Le io VI., Stev. fOS Lfubljana, sobota 9. maja 1925 Poštnina pavSallrana. CSR3 2 Din cs hhaja ob 4. ijutpal. ea Stane mesefno D:n as—; aa Ino« temstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. EJredništvo 1 Onevna redakcija: Miklošičeva cesta Stev 16/I. — Telefon Stev. ■}%. se bo razpravljalo na tem važnem češko - rumunsko - jugoslovenskem sestanku. Zakai program se nudi sam od sebe. pij teh važnih dogodkih, ki so se odigrali tekom zadnjih mesecev v srednji -Evropi in ki kažejo nujno na nadaljni razvoi. Oficiialno se niso objavili vzroki svo-iečasne odložitve konference Male antante. ki bi se imela vršiti že v marcu letošnjega leta. Pogaiania za obnovo naše zveze z Grčijo še niso dovedla do končnega zaključka; ako bi bil tedaj za odložitev merodajen ta moment, bi se morala konferenca preložiti še enkrat. Toda izvršilo se ie zadnji čas več do-godkov. ki so poVpzali. da ie bila preložitev umestna. Zakai ta čas je postal Hindenburg predsednik nemške republike. oni Hindenburg. ki ie ne le idealna personifikaci'šem dunajskem poskusu, ki stremi za tem. da bi se mlade nacijo-nalne države prisilile k reviziji svoje gospodarske zaščitne politike v prid Avstriji. Dunaj bi rad s pomočjo Evrope vzpostavil vsai svoi gospodarski imperij. Države Male antante nimaio nič o noti gospodarski obnovi Avstriie in so ponovno taka stremljenja celo dejansko oodorle. odklanjalo pa prav energično vsako akcijo, ki bi ogrožala razvoj njihove lastne gospodarske neodvisnosti in zlasti oiačenie niihove domače indu-stri''e. Ni dvoma, da bo vladala tudi v tem oziru v Bukarešti popolna solidarnost. Oba dva glavna kompleksa srednjeevropskih problemov morata biti naj-Drei razčiščena, nakar se moreio potegniti zaključki tudi glede garanciskega Dakta in vsega, kar ie z njim v zvezi. V vsem tem je Mala antanta angažirana do naivečie mere in sedanja konferenca bo morala izpopolniti svoje dosedanje zadevne določbe in obveznosti. Z nemško - srednjeevropskimi problemi ie v najtesnejši zvezi razmerje do Madžarske, ki jo program konferenc-"1 nosebei imenoma navaja. Baš Madžarsko nadzoruje A^ala antanta vejs čas naioozorneie. dobro se zavedajoč, da tiči tu nien glavni nasorotmk. ki miru-ie samo. ker ga k temu sili — obstoj Male antante. In uspeh maloantantine oolitike ie. da ie za oomoč. ki io nudi zapadna Evropa Madžarski, merodamo baš mneme Prage. Beograda in Bukarešte. Zato ie kontrola nad madžarsko ^litiko dvakrat nuina in potrebna, oso-hitn sedai, ko smatrajo, kakor se čuie. v Budimpešti izvolitev Hindenburga tudi za svoj uspeh ter slavijo maršala kakor nekakega drugega Horthvia. Baš to mora biti razlog, da bost* Rumuniia in Jugoslavija solidarni s Češkoslovaško tudi v speciialno nemških vprašanjih. Rusko vprašanje je glede stooilo v ozad'e: morda se izkaže potreba po enotnsm nastoou slede komunistične rovarske akcije iz nekaterih čred sč v srednji Evropi. Vendar je v tem oz'"i še premalo neoosredne potrebe. tako da ni pričakovati, da bi se že sedaj pokazala možnost ali celo nujnost skuDne intervencijske akcije. Sma- Politična situacija v Beogradu Predsednik vlade in predsednik Narodne skupščine zopet prevzela oosle. — Poooino soglasje v Narodnem bloku. — Izjava avstrijskega poslanika o komunistični centrali na Dunaju. Beograd. 8. maja. r. Danes dopoldne je min. predsednik Pašič došel popolnoma zdrav v predsedništvo vlade ter pre vzel uradne posle. Sprejel je večie število ministrov, ki so mu referirali o re-sortnih zadevah. — Za zastopnika zunanjega ministra je določen minister za ve re Trifunovič, ki zastopa dr. Ninčiča za časa konference Male antante v Bukarešti. — G. Pašič je podrobneje konfe-riral z ministrom Krsto Miletičem in Milanom Simonovičem, nakar se je zelo dolgo razsrovarial s predsednikom zakonodajnega odbora Ljubo Jovanovičem Tudi predsednik Narodne skunščine Marko Trifkovič je ozdravel ter ie dopoldne prevzel svoje posle. G. Trifkovič je ob pol 11. odšel v predsedništvo vlade. kjer je z min. predsednikom dalie časa razpravljal o nadaljnem delu Narodne skuoščine. Nato se je g. Trifkovič sestal z ministrom pravde dr. Lukiničem Opoldne sta se sestala voditeUa Narodnega bloka min. predsednik Pašič in minister Pribičevič. Med obema vlada popolno soglasje v vseh vprašanjih ter se vsi uradni posli izvajajo popolnoma solidarno. Popoldne ni bilo pomenljivih političnih dogodkov. Ministrski predsednik Pa šič ni prišel v predsedništvo, marveč se je odpeljal do Avale. Ob 1. uri je b" na d^rti general Ste-p-movič, ob 18. .ninister Pribičevič, ob 18.30 pa minister Žerjav. V Narodni skupščini je imel sejo Da- vidovičev klub. Razpravljal je o politični situaciji. Za danes so bile napovedane seje sekcij za načrt zakona o državnih pravdnikih in zakona o poljedelskih kreditih. Ker je bilo prisotnih samo manjše število posla ;:cv, so se seje od-godile do pondelika-' Tudi v zunanii situaciji ni bilo pomembnih dogodkov. Še vedno vlada veliko zanimanje za poset g. Kalfova. Skoro ves dan je diplomatski kor prihajal v zunanie ministrstvo 00 informacije. Pot g. Kalfova ie še vedno zavita v tajinstvenost. Izjava francoskega poslanika g. Grenarda. ki io je podal Vašemu dopisniku, da Kajfov ni dobil vizuma za Francijo, je izzvala veliko senzacijo. Vsekakor se naglaša. da g. Kal-rov spretno izkorišča boliševiški naoad. da popravi položaj in ugled svoje vlade na zapadu. Tekom popoldneva je avstrijski poslanik g. Hoffinger vnovič posetil pomočnika ministra zunanjih zadev, Mar-koviča. ter ie v imenu svoje vlade zatrjeval, da ne obstoja nikaka komunistična akcija, dirigirana z Dunaia ter da so avstrijske oblasti ugotovile, da na Dunaju ni komunistične centrale. Verjetno je. da se preko Dnnaia vrši samo transport agentov. G. Hoffinger ie trjeval n^ši vladi, da bo avstrijska vlada stvorila vse potrebno, da se ta izmenjava agentov prepreči ter da se onemogoči vsaka komunistična akciia preko Avstrije. Delo anketne komisije v Zagrebu dovršeno Anketni odbor je oreiskavo radt radfSevsksh ir^rdatov v Zagrebu že v glavnem dokončal. — Voja Janjič je dobil radi sestanka s Štje^anom Radičem oster ukor vodstva NRS. Zagreb, 8. maia. n. Današnja seja an- j Vsi politiki, ki so danes prišli v stik z <7 PnSičpm co konstatirali. da ie bil ra- ketnega odbora v Zagrebu je bila zelo kratka. Najprej ie bil zasl-šan radtfev-ski poslanec dr. Šibenik. Niegovo zasliševanje ie tralalo nol ure. Za niim ;e bil deset minut zasliševan Pavle Radič. Oba sta bila zasUševana zgolj o seji Hrvatskega narodnega zastopstva, ki se je vršila 14. avgusta 19?4 i.i na kateri ie bil sklenien priston HRSS v bolj-ševiško internacijonalo. Nato .ie knmisi-ia nadaljevala nregVdovanie in č?tanie obtožnega gradiva. Prečitan je bil drugi del zapisnika, ki se nanaša na tretjo in seliaško internaciionalo. Anketna komisija ie dopoldne dokončala pregledovanje sodnega preiskovalnega gradiva ter ie bila seia uspešnost. V vrsti dosedannh sestankov Male antante ie nedvomno sedanji najvažnejši. ker ima imraviri s kopo r~>v aktualnih in akntnih problemov. Morda ne bodo vsi ti problemi z?hte^a1i rgzrešlt-ve že neposredno v bližnji bodočnosti, toda Mala antant? morr> imeti odgovore nanie že sedai. Ako jih sestavi, kakor upamo, v vsem nbsegr in v nosnem notraniem so^ash'. trdaj se bo "^Ho reči. da ie brkareška konferenca v ool-nj meri izvršila svojo historično nalogo. Dunaj. 8. maia. k. Pri nocojšnji predstavi v bivšem d nem gledališču (Burgtheater) je prišlo dn dogodka, ki je kljub pozni uri razburil ves Dunai. Igrali so «Peer Gvntav Ko je po tretjem deianiu padlo zagrinjalo in so vnovič zableščale žarnice, so hitro zaporedoma Počili trije revolverski strelL V gledališču je nastala panika, vse je drvelo k izhodom in v gneči je bilo več ljudi, zlasti dam poškodovanih. Nihče ni vedel. kaj se ie zgodilo. Šele odločni intervenciji policije in nekaterih hladnokrv- ne.iših obiskovalcev se je posrečilo občinstvo pomiriti. Streljala ie mlajša, elegantna dama. kt je bila v družbi starejšega gospoda v neki loži I. reda. Par lož od nje sta sedela tudi gospod in dama. Na nju so bili streli oddani. Moški ie obležal mrtev, dama pa ie bila ranjena. Podrobnosti niso znane, ker policiia do sedai (o polnoči) še noče dati nika-kih pojasnil. Le to ie objavila, da so vsi prizadet! tulci in sicer Bolgari in da gre za političen atentat. Ugotovitve sofijskega procesa Pledoje državnega pravdnika. — Vso akcijo je vodila direktno Moskva. — Aretacije se nadaljujejo. tem so bile aretirane mnogoštevilne osebe ter je bilo 'zvedenih več hišnih preiskav. V Burgasu je policija izsledila več zalog oraž- Sofija. S. maja r. Včeraj dopoldne se ie vršila na predlog državnega pravdnika hišna preiskava pri obtožencu dr. Kojevu. pri čemer se Je ugotovilo, da je klet poslopja prirejena kot stalno bivališče in zavetišče. Popoldne se je nadaljevala razprava. Državni pravdnik je prečital tajno okrožnico komunistične centrale, k! pravi, da se imajo smatrati od 15. aprila dalje vsi delavci v Bolgarski kot mobilizirani v svrho izvedbe prevrata. Priče so potrdile, da je vsak član zarotniške družbe prejemal po 15.000 levov na mesec, kar še povečuje njihovo krivdo. Napram takim ljudem ni umestno nobeno usmiljenje. Sofija, 8. maja s. Včeraj je v procesu proti atentatorjem v katedrali imel državni pravdnik svoj pledoje. V prvem delu svojega govora je na podlagi dokumentov dokazoval, da se je vse delovanje tajnih komunističnih organizacij v Bolgariji vodilo naravnost rz Moskve, čije povelja so se strogo izvajala. Državni pravdnik je nato obrazložil delovanje tajnega komiteja komunistične stranke enajstorice ter končno predlagal za Friedirana in Zagorskega zaradi priprav m izvršitve atentata v katedrali, za Koieva in Daskalova radi tega, ker sta skrivala krivce in se udeleževala nezakonitih organizacij smrtno kazen, za Kamburova, ker ie skrival krivce, osemletno ječo. Za državnim pravdnikom je govoril zastopnik države posl. Kleropanov, ki je izjavil, da ne more biti nobena kazen prestroga za zadoščenje atentata v ccrkvi sv. Nedelje. Bolgarsko so hoteli obglaviti in uničiti. Zarota se mora zatreti, da bo Bolgarska lahko živela. Zanj ni nobene razlike med komunisti in zemljoradnfkL Vsi so delali za Moskvo ter morajo biti zato tudi kaznovani kot veleizdajalci. SE EN POLITIČNI UMOR. Sofija ?. maja. r Nedaleč od italijanskega poslaništva so danes zjutraj našli neznanega umorjerca. ki je imel aa prsih listek z napisom: vTako se zgodi 1 cemj. Sodijo, da nih. V Sofiji so včeraj izsledili veiiko skladišče orožia. zazidano v neki kleti. V zvezi & vsakim morll-umorjcncc žn -v ilegal- ja in mu licije zarotnikov, kakor tudi v nekem vinogradti več peklenskih strojev. Tudi v Burgasu so bile izvršene številne hišne preiskave in aretacije. Preiskave in aretacije se nadaljujejo tudi po drugih krajih Bolgarije. Italijanska opozicija vztraja na abstinenci Rim, S. maja a. Sinoči se je sestal izvršilni odbor aventinske opozicije. Zastopane so bile popolarska, sociallstično-unitaristična, demokratska, republikanska, socialističro-maksimaiistična, demosocialna in unitari-stična stranka. Izdan ie bil komunike, ki poudarja, da se je soglasno sklenilo, da avcntlnska opozicija ne bo nič izprcmenila na svoji dosedanj: taktiki, temveč da bo ostala na Avcntinu in dokler se ne pojavi kako novo dejstvo, da se ne bo udeleževala sej zbornice. Komunike veli, da je pri sedanjem režimu napredujočega zatiranja svobode postopanje opozicje edini mogoči idealen protest. Aventmska opozicija jc s svojim postopanjem prisilila fašizem, da se priznal svoje reakcijcmarstvo in <5a je sam pripravil svoj poraz. Pruska vladna kriza Berlin, 8. maja. k. Nemško^nacionalna parlamentarna frakcija sc je danes havila v daljši seji s prodlofiom, ki sta ga stavili centrum in nemška ljudska stranka, po ka* terem bi nova pruska vlada sestojala ir dveh socialnih demokratov, dveh centru« majev, enega demokrata, enega zastopnika nemške ljudske stranke ter iz dveh nem« ških naciionalcev. Na čelo tega ministrstva bi stopil bivši ministrski predsednik dr. Marx. Nemško nacionalna frakcija jc od« klonila ta predlog. Kitimite srečke za Razlagov spomenik Polna mera, strahovlada in klerikalizem Dvema klerikalnima profesorjema so mm Io stopilo na kurja očesa, škofov list pa se dere na vse pretege o strahovladi in o tem kako se klerikalcem mera napolnjuje. Zna« čilno je to vpitje za »Slovenca«, ker ž njim znova dokazuje, da se razkorači samo ta« krat, kadar so prizadeti osebni interesi ka. kega grajščaka, bankirja ali kakega druge« ga katoliškega mamonlsta. Ko so bili pre« stavljeni drugi uradniki, je škofov list lepo molčal; saj niso bili hišni posestniki in tudi nc upravni svetniki. Včerajšnji uvodnik bi si klerikalni mamonlsti lahko prihranili, da bi vsaj ne bila očita njihova hinavščina, ki jo sedaj uganjajo s pogrevanjem zgodovi« ne o političnem pritisku na Slovence. Zgo« dovina klerikalne hierarhije med Slovenci je ena sama zgodba o germanizaciji in po« tujčevanju Slovencev po eksponentih Rima. Najsramotnejša doba slovenskega naro« da pa je ona na začetku svetovne vojne in med njo, ko so slovenski klerikalci stali v službi cesarskega Dunaja kot čroožolti špi« joni m krvniki Iz lastne inicijative je or« ganiziralo tajništvo SLS v Ljubljani pristno špijonažno pisarno, vohunilo po slovenskih hišah in med slovenskimi ljudmi, delalo ovadbe na c. kr. policijo in vojaško koman« do ter spravliglo Slovence v zapore, v tabo« rišča in na Suhi bajer. Sedanji ljubljanski Skof dr. JcgliS je blagoslavljal slovenske može in fante ter jih vspodbuial za »bogu« dopadliivo« in »srečno smrt* v strelskih jar kih, kamor je naše ljudi gnala avstrijska soldateska z njegovo pomočjo kot «kano« nenfuter*. Do nagega so Avstrijci s pomoč« jo klerikalnih vojnih priganiačev slekli Slo« vence, jim s terorjem in z rekvizlcijami po« brali malone vse. Sedaj pa se drzne list istega škofa Jegliča pisati o političnem pri« tisku na Slovence, ker sta dva kompromi. tirana klerikalna profesorja na državne stro« ške prestavljena, mesto, da bi bila suspen« dirana. Sedaj se tudi vidi koliko je bilo vredno klerikalno vpitje o korupciji. Komaj je vla« da samo otinala državnega funkcionarja, ki je predsednik zavoda v katerem se je uganjala gorostasna goljufija z izvoznicami v škodo države, pa tako kričanje v kleri« kalnem Izraelu. Svetujemo škofovemu listu naj interesu prizadetih raje opusti nadalj« no polemiko; kajti tudi pri nas se mera napolnjuje in ml ne bomo več dolgo mimo gledali, da bodo klerikalci iz muh delali slone ter predstaviiall javnosti stvari por vsem izkrivljene. Kar so klerikalci iskali, so sedaj našli. Danes ob pol 6. zvečer na igrišču Atene (Tivoli) «Živi šah» s sodelovanjem dr. Milana Vidmarja in «Ljubl njem in mečem preganjali Radiča ln nje« gove zlobne kaprice, tisti, ki so boliševiške nazore obsojali v dno srca, da, prav tisti so pozvali na nedeljski občni zbor Radiče« ve emisarje, da bi z njimi paktirali za proti srbski nastop. Taka vrtoglavost, brezzna, čajnost in brezn-čelnost se mora studiti do dna duše vsakemu poštenemu človeku. Radič, ta največja hrvatska zabloda, ni ni« kdar smatral za potrebno, da opozarja hr« vatsko ljudstvo na tiranije Habsburžanov. In Radič naj sedaj nastopa s pomočjo Pu« filja in tovarišev proti lastnim srbskim bra« tol istega jezika, ki so prinesli dolgo za« željeno svobodo Hrvatom in Slovencem ter nam dali vsega, česar potrebujemo za uspešni razvoj in napredek. Ne! Nad teko slepoto, brezvestnostjo in demagoško ko. ritarsko požrešnostjo se mora zbuditi srd v slehernem nekdanjem pristašu SKS. Savinjčanl, ogorčeni nad tako nesmisel, no in možato politiko izstopamo 1» stranke SKS ter resno svarimo Puclja In njegove zapeljane somišljenike, naj ne diskreditlra. jo slovenskega imena pred poštenim jugo« slovenskim svetom. Pristaše SKS p« soglas« no pozivamo, naj vstopijo v samostojno demokratsko stranko. Kajti tam nI IzdaJIc, tam so naši stari preizkušeni ideali! Le tam je f tem resnem 4a«i nate »vetje in po» moči Belgijske težave (Država, kjer nihče ne more sestaviti vlade.) Belgilska vladna kriza traia že peti teden in se ni pomaknila niti korak naprej k rešitvi. Ker moraio zavezniške sile vzaiemno urediti več nujnih skupnih vprašani, zlasti pa dati odgovor na nemško ponudbo glede garancijskega pakta in je v to svrho potrebno sodelo-vanie stabilne belgiiske vlade, presegalo bruseliske težave značai navadne interne krize in dobivajo mednarodni pomen. , , „, « Beigiia se naha:a v zelo tefV—- skoro brezizhodnem položaju. Malo je primerov ko ne bi nihče mogel sestaviti ministrstva z večino v parlamentu in ko tudi od raznusta zbornice in novih volitev ne bi b"o pričakovati nobene iz-nremembe. Tako prizor se vrši zdai v Belgiii in na prvi pogled se zdi. da bo ts dežela ostala kratkomalo brez parlamentarne vlade. Kot ie znano, so pri volitvah 5. aorila dobili naiveč glasov sociialisti. Oni imaio v poslanski zbornici 79 poslancev, klerikalci 78. liberalci 22. flamski separatisti 6 in komunisti 2. V senatu pa sedi poleg 71 katolikov. 59 sociialistov in 23 liberalcev. Nobena stranka torej nima večine niti v eni niti v drugi zbornici. V smislu volilnega izida ie krali Albert naiorei pomeril s sestavo vlade bivšega ministra Emila Vandervelda voditeia sociialistov (delavske stranke) Ta poizkus navzlic veliki Vanderveldovi taktični spretnosti ni uspel. Sociialisti si niso urali sami sestaviti kabineta, ker iih sktišnie angleške mamšinske delavske vlade niso nič kai zapel'evale in ker so se bali, da bi niihovo ministrstvo doživelo pri prvem spopadu v narla-mentu ooraz. Libera'cj so sklenili. da ne sodelujejo niti v koaliciji s klerikalci niti s socialisti. Večletno sodelovaje s klerikalci iim ie odtuii'o levo krilo rtranke. ki je odšlo k socialistom. Ce bi seda! liberalci vstoHli v kabinet s socialistično barvo, bi izgubi'! š; svoje desno krilo, ki bi iskalo zaščito Pred socialističnimi naklepi proti zasebni lasti nri klerikalnih 1.....vaHvcih Vanderveldu ie osta'a še možnost ko-aliciie s klerikalci. Vendar bi se morajo sodelovanie v vladi omeiiti sa^o na niihovo levo krilo, tako z v. krš"anske demokrate, ki se v mnogih točkah svo-iega programa pribHžujeio socialistom. Klerikalca stranka ni hotela dovoliti svojim levičarjem, da bi sami brez desnice ministrova!! v socinlisFČ-nem kabinetu ln s tem zanesli r?zdor v katoliško stranko. S to od^onitvlio se ie Vanderveld^va misiia iz'a!ovl1a in krali se ie no da';š'h posvtovrmfh obrnil na grofa de Brocuieville. kWkalca in bivšega ministrskega nrediV> veriet-nosti. da bi se demokratična Belg'!a pomirila s tak.i nerpriamentflTo «o'nc'in Koncrnfracrska vlada, v kateri b' vse tri velike stranke serafnemo s sv^io močio v pariamentu prevzele odgovornost. bi zahtevala revlzio sklepa liberalne stranke nroti sndeWanhi in nov socialistični kongres. Zadnle d"i se govori mnogo o čisti krščansko - demokratski vladi, kl nal bi io sestavil ed-n izmed vnd:teliev levičarskih katoličanov Tschoffen. sedanii m'ni*ter indti-striie in dela. Baje so se liberalni sona-torii že lz'avlli z? podporo taki vl«d\ čebitaskleo odobril tudi Ubr-oini klub noslanske zbornice. Kai ie ta sklenil. d-> danes še ni znano. Trd' se. da bi tudi soci'alistl dovolili Tschoffenu izglasovale proračuna In nrovlnciskeg* zakona, nakar bi se parlament odgodil. Pri novem sestanku parlamenta v novembrn na bi tako se glasi ta verz'ia. vstopili tudi soci'alistl v Tschoffenov kabinet, ker ie akciiski program krščanskih de-mokrato v mnogih točkah er-ak socialističnemu. Taka vlada bi napravila velike koncesije zahtevam flainskih separatistov. _ _ Zadnii Izhod bi bil. da današnii Theu-nisov kabinet ostane še nadalie in spravi skozi narlament hahuineiše zadeve Toda Theunis je demisiioniral na sam dan volitev, še preden so bili znani volilni izidi, s čimer je hotel nokazati. da v nobenem slučaju ne misli več ostati na krmilu. Zato je malo verjetno, da sedai menia svoje mnenie. Morda bo bo<'azen pred oživljeniem flamskega seraraizma diktirala patrllo- ' 2559« Vse hiti? Kam pa? — Z naročil t tovarno JKir!m, kamera izielnle ne sami Dobro amnak tudi najbolj zdravo rženo in slatao kavo. -f Glavno vprašanje »sporazuma« med radikali in radičevci se zdi »Slovencu« zgolj usoda zaprtega Stjepana Radiča. Dočim radičevci. pravi »Slovenec«. še vedno vztrajajo na tem. da naj se postopanje proti Radiču takoj ustavi, radikali ne odstopajo od svojega stališča, da nai se proces izvrši in da se Radič v slučaju obsodbe pomilo-sti! Ta vprašanja bodo rešena po direktnih razgovorih z Radičem. Kolikor smo zvedeli, umno dalje razlaga tSlo-venec«. bo prišlo v pretres tudi vprašanje. aH sme Radič potem, ko bo izpuščen iz sodnih zaporov, še ostati v naši državi ali ne. Med radikali prevladuje mnenie. da bi bilo treba spraviti Radiča iz naše države ln to na miren način, da bi sam odšel v inozemstvo ln se na ta fjičln umaknil iz aktivne politike . . . Kako pak. Še penzijon dobi Stipa Radič, tak, da mu ga bo invalidni dr Korošec zavidal sedem laških let. Ker to je jasno. da Slina — volk na denar — nri direktnih razgovorih, v katerih si bo Izvolil pomilostitev, srečno ralžo. končni sporazum in m -no Bosno, tudi na denar nc bo pozabil. In kar ie naiimenitnejše: s tem. bo rešeno »SlovenCevo« — glavno vprašanje. + «Dr. Koroščeva stranka mrzl Srbe. mrzi pravoslavie. ne trpi slovanske cirilice, ne mara ničesar, kar je srbskemu delu našega naroda specifično in drago. Pa naj nam ie to še toliko neprijetno. nai nas še tako skrli ta neraslu-?ena mržnia. ona predstavila dejstvo, pred katerim ni treba zapirati oči . . .» Tako se glasi lapidaren odstavek iz »Vremenovega« uvodnika, ki je ves posvečen našim klerikalcem in bazira na samih golih dejstvih. Za spoznavanje klerikalcev med Srbi je to tem mero-dainejše. ker je »Slovenec« nedavno sam trdil, da ima »Vreme« zanesljive informacije ... _ + Republikanci v objemu s PucIJem. la- dl. V Tokiju so oblasti razkrile obsežno zaroto, ki je imela namen, usmrtiti ministrskega predsednika in še nekatere člane kabine ta. ki so se Izrekli za uvedbo splošne volilne pravice. V zaroto, ki Je sicer popolnoma političnega značaja, je zapletenih več ugled-rih politikov. Med drugimi Je bil dosedaj aretiran vodla nacijonallstično-konservativ-ne stranke Uflda. — Delovanje Komlnterne na Dunaju. Angleško časopisje javlja, da je avstrijski poslanik v Londonu opozor'1 svojo vlado o akc lah dunalskesa urada Komlnterne na Balkanu. Vendar pa nikakor nI mogoče zve-deti za načrte izvrševalnega odbora tretje Internacllonale, kl so bili baje najden! na Bolgarskem in so v zvezi t dogodki v So-f|L Avstrijska vlada demantira, da b! ka ka tula vlast protestirala proti boljševiški propagandi na Dunaju. — Zakon o zopetnl uvedbi zlatega standarda v Angliji le bil v sredo sprejet v po- lanski zborn ci tudi v drugem čiianju. De lavska stranka in en del liberalcev so se zakonu nekai časa upirali, pod vtisom stvarnih argumentov zakladnega kancelaria Chur chilla pa so svoj odpor opustili ln tudi glasova!) za zakonsk5 načrt, kl pride sedaj še pred lordsko zbornico. — Koeln se Izprazni po Izpolnitvi mirovne pogodbe. V francoskih dlplomatičnih krogih se zatrjuje, da sta se angleška in francoska vlada v principu že sporazumeli glede besedila note Nemčiji glede nelzpraznitve koelr.skega pasu. Urediti je treha le še nekaj podrobnosti. Velika Britanija ie Izrazila željo, da naj se v noti naštejejo vsi pogre-šk! Nemčije in odkrito pove, da bo koelnski pas Izpraznjen šele potem, ko bo Nemčija izpolnila določila verzajske mirovne pogod^ be. — Avstrijsko • poljska trgovinska po-galanja. Avstrijska vlada se Je obrnila na poljsko vlado s predlogom g!ede revizije sedanje polisko - avstrijske trgovinske pogodbe ki ni več času primerna. Po lska le akceptirala avstrijski predlog, ker pred nekaj leti sklenjena trgovinska pogodba ne odgovarja več Izpremenjenim gospodarskim razmeram. Uvodna pogajanja za izpremembo dosedanje pogodbe so že pričela in sicer v VaršavL — Priznane Karahana s strani diplomatskega zbora. Zastopniki inozemskih držav na Kitajskem so sporočili diplomat, zastopniku sovjetske unije v Pekingu, Kara-hanu, da ga smatrajo kot doyena diploma-tičnega zbora z vsemi pravicami veleposlanika. __ Še enkrat „Schauerjeva blamaža" Nosilec nemške kandidatne liste izza fe« bruarskih volitev v narodno skupščino g Franc Schaucr je smatra! umestnim, da je odgovoril osebno na članek v »Jutru« z dne 23. aprila v »Ci'licr Zcitung« še prej, kakor smo si mislili. Njegov odgovor je ravno tako gostobeseden, kakor jc bil pr« votni članek o nameravanem atentatu na njegovo spoštovano osebo in nam le do« pravil iz muhe — slona Kakor smo že zadnjič poročali in kakor se nam iz verodostojnega vira na podlagi uradnega aktnega materija!« zatrjuje, je bil na dan pred volitvami poslan od m»ribor. ske organzacije jugoslovenskih nacijonali. stov v Marcnberg neki Lipnik. ki je tudi član te organizacije, d« izroči Umkajšnji »OrjunU neka navodila za volilno agitaci. jo v marenherškem sodnem okraju v pri« log dr. Pivka. Ker je moral Lipnik dobiti za to dopust od svojega delodajalca, ga je mlstificiral s potvorjeno brzoj«vko radi nekega pogreba v Celju, katero je na pošt. nem uradu oddal sam n« svoj naslov Ko je prišel naslednjega dne res v Marenbcrg. je šel tam v neko gostilno, kjer se je na« dalje godilo z njim, kakor smo že zadnjič poročali. Orožniki niso našli pri njem n!« kakega strclncgt in vobče nikakega nap«« dalneca orodja, seveda, ker se mu o kakem napadu na g Schauerja ni niti sanjalo, r«. Birmanska darila kupite na c neje in najboliše pri tvrdki Edvard Škopek Ljubljana Mestni trg Stev. 3. Popravila točno in solidno. 2627-a Ce je govoril v Marenbergu s kom o Scha. uerju, je to pač popolnoma samo ob sebi umevno, ker ne more zahtevati, da bi ga poznali vsi člani nacionalistične organiza. cije v vseh njegovih javnih in privatnih odnošajih. Da pa se je govorilo takrat zelo mnogo o Schauerju in to ba$ v Marenbergu, tudi ni čudno, ker je šlo vsem za to, ali bo izvoljen ali ne. To je bistvo vsega dogodka Iz katerega kuje sedaj g. Schauer za sebe kapital. V zadevi »e tudi uradno ni dalo ničesar dru« gi-ga ugotoviti. Vse drugo, kar trdi g. Scha. uer, je izmišljeno. V tem nas utrjuje dej« stvo, da g. Schauer še do danes ni označil nikogar, kl bi zamoge! potrditi, da se je Lipnik napram komerkoli izrazil, d« se mo. ra Schauerja odstraniti. Ce je že javno v časopisju sprožil to zadevo, bi bi!« njegova sveta dolžnost, dati našim varnostnim oblastvom na razpolago ves dokazni ma« terijal, s katerim razpolaga, da bi se kriv« ca dovcdlo do zaslužene kazni, ne pa samo vpiti in kričati, kaj se je proti njemu na< meravalo, ne da bi doprinesel zato če tudi najmanjši dokaz. Zgoraj označena brzojav. ka: »Pridi pogreb Celje« vendar ni nikak dokaz za Lipnlkovo krivdo, še manj pa se more to trditi glede tjavendan načečkanih Sar. v katerih vidi g. Schauer rizho svoje hiše in orožniške post«ie v M«renhergu in o katerih govori tako obširno v svojem od« govoru na naš zgorajšnji č!«nek. Namen te ga gostobesednega pretiravanja je jasen: Gosp. Schauer si misli, saj teh šar itak ni. kdo nI videl in iih lahko izkoristi za svoje namene po svoji volji. Namen pač posveču. je sredstva. Prihijemo danes še enkrat, da bi se smejal ves svet naivnosti g. Schauer« ja. ki vidi v svoji bujni fantaziji v dotični fečkariji rizbo svoje hiše in orožniške po. staje v Marenbergu, če bi mu jo mogli v na?cm listu predočitf Z mimo dušo trdimo, da gosp. Schauer nI samo nstvezil svoji Javnosti nekaj, o če« mur se nikomur niti sanjalo nI, «mp«k po. srečllo se mu je potegniti tudi naša oblast, va. ki so mu nasedla ter uvedla preiskavo, katere rezultat je bil enak ničli. Ce se g Schauer vznemirja, da ni bil v stvari zašli, šan, potem ga opozarjamo, da preiskujoče, mu ohlastvu pač nikdo ne more predniso. vati, koga n«j zasliši ln na kak način si naj dobavlj« proti krivcem ohtežllni materlial z« ev. obtožbo ali ovadbo. Kar se tiče nsdaljnih izvajanj g. Schauer« ia v njegovem tozadevnem odgovoru na naš članek, hoče očividno g. Schauer z nji« ml samo prikriti pravo stanje stvari in vzdr žati svoje prvotne ohdolžitve. Vsekakor g« je «pr«vil naš članek popolnom« Iz ravno, težja, ko smo razkrili, s k«kimi sredstvi zasleduje izvestne namene svojega Usta. jen iznad proliBrogndu^indirektno , — - mouli brcI izpustiti ojačenje pozicue dr. Korošca, m m nor t uj »u t Iz Primorja ' Smrtna kosa. Umrl Je v Trstu Jakofc Bamhlč. N. v m. p.! • Tržaški škof v Istri. Tržaški škof Fogar se nahaja žc nekaj dni na kanonlčni vizi« taci jI v Istri. Na tem potovanju se je pri. javilo pri cerkvenem dostojanstveniku več deputacij, ki so zahtevale ponovno uvedbo našega jezika v cerkvi. Dr. Fogar je odgo« voril. da se v cerkvi vzpostavi naš jezik, ka« kor je to bilo poprej. Treba pa je seveda počakati da bo obljub« izpolnjena. „ VIOLE ? Šah Šah z živimi figurami (K današnji prireditvi društva »Atena« v Ljubljani.) Novost za Ljubljano, zdi se mi sploh prvi poizkus te vrste! V Parizu, Berlinu. Petro-čradu, Pragi, Dunaju in po drugih velemestih so se tovrstne prireditve ponovno vršile z velikim sijajem, največkrat kot eks-kluzivne prireditve visoke aristokracije z omejenim dostopom publike. Kra!is in kraljico na šahovskem polju so večkrat pred-I stavljall člani vladajočih dinastij v pristnih oblekah, ostale figure plemenitaši In p!cm-klnje. Sčasoma se je seveda vse zdemokra-tlziralo. V Ljubljani nam bo nudilo danes pestro prireditev živega šaha. seveda v minijaturi agilno žensko društvo »Atena«. Na idiličnem tivolskem igrišču ie pripravljen pi*an »ahovski- 16 m dolg In širok prostor, na katerem nastopijo danes originalne žive šahovske figure. Da se dS prireditvi primernejši, Intimnejši lokalni značaj, bosta tvorili obe šahovski grupi (»belih. In .čnvh«) skupino svetov v pestrih narodnih nošah, belokranjskih !n gorenjskih. Kostumi, noše In originalne dekoracije — vse v harmoničnem narodnem slogu — so posrečeno delo gledališkega slikarskega mojstra Skružnj ja. Igra bo tem živahnejša, ker bo vsako potezo simbolično izražala nalašč v to svrho prirejena glasbena spremljava godbenikov dravske divizije pod osehnim vodstvom g. kapelnlka dr. Čerina, po čigar načrtu so se predelali pcedini glasbeni motivi. Za simbolično Izražanje gest nastopaiočih igralcev je vzorno poskrbe! g. baletni mojster Vlček, tako da je zajamčen tudi estetski užitek. Da tudi vrebinski. t. j. strokovni del prireditve ne bo trpel, jamči dejstvo. da je prevzel vrhovno vodstvo svetovni šahovski mojster dr. Vidmar. Kdor hoče uživati nar lepih, izl-ranih fe-trturlc pod maiskim nebom in /Jr»vs:r zraka bo danes hrezdvnma s svojo ?.«•»,»■:„ poplačal poitvovalni trud Pri'-'~ Alirko S- r-vtU ši Kr Razpust ravnateljstva in upravnega odbora Okrajne hranilnice v Slov. Bistrici Slov. Bistrica. 8. maia. Okrajna hranilnica v Slov. Bistrici je bila pred prevratom v nemških rokah. Kakor drugod so tudi njo nemški od-borniki obremenili z milijonskim vojnim posojilom. Po prevratu je vlada imenovala pokojnega Petra Novaka kot vladnega komisarja zavodu, ki je potem razpustil ravnateljstvo in upravni odbor, obstoječ iz samih Nemcev, ter vodil zavod po navodilih župnika Martina Medveda iz Laporja pri Slov. Bistrici. Pri-sedniki gerenta, seve sami klerikalci, so postali čez noč odborniki upravnega sveta in ravnateljstva, ter se lepo po domače kompletirali naprej vsako leto. Z zavodom so gospodarili kakor svinja z mehom. Okrajna hranilnica je postala posebno po prihodu največjega strankarskega zagrizenca dekana Cerjaka v Slov. Bistrici čisto navadna fiLjala Slovenske ljudske stranke. Gospodje, ki so v njej vedrili, so si dali svoja častna mesta proti vsem pravilom celo mastno plačati. Krasno dvorano so ruinirali s klerikalnimi shodi, ostale prostore so zasedla klerikalna društva. Vse drugo ni imelo dostopa v zavod, za katerega jamči prebivalstvo celega okraja. Takšnega paševanja seveda vlada nI mogla dalje mirno gledati. Vsi opomini in protesti so bili bob ob steno, vsemogočni Cerjak je letal vedno višje in končno tudi precej nizko padel. Ko je vlada malo bližje ogledala klerikalni štab v hranilnici, je kmalu dognala, da upravni odbor sploh nima nobene legalne pravice do svojih funkcij, nihče ga ni upravičeno izvolil, ne imenoval. In tako je nedavno oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani na podlagi § 27. hranilničnega regulativa upravni odbor okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici razpustil in imenoval do izvolitve in konstituiranja novega uprav nega odbora za upravo hranilnice gerenta g. notarja Ivana Kolenca v Slov. Bistrici s pravicami in dolžnostmi ravnateljstva in upravnega odbora. Geren-tu bo stal ob strani sosvet osmih članov s posvetovalnim glasom, v katerega sta doslej imenovana g. Jožef Klad-nik, posestnik v Zafoštu in Alojzij Pin-ter. posestnik in trgovec v Slov. Bistrici. Vladni komisar okrajne hranilnice je višji davčni upravitelj Josip Pichler v Slov. Bistrici. Dosedanji upravni odbor, ki pa je imel le pravice sosveta, je vodil hranilnico od 28. februarja 1919. O neprijetni klerikalni korupciji In blama-ži bi bili molčali, če nas ne bi častiti za-grizenec iz Slov. Bistrice v »Slovencu® tako nesramno izzval. Skupščina srbskih četnžkov Na Gi i-gjev dan se je vršila po starem običaju v hotelu »Pariz® v Beogradu velika skupščina Udruženja srbskih četnikov «Za kralja 1 otadbinu». Slaveč viteškega svetnika, se srbski četniki že leta in leta zbirajo na ta dan, da razpravljajo o svojem delu za prihodnje leto in manifestirajo, da so stari in preizkušeni borci še vedno pripravljeni za vsak poziv svojega kralja in domovine. Skupščina se je vršila v dvorani Kola srbskih sestara in so bili zastopani na njej tudi zastopniki Udruženia invalidov. Udruženja rezervnih oficira i rajnika, Kola srbskih sestara in Saveza dobrovoljeca. Predsednik Puniša Račid je izrazil v pozdravnem govoru svoje Izredno veselie. da so prihiteli delegati celo iz naiodličneiših krajev, nakar je bil na njegov predlog odposlan kralju. ministrskemu predsedniku Pašiču in predsedniku skupščine Trifkoviču brzojavni pozdrav vseh srbskih četnikov. V razpravi o poročilu glavnega odbora so posamezni govorniki iz' vseh pokrajin države naglašali potrebo čim krepkejše organizacije, sistematskega dtla na konsolidaciji razmer ter poročali o odnošajih napram rušilcem države, o zaščiti meje, o akciji proti bolgarskim tolpam itd. Interesantni so bili govori delegatov iz Hrvatske in Dalmacije ter nekega starca iz Južne Srbije, osivelega četnika, ki je bil od Turkov svoječasno obsojen na 101 lete težke ječe. Skupščina je na predlog četnika bo-škiča, da nai se zbirajo povodom desetletnice smrti znamenitega četniškega vojvode Voje Tankosiča prispevki za njegov spomenik, sklenila, da se ves tozadevni denar uporabi za fond, ki na, bi služil za zgradnjo Doma četnikov. Za spomenik vojvode Vuka Poooviča je organizacija zbrala že preko pol milijona dinarjev. Na željo njegove družine pa se bo tudi ta denar porabil za zgradnjo četniškega doma. v katerem se postavi mavzolej, na katerem bosta kipa vojvod Tankosiča in Popoviča. kakor tndi vseh drugih znamenitejših vojvod ter slike vseh četnikov. Sprejeta je bila sledeča resolucija: Skupščina poziva odbor, nai pod nobenim pogojem ne odstopi od ponosne četniške tradicije in vodi organizacijo tudi v nadalje onim potom, po kateri so jo vodili prvi narodni junaki o početku četniške organizacije. Skupščina prosi merodajne činitelje, naj preprečijo zlo-nporabo četniškega Imena s strani on;h. ki niso nikdar četovali ter nimajo ničesar skupnega s četniško organizacijo, katere člani so bili in tudi bodo vedno prvi, kadar bo šlo za narodno čast in dolžnosti napram ljubljeni domovini. V novi odbor so bili izvolieni: vojvoda Marjanovič za predsednika, vojvoda Trifunovič-Birčanin za podpredsednika, vojvoda Ilič za tajnika, vojvoda Dule pa za predsednika nadzorstvenega odbora. Konflikt med novinarji in gledališčem v Zagrebu Uprava zagrebškega gledališča izdaja tednik z naslovom »Comoedia«. List prinaša spored gledaliških predstav. njih zasedbo in pojasnila k aktualnim gledališkim dogodkom. Uredništvo tednika je poverjeno posebnemu gospodu, ki mu je naloga gojiti informa-tivnost in pa kritiko — slednjo le v toliko, v kolikor mu to dopuščajo odno-šaii napram gledališki upravi. V zadnji številki «Comoedie» je zavzel neki sotrudnik lista neprijateljsko stališče napram novinarjem in listom. Izjavil je. da listi kratkomalo ne morejo objavljati gledaliških kritik, ker bi morali to delo opravljati strokovno na-obraženi ljudje, kar na novinarji niso. Novinarji so do sodbi pisca dotične^a članka le običajni reparterii. v najboljšem slučaju publicisti: o gledališču zato ne morejo razpravljati kritično. — Končno pravi pisec, da novinarji nepravilno pojmujejo poklanjan'e gledaliških vstopnic, katerih ne preiemajo zato, da pišejo kritike o gledališču, temveč zato. da objavljajo reklamne notice za gledališče. V članku se nahajajo še druga žaljiva mesta na naslov novinarskega poklica in stanu. Na to nesramno kritiko ie prva reagirala zagrebška Za. društva sa gentpeterskl ta kolodvorski o'ira'. Politično ta gospodarsko društvo za šentpeterskl ta kolodvorski okra) je 'melo med kratkim redni občni zbor. Udeležba je bila prav lepa. V Imenu glavnega strankinega odbora se Je ude'ež11 zborovanja g. Ribnlkar, ki le poudarjal. da ie to društvo eno prvih, ki je na političnem polju zavzelo med ostal'mI društvi vodilno mesto. Dotaknil se Je škodbive politike Radlčeve stranke ta naših pogubo-nosnih polltikarjev SLS-stranke. k: toliko ovira konsolidacijo naše države na znotral kakor tudi na zunaj. Predsednik g. Turk le poudarial pravilno državno politiko ministrov dr. Žerjava ta Prbičeviča. Pojasnila se Je sedanja vez med radikali in SDS. Razpravljalo se le o podrobnem delu društva ta gospodarskih potrebah tega okrala. Letna članarina znaša sedaj 10 Dta. Izvoljen Je bil soglasno sledeči odbor: predsednk Josip Turk: I. podpredsednik Mirko Urbas: II. podpredsednk Mirko Feglc; tajnik St. Legat; blagajnik Fr. Urlep: dalje 10 odbornikov ta 8 namestnikov kakor tudi namestnik tajnika ta blagajnika ter 2 preglednika računov. Bivšemu večletnemu tajniku gosp. Fr. Poljšaku Izreka odbor posebno zahvalo za njegovo neumorno delovanje In obžaluje, ker nI mogel radi bolezni prevzeti tajniških poslov. Da bo mogel odbor uspešno delovati. Je dolžnost članstva, da ga podpira z nasveti in v kar največjem številu prihaja k sejam širšega odbora in k obč. zboru. Zahrbtno strellanje ne koristi razvoju stranke, pa tudi okraju ne. — Zdravo! u— Pogreb arhitekta Cirila Kocha. Včeraj popoldne Je ljubljansko obč nstva ob veliki udeležbi spremilo stavbnega nadsvetnl-ka ljubljanske mestne občine, g. Cirila Kocha k večnemu počitku. Žalnega sprevoda s« Je udeležil tudi pokojnikov brat. admiral Metod Koch, ljubljanska občnska gerenta dr. Puc In Llkozar, magistralni nastavljene! skoro polnoštevllno, oficirski zbor pod vodstvom divlzijonarja, generala Stojanoviča števMnl pokojnikovi ožji prijatelji in mnogo narodnega ženstva. u— Treznostnl pokret med dljštvom. Po lnlcijativl Društva za gojitev treznosti se bodo v Ljubljani danes v soboto dne 9. maja samo za srednješolsko mladino vršile v opernem gledališču tri akademije z 'zbranim sporedom ki ga bodo izvajali srednješolke In srednješolci. Prva prireditev se začne ob pol 2. url, druga ob pol 4., tretja ob pol H. popoldne. Namen teh prireditev je Izpodbu-da na še odločnejši treznostni pokret. Na sporedu so kratki govori, oz. predavanja o alkoholu, skioptične podobe, godbeni pevski in deklamatorskl nastopi, dramski prizor! In živ« si ke. Sodelujejo godalni orkester dijaš- kega društva .Preporod*, tambuTaškl zbor Istega društva, pomnožen z mandMinisti dijaškega društva «Zora», pevka zbora uči-te!j:Sčnic in učltelllščnlkov. pod vodstvom prof Em'la Adamiča, učlteljlščnl oktet, zbor učencev In učenk III. drž. realne gimnazije v Beethovnovi u!1d pod vodstvom prof. Marka Bajnka, pevski oktet d'jaške*a društva .Preporod, ter učenke ta učenci raznih ljubljanskih srednjih šol. Konec prired!tev b° ob 19. zvečer. u— Danes v soboto popoldne ob pol SestPi vsi k šahu na prostoru .A'ena. - Tivoli. Potfptralmo akcijo v korist nafeen otroka! Predprodaja vstopnic traftta Praprotnlk Prešernova ulica In pri begata«. Sedež! od Dta 30 navzdol, stojišča I« in 8 Dta. 950 ^ ODSEK V LJUBLJANI priredi danes, 9. maja v dvorani »Kazine« I. zabaunl večer s petjem, godbo In plesom Začetek ob 20. uri Vstopn na 10 Din u— Pevski zbor moškega ta ženskega drž. učiteljišča v Ljubljani priredi tudi letos koncertno ln poučno turnejo pod vodstvom g. prof. EmHa Adamiča. Prvo leto le bil v Bosni In Hercegovini, lani v Prekmurju ta •Prlekll'«, letos pa se odpelje po sklepu »d. leta na Jadran Koncerte namerava pr'. rediti v Splitu, Omlšu. Makarski Korčull, Vlsu, Hvaru, Braču. Slbenikti Pagu. Rabu Krku In na Sušaku. odkoder ie vrne domov IzJet je zlasti za bodoče učitelje velikega pomena, ker se z nj:m seznanijo z najlepšim delom svoje domovine, s tamkalSnjlm prebivalstvom, se uče na praktičen način domo-znanstva, vzlubljo svojo državo, kar bo gotovo tudi na njim poverjeno deco vplivalo najblagodejnejle. Učlteljiščnlkl so po ogromni večini otroci nelmovltlh star?sv ta ne bodo Iz lastnega žepa mogH kriti po«/»v."mh stroškov, zato se bodo pred 'iletom z nabiralnimi polarni obrnili na blaga srca Imovl-telših, srečnejših, da Jim omogočijo ta ve-levažen In veievzgojen Izlet upajoč, Oa Jih ne odženo s praznoti rokami. u— Udnifenje rezervnih ofldra I ratnlka — pododbor Ljubljana vabi gg. č'ane da se udeleže maše zadušnlce za pokojnim peš. podporučnikom MIlanom Kvartlčem povo-dom šeste obletnice Junaške smrti na koro- ški fronti (umrl II. maja 1919.). Mašo za-dušnlco bo bral g vojni kurat Bonač v torek dne 12. maja ob 9 uri v cerkvi Sv. Križa na ljubljanskem pokopališču. Obleka civilna z znakom. — Uprava pododbora. — Godba na pihala Sokola 1. V nedeljo 10. t. m. se vrši tajni župni zlet, katerega se udeleži obvezno tudi godba. Zbirališče ob pol 8. zjutraj na Taboru v kroju. — V soboto 9. t. m. obvezna vaja za vse člane obvesti nadalje o zletu ta razdele kroji. — Sokolsko društvo v Mostah poživila člane in članice ter naraščaj, da se polnoštevllno udeleži talnega pešizleta v nedeljo dne 10 maja Zbirališče točno ob po! 6. url zjutraj pri že'ezniške bili prijavljeni sledeč! smrtni slučaji: He. ena Kavšek. kuharica, 45 let. - Karel Oa le. krojač, 44 let. — Fran Jevnlkar zasebnik 68 let. — Viktor Emanuel Accetto. ke-mgraf 22 let. — Marlla Cunder, mestna .-boga (S7 let. - Marija Zup?n. rudarjeva žena. 59 let. - Marjeta Gruden Šolska učenka. 11 let. — Fran Kunaver. posestnikov sin. t7'let. _ Stanislav Mav, kočarjev sta mesecev. „_ Policijske prijave. Od četr'ka na petek so bili prllavljenl policij1 sledeči slučaji: l tatvina. 1 sum tatvine. I nres'opek prann-sti In razgrajanja. 1 prestopek ka'jenja nočnega miru. 4 prestopki cestnega pr>'|c:jskcga reda, 4 prestopki obrtnega reda 1 prestopek zglaševalnih predpisov ta 1 slučaj razbijanja šip. . , u— Ka! vse kradefo. V noči na 7. maja se je splazil na dvorišče pod gospodarsko poslopje posestnlce Frančiške Skolta v Mostah nepoznan tat. Ker nI naše! nič priprav-nejšega, je snel uzmovlč od voza Ijivca oba prednja kolesa ta ju odnesel. OMco dovanka je tatvino seveda opazila zjutraj ta prilavPa zadevo po!fc'fl. u- Gosenice na drevju. Po vrtovih v mestu se je na drevju po)avi'a velikanska mno. žlna gosenic ki groze, da obžro v«, kar )e svežega. Posebno na nekem vrtu ob Resljevl cesti se je te nevarne zalege zared'!o ogrom no. Ker obstoia stalna nevarnost da se mrčes razširi, se priporoča gospodarjem, da strogo paz!]o ta nadzorujejo sadno drevje, sicer v jeseni ne bo sadu u- Pri delu J* zblaznel. Mehanlškl vaje nec, 22-letnl Franc Tramp I z Gline, )e b*l v četrtek zaposlen pri delu v n Marmontovl uIlC. Ob 4. url popo dne |e ne nadoma zapustil delo ta 'ovarlše ter hitel na neki travnik v bližini Tamkal le lege v travo, pograbi! velik kamen ter se pričel s vso slo tolčl z njim po glavi, tako da si Je prizadejal težke poškodbe. Tovar; | ,o ga mogli ukrotiti le z naporom vseh sli. Slučajno mimoidoči zdravnik dr. Breskvar je ugotovil pri mladeniču vnetje možganske nire-ne. Prepeljan je b:l z rešilnim vozom v bolnica Iz Maribora a— P. t abonentom mariborskega gledališča. Ker le že potekel zadnji rok za vplačevanje abonmaja te sezone, prosimo vse o. t. abonente, ki še do sedal niso poravnali zaostalih vplačil, da to čimpreje store. Abonmaji se plačujejo pri dnevni gledal ški blagajni. x , a— Mariborski občinski svet ima v torek dne 12. maja ob 17. uri sejo, na kateri bo sklepal o sprejemu službene pragmatike, glede katere so se včeraj na predposvetova-nju zedin:le vse stranke. i— Avtomobil zgorel. Predvčeraišnjlm se je peljal mariborski Izvošček Vidmar s svojim avtom po cesti proti Pesnici. Nenadoma pa je mu je vnel motor in eksplod ral. Avto js bil takoj v plamenu in ie je lastnik komaj rešil s skokom Iz avta ki je na cesti popolnoma zgorel, tako da je ostalo le zverlženo železno ogrodje. G. Vidmar je Imel k sreči svoj avto zavarovan a— Pogajanja radi mariborskega sanato-riJa. Včerajšnja .Straža, poroča, da se pogaja za nakup mariborskega sanatorlja od Kreditne banke dr. Kraiger Iz Ljubljane. a— »Pedagoški teden, v Mar b^ru. Kakor je že bilo lavljeno. se vrši v dneh od II. do 16. maia v veliki kaz:nsk| dvorani .Pedagoški teden., kjer bodo priznani strokovnjaki razpravljali o reformi našega šolstva. Predavanja se vrše ob večernih urah (začetek ob 10.45) ta so namenjena najširšim krogom: staršem, vzgojiteljem, sploh vsem. k' se na kakršenkoli način pečajo z vzgojo. Po vsakem predavanju se vr« diskusija, ki bo vsakomur omogočala, da Izrazi svoje mnenje ali da stavi primerna vprašanja. 951 Iz Celja Deč3 dan.- Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju priredi v nedeljo dne 14. junija dečjl dan v prid revni mladini. Prodajali se bodo znaki ta cvetlice. Občinstvo kakor tudi vsa ostala društva se ie sedaj opozarjajo na to prireditev. >— Sokolsko predavanje. Danes, v soboto ob 13.23 pride z brzovlakom v Celje olimpijski prvak Leon Stukelj. ki predava ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma o svojem potovanju na Finskp. članstvo celjskega Sokola mu priredi na kolodvoru svečan sprejem. s— Redni občni zbor Muzejskega društva ▼ Celju se vrši v soboto, dne 16. t. m. ob 20. url v klubovl sobi Celjskega doma. Na dnevnem redu so poročila odbornikov, volitev novega odbora In slučajnosti. t— Krajevna zaščita dece ta mladine v Celju pobira te dni po mestu članarino, ki znaša za redne člane 10 Din, za podporne pa še manj. Ker to človekoljubno društvo nujno potrebuje denarnih sredstev za svoie delovanje, se vsa javnost naproša, da ga kolikor mogoče podpre z denarnimi prispevki. Iz Trbovelj t— Škandal, ki da mnogo misliti. G tem kako so klerikalci pri zidanju svojega Dru. štvenega doma z iztovorjenjem blatne ilo. vice v Trboveljščico spremenili potok umazanijo, tako da niso mogli prati ljudje svojega perila več kakor tri tedne, smo že poročali. Sedaj se je temu nesocija'nemu činu pridružil še drug čin, samo da je teirje nravi. V potok so namreč hladnokrvno zlili vodo. s katero so gasili živo apno. Posle, dice niso izostale, kajti vse ribe so »edaj omotene. ne glede na to. da jih je nešteto poginilo. Otroci in tudi odrasli so jih spo. četka lovili z rokar-.l. potim pa k»r z lonci in celo z jerbasi. To se je godilo dva dni Ljudje se zgraža io nad tem. da se je šlo tako kruto ugonobiti ribe, klerikalci pa ho. dijo poparjeni okoli in se zgovariajo na stavbenika, ki je gradil betonski zid ob Tr. hoveljščicl. Ta' «ne stvari si je treba prav dobro zapomnitil t— Promencdnl koncert pred rvdnilko restax-raci]o. V nedeljo 10. t. m. se bo vršil pred rudniško restavracijo pronr-nadni koncert dr*nače rudniške godbe »"d- »tvom g. Draksl-ria. To pa seveda le oh lepem vremenu Sr>ored obsega zelo pestre skladatelje: Adama, Leharja. S<-h"hert«. Jakla, Hagerja in Striczla. Promcnadni kon. certi »c bodo vršili enkrat na Vodi. drugič pa v Trbovljah na glavnem trgu. Oh tej priliki popravljamo oznako «muriVantl» t godbenike, ker »o »e nekateri člani rtdni. flce godbe pred kratkim zelo »podtikali nad «nuzikante», češ da »o godbeniki. t— V rudniško brlnfco so morali P';ie-|jati rudarja Ignacija Ocvirka. Vatc-rga so rabodli fantje v Vebrovi gostilni v Sv. t'r. hu. ker se je njegovo stanje znatno poslab« šalo. Preklic Vsem tvrdkam katc-t imajo trgovske zveze s podpisano zadfC«. se daje na zn»' nje. da Štefan Demšar ni več koinpetenten sklepati kupčij za označc.io zadrugo. Čevljarska, gospodarsla zadruga. v Tržiču (Gorcn H •iona » rr>ni« ••o O*, bo v Poziv Odločno poživljam r.ancj CafriVc. r\-darja kemične tovarne v Hibsi.mVu. da no prekliče vs« podla, neuteio čenja. s katerimi spravlja ir 7vezo z nekimi pismi. Ako tega stori te kom osmih dni v teto časopisu, izročim v»o zadevo sodišču. > Kuhar Josio »teklo«lon?arskl pomočnik v Hrastniku Iz življenja Eskimov Na skrajnem, obljudenem severu Amerike prebivajo temnopolta pleme« na, ki so vsled pomanjkanja stikov s civilizacijo po večini še ohranila svojo pradavno samobitnost življenskega na« jjr.a in od davnih generacij podedova« h običajev. To so plemena Eskimov. Mraz in sneg v teh pokrajinah ne dopu« ščata uspevanja za življenje potrebne« aa rastlinstva. Eskimi so vsled tega od nekdaj navezani na lov, ki jim nudi eksistenčno možnost. Severni jelen, lo> sos. tulenj in pa tudi medved in lisice dajejo lovcem obilo plena. Čim uspeš« nejši je lov v poletnih mesecih, tem ečja je zaloga za zimo, ko zamre v na. ravi vsako življenje in požene silni mraz in visoki sneg vse prebivalstvo v prostorne pod snegom skoro pokopane Koče, zgrajene iz zmrznjenega blata in nega. Dočim se pri nas redno izmenjava dan z nočjo, traja v pokrajinah nad se. ernim tečajnikom dan dolge mesece. Dnevu sledi nato dolga noč, omiljena e po tečajnem žaru. Ko pa se po zimskih viharjih končno ojavi solnce in pod njegovim trajnim vplivom nrične kopneti snežena plast in pokati zimski led, tedaj oživi znova vsa pokrajina. Prebivalstvo posamnih na« selbin se pripravlja na pohod v daljna lovišča. Doma ostanejo le maloštevilni za lov nesposobni starčki ali ženske z otroci. Lovci pa zdrčijo na saneh pred katere je vpreženih po šest do deset psov, preko širne tundre, da-se znova preskrbe z mesom in kožami. Lok, su!i» ca, pa tudi puška opravljajo tedaj kru« to r^e-lo med divjačino. Čim pa se po« letno solnce prične nagibati k zatonu, in prvi sneg oznanja prihod nove zime, tedaj zložijo lovci zopet svoje poletne, kožami krite šotore, jih spravljajo na sani in se z bogatim plenom vračajo na svoje zimske domove. Dan poviatka je dan splošnega veselja, ki se proslavlja po starih običajih. Tak praznik nam opisuje nordijski pisatelj Ejar Mikkelsen, ki je mnogo let bival med Eskimi in se dodobra sezna« nil z njihovimi šegami. V največjem «ig!u», -koči glavarja naselbine, se pridno vrše priprave za svečanost dneva. Kar je bilo v koči po tleh razmetanih kož so jih ženskepo« ! na7raniti tri dra ročen- kamne, spravile v kot. Jed.lni list, določen za sama na mJ1i,ardo Din vred. s tal in se dotaknil roba napete kože, da je nizko zarenčala. Neoremično je stal mladenič na mestu in s konci prstov udarjal po bobnu, dočim se mu je gor« nje telo pričelo gibati in sklanjati na vse strani. Sprva lahno in počasi, potem hitreje. Pesem mu je privrela iz grla in vedno živahneie je zibal svoje gornje telo po ritmu melodije. Vedno urne je. Besede so se sekale, postajale bolj in bo'i nerazločne in se končno izgubljale v divjih, grgrajočih glssovih. A še ved« no hitrejše so postaiale kretnie telesa. Dolgi lasie so plesalcu vihrali okrog glave, noge so pričele nemirno stopicati po tleh. pena mu je r 'tla iz ust. Vseh navzočih se je polastila divja strast plesa. Sedeči na tleh so sprva tudi oni po ritmu me'odije zibali telo in vzdi« hovali, a strasti so se zbujale in raz« paljale. Končno so poskočili tudi oni na noge, vzklika'!, kričali in krilili z rokami po zraku. V tem pa se je plesalec z bobnom onemogel zgrudil na tla, še ne« kai časa mahal in brcal, nato pa ves utrujen zlezel v kot. Ali že si je drug plesalec osvoji' boben in b'azni ples se je nadaljeval. Divie razpoloženje se je b'ižalo vrhuncu. Med plesom so pome« tali zadnio obleko raz sebe in končno drug za drugim unehani posed'i. Tedai se ie dvignil gostitelj in pričel ugašati luči. Tišina ie nasta'a v koči in po« membni vnrašfi'ni pog'edi so se križali v zraku. Zavladala ie pono'na tema. SU« šati je bi'o le pritaieno šušljanje, hihi« tanie in drsajoče korake... Strasti so našle svoio uteho. Ko je čez nekoliko časa gostitelj zonet pri« žgal, je bi'o vse mirno. Le živahni. ža» reči pogledi so pričali o dogodkih, ki jih ie zagrnila tema s svojim plaščem. Kms>'u n."to so si gostie zoret oblekli svojo kožuhovino, se nos'ovili in se od» pravili vsak v svojo kočo. T? ko proslavi i a jo Eskimi praznik zimskega povratka na dom. Filmska diva na ameriški carinarnici Filmska diva Pola Negri se je pred kratkim vrnila v Ameriko, kjer na<=toni v nekaterih novih parti 1912. leta 8.425.000 000 do!ar'ev. 1 1923. (torei 11 let pozneje) 18.018.000 000 dolarjev. Stame vlog ie neverjetno poskočilo. Posoiilnice. ki služiio samo svve-mu namenu štedr velika. Sodnik mu je res priznal odškod. nino in sicer v velikanskem znesku šestih centov, to je v jugoslovcnski valuti reči in piši tri dinarje in šestdeset par. X Kdo dobiva v Monle Carlu? Igralci go. tovo ne. razen par srečnežev, ki jim je tu« patam sreča malce naklonjena, — ampak ban ka. Igralnica v Monte Carlu ne izkazuje za prvo letošnje četrtletje čistega dobička nič manj kot šestdeset milijonov franicov (okrog 200 milijonov dinarjev)! To je več kot pnlo. vica celoletnega lanskega dobička, ki anaš« 110.6 milijonov frankov. Na podili zaključ« k« prvega četrtletja je računati, da bo vrgla letos igralnica v Monte Carlu približno če« trt milijarde frankov, to je približno 800 ml« Iijonov dinarjev. Dohodki igralnice so po vojni vsako leto večji. Leta 1923. je bilo do« bičfca «le» 99 milijonov frankov. Ni t ida, da potem ni treba državljanom kneževine Mo« nako plačevati nobenih davko« in da celo dobivajo podpore od države, ki imi največje dohodke od igralnice, lepe milijončke na leto. , X Povodnji v Gornji Itcliji. Vsled dolgo, trajnega deževja je stopila reka Tilment iz bregov in poplavila okolico. Sedaj ogroža že tudi nasipe pri Latisani. Velikanska Sko« da bi nastala, ko bi se H nasipi podrli. Pre« bivalci okrog Latisane so že pobegnili, ker sc boje za življenje v valovih Tudi Soča je konekod poplavila bregove in napravila ve« Iiko škode na poljih. Ogrožen je tudi Va» rinis v Karniji. Zdravstvo Zdravnik kot poizkusili objekt Stara In dokazana je trditev, da zdravniki v splošnem ne dočakajo visoke starosti. Med vsemi akademsko Izobraženimi krogi žive zdravniki najmanj časa. To je dokazano s statist ko. Sicer se pogosto navaja, da so baš zdravniki najboll imunizirani pred vsemi težjimi nalezljivimi boleznimi kakor so kuga. kolera, rumena mrzlica, difte-riia. influenca i. dr. Temu pa nI tako. Koliko tisoč odličnih zdravnikov vseh vekov In narodov Je poginilo na omenjenih infekcijskih boleznih! Iz 17. stoletja so na primer znana imena štirih slavnih zdravnikov, ki so podlegli kugi. Se dobro je v spominu trag'čni slučaj dunajskega zdravnika Mii'1rrja. ki le v Indiji ozdravil nešteto kužnih bolnikov, ko se je vrni! leta 1893. domov na Dunaj. je pa nalezel od lastnega sluge bolezen in ie h>tro podlegel. Ruski zdravnik Henrik Zorn se je posvetil študiju ruskih nalezljivih bolezni, ori čemer je naleze! pegasti legar in na njem v starosti 42 let umrl. Nasorotno pa Je neki drugi ruski zdravnik trikrat po vrsti ohole! na kugi. a Je srečno odnesel živlienje. Neki italiianski zdravn k. Valil oo imenu, se ie ored kugo skuša na ta način zavarovati, da si je vcepil protikužni serum, oa bi bil kmalu na bolezni umrl. Znatižellni zdravnik se je nato. ko je okreval, podal (leta 1816.) v Ameriko, da bi študiral rumeno mrzlico. a je že oar dni po prihodu umrl. Experimentl causa se je namreč oblekel v sraico maloprej za omenjeno bolezen umrlega bolnika ter si s tem nakopa! smrt. Znani so nadalje drzni poskusi francoskega zdravnika J. L. Guv-ona, ki je umri leta 1870. v starosti 76 let. V 35. in 37. letu svoje starosti je sam sebi vceo'I serum, hoteč dokazati, da rumena mrzlica in kolera nista nalezljivi. V svetovni volni sta oeeastemu legarlu podlegla klinika Jochmann in LOthje. Leta 1813. le umrl Rcil, zdravnik na beriinsk' klimki. leta 1871. pa dunai-skl klinik Onpolzer. oba na pegastem legarju. k! sta ga ooprel sama diagno-sticlrala. H kon~u na! omenimo še znani noskus dr. Maksa Pettenkoferia. ki ie 7. oktobra leta 1892. v starosti 74 let oogoltnil 1 cm* svežih bacilov kolere. hoteč dokazati, da so le-ti bacili ne-škodHIvi organizmu, ako ni telo zanie diseonirano. Pettenkofer ie v resnici ostal zdrav. Z istim rezultatom so ta noskus obnovili ruski zdravnik Metkov in njegova dva asistenta Oarnault si ie leta 1902. vstavi! nod kožo košček bolnih Jeter za tuberkulozo oboHe krave. da se prepriča, če more živalska jetika povzročiti isto brezen na človeku. ki je sicer zdrav. Zelo pogosti so slučaji, da so zdravniki v izvrševanju svojega poklica nalezli sifilis. London- Fr. Ž.: Intervencija Gospode odvetnike jako čislam, plemenitega so mišljenia. posebno nekateri, eden mi je že plačal večerjo !n je bilo nekaj v neki omaki, tri dni se mi ie phalo. Taka plemenitost se hvali sama. Zato me resnično boli, ko včasl to-Tvo in moram slišati, da jih oblasti ne vpoštevajo v oni meri, kakršro bi zas'u-ži'i. kadar stopilo kam v kako pisarno in bi radi kaj imeli — intervencija se temu pravi. Vnraša! sem Načeta, k! Je oficlial in kadi pino. pa je rekel, da reč ni tako huda. Rekel ie: če teče pravda in če na obeh straneh Intervenirata odvetni-'-n. e^en da skorni gotovo dobi pravdo! To me jako veseli in je povedal NVe da razmere pri nas na vseh no'iih bolišaio In da ni izkliučeno, da nride čas. ko bosta pravdo dohivala oba odvetnika, na tej strani in na oni. Peke! 'e. da bi bi' usneh lahko še boljši, če bi gospodte odvetniki ne vihteli samo paragrafov in pooblastil In taks. Ne-eo. je delal, da je tudi še .kaj druge-vi na svetu, razen paragrafov ln tako dalie. tisfo da bi morali upoštevati gospodje odvetniki! Povedal le zgled, kaj vse se da do- seči brez paragrafov in take ropotije, in da se je resnično zgodilo oni teden. Zdi se mi. da stvar ni nezanimiva za gospode odvetnike. Rekel ie. da ie prišel v Jetnišnico intervenirat fantiček, komai če ie bil star dvana!st let. Ob taki mladosti se res ne ve, ali ie sploh umestna beseda »intervenirati.« Toda je interveniral s tolikšnim uspehom, da bi se dalo čestitati celo odvetniku; zato misli, da se lahko reče. da je interveniral. Pozvonil ie. odprli so mu in Je dejal: •Ali ie tukaj zaprta mama? Hu-u-u, otroci smo strašno lačni!» Iz oči so mu drle solze, iz nosnic sta mu lezla makarona. Ta fantiček ni vihtel nobenih pooblastil in paragrafov ln taks. samo tiste solze je imel in testenine in nri ni bilo treba prav ničesar drugega. Na no~ah so mu tičali čevlji, prevezanl so bili s špago. da ni sirota izgubil podplatov, nogavic pa sploh nI imel. Pa je gospoda v jetnišnici fantičku stregla s pozornostjo, kakršne ni bila deležna v tej hiši še nobena intervencija. Zakaj? Zato. ker ie že niegova zunanjost vp'iva!a tako prikunljivo, makaroni in solze In čevlji in šp- kateri hotel vzeti fantička za koncipijenta... Položaj na lesnem tržišču Lesna kupčija se je v zadnjem času znatno zboljšala. Zlasti v drugih pokraj!nah države se hvalijo, da je položaj ugoden, dočim v Sloveniji niso prav zadovoljni. Zlasti lesni trgovci se pritožujejo ker Italijani kupu-jeio bligo v manjših kotlinah direktno pr! prod učen tih. Mnogi italijanski uvozniki pa si osnuieio pri nas svoja oporišča, in sicer tako. da si dobijo kakšno tvrdko al: kogar-koli, ki fungira zanje kot odpošiljalec. Na ta način se odtegnejo Italijani 4-odst. obrtnemu davku, ki se običajno odračunava inozem-cem pri carinarnicah. S tem se j:m blago jako poceni in je izvoz v Italijo na ta način precejšen. Avstrijsko in rumunsko blago na italijanskem tržišču vedno v manjši meri konkurira našemu blagu. Izvoz našega lesa v Madžarsko pa je v zadnjem času zopet padel, ker Madžarski bolj konvenirajo cene rumunskega lesa. Naš irdi les se dobro prodaja v Franciji, kjer ga jako cen jo v primeri z drugim trdim lesom, ki prihaja na tamkajšnje tržišče. Mnogo grad benega lesa kupuje tudi domači konzum spričo početka gradbene sezone. Zelo slaba v splošnem je kupčija z drvi za kurjavo. Cene v Hrvatski in Slavoniji so bile v zadnjem času naslednje: hrastovi ploh' L 1600 - 2300 II. 900 - 1200, hrastovi p oh! za furnirje 3000 - 4000, fino hrastovo bla-go 3200 — 4300, hrastovina na zrcalni rez 4200 — 4500, hrastove deske, di 5 cm, obrezane 2000 - 2500. preko 5 centimetrov, obrezane 2400 - 3100 hrastovi bul! 3200 do 3500, francoske dožice. 1C00 komadov 16000 do "000, sirovi irizi (za izvoz) 1500—2100, stafli 2000 — 2300, bukovi plohi L 350 - 400 javorievi p'ohi I. 700 - 900, jasenovi plnhi j 7oo — 900, brestovi plohi I. 5.-0 — 65U, mehko tesano blago 400 - 500 mehko žagano b'r.go 600 - 800, brzojavni drogi, hra-s.ovi 70 _ 140. jelovi 50 - 80, železniški pragi, hrastovi 30 - 50, bukovi 30 — 50, drva bukova, 1. vagon 2700 - 3500, II. vagon 2200 - 2700, mešana 2400 - 2700, oglje vagon 9000 — 10.000 Din. Na liubljanski borzi so b'li ta teden v lesu naslednji zak'jučki: cerovi krlji, od 25 cm premera naprej, 2 m dolžine, fco n-ikladnlna p-s aja, 14 vagonov 18; hrastovi frizl, I. m II 4 "do 8 cm, 25 do 69 cm, fco meja, 1 vagon 1330: bukova drva, 1 m dolžine, suha, fco meja,'2 vagona 25; deske, 30. 40, 50 60 mm, monte, fco meja, 4 vagoni 580; cerovi h'cd '5 cm 2 m dolžine, fco nakladalna postaja, 2 vagona IS; trami, monte, 11'13, 11/16 15/21, 19/24, ico meja, 3 vagoni 4.12; cerovi krlji, od 25 cm premera naprej, 2 m dolžine, ico nakladalna postaja, 10 vagonov 18 Din. Skupno je bilo ta teden v lesu zaključenih 36 vagonov. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (8. maja) Pšenica: banatska, 1 vagon 4S5. Turščica: baška, 12 vagonov 190 — 195; baška ladja Donava, 30 vagonov 205; baška, ladja Kanal, 13 vagonov 203. Tendenca mirna. Svinjski sejem v Mariboru (8. maja.) Dogon 535 svinj, 4 koze, 3 ovce, 1 jagnje. Povprečne cene so bile: prasci 5 do 6 tednov stari 70 — 82.50 7 — 9 tednov 125 — 175, 3-4 mesece 182.50 - 300, 5 — 7 mesecev 300 — 3S5, 8—10 mesecev 450 — 500. 1 leto 675 — 725 Din. 1 kg žive teže 13—14 50, 1 kg mrtve teže 15 — 16.75 Din. Koze komad 250 — 275, ovce 162.50 Din. Prodano je bilo 293 komadov. Sejem je bil živahen. Dunaj ka borza za kmeijske produkte (7. maja.) Današnje tržišče je bilo v soglasju s čvrstimi ameriškimi noticami zelo čvrsto. Cene so poskoč:le predvsem turščici in ovsu. Notirajo za 100 kg v šilingih vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 52 — 53. madžarska s Poiis-ja 55 50 — 56. Rosafč 53 — 53.50, turščica: 28.75 — 29.75; oves: rumunski 42 50 do 44- , Dunajski živinski sejem (7. t m.) Goveda: Dogon 771 komadov. Cene priiično nespremenjene. — Svinje: Dogon 1318 komadov. Mesne svinje so se podražile za 5 do 10 grošev, debele pa so ostale nespremenjene. = FuzIJa v Industriji oUa. Današnji *Za-greber Tagblatt« poroča: Te dni se je na zadevnih pogajanjih sklenila fuzija slovanskih tvornic olja z neko zagrebško tvornico laka. Te tvornice so ustanovile skupno nakupovalno in prodajno centralc pod tvrdko Združene oljarne, d. z o. z. s sedežem v Ljubljani. = Povečanje Izvoza ;aiec Iz Jugoslavije v Nemč'jo. Po statističnih podatkih je Nemčija uvozila v januarju in februarju t. 1. (v tisočih komadov; v oklepajih številke za enako dobo 1924.): Iz Italije 60.885 (34.2S3), iz Nizozemske 35.131 (21.707), iz Jugoslavije 20.667 (10.S94), iz Avstrije 11.402 (6511) tisoč jajec. Pri tem je treba pripomniti, da je velik del avstrijskega izvoza jajec v Nemčijo fvori'o jngos'ovensko blago. — Redne občne zbore irrajo: Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubljani 25. t. m. ob pol 18. v prostorih zavoda v Ljubljani; »Slaviia«, jugoslovenska zavarovalna banka v Ljubljani, 25. t. m. ob 10. v prostorih Ljubljanske kreditne banke; Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku, d. d. 26. t. m. ob 14. Naša prometna Beograd, 8. maja. Novi prometni minister inž. Ante M. Radoievič je dal novinarjem lzmvo o svoii Prometni politiki. Med drugim ie naglašal. da se ie ob priliki bivanja zastopnikov Blairove skupine v Beogradu usvojilo načelo, da se revidira ona toč-ka pogodbe, ki govori o zgradbi Jadran-ske železnice. Po predlogu nase vlade bo ostalo Blairovi skuoini samo finan-siranie. dočim bo gradbo jadranske železnice vzelo prometno ministrstvo v lastno režiio ali pa delo zopet izročilo privatnemu podietiu. kar je popolnoma notrania zadeva. Podoba ie. da s e bo obrestna mera za posoiilo. ki 3e znašala 9 %. zmamšala na 8 %. Glede našega voznega parka je minister iz;avil. da imamo sedaj zadostno število lokomotiv i.i vagonov. samo da niso'vsi v popolnoma dobrem stanju. 7a to so potrebne delavnice, zlasti tak-§«e v katerih bi se mogla vršiti jwnra-v'1a lokomotiv, ker še vedno poštl-amo svoie lokomotive v inozemstvo v popravilo. kar ie mnogo drazie kakor popravila doma v državi Gosp. minister ie povedal, da je že izdelal predlog za zgradbo moderne delavnice za nonrav-fianie lokomotiv. Predlog bo v najkrajšem času oredložen ministrskemu svetu v rešenie. Kar se tiče ž^.ezničarskega stanovanj-ttte"? vpra??.n?a. ie minister de'a1. da ie *e izdal naredbo. da se začne z *radni0 železniča-skih stanovamskih hiš v £a-grebu in Beogradu. Raz«n tega bo ored laeal vladi, da se odobri kredit za zgradbo novega poslopja prometnega ministrstva v Beogradu. Oele železniških mostov, katerih eradnia ie v načrtu, je Izjavil minister Radoievič da se bo v naikra-šem času začelo z delom. Most. ki bo sna,al Beo-erna s Pančevom. bo oredvidoma stal ok-og 500 milijonov dinariev. Vsota je previsok?, da bi se mogla vnesti v proračun: zato se vrše porama 7 neko angl^ko finančno skumno za sklenitev nosoiila v tn svrho. Liška f roga se dovršuie in bo izročena prometu tekom junra ali julija. Končno ie minister poudarial. da bo posvečal Posebno pozornostt na redno Kan'-« in odhajanje vlakov V to svrho je vsem železniškim ^ekdjam v dr?avi že izdal naredbo. po Kateri se ima ona oseba, ki zakrivi zamudo maka? samo Pet minut tako3 0Prav č,b_ Zakesnitve brez opravičenega vzroka bodo najstrožje kaznovane. Dalje se bo gledalo v naivečii meri tudi na hlgijen-stran našega prometa. V vagonih in' na železniških postajah mora vladati na-vcč:a čistoča. Zgradba drugega tira med Beogra-dem in Zagrebom ima minister Radoje-vič. kakor ie izjavil, istotako v vidu m bo to misel uresničil, čim bodo razmere dopuščale. Ljubljani v pisarni odvetnika dr. Milana Koruna, v Ljubljani, Oblačilnica za Slovenijo, r. z. z o. z. v Ljubljani, v poslovnih prostorih v Ljubljani = Glavna skupščina Zadružne zveze v LJubljani se je vršila 7. t. m. Obenem je obhajala zveza 25 letnico svojega obstoja Predsedoval je skupščini zvezni predsednik g. dr. Anton Korošec, ki je pozdravil navzoče zadrugarje, predvsem zastopnika Za. družne zveze v Celju ravnatelja g. Janka Lešničarja. Skupščini so poslale pozdravna pisma in brzojave razne zadružne zveze v Jugoslaviji. Načelstveno poročilo je podal ravnatelj g. dr. Easaj, ki je orisal delo zve ze in podal obenem kratek pregled gospodarskega stanja v državi. = Poravnalno postopaale je uvedeno imovini Roberta Bacha, trgovca z deželnimi pridelki v Račju (narok 10. junija ob 9.) Ustavljeno je poravnalno postopanje o Imovini dr. Jurija Nettla, družbenika Tvornice kmetijskih strojev d. z o. z. v Ceiiu s sedežem v Ptuju ter o Lidiji Nettl, njegovi soprogi, ker dolžnika nista osebno prisostvovala poravnalnemu naroku. Dalje je ustav, ljeno poravnalno postopanje o imovini Iva. na Kaca trgovca s senom in posestnika Slovenski Bistrici, ter njegove žene Fanike Kacove, ker se ni dosegla za poravnavo ve' čina glasov, In o imovini Rudolfa Pungerla, posestnika in lesnega trgovca v Zgornji Selnici ob Dravi = Konkurz je razglašen o imovini Prekmurske gospodarske zadruge, r. z. z o. z. v Dolnji Lendavi (prvi zbor upnikov bo 13. t m. ob 9.) o imovini Franca Skrhale, trgovca pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah (prvi zbor upnikov 13. t m. ob 9.) in o imovini Franca Radija trgovca v Mariboru (prvi po 170 kg 23.50, v sodih PO 100 kg 23.75, v sodih po 53 kg 24, angleško prvovrstno v železnih sodih po 180 kg 24.50, oljčno olje 25 Dm. Ameriška mast: v lesenih sodih po 17 kg 27.50. v zaboju po 25 kg 27.75 Din. K a k a o ; holandski v sodih po 50 kg netto 25. v zavojih po 5 kg 27 Din. C a j: Orange Peccoe v zabojih po 12 kg netto 93, Ceyk>n Peccoe v zabojih po 40 kg netto 70, Nmghof v zabojih po 35 kg netto 60 Din. = Uniflkaciia tarif za industrijske tire. Pri generalni direkciji državnih železnic se izdeluje enotna tarifa za industrijske tire. Kakor znano, so imele doslej posamezne železniške direkcije svoje lastne tarife, tako da so morala posamezna podjetja v Beogradu plačevati višjo tarifo kakor n. pr. podjetja v Zagrebu ali Ljubljani — Promet novosa^ske blagovne borze je znašal v prošlem letu 206.500 ton. Od tega je bilo 183.600 ton žitaric, a ostalo moka. Skupna vrednost prometovanega blaga znaša 59 rriliionov dinarje-*. = Izgledi letošnje letine Madkorne pese v naši državi. Domneve sladkornih tvornic, da se bo letos posejalo malo sladkorne pese, se niso uresničile. S sladkorno peso obdelana površina sicer ne dosega lanske, vendar Je še vedno zadosti velka, da se bo megla kriti potreba po sladkorlu v naši državi. Od zadnje kampanje je sladkornim tvornicam še ostalo več tisoč vagonov sladkorja, ki čaka na izvoz in se bo moral prevzeti v novo kampanjo. = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Ljubljl sprejema do 16. t. m. ponudbe glede »;ouave 1000 kg pralnega mila. — Dne 6. junija se bodo vršile naslednje oferta'nc licitaciie; pri direkciji državnih železnic v Ljubliani glede dobave 4000 ton angleškega premoga: pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave bakrenih peči: pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave delov za plinsko razsvetljavo ter glede dobave asfa'ta. katrana in katranove-ga papirja. — Predmetni oglasi so v Trgov, ski In obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. — Obtok novčanic In rentnTi listov v NemčPl je po Izkazu Nemške državne banke narasel od 23. do 30. aprila skupno za 558 milijonov državnih mark, in sicer obtok r.ovčanic za 429.7 milijona na 2451.8 milijona a obtok rentnih listov za 128.6 milijona na 1480.2 milijona državnih mark. Upoštevajoč še okrog 150 milijonov krožečih privatnih novčanic In 426 milijonov kovanega denarja je znašal celokupni obtok plačilnih sredstev v Nemčiji koncem aprila okrog 4510 napram 4492 milj. koncem marca hi 4391 ml ljonom drž. mark koncem febr. t. I Zlata podlaga se je pomnožila od 23 do 30 aprila za 10.1 na 1014.2 milijona državnih mark, devize, pritegnjene za zlato kritje, pa za 3.4 na 3.38.1 milijona državnih mark. Zaradi znatno povečanega obtoka je razmerje zlatega kritja oslabelo od 49.7 na 41.4%. 180 Trlpcovich 740, Dalmazla cement 580, Split cement 43S. Krka 485; devize: Beograd 39.20—39.45, Dunaj 340—348. Praga 72—72.50, Newyork 24.25-24.40, Curih 470 473; valute: dinarji 39—39.30, 20 zlatih frankov 93.50—95.50. DUNAJ. Beograd 11.4575—11.4975, Berlin 168.80—169.40, Budimpešta 99.62—102.02, Bukarešta 3.3725—3.3925, London 34.45— 34.55, Milan 29.12-29.24, Newyork 709.35— 711.85, Pariz 36.38-37.14. Praga 2101-21X9 Varšava 136.17—136.67, Sofija 5 1425— 5.IS25, Curth 137.23—137.73. dinarji 11.43— 11.49. PRAGA. Beograd 54.675. Dunaj 476.375, Berlin 804.50, Rim 138.75, Curih 654.25. BERLIN. Beograd 6.76, Dunaj 59.055, Dunaj 59.055. Milan 17.245, Praga 12.427, Curih 81.15. . .„ LONDON, (ob 11.20) Beograd 298, Italija 118.12, Nevyork 485.18, Praga 163.75. „ NE\VYORK (ob 18.; po našem ob 24.) Zagreb 1.62, London 4.85 in tri četrtinke, Švica 19.34 in pol. _ traja 2 X 45 minut, v slučaju neodločnega izida se podaljša tekma za 2 X 15 minut, j Ako ostane rezultat tudi nato neodločen, določi zmagovalca žreb, ki ga izvrši sodnik dotične tekme ob prisotnosti obeh moštev in event funkcijonarjev podsaveza in obeh | klubov. , 5.) V pokalnih tekmah imajo pravo na. 1 stopanja vsi igrači, ki so po svojem klubu prijavljeni pri LNP. in v službenem glasilu čitani s pravom nastopa v prvenstvenih tekmah, i. s. ne glede na to, aii imajo pravo takojšnjega nastopa z ozirom na morchib ni prehod iz prejšnjega kluba ali ne. Na, ] stopati ne smejo neprijavljeni in nečitani igrači ter igrači, ki imajo zabrano igre. Za. menjava igrače v med tekmo ni dopustna. LNP. Borze 8. maja LJUBLJANA. (Prve številke pomenijo povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijske zaključke.) Vrednote: 7% posoiilo 62—63, Vojna škoda 173—175, Celjska posojilnica (200), Ljubljanska kreditna 225—0, Merkantilna 110—124, Praštediona 8u0—835, Kreditni zavod 190—200, Strojne 0—135, Trbovlje 380—385, Vevče (115) Stavbna 265—280, — Blago: les: cerovi krlji, od 25 cm premera naprej, 2 m dolžine ico nakl. post„ 10 vagonov (IS); hrastovi frizi. od 4 do 9. od 25 do 60 cm, L in II., fco meja 1380—0; hrastove vozovne deščice, 2.70 m, 43 mm, 2.90 m 53 mm, l. in II., fco meja 1400—0: deske, monte, 30, 40. 50, 60 mm, fco meja 5S0-0; bukova drva. 1 m dolžine, suha polena, fco meja 25—0; pšenica: Rosafž, rinfusa, pariteta Ljubljana O-470, avstralska, rinfusa, par. Ljubljana 0— 465, Hard \Vlnter št. 2 rinfusa par. Ljubljana 0—493; otrobi pšenični, drobni, fco vagon Ljubliana C—193: turščica. promptna. par. Ljubliana 220—0; oves makedonski, re-šetan, fco Ljubljana 350—35750; krompir: rumeni, fco štajerska postaja 0—115, roza fco štaj. postaja 0—135. ZAGREB. V e I e k t i b je tendenca nespremenjena. Vojna škoda je zopet znatno poskočila. V devizah je bila tendenca Sokol V nedeljo, 10. maja, mejniški izlet v šoštrnj covodom otvoritve Sokolskega doma! Otvori'ev Sokolskega doma v Šoštanja dne 10. ma!a bo, k?kor kažejo nebesna znamenja. tudi pravi spomladanski praznik, ki bo nasul v naša prerojena srca cvetje čiste radosti in veselega razpoloženja. Vse le pridno na delu, tudi odziv od strani vseh someščanov zelo razveseljiv. Tako upamo, da se v Sokolskem domu zbere ena sama velika družina, da dostojno sprejme drage nam g-«te. katerih prijave so tudi Številne. Dosegli smo tudi, da odhaja večerni posebni vlak iz Šoštanja do Celja ob pol 10. uri zvečer, s čemur Je gostom omogočeno prisostvovale telovadni akademiji. Sokolsko društvo v Šoštanju zove še enkrat sive Sokolove na Gjurgjev danakl Na svidenje! — Odbor. , . Sokol I. poživlja svoje članstvo in oboji naraščaj, da se v čim večjem številu udeleži v nedeljo 10. maja župnega pešizleta. Člani v kroju, sicer kakor članice In naraščaj v civilu z znakom. ZbiraPšče pred glavnim kolodvorom ob 5. uri zjutraj. Povratek ob 13. uri. Zdravo! — Odbor. Sokol Vič. Sestanek članstva v svrho ustanovitve godbenega odseka se vrši danes v soboto dne 9. maja ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu. Odbor vabi člane in pr jate-lje društva, ki bi hoteli sodelovati v tem odseku, da se udeleže sestanka. Cvetlični dan nov"meš'| valno pravico iz območja LLAS člani HS = | LLAP.a. I Vse tekoče stvari bo reševal bodoči I vez. Tajnih I rranca Kaui.ta usuvu v maiiuuiu •• *•-------------. z-i-iH^ni tfčaii so zbor upnikov bo 14. , m. ob 9.) _ Konkurz | ga ie bilo dovolj In tudi Narodna banka je dajala manjše količine v devizi na London. Nekaj večji promet je zabeležila deviza na Šport razglašen o imovini Josipa Kolariča, mizar- . skega mojstra v Mariboru, je odpravljen, • ker ni kritja za stroške postopanja. = Anglo-fugos1ovensko petrolejko dru- j ------- ----- -------- štvo zgrad, skladišča v Klklndl. Občina me- ] Italijo, drugače je bilo ^ 1 Notirale so devize: Dunaj 8G6.5—s/6.6, sta Kikinde bo prodala Anglojugosloven-skemu petrolejskemu društvu večji kompleks zemlje, kjer bo društvo zgradilo svoje cisterne za petrolej in nafto, ki bodo med največjimi v državi = Kongres producentov sladkorne pese se bo vršil 17. t. m. v Beogradu. Povabljeni so nanj tudi zastopniki mnogih gospodarskih korporacij. = Povišek cen sladkorju. Časopisje poroča, da ie sladkorni kartel glede na povišek carinskega nadavka podražil vse vrste sladkorja za 25 Din pri 100 kg. = Tržišče kolonialnega blaga. S povišanjem carinskega nadavka od 1000 na 1100 odstotkov je dosežena zlata pariteta. Pri sladkorju znaša povišanje nadavka: pri kockastem 40 in pri kristalnem 30 par. Zaradi tega so naše sladkorne tvornice prišle v ugodnejši položaj in zato cene sladkorju v doglednem času nc bodo nazadovale. — Kave je zelo malo na tržiščih. —A m e r i-ška mast se več ne uvaža, ker cene ne konvenirajo. Riž je neizpremenjen. V Zagrebu so bile koncem prošlega tedna naslednje cene za kg v dinarjih brez ambalaže fco postaja Zagreb: Sladkor: v kockah 15.90, v malih glavah 15.40, v kristalu 14.15. v prahu 15.90 Din. Kava: Rio navadna 45.50, Rio dobra 46.50, prvovrstna 47.50, posebna 48.50, specijalna 50.50, Portorlco s?e-cijalna 51, Mocca 52 Din. Riž: Burma I. 7. Burma II. 6.75, Patna SS 10.50 Dm Olje: prvovrstno bcez duha v lesenih sodih Budimpešta 0.0861-0.0881. Italija izplačilo 253.256.2, ček 252.75—255.75 London izplačilo 299.25-302.25, ček 299.125-302 125 Newyork ček 61.42-62.22, Pariz 323.5-528.5, Praga 1S2.6—185. Švica ček 1194— 1204, izplačilo 1194-1204: valute: dolarji 60.825—61.625; efekti: bančni. Trga 15-16, Eskomptna 105-107, Kreditna Zagreb 105-108, Hipo 60.5—61-5, Jugo 99-100. Ljubljanska kreditna 243-247. Obrtna 67.o —68, Praštediona 8C5—830. Etno 85—90, Slavonska 69-70, Srpska 130-132; industrijski: Eksploatacija 42-44, Drava 180-1S5, Dubrovačka 600—0, Sečcrana oSo—630 Slavonija 52—53, Trbovlje 380—0, Vevče 110—0; državni 7% posojilo 0—63, agrarne 0—28.5, Vojna škoda per kasa 179—180.5, obračun 180—182. BEOGRAD. Tendenca nespremenjena. Notirale so devize: Dunaj 872—873. Berlin 1472-1475, Bruselj 316-317. Bukarešta 29.5-30, Italija 254-254.25 London 300.25 —300.5, Newyork 61.8-61.85. Pariz 323-324, Praga 183.25- 183.75. Švica 1197-1199 CURIH. Beograd 8.35, Ne\vyork 517, Lon- TRST: efekti: obligacije Julijske Krajine 78.10. Zivnostenska 291, Assicurazion: Gen. 3S00, Riualone Adriatica A 4700. Ri-unionc Adriatlca B 4530, Cosullch 358, Dalmacija 267. Libera 540. Uovd 5500. Oceania Razpis pokalnih tekem LNP V smislu sklepa glavne skupščine LNP z dne 10. 8. 1924. objavlja upravni odbor L. N. P. v sledečem razpis tekem za podsa. vezni prehodni pokal: 1 ) LNP. razpiše vsako leto v dobi med l V in 30. IX. prijateljske tekme za pre. hodni pokal LNP. in sicer v nameri, da ustvari svojim klubom nove možnosti tek. movanja in razvoja ter da fmancijelno okrepi pod-;avez. 2) Pokal postane trajno lastnina kluba, ki zmiga v po':a!nih tekmah tri leta zapo. red ali petkrat prekinjeno. Do tega časa ostane pokal začasno v posesti vsakokrat nega zmagovalca. Mesec dni pred počet, kom novih tekem je izročiti pokal podsave. zu. Do predaje odgovarja zanj odbor do. tičnega kluba. V slučaju razdk:ženja ali razpustu kluba, ki se nahaja začasno v po. sesti pokala, ter v slučaj .. da začasni po sednik pokala preneha biti član LNf. se mora vrniti poka! podsavezu. 3) Za pokal so obvezni tekmovati vsi v podsavezu včlanjeni klubi s svoiim I mo. štvom. V tehtnih slučajih more dopustiti u. o. LNP. izjeme Ako se kak klub samo. lastno odtegne tekmovanju, ali a dne obenem se odigra še 13 minut prekinjo ne tekme prvih moštev, igrane 29. III. Cit.jo se s pravom nastopa kot sledi s1, dečl igrači: za Red Star (Celje): Kožei He.j ro, Muzgo Avgust. Radoš Maks, Rojpik Ani ton. Schlocher Leopold Papov Vinccnc, Grenkuš Friderik, Motoh Viljem, vsi 14. V. I Za Primorje: Zemljak Pavel 6. X.; za Lask: I Bjljevič Zvonomir, Majstorovič Josip 14. V. Dovoljuje se pa tema dvema igračemal nastop pri tekmi Lask : Celje 10. V. Taj.| nik IL •_ Krat} Aleksander želi sam izročiti po. kal reprezentanci ZNP., ki si je lani p:i=[ borila to krasno darilo našega vladarja. Zl ozirom na to kraljevo željo namerava Savez I odrediti, d. se 17. t. m. vrši v Beogradu rcl vanžna tekma med reprezentancama Ber-.j grada in Zagreba, na kateri bi kralj izročili poka! Zagrebčanom. Ker pa igra Gradjaml ski ta dan v Zagrebu proti budimpeštaml skemu klubu Vasas, bi bila zagrebška rcl prezentanca sestavljena le iz igračev Haška,| Concordije in eventuelno Železničarjev. S. K. Ilirija, ki bi morala danes v so. I boto in jutri v nedeljo igrati v Beogradu J proti BSK. in Jugoslaviji, je odpovedala ti I tekmi najbrže radi zadnjega slabega uspel ha proti Hašku. Namesto Ilirije igra protiI imenovanima klubom«, zagrebška Concor. dija. Jadran (Ljubljana) Igra v nedeljo v Ma' riboru proti S. D. Rapidu. Beograd : Split. Tekma med reprezen. tancama Beograda in Splita se vrši 2. avgu« sta v Splitu. Odhod dveh dobrih Igračev BSK. Leva zveza Wetzer in vratar Laki, dva od naj« boljših igračev BSK, odideta baje v Buka. rešto, kjer se stalno naselita. Lev. zveza VVetzer je znan po svojih krasnih in ostrih strelih, vratar Laki je sicer v zadnji prven. stveni tekmi proti Jugoslaviji odpovedal vendar pa je bil v splošnem močan steber svojega moštva. Praški klub Vriovice igra 30. in 31 ma-ja v Beogradu proti Jugoslaviji. Hermes : Primorje. Danes, v soboto, nastopita v prijateljski tekmi navedena kl-i« ba. Nastopi teh dveh klubov so bili vedro oolni elana m ambicije, kar je publiko za> dovoljevalo. Isto se nam obeta tudi v s-* boto. Značilno za jakost obeh klubov ie. da st. dosegla oba enako število točk v w venstvu, le Hermes stoji vsled boljše dife» rence golov pred Primorjcm. Zadnja prve« stvena tekma med tema tekmecema je ostala neodločena. Tekma se vrši na igrišču Primorja. Dunajska cesta, ter prične ob IS. V nedeljo predpoldne ob 10. prijateljska tekma med Primorje rez. in B< iničars' o vojaško četo. ob 11.30 Primorje IL : Hermes IL Članstvu S. K. Primorje. — V nedelja 10. t. m. klubski zlet na Tacen. — Zbrali« šče ob pol 2. uri pred kavarno »Zvezda«. Vabijo se člani, članice in prijatelji na čim večjo udeležbo S. K. Celje. Za danes, soboto ob 18. un sklicujem na Glazijo sestanek vseh članov, ki žele gojiti lahkoatletiko. Vabljeni so t-d; nečlani. Kot trener bo fungiral znani olim' pijec g. Poljšak. — Načelnik. S. K. F. 39. pp. Celje : S. K. F. ponten skega bataljona Ptuj. Nogometna tekni« med obema vojaškima moštvoma se vrši jutri, v nedeljo ob 16. uri na celjski Glaziji Sodnik g. Ratajc. Zopet Surml. Iz Amerike javljajo, d* je Nurmi zopet postavil dva svetovna re. kord. in sicer n. 2000 j.rdov v 5:3.6 in n« poldrugo miljo v 6:425. Nurmi se v krat« kem povrne v Evropo ter bo junija mesc ca startal v Ang'iji. Tenis sekcija S. K. Ilirija vabi vse interesente in tudi že javljene člane, da W glase v soboto od 18. do 19. ure ter v nedeljo od 11. do 12. na tenis igrišču (v si" čaju slabega vremna ob istem času v da-n< skemskem salonu kavarne «F.mona») v svrho definitivne prijave in razdelitve ur. Ob enem prosimo, da sc istočasno poravna tudi članarina. Z igranjem se bo pričelo W četkom orhodnieea tedna. — Odbor. $ekaj misli po uradniškem? kongresu Medavno v Ljubljani izvršena skupina ^Glavnega zaveza državnih nameščencev* je potekla mirno in dostoj-no brez vsakega incidenta. Naši tovariši z juga in vzhoda pismeno zatrjujejo da so imeli najboljše vtise. Človek bi'torej mislil, da je bilo vse v redu. Pa nj bilo. Naši bratje so kavalirsko zamolkli. da je bila udeležba iz Slovenije razmeroma pičla in da so se odlikovale s popolno abstinenco važne stroke državnega nameščenstva. Obzirnost tovarišev S. H. nas ne odveže dolžnosti, da razmišljujemo v domačem krogu o r.rokih nedustatne organi-:u- ie in o srecstvih za izboljšanje. Evo nekaj ue-tficinhJih misli. 0 pomenu in važnost5 uradniških organizacij ni treba izgirt'iai besed. Kako: se je zasebno po.ljeiTitvo v vsoh modernih državah žc diVno navadilo aa dt lojemalske orga.iiz-ici e. uvidevši, da ie za delodajalca prijetnejše in koristnejše pogajati se z zastopstvom organizacije nego z nedisciplinirano maso ravnotako bodo tudi naši državniki in'parlamentarci, če že niso. kmalu in temeljito spoznali, da so uradniške organizacije. brez ozira ra strankarsko pripadnost oosamezmh članov tn funkcionarjev. državotvorne v najboljšem pomenu te besede in da po svojem bistvu in namenu ne morejo imeti nikakršne osti zoper katerikoli režim. V tej smeri ne bo treba posebnih naoorov. Nujnega napora pa zahteva notranja zgraditev uradniških organizacij. Dok-er smatra dobršen del državnega na-ueščenstva svojo stanovsko organizacijo le za brezplodno in nadležno iztir-ievalko članarine, če slučajno ne potrebuje njene pomoči, dokler ne preide živa zavest o moralni dolžnosti pristooa k organizaciji v meso in kri slehernega državnega nameščenca, dokler polno-iievilna organizacija redno ne prejema članarine, toliko časa bodo peruti uradniških udruženi hrome in nezmožne za uspešen polet. Tej temeljni točki je treba posvetiti prvo in najintenzivnejšo jažnjo. Druga in nič manj važna točka ie rprašanje tehničnega ustroja uradniških jrganizacii. Ni dvoma, da morajo ivo-iti temelj in jedro celokupne organiza-:ije stanovska društva posameznih strok. Le v strokovnem udružcniu se norejo uspešno razbistriti pojmi o po-:rebah in željah Članov, o napredku ;troke in tako dalje. Interesi profesor-ev se ne krijejo docela z zahtevami iodnikov. pisarniško osobje ima delf-na druge težnje kakor konceptno uraci-lištvo. To vse je naravno in naravno e tudi. da vsaka stroka v svojem u Jru-ienju formulira svoje posebne zahteve. 1 se stroke pa imajo v svoiem strem-jenju mnogo skupnega in ti skupni in-ertsi se morajo, ako hočemo doseči uspeh, tudi skupno uveljavljati. Neumestno in neekonomično bi bilo. da se n. pr. profesorsko udruženje in urušlvo državnih inženjerjev po ločenih potih lovita za izpremembo disciplinskih predpisov. za vozne ugodnosti, za Izplačilo razlik In dr. Ta in podobna vprašanja se tičejo celokupnega uradništva in je naj po inicijativi posamezmn strokovnih društev enotno uveljavlia>o do * iš-jih organizacijah ali savezih. \xo Višja organizacija kakega zahtevka strokovnega društva ne osvoji, je društvu itak dano na prosto, da ta svoi zahtevek ločeno uveljavlja, kakor »ač ve in zna. Če n. pr. udruženje sodnikov i? Slovenije misli, da gre z ozirom na kva'lteto dela in iz naslova nepodkupljivosti posebna doklada le sodnikom, ne oa upravnim in finančnim juristom. rWem s to*argumentaciio pri mešani višji organizaciji najbrže ne bo prodrlo, rrosto mu je pa zasledovati svoj cilj oo drugih potih. Večino svojih drugih, ostalim strokam skupnih teženj, pa bo tudi udruženje sodnikov gotovo uspešneje izvojevalo potom višje mešane organizacije celokupnega uradništva. Nastane vprašanie. kakšna bodi ta višja organizaciia. Tudi nr.ihujši idealist ne more taiiti. da obstojalo med posameznimi deli naše kraljevine geografske, etnografske in narodnogospodarske različnosti. Te različnosti začasno opravičujejo misel, da bi se vsa strokovna društva gotovih teritorijev združila v «P^-raiin.» save2e. pri čemer se seveda ni treha ozirati na zgodovinske pokrajinske meje. Vsi pokraiinski savezi pa nai bi bili združeni v glavnem savezu v Beogradu kot sedežu parlamenta in ministrstev. Načelo uradniške organizacije bi torej bilo: Vsak državni nameščenec, član svojega strokovnega društva, vsako tako društvo včlanjeno v pokrajinski zvez! In vse zveze včlanjene v glavnem savezu. Ta u«trnl seveda ne izkliuČuie. da se za realizaciio posebnih teženj ustanovijo zveze strokovnih društev ene in iste stroke za celo državo, toda tudi take zveze bi morale biti včlanjene pri glavnem savezu. Razložena misel centralne organizacije celokupnega uradništva bi bi'a nai-boljše jamstvo za uspešno delovanje naših organizacij. Res je, da nam je trenutno najbližji cilj zasiguranje našega gmotnega noložaia. Toda čim se kak položaj preokrene na bolje, se bo dobro poslujoča uradniška organizaciia gotovo takoj spomnila na drug važen i?-men svojega obstanka, to ie na pomoč in sodelovanje ori notranji Izgndttvi naše lepe države. Ocena zakonskih načrtov, sodelovanje v strokovni literaturi. inicijativa v narodnogospodarskih vprašanjih, dviganje državne za /esti v narodu, evo nam širokega in hva-ežn«*-ga polja za udejstvovanje uradniških udruženj. Bratje na jugu hvalijo nd> Slovence, da Imamo smisel za oaanlracljo Po-kažimo. da ta hvala nI nezasluiena. Osrednjo zvezo za Slovenijo že Imamo. izgradimo jo do popolnosti In potem pokažimo to zgradbo našim bratom. Na delo! Čevljarski kongres v Ljubljani Prošlo nedeljo te Je vrSil v Ljubljani Čevljarski kongres, katerega so se udeležili čevljarski mojstri lz cele Sloven je, pa tudi gostje lz Hrvatske v tako Impozantnem Ite-vilu. da Je Ula iborovalna dvorana v Mestnem domu natlačeno polna. Kongres Je v kratkih besedah otvorii g. Engeibert Fran-c h e 11, predsednik Zveze obrtnih zadrug v LJubljani, katera Je Izvršila s sodelovanjem ljubljanske in drugih Čevljarskih zadrug pripravljalna dela. Po pozdravu udeležencev, sosebno delegatov Iz Hrvatske, zastopnika Velikega župana vlad. tajnika dr. Mramorja ter zastopnika Trgovske In obrtniške zbornice g. dr. Pretnarja in Žagarja Je bil na predlog Pranchetlja Izvoljen kot predsednik kongresa naielnlk ljubljanske čevij. zadruge Oblak. Pred prehodom na dnevni red Je pozdravil zborovalce imenom Trgovske in obrtniške zbornice dr. Pretnar, H Je kazal na težak položaj obrtništva, sosebno pa čevljarskega obrtnika, ki se mu Je godlo slabo tudi v onih čas'h ko so nekatere druge panoge mogle vsaj kolikor toliko dihati. Cevljarskh mojstrov Je v Sloveniji nad 3000 z nad en tisoč vajenci ln razmer-nlm številom pomočniška. Ce sl hoče pomagati In Izsiliti na merodaJn'h mestih vpo-števanje svojih teženj, Je potrebno, da na-stopa čevljarsko obrtništvo zavedno In solidarno, kakor daie za to vzgled s svojo ogromno udeležbo uprav na tem kongresu. Imenom hrvatskih delegatov Je pozdravil kongres podpredsednik Saveza postolara v Zagrebu ter izjavil, da se hrvatsk1 obrtniki dlvijo agilnosti In organizaciji slovenskega obrtništva, ki Je — dasi manj številno — priredbo v LJubljani ta prvi čevljarski kongres v državi. Načelnik ljubljanske čevljarske zadruge Oblak Je nato poročal o uvozu čevljev, la-briškl konkurenci In šušmar t*u. Samo v letu 1923 se le uvozilo nad 200.000 parov čevljev srednje in boljše vrste v vrednosti milijonov. 2e to Je ogromna količina, a znano je. da Je dejansk' lmport znaša! še mnogo več. Že tovarne tožijo o nevzdržni Inozemski konkurenci, čevljarski obrtniki pa imajo v to še več povoda. Treba Je uvoz popolnoma prepovedati ali vsaj uvesti nanj visoko zaščitno carno. Tovarniška konkurenca je za malega obrtnika nevzdržna, sosebno ker se peča ne samo z delom po naročilu in meri, temveč celo s popravili. Tovarna naj ostane pri svojem izdelovanju na debelo In naj malemu obrtniku pusti v ml-nu vsaj ono delo In zaslužek, ki mu le sploh še ostal. Sušmarstvo Je prava kuga za solidno obrt. Uničuje legalnemu obrtniku ne sam ogospodarsko ekzlstenco, temveč tudi vgled In kredit. Z velikim odobravanjem so bde sprejete od referenta v mislil poročila predlagane resolucije. Zbornični konzulent Žagar Je poročal o davkih. V svojem referatu le povdarjal občutno* dohodnine In davka na poslovni promet ln na konkretnih primerih pokazal, kako potrebna Je ureditev dohodninske davčne lestvice v tem tmlslu, da se bo brala namesto v kronah v dinarj h In da se dohodnino oprosti invalidskega davka. O davku na poslovni promet le poročal s posebnim ozirom na krivice, pod katerimi trpi obrtništvo vsled napačne razlage pojma «ma!! obrtnik*. V nadaljnih Izvajanjih le omenjal povišanje Invalidskega davka In uvedbo davka na zaslužek telesnih delavcev ter utemeljeval nujno potrebo, da se določi za ta davek davčni minimum, k bo vstrezal sedanji višini davčnega mlnlma za to vrsto dohodkov pri dohodnini. Končno Je referent na kratko poroča! o davku na podjetja ln obrti po načrtu zakona o neposredni davkih, s katerim naj se davčna bremena Izenačilo v naši državi. In na konkretni primerih številčno navaja! razliko med sedanjo ln bodočo obremenitvijo. O obrtnem nadaljevalnem šolstvo Je poročal predsednik Zveze obrtrlh Zadrug Pranchettl. Povdarjal Je potrebo, da mojstri posvetijo vso pozornost vajeniški vzgoli. da pazijo, da vajenec redno pohaja v nadnlje-valno šolo ter gredo učlteljstvu na roko. Učencev, ki niso z dcbrlm uspehom dokončal' ljudsko šolo. bi se ne smelo sprejemati. Solsk! pouk bi se mora' prilagoditi v večji meri strokovnim potre!« m. Čevljarski mojster Frericvar iz LJ'.ib'Jane Je poročal o organizacij H ia' tlk! Čevljarskih obrtnikov. Ostro Je kritizira! postopanje meroda'nlh faktorjev, ker so Imenovali nekega Jurlsta Stefanovlča za strokovnega učitelja čevljarstva, dasi mu Čevljarski mojstri In strokovnjaki odrekajo za to vsako sposobnost In dasi se Je za to mesto potegoval strokovnjak. Povdarjal le potrebo, da se čevljarski obrtnik' trdno organizirajo In odločno nastopalo za svoje pravice. V debato h posameznim točkam so posegli med drugim delegati iz Hrvatske in Celja, nakar Je bilo krasno uspelo strokovno zborovanje zaključeno. Dopisi J ORNIK. Poročila sta se g. Franc Po-lmf z gdč. Roziko Ob'ak in g. Franc Kr-„ s gdč. Cilko ŽergaJ. Ženina sta ag lna člana naprednih društev. Mladoporočencem obilo sreče! — Naše neumorno sokolsko društvo Je imrlznrllo v nedeljo zvečer rusko dramo »Mrak., Žal, da le poredni fkrat celo naše najboliše Igralce tako zbegal, da Je Igra us^a nepovoljno. DRAOATUS. Tu je zasedla stanovanje uCItelJIce žandarmerijska postaja. V Praga-tušu, ki Je središče nemirnega separat:stič-nega življa v Bell Krajini ,je ž3ndarmer:Ja nujno potrebna. Opravičena pa je nejevolja prebivalstva, da se za namestitev varnostne postaje vzame učiteljsko stanovanje, ko je v bližin' možnost dana. zaseči druge prostore. Vprašanje po naših informacijah ni kon- čno rešeno pr! vel. županu in se išče ugodnejše rešitve kar bi bilo nujno želeti! SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Bivši odborniki občine Sv. Krištof se kar peniji od jeze, ker so morali na tak nečasten način demi-sijonirat!. Posebno hudo Je zadel ta udarec Potokarjevesa ateka in Kovačevega mlinarja. Se par dni pred prihodom gerenta sta bila silno vesela, da sta rešila občino gerent-stva. Ata Potckar so v duhu že videli, kako Jim feldmaršal dr. Korošec pričenja od-I kovanja, ker znajo tako dobro politizirati. Tudi Kovačevemu m'lnarju je tedaj zrastel greben. Sedaj pa sta oba možička tembolj ponižna in premišljujeta, kako hitro se vrti kolo sreče. ZAGORJE O. S. Podružnica Jugos'oven-ske Matice Ima svoj 4. občil zbor v sredo, dne 13. maja ob pol 8. uri zvečer v mal! dvoran' Sokolskega doma. Udeležba nam bo pričala o bratriri vzajemnosti in agilnosti! BREŽICE. Prosvetni od*ek našega Sokola prav pridno deluje. V zadnjem času smo ime!' dvoje predavanj. V četrtek dne 30 apri la smo pros'avl'1 ob'etnico smrti Zrinskega in Frankopana. Br. Praprotnik nam je podal izčrpno sliko zarotništva. katerega žrtev sta prs:aia Zrin^ki in Frankopan. Br. predavatelja želmo še večkrat slišati. — Dne 2. ma'a sta priredila č'nna šentjakobskega gledališkega odra gg. Žun In Marklč Murnov večrr. Ne preve'lko število pos'ušalcev Jo sledilo zanimivemu predavanju z napeto pozornostjo. Oba večera bi pač za«'už!la več vpoštevanja od strani Intel gence. Danes dne 9. maja se vrš! v veliki dvorani Narodnega dima primorski literarni večer tukajšnjega Sokola. Br. Bcnčina bo recitiral pesmi primorskih rojakov Alojzija Gradnika In Iga Grudna. Pridite v Čim večjem Števfu In pokadite. da znamo cenrt! de'o našega Sokola. PONIKVA OB J. Z. Prostovoljno gasilno čruštvo v Ponikvi namerava prirediti dne 29. junija veliko Javno tombolo pod znanim »Slomškovim orehom« s prav lepimi dobitki (kuhinjska oprava, oprava za spalnico, konjska oprema Itd.l Ker Je čisti d biček namenjen za nabavo gasilnega orodja. pros:mo vsa sosednja društva, naj to b'agohotno upoštevajo in nai ra!e ta dan obiščejo Ponkov-Uane. Na pomoč! ŠT. VID - GROBEI NO. Po dobro u«peli igri »Pri Hrastovih« nas le dne 19. in 26. aprila naš marljivi Igralski krožek presenetil z c Vdovo Rošlinko», ki Je žela salve smeha. Peskanje kar ni hotelo ponehati. Tako gmo-tnl kakor tudi moralni uspeh Je popoln. Izdajatelj In lastnik: tKonzorai *Jutra». Odgovorni urednik: Fran Brozovit. Tisk Narodne tiskarne v Liubliani. (k ,r ■■■■..■. ...... ■ n.imamiMounoniauu ..»mn U sssnij fci hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo domačo Kolinsko cikorijo. Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din S'—. Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—. Najmanjši znesek Din 10--% Prazne stel lenlce «Odol« kopaj* drogerlja Anton K»oc, tinora, Zidovdu nI it. i. Pozor, peki! K o p I n (»kOTffcl 11 r o J fPrMMUM-nlnr). S&sIot t " " 10516 mrt Damske slamnike ikor to-li prcoMikoTaoje »ril* po tartuj! novosti — I Aloilijn S k r a b » r, tamtale. *0£ fdot»e) Rudniški paznik rr:ri?i*n. unr-'jiv absol-«1 ra.l>ri>te Ho!« — se PftnnrIN? » prepihi Ifpval St. SO. lflKS Postrežnica ridna in zaneeljlT«, feime takoj. Naaiov pove Wva «Jutra»- 10327 Prodajalka ''•tila mo8. te sprejme t»-»i ali pozneje. Ponndbe t "U. Naaiov pove aprava Jutra, 1051» '»liirico ln sobarico "l!i in perfektni. »prejme B e n e d i k. Zajrreb, =ikane« 14 (vita Benedikl 10525 ''"fUna natakarica -f'") iinrjena. s« Hfe u 'Vol poizve re v PreSer-»i »liri jt. 30. 10589 Služkinjo lW»o in poJteno. M tn« ®'"o Vnhati. iSfe ro'bina »'ra.lih oseh. Plafa I« 'krha dobra. JMsmene po-na upravo »Jutra* •SolklaJ* «•■ «r— Učenec aH učenka ki Ima veselje za krojaško obrt. te »prejme pri M. Bošnjak, kroj. mojster t Mariboru, KoroiSeva It. t. 10608 Dobra šivilja aa poletne obleke in perilo, sa na dom. M Plafa dogovoril. — Več pove tman, Gosposka al. 4 'II. 1056S De: (i S £e|o} Trg. pomočnik dobro itnrjen meSane slro ke, ravnokar prost vojaščine, leli premenltl slnlbo v kako več.'o trgovino v mesto al! na deJell. Nastop s 1. junijem ali jnliiem. — Ponudbe na upravo »Jntra* pod Šifro »Zanesljiv 42fl!>. 10219 Potnik ki potaje po eeli Gorenjski. sprejme poleff špeee-rije le prodajo vina ali kako drutro dobro vpeljano hla cm); različne stcMe in omare, posode sa olje ln petrolej, stojalo ta rar.gle.1-nice (96 oddelkov), blagajna za knji«re. računski stroi «Tim». registrirna tehtnica ta 1000 ktr z !i'tld. t no-gel pnmpa 1 In 2 coleV 1 velik štedilnik ri9r. v 9r> cm). 2 registrirni blagajni. oprema sa konje ln sicer: fina antrleška oprema, pr-na oprema ln oprema r.i 1 konja (OubrtoleO ln dva =edla pri g. J. Stuplea t t.jnbllani. ŠlomSkova ol.. a .Kartotek* omare za 'akture in korespondenco s «. 12 in 15 prelall (pri e. Mathian v Ljuhli.mi, Dn-naj-l-s eestal. 1 Opaloeraf. 1 Mlmeograf in strojček «Jn-iit—. za svinčnike (pri g. J Baraea. ?elenbitrgova itlical. 1 hidrant. stoina cev r 38 m cevi po ? coli. en «8chwitz» aparat, 2 stenska telefona ta interurb. nromet in 2 hišna telefona, 1 petroleisk« pečica, 2 sve-fllikl ta gorI'iv1 špirit (An^rlicbtV 1 elektromotor za J-trt P?. 1 stroj za kavo tr.Mi, 1 železen voz za skladišče na nizkih kole--ih, 1 voziček za rumijero cev. ra*li?"i camsovl, «r-n.i.-trovl In .'-'-revi ro-ovf. ratlične knjige ta knjiSnl-ce, 1 puška S mm in 16 f.ancasler z daljnogledom. I dnljno-led za pu^ko po-sebei. 1 1.anen=ter anrlelVi miška dvneevka kal. 18. Edvard Dolenc r Krnnin. 1043« Mizarji, pozor! Ptrot ta plelenie po«teljnfh ničnih v 1 o f k o v (Bettein-sStze) i vsemi pripravami. «e po trnerai ceni proda. Pojasnila daje gosr Frane rinha. mizarski mojster v Ptuju, Dravska ulica St. 1 1042» Kopalna banja skoro nova. se proda ta 700 Din na Emonski ce.ti It. 1C (fcue). 1041« Bukova drva sortiran« okroflle« In čepa-nlee 1 m dolge, •««» In polsuh'. prodam. Ponudbo oa naslov: Boris Oera«. Onrl. pri Bleife. I"«®® Prodam: H mit (dolg« l«i) ter 8 klopi, vse pripravno ta *Tt ali kantino, po Jak« ugodni ceni. Naslov: Izkuh. 6f. SUU. KolodvortU^^ Trgovina s nešanltn blagom, v predmestju na zelo prometnem kraju, «e radi drulinskih razmer po"! "I® ugodnimi pogoji takoj prod«. — Ponudbe na upravo ».l itra* pod iifro .Redka prilika*. 10412 Dve lisičji kori s« poceni ftrodasU. Naslov v upravi »Jutra*. 10S41 Štedilnik nemškem Izvora, malo rab. 1 jen, zelo dobro ohranjen, se u-odno proda ali zamenja za motorno ali navadno kolo. Razlika se doplača Naslov pove npr. «Ju"a> 10523 Knjine Počen! prodam čet 500 mt-ličnih sloven-kih in nemških knjig — največ znan-stvene vsebine. Knjige eo trdo vezane ln dobro ofira-njene. Naslov pove nprava •Jutra*. 10898 Motorno kolo od 3 in pol HP naprej, dobro ohranjeno, k n p i m. Ponudbe s navedbo cene ln frae ped šifro »Motor* ra upravo »Jntra*. 10606 Motorno kolo znamke »Cockerell*. prodam. evept. tn-M sam motorček. Glince-Vii, cesta SI. Itev. 8 10567 Tenn'sraket dobro ohranjen, s« proda V Erjavčevi ullrt H. 141. Ogleda se od U.—14. ure 10582 Zabojev srednjih, prodam večjo nnollno. Naslev pove npr. «J«tr*». 10338 Srebrne krone t« po najvišji eeni kapo J«Io Pontidhe pH nufko »Jntra* »806 •Kron«* aa apr. Kolo lahko I* dobro ohranjeno, bre« gumij pnevmatike, kupim na mesečne obroke po 25« Din. — Cenj. ponndbe I navedbo cene na npravo »Jutra* pod ntikt »<£»-Matji« pod sna pfaMk*. Posestvo z gostilno In mesarijo, proda Koren-čan. Vrhnika »707 nprnvi »Jutra*. Damsko kolo tnpi U. llaatrU 8tra»Uče 10533 OtroSkl voziček • streheo, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe na upravo (Jutra* pod Iilro »Voziček* 10885 Vino Prodam do 9nr»i litrov vina od leta 1921.—1924.. po ka-kovo-tl in po dnevni eeni. A. Baner, Zo(e 1», r*>"» BnCe. 106O2 Z^ano h'šo s električno ratsvetljiTo, nh glavni cesti, bllsn po-«!aje. pripravno ta »se. n.vinu proda Ohreht. Rači« 128 trt Maribora 10S02 l ena priložnost! Proda« posestvo s vsemi gospodarskimi po«lopj1 in premičninami. S njive, dva »ravnika. 2 bukova eo-da !n en «telnlk. ▼»« t let^m ln debrem starin Ha«'ov pov« aprava »Jutra*. 10f®6 Ler>o p"se«*vo s vsem go«po^sr«kla po-.'o-|c», pridell-e-nt In pre-mlčnbaml. ta 8 glav llvl-ne. tik (lavne ceste In («-letnice, četrt nre od litije, s« prod*. — PojasnRa da'e g. Bolna, fotograf t llthi. »Ml oziroma dvndraflnako ovo Mšo v Ljublanl t»to ogod«« proda«. — Naslov por« npr. »Jetra*. MM fTISa z gostilno poleg farne cerkve. 5 mi-nnt od kolodvora, Wlzu Norega mesta. M po »rodni eeni prod* — Hast«v! A. 1., Nova v»», Llvadna ultra 6. Haribor. 103M Zidano poslopje t goetPeo ln tnflko. m pod »go-lnlinl plsči'«ltnl po- KJI prod« ta JOO OOO Dia. •eetvo hna 40 Jo ho v. It glav llvin* I« SROO drtm — smreke In borovci. — Pojasnita daje M 1 k o 111, InltlM - Gostilno na račun se odda samostoinl lenskl, ki le tmolna polotiti nekoliko kavcij«. — Ponudbe pol •Gostiln* 8* n« npravo •Jutra*. 10564 Frizerski salon »e kupi «11 vzame » naje«, event. s« »topi v dražbo. Prednost: kjer'je le vm1'a-no za dame ali se p« lahko vpelje. — Naslov v npravl •Jutra* pod mačko •Prometni kraj 3068*. 10566 Dve klet! oddam » najem. Našlo* » uprav! »Jutra*. 10313 2 prlprosta gospoda se sprejmeta na stanovanje in hrano. Vatlov pove upr. »Jntra*. 10570 Zračno stanovar.'e * stari al! nori hiši, ■ t «11 več sob«trd. event. tuli kepalno »obo, Uče trgovec bret otrok, ta julij, avgu-t ali pozneje. Event. plača ta eno leto naprej. — Ponudbe ■ popisom stanovanja na upravo .Jutra* pod *!iro • Stanovanje 3060., 10580 Opreirljeno sobo Uče u takoj mlad zakonski par. I'lata se dobro. — Naslov e».ve upr. «Jutr«» 10547 Prazna soba la kabinet, »e takoj odda no orodni cepi. drago po .logovom — Naslov pove ujirara »Jutra*. 10152 1—2 prarn' sobi za pisarno s posebnim vhodom, po molnosti v centru cesta, U8-m. Ponndbe pod •Ageko* na npr. »Jutra*. 10638 St?novanie večje aH tudi manjše, Išče miren aakonskl p»r bret otrok tn takoi. — Ponndbe t navedbo eene n* npravo •Jutra* pod ins. It. 10811 Opremljena soba s rmsebnlm vhodom, v neposredni bllJinl vojalnice kralja Petra (prikla In* t* častnik«), * e takoj • d d * č*»tn!kn «11 r« gospodični, k! hna lastno posteljno perilo. Naslov pove «p-sva •Jutru 10843 Opremljeno sobo s po-ebnim vhodom, iščem z* takoj. — Ponndbe t navedbo eene na upr. »Jutra* ped mačke .Stalno «nv>. 10648 Mirna gospodična ilče sobo s kuhinjo, uj-raje na d « I e 1 i, v Milini kolodvor*. Omj. oonndh« tod <8avln>k* 4otiaa* na asrsn .Jntra* 10881 Solnčno stanovanje kMifertno. Obstoječi I« « porketlranlh sob. knMnlo. kopalnice In pritlklln. »etl-k« vevsnd« |» 80 m« vrt*, M Ukoi »dda proti meeočm aH kvartalni najemnini. Cena nrodn*. Stanovanje ima elektriko, vodovod In je oddaljeno 8 minut od tram-**J*. Naaiov pova nprava Mlada gospod!čna naobraJena, »0 lell seznaniti s sorodno, plrmcnito fluhO. Ncanonimne dopise, če mogoče t sliko, je poslati na opravo »Jutra* pod Iilro »Sotnije*. 10544 Kdo bi poljubljal soize obuna ml*. 41 prevarani dami? — Le resne ponudbe |iod značko •Usahle &o!ze» n* npravo •Jutri.. 10u®4 V upr. »Jutra« naj se dv!gn?Jo pisma ne-topoimi šiframi: 1 Ootdar 21. Idealni sporazum. Ideall*t. Karikatura, Ljubljana predmetje. >!irn* gospo 'InJ*. Br č. 4257. Premogovno podjetje, Stano-vanie 4588. Samostojna pro-da'a'ka. Šivalni stroj Tina. Schlmv. Takoj 6. Uradnik <486. Velika noč III, Zmoien 4f«6. OsUnim *ed-I no hvaleina. Me.'ictnoe. Pomlad gre v deleJo. SeniU>€ Vpeljan trgovec iepeg* tnačaja in naobrn-len. okoli SO let »ur, » večjem kraju Sloveaije, lell tnaej* » svrho leritv« a mlado. Inteligentno go-snolično. tmolno co-po-dlnlstva. 1 SSO.nno Din gotovine L« resne ponudbe s sliko ea npravo •Jutra* pod Slfro »Prijetn* hodo»-•ost* Tajnost tajuič-n*. 10484 Višj! drž.vpokojenec lell takoj poročiti gospodične »11 vdovo bret otrok, v starosti »d M do 45 let, Mandatnega In mirnega »nač*J«, vajeno gospodinj, stva. s primerno gotovina »II po«e*tvom Neanonimn« ponndbe, če mo-oče s oliko. na podratnico »Jntra* v Celja pod tnafko »Mirno tavetje*. — I*j»o«t častno Kdo posodi tekoj 3000 Din proti dobrim o'restim? — Ponudbe pod ši ro .Takoj 8000» na npr. »Jutra*. 10693 Družabnlco e kapitalom 80—80.000 Din sprejme trgovec-obrtnik in posestnik Novoustanovljeno po^jetj*. Poznejša leni-tev n! izključena. Ponudbe na upravo •Jutra* pod šifro •fovo podjetje*. 1056« Košnja pod Kotnikom (60 arov), »e odda. — Pokojninski tavoil na Aleksandrovi cesti 103»7 Tri boliše gospode »prejmem ca dobro hrano N»»lov pove upr. »Jutra*. 10603 Ročna opeknrna t-tdeset let obstoječa, na prometnem k-s'u. sjirejme družabnika. Potreben kapital 2" -10.000 l>in. Ponudbe na utw»vo »Jutra* pod Iilro »RoCuj opekarni*. 10562 Krrtek klavir dobro ohranjen, se proda Na»:ov pove upr. »Julra*. 10585 Note ta salonski orkester, posa-■netne komi.de i« vele par ti je. k o p I m. — Natar'ne ponu lb. pa npravo »Jutra* pod »Kotaplelno*. 10S07 Šolski harmcnH le rabljen, s e kupi. Ponudbe r navedbo cene naj »e pošljejo na šoUko vod-stvo D. M. v Polja pri Ljub. Ijanl. 10477 Pianlno se poceni prod*. Naslov v upravi »Jutra* 10340 Trgovci zaslužijo dobro pri patentiranih ja-vorjevih pralniklh (28 v cm), kot »lonokotčenl, tr-peinejti od pločevin»»tih. 50 kom»lov 4"0 Din — po povzetju. Vrečko, Polr"'a Bukovo oglje! Dobro vji-1 jan i traovcl. ki imajo velika »Ll» li?ča v Trata In veliko odjemalcev v Italiji ter slasti v Julijski Benečiji, prevramelo sa stop-'vo. Prime-rna dnevna ,'irovislja — Ponudbe od le resnih tvrdk na: O Javi-eoM. TriesM, Pi»tta Tra I Rivi 1 ""4 Iščem moža Karla Glavaka. invalid*, ki f* pogrel»m od decembra meneča. — Kdor ve kaj o njem. naj sporoči tajništvu Jbfi v boUji Lesttavi. 10880 Pes ovčje pasme 6 mesecev star. ee proda. Naslov pev« upr. »Jutra*. 10214 Kupim kanarčke dobre pevce la samice. — Vinko Vidmar, Zelen* j»n>» It. 197. 10572 Srna vdomafiena, 1 leto stara, s% prod*. — Dopise n* upravo cJutra* pod mačko »Srna*. 10584 Vsakovrstne vožnje zlasti prevot pohištva ob priliki »elitev, |>revot premoga, le*a in «:rv s kolodvora «11 od drugod in veakovrstne druce voinje, o»krtu točno, najhitreje, » najlepšem redu in to zel« •ulilnih cenah KOMAH A Krskoveka uliea št IS lam se tu.li sprejemajo ntrofila in dajejo vse IO-trebne iofurmacijo. -01 «Jutrov» roman LUCIFEH katerega »kozlnskor napet* vsebina, prepletena s fantastičnimi tapleUjajl o-l t»-četl.a d., kcn.-e ki prin*. šajo navdušenem* čltat.lja t Ipteressntnim razmotrl-v»nj.m vssk hlr preseno-čenj*. k mo le sledi ra*-očaranje in k.insternacija io zofiet presenečenj« tako d* so čltatelji nestrpno prič*, kovali vsako na lulj. vanjo romana je izlel in »e dobiva pri upravi »Jutra* * Ljubljani Vsi ki so ga čitall in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice, loij zabavati Vas ne more nobena knjka! Vezana stan« ... 86 Dia Broširan* pa 45 Din Dr. Fr. Zbašnlk: Motivi iz vojnih časov V. SAMA. S hladno monotonostjo tn izzivajočo brezčutnostjo so brneli s cerkvenega stolna udarci kladiva, odštevajočega pozno nočno uro. Hreščeči glas brona se je zajedal v tihi nočni zrak. zaiedal v srce, ki si ie želelo miru in počitka . . • Polnoč! A ona je še vedno bdela, še vedno klečala pred sliko božje porodi-ce. Dasi ii je bila g'ava do onemoglosti trudna, se ji misli niso hotele upo-kojiti. Oklepale so se krčevito vedno enega in istega predmeta. Kakor bi bile rribite. prikovane, se niso ganile z mesta . • Po lepih, a bledih licih ji je polzela solza za solzo, počasi, ustavljate se, kakor bi si pomišliala. kakor bi se hotela prihraniti za še hu;še čase. ko bo morda rana še boli skelela ... ko morda ne bo nobene nade. nobene tolažilne misli več ... ... * «Kje si moi dragi, kie si moi srčno ljubljeni?« Bila sta baš na tem. da se poročita, ko mu je bila dostavliena pozivnica. Moral ie od nie naglo, brez odloga. Ka-Icnr bi iu bil kdo s kruto roko vzdra-mil 'z pri'etnega sna! In izginile so vse lepe. sladke sanje . . . Izginila je sreča, ljubezen pa je nrepojila grenka bol. ki je bolela noč in dan ... «0 ti moi dragi, o ti moj srčno ljubljeni! Kie si. kie si?» . 'Vedno en in isti vzdih, prihajajoč z globočine srca. ponavljajoč se moč m dan! ... „ ,, ,. , ., «Kie si moj dragi? Kai sem ti storila. da te mene ni več mar? ...» Kakor bi se bil oogreznil v zemljo — nobenega glasu ni bilo o njem! Samo to ie bila zvedela.,da mu je takoi. ko se '"e bil odnelial. velel ukaz na m'nevarnejšo mesto ogromnega mon-š"a Stopil ie komai z vlaka, že so ga obcule smrtonosne svinčene, goste kot toča. ki jo sipi.ie to v soparnih julijskih dr oh z neba svinčeni oblaki. Tako ie poročal nekdo, ki se mu ie posrečilo, da ie pobegnil v splošni zmedi ter si ohranil življenje. Iz n "enega vročega obiema takoi v naročie hladne smrti! O. gotovo ie imel še šopek na prsih, ki mu ga je bila pripela ob slovesu! . . . Pdeči nageb m ze- leni rožmarin — znak njene goreče, njene neusahljive ljubezni — ali ju ni oblila morda njegova srčna kri? . . . Nobenega glasu, nobene vesti od tistih dob! Kakor bi se bila odprla zemlja pod niim in ga pogoltnila! Vsa povpraševanja, vsa pozvedova-nia Po njem zaman! Samo to ie slišala praviti, da jih je padlo o.idi na stotine, ki so bili položeni vsi v ogromen skupen grob ... , Na stotine! In on vmes! Saj drugače ni mogoče! Obljubil ii je bil. da ji bo precej pisal, ko pride na določeni kraj in da ii bo poročal ob vsaki priliki, ki se mu bo nudila A zdai nobenrga glasu! Da bi se ji bil izneveril, kakor ie namigavala neka dobra prijateljica, ki ii ga ni privoščila? . . . Nikoli! Preveč vdan ii ie b;l. pretežko mu je bilo slovo od nie! Nikdar ga ni videla jokati, a tistikrat. ko sta se ob zadnjem poljubu dotaknili niuni lici. je čutila, kako se je solza iz njegovega očesa strnila z njeno solzo ... ... Ne. ni se ji izneveril! To pomirjenje ie imela. A kako grenka ie bila ta zavest! Grenka, ker ie bilo tem g^toveje. da ga ni več med živimi. O nai bi se ii bil izneveril, samo da bi živel, samo da bi živel! Preveč ga ie Pubila. da bi mu kai slabega želela pa nai bi ji bil storil tudi na;huiše! Tako globoka, tako velika in. nesebična ie hila njena liubczm. da ii niti na misel ni moglo Priti mašxe-varne. Umrlo bi njeno srce, sovražilo .ijega nikdar! — «In če ie res pozab5' na svoio ob"u-bo. če res ne m;sli več name. ne zameri mu tega. o Brg! Glei :nz mu odpuščam, odnusti mu tudi ti! Piiznnesi mu. ako le kaj zakrivil in obvaruj ga vsega hudega!« Nai bi io pozabil, nai bi vzplamtel za drugo, samo da bi živel, samo da bi ga še kdai vid de njene oči . . . Mogoče ra da ie ramen! Morda ga ie zadela krogba v desnico, da ne more pireti za pero. da niti svoioga imena ne more zarisati . . . Kaiti obliubil ii je bil: «Če drutrtra ne. pošbem ti kartico s svoiim podnisom. v dokaz da sem še živ!« Oi. kako mu mora biti težko, ko mu ni mogoče, da bi dni vsa' znameme od sebe. da b' ii v*ni na krnsko sporočil, kako vedno misli nanio. kako venomer hrepeni po niei! Hmša mora biti niegova srč^a bol od bolečine v zdrobljeni roki! Ker to ie gotovo da io ne- izmerno ljubi, prav tako. kakor ona niega! Zares, kako nepopisno mu mora biti hudo! Nič mani kot njej. ki ji krvavi srce iz sedmerih ran! ... «0 da ne morem biti pri tebi. da bi ti stregla, da bi ti mamšala tvoje trpljenje! Vse. vse bi hotela storiti zate. vse noči bi hotela prečuti ob tvoji strani, s svojimi solzami bi hotela izpirati in hladiti tvoje rane!« Toda čudno — ali ni nikogar, ki bi poroča! v niegovetn imenu, ali ni prav nikogar, ki bi ga lahko naprosil, da bi napisal zani par vrstic? Zakai dobivajo pisma drugi — od oseb. ki jih ne poznajo. od liudi. ki iih niso videli nikoli in iih ne bodo! Da bi se ne dobilo usmiljeno srce. ki bi mu izkazalo majhno ljubav? «0 Bog o Bog. kai se je zgodilo?.. Oče nebeški.bodi usmiben! Pošlii mi tožnika. pošlii mi svoiega angela! V tej negotovosti ne morem več živeti! Usmj-Iien:e. usmilien.ie. nebeški oče. Ne pri-vedi me v obup. ne dai. da bi zdvojilo moie srce nad tvoio milostjo! ... No. morda so vse to le prazne skrbi! Morda je ves strah nepotreben! Kdo ve. če ni že na potu proti domu! Tudi dn-gi so p riba'ali. četudi samo za nekoliko dni. Priha;ali so. ne da bi se bili prej napovedali. Tudi rn^ga so nemara poslali na odoočitek Na poti ie. zato ne p:šc! . . . Presenetiti io hoče. da bo veselje tem večie! Ko se bo najmanj nadelala. stopi p-ed njo ir h privije na svoie 1'nbeče s, Ljubljana Mertnl trg 19. STOEU/ER nalpopoinejtj ilvalnl »troj Vel«, krpi Hol», tlva i enostavnim premikom pogreil|lvef« truiiportcoe (grabelc) Vsak iom h *ajl Lud. Baraga Ljubljana itlenfturgoo illu M. 15-letna garancija is-« ni L. Miku* LJUBLJANA, Mastni trg 15 izdelovatelj deiniko* Na drobnol N« debelo! Zaloga aprahajalnth pallo Stari Minikl sa nanono preoblete o. JANKO POGAČNIK trgovec IVICA POOAČNIK roj. LOGAR poročena Ljubljana-Bohinjska Bistrica, 9.fV. 1925. Mtt-a Dovoljujeva si naznaniti slavnemu občinstvu da bova otvorlla v soboto, dne 9. t. m. v s\ojl hiši v Rožni dolini novo urejeno za|ntrhoualn!cQ, kjer bodo ceni. občinstvu na razpolago najbol šd In vedno sveže delikatese. Točila se bodo prvovrstna vina: dolenjsko rdeče s T.ške gore, ha-leian, najfinejši Jeruzalemčan, črni opolo tet vedno »veže pivo. Za obilen poset se priporočata Viktor in Jerica Jalotsfe I 2633-« Rožna dolina. Kdor rad čita lepe povesti, naj naroči priljubljene romane Jutra" Do sedaj so izšli sledeči: Roman po listnih, pisanih ln tiskanih virih Pater Kajetan Cena broš. Din 30-- vez. Din «■- po pošti 2 Din ved Tigrovi zobje Cena broš. Din 30. -, vez. Din po pošti 2 — Din vet JEAN DE LA H!RE. Lucifep Fantastičen roman v VI. deHh Cent hroš. DJn 45-vezano Din 55.—, po pošu Din s— \ec- FEREAL CUtNDAS. Veliki inkvizitor Zgodovinski roman ii dobe ioanske Inkvlridje Cena Din 30"-, ver. Din 40—. po polti Din 2"-vet HARRY SHEFF. H Si papeža Zgodovinski roman, ki popisuje krvolotnoit in nenravno živ!jen> papeža Aleksandra VI n,eeo-vl™Vna Cezarja in hčerke Lukrecije BorgMe Broširano Din 30--, vezano D.n 40-, po pottl Din 2 — vet CLAUDE FARRERb: Gusarji Zgodovinski roman iz živlienla r-o-skih roparjev v XVII. stoletiu. Cena bros DIn 2iS-. %ez»na Din 30-—, po poiu Din r— vec. FR. HELLER. Blagajna velikega vojvode Roman. Broš. Din 15.-. vez. Din 2S—. P° P««1 Din 2-— vež FR. HELLER. Prigode gospoda Collina Šaljiv detekt vski roman iz velikega sveta. Cena Din 10-, po pošU Din 2-- vec. Kniiere se naročajo pri unravnlfttvu Jutri' Ljubljani, Preiernova alloa 54 ^^loocoaaoooocracoaoooooooo^^ Jfekpši kezprašet! vrt v jteibaru se dmes, S. imja ob 7. uri z»ečer s prvo razredni m koncertom ctvori in nadaljuje jutri, 10. maja ob 10. dopoldan. (Točila se budo na,boijša šla e.ska vl.ia in sveže pivo. lzborna kuhui;a. Za obilen ofrsk prosita Anion in Frančiška Emeršič, restavrant, Maiibor, A eksandrova cesta 18. 2651-a q Pravno nastopanje v UPRAVNSH zadevah (obrtnih, industrijskih, socijalno zavarovanje, zlasti tudi DAVČNIH itd.). Posredovanje izvensodnih PORAVNAV trgovcev, prodafe in nakupa NEPRE5VHCN;N, POSOJIL, DOBAV potom licitacij itd. Dr, EmiS Gai javna agencija In gospodarska pisarna Ljubljana Telefon 971 Beethovnova ulica 13 2622-a karo-svila ie zadnja novost. Oglejte si brezobvezno krasno zalogo pri H. KENDA Ljubljana. Mestni trg 17 m 2648« Predno si oskrbite J89,-f birmanska darila si blagovolite ogledati zalogo zlatnine, srebrnine in ur trdke lud. Cerne Ljubljana, Wolfova ulica 3 Priporočamo novo Izdajo Janko UM romanov i Cyclamen Broš. 23 Din, vet. 27 Din, poŠt I-25 Din Agitator Broi 18 Din. vel. 23 Din. pošt 1-25 Din ladala flb |a Tiskoma zadruga T Ljubljani i Odvetnik dr. Ciril Kraševec ie otvoril svoio p'sarno v Cerknici pri Rakeku 2c31-i j. Oglašujte v Jutru' Globoko potrti naznanjamo vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem, d, je po daljni, mučni bolezni pre-viaena s svetimi zakramenti za vedno zatismla trudne zemske oči naša iskreno ljubljena mati oziroma stara mah in tašča, gospa Marija Kavtii pocestnica. Poereb nepozabne lajnice bo jutri v soboto, dne 9. t m. ob 5. uri popoldne na tukajšnje pokopale. Preblago pokojnico priporočamo v prijazen spomin. Rov te nad Logatcem, dne 8. maja 1925. Žaln;o6s rodbina. za večletno dobo v velikem gozdnem revirju i i i e Cizdnl urad, s*"-« Oplotntea, Stal. Gostilna (gorski hotel) na Šmarjetni gori 1. junijem I. L na ratun ali » a»Hn. Ponudbe do 12. L m. na naslov g. Ivana Savnika, trgovca v Kranju-:se3a Otvoren! JCrv. Primorje Mištni hotel Mm Ljepo, čisto uredjene sobe. t. razredna obskrba 1 Perivoj-restauram — Terasa. Pen,Ion sa stanom 80 Din dnevno. Do zadnjega m >ja piimaju se gosti i bez naručbel 30J4., Prenoruča se A. Beranek, vias nik. Elektrotehnične tvornice ŠKODOViH ZAVODOV v Plzni Zastopstvo za Jugoslavijo: Ljubljana, Setenburgova ul. St 7, hiša Jadranske banke. Dobavljalo: n8fsofidne]3e In najcenejše elektro - motorje, turboseneratorje in vse ostale električne stroje. Grade: električne centrale, električne železnice, cukrarne. pivovarne, rudniške naprave itd. ObraCaltc m » vseh primerih na plsarr.o v Hubljant Poset Inlenlrja Je brezplaCno na razpolago. j>---------^rs^^^n^rnrn.