the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of america. LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Offičial Organ of four Slovenian organizations.) najstarejši in najbolj. priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. ŠTEV. (No.) 183. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 20. SEPTEMBRA — SATURDAY, SEPTEMBER 20, 1930. letnik xxxix. ristlčnl Kongres v Omi RUSKI KOMUNISTI IZNAŠLI NOVO LEGALNO SRED-STVO, POTOM KATEREGA SO PRIČELI PROTICER-KVENO GONJO. — PRIDRŽAVANJE KOVANEGA DENARJA PROGLAŠEN ZA ZLOČIN. — VSAK TEDEN JE OBSOJENIH NA SMRT OD 80 DO 100 OSEB. priprave za evharistič-ni kongres Kongresa se bo udeležilo nad 100 tisoč vernikov. — Govor kardinala Mundeleina bo razglašen po radio. — V četrtek popoldne proglašen praznik za Omaho. R'ga, Latvija. — Skrajno nePrijeten je postal sovjetom Potest, ki so ga pred nekaj Meseci dvignile vse krščanske Ver°izpovedi proti divjemu ^Sanjanju ruskih cerkva od rani komunističnih organov, dali so v svet proglase, v ka ,rih so zatrjevali svojo nežnost, češ, da se preganjala ne vr§e v takem obsegu, akor se govori, in dalje, cla .stl_ duhovniki, ki so bili umor-, so bili le zato, ker so u-ttJali protidržavno propa-^do. Prali so se, sovjeti, o- se niso. ^ je nekaj časa mir, oziro-Vsaj slišaio se ni o kakih pogromih proti cerkvi, k s°Vraštvo proti tej ustanovi ni dalo miru in 1CeH so znova. Da bi pa svet mogel p0n0vn0 dvigniti gla-Proti njih grozovitostim, so Iiaili5l/1Lill I delo započeli pod krinko Fumasoni-Biondi, ^alnosti. Proglasili so. da je ePovedano, in sicer strogo k P°Vedano, držati pri sebi lc«aj večjo množino kova-tau9 ^enarJa in ga ne oddati ga 0j v promet. Pod zaščito te-, Zakona so se pričela nova !*Va divjanja. e kovanega drobiža našli pri Tq .h- oziroma duhovnikih, povsem naravno, kajti c" v Puščico veliki bankovci; °K)e se pri kolektah meče- of I ^al, io V 1* čak e.llco manj se to lahko Pri" Sej.U')e od ubožnega ruskega ij^ka. In tako se je čeka, ru- Vsg taJna policija, vrgla pred- tlJ ^ na cerkve in na stotine Vu* duhovnikov že areti" H^1"' in koliko je izmed teh tj^nih, se lahko sklepa iz W da nad tistim> Pri kate' lOo najdejo srebra v vrednosti h j, h '. Najmanjša 1) Je »d treh do osmih let. — pesek v oči javnosti, ^ Jo tu pa tam preiskave tu rubljev, je izvršena smrt-iazen isto noč, ko je areti-^ .Najmanjša zaporna kazen Pri la civilnem prebivalstvu, a Caynem velja preganjanje j0vvi in duhovščini. Kakor 0t'e Poročila, je obsojenih Slhl't na teden od 80 do 100. plen suhačev fiiše oit- Mich. — V neki za be'n^ni Postaji požarne bram-so/ Amsterdam in Cass Ave. )o zvečer našli največ- ja ž,nUjbolje ure.l'en0 kuhinjo MlU^6' kar so jih doslej od- Omaha, Nebr. — Oči cele katoliške Amerike bodo v dneh 22. do 25. septembra obrnjene na to mesto, kjer se bo vršil šesti narodni evharistični kongres Zed. držav. Kongres kot tak je določen za dobo treh dni. Prvi dan je namenjen samo za duhovščino, ki je včlanjena v duhovski evharistični ligi. Most Rev. P. apostolski delegat, bo prečital ta dan o-sebno poslanico papeža Pija XI. in drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Za prvo noč kongresa je odločeno, da se bodo opravljale po vseh cerkvah v mestu po-božnosti svete ure. V katedrali sv. Cecilije se bo vršila ta po-božnost za duhovnike in jo bo vodil clevelandski škof in pokrovitelj kongresa, Rt. Rev. Jos. W. Schrembs. Kakor se napoveduje, se bo kongresa udeležilo nad 100 tisoč katoliških lajikov poleg ti-sočev duhovnikov. V sredo, 24. septembra, bo imel svoj nagovor na Creigh-ton University stadium chica-ški kardinal Mundelein, kateri bo po Columbia^ radio sistemu razglašen po vsej Ameriki. Pričetek govora ob 8. uri zvečer, Central Standard Time. Delajo se priprave, da se v mestu Omaha proglasi v četrtek popoldne, 25. septembra, praznik za pol dne, da bo ime lo prebivalstvo, katoliško, kakor tudi nekatoliško, priliko prisostvovati, oziroma ogledati si svečano procesijo, s katero se bo kongres zaključil. Mestni župan je izdal razglas, v katerem pozdravlja kongres in proglaša poldnevni praznik. Proglas jugoslovanskih organizacij v Chicago in okolici Podpisani voditelji jugoslovanskih organizacij s tem poživljajo ves naš narod v Chicagi.in okolici na skupni protestni shod proti fCističnemu ubijanju naših soro-jakov v Italiji, proti prelivanju njihove nedolžne krvi, zapiranju in požiganju naših šol in narodnih domov ter proti gospodarskemu uprcpaščanju našega prebivalstva v Trstu na Goriškem in v Istri. Postopanje fašistične Italije proti našim bratom v zasedenih krajih vodi v končno uničenje našega naroda, kar po okrutnosti' nima primere v vsem modernem svetu. Proti temu brezpravnemu postopanju sklicujejo jugoslovanske organizacije, po iniciativi Juogoslov. Kluba v Chicagi, VELIKI PROTESTNI SHOD VSEH JUGOSLOVANOV NA DAN 21. SEPTEMBRA OB DVEH POPOLDNE V DVORANI "SOKOL CHICAGO", NA 2345 SO. KEDZIE AVE., CHICAGO, ILL. Bratje, pozabimo to pot vse politične in verske razlike med nami. Složno se zberimo, da pomagamo svojim zasužnjenim bratom. Vsi v borbo za pravice Jugoslovanov. Ne dopuščajmo, da italijanski fašizem poleg ubijanja in linčanja jugoslovanskih mučenikov še blati naše ime v svetovnem, in zlasti ameriškem časopisju. Vsi na protestni shod, da izrazimo simpatijo za naše rodne brate in fašistične mučenike. PODPISI: Rjev. Anzelm Murn, župnik slovenske cerkve. — B. T. Martinovič, p. predsednik Jugoslovanskega Kluba. — M. B. Mihajlovič, p. predsednik Srpskog Narodnog Saveza. — Joseph Zalar, tajnik KSKJ., Joliet, 111. ■— Julia Gottlieb, tajnica Slov. Ženske Zveze in urednica "Zarje". — Dr. S. Poljak, profesor, Chicago University. — Vincent Cainkar, predsednik SNPJ. — Isak Grbič, predsednik S.D.D. Srbadija. — John Kladarin, tajnik S.D.D. Narodna Odbrana. — John Jerich, urednik Amer. Slovenca. — John Wuletich, predsednik S. Crkv. Škol. Opštine, Gary, Ind. — Petar Sekulovič, predsednik srbskega pev. društva "Karadjorgje". — Frank Vidmar, predsednik Jugoslovanske Prosvetne Zadruge. — Stevo Trklja, predsednik Saveza Dobrovoljaca. — Rev. A. Popovich, rektor srbske pravoslavne cerkve v Chicagi. — Risto Nogulich, predsednik cerkv. šolske občine. — Milan Stanizan, Savez dobrovoljaca.— Dragoje Grubač, podpreds. Saveza dobrovoljaca. — Milan Mrjencvich, blagajnik Saveza dobrovoljaca. — F. Gottlieb. — Milan Radakovič. Iz Jugoslavije, KRIZA LESNE INDUSTRIJE. — VELIKE MODERNE AV-TOMOBILSKE CESTE PREKO JUGOSLAVIJE. — SLABO PLAČILO. — SMRTNA KOSA. — NESREČE, POŽARI IN DRUGE VESTI. lev Cem tem mestu. Nje oprema na Pol milijona dolar-Je bii'°Polni telefonski sistem t^avi riPr,ea!0nov žganja so na-^ ^ed + enega za odpremo. Hila tem> ko si je policija ? sr? V Poslopje s sekira-^dnjih vratih( je v o- >ž. ki, skuPina desetih in ,bili na delu v p°-SeSil? 2beža,a Preko .streh J h Poslopij NEUSPEH CHICAŠKE POLICIJE Chicago, 111. — Kakor je bi lo poročano, se je v Chicagi priredila gonja proti tukajšnjim voditeljem gangsterskih skupin na podlagi takozvane-ga "klateškega" zakona iz prejšnjega stoletja, in je bila dana policiji naloga, poloviti in aretirati vse te visoke tiče. Dasi pa je nebroj policijskih in detektivskih patrulj preiskalo vse skrivne kotičke v mestu, se jim ni posrečilo najti niti enega izmed 26 voditeljev, ki so bili na proskripcijski Usti. — Očvidno so spoznali, da so tla v Chicagi začela za nje goreti in so jo pottrisali v druga me- delavstvo d0lži VLADO Vlade posvečajo vso pozornost prohibiciji, za delavstvo se ne brigajo. Springfield, III. — Ostre besede so padale preteklo sredo na konvenciji illmoiške državne delavske federacije na račun vlade, in sicer zvezne in državne, češ., da so v prvi vrsti one krive tedanjega brezupnega stanja delavstva, ki bo na zimo' zmrzovalo in gladovalo, ako se ne bo brezposelnosti kako odpomOglo. Vlade so popolnoma slepe in gluhe za delavsko vprašanje, in edine, čemur so v zadnjih letih posvečale pozornost, je bilo to, kako bi uničevale kakovost opojnih pijač in dvigale s svojimi odredbami njih cene. — Prohibi-cija sama je tudi velik vzrol< brezposelnosti, kajti pometala je od dela več kakor pol milijona oseb. križemsveta — Bukarešta, Rumunija. — Amor zopet strelja med dvema evropskima kraljevima dvoroma. Pravijo namreč, da se deluje na to, da bi se sin španskega kralja, Alfonso, poročil z rumunsko princezinjo Ueano — Everett, Wash. — Eksplozija 5000 funtov dinamita, ki je poškodovala poslopja na milje daleč okrog in napravila škode za pol milijona, je popolnoma uničila tovarno Puget Sound and Alaska. Ranjenih je bilo 50 oseb. — Beauvais, Francija. — Tukaj se je izvršila na javni cesti smrtna obsodba pod giljotino nad Andree Roos, ki je bil obdol,žen trojnih zavratnih umorov. Orožništvo je moralo strahovati množico ljudstva, ki je demonstriralo proti smrtni kazni. — Washington, D. C. — Predsednik Hoover je imeno- govorice 0 borisu Bolgarski kralj Boris baje zopet poskuša srečo pri italijanski princezinji. sta. — Tudi preiskava glede umora časnikarja Lingla, ki se je izvršil 9. junija, ni napravila še nobenega koraka naprej. Osumljenca Geiskinga, ki so ga zaprli v Louisville, Ky., so spoznali, da ni identičen z morilcem, in so morali tozadevno postopanje proti njemu opustiti. — Kot nov korak proti gangster jem je policija napravila s tem, ko je v sredo zvečer napravila preiskavo v uradih vseh delavskih unij, o katerih se je sumilo, da stoje pod kontrolo gangster je v. Rim, Italija. — Bolgarski kralj Boris, dasi baje lep in bi se skrajno rad oženil, nima sreče, da bi si dobil nevesto, in nj«gova smola je že postala predmet mnogih dovtipov v Evropi. Menda je že potrkal po vseh evropskih kraljevskih dvorih, kjer imajo hčerke, zrele za možitev, a povsod je bil odbit. Zdaj se je raznesla zopet govorica, da bo mladi kralj ponovno poskusil srečo pri princezinji Giovanni, hčerki italijanskega kralja. Že prej je to poskusil, a je menda razlika v veri med obema edina ovira. Dočim je Boris pravoslaven, in tudi njegovi otroci bo- Občutna kriza v lesni industriji Vsled splošne zastalosti lesnega odjema na svetovnih tržiščih in splošne gospodarske krize, preživlja jugoslovanska lesna industrija zelo ostro krizo, ki postane lahko katastro-| falna, če se razmere ne zbolj-(šajo v kratkem. Nekatere tvor-, nice obratujejo le po dva dni na teden, zopet druge delajo samo po dnevi, večina firm je pa pričela z redukcijo nastav-ijencev, ki znaša 10 do 20%. -o- Avtomobilske ceste "Berliner Tagblatt" poroča o velikem načrtu gradnje novih modernih avtomobilskih cest. Prva taka cesta, ki bi naj jo financirali francoski, angleški in nemški finančniki, bi vezala Pariz s Carigradom. Cesta bi vodila preko Koblenza, Niirnberga, Dunaja, Budimpešte in Belgrada. Druga velika cesta bi naj vodila iz Pariza preko Švice, Tirolskega v Celovec, od tu preko Ljubljane in Zagreba v Belgrad, kjer bi se priključila prvi. -o- Krogla mesto plačila Novo mesto, 1. sept. — Kon-drič Ivan je vozil v nedeljo, 31. avgusta iz Novega mesta v Št. Peter nekega moža, ki je prišel iz Holandskega. Med potjo so v več gostilnah tudi pridno zalivali. Ko so prišli na dogovorjeno mesto, ni hotel tujec Kondriču plačati. Kondrič je pa hotel odpeljati kovčege kot poroštvo, dokler mu ne plača dogovorjene svote. Ko je pa tujec -potegnil samokres, je Kondrič skočil proti njemu, da mu izbi je orožje iz rok. Tujec pa je bil močnejši in ni orožja izpustil in je Kondriča premagal ter ga zadel s štirimi streli. Prepeljali so ga v kandijsko bolnišnico. Tujec se je potem, ko se je streznil, prijavil policiji v Novem mestu. -o- na močan, da se je voz iztiril. Nahtigal je padel z voza tir in se zelo poškodoval. -o-- V pogovoru s kraljem Na lovskem velesejmu je med drugimi obiskovalci prišel tja tudi kralj Aleksander. Za nimivo je, da je na razstavi kupil od stare Marjete Lovši-nove nekaj domačih ribniških igrač, ki jih Ribničani sami izdelujejo. Kupil je tudi velik čeber ter se z Marjeto prijazno pogovarjal. -o- Najdeno okostje Vaščani v Podstenah so precej razburjeni radi človeškega okostja, ki ga je našel neki delavec komaj 1 meter od Auer-spergovega vrta. Okostje je moško in še dobro ohranjeno. Sodi se, da je ležalo v gozdu dva do tri leta. vil črnca, Ch. E. Mitchell, za'do morali biti po> bolgarski u- zastopnika Zed. držav v drža-Liberia. vi ZED. DRŽAVE PRIZNAJO REVOLUCIONARNE VLADE Washington, D. C. — V treh južnoameriških državah se je v zadnjem času izvršil preobrat, namreč v Argentiniji, Peru in Boliviji, kjer so dosedanje vlade pod pritiskom revolucionarjev padle in so novi režimi prišli na krmilo držav. . Po daljšem obotavljanju se je zdaj Hooverjeva administracija odločila, da prizna legalnost teh vlad in je tudi stopila z njimi v dplomatične odnošaje. stavi vzgojeni v pravoslavni veri, je Giovanna katoličanka, in Vatikan bi k tej zvezi gotovo ne dal svoje sankcije. Tako bo tudi zdaj najbrž malo upanja na uspeh. --o- NIKAKEGA GLASOVANJA V LOUISIANA Baton Rouge, La. — Tukajšnji državni senat je odločal preteklo gredo o predlogu, da bi prišlo prohibicijsko vprašanje na javno glasovanje obenem z novemberskimi volitvami. Predlog pa je propadel, in sicer z -19 proti 17 glasovi. Jsti predlog je zavrgla spomladi tudi zakonodajna skupščina. Smrtna kosa V Razvanju pri Mariboru je umrl Peter Grašič, posestnik. — V Celju je umrla Ruža Haj-din, privatna uradnica iz Belgrada, stara 27 let. — V celjski javni bolnici je umrl Jože Senegačnik, mesar iz Vojnika, star 41 let. — V Sv. Petru pod Svetimi gorami je umrla Ana Zorenč, hči posestnika, stara 22 let. — V Mariboru je umrl Josip Vezjak, tapetniški pomočnik, star 21 let. -o- Nesreča poštnega uradnika Poštni zvaničnik Lovro Nahtigal, ki je dodeljen poštni am-bulanci, ki vozi na progi Ljub-ljana-Postojna, je bil v nedeljo, ,31. avgusta, službeno zaposlen v Postojni. Iz dosedaj še nepojasnjenega vzroka je na tir, kjer se je nahajala am-bulanca z lokomotivo od zadaj pripeljala italijanska premi-kalna lokomotiva in trčila v ambulanco. Sunek je bil tako Pretep pri Kočevju Ko so prišli fantje iz Oneka v Šalkovas, so začeli šalkova-ške fante izzivati. Seveda niso ti vsega mirno prenesli in začeli so oboji sukati nože in vihteti kole. Oneški so jih precej odnesli med tem ko so šal-kovški dobili le nekaj bunk. -o- V znamenju noža Nedelja, 31. avgusta, je bila precej vroča. Že kmalu popoldne so se začeli mladi fantje v Kranju pred gostilnami prepirati. Prišli so tudi pred gostilno "Preširnova klet". — Ker jim gostilničar ni dal zahtevane pijače, so začeli udrihati po njem. Eden je celo zagrabil za nož — simbol fantovske korajže — in gostilničarju razrezal hrbet. -o- Nesreča v Celju Zidarski mojster Miha Tr-novšek, star 48 let, je s pod strešja nove hiše, kakih 6 m globoko, padel. Zadobil je zelo težke notranje poškodbe in se je zavedel šele v bolnici. -o- Potres v Zagrebu Seismografi v Zagrebu so v pondeljek, dne 2. septembra, označili dva slabejša potresna sunka, katere so čutili tudi nekateri meščani. Potres je trajal le 22 sekund. Bilo ie brez škode. --o- Star grad — planinski dom Star grad Lindek v Franko-lovem nad Vojnikom je kupil g. Ramšak, učitelj iz Maribora. Grad je na 700 metrov visoki razgledni točki in bo od sedaj naprej sl\ižil kot planinski vdom. Zgodovina tega gradu sega še daleč nazaj v Ciril-Metodove čase. -o- Vojaki bodo pili mleko Jugoslovanski vojaki bodo dobivali ža zajutrek mleko namesto dosedanje kave ali kaj drugega. Vse to v interesu zdravja. Straff 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 20. septembra 193$ AMERIKANSKI SttOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki, (g* Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 2849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Za Selo leto |Za pol leta Za četrt leta Naročnina: ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ____________________$6.00 Za pol leta____________3.00 Za četrt leta_________________1-75 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ..............................—$5.00 For half a year —.............2.50 For three months .........................1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ..........J,-------------------$6.00 For half a year ---------------------- 3.00 For three months ........................ 1-75 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. ___ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___ ba ni taka, kakršna bi morala biti, ampak pravilna je ta podlaga. Naj se odstrani in nadomesti s "človeško resnično (?) etiko ali moralo," in upi v bodočnost se nikoli ne bodo uresničili, ker se je odstranila podlaga, ker ta je le ena. To eno in edino se odstrani, prav ničesar ne more stopiti na njeno mesto. Govori se lahko o — bodočnosti in stvar se morda tudi lepo poda, ampak bodočnost bo prišla, na kako boljšo civilizacijo bodo tudi v bodočnosti morali še čakati, in je ne bodo dočakali. Še ta sedanja pomanjkljiva civilizacija se bo zgrudila, ker se ji je izpodbila edina podlaga. J. M. Trunk: Bodoča civilizacija Beseda bodoče, prihodnje, igra v javnem življenju zelo važno vlogo. Pred menoj je pismo Slovenca iz Rusije. Iz samega navdušenja za proletarsko stvar je šel tja iz Amerike. Ozira se nazaj v Ameriko. Upi se v Rusiji nišo uresničili, gleda nazaj na sicer hudo vroče, a polne lonce v Ameriki. Ampak upi še niso izginili popolnoma, obračajo se na — bodočnost. "Obdana je sovjetska Rusija vsepovsod od samih sovražnikov, da se ne more razviti, in manjka izvežbanih moči za nove načrte, ampak v — bodočnosti bo šlo . . .'," tako nekako se glasi za — bodočnost. . Sedanja družba je najmanj hudo sprijena; tako se glasijo očitki od vseh strani. Morda je, in če je, nihče ne bo tega tajil. Ako nekaj ni v redu, se mora skušati to izboljšati. To je povsem v redu, saj mora družba skušati napredovati, in napreduje le, ko se pač izboljšuje. Tudi najboljše izboljšanje se naslanja na — bodočnost, ko ga zadaj pač ni, slabo je zdaj, a se izboljšati more pač šele jutri. Tudi to je v redu. Tu se pa pričenja napaka. Malajci imajo svoje bogove. Eden je bog dežja. Hudo je tam, ako ni dežja ob pravem času. Malajec moli svojega boga, daruje mu, prosi ga za dež. Če pa dežja le ni, vrže Malajec svojega boga v izsušeno reko iz gnjeva, da mu ni pomagal. To je samole neka slika. Razsoden človek jo bo umeL Malik ne prinaša dežja, ampak Malajec vsaj pripisuje dež maliku, ko pride dež. Vse je na sebi seve zmota; za to pa ne gre. Najbolj zmotno je pri Malajcu, da vrže malika proč, ako ni dežja. To sliko lahko porabimo za ravnanje z ozirom na našo sedanjo družbo, ako jo porabimo razumno. Tajiti nihče ne more, da bi ne imeli vsaj nekaj omike, nekaj civilizacije. Ta civilizacija je prišla od podlage, na kateri sedanja civilizirana družba sloni. Povejmo kar naravnost. Kar je civilizacije v pravem pomenu besede, je postavljena na podlago krščanskih načel. V marsičem pa civilizacija nikakor ni, kakršna bi imela biti; mnogokaj je krivičnega, spridenega, gnilega, napačnega. Vse to naj bi se zboljšalo, odpravilo, nadomestilo z boljšimi pridobitvami. V bodočnosti seve, kar je v redu. Ampak, kako se priporoča vsaj večinoma zboljšanje te naše pomankljive civilizacije? Najdem stavek: ". . . človeška družba se bo preuredila in usmerila tako, da bo slonela na resnični človeški etiki ali morali, ki bo dala človeštvu občo socialno blaginjo." Stavek je bil zapisan od socialistične strani, toraj izraža naziranja, kakršna gojijo o izboljšanju civilizacije ti krogi. Kaj pomeni stavek? Izboljšanje naj se ne izvrši na sedanji podlagi, ne. Baje je podlaga pomanjkljiva. Krščanska etika ali morala je baje za nič, ker je civilizacija vobče za nič. Ta podlaga se mora zapustiti in na njeno mesto naj stopi "resnična človeška etika ali morala" in — bodočnost bo sijajna. Stvar je na las podobna počenjanju Malajca z mali-kom. Dežja ni, malik mora iti. Upi v bodočnost so lepi, mamljivi, ampak uresničili se ne bodo. Sedanja podlaga civilizacije ni na sebi kriva, da druž- KAJ JE NOVEGA V YOUNGSTOWNU ? Youngstown, O. Letna sezona se nagiba polagoma jesenski v naročje. Četudi so dnevi še tako topli kakor so bili meseca julija. — To pa omenjam radi tega, ker so že nekatera društva pričela svoje predstave in prireditve v dvoranah. Nekaj sličnega smo imeli tukaj v naši hrvatsko-slovenski naselbini. Priznati pa moram, da Slovenci ne štejejo med Hrvati nikakih odstotkov. Hrvatje so tukaj v veliki večini. Smelo trdim, da je tu ena prvih in najuzornejših hrvatskih župnij pod župnikom Rev. Iv. Stipanovičem. Imajo krasno cerkev in krasno opremljeno šolsko poslopje, ki je glede komoditete najbrže na prvem mestu. Prav radi damo v tem oziru Slovenci Hrvatom vso čast, katero tukaj v tej naselbini tudi zaslužijo, ker je res vse tako lepo urejeno. Namen mojega dopisa je pravzaprav popisati nedeljsko slavje, ki se je tukaj vršilo. Slavje sta priredila dva odseka Hrv. Kat. Zajednice, št. 11 in 40, skupno s pevskim programom in s slikami. Za petje je poskrbel veliki župnijski pevski zbor. Slike je pa predstavljala pomorska družba "Cunard Line" v svrho "Narod brez vere je narod brez bodočnosti." Katoliški narodnjak. K SPOMINU BARAGOVIH SLAVNOSTI kako potrebno je za vsak na-rod, da si ohrani svoje verske organizacije. Posebno pa je še potrebno, da si ohrani in oču-va svoje katoliško časopisje. Ker se je večerni program že zakasnil, ni bilo mogoče videti posebno veliko slik. Videli smo nekaj slik velike svatbe iz slovenske Ljubljane in Cleve-landa in Bled ter gorenjsko in dolenjsko stran. Ta večer je bil Mr. Anton Grdina s svojim sinom gost slovenske družine Mr. in Mrs. Volk v družbi še štirih drugih družin, ki so vse doma iz Črnomlja ali Bele Krajine. Poleg družine Peter Volk,' katera je obdarjena z dvojčki in trojčki, se je nahajala še družina brata Jožefa Volka, brata Mihael in John Kusič s svojimi soprogami ter Mr. in Mrs. Štraus. Tej družbi se je še zvečer pridružil Mr. Jerman s svojimi hčerami. Mr. Jermanova družina živi na farmi, oddaljena kakih 18 milj. Bil je zelo lep in prijeten večer pred, kakor tudi po predstavi. Pred predstavo se je vršila prav okusna večerja. Bili smo pa deležni tudi okusnega povečerka. Kakor navadno po vseh in-dustrialnih mestih, tako je tudi v Youngstownu. Tam, kjer je cvetela pred 20 leti naselbina, postaja zdaj vse bolj zastarelo in tudi cerkev osamljena, reklame za potnike. Dodatno Farani si pa pomagajo z bolj je bil naprošen po glavnem tajniku HKZ., da je k tej prireditvi prispeval tudi Mr. A. Grdina, predsednik KSKJ., iz Clevelanda, da, ako bi časa kaj preostajalo, bi on nadomestil s slikami. Pri večerni o-tvoritvi je govoril glavni odbornik Kat. Zajednice, Mr. Mato Fabina iz Waren, O. Govoril je v prilog katoliške organizacije in povdarjal potrebo iste. Nadaljeval je, da bi moral v to HKZ. spadati vsak katoliški Hrvat in vsak katoliški Hrvat bi moral dati tam vpisati svoje otroke. Za govorom so sledile slike Cunard Line, med presledki pa je prepeval pevski zbor ja-ko lepe pesmi. Za tem je bil pozvan Mr. A. Grdina, da tudi on izpregovori nekaj besedi v prilog te prireditve. V svojem govoru se je pridružil besedam predgovornika in povdarjal, ugodnimi lokali. Kjer so bivali poprej Slovenci in Hrvatje, prihajajo sedaj drugi revnejši narodi. Zelo veliko je med temi drugimi črncev, ki so se naselili okrog cerkve in prve naselbine. Prejšnji domačini se pa umikajo na boljše in ugodnejše prostore. Župnija v Youngstownu je dobila meseca avgusta novega pomočnika-kaplana, ki je služil novo sv. mašo dne 3. avgusta. Ta novomašnik je Rev. Joseph Misič, ki je rojen v Youngstownu. Študiral je pa cele štiri leta v Evropi, in sicer v Inomostu na Tirolskem. — Drugo leto bo imela fara zopet drugega novega gospoda duhovnika. Le tako naprej, bratje Hrvati! Povzdigne naj se še tudi katoliška organizacija in katoliško časopisje in narod bo še dolgo ostal zdrav, zvest veri in domovini, ker: Detroit, Mich. Že celo leto nazaj so katoliški listi, kakor n. pr. Am. Slovenec, Ave Maria in Glasilo KSKJ. prinašali med drugim hvalevrednim berilom med naš slovenski narod vesti o delu velikega moža, ki je zaslužil, da se ga narod spominja ob njegovi stoletnici prihoda v Združene države. Ta veliki mož je sedaj že vsem ne samo Slovencem poznani škof-misijonar Friderik Baraga, naš rojak. Kakor mnogo drugih, sem si tudi jaz želela, da bi se udeležila teh slavnosti v Marquette in na Calumetu. Želja se mi je izpolnila. Seveda, kamor gre mati, oziroma gospodinja, tja hoče vsa družina. Tudi pri nas ni bilo izjeme. S seboj sem vzela sina George, ki mi je bil za šoferja in hčer, da mi sami ni bilo dolg čas. Pot je bila pri jetna in vreme krasno, ki nam je prav ugajalo. Ko pridemo v Marquette, že zagledam naše znance in prijatelje iz Calu-meta v narodnih nošah. Prav prijazno so nas sprejeli in kramljanja ni bilo konca ter nam je čas kaj hitro potekel. Po slavnostih.na Baragovem grobu smo se podali na Calu-met, kjer sem več ko polovico svojega življenja preživela. Tam v * ljubljenem Calumetu poznam vse prijatelje in mi o-stanejo vedno v spominu. U-stavili smo se pri moji stari prijateljici Mrs. Gazvoda, ki nas je prav ljubeznivo in prijazno sprejela. Šele pozno v noč smo šli k počitku, ^ toliko smo si imele za povedati. Obiskali smo še več naših prijateljev in znancev in smo našli vse zdrave in vesele. Kamor smo prišli, povsod smo bili dobro došli. Marsikateri me je vprašal,, kako se imajo naši Ca-lumetčani v Detroitu. Calumet-čani imajo še zraven drugih tudi š.e to lepo navado, da ako jih prijatelj ali prijateljica obiščejo, jih prav udobno pogostijo in napravijo tako imenovani surprise party. Tudi moje prijateljice so mi pred odhodom to čast izkazale na domu Mrs. Gazvoda na 4034 Oak St. Prav iz srca se vsem zahvaljujem za vse gostoljubje, ki so mi ga izkazali. Zahvalim se tudi vsem udeležencem, ki so ta večer prišli. Zagotavljam jih, da mi ostane vse to v vednem spominu. Če kdaj usoda tako nanese, sem rade volje na u-slugo, da vam dobrote povrnem. Posebna hvala Mrs. Gazvoda1 za stanovanje in sploh za vso gostoljubnost in ljubezen, ki ste nam jo skazovali. Ne smem pozabiti na Mrs. Klobu-char za krasne cvetlice, ki bi jih najraje s sabo odnesla, ako bi bilo mogoče. Hvala lepa tudi Mr. in lyirs. John Illenich, Mr. in Mrs. Peter Mihelich, Mr. in Mrs. Geshel, Mr. in Mrs. Louis Gazvoda in Mrs. J. Ka-stelic. Domov grede smo se ustavili v Milwaukee pri Mr. George Kotze za cela dva dni. Tam smo obiskali nekatere naše poznance ki so se tudi izselili iz Calumeta. Našli smo, da so vsi zdravi in veseli. Ker so zložni, tudi prav dobro napredujejo.'Tudi njim se zahvalim za vso prijaznost in gostoljubnost. Posebno pa še Mr. in Mrs. G. Kotze za vso postrežbo, vožnjo in prenočišče. Tako je moj čas potekal in po preteku 10 dni sem zopet bila doma, kjer me je moj soprog že težko pričakoval. Rekel mi je, da se je že naveličal gospodinjstva. Moj dopis je sicer precej zaostal, vendar je pa še vseeno boljše pozno, kakor nikoli. Katarina Kotze. -o- POROČILO O NESREČI IZ KANADE Princeton, Can. Cenjenim čitateljem Amer. Slovenca naznanjam žalostno vest, da se je pripetila velika nesreča dne 13. avg. v Blake-burn, B. C., Can. V premogovniku št. 4 se je pripetila velika eksplozija ob 6. uri zvečer. Žrtev eksplozije je postalo 47 človeških življenj. Med njimi so bili tudi, na žalost, štirje Slovenci. Njih imena so: Frank Jerovšek, Frank Plut, Joseph Nagode in John Vidoš. Enajst pa je bilo Hrvatov, pet Slovakov ter nekaj Poljakov. Drugi so bili raznih drugih narodnosti. i Malo pozno sporočam to ža- mlm lostno poročilo. To pa radi tega, ker je med ponesrečenci tudi moj brat France Plut. To je zopet ena izmed katastrofalnih žrtev, ki jih morajo doprinašati na oltar, kapitalizma nesrečni izseljenci, ko si ^ščejo kruha in zaslužka v tujih zemljah. Pokopani so bili ponesrečenci po katoliškem obredu. Pogreba se je udeležilo veliko število prebivalstva vseh narodnosti. — Pozdrav vsem čitateljem Amer. Slovenca po vsej Ameriki in Kanadi. Joseph Plut. / -o- CHICAŠKI GANGSTERJI NA ŽERJAVICI Chicago, 111. —1 Zopet so chi-caškim gangsterjem trdo za petami. V torek zvečer je bilo namreč izdano zaporno povelje proti 26 voditeljem gangsterskih skupin, med katerimi sta tudi oba brata Capone, dalje, Moran, Druggan in drugi. Za to zaporno povelje, ki je bilo izdano policijskim patruljam potom radio, se je uporabil neki star zakon iz prejšnjega stoletja. — Med tem so v Louisville, Ky., ujeli še enega gangsterja, po imenu Geis-king, ki je osumljen, da je u-moril časnikarskega poročevalca, Lingleja. Ljubezniva tolažba. •— KaJ pa, da si tako nabrskan? — I kaj ne bom, stara mi.je rekla star osel. — Kaj se boš jezil. saj še nisi tako star. # $ & Natančno in resnično. —- Ali je gospod župan doma/ —" Da! —- Ali bi lahko z njim govoril? — Ne, obžalujem! Je davi umrl. * * * Edini izhod. — V lepem slovenskem letovišču so se kopal' letoviščarji stalno baš na kraju, kjer je bilo na veliki tabli zapisano: Tukaj je kopanie prepovedano! Domači župan je ugibal, kako bi dosegel uvaževanje te prepovedi in je prišel na na slednjo duhovito misel: Dal Je tablo prebarvati in nanjo na" pisati: Tu se kopljejo samo siromaki! Od tistega časa se je koPa" nje na prepovedanem me^u nehalo. & -fi 't Tudi dobro. — Gost: Zakaj me tako gledate? Ali me i®3' te za bedaka? Natakar: No, za prav dob^ ga bralca človeških misli. • • * * * Nezmotljivo znamenje- "J Poglej, nekdo je padel v vod0, — Morda je samo kiBe01*" tografski prvak, ki igra? — Kako naj pa veš? — Zelo preprosto. Če utegni igralec, ako ne utone, Pa ^' * * * Izbira. — Gospod in g°fp* gresta mimo modne trgovi"®' Kajpada se gospa ustavi ter gleduje klobuke po deset.atj nevaren lov (Konec.) "Rainsford, če me slišite, kar domnevam, potem . vam čestitam. Le malo ljudi je, ki vedo, kako se napravi malja-ška mišja past. K sreči pa sem bil tudi" jaz na lovu v Malaki. Zanimiv človek ste, g. Rainsford. Sedaj grem, da si obve-žem rano. Toda pridem nazaj. Gotovo pridem." Ko je general odšel, da si obveže, ranjeno ramo, je pričel Rainsford zopet bežati. Pravi beg je to bil, obupen in brezupen beg, ki ga je gnal par ur naprej. Mrak se je že pričel • delati, noč je nastala, Rainsford pa je bežal še vedno dalje. Tla pod njim so postajala mehkejša, vegetacija je bila vedno bujnejša, komarji so ga prebadali. Potem, ko je še naprej prodiral, se je njegova noga na- krat pogreznila v blatu. Skušal jo je potegniti ven, toda blato se je prisesalo na nogo, ko ogromna pijavka. S silnim mukom je vendarle nogo opro stil. Sedaj je vedel, kje je. V močvirju smrti z njegovo sipo. Njegove roke so bile krepko stisnjene, ko da bi bil njegov pogum nekaj prijemljivega. Krhkost zemlje mu je dala novo misel. Šel je nazaj kakih 12 korakov in pričel je kopati ko kak predzgodovinski velikanski bober. Rainsford se je v Franciji vkopal, ko je ena sekunda obotavljanja pomenila sigurno smrt. Pa tudi ono vkopaVanje je bila le mirna igra v primeri z njegovim sedanjim mrzličnim delom. Luknja je postajala vedno večja, ko je bil v njej do ramen, je splezal iz nje, odrezal nekaj vej in jih priostril. Tako prišpičene veje je vsadil v jami s špicami navzgor. S hitrostjo vetra je nato pokril jamo z vejami in mahom in skril vso jamo. Potem je počenil ves potan za deblom, od strele zadetega drevesa. Vedel je, da prihaja njegov zasledovalec; slišal je temen odmev korakov in nočni veter mu je prinašal dim generalove cigarete. Zdelo se mu je, da se Žarov bliža z ne na vadno hitrostjo; ni šele počasi iskai poti. Rainsford ni mogel — čepe za drevesom — videti niti generala niti jame. Eno celo leto je preživel v tej minuti. Potem bi najrajše zakričal od veselja, kajti slišal je, kako.se lomijo^veje, ko. se je'odeja nad jamo zrušila, slišal je prodirajoči krik, ko so se ostre veje zarile v telo. Skočil je iz svojega skrivališča, nato pa hitro zopet počenil. Tri korake od jame je stal mož z električno svetilko v roki. "Bravo, Rainsford!" je za-klical general. "Vaša tigerska jama, kakor jo delajo v Birmi, je zahtevala enega mojih najboljših psov. Zopet ste vi pridobili točko. Gospod Rainsford, menda bom moral poskusiti še to, kaj opravite proti vsej tolpi mojih psov. Sedaj grem spet domov. Hvala vam za tako zabaven večer!" Ko je nastal dan, je prebudil v bližini močvirja ležečega Rainsforda glas, ki mu je oznanil novo nevarnost. Bilo je lajanje psov. Rainsford je vedel, da sta bili zanj dve možnosti. Mogel je ostati in čakati, kar je pomenilo .samoumor. Mogel pa je tudi bežati. Neizogibno je s tem nekoliko odlomil. Za trenutek je obstal in premišljeval. Nakrat mu je prišla misel, ki bi mu mogla prinesti tudi rešitev. Krepke je si je zapel pas in pohitel proč od močvirja. Lajanje psov je prišlo bližje in bližje. Na neki višini je splezal Rainsford na drevo. Videl je, kako se spodaj pri potoku, komaj četrt milje od njega, nekaj premika. Ko je ostro tja pogledal, je opazil sloko postavo generala, pred njim pa drugo postavo, katere široka ramena so segala preko džungelske trave. To je bil orjak Ivan, ki ga je neka neznana sila vlekla naprej. Ivan je moral imeti vso tolpo psov na po-vezki. Vsak hip so mogli biti tu. Rainsfordovi možgani so delovali mrzlično. Spomnil se je na neki trik, ki se ga je naučil od (Jomačinov v Ugandi. Splezal je z drevesa, zgrabil mlado in prožno drevesce in pritrdil nanj nož tako, da je bila klina obrnjena navzdol na sled. Z divjo trto je privezal navzdol zapognjeno drevo. Potem j,e. bežal za življenje. Psi so divje zalajali, ko so zadeli na svežo sled. Rainsford je sedaj vedel, kaj čuti žival, kadar je v največji stiski. Moral je obstati, da je prišel k sapi. Lajanje psov je nakrat prenehalo in Rainsfordo-vo srce je obstalo. Doseči so morali nož. Razburjen je splezal na drevo in opazoval. Njegovi zasledovalci so obstali, Rainsfordo-vo upanje pa se je izjalovilo, ker videl je, kako stoji že general Žarov v dolini. Ne pa Ivan. Nož, ki ga je zagnalo sproženo drevesce, vendar ni čisto zgrešil svojega namena. Komaj je bil Rainsford na tleh, se je že zopet pričelo lajanje psov. "Pogum, pogum, pogum," si je govoril in bežal. Modra razpoka se mu je pokazala med drevesi. Vedno bližje so prihajali pni. Vse sile je napel Rainsford Ln dirjal proti odprtini. Bilo je to morsko obrežje. Na drugi strani ofckega zaliva Katen vpraša ^ dvajset dolarjev, najbolj ugaja? -jega moža. — Ta, ki ga imaš na glaV1"' Nepremišljen odgovor- Zaročenka: Povej mi, kaj bi storil, ako bi zdaJ pred teboj umrla? Zaročenec: Počakal bi bi ti storila v enakem prim1 ter bi se po tem ravnal pJ ei'"1 Umazana ušesa. — JaneZ umijeS zakaj si vendar ne mazana ušesa? ■ — Zato, da me ne bo uci1 uhljal! [te') Absalonova smrt. — . jjji) bet pripoveduje: Jead#e j i» ti* Abs&lonu so se njegovi lasje ovili okrog veje ne drevesa, kjer je obvisel-gov zasledovalec ga j® P' umoril. — Zakaj pa se sm Anica? , p1 Anica: Prosim, gospo'1 .. het, jaz mislim, da se je ,ji Ionu prav godilo: zakaj nosil bubi-frizure? F je videl grad. Dvajset pod njim je bučalo morJ^ ^ kaj se je obotavljal. * že čisto blizu pse. P°te skočil daleč v morje. ^ji- Ko je prišel general s b „af mi psi do morja, je obsta minut je opazoval širok0' je drozeleno gladino. Pot , vs® j« d"1 VS' skomignil z rameni, se . in izpil požirek žganja je bine steklenice. PrižgP1 ^ ----- -------------- JF. cigareto in si zažvizj{» melodijo iz fly". 'Madame 1 General Žarov si je ta vec ef vec čer- jo, ra' privoščil posebno dobi0 g Pil je steklenico ' P in pol steklenice tena. Dve majhni neP1''-1 p,-/ sta motili njegov užit° ■ fiy vsem misel, da bo le te ^ prj' Šel nadomestilo za Ivai'^ ^ ga pa je bila, da mu Je tod;l nje njegova žrtev usla^^ Anglež ni igral igre ( ; ) (Dalje na 3. str**' Sobota, 20. septembra 1930' AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 ^ ameriški novinar o stanju v italiji Buenos Aires, 21. avg. — Ugledna južno-ameriška polica revija "Critica", ki izhaja V Buenos Airesu, objavlja zanimivo poročilo svojega so-trudnika, ki je na -potovanju J Evropi posetil tudi Italijo. poudarja, da je dobil na ®»iem potovanju po Italiji kasen vtis o fašističnem reži-DllJ; drugim pripoveduje: Ko sem potoval iz Nemčije v Italijo, ski so me že na italijan-meJi opozorili, da fašistič-®e oblasti ne marajo tujih notarjev. Izpraševali so me na dolgo i selilo m široko ter prav nesmi- o mojih namenih v Itali-odkrito so mi povedali da Jce Ze'o strogo nadzorujejo, J°go strožje, kakor tujci sa-Mislijo. Komaj in komaj so ® končno pustili preko meje, Prosili so me, naj Italijo j prej zopet zapustim. V jev'Jl ne maraio tujih novinar-v' ker oni edini lahko spo- ^ Pravi položaj v Italiji. » ei® sem se najbolje prepri-' ko so me Italijani sami Žid • naj" stvarno razlo-iz ^hove razmere, ker sami listov ničesar ne zve-jf| a2; tujec, ki sem prvič pri-|j4|V nJihovo državo, sem ve-boljšega poznavalca '"novih Hp, razmer,' kakor oni sa- jj. °vsod, na vsakem koraku ^ atmosfera nezaupanja ffis 0d sobote' ko sem k« v^ V Genovo, Pa do četrt- cija Sem odpotoval, je poli-Dotn0(lmene 16krat zahtevala Vp ! ^ft, tridesetkrat so me l[a a'i> od kod prihajam in Sern namenjen, dvajsetimi".0 prepovedali pisati o Vj ^°kler se mudim v nji-^ ^'žavi, ponovno sem imel ^re^kavo v svoji hotelski mo,)'0 in brez m0:)'e ved" v nato opisuje življenje v$oodje. Ako je katere- ----- ------- i ,tega orodja, do ne- ^t>n0 fZika Zaprta, temu je :Svs), Se Potrebno poznanje Skunih Postav in ukre-J> C l?dane v vsakem let-i negaU 1Z mestne^a zdrav-9tloVoli llrada, v našo korist, \Njam-St in komoditeto. k i!V®duo ? Franklin je rekel . V.. J . . op 111 tako sramotna, M Uk^soarnost za si i ^a n navedene večerne Iju ko« kiU °draslim. Izberi najbližf h'ojemu stanova- Ceselii f ln redno pohajaj V Veliko v UsPehov, ki ti 0 koristili. za odrasle za delu mesta 1 ulice, kje se iste nahajajo. Franklin — Goethe Street, blizu Wells Street. Waller — Orchard in Center Street. Seen — Glenwood in Ard-more Ave. Lane — (Samo višja in tehnična šola) — Division in Sedgwick Street. Lake view — Irving Park Blvd. in Ashland Ave. Severo-zapadna stran Goethe — Rockwell St., blizu Fullerton Ave. Stowe — Ballou Street in Wabansia Ave. Wells — North Ashland Av. in Augusta Street. Schruz — Milwaukee Ave. in West Addison St. £apadna stran Jackson — Sholto in Better Street. Lawson — 13th Street in IIo-man Ave. Marshall — (Višja in elementarna šola) — 3250 W. A-dams St. Medill — 14th Place in Throop St. Austin — Fulton Street in North Ave. Crane — (Samo višja in tehniška šola) — 24th Street in Marshall Blvd. d Throop branch — 18th St. Throop St. Washburne Continuation — 655 W. 14th St. blizu Union Ave. Južna stran Seward — 46th St. in So. Hermitage Ave. Psilips — 39th St. in Prairie Ave. Engelwood — Stewart Ave. in 62nd Street. Tilden — 47th Place in Union Avenue. Bowen — 89th Street in Manistee Avenue. Fenger — 112th in Wallace Avenue . Lindblom — 61st in Licoln Street. Jones — Harrison St. in Plymouth Court. to in ono. SUHAČI SE SPREOBRAČAJO New York, N. Y. — Obenem s svojo'resignacijo kot državni pravdnik, ki jo je poslal Hooverju, je H. Ch. Tuttle podaj tudi izjavo, v kateri se zavzema za to, da se prekliče su-haška postava in da se kontrola nad prodajanjem pijač pusti, delokrogu posameznih držav. Tuttle namerava kandidirati za guvernerja države New York na republikanski listi, in siqer na "mokri" podlagi. Zanimivo pri tem je, ker je bil Tuttle prej sam suhač in je imel celo tako službo, pri kateri je moral delovati na uve-ljavljenje prohibicije. POLICIST UBIT V SLUŽBI Chicago, 111. — Dva policista sta v torek zjutraj dobila telefonično obvestilo, da so hišo na 1134 W. lllth Street vdrli roparji, ter se odpravila na mesto. Eden se je postavil pred hišna vrata, dočim se je drugi, Wm. E. McCann, splazil pod neko okno. Nenadoma pa je bilo iz okna izpuščenih pet strelov, ki so policista smrtno ranili. Ujeli so nekega črnca, stanovalca v hiši, ki je priznal, da je on streljal, da pa ni vedel, da je streljal na policista. -o-- SOVJETSKI RED Nesrečna Rusija še vedno ne more shajati brez nakaznic za živila, kakor smo jih pri nas poznali samo med vojno. A pri tem obstoji toliko razlik med več in manj privilegiranimi sloji, da so postale v ruskih mestih prave indijske kaste. Leningrajska "Krasnaja gaze-ta" navaja kot dokaz za ne-vzdržnost teh razmer slučaj nekega Kuzovljeva, delavca v leningrajski kovalnici denarja. Njegova družina šteje sedem oseb in vsaka ima drugače barvano nakazilo. Če gre mati po PRILETNA ŽENSKA želi slSž- bo pri starih ljudih. — T. H., 2026 W. 22nd P1M Chicago. živila v ono zadružno trgovino, kjer jih edino lahko dobi, drži v roki pravo mavrico, sedem različnih tiskovin. Kuzov-Ijev sam, kot delavec in član zadruge (članstvo je obvezno) ima rdečo knjižico, njegova žena, tobačna delavka, sivo kot delavec II. kategorije (nečlan zadruge), njena mati rjavo kot gospodinja v družini z več nego 5 člani, starejša hčerka, strojepiska, zopet sivo, štiriletni sin rožnato kot otrok, sedemletna hči modro kot u-čenka ljudske šole in 13-letni sin rumeno kot dijak meščanske šole. Na vse te nakaznice dobiš različne količine in vrste blaga ter živil. -o-- KAKO BI BILO DANES Z VELIKIMI LJUDMI Vodilen pariški dnevnik je stavil vplivnim pisateljem, i-gralcem in upodabljajočim u-metnikom zanimivo vprašanje: "Kateri izmed nekdanjih Velikih mož bi po vašem mnenju zaslužili ponovno vstajenje v naši dobi?" Odgovori navajajo najrazličnejša imena od A-dama doClemenceauja. A znani novinar A. Dhotel je vprašanje obrnil po svoje: "Kaj bi se zgodilo s temi ljudi po vstajenju? Seveda bi odrekli kritiki Raffaelu vsako zmožnost in ga proglasili za mazača. Mo-liere bi gledališkim ravnateljem zaman ponujal svoje igre. Robespierre bi postal bržkone vodja prav malo pomembne parlamentske skupine. Napoleon bi moral najprej v šolo za tophičarske podčastnike in bogve ali bi dosegel kaj več nego naslov kapitana v pokoju po dolgi službi na deželi in v kolonijah. 1 ff": --o--- KAKO SE BODO GRUPIRALE NEMŠE STRANKE Berlin, Nemčija. — Popolnoma negotovo je napovedovati že zdaj, kako se bodo orijen-tirale posamezne stranke v Nemčiji po volitvah. Nobena nima namreč take večine, da bi se lahko Ijrez pomoči drugih strank vzdržala na vladi. Kakor se čuje iz gotovih virov, se namerava stranka monarhi-stov, torej tistih, ki so za to, da se zopet ustanovi nemško cesarstvo, priključiti fašistični stranki, s čemer bi ta zveza pridobila 148 sedežev nasproti 143 socijalistov. Gotovo pa to še ni. NEVAREN LOV (Nadaljevanje z 2. strani.) Tako je premišljeval Žarov in srebal svoj liker. Ob- desetih je šel v svojo spalnico. Ko se je zaprl, je čutil, da je prav pošteno utrujen. Slaba mesečina je svetila. — Predno je prižgal luč, je šel k oknu in gledal na dvorišče. Zagledal je velike lovske pse in jim zaklical: "Več sreče za prihodnjič!" Nato je prižgal luč. Mož, ki je bil skrit za zavesami, je stal pred njim. "Rainsford!" je zakričal general. "Kako za vraga ste prišli sem?" "Priplaval," je dejal Rainsford. "Bilo je mnogo krajše, ko iti skozi džunglo." General se je smehljal. "Čestitam vam. Dobili ste igro." Rainsford pa se ni smehljal. "Še vedno sem razdražena zver," je dejal s tihim in hripa-vim glasom. "Pripravite se na konec, general Žarov!" General se je globoko poklonil. "Razumem," je dejal. "Izvrstno! Eden od naju naj bo danes psom v požrtijo. Drugi pa bo spal v tej sijajni postelji. Pozor, Rainsford . . ." Še nikdar ni spal v boljši postelji, je dejal drugi dan Rainsford. ČRNI KU KLUKSARJI South Bend, Ind. — Tukajšnji državni pravdnik je na delu, da pregleda obisti neki organizaciji, katera obstoja že dolgo let, a do zdaj sploh ni uradno prišla oblastem pred oči. Je to organizacija, v katero imajo dostop samo črnci in je ustanovljena popolnoma po vzarcu Ku Klux Klanov in ima tudi enak obrednik in pravilnik. •>nnnmniiDinnmiiii[]uiinniiiiDii!iHiiiiiiaiiiniiiniii]iiiiniiiil 1 Rojakom se priporoča | I frank I I ermenc I □ = Funeral Director and = c 3 Embalmer = I | EDINI SLOVENSKI 1 POGREBNIK = " V MILWAUKEE, WIS. | 401 Grove Street. Phone Hanover 876 * ............................................................... KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL. Slabi časi se lahko pretrpijo, ako se ima hranilno vlogo v zanesljivi banki. kaspar american state bank 1900 Blue Island Ave., Chicago, 111. postavne listine za tu in stari kraj vam napravi Anton F. Kozleuchar — JAVNI NOTAR — tiskarna vstopnice, plakate, pravila, listine, pisemske papirje, kuverte in drugo, vam najceneje napravi ANTON F. KOZLEUCHAR 419 — 51st Avenue, West Allis, Wis. ^ FAMILY so znanstveno izdelane iz naj- ^^jdtfSHJJ^&v^ boljših in najčistejših zdravil, ^^^^ ki se morejo dobiti. F. F. F. Rubiseptine, izvrstna tekočina za izpiranje ust in za grgranje ................................................ 35c F. F. F. Grip-Acold-Capsiles, uničuje prehlad .......... 50c F. F. F. Corn Remedy, hitra odpomoč za kurja očesa 25c F. F. F. Prašek za glavobol, prežene boleiine.......... 25c F. F. F. Balzam za pljuča za trdovraten kašelj..........35c F. F. F. Liniment ni mastno—učinkuje skozi kožo— hladilno — da zdravo barvo................................ 35c F. F. F. Laxatea iz čistih rastlin ................................ 25c F. F. F. Laxatabs kot obkladek za jetra .............—- 25c FINGL'S DRUG STORE — EDINI IZDELOVALCI — S. V. ogel 21. in Wood ceste, Chicago, Illinois. GROZDNI SOK ZA DOM JE LEGALEN Popolna protekcija zagotovljena. Kakor se je izrazil Mr. Leo-nel Moriarty, ki zastopa California Grape Control Board, agencijo, ki je ustanovljena z odobritvijo federalne farmar-ske oblasti, da tvori vez med vsemi organizacijami v grozdni industriji, in ki bo to leto kupila okrog 400,000 ton grozdja za nadaljnje odpoši-Ijanje, se bo poskušalo, da se bodo cene grozdju stabilizirale; špekualtorji in nezakoniti kupovalci se bodo namreč izločili. Istočasno se je izrazila omenjena osebnost, da je popolnoma legalno, izdelovati doma vinski sok za domačo porabo. To je zagotovil sam bivši pro hibicijski komisar, J. M. Do-ran, ki je dal naročilo svojim agentom, naj ne nadlegujejo odpošiljanja grozdja in izdelovanja soka, razen, ako je dokazano, da se je nakup izvršil v ilegalne svrhe; v tem slučaju pa smejo iti v hiše samo z warrantom. —o— POČAŠČEN SPOMIN HRABRE ČRNKE East Barrington, N. H. — Organizacija Hčera ameriške revolucije je v sredo odkrila tukaj spomenik neznatni črnski sužnji, ki je ob nekem času pred revolucijo, ko je po tem mestu razsajala kuga, junaško stregla bolnikom, dočim se jim je belo prebivalstvo balo približati. Stara "Aggie", kakor so klicali to sužnjo, je umrla pred 90 leti v starosti sto let. ŠIRITE AMER. SLOVENCA Grozdni sok za dom je legalen Popolna protekcija zagotovljena Pridelovalcem kalifornijskega grozdja je bilo od vlade zagotovljeno, da ne bo nikakega oblastnega nadlegovanja kon-sumentov ki žele kupiti grozdje, da si izdelajo sadni sok za domačo porabo mo. KUPITE SVOJE SOČNO GROZDJE ZDAJ POD VLADNIM NAČRTOM KONTROLE Grozdje zori dva tedna bolj zgodaj kakor navadno — poznejše vreme lahko škoduje kvaliteti, ki si jo zdaj lahko nabavite na . ŽELEZNIŠKIH PROGAH. VLADA SE NE BO VMEŠAVALA. ifornia Grape Control Board, Ltd. San Francisco, California 85% vse kalifornijske produkcije grozdja je letos postavljenega na trg potou agertcij, ki sodelujejo z CALIFORNIA GRAPE CONTROL BOARD, Ltd. Te agencije so: California Fruit Exchange California Vineyardists Association San Joaquin Grower-Shipper Association vsakdo # m * m * m I i I: t * * 4* * * * 4* * * 4* * t * i. 2. 3. SE LAHKO OBRNE VSAK ČAS NA NAS V SLEDEČIH ZADEVAH: Ako rabite kakoršnihkoli tiskovin. Kadar si želite nabaviti kako slovensko knjigo. Kadar rabite kake notarske ali druge legalne listine. 4. 5. 6. 7. Ako rabite pomoči pri nabavi potnega lista za v stari kraj. Potom nas si lahko preskrbite vozni listek (šif-karto) za katerokoli linijo za v stari kraj. V našem uradu lahko vsak čas za plin ,elektriko in vodo. plačate račune Imamo zastopstvo od American Express Co. in izdajamo njene Money ordre in čeke. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. I 1T1 * * t s t. AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 20. septembral^ j SIR H. RIDER-HAGGARD: i ■ 1 1 2> 1 I Hči cesarja Montezume j ? I X ] \ ZGODOVINSKA POVEST i ■ 1 i i 1 Iz angleščine prevel Jos. Poljanec L---. _________________________________________________________________________________.J i 1 1 ■ Ako pa bi se dal kakorkoli odvrniti od te prisege, naj me doleti hujši konec ko je bil njen, naj bo moja duša zavrzena v nebesih in moje ime za vedno osramočeno na zemlji." . . . Tako sem prisegel v svoji jezi m trpljenju, držeč roko proti nebu, ki sem ga klical kot pričo svoje prisege. Oče me je ostro pogledal. "Ako je tvoj sklep tak, Tom, ne bo ti primanjkovalo denarja. Saj bi sam šel tja, kajti kri se mora izbrisati s krvjo, toda moje zdravje je preslabo. Povrh tega sem tudi znan na Španskem in bi me kmalu prijeli. Pojdi in moj blagoslov bodi s teboj. Prav je, da greš ti, kajti po tvoji nerodnosti nam je ušel sovražnik." 1 "Res, prav je, da gre," je de'jal Geoffrey. _ "Tako govoriš, ker se me hočeš iznebiti, Geoffrey, sem odgovoril razvneto, "iznebiti pa se me hočeš, ker želiš prevzeti moj prostor ob strani neke gospodične. Ravnaj po svoji naravi in volji, toda ako bi hotel izpodriniti človeka, ki je odsoten, ti povem, da ne boš imel nobene koristi od tega." "Dekle bo tistega, ki si jo pridobi." "Dekletovo srce je že dobljeno, Geoffrey. Mogoče si ga lahko kupiš od njenega očeta, toda njenega srca si ne moreš pridobiti; brez srca pa bi bila pač majhne vrednosti." "Mir med vama! Sedaj ni čas, da bi tako govorila o ljubezni in dekletih," je rekel oče. "Poslušajta me, da vama povem zgodbo o tem španskem morilcu in vajini materi. Doslej nisem govoril o tem, sedaj pa mora na dan. Ko sem bil mlad fant, se je zgodilo, da sem se tudi jaz podal na Špansko, ker je oče tako želel. Šel sem v neki samostan v Sevi-lji, vendar mi ono življenje ni bilo všeč in sem pobegnil iz samostana. Dobro leto sem se preživljal, kakor je pač šlo, ker sem se bal vrniti se kot ubežnik na Angleško. Vseeno sem si služil kruh, in ne slabega, sedaj na ta način sedaj zopet na drugi, ponaj-več pa — dasi me je' sram priznati — z igranjem, pri čemer sem imel veliko srečo. Neko noč sem nameril v igri na tega človeka, Jua-na de Garcia — v silnem sovraštvu ti je bil povedal pravo ime, ko te je hotel umoriti. Že takrat je bil na jako slabem glasu, dasi je bil mlad fant, nič več; bil je čedne zunanjosti, visokega rodu in prijaznega vedenja. Prigo-dilo se je, da je pri igri s kockami dobil v mojo škodo; bil je dobre volje in me je peljal s seboj na obisk v hišo svoje tete, vdove po njegovem stricu, odlične šiviljske gospe. Ta teta je imela hči edinko, in ta hči je bila vajina mati. Vesta, vajina mati Luiza de Garcia je bila zaročena s svojim bratrancem Juanom de Garcija, kajpada brez njene volje, ker je bila pogodba sklenjena, ko je bila komaj osem let stara. Vseeno pa je bila veljavna in je bolj držala kakor v naši deželi, ker je bila taka pogodba že tako rekoč kakor sklenjen zakon. Ampak ženske, ki jih veže taka pogodba, izvečine nimajo ljubezni zakonske žene v svojem srcu; tako je bilo tudi z vajino materijo. Sovražila je tega bratranca Juana de Garcia in se ga hkratu bala, dasi mislim, da jo je on ljubil bolj kot vse drugo na svetu; z raznimi pretvezami ga je pregovorila, da sta se pogodila, da ne bo prej poroke, dokler ne bo izpolnila dvajset let. Čim hladnejša pa je bila do njega, tem bolj ga je Sirom Jugoslavije Nesreča v kamenolomu V kamnolomu v Logu pri Bistrici se je pod nogami 20 letnega delavca Josipa Ačka sprožil plaz gramoza. Delavec je pri tem padel 6 metrov globoko in si pri tem zlomil desno nogo ter se tudi drugače poškodoval. razvnemalo hrepenenje, da bi si pridobil njo in njena posestva, ki niso bila majhna; kakor vsi Španci je bil tudi on strastne narave in v vedni stiski za denar, kakor večina igralcev in ljudi slabega življenja. Da ne bom preobširen, naj povem, da sva se z vajino materjo ljubila izza prvega trenutka, ko sva se bila prvič videla, in najina želja je bila, da bi se kolikor mogoče pogosto sestajala; pri tem nisva imela nobenih težkoč, kajti njena mati se je tudi bala tega Juana de Garcia, po zakonu svojega nečaka, ga sovražila in bi rada videla, da bi se ga njena hči otresla. Konec vsega je bil, da sem ji jaz razodel svojo ljubezen in smo zasnovali načrt, da pobegnemo vsi na Angleško. Vse to pa je prišlo Juanu na ušesa, ker je imel vohune med posli; postal je tako ljubosumen in željan maščevanja kakor more biti samo Španec. Izprva se me je skušal iznebiti s tem, da me je pozval na dvoboj; pri tem so naju ločili, preden sva potegnila meoe. Nato je najel morilce, da bi me ponoči umorili na ulici; jaz pa sem pod telovnikom nosil verižno srajco, ob kateri so se odlomila bodala morilcev, in namesto, da bi oni mene usmrtili, sem jaz enega izmed njih. Dvakrat se je Garciji naklep izjalovil, vendar še ni odnehal. Z dvobojem in umorom ni imel sreče; imel pa je še drugo, bolj gotovo sredstvo. Sam ne vem na kakšen način si je pridobil očrt mojega življenja in izmislil si je, da sem vsled zločina moral bežati od doma. Ovadi) me je oblastim; to se je zgodilo baš en dan prej, ko smo se nameravali podati na ladjo in odpotovati. Sedel sem z vajino materjo in njeno materjo v njihovi hiši v Servilji, ko je vstopilo šest zakrinkanih mož, ki so me brez vsakq besedice prijeli. Ko sem jih pozval, da naj mi povedo vzrok, zakaj so me prijeli, so mi samo pokazali uradni znak. Ženski, ki ste se me dotlej oklepali, ste se ihteč umakniti. Tirali so me skrivaj in tiho v ječo; ne bom zamolčal, kako se mi je tam godilo.. V ječi so me mučili, žgali z razbeljenim železom, bičali z biči iz železne žice; ves ta čas so mi dajali živež, kakršnega pri nas na Angleškem niti psu ne damo. Dokazovali so mi, da sem bil doma zločinec in druge reči in obsojen sem bil na smrt. Ko sem bil dobro leto prebil v ječi v mukah in grozi, že izgubil vse upanje in se vdal v smrt, je nepričakovano prišla pomoč. Na predvečer onega dne, ko se je imela izvršiti smrtna sodba, je prišel k meni v ječo glavni rabelj, me objel in izpodbujal, češ da je moja mladost našla usmiljenje v očeh oblasti in da so mi dali prostost. Izprva sem se divje smejal misleč, da me hoče s tem pripraviti na novo mučenje, in stoprav tedaj, ko so mi odvzeli okove, dali dostojno obleko in me o polnoči postavili pred vrata ječe, sem verjel, da mi je roka božja izkazala toliko dobroto. Ves slaboten in začuden sem stal z.unaj vrat ne 'vedoč, kam bi bežal, kar je smuknila k meni ženska, zavita v črn plašč in mi šepnila: "Pojdi!" Ta ženska je bila vajina mati. Od Garcie, ki se je bahal, je bila izvedela, kakšna usoda me je čakala, in je sklenila, da me reši. Trikrat se ji je načrt ponesrečil, koncem koncev pa je s pomočjo premetenega posrednika zlato pomagalo, kjer ni pomagala pravica in usmiljenje; zelo velika je bila vsota, ki mi je odkupila življenje in prostost. Smrt kopalca Pri kopanju v Dravi pri Sv. Petru pod Mariborom je utonil 20-letni hlapec Rudolf Jašovec. •-o- Pomanjkanje vode Ker trpijo nekateri kraji Dalmacije, posebno v poletnem času na pomanjkanju pitne vode, je predsednik ministerske-ga sveta odredil velike podpore, da se oškodovanim krajem pomaga in zgradi vodovode in cisterne. -o- Voznikova nesreča Anton Druškovič, posestnik z Dolskega pri Rajhenburgu je padel pod voz ko je peljal hlode na žago, ko so se mu radi nekega kolesarja splašili konji. Nesrečnežu so šla kolesa čez prsi in ga zelo poškodovala. -o- Nesrečni alkohol Vinotoč pri Ivanšeku v Ar-novih selih je bil pozorišče krvavega dogodka. Fantje so tam precej pili. Ko so odhajali so se, kakor po navadi, sprli. Ker so se sprli že na dvorišču, jih' je France Vahčič začel miriti, ter jim med drugim rekel, naj se grejo pretepati drugam, ker domači že spijo. Eden fantov ga je za njegove dobre opomine prav resno urezal z nožem po obrazu. -o- Smrten padec Pri trganju jabolk je padla z jablane L. Miki, dekla iz Zgornje Volčine. Revica je obležala mrtva na licu mesta. VW V W \ / V/ V W V \<» V ^ w V w — v * " ~ - — — — — PISANO POLJE i I ioooooooooooo ^ Je M. Trunk >ooooooooow Domžale Orožniki so aretirali v Domžalah Antona Čebeva, ker so našli pri njem večjo svoto denarja. Trdil je, da je to pri-beračil, kar mu pa niso verjeli, ker je specialist v cerkvenih tatvinah. There are three trying periods in a woman's life: ' when the girl matures to womanhood, when a woman gives birth to her first child, when a woman reaches middle age. At these times Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound helps to restore normal health and vigor. LYDIA E. PINKHAM'S VEGETABLE COMPOUND Lydia E. Pinkham Med. Co., Lynn, Mass. "If "you will fill in the coupon and mail to the Lydia Pinkham Medicine Co., they will be glad to send you a conv of Lydia E. Pinkham's Private Text Book, free of charge. -imci................................................. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI louis j. žefran 1941 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Roosevelt 3408 Na razpolago noč in dan! — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvašna kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. BRZA ZVEZA V evropo preko Hamburga na naših modernih parnikih HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN NEW yORK Redna tedenska odplutja. Zmerne cene. Direktna železniška zveza z Jugoslavijo. Redna odplutja tudi na naših znanih kabinskih parnikih ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American Line 177 N. Michigan Avenu« * * Chicago Prepričajte se in pošljite TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. DruštvaT— Trgovci — Posamezniki « • dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. ^ Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. ' ArnerikTanskiT Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. na upravo AMERIKANSKI SLOVENEC in prejemali bote ta zanimivi list za dobo 2 mesecev. Prepričali se bote, da je Amerikanski Slovenec list, ki prinaša svojim čitateljem zanimive povesti in romane, zanimive vesti iz slov. naselbin, dnevne svetovne dogodke in novice iz vaše rodne grude in da je Amer. Slovenec list, brez katerega res pravi Slovenec v Ameriki biti ne more. "Kazen božja. (Konec.) Ko sem zapisal zgorajšnje beležke, sem naletel v št. 185 Prosvete še na poseben članek "Bog se je razsrdil!" Članek je le neka parafraza notice iz št. 183. Ampak kakšna parafraza? Zaključki v članku so naravnost uničevalni za vero italijanskega naroda in za krščanstvo sploh. Ali je pa res tako? Ne ugovarjam ravno zaključkom, ampak premise, premise ... te so pač take, kakršne si je člankar želel za svoje zaključke, resnici pa ne odgovarjajo. Napačne premise pa poderejo vse zaključke. O veri in duševnem izobraževanju italijanskega ljudstva ima člankar lahko svoje mnenje. Tudi jaz imam mnenje, ki ni posebno ugodno. Na Italijanih je mnogo resničnega in iskrenega in doslednega krščanstva, mnogokaj pa je na tem narodu tudi le nekako krščansko pobeljeno, dočim je dno še danes hudo pagansko. Ne gre, da se italijansko ljudstvo splošno istoveti s krščanstvom, kakor pač pri nobenem narodu, ker krščanstvo je neko spopolnenje, ki se vrši polagoma, kakor pri posamezniku, tako tudi pri narodu. "Bog se je razsrdil," pravi člankar. Ta Bog je pač le član-karjev Bog, nikakor pa ni resnični Bog. Stavim, da niti med italijanskim ljudstvom ne bo dosti takih, ki bi imeli o Bogu take pojme, kakršne ima člankar. N. pr. pravi: "Božja milost je sicer velika in Bog je neskončno dobrotljiv, včasih pa se vendarle razsrdi nad izvoljenim ljudstvom, ki greši zoper njegove zapovedi, pa pošlje nanj šibo božjo, s katero ga v svoji sveti jezi ošvrk- abloda pade edek Take bogove-malike si Je človek ustvaril morda res« strahu, v resnici le, da jih Pe stavi na mesto Boga, osebnega, resničnega Boga. Ako je ta' vera v bogove, toraj taka tvorba človeka samega "najveflj cokla resničnemu napre človeštva", člankarju pritrdi®-a človek si mora sam sebi Pr' pisati, ako je tako coklo naredil, ko je naredil — bogo!^n. resničnim, osebnim, krsc skim Bogom pa taka za nima opravka, in zato tudi fraza o cokli za. napi'e v vodo ali obtiči v blatu, ^ šno si je pomešal člankar _ Pravilno pojmovanje boB ga bistva, vere, krščanstva > kakor ni lahka zadeva. ^ potres je potres, gibanje z® lje. Pri pojmu "kazen se more motiti tudi kak k nal. Pri člankarju pa Je ® misliti, da bi pisal subjekt prepričan, ko tako 8'01'oS piše o Bogu, in zato bod° . pačni zaključki iz takih tesknih premis prinesli le ^ do čitateljem, nikakor P» kake prosvete ali napred^ Da pri italijanskem ljud\: v verskem udejstvovanJ11^ vse tako, kakor bi moralo O P je na dlani. Kje je vse v-Ampak — Italija sem, » ^ tja — taka zabitost pa ^ v kakršno hoče pokazovati kar. Čemu hodijo Amefl-j [prt] v Italijo občudovat umot^. Versko ^abit je člankar, jani vsaj v taki meri nis°- * * Tudi malo — odme . G. Tone Podgoričan ^ ^ meva. Pravi, da bi bilo ^ vsakdanje delo, napisati v kolon v A. S." Delo Sf"1' rf tja. Vsekako mora biti ^ ^ goričan brez vsakega '..i( ■•-ak0 i lo g Vi. 1V/MI11 K/i «>-■»"» " "D si je priprost delavec, j tero ga v svoj, rckelj drugače bi se ne ne m oplazi, da zadosti svojim ^ ^ ^^ ^ # porabil leta učenja. In t0 $ ga tako absorbira, da ® ^ v javnosti ne prikaže, ^ hče ga v Clevelandu ne P Ničevo, so samo muhe.^ ^ Našel je g. Podgorič^i. kor pravimo, dlako v nagonom. Bog in nagoni? ! Še kak afri-kanski fetišist utegne imeti malo boljše pojme o svojem — fetišu! In dalje: "Krščanski Bog je nepravičen in neusmiljen ko tako grozno trpinči svoje otroke na zemlji. Ni mu dovolj, da jih je blagoslovil s tiranskim duce-jem in poneumnjevalno vero. Njemu se hoče večjih žrtev, doprinešenih v večno čast in slavo božjo! Pa se je nekega dne tako silno razsrdil nad pregrešnim ljudstvom in je kruto sunil v italijanski čevelj, da so se pogreznile hiše, da so v groznih mukah ječale niate-re in nedolžni otroci in možje in starčki ter jih na krvoločni način pokončal. Verno ljudstvo pa je prepričano, da se je s 'čem pregrešilo in razjezilo svojega neskončno dobroti j ive-ga Boga, kateremu se jeza 0-hladi šele tedaj, ko vidi razmesarjene žrtve in uničene domove. Saj dobri Bog ve, kaj dela!' Ob času francoske revolucije so hodili emisarji pariških jakobincev po vaseh in tam zapletali narod v verske pogovore in razprave. Eni so vero napadali prefrigano, drugi pa so vero prav prefrigano neumno zagovarjali, obe stranki pa sta bile iz istega gnezda in tabora, dasi kmetje tega niso mogli vedeti. Svoj namen pa so jakobinci \dosegli. Prav po istem receptu dela člankar. Govori o Bogu tako— neumno, da bi človek skosoda podvomil, če je še nekaj možganov v njegovi glavi, dela torej čisto povoljne in grozensko neumne premise, in potem pa sklepa na podlagi takih premis, in pri svojih čitateljih bo dosegel, kar namerava, da o-smeši v njih očeh vero italijanskega ljudstva in s tem krščanstvo sploh. Jaz sem citiral izjavo dr- P tor'6' naša morda dozdevanje thurja Comptona glede metafizičnih vPrašanJ'irUg citat je bil povzet po pjgf citatu, in tam je dotičn1^^ telj pristavil, ko je boll > rično citiral izraz, "tako ^ ^ zdi". Izraz se nikakor 11 samole dr. ComPjV temveč na vsebino Pre°i(jejil" širne razprave, in je P _ ^ po pisatelju, ki je Co ^ citiral. Stvar je na sebi J „f "Znanstveno sklepal $ pomeni morda pravilne^ 0\r panja, temveč sklepa*1-'') f močja znanstva, eksa ^ de, kakršna je fizika, ^ / tika, medicina, bioli Onemu, ki je citiral, sf ■ n/ tako i f lo, da dr. Compton Stvar bo še bolj jasna, ni1'^ tiko ali astronomijo pravka, pač pa z nim, da religija s kako a r tiijo z met^V in je dr. Compton hote^ / vrniti tiste kroge, ki t^ žem iščejo dušo, in ■ lektrično svetilko, in 1 fotografičnim aparato"1' (Konec prih-J ncke knjige za mladino, / m poučne, povesti knjige za mlad knjige in različna «* ^ litvenikov, slovenske^ p ce, cerkvene in p°sVe be se dobi pri , r KNJIGARN J, AMERIKANSKI 5J- go,' 1849 W. 22nd St, / Zasledujte cenik stu ali pa pišite V° cenik.