Srečanje gasilcev Ukrepi na področju v Nazarja h skraj sa I o zgornjesavi n j skega rnočno sneženje zdravstva so nujni STRAN S STRAN 4 Bralcem in bralkam voščimo vesel božič in želimo prijetno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti! Voščila, Oglasi 2 Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 Iz vsebine Tretja stran Zgornjesavinjsko zdravstvo Slovenija v malem Občinski svet Nazarje: Dali soglasje k podružnici mozirske lekarne....................................................5 VDCSAŠA: Po novem letu varovanci v Nazarjah...............6 KLS Ljubno: V jubilejnem letu z visoko božičnico nagradili zaposlene..........................7 Občinski svet Ljubno: Zaradi poplav spremembe v proračunu občine..............................................7 90 let Pavle Trogar: Telovadnica in gozdna šola sta bili njen drugi dom..........................................9 Čebelarska zveza Slovenije: Večer na Brdu posvečen Janezu Goličniku................................................. 11 Zgornja Savinjska dolina: Bomo za praznike lahko uživali na domačih smučiščih?.....................33 Rečica ob Savinji: Popestrimo šolo - igrajmo se gledališče .... 36 Smučarka Anja Drev: Prejela dve prestižni nagradi............................37 Zaenkrat še nič ne kaže, da bi zgornjesavinj-ske občine dosegle enotni dogovor o tem, kje bo v prihodnje enota nujne medicinske pomoči. Strokovnjaki in funkcionarji pristojnega ministrstva opozarjajo na sedanje nevzdržno stanje, dogovora, ki bi bil sprejemljiv za vseh sedem občin, pa ni na vidiku. Opisano stanje, ki posledično zadeva tako rekoč vse prebivalce Zgornje Savinjske doline, močno spominja na stanje v državi, kjer smo državljani Republike Slovenije prav tako neke vrste »talci« parlamentarnih strank, ki se med sabo ne morejo (ali nočejo?) sporazumeti v dobro vseh, ampak zasledujejo prvenstveno svoje lastne interese, vse ostalo je temu podrejeno. Kako dolgo bo temu še tako? Po nekaterih napovedih bo dan »D« danes, 21. decembra, in od jutri dalje bo marsikaj, če ne že vse, drugače. V Mariboru so občani pred nekaj tedni prvi na glasen način opozorili, da jim je dovolj dosedanje izkoriščevalske politike, nato se je val tovrstnega izražanja nezadovoljstva hitro razširil po vsej Sloveniji. Danes ob 15. uri naj bi se v središču Ljubljane zgodila vseslovenska vstaja. Za razliko od večine protestnih shodov, ki so se zgodili doslej, naj bi vseslovenska vstaja po- leg kritike obstoječega režima predstavila tudi konkretne zahteve za spremembe. Med slednjimi, ki se najbolj pogosto omenjajo, je tudi ta, da Državni zbor Republike Slovenije z ustavno in/ ali zakonsko spremembo prizna pravico volivk in volivcev, da sprožijo inštrument ljudske nezaupnice, s katero bo omogočen odpoklic poslanca državnega zbora oziroma župana. Tisti, ki redno prebirate moje uvodnike, se boste verjetno spomnili, da sem pred časom na tem mestu opozoril na Gibanje odgovornih, ki je spomladi objavilo Memorandum za odgovorno prihodnost. Gibanje je po prvih javnih protestih, skaljenih z nasilniškimi izgredi, izrazilo resno zaskrbljenost zaradi razmer v državi, ki lahko pridobijo nevarne razsežnosti vsesplošnega kaosa, v katerem ni več svobode niti človekovih pravic. Zadnji dogodki v večjih slovenskih krajih in mestih kažejo na to, da je stopnja nezadovoljstva in nezaupanja med državljani dosegla kritično točko. Tega bi se morali zavedati tudi tisti, ki z blokado reform odpirajo vrata »prisilni upravi« pod evropsko zastavo. ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 51, 21. december 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com „ . . , . _ ,_, „, , , „„,„ Savinjske novice st. 51, 21. december 2012 3 Tema tedna BO PREVLADAL RAZUM ALI ZELJE? Ukrepi na področju zgornjesavinjskega zdravstva so nujni Zadnji letošnji kolegij zgornjesavinj-skih županov je gostila Občina Rečica ob Savinji, najpomembnejša točka je bila obravnava problematike zgornjesa-vinjskega zdravstva. Kolegija so se zato udeležili predstavniki ministrstva za zdravstvo, da bi podrobneje in s strokovnega stališča obrazložili, kaj vse potrebuje zdravstvena postaja v Mozirju ali Nazarjah, da bo zadoščeno vsem pogojem za nujno medicinsko pomoč (NMP), ki so zapisani v pravilniku NMP. Kolegija so se udeležili župani in županja, direktorica mozirske občinske uprave Nada Bri-novšek v imenu župana in vodja NMP pri Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Mozirje Bojan Leskovšek. UGOTOVITVE STROKE Vodja oddelka za kakovost na zdravstvenem ministrstvu Biserka Simčič je omenila, da se je pri njih na ministrstvu oglasila nazarska županja Majda Podkrižnik, mozirski župan Ivan Su-hoveršnik pa se je oglasil na oddelku za investicije. Oba v želji, da bi v svoji občini zadostila pogojem za delovanje NMP. Simčičeva je povzela ugotovitve dveh nadzorov delovanja te službe v letih 2010 in 2011. Največja pomanjkljivost, ki so jo zaznali, je, da sta vozilo in ekipa NMP in zdravnik na ločenih lokacijah, kar podaljšuje odzivni čas ob intervenciji, hkrati je lahko pacientom zaradi tega povzročena škoda, poleg tega to ni po pravilih. IZGUBA REŠEVALNIH VOZIL Član nadzorne komisije Darko Čander je povzel ugotovitve nadzora in dodal, da se doslej ni nič spremenilo. Izrazil je bojazen, da zdravstvena zavarovalnica, ki ji vedno primanjkuje sredstev, komaj čaka, da bo ukinila kakšno enoto, ki ne izpolnjuje pogojev. Konkretno bi to za mozirsko NMP v letu pomenilo 150 tisoč evrov manj prihodkov in sprememba statusa iz enote B v enoto A. To bi pomenilo tudi obvezen nakup osebnih urgentnih vozil s popolno opremo za vsako reševalno postajo, ob pozivu bi šla na teren zdravnik in medicinska sestra iz ene izmed ambulant, rešilec pa bi po paciente prihajal iz Velenja. STROKA PODPIRA NAZARJE Komisija je ob nadzoru zavzela stališče, da mora biti kompletna ekipa NMP na enem mestu, pogojem pa bi najlažje zadostili v Zdravstveni postaji Nazarje, takšno je bilo tudi njeno priporočilo. Tam je zaposlenih več zdravnikov, ki lažje zagotavljajo neprekinjeno delo, imajo potrebne druge službe (laboratorij, ambulanto za nujno pomoč, rentgen ...). Predstavniki ministrstva Vodja oddelka za kakovost na zdravstvenem ministrstvu Biserka Simčič je dejala, da idejna zasnova, ki so jo Mozirjani prinesli na ministrstvo, ni ustrezala zahtevam, da obdržijo status enote B. (Foto: Štefka Sem) so pozdravili rekonstrukcijo zdravstvene postaje v Mozirju, a z dozidavo nadstreškov in ureditvijo notranjih prostorov še ne bodo izpolnjevali pogojev za NMP. SAM PROSTOR NI DOVOLJ Za izpolnjevanje pogojev potrebujejo še delujoče ambulante v zdravstveni postaji, kar pomeni dovolj zdravnikov, od ponedeljka do petka, od 7. do 20. ure, ter dežurstvo ponoči in ob vikendih, delujoč laboratorij ... Sam prizidek po bese- dah Simčičeve ni dovolj. Prav tako so predstavniki ministrstva povedali, da bodoči zdravnik, s katerim se dogovarjajo v Občini Mozirje, ne bo zmožen za samostojno delo še najmanj šest do sedem let, saj je trenutno študent šestega letnika medicine. Zanašanje nanj, ko bi zdravnika potrebovali že jutri, pogojem ne zadostuje. Simčičeva je še dejala, da idejna zasnova, ki so jo Mozirjani prinesli na ministrstvo, ni ustrezala zahtevam, da obdržijo status enote B, je pa res, da so ravno dan pred kolegijem dobili novo dokumentacijo. Omenila je, da bi bilo prav, da pošteno komunicirajo z občani, kar je letelo na zagotovilo mozirskega župana Suho-veršnika na zadnji seji občinskega sveta, da z rekonstrukcijo dosežejo potrebne normative za NMP. ČAS ZA SPREMEMBE TEČE Medtem ko je Čander dejal, da se sami ne nameravajo vpletati v projekte obeh občin, ki sta glavni akterki, je njim pomembno le, da se zagotovijo ustrezni prostori, da glede zdravstvene oskrbe ostanemo na istem. Kot je dejal, je njim pomembno, da se rešujejo življenja. Simčičeva je dodala, da je v tem primeru sovražnik tudi čas. Dela se namreč nova mreža NMP in ukrepati bo treba takoj. Župani so sprejeli sklep, da predstavniki ministrstva članom mozirskega občinskega sveta predstavijo strokovne argumente, na osnovi katerih od svetnikov pričakujejo najboljšo odločitev za prebivalce doline. ŽUPANI NAKLONJENI NAZARJAM Večina županov podpira predlog strokovne komisije, da se prostori NMP uredijo v Zdravstveni postaji Nazarje. To pomeni, da so pripravljeni to tudi sofinancirati. Na svoji strani ostaja Mozirje, ki želi to službo obdržati v svoji občini. Kot pa so dejali predstavniki ministrstva in Bojan Le-skovšek, bi morali prevladati argumenti in skrb za vse prebivalce Zgornje Savinjske doline. Kaj lahko Zgornjesavinjčani pričakujejo, če se spremeni status NMP iz enote B v enoto A, ter mnenja županov in vodje NMP Bojana Leskov-ška bomo predstavili v naslednji številki. Štefka Sem Dodatne m uiti medijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske.com 4 Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 Aktualno OBNOVA IN DOGRADITEV SKUPNE CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE V MOZIRJU Pogodba z izvajalcem podpisana V prostorih mozirske občine so se 13. decembra zbrali nazarska županja Majda Podkri-žnik in župana iz Mozirja in Rečice ob Savinji, Ivan Suhoveršnik in Vinko Jeraj. S predstavniki podjetja Esotech d.d. so podpisali pogodbo za obnovo in dograditev centralne čistilne naprave v Lokah. Zaradi vse večjih potreb po čiščenju odpadnih voda in uvajanju novih tehnologij je čistilna naprava v Lokah pri Mozirju, s katero upravlja Javno podjetje Komunala Mozirje, postala premajhna, da bi lahko še vedno opravljala svojo nalogo. Ideja, da je potrebna posodobitev in dograditev, zato ni nova. Ko so se župani občin, ki so vezane na to čistilno napravo, dogovorili o načinu in poteku projekta, je bil v začetku oktobra na portalu javnih naročil izdan razpis za izvajalca potrebnih del. Kot najugodnejša je bila izbrana ponudba podjetja Esotech. Z njimi oziroma predstavnikom podjetja je mozirski župan Ivan Suhover- Predstavniki podjetja Esotech in župani občin, ki so vezane na čistilno napravo v Lokah, med podpisom pogodbe za obnovo in dograditev te naprave. (Foto: Benjamin Kanjir) šnik v imenu omenjenih občin podpisal gradbe- merah. Pogodbena vrednost del znaša milijon no pogodbo. Po pogodbi je končanje del načr- in dobrih sto tisoč evrov. Del bo prispevala Evro- tovano za september 2013. Z deli naj bi pričeli pa, ostalo pa občine. spomladi oziroma ob ugodnih vremenskih raz- Benjamin Kanjir OBČINSKI SVET NAZARJE Dali soglasje k podružnici mozirske lekarne Na zadnji seji so se članom nazarskega občinskega sveta pridružili tudi nekateri občani. Ti so sejo želeli spremljati zaradi informacij o lekarni v Nazarjah. Poleg tega je bilo na dnevnem redu še nekaj točk, med drugim tudi predlog proračuna občine za prihodnje leto, cena nadomestila za stavbno zemljišče in znižanje cen vrtca. Županja Majda Podkrižnik in računovodkinja Branka Tevž sta predstavili predlog proračuna za leto 2013. Povedali sta, da bo potrebno zadolževanje, ki je načrtovano v višini 300.000 evrov. Sicer so svetniki proračun obdelali že v prvi obravnavi in ker v javni razpravi ni bilo pripomb, so sprejeli sklep, s katerim je proračun potrjen. Županja je podala informacijo o postopkih glede lekarne v Nazarjah. Lekarniška zbornica Na eni prejšnjih sej je občinski svet podal pobudo, da bi se cene vrtca znižale, o čemer je občina obvestila Javni vzgoj-no-izobraževalni zavod Osnovna šola Nazarje. Na šoli so pripravili predlog za znižanje in ga občinskemu svetu poslali v obravnavo in potrditev. Petodstotno znižanje ekonomske cen vrtca v Nazarjah in Šmartnem ob Dreti bo tako v veljavi od 1. januarja prihodnjega leta, je bil soglasen občinski svet. Ta je pritrdil tudi predlogu, da nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč ostaja na sedanji ravni. je namreč odgovorila na vlogo občine in zahtevala dopolnitev, in sicer z izmerami oddaljenosti do drugih lekarn v dolini. Svetniki so županji predhodno predali oblikovan in s podpisi opremljen predlog sklepa, da se izda soglasje k odprtju podružnice mozirske lekarne v Nazarjah, ki so ga pripravili pred sejo. Županja in občinska uprava sta pri tem opozorili, da je za izdajo soglasja po zakonu o lekarniški dejavnosti nujno pridobiti mnenje zbornice, ki pa ni zavezujoče. V daljši razpravi je bila poudarjena dolgoletna potreba po lekarni v kraju in mnenje večine prisotnih, da bi izvajanje le- LJUBNO V LJUBLJANI V soboto, 22. decembra, ob 17. uri, se bo v Kristalni palači BTC v Ljubljani odvijal zanimiv kulturno zabavni program, ki ga v sodelovanju s Kulturnim društvom Ljubno ob Savinji organizirajo študenti Fakultete za turistične študije Turistica iz Portoroža. Gre za dogodek v okviru projekta Ljubno 2013. Prireditev, ki bo potekala pod sponzorstvom BTC, so organizatorji poimenovali Ljubno nekoč in danes in bo občinstvu predstavila flo-sarske običaje ter oblačilno dediščino Zgornje Savinjske doline ter domače godce. Sodelovala bo zabavna gledališka zasedba ljuben- karniške službe preko morebitnega zasebnega koncesionarja ne bilo sprejemljivo. To še posebej zato, ker mozirska lekarna izpolnjuje tako kadrovske kot finančne pogoje in je v celoti pripravljena plačati investicijo širitve dejavnosti v občini Nazarje. Tako so zavzeli sklep, da se Javnemu zavodu Lekarne Mozirje izda dovoljenje za poslovanje podružnice, hkrati pa tečejo vsi postopki, ki so za odprtje takšne podružnice potrebni, med drugim tudi glede zahtev lekarniške zbornice. Marija Lebar skega kulturnega društva, mešani pevski zbor, Harmonikarski orkester Primoža Zvira in še kdo. Na odru in na skakalnici, ki je postavljena na tamkajšnjem prizorišču, pa se bodo odvijale različne zabavne igre, so sporočili organizatorji. Tako v soboto kot v nedeljo bodo dogajanje v Ljubljani obogatili tudi člani rečiškega turističnega društva, ki bodo s pomočjo vokalne skupine Rečiški pobi vabili obiskovalce na žive jaslice. Kot je znano, jih bodo člani TD Rečica uprizorili na božič in štefanovo v Dol-Suhi. ML, MŠ Za promocijo Ljubnega pestra prireditev v BTC Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 5 Gospodarstvo, Organizacije ZDRUZENJE MANAGER Finalisti za priznanja so se predstavili javnosti Boštjan Gorjup, eden od treh finalistov za priznanje mladi manager 2012 (levo), je poudaril, da so izjemni rezultati podjetja BSH Hišni aparati rezultat dela izjemne ekipe. (Fotodokumentacija Združenja Manager) Za priznanje mladi manager 2012 je komisija Združenja Manager izbrala tri finaliste, med njimi tudi Boštjana Gorjupa, direktorja področja gospodarjenje iz družbe BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje. V četrtek, 13. decembra, so se na srečanju sekcije mladih managerjev vsi trije finalisti predstavili javnosti. Dogodek se je odvijal v Kristalni palači v BTC v Ljubljani. Ob začetku srečanja sta zbrane pozdravila gostitelj, predsednik uprave BTC Jože Mermal in predsednica sekcije mladih managerjev Tjaša Ko-lenc Filipčič. Finalisti so v pogovoru predstavili svoje karierne poti, govorili pa so tudi o mentorstvu, dobrih in slabih izkušnjah v vodenju ter pričakovanja glede Združenja Manager. Boštjan Gorjup je poudaril, da so izjemni rezultati podjetja BSH Hišni aparati iz Nazarij rezultat dela izjemne ekipe. Na vprašanje, katera izkušnja je nanj pustila največji vtis, pa je odgovoril, da se je to zgodilo v času poplav leta 2007, ko so zaposleni naredili vse, da bi rešili največ, kar se da. Kdo izmed finalistov bo prejel kipec črne človeške ribice, ki je simbol priznanja, bo odločala izborna komisija. Prejemnik priznanja mladi ma- nager 2012 bo znan na januarskem srečanju, o njem pa bodo poleg komisije odločali tudi člani Združenja Manager. Marija Lebar PODJETNIŠKI ZAJTRK Kako do sredstev za uresničitev zamisli? Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je v Velenju v torek, 11. decembra, pripravila tradicionalno srečanje poimenovano Podjetniški zajtrk. Dogodek je bil tudi letos dobro obiskan, saj je zbornica pripravila predstavitev možnosti pridobivanja sredstev na različnih razpisih. Prav zato sta srečanje in predstavitev še posebej zanimiva za predstavnike malih in mikro podjetij. Zbrane sta pozdravila direktor zbornice mag. Franci Kotnik in predsednica upravnega odbora dr. Cvetka Tinauer. Ta je v kratkih besedah orisala poslanstvo in cilje zbornice, saj s tem nekateri izmed udeležencev še niso bili seznanjeni. Izpostavila je nekaj velikih podjetij, kot so Gorenje, BSH Hišni aparati in KLS, ki sodijo med članice tukajšnje zbornice, uspešna pa so tudi druga, manjša podjetja. Omenila je prizadevanje zbornice za dvig inovativnosti pa tudi hendike-piranost tukajšnjega gospodarstva zaradi neustreznih cestnih povezav. Tinauerjeva je med drugim povedala: »Programska izhodišča naše zbornice temeljijo na poslovnih vrednotah in družbeni odgovornosti. Poleg različnih usposabljanj in drugih rednih dejavnosti svojim članicam lahko nudimo podporo tudi pri promociji, zlasti v smislu mreženja.« Podjetniški zajtrk v Velenju je bil tudi letos dobro obiskan, saj je Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica pripravila predstavitev možnosti pridobivanja sredstev na različnih razpisih. (Foto: Marija Lebar) V drugem delu je možnosti pridobivanja razvojnih sredstev predstavila Tjaša Milošič iz uveljavljenega svetovalnega podjetja TIKO PRO d.o.o., ki pomaga podjetjem in organizacijam pri pridobivanju nepovratnih in povratnih sredstev iz EU skladov. Po korakih je razložila, kakšne so poti do uspešnih prijav na nacionalne in mednarodne razpise, prisotni pa so zanjo imeli tudi nekaj konkretnih vprašanj na to temo. Marija Lebar 'varstveno DELOVNI CENTER SAŠA ^ Po novem letu varovanci v Nazarjah Po dolgih zapletih glede prostorov enote Varstveno delovnega centra SAŠA v Zgornji Savinjski dolini se njegovi varovanci v prihodnjem letu ponovno vračajo v dolino, natančneje v Nazarje. Prostor bodo dobili v eni od nekdanjih El-krojevih stavb, ki jih je odkupilo podjetje Pfeifer d.o.o.. Prostori se že urejajo, novico pa je potrdila nazarska županja Majda Podkrižnik, medtem ko direktorica VDC SAŠA Darija Lesnjak ne želi dajati nobenih izjav za medije do odprtja enote, to je v drugi polovici januarja. Štefka Sem 6 Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 Gospodarstvo, Iz občin LANI REKORDEN POSLOVNI REZULTAT, LETOS PODOBEN V jubilejnem letu v KLS-u z visoko božičnico nagradili zaposlene Letošnje jubilejno leto v ljuben-skem podjetju KLS, v katerem izdelujejo obroče za vztrajnike motorjev za avtomobilsko industrijo, zaključujejo uspešno. Predvidene rasti prodaje ni bilo, kar je posledica velikega zmanjšanja prodaje avtomobilov po svetu in posledično tudi zmanjšanja naročil v podjetju, a so z rezultati kljub temu zadovoljni. V pogojih, ko se znižuje prodaja avtomobilov in še kar naprej propadajo nekdaj uspešna podjetja, je namreč težko ohraniti dosežene rezultate preteklih let in zagotoviti rast. KLS-u je to uspelo. Uspešni so bili zlasti na področju razvoja novih proizvodov. Ti projekti so prinesli nova naročila in pridobili so nove kupce. Stalno vlaganje v razvoj je razlog, da v KLS-u ni prišlo OBČINSKI SVET GORNJI GRAD do padca prodaje. Rekordni lanskoleten rezultat so dosegli tudi letos in direktor podjetja Bogomir Strašek je z zadovoljstvom povedal, da v KLS-u pravilno delajo in zato ob 40-letni-ci KLS ostaja v dobri kondiciji, ima dobre rezultate in tudi prihodnost podjetja se kaže v tej smeri. V duhu okrogle obletnice uspešno leto delijo tudi z zaposlenimi. »Vsi, ki so v podjetju zaposleni vsaj eno leto, so prejeli božičnico, ki je visoko nad povprečjem v Sloveniji in je znašala povprečno več kot 1.400 evrov bruto. Izplačilo smo izvršili vsem zaposlenim v enakem neto znesku 800 evrov. Nagradili smo tudi zaposlene, ki so se zaposlili letos in nekatere študente, ki so v tem letu pri nas dalj časa opravljali delo, le da je bila božič- O zimski službi, gradnji in vrtcu Načrt gradnje na območju Občinski svetniki v Gornjem Gradu so na novembrski seji obravnavali načrt zimske službe za leto 2012/2013, ki ga je pripravila gor-njegrajska Komunala. Direktor Komunale Zdenko Purnat je predstavil spremembe izvajalcev zimske službe glede na lansko zimo. Pluženje na območju Bočne bo od letos dalje izvajala kar Komunala, ki je v ta namen kupila traktor. Občina je za izvajanje zimske službe v proračunu namenila skoraj enkrat več sredstev kot v lanskem Mirko Strašek: »Podjetje ostaja tudi naprej v dobri kondiciji.« (Foto: Štefka Sem) nica za njih nekoliko nižja in različna. To pomeni, da so vsi zaposleni pri nas dobili - poleg rednih plač -v obliki regresa in božičnice še 13. in14. plačo. OBČINSKI SVET LJUBNO Med sodelavci opažamo, da je vse več takšnih, ki se za podjetje zelo potrudijo. Upam, da vidijo, da se jim to vrača v obliki dobrih in rednih dohodkov in stalne zaposlitve. Le-ta je danes zelo cenjena in pomembna. Ljudem daje socialno varnost, povezana pa je tudi s človekovim dostojanstvom in samospoštovanjem. Ta stalnost je dobra tudi za naše poslovne partnerje. V bližnji okolici imamo kar precej poslovnih partnerjev, kateri nam zaupajo in se zanašajo na nas. Prepričan sem, da bomo lahko še dolgo vsi skupaj dobro delali in povečevali konkurenčnost KLS-a, kar je temelj naše skupne dolgoročne poslovne uspešnosti,« je ob zaključku leta, ko so v podjetju obeleževali 40 okroglih let povedal direktor Strašek. Štefka Sem Zaradi poplav spremembe v proračunu občine Ravni. (Foto: Štefka Sem) letu, saj je bilo lani malo sneženja in posledično malo pluženja. V drugem branju so potrdili odlok o občinskem podrobnem prostoru za območje Ravni, kjer bo možna gradnja šestih enostano-vanjskih zgradb. Obravnavali so tudi pravilnik o sprejemu otrok v vrtec. Potrdili so spremembo 3. člena pravilnika, da se razpis za vpis objavi v mesecu marcu ali aprilu in ne maju, kot je bilo v pravilniku navedeno sedaj. Štefka Sem Člani ljubenskega občinskega sveta so se na seji seznanili s predlogom proračuna za prihodnje leto. Velik del časa so posvetili poročilom o posledicah nedavnih poplav v občini in o ukrepih za sanacijo škode. Kot je pojasnila računovodkinja Marija Potočnik, je proračun uravnovešen. Osnutek so imeli pripravljen že prej, a se je zaradi poplav pojavilo kar nekaj neznank, ki so jih po ocenah poskušali vnesti v proračun. Dodala je še, da je izračun primerne porabe za prihodnje leto nižji kar za okoli 100.000 evrov. Delno je nižanje posledica Zakona o uravnoteženju javnih financ, delno pa nižje povprečnine. Svetniki na predlog proračuna niso imeli večjih pripomb, zato gre osnutek v javno obravnavo. K točkam o poplavah je župan Franjo Naraločnik povabil Alenko Zupančič iz celjskega ARSA, a ta ni prišla in se je opravičila zaradi nujnih obveznosti. Tako sta o nadaljnjih postopkih ugotavljanja in povračila škod spregovorila župan in direktor občinske uprave Blaž Pre-sečnik. Po sedaj znanih navodilih občinam ostaja sanacija plazov in infrastrukture, glede škod na zasebnih objektih pa bodo posamezniki v stiku direktno z državo in občina pri tem ne bo imela nobene vloge, niti vpogleda. O intervencijah v času poplav je poročal poveljnik štaba Civilne zaščite občine Ljubno Stanko Zagožen. Povedal je, da je bilo ukrepanje glede na situacijo ustrezno in dobro, samo sodelovanje med gasilci in štabom pa vzorno. Ugotovili pa so, da bi potrebovali agregat za občinsko stavbo, kjer je sedež štaba in stacionarno radijsko postajo. Marija Lebar Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 7 Organizacije, Oglasi SLOVENSKI GASILCI ŽE 20 LET V MEDNARODNI ORGANIZACIJI ZA POŽARNO VARNOST Srečanje gasilcev v Nazarjah skrajšalo močno V tem mesecu so nameravali v Nazarjah izvesti 8. sejo plenu-ma Gasilske zveze Slovenije (GZS), vendar so jim to preprečile zasnežene ceste, ki so nekaterim onemogočile prihod. Proslavili pa so 20. obletnico delovanja v mednarodni organizaciji za požarno varnost CTIF. Srečanja sta se udeležila tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren in generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But. Svoj prihod je sprva napovedal minister za obrambo Aleš Hojs, ki se je kasneje opravičil. Častni predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory, ki je bil tudi predviden kot sogovornik, je zaradi zdravstvenih razlogov opravičil svojo odsotnost. Seje plenu-ma se je udeležilo 58 delegatov iz 120 gasilskih zvez, zato je zaradi premajhne udeležbe niso izvedli. Kljub temu se je srečanje odvilo z namenom proslaviti vstop sloven- sneženje Maks Lešnik in Jože Berlec (od leve) sta se z voditeljem Francijem Kotnikom spominjala vstopa Gasilske zveze Slovenije v mednarodno organizacijo CTIF. (Foto: Katja Remic Novak) skih gasilcev v mednarodno organizacijo. Na odru sta s povezovalcem Francijem Kotnikom obujala spomine namestnik poveljnika GZS Jože Berlec in nekdanji podpoveljnik GZS Maks Lešnik, ki sta pred dvema desetletjema opravila mednarodno afirmacijo Gasilske zveze Slovenije. Kot sta dejala, so bile takratne razmere v Gasilski zvezi Ju- goslavije precej burne, zato sta navezala stike z mednarodno organizacijo CTIF. Od tega je že dvajset let in v tem času se je v Sloveniji na področju gasilstva marsikaj spremenilo. Trenutno je v zvezo vključenih več kot 130.000 članov. Samo v Zgornji Savinjski dolini deluje 15 prostovoljnih gasilskih društev, v katere je vključenih preko 3.000 gasilcev. Predsednik GZ Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar je predstavil delovanje zveze in poudaril, da sodi po številu prostovoljnih gasilcev glede na število prebivalcev med največje v Sloveniji. Gasilce je še pozval k strpnosti in negovanju medčloveških odnosov. Preteklo delo gasilcev in hitro angažiranost v naravnih nesrečah je pohvalila tudi nazarska županja Majda Podkrižnik: »Z vami se počutimo varne, saj ste v zadnjih poplavah prvi priskočili na pomoč, poleg civilne zaščite.« Prosila je za strpnost glede nakupa nove opreme, saj primanjkuje sredstev na vsakem koraku: »Z župani Zgornje Savinjske doline skrbimo skupaj z vami, da ste glede na razmere dobro opremljeni.« Čeprav je sneženje gasilcem prekrižalo načrte, so iz Nazarij odšli zadovoljni. Tudi zaradi glasbene popestritve, ki jo je pripravil Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje. Katja Remic Novak «LAS Društvo za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline HTZ Velenje, I.P., d.o.o., Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, LAS - Društvo za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. S čisto vodo do boljšega mleka V novembru In decembru je podjetje HTZ skupaj z Zadrugo Mozirje ter Društvom za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline izpeljalo projekt LAS v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKRP) z naslovom »Priprava izpiralnih vod za zbiralnice mleka«. Pridelovalce mleka smo seznanili s problematiko uporabe oporečne vode ter jim namestili filtracijske sisteme Aquavallis,M. Kmetije namreč uporabljajo samostojna vodna zajetja, ki niso zaščitena pred mehanskim onesnaženjem in bakteriološkimi okužbami Z namestitvijo filtrnih sistemov Aquavallis™ so tridesetim kmetijskim gospodarstvom, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, zagotovili nemoteno oskrbo z neoporečno vodo. Opravljene analize na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje dokazujejo, da so uporabljeni filtracijski sistemi na vseh lokacijah učinkovito pripomogli k izboljšanju kvalitete vode, ki se uporablja za izpiranje mlekovodov. Filtrimi sistemi AquaVallis™ so plod dolgoletnih razvojnih aktivnosti na področju filtracije pitne vode. Običajno se uporabljajo za po trebe priprave pitne vode v gospodinjstvih in industriji. V vodi poleg učinkovitega odstranjevanja bakterij, virusov, cist, težkih kovin in klora, odstranjuje tudi sledi zdravil in hormonskih motilcevdaleč pod dovoljeno mejo, prav tako pa izboljša okus in vonj vode. Projekt za pripravo izpiral nih vod za mleko-vode je bil inovativen s stališča celovitega pristopa k reševanju problematike zagotavljanja vode za čiščenje mleko vodo v. Zaradi uporabe vodnih virov iz lastnih zajetij, na katere dejansko močno vplivajo meteorološke spremembe in kmetijstvo, predstavlja filtracija vode stabilno in dobro kvaliteto vode. Uspešnost odstranjevanja najrazličnejših p Zadruga inozirje [lj: I Urmaaipj >r onesnažil (mikroorganizmi, težke kovine...) vgrajenih filtracijskih modulov dokazujejo tudi različni certifikati in meritve (Kemijski Inštitut Ljubljana, ZZVCelje, IVZ Ljubljana) Projektne rešitve iz projekta bo mogoče prenesti tudi na druga območja, kjer se kmetije poslužujejo lastnih vodnih zajetij za potrebe napajanja živine in čiščenja mlekovodov. Dolgoročno zagotavljanje čiste vode prispeva k ohranjanju dejavnosti proizvodnje mleka na tem območju. Projekt je nastal s finančno pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovoren HTZ Velenje d,o.o. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007 - 2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Projekt del no financira EU. Tekst: Aquavalli5™' 8 Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 Ljudje in dogodki, Organizacije 90 LET PAVLE TROGAR Telovadnica in gozdna šola sta bili njen drugi dom Pavla Trogar iz Mozirja je v preteklem mesecu praznovala 90. rojstni dan, a svojih let prav nič ne kaže. Še vedno je aktivna, spremlja dogodke doma in po svetu, predvsem pa nosi v sebi bogato zakladnico spominov. Mo-zirjani jo poznajo kot veliko navdušenko za šport, dolgoletno skrbnico gozdne šole v Mozirju, aktivno članico turističnega društva in častno občanko. UČITELJICA BOM! Trogarjeva je že pri petnajstih letih staršem odločno povedala, da bo učiteljica »fiskulture«, kot se je takrat reklo telovadbi, in svojo veliko željo je tudi izpolnila. Še več, na začetku svoje poklicne poti je bila vaditeljica po številnih delih Slovenije. Pet desetletij je bila skrbnica gozdne šole, ponosna na svoje delo in žalostna, kako se v zadnjih letih v njej ne dogaja nič, razen škode, ki jo povzročajo vandali. Leta 1938 je prvič taborila v gozdni šoli. Takrat se je navdušila nad športom in opravila tečaj za vaditeljico, a je njeno delo prekinila vojna. Z družino so bili izgnani v Srbijo in v Mozirje se je vrnila šele po vojni. Po opravljenem še enem tečaju za vaditeljico je sprejela zaposlitev v Šoštanju, po nekaj letih pa je odšla v službo v Ljubljano. Tam je dobila svoj teren in kot vaditeljica je delovala po Sloveniji. Pripravljala je mlade na tekmovanja, državna prvenstva in razne nastope. Na teh tekmovanjih se je z mozirskimi tekmovalci srečevala po vsej nekdanji Jugoslaviji. Svojo pot je nadaljevala v Mozirju, kjer je na šoli 18 let poučevala telovadbo. Z otroci je rada delala, predvsem se je trudila, da bi jim privzgojila ljubezen do gibanja, športa. Telovadba na šolah je bila v njenih časih bolj raznolika, kot je sedaj. Predvsem je bilo pozitivno, da so otroci delali tudi na orodjih, sedaj je pri telovadbi po njenem vse preveč iger z žogami. Gibanje je bilo takrat samoumevno, kot je danes postalo samoumevno posedanje pred računalnikom. BOGATI SPOMINI Ob 130-letnici Športnega društva Mozirje je obudila spomine na praznovanja obletnic društva. Njeni prvi spomini segajo na praznovanje 50-letnice, ko je bila stara deset let. Še vedno se spominja povorke in programa, ki se je odvijal na sedanjem sejmišču. Tudi 75- in 100-letnice se dobro spominja, pa tudi vseh nadaljnjih obletnic. Prav tako se živo spominja gradnje igrišč in prizidka športne dvorane po vojni. Denarja ni bilo in z raznimi prireditvami so zaslužili toliko, da so potem s prostovoljnim delom zgradili to, kar športniki uporabljajo še sedaj. Že 35 let je, kar skrbi za rekreacijo upokojenk. Petdeset članic od tega trideset zelo aktivnih se tedensko srečuje v športni dvorani, kjer se rekrei-rajo. Njihovo druženje pa ni omejeno le na šport, Pavla Trogar je za svoj doprinos k razvoju množičnega športa prejela številna priznanja in nagrade. (Foto: Štefka Sem) družijo se tudi na izletih, praznovanjih, vsako leto pa si kolajne prislužijo članice, ki praznujejo okroglo obletnico rojstva. Prvič v vseh letih se je morala letos za nekaj časa odreči rekreaciji, saj se je poškodovala in še okreva po poškodbi. Ko Robert Latin je predstavil, kako bo potekalo šolanje za pilote ultralahkih športnih letal. (Foto: Marija Šukalo) bo popolnoma »fit«, bo verjetno ponovno sedla v avtomobil, katerega še vedno vozi. ŠTEVILNE NAGRADE IN PRIZNANJA Trogarjeva je za svoj doprinos k razvoju množičnega športa prejela Bloudkovo priznanje in nagrado. Prejela je tudi priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja in še mnogo drugih. Leta 2003 je prejela naziv častna občanka mo-zirske občine. V Mozirju je zelo rada delala in še vedno rada pomaga, če je potrebno, je povedala. Na vsa prejeta priznanja je zelo ponosna, saj so nagrada za njen trud in delo na športnem področju. Udeleževala se je mnogih velikih tekmovanj, olimpijskih iger, svetovnih prvenstev, saj je bil to najlepši dopust, kar si ga je lahko zamislila. Aktivna je bila tudi v turističnem društvu. Mozirja kot letoviščarskega mesta, v katerega so hodili turisti z vse nekdanje Jugoslavije, tudi pri njih so prenočevali, se spomni še dobro. Žalosti jo, da se je to spremenilo. Vesela je, da je dosegla svoja leta, in zadovoljna je, da je praznik lahko proslavila v družbi nečakov in pranečakov ter prijateljev. V kolikor je sedaj ne bi nič bolelo, bi bilo že predobro, je šaljivo dodala, kajti po poškodbi mora jemati nekaj zdravil, katerih doslej ni potrebovala. Bogate spomine bi rada zapisala in shranila za kasnejše rodove, a kot vsem upokojencem, tudi njej primanjkuje časa. Štefka Sem Društvo letalcev Zgornje Savinjske doline je tudi v zimskem času aktivno. Tako bodo v januarju pričeli s šolanjem za pilote ultralahkih športnih letal. V ta namen so pripravili informativni dan, na katerem so predstavili, kako izvajajo tovrstno izobraževanje. O pridobitvi izpita za pilote ultralahkih športnih letal sta spregovorila gosta iz Letalskega kluba Kočevje, predsednik Robert Latin in sekretar Dalibor Vukovič. Udeleženci informativnega srečanja so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi vsebin skoraj osemdeseturnega teoretičnega dela izobraževanja. Predavanja se bodo začela v začetku naslednjega leta. Bodoči piloti se bodo seznanili z vsemi postopki in potrebnimi teoretičnimi znanji. Po opravljeni teoriji bodo kandidati opravili 35 ur letenja z inštruktorjem. Praktična in teoretična znanja bo po besedah predstavnika društva organizatorja Marjana Jandroka moč pridobiti v prostorih društva na Zgornjih Pobrežjah in vzletišču Pobrežje. Marija Šukalo JANUARJA SE ZAČENJA ŠOLANJE ZA PILOTE ULTRALAHKIH LETAL Tokrat teoretični in praktični del na Zgornjih Pobrežjah 9 Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 I Kultura, Ljudje in dogodki, Organizacije PRVA RAZSTAVA V CENTRU ZA RAZVOJ PODEŽELJA Prostor obogatile ikone Jureta Center za razvoj podeželja v Fa-šunovi hiši na Ljubnem ob Savinji je postal prostor, kjer se odvijajo številne aktivnosti. V začetku decembra je bila tam odprta tudi prva razstava. Na obletnico smrti Franceta Prešerna je bila logična izbira, da prostor obogatijo dela kulturnika, ki ni le slikar in pisec ikon, ampak tudi pevec v zasedbi Mozirski koledniki, profesor likovnega pouka in še kaj, je uvodoma povedala Terezija Mavrič, direktorica Zavoda Savinja, ki deluje v Fa-šunovi hiši. O ikonah, slikah z versko vsebino, je spregovoril dr. Karel Gržan. Podobe v obliki ikon nas po njego- DEJANJE VREDNO POSNEMANJA Avtor prve razstave v Fašunovi hiši je Jure Repenšek. (Foto: Štefka Sem) vih besedah nagovarjajo in vsem Repenšek je dejal, da mu pisa- obiskovalcem je zaželel veliko no- nje ikon pomeni sprostitev, čas za tranjega miru in zadovoljstva ob meditacijo in priložnost za iskanje ogledovanju le-teh. povezave z nezemeljskim. Sprego- voril je o nastajanju ikon, ki zahteva nanašanje veliko plasti doma narejene barve. Izrazil je veselje, da je imel čast kot prvi razstavljati v prijetnih prostorih Fašunove hiše in se zahvalil obiskovalcem otvoritve ter direktorici Mavričevi in strokovni sodelavki Ivici Orešnik, ki sta ga povabili, da razstavi svoja dela. Dogodek je obogatilo ubrano petje Mozirskih kolednikov. Re-penšku in Mozirskim kolednikom se je za prijetno druženje zahvali župan Franjo Naraločnik. Omenil je, da je vesel, da v Fašunovi hiši ne manjka dogodkov, ki privabljajo občane. Štefka Sem Namesto poslovnih daril strankam, denar poplavljenima Uroš Boršnak, najemnik Pizzeri-je 902 v Gornjem Gradu, se je ob zaključku leta odločil za humanitarno dejanje, ki je polepšalo življenje Gvidu Rovanu in Bernardi Bibič iz Spodnje Rečice. Boršnak je namreč sredstva namesto za poslovna darila svojim strankam namenil Rovanu in Bibičevi. ŽIVE JASLICE V DOL-SUHI Le-ta sta namreč v nedavnih poplavah utrpela veliko škodo. Deroča voda jima je odnesla les za ostrešje, zalila oba avtomobila, uničila vse, kar sta imela v kleti, med drugim tudi laminatni pod za ureditev otroških sob, uničila večino orodja v garaži in še kaj. Humanitarna gesta je presenetila poplavljenca, ki sta ob Borštnarjevem obisku kljub hudemu mrazu še vedno čistila okrog poslopij in odnašala stvari v kontejner. Napolnila sta že drugega, a kaj, ko je voda uničila večino stvari, do katerih je prišla. ši, potrebni obnove, je zaposlen na Občini Rečica ob Savinji. Bibičeva se je z dvema otrokoma, ki sta stara šest in štirinajst let, sem preselila letos. V kleti je tako bilo spravljenih še veliko stvari za otroški sobi, Predstava v objemu skrivnostne svetlobe V torek, 25., in v sredo, 26. decembra, člani Turističnega društva Rečica ob Savinji znova vabijo na edinstveno igrano predstavo Žive jaslice. V društvu upajo, da se bodo obiskovalci predstave na božič ali štefanovo do kamnoloma v Dol-Suhi odpravili po škripajočem snegu, med belimi drevesi in čarobno svetlobo gorečih bakel. Pot vodi po skoraj pravljični poti do prizorišča v opuščenem kamnolomu, kjer bodo znova predstavili pomenljivo gledališko predstavo, ki se bo, kot je v navadi, odvijala v objemu mraka in skrivnostne svetlobe. Ponoči luči še posebej zažarijo, dodaten lesk doda- jo še bakle, zato bo tudi prizorišče s prikazom Jezusovega rojstva čarobno. Zgodbo bodo s svojim petjem dodatno obogatili člani vokalne skupine Rečiški pobi. Predstava je večdelna, saj se po oznanjenju dogajanje prestavi pred hlevček, ki ga s svojim ognjem ogrevajo pastirji, dogajanje pa zaključijo Sveti trije kralji. »S predstavo želimo, da se ljudje v tem času zazrejo drug k drugemu, hkrati pa poskušamo dogajanje svete noči prestaviti v sodoben čas,« je omenil Siniša Todoro-vic, predsednik rečiškega turističnega društva. Marija Šukalo Gvido Rovan (levo) in Bernarda Bibič sta bila presenečena, ko ju je obiskal podjetnik Uroš Boršnak in jima podaril nekaj sredstev za odpravo posledic poplav. (Foto: Štefka Sem) Rovan je omenil, da sta bila de- kateri so imeli namen urediti. Žal je ležna pomoči za odpravo posledic s strani Rdečega križa, vojaki so jima uredili cesto do hiše, ki je bila povsem uničena, obiskali so jih s komercialnega radia in jima podarili zamrzovalnik in še nekaj stvari, tudi posamezniki so ju poiskali in ponudili pomoč. Rovan, ki se je v Spodnjo Rečico preselil pred sedmimi leti, ko je prevzel skrb za starejšega gospoda, s katerim živijo skupaj v starejši hi- vmes posegla usoda, za nameček pa je ravno v novembru Bibičeva izgubila še službo. Kljub vsem težavam družina ne obupuje. Sama menita, da je treba vzeti stvari take, kot so, ter vztrajati in delati dalje. Ob Boršnakovem dejanju, katerega doslej nista poznala, ga bosta pa prav gotovo ohranila v lepem spominu, sta bila vidno ganjena. Štefka Sem 10 Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 Organizacije, Oglasi ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE Večer na Brdu posvečen Janezu Goličniku Nedavno so v strokovni knjižnici slovenske čebelarske zveze na Brdu pri Lukovici pripravili tematski večer o Janezu Goličniku, znanem čebelarju, duhovniku, publicistu in dobrotniku, ki je bil rojen leta 1737 v Mozirju. Goličnika je predstavil Aleksander Videčnik, na večeru pa so so- delovali še Matija Blagojevič, ki skrbi za zbirko Mozirje in Mozirjani ter predstavniki Čebelarske zveze SAŠA. Zbrane je pozdravil tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik. V imenu ČZ SAŠA je prisotne nagovoril njen predsednik Ivan Čopar, sicer tudi predsednik Če- belarske družine Janeza Goličnika Mozirje. Povedal je, da so v letu 2007 v Mozirju Goličniku postavili spomenik. Ob tej priložnosti so zbrali in v brošuri izdali življenjepis in nekatere druge podatke in utrinke, ki se tičejo Goličnikovega življenja. Kasneje so z veseljem sprejeli zamisel, da bi se čebelarska strokovna knjižnica poimenovala po tem velikem slovenskem čebelarju, ki je prvi v tiskani besedi izdal slovenski prevod znamenitega Nauka o čebelah Antona Janše. Sam je imel tudi več kot 100 čebeljih družin, o katerih je rad poučil revne kmete in jim pomagal, da so sami začeli čebelariti in so si tako olajšali materialno stisko. Več o življenju tega duhovnika, ki je bival in deloval večinoma v Grižah, je zbranim povedal narodopisec Aleksander Videčnik. Predstavil je tudi zanimivo zgodovinsko dogajanje v Mozirju in pomembne Mozirjane. Vsak udeleženec dogodka je dobil v dar brošuro o Goličniku. Čebelarji so bili z izvedbo večera zelo zadovoljni in so menili, da je s tematskimi večeri potrebno nadaljevati, saj je bilo v Čebelarski zvezi SAŠA še kar nekaj čebelarjev, ki so zaslužni za razvoj čebelarstva in njegovo zgodovino. Marija Lebar Tematski večer o Janezu Goličniku v strokovni knjižnici slovenske čebelarske zveze na Brdu pri Lukovici (Fotodokumentacija Ivana Čoparja) STKANA ZGODBA LANENEGA PRTIČA Skupina filmskih ustvarjalcev vdahnila življenje laneni niti To je uspelo scenaristki Bojani Planini in njenemu partnerju, snemalcu in režiserju Tomu Čonkašu, ki sta poiskala dragocene lanene niti in posnela film Stkana zgodba lanenega prtiča. Poldrugo leto je trajalo, da so od ideje, prvih dogovorov, setve lanu, žetve, sušenja, mikanja in preje, nastali klobčiči lanene niti, iz ka- tere so nato stkali »hodnje« prtiče. Filmski dokumentarec so predstavili v Šoštanju, na Graški Gori in v Šmartnem ob Paki ob prisotnosti Pavle Krenker ter mladih soigralk Patricije Grobelnik in Silvije Vocov-nik, ki sta spoznavali modre cvetove lanu, rast, žetev in celotni postopek do tkanja, ki ga je na starih statvah opravila Marta Lukaščik. Men- torica veziljskega krožka Jožica Grobelnik je nato naučila mladenki, kako izvesti vzorce oziroma ini-cialke na prtička. Ob tem je celotna ekipa obudila običaje, ki so spremljali delo na domačijah v času, ko je bil lan še pomembna kmečka in industrijska dobrina. Film, v katerem je sodelovalo še veliko dru- gih, je tako postal pravi biser med etnografskimi dokumenti časa in krajev, ki ga je podprl tudi Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja preko LAS - Društva za razvoj podeželja Šaleške doline, katerega upravljavec je Zavod Savinja z Ljubnega ob Savinji. Jože Miklavc Glavni ustvarjalci na predstavitvi filma Stkana zgodba lanenega prtiča (Foto: Jože Miklavc) 11 Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 I Zgodovina in narodopisje naši posebneži (5) Piše: Aleksander Videčnik PRIPOVEDI O PAVLU IN URŠKI Ni se dal pregnati Nekoč sta spet prišla k Čokanovim. Brat, ki je tedaj veljal za naslednika na kmetiji, je Pavlu dejal, da bi bilo dobro, če še gresta kam drugam. Pavel pa se je hitro znašel: »Ko pa imaš tako dobro mater, da nama je obljubila »jerperge«.« Saj ni bilo težav z njima, le čiščenje za obema je bilo naporno, posebno pozimi. Tako obilno sta čikala, da je bilo po podu polno pljunkov, zato so jima ljudje radi dali kaj jesti, le prenočevali ju niso radi. Posodo je nosila Urška Pozimi je Urška nosila posodo v vreči na hrbtu. Včasih je povezala dva konca plahte skupaj in si breme obesila okoli telesa, da je imela med hojo proste roke. Oba sta imela okovano leskovo palico, da sta si z njo pomagala pri hoji. Na Brezje nista rada hodila Brezje nad Mozirjem je zaselek, kjer so še pred drugo svetovno vojno bivali bolj revni ljudje. Tam so bili Lipoldovi vinogradi in v njih so si služili borno preživetje. Jedli so platičke, suhe hruške in orehe, kruh je bil redko na mizi. Tako je pripovedovala stara ženica, ki je živela tam že od rojstva. V tako revščino Pavel in Urška nista rada zahajala. Zato sta bila na Brezju le redkokdaj v gosteh. V pobreški gmajni Tam sta nekoč taborila Pavel in Urška. Med pripravo kuhe je Urška otresala svojo sitnobo, kar je šlo Pavlu zelo na živce. Baje Urška ni imela bage, zato ni mogla čikati, kar jo je naredilo neznosno. Pavel jo je miril, pa ni nič pomagalo. Končno ji je zagrozil: »Urška, če ne boš nehala, bom šel od doma!« Le kje je imel svoj dom, ko pa je živel nomadsko življenje? Usodna odeja Nekoč sta Pavel in Urška prenočevala pri Županu v Juvanju. Ker je bilo zelo mrzlo, je gospodar dobronamerno posodil nov konjski koc, da ju ne bi zeblo. Prenočevala sta na hlevu in prišla zjutraj na zajtrk. Kot po navadi sta zajtrkovala v hiši. Tokrat pa ju ni bilo v hišo. Gospodarju je bilo to sumljivo, šel je na marof pogledat, če sta še tam. Pa ju ni bilo in novega konjskega koca tudi ne. Tam pa sta pustila njun stari in dokaj ogu- ljen koc. Gospodar je hitro stopil za njima in ju klical: »Pavel, počakaj, počakaj.« Toda Pavel je misli drugače in je zavpil: »Kar ti postoj, saj tebe nihče ne preganja!« Nad tako iznajdljivostjo je bil celo gospodar presenečen in je smeje šel nazaj v hišo. Cigansko odejo pa so vrgli v peč. Pavel na splavu V Nizki kroži zgodba, kako so bili nekoč v zadregi za prednjaka na flosu. Vsi so bili že na red za rajžo. Pa se je nekdo spomnil na Pavla, ki je bil znan flosar. Gospodar ga je iskal po dolini, končno ga je odkril v Letušu. Ko ga je vprašal, če bi šel za njega na rajžo, mu je Pavel modro odvrnil: »Hudič, drugače me ne poznaš, ko me potrebuješ, pa si prijazen. To te bo dosti koštalo!« Gospodar mu je vse obljubil, tako da je Pavel končno pristal in šel. Zanimivo, flosarji so imeli Pavla za sebi enakega, to pa je pomenilo veliko, saj je bila flosarija trdo delo, cigani pa so sicer znani kot lenuhi, zato so flosarji govorili, da Pavel sploh ni bil cigan. Večkrat sta taborila Na Favškovem pasovniku sta Pavel in Urška pogosto taborila. Kadar je deževalo, sta se zatekla v marof k Faušku. Tedaj je Urška fehtala jajca in mast, češ da bo pekla potico. Nihče še ni videl, da bi Urška znala speči potico, je pač vsak izgovor dober. Na marofu so jima otroci radi nagajali, domači sin je bil najhujši. Urška ga je ulo- Iščemo stare fotografije vila in ga ni izpustila, da bi stekel domov. Vpila je nanj: »Kar pridi, da ti izderem cvek.« To je bila za fante najhujša grožnja in Urški so prisodili kaj takega, zato so se je strašno bali. Urška je fantu ponudila spravo: »Če prineseš očetovo fajfo, pa boš prost.« Fant je obljubo držal. Prinesel je očetovo fajfo in gledal, kako je Urška izpraskala iz nje žlindro in jo takoj pričela z užitkom žvečiti. Krvavo stegno Že smo omenili, da so starši radi strašili otroke z obema ciganoma in krvavim stegnom. Nihče ni točno vedel, kaj naj bi izraz »krvavo stegno« pomenil in kako izgleda. Enostavno so rekli otrokom, da ciganu, ko podi otroke, gleda kisla repa iz nosu. Tako so se bali mraka in so prišli pred njim domov. To je bila seveda domišljijska pojava. Ob praznikih pogrešali cigana Ob večjih praznikih in posebno še v času »fu-reža« so pogrešali Pavla in Urško. Tedaj je bila navada, da so jima dali kakšen priboljšek, že zato, da bo pri hiši sreča doma. Zanimivo, marsikje so kaj dali na stran, da sta dobila svoj delež, ko sta se pojavila pri hiši. Stari mlin v Matkovem Kotu. Slika je posneta med obema vojnama, hrani jo A.V. v Mozirju. Prečkanje po brvi pri Pobrežjah Tam je bila čez Savinjo brv, ki nikoli ni bila posebno trdna. Nekoč je družina Eremita prečkala to brv, pod katero je zelo bučala narasla Savinja. Pavel je hodil spredaj, Urška pa zadaj, da je imela pregled nad otroki. Na sredi brvi zavpije Urška: »Pavel, eden je padel v vodo.« Mislila je na otroka. Pavel pa se obrne in reče: »Urška, le po ta večjem jih spravi čez brv.« Seveda je to Pavlova domislica, s katero je spravljal ljudi v smeh. Pavlova smrt Ko je Pavel resno zbolel, se je zatekel v Bočno. Pri Spodnjem Pevcu so mu stregli, kolikor so mogli. Tam je tudi umrl. Ljudje so pripovedovali, kako so od Pavla takoj po smrti šle uši. Na mrtvaški oder so ga dali v novozgrajenem skladišču trgovine. Domačini so vse lepo uredili. Tudi to poslednjo skrb lahko pripišemo njegovi priljudnosti. Ko je bil v Bočni pogreb, je bil lep sprevod. Le redko kdo je imel tako lep sprevod. Ob odprtem grobu so mu zaigrali Rojevi cigani, prišli so tudi Sa-krlajti z Ljubnega. Po ciganski navadi je Roj vrgel v grob svoj lok od gosli. Konec 12 Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 Voščila, Oglasi odelo v najboljši luči ^b* m i M a Ob koncu leta čestitamo vsem zaposlenim za izjemen uspeh, prejem nagrade TPM podjetje leta v mednarodni kategoriji. Nagrada je veliko priznanje za naše podjetje in hkrali iz^iv za prihodnje leto. Hvala Vam, ker nam zaupate in pomagate ustvarjati našo zgodbo! Želimo vam vesele božične praznike in zdravo ter uspešno leto 2013, odelo Slovenija odelo: MlIDmfflLvc SlRlllU LlftlUS V prvem krogu smo prejeli glasove: Občina Moli rje: Altonz La noret, ijiftovni pomožn k. Bojar. Napntnik, direktor:-lji1-1 smučanja ;i>, Antka Keb i, mentorica rcLiili dp (ii; PaJa Trokar, jaikj>na obiaf^ta na porf/of-u športa in rekreacije ("i:, Jur j Repenie*, predsednik ¿ur j Občina Nazarje: A i" dre.: a Podbrefiar Mor?, zdravnica i j, Sonja Robi i k, patronažna sestra 1211 Anica Sider, članka sktr/a knrečk h iei.....1 Karitas l r RiJeci-gj knia (i): Miro tirezovnlk, preosedn k pGD Šmartno ab !>rei ■ n občini svetnik j.ij; Vaiv Hof bauei p i ü dsc i ca Lurts Učnega društva; VI a; d, i kodkriimk, iup.mja; treng Viiüvnik, članka KD i v. Marija Naiaret. Občina Rečica ob Savinji: Jože Grudi i k, govornik (3), Vinko ;eraj. župjn (3); Anj Šimenc, predsednica KO Rdečega križa (21. io?e Skončnik predmetnik KUO Utrip ti). Občina Ljubno: Joie Mermal, predsednik uprave RTC L .ubiiAn^ {?); ¡oh> Ore^nih, občinski avemik Bogomir Terboviek, auveipmk občinskega gasilskega poveljstva (i); Raj ko Pintar, generalni sekretar 55K Ljubno. Občina Luče: Dr -i.irii! tnrjiih. »edavätelj Ciril fiosc.'.J -1 fÄ). Občina Snlcava; Marto ! enančlč, direktor J.ogurske dolHje, ti.n.o,; Renata Jakop Roba11 p reda va t elj k a, M a rko SI april k, d i reklu r te nt' j ftmka. Občina Gornji Grud: /Wn-jrij,; fviuik, urgihlstte m ¿boru^'ud-iirijj \ 5J; Gsraid Fnrrtček Tiršek. paraolimpijsii ppffipivak [3), Fvan Rop, predsednik ZB NDB KO Bočna intebe'.ar |1|; BrankoStemak, predseÄ PGt> hov* 03 t1 AS ta it :031 6-9 634 karnw: nt»bj»rrn Ikl^io! r WsV^.tur .«^riktfrtKiSC.CUn ". f «--■ - 4r ^ii/jiii/J/thnu' jStf imn '¿t! .'fi/i/Wi/i' it t lUUU žetima bosavtte praznike ter t 'se tfûfH'û ir itûtyiti iettt / APARTMAJI, SAUNE, JACUZZI, SOL ARI J, MASAŽE, KOZMETIČNI SALON iti * " Akdja razvajanja se DARILNI BONI. y ~ prihajajočem letu;! SO LAHKO Em^f ČUDOVITO DARILO U T» —y 7\/> £ i Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 19 Voščila, Oglasi I 20 Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 Voščila, Oglasi Naj vam novo leto nakloni srečo, da bi spoznavali ljudi dobrih misli, doživljali veselje in sprejemali mir iz stiskov prijateljskih rok. Hvaležni smo vam, da smo tudi z vašo pomočjo ulrli široko pol naših uspehov in vam ob prihajajočem letu želimo, da je tudi pred vami še mnogo lepih, srečnih in uspešnih dni. Vesel božič in srečno novo lelo vam želi KLS Ljubno dd« Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 21 Voščila, Oglasi Veliko svetlih trenutkov, sreče v očeh in sijočega smeha vam želimo v letu 2013! Zupan občine Rečica ob Savinji Vinko .kraj. občinski svet in občinska uprava I 22 Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 Voščila, Oglasi Blagoslovljene Božične praznike in srečno . Novo leto 2013 V-u -1 N Si Nova Slovenija NSi 00 Mozirje, Rečica, Gornji Grat), Ljubno i Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 2 3 Srečno Poslovni uspeh in odgovorno ravnanje se medsebojno pogojujeta. Zato pri vsem, kar počnemo, upoštevamo ekološke in družbene dejavnike. To temeljno načelo smo v B$H ponotranjili - zvesti mu bomo tudi v letu 2013. Našim sodelavcem, njihovim družinam, poslovnim partnerjem in vsem ostalim bralcem želimo vesele In mirne praznike ter srečno novo Leto 2013. Sredsfva za nakup poslovnih daril smo tudi letos nameniti v dobrodelne namene in z donacijo v višini 10.000 EUR podprli projekt Botrstvo v Sloveniji, ki deluje pod okriljem ZPM Ljubljana Moste Polje. eSH Hišni aparati d.0.0. Nazarje 805CH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP 24 Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 Voščila, Oglasi i Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 2 5 Oglasi Telefonski imenik Slovenije 2013 TricIonDii inmiifc iInvtmi r 26 Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 I Voščila, Oglasi Podjetje za proizvodnja prodajo in storitvi) ERI Doble (ki iJ a, 3331 Nuujf, t*L: 03 83? « 00, laka: 03 839 06 01 y±ž±u ¿¿¿tsj'jjjjjjj -JJJ ■¿jid^jjJjib 'ujjs.sj^sj^jj. v novem letu pa obilo zdravja, poslovnih ^ uspehov in osebne srečel l Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 27 Voščila, Oglasi 28 Savinjske novice št. 52, 28. december 2012 Nedelja, 23.12.2012 ob 14.30 uri VeJejapark bosta obiskala Božiček in dobra vila, ki bosta otroke obdarila, zabavali pa se boste lahko tudi na veliki božični otroški modni reviji I www.velejapark.com velejapark -i f Voščila, Oglasi Športna 28.12.2012 ob fl'.Ofl in 29.l2.20l/ob 19'00 OK Salonit Anhovo OK Calcit volleyball OK AGH volley OK Maribor TURISTIČNO DRDSTVe RlClCA SAVINJI Vas vabi na ogled W ŽIVIH JASLIC V DOL-SUHI u neposredni bližini gostišča Ateišeh, Jaslice bodo ob spremljavi božičnih pesmi uokalne skupine Rečiški pobi na ogled v torek, 25,12., in sredo. 26.12.2012. Ona lineva liostii uun/onlui uti 17.DO in poiiMUtvi «ti 18.30 uri. Skupno doilvimo icuoto lir »dosi svetega vtfcers! Vsem, kj ste nam pomagati pri obR£$vanju naiih priredita:, se tsfaeno zahvaljujemo 06eti£m pa £e(imo vsem mina Božične prazniin vse lio&ro v fetu 2013. I 30 Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 Zadnja v letu 2012, ki vam jo predstavljamo v rubriki Stilski izziv, je 17-letna dijakinja Srednje šole za oblikovanje Kaja Re-penšek iz Nazarij, ki jo je na izziv pripeljala predvsem želja po spoznanju zakulisja dela preobrazbe. Tudi tokratna rdeča nit preobrazbe je bila najdaljša noč v letu. Frizerka Urška Zorin je Kaji njene dolge lase spela v glamurozno svečano frizuro, vizažistka Natalija Plankl je mačji videz oči dosegla s tehniko smokey eyes v srebrnih tonih, usta pa našminkala s šminko v nežno rožnati barvi. Nina B. Felicijan je v trgovini BazarR izbrala dva različna sloga -eleganto črno obleko z bleščicami ter jeans hlače z modno majico. Kot vedno so tudi tokrat za obutev poskrbeli v trgovini Jurček. Celoten potek preobrazbe je v svoj objektiv zabeležila fotografinja Urška Hrastnik. Ob koncu leta pa vam, drage bralke in bralci Savinjskih novic, ustvarjalke rubrike Stilski izziv želimo veliko lepih in nepozabnih izzivov v letu 2013. WM Studio Hg Urške Zorin s.p. Na trgu 43 3330 Mozirje hg N - MAKfaltf 4.UWKZn5KK KIOUiTVtfi- ^ - TRGOVINA Z OBLAČILI al Trgovina x ahrtu^a Jurček miniiiiiiiim JV* Dkaninj Z. 3)33 LjUlUtO O» SiViflii T«i.: D3 B3B It Bi em svojim cenjenim strankam s« . zahvaljuje mo 7 a ob i s k v Ittu 2012 in se J .. priporočamo tudi v ■ - i . ajajo«m letu. Želimo vam ve«le praznike r in.zdravo ter uspešno leto 2013! Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 31 Voščila, Oglasi i 32 Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 Šport, Voščila, Oglasi SMUČIŠČA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Bomo za praznike lahko uživali na domačih v« v v« I A smučiščih? Zadnje visoke temperature in dež so pobrali snežno odejo in marsikje izničili prizadevanja smučarskih zanesenjakov, ki so že urejali smučišča. Zlasti pred prazniki je želja po športu in rekreaciji na snegu še posebej velika. Kako bo torej s ponudbo na zgornje-savinjskih smučiščih? Organizatorji zatrjujejo, da so se na to pripravili. LUČE Smučišče v Lučah so umetno zasnežili in glede na vremenske prognoze bo sneg zdržal. Otvoritev smučarske sezone bo v soboto, 22. decembra. Do 1. februarja bo smučišče odprto vsak dan. V nadaljevanju bo med tednom odprto popoldan in zvečer, saj je možna nočna smuka. Dvakrat tedensko bodo organizirani treningi veleslaloma. V januarju in med počitnicami v februarju bodo organizirani smučarski tečaji. Smučišče bo letos opremljeno z internetno kamero in vremensko postajo. Preko spletne strani http://www.smucisce-luce.si bo možno tako spremljati živo sliko in ostale podatke o trenutnih razmerah na smučišču. Natančni podatki o obratovanju so sproti objavljeni na spletni strani. Smučišče je še posebej primerno za družine z otroki, saj je do smučišča neposreden dostop z vozili, prav tako je urejena otroška igralnica. Poleg večje vlečnice je vse pripravljeno tudi za obratovanje otroške vlečnice, v januarju računajo še na odprtje tekaške proge. GOLTE Na Golteh so z zasneževanjem pohiteli. Proge so odprli že 6. decembra. Čeprav je naravni sneg pobrala odjuga, umetni sneg ostaja. Po besedah direktorja Ernesta Kovača bodo z nadaljnjim zasneževanjem začeli takoj, ko bodo za to ugodne vremenske razmere in temperature. Trenutno delujejo vse naprave na mozirski strani Golt. Od odprtja do ponedeljka v tem tednu so na smučišču našteli že okoli 2.500 obiskoval- cev. Za to smučarsko sezono so pripravili kar nekaj novosti. Tako ponujajo deskarski park, nočno sankališče, nočno spuščanje po jekleni vrvi (zip line), poligon za ledno plezanje. SOLČAVSKO Smučišče v Logarski dolini letos ne bo obratovalo. Delovalo bo smučišče Ložekar, ki ga bodo odprli 26. decembra, če bodo za to primerne razmere. V dolini bodo takoj, ko bo vreme dopuščalo, uredili tekaške proge in drsališče ob hotelu Plesnik. Če bodo razmere ugodne, razmišljajo tudi o ureditvi drsališča na prireditvenem prosto- ristično društvo Naš kraj. Po besedah njegovega predsednika Stanka Rihterja računajo, da bo smuka možna za praznike, če bo vreme količkaj primerno in bodo temperature primerne za zasneževanje. Sicer je to smučišče za najmlajše in manj zahtevne smučarje. Za dodatno ponudbo bodo na Ljubnem poskrbeli še z lednim stolpom, ki bo postavljen ob skakalnici. NOVA ŠTIFTA To sezono bodo zagnali tudi smučišče Sla-pnik v Novi Štifti. Kot pravi lastnik Boštjan Rihter, so pridobili obratovalno dovoljenje. Čakajo še Smučišče v Logu - Luče (Foto: Marija Lebar) ru v sami Solčavi. Možna bo tudi sposoja opreme. Za tek na smučeh in za sankanje bo izposoja v kmečki hiši Ojstrica. LJUBNO OB SAVINJI S smučiščem na Lazah na Ljubnem ob Savinji, ki je tik ob skakalnici, upravlja tamkajšnje tu- na strokovno tehnični pregled in uporabno dovoljenje. Takoj ko bo to urejeno in bodo razmere pravšnje, bodo začeli z zasneževanjem. Boštjan Rihter: »Možnost umetnega zasneževanja imamo in ob pravih temperaturah lahko dovolj snega napravimo v dveh nočeh.« Marija Lebar Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 33 Nasveti Licitacija vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu no 11. januarja 2013. Pogoji licitacije so predstavljeni na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije, podrobnejše informacije lahko lastniki gozdov dobite tudi pri svo- drobno pregleda ... Licitacija ima svoje zakonitosti. Ni vsak malo boljši kos lesa katere koli drevesne vrste primeren za licitacijo, kot bi nepoučeni pomislil, ko MARIJAN DENSA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Društvo Lastnikov gozdov Mi-slinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije organizirata sedmo licitacijo vrednejših sortimentov lesa v Sloveniji, ki bo tudi tokrat potekala v Slovenj Gradcu. Za licitacijo je med lastniki gozdov v Zgornji Savinjski dolini kar precej zanimanja, saj so mnogi na dosedanjih za svoj les iztržili zelo veliko, zato opozarjam, da se je dovoz lesa letos začel prej kot prejšnja leta. Lastniki so lahko začeli svoj les na prostor za licitacijo dovažati že od 17. decembra. Dovoz lesa bo potekal do vključ- Najdražji hlod leta 2012 na slovenjgraški licitaciji - za en avto, čeprav bo les v številnih violinah, jahtah in avtih. (Foto: Marijan Denša) jih revirnih gozdarjih. Ti vam bodo tudi svetovali pri izbiri primernega drevja za posek in pri oddaji oziroma prevzemu hlodov. Zelo pomembno je, da so hlodi, zlasti pa čela, čisti, da jih kupec lahko po- vidi visoko ocenjene drobne hlode, skoraj »polena« slive, hruške, skor-ša in podobnih vrst. Na licitacijah kupci iščejo les posebnih lastnosti. Za tak les so pripravljeni na široko odpreti svojo denarnico. Najbolj is- kani in ovrednoteni so hlodi gorskega javorja s posebno teksturo (javor rebraš in javor ptičar). Visoko ceno dosegajo tudi najlepši hlodi oreha in češnje, nasprotno pa imata hrast in veliki jesen navkljub svoji nesporni kvaliteti na licitaciji razmeroma nizko ceno. Vsaj do sedaj je bilo tako. Pri smreki, ki je v našem območju najbolj zastopana, je osnovni pogoj za prevzem hloda, da je njegov premer vsaj pol metra. Seveda mora biti les brez napak, drevo pa se je moralo debeliti zelo počasi in enakomerno. Če je bila rast branik povsem enakomerna in tako počasna, da jih na enem centimetru naštejemo vsaj sedem, govorimo o resonančnem lesu. Ta je izredno cenjen, saj iz njega izdelujejo glasbila. Takega lesa oziroma drevja je malo, drevesa rastejo v višjih legah, predvsem nad tisoč metri nadmorske višine. Tudi spoznamo jih ne zlahka, pomagamo si z izkušnjami pri iskanju dreves, primernih za izdelavo skodel (šiklov). ično-novoletna dekoracija DARINKA PRESECNIK, svetovalka za hortikulturo Zimo v času božiča in novega leta ljudje z veseljem popestrimo s privlačnimi prazničnimi dekoracijami, tako v hiši kot pred njo. Te dekoracije so posebej prijetne za vaše vzdušje in vzdušje vaših obiskovalcev. Adventni venčki verjetno že krasijo vašo mizo in vrata. Božični aranžmaji pridejo kmalu na vrsto. Ne smemo pozabiti na božično drevo in darila, katera naj bodo skromna, saj je pomembna pozornost in ne materialne dobrine. Najlepše darilo je, če ga naredimo sami. Kakšen teden pred božičem se prikrade v naš dom praznično vzdušje. Trendi letošnjega leta so različni. Pomembno je, da se naša dekoracija zlije s celotnim stanovanjem ali hišo. Tudi letos je pomembno posnemanje narave, ker nas to usmerja, da se vračamo k njej in jo spoštujemo. Danes za dekoracijo uporabimo veliko več kot le smreko, bunkice, nekaj lučk in adventni venček. Oblike naj bodo zaobljene, da ne delujejo ostro. Najbolj dobrodošle so oblike zvezde, srca, bučaste posode in stožci. Že v začetku leta so na sejmu v Frankfurtu napovedali, da bodo letošnji prazniki v znamenju bele barve. Prej smo omenili, da se je v praznično dekoracijo prikradlo posnemanje narave, npr.: beli okraski, umetno zasnežena praznična drevesa, bleščice, ki spominjajo na leden dež. Klasični dekoraciji so oblikovalci dodali pridih sodobnosti. Bunke, zvezde, angeli in druge figurice, ki so stalne spremljevalke praznikov, so tako v beli, zlati, srebrni in zeleni barvi. Seveda pa božično-novo-letne dekoracije ni brez rdeče bar- ve. Ta je lahko za klasično okrasitev v kombinaciji z zeleno ali zlato barvo. Za ljubitelje minimalizma pa v kombinaciji z belo. Z naravnim lesnim odtenkom lahko pričaramo nekaj skandinavskega pridiha. Moderni so okraski z naravnim vide- zom, kot tudi okraski, ki so pleteni. Te okraske lahko naredimo iz stor-žev, cimetovih palčk itd. PRIMERI DEKORACIJ Vsem poznana božična zvezda bo čudovita, če bomo glinen lonec, v katerega jo bomo postavili, oblepili z lubjem bora in prevezali z okrasnim trakom ali rafijo. Pušpan, če ga imamo posajenega v loncu, lahko okrasimo z belim trakom in bunkicami. Namizna dekoracija, ki jo bomo naredili iz cimetovih palčk, ne bo samo lepa na pogled, temveč bo z vonjem ustvarjala pristno božično vzdušje. Iz kartona izrežemo želeno obliko ali vzamemo posodo posebne oblike in jo oblepimo z cime-tovimi palčkami. Dodamo cvetlično gobo, v katero zabodemo smrekove vejice, na žico vezano suho sadje, janeževe zvezdice in ostale dodatke. Vmes postavimo tudi posodice za čajne svečke. 34 Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 Kultura, Organizacije, Šport VIDNO V NEVIDNEM Predstavitev Slavice Tesovnik in Lada Jakše v Celju V sodelovanju s Turističnim društvom Celje sta v sredo, 5. decembra, v tamkajšnji Kvartirni hiši nastopila Slavica Dorothea Tesovnik in Lado Jakša. Z multivizijsko predstavitvijo sta v estetsko celoto povezala poezijo, prozo in likovno ustvarjanje Tesovnikove ter Jakševo umetniško fotografijo in avtorsko glasbo. Uvodne besede in pozdrav je pripravil predsednik Turističnega društva Celje Matija Golner. O svojem videnju in vsebini dogodka sta obiskovalcem spregovorila avtorja. Tokratna predstavitev je bila premierna in je rezultat večletnega skupnega umetniškega ustvarjanja obeh avtorjev. Obiskovalce sta skozi različne zvrsti glasbe, Slavica Dorothea Tesovnik se je predstavila s kantavtorsko ustvarjalnostjo. (Fotodokumentacija ST) ČEBELARSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Zahvalna maša z lepim številom udeležencev Prvo decembrsko nedeljo že nekaj let zaznamuje tudi čebelarska zahvalna maša. Ta se razen prve, ki je bila v Bočni, daruje v cerkvi Marije Zvezde v Novi Štifti. Prizadevni organizatorji so tudi letos poskrbeli za lepo okrašen oltar in spremljajoči kulturni program. Maše se je organizirano udeležilo članstvo iz devetih čebelarskih društev ali družin s prapori. Poleg čebelarjev iz zveze SAŠA so prišli še z gorenjskega konca pa tudi iz Spodnje Savinjske doline. Kot vsa leta doslej so se dogodka udeležili tudi najvišji predstavniki Čebelarske zveze Slovenije, med njimi tajnik Anton Tomec. K sodelovanju je bila povabljena tudi gornje-grajska medena kraljica Ines Trbovšek, ki je bra- la berilo. Novoštiftni župnik Alojz Ternar je v pridigi spregovoril o tem, kako bi si morali vsi tisti, ki vodijo narod za vzgled vzeti poštenost in delavnost čebel, kjer je prva naloga skrb za skupnost, ne pa sebičnost. Po koncu maše, ki jo je zaznamovalo ubrano petje bočkih cerkvenih pevcev, sta zbrane pozdravila in nagovorila predsednik gornje-grajskih čebelarjev Franc Bezovšek in eden od neutrudnih organizatorjev vsakoletnega srečanja Ivan Rop. Tudi letos sta za prijetno razpoloženje poskrbeli pevki Kristina in Pepca, ki sta predstavili na novo prepesnjeno čebelarsko pesem. Marija Lebar Letos se je maše organizirano udeležilo članstvo iz devetih čebelarskih društev ali družin s prapori. (Fotodokumentacija ČD Gornji Grad) vse od džeza, eksperimentalnega zvoka do avtorskih pesmi z instrumentalno in vokalno glasbo, ter recitacijo in video projekcijo popeljala v svet domišljije. Lado Jakša je na različnih instrumentih izvajal avtorsko glasbo, ki so jo navdihnili poezija in slikarska dela Tesovnikove. Ta je ob Jakše-vi spremljavi tudi zapela. Hkratna video projekcija je bila preplet detajlov iz njenih likovnih del in njegovih umetniških fotografij. Zgodbo je Te-sovnikova dogradila s krajšimi odlomki iz svoje literarne ustvarjalnosti. Nekaj pozneje je vstopila Tesovnikova še s svojo lastno kantavtorsko ustvarjalnostjo, pri čemer se je spremljala na kitari. Ves dogodek je obiskovalce prevzel, saj so ostali še dolgo po uradnem koncu dogodka. Te-sovnikova se je pridružila Jakševemu zadovoljstvu nad dogodkom in povedala: »Delo s tako odličnim glasbenikom in fotografom je kakor otroška igra; zabavno, radostno in spontano. Zdaj načrtujeva nastope za naslednje leto. Dogodek je umetniško dorečen, pa vendar se dotakne slehernega človeka na svoj način, na njegov način.« Marija Lebar STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Pred prazničnim premorom v vodstvu Gornjegrajci V petek so se strelci iz strelskih društev Zgornje Savinjske doline pomerili že v tretjem krogu rekreacijske lige v športnem streljanju z zračno puško v organizaciji mozirskega strelskega društva. Tako v posamični kot v ekipni konkurenci prednjačijo člani SD Gornji Grad. V posamični konkurenci je že v navadi, da je v vodstvu Dušan Žehelj iz SD Gornji Grad, tudi sicer zmagovalec vseh dosedanjih izvedb lige. Sledita mu klubska kolega Jože Gomboc in Franc Praznik. Strelci sodelujejo tudi v ekipni konkurenci, kjer vodi prva ekipa SD Gornji Grad, pred drugo gornjegrajsko ekipo, na tretjem mestu pa je prva ekipa SD Mozirje. Do konca lige je še šest krogov, tako da bodo vsi strelci imeli možnost izboljšati svoje dosežke, saj bo štelo šest najboljših izidov v ekipni konkurenci in pet v posamični. Za trening bo dovolj časa, saj se bo liga nadaljevala 11. januarja prihodnje leto. Roman Mežnar Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 35 Ljudje in dogodki, Šport, Oglasi RECICA OB SAVINJI ROKOMETNI KLUB NAZARJE Popestrimo šolo -igrajmo se gledališče Rečiški osmošolci so na oder v domačem kraju postavili igro Kakor napravi stari, je vedno prav. Dramsko delo je priredila Tanja Viher po istoimenski pravljici Hansa Christiana Andersena. Rečiški osmošolci so se vživeli v svoje vloge in dokazali, da uživajo v igri. (Foto: Marija Sukalo) Tokrat se je v igralstvu preizkusil celoten razred. Tudi scena je bila njihovo skupno delo, pri izdelavi kostumov pa so pomagale mamice. Medtem ko je igro re-žirala razredničarka Zvonka Kla-dnik, je glasbo pripravila Mateja Sentl. Pravljica govori o paru, ki je živel v hiši s slamnato streho. Imela sta starega konjička, ki sta ga želela prodati, zato se gospodar odpravi na sejem, a že na poti sklepa različne kupčije. Tako konja zamenja za kravo, kravo za ovco, ovco za gos, gos za kokoš in kokoš Tesna zmaga za utrditev na tretjem mestu za vrečo natolčenih jabolk. Nato se ustavi v vaški krčmi in razloži, kako je kupčeval. Vse to sta slišala mestna gospodiča in kmeta prepričevala, da žena s tem ne bo zadovoljna ter celo stavila, da bo Nazarske rokometašice so prejšnji petek odigrale že 12. krog v 1. B državni rokometni ligi za ženske. V Nazarjah so gostovale tekmice iz ŽRK Brežice in se izkazale za neugodne tekmice. Po dramatični in borbeni tekmi je zmaga ostala doma, saj so domačinke slavile z 21:20. To je bilo v letošnjem prvenstvu že drugo srečanje istih nasprotnic, saj so Nazarčanke v prvem krogu prvenstva gostovale v Brežicah. Takrat so Brežičanke tekmo obrnile v svoj prid prav ob koncu srečanja kljub dobri igri nazarskih rokometašic in zmagale s 27:24. Petkova tekma med tema dvema moštvoma je pomenila začetek druge polovice prvenstva. Tudi tokrat so se brežiške rokometašice izkazale za neugodne tekmice. Celo tekmo so držale prednost, sicer ob polčasu le minimalno (12:13), vendar so še osem minut pred koncem imele tri gole na- skoka. V zadnjih osmih minutah so Nazarčanke naredile delni rezultat 4:0 in pred številčnim občinstvom zasluženo zmagale. Trener Brane Dobnik je poudaril, da njegovim varovankam nikakor ni ustrezala igra Brežičank na robu prekrška. Kljub temu so njegove igralke z borbenostjo izničile zaostanek in zmagale, za kar si zaslužijo vse pohvale. Zadovoljen je z uvrstitvijo v prvenstvu, predvsem ob dejstvu, da celotno moštvo stežka trenira skupaj. S tem so dokazali, da se z dobrim delom da veliko doseči, pogreša pa podporo klubu s strani lokalne skupnosti, saj je prepričan, da se da z majhnimi finančnimi vložki zgraditi klub, ki bo privabljal mlade igralke in jim nudil možnost športnega udejstvovanja. Za nazarsko rokometno moštvo se bo prvenstvo nadaljevalo konec januarja. Roman Mežnar tepen. Ob njegovem prihodu je bila žena zadovoljna tudi z vrečo jabolk, saj kakor napravi stari, je vedno prav. In tako je kmet dobil stavo ter vrečo denarja. Po besedah Kladnikove, ki se je po nekajletnemu premoru ponovno preizkusila v režiji, so se otroci odlično spopadli s tremo in igrali kot pravi profesionalci. Predstavljeno delo je plod projekta Popestrimo šolo - igrajmo se gledališče. Po besedah Kladnikove z vlogami niso imeli težav, vsi so namreč radi na odru. Marija Šukalo DRŽAVNO PRVENSTVO V INLINE HOKEJU Lučani klub ostali V zadnjem kolu 3. lige v inline hokeju so Lučani odigrali dve srečanji in obe izgubili. Za zadetek so bili od njih boljši tako člani ekipe Mufloni Tolmin, ki so zmagali s 4:3, kot ZKB Polet, ti so nadigrali Luča-ne s 5:4. Na prvi tekmi so bili strelci Matevž Fale, Lenart Ugovšek in Matjaž Urtelj, na drugi je dvakrat porazoma drugi zadel Janez Ločičnik, po enkrat Jaka Breznik in Fale. Ločičnik je na lestvici strelcev na tretjem mestu s 16 zadetki. Člani hokejskega društva iz Luč so kljub slabšemu dnevu ostali na drugem mestu lige, do konca rednega dela pa jih čakajo še štiri tekme. Štefka Sem en m špdrtam tmm i/ 2Qomemma WLM tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com 36 Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 Šport SMUČARKA ANJA DREV Prejela dve prestižni nagradi Petnajstletna članica Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje (GSK) Anja Drev je v letošnjem decembru prejela dve pomembni nagradi. Nagrado za perspektivno mlado športnico ji je podelila Zveza za šport invalidov Slovenije, teden dni kasneje pa je bila ob 20-letnici delovanja Športne zveze gluhih Slovenije izbrana za športnico leta 2012. Nagrado si je prislužila z odličnimi uspehi na evropskem pokalu gluhih v alpskem smučanju. Dijakinja velenjske gimnazije, športnega oddelka, je članica smučarske reprezentance gluhih Slovenije in tekmuje v evropskem smučarskem pokalu gluhih, prav tako tekmuje kot članica GSK na tekmovanjih s slišečimi vrstniki. Na državnem tekmovanju za gluhe in naglušne je osvojila prvo mesto med ženskami, na evrop- KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Tudi z novim V 8. krogu 3. SKL - vzhod so Nazarčani v nedeljo gostovali v Krškem pri tamkajšnji ekipi Posavje. Domačini trenutno zasedajo visoko četrto mesto na lestvici, Nazarčani pa so z novim trenerjem Andrejem Pečovnikom neuspešno iskali prvo zmago na gostovanjih v tej sezoni. Po turbulentni domači tekmi v 7. krogu pr-venslva je s trenerskega mesta odstopil Veljko Petranovič, ki ni našel skupnega jezika z igralci članske ekipe. Vodenje moštva je prevzel Andrej Pečovnik, ki je sicer trener nazarske pionirske ekipe U-12. Člane je prevzel na četrtkovem treningu, uradno pa jih je prvič vodil v nedeljo v Krškem. Nazarski košarkarji so se na gostovanje odpravili z željo po prvi letošnji zmagi v gosteh, vendar je to bila težka naloga proti četrtouvršče-nemu moštvu prvenstva. Nasprotnik je bil fizično močnejši, zato so Nazarčani imeli težave s skokom v obrambi. Krčani so bili zelo natančni pri metih in popolnoma upravičili svoje mesto na prvenstveni lestvici. Nazarčani so pokazali veliko želje in borbenosti, kar navdaja z upanjem, da se bo krivulja rezultatov obrnila navzgor. Prva priložnost za to bo v soboto v nazarski dvorani, v goste prihajajo košarkarji Konjic. Nedavno je zaživela tudi spletna stran KK Nazarje, na kateri so objavljeni aktualni dogodki in novice v zvezi s klubom. Poleg aktualnih vsebin obiskovalci strani lahko glasujejo za igralca meseca. V prvem izboru je bil za GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o., Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje skem pokalu gluhih pa je v zadnji sezoni v kategoriji do 18 let osvojila prvo in tretje mesto v slalomu ter drugo v veleslalomu. Na vseh treh tekmah je bila v članski konkurenci žensk tretja. Drevova je v pretekli sezoni v pokalu vzhodne regije med starejšimi deklicami osvojila skupno tretje mesto kljub poškodbi in temu, da so se ji tekmovanja v obeh kategorijah časovno pokrivala. Štefka Sem Komaj 15-letna Anja Drev je letos postala športnica leta med gluhimi in perspektivna mlada športnica med invalidi. (Fotodokumentacija Anje Drev) igralca meseca novembra izbran Lovro Blatnik. Roman Mežnar Posavje Krško : Nazarje 88:67 (20:17, 17:15, 27:26, 24:19) Rezultati 3. SKL vzhod: 8. krog: Posavje Krško : Nazarje 88:67, Vrani Vransko : Komenda Hram Gorjan 71:60, Calcit Basketball : Tinex Medvode 79:64, Krka mladi : Luxuris Celje 77:70. Lestvica po 8. krogu: 1. Krka mladi 16, 2. Bistrica 15, 3. Luxuris Celje 15, 4. Posavje Krško 13, 5. Vrani Vransko 13, 6. Konjice 11, 7. Calcit Basketball 11, 8. Janče Prit 10 (-1), 9. Tinex Medvode 10, 10. Nazarje 10, 11. Primafoto 9 (-1), 12. Komenda Hram Gorjan 8. trenerjem brez zmage v gosteh ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE December nič kaj vesel Odbojkarice varovanca Srečka Skoka so ta ponedeljek s predčasno odigrano tekmo proti igralkam Turbine zaključile prvi del 3. DOL vzhod lige. Trinajsto kolo za domačinke ni bilo srečno, saj so izgubile z rezultatom 3:1. V zadnjih štirih kolih so tako pridelale tri poraze in zgolj eno zmago. Kljub temu ostajajo na sredini tekmovalne lestvice, čeprav na tem mestu niso trdno zasidrane. Ob tem velja omeniti, da so bile po prvih kolih še par mest višje. Na prvi decembrski tekmi so gostovale v Vuzenici in izgubile s 5:2. Edino zmago ta mesec so dosegle teden kasneje v domači dvorani proti Črni. Rezultat je bil 3:2. To soboto so Mozirjanke gostovale v Celju. Pri trenutno drugi ekipi na prvenstveni lestvici jim kljub odlično odigranemu tretjemu nizu presenečenja ni uspelo pripraviti. Poraz tokrat s 3:1. Zaradi zasedenosti dvorane so zadnjo, trinajsto tekmo v tem delu prvenstva, dekleta OK Mozirje odigrala že ta ponedeljek. Prva igra je bi- la sanjska, saj nasprotnice niso našle odgovora na odlično igro domačink na mreži. Izkazalo pa se je, da to še zdaleč ni bil garant za končno zmago. Igralke Turbine so že v naslednji igri »vstale od mrtvih« in to po zaslugi zgolj ene igralke, ki je z natančno odmerjenimi udarci v nasprotnikovo polje popolnoma deklasirala domačinke. Podobna zgodba se je ponovila še v tretji in četrti igri, kar je pomenilo končen poraz Mozir-jank z rezultatom 1:3. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 37 Kronika, Pisma bralcev, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • V KONTEJNERJU GORELE SMETI Žekovec: 12. decembra je v Žekovcu zagorel kontejner z odpadki, tik ob spodnji postaji gondolske žičnice. Požar so pogasili prostovoljni gasilci, zagorele pa so smeti v zabojniku. • POŽAR UNIČIL KUHINJO Mozirje: 13. decembra dopoldan je zagorelo v stanovanju na Ho-fbauerjevi ulici v Mozirju. Policisti so ugotovili, da je občanka na ste-klokeramično ploščo štedilnika odložila vrečko in odšla iz stanovanja. Pri tem se je vklopilo stikalo štedilnika, prišlo je do topljenja vrečke in nato do požara, ki je poškodoval kuhinjske elemente. Požar so pogasili gasilci. • VLOMIL SKOZI OKNO Nizka: 15. decembra so bili policisti Policijske postaje Mozirje obveščeni o vlomu v stanovanjsko hišo v Nizki. Storilec je vlomil skozi okno v pritličju stanovanjske hiše, iz katere pa ni ničesar odnesel. Gornjegrajski odpadki (SN št. 49) Vsekakor se lahko in moram stri- ja, ga niti jaz ne bi mogel žaliti, če bi njati, da je ekološki otok, o katerem je pisala novinarka Semova, sramota za Gornji Grad. Na »srečo« ni edini, niti »najlepši«. Še »lepši« je pri pokopališču, kamor je med t.i. ostale odpadke »treba« voziti (ne le nositi) tudi pokošeno travo, postri-ženo živo mejo, plevel, gradbene odpadke in pač vse, česar ne rabiš. Za vso to idilo je potem seveda kriv Saubermacher. Nichtsa-ubermacherji, ki si tako zelo želijo, da bi bili ekološki otoki in odlagališča ostalih odpadkov lepo in kulturno urejeni, zagotovo ne. Niti pod razno, kot radi rečemo. Vendar mora biti vsakomur, ki se odlagališču približa vsaj na deset metrov, jasno, kdo je v resnici kriv. Da gre za do kraja (do samega amena) brezvestne koristnike odlagališča. Ne bom napisal ljudi, da mi ne bi kdo očital, da jih žalim. Bolj kot vsak sam sebe žali in daje v nič, s tem ko aktivno sodeluje pri »olep-šanju« svoje okolice in svojega kra- ga še tako hotel in znal. Svoje kulture pač ne kažemo na kulturnih prireditvah ali morda z nabitimi knjižnimi omarami, ampak, bi rekel, da kar v 90-ih procentih pri odlaganju vsakršnih svojih odpadkov. Zakaj so posode za odpadke lahko napolnjene tako rekoč od danes do jutri? Zgoraj sem že omenil brezvestnost. Nihče (naj mi oprosti, če je kdo vendarle izjema) namreč plastične in pločevinaste embalaže (plastenk, tetrapakov, konzerv) ne stiska. A je vse to zlahka izvedljivo. Plastenki npr. odvijemo pokrovček, jo pohodimo (če seveda nimamo kola namesto hrbtenice) in pokrovček ponovno privijemo. Tetra-paku, nadalje, poravnamo vogale, odvijemo pokrovček, ga enako kot plastenko pohodimo in privijemo pokrovček, če ga ima. Predhodno smo ga seveda splaknili. Tako tudi konzervo, preden smo jo pohodili in s tem stisnili. Na zgornji in edino logični način, bi se dalo v poso- BUCKA samička, stara 1,5 leta, vajena drugih muc, sterilizirana, cepljena, išče dom za zgolj notranje bivanje. Njo in ostale rnuce lahko vidite na www.drustvopoziv.velenje.si Več informacij na: 031/370-798 ali poziv.velenje@gmail.com m de spraviti vsaj 200 procentov več embalaže. Tudi več litrske plastenke niso problem. So 6-stranske, na prav toliko delov jih tudi razrežemo. Še nekaj o stekleni embalaži. Če je nismo umili ali je ostalo v njej npr. celo nekaj ajvarja, je ne bomo dajali med steklo. Če imamo pamet, zakaj bi jo šparali? Tudi pločevinasti pokrovčki, vsaj zdi se mi tako, niso steklo, zato jih s steklenic odstranimo. To pisanje bi moralo biti popolnoma »ibržno«, pa še zdaleč ni. Vsi imamo vest, ki se nam oglasi vedno Topla dlan počasi Dogajanja v naši družbi se v zadnjih mesecih opazno zgoščuje-jo. Vstajajo tisti, ki nimajo nič, proti tistim, ki so si prisvojili vse. Lokalna politika je okužena že do te mere, da je vse skupaj že prava farsa. Ljubljana, Maribor, Koper, Kranj, Novo mesto, Trebnje, Lenart, Komenda in še bi lahko našteval. Glede na dogajanja z razvpito obvoznico s krožiščem, bi na ta seznam mirno lahko uvrstil tudi Luče. Občinsko vodstvo namreč ne kaže nobene pripravljenosti (dialog, upoštevanje civilne iniciative, poprava storjenih krivic ...) za spremembe in transparentnejše delovanje. Namesto samospraševanja, na kakšen način mu je uspelo skregati in razdeliti občane, preusmerja pozornost in obtožuje tiste, ki z vso pravico in moralno dolžnostjo opozarjajo na njegove napake. Takšno ravnanje, domnevna korup-tivnost in klientelizem, nedemokratično odločanje, kršenje človekovih pravic s strani vodilnih politikov občine, na široko odpira vrata vsem oblikam družbeno nesprejemljivega in kaznivega ravnanja ljudi vseh družbenih struktur po načelu: »Če si to nekaznovano lahko privošči župan, zakaj si ne bi tudi jaz ...« Politikom namreč nikoli ni za zaupati, saj tudi oni drug drugemu ne zaupajo. Delujejo namreč v prostoru, kjer se trguje in kjer se nikoli ne ve, kaj kdo v resnici misli. Ob tem, kar se trenutno dogaja po slovenskih ulicah in trgih, kjer prevarane in razjarjene množice kažejo »veliko navdušenje« nad delom politike tako na državni kot tudi na lokalni ravni v zadnjih dvajsetih letih, predlagam, da se kot župan Luč, opravičite svojim volil-cem za storjeno prevaro v postop- preden bi utegnili kaj storiti narobe. Če jo poslušamo, ni možnosti, da bi storili kaj narobe, če pa vest smatramo za nekaj, kar je ne samo odveč, ampak bi nam celo škodovala, če bi jo poslušali, potem so rezultat takega našega razmišljanja seveda tudi naši ekološki (»ekološki«) otoki. O nas povedo več kot vse drugo, vsekakor nekaj povsem drugega, kot sami menimo o sebi. Žal, a je to popolnoma res. Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad postaja trda pest kih, ki so vezani na gradnjo obvoznice in krožišča, sredi naravnega vaškega zelenjavnega vrta. Če ste bolj slabega spomina, vam predlagam, da še enkrat preberete dokumente, ki so vezani na sprejeto varianto obvoznice, še pred javno razgrnitvijo dne 23.6.2009, na kateri je 43 udeležencev razpravljalo o varianti, ki sploh ni bila več aktualna. Spremenjena različica je bila že pred javno razgrnitvijo, »demokratično«, po lučko, potrjena na seji občinskega sveta. Gospod župan, to je vaša demokracija, politična perverznost, demokracija, ki pokriva diktaturo kapitala. Ker očitno teh povezav ne razumete dobro, vam jih bom poskusil razložiti na drugačen, bolj enostaven način. V vasi bi se n.pr. dogovarjali o graditvi novega kanalizacijskega omrežje, vi pa bi bil v tem primeru navaden občan, brez kakršnih koli povezav z vodstvom občine. Dogovorili bi se o eni možnosti, ki sicer ne bi bila idealna, a bi večini nekako le ustrezala. Potrdil bi jo seveda tudi občinski svet. Nato pa bi zaradi nekaterih parcialnih, klientelističnih interesov prišlo do spremenjene variante, v kateri bi slučajno glavni jašek pristal v vaši dnevni sobi. In tudi to varianto bi brez vaše vednosti demokratično potrdil občinski svet. Vso to dokumentacijo bi nato verificirali še na nacionalni ravni, misleč, da je na lokalnem nivoju vse dogovorjeno in usklajeno. Vi bi bil o vsej tej »šlamastiki« obveščen šele takrat, ko bi bili vsi pritožbeni roki zamujeni. Ko bi vam začeli mojstri zvoniti na vratih, skakati po hiši in izvajati različne meritve, bi vas čakali mukotrpni postopki pred občinskimi in državnimi birokrati, ki velikokrat ne vedo eden za drugega in de- 38 Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi lujejo povsem razglašeno. Sledile bi pritožbe varuhu človekovih pravic, komisiji za preprečevanje korupcije in vsem drugim inštancam v državi. Vi bi se mogoče zatekel po pomoč celo v vrhove slovenske cerkve. Na lastni koži bi doživel ves obup preprostega človeka, ki je v naši brezpravni državi, brez kakršnekoli zaščite in pravnega varstva. Mislim, da vam je na primeru kanalizacije bolj jasno, kako se počutijo vaši izigrani občani, ki ste jim zaradi parcialnih interesov in interesov kapitala, krožišče potisnili skoraj v dnevno sobo. Vidite gospod župan. Ko se pogovarjamo o dreku, so vam stvari hitro jasne. Ko pa teče beseda o poštenju in pravi demokraciji (mimogrede; prava demokracija je po 3. členu slovenske ustave tudi v tem, da se politika boji ljudstva in ne obratno), pa smo zelo oddaljeni drug od drugega. Pa še na eno perverznost bi vas rad spomnil. S tajnikom občine ze- lo rada občasno nastopata pred sv. Lovrencem z branjem božje besede. Verjetno želita na ta način sporočiti ljudem svoje poštene namene tudi na področju političnega delovanja. Ob vsakokratnem zaključku vajinega nastopa bi moral nekdo, ki ga je še kaj v hlačah, namesto vajinega klasičnega, »to je bila božja beseda«, zavpiti iz kora: To je bila zloraba božje besede! Ustrezno, radikalno stališče do takih »prerokov« pa bi že davno moral sprejeti lučki dušni pastir. Ob trenutnem dogajanju v Sloveniji in ob prazničnih dneh vam predlagam, da se svojim prevaranim volilcem opravičite in jim obljubite popravo krivic, v lastnem in v imenu vseh članov občinskih svetov, ki ste jih in jih še vodite. Predvsem pa ne ponižujte občanov s svojo demokracijo, diktaturo povprečja in leporečjem izpred oltarja. Mag. Tone Kladnik Vlačičeva 3 Koper Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu. (T. Pavček) Anton PRISLAN 1923 - 2012 Sporočamo, da je v 90. letu starosti preminil naš dragi Anton Pri-slan, rojen 3. januarja 1923, upokojenec iz Radmirja v občini Ljubno ob Savinji. Od klenega in dobrosrčnega človeka, člana ZZB za vrednote NOB, dolgoletnega in predanega gasilca ter najstarejšega flosarja iz Zgornje Savinjske doline, smo se poslovili v ponedeljek, 17. decembra, na pokopališču v Radmirju. Vsem, ki ste se v žalosti, skupaj z nami, poslovili od pokojnika, izrekamo iskreno zahvalo. Žalujoči vsi njegovi Živeti v srcih tistih, kijih zapuščamo, ne pomeni umreti. Th. Campbell ZAHVALA V 55. letu starosti se je od nas poslovila draga hčerka, sestra, teta in nečakinja Valentina ŽEROVNIK 31.5.1957 - 30.11.2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, nam izkazali sožalje, darovali sveče, cvetje in svete maše, rogistu ter sokrajanki za poslovilne besede. Žalujoči vsi njeni OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je zaradi božičnih praznikov rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v ponedeljek, 24. decembra 2012, do 15. ure. Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si Ni več trpljenja, ne bolečine. Srce je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, brata in strica Janeza MELAVCA 5.1.1939 - 19.11.2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti, darovali sveče, cvetje in svete maše ter se s pesmijo in lepimi besedami poslovili od njega. Sestri Ana, Ida in nečakinja Bernarda z družino Savinjske novice št. 51,21. december 2012 39 Za razvedrilo Svinčnikileaks objavljajo doslej nevidene dokumente dopisovanja uredništva Savinjskih novic tamkajšnjim oddelkom oblikovanja. Velespoštovani! Vsled poslednjih raziskav, javnih anket, štetja in popisa člankov Janeza Novaka in njegovega vztrajnega ponavljanja pri ignoriranju oddajanja prispevkov za naš časopis smo sklenili, da mu ukinemo obstoj črk sestavljaj oči h njegovega imena in priimka na tretji strani našega urno branega časopisa. Naj bo bralcem blag spomin na njegova dela, črke pa bomo ob priliki porabili za nove sodelavce. Ker bi bilo najbolj praktično, da jih uporabimo, preden gredo v pozabo ali jih zlorabi tiskarski škrat, predlagamo, da objavimo mali oglas s sledečo vsebino: Iščemo nove sodelavce Savinjskih novic. Prednost imajo vsi, ki se imenujejo: Noveza Janak, Janok Vanez, Zojav Nezak ali podobno. Uredništvo v imenu Sveta za oddajanje prostora na tretji strani Savinjskih novic. Besede, ki si jih lahko nagajivo razlagamo tudi drugače, kot so bile podane, da nam povedo, kar jim včasih dvomljivo ne uspe ali pa tudi ne, če razumete, kaj hočemo povedati, mi ne. Berite počasi. V času praznovanja prihoda tetke Jeseni je bil izveden tudi bolšji sejem, na katerega so lahko starši prinesli oblačila, igrače in ostale otroške stvari, ki jih ne potrebujejo več. (Očetje so se posebej težko ločili od vlakcev, mamice pa od barbik.) Skozi celoten teden je v prostorih vrtca potekal dan odprtih vrat. (Pri nekaterih ob dnevu odprtih vrat sonce ne zaide cel teden.) Kot pozitivno plat svojega delovanja so gasilci izpostavili leto brez intervencij in dobrih uspehov v tekmovalnem delu. (Kako? Leto brez dobrih uspehov pozitivna plat delovanja?) Kot je v navadi pri teh gasilskih vajah, se je tudi na tej vse dobro izšlo. (Pa saj je bila menda vaja, ne pravi požar.) Izrazil je upanje, da bodo sedanji višji gasilci svoje izobraževanje čez dve leti nadaljevali in si pridobili čim nižji gasilski častnik. {Čin čim nižji gasilski častnik? Upamo, da ni upanja za kaj takega.) Nastopili so igralci, ki so se v večji meri prvič spopadli z odrskimi deskami. (Naš predlog: obnovite oder z mehkim lesom.) Izgubil se je na območju Savinjskih Alp, in sicer natančneje nekje v gozdu. (Če se tako natančno ve, kje je, potem že ni izgubljen.) V uvodu je prisotne pozdravil slavnostni govornik in jim zaželela prijetno počutje. Za boljše razpoloženje na srečanju pa je poskrbel mešani pevski zbor. (Bolje tako kot obratno.) Pn/e dni v maju so se podali na celodnevni izlet. (Spet en zelo dolg dan.) Združuje jih želja po izdelavi različnih panog z osvojitvijo znanja. (Naj se nam javi kdo, ki se mu je že kdaj izpolnila ta želja.) I l Prireditev je tradicionalna, pripravljajo jo vse od leta 2004, razen v letih, ko v občini kdo umre. (Tile pa imajo nek recept za dolgo življenje v občini.) Cvetke NAVAL Z MALENKOSTNO ZAMUDO »No, drage dame, kar počasi, ne se prerekat, vse boste prišle na vrsto. Samo da si jaz vse lepo napišem ... Kako si že rekla? 041 232 ... Aha, pa ti Jožica? Madonca, zdaj ko sem v leta prišel, bom pa začel telefonske številke dobivat'. Kje ste bile pa pred dvajsetimi leti?!« se je pošalil Stane Podsedenšek, predsednik Društva upokojencev Mozirje, medtem ko so ga obkrožale prelestne dame. In ne, ni foto-montaža. LESEN ALI BUKOV GOZDAR Marijan Denša, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov OE Nazarje ZGS: »Veste, gospa Dušica, mi gozdarji smo res bolj leseni, zato smo vam pripravili kar šopek iz raznih gozdnih okrasij, od zimzelena, leske, pa vseh vrst vejevja, pa domači nagelj smo spraskali nekje. Saj bo v redu, kajne? Tega, da smo oklestili okolico stavbe Savinjskih novic, pa ne povejte nikomur. Me pa čudi, da veliki urednik, ki meri blizu dva metra, ni opazil naših podvigov, pa še izmaknili smo se odmeri za posek.« Dušica Kunaver, etnologinja in zbirateljica ljudskega izročila: »Zdaj pa res ne vem, a ste me zamenjali za Pehto, ona je bila tako na zelenje. Samo če mi obljubite, da boste vi Bedanec, obljubim, da bova v precej boljših odnosih, kot sta bila filmska junaka.« ''OST ŽENSKAM V VESELJE, MOŠKIM V RAZMISLEK Barbara Črnodovski iz Gornjega Grada je poslala sliko, pod katero je zapisala: »Prilagam slik'co, katero sem škljocnila pri sosedi Mariji Komar iz Gornjega Grada. Takšen korenček je zrastel na njenem vrtu. Naj bo ženskam v veselje in moškim v razmislek.« (Foto: BČ) 40 Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 Križanka, Informacije v angliji naslov za višjega plemiča sestavil: f>£ter udir nespolna razmnoževalna celica rim bog ljubezni. amor lesen afriški boben SKLADIŠČE. SHRAMBA mahnič. anion GRDOBA. POREONEŽ naprava. ki opravlja pelo brez Človekovega sodelovanja HJMALAJSKA KOZA VODE B EMIL mešanica preperelih delov lesa in zemlje ILOVICA (nai.) črevesni zaje daveč odraslih Čebel veliko-mestni potepuh. slepar. razbojnik IGRA V ENEM DEJANJU POLOPICAZ MADAGASKARJA v srednjem veku velika galeja na jadra in vesla osnovna mera izstrelitev krogle. nasqjia nekdanji kostariski predsednik (oscar) DELAVNICA UMETNIKOV lastna vrtilna količina atomov grozdasto socvetje žensko ime rečna usedlina kemijski simbol za molibden podlistek v časopisu TEŽKE MOREČE SANJE avstrijska tiskovna agencija INDUSTRIJSKA RASTLINA slovenska mladinska p sat;; j ca (peroci) fr. pisatelj gary romain (emile) sed. doba kvartarja. holocen lojze peterle cetinski. tony snov. ki se topi v drugi snovi nasičen ogljikovodik. parafin z bogoslužjem združen obed prvih kristjanov nizek íenski glas malavijsko jezero KNJIŽNICA MOZIRJE Knjižne novitete v decembru LEPOSLOVJE: Deveraux, Jude: Vonj po jasminu, Child, Lee: Brez napake, Stein-dl, Alenka: Varuh srca, Rushdie, Salman: Vzhod, zahod, Murakami, Ha-ruki: 1Q84, Follett, Ken: Propad velikanov, Roslund, Anders: Tri sekunde, D'Avenia, Alessandro: Stvari, ki jih nihče ne ve, Ružič, Ernest: Predor pod Hortobágyem, Šimic, Božidar: Tudi tako je življenje, Mcnaught, Judith: Whitney, moja ljubljena, Sutcliff, Rosemary: Orel devete legije, Tomšič, Marjan: Uroki polne lune, Krese, Maruša: Da me je strah? MLADINSKA LITERATURA: Davis, Jim: Garfield vas crklja, Davis, Jim: Garfield gara za vas, Reed, Amy: Lepa, Paolini, Christopher: Dediščina ali grobnica duš, Hrvatin, As-ja: Lepe punce lepo bruhajo, Snoj, Jože: Lenartovih prvih pet, Pucer, Sonja: Čebelica in potepuh, Pirc, Tomo: Moj prijatelj zmaj, Morpurgo, Michael: Grivasti vojak, Vidmar, Janja: Najbolj večje novo leto, Staman, Jasna Branka: Premeteni pastir. STROKOVNA LITERATURA: Carnegie, Dale: Živeti bogatejše življenje, Gregorčič Žižek, Slavoj: Življenje v času konca, Jus, Marjana: Mali šolski leksikon slovenskega jezika, Browne, Harry: Kako prodati kar koli?, Middleton, Kate: Motnje hranjenja, Giordano, Elena: Dragi dnevnik : skrivnosti in sporočila e-najstnic, Rugóle, Mariano: Blagoslovljeni in prekleti, Eggerichs, Emerson: Ljubezen in spoštovanje, Hay, Louise L.: V 21 dneh usvojite pozitivne afirmacije. Slovarček: ALUVIJ - sedanja doba kvartarja, holocen; NOSEMA - črevesni zajed a ve c odraslih čebel; ŠELF - dno obrežnega morja; v,_J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): EMULGATOR, NEJASNOST, ATEK, ALMA, ODIJ, KAN, OBDAROVANJ, MULA, AŠIČ. ŠPALETA, ANTE, ME, ARGES, ŽULJ. TROS, HERPES, REESKONT, IDE, CETIN, KONTE, SAMO. ALEKSANDER, TLAK, TALAR, GORA v_^ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 52. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): H vu 0 Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 41 MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ VELIKA IZBIRA PIROTEHNIKE, tel. 03/583-36-26. PTP DIANA d.o.o., Obrtniška ul. 8, Nazarje. ◊ STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ VODENJE RAČUNOVODSTVA in davčno svetovanje po konkurenčnih cenah, gsm 031/303-930. TR Aktiva, Anica Rajter s.p., Novo naselje 35, 3342 Gornji Grad. ◊ KOMBI PREVOZI - TEVČ Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in ◊ SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klip-snov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Br-lec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN AKANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. Napovednik dogodkov Petek, 21. december ob 17.00. Trg osamosvojilve v Mozirju Božični bazar z ustvarjalnimi delavnicami ob 17.00. Center Rinka Solčava Blagoslov in odprtje razstave jaslic ob 17.00. Trg osamosvojilve Mozirje Ura pravljic: Kužkov prvi božič ob 18.00. OŠ Rečica ob Savinji Otvoritev slikarske razstave Diktatura barv Sobota, 22. december ob 11.00. Cerkev Marija Nazaret v Nazarjah Božično-novoletni koncert Glasbene šole Nazarje ob 15.30. Kulturni dom Rečica ob Savinji Prihod Božička in lutkovna predstava ob 17.00. Trg osamosvojilve v Mozirju Božični bazar z ustvarjalnimi delavnicami ob 18.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Konjice (člani) Nedelja, 23. december ob 9.00. Pred Zadružnim domom v Solčavi Tržnica domačih dobrot ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma (pokal Mini Spar) - Nazarje Input : Hopsi Polzela (pionirji U-14) ob 15.00. Trg osamosvojilve v Mozirju Božični bazar z ustvarjalnimi delavnicami ob 15.00 in 16.00. Kulturni dom Mozirje Obisk Božička in predstava Plašček za ježka ob 18.00. Pred gostilno Pri Jošku v Gornjem Gradu Predbožični pohod na Semprimož Nedelja, ob 18.00. Dom kulture Nazarje Glasbena komedija Slovenska muzka od A do Ž Torek, 25. december ob 17.00 in 18.30. Dol-Suha Žive jaslice Sreda, 26. december ob 15.00. Kulturni dom Bočna Božično-novoletni koncert ob 15.00. Kulturni dom Radmirje Božično-novoletni koncert ŽePZ Jutro in MoPZ Radmirje ob 17.00. Pri hotelu Plesnik v Logarski dolini 16. Božično-novoletni koncert na snegu ob 17.00 in 18.30. Dol-Suha Žive jaslice ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Premiera igre (burke) Moč uniforme Četrtek, 27. december ob 10.00. Dom kulture Nazarje Božično-novoletne delavnice ob 17.00. Pri hotelu na Golteh Žive jaslice na Golteh ob 17.00. Gasilski dom Luče Delavnica izdelovanja božično-novoletnih aranžmajev ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo DRUGO - KUPIM ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca simentalca, težkega 120 kg; gsm 031/565-114. Prodam teličko simentalko, staro en teden; gsm 041/324-438. Prodam teličko, križanko čb/lim, staro 7 dni; gsm 041/519-507. Prodam teličko simentalko, tehta 180 kg; gsm 051/455-165. Telico čb, brejo 8,5 meseca, pašno, prodam; gsm 041/332-898. Prodam teličko ls, staro 3 mesece, in suha metrska drva; gsm 070/744-487. Prodam teličko limuzin, staro 7 dni, gsm 031 805 832. Prodam prašiča, krmljenega z domačo krmo, težkega 300 kg; gsm 031/708-263. ŽIVALI - MENJAM Bikca simentalca menjam za teličko is- te pasme; gsm 031/774-520. ŽIVALI - KUPIM Kupim krave in telice za zakol; gsm 031/832-520. Kupim kravo in telico za zakol ali dopi-tanje in bikce ter teličke nad 100 kg -m.t.; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam kvalitetno belo štajersko vino - ustekleničeno, 1,70 eur; gsm 041/265-511. Prodam domače vrhunsko pridelano bučno olje, 12 eur/l; gsm 051/366133. Prodam hladilnik; gsm 031/539051. Kiper prikolico hlevskega gnoja prodam; tel. 051/335-751. DRUGO - PODARIM Podarim tri okvirje za otroška očala; gsm 040/427-701. Kupim domača, neškropljena jabolka; tel. 03/584-30-77. Kupim 1.700-litrsko cisterno za gnojevko; gsm 041/324-353. VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam toyoto RAV4, pogon 4x4, letnik 2000; gsm 031/337-793. Prodam renault megane III, letnik 2009, cena po dogovoru; gsm 041/690-351. NEPREMIČNINE Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/866-613. Na Planini pri Ljubnem prodam dobro vzdrževan vikend, cca 68 m2 (K.P.M.); gsm 041/793-698. OSEBNI STIKI Delaven, razočaran očka si želi trajne poštene, iskrene ljubezni; gsm 041/859-096. 42 Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 Voščila, Oglasi froJing # KOTLI NA POLENA, SEKANCE IN PELETE FROLIMG Vesel Božič Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 43 Božični zvonovi lepo naj zvonijo in detece božje naj zvezde krasijo, da leto bi novo zdravo bilo, * . * ' # da v srcih sijalo bi sonce toplo. vam želi Kolektiv BRLEČ ftr 3334 LhČB EL: 041/606-376 A U.1