216. številka. Ljubljana, soboto 20. septembra. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za a v str o-o g e r s ke dežele za celo leto 16 gld., za pol leta H gl., la ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. :)0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za meaec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kulikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četlristopne petit-vrBte 6 kr.j če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo io v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 »gledališka stolba-. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t j. administrativne reči, je v „NArodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Ljubljansko učiteljsko izobraže-vališče. m. V Ljubljani učiteljsko izobraževališče z nemškim učnim jezikom! Je-li nam Slovencem res in tako »krajno potreben nemški jezik, kakor nam zmirom na uh6 trobijo? V obče gotovo ne, kajti slovenski narod je Žali-bog še zmirom na tem, ka on več konsumira, nego prodaje; ali naj bi se zaradi tega nem-fičine učil, ker večinom nemški produkti z nemškimi prodajalci dobajejo k njemu ? Zdrav razum uže dokazuje, ka bi moral nastopiti baš nasprotni slučaj. Mi ne živimo od Nemcev, nego Nemci žive od nas, ker Nemci nam ponujajo svojo robo in Nemci se mej nami naseljujejo, in njih dolžnoBt bi po naravnem za konu bila, da si priuče našega jezika. Slovenec nij čisto nič navezan na Nemce, on ne bode v bodočnosti pri njih ničesa iskal in ako bi iskal, tudi ničesa našel, kar bi se prilegalo njegovemu od nemškega čisto drugačnemu značaju in življenju, po kaj se mu je doslej zmirom urivalo to mu nepotrebno nemščino? Za to, ker se je hotelo iz konglomerata, kakršen je Avstrija, napraviti nemško celoto, kate-rej bi se morali avstrijski slovanski narodi asimilirati, podvreči in poginiti v njej. Da bi bo to preje zgodilo, dobili Brno iz~ ključ1 ivo nemške šole, kajti mlad narastaj bi se moral dooiačinstvu odtujiti, iz njegovega srca bi se moral v prvej vrsti narodnostni dc-mačinski ideal iztrgati, la ker so hoteli to popolnoma doseči, oni „liberalni" ustavoverci, zato je moralo postati tudi ljubljansko učiteljsko izobraževalce popolnoma nemško, da se bodoči učitelji mogo zaviti zadostno v plašč nemške kulture, katero bi potem mogli zopet Iilfttek. Izpodletelo mu je! „Turska motika, vedno terjatve in same terjatve", je mrmral major Krivec, odpirajoč mnoga pisma neljubih upnikov, poslana mu v zajutrek. „Biti mi je res Krezu, da se ubranim dolgočasnemu poslušanju še dolgo-časuejše pesni: daj, daj, duj! Ne ostaje mi, nego da su bogato oženim!" Pozorno se pogleda v zrcalo; bil je vitek in lepo vzraščen mož, s pr»jetnim ,;cem, belimi zobmi, svetlo brado in ugibičen. „ltes, na vsak način mi je poskrbeti o bogatej ženi," ponavljal je sam v Bebi, videč, da mu Djcga osobnost ne stavi .'"prek, obistiniti svojo nakano. „Bogata žena jedina me reši vseb stisek. — Evlalija Srebrni kova, ta bi bila riba za mojo mrežo! S.cer je neljubeznjiva kakor S.bila, a možu, kadar razširjati mej slovenskim narodom in z njo napajati ukaželjno nežno slovensko mladino. Da, sistematično je „liberalno" in „uata-voverno" bivše ministerstvo in njega tudi „liberalno" in „ustavoverno" privrženstvo zoper nas postopalo. Pravi se: „kakor gospod, tako sluga" — ali navadno sluga rad pretirava in s tem deloma skazi nameravani Čin in njega učinek svojega gospoda in mojstra. Koliko časa se uže pri nas nemSi in germanizuje? Preje pod absolutistično in zdaj pod konstituci-jonalno-liberalno dobo, — ali vspeh takega prokletoga početja doslej nij še velik, in sicer zato ne, ker so se odločevalni činitelji zmotili v svojem računu, popolnoma prekrižali ga pa jim nerodni privrženci, in kolikor silneje so ti pritiskali, toliko večji odpor so našli pri slovenskem narodu in njega mladini. Ustavoverno bivšo ministerstvo je dalo svojo parolo, katero smo uže v zadnjem članku označili, in lejte, nastal je pri nas po Slovenskem tak „feitstanz" političen, da je človeka kar „kurji pot" obletaval. Tla, kjer se je ta politični ples izpeljava), bo bile srednje šole, in ne motim Be, ako še dostavim, da v prvej vrsti ^ubljansko odgojevališče za učitelje, to gnjezdo „ustavovermh" političkih pedagogov V prvem svojem članku sem dejal, ka oni, kdor učitelje vzgojeva, mora z narodom Čutiti, in to zato, da po svoje j moči vliva isti čut v bodoče učitelje in pomaga s tem narodu do boljše kulturne bodočnosti. Ali kako se je učiteljsko osobje ljubljanske preparandije uMlo, ko je čulo ministerski ukaz dno 13. septembra 1871, vsled katerega bi se morala uvesti slovenščina kot učni jezik v ve-ronauku, naravoslovji, zemljepisji, zgodovini, uku o kmetijstvu in pii telovadbi? Kakor se je tačas še celo v vladn.h krogih rovalo zoper treba novcev, nij baSti gledati o tem, da bi si osvojil tudi gladko lice. Dosta dolgo sem sameval, veselo sameval. L >j»a je bila zlata svoboda, ali — za zldleja! — moje novce je razpihala kakor burja pleve. — Evlalija Srebrn i kova, tvoje so posle vse misli moje duše, vsak udarec mojega srca! — Vendar, to je križ! Navzlic vsej svojej oduruosti ima toliko čestilcev, kakor je v letu dnij — in ti so malo ne vsi moji vrstniki. Skušaj, Krivec, da jih potisneš v kot. Srčen bodi, stari dečko, se svojimi svetlo-rujavimi očmi si uže ili'li 1 marsikatero zmago!" Evlalija Srebrnfkova bila je res nekaka S.bila. Neprimerno tolsta in sesata se je kretala liki slon. Glava jej je čepela na nizkem a debelem vratu in mačje-3ive oči so jej bolščole izpod nizkega čela; poleg tega so jej bita usta uže polna škrbia. Bda je belo-laska, ter ploščati nosek je dajal nje licu nekak posebno smešen izraz, nje polt je bila spravljivo ministerstvo, tako Be je čulo tudi ob ovej nedolžnej minist ;rskej naredbici, ki nas niti še do sence jednakopravnosti, zago tovljene nam ustavno, nij dovčlla, iz ust nemškega učitelja na tukajšnjem izobraževališči: „was, noch sloveniech solite man jetzt lehren," in dejalo se je tačas, da bode celo zaradi te naredbe ministerske zapustil učiteljišče, — nij ta tritelj namreč zmožen slovenščine — — ali famozni ukaz druiega minsterstva od 11. aept. 1872 prih tel mu je na pomoč, in „hoch", — Nemčija je bila rešena. Človeku, V\ je doživel sam vse take in enake reči, v resnici se kar src j krči! Bog sveti! Ali smo v resnici avstrijski Slovani samo zato na svetu, da z nami sme vsakdo poskušati svoje eksperimente in take, ki nam režejo v dušo? AH nijsmo tuli ljulje, ki zaslužijo po svojej nadarjenosti, po svojej pripravljenosti vse žrtvovati na domaćinskom in al-tarji habsburgske dinastije, katerej smo se bili zmirom zvesti izkazali, vsaj toliko prava, da si moremo potrebno življenje ohraniti V Ali odločilni faktorji ne premislijo, ali <">ni ne razsodijo, v koliko kvar je dozdanji neprenehljivi boj avstrijskega Slovenstva zoper tako zvano u stavo verstvo, v koliko kvar je to tolikanj potrebnemu razvitju Avstrijstva? Da, ko bi bilo prejšnje ministerstvo vedelo in slutilo, kaj bode se svojo parolo laž-njivega ustavoverstva mej avstrijsko prebivalstvo vsejalo, preverjeni smo, ka tacega pripomočka ne bi se gotovo poslužilo. Kaj je človek? To je atvarica, izpostavljena vsem naravnim nplivom, in znamenjem, katera jej obljubujejo osobne dobičke. In zaradi tega naj bi bili višji krogi sč svojimi na-rcdbami dotikajočimi se učiteljišč previdneje ravnali, da vsaj ne bi ljudstvu pokazali tako jednaka ustrojenoj ovčini. Taka gospica brez novca nema cene v svetu. A stari oča K v 1 a 1 i j i n je bil gospodar dve sto Uboč forintom, in zaradi tega je bila njega vnukinja povsodi v družbah, kamor je zahajala, vada mladim go-spodičem. Kakor je major Krivec ukreuil, tako je storil. Kar je vedel in znal, vse je upo-trebil: cvetlice, knjige, slike, pogledi, pesni so bili soli njega neizrečuim čuvstvom. In, kadar si je domišljal, da je s takšnimi sredstvi Bvojej izvoljenki v srci naredil vi zel j, namenil se je, da vzame sam osobno nje srce povsem v oblast. Izborno opravljen in po biilčevej umetelj-nej roci olikan ter z /a vi h ar; mi brkami Btopi v Balon gospice Evlalije Srebrn i kove. Prišel je prijatelj, in dobro je vedel prikrivati svojega arca tihe želje po novcih, da bi ♦-ko brez vsakoršne sumnje vzdigniti mogel Bvoje izbrano skrovišče. Očevidno svojih njemu io ajegovim interesom popolnem nasprotnih namer, in bi učiteljsko OHobje vsaj z nekako opravičenostjo ne bilo moglo vreči se glasovitomu „ustavover-etvu" v naročje, kateri pojem je pa prikriv.il 11* 111 o njih kruhobornki značaj. Ali — kar je bilo to je bilo, — in konstatirati imam samo na dalje še, kako je učiteljsko oBobje tukajšnjega izobražovališča razumelo in tolmačilo znano „ustnvoverstvo", in kako je vsako priliko porubilo, da bi v sovraštvu do Slovenstva prekosilo Se svoje mojstre. V to smer mi je omeniti še jedenkrat ministerske naredbe 13.doc meseca septembra 1871 in jednega dogodjaja, ki se na to naredbo ozira. Mej predmete, ki so bili pridejani onim se slovenskim učnim jezikom, je bila, kakor uže omenjeno tudi telovadba. Zato je stopil deželni šolski B\čt kranjski v dogovarjanje zaradi tega predmeta s slovenskim telovadnim društvom „Sokolom". Pogodba se jo tskk-nilu, deželni šolski svet jo je po trdil, in pripravniki so hodili telovadbe učit se v telovadnico „Sokolovo". Ono pogodbo je potrdil deželni šolski svet dno 30. januarja 1872, saukazal pak jo je skleniti duo 5. okto bra 1871; leta 187:t. mahom se je ukazalo 6no pogodbo bo „Sokolom" raz veza ti, in na učiteljskem izobraževališči nastavil ho je za učitelja telovadbe znani g. S i m a — na i z o D r a ž o v a 1 i š č i za uči teljice pak predtelovadnik ljubljan Bkega „Turnvereina" Valentin Schule r. — It—i. Polit itn \olruii|e «l«'*<*l«*. V Ljubljani 10. septembra. Na #*»###*»/ je prišel z dr. Kiegrom tud grof Clinn M'irl.mic, da se bodo dogovarjali z grofom llohenvvartom zaradi razmere mej < Vlii in feudalnimi češkimi poslanci velicuga poseHtva k pravnej stranki. Dunajsko nemško-prusko židovsko novi narstvo dela Hilno reklamo za Nemčijo ob prihodu Ittsmarka na Dunaj; pred Htsmarka kar poklekujo in mu silijo Avstrijo v naročje Ti ljudje nomajo uže nič sramote v Bebi Nemški olicijozni listi so hudujejo na Mladočehe, da je njih program vcč#/»t'<*#» nego u v atrij h k. Temu odgovarja „ Politik", da to očitanje od nemških novin, ki bo do zdaj zagovarjale AueraperK-L&sserjovo mini-Bterstvo, nij opravičeno. Ker ravno to bivše ministorHtvo in ustavovorna stranka sta se v vseh dejanjih postavljala na izključivo num- ko-nacijonaloo stališča. Zmirom bo je naglasila solidarnost Nemcev. Ali je čuda, da bo pot loj Slovani, ki bo bo odvadili od Av-Htrije kaj pričakovati in pričakujejo le Še kaj od Slovanstva. In tacih I indij, pravi češki organ, je voč na Češkem. Vsak narode" pritisk naredi zopet naroden protit sk, potlej pa manjka tal za sprano. To naj «1 užo en krat na Dunaji zapomnijo in se 07 rajo na to, kolikor je vredno, če hote Avstrijo mogočno n ohranjeno. Viitaii.)«* drtHve. Kakor ho čuje, bode jeseni prišel na Dunaj I nt 11 ti hsk* knez, da se zahvali našemu cesarju za pomoč Avstrije pri popravljanji srbskih mejil Rusko nemški novinarski boj bode imel za Rusijo vendar dobre nasledke. £Vo#s<*o«Jc** konservativni linti so pričeli pisati in zagovarjati francosko-rusko zvezo. Kaj pa to pomeni za Nemčijo, to dobro vedo Nemci. Nova pogodba mej Kusijo in Kitajskim bode baje sledeče obsezala: Severni del tri-ogelnika Kuldže, obmejen po starej carskoj vojnej cesti, pripade nazaj Kitajskej ; Rusija Hi pridrži južni del in gorske soteske Tianšan, ki peljo v Kašgar. Reguliranje meje zapadne Mongolije Be bode pričelo, a pri Rusiji ostane 0111 del zemlje, ki ga oklepa zgorenji tek lrtiša in Saiaansko jezero. Kitajska bode dala Itn Biji 5 m lijonov rubljev za upravne troške in odškodnino ruskim podanikom. General Totleben je imenovan za poveljnika vojakov v O lesketu vojaškem okraji, a ostane še nadalje tudi guverner v O lesi. \r, t*t*itil*»tn* se javlja 17. t. m.: .Standard" pravi, da se bosta snidila \Vaddington in Salisburv, ka se bosta sporazumela o skup nih korakdi obeh držav glede Kripta in Grške Iz Strnit* se poroča o afganskej stvari Jeden Hergeant in nekoliko Guidov je ušlo iz Kabula v Alikhel. Vojaška poročila pak pri povedujejo, da ho rodovi ob meji deloma /ni šili zvozo mej Kvberom in Kabuloui; Angleži morejo le počasi naprej od Kvbera iu Kurama. Popisi. ■ e IJlll»IJ«tllNl4«'! oKoll«*«- 10 Bept. I Iviren dopis.] Letos dobi slovensko ljud stvo obilo novih učiteljskih močij mej svojo sredino ; večina jih je učiteljic, kater,h malo uspešno delovanje mej šolsko mladino je sedaj uže dovolj vsemu svetu znano. Malokatera učiteljica ima kaj avtoritete pri svojej šolskej mladini še manj pri kmetskom ljudntvu na deželi. Jezika, v katerem podučujejo slovensko mladino, po večem ne znajo pruvilnega, nekatero komaj kakor izučene kuharice druge celo nič. Nij verjeti, da bi bili dve gojen Vi ns vsem ženskem učilišči, koje bi znale kako po-Šteno slovensko besedo govoriti, še manj pa pisali. Da slovenskoj mladini podučevanje s takimi pogoji veliko Škoduje nij treba razlagati, vzlasti ker se učiteljice rajše nego učitelji nastavijo po večrazrednih šolah da-si b0 glasi po včČ učiteljev za iste službe. — Se 6, da nežne gospice takih neodpustljivih gre-ov same nijso največ krive, marveč njih prvotna domačinska odgoja, katera se je vršil« avadno po spridenej naivnosti njih roditeljev; uže šolska odgoja v ljudskih šotah, največ pa Še na ženskem učilišči, kjer ho nastavi učitelj slovenščine, slovenskega jezika nezmožen, kojemu slovenske naloge, (ki bo jih goBpice pisali) kak gimnazijec popravlja. Neke „storije" zgodovina nikedar nij to) so dopovedujejo njenim „1 milicam" s takim moledovanjem, da so mi tolikanj bolj škodljive, kolikor bi bila prav/ tradirana zgodovina prvi pogoj krepkemu raz-itku prave značajnosti. Naj bi vsaj dobri učitelji popravili nekoliko napak, koje se podedujejo v domačinakej odgoji v tako obilnej meri, in ti grehi bi se vsaj zmanjševali pri učiteljicah, ki tudi pomagajo avojemu rodu do proBvete, da-si bi najbolje bilo tudi tej po-siljenosti uže konec napovedati. I t. n |» in pol stranij. Drugi del „Koledarja" prina'a spis: „Kako smo obhajali petindvajseto obletnico cesarjeve porokeV", popularno razpravo: „0 naši bosenski vojski" (Spisal Ivan z Vrha). VIII. poglavij; povest: .Kuko je Kotarjev Peter pokoro delal, ker jo v Posni krompir kradel", spisal J. Jurčič; životopis: .Peter Hitzinger, slavni slovenski učenjak in pisatelj." Kot „Narodno blago" st« natisneni v .Koledarji" raoravaka pripovedka „ Dober svet" in češka pripovedka „Kdo \m snedel golobe V" Na konci tega druzega oddelka, ki ima sam zA se 80 strani), bo .Zastavice", X-ova pesen: „Svete petere ran« Jezusove", pregledno razredjeni „Semnji na Kranjskem, Štajerskom, Koroškem in Primorskem" ter razni in*erati. — (D a c.) Finančno vodstvo razpisuje: „ Občno se naznanja, da se bodo vršile pogodno obravnave o užitnini od vina, vinskega in sadnega mošta in mesa za leto 1880, mogoče tudi za leti 1881 in 1882, v dačnib okrajih Škofia loka, Drdo. Kranj, Kranjska gora, ljubljanska okolica, I/fija, Tržič, Vrhnika, Radovljica in Kamnik. Pogodba se bodo vršila za vsak okraj posribe, in Hicer za okraj loški, brdski, kranjskogorski, tržiški, vrhniški v dotičnih prostorih c. kr. dilvkarij dne 11 oktobra t. 1. ob devetoj uri dopoludne, v drugih imenovanih okrajih pak v prostorih dotifinega c. kr. okrajnega glavarstva dne 11. oktobra t. 1. ob devetej uri dopoludne. Terja so kot letna pogodna navprečina za okraj: loški 13.000 gl, brdski 9.860 gl., kranjski 15.000 gl., kranjskogorski 2.080 gl., ljubljansko okolice 30 20O gl., litijski 21.870 gl., tržiški 5 200 gl, vrhniški 0.800 gl., radovljiški 10.200 gl., kamniški 17 200 gl. Iln/.nr v«\sti. * (Nos požrl.) Dno 13 t. m. so na ulico vrgli || žganjarije Stiirklove v llernalsu pijanca J. Fisenzopfa, ki ho je bil začel ondi prepirati. Na ulico pri.ipovši je trčil J. F.isun-zopf ob A. Manseja, moža, kateri je bal mimo žganjarije šol po Hvojih opravkih. Ker so jo pijanec tako nerodno zaletel vanj, podregno ga le t A nekoliko pod robra, da se zvali na tla in pri tem pade tudi Manse v blato. Srdito so jameta ruvati in puliti, tur naposled M «nse ves rnzgnjoven Kisenzopfu odgrizno nos. (-udno je, da posle boja nijso mogli nigdar najti odgrizenega nosu. Manse, katerega so povprašali, če ve. kdo" bi bil K senzopfov nos, jo dajal: ,, Mogoče, da aem ga v jezi požrl, a gotovega ne vem reči." Nosojedca Manseia so izročili sodniji, a breznosca Fsonzopfa bolnici. * (Srečen zakon.) V Rerlinu stanuje zastopnik nekaterih vnanjih tovarn ali fabrik, ki se jo oženil pred osme mi loti; do vlau-skega leta jo zastonj pričakoval kakega derl-nika svojega imena, a ob istem času mu je ljubeznjivi zet „in spe", — „Kvlalija zdaj pograbi novce, in jaz sem na konji". Obiskavši nevesto, jo vidi v črnej obleki, vso objokano, ter še neprijaznejšo, nego Hicer. „Uboga, draga F vi a lij a", zagruli major. .Nikari ne toguj preželo, tudi nama ne prizanese bela žena." „Znam, znam !" „Anti no nosiš svojo bolesti sama." nNe, teta Rozalija in nje soprog sta tudi prišla semkaj in se trudita na vso moč, tešiti me." — Majorju je vest o novih, neznanih mu sorodnikih zazvenela na uho, kakor na priliko bolniku mrtvaško zvonenje. Kedo je ta teta Rozalija V Doslo nij čul niti slovite o njej, niti nij znal, da ima Evlalija sorodnikov. J edina stvar, katero obžalujem, je, da si ti sedaj podedovala lepo imovino", govoričil je medeni jezik majorjev nevesti, „kajti znaš, kak6 zoprna mi je misel, oženiti se bogato." „Nikuri naj te ne briga to, Robert,*1 jokne Kvlalijn. „Uzo poslednjič bi ti bila povedala, a nij bilo prilike . . . .Kaj si mi imela povedati V" „0 prepiru sč starim očetom v minolem tednu. Trdil je, da tebi diše le novci, da si luhkomiselnik, kateri zaradi svojih preobilih dolgov samo pazi, kako bi dobil njegovo imetje v pest. Povedala sem mu, o čemer si mi ti govoril, toda stari mož ju dejal, „da ti uže osolf pečenko." Spiral je novo oporoko, v ka-terej jo ostavil mojej teti Rozaliji vso imovino. A jaz no vprašujem po DOVClh,M reče F. vi a lij a zaupljivo, ,,ker vem, da me ljubiš nesebično." In zdajci pade sto in petdeset funtov teška nevesta majorpi na prsi. Major H o b e r t Krivec je bil takt) iz-nenadejan, kakor mož, o katerem se poroča v pravljici, da je prodal dušo, Rog nas varuj, hudiču za štirideset zlatnikov in je potem mesto njih našel v svojej mošnfci zgolj suhega orehovega listja. Krivec je imel upanje, dobiti F v la li| o S r e h r n i k o v o — a zlatu na loje o nje novcih mu je odnesel vihar. Skoraj se poslovi, obljubivši, da jutri zopet pride. Prikazalo se ju posle noči jutro, a pokazal ho nij major Krivec. Stari oča, dobro poznajoč slabosti človeškega srca, je na srečo vnukinji pod metom, ako ne vzame majorja, ostavil sto tisoč forintov. In, ker beguna tudi posled mnogih tednov nij bilo videti, in so njegova vraneft s kočijo vred upniki prodali na dražbi ter jo prijazni gradič v najem vzel amerišk bogatin, se jo posvetilo K v l a 1 i j i v nje možjanih, in tiho se je udala svojej usodi. Dovolj je Še imela, da jej je bilo moči živeti brez skrbij in trpljenja, in tožna izkušnja jo jo tešila tudi šo poznejše v marsikaterem boji, ki ga jo imela se svojim preobčut- iljivim srcem. Svobodno posnel —n. je soproga porodila dvojčka; koliko je bilo vesel j c ! A pred kratkim mu je soproga nje-gova podarila Se trojčke. Vseh pet otrok, izmej katerih najstareji nijso Se leta stari, zdravo živi, a so — sama dekletca. Poaluiio. Da se izognem daljnemu povpraševanju, zakaj na osobne napade v „Laibacher Scbul zeitungi" od 10. avgusta t. 1. ne odgovorim, javljam s tem, da sem ono osobo, katera svoje laži in obrekovanja sedaj uze v kvadratičnej meri razprodaja, nekdaj javno „ naj nesramne j -fiegu lažnika" imenoval; — druga osoba je uže dvakrat v norišnici pameti iskala; — a v „brifcfkasten-uu fungira baje oni ljubljanski rritter von der traurigen gestalt", kateremu je „Slovenski Narod" „častni" orden „lumpu na junaške prsi pripel. Pri sv. Ivanu dne 18. septembra 1879. Ivan Grebenec, učitelj. IJHlnica opravnintva. G. A. G. v Gradci. Plačano imate do 15. novembra 1879. Dunajska borza 19. septembra. (Izvirno tolegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 67 gld. 55 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 68 n 70 „ Zlata renta.........81 „40 „ 1860 drž. posojilo......126 „ — „ Akcije narodno banke .... 826 „ — „ Kreditne akcijo.....-..261 „ — „ London..........117 „75 „ Srebro..........— „ — „ Napol...........9 „ 35 •/, „ C. kr. cekini........5 „ 60 „ Državne marke.......57 „75 „ GospUa. zmožna slovenskega, nemškega, angleškega in francoskega jezika, želi podučevati v teh jezikih, tudi v vBeh predmetih ljudske Solo. (.427 - 4) Več o tem pove opravništvo „Slov. Naroda". gairll t ial»ljaail 1. I — Janez Mihalovič, bivSi črevljar in mestni ubožec> „_ ......m. ,r •• č : il h«. „, I 76 let, na Karlovskej cesti štev. 9, za mrtvico v mo- 17. septembra: Marija Sraj, delavka v tovarni |xl„„:l? za tabak, 19 let, na Karlovskej cesti št. 5, za jetiko. žjanih. S" 3 "-rt 3.3»' E rt s- , e. I cm 2 «5 13 w cc , "O »a Bi &. O C3 5" F ■ M cr P i c o 1 h3 ~ 3- ET CD r K C* < % e a BI I? S S- 9 -n e* _ ET m od ^**1 H 2 o* S- O , rt Zahvala. Vsej p. n. gospodi, ki so včeraj mnogobrojno spremili do groba našega nepozab-Ijivega sina, oziroma brata Ivana Stanić-a, izreka svojo najtoplejšo zahvalo družina Stanić-eva. Pod Gradom, dne 16. sept. 1879. (435) Bolečine v zobeh vsake vrste ozdravijo bo brzo in gotovo s pravo dr. Popp-ovo anaterinino vodo za usta, kar sledeče vrstice z nova svedočijo: Gospodu dr. ti. Ci. l*opi>«u, c. kr. dvornemu zdravniku za zobč na Dunaju, Stadt, Bugnergasse št. 2. Dolžnega se čutim, da vam poročam o vašoj slucnoznanej anuti rinimj rodi za usta, kajti ona je vse moje nadeja prekosila. Uporabijevanjo anaterinino vodi za usta zadostuje, da umori najhujše bolečino v zobeh, in da se več ne povrnejo. V korist trpečega človeštva priporočam anaterinino ustno vodo dozdaj kot najboljšo zoper vso muko v zobeh in ustih. Pooblaščujem vas, da te vrstico po svojej volji porabite, ter ostajem z visokim štovanjem I>r. ICom unl«lo Hellicli, m. p. V Tratu, 18. marca 1872. (40—3) Zaloge imajo v I ■ \ u I >< i ;t n i. vbo lekarne kakor tudi gg. Ant. Frisjur, Ed. Malu-, J. Karitiger, F. Al. Schmitt, V. 1'etričič, L. 1'ir-kur, 1'. Lastnik, Terček in Nekrep; v Postojni: J. Kupferschmidt f v S k o f j o j Loki: C. Fabiani; v K O e e v j i: J. Braune; na Krškem: F. Bomchcs; v Idriji: J. Marta; v Kranj i: A'. Ravnik; v Litiji: Miihluenzel, lekar; v Metliki: Mattcrjcri nasledniki; v Novem mestu: D. RUmoH in J. Berymann; v Radovljici: A. Boblok; v Kamniku: J. Močnik; v Č r n o m 1 j i : J. Bluzek; v Vipavi: A. Deperis. I I I I Zalivala. Moj umrli soprog, gospod Jako p F. Orel se je pred 2 Vi letom zavaroval na življenje pri zavarovalnoj družbi na življenju Glavno zastopništvo te družbe v Ijniiljain. katero ima gospod Valentin ZcN<-liko> je izplačalo zavarovano svoto najtočnije in popolnoma. Zato izrekam svojo najiskronejšo zahvalo tej družbi, ki ima povsod najboljše ime, ter jo vsem najbolje priporočam. V Šoštanji, di.6 15. sept. 1879. (433) Beti Orel, rojena Kronabethvogel, vdova trgovca. I I I I I 1 I 1 I I I 1 ■ I I I Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaja. Politično razmero, ki so nastale v celej Evropi, zadelo so tudi Švico; vsled teh razmer so jo na stotine dčlavcev izselilo, tako da jo obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekša fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zovane žepne ure so najboljše ure celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega nrebr-u«»ku nikli«, so izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter so amerikanskega sistema. Veleti neke vlagtne koiititrukeije ne niore rte Inka urn ■■■ litim- iiokvnriti, pade lekko na tla, »me Ne sti»iiiti, a vendar ura pri Aeui uie ne trpi. Proti povzetju, ali vpošiljatvi male svote, katera je pri vsakej bazi ur zaznamovana, s katero je plačana le pridelana zlata double urna verižica, baržunasti etui, glavni ključ za ure in dclavBka plača, dobi vsakdo najfinejše repasirano uro skoraj na polovico %«*totij. Vse ure so natanko repasirane, ter Knrautujeino za vttako uro pet, let. V (lokux ifotovejfjj j ji uim l > i» lu Mtrogo »<>liHti , provze-tunino (cm 'HO, < lil > Nidvo n «'| nisi «>j «■< •<» ni-»» UUZU) Vieememo, in k *li-nyfo zuiiioujuino. Izpisek ulx- 1000 komadov žepnih ur od ponarejenega zlata, umetno in čudovito izrezljane, najtinejše regulovane, pri vsakej uri zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui in glavni ključ; jeden komad le gl. 3.45. 1000 komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izredno natančno regulovane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, tako da jih nobeden zlatar ne more od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20. 1000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emailirnuimi kazali, kazalom za tre-uotke in kristalnim plošeuatim steklom, natančno repasirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gi. 7.25. 1000 komadov mobilnih ur na valje (cvlin-der-uhr) v teških giljoširanih okrovih od srebrnega niklja, s kristaluim ploščnatim steklom, tekočih na b rubinih, iino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržunastim etuijein, jeden komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60 lOOO komadov "VV ashingtonskih ur na Bidro od 131otuega srebra, potrjene od c. k. denarnega urada, tekoče na 15 rubinih, elektro-guhaničuo pozlačene, da jih ne more nobeden strokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razločiti; lino ua trenotek regulovane in poskušeue. Teh ur stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40. 1000 komadov Washingtonskih remontoir Žepnih ur, od pravega 131otnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulovanjem, tako da se nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tndi jedna zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 100O komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali goape, preje 100 gl. zdaj gl. 40. 650 komadov stenskih ur v uajlinejšem emai-liniuem okviru z zvonilom, repasirane, preje jeden komad gl. 6, zdaj le gl. 2.75. 650 komadov ur z ropotcem, lino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisaluej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 5.80. 650 komadov ur z majatnikom (pendeluhr) v 1111 • • izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo se vsakih osem dnij, lino ua trenotek regulovane, lepe, in impozantne. Ker je taka ura po minolih 20 letih še dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker se s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: U lircii-AusvcrltaiiT von (321—7) ]? 31 i 1 i p ]i WK9mm.9 Uhrenfabrik, Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9. Izdatelj m urednik Juuip Jurčič. L. bunia in tibk .Narodne tiakaroe".