Poštnina plačana v gotovini.
90.
V Ljubljani, dne 2. oktobra 1926.
Letnik Vlil.
Kraljema Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti
.......................... ■r.i
Vs ebina.:
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. — Razglasi velikega župana mariborske oblasti. — Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 370. Tarifno obvestilo: A. o direktnem blagovnem prometu med Francijo, Belgijo in Luxemburgom na eni in kraljevino Romunijo na drugi strani; B. o direktnem blagovnem prometu med saarskim območjem v provozu skozi Francijo na eni in kraljevino Romunijo na drugi strani.
Razne objave.
ft-TiiHoiir—»— i n~rrr.—T»^nrr~
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
S.	br. 3731/12.
Razglas velikega župana ljubljanske oblasti
glede postopanja pri reševanja blaga ob poplavah.
Ob katastrofalnih poplavah, kakršne so se dogodile te dni, se je opazilo, da spravlja prebivalstvo krajev, ki leže ob bregovih dotičnih vodotokov, različno blago, ki izvira očividno iz tuje lastnine, na suho ter ga odvaža na svoje domove. To dejanje samo ob sebi še ni kaznivo, če izvira iz hvalnega namena, da bi se rešilo in shranilo blago za-pravega lastnika; postane pa zločin goljufije po § 201. c kaz. zak., čim spravlja tuje blago ubogih ponesrečencev kdo zato, da bi si ga prilastil ter ga porabil v samopridnem namenu zase.
Zato svarim prebivalstvo omenjenih krajev kar najresneje, naj se ne da nikakor zavajati v omenjeno kaznivo dejanje, temveč naj poizkuša olajšati bedo itak strahovito prizadetih ponesrečencev ter naj hrani spravljeno blago, dokler se ne ugotove njega pravi lastniki.
V	tem oziru dajo §§ 389. do 391. občega državljanskega zakonika natančna navodila, kako je treba postopati. O vsem blagu, ki se je spravilo na varno in ki se hrani, mora dotičnik takoj obvestiti župana ali podžupana. Ta mora blago natanko pogledati in popisati ter potem počakati, da se lastnik javi v primernem času, ki ga določam za mesec dni. Če se v tem roku pravi lastnik ne javi in če preseza vrednost blaga znesek 12-50 Din, se najdeni predmeti trikrat zaporedoma razglase v javnih časopisih.
če pa je spravljeno blago tako, da se ne more brez občutne škode dlje časa hraniti pri onem, ki ga je spravil na varno, naj ga županstvo proda na javni dražbi ter naloži izkupiček pri sodišču. Če se prejšnji posestnik ali lastnik najdene stvari v enem letu od razglasa javi in praviloma dokaže svoje pravice, mu je treba dotično blago vrniti. Lastnik pa je dolžan, povrniti dotičniku, ki mu je rešil blago, vse stroške in, če to zahteva, 10 % naravne vrednosti rešenega blaga, odnosno, če preseza vrednost 500 Din, 5 % vrednosti.
Šele, če se v enem letu od priobčenega razglasa v javnih časopisih nihče ne zglasi, ima najditelj pravico, uporabiti blago ali pa vrednost, ki se je dobila zanje. Kdor ne ravna po teh predpisih, izgubi vsako pravico do nagrade kot najditelj ter jamči za vso škodo. Vrhu tega ga zadene stroga kazen po §§ 200., 201. c in 205. kaz. zak.
Zato pozivljem še enkrat vse prebivalstvo ondi krajev, kjer se je spravljalo naplavljeno blago na varno, naj se točno ravna po ravnokar omenjenih zakonitih predpisih, županstva pa, naj kar najstrože nadzirajo njih izvrševanje.
V	Ljubljani, dne 29. septembra 1926.
Za velikega župana ljubljanske oblasti:
Kremenšek s. r.
L. br. 1069.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 15. do dne 21. septembra 1926.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupina tifuznih bolezni.					
Brežice		15	2	4		13
Črnomelj		3				3
Kamnik		2	2	i		3 j
i Kastav			1			1
Kočevje			1			1
Krško		5	6			11
Ljubljana, mesto .	5	3		i	7
Logatec		2	.			2
Novo mesto . . .	11		3		8
Griža. —		Dysenteria.			
Krško		1	2	1		2 !
Novo mesto . . .	10	2	5	i	6
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
Kočevje		1		1		
Krško			1			i
! Laško 		i				1
Ljubljana, mesto .	2	4			6
Novo mesto . . . 1	1				1
Ošpice. —		Morbilli.			
Brežice		5				5
1 Črnomelj		.	i			1
Kočevje			1		.	1
Krško		i		i		•
Davica.	— Diphteria et Group.				
Kranj			2	,		2 !
Krško		2		2		,
Laško . 		1		1		
Ljubljana, mesto .	7		1		6 t
Novo mesto . . .	1	•			1
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Brežice		8				8
Ljubljana, mesto .	3				3
Šen. — Erysipelas.					
Novo mesto . . .	1	-	•	•	1
Krčevita odrevenelost. -			— Tetanus.		
Krško		1	•	-	-	1
Vranični prisad. — Anthrax.					
Ljubljana, mesto .	•	1	•	•	1
V Ljubljani, dne 23. septembra 1926.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: načelnik Kremenšek s. r.
Vet. br. 899.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 6. do 26. septembra 1926.
Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin I pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorov so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Krško: Velika Dolina (Bregansko selo 2 dvorca). Ljubljana, okolica: Borovnica (Brezovica 2 dvorca,
Dražica 3 dvorci), Brezovica (Notranje gorice 2 dvorca, Plešivica 1 dvorec), Polhov gradeč (Dolenja vas 1 dvorec), Tomišelj (Brest 1 dvorec, Jezero 5 dvorcev, Tomišelj 1 dvorec), Vrbljene (Strahomer in Vrb-Ijene po 1 dvorec), Vrhnika (Lesno brdo 2 dvorca).
Garje konj.
Brežice: Blanca (Blanca 1 dvorec). Novo mesto:
Šmihel-Stopiče (Stranska vas 1 dvorec), Žužemberk (Šmihel 1 dvorec).
Steklina.
Brežice: Zakot (Sv. Lenart 1 pes). Novo mesto: Šmihel-Stopiče (Gorenja Težka voda 1 pes).
Svinjska kuga.
Brežice: Bizeljsko (Nova vas 8 dvorcev). Črnomelj: Metlika (Metlika 1 dvorec). Kamnik: Domžale (Domžale 1 dvorec). Krško: Št. .Rupert (Spodnje Jesenice 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Dobrunje (Hrušica 1 dvorec). Novo mesto: Ambrus (Brezov dol 1 dvorec), ŠmiheLStopiče (Mali Podljuben 1 dvorec), Zagradec (Breg 1 dvorec), Žužemberk (Cvibel 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Kočevje: Turjak (Rašica 3 dvorci). Kranj: Kranj (Kranj 1 dvorec), Naklo (Bistrica in Podtabor po 1 dvorec). Litija: Litija (Št. Jurij 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Iška loka (Iška loka 1 dvorec), Iška vas (Iška 1 dvorec), Log (Lukovica 1 dvorec), Vrhnika (Bevke, Verd in Vrhnika po 1 dvorec), Želimlje (Sevnik 1 dvorec). Radovljica: Breznica (Breg 1 dvorec), Lesce (Hraše 1 dvorec).
V Ljubljani, dne 29. septembra 1926.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: načelnik Kremenšek s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
U. br. 18.182/1.
Poziv društvom.
Vsa društva tukajšnje oblasti, katerih pravila so sestavljena v nedržavnem jeziku, pozivljem, daj mi predlože po pristojnem policijskem oblastvu I. stopnje najkesneje do dne 31. decembra 1 9 2 6. društvena pravila, sestavljena v službenem jeziku, ker bom sicer smatral, da nimajo po § 24. društvenega zakona z dne 15. novembra 1867., št. 134 drž. zak., več zakonitih pogojev za pravni obstoj.
V Mariboru, dne 20. septembra 1926.
Veliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmajer s. r.
Vet. br. 712/4.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 27. septembra 1926.
Opomba: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin
pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Dolnja Lendava; Kapca (Kapca 1 dvorec), Za-mostje (Zamostje 1 dvorec). Konjice: Konjice, okolica (Breg 1 dvorec). Prelog: Draškovci (Oporovci 3 dvorci).
Konjske garje.
Murska Sobota: Kovačovci (Kovačovci 1 dvorec), Pertoča (Pertoča 1 dvorec), Polana (Polana 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Sv. Štefan (Babna gora
1 dvorec).
Steklina.
Ptuj: Hlaponci (Hlaponci 1 dvorec).
Svinjska kuga. «
Celje: Sv. Pavel pri Preboldu (Kaplja vas 1 dvorec). Ljutomer: Ljutomer (Ljutomer 6 dvorcev), Stročja vas (Stročja vas 2 dvorca). Maribor, desni breg: Činžat (Činžat 2 dvorca), Ruta (Ruta 4 dvorci), Loka (Planica 2 dvorca), Sv. Lovrenc na Pohorju (Sv. Lovrenc 1 dvorec), Pobrežje (Pobrežje 1 dvorec), Rdeči breg (Rdeči breg 1 dvorec), Recenjak (Recenjak 4 dvorci), Smolnik (Smolnik 1 dvorec). Maribor, levi breg: Spodnji Duplek (Spodnji Duplek 1 dvorec). Murska Sobota; Petanjci (Petanjci 26 dvorcev). Prevalje: Prevalje (Stražišče 1 dvorec). Ptuj: Vurberk (Stara Krčevina 2 dvorca).
Svinjska rdečica.
Maribor, levi breg: Spodnji Gušteraj (Spodnji Gušteraj 1 dvorec), Osek (Osek 1 dvorec). Prevalje: Libeliče (Gorče 1 dvorec), Prevalje (Farna vas 1 dvorec), Vuzenica (Vuzenica 1 dvorec). Ptuj: Cirkovce (Pongerci 1 dvorec), Mezgovci (Mezgovci 1 dvorec), Sakušak (Botkovci 2 dvorca), Spuhlje (Spuhlje 1 dvorec), Trnovci-Sela (Trnovci 3 dvorci).
Tuberkuloza govedi.
Maribor, levi breg; Krčevina (Petrovo selo 1 dvorec).
Cebelna gniloba.
Ljutomer; Cven (Oven 2 dvorca, Gornje Krapje 3 dvorci, Spodnje Krapje 2 dvorca), Kamenščak (Kamenščak 2 dvorca), Ljutomer (Ljutomer 1 dvorec). Maribor, levi breg: Rošpoh (Rošpoh 1 dvorec). Ptuj: Cirkovci (Pongerci 3 dvorci).
Maribor, dne 27. septembra 1926.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Št. 9427.
Razglasi drugih uradov in oblastev,
Cw a 366/26—2.	1950
oklic.
Mirku Štefan o'v i č u, trgovcu in posestniku v Ljubljani (Spodnji šiški), Celovška cesta št. 49, je vročiti v pravni stvari Vzajemne posojilnice v Ljubljani, registrirane zadruge z omejenim jamstvom, zoper Josipa. Podobnika, posestnika v Mostah št. 145, in dr. menični plačilni nalog z dne 14. septembra 1920., opr. št. Cw a 366/26—1, s katerim mora plačati Vzajemni posojilnici v Ljubljani znesek 5050 Din s pripadki.
Ker je sedanje bivališče Mirka Stefanoviča neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Ivan Modic, odvetnik v Ljubljani.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek II. a,
dne 25. septembra 1926.
S 31/25—17.	1975
Odprava konkurza.
Prezadolženec; Albert K o p a č, trgovec v Slo-venjgradcu.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 31/25—2 o prezadolženčevi imovini, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila; prisilna poravnava.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 20. avgusta 1926.
S1 7/26—68	1978
Potrditev prisilne poravnave.
Konkurzna stvar Janka C i z a j a, trgovca v Marenbergu.
Prisilna poravnava, sklenjena pri naroku dne 10. avgusta 1926. pred okrajnim sodiščem v Marenbergu med prezadolžencem Jankom Cizajem in njegovimi upniki, se po § 152. k. r. potrjuje.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 30. septembra 1926.
S 17/26-4.	1979
Določitev posebnega ugotovitvenega naroka.
Konkurzna stvar Miloja Repica, trgovca v Domžalah.
Posebni ugotovitveni narok za ugotavljanje naknadno prijavljenih terjatev se določa na dan 6. oktobra 1926.
ob pol desetih pri tem sodišču v sobi št. 6.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek II.,
dne 21. septembra 1926.
Nc I 544/26—2.	1889 3—3
Oklic.
mičnin: davčna občina Žužemberk, vi. št. 25, kamor spada tudi hiša v Žužemberku št. 21.
Cenilna vrednost: 72.672 Din, najmanjši ponudek: 48.448 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Žužemberku,
dne 30. avgusta 1926.
370.
Tarifno obvestilo: A. o direktnem blagovnem prometu med Francijo, Belgijo* in Luxemburgom na eni in kraljevino Romunijo na drugi strani; B. o direktnem blagovnem prometu med saarskim območjem v provozu skozi Francijo na eni in kraljevino Romunijo na drugi strani.**
Uvod.
Naslednje železniške uprave prevzemajo čez mejne prehode, navedene v prilogi I, prevoz blaga, vozil, živih živali in mrličev na podstavi odredb te tarife:
Francoske železniške uprave:
Uprava francoskih vzhodnih železnic v Parizu. Uprava francoskih severnih železnic v Parizu. Uprava, pariških krožnih železnic v Parizu. Uprava francoskih državnih železnic v Parizu. Uprava francoskih južnih železnic v Parizu. Uprava železnic: Paris-Lyon-Sredozemsko morje Parizu.
Uprava železnice; Paris-Orleans v Parizu. Uprava alzaško-lotarinških železnic v Strass-bourgu.
Belgijske železniške uprave:
Uprava belgijskih državnih železnic v Bruselju. Generalna inšpekcija belgijskih severnih železnic v Liege-u.
Direkcija chimayjskih železnic v Chimayju. Direkcija železnice Gand-Terneuzen v Gandu. Direkcija železnice: Mecheln-Terneuzen v St. Ni-
colasu.	.v. v 1	.v.
Luxemburske železniške uprave:
Uprava železnice: Wilhelm-Luxemburg v Strass-bourgu.
Uprava železnice: Prinz Heinrich v Luxemburgu.
Železniška direkcija saarskega območja v Saar-briicknu.
Družba nemških državnih železnic v Berlinu.
Avstrijske zvezne železnice na Dunaju. Italijanske državne železnice v Rimu.
Izkaz 0 stanju bolnikov v bolnicah Slovenije z dne 11. septembra 1926.	
	Število oskrbovan-
Ime bolnice	cev v vseh oskrbovalnih razredih
Splošna bolnica v Ljubljani		539
Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani .	97
Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani .	264
Blaznica-hlralnica v Ljubljani		227
Bolnica za duševne bolezni na Studencu .	412
Splošna bolnica v Mariboru . .	271
Javna bolnica v Celju.	205
Javna bolnica v Brežicah		94
Javna bolnica v Slovenjgradcu. .	92
Javna bolnica v Murski Soboti		96
Javna bolnica v Ptuju		49
Hiralnica v Ptuju		116
Hiralnica v Vojniku		175
Ženska javna bolnica v Novem mestu . .	50
Bolnica usmiljenih bratov v Kandijl.	59
Javna občinska bolnica v Krškem . . .	59
Javna bolnica v Čakovcu ....	64
Postaja za trahom v Prelogu		36
Skupaj. . .	2905
V Ljubljani, dne 25. septembra 1926.
Inspektor ministrstva za narodno zdravje: dr. Vukićević s. r.
Na prošnjo Ivana Plemlja, stavbnika na Bledu št. 175, se uvaja postopanje za izrek o neveljavnosti reverza, ki ga je izdala direkcija za šume v Ljubljani o kavciji, vloženi v blagajniški dnevnik za poslovno leto 1926./1927. pod tek. št. 25 dne 10. junija 1926. v vrednosti 13.000 Din.
Imetnik tega reverza se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice venem letu od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku izrekel reverz za neveljavnega in bi se izdal prosilcu sklep, da sme dvigniti kavcijo.
Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek L,
dne 16. septembra 1926.
P 58/26—10.	1937
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 26. julija 1926., opr. št. P 58/26—3, je bila Jožefa Sotlar, prej stanujoča v Malem Trnu št. 5, zaradi umobolnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnico ji je postavljena Alojzija Pečnik, vdova Sotlar, v Malem Trnu št. 5.
Okrajno sodišče v Krškem, oddelek I.,
dne 20. septembra 1926.
E 138/26—7.	s	1955
Dražbeni oklic.
Dne 7. oktobra 192 6. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 prisilna dražba nepre-
Češkoslovaške državne železnice v Pragi. .Švicarske železniške uprave:
Generalna direkcija švicarskih zveznih železnic v Bernu.
Direkcija bernskih alpskih železnic (Bern-Lötsch-berg-Simplon) v Bernu.
Madžarske železniške uprave:
Direkcija kr. madžarskih državnih železnic v Budimpešti.
Direkcija dunavsko-savsko-jadranske železniške družbe v Budimpešti.
Madžarske privatne železnice, kolikor se uporablja nanje mednarodna konvencija.
Železniške uprave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev:
Generalna direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu.
Privatne železnice, ki so pristopile k mednarodni konvenciji.
Poljske državne železnice v Varšavi.
Romunske državne železnice v Bukarešta.
* Te posebne reglementame odredbe veljajo tudi v prometu od postaj in do postaj železnice: Gand-Terneuzen in: Mecheln-Terneuzen, ki so na nizozemskem ozemlju.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 15. septembra 1926., št. 208. (LV. — 1926.)
L
Obče reglementarne odredbe.
Blago, vozila, žive živali in mrliči se prevažajo izza dne 1. avgusta 1926. na podstavi mednarodne bernske konvencije (m. k.) za prevoz blaga z dne 14. oktobra 1890. in njenih izvršitvenih odredb z izpremembami in dopolnitvami vred kakor tudi z enotnimi dodatnimi odredbami, kolikor niso določeni v naslednjih točkah odstopki.
n.
Posebne reglementarne odredbe.
1) Predmeti, izključeni od vožnje (člen 3. m. k.).
Od prevoza z direktnimi mednarodnimi tovornimi listi so izključeni: zlato in srebro v palicah, platina, kovani denar, bankovci, vrednostni papirji, dokumenti, dragi kameni, pravi biseri in dragocenosti.
2) Obveznost železnice, vršiti prevoz (člen 6. m. k.).
Na belgijskih, romunskih, jugoslovanskih, nemških, avstrijskih, madžarskih, italijanskih, poljskih, saarskih, švicarskih in češkoslovaških železnicah so dopuščeni spremljevalci železniških prevoznih sredstev na lastnih kolesih, kakor n. pr. lokomotiv, zalogovnikov (tenderjev) itd. V njih dolžnost spada mazanje. Če pri teh pošiljkah ni spremljevalcev, opravlja mazanje železnica ob stroških pošiljateljevih in na njegovo odgovornost.
3) Vsebina tovornega lista (člen 6. m. k.).
a)	Pošiljatelj mora predpisati v tovornem listu na prostoru, določenem za to, one mejne postaje iz se-znamka mejnih prehodnih postaj (glej prilogo I), po katerih naj se pošiljka odpošlje.
b)	če se zahteva uporaba direktne tarife za del prog, čez katere se pošiljka prevaža, se vrši prevoz za ta del proge po odredbah dotične tarife.
c)	Pošiljateljevi podatki in njegove izjave v tovornem listu morajo biti po § 2., odstavku (2), izvršitvenih odredb mednarodne konvencije spisani v francoskem ali nemškem jeziku; spisati jih je treba v latinici.
č) Pošiljatelj mora zabeležiti pri vozovnih tovorih na tovornem listu v razpredelku, določenem za to, poleg številke in znaka svojine še tovorno težo voza, ker je to v njegov prid.
d)	Če je predajna postaja pogrešno sprejela tovorni list brez prevoda, potrebnega po § 2., odstavku (3), izvršitvenih odredb člena 6. mednarodne konvencije, mora predajna mejna postaja sestaviti ta prevod. V tem primeru se smatra, da jo je pošiljatelj za to pooblastil, ter ni odgovorna za točnost prevoda.
4) Vkladanje in oznamenovanje blaga (člen 9. m. k.).
Kosovno blago mora biti opremljeno z listkom, na katerem je označeno z razločnimi in čitnimi črkami poleg predajne in namembne postaje prejemnikovo ime z njega naslovom.
5) Carinski, davčni in policijski predpisi (člen 10. m. k.).
Če tovornemu listu niso priloženi potrebni spremni dokumenti zato, ker se hranijo na mejni postaji, se mora v tovornem listu točno označiti postaja, kjer so deponirani.
6) Izračunavanje voznine (člen 11. m. k.).
a)	Pristojbina za desinfekcijo se pobira po tarifi postranskih pristojbin one železnice, ki vrši desinfekcijo.
b)	Voznina in druge pristojbine se računijo za prevozni pot po veljavnih tarifah (lokalnih ali zveznih), če je izpolnil pošiljatelj vse pogoje za njih uporabo.
c)	Ce določa tarifa ene ali druge železnice za iz-vestno blago ali izvestne proge samo en način prevoza, se sme uporabljati ta tarifa na brzovozne in na sporovozne pošiljke, ako se uporabijo dobavni roki, ki so določeni za dotično pošiljko v § 6. izvršitvenih odredb mednarodne konvencije.
7)	Plačevanje voznine (člen 12. m. k.)
a)	Tečaj za preračunavanje odreja ona uprava, ki preračunava.
b)	Pošiljatelj mora naknadno plačati manjek voz-
nine, če deponirana vsota ne zadošča [glej enotno dodatno odredbo 2)].	,
8)	Povzetja in predjemi (člen 13. m. k.).
a)	Povzetja in predjemi se morajo označiti v valuti predajne države. Tečaj za preračunavanje določa uprava, ki preračunava.
b)	Povzetje, določeno s tarifo, plača pošiljatelj, če se je povzetje opustilo po njegovi zahtevi.
9) Dostavni roki (člen 14. m. k.).
Za dostavne roke veljajo roki mednarodne konvencije, podaljšani z dopolnilnimi roki, ki so jih odobrile države, katerih proge se udeležujejo prevoza.
10) Pošiljateljeve naknadne naredbe (člen 15. m. k.).
a)	Predajna postaja mora poslati naknadno naredbo oni postaji, ki naj postopa po njej, po pošti v priporočenem pismu, in sicer vselej, torej tudi, če je priobčila to naredbo najprej brzojavno. Poštnino plača pošiljatelj.
b)	Ce odredi pošiljatelj, da se izdaj pošiljka na vmesni postaji, se izračuni voznina do te postaje na podstavi one tarife, ki velja med predajno in to vmesno postajo.
Ce odredi pošiljatelj, da se pošiljka vrni na predajno postajo, se izračuni voznina:
(1)	do postaje, kjer je bila pošiljka ustavljena, po tarifi, ki velja med to postajo in predajno postajo;
(2)	od vmesne postaje, kjer je bila pošiljka ustavljena, do predajne postaje po tarifi, ki velja za to progo.
Ce odredi pošiljatelj nadaljnji prevoz do druge postaje, se izračuni tarifa:
(1)	do postaje, kjer je bila pošiljka ustavljena, po tarifi, ki velja med to postajo in predajno postajo;
(2)	od vmesne postaje, kjer je bila pošiljka ustavljena, do nove namembne postaje po tarifah, ki veljajo med tema dvema postajama.
Francoske;	Saarske:
Forbach f-re	Saarbrücken Hbf. Grz.
Rarreguemines
Bliesbruck f-re	Reinheim (Saar)	Grenze
4.) Francosko-nemške mejne prehodne postaje.
Francoske:	Nemške:
Sierck f-re2	Perl Grenze2
Wissembourg f-re	Kapsweyer f-re
Lauterbourg f-re	Berg (Pfalz) Grenze
Wintersdorf f-re Kehl
Breisach f-re Neunburg f-re Palmrain f-re
5.) Francosko-švicarske mejne prehodne postaje.
Francoske:	Švicarske:
Basel El.
Basel S B B.
Pfetterhouse f-re	Bonfol f-re
Delle f-re
Villers f-re	Le Locle f-re
Les Verrieres f-re Vallorbe f-re (Pontarlier) Vallorbe-gare (Bf.)
Grassier f-re	Divonne-les-Bains trs.
Geneve-Cornavin
St. Gingolph f-re	Bouveret f-re
11) Zavarovanje dostavnega roka (člen 38. m. k.).
a)	Vsota za zavarovanje dostavnega roka se mora označiti v valuti predajne države.
b)	Pristojbina za zavarovanje dostavnega roka se računi po dejanski razdalji, ki se jemlje za osnovo izračunu voznine na poedinih progah. Vendar pa se najmanjša pristojbina ne računi za vsak del prog, za katerega se računi voznina posebe.
Taksa za zavarovanje dostavnega roka znaša Vi Vod deklariranega zneska za vsakih 10 km, t. j. 25 p na vsakih 1000 Din deklariranega zneska in za vsakih začetih 10 km.
c)	Tečaj preračunavanja določa ona uprava, ki preračunava.
6.) Francosko-italijanski m.ejni prehodni postaji.
Modane frontiere Vintimille f-re (Ventimiglia)
7.) B el gi j s k o-n e m š k e mejne prehodne postaje.
Belgijske:	Nemške:
Plombieres f-re4 Montzen f-re Montzen f-re Hergenrath f-re3 Raeren f-re Losheimergraben f-re Steinbrück f-re
Aachen West Grenze4 Aachen West Grenze Ronheide Grenze3 Ronheide Grenze Walheim Grenze Losheim Grenze Bleialf Grenze
Priloga I.
Seznamek mejnih prehodnih postaj.
1.) Francosko-	belgijske mejne pre
hodne postaje.	
Francoske:	Belgijske:
Ghyvelde frontiere	Adinkerke f-re
Boeschepe f-re	Abeele f-re
Houplines f-re	Le Touquet f-re Comines
Halluin f-re	Menin
Tourcoing f-re	Mouscron f-re
Wattrelos f-re	Herseaux f-re
Baisieux f-re	Blandain f-re
Bachy-Mouchin f-re	Rumes f-re
Maulde-Mortagne f-re	Bleharies f-re
Blanc-Misseron f-re	Quievrain f-re
Bavay f-re	Roisin-Autreppe f-re
Feignies f-re	Quevy f-re
Jeumont f-re	Erquelines f-re
Anor f-re	Momignies f-re
Vireux f-re	Treignes f-re Givet
Ecouviez f-re	Lamorteau f-re
Mont St. Martin f-re	Athus f-re
2.) Francosko	-luxemburške mejne
prehodne postaje.	
Francoske:	Luxemburške:
Mont Sit. Martin f-re	Rodange f-re
Audun-le-Tiche f-re	Esch sur Alzette f-re
Zoufftgen f-re	Bettembourg f-re
8.) B e 1 g i j s k o-l u x e m b u r š ke mejne pre
hodne Belgijske: Sterpenich f-re Benonchamps f-re Gouvy f-re Lengeler f-re
9.) Luxembursko hodni Luxemburška: Wasserbillig f-re
postaje.
Luxemburške: Kleinbettingen Grenze Schimpach Grenze Trois Vierges Grenze Wilwerdange Grenze
nemški mejni pre-postaji.
Nemška:
Igel Grenze
10.) Saarsko -nemške mejne prehodne postaje.
Saarske:	Nemške:
Saarhölzbach Grenze Limbach (Kreis Saarlouis) Grenze
Namborn Grenze
Jägersburg Grenze Homburg (Saar) Grenze Einöd (Saar) Grenze
Taben Grenze Büschfeld Grenze
Türkismühle Grenze Schönenberg-Kübelberg Grenze
Eichelscheid Grenze Zweibrücken Grenze
11.) Švicarsko-h o d n
Švicarske: Basel Bad. Bf. Waldshut Schaffhausen Singen (Hohentwiel)
nemške mejne pre-e postaje.
Nemške: Konstanz Friedrichshafen Lindau Stadt5 Lindau-Reutin6 7 8
3.) Francosko-saarske mejne prehodne postaje.
Francoske;	Saarske:
Merzig (Saar)1 Dillingen (Saar)
Bous (Saar)
Hostenbach West Völklingen
1 Samo v prometu s postajami, ki so te-le: Abon-court Mosel, Dalstein-Menskirch, Grindorf, Homburg-Budange, Monneren, Waldweistroff in Waldwiese (postaje na progi od Merziga do Saara)—Bettelain-ville (Mosel).
2	Prehodni promet čez Perl-Sierck se vrši:
a)	v Perlu (Grenze) za brzovozno in sporovozno kosovno blago,
b)	v Perlu (Grenze) grdi za vozovne tovore. Razdalje za oba prehoda so enake.
3	Omejeno na prevoz pošiljk belgijske tarife I. (ekspresno blago) in tarife II. (brzovoz) kakor tudi za neomejen promet z belgijskimi postajami: Aste-net, Eupen, Herbesthal in Hergenrath.
4	Dopuščeno, če so določene v belgijski lokalni tarifi razdalje.
5	Samo za prevoz brzovoznega blaga.
6	Samo za prevoz sporovoznoga blaga.
12.) Nemško-ceškoslovaške mejne
p r e h o d n Nemške: Haidmühle Eisenstein Furth im Wald Eger
Franzensbad
Klingenthal
Johanngeorgenstadt
Weipert
Reitzenhain
Moldau
Bodenbach
Tetschen
Sebnitz
Eberbach (Sa.) Warnsdorf Reichenberg Seidenberg
Hermsdorf b. Friedland Heinersdorf (Tafelfichte) Polaun
Liebau (Schlesien) Halbstadt Mittelsteine Mittelwalde
Heinersdorf (Oberschles.)
Ziegenhals
Jägerndorf
Troppau
Kuchelna
Oderberg
postaje.
Češkoslovaške: Haidmühle Železna Ruda Brod nad Lesy Cheb
Frantiskovy Läzne Klingenthal ČSD J ohanngeorgenstadt Vejprty ČSD Reitzenhain CSD Moldava v Cechäch ÖSD Podmokly ČSD Dečin Sebnice
Georgswalde-Eberbach Yarnsdorf Liberec ČSD Seidenberg
Hefmanice u Frydlantu
JindfichovicepodSmrkem
Polubny ČSD
Libava
Mezimesti
Stfedni Stenava
Mezilesi v Kladsku
Hynöiee v Hornim Slezsku
Hlucholazy
Krnov CSD
Opava
Chuchelna
Bohumin CSD
13.) Nemško-avstrijske mejne pre hodne postaje.
Avstrijske:
Passau
.Simbach (Inn)
Salzburg
Kufstein
Nemške: Mittenwald Grenze Lindau-Reutin7 Lindau Stadt8
14.) Svicarsko-avstrijski mejni pre hodni postaji.
Buchs (St. Gallen)
St. Margrethen
15.) Češkoslovaško prehodne
Češkoslovaške:
Horni Dvorište Češke Yelenice Slavonice ÖSD Satov
Hevlin nad Dyji Novosedly-Drnholec Bfeclav
Devinska Nova Ves Bratislava Petržalka
-avstrijske mejne postaje.
Avstrijske: Summerau Gmünd Zlabings Unter-Retzbach Laa a. d. Thaya Wildendürnbach Bernhardsthal Marchegg Kittsee
16.) Avstrijsko-italijanske mejne prehodne postaje.
Avstrijske:
Brenner
Innichen
Tarvis
Italijanske: Brennero S. Candido Tarvisio Centrale
17.) Švicarsko-italijanske mejne prehodne postaje.
Chiasso
Pino
Iselle
18.) Avstrijsko-madžarske mejne prehodne postaje.
Avstrijske:
Nickelsdorf
Pamhagen
Baumgarten
Loipersbach-Schattendorf
Mogersdorf
Madžarske: Hegyeshalom Meksziköpuszta Sopron Gy. S. E. V. Agfalva Szentgotthärd
19.) Ceškoslovaško-madžarske mejne prehodne postaje.
Češkoslovaške:	Madžarske:
Bratislava-Petržalka Nove Komärno	Komärom
Parkän-Näna	Szob
7	Samo za prehod sporovoznega blaga.
8	Samo za prehod brzovoznega blaga.
Češkoslovaške:
Šahy9
Lučenec9
Rad’ovce
Siač I
TornaTa j
Turna pri Moldave
Caha
Slovenske Nove Mesto Čop
20.) Avstrijsko-p r e h o Avstrijske: Rosenbach Bleiburg Lavamünd Spielfeld Radkersburg
Madžarske:
Dregelypalänk9
Ipolytarnöcz9
SomosköujÄlu
Bänreve
Tornanädaska
Hidasnemeti
Sätoraljaüjhely
Zähony
jugoslovanske mejne dne postaje.
Jugoslovanske: Jesenice Prevalje Dravograd-Meža Št. Hj
Gornja Radgona
21.) Italijansk o-j u p r e h o d n Italijanske:
Fusine Laghi Piedicolle Postumia Fiume trs.
oslovanske mejne postaje.
Jugoslovanske: Kranjska gora Bistrica-Bohinjsko jezero Rakek Fiume trs.
22.) Madžarsko-jugoslovanske mejne
p r e h o d n Madžarske: Murakeresztür Gyekenyes Bares
Magyarböly
Kelebia
Röszke
Szöreg
postaje.
Jugoslovanske: Kotoriba Koprivnica Virovitica Beli Manastir Subotica Horgoš
Banatsko Arandjelovo trs.
23.) Češkoslovaško-poljske mejne prehodne postaje.
Petroviče u Bohumina
Tešin
Zwardon
Suchä Hora
Orlov na Slovensku
Medzi Laborce
tawoczne
24.) Češkoslovaško-romunske mejne prehodne postaje.
Češkoslovaški:	Romunski:
Cornyj Arduv	Halmei
Trebuza Bily Potok	Valeä Visäului
25.) Madžarsko-romunske mejne prehodne postaje.
Madžarske:
Nyiräbräny
Biharkeresztes
Kötegyän
Lököshäza
Romunske: Dealul lui Bran Episcopia Bihor Salonta Mare Curtici
26.) Jugoslovansko-romunske mejne prehodne postaje.
Jugoslovanske: Velika Kikinda Jaša Tomič Vršac Bela Crkva
Romunske:
Jimbolia
Stamora Moravita
Cruceni
Bazias
27.) P o 1 j s k o-r o m u n s k i mejni prehodni postaji.
Poljska:	Romunska:
gniatyn-Zalucze	Grigore Ghica Vodä
Iz komercialnega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 16. julija 1926.; G. D. K. O. br. 1809/26.
Št. 6165/1926.	1977
Razglas.
Mlekarska zadruga v Podhomu pri Bledu, r. z. z o. z., in Kmetijska strojna zadruga v Zasipu pri Bledu, r. z. z o. z., uživata po naredbi gospoda ministra za finance z dne 25. decembra 1923., br. 43.322 (Uradni list z dna 7. januarja 1924., št. 3/1), oprostitev od plačevanja taks, navedenih v tej naredbi, izza dne 25. septembra 1926. za čas, dokler veljajo sedanja pravila.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani,
dne 24. septembra 1926.
9 Otvorjene samo za vozovne tovore.
Št. 5661/H in 5662/11.	1974 2—1
Razpis dobav.
Podpisana direkcija razpisuje dobavo: a) 50 m3 plohov za žago, b) 130 m3 jamskega lesa.
Rok za predložitev ponudb najkesneje do dne 9. oktobra 1 92 6. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 28. septembra 1926.
Št. RU 42/96—45, RU 120/04 in RU 102/04.
Razglasi o razgrnitvi načrtov o razdelbi in ureditvi užitnih in oskrbovalnih pravic glede zemljišč, solastnih posestnikom v Gabrju, o nadrobni razdelbi skupnega sveta posestnikov v Planini in Gradcu kakor tudi o nadrobni razdelbi skupnega sveta posestnikov v Trebel-
v ,. niku in Vrbovški vasi.
Načrti:
a)	o nadrobni razdelbi in ureditvi parcel, vpisanih v katastralni občini Gabrju pod vi. št. 357, in nerazdeljenega dela parcele št. 997/3, vpisane pod vi. št. 551 iste katastralne občine;
b)	o nadrobni razdelbi parcele št. 274/4, dela parcele št. 274/6, parcel št. 274/5 in 2153, vpisanih pod vi. št. 107 katastralne občine Planine, in parcele št. 309/1, vpisane pod vi. št. 215 iste katastralne občine;
c)	o nadrobni razdelbi parcel št. 2022 in 1801, ležečih v katastralni občini Planini in vpisanih pod vi. št. 111, in pare. št. 323, ležeče v isti katastralni občini,
bodo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., kranjski dež. zak. št. 2 iz leta 1888., razgrnjeni na vpogled vsem udeležencem, in sicer: načrt pod a) od dne 5. oktobra 1926. do vštetega dne 18. oktobra 1926. v občinskem uradu v Velikih Brusnicah, načrta pod b) in c) pa od dne 6. oktobra 1926. do vštetega dne 19. oktobra 1926. v občinskem uradu pri Sv. Križu pri Kostanjevici.
Obmejitev načrtov s kolci na mestu samem se je že izvršila.
Načrt pod a) se bo pojasnjeval dne 5. oktobra 1926. v času od pol petnajstih do petnajstih v občinskem uradu v Velikih Brusnicah, načrt pod b) dne 6. oktobra 1926. v času od pol šestnajstih do pol sedemnajstih v občinskem uradu pri Sv. Križu in načrt pod c) dne 7. oktobra 1926. v času od osmih do devetih istotam.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper te načrte v 30 dneh od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. zoper načrt pod a) od dne 5. oktobra 1926. do dne 3. novembra 1926., zoper načrta pod b) in c) pa od dne 6. oktobra 1926. do dne 4. novembra 1926. pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 25. septembra 1926.
Oblastni komisar za agrarske operacije: dr. Spiller-Muys s. r.
Razne objave.
1976	Poziv upnikom.
Prva jugoslovanska tovarna igralnih kart, družba z o. z. v Ljubljani, je prešla v likvidacijo.
Upniki družbe se pozivljejo, naj. prijavijo svojo terjatve podpisani tovarni v treh mesecih.
Prva jugoslovanska tovarna igralnih kart,
družba z o. z. v likvidaciji v Ljubljani.
1973	Objava.
Izgubila sem dne 17. avgusta 1926. pri kolodvorski blagajni v Ljubljani potni list, izdan po sreskem poglavarju v Celju dne 6. maja 1926., št. 17.533, z vizo za potovanje v Francijo.
Proglašam ga za neveljavnega.
Alojzija Vipotnik s. r. v Petrovčah,
____.----- .—_____________
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani,