PROSVETA leto-year xxm. Cmm GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE üfiiiMM Ii MIT B. UnùU Ar«. W?iMlli LmtoU°Af a. kv«B 4M« IP JUL ÄTi^-CLTTSS Chicago^ IDn torek, 4. februarja (February 4), USO. t i )■■ Üi T Jugoslavija zavrnila papeža glede kontrole šol Bel*rajeka vlada odgovorila Va- AlglotiUI paH«MVtirii- t i kanu, da Maka vzgoja' pri- pada državi, na cerkvi J M |avM|j| *tavk&lji Rim, 3. febr. — Zadnja papeževa enciklika glede šolstva, v kateri je afirmiral načelo cerkve, da cerkev je prva in država druga v kontroli šolske vzgoje, je povzročila Vatikanu prvi mednarodni spor. Jugoslavija, ki se pogaja s papežem glede kon-kordata, je odklonila stališče rimske cerkve. Spor se ja začel, ko je papežev nuncij v Belgradu protestiral proti novemu šolskemu zakonu, ki ga je jugoslovanska vlada dekretinUa pred kratkim. Nuncij je dejal, da je novi šolski zakoij nasproten interesom katoliške cerkve in načelom katoliške cerkve, ki jih je navedel papež v svoji enclkllkt. Nuncij je odločno izjavil, da vsi katoliški otroci morajo pohajati župne šole, ne pa državnih, katere ima vlada . Jugoslavije v svojem programu. x Oficielne "Novosti* so nato odgovorile nunciju, da jugoslovanske šole kontrolira država in ne cerkev in da vladat ne bo trpela nobenega vmešavanja od cerkve in nikogar drugega. Ali bi Vatikan rad nahujskal katoliške Hrvate in Slovence proti vladi? Zagrebški nadškof Bauer zdaj protestira proti temu stališču vlade, češ, da je pisanje "Novosti" kršitev mednarodnega prava in napad na "suve-renstvo svete stolice". yL KatOTlirt PMUIIJK V Tngosla" vi j i nadaljujejo s protesti proti vladi. Cela afera je zavzela formo diplomatičnega incidenta. Nadprodukcija v tekstilni indu-utriji Fall River, Mass. — Omejitev operacijskih aktivnosti v tekstilni industriji ne bo rešila vprašanja nadprodukcije. Tega mnenja je predsednik delavskega sveta tekstilcev v Fall River-ju. Ako se hočejo delodajalci izogniti nadprodukciji, morajo v svojih tovarnah odpraviti nočno delo in skrajšati delovne ure, ker je to edini izhod iz krize, v kateri se sedaj nahaja tekstilna industrija v Novi Angliji. Trdosrenost zemljiške mm • Delavčevo družino Je. vrgla is stanovanja radi neplačanih obveznosti DetrolJ, Mick__(F. P.) — Ko Anthony Je roma, delavec pri Fl-*h<>r Bod/korporaciji, ni mogel Plačati cele vsota 18,740 zemljiški tvrdki, od katere Je kupil je bil s svojo družino vred vržen na cesto. Družina je redno plačevala "oje obveznosti na hišo, dokler ni Jerome zbolel in je moral is-^«ti zdravniške pomoči v bolnišnici. Družina si Je izposodila denar in Je tudi v tem času plačevala zemljiški tvrdki, toda ta i* potem zahtevala, da se ji Iz-W*< a cela vsota. Ko Je Jeroma protestiral proti postopanju tvrdke, Je bil vršen iz Stanovanja. KonstablerJI so prišli v Jero-m»v0 hišo neko Jutro, ko Je toplomer kazal deset stopinj pod V hiši so našli le štiriletno P"l»hno hčerko; vrgli so Jo s po-ništvom vred na avto. Otrok Je bil obleta, v lahko obleko In Je moral čakati v mraau na pro-*t*m, dokler se ni njegova mati Vrn'la iz mesta. 2e prej boleh-¡»♦mu otroku se Je radi Izpostav-IJ'nj« mrazu bolezen poslabšala. 0 krutem postopanju zemljl-Jk< tvrdke so bile obvcščeoe ob mm. Apelirala je na nogavičarske de- lavee v Philadelphlji, naj zgra- de močno unijo < _ Philadelphia, Pa. — (F. P.) — Stavkujoči delavci so imeli te dni priliko slišati angleško ari-stokratinjo, ki jih je pozivala na odločen boj proti Aberle Hosiery Co. in injunkciji, ki jo je izdal sodnik v prilog druibe. Govornica je bila lady Clare Annesley, članica britske neodvisne stranke in kandidatinja na listi labo-ritske stranke pri zadnjih volitvah. "Plemenita*!, ki smo člani la-boriUke stranke," je dejala Annesley, "ki ne delamo z rokami, da si preskrbimo življenske potrebščine," smo posvetili naša življenja interesom delavskega razreda iv upanju, da damo vsaj nekaj nazaj delavcem od tistega, kar so ukradli naši predniki od prejšnjih generacij britskih delavcev. Zavedamo se, da je razredni boj živa realnost in da ne more biti miru med nasprotujočima razredoma, dokler se krivice ne odpravijo." Na stavkarje apelira, naj si zgrade močno delavsko unijo, ker le unijsko gibanje, ki ima v svojih vrstah zavedno delavstvo, lahko prispeva mnogo v svrho svetovnega miru, ki mora bazirati na socialnih pravicah in demokratični kontrol^ „ Komercialno časopisje v Phi ladelpihlji, ki je absolutno bojko tiralo stavko od začetka, je poslalo svoje poročevalce in fotografe na shod, ko je bilo obveščeno, da bo govorila angleška plemenitašinja. Konsolidacija iotozaiiklli Bratovščina železničarjev nasprotuje združenju Waahington, D. C. — (F. P.) — Na apel železniških družb, ki je bil poslan meddržavni trgovinski komisiji, o vprašanju konsolidacije, Je odgovoril Joseph Eastman iz Bostona, član te kd-misije. V odgovoru prsvi Eastman, da je sistem, po katerem obratujejo železniške družbe v Novi Angliji, najbolj praktičen v ekonomskem ozlru in da bi ga nobena konsolidacija ne izboljšala. V tem sa strinjajo z Eastma-nom ekonomski eksperti v meddržavni trgovinski komisiji. Poročilo, ki ga je te dni izdal državni department za javne naprave, govori, da Je obratovanje železniških družb pod sedanjim sistemom dobičkonosno in konsolidacija ne bi mogla zvišati profitov železniških družb. Ljudstvo bi s konsolidacijo ničesar ne pridobilo. Železniška bratovščina Je že večkrat nastopila proti nameravanemu združenju. Uradniki so bili zadovoljni, ko so izvedeli, da se je meddržavna trgovinska komisija izrekla proti konsolidaciji. avtalh delavcev Detroit. Mlch. — V začetku ...arca se bo v tem mestu vršils konferenca, na kateri se bo razpravljalo o načrtih za ustanovitev unije avtnih delavcev. Philip Rarmond, tajnik Auto VVorker« Union. Je bil imenovan načelnikom pripravtjalnega odbora sa konferenco. Jkan je dela v New Orieea- New Orleans. La.—Tisoč dvt-sto oseb se Je priglasilo v okraju New Orleans aa petdeset razpisanih služb, ki bodo na razpolago, ko M prične zbirati podatke prihodnjo trn naiHii et Avatrijaki premijer koketira s MussoUnijem Rim, S. febr. —Avatrijaki m in lat rak i predsednik Johann Schober pride jutri v Rim. Tu eatane vsa teden in bo konfertral s Mussolini jem in s papežem Pijem. Fatfatični listi pišejo, da je Schober naklonjen fašizmu In da najbrž pride pakt med italijanskimi fašisti in avetrijakim Heimwehrom, ki je avatrijska fašistična organizacija. Schober Išče v Italiji zaveznike proti pocialiatom y Avstriji. Na sestanku a papeže» namerava obnoviti konkordat a cerkvijo in zagotoviti klerika-ttzmu v Avatriji trdnejša tla. liti. Al af O*. ». MIT, -ttectoaš — Jnss M. Uit. 1&ÛL STEV.—NUMBER 2« Federacija in ma-saker v Marionu Green zavrača govorica, da Je i mela Ameriška delavska federacija avoje prste stavki v Marionu Richmond, Va. — (F. P.) — William Oreen je v svojem govoru v tem mestu odločno zavrnil govorice, ki so se pričele širiti v nekaterih krajih v zvezi z dogodki v Marionu ob času stavke, Jco je bilo umorjenih šest piketov, da je federacija odgovorna sa nemife, ki so nastali v tistem času. "Organizatorji Ameriške delavske federacije niso bili udeleženi pri spopadu, pri katerem so bili umorjeni stavkarji", je dejal Green, "niti ni imela federacija svoje prste vmes pri umoru policijskega načelnika v Ga- stojniji. O petih milijonih članov _ - £ <>» "J nI'¡elo '¿«no «termo . agitatorji, ki izzivajo nemire." S shodom v Richmoridu je Green zaključil svojo prvo govorniško turo t južnih državah. Sedaj je odpotoval v Blrming ham, Ala., kjer je glavni stan vodstva kampanje za organizi ranje o bodočih načrtih z ozl rom na kampanjo. 116-letni Rus dobil sina Stalingrad, USSR, 8. febr, — Najstarejši prebivalec sovjetske republike Tadžlkistan, po imenu Mašnun, ki je star 116 let, se je pred enim letom poročil s 50-letno žensko, ki mu je pred nekaj- dnevi porodila sina. To je že njegova sedemnajsta žena. Starec živi v vasi Sika j. Mesda Fordovih delavcev Cleveland, O. — Ford Motor Ca plačuje $6 na dan novim delavcem v njeni tovarni v tem mestu. Po preteku dveh mesecev jim zviša mezdo na $7. wicsi «vin pyaiíiaiaa • državi Wisconsin fttlrlnajst starih oseb Je Mb de- e cerkve V , paatorji — Zadnje kve v Lenin- Moskva, J Štiri luteraaska gradu so b{le zadnji teden zaprte in pet pastorje? je bilo aretiranih ; ede% pastor je bil poslan v Sibirijo, ker Je skušal organizirati nelegalno nedeljsko šolo. ' "BezboŽnlk", glasilo ateisti-Čne lige, poroča, |da je sovjetska vlada v zadnjih treh meaeclh zaprla 980 cerkva in 800 sinagog ter mošej. JVsa ta poslopja so bila ft>namenjena v kino-gledallšča ali delavske klube. "Večernaja Moskva" je pred kratkim* mgesttrala, da bi ao-vjeti poslali zaplenjene nabožne slike in ikone (kipe) iz cerkva in samostanov v inozemstvo In jih tam prodali zbiralcem umetnin. "BezbožrtUT' pobija to sugestijo in poslVa vaške sovjete, da posnemajo fcnpte v Vorone-žu, ki so zadnji teden sežgali 8000 ikonov, katere so pobrali po cerkvah iit hišah. Ateiška liga je razpisala nagrado radio- ^ postaje onemu mestu, ki sešga največ ikonov in religioznih slik. H. Zadnji teden /m bili pobrani vsi zvonovi it oitKvenih zvonikov v Moskvi, iitnlngradu, Kijevu, Karkovu m, drugih večjih mestih. Zvonce kodo pretopili in kovina pojde ta industrializacijo dežele. ' «, Sovjetaka vlada je 1. februarja objaafta d*ret, ki pome- cjtroci neproletarskih slojev, ki so bili doslej izključeni iz šol, oziroma eo prišli aadajl na vrsto, če Je bilo kaj prostora v šolah, imajo odslej enaka pravice do P°uk* v osnovnih šolak kakor proletar-ski otroci.Vlada je prišla do spoznanja, da j« bolje, če mladi no sdvrašjtfh slojev pridobi za se, kakor pa da bi ostala pri goli vzgoji staršev» napojena s sovražnostjo do nove družbe. Kampanja sa odpravo privatne trgovine v Rusiji Moakva, S. febr.—Komiaa-rijat aa trgovino je objavil dolg a—nam blaga* a katerim je prepovedana vsaka trgovina na debela ali drobno. Edino državni In zadružni zavodi smejo kupovati in prodajati dotično blago. Sesnam prepovedanega blaga ukljušnje sukno, platna, gotovo obleka, čevlje, gaieAe, papir, pisarniške potrebščine, kovinske predmete, stavbni material, kemikalije, barve, električne potrebščine, «tekla» radleapa-rate, lea, milo, petrolej, sladkor sol, užlgalke, tobak ki cigarete. Voditelji pohoda aretirani Obtošenl so krbnlnalnsga sind kalhuna; assd aretiranimi ala tajnik la organlaator unije av tnlh delavcev kMgma Vroča pnkr, vino • Kristusovi "na-je naredil Iz vode Miltraukoejn MIKrankee, Wla. — (F. P.)— Starostna pokojnina v vsoti od dvajset do trideset dolarjev mesečno Je bila podeljena štirinajstim starim osebam na odlok sodnika Sheridana, pred kale-rim se je vršilo zaslišanje kot to določa wiaconslnski pokojninski zakon. Med proeilcl so bile tri vdove in dva stars delavca, ki sta bila rojena v inozemstvu, a sta postala ameriška državljana. Zakon za starostno pokojnino Js bil sprejet na prizadevanje socialistov in pristašev pokojnega senatorja LaFolletU. Sprejet Je bil še pred štirimi leti. ali v okraju Mlhraukee je stopil v veljavo šele pred kratkim. Državni pokojninski zakon dovoljuje po-mim okrajem, da ga sami enforsirsjo. Po dolgem boju se Je članom strank« v mestnem odboru >lk ni hli "očttfm", kajti posrečilo pridobiti od ostalih čla- predlaganjem "čiščenja" so o-nov odbora sodelovanje j prilog menjeno "blasfemitne" resolu-cakona. kar Je omogočilo podpo- rijo citirali in tako Je — prišla rt> starim oeebem. ponovno f Washington. D. C. — Zadnjo soboto je bila v poslanski zbornici silno smešna debata, ki Je neizmerno zabavala večino zbornice in poslušalce na galeriji. Komedija Je prišla, ko so trije demokratski kongresnikl in fanatični suhačl iz Georgfje zahtevali, da se "izčlstr kongres-ni zapisnik, v katerega Je v teku nedavne debate o prohlbiciji zašla "blaafamlčna vsfbina." Takoj Je bilo na nogah ducat kon-grešnikov, ki so vsi hkratu govorili in argumentirali o umest-nosti in neumeatnoetl te zahteva. , "Blasfsmična" vsebina ss tiče neke nasluclje, katero Je citiral kongresnik Shafer Is Wla-conslne, ko je pobijal suhače Po njegovi trditvi Je to resolucijo sprejela organizacija pro-testantov^rfh pastorjev v Char-lestonu, W. Va. in glasi as, da js Krlst "naredil napako, ker Je pretvoril vodo v vino." V reeo-luciji Je tudi rečeno, da Je Krist spadal v nižje plasti sredozemske civilizacij«". Na podlagi te resolpdje Je Shafer dokazoval, da Je prohlblclja proti krščanska, j Kongreaplki Iz Georgfje so zanikali, da je resolucija delo pastorjev, pač pa Je Izšla kot anonimen oglas v nekem listu v Charlestenu. Po končanem prepiru med splošnim smehom v zbornici Je trojica uvidela, da Je bilo njeno delo zaman. Zapls- Pontlac, Mick. — (F. P.)— Philip Raymond in George Po-wers, voditelja pohoda braapo-selnlh'delavcev, kateri Je bil pri rejen pred par dnevi, sta bila a-retlrana na podlagi obtožbe ra-kršitve zakona proti kritni nemu sindikallsmu. Kršitev tega zakona as kasnujs z deseti mi leti zapora in pit tisoč dolarjev kasni ali oboje. Poleg teh dveh je bilo aretiranih še pet drugih delavcev na obtošbo nespodobnega obnašanja. Raymond In Powers sta pri šla v Pontiac is Detroita. Prvi je tajnik Auto Workers unije, drugi pa organizator Trade U nion Unity lige. t , Javno mnenje je na «tmni brezposelnih delavcev. Ljudje, ki so opazovali parado brezpoaelnih delavcev, trdijo, da se ja Tršils mirno, doldsr ni policija navali la na njo. Naval ja odredila mestna .uprava, ko so nekateri Izmed udelešencev pohoda nasva-11 tpestnega upravitelja s car-jem. Pohod bi se bil izvršil popolnoma mirno, da ni vmes posegla mestna uprava ln poslala polici je nad brezposelne delavca. SaraJevakU^Utardebll Sarajevo, 8. febr. — Srbsks pstrlotlčna organizacija "Narodna Obrana" Js včeraj med velikimi slavnostmi odkrila spominsko ploščo Gavrilu Principu, ki js ustrelil svstrijsksga prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo žena Plošče Je vzidana ob mostju, kjer Js bil Izvršen atentat. Vsa lars-jevsko prebivalstvo ss je udeležilo slsvosti. Plošča ima «lede-čl napis: "Na tem zgodovinskem mestu Js Gavrllo Princip proklamlral svobodo v nedeljo 28. Junija 1014." Princip, ki Je bil obsojen na smrt In kaaneje pomlloščen v dosmrtno ječo, Je umrl za jetiko v avstrijski Jsčl ns Češkem leta 1*1*. Pogajaš Ja med rudarji la epsrs- lerji Wllkes-Barrs, Pa. — Do sedaj se pogajanja sa obnovitev pogodbe med uradniki dietrlktnlh rudsrskih unij In operatorji na polju tjfUgn premoga viOe mirno. Vse Izgleda, da bo pogodba obnovljena brez vsakih konfliktov. Delávstvo Španije nastopa proti monarhiji Strokovne unije In eodakatl zahtevajo demokratično repub-1*0. B^rbond morajo Iti) Dijaki smagah v svoji etavki. Bivši dikUtor odklonU dvoboj Madrid. 8. febr. — Dijaki na španakih univerzah so se danes vrnili v šold kot zmagovalci v »tavki, ki je trajala več tednov. Berengutrjeva vlada se je takoj podala in privolila v večino zahtev dijakov. Da potolaži ostale nemirne elemente, Je Beren-guer danes napovedal amnestijo aa politične Jetnike. General Bivera, bivši dikUtor» je bil.poevan na dvoboj, ki ga je odl&nit. Pozval ga je bivši mlnlMer Almodavar, katerega je |Uyera strmoglavil s drugimi vjpd pred šestimi h ti. Rivera Je odgovoril, da za svoje besede In čiae sa časa svojega rešlma nI odgovoren nikomur, razen kralj ik Madrid, nl f®br. — Splošna delavska unija, ki šteje 800,000 člsnov, Je v soboto izdala manifest s pozivom na španako ljudstvo, naj naredi enkrat za vselej konec miiernim razmeram v Španiji s tam. da odpravi monarhijo in ustanovi demokratično republiko. Unija lajavlJa, da delaviki element Španije smatra abdikacijo kralja In ko-nsc dinastija Burboncev na čelu Španije kot edino aredstvo sa dossglo miru ln blagostanja de-šele. ■ • ^ a. Manifeat aDlolaa delavike u-ni Je Je podpisala tudi lodali-stična stranka, ki šteje 11,000 članov In katera še leta deluje za odpravo monarhije ln ločitev dršave od cerkve. Manifest ss glasi, da glavni krivec vsdb homatlj js kralj Alfonzo. On je privolil v diktaturo Rivere ln sdaj «1 Je Izbral drugega gsnerala, da bi nadaljeval svoj tiranski rsžlm. "Rajši se bojujemo |a našo eksistenco v najreakcionarnejši republiki kakor pa bi še nadalje prenašali to burbonsko prekletstvo,' Je dajal Julien Besteiro, vodja eocialističns stranka ln delavskih unij, ki Je podpisal manifest , "Moment Je prišel, ko mora špansko dslavstvo odprto nastopiti in povedati na ves glas kaj hočs. Monarhija mora iti, Burbonci morajo iti i" Policija Je manifest zaplenila, toda avtorll manifesta niso bili aretirani, kar Je zelo značilno. Anvtorg korporaoiji dobila iâi|> aaiolnika Cleveland, O. — V tam sasstu Je več kot petdsset tisoč daUv-cev bres dela, kot poroča mestni uposlevaln! urad. Uradalld de-Isvsklh unij so mnenja, da Je število brezposelnih veliko vtčje kot ga osnačajejo številke omenjenega urada. ' Stavka tiskarje* v New New Orleans, La. — Tiskarji pri listu "Daily Raring Form" so te dni odšli ne stavke, ker Je podjetje odslovilo nekega tisksr ja bres u»Jostaegs vzroka. , I im | m jv P^V^iovi v kjer bo iaatopal eovjelake tr-govinske laterese New Yerk. - (F. P.) - Peter A. Boadanov bo nasledil Saul G. Krona kot načelnik ameriško-sov j «teke trgovinske organizacija Amtorg. Bron Je bil ime no-ven predstavnikom sovjetske trgovine v Usndonu. Bogdanov Js bil 1. 1021 Ime-novsn načelnikom sovjetskega rkonomekapa In trgovinskega sveta, ki Ja eno najvažnejših ad-ministracljakih mast v sovjeUkl Uniji. Njegove naloga Je bila nadzorovati reorganizacijo so-vjstskih Industrij NJsmu gre zasluga, da Js povlekel rusko trgovino Is stagnacij«, ki Je nastala po vojni, ns sedsnjo trdno ko-mtrrialno podlago. Od I. 1HŠ do 1920 Js bil na-/elnlk administracije sa severno kavkaško pokrajino, kjer se nahajajo bogati oljni vretd, donskl srvtracltnl premogovniki In državna farma, ki Je nejvečje na svetu; farma obsega pol milijona akrov ssmlje. Bogdanov Je priznan strokovnjak v trgovini In poljedelstvu. Hoovtr odgovoru za okn-paoijo Haltija Blaine In Borah zahtevata, da ae ameriške pomorščake odpokliče in dane da ljudstvu prilika, da izvoli avoje zaatopnlke v le-gialaturo Waahington. D. C. — (F. P.) — Senator Blaine la Wlsconsina je preprečil aprpprlaoijo $60,-000, katero Je Hoover priporočal aa izdatke poeebaa komisije, čije naloga bi bila študirati razmere na Haitiju. Blaine je vrgel na predsednika odgovornost za o-kupacijo. Hoover je vprašal kongrea, naj mu dovoli omenjeno vsoto ln pooblasti Imenovanje komisije, v kateri naj bi bili člani obeh zbomio kongresa, da preišče In poroča o katerikoli iapremembi ameriške politike na Haitiju. Na ta način bi dobil Hoovsr priznanje za morebitne Izpremembe v haltškl administraciji, dočlm bi vsa pdgovemost glede ameriške okupacije dešele. padla na kongres, ako bi komisija vztrajala, da še nadalje ostane ameriško vojaštvo na Haitiju. Da bi ko-misija, ki bi Jo tmsnoval Hoover, zahtevala odpokllo ameriških pomorščakov, nl skoro misliti. V nižji sbornicl so ss strinjali s Hooverjevim načrtom, v sena-ty pa Je naletel na opoaicijo. Borah, Id je načelnik odseka tuje-ae»sklh sadev, ja' dejal, da ad-mlnistraeija lahko takoj odpokliče pomorščaka iz Hattija, ne da bi bilo ss to treba čakati na poročilo komtsljs, ki bi študirala razmsre najmanj šest mesecev. V štirinajstih Istih ameriške okupacije ss ni staajs'prebl-valstva prav nič Izboljšalo, js de-jsl Borsh. Situacija Je postala tekom teh let tako opaana, da o-groša dobro voljo med Združenimi državami In latinsko Ameriko. Ns podlagi teh dejstev je senat odklonil apropriacijo petdeset tisoč dolsrjsv sa financiranja komisije. * Svetoval Je Hoover Ju, naj ta denar porabi ss svojs funkcije, ker Ima on moč sa takojšnji odpoklic pomorščakov Is Haltija, senat pa se ne bo spuščal v zadeve njegovih ekse-kutivnih dolžnosti. N Blalne Je potem kritiziral postopanje generala Russella, poveljnika ameriških pomorščakov na Haitiju, ki terorizira prebi-valatvo. Ako Je želja administracija, da se Izboljšajo razmere na otoku, odkritosrčna, Je dejal Blalne, naj gleda, da ss v kratkem dasu razpišejo volitve, v katerih bo ljudstvo lahko Izreklo sodbo In si Isvolllo svoje zastopnike v legislaturo. Dvojni led ubil ledarja Chicago. — Gottlieb Natke Is Foreet Psrks, ki Je rsavašal led Cicero A Proviso las Company, ae Je v aoboto ubil v Oak Parku, ko Je nesel sto funtov težak kos ledu v grocerijsko prodajalni-co. Ns ledeni ullei mu Js po-drsnlls nogs In ko Js padel, mu je kos ledu rszbll glavo. KomeaUtlčal agrarrl v Mehiki Mežico Cltjr, g. febr. — Vlada je odredila, da mora komunistično orientlrsna frakcija agrarne organizacije oddati orožje oblastem Val aememtrnr v tea Asgilsss Los Angeles. Csl. — Zadnje tedne se tu dogaja cela vrsta samomorov. Dne 1. februarja so bili Izvršeni štirje samomori. Najmlajša med samomorilci Je bila 14-letna dsklica. kl ae Je za-idle z nožem potem, ko Jo Je mačeha na tepla. PROSVET* PROSVETA THE ENLIGHTENMENT glasilo in lastnina »lovkKM* NABODNK ruupoft-NB JKUNOTE 0«|M W by Um limn NsUmmI liMflt iiriitf NtnrftiM : M UrutrM Arte«* (tevw Cti«*ca) U Ktu-4m UM M M*. MW »HM«. M JO w M« M»; — ( kir««« I« Cierro 17-M i» cato M», M '» M 9* WU ; M »M-MMl«* ItJt. hibarrfeiM rata* i far Ü» UalU* Btataa (mum»« Oúwee) »né imumém HM »«r rmr. Ckitmft m4 cumro ft M nr y m, 1 urate* omiauim w,«» v* 1*m> m m «ruâjt. Advvrtulnc ratas Ml . l'HOHVETA Ml M Mk U«*tf*W Ara, MEMBtCM Of TMJÉ KCDBBATKD I>alum v d • M MMÉBV kypmtu, m prtMMT (Ju. »1-4 II »o—rt«), da »Ml J* • »««1 4l »>. pmim m*m IM. PtMtl u te SÜatiHmm. 4* M «Ml H m M «Mu «t «4P», iu Muke Špance Na Španskem je malo zagrmelo, a ni dosti. Šestletna diktatura ne je zrušila in prišel je nov režim, ki obljubuje ustavne reforme. Upanja ni, kajti od podgan ne pride drugega kot podgane. Prejšnjo diktaturo je vodil general in na čelu novega režima je tudi general. Sreča je, da je general Berenguer, ki je zdaj na krmilu, star junak polomov. Njegova bojna kampanja v Maroku je bila silen polom ; upati je torej, da bo tudi njegov režim čim prej nov in temeljit polom. Španija je klasična dežela klerikalne in plemiške reakcije. Na Španskem še vedno vlada srednjeveška sveta trojica: cerkev, monarh in plemstvo. Kdor hoče videti košček živega srednjega vek*, naj gre v Španijo. Stara, plesnjiva in gnila aristokracija* ki je že po-vsod drugod skrahirala, ima tam še vedno veliko beeedo; kralj še vedno nastopa kot drugi bog in cerkev, ima še danes glavno besedo kakor v dobi zloglasne inkvizicije, katero jt odpravil šele. Napoleon, ko je za nekaj let okupiral deželo. Na Španskem še danes prodajajo na zelo raftnlran način odpustke, česar se cerkev ne upa več delati v drugih defteiah. Iz takih razmer na vrhu odseva splošno življenje Španije. Dežela je revna, zanikrna fn skrajno primitivna; ljudstvo Je grozno praznoverno in nevedno. Med vsemi latinskimi deželami ima Španija največ analfabetov, kar Je naravno, katji "izobrazba", kolikor Je sme biti, Je pod kontrolo rimske cerkve. Dežela kar mrgoli samostanov, menihov in beračev. Preobrat je vsled tega zelo počasen in prihaja le v sunkih od časa do časa, ko je izkoriščanim španskim slojem le malo preveč neznosnega J§rma. Delavsko gibanje Je zaradi pomanjkanja prave izobrazbe v vseh mogočih ekstremih. V Barceloni, kjer je industrijsko središče, so delavci klerikalci aH anarhisti. Socialistično gibanje ni bilo tam nikdar močno In zanesljivo, kar je razumljivo; v primitivnih in nazadnjaških deželah se odporna sila v ljudstvu vedno pojavlja v terorističnih dejanjih. Kjer ni politične svobode, tam se ne more razviti zdrava demokratična misel in organizacija. Sila noša, puške in vrvi naleti vedno na protisilo noža, krogle in vrvi. Najboljši zgled nam je dala Rusija. Ker Španija ne more večno živeti v"iired-njem veku, mora enkrat priti do izbruha. In ker so pogoji za miren preobrat v znamenju razuma Jako revni, bo izbruh v Španiji grozen. Svet bo gledal strašno maščevanje nad starimi tirani, ko se enkrat španska masa osvobodi verig monsrhlje, plemstva in cerkve in okusi prvo slast svobode. Porod nove Španije bo trajal dolgo in zato bodo porodne bolečine velike in težke. Mogoče se porod zavleče toliko časa, da šele preobrat cele Evrope reši Španijo iz temnice srednjega veka. Marsikatera dežela v Evropi bo morala čakati na splošen potres, ker sama nima več moči, da bi se dvignila. Glasovi iz naselbin "8ea pevec In peti, To vse mi zaaveti." Canonaburg, Pa.—Najbrž nikdar poprej v Ameriki se ni toliko pisalo in opevalo našo slovensko pesem kakor minulo leto, ko so nas obiskali g. Subelj, gdč. Ropaaova in g. Banovec. Res z veseljem smo čitali zdaj iz te, zdaj iz druge naaelbine o koncertih gori omenjenJh pevcev. čitalo se je in s tem dokazovalo, kako lepa je naša slovenska pesem in kako visoko jo znamo in bi jo morali znati ceniti. Resnica je, da kar ima slovenski narod, je slovenska pesepi. ■ katero se lshko gre kosati z marsikaterim drugim narodom. 8 tem bi jaz rad pripomnil to, kar danes hvalimo v besedi in v pisavi, da tega takoj ne pozabimo: zapišimo si v srce, kar sqo slišali, o njih govorili in pisali. Glejmo, da hočemo tudi obdržati in te naše goste posnemati s tem, da vzdržujemo, ali vsaj pomagamo vzdrževati slovenska pevska društva, da po-sečamo prireditve pevskih koncertov. Dajmo jim s tem kredit, kakor smo ga dali gori omenjenim našim gostom in videli boste, da se bo slovenska pesem tudi tukaj v Ameriki razširila. Tudi tukaj imamo slavce, samo treba jim Je zrna, ne samo peska. Kot ml je znano, bo pevsko društvo "Ilirija" -v Canonsbur-gu, Pa., priredilo dne 15. ietor. koncert v dvorani društva št. 138 SNPJ. Pričetek ob 7:80 zvečer In po koncertu ples in druga zabava. Na programu so krasne pesmi, zakar bi ftelel, da jih rojaki v polnem številu obiščemo in s tem pokažemo, da smo res vneti za slovensko pesem.—P. P. bolje maske dobe nagrado. Za žejne in lačne bo poskrbel za to izvoljeni odbor, plesa željnim bo isto ugodeno. Igral bo Frank Demoizes ml. s primerno pomočjo. Vstopnice so samo 26 centov, za Ženske in moške, otroci vstopnine prosti. Zabave se obeta obilo. Apeliram poscfcno na ¿lane in Članice, da ae udeležijo priredbe. Ker smo vsi bratje in sestre, je nas vseh dolžnost, da prisostvujemo skupno za skupne interese; toliko si štejem v dolžnost, pa brez zamere. Cital sem v Presveti in tako v Proletarcu poročilo iz Straba-ne, Pa., da je bil brat in sodrug Viktor Vodišek nevarno ponesrečen pri delu v rovu. Ker je omenjeni brat moj prijatelj še iz Nemčije, oziroma sva bila na hrani skupno pred 20 leti, moje iskrene simpatije in mu želim skorajšnjega okrevanja. Moja želja je, da bi bil že zdrav, ko zagleda te vrstice.—Torej to so naše dividende: kamen ali premog po glavi. Tudi naš brat in sodrug Louis Sterle se nahaja še vedno doma, od 1. dec. 1. 1. Tako gre trpinu na stara leta, rodni izdatki, dohodkov nobenih. Obrača se mu na bolje. Želim, da mu svitlejfte solnce posije. 2elim tudi bratu Joe Nagliču skorajšnjega okrevanja. Henrik Pečarič. TOREK, 4. FEBRUARJA Nekega Jutra me pokliče župnik Tiar ob dveh zjutraj in odšla sva v mlin. Pričel je ogledovati mero (firkel) ne da bi kaj rekel. Drugo jutro se ponovi isto. Končno se okorajži in prani: "Jote, ta mera je premajhna, ahko vzameft nekoliko več od mernika. Saj to, koliko se vzame, ni ne božja ne posvetna postava." Obljubil sem mu, da se bom držal njegovih navodil, da-si me drugje niso tako učili. Enkrat ga opomnim, da v konjskem hlevu nisem navajen spati. On me je pričel tolažiti, češ, da je tudi moj patron živel v hlevu. Drugič mu potožim, da n« m večkrat lačen. On se zadere, da je "kdšta" dobra. O tem se nisva sporazumela. Ko pridem'nekega jutra na delo in Dne 88. februarja bodo v devetsto prote-stantovskih cerkvah v Chlcagu molili za "dober Izid" primarnih volitev v mestu, ki pridejo v aprilu. Tako so sklenili organizirani prote-stantovski dušni pastirji na svojem zborovanju v hotelu U Sulic pred nekaj dnevi. Kak "dober Izid" bi pa radi Ismollllh Po njihovem mnenju J* fchicago moderni Babilon in moderna Sodoma. J daai so sami krščanski možje v mestnem svetu in mestni upravi. Možje na čelu mesta so republikanci In demo-krat je — včasi Imajo prvi večino In včaal drugi — in na primarni glasovnici bodo spet republikanci in (lemokratje. Oboji ao si podobni kakor jajce jajeu. To vedo najbolje člkaiki denarni magnatj«, ki financirajo volilne kampanje obojih! "Uspeh" molitve je torej zagotovljen. V vsakem slučaju bo volilni Izid "dober". Saj bodo Itvoljeni sami kristjani. Čemu spravljati Boga v zadreg«»? Raj (Bog) ve, da je Chicago krščansko mesto! V Italiji je nova krita. Denarja nI. Fašisti zadnje čase pridno kopljejo med ruševinami starega Rima. AH niso še nič izkopali? Denar je v zemlji! , Z visokega Krayna - Krayn, Pa. — Pred dobrim tednom — tako nekako je bilo — me ena naših sester SNPJ In ljubiteljica "Proavete", vpraša, kdaj se bom zopet kaj o-glasil v "Prosveti". Nasmehnem se jI In velim, da sem Jako o-kornlh rok za piaavo. Da mi pa v resnici do cela ne odrevene, naj poročam it naselbine o tem in onem. Kar ae tiče dela, se dela še precej, le zaslužek je pičel za današnje rasmere. 2iv-ljenske potrebščine se navijajo, mezde trgajo. Kako se to ujema za trpina, ni potrebno komentarja; posebno za nas rudarje se nič prida ne obeta. O tem napišem kaj več enkrat pozneje, ker edina moja stroka je rudarstvo, v katerem imam precej izkušenj. Naj ¿menim nadalje delovanje na društvenem polju. Poročati Imam rvveeeljive stvari, da smo se pričeli zanimati za našo mladino, v kar nas stare člane vele dolžnost. Dne 15. Jan. smo se zbrali mladi in stari v dvorani z namenom, da pričnemo našo mladino uvajati na dramski in kulturni podlagi. Za začetek sta se odzvala naša učitelja mr. Plealnger iz Krayna, Pa., In pa mr. Lang is Dunlo, Pa. Oba sta Imela kratek nagovor; posebno mr. Lang je Jako humorlatičen, a Člmur je vzbudil precej' zanimanja s strani mladine. Mr. Plealnger ima več sposobnosti v poučevanju iger In mr. Lang bo poučeval v petju. Ni kak poseben profesor, kakor se Je Izrazil, želi |m storiti najboljše. Nato sta zaigrala naša titana brata Joe in Itillie Voč-Jak ml. par poakočnic in mladina se Je sukala par veselih uric. Tega Je nam v resnici primanjkovalo v naselbini tadnjih par let. Očetje in matere, ne poaa-bite In pošiljajte svojo mladino k prireditvam. Spodbujajte Jo k telesni In duševni hrani. Seveda brat teiav ne bo; treba bo dela In požrtvovalnosti in u-speh bo gotov. Naj poročam, da smo imeli silvestrovo domačo zabavo, ki se je obnesla povsem po volj no Priredila so Jo tri društva In si-cer HHPZ. HNPJ In J8KJ. Ta tri društvša ao tudi sklenila, da priredijo skupno maškersdno veselico na 1. marca, to je v soboto večer. Torej rojaki in rojakinje it okolice Dunlo, Hiver-dale, Ht. Michael In okolice, u de letite se U zabave. Tri naj- O "dobrotah" in veselici Cleveland, O. Delavake razmere so pri nas jako miterne, kar pokazuje to, da je okrog polovica* delavcev brez dela. Proeperiteta, o kateri je toHko reklamiralo kapitalistično I n malomeščansko časopisje, se je spremenila v velik smrad. Siromakov je čimdalje več. Človek, ki opazuje to Življenje, pride do zaključka, da drvimo naravnost v suženjsko anarhijo. Ropi, u-mori, samomori in drugi izrodki današnje družbe so na dnevnem redu. Zvečer nI človek več varen na ulici, ker ga vsak Čas lahko napadejo, oropajo ali celo ubijejo. Kdo producirá toliko hudodelcev? Nihče drugi kot kapitalistični sistem. Dela nI, jela tudi ne, živeti je pa treba. Kaj storiti? Navaden delavec, ki je preživel leta In leta v tovarni «ti rudniku, ni sposoben, da bi ropal banke in druge zavode. Loti se tam, kjer nI tako nevarito. In kaj zato, ako ga vjamejo? Boljše je v toplih zaporih po enkrat na dan jesti kot pa laCén zmrzovatl na cesti. Ako se delavstvo ne bo prebudilo iz spanja, v katerem ae nahaja, se bo nekega jutra znašlo v deželi absolutne diktature In še večjega suženjstva. Cas je tudi, da se otresemo raznih osebnih hib, ki nam delajo zapreke. Naš cilj naj bo: vsi delavci v delavako politično organizacijo in boriti se skupno proti gospodarjem, našim izkoriščevalcem In proti nevednosti. Postojanko take organizacije imamo tudi v naši sentklaraki naselbini, namreč soc. klub št. 27 JSZ. Klub je naša najstarej ša politična postojanka, ki ima ta seboj le veliko zaslug pri delu za prebujo našega delavstva. Vadtnejša od preteklosti Je naša bodočnost. Radi tega apeli ram na delavce In delavke, da poetanejo Člani kluba In se u-dejstvujejo v njegovem življenju v skupen dobrobit. Seje se vrše vsaki prvi petek v meseeu sečer in vsako tretjo nedeljo popoldan. Na nje je vsak dobrodošel. V nodeljo zvečer dne 9. februarja primi i kjub plesno veselico v SN D na St. Clalr ave. V imenu kluba vabim vse rojake, da posetljo to tabavo. Zabave bo dovolj ta vae. Igral bo htboren orkester. Na svidenje-v nedeljo tvečer. — l-ouls Zorfco. skušam natakniti gonilni jermen na kolo, bi prišel kmalu do večje nesreče. Nenadno je namreč prišel desni rokav pod jermen in začel mojo obleko navijati na železno zagozdo. Ko pride župnik pozneje na okrog, mu pojasnim dogodek. On mi pravi, da se i-mam zahvaliti angelju varuhu. Odgovorim mu, da ae imam zahvaliti starim cunjam in nikomur drugemu. To *e mi je tudi zdelo dovolj in mu povem, da takoj pustim delo. Kljub temu, da jc bil župnik v veliki zadregi, mi je rekel, da mi bo takoj izplačal vso plačo razen petih kron, češ, da bo to pridrial za slučaj, ako je v mlinu kaj narobe. In kljub temu, da je bilo vse v, redu, tistih pet kron nisem nikdar dobil. Joe Skrobut Amerika m naših cestah—40 M prvega avtomobili nad 200 avtomobilov pri nas. — Ford v Sloveniji. —"Avto imajo le oni, ki lahko plačajo 5000 Din. davka zanj na leto. — Na cesti se prav lahko izogibaš (Piše nas poročevalec.) V ¿upnikovi službi Norih Jackaoa. O. — Nekak-šno posebno slast imam za čl-taaje pripovedk I« starega kraja Človek marsikaj doživi v Življenju. Ko sem bil star 18 let, sem se Izučil za mlinarja Nekega dne dobim ponudbo, da bi šel delat v farovškl mlin v škocja-nu pri Mokronogu. Z župnikom Hohincem se pogodivs za 32 kron mesečne plače. Delam pridno, četudi malo obložen. / Ljubljana, januarja 1980. Ko sem poleti hodil z nekim rojakom Amerike po Uub-janskih ulicah, mi je pohvalil naše ceste. Dejal je, da prav z užitkom hodi po naših ulicah, bolj kot v Ameriki. Utemeljil mi je to s tem, da pri nas ni takega prometa in ni tistega brze-ga tempa, kot v Ameriki. A ne le radi tega, marveč tudi — in to predvsem — ker so tako obzirni s svojo vožnjo, pa bodisi vozniki kočij, šoferji ali vozniki parizarjev. Ce greš Čez cesto, se ti avto ogne ali pa še celo u-stavi v strahu, da te ne povozi. V Ameriki da tega ni. Obzirnost in tempo je ne le hiter, mar več uprav divji, slep. Ugajala mu je torej prijaznost, obzirnost naših vozačev iu je aklepal s tem na (Jobro stran našega značaja. Zapiaati pa je vzrok tudi slabemu naišemu gmotnemu položaju večine sta novalcev, zakaj pri nas ni toliko brzih vozil, da bi se ceste natrpale z njimi in bi morali hi teti, da bi kam prišli. Avtomobilov in motornih koles nimajo ljudje toliko, da bi se kar mešali po ulicah in cestah. Kvečjemu kaka dva križišča sta bolj izpostavljena gostemu prometu, sicer pa je po cestah dovolj prostora za lagodno vozarjenje. Zakaj, avtomobilizem je pri nas še mlad in ni tako razširjen, dasl je še skoro 40 let od prvega avtomobila; ki je vozil po Ljubljani in okolici. Tudi drugod je še avtomobilizem mlad, vsak dan akoro prihajajo novi modeli avtomobilov na trg, vsak mesec se predstavi nova podružnica kake velike svetovne avtomobilske tvornice z novimi "tipi vozil". A pri nas Je imel prvi avtomobil graščak g. Anton Co-delli; ta ga je dobil leta 1898. Drugi avtomobil si je nabavil baron Friderik Born pri Sv. A-ni nad Tržičem. Tako se je ta-čel naš avtomobilizem pri gra-ščaklh in baronih. Bili so vsekakor zelo dragi, dasl spričo da-našjih še precej slabi. Bili so seveda popolni in najlepši ter naredkejši luksuzen predmet. Število avtomobilov je pri nas sicer stalno, a silno slabo na-raščalo| Po desetih letih jih je bilo na vsem bivšem Kranjskem jedva 19 komadov — znak, da so si jih nabavljali le Izredno bogati ljudje. Kakor so svoj čaa graščaki kupovali za luksuz velike slike umetnikov slikar kev, ki so se često morali podvreči njihovim zahtevam, svojih odjemalcev, tako je t dobo nove tehnike postal tak komad avtomobil. Ob Uradnih prilikah so si gs kupili s težkimi sto-taki. I*ta 1909, torej pred leti, so osnovali Kranjekl avtomobilski klub, v katerem so seveda prevladovali Nemci, saj so bili bogati ljudje, baroni graščaki. sami Nemci. Prvi predsednik kluba Je bil J»ron Friderik Born, prvi t>odpradeednik pa bsron I^opold Llchtenberg avtomobilizem se je pri nas rtv dil torej po bšronlh. Prva športna prireditev se Je vršila |eta 1910. Avtomobilih so priredili tilet na Bled In v Bohinj, naslednjega leta pa so priredili Izlet non-stop-voftnjn na progi I.juhljana-Trbiž-Celo. vec-Slovenjgradec-I J ubljana. !.. 1912 je Kranjski avtomobilski klub sodeloval pri avtlmobilskl alpski tekmi, ki se je udeležilo krog 120 avtomobilov. Svetovna vojna je delovanje kluba ustavila, ker je vojaška oblast zaplenila vse avtomobile. Po končani vojnj pa je avtomobilizem spet oživel in 1. 1920 se jc ustavil avtomobilski klub za Slovenijo* ki je po 4 letih posta sekcija Avtomobilskega kluba Jugoslavije. Kdo Ima pri nas avto? Mnogo se govori v zvezi avtomobili tudi o Ameriki, nropagandl za avtomobile pri povedujejo, kako važno sred stvo je postal avto v Ameriki Tam ga skoraj ni delavca, ki ne bi imel avtomobila — tako govorijo. Tam se delavpi vozijo z avtom, s svojim lastnim a v tom v fabriko ali do rudnika tam shranijo avtomobile v ga ražo, po izvršenem delto pa se spet usedejo v svoj avto ter od brzijo domov. To ti je dežela, Amerika. Tja bi bilo treba iti Tam bodo kmalu tako napredni da bodo kar v rudnike vozili avtomobili in delavcem sploh ne bo treba izstopati iz avtov. Menda je tega precej malo resnice. Vsekakor so delavci prafesijonisti, ki imajo svoje lastne avtomobile, a teh je vsekakor precejšnja manjšina, tako da je pemogoče govoriti na splošno o delavcih in avtomobi lih. Prav radi pa verjamemo da vae avtomobile, kolikor jih je, izdelujejo delavci. In če bile v Ameriki res tako sijajne razmere, pa bi fabrikant avtomobilov daroval vsakemu svojemu delavcu, ki mu je zdelal že na stotine avtomobilov, podari vsaj enega, je verjetno, da bi bi odstotek delavcev, ki premorejo avto, večji. Poslej pa se to menda ^e ne dogaja. Pa pri nas? Kdo Ima avto? Menda ga ni niti enega delavca, ki bi imel svoj avto. V tem pa ne računamo teh maloštevll nih šoferjev, ki imajo svoj ta ksi, ker ta prav za prav n| njegov, marveč onih, ki se vozijo!! njim in plačujejo. Imajo ga, da jim nosi plačo, ne pa za za bavo. Zakaj pri nas je treba plačevati raznih davkov za en avto na leto do 5000 Din. Kje pa je danes delavec, ki bi lahko utrpel na leto 8000 Din. samo za davek za svoj avto? Kaj šele da bi kupil avto, ki atane deset tisoče dinarjev? Saj niti tr govci nimajo avtomobilov. Le oni, ki jim vaak dan prinese blagajno tisočake, le oni imajo lahko svoj avto. In pa pekatere fabrike, ki rabijo avto za transportno sredstvo. Le tako si lahko razlagamo, da je število avtov v Sloveniji še zelo pičlo. Ljubljanaka sekcije avtomobilskega kluba ima 202 člana Val ti skupaj imajo 213 avtomobilov, ki se pehajo po slovenskih cestah. To število samo najbolj zgovorno priča o avtomobilu kot privilegiju Izredno bogatih ljudi, avtobusnih družb in tvrdk. Val ti člani plačujejo na leto akupno krog 1 milijon rasnih davkov na avtomobile. Največ Fordov Od vseh 218 vozil jih je točno 100 ameriških znamk, torej akoro polovica,* in sicer: Fordov 87, Chevrolet 15, Pontlac 12, Chrlsler 10 Itd.; turinsklh Fla-(Osljs as 8. strani.) Anton Garden: Tedenski odmevi ZAROTA PROTI BREZPOSELNIM TI Večkrat je bilo že rečeno z velikim povdar. kom, da je brezposelnost največji madež da na*nje civilizacije. Ni le samo madež, temv^ je največje vsakdanje zlo, ki prinaša prizade-tim nešteto gorja. Kako se počuti človek, ki išče delo, a ga ne more dobiti, ve le tisti, ki to okusi, posebno še, ako je brez sredstev in ak0 ima družino, ki je odvisna od njegovega zaslug ka. Prej ali slej občuti to zlo večina delavčev i In vendar, kdo se v Ameriki resno bavi z od. pravo ali pa vaaj z zmanjšanjem tega zla? Teh ljudi in skupin je jako malo., Kako obširna je danes brezposeln^ r Ameriki? Točno na to vprašanje ne more ni-kdo odgovoriti, ker nam manjka merila, st*. tističnih podatkov. Nekatere avtoritete sodi. jo, da je sedaj na cestah okrog tri in pol ¿D lijona delavcev, ki iščejo dela; več milijonov je zaposlenih le del časa, po nekaj dni v tednu. Naša vlada v Washingtonu, ki ima svetovni sloves z ozirom na zbiranje statističnih podat-kov v zvezi s trgovino, industrijo in financ*, mi, je popolnoma nema, ako iščeš podatkov o brezposelnosti. V kolikor delavski department zbira podatke, se nanašajo izključno na število zaposlenih v posamezni industriji, skrbno pa se izogiba vprašanju o številu brezposlenih. Ii Washingtona prihajajo le rožnata poročila, kadar kako podjetje zaposli nekaj novih delavcev. Koliko in kadar jih odslovi, to za vi*, do ni važno. Zanima se bolj za fikcijo. V tem oziru je dnevno časopisje se slabše. Preračunjeno in skoraj totalno molči o tem problemu kot bi pe obstajal. Človek, ki ¿it* nič drugega kot ameriško dnevno časopisje, eploh ne bo vedel, da pri nas obstaja vprašanje brezposelnosti. Ko je pred par dnevi navalilo deset tisoč brezposelnih pred neko čikaško trgovino v downtownu, ki je objavila, da potre-buje tisoč pomočnikov za likvidacijsko razprodajo, so čikaški dnevniki le v kratkem odstavku prinesli vest v drugem delu. Vendar je bil to največji dnevni dogodek v mestu tudi < stališča senzacij iakajočih časopisov, ker na lice mesta sta bil» poklicana dva rezervna od-delka policije, ki sta brezdelneže razgnala. Me-teža je bito torej dovolj tudi za filmiranje Vendar pa to ni bila "novica" za čikaške časopise. Ko je pred nekaj tedni zborovala lokalna postojanka Konference za progresivno delav-sko akcijo mesta New Yorka in je na programu imela diskuzijo o tem problemu, je seji prisostvoval tudi mestni uradnik nekega dnevnika iz Springfielda, Mass., z namenom, da a pouči o obsegu brezposelnosti. Pri tem je značilna njegova izjava, v kateri je obtožil ameriško dnevno časopisje zarote proti bre» posel nosti. Rekel je, da »o v zaroti tudi vm časnikarske agenture s izdajatelji dnevnikov vred. Zanimivd bi bilo vedeti, dali ni v oz*4-ju tega molka, zarote In bojkota — ali kakoi že hočete imenovati -r- Hoover jeva administracija. Da to vprašanje pokriva nevidna rok*, je gotovo. Karakteristično pri tem je to, da vsi dnev-nikl, ki,imajo svoje poročevalce v evropskih državah, prinašajo obširnejša poročila o brezposelnosti na primer v Angliji in Nemčiji. Resnica je res, da si obe državi prizadevat«, kako znižati ali pa olajiati ta problem. Vendar pa to ne spremeni dejstva, ker se več ali manj posamesne skupine tudi v Ameriki u-kvarjajo s tem vprašanjem, kar za naše meti» politansko časopisje ni "novica", ¿e manj P* vprašanje. Da to omenjam tukaj, je razlog ta, da U socialno zlo ne bo mogoče prej spraviti v tir reševanja, dokler se dežela ne bo pričela zanimati zanj in dokler se ne pitodre stena čano* pisnega molka. V dani situaciji bi zamotda t« prinesti v ospredje edino le Ameriška delavski federacija, čije voditelji so pa pokazali, da m za ta problem ne zanimajo ali pa sem in t«a gledajo na njega le s "akademičnega" »tališča And there you are 1 Ameriško življenje 86. Karte ao povedale . .. John F. Nichols iz Oak Parka je ¡x#4 madamo Marijo In al naročil napoved «voji sreče. Madama Marija se je zagledala v kn-stalno kroglo na mizici in tam je videla ftf» račl. Nato je še razgrnila karte po miti sreča je šla k vragu. Skratka, mož je i zve* od Marije, da je njegova lena zaljubljena i drugega korenjaka, ki ima žolte brke in fr* na Aha, zato je zadnje čase tako potuhni In se me nekako izogiblje spak babjl! je domislil Nichols, ko je lezel domov ves potit Razume se, da pošten mot ne bo «vel s tako W no, ki ga vara. Proč od nje in na sodnijo P divorst Ko je prišel na sodnijo, je ps lačtfjj izvedel, da je njegova žena Že pred nJim žila tožbo za ločitev in iker na temelju ** priče — madame Marije. Tudi ona je m pri njej nekaj tednov pred njim In mada» ji je povedala, da je njen stari zaljubljen f punčaro, ki ima žolte lase in črne obrvi. To F bilo seveda od sile. Burja se je mak> polegla, ko je sodnik (* podučil, da sta MU potegnjena od navihaj» Msrtje. 2ena se je hitro potolažil», toda J'** ne more pozabiti in še danes grdo pog^^ kega možaka s žo!tirni brki, ki ga »nta. TOREK, 4. FEBRUARJA. Vesti iz Jugoslavije Številk« ljubljen*. policije (Isvtrao.) Ljubljana, 18. jan., 1980. Policijski aparat v vsakem mestu ima obilo posla, prav tako ljubljanski. Poleg običajnih zasledovanj navadnih tatov ali veletatov, vlomilcev, morilcev, beračev, vzdrževanje miru na cestah, ima naša policija, zlasti tajna precej posla z iskanjem in zasledovanjem politič nih krivcev in osumljencev. To delo se je v lanskem letu še o-krepilo in se je ljubljanska policija obogatila z več novimi de tektivi. Država zasleduje politiko najstrožje discipline in reda v državi. Zategadelj so vse policije v državi kakor tudi vse varnostne oblasti poostrile svoje delo v tej smeri. Po organih ljubljanske policije je bik> lani aretiranih skupno 2.056 oseb. V policijske zapore so oddali skupno 1.742 ose, od teh 1.363 moških in 379 žensk. Sodišču je bilo izročenih 920 o-»eb, drugim oblastem 211, na jvobodo izpuščenih eil, jetniški vog, tako zvani "zeleni Henrik" pa je prepeljal skupno 1.742 o-teb — torej vse, ki «o jih oddali / policijske zapore. Ti zapori m namreč nahajajo v justični palači, in zato vse aretirance od jolicije do sodišča prepeljejo s vozom. Zaradi zločinov proti državi ie bilo lani izvršenih v Ljubijali 90 aretacij protidržavnih ele-nentov, dočim je bilo teh ovadb lamo 72. Izmed teh aretiran-:ev je pretežna večina intelek-ualcev: študentov, uradnikov, mvatnih nameščencev — po ečini mladih. Mnogo teh je )ilo kasneje prepeljanih v beograjsko "Glavnjačo", kjer so )ili deloma obsojeni po 2-—5 let, leloma pa še čakajo razsodbe, ^ekaj pa jih je še v ljubljan-kih zaporih. So to gimnazijci, zmed teh aretirancev so jih zpustili le malo, velika večina »aumljencev pa je ostala v za-K>ru. - Ostale aretacije so bile izvr-ene iz raznih vzrokov. Največ t bilo aretiranih potepuhov, :latežev, brezposelnih ljudi, ki e nimajo s čim izkazati. Poleg pga vlačug, nekaj prostitutk td. Skupno vseh teh pohaja-ev in brezdomcev ter izgublje-lih žensk je bilo aretiranih 332. Ostale aretacije so bliTizvr-*ne radi: poailstva 14, umor in letomor 3, težke telesne po-kodbe 12, požig 2, rop 8, tatvi-'« 186, poneverbe 13, goljufija ■7, odprava telesnega plodu 3, »regreški zoper javno varnost n mir 38, prestopki proti varati imetja 144, prestopki pro-i javni nravnosti 6. 1'recej visoko število zavzemajo torej tatvine, vlomi itd. »kupna škoda prijavljenih ro-*>v, tatvin, poneverb, vlomov in lOljufij znaša 2,110.000 Din, o-kodovancem so vrnili 819.899 )in. Samomorov ¿Ži statistika 14, poskusnih Tujcev je bilo lani na obisku v Ljubljani 56.770, od teh iz Slovenije 24.817 oseb, iz Zagreba 5.632 oseb, precej pa jih je bilo tudi iz inozemstva: iz Češkoslovaške 1.02, iz Rusije 16, Avstrije 5.900, Nemčije 2,-686, celo iz Amerike jih je bilo precejšnje število, tiamreč 348. Prostitucija v Ljubljani ni mnogo razvita. Kes da varnostni organi aretirajo mnogo žensk in deklet, ki se v brezposelnosti udajajo pijači in se bratijo v predmestnih krčmah in beznicah z moškimi v pijači in da jih mnogo zgreši, vendar nikakor ne moremo govoriti o prostituciji kakor lahko govorimo o nji v Zagrebu in drugih južnih mestih. A ljubljanska policija po navadi vse ženske osebe, ki jih aretira bodisi radi pijanosti, bodisi ker se nimajo izkazati z ni kak i m iz-pričevalom, kaj da delajo, ker so pač brez posla in se potikajo iz kraja v kraj, da po svojem zdravniku pregledat. Tako je bilo lani pregledanih 289 žensk, od teh je bilo izročenih v zdravljenje 73, r$di prostitucije kaznovanih le 31, sodišču naznanjenih 212. — V tem oziru je menda Ljubljana v Jugoslaviji najbolj nedolžno mesto. . Tako je delo in nedelo ljubljanske policije v lanskem letu. Beograd Je imel spet svojo senzacijo, za katero pa so Beograjčani zvedeli šele, ko je že odšla mimo. Filmska igralka Dolores del Rio je mila namreč v Beogradu na obisku pri svoji prijateljici Slavki Petrovičevi. Nedavno se je z njo seznanila v Parizu. In ko je ta mesec Dolores del Rio začela svoje pot*K vanje po Evropi in se peljala iz Pariza v Carigrad, se je spotoma ustavila V Beogradu ter presenetila svojo prijateljico. Novinarje je zaprosila, naj javijo njen obisk Šele po njenem odhodu, da bo imela mir in si ogledala mesto po svoji volji. (S tem je sama priznala, da pač upa, da je ne bi nihče na ulici spoznal za Doloreso, ker je pač v filmu precej drugačna kot je v resnici.) In res — pravijo novinarji — je Dolores del Rio popolnoma drugačna kot v filmu, vse manj osvojevalna, t. j. manj epa. Platno je pač platno, polt •!e polt, poteza je poteza, šmin-ca pa šminka. Vprašali so jo, ali se bo tudi ena odločila ta zvočni film. Dejala je, da se bo, a da za sedaj še ne zna dovolj pravilno angleško govoriti. Zdaj ima uči-eljat ki jo oči angleške akcente, nato ga poizkusi svojo srečo ali nesrečo t ton/Umu. — Mnoge igralke so bile pač ustregljive yri nemem filmu, ko pa bi se moral raz platno zaslišati tudi njen glas, je marsikatera odpo- vedala. . . _______________________ _____j Žganje ga je ■morilo. Te dni «o pokopali v Smledniku poeest-nikovega sina Franca TrŠana, rojenega leta 1896. doma iz Hraš, ki Je preminul tragične smrti na domu svojega brata amomorov n*—*skup^o torej pri Sv. Valpurgi (občina Smled- počivat. Ko so zjutraj prišli na delo ostali delavci, so našli sobo zaklenjeno. Na trkanje se ni nihče oglasil. Mislili so, da je sobo zaprl gospodar. Ko pa je gospodar prišel in zvedel za za-klejeno sobo, je šel ter z vitri-hom odprl vrata. Našli so Ma-rucelja na tleh, na vrečah ležečega — mrtvega. Poleg vreč je stala kleparska pečica, ki jo je bil Marucelj zvečer zakuril ter postavil tik sebe, da ga ne bi zeb-lo. Iz peči' pa je uhajal ogljikov dvokis, v katerem je fant umrl. Zadušil se je. Doma je bil iz Slivnice pri Grosupljem. PROSVBTX Konec Hornsbyjeve ekspedicije Iz dnevnika udeleženca ekapediclje E. V. Christiana ? ki no se naveličale živ- jenja bodisi radi starosti bodi-' radi obupa in nesrečnega živ-ienja. 25 ljudi je položilo roko 'a svoje življenje, le 14 se Je ■osrečilo, zatreti si ga. 11 pa se pon<»nre£ilo. — S številom sa-nomorov Ljubljana le nI tako laba — Maribor bo menda lah-pokazal večje številke. •Smrtnih nesreč Je bilo 10, Irugih nezgod 178, požarov 18. Zirfsševalal urad »a Kino IjubljanČani bogfti s tevilom kpčem, gostiln, kavarn " riHtavraciJ, Je znana Vendar "•««•netijo številke: imamo >*mreč v mestu 3.979 gostil nl-in kavarniških obratovalne — v lanskem letu se jih je ►rtjsviio 307 novih. Tujski promet ya bivanje v policijskem oko-'*»» l«jublj|ne je bilo prijavlje-,ih 11 569 strank. Tujcev biva '^Ino v Ljubljani 3.237, denar-•h zavodov je v Ljubljani 37. f»»t*f Wnega življenja je v »l'*»ni pošte kjer stoji Kredit-11 *«nka in Me*itna hranilnica, 'r v (»litini kolodvora, kjer "M 'Muv «ka Zadružna banka. 11 i» za tujce najbližja. nik). Nesrečni Franc je v hiši svojega brata, ko ni bilo domačih doma, vdrl v zaklenjeno shrambo in se močno napil žganja . Ko je s težavo popolnoma pijan prišel v sobo, se Je nenadoma zgrudil nezavesten in kmalu umrl zaradi preobilice užitega žganja. Fant, ki je bil nadvse vdan alkoholu, je moral plačati svojo strast s smrtjo. Um ril no v Trbovljah: Pun-geršek Janez, sin delavke V/t leta; Florjane Pavla, iena rudarja, 27 let; Rot I»vro, železničar, 27 let; Hudarin Ivan, rudar v pok.. 67 let; Brodar An-ton, rudar, 38 let. Tragična smrt mladega delav. ra. — Komaj 26-letni kovač Marucelj Rudolf Je bil zadnje čase mnogokrat brezposeln pa je bil zato vesel, ko mu je ponudil delo pri gradnji svoje nove hiše trgovec PovŠe na Kodeljevem. Delal je kot dninar, nosil opeko, vozil pesek' — samo da je bilo delo. Predsinočnjim pa sta se dogovorila s Povšetom. da bo de-lal tudi ponoči. Na vosi naj peska za posipanje (laka. MarucHj je delal pridno ve« večer, nakar se je utrujen zaprl v eno izmed sob, zakuril v psčlci ter legel RAZNE VESTI Governer zahteva čikaške davke Chicago. — Governer Em-merson je zadnji petek precej zaropotal na sestanku s Čika-ško davkarsko 'komisijo, ko so mu povedali, da davkoplačevalci okraja Cook ne dobe računov novega davka za leto 1928 pred 1. junijem t. 1. Governer je rekel, da je državna uprava v stiski za denar in okraj Cook še ni poravnal svojega deleža državnih davkov, ki znaša okroglo 30 milijonov dolarjev. Cikaška mestna uprava ima na rokah za 14 milijonov dolarjev neizplačanih računov, ki jih dolguje vsem mogočim tvrdkam za premog in druge potrebščine. Poleg tega dolguje plače mestnim uslužbencem za januar. Milwauška tvrdka prejela naročilo iz Rusije Milwaukee, Wis.—Allis-Chal-mers je nedavno prejela iz Rusije naročilo za traktorje v vsoti tri in pol milijona dolarjev. Ta družba plačuje delavcem zelo nizke mezde. Novinci prejemajo od 82 do 42 centov na uro; kljub nizki plači stoji vsako jutro do petsto delavcev pred tovarno, u-pajoč, da dobe delo. 40 ropov v desetih urah Chicago. — V teku desetih ur v nedeljo je bilo polieiji prijavljenih 40 cestnih ropov v Chicagu. Samo šest roparjev je bilo prijetih in dva sta bila ob-«treljena. Medtem je nova bomba podrla tri prodajalnlce na oglu Kfldare ave. in W. Harrison ulice. Razst^elba je naredila $100,000 škode. Zavarovanje proti brezposelnosti Cleveland, O. — B. C. Seiple, uposlevalni komisar za mesto Cleveland, je pričel agitiratl za državno zavarovanje delavcev proti brezposelnosti. Vozniki busov zastavkall Cleveland, O. — Dvesto voznikov busov je te dni zastavkalo, ko so lastniki avtnlh busov pričeli z zniževanjem mezde voznikom. Hoover obišče Mehiko Washington, D. C.— Neuradno poročajo, da predsednik Hoover obišče Kubo in Mehiko prihodnji mesec. Papirnica satvorila vrata Biloxl, Miss. International Paper Mill Co. v Lainu je prenehala z obratom. Petsto delavcev je ob delo in zaslužek. AMERIKA NA fciAftlH CESTAH (Nsdsllsvsnj* s t. strani.) tov Je 23, Steyrov 18," Avstro-daimlerjev 16 I. L d. Po naših cestah vozi torej največ avtomobilov ameriških tvrdk. Ce pomislimo, da je avtomobilizem s svojimi 213 vozili v Sloveniji še precej redka stvar, je povsem razumljivo, da se A-meričan čudi našemu udobnemu prometu na ljubljanskih ulicah. Vsekakor jih ima vsako tako veliko ameriško mesto več, kakor pri nas. Da je tam promet gost in nagel in radi tega divji, je verjetno. Domovina avtomobilov je. In če se utrudite preveč na cestah ameriških mest, pa bi radi spet kdaj mirno in spokojno korakali po ulicah, prestopali i leve na desno stran ceste, če bi radi, da bi se avtomobili u* stavljali pred vami, če greste preko ceste, in ne vi pred avtomobilom. ki Je smuknil tik pred vami brezobzirno — potem pri dite v našo Ljubljano, na na*« ulice. Odpočili se boste. Hkrom r.l in obzirni smo. 20. aprila ... Spomnila sva se, da je ležala pod snegom mrtva lisica, ki smo jo bili savrgli . . . Sel sem z koče in izkopal mrhovino. da bi jo skuhal za večerjo. — Siromak Harold je šibak in so ga samo kosti ... Ne vem, kaj bo z menoj, ko se bom tako posušil in stanjšal, da bom podoben preklji fižola ... Ne bo dobro, ko moram jesti to gnilo meso, ki nam je že dolgo edins hrana. Boljše pa je to kakor nič, zakaj v nasprotnem prime ru poginemo. Nocoj si bom skuhal smrekovih Igel za okrepčilo. Videl bom, Če mi bo dobro delo. Ta trenutek se zdim še hladen in se obvladam — a če bi se kaj primerilo llaroldu — Bog vedi, kako bi se potem počutil. Naše trpljenje je bilo postavljeno na takšno preizkušnjo, da je res treba misliti na vse. Zdaj še lahko preskrblm dve volčji koii in nekaj ostankov belih jerebic in rib za Hprolda, če ne bo mogel drugega jesti . . . Vreme je viharno in slabo, tako da ni nič z lovom. In sploh nisem videl daleč naokoli nobenega severnega jelena in nobene belke. 47 stopinj mraza. (Harold Je bolan in leži. Christian Išče in najde nekaj o-stankov prekuhanega mesa, ki jih je ekspedicija zavrgla še v jeseni. Bolnika popadajo od dne hujše muke. Christian beleii v dnevnik, slaveč tovariša: 'Tre-silil se je, ko mi je pomagal po Jackovi smrti in aem bil sam." S strahom sposnata, da jima povzroča požiranje skuhanih kož neznosne muke; s kožo sta namreč pojedla tudi dlake, ki jih že lodec ne more prebaviti. Mrz lično ilče Christian starih rH> Jih kosti, da bi Jih še onkrat prekuhal za juho, toda Adlard, ki aluti, da se mu bliža konec, je tako oslabel, da ae ne more na svojem ležišču obrniti brez tuje pomoči. Nesrečni Christian spozna strašni pbmen tega položa ja, spozna tudi, kaj se pravi o-stati sam v grozepolni sivi sneženi pustinji. Ali naj Adlard umre? Da< i njemu je bila i*-sojena smrt. !z dnevnika:) 4. maja. — Danes ob 4.45 po poldne je Harold po težkem na< padu iz prešle noči umrl... So dim, da so pospešile njegov konec koše In kosti, ki so nam bile zadnji čas v hrano . . . Ja« sam sem medel do smrti ... Ponoči ne spim, po dnevi ne jem, ker nimam ničesar . . . Skušati moram ukreniti kar je mogoče, da ne opešam ... Zato bom cepil les, iskal v snegu rib in čakal boljšega dneva ... Na lov ne morem več, ker hoja po snegu presega moje moči. Vreme Je zelo neugodno. (Navzlic vsemu temu pa sku ša Christian iskati hrane. Po smrti obeh tovarišev je sam v divjini ter vidi, da čaka morda tudi njega sllčen konec. Tako popisuje kratko, kako se j<- boril, iščoč živeža in kako se ga Je bolj in bolj prijemala bolezen:) 7. maja. — To beležim zaradi tega, ker menim, da Je bilo velikega pomena za Haroldovo in Jackovo bolezen. Zdaj pa se ža našem samo še na svojo puško. Skušal se bom tudi sam zdraviti. (In «vel je dalje, ne da bi obupal. Jela se Je oznanjevatl pomlad. To mu je dalo pobude, da je začel misliti ns Anglijo, svojo domovino, kjer Je tačas klik» iz tal novo življenje. Vsiljevati so se mu začeli ssmi od sebe primeri:) 8. maja,—-Solnoe, solne« — in led se taja. (Ampak sedsj je posta! res tiho, kar mu je ie prej nekoč prišlo na misel — mršsv kakor flžolova preklja. Kosti so mu pošklepetavale v členkih.) 13. maja. — Odmaja! sem se iz koče. prinesel malo vode, nasekal malo drv In ko sem se sklonil, da bi Jih jiobral. sem vi-del. da Jedva stojim na no-gah .., MoJ živet, leži blizu vrat na kupu snega. 14. maja. — Doklej se bom mogel vlačiti še do kupa snegs in si tam Jemati hrane od ostankov, ki leše tamksj, je vprašanje časa. Gotovo p* je, ds se • tem ne morem več okrepiti... (Potem ko Je "očistil" kočo in znesel na kup vse tgorijlve predmete, da ne bi mu uga«nil ogenj, je opazovsl bled In mr šav, kako so se 18 maja vračali ptiči v Barrenovo deželo. Med 20. majem in 1. junijem beleži: 22. maja sem našel nekaj mesa in štiri dobre koati i ostanki mesa in masti. Zbral sem toliko moči. da sem se Še tri dni držal pokonci ... Na žalost pa sem idaj zopet od dne do dne slabši 1. junija. Kopal sem s roko. da bi našel hrano, ampak ču Um, da sem slabejši nego kdaj-koli poprej. Ptiči ne let« več proti severu, od 19. maja sem se plazil is koče po vseh štirih. Razaekal sem zadnji kos lesa, da bi skuhal zadnje ostanke, ki njimi še razpolagam, in to je neko zamaščeno črevo severnega jelena ... Ob dveh zjutraj sem zlezel na ležišče in sem napolnil kozo z ribami za naslednji dan . . . Od 9. uri zjutraj. Zopet šibkejši. Jedel sem, kar sem mogel. Jed leži pred menoj, a srce mi tako razbija v prsih, kakor bi me hotelo raznesti. Solnco jarko sije. Radoveden sem, Če mi bo kaj koristilo, ako grem iz koče in prinesem nekaj drv, da napravim ogenj za noč . . . (Sledi beležka, ko sluti, da se Ludi nJemu bliža smrt:) Pripravljam se ... (In zdaj . . . sadnje besede, napisane s tresočo roko:) Prešibek sem, da bi mogel li koče ... Ležati moram tam, kjer Sem . . , prepozno je že . , , Tako je ^ri zadnji pogumni raziskovalec mirno kakor Junak. Kakor titan! so ae borili člani Hombyjeve . ekspedicije proti neusmiljenim močem prirode v neskončni, isdajalskl divjini na severu naše semlje. i Najbrž še pred svojim zadnjim zapiskom v dnevnik je napisal Christian dve pismi ter ju naslovil na svoje starše. Pismo očetu se je glasilo: "Jack Hornby je vedno želel videti to deželo, preden opusti svoje raziskovanje arktičnega ozemlja. Želel je, da bi ga na tej poti kdo spremljal. V dneh, ko je v njem dosoreval načrt sa dkspedicljo, sem bil med tistimi, ki jim je bilo usojeno sprem I jati ga na tem potovanju, čisto dobro vidim, zakaj si Je že lel Imeti poleg sebe mladega človeka. Spoznavam tudi, čemu je vzel seboj tretjega. Samo zato, dragi oče, da se vrnem jas domov. Na ialost pa je reka Thelon mnogo strašnejša, kakor jo opisujejo. To sem akušsl sam. Nad mesec dni aem ae boril, da bi premagal težave ln pomagal tovarišema. Pomlad na ntopa pozno v tej dešell. Svežega mesa nI mogoče več nabavKi. Pred nekaj dnevi sem ifiiel še dober o)jed' ampak bil sam že sestradan, bolan ln slab, tako, da ni nič več zaleglo. Tudi ni v meni vsč moči, da bi si preskrbi novega »esa, ker ne morem več hoditi na lov. Hladni vetrovi vejejo ¿p danes, 1. julija Je bil prvi lep dan. Imam nekaj hrane, stare sicer, In nlaem več pri močeh, da bi si nabavil nove. Izčrpan sem in zelo slab. Drugo pismo se glasi: "Ljuba mati, zelo sem slab in skoro ne morem pisati. 2al mi je, da Je prišlo Uko daleč I Trdo ssm se boril zoper nadloge! Ne grajaj mojega ljubega prijatelja Jacket Imel U bom vedno v mislih in rad ter ti bom večno hvaležen za vse, kar je storila draga mati za svojega sina. Zdravstvuj, zdravstvuj. V ljubezni ostajsm tvoj sin Ed-far. Poplav« v Isšlssl In jslsem llll*«imi. I« priasšsls tiM*e ljudi, «lik« hu h rsks Wsbtali prvsTsplU brezove, i» bil« vi vis pri V i »r* mir«, Ind. Frank Lukaactelt: ¥ ZA NASE FARMARJE rt. In S.") (gONBC.) Poljske pršice ae nahajajo najrajši v nižinah kakor po lo-glh, okrog Jezer In tam, kjer vedno nastopajo jutranje megle. Tam se ponajveč opazi na perotnini, da trpi od teh poljskih pršic. Taki klopi prodro perotnini kožo in se tam nastanijo in preživljajo ter napravijo perotnini neznatno srbečico. Kjer so t! klopi nastanjeni, ki Jih Je večja množina skupaj, se najde tudi oteklina, bula ali hrasta, ki je včasih do enega palca široka. Seveda, včasih Je tudi manjša oteklina, če Ju manj parazitov v gnesdenlh. Perotnlna postane povešena — žalostna — mršava, odpove jed In tako mogoče pogine sa lakoto in vslsd Izčrpanja organizma. Pomoč Je potrebna takoj kakor hitro smo opazili, da so se ti paraziti vgnesdlll. Ako se še nI napravila bula — tvor, se namažejo vneti deli v Žveplenlm maailom, peruvijansklm balzamom, tinkturo peruvljanskega balzama ali pa smešanleo sesto-ječo Iz enega dela petroleja In treh delov masti. Ako se Je pa fte pričelo gnojiti, moramo ostrgati hrasto ln one dele ismltl s 'J-procentno karbolno kislinsko raztopino f to je 06 delov vodu in 4 dele karbolne kisline. Ksdar smo to storili, potrosi« mo omenjene dele s prahom ftveplenega cveta, ki varuje pro^ ti zastrupljanju. V južnih In centralnih drža« vah, kjer ao ti psrazltl udomačeni In navadno vsem znani, Je posebno priporočljivo in praktično, da perotninarjl ne puščajo na prosti izlet dilleč mla dih piščancev. V teh krajih bi bilo zelo praktično, da bi izvalili piščance nekaj časa poprej kakor po drugih krajih, da bi do lepih, toplih pomladanskih dni, kadar.se ti paraziti pojavijo, že tako «k!rasli, da bi se ne bilo treba bati, da bi jim taki para-siti škodovali. Perotninakt klopi ali krvoplvcl (Ticks) To so zopet neke vrste para-siti ali pršice, ki so bolj podobni klopom, pač pa jih vseeno tako Imenujemo in prištevajo k pr-Šicam. Taki klopi se nahajajo po nekaterih južnih^krajlh dr-žav; najdejo se pa po vseh Južnih državah, /«mo ne v toliki obilici kakor po nekaterih. TI paraziti, kadar dorastejo, merijo do 1/64 palca in so zelo močni ln urni krvoplvcl.' Rudar dorastejo, so podobni malim rdečim perotnlnsklm prši-tam tudi v tem. da se preživljajo samo ponoči, le redko podnevi na perotnini, podnevu se pa poskrijejo intotako po rasnih raipoksh, podih, gnezdih itd. Oolobje Imajo parasito Istega plemens. Ako pridejo na človeka, povzročijo veliko srbečico. Ako ti klopi pridejo skupno e rdečimi pršicami na perotni-no, povzročijo zelo veliko Škodu perotniriarju in rejcu golobov. Pri piščancih sta ta dva parazita prava uničevalca dobičkonosnosti. Kadar napadejo plačance, Jih tako uničijo potom pitja krvi, da morajo vsi poginiti vsled oslabelosti, ako nimajo začasne pomoči od rejca. Po nekaterih krajih držav (tujih) si pomsgajo s posebnim bacilom (minute organlsmus), da s njim cepijo perutnino, nakar se ti paraziti xastrupijo s perot-ninsko krvjo. frokazano je, da ti paraziti primesjo boli-zm imli na ljudi, namreč malarijo, Kakor sem že rekel, se stari paraziti skrivajo samo po špranjah, obratno se pa mladi izležejo In odgojljo na perotnini In jo potem podnevu zapuščsjo, ksdar se najedo In se zvečer zopet z drugimi vračajo na pašo krvi, UMIM »»SMBMt» ) LK8 NA feftKOHIXIVAftKKM * mmmmmmmm Razsežnost gozdov v češkoslovaški republiki <4.744.000 ha) omogoča Izkoriščanje, čigar proizvodi se deloma izvažajo. Ta Izvoz se uvršča takoj za slad-gorjem In tkaninami. Leta 1920 Je bilo Um 3177 žag. Pohištvo se izdeluje v HO tvornicah s 30,-000 delavci. V znatni meri te stružfjo tudi Igrače In leseno o-rodje. Papirjevlno proizvaja o-koli 50 tov aren. Tako se je mogle razviti evetoča papirna Industrija: 60 papirnic In S« le-pmlgimlc. Ier dsn. gospodje Moti-steri jaiRl t" * PROSVETA Sir Arthur Cona» Doyle: □ IZGUBLJENI SVET (THE LOST WORLD) Roman □ □ TOREK, 4. FEBRUARJA. ■MM mmtm Tako jt prišel predavatelj do velike razvojne vrste ti valit va v »plodnem, ki se pridne pri nižjih živalih: mehkužcih in drobnih vodnih prebivalcih, se polagoma dviga do lazivcev in rib ter naposled pride do vretenčarjev kengu-rujske podgane. Ta že rodi žive mladiče. "To žival — je izjavil svečano profesor — moramo smatrati za neposredno predhodnico vseh sesalcev in tedaj tudi vseh navzočih v tej dvo-mni." ("Ne, ni res!" — je zadaj »klical neki nejeverni dijak). — "Mladi gentleman z , rdečo ovratnico, ki je zaklical "ne, ne!" si menda domiAljuje, da se je zvalH iz jajca. Ce bo name hotel počakati po predavanju, me bo Jako veselilo, spoznati toliko redkega zastopnika živalstva." (Smeh.) — "Čudno bi bilo misliti, da bi pomenil gentleman z rdečo ovratnico višek stvarstva, ki ga je dosegla narava v teku neskončno dolgega razvoja. Ali je mogoče misliti, da se je s tem razvoj tudi zavrfil? Al «memo smatrati tega gentlemana kot zaključni pojav, kot smisle Jn bistvo vsega svetovnega napredka?" Govornik je izrazil upanje, da ne . bo gentleman z rdečo ovratnico preveč užaljen, če mu pove (pa naj dičijo tudi gentlemana te tako visoke vrline v »nebnem življenju), da ne bi Imeli dalekosežne izpremembe v vesolj-stvu nobenega pravega pomena, «e bi že dospeli na konec svojega delovanja. Zivljenski razvoj ni po nepotrebnem zapravljena moč, temveč deluje stalno naprej, da ustvari čim holj dovršene oblike. Tako Je predavatelj spretno osmešil ob splošnem hihitanju poslušalcev svojega nenadnega nasprotnika in se zopet povrnil k slikanju preteklosti. Govoril je, kako se je vedno bolj posušilo morje in se vxpele i* nJega fi-pine, po katerih so lazili sluzasti, neokretni, leni stvori, kako so postale lokve prenatrpane in si iskale morrfke živali zavetišča v plitkem obalnem blatu. Našle so Um jako obilno hrano in se radi tega razpasle v neverjetno bohotnih, silnih oblikah. "Tako so nastali, slav-na gospoda," Je dodal, "oni strašni lazivcl, sa-vrljl, katerih pogled nas Še vedno plaši, če jih srečamo v Wealdenu ali RaUmhofskem škrl--ljtvcu, a kateri na srečo so ixumrll davno poprej, kakor je prvič nastal na tejn našem planetu človeški rod. (WeaWen se Imenuje posebno zanimivo geološko področje, ki obsega angleške dežele Kent, Sussex, 8urrey in Hampshire.) "To Je vprašanje!" je zagrmel na odru neki nizki glas.' Profesor Waldron se ni nikoli pustil zmešati In njegova strupena duhovltoat je bila nevarna ka vsakega, ki bi se ga upal prekiniti, kakor Je dokazal primer gentlemana z rdečo ovratnico. Ta medklic se mu je zdel tako bedast, da res ni trenutno vedel, kaj bi odgovoril. Tako se bi moral počutiti, branilec Shakespearjeve osebnosti v sporu z zagrizenim nasprotnikom, ki je prepričan, da je spisal Bacon vsa dela velikega pisatelja. Tako bi se nemara počutil sedanji astronom, Če bi ga napadel nestrpen starokopitnež s Izjavo, da je zemlja ploska kakor krožnik. Trenutek je molčal In potem zopet z močnejšim glaaom ponovil zadnje baa* de: , . ki pa so izumrli davno poprej, kakor se Je na zemlji prvič prikazal pračiovek." "To je vprašanje!" je zopet zagrmel Isti glas. Waldron je začudeno preletel z očmi po vrsti vse profesorje na odru, dokler mu ni obstal pogled na Challengerju: ta se je zleknil globoko v naslanjač s zaprtimi očmi in tako blaženim obrazom, kot da bi se smehljal skozi sanje. "Ah tako," Je rekel Waldron In skomizgnil z rsmenl, "vidim, da Ja tu moj prijatelj profesor Challenger." Nadaljeval Je nato ob splošnem smehu svoje predavanje, kskor da bi xa- Anton Cehov: Noč prsd sodao oh-nvNvo Dr« 17. J«n. J« poteklo UU 70 Irt, «dkar M j« rodil Anton Pavlovi* ^«hov. v juliju pa bo I« 20 l«t, odkar j« umrl. Moral sem se peljati s sanmi v H. pred porotnika, da se zagovarjam zaradi dvoftenstva. Vreme je bilo strašno. Divjal j« snežni mrtež in veter Je trosil * neg čez polja, da se Je jedvs razločevala pot Oledenel. premočen in lačen sem dospel pozno zvečer na poštno postijo, kjer me je sprejel paznik — visoka postava, v piaanem perilu, ple-šast, zaspan, z brki. ki ao se videle. kakor da bi mu rast le It nosu in ki so nedvomno ovirale njegov vonj —< kajti tu Je bilo zares mnogo vonjavi Ko Je bil paznik, praskajoč se In vzdiha-Joč, odprl vrata v čakalnico, mi je puhnil naproti srak ^.. dišalo je iotofaatio po kislem sel ju, )». čatnem voaku. po stenicah In dimu. po neprezračenih spalnicah "Tu se vendar ne da dihati,** sem rekel in vrgel svojo prtljago na mizo. Vohal j« s svojim nom»m po zraku in rekel: "Niče* vol Diši kakor vedno. Prišli ste mmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmm dostovale popolnoma te besede za pojasnilo in nič več ni bilo treba pripomniti. Vendar pa ni bil dogodek s tem nikakor izčrpan. Vse poti, po katerih je predavatelj taval skozi puščave starodavnih časov, so ga vedno zopet pripeljale k istemu sklepu, da so zastopniki prazgodovinskega živalstva in rastlinstva Že zdavnaj izumrli; in vsakikrat se mu Je odzivalo Challengerjevo doneče mrmranje. Poslušalci so Že vnaprej prežall na te medklice in tulili od navdušenja, če so zopet padali v mes. Natrpano polne študentovske klopi so profesorju vneto pomagale. Cim se je razmaknila Challengerjeva brada, je zadonel, še preden je izustil besedo, iz stoterih grl složen klic: "To je vprašanje 1", medtem ko so vpili nasprotniki: "To ni red!" in "Sramota!" Wal-dron, ki se sicer ni dal begati in je bil Izurjen govornik, Je postal razburjen. Spotikal se je, Jecljal, ponavljal eno in Isto, se zapletel v nekem predolgem stavku in se naposled razkačen obrnil proti povzročitelju vsega nemira: "To je v resnici neznosno!" je zaklical, s plamtečimi očmi prodirajoč nasprotnika. "Pri-moran sem, da vas prosim, profesor Challen-ger, nehajte z bedqsthn in neumestnim prekinjanjem !" V dvorani je nastal molk. Študenti so obstrmeli od navdušenja, ko so videli, da so se spoprijeli še bogovi na visokem Olimpu. Challenger pa je dvignil počasi s stola svoje težko telo. "Jaz pa vas moram zopet prositi, profesor Waldron, nehajte s trditvami, ki nikakor ne soglašajo z znanstvenimi podatki." Te besede hq sprožile vihar. "Sramota, sramota!" "Pustite mu besedo!" "Ven z nJim!" "Z odra!" "Nobenega slepomišenja!" se je čulo sredi splošnega tulenja, ki je izra-, žalo zdaj uživanje, zdaj prežiranjfe. Predsednik je planil na noge, mahal z obema rokama In razburjeno meketal: "Profesor Challenger — osebni nazori — pozneje —* so Itfle edine besede, katere je bilo mogoče razločiti sredi njegovega neumljivega mrmranja. Motilec se je priklonil, nasmehnil, si pogladil brado in se zopet težko spustil v stol. Waldron, rdeč kakor kuhan rak in jako bojaželjen, je nadaljeval predavanje. Tu in tam, če je doapel do kakega zaključka, je vrgel strupen pogled proti nasprotniku. A ta je sedel prejkoslej s širokim, blaženim smehljajem in menda sladko dremal. ' Slednjič je dospelo predavanje do sklepa, In zdi se mi, da je bil to predčaaen konec. Sklep je bil nekako prenagljen in ni bil dosleden. Predavatelj je neusmiljeno zmečkal svoja izvajanja in poslušalci so ostali nekako v zadregi. Waldron se je usedel, predfeednik je zopet zamrmral nekaj nerazločnih besed in nato se je počaai dvignil sredi splošnega napetega pričakovanja ter stopil na rob odra profesor Challenger. Stenogra/lrah sem dobesedno njegov govor, da ustrežem potrebam svojega dnevnika. "l^adiea and gentlemenl" je pričel, med tem ko se zadaj nikakor nI hotel poleči nemir, "oprostite sicer, dame, gospodje in «otroci, — proaiti moram, da mi opristte, ker sem nehote prezrl dober del mojih alušateljev." (Dolgo razgrajanje, med katerim je stal profesor z dvignjeno desnico in prijazno kimal z velikansko glavo, kot da bi bil škof, ki množici deli svoj nadpastlrskl blagoslov.) "Poklican sem bil profesorju Waldronu izraziti hvaležnoet vseh tu naviočih za njegovo jako nazorno in globoko predavanje, ki smo ga kdaj poslušali. Vsebovalo je sicer nekat»> re točke, s katerimi ne morem soglašati, in je bilo torej moja dolžnost, da sem to vedno pravočasno poudaril. (Dslj« prihodnjič.) z mraza, zato. Zakaj p« naj bi bil tu zrak slab? Poštni kočijažl spe v hlevu In gospoda, ki pride sem, vendar nima slabega du-hs." Odšel je. Pričel sem si ogledovati Hobo: —. velika usnjata tofa, široka, pokrita t voščenim prtom, se Je zdela mrzla kot led. KadftČa železna peč, par visokih subljcnih čevljev, ročni kovčeg nekega neznanca, španska stena, ki jo ločila kot. kjer ! Je nekdo naihrže mirno spal. Moj nos se je počasi privadil *mrde»S»mu zraku. Da se ogre-| jem, sem skakal bos okoli peči, P1 »tem i ta tam pričel pripravljati (svoje ležišče na zofl. Slučajno •em »e bil ozrl na španako ste-no in — In aem videl tam žensko glavico s razpuščenlml lasmi. : črne trfke In biserne zobčke. ¿enaka me Je s nasmehom opa-j so vala. To me Je ženlralo — In glavica je Uginila za steno. Tiho •em legel ter se dobro pokril s kožuhom. Zazibal sem ae v sladki«, «»hnje — v moji domišljiji so »e |M>rajale alike, druga bolj zapeljiva od drugr. Kakor za kasen aem nenadno začutil bodečo bolečino, «egel aem x roko j na meato, ujel zloCInc* In vode! vae. "Ah, ta strašni mrčes," sem slišal Istočasno ženski glaa Spomnil sem se svoje koristne navade, da nosim na potovanjih vedno s seboj protisredstvo in aem ga poiskal. Sedaj je treba le še priporočiti sredstvo lepotici, pa sva znanca. Toda kako tačeti? "Strašno, strašno,' slišal zo-l^t ječanje. "Milostiva." sem pričel, "kolikor razumem, ste ifioteni pri svojem počitku — imam proti sredatvo.... Ce želi te 7" — "Ah, h trosim !*' — "Takoj ae oblečem in pridem . . .H — "Ne, ne. daj te mi ga kar čez steno. Ne hodite nem!" "Kakor žalite, toda ... saj n nič, če pridem, saj ... saj sem vendsr zdravnik." sem spretno lagal, "zdravniki in brivci ima jo pravico spoznati intimno živ-ljcnje Ženske." - "Ali ste i zdravnik?* — "Seveda aem, torej — «mem priti?" — "Da, če Je tako — toda zakaj se hočete potrudili, raj JU pošljem svoj ga mota k vam . . , Fedja, Fed-' Jat Zbudi se vrndsr! Pojdi In prineoi ml sredstva, ki mi ga hočr dati ljubesnjivi zdravnik." Pristnost "Fedje" za steno j« bila name nepričakovano pre- senečenje — kakor da bi me bil kdo udaril z batom po glavi! V moji duši je bil občutek, kakršnega mora imeti petelin na puški, če se ne sproii: osramoče-nje, jeza in obžalov^ije. Kar slabo mi je bilo in ljubi "Fedja" se mi Je zdel čisto navaden lopov, ko je stopil izza stene. Suhljat, okoli 50 let star mož s sivo brado in rdečkastim nosom — pravi, zagrizen uradniški obraz. "Zelo ste ljubeznjivi, gospod doktor, merci! Ali je tudi vas zalotil snežni metež?" — Da," sem mrmral in legel zopet na mrzlo zofo. Toda spati nisem mogel več. Tudi soseda kljub mojemu sredstvu nista bila več mirna. ' * , Pričel sem se s "Fedjo" raz-govarjati o stenicah, o vremenu o ruskem vremenu, o medicini na katero se spoznam prav toliko kolikor na astronomijo. In slišal sem, kako je "Fedja" tiho rekel svoji ženi: "Nikar se ne ženiraj, Soneta, vprašaj ga —morda ti pomaga ta!" "Ti ga vprašaj T sem slišal jijen^ šepet. — -Doktor," je _ ja:" "Zakaj moja žena tako težko diha? Naš hišni zdravnik ji ne more pomagati, prosim, preišfite jo," — "To ne gre tako hitro . . ." sem se skušal izogniti. — "Saj imamo dovolj časa, le pridite sem. Medtem grem k pazniku in naročim čaja za nas vse." In izginil je v suk njenih čevljih. Stopil sem za steno. . Pogreznjena v blazine je sedela ljubka Sonečka in si zapenjala ovratnik čipkaste srajce. Kaj naj začnem? S strogim glasom sem rekel: "Pokažite jezik!" Jezik je bil rdeč, kakor navadno. Hotel sem šteti bitje žile, pa nisem znal. Ne spominjam se, kaj sem jo že vse vprašal med motrenjem njenega smehljajočega se obrazka. Samo to vem, da sepi bil ob koncu zdravniške preiskave tako bedaat kakor idiot in da nisem upal več izpraševati. Potem smo vsi trije sedeli ob samovarju in se krepili s čajem. Ker pa je bilo treba napisati recept, sem ga zložil po vseh pravilih zdravilatva: "Rc. Sic. transi* 0.06: Glaria mun-dl 1.03; A