Edini slovenski dnevnik -: t Zedinjenih državah. :- Velja za vse leto. •. $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS NARODA 3C=)(27 List slovenskih delavcev v Ameriki. [jj The only Slovenian daily in the United States Issued every day except U| Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second- Class Matter, September 21, 1903, at the Pošt Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 120. — ŠTEV. 120. NEW YORK, FRIDAY, MAY 22, 1914. — PETEK, 22. MAJA, 1914. VOLUME XXII — LETNIK XXII. . Saltillo in Pueblo v rokah ustašev. Carranza in posredovalna pogajanja. <-: KONSTITUCIJONALISTI SO SE POLASTILI TEH DVEH VAŽNIH FEDERALNIH POSTOJANK. ZAJELI SO TUDI NEKI PARNIK TER IZKRCALI ČETE V BLIŽINI VERA CRUZAZA POHOD PROTI MEXICO CITY. Padec Panuca. ODPOSLANCI, KI SE VDELEŽUJEJO POGAJANJ V NIAGARA FALLS. B P08RED0VALNA POGAJANJA NISO RODILA DOSEDAJ ŠE NOBENEGA USPEHA. — V W ASHINGTONU KROŽIJO VESTI, DA SE PRIPRAVLJATA VOJNI IN MORNARIŠKI DEPARTMENT ZA NA DALJNO AKCIJO. Niagara Falls, Ont., 21. maja. Tu prevladuje nabiranje, da se bo mehiška situacija v najkrajšem času korenito izpivmenila. Kakor znano je došla sprva i/. Mexico City brzojavka, v kateri se je glasilo, da hoče Jluerta odstopiti, ako hi hilo to neobhodno potrebno za uspeh pogajanj. Takoj nato pa je prišla druga, s katero se je 'popolnoma dementi-ralo prvo. Vsakdo ve, da ne ho odobril predsednik Wilson nobenega dogovora, ki bi ne vseboval takojšnega odatranjenja lluerte. Domneva se pa tudi, da bi odposlanci sploh ne sprejeli te naloge, ako bi vedeli vnaprej, da je ne bo mogoče rešiti na povoljen način. Danes so se posvetovali posredovalci Brazilije, Argentine in Chile z zastopniki lluerte. Raba-sa je pojasnil situacijo s stališča diktatorja ter stavil predloge, na podlagi katerih bi se dalo r«*šiti zadevo. Mexico City, Mehika, 21. maja. — General lluerta je danes javno izjavil, da ne bo resigni-ral, temveč da bo branil domovino proti notranjim in zunanjim sovražnikom. Juarez, Mehika, 21. maja. — Od generala Ville je došlo v Pa-redon oficijelno obvestilo, da so federalci izpraznili Saltillo ter da so mesto zasedli konstituci jona-listi. Posameznosti v poročilu ni navedenih. Kederalci se umikajo v južni smeri proti San Luis Potosi, vendar pa ogrožajo njih pot usta-ške čete pod poveljstvom generalov Guierrez in Carrera Pričakuje se, da bo Saltillo prihodnje provizo^ično glavno mesto konstitueijonalistov ter da se bo nahajal tu glavni stanfar-ranze. Enstancion Amargos, Mehika, 21. maja. — Ženske, ki sledijo vsaki armadi v Mehiki, so se na jdličen način vdeležile bojev pri Zartuche, ki so divjali v nedeljo. Ko so zapuščali federalist! železniške vozove, so jim sledile ženske z inunicijskimi zaboji, ne da bi se zmenili za streljanje konstitueijonalistov. Druge zopet so streljale s streh vozov kot pravi vojaki. Vera Cruz, Mehika, 21. maja. Državni department v Washing-tonu j- mnenja, da so sedaj zapustili vtfi Arnerikanci mehiško ozemlje. Koliko Amerikancev se je prevedlo iz Mehike v Združene države še ni ugotovljeno. Ve se le, da je v preteklem letu bivalo v Mehiki 75,0(H) Amerikancev. Torreon, Mehika, 21. maja. — George Oarothers, zastopnik Zdr. držav pri konstitueijonalistih, je danes brzojavnim potom vprašal generala Villo, kaj je pravzaprav z ameriškim konzulom Sillimanom. Villa je obljubil, da bo takoj uvedel preiskavo. Večkrat se je poročalo, da se nahaja Silliman v ječi. Washington, D. ('., 21. maja. Prva poročila iz Niagara Falls o 'posredovalnih pogajanjih 1iiso nič kaj zadovoljiva. Vsled tega se ni prav nič prenehalo s pripravami za eventuelno vojno med j Mehiko in Združenimi državami. Konstitucijonalisti se pripravljajo na pohod proti Mexico City ter se dvizajo raditega, da bi jim ' eventuelen uspeh pogajanj ne branil zavzeti mesto z orožjem v roki. Najprvo hočejo imeti v rokah glavno mesto in staviti nato svoje pogoje. Združene države pa ne bodo dopustile, da bi Villa in Carranza vladala po svoji volji. Vsled tega hočejo zavzeti mehiško glavno mesto predno se ga polastijo ustaši. Tampico, Mehika, 21. maja.— Poizvedovalci ustašev so zapazili 62 milj severno od Tampiea kakih H500 mož broječo armado fe-deraleev. Vest o tem je zelo presenetila ustaše, kor se je domnevalo, da se nahajajo federalci na begu proti San Luis Potosi. Raditega se domneva, da bo zopet prišlo do nemirov v petro-lejskih okrajih. Federalci so dosti močni, da napravijo dosti Škode, ako bi kaj takega nameravali. General Zaragoza, poveljnik federalcev, pa je odločno izjavil, da ne bo pustil poškodovati imetja inozemcev. EMIUO RABASA AUGUST1N fcODElGUEZ LUIS ELGUERX) govor zagovornika Mantona. Govcr Becker j evega zagovornika je napravil na porotnike in občinstvo globok utis. "SVOBODO ALI SMRT!" Okrajni pravdnik Whitman je zagovarjal svoje priče. On je prepričan o njegovi krivdi, —o — Danes dopoldan se bo odločila usoda prejšnjega policijskega poročnika Charles Beckerja, ki je obdolžen, da je dal umoriti igral- Pred poroko. Madrid, Špansko, 21. 00. Roparji so odnesli le $18 v gotovini. Kakor hitro je zapazil Houghtaling roparje, j,» brzojavno obvestil milj oddaljeni urad v Ilaverstraw. Njegovo brzojavko se je sprva smatralo za šalo, do- ca Rosenthala. Včeraj popoldan kler ni oddal besed: "Streljati je bila sodnijska dvorana do zadnjega kotička polna; posebno ženske so bile zastopane v obilnem številu. Ko so zaslišali zadnje priče, je vstal Iieckerjev zjigovornik Manton in začel govoriti svoj zaključni govor. Najprej se je zahvalil porotnikom za pazljivost, svojim tovarišem in sodnemu dvoru. Med drugim je rekel: — Becker se je moral veliko truditi in prestati, da je postal policijski poročnik. Ljudje ga do4žijo, da je najel štiri morilce, ki so nato umorili, dozdevnega sovražnika. Ta obdolžite v ni samo neutemeljena. ampak je tudi smešna. Poglejmo, s kom skuša okrajno pravdništvo dokazati Meekerjevo krivdo. Najelo si je priče: Rose-ja. Webbera in Vallona, ki so profesionalni morilci.. Človek, ki je zmožen umora, je menda tudi zmožen krive prisege. Ali se boste, gospodje porotniki, pri reševanju problema, ki je gotovo najbolj važen v celem vašem življenju, ozirali na izpovedbe takih prič ? Potem je z izvanredno spretnostjo in sigurnostjo pobil izjave vseh prič okrajnega pravdnika. — Beckerju očitajo — je izvajal, — da se je bratil z igralci in lopovi. Bratil se ni, pač pa je občeval ž njimi, ker je to vendar njegov poklic. — Življenje obtoženca — je rekel slednjič — je v vaših rokah. Jaz nočem nobene poravnave — nobene polovičnosti. Če je kriv, naj umre na električnem stolcu. Če je pa nedolžen, mu dajte po- hočejo, na pomoč". Vsled strelov j ep ostal pozoren na drugi strani ceste stanujoči Wm. Forest. Pričel je streljati na roparje, a je moral prenehati, ker ga je o-virala pri tem' oseba postajnega načelnika. Par trenutkov nato se je slednji zgrudil na tla. Dobil je krogljo v prsa, drugo pa v glavo. O storilcih niso našli še nobenega sledu, dasiravno ju je iskala velika množica ljudi. Ker se nahaja poštni urad v istem poslopju, se domneva, da so hoteli baditi oropati oba urada. Prva vožnja 'Vaterlanda'. —o— Prva vožnja je bila nad vse uspešna. Radi močne oseke je parnik kaj težko pristal. Po vožnji, ki je bila v vsakem oziru uspešna, je dospel v ne\v-vorško pristanišče parnik *' Va-terland" Hamburg-Amerika ipa-robrodne družbe. Morski orjak je zapustil karantensko postajo ob !). uri zjutraj. Ko se j,- počasi pomikal po reki navzgor, so ga burno pozdravljale vse ladije, prevozni čolni in sploh vs<\ kar se pregiba po širnem ne\vyorškem pristanišču. Ko je hotel zaviti parnik proti doku, mu je prišla na pot majhna ladija. .Kapitan Ruser se je moral pomakniti nazaj, ako ni hotel zdrobiti čolna, ki se je nahajal pred nijm. Pri tem pa je prijel parnik močni tok oseke ter ga potegnil nizdol po reki. 2"> vlačilnih čolnov je imelo obilo posla in šele po tretjem poskusu se je -posrečilo spraviti parnik ob dok. Bilo je že 2 in pol popoldne, ko so se izkrcali prvi potniki. Vsi potniki so se najpohvalnej-še izrazili o potovanju. Posebno pomankanje vibracije je vzbudilo občudovanje potnikov 1n znani angleški graditelj parnikov A. W. Carlisle, ki se je tudi nahajal na krovu, je izjavil, da je "Va-terland" čudovita ladija. Povprečna hitrost tekom potovanja je znašala 23.2 vozljev na uro ter je pretekel parnik por od Cherbourga pa do Ambrose svetilnika v 5 dneh in sedmih urah. Med potniki se je nahajal tudi znani dan,ski pisatelj O-eorge Brandes, ki namerava prirediti v Združenih državah predavanja. Moderne Amaconke. Angleške sufragetke so korakale pred kraljevo palačo v Londonu. Velikanski kravali. London, Anglija, 21. maja. — Močne policijske oddelke, skupno 1500 mož. se je moralo pozvati danes zjutraj, da razprše več stotin bojevitih sufragetk, ki so korakale pred Buckingham palačo z namenom, da izročijo kralju Juriju peticijo. Ivo so dospele ženske do Constitution Hill, je planila v njihove vrste policija ter aretirala Mrs. Emmelino Pankhurst in par drugih voditeljic. Pretepi med policijo in sufra-getkami pred Green Park so bili kaj živahni. Tekom spopadov je bilo ranjenih več žensk in bojišče so pokrivali različni predmeti, kosi obleke, napačne kite in druge priprave ženske nečim r-nosti. Ambulančni oddelek je imel dosti posla, ker je mnogo žensk omedlelo. Kralj Jurij je sedel čisto mirno pri nekem oknu palače ter zrl na vrvenje, katero je bilo opaziti v James parku. Slednji je bil sličen vojnemu taborišču. V službi so bili vsi detektivi policijske glavnega stana v Scotland Yard in več tisoč policistov je bilo v reservi, da se jih uporabi v slučaju potrebe. Cela stvar je bila v veselje neštete množice gledalcev, ki so zasmehovali ter se rogali bedastim babnicam. Sufragetke so obmetavale policijo z "granatami", v katerih se je' nahajal zelen, polno prostost. Leta in leta je bil rmen in rdeč prašek. Po demon-v javni službi. Po mojih mislih ne i stracijah se je podala "genera-zasluži smrti. Njegovo življenje|lica" Flora Drummond pred hi-je v vaših rokah, gospodje porot-1 šo ministra McKenna ter sedla Vezuv. Napolj, Italija, 21. maja. —Vezuv še vedno bljuje. Ljudstvo je v velikih skrbeh in se boji, da bi nenadoma ne nastala zopetna katastrofa. _ - ' --■■ niki. Okrajni pravdnik je seveda na vse mogoče načine pobijal Man-tonova izvajanja, zagovarjal svoje priče in zvečer ob četrt na 11 končal svoj govor tako-le: — Ob-toženčeva krivda je brezdvomno dokazana. Okrajni pravdnik New-York county j a zahteva od vas, da spoznate Charlesa Beckerja, policijskega poročnika tega mesta, ki je obtožen umora Hermana Rosenthal, krivim tega umora — umora po prvem redu I na stopnjice. Policija je morala poklicati ambulanco, da je spravila žensko v stran. Anglija ni proti posojilo. London, Anglija, ^1. maja. -Angleški notranji minister, Sir Edward Grev, je rekel danes v poslanski zbornici, da angleška vlada ni vložila nobenega prote sta, kfr je 'Bethlehem Steel Co. ponudila Kitajski posojilo. Anglija nima pri celi zadevi* nobenih interesov. Huda kazen. Boston, Mass.. 21. n^ija. — So-lišre je obsodilo borznega člana Stephena R. Do\va v ječo od osmih do dvanajstih let. Iz obtožnice je razvidno, da je poneveril pri treh družbah skoraj $200.000. Peklenski stroj. Lima, Pern, 21. maja. — Po noči je eksplodirala v uredništvu lista "El Comercio" bomba, ki je napravila precejšnjo škodo. Eilen izmed urednikov je ranjen. Ameriški škofi pri papežu. Rim, Italija, 21. maja. — Danes je sprejel papež v privatni avdienci ameriške škofe: Josepha J. Fox a, Johna I. McCorta in Johna Warda. Nesreča pri delu. Včeraj popoldan se je pripetila v krojačnici M. A. Kaplan-a na 20. zap. cesti, New York, grozna nesreča. 18-letna Mary Goodman je prišla pri delu malo preblizu velikega transmisijskega jermena, vsled česar se ji je kita zapletla med jermen in kolo. Z groznim vzklikom je p;idla — popolnoma skalpirana — na tla. — Prepeljali so jo v New York bol nišnieo, kjer leži v strašnih bolečinah. Med ostalimi delavkami je nastala silna panika. Nekatere so začele, misleč, da gori, plezati po rešilni lestvici na cesto. i ■ Essad paša v Napolju. Sprejeti proračun. —o— Avstrijsko brodovje mora biti močnejše, kot brodovje vseh drugih balkanskih držav skupaj. ŽRTEV AVSTRIJE. Prevelik prijatelj Italije. Grof Julij Andrassy. Križarka "Admiral Spaun" na poti v draško pristanišče. —o— Napolj, Italija, 21. maja. — Sem j,- dospel prejšnji albanski vojni minister in governer Essad pasa. Kot s,, čujc, namerava v najkrajšem času odpotovati v It:m. V nekem razgovoru je rekel, da je postal žrtev Avstrije, ker se je kazal prevelikega ošiljamo: - _ _ Atentat v vlaku. Florenca, Italija, 21. maja. — Pri postaji Arezzo so dobili v vlaku, ki vozi iz Florence v Assi-si težko ranjeno Amerikanko MaiV Flavelle iz Chicaga. Na desnem sencu je imela veliko rano. Ko so jo v bolnišnici za silo obvezali, je izpovedala, da je stopila v Florenci v vlak. Nenadoma je stopil skozi vrata neki Italjan, star mogoče dvajset let, ki je dvakrat ustrelil proti njej in jo oropal za vse, kar je imela pri sebi. Zločin se je skorajgoto-vo izvršil v predoru blizu Assisi. Ob progi so našli ženske rokavi-Jce in nekaj krvavih sledov. K. $ K. $ 5____ 1.10 130. ... 2C.f,5 10.... 2.15 140. ... 28.70 15.... 3.15 160. ... 30.75 20.... 4.20 160. ... 32.80 25.... 5.20 170. ... 34 85 30---- 6.25 180 ... 3G 90 35.... 7.30 190. ... 38.95 40---- 8.30 200. ... 41.00 45.... 9.35 2h0. ... 51.25 50____ 10 35 300. ... 61.50 55____ 11.35 350. ... 71.75 60.... 12 40 400. ... 82.00 65.... 13.40 450. ... 92.20 70.... 14.45 500 ... 102.50 75... 15.45 600. ... 123.00 80.... 16 50 700. ... 143.00 85____ 17.50 800. ... 164.00 90.... 18.50 900. ... 184.00 100____ 20.50 1000. ... 204.00 110.... 22.55 2000. ... 408.00 120.... 24.60 5000. ...1018.00 Poštarina je všteta pri teh svo-tah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne posiljatve razpošilja na zadnjo pošto c. k. poštni hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času. Denarje nam poslati je najpri-ličneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft. FRANK SAKAER, 82 Cortlandt St. New York, N". Y. 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, O. r ± GLAS NARODA', 22. MAJA 1914 GLAS NARODA" c (Slovenk Daily.) ^ -/ Owned and published by the Slovenic Publishing Co. (a corporation.) f RANK SAKSER, President. JANKO PLES KO, Secretary. LOUIS B F.N ED IK, Treasurer. PUea of Bu»ine«g of the corporation and addrw—■ ■ of above otcum : ■ Cortlandt Street, Boruugb of JJan-, hattan, NVw York City, N. Y. bil v ZareCici pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Pred 14. leti se je nastanil v bližni naselbini Universal. Zapušča ženo in osmero nedoraslih otrok. Naj v miru počiva! Pozdrav! — Poročevalec. Za eato Caaa*1 "* pol 1« M f e«!ja hat ta Ai Mriko in ........«3.00 ........ 1.50 Ltunmwl» New York........4.00 Mi let« ga tarnata New Yorfc ... lhrropo a« vmt Irto........... 4.50 •* r»»l l*-ta............. * " ** fetrt leta............ 1"0 GLAH NARODA" izhaja v tak dan Uvicmii nt^drlj in pramikuv. svobodo, ki jo prinaša Srbija, je pravil, da sedaj ni ve«. turška doba. V Srbiji ne more biti tako, da bi človek poginil meni nič tebi nič, ampak tudi ubijalec mora biti ustreljen. Potem je pozval va-.šeane, naj svobodno govore — in pričelo se je poizvedovanje. — Reci, Kol«*, si li ubil Mura-ta ? — izprasuje načelnik mladeniča iz Potočanov, Arnavta, ki se ji- prav pred vojno dal krstiti, da ° " l»i uio£«>l poročiti kristjanko. t i-t i liesrečui kratki Kol,. roti, da ni. pa se joka. m« d prvo in drugo \'sa policijska spretnost ne pomaha k<»r o/»-l)'-l po ga ji j_ Načelnik vzame skoba iz m li po d* !iiobi-|torW. to policijsko ultima ratio. Noj 1. maj 1913. —o— Spisal Dimitrije Tucovic NARODA" ("Voice of the People") every day except Sunday« ud Holidays. Subscription yearly 13.4). Bilo je v dobi pavze balkansko vojno, '»'»Ilieu, kiuo brt-j iizaeiji. da bi spodili od težav vojne, pa tr«p«-»Vnjo, da nas p'»/.t no v drugo vojno. NVooto-\t»*t položaja j«- hujša od liajlju-t^j^-jfa >popada v l>oju. Srbske ir]avi >Vte so *«* že potuikal»* proti bolgarski iii*-ji. Moj polk, ki ga j«-bil izčrpal neutueu in f or sira n pohod v Albanijo in nazaj, so pu- Doptat bff pudpi»a in oaobnoati ae ne priob^ujejo. Deeat naj ae blacovoH poAilJatl po — Money Order. Pri spremembi kraj« naročnikov pro-aitno, da se nam tudi preji^js blfaliUe naznani, da hitre j« najdemo naslovnika. Doptaom in poiiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" »2 Cortlandt S t,_New York City. Telefon 46^7 Cortlandt. m*H ASSOCMH MOTUBEL *itt Izvajanja grofa Okume. anj Zdi je b -tuj. e*u bi 41 Um, nih u t "tili za ot kaj v Uitulju in o- koliei, da bi držal prebivalstvo v pokorščini. Bataljon, kateremu se«i pripadal sam, je ostal v Res-,nu, malem mestecu v Pivspi na poti iz Hitolja v Ohrido. j Jutri je 1. maj! Po navadi se ji/prehajam po tesnih resanskih ulicah, pa mislim na to in ono, na j Srbijo, na Belgrad. največ pa na našo socialno demokratično stran-j ko, katere telo je raztrgano, člani raztreseni po pečinah Albanije in tobav&h Aliteedouije, po prostranih grobiščih in neatevilniii bolnicah. Kar jih je ostalo živili, premišljuje o drugih, pa ne izve ničesar. Kj«-r je nekoliko sodru-gov skupaj, izginjajo v morju žal še vedno nezdramljene kmetijske mase. Po izprehodu, ki je bil daljši kakor po navadi, krenem v mena-iiski ministr ;o r.a večerjo. Razgovor se jo •uel na nekem razpredel na široko. 1'itajo se ča-uskih in i nožem- j sopisi, res je zmožnosti tira s«>, kar je rekel angleški mi-irv.nij.i v službo nister 'Jrev, kaj da molči Nemči-niir ter naj dela ja. kaj pravi Sazonov o ruskem '- unijo nesporaz- j razsodišču, ali konec konca jc veli. ti ja med raz-] ovira, da se Tako se splošno odlikujejo vsi niru ne more razgovori v oficirskih krogih. j Dvoumnosti diplomaticnih izjav, vi, da j' neopraviče- kakor da so naročene za nespo-dovedlo miroljubne sobnost častniških omizij, da vi-A\stralija in Nova tiijo, precenijo, zamislijo karkoli tee;i, da so pričele drugega razun onega, kar so oni l in ti r dovolile v to oklenili, da je edino pravo, edino N\ ..t.\ j mogoče. Izostala niso nerodna žu- inisier je omenil tu- g:mja na bolgarski naslov, in ves hvave. Rekel je, da razgovor je izjemoma potekel zelo « iza sovražnika ter harmonično, ker se ga ta večer >ohioma odveč, da se jaz nič nisem udeležil, nrimski prekop. J Tekom večerje mi je poveljnik lnl iel I Okuma ni-'ukazal, da odkorakam s svojim to, k.;r smo omenili vodom ob zori v vas Gručaro ob i.,i go\a izvajanja Prespi za zaščito policijskih orga-ala logična in logič- Ilov, ki imajo tam izvršiti neka-inoral glasiti v sini-jtere izsledbe. Kilo mi je všeč, da sem zaradi jutrišnjega pohoda lahko takoj vstal in odšel spat. Ko se je delal dan, sem bil že na poti, na lepi poti ob Prespan-skem jezeru in pod gorostasniin lVristerom. Dan je bil krasen za marš, toda moštvu je bilo česee treba dajati odmore, ker so ti po-m and ran i ljudje, tako bojeviti, ko ija ■ga in na Kolovih rokah so železne zapestnice. Vijak jih začne pritegovati. Pregrešni Kole se zvija od bolečin, meni <«» naježe las^- na in iz u*t mi uide: — Dosti! Gospod načelnik me pogleda začuden in vpraša : — Kes ne morete gledati? — Ne morem. Spravite to proč, prosim vas! Oproščeni Kole si začne brisati solze, zbrane priče gledajo začudene. gospo«! načelnik pomolči nekoliko. potem pa začne s preiska-vanjem drugega uboja. Pred njim je stal vitek, krepak in pogumen vaščan Sarfan z izobrazbo kmeta, ki je prebil mnogo let v Ameriki in s hladnokrvnostjo dolgoletnega bolgarskega četaša. Vsa vas priča, da je pred nekoliko meseei ubil iz maščevanja nekega bega, ki ga je bil kaznoval. On molči; muči se z mislijo. ali bi priznal ali ne. Meni ga je žal. Da pogine taka moč, tako zdravje, pravi junak življenja; premagal je nevarnosti ameriških rudnikov, ušel je puškam turških askarjev, pa da pogine v zaporu ali pa da bo ustreljen za kolom prav tisti hip, ko opaža zarjo boljših dni. In zakaj? Ker je dal na-gromadenim žalitvam in nasprotjem, na katerih je obstajalo vse turško- cesarstvo, izraz po svojih pojmihin v času splošne brez-vlade! Priznanje na srečo še ni bilo izrečeno. Porabil sem priliko, ko je bil načelnik nabavljen z drugim opravkom, pa sem pristopil k Sar-fanu in mu tiho dejal: — £'uj, Sarfan, nikakor ne smeš priznati. Zakaj po našem zakonu boš ustreljen, če priznaš, drugače pa ne. Mož me je začuden gledal, ni verjel, zrl je čas vame, čas v mojo Razne zanimivosti. Nova razlaga o Cheopsovi piramidi. Kakor znano, so kot prve prodrle v notranjost Cheopsove piramide turške čete pod kalifom Omarjein leta 640 po Kr. Že ti prvi obiskovalci niso. našli v njej nobene mumije in nobenega napisa ali znaka, ki bi kazal, tla je piramida služila kot grobišče; tinli takozvani sarkofag je bil že tedaj prazen. JJaziskovalci novejšega časa so vedno hoij prihajali do prepričanja, da je imela Cheopsova piramida kak drug namen, katerega je set laj končno odkril astronom na greemviški zvedarni Smvtli. Ž.- dalj časa je bilo znano, da j.* piramida zgrajena v gotovem razmerju z astro-nomičnimi smermi. Tako je na j rimer tlolgi hodnik, ki votli v takoimenovano grobnico, izpeljan proti horizontu tako. tla jas. no kaže, da so ga naravnali na-tačno v smeri one zvezde, ki je bila za časa zgradbe te piramide polarna zvezda. Neki drugi hodnik kaže natančno proti Siri ju, katero zvezdo so Egipčani po* no častili, ker so se začasa njegovega zgodnjega vzhajanja začele Nilove poplave. Smith je sedaj vse izmere piramide meti sabo primerjal in dobil presenetljive us-1 ehe: dvakratna višina piramide stoji z njenim obsegom v razmerju o. 14.1!)"). To je natančno razmerje krogovega premera k periferiji (razloček znaša le 5 tleci-malk >, kar je znano v Evropi šele od H), stoletja, v Egiptu pa so potemtakem poznali ta račun že več tisoč h't pred Kristom. Kot temeljna mera je veljal piramidni meter, ki j:- dolg 2."> angleških eol in je desetmili.jonski del polovice zemeljske osi, medtem ko je naš ties *t milijonski e je v Valoni n-stanovila organizacija albanskih gospotlinj. ki se hoče z vsemi sredstvi boriti za razširj nje pravic aliian-kib žen. Povodom nekega sprejema, ki se j«- vršil v knežjem dvore ti in h kateremu je bilo povahlj nih mnogo uglednih domačinov, je podarila kneginja Zofija katolikom kip Madonv, piavoslavnim kip ^larij * v bizantinskem slogu, moharnedancem pa pre[irogo, kakoršno rabijo pri molitvi. Pazite na ta ovitek! Ničvredne ponaredbe slavnega Pain-Expeller-fa dobite cesto: ako niste pa-zni. Pazite na sidro in ime Richter. 25 in 50 centov pri vseh dobrih lekarnarjih. F. AD. RICHTER & CO., 74 - 80 Washington, St., New York, N. Y. Dr. Josip V. Grahek. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. O* Zdravim vse bolezni moSke, ženske in otročje. 841 East Ohio St., [AU.gheny] N. S. PilLbar*. Pa. NasproU "Hotel Pavlinae". - K»re štev. 1. 2. 3 in 4 vozijo ranemo moj« Pis i. Aviatika. Iz Petrograda poročajo: Avia-tiški inženir Sikorski je z veli-likim tlvoplošnikom doseg-l nov višinski svetovni rekord. Poletel j v v zrak z dvanajstimi pasažirji, med katerimi je bilo več članov dnine, ter dosegel višino 1560 metrov. — Pred kratkim so otvorilij letali.šče za petrograški armiidni kor. Slavnosti so se udeležili romunski prestolonaslnluik s svojo soprogo, princ Karel, veliki knez Nikolaj Nikolajevič in drugi dostojanstveniki. Častniki so izvršili več poletov. bo Japonska prenehala z i-vanjem na suhem in na tla uniči s tem sumičenje narodov ter pokaže, da it* pozna sumičeiija. Okuma pa je v svojem go-udi rekel, tiu ni še prišel ) bi se moglo v mednarod- Inošajih uporabiti svetopi-uske hesetle, e tb»no stran li-*a onemu, ki,i°. sedaj predstavljali le še raz j;* udaril po levi. Narodi mora valine življenja. Pot ni bila dolga, pa smo lalfko korakali polagoma. Jaz in moji vojaki smo se vselej čutili srečne, kadarkoli jo biti močni ter si pridobiti u-gled pri drugih narodih. Pojasnite to nasprotje, grof O-k.ima! Narodi morajo biti močni.ls,no bili ločeni od čete, sami svoji da -i eventuelno lahko s silo pri- gospodarji, brez vsakega predpo-<1 »bijo rešpekt pri drugih naro-'stavljenega nad nami. Tedaj ko dih. Proii drugim narodom pa ne rakamo vedno svobodno, v prosti me jo kazati suma, da bi mogli skupini in ob razgovoru, ki se je .1. HiJi eventuelno omalovaževati njihove pravice. Med vrstami se lahko čita, da Japonska le raditega tako obžaluje sumnje, katere imajo proti njej narodi, ker so te sumnje povsem stvarjena zatvomica proti častihlepnim nakanam Japonske. S" nikdar niso storile Združe- kot takrat, ko so utrdile pa namski prekop ter pomnožile svo jo vojno mornarieo. ta dan prelevil v moje pripovedovanje o prvem majniku. Ko smo došli v vas, razpostavim straže, spravim vojake v šoli pod streho, poiščemo si slame za ležišče, potem pa jo mahnem, da praVlečne ter je z njimi u- pogledam vas, predno pride go spod okrajni načelnik. Razun par Slovenske vesti in dopisi. S paraikem "Kaiser Franz Josef L" se jutri, v soboto, odpelje delema glede zdravja in deloma kupčij škim petom na Slovensko Mr. Frank Sakser. Vrne se pa sredi avgusta s paznikom "President Grant" preko Hamburga. — S parnikem "Franz Josef L" se v soboto odpelje v staro domovino nad 200 Slovencev in Slovenk. hiš je vsa vas turška. Turki so prišli na ulico, vznemirjeni, preplašeni vsled prihoda vojakov, ki le dai vedno slutiti požiganje, n-bijanje ali pa vsaj tepež. Prikla njajo se in pozdravljajo, kakor bi hoteli reči: Milost, gospod povelj nik! V dobi od padca turškega režima pa do prihoda srbske oblasti se je v vasi primerilo nekoliko slučajev uboja in maščevanja, ki so jih izvršili kristjani nad Turki, in vsa prizadevanja okrajnega načelnika, da bi vaščani odprli usta in povedali, kdo jih u-gonablja, so bila zaman zaradi blaznega strahu prebivalcev. Medtem je prišel gospod načelnik, samostalec iz S., trezen in pameten mož z okretnostjo izurjenega strankarskega agitatorja. Pittsburgh, Pa. — Danes je u- Sklical je vaščane na zbor, sko-mrl v tukajšnji bolnišnici znani,čil na mizo in jim začel govoriti in obče priljubljeni rojak Jakob lepo. popularno, kakor na stran-Vičič v starosti 42 let. Rojen je karskem shodu. Da bi jim opisal'dolgove." oficirsko uniformo, in nobenega selil se je v čisto prjprosti guber- zuamenja ni bilo na njegovem o-brazu. Ali ko jc načelnik nadaljeval poizvedovanje, je Sarfan odbijal trditve vaščanov, sramežljivo, ali st auovitno. — Bi li prenehali? — se obrne načelnik k meni. — Da, čas je za kosilo. Med kosilom sva se pogovarjala o vprašanju, ki se je vsiljevalo ne le meni, ampak tudi njemu. Prišli smo z zakonom v roki, da sodimo ljudi, ki niso doslej nikdar slišali kaj o tem zakonu. Sodimo jih zaradi reči, ki so se godile po padcu ene in pred prihodom druge oblasti. Da se izvrši ta izpreiuemba oblasti, so balkanske vlade s slavnostnimi kraljevskimi proklamacijami dvignile svoje vojske nad Turčijo in odprle stotisočem grobove s tisoč in tisoč uboji. Ce pa se je zdaj neki kmet v Prespi vmešal v ta krvavi proces, naj bi bil ustreljen zaradi uboja! Ali režimi ne trpe, da se jim gleda v preteklost. Oblast nima rada, da se ve za njen vir. Iz krvavih vojščakov, ki prihajajo preko grobov do zmage, se mogotci čez noč izpreminjajo v nedolžne čuvaje pravice, življenja, zakona, ne iz ljubezni do teh praznih besed, ampak v interesu svojega priznanja, svoje utrditve, svoje eksistence in avtoritete. Kaj so jim mar glohoki vzroki, ki izzvali dogodke in ki govore o potrebi hitrih reform, ne pa surove zakonite nepravičnosti. Jaz in. moj gospod načelnik sva soglašala. Poizvedbe so se izvršile, ali na sto vaščanov ob Prespi je bilo rešenih pogina. Tako je potekel moj prvi maj 1913, F Trdovratnost. 'Ste-li Vi ustrelili mojega psa?' "Da, jaz. In če mi še enkrat razplaši ovce, ga spet ustrelim." Dober sklep. Prvi visokošolec: "Ti, Ivo, to ti pa povem, napil se od sedaj naprej ne bom nikdar več." Drugi: "Zakaj pa ne?" Prvi: "Pomisli, zadnjič sem v svoji pijanosti poplačal vse svoje niji in razglasil meti kmeti, da zdravi pijanstvo, t. j. na 'vodki" bolne. Človek bi mislil, da ne bo itn f nobenega paeijenta, razen tistih, ki bi jih žene šiloma prit> rale k njemu. Temu pa nikakor lii tako. Ruski kmet se sam globoko zaveda svoje nesreče, ki tiči v vodki, in se od nekdaj zateka k starim menihom, da b -ro nad njim molitve proti pijanstvu in ga izlečijo tega zla. Z nič manjšo radovoljnostjo se niso kmetje oklenili mladega fcdravnika, ki jim je ponudil svojo pomoč proti temu najstrašnejšemu sovražniku. Zdravnik .pravi, da ima vsak dan po 10 do 25 pacijentov, ki se z malimi izjemami oglašajo prostovoljno in željno. Zdravnik vodi zapisnik o vsakem pacijentu in v oddelku za "zgodovino bolezni'7 se nahaja tudi vprašanje: "Zakaj se hočeš ozdraviti pijanstva?*' Xa to vprašanje dobiva na splošno tri vrste odgovorov: Eni se zdravijo, ker jim propada gospodarstvo, drugi radi zdravja, tretji pa odgovajajo: "Xa duši mi leži; živim kakor svi n ja..." In ti slednji so najboljši in najvztrajnejši pacijenti, pri katerih skoraj nikdar ne izostane vspeh. Sploh so zdravnikovi dosedanji uspehi kar najboljši, le 2 do 3 odstotkov znova podležejo vodki. Ostali ozdravljenci postanejo najdelavnejši člani "absti-nenčnega društva" kakor tudi gospodarskih kmečkih zadrug in vseh kulturnih ustanov. Liperov-skij zdravi pijance z dijeto in sugestijo. Kaj naj pijemo ob težkem delu? Kolikokrat se izgovarjajo delavci s tem, da imajo tako težko delo, da ga brez alkoholnih pijač ne zmorejo. Ali to je zgolj predsodek, ki naj ga ovrže zgled iz življenja. Uprava rudokopnili jam Emma in Romer v okraju Ribnik v Šleziji ima od februarja 1913 kantino, v kateri prodaja tudi toplo mleko in kavo. Leta 1913. so popili delavci povprečno vsak mesec 96 litrov toplega mleka in 20 litrov tople kave. , Pozimi so pili seveda bolj ti dve topli pijači kakor poleti, vendar so pa popili tudi v najtoplejših mesecih od junija do avgusta povprečno po 80 litrov mleka in 10 litrov kave na mesec. NAZNANILO. Vsem oddaljenim članom društva sv. Janeza Krstnika štev. To J. S. K. J. v Canonsburg, Pa., katerim poide z dnem 30. junija čas potnega lista, se naznanja, da morajo vsaj do 1. julija istega ponoviti in plačati vse društvene prispevke za nadaljnih G mesecev. Onim članom pa, ki so bližje drugega društva naše Jednote, pa svetujem, da pristopijo k bližnjemu društvu, pišejo naj po prestopni list, katerega jim takoj pošljem. S pozdravom George Shultz, tajnik, liox oi>, Meadow Lands, Pa. Zagotovite svoji trgovini uspeh. Vaše blago je mogoče čisto in pri-"j kupno, okusno razstavljeno in prve vrste. Ako so pa vaša izložbena okna, prostor in oddelki slabo razsvetljeni, je prodaja manjša. ^ S pomočjo Edisonoye tvrdke1 ki bo preplavila prodajalno in blago z električno lučjo, se bo kupčija na-mah izboljšala. Skusite še danes, kako pomagamo prodajalcem. ? The New York Edison Company At Your Service General Offices: Irving Place and 15th Street Telephone: Stuyvesant 56C0 Branch Offices for Your Convenience 424 Broadw^r Spring 9r.90 151 E 86th St Lenox 7780 126 Delancey St Orchard 1969 27 E 125th St Harlem 4020 124 W 42d St Bryant 5262 362 E 149th St Melrose 3340 AU Branch Offices (excepting Broadway) Open Until Midnight Night and Emergency Call Madison Square 6001 NA PRODAJ TRGOVINA z vsakovrstnim blagom in grocerijo na debelo v slovenski naselbini se proda radi odhoda. Po podrobnosti pišite na: Trgovina, 01 as Naroda. 82 Cortlandt St.. New York ('itv. (22-26—5) Najboljša Slovensko-angieska slovnica. Prirejena za slovenski narod, 8 sodelovanjem ve* strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. Rojaki v Cleveland, O. dobe isto v podružnici Fr. Sakse Kje je JOHN PETEK? Dom a'j o i z Spodnje Štajerske. Pred 4. leti sva bila skupaj v Orient, Pa., potem sva prišla v Cleveland, O., in tu sva se ločila. Če je komu znan njegov naslov, prosim, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — John Rožanc (podomaee Svetnik), 2741 Commercial Road. Cleveland, 0. (20-22—5) POGREBNIK, Amerika in Amerikanci. Spisal EEV. J. M. TRUNK. Slovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka: AMERIKA IN AMERIKANCI. Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojeem v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih ilustracij, fotografij društev in posameznikov, na katerih bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda raditega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini. Slovenie Publishing Co.. 82 Cortlandt St., New York, N.Y. 6104 St. Clair Ave., N. E. SLOVENSKI Kadar potrebujete pogrebnika obrnite se na me. Pri meni dobite vse potrebno, krste, vozove, vence, sveče i. t. d. po najnižji ceni. Pokličite me po City tel;fon Štev. 2201 B. Kadarkoli me potrebujete, bodisi ponoči ali podnevi, takoj bom došel na lice mesta. Pri meni dobite najlepše vozove za »vatbe in po najnižjih cena. Cenjenim slovenskim društvam in posameznikom se toplo priporočam. MARTIN BARENTINČie 324 Bntd Street, cor. 4tii At«.. Johutowa. Pa.. Cutlria City. Kadar potujete v stari kraj ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku v HOTEL, SALON in RESTAVRANT 145 Washington St., NEW YORK, N. Y. Corner Cedar St. Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najcenejše postrežem. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene sobe za spavanje. Spavtnle 25 centov. JANKO TUŠK/VN, lastnik. Obed (IH telila) ZS cent.v Z velespoštovanjem 9b oflfc rito ^ c^, ^ ^ OT..AS NARODA, 22. MAJA 1914 Jugislovanska EE a Katol. Jedneta E Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way ar box 57 Brad-Podpredsednik: ALOIS BALAXT, 112 Sterling Ave., Bar-berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424. Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KA8TEL1C, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC. 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZrNirn, 421—7th St., Calumet. Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOIIN VOGRICJI, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN ATSEr, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISIILAR. 306—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF ME RTE L, od društva štv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva Stv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVAČU, od društva štv. 114., Ely, Minn. Vsi dopisi tikajo *i se uradnih zadev kakor tudi denarne poši-jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebode (oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". sodnijo. Trpljenje starišev in drugih nedolžnih žrtev si lahko mislimo. Nekatere vasi od Prager-skega pa do Ptuja in še naprej do okolice Sv. Tomaža so uostale že takoredioč svetovnoznane po svojih fantovskih pretepih in pobojih. Nemški listi objavljajo neštetokrat dopise, s katerimi se sramdti slovenska mladina, osobi-to mladeniči, ki se primerjajo divjakom in razbojnikom. Kdo je temu kriv, o tem nemški in nem-škutarski listi seveda molče. Mladeničem grehe in napake predba-eivati zares ni težko, pač pa grešnike spraviti na pravo pot. Vir vse hudobije tiči v ptujskem žganju ter smrdljiveu in pohujšljiv-cu ptujskem "Štajercu"; to vedo vsi, kar jih še ta ptujska kuga ni okužila. Napredek Slovencev. Iz Vojni-ka poročajo: V našem trgu Slovenci korakoma napredujemo s trezni in premišljenim delom. Ne zmenimo se za ponočno raz-grajanje in hajlanje nemškutar-skih turnarjev, vsaj vemo, da samo vpitje narodni stvari malo pomaga. Sedaj zida naša posojilnica. članica ljubljanske Zadružne Zveze, v trgu toliko potrebno gledališko dvorano, ki bo v kratkem dozidana. Dosedaj vojniški Slovenci nismo imeli niti enega večjega prostora za shode, igre in zbirališča. Tudi industrijelno smo se ojačili; imamo sedaj dva narodna trgovca v trgu z velikimi zalogami blaga, tako da nismo odvisni več od nemškega trgovstva. V pekoj. Pisarniški ravnatelj okrajne sodnije v Ptuju, Herman Keržc. j«> stopil v pokoj. Služil je 40 let pri sodniji. Duhovniške vesti. Anton Medved. pomožni kaplan v Cadramu, i je prestavljen za kaplana v Maj- Hud boj policijskega nadzornika s tatom. 26. aprila je opazil policijski nadzornik Jurij Gulja v Trstu, da hočeta dva tatova preplezati zid pri dvorcu Trosta. Hitro je skočil po štiri stražnike, ki so prišli ravno ob pravem času, ko so hoteli vlomiti tatovi hišna vrata. Posrečilo pa se je stražnikom vjeti le enega, medtem ko je drugi pobegnil. Za tem je stekel policijski nadzornik sam, ga prijel, a tat se je hudo branil, tolkel okrog sebe ter pri tem izbil nadzorniku zob. Nastala je huda borba med tatom in policijskim nadzornikom. pri čemur sta tudi oba padla. Ker nadzornika ni bilo nazaj, sta šla dva redarja pogledat, kaj je, in prišla sta ravno ob pravem času, da sta rešila nadzornika. Vklenili so nasilneža ter oba nato peljali na policijsko stražnico. Tam se je dognalo, da je oni, ki je ranil nadzornika, ITletni Karel Cimolino, drugi uzmovič pa je 211etni Silvij Birti. Oba priznavata svoj namen, da sta hotela v dvorcu krasti. Oddali so oba deželnemu sodišču. Policijski nadzornik Jurij Gulja je moral takoj na zdravniško postajo, ker ima precejšnjo rano na zgornji ustnici. več ran na desni roki in izbit zob. Poskusen same mor. 27. aprila si je poskusila vzeti življenje 24-letna Lucija Gjugjevic v Trstu s tem, da je izpila močno raztopino hipermangana. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico. Vzrok posku-šenega samomora je baje nesreč na ljubezen. Osveta zapeljivca. Zasebni u-radnik Virgil Carlini v Trstu je pred nekaj meseci zapeljal neko 171etno dekle pod pretvezo, da jo poroči. Sedaj je pa popolnoma pozabil na svojo obljubo in kljub Potk zdravlju, moči in kreposti. ZELODČH BOLEH Revmatizem 1™«®.', ,6tra ln mehurn® bolezni, zguba moško nervozno8ti gubltek llvljenskcga soka, ^.r^Tn^^rB^'ur:' •• '-"«>*• s^v fc«lf«?'l^reipLaČna.ls:niii,iCa g°VOri ° !ch borznih. Pcve ram za kal trpite in kSfco !*hko ozdravite. Ako ste se že naveličali, troSiti Uenar, ne d/* dose£S t*»)WI zdravite, piine Se dsnes po to dragoceno knjižico. aoscgi. 50.000 KNJIŽIC ZASTONJ Vsaka Knjižiw je Vredna $10 Bolnemu Človeku. ie"Z^°bil0perfektn0zdravlje- moč k^post s pomočjo te mol m^H !r cf zaaTac?tl tiste stvari, katere bi moral znat« vsak Sd^ta °2eniCn al1 a*' Ako sle bolni in nezmožni za dCi.o, ta knjižica je za vas viedna stotine dolarjev. TojFnimc° je; spisal star zdravnik, kateri je leta in leta zdravil *r:eciieino »mo moške spolne ootezni. Zdravi je več kot 25.000 mcž. Pomislite kai tilika ShKfflK*- stP nezadovoljni in ne morete delati tfrul!vaU lovljenja; laah ail h^;? ^ tk0ren-lt0 ako hočete imeti bogato, cisto kri v svojih hofete močan m živahen mož; ako hočete močno telo, jasno misel in trajne živce, izpolnite še danes kupon spodaj In podljlto ga nam? £ ••MMnunaai ■■••■■■■i "■■■•••■M««*. Kupon za Brezplačno Knjižico. Iniiii« Sm^pS.'S'« PrOSim" »« "*> Ulica in Stev. ali Box. /Država. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. Umrli , /in KRANJSKO. živine. Pogrešali so tudi nekaj o- > \ Ljubljani: Ivan Me- t rok, toda upati je, da so se le zatekli. Požar je povzročila nekdanji pevi 'e. po ka m ki ■t. tenorist v j > al jn i sloven-1 j»< bil mnogo »rov nekdanje-1 ik«'ga zbora, a *beni Matici*'! Cregar, posest -»ti. Bil j istaš nai kremeni t zna-Grampovčnik, Stojalava Fe-sltlge, 4 leta. delavce, 01 \ poljski dni- ved- innna lno-' pa j*' N; P* d. 2 n; ih i Nes tju oda. holt-zni v starosti j nepn vidnost pri streljanju. Po-srstnik Anton Sporer je namreč poleg svoje hiše razatreljeval ka-menje, a vžigalka mu je odletela na slamnato streho in jo vnela. Ker je ravno pihal močan veter, m- j«* ogenj hitro razširil po slamnatih strehah. Ljudje so bili večina polju in v gozdu, voda oddaljena. Sicer so takoj prihitele na lice mesta požarne bratub>' iz Toplie, Poljan, Straže in Pričine, toda požar se je bil že tako hudo razširil, da ni bilo več dosii pomagati. Nekaj ljudi je samo sijala prodajalo, namesto da bi bili gasilcem pomagali. Tudi so neki dela-jprepozno spomnili, brzojaviti po parno btizgalno v Kandijo. Šele pozno zvečer je dobila požarna hramba v Kandiji brzojavko ra-]11' poziv na pomoč. Če tudi pozno, je vendar prišla še prav, da je rešila vsaj tiste posestnike, pri katerih so se gasilci z rečnimi briz-galnanii že skrajno izmučeni borili z ognjem. Preprečen ogenj. Ko je 1. maja j. j ob 4. zjutraj tržni stražnik Jožef Podlogar vstal, je bilo po celi hiši, kjer stanuje, na Trnovskem pristanu št. 24 v Ljubljani mnogo dima. Podlogar je takoj sklical stranke, ki so nato opazile, da tli v shrambi takrat odsotne branje v ke Dovčeve razna šara, kar vo skupno pogasili ter s tem vseka k«> preprečili veliko nesrečo. Nevaren padec. Pred par dnevi se je hotel 141etni fantič France IVternel iz Zavrha domu grede trii bajtarjev sin .Jo-!"gnili nekemu hudemu psu. Vsled u- iz I ršn. ga sela iz neprevidnosti je pa pri tem padel šperk. — .Jakob Tajek, duhovnik i milim prošnjam zapeljanega dela vantinske škofije, je postal c. k. jkleta noče izpolniti svoje oblju- padel lTletne->meta j>red gostilno Medvodah. Sunil ga desno fctcgrio ter ga t Napadalce je pobegnil. Radi razialjenja časti. Dne 28. la je bil pri ljublj t< ili Fr Ed i nakem ka-[1 neki Fr. upora, po-i razširja-■ in sk je Kavčič, mda Kav- »J- Se je peljal rnik iz Soli s postaje Med poto-voz se je evrnil in oba sta padla iz voza. v oni i k starejši si je pretresel »žgane, sin se ni {»oškodoval. Kazen za tatvino. 28. a|»rila je kradel 1 f Klobu ladis ;> .i streljivo podjetja dr. j v neko klet in si pri tem poško-amohrda eno dinarahno patrono,jtloval obe nogi. lno kapico in kos vžigalne vr-1 Hudo in težko telesno poškod-Adjustiral je dinamitno pa- bo si je pri/.adjal posestnik Fran rono ter prižgal vrvico. Ker pa Kovač, doma v Zapužah, ker mu atrona ni eks|>lodirala takoj, jo je mizarski stroj odtrgal 3 prste • Klobučar vzel v roko ter jo j leve roke. reiskal. V tem hipu je pa kapica' Otročja neprevidnost. France eksplodirala ter odtrgala Klobu-1 Bencina, 8 let stari kajžarja sin arju štiri prste desne roke. Tež- v Lahorih, je doma pred hišo ho-io ranjenega so prepeljali v bol !tel neopazen zlesti na neko mimo lišnico. vozečo vprego. V tem je pa padel Podučen tečaj. Podružnica Rde-!pod voz ter mu je šlo kolo čez lega križa v Krškem je priredila !desno nogo. >odučen tečaj za strežbo bolnikov |. .Nevaren ubodljaj. France Tan-n janjencev po prizadevanju ko, 6 let stari kajžarja sin v (ro->ki\ glavarja dr. F. Mathiasa. Te- ričavasi, je doma pred kovačnico j vodi primarij dr. Ferdo Trenz. 'stopil na koš<'-ek starega zarjove->ajal bo dva m»*«eca; prvi mesec lega železa, kar je povzročilo za-io samo teoretičen poduk, drugi strupijenje krvi. Zato so morali uesec pa tudi praktičen v krški dečka oddati v deželno bolnico, avni občinski bolnišnici. Tečaja e udeležuje z velikim zanima-1 ŠTAJERSKO. ,jcm okoli -tO gospa in gospodi- Zmaj. V ormoškem in ptujskem j7vrdke Ž7nk in sinovi na cesti S. en. j okraju pač ne mine skoro nobena | jj8Z2aro v Trstu požar. Pozama Velik požar v Podhosti pn To- nedelja in praznik, da se ne bi bramba je takoj v treh oddelkih ^ioah. 30. aprila popoldne je za- tantje v tem ali onem kraju med'dospcla na lice mesta ter po en0. i,da to blizu Dol. Toplic lezeco seboj sporekli, pretepali iu si pri urnem delu odstranila vsako ne-Ki velika nesreča. 14 posestni- tem nakopali težke-telesne P°-'varnost. Skoda, ki je nastala vsled Pun je pogorelo 58 do 60 poslopij skodbe, večkrat celo prerano požara še ni dognana. Med gaše-n cenijo škodo na 75,000 K. Pri smrt. Orožniki gonijo fante po 2 njem je ves pr0met, posebno žaru je bilo uničeno tudi nekaj 111 še več v verige vklenjene pred tramvajski, na Corsu ustavljen. vojni nadkurat v osmem jilačil-nem razredu. Imenovanja. Pristav medicinske klinike na Dunaju V. Sirk je imenovan za deželnega okrajnega ži-vinozdravnika v Rogaški Slatini. — Računski podčastnik 87. peš-polka v Pulju Martin Šmigoc je imenovan za kancelista za okrajno glavarstvo v Ljutomer. — Za poštne koncipiste so imenovani sledeči poštni konceptni prakti-kanti: Maks Pavlic, dr. Franc .Janžekovič in Karol Novak; poštni asistent Franc Jecel je prestavljen iz Maribora v Koflach. PRIMORSKO. Umrla je v Slivji 70 let stara občespoštovana gospa Uršula Bubnič, sojiroga Ivana Bubniča, posestnika in trgovca. Tokojnica je bila vzor pridne in skrbne gospodinje ter dobre matere. Neprijetno presenečen je bil 25. aprila čevljar Josip MaAdelj v Trstu, ki si je ležišče izbral ob nekem zidu v ulici Silvio Pellico. < >H tem zidu je sladko zaspal, zbudil se je pa okrog dveh po polnoči. Hotel je pogledati na uro, da bi vedel, koliko časa je sj)al, segel v žep. a ure ni bilo. Ko je prišel mimo neki redar, mu je Man-delj povedal, kaj se mu je pripetilo, a mirno dostavil: ilSicer se mi je v Trstu zgodilo še marsikaj hujšega kot to, da so mi pobrali uro." O tatu nimajo nobene sledi. V svrho tatvine vprizorjen pretep na tramvaju. V nekem tramvajskem vozu v ulici Carducci v Trstu je nastal 25. aprila zvečer pretep med tremi možmi. Na bliž-!nji postaji je poklical sprevodnik stražnika ter mu izročil pretej)a-če. Ta je od vedel navedene tri na policijo, kjer so pa jircd komisarjem izjavili, da so se prepirali vsled neke malenkosti in da radi eden drugemu odpuščajo. Nato so bili miroljubni pretepači izpuščeni. Komaj i>a so bili dobro iz policijskega poslopja, že sta se zglasi-la dva gospoda, ki sta bila na o-nem tramvaju, kjer je nastal pretep, okradena. Enemu so tatovi odnesli iz žepa listnico, v kateri je imel 280 K denarja in zlato kravatrio iglo z briljantom, vredno 1200 K, drugemu pa listnico, v kateri je imel nad 1100 K denarja. Jasno je, da so oni trije miroljubni pretepači vprizorili pretep le zato. da so lažje okradli radovedne gledalce. Policija je pričela takoj one tri pretepače iskati, a dosedaj je bil ves njen trud zaman. Pcžar. 26. aprila ob pol 11. ponoči je izbruhnil v skladišču barv be. 27. aprila je radi tega v razburjenosti dekle izustilo par grozilnih besed, radi česar jo je zapelji vec dal aretirati in zapreti. KOROŠKO. Velika denarna tatvina. V noči od 24. na 25. aprila je vlomil nekdo v hiši posestnika Jožefa I5a-eherja v Zgornji Beli št. 2 ter odnesel 2800 K denarja. Tat je moral biti dobro poučen o domačih razmerah ter leti sum na nekega domačina, ki je bil šele pred kratkim izpuščen iz zapora in ki je po izvršenem vlomu brez sledi izginil. Orožništvo ga zasleduje. Velik gozdni požar. 26. aprila dopoldne je izbruhnil na Magda-lenskem hribu v bližini Celovca gozdni požar, ki je v najkrajšem času dosegel silne dimenzije. Na brzojavno prošnjo uprave j>ose-stva Willersdorf je odposlal polkovnik 17. pešpolka 50 mož v vojaških avtomobilih na pomoč. Nevaren poskus. Iz Beljaka poročajo, da je v nekem predmestju naenkrat odpovedala električna razsvetljava po ulicah in hišah. Službujoči stražnik je poizvedoval po vzroku ter dognal, da sta dva dečka v starosti 13 in 15 let napravila zelo nevaren poskus. Na električno žico sta vrgla neko drugo železno žico ter tako zvezala električni prosti tok z zemljo. vsled česar je odpovedala razsvetljava. Po izpovedi obeh sta hotela le dognati, če se res pokažejo iskre, če se kaka žica vrže na električno žico. Seveda bi jo bila hudo skupila, če bi bila držala za konec žice. Oba neprevidneža je stražnik naznanil sodniji. NA PRODAJ 40 aki 'ov obdelane zemlje, s 4 sobami in betonirana 16X24X6^. vse ograjeno, na vogalu. Svet je ravau, v ni. zelo rodoviten. 1 aker gozda. 8 milj od Cadillac. Zveza po državni c>sti. Prodam po -$35 aker; Ena tretjina naplačati in ostanek na lahke obroke. Naslov: Daviš Davidson, 601 Bond St., Cadillac, Mich. (13-5—13-6 v d) Rad bi zvedel za naslov svojega prijatelja JOSIPA MARKO-VIC. Doma je iz vasi Gabrje pri Mokronogu. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — John .Tu-dez. Box 108, Van Lear, K v. (2123—5) I Seem svojega svaka KAROL A SEGA, podomače Zevnikar. Njegova žena je prišla dne 11. maja iz starega kraja in je sedaj v Emporium, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, naj ga opozori na ta o-glas, ker on vem da ne bere, obenem pa pošljejo njegov naslov, ali naj se sam oglasi na: Frank Zbačnik. P. O. Box 322. McWhorter, \Y. Ya. (21-23—5) _ Rada bi zvedela za naslov svojega sina JOŽEFA SITARIČ. Doma je iz Semiča na Dolenjskem in sedaj se nahaja nekje v Calilorniji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se sam oglasi svoji materi: Neža Sitarič. 81) Adams Ave., Eve-leth, Minn. (20-28—5) osti zemlje D Da si bo vsak rojak lahko izbral kos rodovitne zemlje v največji slovecsk'i firmarski naSetbini-Willarda v državi Wisconsin, smo letos poleg zemlje v sedanji občini odprli še dve nove občine (Township) za Slovence, kjer je že več rojakov do «edaj kupilo zemljo. Torej dovolj zemlje za vsakega. Ne bodite Vi zadnji! V<=a pojasnila daje : LEO ZAKRAJŠEK. drž.avni nas«»ini>.ti zastopnik za Wisconsin, na-el-niški zastopnvk u Soo Line želtznico ter za F. N. K. zeleznic in upravitelj ADRIA COLONIZATION CO. 124- S i Str* t, ILhrmskee. V.' >. Kje sta moja dva bratranca TOMAŽ in JANEZ LUPE RT i Doma sta iz Velikih Brusnic in sedaj se nahajata nekje v Clevelandu, O. Poročati njima imam važne rodbinske razmere, zato prosim, da se oglasita na moj naslov: Tom Paul in, Box 30. Dillton. Ind. (20-22—5) SLUŽBO IŠČETA dve Slovenke pri Slovencih, bodisi v saloonu ali v kuhinji. Piste na: L. M., Box 217, Farmington, W. Va. (21-22—5) ZASTONJ. Pošljite svoje ime in naslov in mi vam pošljemo 5 krasnih razglednic zastonj. Pišite na: Pescia & Co., 1328 Broadway, New York City. (29-4:—29-5) žaru j< NAZNANILO. Vsem cenjenim odjemalcem vina iz Gasconade Co., Missouri, se naznanja, da so vsa vina drugih vrst razprodana, edino belo Elvira in rudeČe Claret je še v zalogi, katero se ponudi cenj. rojakom po sledečih cenah: Claret 50 centov galon, Elvira 65 centov galon. Sodi po 50 gal. brezplačno, za manjega se računa $1. Za pristno kapljico se jamči, o tem je o-svedočenih nebroj rojakov. Naročila: H. Johns & Bro., Hermann, Mo. Iz prijaznosti: F. Gram, Naylor, Mo. (20-5—20-7 v 2 d) FRANK SAKSER K&l 82 Cortlandt Street, ^ ^ New York, N. Y. ■ ■■■ PODRUŽNICA: ■ ■ m m 6104 St. Clair Avenue, N. £., Cleveland, O. Stara, vsem Slovencem dobro znana domača tvrdka. Pošilja najhitreje in najceneje denar v staro domovino. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih drožb. Prodaja parobrodne in železniške "UP listke po izvirnih cenah. ^T V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo tvrdko in vedno bodete bratsko postreženL m m Pri pošiljanju denarja vedno pazite KOMU ga izročite, ker marsikdo je že skusil, da se denarja ne more vsakemu zaupati. lir 1 k'?, t i GfLAS NABODA, 22. MAJA 1914 Skrivnosti Pariza. 8LIKA IZ NIŽIN ŽIVLJENJA. Spisal Eugene Sue. Za "Glas Naroda" priredil Z. N. (Nadaljevanje.) — "Tukaj, gospod!" se oglasi nesrečni otrok trepetaje. — "Pridi Takoj doli, sicer greni sam pote'', /.aukazuje nada Ije Razsekaj. "Gringalet je mislil, da j«1 prišla njegova zadnja ura. "No, zdaj si, uboga muha, v mreži, in pajek Te pograt)i skoraj ', si misli ubogi deček tresoč se po celem životu. "Nato m- prisrčno poslovi od %voje želve. Kajti v resnici jo je imel rad. Komaj pa jo stopil na prvi lestvin klinec, ga že zagrabi Razsekaj za tenki uožiei ter ga potegne tako močno, tla zdrei u-božček navzdol j»o lestvi, in njegov obraz se zadene ob vsak klinec. "Kako škoda, da ni bilo takrat malopoljskega Starca tamkaj. Lepo fii bil zagodel okrutnemu Razsekaju", pripomni mož z modro čepico. "Ob takšnih priložnostih je bipo biti močan." — "Da. Ali žal. Starca ni bilo. Razsekaj pograbi torej dečka za hlačnici ter tfa odin se v svojo spalnico, kjer je imel veliko opico privezano na posteljo. l'/i>i otroka začne skakati hudobna žival in kazati zobe, kakor bi bila obsedena zaganjaje se proti Gringa-letu, kolikor j«- to dovoljevala železna priveza." — "L" bogi Gringalet! Kake neki se mu bo godilo?" — "IV pride v Gargusine kremplje, je izgubljen." — "Sto hudičev!" zavpije jetnik z modro čepico. 44Jaz bi v tem hipu niti bolhi ne storil nič žalega. In, Vi, prijatelji?" — "Jaz tudi ne." — "Jaz tudi ne." Tisti hip udari ura tričetrt na Štiri. Skeleta j«- mučila nestrponst, in razjezil se je silno videč, da vpliva Zhadlji\ '•••vo pripovedovanje jako blagodejno na večino poslušalec v. /J>;i 1 se je tudi, da ne bo morda časa za izvršitev njegove zločinske nakane. Zato zavpije besno: "Mir! Ta prokleti pripovedovalec ne pride danes do konca, če ga vedno motite in govorite toliko kakor on." Tisti, ki so bili prekinili pripovedovanje, so umolknili. Zbadljive« nadaljuje: — "(V se pomisli, koliko strahu je pretrpel Gringalet, preden jc navadil svoje želve, se lahko predstavlja bojazen ubogega ka. ko pa j» postavil njegov gospodar prav blizu strahovite opice Garguse. "Milost, gospod!" krikne deček prestrašeno, in zobje so mu zašklcp- tali v ustih, kakor bi bil mrzličen, "rsmiljenje, gospod! Nikoli več ne storim kaj takega." "Ali Razs kaj s.- ni nič zmenil za dečkove prošnje. Kljub otrokovemu upiranju in solzam ga približa prav tik Garguse, katera ga kakor besna popade in —" Poslušalci so vztrepetali. — "Prav n-umen bi bil, da bi odšel*'ypripomni paznik ter stopi »e bližje. — "To >e ni nič. Najlepše šele pride", de Zbadljivec. "Bržko je začutil Gringalet mrzle kosmate tace velike opice na svojem vratu in svoji glavi, zakriči tako otožno in pretresljivo, da bi se smilil celo tigru: "Pajek mojih sanj! Lj;il>i Bog! Pajek mojih sanj! Mala zlata muha, pridi mi na pomoč!" "Ali mi no š molčati, ali nečeš držati gobca zaprtega?" za-zakriči Razsekaj vmes ter sune Gringaleta z nogo na vso moč. Kajti bal s. je, da ne bi kdo slišal otrokovega kričanja. Cez nekaj tre-notkov se mu si I »i lo treba več 1 uiti tega. Ubogi Gringalet ni kri-. al č in s.- ni upiral. Klečal je na tleh bled kakor zid, mižal z nčtni t> r s.- tres»-1 p.> celein životu kakor ob najhujšem mrazu. Medtem ga je bila opica, ga mikastila in praskala." — "Prokl ta opica!" vzklikne mož z modro čepico. "(V bi bil jaz takrat \ oleg, bi jo zagrabil za rep, jo zavihtel kakor fračo ter ji razbil glavo ob tlak." — "Opica je bila tako zlobna kakor človek." — "Tako hudoben ni noben človek." - "Tako zloben naj bi ne bil noben človek!" odvrne Zbadljivec. "K;ij pa Razsekaj; Poslušajte, kaj je počel potem z dečkom! Od svoje postelje odve/.e verižico, na kateri je bila privezana opn-a, iztrga za hip otroka iz krempljev besne živali ter ga priveze na drugi konec železne priveze. Tako je bil Gringalet privezan n» en kon^c, a opica na drugega." — "Le>pa iznajdba!" — "Re^ je, da so marsikateri ljudje zlobnejši od najhudob-ncjših živali." "Nato reče Razsekaj opici: 4 Pozor Gargusa ! Doslej se je T l>e k.i/alo ljudi m. Zdaj pa jim boš Ti kazala Gringaleta. Odslej bo on Tvoja opica. Torej, na noge, (iringalet, ali pa ukažem Gargusi, da te popade iznova. "Tbogi otrok se vnovič zgrudi na kolena ter sklene roke, ali izpregovoriti ni mogel nobene besede. "Gargusa. ukaži mu, naj marsira!" veli Razsekaj svoji opici, "hi če bo trmast, pa naredi kakor jaz." "Po teh besedah udrihne z bičem po dečku parkrat, potem ga pa izroči opici. "Znano Vam je, da posnemajo opice človeka v vseh njegovih kretnjah in dejanjih. Gargusa je bila gibčnejša in pretkanejša od vseh drugih svojih tovarišic. Naglo poseže po biču. s svojo iaco ter jame udrihati po Gringaletu. Razsekaj gre nato po stopnicah navzdol klicaje Garguso za sabo. Opica mu sledi ganeč Gringaleta z bičem pred sabo. "Tako pridejo vsi trije na dvorišče Razsekajeve hiše. Hoteč se tu zabavati, zapre Razsekaj vežna vrata ter zagove Gargusi poditi dečka po dvorišču naokoli. "Opica ga uboga ter jame pojati ubogega otroka po dvorišču, a Razsekaj se smeje na vsa usta. Mislite, da jc bil zadovoljen s to okrutnostjo? Kaj še! "Da še bolj razdraži opico, zagrabi Gringaleta za lase ter se naredi, kakor bi ga tepel in grizel. Nato ga spet da Gargusi rekoč: 'Griži, griži!' in ji pokaže kos mesa, češ, da bo to v njeno plačilo. "Oh, prijatelji, to je bil grozen prizor. " Pred oči te si veliko rdečo opico s črnim smrčkom, ki se reži. kakor cigan belemu kruhu, ter se vrže kakor obsedena na ubogega nesrečneža ! In mislite si revnega otroka, ki se ne more braniti in le/j na tleh na trebuhu! Gargusa vedno bolj razdražena mu skoči na hrbet, ga zagrabi za vrat ter ga začne gristi na glavi do krvi. "O, ipajek mojih sanj! Pajek!" krikne Gringalet s pridušenim glasom meneč, da mu je odbila zadnja ura. Naenkrat pa se začuje trkanje na vrata: "Trk! trk!" — "Oh, Starec!" vzkliknejo vzradosčeno jetniki. "Vendar!" — "Da, topot je bil on in zaklical je odzunaj: "Ali mi odpreš, Razsekaj? Nečeš? Ne delaj se gluhega, kajti vidim Te skozi kljneavnicno luknjico." "Razaekaj je moral odgovoriti in odpreti vrata Starcu, ki je bil kljub svojim letom še jako močan, in s katerim se ni bilo dobro šaliti, kadar je bil razjarjen. Na]man] 5000 dol. v par letih in dobro življenje. TO JE, KAR SI MORETE PRIDOBITI, AKO KUPITE FARMO TER SE NASELITE V NAŠIH SLOVENSKIH NASELBINAH. Vi ne vrjamete, da si morete to pridobiti! Pišite po nas list "Good's Colosist" in eitajte, kako dosežejo to vsši rojaki, kateri so kupili zemljo od nas ter se naselili na svoji zemlji. Ako so mogli to doseči oni, dosežete lahko tndi vi. Ni vam treba imeti tisoč dolar:ev za začetek, da dosežete to. Malo denarja za začetek, malo volje za delo, malo vstrajnosti, malo potrpljenja in drugo bo prišlo eamoposebi. Pošljite nam svoj naslov, pa vam popi jemo vse Številke "Good's Colonist", katere hočemo dati na svetlo to leto. Pošljemo list brezplačno vsakemu, če želi Ml paniko* 1.417.710 ta*. Hambtrg-Ameriki {rta HalveCJa parobtadaa drnioa na Mete, ki Tsdrio}« 74 raaliCalh J,t. morda rot do boljše boUočnoeti, sreče, blagostanj* in zadovoljstva, farme, dokler ne spoznate, kakšno priliko imate takaj. Naslovite vsa pisma takole: Ne kupite Dept. 54 THE JAMES W. GOOD COMPANY Ashland, Wis. POZOR, SLOVENSKI FARMERiH! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH S KRANJSKIH KOS S V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer-:-: skem. Iste se pritrdijo na koseče z rinkcami. :-: Cena 1 kose je 1.10. Kdor □ □ naroči 6 kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla; B B cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po 30c. kos. Dalje imam ostudi fine jeklene srpe po 50c. NaroČilu je priložiti denar ali Postal Money Order. Frank Sakser, 82 Cortlandt St, : - : New York, N. Y. =3®S VAŽNO NAZNANILO ROJAKOM! Naseljevanje na Slovensko farmarsko naselbino v Wausaukee, Marinette county, enem naj rodovi! ne j ših krajev v državi Wisconsin se je začelo. Zdaj je čas, da se naselijo poleg že tukaj se nahajajoči rojakov še drugi, da so sigurni, da dobijo za sosede rojake, ker svet, katerega prodajam, je naprodaj samo Slovencem. Zemlja je izborna, kar dokazuje gotovo najbolj dejstvo, da je kupilo od mene lani in letos že nad sto rojakov, ter da jih je že sedaj na svojem mestu naseljenih toliko, da ustanovimo v kratkem svojo slovensko farmarsko družbo, ki bo za vse gotovo velike važnosti. Sveta ne prehvaljujem, ker prodajam samo rojakom, ki se na lastne oči prepričajo, da ne obljubim preveč. "Muštre" tudi ne pošiljam, ker zemlja tukaj, kakor povsod drugje umevno ni povsod enaka, in iz "muštra" itak ne morete spoznati, ali je svet hribovit ali raven, porasel ali prerijski, in seveda tudi ne, če je na njej dobra ali slaba voda ter kakšno je podnebje! Vse, kar trdim z dobro vestjo in tudi garantiram, da je zemlja prav dobra in da bogato obrodi Skozi svet v slovenski naselbini tukaj tečeta dva bistra potoka, dobre pitne vode je dovolj, v bližini so lepa jezera z okusnimi ribami, a poplav in drugih vremenskih nezgod se ni treba bati. Pridelke je lahko prodati, ker je mesto prav blizu. V mestu sta dve cerkvi, nižja in višja šola, skladišča, banka, velike trgovine, izvrstna železniška zveza z vsemi deli Združenih držav. Sploh ima Slovenska farmarska naselbina v Wausaukee, Wis., tako dobro in ugodno lego, kakor si je le želeti. Cena zemlji je od $15.00 do $20.00 na aker, plačilni pogoji so jako ugodni. Kdor kupi vsaj 40 akrov, mu tudi povrnem vožnje stroške. Pridite tedaj in prepričajte se na lastne oči, kakšen svet prodajam, in prepričan sem, da se naselite tudi Vi, kakor se je skoraj vsak, ki je prišel sam. Nepobitna resnica je, da sem prodal lani in letos rojakom več zemlje, kakor vsi drugi slovenski prodajalci zemljišč skupaj! Za natančnejša pojasnila in vse zaieljene podrobnosti se obrnite pismeno ali osebno na podpisanega, ki je tudi sam tukaj naseljen, da Vam more tedaj v vseh potrebnih ozirih pomagati. A. Mantel, Lock Box 221, Wausaukee, Wis. NAftl ZASTOPNIKI, kateri mo pooolai£«nl pobirati naročnin« ca "Glaa Naroda" In IcnJI««, kakor tudi sa vm drus« v naio stroko spadajo*« Jonny Und, Ark. In okolica: Michael Clrar. •an Francisco, CaI.: Jakob Loviln. Oanvar, Colo.: John Dobava ta A. V. Tarbore. Load villa, Colo.: Jerry Jamnlk Puoblo, Colo.: Peter Culi« ta J. M. Roits. •allda, Colo. In okolica: Loula OoateOe (The Bank Saloon). Waleenbur«, Colo.: Anton Bafttek Indlanopolls, Ind.: Prank U rain ar. Depue, III.: Dan. BadovlnM. Chicago. III.: Frank Jurjore«. . La Salle. III.: Mat. Komp. Matija LlberSar In John Zaletel Mineral, Kana.: John Stala. Waukegan, m.:. Frank Petkoviek la Math. Ocrln. So. Chicago, III.: Frank Coma. Springfield. III.: Matija Barborl«. Frontenac. Kana. In okolico: Frank Little Fa I la, N. V.: Frank Gregor**. Cleveland, Ohio: Frank Bakaar, J, MMr rinfilfi, Chaa. Karllnger In Prank Ko-vaClC. _ Bridgeport. Ohio In okolleot Hočevar. ■arbeton, O. In okolico: Alois „ Colllnwood, Ohio. Math. Slapnlk. Lorain, o. I n okolico: John Komi* 1»M. E. 29th St. Voungetown, O.: Anton Klkelf. Oregon City, Oreg.: M. Justin Allegheny. Pa. In okolico: M. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Brldgeviii« Pa.: Rudolf Pleteriek. Burdlne Pa. in okolico: John K Mulbery, Kane. In okolico: Martin Kos Calumet, Mich In okolico: Paval 8halts In M. F. Koba. Manlstlque, Mich. In okolice: »• Ka- Bouth Range, Mich, m e kol lee: M. D. Ukovta. Chieholm, Minn.: K. Ecoqc, Frank Medved In Prank Žagar Duluth, Minn.: Joseph Bharabon. Ely, Minn. In okolico: Ivan Goute, Jakob Bkerjanc In M. L>. Ksparli, Eve lath. Minn.: Jury Kotae la Gilbert. Minn. In okolica: Loti* Ta Hlbblng, Mln brodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav ALICE, LiAUBj; MARTA WASHINGTON, ARGENTINA, OCEANIA, KAISER FRANZ J08KPH R, c na Iva vijaka IIaivia VAiomi"i i med New t\orkomv frttom in Reko« mm Cena voznih listkov iz New Yorka za m. razred so do: I TRSTA ....................................... .. $25.00 LJUBLJANE ...................................... $26.18 REKE ............................................ $25.00 ZAGREBA .......................................... $26.08 KARLOVCA ...................................... $26.25 OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph I. Martha Washington znaša $4.00 več. II. razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Joseph od $65.00 do $70.00. Vei drugi parniki od $50.00 do $60.00. 25 Phelps^Broa ft Ca« G m. Agents, s WuUogtM sir«*, new jroj J . 1 - i- . - US3. . —.