Leto IV., *tev. 29f V Lfublfant, četrtek dne f3. decembra 1923 PoStmna pnvsartrana. cena VSO ota liha!« ob 4 g|utr»|. Stane meseCno 12-50 Dia Xt inozemstvo 25-— m neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 10/1. Teleion it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnl&tvos Ljubljana, Prešernov* ul. it Bi. Telet it 3« Podružnice: Maribor. Barvarska uLti TeL it 23. Celle, Aleksandrova 9. Račun pri poitn. čekov« zavodu štev. 11.812. Radi poštne stavke so brzojavne in (elelonske zveze z Avstrijo ge vedno prekinjene. Ljubljana, 12. decembra. Klerikalna duhovščina bije med nami obupen boj, ne za svoj in svoje veroizpovedi ugled, ampak za politično moč, za vpliv v gospodarskem in dnevnem oziru, ki naj dobi izraza v vieh javnih odločitvah. Ni ogrožena t vera. ne obstoj duhovščine, ogro-ieoa je le njena politična moč. Naša ustava predvideva uredbo ta-to:v. katičelparagrafa, ki ga kratkovidni raziskovalci smatrajo za omejitev pastirske svobode, v resnici pa je v njem le jamstvo za svobodo vere pred zlorabami brezvestno duhovSči-np. Ta paragraf bi imel spadati med •lučaje motenja vere, katero žali duhovnik, kadar pridiguje, da naj se v ph inskj odbor voli X, no pa Y, du ne bo izvelifan, kdor v skupščino ne voli i'?. Žebota ali Pušetijaka. Vero zločinsko žali škof. ki veli izpostavljati Najsvetejše za izvolitev ateka Stanovnika. V ječo spada katehet ki odreka otroku obhajilo, ker oče Cita napreden list, ali spovednik, ki izsiljuje iz žene z verskimi kaznimi, naj politično vpliva na moža. Zločinec je duhoven, ki odreka verski pokop pristašu na-u-rotne politično stranke. Klerikalna stranka te izrastke taji. Zlasti krčevito taji v Beogradu, kjer '•"ro verjeti ne morejo, da so mogoči ■tulil pastirji s toliko surovostjo srca. SLS so v Beogradu brani, da so to Izjeme. Mi vsi pa, ki živimo v Sloveniji, rano, da je to pravilo, in da škof sam 'ako ukazuje. On odlikuie duhovne, ki *o posebno strastno zlorabljali vero v [»olitične namene, in preganja one, ki ;im je pastirstvo glavni cilj. v stran-k,irski politiki f>a nočejo biti aktivni. Ni dolgo tega, kar se je zopet v pravi luči pokazal eden izmed najznačilnejših tipov strankarsko duhovščini 5LS gotovo ne moro zata--:ti. Je to posl. Sknli iz Dolenje vasi, je eden najhujših fanatikov. Na dan V-,h svetnikov so bili po lepem obi-iajn pozvani v Dolenii vasi pevski ■ bori, ila pojo tia grobeh. Poziv je veljal -Narodnemu pevskemu dru?'tvu» Ni klerikalnemu zboru. »Narodno pev-o društvo» nima pravzaprav nobene barve. V niem se vežbajo možjo in "il.ideniči. Pri niih v društvu nihče ne vpraša za strankarstvo. Vmes pa so ti:di Sokoli in gosp. Skulj besno sovraži Sokole. Tn padel je v svoji slepi ■trasti tako ploboko. da je izjavil, da tisti pevci, ki so Sokoli, ne smejo |i"ti na pokopališču. Ostali pevci pa so bi'i s tovariši solidarni, zalo cNarod-w pevsko društvo* ni nastopilo, klerikalni pevci sami na so bili za nastop nezmožni. Gosp. škulju je uspelo, da preprečil pevski nastop v počaščeni" blagonokojnih prednikov. Kaj naj se zgodi s takimi duhovniki? Mnogi svetuiejo, naj se jih ierno-rira. Tndi mi mislimo, da jo najboljše •r-dstvo zoper politiku,loče duhovne, ako Čutijo, da niihovi blazni izbruhi nimajo odziva. V Liubliani si noben duhovnik no upa pridicrovati o občin--kih volitvah, ker v£, da bi se mu vsi Jrlasno smejali. Le tam, kjer hudobnež virli, da imajo take besede kaj vpliva, jih uporablja. Indiferentizem je najboljši odgovor na duhovsko politično besnenje. Pijancu se še seneni voz ogne. Vedno pa to ni moproče. Pravo metodo je imel Kristus, kl jo šel v tempelj in s korobaSem pognal farizeje na cesto. Mno-ri pravijo tudi. da bi •e moralo zaslepljenega duhovnika, ki zlorablja najsvetejša čustva, telesno kaznovati. Mi seveda te metode napram gosp. Skulju ne priporočilni o, 'asi priznamo, da je demonstraciia proti »Sokolu » na vaškem pokopališču pobalinski čin, ki bi zanj bil primeren pranier ali pa 25 batin ali pa celica na Studencu. Čin gofcp. škulja ni osamljen. To je (n tip, ki pa mu je podobnih v Sloveniji na stotine. Zadniic smo ra^nravliall o ciljih in potrebni vsebini konkordata. SI.S molči kot crrob glede slovenskega bogoslužja, ki bi se sedaj dalo doseči in bi naš narod oprostilo nečastnesra latinskega jarma.. Bilo bi pa umestno, 'ia bi si država izposlovala od Vatikana tudi earancii. da ne bo klerikalna duhovščina Valila verskega miru z zlorabo vere. Država labko zahteva, la cerkev sama napravi red med svojimi shižbeniki. Sicer se ne bo mogla pritoževati, ako potem država sama poseže vmes s kazenskim znkonom. '■« in v kolikor pa bi država toga ne storila, bo morala končno pomagati Kamooomoč. Konvenelie z Avstrijo odobrene VLADA PRISTALA NA PREDLOG POSL. REISNERJA. DA ODŠKO-DU.IE MALE SLOVENSKE DENARNE ZAVODE, (Glej tudi poročilo r.a 2. strani.) Beograd, 1?- decembra, p. Na dana- [ opozicije, iieS da vlada $ uv,- konvenci-šnjl .seji narodne skupščlue je bil preči- jauii hoče zaščititi interese naših držav -tan dopis ministra pravde, kl zahteva,! ljanov. Rekel je: G. poslanec Reisnor jo Zmede pri razvrstitvi da se Izročita sodišču radlčevska poslan ca Stcpan Domboi in Marko Došcn. Vojni minister je odgovarjal na vprašanje poslanca Svetozarja Gjorgjevlča (dem.) ali je pripravljen učitelje pozivati na orožne vaje v času šolskih počitnic. Minister uvideva, da je ta zahteva opravičena, vendar bi jI mogel ustreči šele, tedaj, kadar se izpremeni zakon. Einanč ni minister je predložit načrt zakona o proračunskih dvanajstinah za januar, februar in marc 1924 ter prosil skupščino, da prizna zakonu nujnost. Nujnost jc bila sprejeta. Nato jc zbornica prešla na dnevni red: razprava o konvencijah z Avstrijo. Poročevalec DimUri/cvlč je v daljšem govoru naglašal dobre strani sklenjenih konvencij. Izrazil ie nado, da bo vlada našla finančne možnosti, da bo dala odškodnino malini denarnim zavodom In zadrugam v Sloveniji, kl bodo vsied konvencije trpele veliko škodo. Minister za zunanje stvari dr. Ninčič. je med drugim izvajal, da te konvencije likvidirajo vse stare odnošaje ter da so politični razlogi, kl govore za njihov sprejem. Nato je govoril demokrat Reisner, kl jc s številkami in stvarnimi argumenti prepričevalno dokazal, da pomenijo predložene konvencije za naše narodno gospodarstvo ogromno škodo. Posebno velika škoda se s tcni godi posojilnicam in hranilnicam v Sloveniji, ki dobijo svoje vlogo lz Avstrije povrnjene v relaciji za 100 starih avstrijskih kron 25 dinarjev! Govornik zahteva od vlade, da takoj v dvanajstinah določi kredit Iz katerega naj se plača odškodnina prizadetim zavodom. Konvencije so za Avstrijo koristne, za Jugoslavijo pa škodljive. Govornik jih odklanja. Nato sta govorila proti posl. Behmen in Skulj, nakar je dr. šumenkovič podvrgel konvencije ostri politični kritiki. Navajal je nesolidno delo vlade, ki »o jc obvezala, da plača za depot 16 milijonov nemških mark, ki so danes vredno 80 para — 40 tisoč dinarjev. Bivši minister pravde Laza Markovič, ki je podpisal konvencijo, se je branil proti očitkom zameril, da to te konvencijo ne nanašajo tudi na bivšo Srbijo ln Črno goro, toda pri tem pozablja, da se terjat.vo ined našimi in avstrijskimi državljani plačujejo iz fonda za vojne odškodnine in po določbah mirovnih pogodb. Glede konvencijo za reguliranje predvojnih privatnih dolgov priznava, da je senžormeuska mirovna pogodba določila relacijo med krono in dinarjem za plačevanje dolgov, napravljeulh do dne 1. marca 1910., za kar naj bi bil merodajen srednji kurz v ženevi meseca oktobra 1918. Ker pa -strijska krona v Ženo vi ni notirala, ao nam zavezniki svetovali, da sprejmemo arbitražo. Takrat je bilo v vpej Evropi zelo ugodno razpoloženj« ta Avstrijo. Bali smo so škodo, ako bi prejeli arbitražo ter srno se odločili za kompromis. Res so slovenski In dalmatinski denarni zavodi takrat zahtevali, naj ne podpišem sporazuma, ker je kure zelo nougodon. Ko sem jim poslal ponovno pismo, v katerem btm vprašal ali naj podpišem, so odgovorili: »Podpišite, toda no »prejmite ključa». Tak odgovor je nemogoč. l"go-vori Sumenkoviča so upravičeni, toda izjaviti moram, da avstrijski podiniki nimajo pravice, da zahtevajo povrnitev škode za imetja, kl so bila pod srkve-strom. Ob zaključku debato je ministor Ninčič. v imenu vlade izjavil, da sprejme predlog posl. BeUnerja, da gro vlada denarnim zavodom ter hranilnicam ln posojilnicam na roko ter da «c Jim da odškodnina za škodo, katero trpe zaradi teh konvencij. M a da bo za'o stavila na razpolago potratna kradit. \ Zbornica je nato i>rešla k poimenskemu glasovanju. Zakon je bil sprejet v načelu z 111 proti 54 glasovom, nato pa še v podrobnostih. Za konvencije so glasovali radikali, džemijet in Nemci ter posl. Trajko Arsič ln Gligorije Anastasi-jevič, proti pa je glasovala vsa opozicija. Predsednik je zaključil sojo ter določil prihodnjo za petek ob 11. uri z dnevnim redom: Določitev dnevnega reda. Dvanajsfine pred finančnim odborom OSTRA KRITIKA VLAD1NEGA DELOVANJA. - URADNIKT. TNVALI-DI IN TURKI. — PODALJŠANJE IZREDNIH DAČNIH D O KLAD ZA L. 1924. Beograd, 12. decembra, p. Danes je finančni odbor pričel debato o proračunskih dvanajstinah. Finančni minister Stojadinovič je na kratko utemeljil predlog s priznanjem, da vladi ni uspelo spraviti rednega proračuna pod streho. Posl. dr. Ivrizman (dem.) je obsodil način budžetiranja ter obrazložil neugodno stanje uradnikov, katerih razmerje še ni urejeno. Za poplavo v Sloveli']; in na Hrvatskem se sicer predvideva ti milijonov di far- jev, v resnici pa se hoče viada odku piti s pol milijona za Hrvatsko in po! milijona za Slovenijo. Demokrat Soltič Je ostro napadal vlado, da pušča uradnike še naprej pri 'smrtni pojedini*. Prava sramota je, da morajo invalidi tn državni nameščenci šo vedno čakati, medtem ko jo vlada v petih minutah našla za Turke 20 milijonov dinarjev. Govorila sta So posl. Lazit (zemlj.) in demokrat Pera Markovič. Jutri se bo seja vršila ves dan. Ponesrečen puč na Portugalskem MORNARIŠKI MINISTER Lisabona, 12. decembra. 1. Sinoči se jo nenadoma raznesla po mestu vest, da je ob 8. zvečer izbruhnila revolucija,. Znak za izbruh je bilo sedem topovskih strelov, trije na suhem, Štirje pa na torpedolovcu «Douro», ki je bil zasidran v pristanišču. Prebivalstvo je hitelo zapirati okna in vrata in ulice so se hipoma izpraznile. Šlo je za vstajo skrajnih radikalcev, ki so hoteli zrušiti sedanjo vlado. Ob 9. zvečer je močna četa revolucionarjev, večinoma nevo,likov, naskočila vladno palačo. Stražo so spočetka streljale v zrak. ko pa so napadalci začeli metati ročne granate, so začele strelati v množico, kl se je takoj razpršila, zapustivši na licu mesta enega mrtvega in več ranjenec v._ Naskok se je ponovil ob 11. ponoči, pa je bil zopet odbit. Tekom noči je mestna posadka, kl je oMala zvesta vladi, napravila red po m.stu. Vladi je poslala ultimat na k.-ov torj idolov ca «Douro>, Iti se je vda,. Mrrr.ariš.\i minister Juan Mnnuel Cur-alho, ki je bil menda duša upora, je iil aretiran. Predsednik Gomez je zvečer pose-til vse voiašnlce v mestu in se prepri- ORGANIZIRAL REVOLUCIJO. čal, da je vojaštvo ostalo zvesto vladi. Ob 4-15 zjutraj je izdala vlada naslednje poročilo: Revolucijonarni po-kret, ki je izbruhnil 11. t., ra. ob 8. zvečer, je bil vsied hitrih in odločnih vladnih ukrepov takoj zadušen. Vlada jo dovolj močna, da v polni meri vzdrži mir in red. MINISTRSKI KOMITE IN KOMISIJA ZASTOPNIKOV MINISTRSTEV SI NE VESTA POMAGATI. — ZAKONODAJNI ODBOR NAJ POMAGA. — NOVA INTERVENCIJA URADNIŠKEGA SAVEZA. Angleška kriza Definitivni rezultat volitev. London, 12. decembra. ,j. Danes je pozval kralj Jurij It sebi ministrskega predsednika Baldwina ln mu naročil, da vodi do sklicanja parlamenta t. j. do 8. januarja vladne posle. »Dailv Maily» poroča, da je Baldwin po konferenci z Asquithom sprejel kraljev mandat. Kombinacije o sestavi novega kabineta, ki so bile v zvezi z vodjo delavske stranke Ramsayom Macdo-naldom, so se pričele opuščati. Definitivni izid zadnlih volitev ,je sledeči: konservativci 250 (prej 346), delavska stranka 192 (prej 145\ llbe ralcl 156 (prej 1151 ln neodvisne stranke 10 (prel 91. neojtrait, 12. decembra, p. Danes dopoldne io bila v ministrstvu pravdo seja ministrskega komiteja za razvrBč«vanjo uradnikov. Seje »o so udeležili ministri Trilkovit), Miletič, Srskio in dr. Parič. Sprejeli sc niso nobeni sklepi, temveč bo odbor počakal ua mnenje zakouodajnoga odbora. ,Medtem se posebni komisija zastopnikov niiuistrrtev muči p tolmačenjem nejasnih določb flnoviiiškeg;. zakona iu uredbe o razvrstitvi. Dosedaj so bili sprejeti sledeči sklepi: visoki cerkveni do-slojanstveuiki (patrijarh, škofi, eplskopi, rels ul ulema itd.1 so no prevedejo po novem zakonu. Kur se tičo uradnikov, ki spadajo v dvo ali več kategorij, Je, konferenca mišljenja, naj bo zanje morilo šolsku izobrazba. Pri razvršfevanju uradnikov po naletel« skoro vse komisijo na veliko težkoče. Tako s« je izkazalo, da je razvrstitev po proventih nemogoča, ker obstojo uradniki enukej*a poklica v vei skupinah. Pa se temu odpomore, jo bilo sklenjeno, da se morejo napraviti gotove izjema in da so smejo predvideni procenti prekoračiti. Interesantua jo izjava delegata notraujega ministrstva, po knleri ima t,uno 15 odst. srezkih načelnikov in pisarjev kvalifikacijo za provedenjo; brez kvalifikacije jo celo več okružnih načelnikov. Redukcija takih političnih uradnikov bi v veliki meri zmanjšala politično upravni aparat, ker so ne bi uiogla izvršiti takoj nova imenovanja. Velike ne-prilike je izzvalo tudi dejstvo, dn po na mesto reduciranih uradnikov ne niorojo imenovati novi, ker ni potrebnih sred-sltv. Končno jo bilo sklonjeno, da so vsak uradnik, ki ua predloži do 81. decembru dokumentov o r<>;ubciji vojne obveznost^ na to, ali jo izpolnil reducira broz ozira potrebno pogoje za vrstitov ali no. prevedeni« iu rasi SKLEPI URADNIŠKEGA SAVEZA. Beograd, 12. decembra, p. Nocoj se je vršila seja odbora glavnega uraduiškega Saveza, ki je določila za glavni kougre* uradniškega saveza v Novem Sadu nastopni dnevni red: 1.) Poročilo upravnega odbora, 2.) |>oročilo nadzorstva in podeli-tov abaolutorija odboru, *J.) poročilo o predujmu na plačo v zvezi z resolucijo od 12. novembra, 4.) vprašanje uradniškega zakona in uredbe o razvrščevauju, u.) ustanovitev saveza intelektualcev, 0.) volitev novega odboru, 7.) vprašanja iu predlogi. Itaien tega se jo sklenilo, da se Imanf-urnin ministra ponovno predloii pred-Slavka gledo izpolnitev resolucij od 12. novembra. Glavni »avei zahteva, da s* državnim uradnikom iu uslužbencem, umiroTljonrem, umirovljenkaiu itd. iipla-ra nailaljo do 20. i. ni. predujem r višini sedanjih enomesečnih rrejemkov obstoji potreben kredit. To predstavke bodo izrorili jutri dopoldne linauinema ministra, doiiin so ho delo za priprave iil kongres nadaljevalo jutri. 1'rudniki m poHchno ogorčeni radi tega, ker je vlad« izphitalu ilžeinijctu 20 milijonov dinarjev, dočim uradnikom ne da niti pare. Vojaška pogodba med Ifalifo in Bolgarsko? SENZACIJONALNO POROČILO POGODBA NAPERJENA Beograd, 12- decembra, r. Današnji »Trgovinski Glasnik« objavlja na uvodnem mestu, iajno pogodbo med [talijo in Bolgarsko, ki vsebuje osem členov in po seben oddelek, od katerega so objavljeni samo trije členi. Vsebina pogodbe ie zelo senzacljonalna in jo je treba zato sprejeti z rezervo. V 1. členu pogodbe si Italijanski in bolgarski kralj Jamčita svoje recipročne interese ua Balkanu in bližnjem vzhodu in se obvezujeta na vzajemno pomoč z vsemi silami, ako bi bila katera od obeh držav napadena od ene ali več dižav. V čl. II. si pogodbenika Jamčita vzajemno pomoč z vsemi silami v slučaju, da bi kaka balkanska država (izvzemši obeh pogodbenikov) hotela anektirati, okupirati ali zasesti s četami, čeprav provizorno, bodisi ktcrlkoli del balkanskega polotoka, ki se nahaja pod grško, albansko in bolgarsko oblastjo, ako eden od obeh pogodbenikov smatra ta čin kot naaproten lastnim f.ivljenskim interesom In zadosten za casus belil. V čl. III. se pogodbenika zavezujeta, da bosla sklepala mir skupno in po predhodnem sporazumu. V čl. IV. se zavezujeta pogodbenika, da skleneta vojno konvencijo, ki bo določila, kaj tiai se napravi v slučaju vojne in vse kar se nanaša ua vojno organizacijo, mobilizacijo in dlslokacijo armade in mornarice, da se more pripraviti in organizirati pravilno vodstvo vojne. Po Cl. V. se Italijanski kralj zavezuje, da takoj po podpisu te pogodbe zastavi ves svoj vpliv, da se Izvršitev pogodbe med zavezniki in Bolgarsko, ki ic bila podpisana 27. novembra 1910 v Neuillyu, nevtralizira In omogoči njeno popolno ukinjenje. Cl. VI. določa, da ostaneta pogodba ln vojna konvencija v veljavi za 5 let od dne podpisa, v slučaju podaljšanja preko tega roka pa je potreben naknadni sporazum. Cl. VII. govori o načinu sestavitve te pogodbe v dveh enakih Izvodih, v Italijanskem in bolgarskem jeziku. Cl. VIII. pravi, da se pogodba ne sme objaviti In sporočiti kaki drugi držav! brez prejšnjega sporazuma obeh pogodbenikov. Tudi za sprejem kake druge države v to zvezo Je potreben predhoden sporazum. Tajili dodatek pogodbe med Italijo ln Bolgarsko pravi v čl. L: Za slučaj, da nastanejo v Jugoslaviji notranji nemiri, kl bi ogrožali narodne In žlvljenske interese obeh pogodbenikov ali pa tudi samo enega, se mora dotlčnik, ki bi prišel prvi do sklepa, da je radi tega potrebna oborožena akcija, obrnili z motiviranim prediozom do drugega, ki mora TRGOVINSKEGA GLASNIKA.» PROTI JUGOSLAVIJI. takoj razpravljati o položaju in v slu-, čaju, da ne bi soglašal s pogodbenikom, lo takoj motivirati. V slučaju sporazuma za akcijo se izvrši oboroženi nastop po dogovoru. Ako pa sc samo eden od pogodbenikov odloči za akcijo, jo Izvrši sam in na svoj rizlko, dočlni sc drugi zavezuje, d.i ostane prijateljski nevtralen In Izvrši takoj mobilizacijo v mejah, določenih v vojnih konvencijah, da s svoia silo podpre svojega zaveznika, ako bi katera druga država stopila ua straa kraljevine SHS. Cl. IL aneksa pravi: Vsa tcritorijalia povečanja, kl bi se ustvarila, sc razdele na sledeči podlagi: Bolgarska priznava Italiji pravico na ozemlju Slovenije. Hrvatskega Primorja, Dalmacije, jadran« skih otokov in na protektorat nad Albanijo In Črno goro. Italija pa priznava Bolgarski vse ozemlje do Morave hi Vardarja, kakor tudi Skoplje, Prilep ln Bitoli i njihovimi sedanjimi administrativnimi področji. O ozemljili, posebno onlli, ki tvorijo pokrajino sedanjo Stare Srbije, se odloči o priliki sklepanja miru. — Cl. III. aneksa pravi: Da se doseže cilj, določen v tej pogodbi in njenem dodatku, sc kralja Italije in Bolgarske zavezujeta, da bosta oba delovala na to, da se oslgura tudi sodelovanje Albanije, Madžarske ln Romunske. Kar se tičo Rumunske, se Italija angažira, da bo uporabila ves svoj vpliv, da doseže od nje odstop onega ozemlja, kl ga je izgubila Bolgarska z mirovnimi pogodbami v Bukarešti! in Neuillyu. Bolgarska so v tem slučaju zavezuje, da sc bo za slučaj, ako sc Rumunlja ne zadovolji z jugoslovanskim delom Banata, odrekla na korist Rumunijc timoškemu In krajinskemu okrugu Srbije. (Objavljamo to vest uglednega beograjska lista, opozarjamo pa čitateljc, da io ie treba sprejeti z vso rezervo, ker italljatisko-bolgarsko prijateljstvo kljub obojestranskemu prizadevanju bržčas šo nI dozorelo tako daleč, da bi bila ža mogoča gornja konvencija. Ured.) inozemske borze 12. decembra: Curih: Beograd 6.50, Pariz 30J30, London 25.12, Milan 24.95, New-York 572.50, Hukarešla 2.935, Sofija 4.00, Budimpešta 0.03025, Praga 16.76, Dunaj 0.00808, So-fija 10.10, Amsterdam 219, Koponhagcu 101.75, Stockholm 151. TRST, devize: Beograd 26 do 26.20, Pariz 122.75 do 123.25, London 100.50 do 100.75, New-York 22.05 do 23.05, Dunaj 0.0823 do 0.0128, Bukarešta 11.50 do 12. Valuto: dinar 25.00 do 26.10, dolar 22.90 do 23, franki 88.50 do S9, avstrijske krona 0.0320 do 0.0330. Ratifikacija gospodarskih konvencij z Avstrijo Pred uklnjenjem vseh sekvestrov. ■Beograd, lii. decembra. Narodna skupščina je danes odobrila štiri konvencije, Ui so bile povodom obiska avstrijskegu kancelarja Seipla v Beogradu sklenjene dno 24. februarjn 19'23. med našo in avstrijsko vlado. POGODBA. O SEKVESTRIH. Prva konvencija se tiče v glavueui Sekvestror ter odrojuje, da so morajo v roku 15 dni po uveljavljenju konvencije dvigniti vsi sekvestri in drugo omejitve nad premoženjem, pravicami ali interesi avstrijskih državljanov v Jugoslaviji io uarobe. Vsa ta premoženja in pravico »mejo biti od lastnikov preuošeua v lastilo domovino, ako se to tekom 6 mesecev po uveljavljenju konvencije vladi prijavi. Avstrija je obvezana, da pri tem postopa po režimu, določenem v senžermenski posod bi. Za izvoz avstrijskih vrednostnih papirjev veljajo tozadevno avstrijske posebne naredbe, od katerih pa so izvzete avstrijske državne obligacije, izstavljene v zlati ali srebrni nll kaki tuji valuti, ki so po 10. septembru 1910. prešle v jugoslovensko roke. Določbe o ukinjeuju sekvestrov no veljajo za teritorij bivšo Srbije in Črne pore, kjer ima država likvidacijsko pravico nad imetjem avstrijskih državljanov. Avstrijske predvojne obligacije, ki so po tej določbi prenesejo v Jugoslavijo so do maksimalne nominalno vrednosti 68 milijonov K oproščene žigosanja, ki jc bilo v Avstriji odrejeno lela 1921., ako njih lastniki ne prebivajo na teritoriju avstrijske republike, odnosno nimajo tam nobenega svojega podjetju in fe niso knpili teh obligacij šele po 10. juliju 1920. Jugosloveuska vladn bo v roku 6 mesecev izročili avstrijski vladi seznam obligacij, ki se naj prenesejo v našo državo. V roku enega leta po uveljavljenju konvencije smejo prenesti državljani obeh držav svoje premoženje v laslno domovino, kamor so stalno preselijo ali imajo lo svoj domicil, brez posebnih davščin in kavcij. 2e položene kavcije se morajo vrniti. ICjrr se je v novih krajih naše države Izvršila popolna aH delna likvidacija premoženja ali pravic avstrijskih pripadnikov (fizičnih ali prnvirili oseb) in to proti volji interesentov in v nasprotstvu ' čl. 567. sonžermenske pogodbe, je smatrati, da imajo zainteresirani avstrijski pripadniki praviro do pivrafila, odnosno ilo odškodnine. Realizacija te pravice so mora izvršiti pred jugoslovenskiml so-lišči. SPORAZUM 0 DOLGOVIH. Ta sporazum velja za dolgove, ki so nastali med jugoslovenskimi in avstrijskimi pripadniki pred 1. marcem 1919. iu do uveljavljanja konvencije še niso bili plačani Izvzeto pa so obvoznosti dunajske poštno brauilnice ter iz zavarovalnih pogodb in lz socijalnega zavarovanja, za katere se predvideva poseben sporazum. Z a plačilo veljajo sledeče določbe: 1.) za obveznosti, prevzete povodom podpisovanja avstrijskih vojnih posojil (lom-bardni dolgovi), velja relacija 100 aK, to je 100 sturih avstrijskih K; 2.) za vse drago obveinosti velja rolacija 100 starih avstrijskih K, t .j. 8 Din. Plačila na osnovi delnih obligacij, hipotekarnih listov, delnic itd. so imajo izvršiti po kurzu 100 jugosl. K, t. j. 100 starih K, ako ima dolžnik svoje bivališče v Jugoslaviji ter po kurzu 100 aK, t j. 100 starih K, ako do-mlcilira v Avstriji. Za državne obligacije veljajo predpisi mirovne pogodbe, SPORAZUM O BOSANSKI IMOVINI. Avstrija izroča Jugoslaviji 1. palačo bivšega skupnega finančnega ministrstva kjer se nahaja sedaj jugoslovensko poslaništvo, 2. 28.000 delnic Steinbeissove družbe, 2600 delnio železne industrije v Zenici, 4830 delnic sladkorne tovarne v Usorl, 8817 delnic ter 1103 »Genusschei-ne» železarske industrije v Versu ter 69 kuksov rudnika »Bosnia*. Jugoslavija plača Avstriji tekom 60 dni 10 milijonov dinarjev. PRENOS DELNIŠKIH DRUŽB. ObMrno določbe vsobuje četrta konvencija, kl so tiče prenosa sedežev delniških družb lz Avstrijo v Jugoslavijo. Naša vlada ima pravico zahtevati, da indu»'.Tljske ln transportne delniške družbe, k: in.ajo glavni obrat v Jugoslaviji, prenesejo svoj sedež lz Avstrijo c našo državo. Te pravico sn bo Jugoslavija poslužila najdalie do 81. decembra t. 1. in to le gledo tistih dmlb, ki so obstojalo že na dan 1. novembra 1918. Družbo, ki imajo ivoj sedež v Avstriji, glavno obrate pa r oboh državah, so morajo na zahtevo Jugoslavije deliti. Posebni predpisi so dogovorjeni glode obda-čenja prenesenih delniških družb. UVELJAVLJENJE PONVENCIJ. Konvencije z Avstrijo stopijo takoj v veljavo čim jih po odobritvi v parlamentu podpiše kralj in so obja/ijo v ♦Srhžbenih Noviuah», Avbtrija s svoje strani jih jo že ratificirala. S tem jo to vprašanje delinitivno rešeno. Afencsrmifets v denar-sflversi ©rganfesem Stojimo tik prod razveljavljanjem ^eh sekvestrov. Obenem pa se je izvedelo, da .je velik del nacionaliziranih zavodov zopet prešel v tuje roke. »Jadranska banka* je, da more naprej voditi ponesrečeno politiko svojih dveh uničevalcev (Knmenarovič-Ažman) prodala odločujočo število delnic nekega velikega denarnega zavoda drugam. S tem se jo podrla cela zgradba jn preidejo mnoge velike industrije v uemško večino nazaj. Med drugim tudi pivovarna «lTnion». koje delnice je »Jadran ka banka* istotako prodala tujcem. O tem, kako je ta zavod v t.ujo roko »pravil železno industrijo, sedaj pa hoče šo ostanke v Sloveniji potujčiti, smo žo poročali. Družba Meinl je ostala tudi nemška, ker je zastopnik »Jadranski« banko dr. Ažman izkazal kot avstrijski »Tren-h&nder*. ki je posodil ime za tujce, da se prevari državo. Izdajstvo leži na dlani. Znano je, kako sta xg. Karaenaro-vič in Ažman spravila »Jadransko banko* v tuje roko in kako so pri tem jugoslovenski delničarji izgubili, lahko rečemo, vse. Danes je »Banco Adriatien* iz starega jugoslovensko-ga zavoda spremenjen v laški nacijo-ri&lni zavod, ki naj plasira italijanske ♦ trojanske konje* v Jugoslavijo po vzrocu zagrebške »Save*. Sedaj pa prihaja nova vest 7. Dunaja, ki je še nsodepolnejša. Gosp. Kn-aienarovie, ki izgleda, da ima ves upravni *vet v žepu, jo z znanim dr. Ažmanom ponnd.il opcijo za celo nameravano emisijo »Jadranske banke* neki inozemski tvrdki. Gre za tnkn ogromno vsoto, da bi udeležba tuje tvrdke bila v resnici dominantna. Posebna revizijska komisija iz Avstrije je v to svrho 7 dni pregledovala zavod, a njeno poročilo je bilo tako neugodno, da je tuji interesent odkloiul. Moremo pa pričakovati, da so bo ponudba ponovila in to pač z. neugodnejšimi pogoji. Tudi za prodajo drugih udeležb na raznih podjetjih se Kn-menarovid pogaja na lastna pest in na vseh straneh leze tuji vpliv nazaj v naše kraje. Vse to so velike odgovornosti. Prvi je dal Kamenaroviču in Ažmanu slovo dr. Rybaf, ki je bil dolgo let član nadzorstva »Jadranske banke«. Kdor je poznal zaledje te ostavke, ta je moral, Se bl m prav nič druerega ne izvedelo. zaBeti vsaj — premišljevati. Kajti če tak poznavaleo razmer ni mogel več vzdržati soodgovornosti, je to signal, ki bi opozoril tudi i najbolj zastane. fuakciionarje, Pred kratkim je ljubljanski bančni sindikat zaprosil, naj so delovanje velikih zavodov no obravnava v javnosti. To stališčo v načelu odobravamo. Seveda, če napadamo gospodinjo, katera je šla kupovat k tuji tvrdki, ali more kdo pristati na imuniteto velikih grešnikov? Jasno pa je, da tudi relativno imuniteto uživajo le oni, ki se sami ne bavijo s strankarsko politiko. Nič. ni bolj opasno za javno življenje, kakor umeša vanje bank v strankarsko politiko. Z vso odločnostjo jih moramo zavračati nazaj v njihove prave meje. Ne morejo videti, da so le del gospodarske organizacije naroda, sredstvo, ki se ga poslužujeta. država in narod, ne pa odločujoči čini te! j, kateremu bi smele biti podvržene politično odločitve. »Jadranska banka* jo pred dvema letoma stopila v strankarski boj. Začela je z veliko novinsko polemiko, objavljala tajne konte in v javnosti razpravljala svoje notranje zadeve. Dotični boj j« obrnila proti demokratom. Mi bi danes lahko vračali milo za drago. V rokah imamo »tajne* konte pod fingirammi imeni h leta 1928., pod katerimi gg. Kamenarovič in Ažinan vršita svoje manipulacije. Izmišljena imena, podpore, in nočemo roti. kaj še. Ukrepe poznamo, kjer je šol in gre za milijone, za katere gosp. Kamenarovič nikogar lii vprašal, najmanj pa gospode v upravnem svetu, ki so mu le figuranii. Kupil je tiskarno mnlc vrednosti za pretirano ceno. Izdaja politični dnevnik banlce, ki jo obenem organ politične partijo. Uradniki banke so reda.ktor.il lista. Banka ima politični oddelek. Banka je politična stranka. Njen list zadnji čas osebno napada, kogar more. ! Mi bi prav radi stavili razmere pri ' »Jadranski banki* z dnevnega reda. j A škandalozne prodajo najvažnejših j industrij tujcem so javna zadeva, i Tudi ne moremo mirno gledati, da I banka, izdaja politiono-strankarske li-iste, da si drži svojo stranko, da po-j stavlja in odstavlja vladne funkoijo-j narje. skratka, da. je kakor strupeni ! -noj v našem doslej čisto načelnem j strankarskem boju. To izziva dan in ' noč. Gg. Kamenarovič in dr. Ažman, : o kojem je pokojni Alfred Krstejj re-kel, da je zli duh in nesreča za Kame-'naroviča sta moralično odigrala. G. | Ažman bi bil zadovoljen advokati? na ! deželi, čo bi ga ne bil pobral s ceste gosp. Praprotnik. Skoda, da ja to storil. Kombinacija politično?* psihopat ta, kakor je Kamena rovle, r. značajem, kakor jo Ažman, na kmlln velikega zavoda, je ena največjih no-sreč, ki jo mogla doleteti naše gospodarstvo. Odgovornost bo zadela one. kT vse to vidijo, a se ne npajo napraviti red, dasi vedo, da bi bilo s tem takoj rešeno vso ono, kar se šo rešiti da. Politične Mežfee + »Trgovina na račun Izstradanega ljudstva.* Olaviio glasilo SLS laže naprej. Mesto da bi se spomnilo ženskih bluz in hlačk, kl jih je za težke dolarje prevzelo prehrambeno ministrstvo dr. Korošča, išče ln stika po prehrambeni akciji, kl jo je od septembra do 15. decembra 1922 vodil dr. Žerjav. Zdaj hoče »Slovenec* iz g. Periča še kaj Izvabiti, a minister socialno politike je bil to pot zelo previden. Najbolj Je seveda zanimalo »Slovenca*, ali Jc dr. 2erjav poklonil 6 milijonov dinarjev «Qospo-darskemu društvu* v Zagrebu. Kdor pozna razmero ln udeležene ljudi, se je moral smejati klerikalnim sumnlčenjem. Dr. 2crJav je takoj odgovoril, da mora biti že tako, da je »Gospodarsko društvo*, kl je največja zadružna organizacija na Hrvatskem in ni demokratski zavod, pač dobavilo koruzo za Hercegovino. In res g. Peleš že Izjavlja, da je po njegovem ekspozeju ga obiskal predsednik »Oospodarskcga društva* in potrdil, da je za to vsoto Mostaru dal koruze. S tem Je za pametnega človeka stvar opravljena, a »Slovcnčev* dopisnik Je vrtal naprej v ubogega Peleša. Ta pa ga je popolnoma pustil na cedilu. Končno pravi g. Peleš, da jo 15 milijonov dinarjev Izgubljenih (tzv. iond perdu), 30 milijonov pa Izposojenih. «Slovcnec» modro dostavlja, da je treba to poslednje dobro prebrati. Pozabi! je, da jc fond perdu bil dovoljen od ministrskega sveta s posebnim sklepom za znižanje cen v naprej. Da pa je 30 milijonov kreditiranih, je zakrivilo ministrstvo za soc. politiko ravno pomladi 1923, ko Je SLS poveličevala homogeni režim. + Proti političnim kupčijam nn narodni račun. Kakor znano vzdržuje radikalska vlada svojo pozicijo s pomoč jo Turkov In Nemcev. To podporo mora drago plačevati. Godi se to v veliki meri na račun uajvitaliielšlh nacljonal-nlh Interesov. V vrsto teh kravjih kupčij spada afera nemške tiskarne v Mariboru. Nemški nacljonalcl nameravajo v Mariboru ustanoviti pod privatno firmo »Hcllos* svojo posebno tiskarno, v kateri hočejo tiskati ncmSkonacijonalnl list. Kakor se pripoveduje bi sc naj s pomočjo te tiskarne oživelo celo staro štajer-cijansko gibanje ter podprč event. z izdajanjem novega »Štajcrca*. Nemški poslanci so od vlado ?e dobili načelni pristanek za tiskarsko koncesijo in nevarnost je tu, da sc v najkrajšem času ustanovi na naši severni granlci nemško nacijonalna frdnjava. Naravno ic, da je ta projekt vzbudil pozornost najširših krogov naše javnosti in da zlasti obmejno prebivalstvo povsem jasno vidi, česar vlada očividno videti noče: da gre za dobroprcmišljeno nemško ekspanziv-no akcijo naperjeno naravnost proti našim nacljonalnlm interesom, ki so tam ob granicl v prav posebni meri tudi državni interesi. Kakor nam poročajo Iz Maribora so se zbrali zastopniki JDS, NSS, SKS, SLS katerim so sc pridružili tudi predstavitelji tamkajšnje radikalske organizacije, ter so sklenili upozoritl ministrskega predsednika, trgovinskega In notranjega ministra s posebnim memo-random, da bi vlada s podelitvijo tiskarske koncesije Nemccni zagrešila naravnost nacijonalen zločin. Memorandum podaje uvodoma sliko nemškega dranga, ki je v Mariboru si postavil silen steber svoje ekspanzije. Naše ujedinjenje je zrušilo nemške trdnjave. Toda polagoma nemški nacljonalci zopet zbiralo svoje moči in skušajo pridobiti zopet tudi nekdanje renegatc, da bi ž njimi skupaj postavili na naši narodni in državni granlci novo predstražo seimanskega imperijallzma. Končno Izjavlja memorandum: koncesija za nemško tiskarno v Mariboru bl bila provokactja nacionalnega žtvlja, ogrožala bl konsolidacijo prilik ob meji, bila bi nov ključ s katerim se odpirajo vrata nemški iredentl. Nemci imajo svoje tiskarne v Ptuju in Celju, ki več kakor zadoščajo njihovim stvarnim potrebam. Da hočejo navzlic temu ustanoviti šc eno tiskarno v Mariboru, v našem obmejnem mestu, to govori več kakor dovolj, kakšnega značaja je ta namera. V popolni solidarnosti zalitcvnjo slovenske politične stranke od vlade, da odbije vsako prošnjo za novo tiskarno v Mariboru, pa naj bi sc pojavila pod katerim koli Imenom. — Nedvomno jc, da stoji za to zahtevo celokupna naša narodna javnost. Vlada pa naj se v zadnjem trenutku zavd svoje r.acljonalne odgovornosti, ki postavlja gotove neprekoračljive granice tudi naj-zagrlzenejšemu partlzanstvu. -I- Radikali med seboj. »Radikal« organ g. Štefanoviča in njegovih prijateljev objavlja resolucije, kl se sklepajo na shodih te frakcije, katera je, kakor izgleda prcccj močnejša od »radikalov-»Jadranske banke«. Ena teh resolucij veli, da naj sc vsakega eksponenta - bi-dranske banke« pretepe, «/i banke na potegne ves denar» ter da naj ta zaključek vsak posameznik sporoči svojim sorodnikom v Ameriki. S teh sestankov sc Istočasno pošiljajo pozdravni brzolavi šefu stranke g. Nikoli Pašlču. Če g. Ste-fanovič ne pozna dr. Ažtnana, kdo pa naj ga boljo pozna? — Na shodu v Ic-senlcah pa je mod radikali napadal Jadransko banko tudi bivši katoliški poslanec Gratcnauer, ki jc »čestital vodstvu stranke, da je udarilo po Jadranski banki..., Po svetu — Konflikt med Italijo In Rumunijo. Fašlstovsko glasilo »Impero* razpravlja o konfliktu, kl je nastal med Italijo in Rumunijo, ker je po koncu vojne rumunska vlada plasirala v Italiji za 200 milijonov lir rumunsklh državnih obligacij, sedaj pa jih noče plačati, ampak zahteva njihovo prolougacijo za 20 let. Lastniki rumunsklh obligacij zahtevajo sedaj od vlade, da konflsclro vse v Italiji sc nahajajoče rumuusko Imetje, tudi palači poslaništev pri Kvlrlnalu In Vatikanu. Prosveča Ljubljanska drama. Četrtek, 13.: »NJu*. Izv. Petek, 14.: »Mogočni prstan*. E, Ljubljanska opera. Četrtek, 13.: »Gosposvetski sen*. A. Petek, 14.: Zaprto. Narodno gledališče v Mariboru. Četrtek, 13.: »Magdalena*. C. • «Nju». Danes bo v ljubljanski drami promiora tragikomodije »Nju* znamenitega ruskega pisatelja Dimova. V glavnih vlogah nastopijo ga. Saričeva, gosp. Putjata in g. llogoz. Roiira g. Putjata. Kino Olaf Fonss. nad vse priljubljeni filmski igralec nastopa od danes do nedelje Iti. t. m. v ljubljanskem kinu »Ma/ica* v senzacionalnem igrokazu »Dan platl-la». Občinstvo opozarjamo na fotografije omenjenega filma, razstavljene pri tvrdkah: »Orlčar & Mejač*, K. Jurman, optik v Selenburgovl ulici ln pri tvrdki »Bartl* v Stritarjevi ulici. Kino »Ideal* v Ljubljani predvaja od danes, četrtka naprej do vštevšl nedelje 16. t. m. pustolovno dramo «//<.'/ cunjarjev. FIlm je francoske snovi, vseskozi zanimiv. Dejanje se vrši v Mar-scillu v preteklem stoletju. Drama je v 6 dejanjih in sc vsled njene obsežnosti vršijo dnevno le 3 predstave In sicer ob 3., pol 7. In pol 9, v nedeljo pa ob 3, 5., 7. in 9. Mala Saraarltankn. Ta film, kl ga sedaj predvaja «Klno Ljubljanski dvor* jc amerikansko delo, to se pravi, da izrazito kaže težnjo po posebnosti, lzvan-rcduostl. Značilno je, da v Ameriki postavijo vsako evropsko merilo Izražanja za eno stopnjo naprej, pa najslbo potein film literatura, šund ali potovanje. Razumljivo ln žalibog tudi dokazano jc, da sc ravno vselej ta način ne obnese, toda to pot sc je zopet enkrat posrečilo. Imajo Amerikanci stvari, katere Izdelajo s posebno ljubeznijo ln medtem ko ml deremo za fllntl, kjer sc pogrezajo hiše, pokajo lokomotive, teče živa kri — gredo Amerikanci v kino, da pogledajo v dušo svojih otrok, da se naslajajo nad svojo mladino. So tudi žo našli konku-rentinjo za znanega Jackie Coogana. In s srečno roko. Mala punčka Igra pet de-janjev tako srčkano, tako ljubcznjlvo, da tega filma samo in izključno le vsled tega ne more prezreti. X J. n. a. d. «Jadran» priredi v četrtek dne 14. doeombra ob 20. uri v svoji čitalnici predavanje tov. St. Bajiča o focialnik in političnih osnovah 20. stol. Konec.. Udeležba za člane obvezna! X Kulturno - znanstvena sekcija aknd. društva «Trig!av» priredi v četrtek dne 13. decembra ob 8. uri zvečer pri »starem Tišlerju* svoj III. debatnl večer. Predava cand. juris Udo Kasper o »An-gleško-frnncoskem nasprotstvu preteklosti in sedanjosti*. Udeležba, za člano obvezna. Starešino in prijatelji društva vabljeni. X Občni zbor društva gcouictrov kraljevine SHS — sekcija Ljubljana — se vrši dne 22. decembra ob 10. uri dopoldne v slušalnici kr. univerzo v Ljublja-r.i z dnevnim redom, ki jo bi! odposlan z rabili. Predposvetovanjo za občni zbor se vrši istega dne ob 9. url dopoldne v prostorih evid. urada zemlj. katastra, Vodnikov trg o, II. nadstr. Po obenom zbora prijateljski sestanek. — Odbor. X Ustanovitev šahovskega kluba v Zidanem mostu. Ker nameravam ustanoviti šahovski klub, rabim vso cenj. gospodo kot. tudi damo in začetnike, kateri imajo voseljo in interes za to lopo Igro, da pristopijo kot ustanovitveni člani. Cenj. prijavo — osebno kot pismeno — sprejme Viljem Pick, Cementarna v Zi-danom mostu. X Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi prihodnjo nedeljo dno 16. docem-It.i ob pol štirih popoldne igro »Lukre-oiju Borgia*, ki jo bila pri obeh prvih predstavah razprodana. Kor je povpraševanje po vstopnicah šo vodno veliko, ' Ulj se jih občinstvo preskrbi v predpro- 1 riajl, ki jo oskrbuje brat Jaklič. Konec j igro je sigurno pred sedmo uro, tako da ne udeležniki lahko odpeljejo z večernimi vlaki. X Zahvalal čast mi je, da izrekam v imenu »Društva slušateljev juridične fakultete v Ljubljani* našo najlskrenej-šo zahvalo vsem velcccnjonim članicam častnega damskega komitoja, zlasti naši pokroviteljici ge. dr. Marajronovl za njih požrtvovalno sodelovanje pri letošnjem elitnem plosu Jurlstov, kakor tudi vsem ostalim, ld so pripomogli do tako lepega uspoha. — Cand. juri? Udo Kasper, predsednik* Sodišče LJubljana, IS. decembra. OSTUDEN ZLOČIN DENUNCIANSTVA IZ VOJNIH ČASOV, Porota se jo danes ves dan bavila \ ostudno ovadbo, kl jo je sestavil ieta 1916. f Zalogu pri Ljubljani službujoči želozniški RBistont Ivan Zorko, sedai uradnik v Sisku, proti svojemu postaje^ načelniku, takratnemu nadrevidentu Ru. dolfu Jakhlu, ki jo bil vsled izmišljenih hudodelstev v nevarnosti za svoje živ. ljenie. Zadeva se je obravnavala že letu 1921. pri ljubljanskem deželnem sodišjii, a je bila takrat izročena višjemu Bodi-šču v Zagrebu, kjer je potem stol sc morice končno odločil, da je za presojo te umazane afere kompetentna edino ljubljanska porota. Postajenačelniku Rudolfu Jakhlu jg bil med vojno prideljen tudi asistent Ivan Zorko iz Slovenske Bistrice. Vso slovensko uradništvo in tudi ostalo osobje se je modsebojno dobro razume-lo. Cas jim je v službi potekal v napornem delu, v prostom čaBu pa so se rča-sih zbrali v kaki gostilni, kjer 60 razpravljali o raznih vojnih dogodkih. Prijetne razmere bi ostale neskaljone, da ni pojavil med to pošteno družbo hud; duh v osebi Ivana Zorka, ki se jo kmalu pričol družiti s tamkaj usltfžbanin-.i Nemci ln sklepal prijateljstvo 7, nemškimi častniki, od katerih je prejemal blago in živež. Jakbel mu je to prepovedal, nakar ga je Zorko iz maščevanja ovadil vohunstva, veleizdaje, simpatizlrauja s Srbi, da se jo nekoč napram njemu iz. razil, da bi bilo dobro, če bi kak ruBki ujetnik spustil v zrak v Zalogu nagic-uiadoni smoduik ln granate itd. Jakhpl je bil najprej prestavljen v Gradec, nato suspendiran in končno izročen vojaškemu sodišču. Njegovo življenje je bilo » smrtni novarnosti. Vendar pa je bilo eod-110 postopanje dne 2. julija 1917. ustavljeno, ker so bo izkazale obdolžltve kot zlobna izmišljotina. Ovadba je prišla takrat slučajno v roke sedanjemu ljubljanskemu sodnemu svetniku dr. Pavlu Ska-bernetu, ki je bil takrat vojaški sodnik pri V. armadi. Dr. Skabeme jo na današnji obravnavi izpovodal kot priča, d.v so se mu jožili lasje od groze, ko je bral strahovite obdolžitve. Smatral je Jakhla za izgubljenega, ako jo ovadba lo količkaj rosnična. Tudi v3e ostale priče, po večini takratni Zorkovi kolegi, sedaj višji železniški uradniki, so izpovedali n obdolžonca jako neugodno. Imeli so met! vojno vtis, da jc Zorko nomčur in kot tak skrajno nevaren. Porotniki so potrdili vprašanjo gleu« krivde z 8:4, nakar je bil Ivan Zork< obsojen na B mesecev težke Ječe, v katero »e mu všteje trimesečni preiskoval nl zapor. Zahteva Rudolfa Jakhla za od Jkodnino 64.000 kron je bila zavrnjen; na civilno pravno pot. Maribor, 12. decembra POHOTNEŽ? Dne 12. soptembra zvečer se je vrača la Marija S., dolavka na Ploderšnici, dnine domov. Ko je prišla mimo gostil no Julijano Peklarjovo, sta jo povabil dva znanca na kupico vina, med njun. 18 letni mesarski pomočnik Bonifaci Bohi. Ko je S. odšla iz gostilne, jo j Bohi v bližini njenega doma vrgel n tla, ji zamašil usta in jo nato posili P.0I1I je po dejanju zbežal z doma in s daljo časa skrival. Orožniki so ga zass čili šele dno 29. septembra v Zg. Cmur< ku in ga izročili potom sodišču. Porol niki so vprašanjo posilstva zanikali, n; kar jo bil obdolžcncc oproščen. PO 12. LETIH ODKRITA POŽIGALK/ Popoldne se jo vršila v jesenskem zi sedanju preložena razprava proti 44-le ni proužitkarlol Rozi Tropovi iz Obrež; Dno 16. avgusta 1911., torej ravno prt 12. leti, je obreškemu županu Ivanu Pa' šlu zgorelo gospodarsko poslopje z 2 tom i'.i krmo. Dejanja jo bil prvon osumljen slaboumni Alojzij Kolarič, č gar sorodniki pa so takoj dokazali n., goro nedolžnost. O zadovi potem co! 12 let ni bilo slišati več besede. Dno 1 junija 1923. pa je Ana Dogša ovadi svojo sestro Kozo Trop, da ja ogenj 1 Ravšlu ona zanetila iz maščevanja, k je bil Ravšl kot župan v pravdi žara ločitve zakona 7. njonim možem Franci Tropom na moževi strani. Tropova takrat tudi prosila sjojo sestro, naj te nikomur ne pove in Dogševa je v res ci molčali cel'h 12 let. Da pa je pri zločin končno lo na dan, je vzrok ta, jo prišlo med obema sestrema do pre ra zaradi preužitlta. Po izpovedi A Dogša je njena sestra Tropova znžg; gobo, jo zavila v papir in vrgla pot v podstrešje Ravšlo/oga gospodarskt poslopja, ki je takoj zgorelo. Pri dan nji porotni razpravi so vnovič zasliši priče izpovedale za obdolženko obteži nakar so jo porotniki Bpoznali za kri Senat, jo je obsodil na 8 let težke j« * Mesto v Gradec — v mariborske poro. Meseca novembra je preglednik nnnčne kontrole na mariborskem k' dvoru med drugimi potniki preiskal I Ferdinanda Schichterja, če nima mo kakih tujih valut pri sebi. To pa je dutega Grndčana razburilo, da je ] glednika med drugim sledeče žalil: ist noch eln VVunder, dnss sle in dlei Zigounorstaat elnem nicht dle Hc herunterzlehen*. Ker so ga nato greti; Je pri policiji še lagal, da Je dobil od ; gicdnlkn klofuto. Za vse to ga je te mariborsko okrožno sodišče obsodilo mesec dni zapora. Priloga „Jutru- št. H91, dne 19. decembra 1933. Kulturni pregled Med revijami l'red iianii leži ^Ljubljanski Zvon; I skcga kneza Bernarda češko soprogo i Julo. Da nima dandanašnji slovenski duh w november. Vsebina mu jo mnogolična "uJneiah, koristnejših zelja, jo vsekakor " bogata. Esej zastopata dr. Kelemiua, orodno značilno. Toda zeljo se mu ,/.-W nadaljuje razpravo < Pesnikova oseb>° Pa p™v oOSt> in dr. Lončar, ki piše cO Slovakih! , Voč ncs0 ,dve "ri 8lcdam° P««' na" njih Matici., V prozi se nadaljuje riv | ivn? razpredeno borbo ,žen(sk za Un Marijo Kmetovo , Cvetko Golar-j sti " Kn5tofa ^hmieda. jev :Beli konj-, in Ivan Zorčev kralje- . V ffm J^aučku predstavlja pridnega 10 Markov Pesmi so prispevali: StanoI Ja»<=zka Češka princesa Juta, a hudob- , , . ... , ,. , neira Milica bavarska andesKa Kosovel \-Fuiaiei, Mtrau J are c vodorav- uost:-, Krylov-Vdovič -.-Popotnika iu psi> ter Srečko Kosovel ^Predpoinladni v» fep. Književna poročila obsegajo refera-I« o »Jadranskem Almanahu-, o poljudni izdaji Prešernovih poezij, Nedeljkovičevi knjigi ^Orientacijo saznavanja», Karel 6i-roUovjb ^Slepih slavčkih>, Oničevero cDa-vovanju> ini Mikčevem .Jitektu na de,-t»ktu». Kronika je posvečena spominu francosko igralke Sare Bernhardtove. Decembersks številka . ta fa HM ^ w j(j M argareta sro- =toek je važna deklaracija rev,Jo o po-j^ ;),csa , v|(ez, ,„ ptemk!nj8m, odkitmi. hovega psihologičnega delovanja do trenutka katastrofe Z veliko rutino ja iz-klesavala. izprijeno in plitko, v gosposke cunjo obločono kmeteko punco. Kraljeva naj ostano pri U-m poglobljenem dolu. Lovro (g. K o v i (i) so dviga in poglablja. Scena v t', dejanju med njim in Magdaleno spada med najlepše, ki smo nega Mihca bavarska andeška kontesa Margareta. Juta je bila (tako trdi Mbretto) izredno socialno čuteče dekle, kl Je v Pragi podpirala siromake In sirote. Ker je bila bogata in ni imela drugega dela, s čimer bi si kratila dolgčas, v naših očeh njeno ravnanje ui prav tile izrednega. Ali prav ta lastnost ji osvoji kneza Bernarda za moža. Margareti bi kot objektivni sodniki uc hoteli docela odrekati dobrega srca samo zato, ker j? odslovila berača, ki jo Sokolstvo Telovadna akademija Sokola II v Ljubljani Pri akademiji, o kateri smo kratko žo poročali, v veliki dvorani Narodnega do- jili videli v Mariboru. Mirni, do podrob- ma se je duo 8. decembra zbralo zares nosti izdelani značaj Lovreta jo uašel v : lepo štev Uo občinstva — česar pri telo-občinstvu oui odziv, ki gs. umetnina ved vadnih akademijah nismo vajeni. Tvorno iu povsod kakor reilektorično izpro- joni smo, da posetnikom ni bilo žal, za-ži i/, človeka. Gdč. Sturmova kaže kaj vso točko so bile dobro naučene iu napredek. Mlinar (g. T epa car) ob; krasno predvajam'. Nekateri nastopi ni-vsf j 6voji sigurni igri ui prepričevalno so bili prav srečno izbrani, toda krivda litild tako zvane srednjo linije>. Zve- | la, je bi! — celo po besedah Juthiih »mlad obsega dalje dva članka iz veterinar- jn SaB ,ahko delav... Vzllc tc- ,ke stroke, ekonomski ln pravni pregled je darila Juta beraču svoj poslcd. rubriko 'Knjige i hsovh kjer poro-i če5k, drobii vahlta v „sti do_ Jevalec kratko beleži Maks Oker-Blornovt w je bo,jSa kot danaSnja). Sc več! publikaciji --Na ladanju kod ujaka lečni-ka> in Anta Kovača spis dcže. študije o Nazoru kot nacionalnem pesni-. la Takega prstana pač resno in pametno ku. Pregled je raznovrsten in jo posve- dckle ne nos, kar tak0i ,n naravuost ču-fen panogam znanosti, politike, gospodar-1 dimo ^ nienemQ Ecnljalnemu očetu, da »tva itd. Zofka Kvedrova je prlobčUa v tej ^ hčerk| prepovedal, izpostavliatl se ne- j-teviliu beležko o Josipu Stritarju. Lihretto »Gosposvetskega sna" Vsaka nova opera je za nas umetniški dogodek prve vrste. Zakaj vseh slovenskih oper od kralja Sama do kralja Aleksandra, t. J. v dobi od 1. 623 do 1923, se ie uprizorilo natančno 8: Parmov *Urh srol eellskl- (15. 2. — 1895), Foersteriev • Gorenjski slavdck'. Parmova "Ksenija-, Risto Savlnova *Poslednla straža», Parmova «Stara pesem*, Rlsto Savlnova .■Lepa Vlda», Parmov *7.lalorog* ln 1. decembra 1.1. končno Rlsto Savlnov «Go-■posvetskl sin.... Zaradi popolnosti naj I dostavim če dr. Ipavčeve »Teharske plemiče. (!. 1892.), kl pa so bili spevoigra (s prozo). Trije možje so nam torej od 1. 1895 | doslej ustvarili vso operno literaturo! Zato se menda spodobi, da izpregovorimo 0 najnovejši naši operi s kritičnega, estetskega in zgodovinskega vidika nekoliko več. O njeni glasbeni strani smo že govorili. Savlnov »Oosposvetskl sen. nai bi bil 1 nekaka slovenska o očetu iu drugim bilo notranja motivacija nji- učinkoval. Tragika njegovo usodo nI našla v njem vsega odjeka; premalo ee je uživel, njegova igra je bila premalo plastična, dejanja čustveno oeosnovana. To gro na- račuu slabega razpoloženja. Zupan (g. Grom), kaplan (g. Skrbin-sek, France!j (g. Tomašič), Liseo (g. K o sič) in Plankar (g. Harastocič) zaslužijo polivalo, i-kratka: Celota je bila enotna, umerjena, ni bilo med kvalitetami ostrili razlik, veliko hotenje je dalo delu nimbi ki spremlja našo gledališko na njegovi trnje,vi poli vise in više. — Br. Snuderl. Umetniška razstava v Mariboru. V iasu od 10. decembra do 1. januarja ho e tvor jena v Mariboru kolektivna razstava akadeniičnega slikarja Ante Trstenja-ka v kazinski dvorani. Umetnik je razstavljal žc v Pragi z velikim uspehom. Koncert v Kazini priredi, kot smo že poročali, ob priliki svoje 15-letnieo Gospodarsko napredno društvo za šeut-jakobsld okraj v soboto dne 15. dccembra ob 8. uri zvečer. Na koncertu so izvaja Beethoven, Raff, Wioniawski, Grieg Dvofak ter Sattnerjova »Joftejova prisegaj, kantata za metan zbor, soli in or-kester. Glasbeno točke izvaja šontjakob-ski salonski orkester, povske pa rno.-Jd in ženski šentjakobski povski zbor. Ba-riton-6olo v cJeftejevi prisegi» poje g. Lojze fcokula, dirigent koncerta g. Danilo Bučar. Predprodaja vstopnic v kaivar-ni. Zalazuik. Avgusta Danilova v Ameriki. Naš newyor!iki dopisnik nam poroča: Pisatelj Tuoič prevaja na angleščino krasno dramo hrvatskega dramatika Ive Vojnovi ča «Ekvinokcij». Belo bo končano v kakih štirih meseeih in potom bo nastopila. v glavni viogi to drame gospa Avgusta Danilova, naša priznana umetnica. S tem bo pokazala jugoslovenski unet-nosti novo smer v svat, v tujino, da nas tujina spozna, da nas ho tujina po naših zaslugah, našem znanju in naših zmotnostih vedela ceniti. Gospa Danilova jo priporočena dvema najbolj znanima ame riškima impresarijema, Gostu in Rein-hardtu. Upajmo, da t>o umetnica uveljavi tudi na ameriškem odru. Dokler ne bo provod drame gotov, pa bo gospa Dani. lova nastopala v Clevelandu in drugod. Iz njenega zanimivega programa nava jam med drugim ua-slednjo točko: »Pozdrav., recitacija iz Cankarjevih »Podob iz sanj«; «Gospa» (vizija); »Pogled v ne dolžno oko»; «Za!jubil se j« vrabec«; .-Soči»: --Narodni dom>: »Smrt inajke Jugovičev«; »Starka«; »Kosovska dfvoj-ka>; »Slopi guslar«; «Pa-stir» itd. A. & Uvod v umevanje umetnosti jo naslov ciktii desetih predavanj, ki jih priredi Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani ob sobotah dne 15. iu 22. decembra ter 5„ 1?., 19. in 26. jan., 1). in 16. febr. In 15. in 22. marca r zbornični dvorani ljubljanske univerze. Predavatelji so: dr. Iz, Cankar, dr. V. Mole, dr. Fr. Mcsesncl in dr. Fr. Štele. Vstopnice v predproda.n se dobe v prodajalni Novo založbo in Tiskovno zadruge, Vstopnica za cel ciklus predavanj stano za člane Umctnostno-zgodovinskega dru štva 60 Din, za nečlana 100 Din. Vstopnice za posamezna predavanja so bodo dobilo pri vhodu, v kolikor bo dopuščal prostor, po 12 Din. ki se lahko trdi o marsikateri točki, da ui tvorila ravno najboljšo sestavo ne zadene niti vodstva niti telovadcev. Za nastop so si pač zbrali, kar jim jo bilo na razpolago in na telovadnih sestavah za akademijo nismo posebno bogati. Veselilo pa nas je, da je bil spored tako i>e-ste-r in različen ter da niso bilo ra sporedu samo golo proste vaje. Takoj prva točka: vajo z ročki, izvajano po ženski doci, jo napravila najboljši vtis. Ročki za žensko deco niso najprikladnej-.o orodje, toda sestava jo biLa za mlado deklice jako primerna, izvedba pa prav dobra. Vajo s palicami 7.a mo&ko deco so bi!n slabše, tako gledo kombinacije, kakor gledo izvedbe. Za tako mladino jo prikladno kaj bolj živali nega; in kar se pokato na akademiji, mora biti točno navežbano. Telovadni plesi za ženski naraščaj so bili skoro pretežki, navežbaui pa. dobro, simbolične proste vajo na četniško koračnico so lile prav lepa točka. Kakor smo čull. so jih sestavili moški narašeajnikl sami. Mora so jim priznati, da imajo dober okus in smisel za ritmiko, kar za take mladeniče ni lahka stvar. So pač žo od mladih nog v telovadnici. Skupinsko v.v j« moškega in ženskega naraščaja so tu di šlo brezhibno sestava pa jo nekoliko predolga. Najbolj nam ja bila všeč vaja i žogami za žensko deco. Lepa r o »tava, prlme-na za deklice, izvedba prav dobra in lična. Lo malo več živahnosti ne bi škodovalo. Po odmoru so nastopilo članice r. ritmičnimi proBtimi vajami. Vsa Čast telo-vadkinjam; delalo so z največjo pozornostjo in vnemo, toda sestava jo prema-sivua in no odgovarja ženski naravi. Isto velja tudi o drugih vajah, ki so jih Izvajale članico, premalo soglasja gibov z godbo. Ritmične vaje ženskega naraščaja so bile lepe, izvedba tudi, enako vaje čotvoriee moškega naraščaja. Simbolične proste vaje za moško deco, predstavljalo so Človeške dobo, so bilo dokaj boljšo nego vajo s palicami, najbrže pa za to starost nekoliko pretežko, zato tudi izvedba ni bila na vrhuncu. Zakaj ni uporabila deca raznoterosti za nastop, kar bi bilo najprimernejše in so tako sestavo na razpolago? lu poživelo bi ves spored. Sklepna točka »Pad tirana« je bila vrhunska točka tega večera. Jako težka in učinkovita kombinacija raznih gibov je lepa stvar, toda za telovadbo nekoliko provoč teatralična. Veselje pa jo bilo videti člane, s kako točnostjo in navdušenjem so izvajali to sostavo. Bilo je užitek glodati ta močna In mišičasta toltic-a. Brez komentarja si ra izrazitih gibih videl in razumet, kaj hočejo po-vodati. Telovadilo se jo strumno in brezhibno, zato so morali telovadci vaj) ponoviti. [Njegovo lopo kombinacijo vaj po Fausftf I so izvajali strumno, precizno in v uajpo-' polnejši eksaktnosti. Za njimi je nastopi-ja lahnih korakov osmcrica mariborskih članic z rdečimi obročki, Ui so Izvajalo slikovito, estetlčno lepo vajo s popoluo g rac ci.oznostjo in skladno. Odsek mariborskega društva v Jaroalnl jo nastopil pod vodstvom br. Črnka s puškami. Kmetlški fantje, lepili orjaških postav, so strumno nastopali in uajstrum-nejše izvajali vsak gib. tiledalco so zadi* vili in navdahnili z nticijouulnhn ponos som. da ima domovina ob svoji meji tako zdrav, krepak in zaveden rod. \'r:-ta članov (iz Maribora) nu kouju jo bila dobra* a boljša bi bila, dn niso bili telovadci telesno izmučeni od težkih dopoldanskih tekem. Sicer pa so vaje na konju težko in gledalconi netolovadcem nu nudijo posebnega efeWa. Šisstnafctorica članic s štirimi z zeJeujaM ovitimi krogi Jo predvajala krasno Ribo in estetično najlepšo pestro sliko lepih vaj. Bo!.? četvoiico članov mariborskega dni. štva je iinponiral gledalcem vsled struni* uosti iu živahnih gibov vzllc temu, da ni bil dovršeno precizno in enotno izvajan. Društvo Ptuj jo nastopilo z dr. Murnlko-vimi jubilejnimi vajami, ki jih jo večina nastopajočih izvajala strumno in skladno. Vrsta članov (5 Mariborčanov, I Sv. Le-narčan, 1 Plujčau) na bradlji io. v/.lin utrujenosti podala 1 •"> [«> kombinirano vrhunske vajo, ki so .se le pri nekaterih' posameznikih malenkostno ponesrečile. Višek elegance, sigurnosti ln spretnosti je pa pokazal br. Gabršek, ki je z brauirui« mi vajami naravnost fusciniral glodalcu, A tudi vsi ostali so bili prav dobri in ob« činstvo je bilo vsem hvaležno za lep telo« vadili užitek. Osmerica mariborskih članic jo nastopila s kombinacijo skupiuskih prostih vaj (sestava sestre Peričeve), k| so bilo razen nekaterih gibov rok dokaj ljubko. Telovadko so izvajalo to točko si-cer z dobro lineso, z lrmhko elastičnimi gibi, a v popolni skladnosti bi bil efekt vse boljši: krivda leži tudi nekoliko tu» neuglašenem glasovirju. Zaključno točko Jc tvorila dev^forica članov (Maribor) s krasno Erbenovo si* stavo, ki Jo bila strumno in točno izvaja« na. Te krasno skupinske proste vaie^ pol. ue težkih in utrudljivih gibov, so bilo iz. vajane precizno in gledalcem so so nudile lepo, estetične in učinkujoče skupine in slike; gotovo je bila to najlepša točka tega krasno uspelega telovadnega nastopu, B. N. Telovadna akademija sokolske župe v Mariboru (Strokovno poročilo.) Telovadna akademija sokolske iupe v Mariboru sa je vršila dno 8. decembra ob priliki proslave desetletnice v veliki Gotzovi dvorani. Po odigrani sokolski koračnici jo oživela sredino dvorane živahna četica osme-1-ib moških naraščajnikov, goloprsih in bo- Osuutki za sokolski naraščajskl mak, V oktobiu tekočega leta jc razpisal« sta-reštnslvo JSS. natečaj za osnutke, po katerih sc naj bi izdelal znak za sokolski naraščaj. Na razpis so jo odzvalo 15 uradnikov, ki so poslali 32 osnutkov, iu eical 19 v marcu ter 13 slik. Od konkurentov; jih je 9 iz Slovenije. 4 iz Srbije, 1 iz Bosta in 1 iz Srema. Jurv, ki bo ocenila vposiaue osnutke, tvorijo pod predsedstvom br. staroste dva zastopnika starešinstva, dva zastopnika TO. in 1 zastopnik Sokolske župe Zagreb, kot umetniški recenzent Je naprošen g. akad. slikar Saša Šantel, da oceni osnutke. Z a znak, ki bo sprejet, je določena nagrada 5000 Din, katere jo v tn namen darovala sokolska žm pa v Zagrebu. Sokol I. v Ljubljani. V soboto dna Jo. t. m. so vrši ob 20. url ua Tubo-« predavanje br. prol. Aniona Molikn: . »Gotovo!« zagotavlja Girard z vm> mo. t. ..se lahko posvetimo nalogi, z:u radi katero sto prišli sem, dragi prijatelj!-« In Lonis Mattol vede Jeana Sam* claira in kapetana Girarda med gi> voTjenjem do sobe v guvernerjevi palači, kjer je stanoval učenjak Lyttianj Jamerson. Ta jo žo vedel o prihodu Sainclairo' vem in ga jo pričakoval v biblioteki, kjer jo slavni učenjak prebil skoro ven čas svojega bivanja v Hamiltonu, za/ topljen v knjigo. Ko Francoza vstopita, pozdravi Jamerson prisrčno Sainclaira. — spoznal ga je pri Lourmelu, ko je bil v Parizn profesorjev gost — nato pa podd roko kapetanu Girardu, kate.rega ime je poznal »o izza velike vojne. Ko so duri dobro zaprte, _posede}fl vsi na stole, Salncla-ir pa takoj vprašat »Mattol, kaj ste že odkrili?:. »Vam dolgu jem zmožnost opazovanja, in sklepanja.-- odgovori mladi učenjak. *Evo vam uspehov. Dognali smo: Prvič, nobena vrata niso bila vlomljena, opazil pa sem, da jo nekdo mo-ral imeti opravka na notranji Stranj vrat.:. »Iz tega sledi, da mora biti v palacj sovražnikov zaveznik,» pripomni Sa.il> clair. „ _ »Vsekakor, čo jih tii 2e celo vec. lil ta zaveznik jo po vsej verjetnosti obvestil sovražnika, v kateri sobi spita Irena in Henri. • ■» telje naraščaja, llrtnevni tečuj za voditelje ilece ia 3 do 4 duovui lečaj za sodnike. — JVedn jaški zbor COS. je sklenil organi-»trati sokolske smučarje v okviru češke smučarske zveze iu jim preskrbeti vso ugodnosti, ki jih uživajo športni smučarji. — Vabilo na 111. pokrajinski zlet JSS. v Sarajevu se odstopi v Izjavo Ceško-jugo- slovenskemu Sokolskemu Savezu. — Od bor za sokolsko deco pri COS. ne priporoča znaka za sokolsko deco. — Sprožila se je misel, tla so skliče ob priliki sokolskejm damo Iz visokih newyorškIh' Krogov. Začasni par bo prebil poskusnih 12 mesecev v najrazličnejših razmerah, da bi se tako uvcrll ali je med obema zakoncema tno- saborn v Jugoslaviji zbor vseh slovanskih; goč trajen zakon v prihodnosti. Ako se Sokolov. Zadeva se odstopi v obravnava-1 poskusni inož in poskusni žena prepri- nje češkim članom Ceško-jugoslovenikega Sokolskega Saveza. Iz življenja in sveta Zagrebška senzacija Po dveh praznikih se je obravnava j.roti Paski jo vidu in Thierrvju nadaljevala v pondeljek zjutraj. Na klopi za pričo sede: vdova umorjenega Kanajeta. Marija Kanajet i:i pokojnikov brat Dragut.Ln ter oba Jeli8idova roditelja. Ob pol 9. pr!oe-lj.jo obtožonca. Zasliši se priča Vladimir Jurčič, zohni tehnik iz Zagreba, izpove, da ni videl nikoli orožja pri Thierryju. Potem prido na vrsto brivec Kos, ki pa- ne vd povedati ničesar. SJedi Slavko Novački in Gjuro Filip. Slednji pravi, da se ne spominja," da bi Thlerry imel kaj več denarja pri sebi. Fant je rabi'aten, e ler-gičen in lahkomiseln. Bili eo skupaj s Thierryjem v »Zemeljskem raju», kjer so se zabavali. Fantka Jeličič je sobarica pri Pas-fcijevidevih. Videla je, da je obtoženec na dan umora zažigal v kuhinji neke papirje. Paskijovič, pravi, je bil surov, toda je ni tepci. O tokalnu ji ji pripovedoval, da se taki praSki rabijo za uspavanje. Pa-kijovid je imel dva revolverja in bokser. Vse to jo ležalo navadno na njegovi nočni omarici. Sta riši eo vedeli za orožje in so grajali svojega sina, nnklestili [.a ga niso nikoli. Priča v6 tudi, da je Faski-jevie imel ljubezensko razmerje s Carmen. Videla jo celo, kako sta se pol jubo vala. Zasliši se Hermina Ušnik, puškarje-va žena, ki pripoveduje, da i! Je Paskijevid izročil 128.000 kron na čuvanje. Odkod je imel denar, ni vprašala, misleč, da ga jo zaslužil 8 tihotapstvom. Paskijovič je dobil revolver pri njeuem možu. ki povečini pije in živi brez dela. Tiskarski učenec Bogdan Popovič se je večkrat sešel s Paski je vičem. Pogovarjala sta se o vlomih in podobnih rečeh. Trgovec Furlanid je videl Paskijeviča v Ušni-kovi puškami. Menil je, da ie tam za comočnika. Paskijevidev denar v pak°tn je oddal Ušnikovi njen mož. Paskijevičeva mati, kateri je Ušnikova izročila zavoj z denarjem, je trdih, d i je izkiiu-čeno, da bi bil njen sin udr-'ežen pn umoru. Pripovedovali je, da. je dobil Paskijevid denar za motocikel, katerega je kupil, od nje. Paskijevid se mu je zdel zrel človek v vsakem oziru zaupanja vreden. Bil je točen »kakor Anglež*. V torek je bil prvi zaslišan gimnazijski privatist Zeljko Ratkovid. Zahajal je z obtoženci v »Zemeljski raj*. Tam je spoznal različne ^gospodične*: Zlato, Maro, Ivko brinetko in Tv-ko blondinko. Vse so bile iz slabih hiš. Prodajale so jim »ljubezen* za denar. Klub sodmorice, kakor se je imenovala njihova družba v »Zemelj^em raju*, je imel eno edino svrho: zabavati se z ženskami. Ratkovid jo Thior-ryju dovajal »boljše* partije, za katere se je slednji zanimal. Zasliši se nato Dragutin pl. Kohan-ski, 19 let star. brez .poklica, bivši dijak, ki je prodajal avtomobile in mo-tocikle ter zaslužil pri vsaki taki prodaji okoli 8000 kron. Kreta I se je v elitnih družbah, hodil v »Zemeljski raj* in nadlegoval mlade ženske, osobito dijakinje. Od njega je Paskijovič kupil motocikcl za 28.000 dinarjev. Po kupčiji sta se »za poskušnjo* skupaj sedd vozila na motorju. Pri tem je P;iskijevid vtaknil z denarjem napolnjeno listnico v Kohanskega žep, da. lii ne prišlo radi denarja do »nepotrebnih vprašanj*. Paskijevid je hotel 'i njim odpotovati v Ameriko. Kohan-ski je bi! nekake vrste blagajnik Pas-kjjevida. Izplačeval je njegovo račune ter mu tudi pomagal pobegniti. Kohanski so izgovarja, da ni vedel *a Paskijevidev zločin kljub temu, da je videl toliko denarja in mu prodal motocikel. Pri nadaljnih izpovedbah se zaplete v čudna protislovja. Izgovarja se z vsemi mogočimi in verjetnim sredstvi. Končno pove, da mu Paskijevid ni bil prijatelj, nakar Paskijevid ogorčeno pripomni: »Sedaj se me vsi otresajo, dokler sem imel denar pa so se tae vsi držali!* Thierry doda: »Seveda, denar privlači vse!* Po teh besedah se obravnava zaključi. Izgleda, da bo zasliševanje prič trajalo še nekaj dni. Thoniasa tej zahtevi uprla a igralci so začeli štraikati. Strajk je stal Zvezo gledališč ogromno vsoto dolarjov, a Tlio-utas nI odjenjal. Končno so se Igralci uduli. Odtlej Imajo Igralci po vseli gledališčih ista pravila, iste pogodbe in enake plače. Vso ie urejeno tako, da so štraj-ki In kršenja pogodb nemogoča, a da gledališki člani pošteno služIjo. Thomas vodi na ta način nad 200 odrov, dasi nI bil nikdar gledališki ravnatelj. Pač pa se Jc v mladosti poskušal kot diletant ln Je nastopal pri manjših igralskih družbah. Zgodaj je začel pisati drame, a vsi ravnatelji so njegove igre odklanjali Z 32. letom pa se mu je posrečilo, spraviti na oder svojo veseloigro »Bandit* iu je do 1. 1921. napisal 61 gledaliških Iger. Menda največji uspeh jc dosegel s splrltlstič-no dramo «Budilnik». Za drame zajema iz amerikanskega malomeščanskega življenja. Ker so vseskoz amerlkanske, so ostale doslej v Evropi neznane. čata, da se bosta lahko prenašala, se po poteku enega leta poročita dcllnltivno. V nasprotnem slučaju se razideta kot prijatelji. Zares pristno ameriška storija, ki pa je tudi resnična! X Mesto biserov. V južni Kaliforniji leži malo pristanišče La Paz. Ko so prišli tja prvi španjolski mornarji po zlato In drugo blago, niso baje našli nič drugega nego nekoliko golili Indijancev. Indijanci so bili tako revni, da se mornarjem ni zdelo vredno vpraševati jih po Imetju. Toda kako so se SpanjolcI začudili, ko so. odkrili, da Imajo b.1š nagi Indijanci velike množine biserov. Mcstcce La Paz je postalo kmalu svetovno znano kupovali-šče biserov. Veliki črni biser, katerega Je Imela vdelanega v krono habsburška hiša, Je bil iz roke vzet nekemu hulijan- žell. Tako slikajo n. pr. OrW Evo, ki trga figo, v Italiji Evo z oranžo. Burgundei proglašajo, tla Je Eva zapeljala Adama i grozdom. Prebivalci Picardije pa domnevajo, da st) mogle edinole črešnje tako mikati Evo, da se je dala izgnati iz raja. Torej da se o Evinem jabolku na dolgo iu široko razpravljati. X Kako so nastali uhani? Uhani so nastali baje iz neke suženjske navade v srednjem veku. Oospodarli so ubegle sužnje za kazen pribil! z ušesom ob drevo ali ob žid. Ko Jo bila kazen prestana, je gospodar sužnju skozi luknjico v uhlju obesil kovinast obroček, kateri jc pričal, da se je suženj za svoje dejanje Izpokorll. X Zdravilno stradanje. Dr. Segesser je Izdal razpravo o postu kot zdravilni metodi, o učinkih posta In vedenju med postom. Za gotove bolezni naravnost priporoča post kot najbolj uspešno zdravilo. V Nemčiji in Švici je poštenje po zdravniškem navodilu že splošno uporabljano zdravljenje. Ljudje uživajo lc dva-do trikrat na dan nekaj kamilčucga skemu otroku, kl se je igral na obali cto-1 čaja s prav malo citronc in prav malo Kdo bo dolgo živel? Zdravniška veda ie tekom stoletij dognala, da je človek najvišje organizirana žival s pametjo In vestjo ter najbolje konstruirani stroj. S tega mehanološkega stališča Je medicinska veda zbrala ogromen materijal ter si pridobila premnogo skušenj, kl prihajajo človeštvu pri zdravljenju v korist. Zato tudi lahko medicinska veda že odgovarja na vprašanje: kakšen mora biti tak človeški stroj, da vzdrži čim dalje? Na čem temelji sodba, aH je človek sposoben za daljše ali krajše življenje? — Na temelju znastve-nlh del Prid. Krausa, Brugscha, Fcllchen-felda, Oottstclna I. dr. odgovorja večina zdravnikov na taka problem, vprašanja: Za žlvljcnsko prognostlko so ugodni pred meti Ic žc odrasli ljudje, kl so dosegli žc 21. — 24. leto, ker so pri teh že vidni vplivi dcdlčnostl, podnebja, razvojne dobe (Infekčne bolezni), prehrane In poklica. Odrasle osebe, ki so visoke manje kot 150 cm aH preko 190 cm, torej pritlikavce In velikane. Je smatrati za anor-malne. Za dolgo življenje navadno niso primerni, so često podvrženi raznim boleznim in Imajo nedostatno konstitucljo. Osebe, ki stoje med 150 — 190 cm višine In ki jim meri proporcionalni obseg prsi 50 — 55 cm, so polnovredni, normal ni ljudje. ProporcIJonalnl obseg prsi dobiš, ako preko prsnih bradavic premer-jenl prsni obseg pomnožiš s štev. 100 in ga deliš z dolžino telesa. Osebe, kl imajo manje kot 50 cm prsnega obsega, so ozkoprsne: one, ki Jim znaša obseg preko 55 cm, so šlrokoprsne. Med dolginl Jih ie nad eno tretjino ozkoprsnlh; čim starejši so, tem manje jih Je, ker se prsi po 25. letu normalno razširjajo. Ako se po 30. letu prsi nc širijo več, je pojav anormalen. Ozkoprsnost je za prognostlko neugodna, ker je često v zvezi z nerazvito muskulaturo, slabostjo notranjli organov in črevesja, z relativno majhnim srcem ln ozko glavno žilo. Najvažnejši or gani trpe na nedostajanju krvi In zato so take osebe podvržene pogostim obolenjem. Zlasti tuberkulozi zapadejo, ako nimajo dovoli tečne hrane in ako morajo delati v neugodnih prostorih. Nagnjeni so k malokrvnosti. Za prognostlko je zelo važno srce In njegova velikost. Normalno veliko Je srce, kl ima Vm do 1/«o telesne teže. Ako znaša to razmerje le 1/T„, je srce premajhno. Preveliko srce Imajo delavci težaki, pijanci, debeluhi, nezmerni kadilci in vsi, kl Imajo močno vznemirljive poklice. Bolniki slfllltlkl imajo vsi anormal-no srce. Važni so dalje želodec in trebušni organi, kl Jih mora kemična preiskava preiskovati, ali so normalni In močni. Vrliu tega treba opazovati telesno težo, oči ln dedlčne pojave, da Je možno odgovoriti na vprašanje, ali Je človek sposoben za dolgo življenje. Klinične Izkušnje in statistika dajejo modernim zdravnikom vsekakor možnost, da odgovarjajo skoraj vedno brez večjih zmot. ka. Iskanje biserov ni enostavno in lahko. Mnogokrat potapljač, ki išče bistre, ves dan ne zasluži niti za zajtrk ali za obed. Primerijo pa sc zopet slučaji, da potapljač obogati v enem samem dnevu, ko prinese z morskega dna toliko biserov, da živi od njih Izkupička lahko celo svoje življenje. X Evino Jabolko. AngleSkl učenjak Mr. Campbell, kl se je bavll z vprašanjem, kakšen sad Je prav za prav podala Eva Adamu, Je prišel do prepričanja, da sladkorja. Toda za tako kuro so sposobne le osebe močnega srca, Hkratu se često kopljejo. SIcer pa med postom ne delajo ničesar. Ker je človeku med postom rado mraz, Je priporočljivo, postiti se poleti. Zdravniki trdijo, da se s postom različni organi pomlade In da se povrne izgubljena energija. Najbolj se okrepi prebava. Dr. Segesser v Degershcimu v Švici piše, da se s postom zatarejo Izvestne bolezni, n. pr. želodčne ali črevesne, omotica I. dr. Ljudje se lahko postijo do 30 Evin zapeljivi sad nikakor nI moglo biti dni, nekateri še dalje časa. Potem začno Jabolko, že zato ne, ker v raju ni iobUnc.! počasi zopet uživati hrano. Telesna teža S kakšnim sadom Jo torei zapeljevala1 sc naglo vrne In spočetka celo zveča. Eva Adama? Ko bl se hoteli ravnati po j Marsikdo se je postil le 5 — 8 dni ter se slikanju »drevesa spoznanja* v srednje-; j6 po postu počutil v vsakem oziru pom-vcšklh rokopisih, stojimo zopet pred pro- j lajenega ln osveženega. Splošna draginja blemom, kajti vsak narod daje prednost pa dandanes itak skrbi, da se večina ne najlepšemu sadežu, ki raste v njegovi de-1 preobjd. Gospodarstvo Amerikanski gledališki diktator V Anteriki imajo zvezo gledališč, usta rtovljeno 1 1919., kl obsega 60 gledališč z nad 200 odri. Predsednik zveze je Avgust Thomas bivši sluga, železničar, kasneje gledališki blagajnik, upravitelj In podjetnik gledaliških turnej, dramatskl pisatelj in končno diktator amerlkanskln gledaliSklh ravnateljev ln Igrsbev. Kajpada je med igralci najbolj obsovražen« osebnost* L. 1920. so amerikanski igralci in pevci sklenili, da ne smo hiti nihče angažiran, kdor ni organiziran kot Igralec. Zveza gledališč se ie na inlcliativo X 70 tisoč frankov za prevoz trup-la Karla Habsburškega. Avstrijski in madžarski monarhisti so v Parizu dobili posojilo 70 tisoč frankov, da z denarjem pokrijejo stroške za prevoz Karlovega trupla z Madeirc na Dunaj, kjer počivajo ostali habsburški predniki. Dunajski monarhisti so hoteli Karlove ostanke položiti k počitku pri kapuclnlh v rodbinsko grobnico. Oblasti pa so prišle stvari pravočasno na sled. Odkrilo se Je namreč, da so avstro-madžarski monarhisti to priliko hoteli Izrabiti za demonstracijo v svoje namene, radi česar je dunajska vlada prevoz Karlovega trupla prepovedala. X Značilni potresni sunki. Iz Avstrije se že delj časa poroča o potresnih sunkih, kl se pojavljajo soda) tu, potem tam. Sunke Je bilo zadnje čase čutiti v Innsbrucku In Llnzn. Ljudje menijo, da prihaja to od letošnjega deževja, kl je tudi v avstrijskih krajih Izredno obilno. X Poskusna poroka ameriškega milijarderja. Sin ameriškega milijarderja Wanderbllta je sklenil enoletno poskusno noroko z Eleonoro Scare, odlično Zakaj je prišla Delniška pivovarna v druge roke? Nedavno smo o tej aferi priobčili Izjavo g. ravnatelja Smcrtnl-ka. Sedaj nam pošilja Ljubljanska kreditna banka pojasnilo, ki predstavlja zadevo v precej drugačni luči. Pismo Ljub. k. b. se glasi: Bivši ravnatelj Delniške pivovarne, g. Smertnik, navaja m. dr., da Je dala Ljub i ljanska kreditna banka inicijatlvo za fu-zijo Delniške pivovarne s pivovarno Union ravno v trenotku, ko je manjkalo lastniku pivovarne »Union* le še 3000 delnic Delniške pivovarne do nadpolo-vlčne višine. V resnici Je bil položai sledeči: Delniško pivovarno sta financirali Ljubljanska kreditna banka in Celjska posojilnica, vsaka na polovico. Vodstvo pivovarne jc Imela celjska skupina delničarjev okrog Celjske posojilnice in sicer gg. Roblek, dr. Karlovšek ln Smertnik. Neuspeh obeh zadnjih let jc povzročil, da sta zastopnika Ljubljanske kreditne banke v upravnem sveta Delniške pivovarne v seji te družbe dne 24* avgusta t 1. odklonila zahtevo po novih kreditih. Ljubljanska kreditna banka Je obvestila o tem ustmeno po svojem ravnatelju g. Krofti dne 19. septembra t. L in pismeno z dopisom od 20. septembra t. L Celjsko posojilnico ter isti ponudila svoje delnice pivovarne Laško, kakor tudi svojo udeležbo, ako bl posojilnica želela sama podjetje v naprej financirati. Celjska posojilnica je to odklenila in po svojem predsedniku Izjavila, da ne misli svojega angažmaja pri pivovarni povečati. Nato Je sledil predlog Ljubljanske kreditne banke, da se Delniška pivovarna združi s pivovarno t.»v davka oškodovanih po poplavi za loto 1928. Zbornični predsednik g. Vladimir Arko je obljubil, da be predsedništvo to akoljo podpiralo. = 2age v Jugoslaviji. V naši državi obstoji sedaj 2054 žag za les, od katerih je 2-12 velikih obratov. Od velikih obra- tov odpade 100 na Slovenijo, 80 na H*. vatsko in Slavonijo, 80 na Bosno ln Her. cegovino, 14 na Srbijo, 16 na Vojvodino in 2 na Črno goro. Od malih obratov prido 1900 na Slovenijo, 150 na Hrva', ako in Slavonijo, 70 na Bosno in Herce-govino, 209 na Srbijo in 23 na Črno goro. = Špekulacija z žitom. Po Vojvodini so je raznosol glas, da bo finančno mini. strstvo povišalo uvozno carino na agrar. ne produkte ln obonom znižalo izvozne carino na te produkte. Posledica tok vesti jo bila, da so začele skakati cone žitu, koruzi in moki. Kakor pa sedaj trjujojo beograjski listi, so bile te vesti neresnično in raztresene po Vojvodini sa. mo v svrho Spokuiaoijo: ministrstvo fi. nano baje nima namena znižati izvozno, ali zvišati uvozno carino, ker to se določa vedno samo dvakrat na leto, kako t to žolljo tudi Izvozniki. Torej do spomladi ni pričakovati nobonih sprememb v tom oziru ln cene bodo morale iti zopet — nazaj. = Trgovinska pogajanja z Madžarsko so odložena na nedoločen čas iz istega vzroka kakor trgovinska pogajanja z A v strljo, to jo zaradi tega, ker še ni uvp. ljavljena nova carinska tarifa. Preden bo sprejeta nova carinska tarifa, pa lo trajalo še gotovo mnogo časa. — Naš promet preko Soluna. Tokom zadnjega tedna jo prispelo iz naše državo v Solun: 29 vagonov pšenice, 10 va. gonov fižola, 16 vagonov ječmena, 1 tj-gon semenja, 5 vagonov otrobov, 13 vagonov češpelj, 22 vagonov drv za kurjavo, 22 vagonov dosk, 6 vagonov oglja, 7 vagonov opeke, 3 vagoni bombaža, 10 vagonov čebule, 121 vagonov krompirja, 2 vagona orehov, 21 zabojev opija, 1 vagon konjske dlake, 9 vagonov volov, 88 vagonov ovnov in ovne, 4 vagoni sira, 6 vagonov jabolk io dr, = Snovanje nove tvornlce za konser-ve rib. Neki nemški konzorcij se pogaja z upravo cetinjekega ribolova v Skadr-skem jezeru glede osnovanja velike mo-dorne tvornice konserv. Po poteku vej let bi postala tvornica državna last. = Tvornica klavirjev se osnuje v Velikem Bečkereku. = Vklnjcnje carinarnice. Finančno nit-nistrstvo je sklenilo, da se ukinejo carinarnica v Brčku ter carinska oddelka v Zabrežju na Savi tor v Sabcu. — Pred uklnjenjem Izvoznih omejitev v Rumunljl. Iz Bukarešte javljajo: Gin-de na dejstvo, da je zabrana izvoza pšenice, rži in zadovnih mlevskih produktov vedla do nazadovanU poljske produkcije in obubožanja kmetov, se namerava dovoliti izvoz teh predmetov proti zmernim izvoznim pristojbinam. Trgovina kakor izvoz petnlejskih produktov naj bosta popolnoma prosta; Istctako izvoz lu-corno, gotovih rib, olja iz solnčnic in testenin. Od letošnje sladkorne produkcije eo namerava dovoliti izvoz 1000 va gonov. = Nova madžarska novčanlčna ban ka. Pogoj ustanovitve nove novčaničnf banko je posojilo. Glavnica banke b znašala 40 inilijorov zlatih kron. Po se danjih načrtih bi mogel obtok bankovcev znašati največ trikratnik kovinsk' podloge. Dve tretjini bankovcev bi si morali kriti bančno, z državnimi zaklad nimi listinami in državno eskomptlrani mi menicami Država si ne bo smela iz posojevati brez kritja v kovinskem de narju ali devizah. = Statut poljske emisijske banke. Pi vesteh iz Varšave bo znašala glavnic: novo snujočo so poljske emisijske bank 100 milijonov poljskih forlntov, razdelje na ra 400.000 delnic po 250 poljskih fo rintov. = Novčanlčna banka v Albaniji. Al banija dosloj ul imela lastnega denarj; nego jo bil v obtoku tam denar razni evropskih držav kot plačilno sredstvi Kakor javljajo sodaj, so je osnovala pc sebna albanska novčanična banka, 1 ima monopol emisije novčanic. Glavnic banko znaša 5 milijonov zlatih franko-Poleg albanskega kapitala je udeleže pri banki šo švedski, angleški, franco6l in holandski kapital. = Bolgarska zunanja trgovina v let 1922. Uvoz jo znašal vrednost 4035.7 m lijona levov, a izvoz 4329.7 milijona 1 vov. Višek izvoza znaša torej 292 mi! jonov lovov. Glav.nl izvozni predmeti i bili tobak, pšenica, turščica, rž, fižt moka, jajca, svileni zapredki, roži oljo ter kaškavalj in sir. Uvaža pa se je v glavnem tekstilno blago, ko ni proizvodi, stroji in orodja. Od izvo nih predmetov znaša samo vrednost i voženega tobaka 1169 milijonov lovo a od uvoženih predmetov le vredno raznega tekstilnega blaga 1556 milij nov levov. r= Oslabljenje južno-amerlšklh vali Kljub prestoječi bogati žetvi kave Braziliji in brazilski aktivni bilanci milreis ponovno oslabel. Kavno tako nazadoval argentinski peso, dasirav je v argentinski mesni krizi nastop olajšanje in se blago zopet bolje razi čnva. Padol je nadalje tudi čilski p« kljub oživljenju trgovino z nitratom izdatnemu Izvozu bakra. Samo mehiks skj peso se je popravil. Ameriško čai pisje označuje to padanje valut za ' gonetno in lo doloma razumljivo po < spelostih toh držav v visokih valuti kupita najoonojo pri Družbi I LIBIJA, LJabljar Kralla Patra. tr<* B. - Tal. 920, Gostilna , državnim davkom m Inserate vred do 30 beeedl Din S-—, vsake «adal]n|a bmdl 60 pa» I .'.. Rlate u vedso neprel (lahko tudi » mamkahl. Na npratanla odgovtnt uprava la, ak« )• vpratsn|ii * priložena aaamka aa odgovor lar menlpulaollske pristojbina (I Dla), Štajerski fižol orehe, sadje ln »uho sot". ! Dolenjsko, kupujo In plačuje po najvii- j____ s-: i.u c v uajtm al na ručuu na pi^nftacm kraj" " t^oJ alt pu.iuojo. Marija J u r 6 1 C, ^iniilirirka v Mokvouogu IV 1607" * Dopisovanja svrho zeuttve telita dva ' ; brhka, dobro aitulrana mla-da fanta z gospodičnami Instrukcijo k,;o utlteljska abiturUentka ____miu r.nnnk t« nvnilma. nih cenah U predme- j Ljubljana, osnovne meščanske ln I8čen> službo sprejemalca leaa (Platumel-ster) aH skladiščnika pri kaki tTrdkl. SodaJ Betu potnik. Cenjene ponudbo a pogoji pod ..Leena" na Aloma Companr, 16614 ' |(ir razr. »rednjlh Sol (tudi delte). — Cenjene ponudbo Vn-m na upravo „Jutra" [l0,t ..Natančun", 11038 (dobe) Vpokojenee popolnoma zmožen nemščine ja slovenščine tor strojepisja, ISče za mesto pisarja. — romidbo P ..S I ,.1. f „ „ »•' 1AU11 Trgovski lokal v ptujBkoin okraju z opravo Soverovlč na upravo ,,Jutra' Tajnost zajamčena. 170UI Samec 50 l«t atar, a premoženjem. ISčo vdovo ali deklo a posest-vom. L« rtsne ponudbo pod fllfro ,.Samec" na podružnico .Jutra" v Mariboru. 17010 P06to" na upravo »Jutra 16973 Sobo bres ali b brano, ISče gospodična uradnica. Ponudb« pod fillro „M 1 r n a" na upravo ..Jutra". 16075 Dvorni 244 Dva elektromotorja rabljena, nahajajoča bo v popolnoma dobrem stanju, 2 ln 6 H P, ae prodaata. KJ«, povo uprava ..Jutra". 16914 Soba v sredini mosta, s električno razsvetljavo ln posebnim vhodom, se odda takoj solldno-inu gospodu. — Pismeno ponudbo Jo poslat! na upravo .Jutra" pod ..Miren gospod". Pogoj« navesti. 16095 2aket dobro ohranjen, prodam takoj sa 750 Din. Ogleda so lahko celi dan v Kolodvorski ulici 27 pri krojaču. 16901 Kontoristinja popolnoma veSča knjlgovod-itva. strojepisja, v vaon pl-tarnl&klh dellb dobr.o vpelja-us. zmožna nemfikega ln slovenskega Jezika. 6« lfiCe sa neko Industrijsko podjetje na i'.c?.eli v nemftki Koroftkl. — Nastop 1. januarja 1924. — Ponudbe pod filfro „Vefiča in pridna" na upravo ,,Jutra". 16733 Samostojen ekonom z daljfio prakso, trezen ln po &ten, želi premenitl 6lužbo s 1. januarjem na kakfino vele-posestvo ali lesno trgovino s , večjim obratom. Ponudbe na NailepSO DOŽlOnO d&rilO upravo „Jutra" pod ..Poaten --— -—- za gospodinjo: na močnem blagu predtlskan« kuhlnjnke garniture v prekrasnih vzorcih, obstoječa lz 8 kosov v ceni 600 K. 590 K. 410 K, franko v vse kraje države. — Toni Z o r 6. trgovina ročnih del. Jeaenlc«, Gorenjsko. 16894 1924". f6»07 Dobra gospodinja Vesela ln simpatična dama srednjih let, Iflče meeta gospodinje s 1. januarjem, k samostojnemu gospodu, ozir. vdovcu z 1 ali 2 otrokoma. Ore tudi na malo gostilno, ker Je te sama vodila to obrt. Dopise pod ,,Vesela vdovlca" na upravo ..Jutra", 17025 Državna uradnioa zmožna vseh plsarnlfikih del, tor prvovratua strojepiska, Lepa boa (dihur), se proda. — Naslov povo uprava ,,Jutra". 16857 Parufc nov, 6rn. dvovprežnl. elogan želi mesta v privatnem pod- , ten In nove sanke s SeBilml i JctJu v LJubljani. Nastop 1 sedeži, prodam po znlžsnl novim letom. — Ponudbo na ceni. Enako tudi večjo mno- 2 čevljarska vajenca M sprejmeta takoj. — Franc •tfrer, čevljar v 6kofJl Loki. 16913 Euharico in hišno mlajše moči, Išče vočja tr-foveka bifia na Dolenjskem blizu LJubljane. Rcflektira so b& dobre moči. zmožne sa-loBtoJneKa gospodinjstva in tUnega dela. Plača dobra. — astop due 1. jsuuarja 1924. - Ponudbe do 25. t m. pod 1,Kuharica, bifina" na upravo Jutra". 16910 upravo niča". .Jutra" pod f,Urad-170U7 Filatelisti! Pofilljam resnim Interesentom na ogled inozemske kompletne serije po brezkonkurenčnlh cenab in porto. Joelp Serbec. Slovenjgradoc, 16984 žlno dobro ohranjenih vinskih sodov od 280 do 400 J. Na»lov povo uprava „Jutra". 17051 V V V V V ^jfk Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z oznaconjem znam- Mosefna soba s posebnim vhodom in elektr. lučjo, se odda gospodu. — Ucilektantl naj se pismeno prijavijo na upravo ..Jutra" pod „Hlegantna soba". 17005 „R««ektant" Lokal za trgovino se vzame v najem na prometnem kraju v moatu ali na deželi. Cenjene ponudbe pod ,,Dobra točka" naj bo pofiljo-Jo na upravo ..Jutra". 16892 Gostilna in trgovina t mefianim blagom na Jako prometuom kraju blizu meata, se odda takoj v najem. Sta-uovanjo prosto. Naslov pov« uprava ..Jutra". 16861 Lepa zračna soba a tremi posteljami, električno razsvetljavo, proetim vhodom, so odda takoj, najraJSe za 8 gospode, na željo tudi zakoncema brez otrok a souporabo kuhinje, pozneje Se eno aobo zu kuhinjo. — Hlbulfika ulica St. 193, Vodmat. 16974 Sostanovalec se sprejme takoj. — Naslov povo uprava „Jutra". 16942 Soba z dvema posteljama, popolnoma scparlraua, s električno lučjo ter z vbo oskrbo, se odda 20. t. m. — Ogleda so lahko samo od 11—12 dop. — Naslov povo uprava ..Jutra", 16956 Trgovski lokal v sredini mesta, s« odda proti primerni odfikodnlni. CenJ. ponudbo na upr. ..Jutra" pod ..Trgovski lokal 500". 17040 Rodovitna njiva v neposredni bližini Ljubila ue, se proda. Pismeue ponudb« pod .NJlva" na upravo ..Jutra". 16979 «REALIA» Ljubljana, DunajBka eeata 21 najuspešneje posreduje pri prodaji in nakupu vsakovrst nih nepremičnin. Brezplačne objave v lastni reklamni Izložbi! — VsostronBke sveže! 16935 Amerikanec. Pred kratkim časom s«m so vrnil lz Amerike ter som pro-vz«l doma trgvlno ln posestvo. Rad bi bo seznanil z gospodično aH vdovo radi takojšnje ženitve. Pogoj: Katero veseli trgovina ln gostilna na deželi lu ki Ima tudi nekaj premoženja sa povzdl-go trgovino. — L« rosne ponudbe s Bilko na upravniStvo ..Jutra" pod filfro ..Prodpust" 16842 Znanja želi mlad trgovec na deželi lastno dobro ldočo trgovino r svrho ženitvo drugo leto b hčerko boljfio kmečke hlfie (po inožuostl trg. naobraže-no) v starosti do 20 let. — Prednost Ima kmečka bčl lz trga ali deželo, ki Je neoma-dcževnne preteklosti, mirna, pridna, skrbna, varčna In podjetna, ki Ima veselje do trgovine, gostiln« In gospodinjstva in kl JI Je edina želja llvotl mirno ln srečno, ter lmetl živo voljo do po-vzdlge Imetja. Le rosn« od-krltoarčne pouudbe s dovoljenjem njenih starfiev, s sliko, kl bo častno vrne (tajnost s častno besedo sajamčtna), naj bo pofiljejo na upravo „Jutra" pod ,.Kmečka hči". 16638 nudi primeroma ffnjenem patplalu kavčukov poipetnik in potplai. Soba s posebnim vhodom In eloktr. ra^evetljavo, so odda akademiku aH trgovskemu sotnid-ntku (manufakturlstu) kot sostanovalcu. — Naslov povo j Posestvo v lepi legi tik državno coste vse v dobrem stanju, nopro-da!. Več se Izvo pri Andreju Men ar d, Kalco 10, Gorenji Logatec. 16930 Novozidano vilo s vrtom, prodam za 250.000 kron. VpraSatl pri 8v. Jožefu St. 265. Slov. Bistrica. 17009 uprava ,,Jutra". 16962 1 vag. praznih zabojev Stanovanje v trnovBkem predmestju z 1 sobo, kuhinjo ln prltlkllnaml. se zamenja za enako ali več- ke ln cene na upravo ,Jutra' j0> _ Ponudbo jo poslati pod pod ,,Stroj" ali naslov pove uprava „Jutra". 16986 ..Zamenjam" na upravniStvo ,,Jutra". 16968 25.000 Din posojila išče dobro idoča tovarna, proti dobrim obrestiin za dobo 1 letn. Pismen« pouudbe pod ,,Tovarna" oa upravo .Jutra' 16994 Kateri gobpod u y 4 uu« 4. i* — /vti IIo icotVi ali* |;inv.uj<: ui \>« . ----- — ....... - ------ j usmiljenega srca posodi mla- .,Hamerlra", najnovejšega Bl-i najvišjih cenoh stare obleke, I Ja In Boha primerna ia pl-1 dt vdovi 1300 Din? Cenjene stema 16 ju/m. Ponudbe na: fevlje ln pobtstvo Itd.7 Na j sarno ali pa za obe potrebi , ponudbe pod ,.Vdova 78" na O. Kalser, trgovec, Dravograd jeljo stranke pridem na dom I ena vcCJa coba! Ponudbo e , upravo ,,Jutra". 17000 16992 Dopisnica zadostuje. Martin ' Drame, LJubljana, Sv. Jakoba nabrežje tt. 29. 16002 različne velikosti, Be po p„,nrl ugodni ceni proda. — Istotam * 1 so proda 1 lovaka p u S k a i ^11 na veste, da plačujem po Išče se soba event. a brano za dva j;r,apo. Zenitna ponudba. Obrtnik erednjlb lat i lastno h!So v Ljubljani ln s 128.000 Din gotovine, želi znanj, l gospodično ali vdovo brez otrok, kl bl al upala peljati kako trgovino .11 kako drugo obrt, ali Jo le Ima sama. kl Je poStena tn mirnega značaja. Le resne ponudbe, Ce mo-goCo a sliko, ki se vrne. pod ,,Dolga noC" n. upravnlitvo „Jura". 16893 tli i Sleiloča glasbila dobro ohranjena, prodam po zelo nizki ceni: kontrabas. 2 gosli, 1 gltara, 1 Bisernica. Naalov pove uprav. ,,Jutra". 17001 Ustanovljeni 1839 Tvrdka Ustanovljena 1809 Llngarjeva, Medena ulici In Prid Škofijo v moškem blagu kakor laknu, iovjotu ta potrinike In raglano, k.mg&rnu u oblek« in modne hlače, lllllil po*lr«Zba1 duulile itutu i limike lukniič« la povrinike. Znižane oenel Samo 14 dni! Porllo za gospoda, kravato, naramnioe, rokavico, nogavico Itd. prodaja z 19-r/otfpstn H. tale E3Sl.Fi.50SS LJubljana, Mestni trg 10. Gosli dobre, 200 let etnre, ao ceno naprodaj. Naslov pove uprava ,.Jutra". 16UBO 6621 Mehanične In kljuCavnlCareke potrebščine ugodno naprodaj. Istotam Stoječ parni kotel tri motorna kolesa. Loka 4. i s0_80 ,„i kurilne ploskve, postaja Trzin. ie sckanlh pred 2 mosece- kupim ali vzamem na pooodo; ma po 100 K za 100 kg. Pet 220 voltov, 20—30 konjskih vagonov kostanjevega lesa za sil. J. Bonač ein, Ljubljana. Bukovih drv suhih, klanih, prodam 20 va- 3 Atm. pritiska, kupim. Bonač Bin, Ljubljana. 16899 ceno na upravo ..B. B.". „Jutra" pod 16799 Brezplačno letovišče aH plačilo da soliden snmec sa skromno prenočišče ob sobotah in nedeljah. Ponudbe pod ..Štajersko 18S2" na upr. ,, Jutra". 16902 Boljša korajžna deklica »eSča nekoliko šivanja ln kuharja, ee sprejme k majhni družini brez otrok na deželi. Ponudbe na Fr. Mallgaj, Jesenice ob Savi, Dolenjsko. 17019 Za vsa sobna dela le ISč« boljše dekle. Oglasiti te je v PreBernovl ulici 5, nadstr., dosna vrata. 17030 (iščejo) Službo kletarja Ili pom. skladiščnika, se ISče fca nastop s novim letom. — Naslov pove uprava ,,Jutra". 16982 tanin, po 132 K za 100 kg, Pet vagonov hrastovih drv za tanin ali kurjavo po 95 K za 100 kg. Vse cene bo razumejo franko vagon flentjan-fiko železnice. VpraSa naj so 16897 Pločevina, Kupim večjo množino odpad- SKo teieznice. vpraHa iiuj tto kov Crne pioCevino 1'5-?. mm PLe9UP25" 16989 i Najmanjši kosi J.0 X 5 Moške obleke fie dobro ohranjene ln zlm9ka suknja, se proda po ugodni ceni. — Naslov povo uprava „Jutra". 16952 ..non iijouub. inajuiuujni nosi i.u a. o lt>y0J | cm. J. A., splofino ključavničarstvo, LJubno-Podnart, Gorenjsko. 16884 Underwood pisalni stroj popolnoma v redu, prodam cenevredno. — Ogleda so lz prijaznosti v slaščičarni Voltman v Prešernovi ulici. 16999 Pekarno Dekle srednjih let tajeno gospodinjstva, Seli službe pri starejSem gospodu, četudi proti malemu plačilu. — Samo pismene ponudbe na upravo „Jutra" pod .Gospodinjstvo", 16951 Strojepiska f možna vseh pisarniških' del, šeli zamenjati službo. — Ponudbe na upravo „Jutra" I>od ..Strojepiska". 16943 Mesta gospodinje f H o mlada vdova, vajena ''sega gospodinjskega dela, l'rl samskem gospodu aH pri kaki boljši družini. Naslov Dovo uprava ..Jutra". 16945 IJrarski pomočnik Spreten, Išče službo. Ponudbe ta upravo ..Jutra' pod filfro ».Urar". 16963 Okraski za božič, drevo božične svečlo«, Jaslice, razglednice za božič in novo leto, kupite na debelo najceneje pri tvrdki Ivan Baho-vec LJubljana, Sv. Jakoba trg 7. vzamem v najem ali vstopim kot poslovodja v kako pekarno, četudi pod mojo obrtjo. Pristopim tudi s svojim ka pitalom Soba opremljena z 2 posteljama, a posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo, se odda 1—2 gospodoma v Spodnji SlSkl. — Naclov povo uprava „Jutra". 16859 Neopremljena soba krasna, zračna z balkonom, se odda takoj samski osebi. Ponudbo na upravo „Jutra" pod „6t. 4444". 16922 Opremljena soba lepa, ee odda enemu ali dvoma boljšima gospodoma. — Naslov povo uprava ,,Jutra". 17029 Opremljena mes. soba so odda z dnem 35» t. m. gotovini. Ponudb« j Samo za gospode. PreSernova v najkrajSem času na naslov : Val. Slak, pok. mojster, Dol. Logat"xj. 16572 Vsa tapetniška dela IzvrSuJem po najnižjih konkurenčnih cenah. Franc Sla--s..^« vič, tapetnlk in dekorater, 15703 | gabjak 14. Pridem delat tudi na dom. 16578 Ullst. Weltgeschichte ln bogato llustrovano delo „Wunder der Welt", poptil-norna novo, lepo vezano, ee poceni proda. Naalov povo uprava „Jutr.'\ 161501 Zimska suknja dobro ohranjena, ae proda. Ogleda se med 12. ln 14. uro na Starem trgu »tov. 20/11. 16788 Absolviran pctošolec vealki v Ljubljani, prost kakršnokoli mesto v ptBar-»I. Tozadevne ponudbe prosi tis upravo „Jutra" pod Slfro ..Marljiv". Absolviran gimnazijec wl«lužen vojak, lSCe primerne I'l"arnl6ke službe. — Cenjena 1'mudhe pod ,.Absolviran" na upravo „Jutra'*. Trgovski sotrudnlk Sodnijska toga nova ln Mayerhofera Band-buch fllr den polltlsrbcn Vervaltungadlenat, kompleten — naprodaj. Naalov pri upravi ..Jutra". 16684 4 vagon« oglja bukovega ln hr astovega, prodamo. Cena po dogovoru. — Naalov pove uprava „Jutra". 16872 PosoCm 50.000 Din proti dobrim obrcstlra in vknjižbi na prvo mesto. — Pismena vprašanja pod Slfro „Slgurno ia dobre obresti" na upravo Jutra". 16947 Družabnika ali družobnico sprejme kavarniško podjetje z dnevnim koncertom. Naslov pove upr. Jutra". 17030 ulica 54. III. nadstr. 17034 Dobro idoča gostilna manjša, s prostim stanovanjem na prometni cesti v Ljubljani, se proti majhni odstopnlnl In prevzemu inventarja takoj odda. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro ..Gostilna s stanovanjem". 16976 Majhen lokal za mehanično delavnico, cv. za pisarno, se ISče. Ponudbe pod ,.Nagrada" na upravo „Jutra". 16996 Gospodična b 3 razredi mc!-danske Sol«, Iručena Šivilja ln Izvežbana tudi v gospodinjstvu, se želi zaradi premalo znanja, seznani Li z gospodom v atarontl 2.">—32 let. — Ponudbe, Čo Je mogočo s sliko, na upravo ,,Jutra" pod Slfro »Pridna gospodinja". 16988 Korespondence želi v svrho duševnega razvedrila z mladim, zabavnim gospodom gosplca, po svojem poklicu navezana na samoto. — Tozadevne dopise na naslov: Mllenčka Stanek, poStno ležeče, PllStanj pri Kozjem. f6997 Klavir so ceno proda. Poizve se v pekarljl štrukelj od 8. uro uaprej. Poljanska ce6ta 2o. 16941 Zdravnik dr. Pavel Kane ordlnira od 9. do 12. ure in od 2. do 4. ure na Gllncah štev. 37 (hISa Tribufc). Klavir BOsendorfer. dobro ohranjen, so prtida. Cena po dogovoru. VpraSatl M. Cote, grad nrdo pri Kranju. 16966 Igračni Športni vozički, trlclkeljnl. najnovejša zmanjšana dvokolosa za otroke že od S let nar rej ter najuovejie samokolnlce — holenderjl —, otročji votilCkl od najprl-prosteJSIh ilo najfinejših. Šivalni stroj, Itd. - « najbolj primerni in poceni aa boiICno In . novoletno (lnrilo. •*Um. 23 let star, aln tr- Tribuna F'. B. t.., ""'■s z meS. blagom, iSCe dvokoles iu otroSUlh vczie-»lužbe na deželi. Naslov po- kov, Ljubljana Kar1,0™? Vs uprav* ..Jutra". 165631 caata »t. 4. 1«62S prevzame 8C0' melianl Da delavnica Fran Ogrin fiosoosfslska cmla H tvrdk? 09REC. Mesarijo vzamem v najem alt na ra-Cun proti kavciji. Prevzamem tudi lokal, kl bl bil za lo primeren. Kraj lahko v Sloveniji ali Hrvatski. Pismene ponudbe pod ,,Mesarija" na Aloma Compan7, LJubljana. 170fc2 Klavirje planine, harmonije, prodaja In Izposoja Alfons Breznik, največja zaloga vseh glanbll, muzlkallj ln Btrun, Ljubljana. Mestni trg 3, poleg magistrata. 15413 Pes dober CuvaJ, star dve leti, bo poceni proda. Kavarna, restavracija, strelišče pod Rožnikom. 17032 Žalostni božič, prazniki so v mrzlem stanovanju. Iz Štedilnika v kuhinji pa lahko grejes sobo, ki bo prijazno topla, ako naročil aparat Toplodar, kl Je v zalogi pri Jugoinctalljl, Ljubljana, Ko-lodvoreka ulica 18 ali pri R. N 1 p i C ln drug v Mariboru. 10944 Mucikal No misli, da si pozabljena, ker lo za Te moje srce gori. VroCe poljube od celega erCka 16908 Trije medicinci žele rafll pomanjkanja znanja dopisovati z Izobraženimi go-BporllCnami v starosti od 16 do 22 let. Cenjene dopise pod Cifro ,,Trlperesna deteljica" na upravo „Jutra". 1695S Lepa čevljar, delavnica ali lokal aredl mesta Maribora, se proda • Inventarjem. — Naslov pove podružnica „Jutra" v Mariboru. 17011 Trgovski lokftl ob prometni cesti v Ljubljani, se lSCo proti nagradi. -Ponudbe na upravo ..Julrn" pod „Promet", 16B5T Trgovec (Zagrebčan) večkart v Ljubljani. ISCe znanja s samostojno damo do 33. let. Samo resna ln ncattonimna pisma pod Slfro ..Iskreno prijateljstvo" na upravo ..Jutra" do 20. t. m. 108-45 Dalmatinsko vino pristno, belo In Črno dobite v dalmatinski kleti v Mariboru, Barvarska ulica St. 3. Liter 10 Din ln tudi na debelo. 17000 Samo zobna pasta Vaa more popolnoma zadovoljiti. 15893 Za slabotne ntroke Emulzija ribjega olja. Vsaki teden sveža. Mnogo učinkovitejša kot navadno ribje olje. Izdeluje: Lekarna Ra-mor, Ljubljana, MlkloSiCova cesta. (Pri glavnem kolodvoru.) 15524 Dve rožic! v mrzlem kraju. Kedo Ima usmiljeno srce. da bl Jih odnesel v topleJRl kraj? Pod ,.Rožici I, II" na upravniStvo ,,Jutra". 16890 Za božične praznike bl al radi dopisovali dve gospodični z dobro altulranlml Inteligentnimi gospodi srednje starosti. CenJ. ponudbe do 17. t. m. pod „SreCa v novem letu", 17029 Dva poslovna prostora ob prometni renti v Rožni dolini, sposobna za trgovino ali delavnico — brez stanovanja — oddam. Našlo • pove uprava ..Jutra", 10959 Ona sfoepodlt-na v beli Jopici In Vnplcl, kl se je peljaln dne 12. t. m. z Jutranjim vlakom v Kranj, se rrosl. da javi svoj naslov pod ..Ideal" na upr. ..Jutra" v .vtlia dopisovanja. 17085 Pozorl NaJlepSe božično darilo Je povest „ltafuela". Cena komadu 5 Din. Poštnina poso-bej. — Dobi eo pri društvu ..Svitanje" v Celju. 16742 Okusno brano (opoldansko In veCerno) dol) več gospodov proti plačilu 15 Din dnevno. Bližina sodnije ln glavnega kolodvora. Naslov v upr, ,Jutra'. 17033 v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in hrivnicah ..-------" V globoki žalosti naznanjamo pretuž-110 vest, da Je naš nepozabni soprog, oče oz. tast, gospod nadučitelj v Sv. Petru pod Sv. soram! danes ob pol 6. url zvečer po kratki bolezni previden s sv. zakramenti v 62. letu svoje starosti v Ljubljani mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v petek ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice državne bolnice. V Llubllant, dne 12. decembra 1923. Antonija Morlc, roj. Flis, soproga. Dr. med. Makso Moric. Adoli Moric, okr. komisar, sinova. Ljudmila Hočevar, roj. Moric, hCerka. Maks Hočevar, mestni šol. nadzornik, zet. 25% popusta za božič in Novo leto dobi -TP3 "m kdor naroči do 24. decembra t, L zbirko mladinskih knjig, kl obstoji Iz 7 lepo vezanih, večinoma slikanih knjig. Fr. MilHntki, Zgodbe Kral|evi6a Marka. — Sliko lo. Šorli, V deželi Cirimurcev. — Povest 8 slikami Fr. ililiintkt, Toloval Malaj. — Povest s slikami. Cika Jova-Gradnik, Kalamnndarija. — 7,» mladino čilto Jova Gradnik. Pisani oblaki. — Za mladiuo. h. Šorli, Bob lil Tedl, dva neugnanoa. — 8 Bilkami. J. Waschtelora, Pravljico. — 8 hliltami. Namesto 134 Din, velja v tej dobi cela zbirka če se denar pošlje naprej, le 100 Din ■ . . s poštnino 106 Din. ===== Naročila •prejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani Prešernova ulica, nasproti glavne poŠte. | Odbor za ustanovitev Priviligiranega Brodarskega Društva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kraljevska vlada je b svojim odlokom Br. M. S. 26.046/23 z dne 22. avgusta 1923. sprejela predlog g. Ministra za promet, da se ustanovi Priviligirano Brodarsko društvo in da to društvo prevzame tudi državni plovni park. Uvidevajoč značaj brodarstva t naši državi in gospodarske interese, hoče kraljevska vlada postaviti široko podlago za razvoj in okrepitev nacionalnega brodarskega društva, ki bo obsegalo ne samo državne plovne objekte, temveč tudi materijal in ladje domačih društev in zasebnih brodarskih podjetij. Pozivu kraljevske vlade se je kot prvo odzvalo Prvo Kralj. Srpsko Priviligirano Brodarsko Društvo in je na skupščini svojih delničarjev dne 30. septembra 1923. sklenilo, da izroči svoje ladje in ostale plovne objekte noremu brodarskemu društvu. S tem je zajamčena ustanovitev velikega nacionalnega brodarskega društva, ki se bo imenovalo: »Priviligirano Brodarsko Društvo Srbov, Hrvatov In Slovencev". Sedež bo v Beogradu. Temu novemu društvu bosta država in Srpsko Brodarsko Društvo izročili svoj plovni park, tako da bo brez ladij, ki mu jih bodo izročili zasebni lastniki, imelo takoj v začetku: 26 potniških ladij Z 8.431 konlsklml Silami 58 tovornih ladij s 25.827 konlskiml silami 551 vlačilcev s 348.241 tonami ln ostale plovne potrebščine. Da se postavi delovanje novega društva na čim solidnejšo podlago, se je vršila ocenitev objektov, ki se izročijo društvu, zelo strogo. Komisija, sestavljena iz zastopnikov Ministrstva za promet in Srpskega Brodarskega Društva, je ugotovila: Da znaša vrednost tega celokupnega plovnega parka 30 milijonov dinarjev predvojne vrednosti, kar bi v razmerju vrednosti današnjega dinarja napram predvojnemu odgovarjalo vrednosti nad 450 milijonov. Ta park pa se bo odstopil novemu društvu samo za petkratno predvojno vrednost, to je za 150 milijonov dinarjev, kolikor bo znašal tudi rkcijski kapital novega društva. Ta kapital bo razdeljen: Na 150.000 delnic, ki se glasijo na ime, vsaka po 1000 Din nominalne vrednosti, t. j. skopaj 150 milijonov dinarjev, kolikor b« znašal akcijski kapital novega društva; delničarji morejo biti le državljani Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Od te društvene glavnice bo obdržala država 61*/«, t. j. 76.500 delnic v nominalni vrednosti 76,500.000 Din. Srpsko Brodarsko Društvo bo dobilo za svoj plovni park 11,935.000 v delnicah, a ostanek do 37.500 delnic bodo vplačali srbsko brodarstvo in ostali delničarji. Za ostanek od 36.000 delnic v nominalni vrednosti 36,000.000 Din se otvori s tem pozivom podpisovanje, katerega se morejo udeležiti vsi državljani Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Delnice se morejo podpisati na več načinov: 1. z gotovino. V tem primeru bo položi za vsako akcijo 1000 Din. 2. Z gotovino in obveznicami (iu boni) vojne odškodnine. V tem primeru morejo podpisniki, ki vplačajo 1000 do 20.000 Din v gotovini, položiti polovico podpisane vsote v gotovini, polovico pa v obveznicah ali bonih vojne odškodnine; oni, ki vplačajo v gotovini več kot 20.000 Din, morejo vplačati 75% od podpisane vsote v obveznicah in bonih vojne odškodnine, toda se bodo boni sprejemali le do polovice vsote, ki se ne bo vplačala v gotovini. Obveznico in boni vojne odškodnine se bodo sprejemali pri podpisovanju teh delnic, da bo vsakih 100 Din nominalnih veljalo 30 Din. Dokler se izvršilne razsodbe glede vojne odškodnine no zamenjajo z obveznicami ali boni, se bodo sprejemale mesto teh. Kot primer navajamo, da mora oni, ki hoče podpisati 12 delnic, položiti 6.000 Din v gotovini, a za 6.000 Din obveznic in bonov. Da bi vplačal to zadnjo vsoto, mora položiti v obveznicah 10.000 Din nominalne vrednosti in ravno toliko v bonih. Ako pa nima bonov, bo položil v obveznicah vojne odškodnine 22.000 Diu nominalnih. Ali pa n. pr: Kdor podpiše 40 delnic, plača 19.900 Din v gotovini, a namesto daljnjih 20.100 Din mora položiti v obveznicah in bonih nom. Din 67.000. Kdor podpiše 50 delnic, plača 20.300 Din v gotovini, a namesto daljnjih 29.700 Din mora položiti v obveznicah in bonih nom. Din 99,000. Kdor podpiše 60 delnic, plača 20.100 Din v gotovini, a namesto daljnjih 39.900 Din mora položiti v obveznicah in bonih nom. Din 133.000. Kdor podpiše 70 delnic, plača 22.200 Din v gotovini, a namesto daljnjih 49.800 Din mora položiti v obveznicah in bonih nom. Din 166.000. Kdor podpiše 80 delnic, plača 20.300 Din v gotovini, a namesto daljnjih 59.700 Din mora položiti v obveznicah in bonih nom. Din 199.000. Kdor podpiše 81 delnic, plača 20.100 Din v gotovini, a namesto daljnjih 60.900 Din mora položiti v obveznicah in bonih nom. Din 203.000. Kdor podpiše 84 delnic, plača 21.000 Din v gotovini, a namesto daljnjih 63.000 Din mora položiti v obveznicah in bonih nom. Din 210.000. Kdor podpiše 100 delnic, plača 25.000 Din v gotovini, a namesto daljnjih 75.000 Din mora položiti v obveznicah in bonih nom. Din 250.000 itd. Na vseh mestih, kjer se podpisujejo delni.e, so podpisnikom na vpogled: Načrt zakona o ustanov.tvi tega Brodarskega Drnštva, kl ga je kraljevska vlada predložila Narodni skupščini iu v katerem so navedeni vsi privilegiji, ki so namenj.ni tema društvu iu ki jamčijo za n egovo najlepšo bodočnost. Ta zakonski načrt vsebuje tudi vsa glavna načela, ki se bodo sprejela v diu tvena pravila. Od teli, privilegij hočemo navesti le nekatere, in sicer: da bo država zajamčila delnicam 7 in pol odst. diviucndo in da so bodo te delnice kot vrednostni papirji, zajamčeni po drža\i, sprejemali kot kavči,,e pri državnih in samoupravnih nabavah. V te delnice morejo vlagati svoj denar pupilarue ntas zavarovalna društva in denarni zavodi za svoje rezervne fonde. Država zajamči tudi kapital in obresti za obveznice, ki jih bo moglo društvo izdajati do 50 °/0 druš vene premične in nepremične im»vine. Poleg drugih privilegijev društvu za ves čas svojega obstoja ne bo treba plačati nobenih državnih ali občinskih davkov in taks; uživalo bo tudi tarifarne privilegije na državnih icleznicah itd. Izročitev plovnih parkov pod tako povoljnimi pogoji, državno jamstvo za izplačilo 7 in pol odstotne dividende, zelo olajšani način vplačevanja delnic, kombiniran z obveznicami in boni vojne odškodnine, najširši privilegiji, ki se dajo društvu, in končno vse ostale koristi, ld se nudijo temu podjetju, zlasti izgled na izreden napredek, bodo gotovo povzročili, da bodo te delnice prvovrstne vrednosti. Pri tem javnem razpisu omenjenih 36.000 delnic po 1000 Din se objavlja, da mora vsak podpisnik pri podpisu položiti 10 ®/0 od podpisane vsote, to je 100 Din od vsake podpisane delnice v gotovini, a ostanek od 900 Din v gotovini in v vojni odškodnini se bo moral položiti na poziv Upravnega odbora do 1. julija 1924. Poleg tega se mora pri podpisu položiti za stroške ustanovitve 25 Din v gotovini za vsako delnico. Rok podpisovanja traja do 20. decembra 1923. in se prične z današnjim dnem. Delnice se morejo podpisati v Beogradu: Pri Prvem Kraljevskem Srpskem Priviligiranem Brodarskem Društvu, Izvozni Banki, Jadranski Banki in njenih podružnicah, Prometni Banki, Podunavskem Tigovačkem Akcionarskem Društvu, Državni Hipotekami Banki Kraljevino SHS in vseh njenih podružnicah: v Zagrehu: Pri Jugoslovenski Banki, Prvi Hrvatski Štedionici, Srpski Banki, d. d., Hrv. Slav. Zemalj. Hipotekami Banki in vseh njihovih podružnicah v Kraljevini SHS; v Sarajevu: Pri Srpski Centralni Privredni Banki in Zemaljski Banki za Bosno in Hercegovino in vseh njunih podružnicah v Kraljevini SHS; v ljubi,ani: Pri Kranjski Hranilnici in Ljubljanski Kreditni Banki ter vseh njunih podružnicah v Kraljevini SHS; v Splitu: Pri Veresijskem Zavodu in Zadružni banki; v Novem Sada: Pri Srpski Zadružni Banki in njenih podružnicah; v Cetinju: Pri črnogorski Banki; v Skoplju: Pri Izvozni in Prometni Banki. Predhodno zborovanje delničarjev bo 28. decembra 1923. ob 10. uri dop. v dvorani Razredne loterije v Beogradu z dnevnim redom, ki je objavljen v »Službenih Kovinah" št. 277 z dne 1. decembra 1923. Na to zborovanje se pozivljejo delničarji, a za legitimacijo jim služijo začasna potrdila o podpisu delnic. V nadi, da bodo državljani Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pravilno pojmili, kake važnosti je ustanovitev tega društva za okrepitev gospodarske; moči našega naroda, jih pozivljemo, da podpišejo čim večje število delnic. S tem si bodo zajamčili ne le stalne in gotove rente, temveč bodo tudi obenem izpolnili veliko dolžnost napram svoji domovini in svojemu narodu. V Beogradu, dne 30. novembra 1923. Ministrstvo za promet Kraljevine SHS. Kr. Srp. Priviligirano Brodarsko Društvo; Izvozna Banka, Beograd; Beogradska Zadruga, Beograd; Prometna Banka, Beograd; Poduuavsko Trgovačko A. D., Beograd; Opšta Pri vredna Banka, Beograd; Poljoprivrcdno Društvo, Beograd: Poslansko Cehovska Šteilionica, Beograd; Kranjska Hranilnica, Ljubljana; Ljubljanska Kreditna Banka, Ljubljana; Zadružna Banka, Split; Srpska Zadružna Banka, Novi Sad; Črnogorska Banka, Cetinje; Izvozna i Prometna Banka, Skcplje; Aleksandar Parlič, apotekar, Te-tovo; Dr. Ant. Pugliesi, javni beležnik, Dubrovnik; Avgust \Veatcn.. industrijalec, Celje; Dr. Atanazije Sola, ministar n. r., Sarajevo; inž. Auton Rudck, veleposestnik, Rutnica; Dr. Bogdan Markovič, direktor Drž. Hipotekarne Banke, Beograd; brata Borisavljevič, trgovca, Priboj; brata Bom-bolovič, trgovca, Prilep; Branko Lačevič, predsednik Hrvatske Hipotekarne Banke, Zagreb; brata Maric, industrijalca, Kolašin; Vladimir Matejevič, trg. član Uprave Narodne Banke, Beograd; Vlada Markovič, direktor Reč-nog Saobračaja, Beograd; Vlada K. Ilič, industrijalec, Beograd; Vlada Murinkovnc, trgovec, Beograd; dr. Vlada Markovič, generalni direktor Izvozne Banke, Beograd; Vlajko Gofevae, trg., Beograd; Vaša T. Kovnčevič, izvoz-niear, Sabac; Voja Nestorovič, trg., Požarevac; Vojislav Šola, predsednik Srpske Centralne Privredne Banke, Sarajevo; Vladimir Arko, predsednik Trgovske Zbornice, Zagreb; dr. Vladimir Balon-Turknvič, član Uprave Narodne Banke, Zagreb; Vuko Vuletič, trg., Cetinje; dr. Ge-deon Dundžerski, industrijalec in veleposestnik, Srbo-bran; dr. Gajo Bulat, odvetnik, Split; Dragomir Radulovič, predsednik Beogradskc Borze, Beograd; Dimitrije Perovič, trg., Beograd; Dragisa Matejič, direktor Eskomptue Banko, Ustanovitelji: Beograd; Dragotin Hribar, industrijalec, Ljubljana; Dra-gutin Gjukanovič, trg., Beograd; Gjorgje Jankovič, arhitekt, Beograd; Gjoka Jovanovid, direktor Sabačke Izvozne Banke, šabac; Gjorgje Hadži-Aleksič, trgovec in narodni poslanec, Veles; Gjorgje Velisavljevid, generalni direktor Srpske Banke, Zagreb; Žika Stojiljkovič, trgovec, Niš; Živ. P. Taušanovič, direktor Banke, Jagodina; Žinko Jevano-vie, predsednik Brodarskega in Bagerskega Društva v Beogradu in Zemunu; Ignjat J. Bajloni, industrijalec, Beograd; dr. Ivan Slokar, direktor Zadružne Gospodarske Banke, Ljubljana; Ivau Hribar, bivši pooblaščeni minister, Ljubljana; Jefto Popovič, načelnik ministrstva za promet, Beograd; dr. Jovan Lanošovid, odvetnik, Sombor; dr. Joca Manojlovič, odvetnik, Subotiea; Joca Georgijevič, industrijalec, Vršac; dr. Juraj Biankini, minister n. r., Split; Kosta D. Glavinič, vladni komisar pri Narodni Banki, Beograd; dr. Kosta Popovih, odvetnik, Sombor; dr. K. Radovič, zdravnik, Zemun; dr. Karel Triller, odvetnik, Ljubljana; Luka Selovič, rentje; Luka Milišič, trgovec, Beograd; Lazar Bafič, trgovec, Jasenovac; Lale Zuber, bankir, Cetinje; Lovro Petovar, veleposestnik, Ivanjkovci; Ljuba Stojadinovič lastni pridelen, prvovrstno vino priznanih vinogradnikov, ee toči od srede 21. t. m. dalje v gostilni 1'. Ivošak, preje Ferlinc, Krekov trg. 1808 PLEMENITI SLOVENSKI ŽENI. Mali Rusck sem, devet mesecev še le živim, inojl sestri po narodnosti, mali Slovenki, pa jc devet mesccev. Oba sva zdrava, lepa in prldkana. Ubožčka, zavrženi siroti, brez obleke In strehe, iztezava svoje male ročice k Vam, blage mamice, ter Vas prosiva: Usmilite se naiu, vzemite naju k sebi, vsai v oskrbo, dokler malo nc dorasteva. Ne znava šc hoditi, niti sama jesti; ljubiti pa že znava In sc sladko nasme-hatl vsakomur,' kdor naju prijazno pogleda. Plačati sicer ne moreva, liočeva pa ljubezen vrniti z ljubeznijo. Prinesla Vam bova nebeški blagoslov za Vaše plemenito delo. Mamice zlate, pridite po naju! Ne pustite naju gladu umreti, mamlcc! Oles In sestrica. (Podrobnosti o teh dveh revlcah se izvedo pri gcj. Tcrezini M. Jenkovi, Jurčičev trg 3 In sicer do 23. t. m. in od 3. januarja naprej.) rnačilno, da je glasom »Slovenca* v fvnjem prvem škofovskem govoru povedal, da bo odslej »mod Hrvati Hr- je imenovan za načelnika prve vrste v Pohorju pri ribniškem jezeru novo kočo, j tarlfskam odelenju generalna direkcije ki bo služila v prvi vrsti zimskemu spor-j r.arin. Nadalje sta Imenovana! Vlndlslav 'u. Zveza bo intervenirala tudi, da se Korec za carinika 4. razreda v Cakovcu I popravijo silno zanemarjene cesto ter Dopisi in Martin Pavlič za carinika 4. razreda v uvedejo olajšanja pri potnih listinah in VLu. 1 carini. Želeli bl, da se tnki potrebni br- * Poroka. V torek se je poročila v Kra-1 stankl Interesentov večkrat ponavljajo, at in da ho posvetil svojo moč naro- nju gdč. Eina Majdi«, hčerka znanega ve-1 ker bo le na ta način možno organizirati d«, čegar član je po svojem novem leindustrijalca g. Vinka Majdiča, z g. Fe-' ia povečati tujski promet, kl Je za Slo-7vanju postal.* AvtonomistiSnl »Slo-1 dorjem Aranirkim iz Zagreba. — Obilo venec* pristavlja navdušeno: »Tako] sreče! ina in moro le JSleta katoliška ljubezen spojiti narodni in mednarodni nioment.* VidiS vraga, doslej smo slišali, da smo mi Jugoslovani nekakšni »slovenski velelzilajalci*, ker hočemo njedl-jijenje. Avtonomisti pa kar «medna-ri/dno* menjavajo »narode* iti Slovenci. pa še celo škofje, »kar tako* postajajo — Hrvati. Ali je morda kriv — Collegium Germanicum? MahniS n. bo torej »slabe utrjeval, omahujoče podpiral, grošniko vodil ua pravo pot.* To mi io jako simpatično. To delam namreč tudi jaz. Po starem obredu iz Nikeje so trije posvetili četrtega, in si končno želeli ♦ad multos annos*. Obred je star, častitljiv, čeprav okoren. Duh pa je polil ičen, pouličen, in njegovo ime je < Domoljub*. Pač pa je gibčen. To je rova struja. Tik za »prelepo bratsko ljubeznijo* in starim obredom sledi v 'Slovencu* njegov moderni obred, to pot nov zlagan napad na dr. Žerjava, va Srbe, na narodno idejo. M. A. C. * * Kraljeva rodbina odpotovala v "arajevo. Včeraj zjutraj je kraljica j Marija s prestolonaslednikom Petrom 'vi potovala v spremstvu eeiierala Madžiča, dvornega maršala Damjano-uča in dvomih dam Diundiorsko in lladžieeve iz Beograda v Sarajevo, lih 1. popoldne se je sestala s kraljem v Slavonskem Brodu, nakar so krenili r dvomim vlakom preko Sarajeva v Ilidžo. V kraljevem spremstvu je poleg dvornega ministra Jankoviča tudi poslanik dr. Spalajkovič. Svoio krsno slavo bo praznoval kralj v Ilidži in ostane v Sarajevu tudi na svoj rojst-t'i dau 17. decembra. * Iz tajništva demokratske stranice. Včeraj se je vršil v tajništvu JDS sestanek udeležencev politične šole za tuesto Ljubljana, na katerem je bilo sklenjeno, da se predavanja začno v pondeljek, dne 8. januarja 1024. Vršila se bodo štiri tedne vsak pondeljek. sredo in petek v tajništvu JDS od S. do po! 10. zvečer. * Demokratski sestanki v maribor-kiii oblasti. Dne 15. decembra ob 20. * Zdravstveno stanje v Ljubljani. V področju mestne občine ljubljansko se jo prošli teden rodilo 30 otrok, umrlo pa je 10 moških in 9 žensk, skupaj torej 25 oseb, in sicer: 8 oseb za jetiko, 2 za srčno hibo, 1 za rakom, 14 oseb pa vsled venljo ilvljenske važnosti. * Poslcdice dclokla t zagrebški elektrarni. lladl nekega defekta v električni centrali v Zagrebu, je bilo popoldne ukinjeno dajanja električne struje, vsled česar eo izšli nekateri listi z veliko zamudo, drugi pa sploh niso mogli iziti. * Mariborski Juliue Glasor odklanja od- drugih naravnih smrtnih vzrokov. Na in-, gnvornost. Predsednik mariborskega dru-fekcijoznlh boleznih je obolelo 8 oseb:jštva hišnih posestnikov, uomški gospod 3 na Skrlatici, 2 na dušljivcm kašlju, 1 j Julius Glnser, ki Je imel pred kratkim na trebušnem legarju, 1 na griži iu 1 na znano prakso z mariborskim občinskim ošpicah. * Smrtna kosa. Včeraj zvečer Je umrl v Ljubljani v etnresti 65 let, g. Emerik 51 r,lir, nndučitelj v Sv. Petru pod Sv. Gorami, oče dr. Maksa Morira, tenorista lunajske Volksopere in g. Adolla Mori svetom radi kritike občinskega gospodarstva, nam v slovenskem dopisu sporoča, da vloge na občinski svet imenom društva hišnih posestnikov ni on sestavil, ampak neki drugi odbornik društva v so-lasju z ostalim odborom, baje neki slo- upravi v Ljubljani. Pokojnik Jo služboval v Hrastniku, na Bizelj3kem in v St. Petru, kjer jo ustanovil posojilnico ln JI načeloval do smrti. 15 let jo bil predsednik kozjanskega učit. društva. Mnogo zaslug si jo pridobil s poepeševanjem vinogradništva. Pogreb bo v petek ob 8. popoldne lz deželne bolnice. Bodi izborno-mu vzgojitelju mladine ohranjen trajen spomin, prizadetim pa naše sožalje. — V Drnmljnh pri Celju je umrla ga. Neža Sket, mati tamkajšnjega poštarja In trgovca v starosti 92 let. * Slavnosten obhod po mestu z baklja-do in godbo priredi organizacija jugoslo-venskih nacljonalistov v Celju dno 17. tega meseca ob 8. zvečer na kraljev rojstni dan. Ker jo dosedaj tudi celjska garnlzlja vsako loto proslavila kraljev rojstni dan 7. olicijelnim obhodom po mestu, bi bilo želeti, da se oba povorki združita, da bo proslava tem veličastnejša. * Iiprcmcmba poštnih okolišev Kaka in St. Jernej. S 15. deccmbrom se na prošnjo prebivalstva Izločijo pod občino Raka spadajoče vasi Zameško, Mršcča vas, llro-vaški bred, Cisti breg in Cučja mlaka iz okoliša pošte Raka iu priklopijo pošli St. Jernej. Po teh vaseh se ne dostavljajo poštne pošiljke na dom. * Sprememba v mariborskem Udružonju vojnih Invalidov. Ka nedeljskem občnem zboru Udruženja vojnih invalidov podružnice Maribor je propadel s svojo kandidaturo dosedanji gerent, nemški radikal Justin. Prišel ni niti v odbor. * Poziv mladeničem rojenim I"ta 1902. občni zbor krajevne organizacije v i» 10<>f!. V svrho Izpopolnitve, stalnega cn, okrajnega komisarja pri pokrajinski | venski gospodarski politik (dr. Pipuš?) Gornjem gradu. Ob 20. ustanovni obč ui zbor gospodarskopolitičnega dru-šiva za kolodvorski okraj v Mariboru v Narodnem domu. Ob isti uri občni •bor krajevno organizacije v Ormožu. Dno 16. decembra ob 9. dopoldne okrajni sestanek v Ormožu, ob 11. dopoldne sestanek v Šmartnem ob Dreti, ob 14. okrajni sestanek v Šoštanju, kjer poročata dr. Žerjav in dr. Lipold, ob 17. občni zbor krajevno organizacije v Mozirju, ob 19. občni zbor krajevne organizacijo v Žalcu. * Iz Zveze kulturnih društev. Včerajšnje poročilo o predavanju na Raki popravljamo v toliko, da predava v nedeljo, dno 16. t. m. ob 7. zjutraj gosp. profesor Dolžan in ne gosp. Vinko Karnovšek. * Odlikovanje naših znanstvenikov. Ob priliki šestdesetletnice »Jednote češkoslovaških matematikov in fizikov* v Pragi so bili izvoljeni za častno člane omenjenega društva gg.: dr. Josip Plemelj, profesor ljubljan- univerze, ter dr. Varičak in dr. Majcen v Zagrebu in dr. Potrovič v Reogradn. 4 Nastop mariborskega velikega župana. Kakor doznava »Tabor*, prispe veliki župan dr. Miroslav Ploj okolu Božiča v Maribor in prevzame takoj pošlo velikega Zupana za mariborsko oblast. * Kongres delegatov profesorskega "druženja. Na tretji dau pravoslavnega Božiča se vrši v Beogradu IV. kon-Eres sre-MeSolakih. Drof^sorisv iz cele volilnega katastra poživlja ljubljanski mestni magistrat v mestu stanujoča mladeniče, rojene leta 1902. in 1903., da ss zglasa do 1P. decembra ob uradnih urah v meslni popisovalni urad, kjer jih bodo vpisali v slalne volilne imenike. S seboj jim je prinesti policijsko zglnsilnico. Istotam so vpisujejo tudi vojaki, ki so odslužili svoj rok. * Volitve v cnnilno komisijo za doho-dariuo. Nadomestne volitve v crnilno komisijo za dohodnino v Ljubljani se vrše 20. januarja 1P24. Volilni imeniki so na G. Glaser je baje vlogo samo podpisal kot predsednik. V kritičnem času pa je bil bolan in se predmetne seje sploh nl udeležil. Obenem poziva g. Glasor v svojem dopisu župana Grčarja, noj tudi on objavi svoj odgovor na vlogo, če ima korajžo. Ker g. Glaser pii svojem konfliktu v upravnlštvu , o katerem smo pred dnevi poročali, nl hotel znati slovenski, pripomnimo, da je njegov ob-šlron dopis na naše uredništvo, izvzemšl par napak, pisan v precej čedni slovenščini. Pri dobri volji vendarle gre. * Srčna kap je zadeln v torek zvečer 19letnega Ivana Dobnika iz mariborske okolice, hlapca pri lesnem trgovcu Ko-biju na Ižanski cesti v Ljubljani. Policijski zdravnik dr. Avramovič je mogel eamo ugotoviti, da je že nastopila smrt. * Ponurcjalec pošmih znamk in kolkov. V Novem Sadu je bil prošlo nedeljo aretiran Lazar Lipič, ki je — kakor so jo dognalo — ponarejal poštne znamke in koike ter falzlfikato spravil v promet. — Llpič je na ta način oškodoval državo za več milijonov dinarjev. * Tisočdinarski talzifikat v Mariboru. Policijski komisarijat v Mariboru je včeraj zaplenil cn tisočdinarski falzlfikat. Tudi nekaj stodinarskih (alzifikatov Je policija že zasledila. * Razno nezgodo. Marija Nikolič, 681et-nn posentnica iz Drage pri Kočevju, je šla v vinjenem stanju ležat na peč in se močno opekla na hrbtu. — Jernej Šinkovec, mitničnr na Dolenjski cesti v Ljubljani, jo bil v nedeljo napaden od neznancev, ki so mu zadali precejšnje poškodbe po glavi. — Ivan Nartnik in Josip Vidmar iz Plešivce pri Ljubljani sta se 10. tega meseca na potu iz cerkve stepla, pri čemer je Vidmar vrgel 6vojega nasprotnika s tako silo na tla, da si je zlomil levo roko. — Francetu Kremžarju, delavcu pri Hajnriharju na Jezerskem, je pri nakladanju padel hlod na levo nogo ln mu jo zmečkal. Vsi poškodovanci se zdravijo v ljubljanski bolnici. * Zagonetna smrt. Pri raztelesenju trupla nočnega čuvaja Franca Robiča, ki so ga v nedeljo zjutraj našli mrtvega v vpogled od lo. do 20. decembra 1923. le j mariborski livarni zvonov, so je dognalo, volilcem pri davčni administracili v Ljub-1 da so je zadušil. Imel je hud kašelj, ki jo ljani, Brog 6, soba 6-II. Helclamacijski rok traja od 13. do 20. decembra 1923. Reklamirati sme vsr.k samo zase. Več v oklicu, ki ja nabit na mestni deski na ljubljanskem magistratu in v Spod. ftiški. Nova ženska strokovna šola. V smislu pogosto povzročal bruhanje. Tak napad jo imel tudi v soboto ponoči. Pri bruhanju mu je kos klobase prišel v sapnik, vsled čer.nr se jo Robič zadušil. * Velika tatvina v Zagrebu, V trgovino Izidorja Franlca v Zagrebu so vlomili te sklepa pokrajinsko uprave za Hrvatsko, dni doslej neznani zlikovci ter odnesli 50 in Slavonijo se Ustanovi v Baškl javna1 tucatov pletenega bombažnstega perila, ženska strokovna šola. ! tri bale barhenta ln dva zavoja robcev, * ZTeza za tujski promet ja imela v j v skupni vrednosti nad 520.000 kron. ponedeljek zvečer v celjskem Narod': nr * Nepoštena prijatoljica. Brezposelna domu važno zborovanje. Celja tvori že j natakarica Anica Hajušek v Ljubljani Je danes vsled ugodna lege, milega potlneb-' prišla dne 9. t. m. k svoji znanki nata-ja, savinjskih kopeli to'r udobnih ia cenih karlcl Tereziji Tomažič in jI izvabila rIv gostiln središče vsega Uijsketn in leto-1 sultnen plašč, češ, da ga rabi, ker gre ena viškega življenja v severni Sloveniji. \a rnndi*. TomnžiČeva pa sedaj na plašč za sestanek so prišli zastopniki celjskega mestn, zdravilRogaške Slatine, Rimskih Toplin ln Laškega, zastopniki olep-šovalrega društva ln podružnic Slov. planinskega društva. Tz zanimive debate navajamo, da je namen zveze, letos po našem fttau ca tndl v češkoslovaški. Avstri- stonj čaka, ker se Je njena prijateljica t ljubfkom odpeljala v »deveto deželo*. * Pariško obleke je prinesla dam« v Ljubljano. Ogledajo so lahko od 10. do 12, ln od 2. do 4. v hotelu Štrukelj, št. 15. • Pozor! Colarič Falaskinl: dolenjska •žametua čiuina>. Kcrlnovo: belo vino MENGEŠ. Mengeški kulukarji so na občinski seji dne 7. decembra sicer protestirali proti kuluku, do katorega ?o jiin pripomogli njihovi poslanci, doma pa ga sami vpeljujejo zn Veliko-Mcngšane in Topoljce. V proračun za leto 1924. so sprejeli na predlog Ivana Zupana vsoto 20.000 kron za popravilo znamenja »Pri Flisu», to je polovico v»oh občinskih doklad. Upamo, da bo politična obla6t črtala iz proračuna ta nepotrebni izdatek. Občina noče popravljati občinskih cest in gozdnih potov v velikem mestu in Topoljah; če hočfl kdo kaj pripeljati iz gozda, si mora poprej sam urediti pot. Drugače pa jo v Pristavi. Tam Imamo nekega bivšega čevljarja, ki jo bil sioer izvoljen v občinski odbor od naprednja-kor, a je iz osebnih koristi pristopil h klerikalcem. Možnkar pokvari več cest in gozdnih potov, knkor vsi Veliko-Meng-šani In Topoljci, Imel pa bi rad valiko cesto proti IJrnstarju ln v Sumberg, češ saj bodo tako plačali Veliko-Mengšanl in Topoljci, ki plačujojo tričetrt vseh občinskih davkov. Veliko vlogo igra pri občini zlasti Ivan Zupan-Balja. Izposlo-val si je proti naprednim glasovom tudi dovoljenje za gostilno, vondar upamo, da oblast tega sklepa ns bo odobrila. Ta naš Halja nam gospodari tudi kot aačol-nik električne strojne zadruge tako izvrstno, da lezemo vedno bolj v dolg. Njegova slava pa bo kmalu pri kraju. Kaj več prihodnjič, ko bo naš čevljar žc izučen gostilničar. OVSISE PRI PODNARTU. Praznik Marijinega spočetja so porabili duhovniki ljubljansko škofije, da so agitirali s prižnio za »Domoljuba* in »Slovenca* in pod smrtnim gTehoin propo rodova!! vso napredno liste. Ni čuda, da so zaradi politike v cerkvi vsa cerkvena opravila žo izgubila pri nas svoj vpliv, ker jo izgiuilo tudi spoštovanje do domačega župnika, ki teden za tednom obira s priž-nico njomu neljubo osebo. Ali med pametnejšimi duhovniki ni nikogar, ki bi javno povodal, da so s tem ne ntrjujo vera. Ali jo to pametno, da vpije duhovnik s prižnico, da so naših neurejenih razmer krivi Srbi ln vlada? Ros žalostno da je kje kaj takega sploh mogočo, žalostno posebno za faro, ki lo trpi! BELA KRAJINA. Slučaj je naacsel, da sem na potovanju po Beli Krajini prispel tudi v Podzemlje in Gribljo. Bil je ravno praznik ujedinjonja našega naroda, največji praznik, kar jih Slovenci sploh moremo praznovati. A niti na farni cerkvi niti na župnišču ni bilo zastavo. Gospodje nemškega viteškega reda v podzemeljskem farovžu očividno menijo, da po še pod staro Avstrijo. Vidol sem tudi prihod novih zvonov v Gribljo. Na zvonovih sta bili tudi dve slovenski trobojnici, a nobeno državne. Gospod župan kot zvest pristaš SLS jih je rajo nosil v žepu, kakor bi Jih pustil razobe.-siti. Občani, proč z možmi, ki vam na tak način sramote celo občino. TRBOVLJE. Tudi v Trbovljah je voda in plazovjo napravilo ogromno škodo. Za Savo jo voda zalila vso vodovodno sesalka in razdrla neprave. Delavstvo popravlja noč in dan razdrtije. Krasni tenis-prostor je močen plaz popolnoma razdrl. V nevarnosti jo bila tudi šola otroškega vrtca in gospodinjska šola. SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Tukajšnji novo ustanovljeni tamburnški zbor priredi v nedeljo dne 30. dec3mbra Bvoj prvi koncert v šoli. Začotok ob 5. uri popoldne. Vabimo vsa prijatelje naiod-ne glasbo, da nas obiščejo v obilnom številu. Cist i dobiček jo namenjen za poravnavo instrumentov. OPLOTNICA. Čeprav Je naS kr«J v vznožju Pohorja, vendar imamo okoli 20 naročnikov »Jutra* in tudi drugih ns> prednih časopisov prihaja precej. Is Oplotnice se dela ozKOtirna železnica v kamnolom Cezlak, last Windi60bgr&tzj in Dušana Zangger,ia u Celja. Granitni kamen ae razpošilja daleč po svetu. Pol-nojaruicnik v pogonu žene elektrika. Do-lajo ao zaboji in žagajo desko za promet. Zaposlenih jo žo nad 200 delavcev. Namerava pa to šo zidati ioleznica hs Oplotnice v Dražovas, kjor so potem zvože s progo Konjloo-Poljčanc. Pri projektiranju progo je priMo ined Zangger-jcin in tamkajšnjimi kmoti do velikega uasprotja. Zlasti kmet; M vozniki nočejo odstopiti zemljišča za progo. Pač pv bi vsi prebivalci od Oplolnico do Bistrica z vesoljem pozdravili, nko bi so sezidala Sirokotirna proga iz Slov. Bistrice do Oplotnice. Zadevo je obravnaval žc oplot uiški občlnwki svet in je bil prediog epre-jot z velikim veseljem. Zupan Anton Leskovar jo zainteresiral tudi drugo ol* čine, ki so so takoj izreklo 7a načrt. O, Zangger naj bi vpošteval to splošno željo. V Oplotnicl ao lopo razvija lesna tr-govina. Samo na potu proti Lokanji ja 12 kinetskih žag in 25 lesnih trgovcev. SV. LOVRENC NA POHORJU. V nedeljo ob 3. uri popoldne piirodi mladina tukajšnje osnovno šole božlčnico s petjem, igro In godbo. Prebil ck jo namenjen za šolarsko kuhinjo in potrebščina ravnih učencev, PREKMURJE. Učiteljski rl>or držatne meščansko šole v Murski Soboti priredi s svojimi učenci in učenkami dno 22. do-combra ob R. url zvečer v Dittrlchov' dvorani božično akademijo z doklamaei-jo, petjem, dramatično sliko in prizorom ob razsvoljenem božičnem drevesu. Za ta namen so so slikalo nove kulise. Denar se uporabi^a mladinsko knjižnico in za Bklad šolsMga izleta. Domače borze 12. deccmbra: ZAGREB. Na efektnem «rliSSu )• tendenca nadalje mlačna. Pri bančuih papirjih jc bilo nekaj več zanimanja za Hipotckajno in Praštcdiono. Od industrijskih papirjev sta dalje narasla Tr-bovijo in Gutmann. V ostalih papirjih ni bilo večjih sprememb. — Na d c v i z n e m tržišču je bila spočetka čvrsta tendenca in 60 tečaji poskočili, a so proti konci: sestanka zopot neznatno popustili. Po slovanjo so jo gibalo največ v devizah na Italijo, Pariz in Nowyork ček. l'r»mct je bil priličon. Notiralo «o dovizt: Amsterdam S3S0 — !1300. Dunaj 0.1245 do 0.12525, Bruselj 400 — 410, Budimpešta 0.45 — 0.4«, Bukarešta 15.25 — 48, Ita, lija izplačilo 381.5 — S85.5, Kopenhagcn 1555 — 1565, Kristijanlja 1S10 — 1SS0. London izplačilo 386.5 — 887.5, ček 386 do 886.5, Nowyork čok 87.75 — 88.75, Pariz 470 — 477.5, Praga 259 — 260, Sofija 0 — 67.5, Švica 1515 — 1550; valute: dolar 87 — 87.5, avstrijske krono 0.1225 — 0.1235, belgijski franki 390 — 400, češke krone 254 — 256, francoski franki 468 — 470, lo.ii 41 — O, lire 879 — 381; efekti: F.skomptna 103 _ 164, Kreditna Zagrob 151 — 152,' Hipotekama 95 — 96.5, Jugoslavensks 143 _ 145, Ljubljanska kreditna 220 do 230, Obrtna 92 — 0, Praštcdiona 970 do 975, Slavonska 109 — 110, Srpska 13S do 110, Eksploataciia 222.5 — 227.5. Drava 0 — 700, Goranin 145 — 0, Se-derana Osijek 2485 — 3450, Narodna šumska 142.5 — 147.5, Nihag 180—182.5, Gutmann 1770 — 1790. Slnvoks 825—850 Slavonija 207 — 209, Trbovlje 935—950. Union 1030 — 1050, Zagorska šumska 210 — 215, 7% invosticijsko 53 — 56, 1 ej, agrarno obvoznico 21 — 25. BEOGRAD. Promptnega blaga ni bilo dovolj in jo bilo zato povpraševanja le deloma krito. Intervenirati jo morala Narodna banka. Vsi zaključU so napravljeni nad curiško pariteto na bazi «.4n. Notiralo so devize: Amsterdam 8381 do 33911. Dunaj 0.1245 — 0.1247. Budimpešta 0.46 — 0.47, Bukarešta 44.75—45, Bruselj 408 — 411, Ženeva 1545 — 1517. London 887.50 — 388, Milan 385.5 do 385.75, Newyork 88.25 — 88.50, Pariz 476 — 477, Praga 2'9 - 259.50; ralu-t e: leji 43.25 — 43.6rj; efekti: Narodna barka zaključek 4050. Lastnik In Izdalatell Konzorcll »Jutra*. Odcovornl urednik fr. BrozovIS, Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Llubllanl, IZJAVA. Podpisani prckiicujcm ter obžalujem s tem javno, popolnoma ncosnovano, žaljivo govorjenje čez poduradnika g. Fr. Purkarta v spoznaniu, da jc le-ta samo svojo dolžnost vršil. — Ob enem se mu zahvaljujem, da sc on s to Izjavo zado. voljuje. Trbovlje, dne 11. dcccmbra 1923. I-eopold Ušeiiičnlk mlj. kanclist, zunanji obrat. Vremensko poročilo. Ljubljana 12. dccembra 1923. Ljubljana 806 nsd morjem [ Kraj . opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine mm | Ljubljana , i Ljuhliana . LJubljana . | Zagreb . . Beograd . Dunaj . , 1 Praga . . j Inomost . VI Jnbliaai 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. barome 776U 773-0 773 1 773-1 7i8 1 7726 tur nižji, tem 2-7 4-7 4-8 6-0 60 80 Der. risoka, S. aev. zapad ■spad ■ * hreivetra vzhod Inca vjhiia o oblačuo • dež megla megla ti 7-36. zahaja VO s-o [o ob 16154 Nestor; Iz stare Ljubljane (Konec.) Tiskarji so bili naslednji: Leopold tiger, Andrej Gassler in Ignaci Alojzi pl. Klcln-inayer — vsi stanujoči na Trgu, prvi it 270, druga dva št. 185. Pripominjam, da je Gassler natisnil hišni seznani 1802 iu šematlzcm; pri nJem jc izšla «Krajn-ska Pratika Sa Leto 1S02>, 6. in 7. del «Sv. Pisma* (oba leta 1S02.) iu <.Listi inu Evangelji» 1803. Leta 1802. so obratovale v Ljubljani Štiri tvornice. Na Poljanskem predmestju sta bili omenjeni: svilama in tvornica za vitrljol, v Nunski ulici kandltna. Četrta tvornica je bila last Zigc Zoisa; izdelovala je izza leta 1793. jako lepo iil trpežne fajenčne polporcclanaste posode iu majo-Jike (Hcrf, Le.. 1-12—148). Število trgovcev — 36 —, katerih prodajalne so se vrstile večinoma na Trgu, priča o živahni trgovini tedanje Ljubljane. Francoski častnik, opisujoč Ljubljano leta 1800., hvali njene prebivalce, da so pruV obrtni. Zlasti jc videti to ua Trgu, ki jo zvezan z dolgo in široko, občnem naj-lepšoi cesto. Ob njej stanujejo najodlič-ticjši trgovci iil drugi bogati zasebniki v hisali treh do štirih nadstropij. Tukaj najdete Jjiaga vseh \rst, lepo simetrično in z velikim okusom izloženega; tukaj vam jc lahko dohiti produkte lz Italije, Lcvantc in Nemčije kar na kupu (»Jutroi, 1923, 20). — Mnogo prtenine se je pridelovali) in izdelovalo doma, kar svedoči 7 ljubljanskih tkalcev. O njihovi obrti sedaj ni tu sledu. Z njimi vred so izginili irharli, iglarjl, suknarji, kočarji, kositarji 1. dr. Med 7 slikarji, navedenimi v Sematizinu 1S02, je najznamenitejši Ivan Potočnik, ki jc stanoval v Dotclovi hiši v Avguštluar-ski (sedaj Frančiškanski) ulici. Nedvomen znak, da so se prcdnamcl radi pravdali, je 21 zapriseženih odvetnikov. .Med hišnimi posestniki sta bila dva Sdravnika. Poleg njiju in 8 ranocclccv so skrbeli Ljubljančanom leta 1802. za zdravje šc 3 mestni fiziki doktorji zdravilstva, do katerih so se izza ukaza mestnega magistrata z dno 9. svečana 1802. obračali ubožci za brezplačno zdravljenje: dr. Branik (Werdnlg), stanujoč v tedanjem poštnem poslopju, za glavno župo sv. Nikolaja in za Poljane, dr. Pfaitdl (v mestnem špitalu) za župo sv. Jakoba, za iTrnovo in Krakovo in dr. Jevnikar (v drja Repežiča hiši) za župo Marijinega oznanjenja in za Sentpctersko predmestje. Pravkar omenjeni doktorji so bili hkrati Ljubljana leta 1802. stanovski fiziki z drjem Bernardom Ko-sclom" vred: načeloval jlm ie zdravstveni svetnik In protomedik dr. Anton Jelovšck. Okrožni fizik je bil učitelj ranocclstva, anatomije in porodoslovja dr. Viucenc Kcrn, okrožni rauocclec pa Frane Melcer. Kakšno šole je Imela Ljubljana 1.1802.? V šcmatlzmu so navedene naslednje: Llcej z rektorjem in studijskim prised-stvom (0 prlsednikov), bogoslovje (3 pro-fesorji), mcdicliiskoranoceiskl suidij (dva profesorja), modroslovje (3 profesorji), gimnazij s prefektom in 8 gimnazijskimi učitelji, studijska knjižnica s knjižničarjem in pisarjem, osnovana leta 1791., nor-malka (ravnatelj s 6 učitelji, 1 katehetom in 1 pomožnim učiteljem), uršulinska dekliška šola (zunanja s 6 učiteljicami, notranja s 3), predmestna šola pil Sv. Petru (1 učitelj, 1 katehet, ki je bil hkrati Sclill-lingov beneficljat); s to šolo ie bila združena obrtna šola (1 učiteljica). Trnovske trlvijalkc, ustanovljene letu 1787., šematlzcm uo omenja. Poleg gori omenjene studijske knjižnica jc vabila učenjake v svoje krasno slikane prostore v semenišču knjižnica, kl so jo ustanovili leta 1701. škof Žiga Krištof tierberstein, stolni prošt dr. Ivan K. Prešeren in stolni dekan dr. Ivan Anton Dol-ničar (Izv. Muz. dr., 1900, 78). Jako bogato zasebno knjižnico je imel 2iga Zois. Ljubljanski mladini je bila dana prilika priučiti se francoščini in plesu. Prvo je predaval javni učitelj Franc Clinurag, stanovski plesni učitelj pa je bil Franc Jožef Fayenz Tudi o uradih, s katerimi ie uila osre-cena Ljubljana leta 1802., bi bilo treba kaj povedati. Ker sem uverjen, da bi njihov natančni izkaz, kl bi ga mogel posneti iz šematlzma, ne zanimal šlrjih krogov, pripomnim le, da je bila najvišja politična oblast v deželi deželno glavarstvo; poleg drugih upravnih uradov mu jc bilo podrejeno ljubljansko okrožno glavarstvo. Plemstvu jc sodilo deželno sodišče (Laud-rccht). Tudi krvavo sodišče (Bannrccht) jc bilo tu. Deželni stanovi, goia senca nekdanjih, so imeli urad svojih pooblaščencev (standiseh verordnete Stelle). Za čete, nastanjene v Ljubljani, so poslovali vojaški uradi. Pribiti treba, da su skoro v vseh uradih na prviii mestih sedeli ple-menitaši; za nje je cvetela tedaj pšenica. Kako so uspevala ljubljanska druitva? Accademia operosornm — «rož'ca lepa: operosa» — redtvlva leta 1781., je ležala i zelenimi trakovi in v visokih medvedjih kapah (Mitt.d. Mus.-Ver-VI, 1,63). Lovci so nosili bele hlače In zelene suknje, klo-buko šlrokokrajulke in lovske meče. Njihovi častniki so sc pokrivali z Jurlšnlki (Sturmhut), odličnimi s čapljlulm perjem; ponašali so se z zlatimi naramnicami, prav takimi epoleti in s sabljami krlvljen-kaml (lb. 82). Obe udruženjl sta Imeli vsaka svojo godbo in svojo zastavo. Kakor je bilo že omenjeno, so se vežbili grenadirji na vrtu usmiljenih bratov; zbirališče pred raznimi nastopi jim Ja bilo na Šentjakobskem trgu. Iz članarine in drugih prispevkov so podpirali obolele člane, njihove vdove in sirote; postrczall so s hrano in pijačo vojakom, potujočim skozi Ljubljano; tudi o požarih so prihajali na pomoč. Leta 1802. je bila Ljubljana imovita. in petek leta 180*,, je Dilu Kleinmayerjevi suhoparna .Lalbacher Zeltung... V gledj, lišču se jc šopirila nemščina in italijan. ščina. Pod Zoisovim vplivom sc jc kateri-krat nenadoma oglasila z odra slovenska pesem iu cclo slovenska Igra "Županova Miclku-. jc prišla ua vrsto. Toda leta 1802. nisem mogel zaslediti nobene vesti o kaki slovenski predstavi. Kolzcbuov cSsrv« Petellnčcl;» v Vodnikovem prevodu ja bij vprizorjeu leta 1803. Sole so bile trdo nemške, takisto uradi. Lo kak razglas aH' nkaz deželnega glavarstva, ki ga ie pre. vel Blaž Kuiucrdei ali Valentin Vodnik, je izšel v slovenskem jeziku. Slovenščina je bila skoro popolnoma izključena fe Javnega življenja. Vdani so ji :i!li poleg redkih meščanov predmestni ljudje tr služlnčad. Z nemščino in latinščino vreč se je oglašala v ljubljanskih cerkvah. Slo. Vojne hotnatlje so jI v mnogem oz.iru j venska pa ie bila narodna pesem, ki |t škodile, a žile, ki je dovajala mestu j pogostoma prekinjala nočno tihoto v z«. zamorjena. Po nadepolnem začetku so se razšli njeni člani, nc da bi se bili lotili i blagostanje, niso podvezale. Ljubljano je lenem Krakoveni, doli ua Spodnjih Polja- skupnega prosvetnega dela. Ugasnilo Je Društvo za kmetijstvo in koristne umet-nosti na Kranjskem, osnovano leta 1767, potem, ko mu jc bila vlada zaplenila večino imetka in inu odtegnila podporo. Cvetelo pa je Filharmonlčno društvo, ki je slavilo leta 1S02. stoletnico obstoja. Tedaj je štelo 122 članov, med njimi naj-odličnejšo gospodo, 23 duhovnikov iu cvet meščanstva. Društveni orkester .le imel 25 godbenikov in kor, v katerem so peli in igrali tudi nekateri stolni kanoniki. Kolik jc bil društveni razvoj, kaže dejstvo, da so fllharraonlki vprizorlli t velikim uspehom na božični praznik leta 1801. liavdnovo <• Vstajenje« v reduti, kamor so privreli poslušalci od blizu in daleč (Dr. E. Bock, Dio Filh. Oes, U, 12), redil iu bogatil živahen kupčijski promet, vrveč lz dolenjih krajev po Savi v njeno krilo iu odtod po suhem ua Benetke in Tirolsko. V narodnem oziru je tiščala LJibljano tuja mora. »Lublanlkih Noviz-. že drugo leto ni bilo več na svetlo iu tudi nobenega upanja ni bilo, da bi zopet oživele. Edini list, ki je izhajal v Ljubljani vsak torek nali iu pri zuamenju na • Foištatu> Četica zavednih, slovstveno delavnih mož: Zois, Vodnik, Kopitar, Kumerdej. Ravnikar, Golmajer, Debevec, Skrlnjar... je netila ogenj navdušenja >;a narodn: iezlk. Svitalo se je. Še tnalo let iu i» tega krožka Jc zaoril glas; Iliri i* v s t a n i! V šolah jc bilo leta 1S02. zaposlenih j Strelsko društvo jc zabavalo svoje dane 9 duhovnikov. Koliko jih je bilo sicer v; s strelnimi vajami in s plesi na strelišču Ljubljani? Nadškof, namestni škoi, 11 ko-: za Gradom. S tem društvom v zvezi sta rarjev (s proštoin, stolnim dekanom in stolnim župnikom vred), 5 duhovnikov, zaposlenih v nadškoiiji, 17 šenklavških kapelanov in beneilcljatov, 5 duhovnikov pri Sv. Petru, 9 pri Sv. Jakobu, 3 pri ur-šulinkah, po eden v Trnovem iu v Krlžcv-nikih, skupaj 49. — V treh ljubljanskih moških samostanih je živelo 38 menihov, in siccr: frančiškanov 11 palrov ln 7 fra-trov, kapucinov 7 pairov in 5 fratrov, usmiljenih bratov 2 mašnika, 1 ranocelec, 1 gospodar in po 3 lekarnarji in pobirači. Uršulinski samostan je štel 24 nun, med njimi 9 učiteljic. • Dr. Bernard Kogel je Mftnovul v svoji b!61 v Zlati luknji 206. no v Judovski ultcl &t. :!»H (..Jutro" 6t. 274). V jioglarJ.. ,,Kapucinsko predmestji," atmda popravek o Burar-ievl blfll. kl Je bila poruSena leta 11105. (Iiv. Muz. dr.. 1805, 172), ne pa leta 1805. bili dve organizaciji, kl sta vzbujali v opisovani dobi pozornost: meščanska pešaška grenadirska divizija in meščanska lovska četa. Obe sta bili vojaško urejeni z majorjem in častniki na čelu; grenadirska divizija, štejoča dve stotniji, jc imela celo svojega vojnega kapelana. Leta 1802. je opravljal to častno službo stolni pridigar Saivin pl. Klein-maycr; pozneje je bil kapelan meščanskih grenadirjev Valentin Vodnik Vlada Jim je dovolila puške. Z njimi ln z bridkimi sabljami naj bi branili domovino, kadar bi bila ogrožena. Radovednost Ljubljančanov se je pasla na njihovih uniformah. Grenadirji so se postavljali pri procesiji sv. Rešnjega Telesa in pri drugih slavnostnih uastopih v višnjevih suknjah, belem telovniku in beiih hlačah, v čižmah Brinje hrvaško, istrsko in italijansko, se dobi pri X. Knez v Ljubljani, Gosposvctska cesta Stev. I. . ne IpSlFalSilaiTa klubskih In salonskih garnitur, pisarniških letelo*, Jimnlc In afrlk modroca« v zalogi In po naročilu. Stalna zaloga Ume In afrlka na drobno In debslo po konkurenčnih cenahl R. Sever Ljubljana m Bosposvetska cesta 6 Zah'Bsa]tB prospekti I v Šivalne stro|e t desetletnim jamstvom najfinejši izdelek || Za božič kupite najceneje in Novo leto pri tvrdki || IO % popusta GOREČ Palača Ljubljanske kreditne banke LJUBLJANA. 6198 Razstava okusnih božičnih predmetov za dame in gosDode Aleksandrova cesta 3, I nadstr. nad trgovino Kette ves dan otvorjena do 9. ure zvečer. Jugoslovansko importno in eksportno podjetje ING. RUDOLF PEČLIN. Stroj) ca vsako Industrijo, lesno lo kovlnoko; poljedelski »troji to orodje; (okorno-bil! lo motorji i vsob »r»t stiskalnice: veletrgovina teleza ta stavbene to konstrukcijske svrlie Tovarna poljedelskih strojev, livarna za fielezo In kovine F. Knrič izdeluje »se predmete 1* litega Seleza v vtaki mnoiiui to velikosti to^no po modelih, armature tt med! In kovto sa vaako potrebo.se MARIBOR Trubarjeva ul. 4. Telefon Intervrbna 82. Stavbenik Rud. Ročak v Trbovljah izvršuje vsa stavbena V,. dola. 238 za malo skladišče pisarniškega materijala se išče. Ponudbe pod ..Svetla soba" na ALOMA COMPANT, Ljubljana, Kongresni trg 3. 1626 Zimske suknje priporoča po zelo ugodnih cenah Oblačilna industrija A. Kune Ljubljana, Gosposka cesta št. 7. 'J.■).'Sv?,W MM: s" 25 sa. liv sl 1 a.. Vsem, ki so našo nepozabno mamo, odnosno staro mamo, sestro in teto, gospo Josipino Božič, roj. Filipič državnega gozdarja vdovo spremili k zadnjemu počitku ter ustno ali pismeno izrazili sočutje, izrekamo najiskrenejšo zalivalo. V Petrovčah, dne 12. decembra 1923. 66i8 Obitelji: Božič, Štajer-Supan, Vrščaj, Wud!er. Restavracija (velik lokal) v Zagrebu, /.elo dobro idoča, na najbolj prometnem prostoru me na papirnata robe Zagreb, Nova oesta 79. Of riramo pozadlne za koledarje, dnevnoblo-ke: aloveuske, hrvatske n v olriltol no brez-konkurenčnih tvoruičkili n nah. 6178 Coiarič- Faleskinl: "" dolenjska žametna črnina Kerinovo: belo vino iz Gadove peči lastni pridelek, prvovrstno vino priznanih vinogradnikov se toči od srede 12. t. m. d al Je v gostilni Ko&sfcls: prej Ferlinc, Krekov trg. Poslovodja W lesne stroke dobrovpeljan v vsej državi, želi premeniti mesto Iz 6619 Beograda v Slovenijo. Cenjene ponudbe na podružnico „Jutra", Celje, pod poslovodja". Na mesečne obroke LJUBLJANA, Selenburgova ulici št. 6„ pno nadstr,, desno, iče¥niki! Navadni, gladki, politirani in pleteni. Edina tvornica v Jugoslaviji, ki izdeluje biiovnike iz pravega koprivovega lesa. V najkrajšem času bodeva montirala najmodernejša stro o. da hodeva lahko postregla cenj. odjemalce v vsaki množini po najnižjih cenah. Prua jugoslovanska tvornica bičssnihov Ogrin & Peric Laverca pri Ignb^jam Državna razredna loterija. Prvo 2reban]e 3. in 4. januarja 1924, 5 premij 100.000 srečk 50.000 dobitkov Absolutna sigurnost in državna garancija Tekom petih mesecev bo 25 milijone« in 6H0 izžrebanih In v gotovini Izplalanih brez kakršnegakoli odbitka. Največji mogoči dobitek z eno srečko je i milijon 500.000 dinarjev. Daljnll dobitki po: Din 500.000, 400.000, 300.000,150 000, I40.000, I20.000, 2 po I00.000, 80.000, 70.000, 60.000 itd. itd. Cena srečkam za vsako žrebanje: Celi sretki Pol srečka Cetrtlnka srečke Din e0'- Din 40-- Din 20'- Seznam izžrebanih srečk takol po vsakem žrebanju t Hitra, točna in strokovna postrežbal NaroČila iz vse države naj so pošiljajo na Pooblaičeno glavno kolekturo Državne razredne loterije Medjunarodna banka d. d. (oddelek razredne loterije) ZAGREB, Gajeva ulica 8 (PcMni predal I22). 6622