Rudi Špclec, ljudski šolar, Sv. Jurij ob Pesnici, 615. Pepca Koler, Po-draga, 2400. Avgusta K lan čar. šol. vod., Kamnik, 10.000. Ant. Tomelj. kaplan, I
Št. Vid, 1250. Podniž. »Slov. Straže«, Črni vrh n. Idrijo, 1800. Frančiška Zor, 4100. Jos. Mertelj, Rateče, Gor., 140. Krat, Celovec, 803. Mimi .Vršič, Sv. Jurij ob Š&avnici, 1534. Iv. Krst, Trpin, župnik, Mošnje, 2000. Marinka Božič, Vrbovo p. Ilir. Bistrici, 2750. Al..Adamič, dijak, 1884. S. Berlimana Tome, uršulinka, Ljubljana, čokoladni papir, znamk 1105. Rejc Ant., župan, Šebrelje, 300. Fr. Klančnik, organist, 1080. Miini Kranjc, Sv. Lovrenc, Cirkvce, 506. Pe-pica Barlen, šo.štanj, 3400. Noža Meden, Barbeton, Ohio, Amerika, 480. Guzelj Jos., Ljubljana, 10.300. Iv. Šemerl, Jesenice, 3400. Pepca Kikelj, Boh. Bistrica, 2040. A. Pele, knjigovodja, Ljubljana, 1094. Al. C.ilcnšek, župnik, Polšanc, Šta.j., 613. K. s. izobraževalno društvo Vič-Glince 3600. Ant. Čižman, iur., 3000. Lavoslava Rant, učiteljica, Dobrova, 5350. Janez Ivepec, kaplan, Selca, 6100. Miha Vodopivec, Gorica, 9078. Ignacij Oberstar, sem. duhovnik, Ljubljana, 619. — Skupaj s preostankom prvega milijona 168.115.
Darilo, razpisano na zadnjo znamko prvega milijona — lep kip — je prejela po »Slovenski Straži« gdčna.M. Štokelj v Trstu. V prihodnje dobi nagrado žc pošiljatelj poimilijonske znamke.
Vsi cenjeni gospodi in gospodične nabiralke, zlasti pa gg. uradniki in šolska mladina, se prosijo, da bi vnaprej hranili in zbirali že rabljena pisalna peresa ter iste le v večjih množinah pošiljali v prid »Slovenske Straže« na glavnega znamkarja. Dobrodošel je tudi star denar, ki sc še v marsikateri kmečki hiši nahaja. Dekleta, fantje, poglejte, malo po starih dednih skrinjah, morda najdete kaj takega blaga, k'i ga že zob časa razjeda in uničuje, a »Slovenski Straži« bi bil koristen, ko bi sc nabrala večja zbirka. Dobra je vsaka kovina, tudi papirnati denar; nc škodi tudi, če je rjav in razjeden.
Rodoljubi! Spomnite se ob vsaki priliki na veliko domoljubno delo »Slovenske Straže«, ne za,bite je pri raznih prireditvah, prijateljskih sestankih, svatovščinah, spomnite se je zlasti v oporokah, ker le na ta način ji bo mogoče stati na straži in braniti od narodnih in verskih nasprotnikov ogroženo slovensko zemljo in njen govor; kajti nemška marka nam jo trga kos za kosom in izpreminja v nemško-pro-testantske kolonije. Glejte, koliko slovenske dece pohaja v šulferajnske šole in otroške vrtce, ki z vso vnemo trgajo iz otroških src domovinski čut in jo uče sovražiti jezik svojih dedov. Vroč boj nam šc napovedujejo, a »Slovenska Straža« je pre.sl.abo oborožena biti kos vsem napadom, ne more uslišati vseli klicev na pomoč. Zatorej še enkrat: »Za jezik naš in zemljo sveto, srcc sleherno naj bilo vneto!«
Srčna hvala vsem nabiralcem. Nabirajte šc dalje čokoladni papir, star denar, stara peresa in pisemske znamke vsake vrste, starosti in države. Pošiljajte vse to naravnost na naslov:
Lavoslav Puhar, tipograf, Spodnja Šiška pri Ljubljani.
U
JU.
Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se išče, da sc popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera jeprovzroiil način zimskega življenja; v ta namen opozarjamo na
ssm
II'	w	■ ■
alkalična kislina
To kislico zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenje, zlasti pa tudi za
predzdravJjenje za toplice Karlovi vari, (VI.) Marijine in Fraačiškove kopeli. 38 19
Izvirek: GiessJ&ubl Sžmerbrunn,
želez, poštnin, zdravilna KopoltV"•> irl Karlovih varili
Prospekti sastou /ranit o.
V Ljubljani se dobiva v vaeh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnic&h in trgovinah z jestvinami n vinom.
Zalogo pri Mihael Kastnor-.ir. Peter Lassniku in Andrej Sarabonu, Ljubljana.	114D2—
Meteorologžčsia poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
C n 3	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Velrovi	Nebo	08.2= C « ~ Tijt: ■i-5 Cu >
5	9. zveč.	732 1	12-2	sl. jvzh.	| oblačno	
fi	7. zjutr.	733 1	12 0	brezvetr.	j oblačno	13
0	2. pop	734-6	15-3	sr. jvzh.	1 •	
Srednja včerajšnja temp . 12 8' norm. 12 7°.
Zahvala.
Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti preljubega očeta gosp.	1479
Janeza
kakor tudi zn častno spremstvo k večnemu počitku izrekamo tem potoni najtoplejšo zalivalo veleč. gg. župniku J. Pavlinu in kaplanu Andreju Orehku, zastopnikoma dobre-poljškcga Orla bratoma gg. J. Od-lasku in Antonu Drobniču, gospodu nadučitelju I. Bezeljaku za vodstvo petja kakor tudi drugim pevcem, dalje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem učiteljem in učiteljicam, ki so nam izrekli svoje sočutje ob prebridki izgubi. Bog bodi plačnik vsem!
Štrukljeva vas, 3. maja 1911.
Žalujoči ostali.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužnega srca, da je naša preljuba mati, stara mati, tašča in sestra, gospa
Louise Belle
c. kr. rentmojstra vdova
po kratki mučni bolezni, prejemši sv. zakramente v 73. letu svoje starosti danes ob 10. uri predpoludne mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage ranjcc bo dne 7. maja ob 5. uri popoldne.
Maše zadušnice sc bodo brale v farni cerkvi in pri Materi Božji dobrega sveta.
Blago ranjco priporočamo v blag spomin in molitev.
Kostanjevški Kloštcr, 5. maja 1011.
Avgust, Ivan in Franc, sinovi: Marija Rohrman roj. Belle, hči; Jožef Rohrman, zet; Matija Belle roj. Jagodic, Sicti Belic roj. Knkoc, sinahi; Helena Semen, Fillpino. Pirnat, sestri. Vnulii in vnukinje.
Nlkelnasta moška ura	z	verižico	K	4-50	napr
Prava srebr. » »	»	>	»	9-70	»
14-kar. zlata » »		■ • ■ ■	»	44'-—	»
Nikelnasta damska »	z	verižica	»	8-50	H
Prava siebr. » »	»	>	n	9-50	»
14-kar. zlata » »		* . . .	n	20-—	»
Uhani, zlato na srebro		• • . *	»	1-80	»
14-kar. zlati uhani . .		. . .	»	4-50	»
Največja in nnjselidnejša tvrdka
H. SUTTNER
iLlizbliana, meseni trs
(nasproti rotovža)
So. Petra cesta Sfleo.8
Lastna tovarna nr v ŠVICI.
Tovamlfika znamka »I K O«.
to
samo „Tolstovrško slatino
ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. i47i Naroča se : Tolsti vrh, p. GustanJ, Koroško.
Zavarovalne vesti!
G. kr. priv. Mm Adriatica di Slcurta » Trstu.
Občni zbor zavarovalne družbe Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu, kateremu so se predložile za pretečeno 72. poslovno leto računski zaključki, se je vršil 22. m. m. Za poslovno leto 1910 povzamemo sledeče bistvene podatke:
jc bilo vloženih ponudb za 84,45S.860. K zavarovalne glavnice, a polic je bilo iz-gotovljenih za 74,104.189. kron proti 157,022.909 Iv v lanskem letu. Stanje znašalo je koncem leta 1910 okroglo 473 miljonov zavarovane glavnice in 1,367.171 zavarovanih rent. Za slučaje smrti, doživetja in rent plačalo se je skupaj 9,560.327 K. Rezerve premij za življenski oddelek znašajo koncem leta 132,204.286 K oziroma po odbitku poza-varovanja 121,735.623 K ter izkažejo proti lanskemu letu prirastek 9,179.055.
V	oddelku zavarovanja proti požaru, znašali so premij ski prejemki 26,603.229 kron. v prevoznem oddelku 2,803.764 K in v oddelku proti tatinskemu vlomu 611.676 K. Za pozavaro-vanje v elementarnih oddelkih potrebovalo sc je 13,538.087 K na premiji. Za škode plačalo se je skupaj 17,535.961 kron po odbitku pozayarovanja 9,343.336. kron. Premijske rezerve elementarnih oddelkov znašajo skupaj 19,600.682 K oz. za račun družbe 10,728.356 K.
Nakazalo se je pomožni premijski rezervi za znižanje obrestne mere v življenskem oddelku 700.000, K izvan-redni rezervi za škode v elementarnem oddelku 600.000 K in razpoložljivi rezervi 200.000 K. Uradnikom družbe dovolil se je 7i/2°/o delež dobička. Divi-denda se plača v znesku 320 K za akcijo.
Družbine rezervo znašajo koncem feta 1910, ne glede na rezerve škod v skupnem znesku čistih 4,112.744 K, okroglo IMV2 miljonov kron in sicer: premij ske rezerve za življenski oddelek čistih 119,735.623 K, premijske rezerve za elementarni odddelek čistih 10,728.356 kron, pomožne premijske rezerve za znižanje obrestne mere 2,000.000 K, iz-vanredne rezerve za škode 1,000.000 K, rezerve za kurzno menjavo 2,066.679 K, razpoložljive rezerve 3,000.000 K. rezerve specijalnega dobička v življenskem oddelku 2,000.000 K, splošni rezervni fond 4,000.000 K. Premoženje pokojninske, hranilne in oskrbne blagajne uslužbencev znaša 3,205.033 K.
V	tem občnem zboru vršile so se (udi prvikrat volitve v nanovo ustanovljeni upravni svet, ki sc je po zadnji spremenitvi statutov uvedel poleg ravnateljstva.	1396
Kurzi efektov in menjic.
dne 5. maja 1911.
Skupna 4«/0 konv. renta, maj—november ...........	92-70
Skupna 4°/0 konv. renta, januvar —julij..........	92-60
Skupna 4-2°/0 papirna renta, februar—avgust........	96-50 j
Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober.........	96-50 |
Avstrijska zlata renta .....	115-55 j
Avstrijska kronska renta 4o/0 . .	92-60 j
Avstrijska investic. renta 31/2% .	81-70 j
Ogrska zlata renta 4% ....	111-40
Ogrska kronska renta 4% . . .	91-20
Ogrska investicijska renta 3'/2%	80-10
Delnice avstrijsko-ogrske banke	19-35
Kreditne delnice.......	647-60
London vista........	239-85
Nemški drž. bankovci za 100 mark	117-30
20 mark..........	23-47
20 frankov.........	19-—
Italijanski bankovci......	
Rublji...........	2-531/2
j tJL W
Podpisani izjavljam, da nisem za nikogar plačnik, ki bi kaj vzel na moje ime. PodborSt, dne 0. maja 1911.
im	Frarac Jerko.
Najlepše blago
*a damske obleke, za črne salonske obleke, površnike, plašče itd., zajamčeno dobre, trpežne in pristne kakovosti dobavlja Frant. Mnrek, tovarna za sukno, L:berec, Oechy. — Prodaja na drobno in debelo. Tovarniške cone. Priložnost m najcenejši nakup. Zahtevajte vzorce! 1109
Zahvala in priporočilo.
Podpisana si usojava si. občinstvu in vsem cenj. gostom izreči najsrčnejšo zahvalo za mnogo-brojen obisk v gostilni Perles, ter se priporočava obenem vsem cenjenim gostom za nadaljni poset v novi gostilni, katero sva otvorila v čisto prenovljeni hiši
na Martinovi cesti 21
v kateri postreževa s pristnimi vini in z vedno svežim pivom.
V priznano dobri kuhinji pa bodo na razpolago vedno dobra gorka in mrzla jedila po najnižji ceni. - - V prijetno zabavo sta na razpolago električni pianino in ruski biljard. Cenj. spremljevalcem pogrebov in obiskovalcem sv. Križa ter izletnikom priporočava gostilno. Sprejema se tudi na hrano.
Za obilen obisk se pripo- Q j 1 " y rofava s spoStov. udana 1.1
Meščanska kuhinja. Pristna vina.
1467
Št. 7318.
AZPIS.
Podpisani deželni odbor razpisuje s tem
okraj Kočevski.
S to službo je združena plača 1600 K z aktivitetno doklado 200 K in dvema starostnima dokladama (petletnicama) po 100 K ter pavšalno odškodnino 1600 K za službena pota v Osolnico in Banjo Loko.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu
odboru
do 20. maja 1911
z dokazili o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fisični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 2. maja 1911.
1480
Cene vel]ajo za 50 kg.
Budimpešta, 5. maja.
Pšenica za maj 1911......12 82
Pšenica za oktober 1911 ... .	ll-50
Rž za maj 1911.......9 45
Oves za maj 1911 ...... 972
Oves za oktober 1911 . . . .	7'64
Koruza za maj 1911......6 56
Koruza za julij 1911............6 71
Na prodaj jc okoli
Bernatovič, »liana, Mestni irs ši. 5.
po 64 K in 31/2 hI belega muškata po 70 K. Sodov se ne posojuje. Postaja Koper. Obrniti se je:
Jožsf Volk,
župni upravitelj
1478 3	Šmarje pri Kopru.
v najnovejših in svilenih listrov in dežnih plaščev za dame, kakor krila in najmodernejše bluze. Panama slamniki od 6 K. Vsa spomladanska oblačila po najnižjih cenah. Velika zaloga za gospode in dečke iz najnovejših chanteclair —vzorcev. —---------—
i
Mestna občina Lož bode oddajala potom javne zmanjševalne dražbe, dne 21. maja tek. leta ob 2 uri popoldan v občinski pisarni v Ložu
s sledečim delom:
zgradbo novega občinskega poslopja
Zidarska in dninarskn Kamnoseška ....
Tesarska j*.....
Strehokritja . . . .
Kleparska.....
Mizarska .....
Ključavničarska . . .
Barvarska.....
Slikarska.....
Lončarska.....
znesku K 26988-30
„	1215-75
.,	2749-84 ., 783-89 ., 557-29
„	5164-05 „ ., 1797-66
.,	446-82
.,	423-97
..	1195-00
Skupaj K 41911-86
Načrti leže v občinski pisarni v Ložu v pogled do dneva dražbe. — Prevzemniki vložiti bodo morali primerno kavcijo. — Natanjčneji pogoji izvedo se na dan dražbe.	1450
Mestno županstvo v Ložu, dne 3. maja 1911.
Fr. Škrbec.
Prva produktivna zadruga
liiiisrdiiceriisineliripfiSUtti,
1398 6	(rcg. zadruga z omejenim jamstvom.)
ni nikak prekupni zavod, ampak obstoji iz lastnih izdelovaieljev in se prečast. duhovščini toplo priporoča pri potrebi oltarjev, prižnic, križevih potov,
božjih grobov, kipov itd. itd.
»
Pojasnila dajo: c. kr. obrtno pospeševalni urad, Dunaj; — obrtno-pospeševalni zavod trgovske zbornice, Bozen; — c. kr. obrtna š©la za risanje in modeliranje v St. Ulrichu,
Proračuni, risbe, katalopi točno in brezplačno.	Groden.
' frf "	'
mfatmfmjvTanmm
T7rr.f ji
Mirna stranka
•vv
isce
z 2 sobama ali vsaj 1 veliko sobo, kuhinjo in pritikli. nami za mesec avgust. Najraje v bližini sv. Petra cerkve ali Poljanske ceste ozir. okolica. Naslov pove uprava „Slovenca".	1357
©©©©©©©©©©©©©(
obstoječe iz 5 sob, balkonom, ki leži nasproti Št. Peterske cerkve ter z vsemi pritikli-nami, in elektr. razsvetljavo
usi se odda
za avg. na Hrvatskem trgu 4
ali se pa isto stanovanje odda eno s 3 sobami in eno z dvema.
©©©©©©
ismsm
©©©(
s štirimi sobami in vsemi pritiklinaml se s 1. avgustom odda.
Dunajska cesta štev. 32.
147?
iz dobre poštene rodbine, najraje iz mesta, v boljšo modno trgovino v Ljubljani Nekoliko znanja nemščine se zahteva. Ponudbe do dne 15. t. m. pod »Poštenost« poštno ležeče Ljubljana, glavna pošta. 14S2
Županstvo Zagorje ob Sav
naznanja, da se bode vršil
12® majnika
in sicer tako živinski, kako kramarski semenj.
14$
hiša z 2 stanovanjema in veliko delavnic« ter vrt se proda za ceno 12.000 K. Takoj: plača le 2000 K. Naslov pove upr.pod št. 1483
Sprejme se ne pod 30 let stari, oženj ali samski
et
poštenega, treznega in marljivega ve denja, vajen konj, snaženja konjski oprave in poljedelstva v graščini blizi Ljubljane. — Naslov pove upravništvt ,,Slo ven ca".	136!
ki ima že nekaj prakse, zmožna slov in nemškega jezika, strojepisja in vsel pisarniških del želi vstopiti takoj službo. Naslov pove uprava.
148
Prodam star, doforoohranjen, izigran
ANTON BREJC, organist, Velike Lašče Dolenjsko.
147
se sprefsne tafisoi 1« I« smžlji na Brega žf. <8/11
rmoni
tvrdke F. X. Deu, s 6 oktavami, dobr ohranjen, se ceno proda na Kuhno^ cesti št. 5, I. nadstr.	W
zega namena "kakor poliiti tisti kleri kalizem, ki je ravno po njihovi krivici tako zrastel, cla že lahko izteza svoje kremplje po zadnji neklerikalni pošto janki, po Ljubljani. Ali ves njihov pro-tiklerikalni boj obstoja samo v fraza-stih tiradah po »Slov. Narodu« in »Ju tru«, resnega boja proti klerikalizmu pa ne najde človek pri njih toliko, ko likor svetega v peklu. Liberalci bi res radi povečali število svojih glasov pri vsakih volitvah, toda ne na ta način, cla bi pridobili zavedene sedanje pristaše klerikalcev zase, ampak — na račun socialnih demokratov. Že pri ljubljanskih občinskih volitvah so tako delali Niti enega volilca niso vzeli klerikalcem, ampak za socialističnimi volilei so njihovi agitatorji tekali kakor hudič za grešno dušo. In zdaj poizkušajo tudi v Mostah s tako taktiko. Tja zahajajo že nekaj časa na shode, pa nc delajo nič druzega kakor da se sučejo okrog socialnih demokratov, pa jim mažejo mecl okrog ust in govore o kompromisih. Liberalci nimajo poštenega namena in jim gre le za to, kako bi speljali naše pristaše na led in razdrli disciplino v naši stranki. Tega pa socialna demokracija ne bo trpela, ker mi njena naloga priganjati volilce liberalcem in samo sebe obsojati na suženjstvo. — Liberalna stranka ima torej povsod smolo, še socialni demokrat je se je izogibajo.
+ Ivan Hribar je stopil v politični pokoj. Kakor poročajo včerajšnji »Narodni Listy« iz Ljubljane, je naznanil izvrševalnemu odboru narodno - napredne stranke, cla mu je nemogoče sprejeti »ponudeno« mu državnozbor sko kandidaturo za mesto Ljubljano.
+ Državnozborski kandidat za kočevski okraj je grof Barbo. Krščansko-socialna stranka na Kočevskem jc sklenila, da ne postavi nobenega kan didata, ampak da kandidaturo grofa Barbota podpira.
+ Iz škofijske kronike. Razpisan je Kiirchbergov kanonikat pri stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Nadalje se razpisujeta župniji Ziri v idrijski in Vrhpolje v vipavski dekaniji.
-f Liberalni kandidatje na Goriškem. KakQr se govori, postavijo liberalci v Gorah za kandidata znanega Vrtovca iz Tolmina, v goriški okolici prvaškega župana Furlanija.
+ Naročnina na časopise se plaču-fe vedno naprej. To zahteva red in je vpeljano pri vseh listih za naročnike ki prejemajo list po pošti, kakor tucli za one na mestu izdaje.
+ Vozni red za poletne mesece s koledarjem vred smo priložili današnji številki.
—	Iz Črmošnjic. (Pošta. — Shod.) Na progi od Ljubljane clo Straže se nahaja v nekem poštnem uradu človek, ki so mu slovenski katoliški časopisi zelo v želodcu. Predrzne se katoliške liste s svinčnikom počečkavati in trgati, cla, trga celo debele strokovne liste. Dovoljujemo si poštno direkcijo v Trstu na to opozoriti ,da reci napravi in dotično osebo primerno poduči na njene uradne dolžnosti. — Belo nedeljo smo imeli pri nas predavanje o trtnih boleznih in o sacljereji. O prvem je predaval vinski nadzornik inšpektor Skalicky, o drugem g. Zdolšek iz kmetijske šole na Grmu.
—	V Postojni pogrešajo učenca tretjega razreda meščanske šole Antona Seliš kar j a. V četrtek ob 1. uri popoldne je šel od doma in se v petek clo večera šc ni vrnil. Sodi se, da je najbrže šel v kako jamo iskat kapnikov in da se je zgodila nesreča.
—	Vinska trta kaže po nekaterih krajih naše krasne Vipavske kaj lep zarod. Vinogradniki so se z veseljem poprijeli dela v lepih vinogradih in škropljenje in žvepljanje se je že pričelo. Sicer ovira razvoj trte sedaj še precej mrzlo vreme.
—	Tri poroke v eni družini, V Slovenjem Gradcu se jc pripetil te dni redek in zanimiv slučaj: tri poroke v eni družini skupno na en dan. Dva sinova in ena hči tukajšnjega lesnega tovarnarja g. Sigla so se dali poročiti v soboto, dne 29. aprila t. 1. v mestni župni cerkvi obenem skupno. Prav posebna zanimivost pa. je še to, cla. spadata ženina-brata pod mestno faro, nevesta-sestra pa. pocl starotržko faro, dasiravno živijo vsi trije pri eni in isti skupni mizi pri svojih roditeljih.
—	Smrtna kosa. V Sp. Šiški je umrla 20 let stara hčerka krojaškega mojstra g. Soršaka gdč. Hedviga Sor-§ a k. — V kostanjeviškem samostanu je umrla gospa Luiza B e 11 e.
—	Enketa poštarjev v trgovinskem ministrstvu. Včeraj sc je vršila v trgovinskem ministrstvu enketa, c. kr. poštarjev. Predsedoval je posvetovanju trgovinski minister dr. "VVeiskirchner. Rnkete so se udeležili: ocl osrednjega tlruštva c. kr. poštarjev in poštnih eks-i&diioMav S.cliagiDger (Dunaj). Gleick-
wert ,(Gradec), predsednik kranjske skupine organizacije poštarjev g. Ulepič (Krško), in drugi. Poleg tega so bili tudi navzoči zastopniki državne zveze poštarjev in osrednjega društva pošta-ric. Od strani vlade sta se udeležila posvetovanja dvorni svetnik Hofer in sekcijski šef baron Buschmann. Enketa, ki je trajala do 3. ure popoldne, se je zedinila po živahni debati, da se v spopolnitveni odredbi odloka z dne 21. junija 1910, št. 88., brezpogojno upošteva službeno dobo. Od udeležencev en-kete je bil podpiran tudi minimalni predlog osrednjega društva, ki ga je vlada tudi sprejela. Po tem predlogu se imajo prehodna določila zadnje regulacije v toliko omiliti, da se ima uvrstitev na podlagi dopolnjene službene dobe izvršiti na ta način, da vsi poštarji z dokončanim 35. službenim letom dosežejo najvišjo plačo točasne najvišje VII. plačilne stopnje. Tako bo vsakemu poštarju mogoče pri normalnem službovanju doseči najvišjo plačilno stopinjo. V zadevi inteligenčne volivne pravice in domovinske pravice jc vlada na stališču, cla c. kr. poštarji niso drž. uradniki, pač pa z dekretom nastavljeni uradniki. To velja tudi glede vprašanja železniških legitimacij. Kar se tiče vprašanja o dopustih, je to specielna zadeva posameznih poštnih ravnateljstev. To vprašanje tudi ni še zakonsko urejeno za prave državne uradnike. Z ozirom na postranske pristojbine, kot doklade za ponočno službo itd. še niso poizvedovanja končana. Želji glede oprave uradov se bo po možnosti, v kolikor bodo dopuščala sredstva, ustrezalo. Glede 351etncga službovanja se je od strani vladnih zastopnikov izjavilo, da tozadevna pogajanja še niso končana, bržkone pa bodo kmalu in v clobro poštarjem zaključena. Glede službene pragrnatike se je izjavilo ocl strani vlade, da pride na vrsto, ko bo izvoljen državni zbor, ki jo bo moral rešiti. Ocl strani vlade pa se odklanja želja po ustanovitvi personalnih komisij. Kar se tiče vprašanja ekspedijentov, ga je vlacla že v ugodnem smisiu rešila. Kot. se nam poroča, so v splošnem dobili udeležniki enkete vtis, cla je vlada pripravljena, seveda z ozirom na financi-elna sredstva, ustreči v zadevi glede prehodnega stadija in glede ekspedijentov.
—	Prvi roj jc imel, kakor doslej znano, dne 4. maja, Janez Eržen v Cerkljah na Gorenjskem. 5. maja je dobil zopet enega in v kratkem jih več pričakuje.
—	Dobro idoča trgovina v lepem kraju na Spodnjem Štajerskem se proda. Nevarnost je velika, da pride ta trgovina, ki je dosedaj last Slovenca, v nemške roke. Pojasnila daje Slovenska Straža v Ljubljani.
—	Bralno društvo v Gorjah proslavi v nedeljo, to je dne 7. t. m. svoj društveni praznik s sledečim vsporedom: I. Ob 10. uri dopoldne sveta maša. — Člani naj se zbero z društvenimi znaki ob tričetrt na 10 v dvorani. Ocl tod gredo z zastavo v cerkev. II. Zvečer ob pol 7. uri predstava zgodovinske igre v V. dejanju »Devica Orleanska«. III. Petje. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Bolezen dr. Vilfana. Poroča se nam iz Radovljice: Vesti o bolezni clr. Vilfana ne odgovarjajo popolnoma resnici. On pač biva za nekaj tednov v zdravilišču Judendorf - Strassengel, bolan na živcih vsled preobilega dela. O kaki duševni bolezni pa ni nobenega sledu.
—	Za nove občinske volitve se v Litiji nihče bolj ne briga kot znani trgovec Elsncr. Žalostno za litijske velena-roclne razmere. Sploh je pa zanj najbolje, cla kar lepo molči in hvali naj Boga, cla se ga tako pusti v miru. On in celo njegovi uslužbenci napadajo in smešijo v prodajalni naše somišljenike. Če ne bo miru, bomo še govorili!
—	»Narodni Vestnik« se imenuje novi slovenski tednik, čegar prva številka na osmih straneh je izšla 13. aprila t. 1. v Duluthu, Minn. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga neka slovenska tiskovna družba, od katere jc podpisan v prvi številki gospod Ant. Hrast kot njen zastopnik.
—	Na Selu pri Oražmu bo v ponedeljek ob 8. uri zvečer sestanek in predavanje Katol. slov. izobraževalnega društva. Udeležite se ga!
—	Obrekovane redovnice. Goriška ženska bolnišnica, ki je last goriškega mesta, je postala predmet umetnemu razburjenju. Mestni svetovalec žid clr. Pavia. je očital usmiljenim sestram, ki imajo upravo in postrežbo v rokah, (la slabo strežejo bolnikom, da rabijo za zabelo loj itd. Nenapovedana preiskava magistratovcev v bolnišnici je našla vse v najlepšem ¥edu in bolnice so zadovoljne s hrano in postrežbo usmiljenih sester. Zdravnik v bolnišnici dr. Pont oni sam se je zavzel za usmiljene
estre. Kako nesebično skrbe redovnice
za bolnike, kažejo računi za lansko leta, ki izkazujejo, da so imele sestre 13 tisoč kron izgube.
( —■ Ciganska nadloga. Koncem mi-nolega meseca je neka ciganska tolpa ukradla nekemu posestniku v Strugah na Dolenjskem konja na Črnučah pa voz in konjsko opravo ter se na to odpeljala na Koroško. Ko so cigani v Zg. Jezeru zaslutili, da jih zasleduje orož-ništvo, so vse skupaj popustili na cesti in zbežali v bližnji gozd.
—	V postojnski bolnišnici jc bilo koncem marca 43 bolnikov, 25 moških, 18 žensk. Meseca aprila so sprejeli 38 moških in 28 ženskih bolnikov, skupaj 67. Odpustili so aprila 70 oseb, umrli sta clva moška in ena ženska, Koncem aprila, je ostalo v postojnski bolnišnici 25 moških in 12 žensk. Med 110 bolniki je bilo 7 domačinov in 103 tujci. Bolniških dni je bilo 1106, posameznik se je zdravil deset dni.
—	Tatvina. Iz Rožne doline: Včeraj v mraku, ko se je v župni cerkvi vršila rffajniška pobožnost, je v Rožni dolini pri g. Hvaletu dosedaj še nepoznan uz-movič odnesel 100 K in nekaj cigaret. Storilca orožništvo prav marljivo zasleduje in kakor kažejo okoliščine, bo kmalu v rokah pravice.
—	Automobilna tekma se vrši letos 13. clo 16. maja, in pasira v ponedeljek 15. maja. Ljubljano pri vožnji proti Tržiču in Ljubelju. Tekma obsega 1500 km in vozi po najnevarnejših gorskih prelazih. Naj utru cilji ve j si dan je pa ravno dan 15. maja, ko vozijo automo-bilisti čez Monte Maggiore—Trnovo— Postojna—Ljubljana—Tržič in Ljubelj na Celovec. Vožnja po Ljubelju je znana kot jako težavna, seveda pa so za to vožnjo izbrani posebno močni auto-mobili. C. kr. automobilni klub na Dunaju poslal je v bitko najboljše vozače ter so razpisana velika darila. Kranjski automobilni klub bode pocl predsedstvom g. barona Borna pričakoval tekmovalce pri Sv. Ani na Gorenjskem ter tako prisostvoval interesantni in težavni vožnji čez Ljubelj. Natančno uro, ko vozijo tekmovalci po Tržaški cesti mimo Ljubljane, bodemo kasneje naznanili. Natančna pojasnila o tej tekmi daje tajništvo Kranjskega automobilnega kluba, v Tourist - Office, Miklošičeva cesta 6.
—	Izseljevanje na Goriškem pone-huje. Da v goriški deželi izseljevanje ponehuje, kažejo naslednje številke: V letih 1890 do 1900 se je izselilo iz dežele 9530 ljudi, v letih 1900 do 1910 pa le 2895. Gre torej na bolje, če smemo verjeti tem številkam.
—	Kaj si vsega liberalen župan ne zinisli. V Škrbini na Krasu so preteče-no sredo roožnarji pokali in ljudje so se povpraševali, kaj in kdo prihaja. In kaj je bilo? Bivši župan Dugulin je bil oproščen radi državnih trt. Pravijo, cla bo v škrbini od zdaj naprej vsak, ki bo pred sodnijo oproščen, prišel k slavnemu županstvu po topiče in po dovoljenje, da se mu bo streljalo.
—	Dalmatinec poslan iz Amerike v domovino, ker je prevelik. Na Ellis Is-lendu, ncwyorškem izseljeniškem otoku, so ameriške oblasti zavrnile Dal-matinca Vlaho Radičeviča, ker je bil prevelik. Meril je 6 čevljev in 2 palca. Tehtal je 210 funtov. Deportiran je bil, dasi je imel 55 dolarjev pri sebi. Ker je mož zdrav in čvrst, je deportacija vzbudila na otoku splošno pozornost. Moral se je vrniti v domovino, četudi nerad.
Uvoz argentinskega mesa v Trst.
Iz Bucnos-Airesa poročajo, cla je odplul 27. aprila iz tamošnje luke parnik »Sofia. Ilohenburg« s 700 tonami mesa. Parnik bo dospel v tržaško pristanišče okoli 25. t. m. Da se omogoči uvoz argentinskega mesa v Avstrijo tudi poleti, je Austro-Americana postavila v tržaški luki veliko ledenico, v kateri bo spravljeno argentinsko meso. Vsled te odredbe morejo mesta, ki nimajo potrebnih ledenic za večje količine mesa, po malem dobivati iz Trsta argentinsko meso, tako cla bodo mogla biti ž njim trajno preskrbljena.
Slovenca ponesrečila v Ameriki. V
Franklin v Kans., se jc ponesrečil rojak Franc Omerza. Obžgal ga je plin in smodnik po krivdi n jegovega sodelavca tako, da je kmalu nato umrl. V Ameriki je bil šele šest mesecev. Doma je bil iz Rajhenburga na Spodnjem štajerskem in zapušča doma žalujoče stari-še. Star je bil 26 let. Pogreb se je vršil dne 14. aprila. Druga nesreča, je zadela rojaka Jožefa Gruma, doma iz Sp. Brezovega. v fari Višnja gora. Dne 13. aprila je padla tolika množina, kamna na njega, cla je bil takoj mrtev. V Ameriki jje bil štiri leta.
Slovence umrl v Ameriki. V She-boygan, Wis„ je umrl dne 11. aprila rojak Frank Terkaj iz Trebclna na Dolenjskem, star 25 let in ncožcnjc.u.
Nova slovenska cerkev v Ameriki.
Slovenci v Mc. Kinley, Minn., so sklenili, zgraditi si majhno cerkev, ker je škof prepovedal maševati v državni šoli.
Nov slovenski društveni dom v Ameriki. Slovenska društva v VVauke-ganu, 111., so se zedinila in si bodo po stavila svoj društveni dom.
Ljubljanske novice.
Volilce S. L. S. tem potom vljudno vabimo, da se ju« t r i š n j d g a volilnega shoda S. L. S., ki se vrši ob 10. u r i d o« poldne v ' veliki dvorani »Uniona«, prav gotovo udele« že. Na shodu govori in raz« vije svoj program kandidat S. L. S. za deželnozborskiman-dat v Ljubljani dr. Vinko Gregorič. Pokažimo z obilno udeležbo, da nam je na s r« cu blagor in napredek na* še Ljubljane.
lj Koncert »Ljubljane« se ne vrši jutri 7. t. m. nego pozneje. Dan se bo pravočasno objavil. To na znanje na mnoga vprašanja iz dežele.
lj Kako snubi liberalna stranka ljubljansko uradništvo? Včerajšnji »Sl. Narod« jc prinesel nek tako konfuzno pisan uvodnik, cla se človeku želodec obrača, če ga bere. Niti ene misli ni v tem članku, ker niti najmanjše dispozicije ni v njem zaslediti. Edino psova-nje na našega voditelja clr. šusteršiča in deželnega glavarja pl. Šukljeja vse« buje ta članek, psovanje v tako izbranih izrazih, kakor so zmožni edino slovenski liberalni listi. V celem članku je ena sama resnica, in to priznanje je dragoceno dovolj, namreč: Člankar »Slov. Naroda« konstatira, da je ob zadnjih ljubljanskih občinskih volitvah več uradnikov, ki jih je štela liberalna stranka med svoje somišljenike, glasovalo za listo S. L. S. In to priznanje, ki ga je najbrže člankar v naglici ob množici psovanja prezrl, boli zelo hudo frazasto in brezdelno liberalno sti*anko, od tod tudi onemogla jeza in srci, ki se izraža v tem konfuznem članku s psovanjem na S. L. S. Pričakovali smo, cla razvije pod bombastičnim naslovom »Klerikalna stranka in slovensko uradništvo« liberalni dežcl-nozborski kandidat profesor Reisner svoj uradniški program ali pa program liberalne stranke. A zmotili smo sc. V, nečem je pa vendar ta člankar prekosil celo liberalnega šef-generala dr. Tavčarja, Slednji je namreč pred ljubljanskimi občinskimi volitvami označil program liberalne stranko z dvema be-sedama: » Z d r a v a p a m e t«. (!) Vče. rajšnji člankar pa bi bil lahko označil program liberalne stranke z eno samo besedo. Po članku namreč sodeč, ki naj vsebuje menda program liberalne stranke, bi lahko označili ta program z eno samo besedo, namreč »Psovanje«. Naši liberalci si jezo z najpodlejšim psovanjem liladc. In s takim člankom hoče »Slov. Narod« pridobiti uradnike za falilno liberalno stranko. Menda se bode tucli najzagrizenejšemu liberalne-mu uradniku začelo seclaj svetlikati.
1 j Za smeh in kratek čas so skrbeli liberalni časnikarski zaleteli pri svojih »poročilih« o shodu v Krakovu. Poleg omejenosti, ki se vidi iz »Narodovih« in »Jutrovih« notic o krakovskih dneh. se je piscem listih vrstic izpod peresa vsem v zabavo zasvetil tudi odsvit či» sto navadne »fovšarije«. Kdo se ne spominja, kako tragikomično je vzdihoval pred časom žlahtni kranjski Janez vitez Vednolačni o Svojem potu na Poljsko. V črnih solzah se ie takrat topil po »Slovenskem Narodu« in pravil svetu, cla je pri izletu deputacije prejšnjega ljubljanskega občinskega sveta na Poljsko, trpel silno lakoto. Poljaki so se tedaj globokostj čustev ljubljanskih občinskih svetnikov menda ravno tako čudili, kakor obsežnosti slovenskih pr-vaških želodcev. In sedaj pri pohodu S. L. S. na Poljsko ni bilo čuti niti ene tožbe o »lakoti«, listi so tako vabljivo poročali, celo o sijajnih banketih in o veselem , navdušenem razpoloženju. V hlapcih viteza Janeza se je vzbudilo silno sočutje do gospodarjevega »trpljenja« na. Poljskem. In tako so zalilap-čevali Njegovi »fovšariji«, da z »Narodovim« papirjem potolažijo žalostne spomine na Njegovo »poljsko lakoto«. Kaj bi se šele zgodilo v političnem delu »Slovenskega Naroda«, če bi kdo glavarju slovenskih jedcev zbral in poslal menukarte iz Krakova. Ljudje pa se že sedaj smejejo na vseh poljih izstradanim slovenskim liberalcem, ki pro-ducirajo samo nevžitne politične klobase.
lj Napad liberalnih kavalirjev na flpspo Milico Hribarjevo, Je dni je
i Narod <7' priobčil to-lc 'notico: »Za^goT Milico Hribarjevo se »Slovenec« v zadnjem času prav toplo zavzema, čeprav §e ni dolgo tega, ko jo je napadal in blatil prav tako, kakor napada sedaj naše vrle narodne dame. Mi in tudi gotovo naše narodne dame gospo Milico Hribarjevo prav radi privoščimo »Slovencu« in klerikalcem, ker vemo prav dobro, kako vlogo je ta gospa igrala med nami. Prav posebno bodo sedaj vesele narodne dame, ki so se sedaj iz-nebile osebe, ki je preje vse, kar se je snovalo v slovenskih vrstah, nesla toplo na uho nemškutarjem. To je sedaj hvala Bogu pri nas prenehalo, zato klerikalcem samo čestitamo k najnovejši njihovi rekviziciji.« — Ne čudimo se, da ženski kavalirji posebne vrste napadajo Milico Hribar. Gospa je po sodbi naših liberalcev preveč očitno pokazala, kake nazore ima o pravi ženski časti in to je včasih čestilcem narodnih dam jako — nekomodno. Na »Narodov« napad le to konstatiramo, da smo obsojali liberalno prostaštvo. ki je bilo tako nizkotno, da je gospe j Milici Hribar na cesti klicalo »Fej!«, da pa. mi gospe Milice Hribar tudi prej nikdar nismo imeli povoda napadati, ker se je njeno obnašanje jako razločevalo od nastopa izvestnih narodnih dam. Ga. Milica Hribar je vedno vedela za to, kar se v življenju označuje s taktom in tudi se ni nič uklonila zahtevi, naj odstopi kot kuinica »Ljubljane«. Spoštovanje do takega narodnega ženstva, je bilo pri nas vedno globoko, ne more se nam pa zameriti, če delokroga narodnih dam ne vidimo v raznih govorih pred raznimi demonstracijami, kar pa še ni napad na narodne dame. Pri »Narodu« je pa pojem kdo je »narodna dama« in kake vrste »narodnih dam« se ne sme napadati, menda res posebne vrste, to je zopet, pokazal z napadom na gospo Milico Hribar, kateri očita sedaj celo izdajanje tajnosti nemškutarjem, ko vender vsak ve. da so bile take »tajnosti« vedno javne pri — Roži in da se gospa Milica Hribar za politične mahinacije nikdar brigala ni. Resnično narodno ženstvo pa sedaj lahko premišljuje, kje se pri »Narodu« pričenja in neha spoštovanje, dam. Na tako posebno naziranje ženske časti, naj bodo le ponosni liberalci, še bolj pa •;Narodove« »narodne dame«. Taka ženska čast, ki se jo gazi in napada, kadar je v obrambi svojih pravic, je tudi liberalna slovenska specijaliteta! Slovenci smo tako kaznovani, da imamo — tako »inteligenco«. Ta »inteligenca« je svojo nesramnost z napadom na pošteno ženo tembolj pokazala, ker bi morala biti vesela, da je o Ivanu Hribarju za sedaj še vse — precej tiho.
lj Dramatično šolo »Ljudskega Odra« poseča veliko število gojenk in gojencev. Ker se je pa od raznih strani izrazila želja, da bi se še nekateri vpisali, sc je vodstvo šole odločilo, da sprejema še jutri, v nedeljo, 7. maja. popoldne točno ob pol 3. uri v drugem nadstropju Ljudskega Doma nanovo rstopivše učenke in učence. Zato naj pridejo v nedeljo ob Vi 3. vsi tisti, ki bi 5e radi vstopili in ki imajo veselje do dramatike. Pristop ima vsak član vseh društev .ki so včlanjeni v Zvezi. — V nedeljo se vrši nepreklicno zadnji vsprejem, na poznejše priglase se ne bo mogoče več ozirati.
lj Prvo sveto obhajilo je prejelo v petek v cerkvi sv. Petra 11 gluhonemih dečkov in deklic. Ginljivo je bilo, ko so le ti skupno in na glas molili sv. krstno obljubo in druge molitve, če se pomisli, da ti ubožci pred petimi leti niti besedice niso znali spregovoriti, reči moramo, da nečloveški trudi, katere ima učiteljstvo z gojenci v gluhonem-nici, ni ostal brez uspehov in sadu.
lj Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« razpisuje s tem tretjo in zadnjič tri nagrade po 50 K, 30 K in 20 K, za tri najboljše moške ali mešane zbore na neerotično besedilo. V poštev pridejo samo rodom slovenski skladatelji. Termin do konca julija t. 1.
lj Šenipeterski Orel v Ljubljani naznanja, da se vrši danes zvečer ob osmi uri prva od borova seja. Po od borovi seji prva telovadna ura za vse člane. Bratje Orli Šentpeterčani, pridite pol-noštevilno. Načelništvo je prevzel brat Kržan. Na svidenje! Na zdar!
lj Prva velika lootball-tekma v LJubljani se vrši v nedeljo dne 7. t. in. Db 3. uri popoldne na igrišču v Tivoli. Tekmuje ljubljansko srednješolsko mo-Stvo z moštvom c. kr. tržaške gimnazije in realke, katero se pod vodstvom g. prof. Maksa Machra pripelje v Ljubljano v nedeljo ob 11. uri 28 minut. Ljubljansko moštvo je sestavljeno sledeče: vratar Dolenc Joža, branilca Jankovič in Kobler VI.; srednji krilec Hiti Vinko [načelnik ljubljanskega moštva), levi krilec Kušar Ivan, desni Dolenc Edvard. Srednji napadalec Betetto Evgen, fkrajni levi Breme Fran. skrajni desni
Valašek, leva zveza Lavrcnčak Viktor, desna zveza Vadnal Adolf. Tem nasproti so postavili Tržačani naslednje moštvo: vratar Štokel, branilca Brove-dani in Nemeth l.; srednji krilec Raj-gelj, levi Butkovič, desni Wa)cl. Srednji napadalec Camber, levi skrajni Kummer, desni skrajni Machne, leva zveza Cibei, desna Nemeth II. Sodnik g. prof. Maks Maehr. — Vse prijatelje football-športa opozarjamo na to tekmo, pri kateri nastopi slovensko moštvo prvič proti izvenljnbljanskemu klubu, ki bo torej pokazala stopnjo našega razvoja v tej panogi športa. Na-prošeni smo tudi, da opozorimo slavno občinstvo, naj se ravna po odredbah rediteljev — bel trak z rdečo zvezdo — in ne sili v igrišče, ker se mora v tem slučaju igra prekiniti. Omenjeno bodi še, da se vrši tekma pri vsakem vremenu.
lj Preselitev odvetniško pisarne.
Pisarna odvetnika g. clr. Fr. Papeža, se nahaja odslej na Marije Terezije cesti št. 4, poleg kavarne »Evropa«. Več v oglasu.
lj Odlikovanje. Stražmojster Anton Bohte (ne Bothe) v Lukovici je za večletno vzorno službovanje odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono.
lj Cirkus Schmidt pride v kratkem v Ljubljano.
lj Nadzorništvo deželne naklade v Ljubljani in ž njim združeni boletni urad za ljubljansko okolico sta se preselila iz hiše št. 36 na Miklošičevi cesti v I. nadstropje hiše št. 1 na Turjaškem trgu (nekdanji Katoliški dom) v Ljubljani, kjer uradujeta od S. maja 1911 dalje.
lj Junaki za plotom. 20september-ska in 23aprilska sodrga ima na vesti, da je Ljubljana pred svetom oblatena, oskrunjena; pa še ne miruje. Napredna »olika« se je vsled divjih pouličnih prizorov tako daleč razvila, da so nekatere liberalne prikazni, da celo pun-čare, ki bi jim po videzu prisodil vsaj malce olike, izgubile še zadnjo trohico zunanje dostojnosti ter napadajo mirne pristaše S. L. S., ki o njih vedo, da nc bodo reagirali, z raznimi opazkami — neumnimi sicer kot noč. Takim in enakim »cvetkam« ;iz »Jutrovega« in »Narodovega« vrtiča vržemo v obraz staro reklo: »Konju bič, oslu uzdo, bedaku pa š i bo!«
lj Star dlan Slovenske kršč. soc. zveze je z družino v silni bedi. Vzrok: dolgotrajna bolezen. V bedi je družina osmih oseb, navezana na zaslužek očetov. Lepo prosimo usmiljena srca za blagohotno podporo. Vsak tudi najmanjši dar v ta namen sprejemata v »Ljudskem domu« gg. Sedmak in Bajuk, sprejema pa tudi naše upravništvo. Prosimo!
lj Kaj se na svetu vse pripeti? Včeraj opoldne je po Kopitarjevi ulici neki hlapec jezdil konja. Ko pride do gostilne »Činkole« je konj tako brcnil, da je konju podkev z vso silo odletela v hišo skozi okno, in s tako močjo, da je priletela v nasprotno steno v uro, ki je razbila šipo. Ko bi bila letela malo nižje med goste, bi bila večja nesreča neizogibna.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Prime, šivilja, 37 let. — Karel Žnidar-šič, bivši stavbni risar, 51 let. ----- Ivan Peršin, mizar, 34 let, —- Franja Ska-pin, posostnikova žena, 54 let. — Ana Gričar, delavčeva žena, 67 let. — Josip Znidaršič, posestnikov sin, 10 let. — Lenart Peressini, delavec, 65 let, — Ma„-rija Gujzelj, žena c. kr. pošnega asistenta, 44 let. — Franja Vidmar, posestni-kova hči, 4 leta.
lj Nepošten najditelj. Pred kratkim je izgubila neka dama na Bloivvei-sovi cesti zlato žensko uro z dolgo verižico, vredno 300 K, katero jc našel 54-letni dninar Jernej Mačur in jo hotel prodati pri nekem tukajšnjem urarju. Ta je pa kot, poštenjak zadevo ovadil policiji, ki je Mačurja izsledila in aretovala. Po predpreiskavi so nepošte-njaka izpustili na prosto. Zagovarjati se bode moral pred sodiščem.
lj Utonila je v Črni vasi včera j popoldne v domačem vodnjaku štiriletna posostnikova hči Frančiška Vidmarje-va, katera je bila ob času nesreče nama doma. Njeno truplo so položili na mrtvaški oder doma.
lj Umrl je v Budimpešti, kakor smo včeraj kratko poročali, v bolnišnici znani Ljubljančan Albert Kordesch, ki je prehodil skoraj ves svet ter se naziva! za doktorja. Nastopal jc kot žur-nalist, profesor, gledališki igralec ter imel razna predavanja. Mož je bil zaradi klativiteštva zelo dobro seznanjen s kazenskim zakonom in je mnogo sedel po raznih zaporih, odkoder je prišel v svoje rodno mesto z neprostovoljnim spremstvom po odgonu. Sedaj je pa sklenil svoje življenje v tujini, katero je tako zelo ljubil.
ij Izgubljeni sta dve hranilnični knjižici Kranjske hranilnice z večjima
vlogama. Začetni črki lastnice sta G, B. in ima prva. knjižica številko 189.119, druga pa 192.527. Pošteni najditelj naj jih odda pri magistratu.
lj Prodajala se bo v petek, dne 12. t. mes., ob 10. uri dopoldne pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani v sobi št. 16 hiša št. 73 v Novem Vodmatu z vrtom, cenjena na 19.664 Iv. Najmanjši ponudek znaša 10.039 K 33 h. Vsak ude-ležnik mora pri dražbi položiti vadij 1966 K 40 h.
Koroške novice.
k Škandalozno gospodarstvo. Električna železnica v Celovcu še vedno ni v prometu. Dobre tri tedne sc že vozi po Celovcu, pa brez potnikov. Ministrstvo celovškim mestnim očetom nagaja in ne pošlje komisije. Dokler pa ne odo-bri železnice komisija železniškega ministrstva, tako dolgo nc sme noben potnik na sicer lepe vozove, ki se vozijo dan za dnevom — prazni in v zabavo hudomušnežev. Celovški nacionalci pač ne znajo gospodariti. Zakaj niso zgradili električne do mestnega pokopališča saj zahaja po sto ljudi na dan v deželno bolnišnico, mnogo pa tudi na pokopališče. Zgraditi pa, hočejo razne proge posamezno drugo za drugo. Tako bodo morali prositi morda za štiri komisije in če bodo na vsako morali čakati tako dolgo, kakor na prvo, bodo tujci hodili peš na jezero in bodo vzdihovali po starih kljusetih pri bivšem konjskem tramvaju. Krasno gospodarstvo! In Celovec dolguje 18 milijonov kron. O srečna dežela, v kateri nemški nacionalci gospodarijo!
novice.
š Nemški narodni svet za Spodnjo Štajersko priporoča za Maribor držav-liozborsko kandidaturo Henrika Wa-stiana, za Celje - Ormož Riharcla Mar-ckhla ter izraža bojazen, da stališče Nemcev vsled posebnih nemških kandidatov v teh okrajih, dr. Waneka in učitelja Schicferja je v nevarnosti.
Rszne šivan.
Po ljubljanskem vzorcu. — Poli-cijski šef trgovec z dekleti. Nekega dne se jc prigodila v Varšavi neprilika šefu tajne policije, da so odkrili neke čudne čine, ki jih je izvršil kot policijski uradnik. Weissmann — tako je ime bivšemu policijskemu šefu — jc zaradi odkritij izgubil službo. Nato je pobegnil v Pariz, kjer pa. se je sam javil policiji, ki ga je poslala nazaj v Varšavo. Po kratkem zaporu pa jc bil izpuščen na prosto proti kavciji Morebiti mu žele dati oblasti časa, cla se morejo pokriti grehi onih, ki so eventualno bili ž njim v zvezi. Predživljenje čestitega šefa policije je bilo jako burno. Svoječasno je »deloval« v Sofiji, Carigradu in Parizu ter je, kot poročajo neke vesti iz glavnega mesta Francoske, sodeloval tudi pri ponarejanju dokumentov v aferi Maimon. Weissmann je živel preje v Odesi, kjer se je najpreje bavil z vodstvom nočnih lokalov, a pozneje je pričel s trgovino z dekleti. Ko je clošel na Balkan, se je začel pečati tudi z vohunstvom. Znal si je pridobiti zaupanje bolgarskih, rumunskih in srbskih državnikov ter sc znal usiliti tudi na dvor srbskega kralja Aleksandra, Tu je postal šef tajne policije. Po smrti kralja Aleksandra pa je odpotoval v Avstrijo in od tu v Varšavo, kjer je postal šef policije.
Od kmečkega fanta do generala. List. »A Nap« poroča: Leta 1893 je umrl na Dunaju vpokojeni generalni major Štefan Bus. Zapustil je 12 milijonov premoženja in ker se niso oglasih nobeni dediči, je zapadel denar erarju. Sedaj pa se je izkazalo, cla je Bus leta 1820 prišel k vojakom kot priprost kmečki fant in jc vsled izrednih zmožnosti postal general. Oglasili so se sedaj nekateri njegovi stričniki in strič-nice, ki nameravajo tožiti erar za clcd-ščino.	>■ |
Strašna nesreča povzročena po lahkomišljenosti na dunajski mestni železnici. Na Dunaju se jc peljala po mestni železnici 5. t. m. 171etna modi-fctinja, Friderika Albreeht, Predno je nameravala izstopiti, jc šla, ko je še vlak vozil, na stopnjice, a. potniki, ki so stali za njo, so jo v noodpustni laliko-mišljenosti pahnili s stopnic tako, da je padla nesrcčnica na tračnico, kjer so ji kolesa odrezali obe nogi. Revico so prepeljali v bolnišnico in uvedli strogo preiskavo.
Kuga na Formozi. Na Formozi je obolelo no kugi 129 oseb.
Železniške nesreče v New Yorku. Glasom poročila prometne komisije v New Vorku se je pripetilo meseca februarja t. 1. na železnicah v New Vorku 2522 nezgod. Dvajset oseb je bilo
a smrt enih". Na; elektriČniK železnicah je bilo 2220 nezgod. Petnajst oseb jo bilo usmrtenih in 108 težko poškodovanih.
Ustanova dveh milijonov kron za vzgojo katoliške duhovščine v Ameriki.
Msgr. Wahls je volil 400.000 dolarjev za ustanovo, da se izobrazijo duhovniki v revnih škofijah Zjedinjenih držav.
Velika železniška nesreča pri Wll* denschwertu. Šest mrtvih, trije ranjen, ci. Pri Wildenschwertu se je zgodila velika železniška nesreča. Lokomotiva in šest vagonov je popolnoma razbitih. Ubitih jo šest, nevarno ranjene pa tri osebe, vsi železničarji. Nesrečo je povzročilo, ker je skočil tovorni vlak vsled naliva iz tira.
Ne selite se v Ameriko! To je stalen klic raznih izseljeniških listov v Ameriki. Listi poročajo naravnost grozne stvari, kako slabo se godi izseljencem v Ameriki, ker primanjkuje dela. Ljudje potujejo iz Čikago v St, Louis, Milwau-kce, Kansas City in drugam, a nikjer ne dobe dela. V Čikagi sami je nad 60 tisoč delavcev brez posla. Tvornice so odpustile mnogo delavstva, železnic se gradi zelo malo, premogokopi slabo delujejo v vseh državah in tako jo vsaki dan slabše namesto bolje. Ljudje, ki so šli v omenjene kraje iskat dela, prosijo okoli znancev denarja, cla bi se vrnili v domovino. Vsako jutro se vidijo cele tolpe delavcev, ki gredo iskat z lopatami na ramah več milj daleč iz mesta dela, a zvečer se vračajo izmučeni od hoje, nc da bi dobili zaslužka, kljub temu, da so ga iskali ves dan za vsako ceno. Pravijo da bo to pomanjkanje dela trajalo dalje časa. Naj bo to opomin vsem onim, ki hočejo iti v Ameriko iskat dela. Naj vsakdo dobro premisli, predno zapusti domovino, kjer sc dobi vsaj še vedno kruha in dela dovolj.
Naseljevanje v Ameriko. Pri ne* kom zborovanju American Philosophi-cal Society v Filadelfiji je rekel vseučiliški profesor M. D. Learned. da se pri ameriških naselnikih veliko preveč gleda na to, da imajo denarja, ne upošteva pa se toliko zdravo telo, značaj in namen naseljevanja. Govornik je dejal, da bi morali vlada, državna oblast in policija izpraševati naselnika in si zabeležiti njegove odgovore. Policija bi morala vsakega naselnika nadzorovati in vlada bi morala skrbeti za šole, v katerih bi se naselniki morali priučiti deželnega jezika. Lenard je priporočal tudi vladi, da poskrbi za delo v raznih državah.
Ženske detektivi. Iz Sapulpa., Okla,, poročajo: Tukajšnji župan jc imenoval >za mestne detektive z letno plačo 900 dolarjev tri deklice. Deklice so se izkazale pri loven ju nekega zamorca, ki je ukradel 18.000 dolarjev. Poleg tega pa je dobila še vsaka deklica 700 dolarjev nagrade. Župan pravi, da tatovi sedaj v mestu ne bodo imeli mnogo posla, ko jih bodo čakali ženski detektivi.
Najvišje železnice. V Evropi je bila clo pred kratkim izobčasta železnica, ki vodi od Zermatta do Gornergrada, edina, ki je dosegla največjo višino nad morsko površino. Njena najvišja točka leži 3018 metrov nad morsko gladino in bila je več let tucli edina, ki je vozila nad 3000 metrov višine. Sedaj jo prekaša že mnogoimenovana železnica na Jungfrau, katere postaja »Eismeer« je 3162 metrov visoko, medtem ko bo naslednja postaja »Jugfraujoch« 3396 m in končna projektirana točka celo 4075 metrov visoko. Najvišja normalnotirna železnica Evrope jc bila do pred kratkim brenerska železnica, ki vozi na najvišji točki 1362 metrov visoko nad morjem, medtem ko montceniška železnica vozi najvišje le 1338 m, arl-berška 3111 m, gothardska pa samo 1154 m. Zc nekaj let pa prekaša v tem oziru brcnersko železnico simplonska, katere najvišja točka je 1430 m visoko. Neprimerno večje višine kot v Evropi so dosegli pri grajenju železnic marsikje v Ameriki .Železnice s 3000 m in celo več kot 4000 m višine niso tam nobena redkost. Tako dosežejo: najvišja železnica v Mehiki Cusubra de a Cruses pri Salazarju 3041 m, v Združenih državah na vrhu Tremont 3453 m in na vrhu Tenn 3119 m višine. V južni Ameriki doseže železnica, ki vodi iz Antafagaste severno v boliviansko ozemlje, pri Ascatanu 3956 m višine. Pri Pulycayu v Boliviji doseže neka železnica skoraj višino železnice na evropsko Jungfrau (4166 m), namreč 4152 m. V južnem Peru vozi pogorska železnica v bližini velikega pogorskega jezera Titicaca. pri Portez el Cruzera do 4270 m in od leta 1873. vozi od Puno ob jezeru Titicaca do pristaniškega kraja Arocpiipa železnica, ki doseže pri Vin-coeayi 4170 m višine. Še višje, do 4618 metrov nad morsko površino vozi na vzhodni strani Andov žična železnica, ki vodi iz Chilecita v Argentini ji do Mcjjcane. To železnico pa prekaša. Šo
JesemsKe novice.
j Jesenice prodane! Kar smo pričakovali, to sc je zgodilo od liberalne strani: Jesenice so prodane Nemcem! Humer je'kot voditelj svobodomiselnih strank na Jesenicah sklenil kompromis z Nemci in soc. demokrati, katerega rezultat je pred nekaj dnevi objavil na nekem zaupnem sestanku. Po tem Kompromisu podpirajo Nemci in soc. demokratje liberalce v prvem razredu, v tretjem pa podpirajo Nemci in liberalci listo soc. demokratov. Zato pa dobijo Nemci v prvem razredu šest mandatov, liberalci pa tri, dočim dobijo soc. demokratje v tretjem razredu vseh devet mandatov! Ker so socialni demokratje internacionalni in je med njimi veliko število Nemcev, ki bodo, če pridejo v občinski odbor, dosledno glasovali z Nemci in ker bodo trije liberalci popolnoma odvisni od nemške milosti, tako bi bilo v novem občinskem odboru 18 nemško mislečih odbornikov ali z drugimi besedami: Slovenske Jesenice so od liberalcev prodane Nemcem zaradi enega Humra. Humer sc hoče obdržati na Jesenicah in postati občinski tajnik in zato mu jc dobro vsako sredstvo, zato mu je dobra vsaka kupčija. In to kupčijo naj bi podpirali naši stari narodnjaki na Jesenicah? To kupčijo bodo podpirali s svo-imi glasovi družba sv. Cirila in Meto-a, Slov. planinsko društvo, društvo dgoslova.nskih železniških uradnikov, iruštvo jugoslovanskih železničarjev, lovensko učiteljstvo? Da bo to kupči-> podpiral jeseniški Sokol, čegar sta-jsta jo Humer, se nam nc zdi nič udnega! — llcs jc, da so liberalci nam ponujali zvezo, ki jc pa nismo spreje-'i! In čemu tudi? Ali morda zato, da »omagamo na Jesenicah vzdržati svo-0odomisloca Humra, ki jc na Jesenice prinesel toliko zla in toliko nemira? Sc-li moro vezati ogenj in voda? Ali laj bi se bili mi vezali s svojimi naj-
Avstr. patent št. 4G.347.
Patentovano v 7 državah.
Čudovito!
Vse dosedanje iznajdbe skladnih stolov, klopi in miz celega sveta presega J. Lojk-ova iznajdba
eleznih skladnih s
lii jih Izdeluje in zalaga
n a
■—S ■ m/3 5
Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Vzorce pošiljam po povzetju. Ako no ugaja, sprejmem poštnine prosto naza j in vrnem vplačani denar. Pravico za sprejem denarja imam le jaz.
ovenci in Slonesikel
Pri nakupovanj u blaga za obleke zahtevajte povsod blago, ki ima napis:
O) IO Ol
in varstveno znamko zlate repate zvezde. Zvezdna tkanina je zanesljivo dobro in trpežno bombažno in platneno blago, za moške in ženske obleke, srajce, rjuhe in razno drugo perilo.
Zahtevaj vsak v lastno korist od vsakega trgovca le: Zvezdno tkanino z znamko zlate repate zvezde! Naravnost pošilja le trgovcem podjetje
»ZVEZDNIH TKHnin" ..HEišfslES" Ljubljana.
hujšimi sovragi svobodomisleci zato, da pogazimo Nemce? Gospoda, čemu? Zadnje ljudsko štetje je pokazalo v jeseniški občini 405 Nemcev, dočim jo vseh občanov 5700! Samiposcbi Nemci izginejo in ne pridejo do nobene veljavo, ako jih nc podpira kaka stranka. To Nemci sami vidijo, zato se vedejo mirno, ker jim jo mirno življenje gotovo udobnejše. Toliko so pa Nemci gotovo pametni, da bodo sprejeli mandate, ki jim jih ponuja slovenska stranka. Mi hočemo biti pošteni in pravični, zato tudi konštatiramo, da so se nekateri zmernejši možje, ki so sicer liberalnega, pa vendar še narodnega mišljenja, skušali upirati Hururovemu načrtu, dobro vedoč, da je Humer na Jesenicah od danes do jutri. Nc vemo pa, ali bodo imeli ti možje dovolj energije, da se otresejo stranke, ki slovenske Jesenice tako sramotno prodaja. Vam, narodni Jeseničani, velja naš poziv! Vstopite vsi pod noomadeževano zastavo S. L. S. in idimo v boj proti narodnim izdajicam, pa bo zmaga naša. Nc maramo narodnega boja, ker ga za enkrat ni potreba. Hočemo pa, da Slovcnec ostane na svoji zemlji svoj gospod. Jesenico morajo ostati Jesenice, in sicer slovenske in krščansko Jesenice! Z Bogom za narod!
j Shodi. S. L. S. je pretekli teden imela v jeseniški občini tri volivne shode, in sicer na Jesenicah, na Planini in v Plavškem Rovtu. Vsi trije shodi so se dobro obnesli, samo v Plavškem Rovtu je bivši podžupan Štefan nekaj rogovilil, zato ga sosedje toliko bolj gotovo pošljejo v zasluženi penzijon. V znak veselja so fantje zažgali veličasten kres.
j »Ziatorog«, izborna narodna igra sc ponovi jutri, v nedeljo zvečer ob pol 8. uri v Delavskem Domu na Savi. Vstopnina navadna.
mamu
tiskarna, knjigoveznica, knjigarna in prodajalna
najtoplejše priporoča svoje podjetje naklonjenosti prečastite duhovščine in slavnega občinstva, posebno na Dolenjskem.
je opremljena moderno ter izvršuje točno, lično in ceno vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela od navadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska, kakor: literarna dela, brošure, šolska in društvena poročila, cerkvene, šolske, občinske, posojilnične, užitninske in vsakovrstne druge tiskovine itd. — Vse te tiskovine ima tiskarna tudi vedno v zalogi.
Knjigoveznic
je prav dobro urejena ter zmožna tekmovati z velikimi knjigoveznicami. Sprejema v vezavo vsakovrstne knjige, molitvenike, zapisnike itd. ter ra&i v to lc najboljše blago. Odlikuje se njeno delo po izredni ličnosti, solidnosti in trpežnosti, kar dokazuje več zelo laskavih pohvalnih pisem. Šolske knjižnice, izobraževalna društva in sploh naročila v večji množini dobijo primeren popust. — Tudi galanterijska dela se izvršujejo v popolno zadovoljnost.
Knjigarn
ima
IB
| knjig kakor tudi veliko izbiro leposlovnih, poučnih "in zabavnih knjig ter molitvenikov. —
Zaloga solsksh knjig. — Iz lastne zaloge se posebno priporočajo:
Spisi Krištofa Šmida. Najbolj priporočljivo berilo za mladino. Do sedaj je izšlo 15 zvezkov. Nadaljni novi zvezki so v tisku Narodna biblioteka. Posebno priporočljiva za društvene knjižnice. Do sedaj je izšlo 60 zvezkov po 30 vin. Na splošno zalite-
vanje se bode Narodna biblioteka nadaljevala v kratkem; na razpolago je obilno krasnih rokopisov. Tisoč in ena noč; pravljice iz jutrovih dežel; obsega 51 snopičev po 40 vin.
Pas sv. Jožefa, lično vezan K T40. - Šmarnice, premišljevanje o Srcu Marije, napisal f P.Ladislav Hrovat, vezana knjižica K 1-80. - Mati Božja Bistriška, kratek popis bistriške božje poti, spisal + P. Lad. Hrovat, cena samo 20 vin.
Pri večjem naročilu lastnih knjig primeren popust.
z vsakovrstnim papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami ter z najrazličnejšimi predmeti kot primerna darila ob vsaki priliki, izpopolni
J. Krajec nasl. v Novem mestu
do celega tako, da jc zmožno vse svoje p. n. odjemalce v vsakem oziru popolnoma zadovoljiti.
621 5
Zaloga vseh vrst sukna, 47 platna ter
na debelo in drobno.
manufakturnega blaga. Ljubljana, Stritarjeva ui,
laniifoktiima trsouina
pred denarnim polomom se zavarovati
in svoj denar najbolje varno naložiti moro gotovo vsak. kdor k{ipii nad 50 stavbnih parcel obsegajoče zemljišče ali samo četrt tega, med državno Celovško gorenjsko cesto in državno železniško progo blizu kranjske deželne kmetijske drevesnice v Gornji šiški ležečega zemljišča, ki jc od Ljubljane oddaljeno 20 minut pešhoda.
Svet jc tu vsepovsod brez vsakega močvirja, peščen, ter je na izvenredno zdravem svežem zraku. Romantičen razgled na gorenjske snežniko in po ljubljanski okolici. Svet je v prvi vrsti najbolj prikladen za delavska stanovanja, ki jih v tej bližini glavnega mesta silno primanjkuje, in za uslužbence prihodnje mehanično-železniške delavnice v Spodnji Šiški; tudi za gospode penzijoniste in letovičarjo so stavbišča zelo primerna. Velike važnosti je ta kompleks tudi za večjo industrijelne namene, ker je najživahnejši promet z Ljubljano in gorenjsko stranjo.
Pripomniti jo šo, tla je c. kr. kranjska deželna vlada že 1. 1010. odobrila novi regulačni načrt za Spodnjo in Zgornjo Šiško z mnogoštevilnimi ulicami in cestami. Odplačilni pogoji za nakup teli stavbišč so odmerjeni tako ugodno, da si more vsakdo omisliti del zemljišča, ako lo nekoliko denarja na celo vsoto takoj odplača. Natančni pogoji in olajšavo po osebnem dogovoru sc poizvejo pri lastnici Rozaliji Starkel v Ljubljani, Metelkova ulica 5, pritličje na levo. — Posredovalni zastopniki izključeni.	'	soo
hripavost, katar in zasliženje,
________________oslovski in
dušljivi kašelj nič druzega, • kakor fino dišeče:
Raiserjeve prsne Krnile s mmsl
Bcorart notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov JSlib in privatnih oseb dokazuje gotov uspeh. Zavoj 20 iu 40 vinarjev. Ovojček 60 vinarjev.
Dobi se: I iubljana, lekarne: Tnikoczv, Sninik, Piceoli, I.euslek, Rohinc, rižmar; drogeriie: Kane, Cvaneara(. Adnia").— Lekarne: Pirk; Idrija; Bereman Novo mesto: Andrijaneič, Novo mesto; Hus, Vipava; \V'.ieha, Metlika; Roblek, Radoljiea; Brilli, Litija, Savnik, Kr.ini, Ratearik, Postojna; .Močnik, Kamnik; iiurdich; Skofja Loka; Roblek. l r/u ; Koželj, Jesenice; Kaudnccr, Mengeš; )	V. Arko, trg. Senožeče.	24
Dva nova'" scllerl-Mliarffla 1S1
os
TS S-
ea
I
"C
03
■FH
O) Z/l
CT5 >
o a
ce >
1247 ^E^t
Novo urejena
So. Pefra nasip it. 32
Z odličnim velespoštovanjem
Štefan l¥lffi«92ie.
t=s
53J
<
03 Zfi
mi
CD -i
o-
»3 <n

Dvg nova" Sellerl-Mljarfla igj)
Ustanovljeno 1. I87.'i.
Cene zmerne.
Postrežba solidna
najokusnejši
in edino
slovenski izdelek
sfjžsasffiFss«"
jublioni
veze, Dunajska cesla 32 (Mi Bavarskemu dvoru v bližini mitnice).
mjdsijss vrne
L Mer s*.
»ti Saui.
veda, fi. Hauer-ia in 3. schwaiser-ia i
e po
i)rez
V
a. I ^

Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar. - Posojila na zemljišča daje po 43 4 °o in 5° o. - Daje posojila na amortizacijo na vsak poljuben načrt, dalje na menice in vrednostne papirje.
mm
Za varnost vloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem premoženjem in davčno močjo. Vsaka špekulacija z vloženim denarjem je po pravilih odobrenih od c. kr. dež. vlade izključena, zato je denar v hranilnici popolnoma varno naložen in se ni bati nobene izgube. 542

Hranilne vloge obrestuje po
brez odbitka.
ustanovljeno vjetu 1842.^ j j jantarjevi laki in lašulo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo.
M |7IB|	^ 3s %
i®
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža

! liZ
ga lanenegs olja.
Črkoslikarija
likarja, pohištvena in stavbena pleskarja
, Miklošičeva cesla
*
nasproti hotela Union
Telefon 155. Telefon 154.
Oljnate barve, najboljše
vrste facadne barve, vremensko neizpremen-Ijive (KronsteinerjaJ barve, in raznovrstne vzorce za —. 1 __sobne slikarje.
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
Predmete in potrebščine Lake angleške za kočije, lake || za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete ggij ---- slikanje ==
Delavnica za črkoslikarska, » likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.
imm izpeljhvh mm,
vseli poMh irensakcij. - Izilajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa riavna in stranska mesta tu- in inozemstva.
C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA j j NHKUP IN
Akc, kapital: iO,01)0.000 kron.	Rezervni zakladi: 17,000.000 kron.
"2)03 BH71 nmi3 \ ES r	Osrednja mcnjalnlca:
JM. hld VL> 0j im dunrj l, wollzeile i.
PnrlriivnirP' "at,en. CeSka Kannnica. GeSka Lipa, Brno. Ofiolicov, Gablonza, M. Graslilz, Krakov, Lltonicrico, 1 UU1 lUHILo. t»40ravs'<i7iiniherg. Modling. »etaa. Nnvl Jle.in, |»izen, Prag«,Liieros. BssajskoRovencsto.Cvilava.

vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akci), prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d
s Zavarovanja prati Mi pri žrsDanjiH M\ in vredn. papirisv
Prospekte ia ceuike premij zastoaj in franko^
Telefon štev. 53,
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
priporoča svoje izborno
s «:«■■
1208
6 in druge
z rujavo zlatim okvirjem.
Velikost podob:	§ p
72 em široke, 84 cm visoke.	| |
Gena komadu 8 31	^
priporoča svojo veliko zalogo	||
velespoštovan]em	\J L,
Kdor potrebuje za spomlad
plug ali travniško bran
naj si ogleda veliko zalogo raznih plugov in sicer fino izdelane štajerske pluge za lahko, in močnejše za težko zemljo, dvojne hribovske pluge, osipalnike, jeklene univerzalne pluge (Sackov sistem), vseh vrst travniških bran in sploh vseli strojev za poljedelstvo
po nizki ceni pri
Karol Kavšeka nasled.
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino, Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Zahtevajte brezplačni cenik.	603
.Slovensko Ma"
Novi nstanovniki:
Spodnještajerska ljudska posojiiL-ca v Mariboru 200 K. — Dekliška Ma-iina družba v Sori pri Medvodah III. IV. rok 100 K.
Slomškov dar čez 20 K:
Mariborski bogoslovci od dobitkov i kegljanju 30 K.
Nadalje se je nabralo kot Slomškov dar:
M. Golob, kaplan, Št, Ilj v Sloven-ih goricah, kot odkupnino za veliko-ičnc častitke 5 K. — Podružnica »Sl. raže« v Celju 10 K. — Podružnica ilovenske Straže« na Breznici 4 K. — »družnica »Slovenske Straže« Šmart-> pod Šmarno goro 7 K. — Po podruž-ci »Slovenske Straže« Šmartno pod narno goro, nabrano pri omizju 4 K v. — Podružnica »Slovenske Straže« nartno pri Litiji 7 K 98 v. — Nabrano veseli družbi ob priliki godu g. R. rčona iz Javorja 10 K 42 v. — Podruž-ca »Slovenske Straže« Žalec 3 K. — arija Zoreč, Ljubljana 2 K. — Nat. etrovčič ,Ljubljana 2 K. — Nabrano v »seli družbi pri gospej Janežič, Polica K. — Vesela družba pri piruhih v go-ilni g. Skubica, Polica 4 K 40 v. — ■rkveni moški pevski zbor v Loškem >toku, za piruh »Slovenski Straži« K. — Nabrano na veselici bralnega ■uštva v Sv. Juriju ob Ščavnici, na elikonočnj ponedeljek 9 K 10 v. Po g. at. Lovšin župniku, Radomlje, zbirka ■edstav skioptičnih podob Sv. Dežele K. — Društvo »Tabor« v Loškem poku kot 5odstotni odbitek čistega do-čka od igre: »Ne kliči vraga« 4 K 90 n. — K. Škulj, kaplan, Loški potok K. — I. Knavs, Loški potok 90 v. — \ Debeljak, Loški potok 90 v. — Orel laškem potoku kot 5odstotni odbitek stega dobička pri igri »Tihotapec« K 20 v.
Iz nabiralnikov:
Iz nabiralnikov podružnice »Slov. traže« Šmartno pri Litiji 33 K 90 v.
Poslano.
Radi »Ilustrovanega Tednika«.
Dne 26. aprila se je vršila kazenska izprava radi »Ilustrovanega Tednika« roti g. Pesku, ki je bil mene v svoji epremišljenosti in maščevalnosti svoj as obdolžil v »Jutru« goljufije in me uli te tudi denunciral s svojim prija-iljem odvetnikom dr. Oblakom, —ka->ri je stilizacijo ovadbe priznal pred 3diščem za plod svoje gorečnosti — ržavnemu pravdništvu. G. Pesek je, akor se bere v aktih, oblažil svoj na-ad na me in izjavil, da ni nič oškodo-an, a vkljub temu dokazuje sedaj zo-et mojo »krivdo«, sedaj, ko ga to-i m radi žalitev in o b r e k o-anj. Omenjenega dne jc z goreč-ostjo dokazoval tem bolj vneto, ker e vedno misli, da ga bom jaz tožil tudi i denar, dasi vem, da od njega ni veko pričakovati.
Čudim se, kako more g. lastnik lutra« imeti takega sodnega izvesti-;lja kakor je Franc Pire, vremenski rorok z ljubljanskega grada, ki sc pa } raje zmerja z žurnalistom. Ta žur-alist je prilomast.il seveda tudi v •edo na sodišče, da se znese s svojim nedenim poročilom v »Jutru« nad lenoj, ker sem slučajno prijatelj z nim gospodom, ki je očital Pircu pred Mliščem, da jc uganjal pustolovstvo i katerega sedaj Pire tudi napada v oročilu o moji razpravi, dasi ni niti ■oho udeležen v aferi. Sicer pa kdo izume to Pirčevo poročilo, pisano v ilegramskem stilu? Vrhu tega je še iko netočno in izraža celo žo razsod-o, dasi šc ni bila izrečena. Stična
0	r o či 1 a s o ž c bila v č a s i li d g o v o r n i m u r e d n i k o m n e-r i j c t n a.
Žc vidim, da sc jc vse zaklelo proli leni. A uničili mc ne boste! G. Pesek, okazujte, kakor hočete in pošljite ma-ari v boj šc bivšega župana g. Ilri-arja, ki Vas ni sprejel k »Slaviji«, ker ' najbrže slutil, da niti pri »Prvi čeki«, s katero ste že tudi razdvojeni, c bodete delali čudežev! Meni jc vse rav. Dvomim pa, da bi gospod Hribar A' a m i konferiral, a čc je govoril kaj meni — grozite namreč z odkritji! - no, potem se borno pa morali na-uičneje pogovoriti, da sc pokaže, kaj ? na stvari. Pridejo na vrsto vse za-sbnosti, govorilo se bo o septembru 908, o nekem obveščenju, itd..itd. Mi,
1	smo vse doživeli, vemo, zakaj sc ro! Mi smo na uslugo in imamo govore priče in pisane dokaze. Mi, ki smo ili pet dni za1 druge zaprti (v prebavi) in oproščeni, lahko govorimo!
Če me že vse preganja in mi streže i eksistenci, bom tudi jaz zavrgel 7-ire. č c ko m p r o miti r a m vse a v s a k o g a in k a onemogo-
čim, ka] za to? — Sebi sem sam najbližji!
Vinko Gaberc.
Opomba: Poslano je bilo določeno že za številko pretekle sobote, a je no oomoti zakasnelo.
Perje za postelje in puh
2587, priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
: Pristno brnsko blago:
sezono 1911.
kupon	7 kron
kupon	10 kron
kupon	12 kron
kupon	15 kron
kupon	17 kron
1 kupon	18 kron
1 kupon	20 kron
Tin] v lft naj'
V
za pomladansko in poletno
= Kupon =;
3"10 metr. dolg, za kompletno moško obleko
sumijo, hlače, telovnik zadostno, stane le
Kupon za črno salonsko obleko K 20 —, kakor tudi blago za površnike, turistovske obleke, svileni kamgarn itd., pošilja po tovarniški ceni kot reelna in solidna, dobroznana 167 (10)
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imhof v Brnu
Vzorci zastonj in franko. Vsled direktnega naročila blaga pri tvTdki Siegel-lraliof iz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa vedno največja Izbira povsem svežega blaga. Stalne, nižje cene. Tudi najmanjša naročila sc izvrše najskrbneje, natančno po VL-orcu.
J
strojev
kakor tudi
in
druge
za kliučavničarsko obrt
ss proda po nizki ceni.
Več pove lastnik	1438
ABDLF mm Ljubljana, Resljeva rt.
Učenka In ena h šivilja za obleke
se sprejmeta takoj
Sv. Petra cesta 47, I. nadstr.
V hiši št. 67 na Poljanski cesti prej
tovarna vžigalic se odda takoj	1439 3
mi stanovanj
Več pove lastnik Adolf Hauptmann Ljubljana Resljeva cesta.

za 100 kom-
pioMti sob veifao v za-
——ssssrs: mi
Vpogled prost! Reelno jamsivo! Ku-lantni pogoji! Prečastiti duhovščini in razproclajalcem popust.
Glavna trgovina: Dunaj IXji, Wahrin-gergiirtel, Stadtbahnviadukt 142—156
blizu jubilejnega gledišča. Podružnica: Dunaj XVIII, Wabringer-
strasse 109 (vogal Alartinstrasse). Tovarna: Dunaj XVIII, Edelhofergasse.
Dobavitelj dolenjeavstrijskih deželnih železnic, mnogih društev in samostanov.
Mnoga priporočila prečastite duhovščine.
Tvrdka obstoji od 1.1883.
3622 1	Najnovejši ceniki.
Ceniki proti poslatvi K !•— v znamkah.
_ s sadnim vrtom jc naprodaj za 10.000 K. Takoj jc treba izplačati okoli 5000 kron. — Več sc poizve v Rožni dolini štev. 154, cesta V., pri Ljubljani.	1434
M m is m m m m m&mmm i m isiifeB n m m m mmm m m
v Šf. Vidu nad Ljubljano	vpisana zadruga z omejenim jamstvom
38S0 12 nsisprofi železniške postale Vižmarje u lastni hiši
naznanja slavnemu občinstvu, da si je preuredila
mizarsko delavmco ^spa°r,nnimsiiob.rafom
Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših, po najnižjih cenah, brez konkurence! Izdeluje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sanatorije in druge javne zgradbe.
Zaloga v St. Vidu nad Ljubljano. - Prodajalna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši Kmetskc posojilnico.t
Ceniki na razpolago.	Proračuni in načrti brezplačno.
HHHHfflBHHlINHI
Priznano močna, Inttko tekoča solidna In neprckosljiva so 860
„Kim!a"-koIesa.
NajoMirnojSe jamsivo. Ilustrovani ceniki brezplačno.
K. camernih, Liiiana, Dunajska c. 9.
Spccljalna trgovina s kolesi In posameznimi deli. nsTmorsa izposojevanjc koles.
Ljubljana,
StiHdfgffl Mag©.
imim Hnton Schuster
i .
Stritarjeva ulica št. 7, Ljubljana.
cene.
2641
Vzorci poštnine prosto.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, delen, cefir, batist, kreton, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
ijsirue
Vzorci za slikarje
uedno najiMiuejšf
Oljnate firnežeue barue
za pleskarje, staubne in pohišiuesne mizarje, hiSne posestnike ter za
ciQgra.iGa porabiš
za umetnike
Firneži, olja ln retsiif
za umetniško slikanje
Knsijsko laneniD olje in firnež
Emajfne ijlazure Vse urste čopičeu
Lake za vrtno pohištvo
Olje za stroje
Stedilno voščilo za pode
priznano najboljše
Suhe kemične, prstene in rudninske barve
Jantarjeva glazura za tla Prašno olje za pode
priporoča
1069
Adolf Hauptmann
prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej.
Zafateoagte cenike!	Zahtevajte cemiljeS
Ugodna prilika
Ker imam veliko zalego opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam
(z zarezo in brez zareze) p®
pc m trpesnosu drugovrstne opeke ter flalem u njo vsaHo polita sa
Ljubljana.
najboljša prevleka za mehek pod
Keilova bela glazura za umivalne mize 90 vin. Keilova voščena pasta za parket 90 vin. Keilov zlat lak za okvire 10 vin.	1056 i
Keilov lak za slamnike v vseli barvah. Keilova pasta za čevlje 30 vin. se vedno dobiva pr
Leskovic & Meden, Ljubljana
»t
Lostojna: Anton Ditridi. Skofja Loka: Matej 2igon. Kočevje: Fran Loy. Idrija: Valentii Papajne. Kranj: Fran Dolcnz. Radovljica: Oton Homann. Novo Mesto: I. Picck. Kamnik
Ed. Hajek. Črnomelj: Anton Zurc.
365 (35)
Svoj v/a ielek ©sta*© žgane
zarezane strešne
{fžST Izprašan optik
Fr P 7aiop L3ub!jana>
ll.fi« CaflJKL stari trg 26
priporoča veliko zalogo očal. ščipalcev, toplomerjev, barometrov ter vse optične izdelke.
Očala in ščipalci po zdravniškem rceptu.e
Popravila se izvršujejo dobro in ceno.
Ceniki brezplačno.	071
Telefon štev. 16.	157	Telefon 5tev. 16
Leta 1873. ustanovljena delniška družba ea h vs	a «
i J U ti
Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stav-benotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v PodpeCi in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.