Domoznanski oddelek _____________, tp 07 Ilirska Bistrica - Letnik X - St. 127, - april 2001 - cena 250 SIT y SNEŽNIK 2001 070(497.12 Ilirska Bistrica) TISKOVINA «z |S si Hm Srn Si S 2000245,127 cobiss o POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA 853-1*11^3, V TEJ ŠTEVILKI PREBERITE: - BASEN O LIPOLTU, ZVERU IN VOLKU stran 25 - MEDNARODNI TEDEN RDEČEGA KRIŽA stran 2 - POPOTOVANJE PO NAŠIH VASEH - DOBRO POLJE stran 19 - MOJSTRSKI IZPITI stran 6 - ŠPORT stran 28 r \ OLIVER DRAGOJEVIC J V ILIRSKI BISTRICI Legendami Oliver Dragojevič bo nastopil v dvorani Osnovne šole Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici v I SOBOTO 2 8. APRIL A OB 20 URI. Na koncertu bo zapel vse najbolj znane pesmi iz | njegovega repertoarja, hkrati pa bo promoviral tudi pesmi | iz nove zgoščenke. Vstopnice so na voljo v predprodaji pri turistični agenciji Oaza, papirnici Linea art v Ilirski Bistrici ter v ■ agenciji Kompas v Postojni. I VABLJENI! X---— HIŠA JE MAJCENA, SEGA PA DO NEBA, RASTEMO V NJEJ SMEJE, VRTEC JI JE IME. (S. VILHAR) VRTEC ILIRSKA BISTRICA VABI K VPISU PREDŠOLSKIH OTROK ZA ŠOLSKO LETO 2001/2002; CELODNEVNI, POLDNEVNI IN SKRAJŠAN PROGRAM PRIPRAVE NA ŠOLO Vpis bo : 14.5. do 18.5. od 7-14-ure 15.5. in 16.5. pa tudi od 18-19 ure VABLJENI . k ", ■ a *■ s masm mm grafična dejavnost d. o. o. Tomšičeva 2.Ilirska Bistrica M Adriatic zavarovalna družba d.d. UVODNIK Prvega maja 1886, so se v Chicagu v Zdmženih državah Amerike pripetili dogodki, ki so spodbudili delavce iz vsega sveta, da si ta dan izberejo za svoj praznik. Delovne in življenjske razmere v takratnem obdobju so bile skrajno neprimerne, to so bile nečloveške razmere, ki so delavce spreminjale v služabnike kapitalističnih lastnikov, proizvajalnih sredstev, njihovo življenje pa skrčile na gol obstoj, poniževanje in trpljenje. Prvega maja tistega daljnega leta so se na protestnih shodih v New Torku, Chicagu, Philadelphiji, Baltimoiju in Mihvaukeeju, zbrali tisoči in tisoči delavcev, v podporo delavskim zahtevam. Njihove zahteve so se uresničile, bile pa so združene v treh osmicah: -osem ur dela, -osem ur počitka, -osem ur kulture in zabave. Delo in odnos do dela se skozi obdobja spreminja, trenutno pa se nahaja na neki mrtvi točki, kjer izgublja svoj smisel. Vsi smo se končno rešili nekega sistema, ki ni bil učinkovit, profitabilen, ki ni vzpodbujal konkurence in odgovornosti med zaposlenimi. Z nečim novim, naj bi se menjal tudi odnos do dela, ampak temu ni tako. Pa saj tudi ne more biti, saj so ljudje ostali isti. Tisti isti, ki niso že kar nekaj let nič prebrali, nikamor šli in nikogar spoznali. Mogoče, še bolj kakor prej, je pomembno “čigov si” in kam spadaš. Neka pametna gospa je temu rekla, da nimaš “pedigreja” in ima očitno prav. Lepo praznujte prvomajske praznike, upajte na boljše čase, saj ti prej ali slej pridejo. Urednica mag. Milena Urh TUDI LETOS BO V ILIRSKI BISTRICI ZAPIHAL “VETER V LASEH” Že petič zaporedoma bo v Il.Bistrici pripravljena športno rekreativna prireditev VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI. Letošnje dogajanje bo potekalo v športnem parku Nade Žagar v soboto, 12. maja 2001. Športno rekreativna prireditev z preventivnim značajem seje med bistriško mladino zelo dobro prijela. To dokazuje vedno veliko zanimanje mladih, da sodelujejo pri tekmovanju, ki je v bistvu bolj zabava kot resno športno tekmovanje. Kljub vsemu pa so najboljši nagrajeni in se lahko udeležijo zaključne - vseslovenske prireditve. '®ŠXW4pOHIŠTVA PKžPRIZMA fflSR&vi I-tJMrškVBiMnc;, SSEoBm-22o od ponedellljdfplik'med 9.1 S L. 2 Zgodilo se je, TEČAJ ŽGANJEKUHE Kmetijska svetovalna služba Ilirska Bistrica je v sklopu projekta Oživitve travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije organizirala Tečaj pridelave žganja. Tečaj, ki je trajal 18 ur zajema teoretični in praktični del. Na prvem delu tečaja, (imeli smo ga v mesecu decembru) smo se seznanili s strokovnimi podlagami pridelave sadnih žganj in najpogostejšimi napakami v pridelovanju. Seznanili smo se z osnovami poznavanja kvalitete sadnih žganj ter s strokovnimi podlagami za praktično kuhanje sadnih žganj. Predavala sta prof.dr. Vidrih Rajko in zasebni svetovalec za sadjarstvo Franc Kotar, univ.dipl.ing.kmet., strokovni vodja projekta. Praktični del programa smo imeli na kmetiji g.Frank Jožeta, Huje 10. Tečaja se je udeležilo 25, sadjarjev. Izvedli smo prvo destilacijo - kuhanje surovega žganja in drugo destilacijo - prekuha surovega žganja na šolskem kotlu. Zdraven pa smo kuhali češpljevo brozgo na brkinskem kotlu s kapo. S tečajem smo nadaljevali 15.03.2001 v OŠ Antona Žnidaršiča v Il.Bistrici. Na tem delu tečaja smo poslušali o osnovah poznavanja kvalitete sadnih žganj, opravili smo tudi testiranje vonja in okusa žganja - mag. Andrej Soršak - KZ Maribor. Poslušali smo tudi prof. Konec Alojza - prof. umetnostne vzgoje in slikarstva - saj je tudi oblikovanje in dizajn pomemben del promocije in trženja slovenskih žganj. Na koncu smo se seznanili še z ekonomiko pridelovanja sadnih žganj, ki jo je podal Franc Kotar, univ.dipl.ing.kmet. Tečaj smo zaključili s pismenim preizkusom znanja za udeležence tečaja, ki so ga tudi uspešno opravili. Sočasno pa je potekala tudi degustacija sadnih žganj iz Brkinov. Sadjarji so na ocenjevanje prijavili 23 vzorcev žganj in sicer 9 vzorcev jabolčnega žganja, 11 vzorcev slivovca in 3 vzorce hruškovega žganja - tepkovc. Sedemčlansko strokovno komisijo so predstavljali profesorji iz Biotehniške fakultete v Ljubljani : prof. Janez Hribar, prof. Rajko Vidrih, prof. Andrej Plastenjak in prof. Maijan Simčič, iz KZ Maribor mag.Andrej Soršak, iz KVZ Nova Gorica pa Milena Štolfa, univ.dipl.ing.kmet. in predstavnik sadjarjev Tomo Prelog. Komisija je ocenila, da se je v razredu slivovcev najbolje odrezal slivovec g. Tomažič Franca, Huje 33, 2. mesto je dosegel slivovec g. Oblak Milenka, Rozmanova 19, 11. Bistrica, 3. mesto pa je zasedel slivovec g. Udovič Franca, Kilovče 12. V razredu jabolčnega žganja se je najbolje odrezal sadjevec g. Šiškovič Igorja, Slivje 21, 2. mesto pa sta si delila sadjevca g. Miše Matjaža, Sabonje 9 in g. Biščak Antona Buje 5,3.mesto pa je zasedel sadjevec g. Prelog Toma, Zarečje 20. V razredu hruškovih žganj -tepkovcev je 1. mesto zasedel tepkovc g. Tomažič Franca, Huje 33,2. mesto pa tepkovc g. Cek Lovrenca, Huje 17a. Poz degustaciji je sledila vodena degustacija najboljših žganj in seveda tudi tipičnih napak. Ocenjevanje žganj smo zaključili s podelitvijo priznanj in nagrad za najboljša žganja. Danijela Volk - . S£S[r^4HKk ■ -#* rjf g 1 Fe IBM .j fj Degustacija godilo se bo._________________________________________________ 8. DO 15. MAJ 2001 - TEDEN RDEČEGA KRIŽA Ob Mednarodnem dnevu Rdečega križa, S.maju in Tednu RK od 8. do 15. maja, vsa nacionalna društva Rdečega križa počastijo največji humanitarni praznik z različnimi manifestacijami, delovnimi akcijami, sprejemom novih članov, z oceno uspešnosti humanitarnih programov v preteklem letu in sprejemom prioritetnih nalog za naprej. Slovenski Rdeči križ pospešeno uveljavlja in izvaja programe za pomoč ljudem, hkrati pa vpeljuje nove oblike in išče možnosti za pridobivanje potrebnih sredstev za te programe. Prav pred kratkim smo lahko spremljali na TVS akcijo Zidak dobre volje, s katero so se zbirala sredstva za nadaljevanje posodobitve zdravilišča in okrevališča Debeli rtič, vsa gospodinjstva so tudi že prejela posebne položnice, s katerimi se zbirajo sredstva za pomoč ogroženim Sosed sosedu, pa v jesenskem času odmevna akcija Nikoli sami. Preko dvestotisoč donatorjev se letno odzove na ta klic. Tudi javnomnenjske raziskave o poznavanju vloge Rdečega križa, o pripravljenosti sodelovanja in podpore programov so zelo ohrabjujoče, saj se preko 70% anketiranih prebivalcev Slovenije pozitivno opredeljuje do te naše največje humanitarne organizacije. Če pa omenimo še najširšo in najplemenitejšo solidarnostno odzivanje med Slovenci - na darovanje krvi, smo lahko upravičeno ponosni. Kako bomo v naši občini obeležili ta pomemben teden? - začenši z 8. majem, ko bomo na široko odprli vrata naše organizacije in povabili vse, da nas ta dan obiščejo. Pripravili bomo razstavo o naši dejavnosti, vrteli fdme z različnimi vsebinami, predstavili Ženevske konvencije, na ogled bodo različne zloženke založbe RKS, prikazali bomo oživljanje in merili pritisk. -razpošiljali bomo razglednice “Moč humanosti” z namenom zahvale in spodbude mnogim, ki nam pri naših programih pomagajo. -prav tako bo v tem tednu po osnovnih šolah potekala akcija “Tolar za sošolca”, s katero motiviramo otroke, da v tem tednu storijo vsaj eno dobro delo, istočasno pa jih pozivamo, da se odrečejo 1 kepici sladoleda za sklad za pomoč sošolcem v stiski. -na Radiu 94 bomo sekretarke RK notranjske regije pripravile oddajo o RK, o načelih, znaku, Ženevskih konvencijah, z nagradnimi vprašanji za poslušalce. -v soboto, 12.maja organiziramo izlet za aktiviste in prijatelje RK na Koroško. -teden bomo zaključili s tradicionalno stojnico, ki jo bomo z mladimi postavili v času bistriškega sejma, kjer bomo prodajali različne artikle iz založbe RKS, merili pritisk, prikazovali oživljanje, zbirali prispevke, ... Nekaj o zgodovini Rdečega križa Zgodovina človeštva je stara toliko kot zgodovina nečloveštva. Skozi stoletja zgodovine smo bili priče neprestanemu divjanju krutosti in poskusov nadvladanja močnih nad šibkimi. Prav tolikokrat pa so se ob pojavih neizmernih kmtosti pojavljala tudi humana dejanja, ki pa so bile le svetle izjeme. Vse tako skozi zgodovino do 24. junija 1859, ko se je kot posledica hude bitke v bližini severnoitalijanskega mesteca Solferino, kjer je po šestnajstih urah bitke na bojišču obležalo preko 40.000 mrtvih in ranjenih vojakov, zgodil kasnejši preobrat. Švicarski trgovec Henry Dunant se je v tistem usodnem času oziral za trgovskimi posli z Napoleonom III. Pred Švicaijevimi očmi so se odvijali grozoviti prizori smrti in hudega trpljenja, krikov ranjencev. Organiziral je pomoč za nesrečnike s pomočjo lokalnih prebivalcev, ne glede na to , kateri strani so pripadali. Ko se je vrnil v Švico, je napisal znamenito knjigo Spomini na Solferino, ki je temeljito razburila tedanjo Evropo. Predlagal je ustanovitev društva za pomoč ranjencem in sprejem konvencije, ki bi ščitila ranjene vojake in medicinsko osebje na bojišču. 17. februarja 1863 je Dunant zbral okrog sebe pet Švicarjev, ki so ustanovili Mednarodni odbor za pomoč ranjencem v vojni in je ta pozneje postal Mednarodni odbor Rdečega križa. Po ustanovitvi odbora sije pet članov začelo prizadevati za uresničitev zamisli, ki jo je Dunant objavil v svoji knjigi. Na njihovo povabilo so se zastopniki 16 držav in štirih človekoljubnih organizacij zbrali na meddržavni konferenci, ki seje začela 26. oktobra 1863, ko so ustanovili Rdeči križ in sprejeli tudi znak, rdeči križ na belem polju. Na konferenci je bilo sprejetih deset sklepov, po katerih naj bi se začela ustanavljati v vsaki državi nacionalna društva za pomoč, ki naj bi pomagala vojni saniteti v vojnem času, v mirnem času pa bi se društva urila, usposabljala prostovoljne sodelavce in zbirala materialno pomoč. Leto kasneje, 12. avgusta 1864 je bil v Ženevi, na diplomatski konferenci sprejet prvi pravni akt, ki je v vojnem času ščitil ranjene na bojnem polju in Zgodilo se je * I v WV/ J w 9 zdravstveno osebje in se danes imenuje I. Ženevska konvencija za zaščito ranjencem in bolnikom na bojnem polju. Sledi leto 1899, ko je bila sprejeta. II. Ženevska konvencija, ki govori o zaščiti ranjencev, bolnikov in brodolomcev v oboroženih silah na morju, leta 1949 sledita III. Ženevska konvencija, ki govori o ravnanju z vojnimi ujetniki in IV. Ženevska konvencija, ki govori o zaščiti civilnih oseb, ter uskladitev besedil prvih dveh. Tako so potem postale štiri Ženevske konvencije z dne 12. avgusta 1949. Vsebujejo 429 členov. Leta 1977 sta bila sprejeta še dva dopolnilna protokola, k štirim Ženevskim konvencijam iz leta 1949, ki izboljšujeta zaščito žrtev mednarodnih (I.protokol) in mednarodnih (Il.protokol) oboroženih spopadov. Že ob obisku Henryja Dunanta na bojišču, je bilo dejstvo, da so je velika pomanjkljivost slabega dela medicinske službe ta, da niso bili ustrezno označeni in s tem tudi zaščiteni. Izkazala se je velika potreba po enotnem znaku. Tako so na konferenci 1863 leta sprejeli kot enoten znak rdeči križ na belem polju kot razpoznavni znak društev za pomoč ranjenim vojakom. S sprejetjem I. Ženevske konvencije, je bil sprejet tudi znak rdeči križ na belem polju kot zaščitni znak medicinskih služb oboroženih sil. Nekaterim, pretežno muslimanskim deželam, pa takšna rešitev ni ustrezala. Že med rusko-turško vojno na Balkanu, se je otomanski imperij odločil namesto rdečega križa uporabljati rdeč polmesec na belem polju. Perzija pa je imela svoj predlog in je uporabljala rdečega leva s soncem na belem ozadju. Te države so tudi izrazile zadržke do Ženevskih konvencij, zato so v konvencijah vse tri znake priznali. Po letu 1980 seje Iran odločil, da ne bo več uporabljal rdečega leva s soncem. Tako j e leta 1982 Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca za svoj znak izbrala rdeči križ in rdeči polmesec. Znak se uporablja: v vojnem času kot simbol zaščite (v zaščitne namene). To je temeljni (lomen znaka. Med spopadi pomeni vidno znamenje zaščite, ki jo dajejo Ženevske konvencije. To pomeni, da so ljudje - prostovoljci nacionalnih društev, medicinsko osebje, delegati MORK, medicinske enote (bolnišnice, postaje prve pomoči) in prevozna sredstva pod zaščito konvencij. Znak, ki se uporablja, je velik. V mirnem času je simbol članstva v gibanju (v označevalne namene). Njegov namen je, da označuje, daje oseba ali objekt povezan z Mednarodnim gibanjem Rdečega križa in Rdečega polmeseca, bodisi z nacionalnimi društvi RK ali Rdečega polmeseca bodisi s Federacijo ali z Mednarodnim odborom RK. Pri takšni rabi je znak majhen in opominja, da te organizacije delujejo po temeljnih načelih Gibanja in je torej simbol. Temeljna načela delovanja Rdečega križa: Humanost, Nepristranost, Nevtralnost, Neodvisnost, Prostovoljnost Enotnost in Univerzalnost. Nada Čeligoj Ustanovitelji Rdečega križa 2godilo sg bo PRVEGA APRILA SO IMELI RIBIČI SVOJ PRAZNIK Na prelepo nedeljo, 1.4.2001 so se zbrali ribiči, iz vseh koncev in krajev, na tradicionalnem tekmovanju za naj večj o postrv na j ezeru Klivnik. Zbralo se je kar 163 tekmovalcev, z gosti in sponzoiji pa se jih je zbralo nekaj prek 200. Organizatorji so se zelo potrudili, imeli so postavljen tudi taborniški šotor, v slučaju slabega vremena. N aj večj a ulovljena riba je bila postrv križanka težka kar 2.880 kg, druga pa je bila potočna postrv težka 1.800 kg. Podelili so praktične nagrade do 14.mesta za mladince in 20 praktičnih nagrad za člane. Nagrado je prejel tudi najstarejši tekmovalec g.Ladi - “Deda” iz Postojne. Na tekmovanju so nastopili ribiči iz cele Slovenije. Prišli so iz Ljubljane, Maribora, Postojne, Gorice, Ajdovščine, Kopra, Kranja... ter ribiči prijatelji s sosednje Hrvaške, s Fužin, Buzeta, Reke in Pazina. VABILO ZA UČENCE OSNOVNIH ŠOL I I Osnovno šolci, pišite nam o svojem domačem kraju. Literarni krožki, i bodoči novinarji in pisatelji, tukaj je vaša priložnost. Prispevke pošljite na uredništvo časopisa Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, do konca šolskega leta. Med prispelimi, najboljšimi prispevki, bomo izžrebali tri, ki bodo J prejeli lepo nagrado! KINO Kino na Vidmu začasno zapira svoja vrata. Upravljalec je ponudil opremo v odkup Občini Ilirska Bistrica, Zvezi kulturnih organizacij in nekaterim zainteresiranim društvom. V primeru, da oprema ne bo prodana, bo Kino na Vidmu začelo s predvajanjem predvidoma sptembra meseca. Vzrok za zaprtje je premajhna ponudba filmov 3 Zgodilo se je, 2godilo se bo POVABILO NA NOV SEJEM Športna zveza je v soboto, 14. aprila 2001 pripravila prvi kolesarski sejem v letošnjem letu. Prireditev je potekala v dopoldanskem času v Mladinskem športne parku Nade Žagar v Ilirski Bistrici. Ideja za kolesarki sejem, na katerem bi občani lahko prodali ali kupili predvsem rabljena kolesa, je bil v načrtih že vrsto let. Ob ustanovitvi gorskokolesarskega kluba, pred leti, seje pričakoval tudi porast zanimanja in tovrstnih potreb. Vendar kljub obilici koles, ki jih vidimo na cestah v naših krajih, dejavnost ni zaživela po pričakovanjih. Športna zveza je leta nazaj poskušala z organiziranimi akcijami kolesaijenja, ki pa se niso izkazale za preveč uspešne. Očitno si kolesarski navdušenci težko rezervirajo prav določen dan za udeležbo na skupinski akciji. Na podlagi teh ugotovitev je verjetno smotrneje planirati kolesarski šport v rekreativno-turističnem smislu in ponuditi program občanom v obliki ugodnega nakupa bodisi rabljene opreme ali primerne ugodne cene novih koles pri prodajalcih v občini. Ti, ki jih je kar nekaj, so prav zato povabljeni na omenjeni sejem. Izkazalo se je, da so bili tudi najbolj zainteresirani. Prodajalcev rabljenih koles tokrat res ni bilo veliko. Vseeno je ena stranka prodala oba ponujena bicikla. Druga tega veselja ni imela, čeprav je bilo otroško kolo BMX ponujeno samo za 2.000,00 SIT. Prodano Organizator sije pribeležil nekatere ponudbe in predvsem povpraševanja, ki jih je bilo kar nekaj. V ta namen predvideva, da bi bile tovrstne ponudbe in povpraševanja zbrana na enem mestu in posredovana zainteresiranim strankam. Do nadaljnjega se lahko vsi zainteresirani za informacije obrnejo na Športno zvezo. Še kar številni obiskovalci sejma so si napasli oči tudi na vrhunskih modelih koles, ki jih med ostalimi ponuja trgovina HTC v Ilirski Bistrici (Postojni in Cerknici). Nekoliko bolj zmerni kolesarji so si ogledali ponudbo trgovine Avtoshop, s pretežno Rogovimi kolesi. Športna zveza j e skupaj z Razvojnim centrom (TIC) II. Bistrica pripravila slikovno gradivo in osnutke kolesarskih poti v občinskem merilu. To naj bi bilo podlaga za pripravo resnejšega programa v bodoče. Dejstvo je, daje v Sloveniji vse več označenih in urejenih kolesarskih poti. Po fotografijah sodeč pa so zanimive tudi nekatere lokacije v naši občini (na sliki). Seveda je potrebno za takšen program pripraviti strokovno podlago oziroma izvajalca in zagotoviti določena finančna sredstva. Organizatoiji sejma bodo na osnovi pripomb pripravili, predvidoma 12. maja, podoben sejem na katerem naj bi poleg kolesarske opreme občani prodali ali nabavili vso primemo rabljeno športno opremo od roleijev, kotalk, skirojev do nogometnih čevljev, ribiške opreme in še česa. Organizator bo v ta namen pripravil obvestila na Radiu 94 in tudi na plakatih tako, da bo seznanjenih čimveč občanov. D.Z. VELIKONOČNA RAZSTAVA V GRADU NA DOL JNEM ZEMONU Razstava velikonočnih navad in običajev, je kakor mnogokrat do sedaj pokazala veliko kulturno dediščino našega kraja. Zahvala gre predvsem vsem razstavljalcem, kijih ob tej priložnosti navajamo in upamo na to, da se bodo tudi v prihodnje potmdili, da postane naše življenje in razumevanje preteklosti boljše in celovitejše. SEZNAM RASTAVLJALCEV NA VELIKONOČNI RAZSTAVI NA DOLNJEM ZEMONU: OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA ILIRSKA BISTRICA, OŠ DRAGOTINA KETTEJA ILIRSKA BISTRICA, OŠ TONETA TOMŠIČA KNEŽAK, VRTEC PRI OŠ JELŠANE, OŠ PODGRAD, OŠ PREGARJE, OŠ PODGORA KUTEZEVO IN VRTEC, VRTEC ILIRSKA BISTRICA, VDC ILIRSKA BISTRICA, DRUŠTVO KMEČKIH ZENA ILIRSKA BISTRICA, ROBERT JENKO, CVETLIČARNA LUCI PODGRAD, CVETLIČARNA MARGITA ILIRSKA BISTRICA, VRTNARSTVO URH, PEKARNA MLINOTEST ILIRSKA BISTRICA, PEKARNA PECIVO LJUBICA, PEKARNA DROBTINICA, BALASTV d.o.o.Ilirska Bistrica-prodajni center TRNOVO, GOSTILNA POTOK DOLENJE, PIZZERIJA KUDRA VRBOVO, GOSTILNA POD GRADOM, GORNJA BITNJA, OKREPČEVALNICA PRI KORAJŽNIKU REČICA, Utrinkz razstave OKREPČEVALNICA ZEMONSKA VAGA, OKREPČEVALNICA GRILL DANILO ILIRSKA BISTRICA, PIZZERIJA COCCOLO PODGRAD, RIBARNICA CERKVENIK ILIRSKA BISTRICA, TURISTIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA, TOMŠIČ REBEKA IN NEVENKA, PRINS d.o.o. ILIRSKA BISTRICA, PK PIVKA d.d. PIVKA, USTVARJALNE DELAVNICE “SKOZI VRATA DOMIŠLJIJE” IZ ŠKOFJE LOKE, SUMA INŽENIRING ILIRSKA BISTRICA, MOJCA CELIN, VOJKA PIRIH, KULTURNO DRUŠTVO ALOJZ MIHELČIČ HARIJE, MAŠNCA ILIRSKA BISTRICA, MOJCA MEMON; VAŠČANI VASI DOLNJI ZEMON, KI SO DALI PRTE ALI DRUGE PREDMETE: MARIJA ŠICELJ,BEVCIC MARICA, ŠKRLJ SILVA,BERNARD ŠIRCELJ, VRH JOŽEFA, ŠTEMBERGAR MARICA, BEVCIC PAVLINA, ČRV IVA, KATJA ŠICELJ, ČELIGOJ MARJETA, VRH MILKA, VRH ŠTEFANJA, PERUZIN JOŽEFA, VRH FRANCKA, PERUZIN DANICA, BELCIC SLAVA, ŠKRLJ MILKA, ŠKRLJ VANJA, VILMA MELON, ČELIGOJ VIDA, GRLJ PATRICIJA, DOLGAN EDA, IVANA ŠKRLJ, ŠKRLJ IVANA, IRMA ZAFRED, BELCIC SLAVA; OSTALI: TOMIČ RUZA, UHER LEOPOLDINA, SLAVA GOMBAČ, MARA RENKO, BOŠTJANČIČ JOŽE; PREDSTAVITEV KNJIGE ZGODOVINA SLOVENCEV V ITALIJI 1866 - 2000 TER ZBORNIKA INSTITUTA ZA NOVEJŠO ZGODOVINO Šest doktorjev zgodovinske vede (dr. Milica Kacin Wohinz, dr. Jože Pirjevec, dr. Jurij Perovšek - predsednik zgodovinskih društev Slovenije, dr. Nevenka Troha, dr. Zdenko Čepič, dr. Ervin Dolenc;) se je udeležilo predstavitve knjige Zgodovina Slovencev v Italiji 1866 - 2000 ter zbornika Prispevki za novejšo zgodovino. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica je organiziralo 29.3.2001, v gostilni Danilo, predstavitev obeh za primorski prostor zelo pomembnih edicij. Knjiga Slovenci v Italiji 1866 - 2000 je temeljno zgodovinsko delo pomembno za razumevanje slovensko-italijanskih odnosov skozi zgodovino ter za razumevanje nastajanja naše zahodne državne meje, ki se je skozi obdobja nenehno premikala, dokler se ni dokončno ustalila na črti, kije danes. Knjiga je sicer najprej izšla v italijanščini pri založbi Marsilio ter stajo avtorja dr. Milica Kacin Wohinz in dr. Jože Pirjevec decembra lani predstavila v Rimskem parlamentu Italijanskim poslancem. Delo je demokratično usmerjenim parlamentarcem pomenilo strokovni pripomoček za lažje razumevanje ob sprejemanju Zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji. Letos j e knjiga izšla še v slovenščini z izpopolnjeno vsebino predvsem v izbranih dokumentih in v priloženem slikovnem gradivu, poleg tega pa bibliografia zajema vsa pomembnejša dela, ki so doslej izšla na to temo pri nas v Sloveniji. To knjižno delo je rezultat več desetletij obsegajočega raziskovanja na podlagi arhivskih dokumentov. Takšno strokovno delo smo Slovenci potrebovali, potrebovala pa gaje tudi italijanska javnost, da bo lahko razumela položaj slovenske manjšine v Italiji. Drugi del predstavitve v Ilirski Bistrici je bil namenjen Zborniku instituta za novejšo zgodovino, kije posvečen dr. Milici Kacin Wohinz ob njeni 70. -letnici. Njeno znanstveno raziskovalno delo je bilo skozi vsa desetletja v okviru Instituta za novejšo zgodovino vpeto v proučevanje obdobja med obema vojnama na Primorskem. afotografiji od leve proti desni: Tomo Šajn, predsednik društva za krajevno Zgodovino in kulturo; dr. Ervin Dolenc; dr. Zdenko Čepič; dr. Nevenka Troha; dr. Jože Pirjevec; dr. Milica Kacin VVohinz in Vladimir Čeligoj, tajnik društva Zbornik s svojo zgodovinsko tematiko navezuje na zgodovino Primorske °d srede 19. stol. pa do današnjih dni. Skoraj trideset prispevkov v tem zborniku, tako slovenskih kot hrvaških in italijanskih avtoijev kronološko razvrščenih zaokrožuje in dopolnjuje zgodovino primorskega človeka. Slovenci smo narod, ki se je skozi zgodovino zavedal svoje biti in je svojo usodo sam vzel v svoje roke. Prav to dejstvo pa s svojo vsebinskostjo 'zpričujeta ti dve predstavljeni knjižni deli. Vladimir Čeligoj, univ. dipl. zg. zgodilo se bo SESTIC PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI Zadnja sobota v mesecu marcu je po navadi rezervirana za ljubitelje radijske oddaje PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI: Tako je bilo tudi letos v športni dvorani srednje šolskega centra v Postojni veselo kot že dolgo ne. Uvodne takte v oddajo, katere scenarij je napisal Andrej Bratož je zaigrala Postojnska godba, med mnogimi ansambli in posamezniki pa so se predstavili tudi ansambli iz našega konca kot na primer ansambel SNEŽNIK iz Ilirske Bistrice, ansambel POD LIPO iz Knežaka skupaj z mladinskim mešanim pevskim zborom in ansambel BRATOV ŠTRUKELJ iz Hruškaijev na Notranjskem. Za smeh in razvedrilo pa je tokrat poskrbel prekmurski humorist GEZA FARKAŠ. Zanimivo sceno je pripravil JOŽE NAPOTNIK iz Velenja, tehnično tonsko in televizijsko izvedbo same oddaje pa so realizirali tehniki RADIA 94 in TV Koper - Capodistria. Daje bilo veselo še dolgo v jutranje urice pa so poskrbeli POLJANŠKI, ki so po oddaji igrali za ples. Dvorana je bila tudi letos nabito polna, kar potrjuje, da so prijatelji resnično pravi prijatelji. :v*' • 5 I 1 Obrt in malo gospodarstvo MOJSTRSKI IZPITI - skrajni rok je 31.12.2003 / -------------- ' <■ > Obrtno - cehovska pravila so nastala že v XII. stoletju. Oseba, ki je želela postati član ceha ter s tem pridobiti pravico do opravljanja obrtne dejavnosti, je bila dolžna dokazati svojo usposobljenost pred posebno cehovsko komisijo. Cehovska prisila, mojstrske pravice in obrtne omejitve so bile najprej odpravljene v Franciji (z revolucijo 1789). Na območju Slovenije, kije bila pod francosko oblastjo, so bili cehi odpravljeni v začetku IXX. stoletja. Leta 1859 je Avstroogrska monarhija sprejela obrtni zakon in uzakonila obrtno svobodo, ki je trajala zelo malo časa. Z novelo prej navedenega zakona je bilo leta 1883 ponovno uvedeno preverjanje praktičnega in strokovno - teoretičnega znanja za opravljanje “rokodelskih obrti”. V času Kraljevine Jugoslavije je bil leta 1931 sprejet zakon, kije določal širše vsebine mojstrskih izpitov (poleg preveijanja praktičnih in strokovno - teoretičnih znanj še poslovodna znanja). Ta zakon se je uporabljal v Jugoslaviji v omejenem obsegu tudi po letu 1945, do leta 1963, ko so bili izpiti ukinjeni. Temelj za ponovno uvedbo mojstrskih izpitovje postavil Obrtni zakon leta 1994, kije ponovno vzpostavil vajeniški sistem (dualni sistem poklicnega izobraževanja) ter pomočniške in mojstrske izpite kot osnovo za pridobitev mojstrskega naziva. Mojstrski izpiti so potrebni le za opravljanje obrtnih dejavnosti, določenih z listo A, po letu 2003 pa bodo pogoj za vodenje obrti. Obrtnikom, ki že opravljajo katero izmed obrtnih dejavnosti iz liste A, ni potrebno opravljati mojstrskega izpita, razen če tako želijo. Oseba, ki opravi mojstrski izpit, si pridobi naziv obrtni mojster ter dokazilo, da ima vsa potrebna znanja za vodenje samostojnega obrata, zna in zmore strokovno delo, pozna zakonodajo o obrtni dejavnosti, ima potrebno znanje o organizaciji dela v obratovalnici, znanje za uspešno vodenje v obratu, zna izobraževati in poučevati vajence, zna pripraviti poslovni načrt in analizirati rezultate dela ter obvlada učinkovito poslovno komuniciranje. Kandidat, ki opravi mojstrski izpit izpolnjuje pogoje za vodenje obrtne delavnice in bo lahko v svoji obrtni delavnici izobraževal vajence. Z opravljenim mojstrskim izpitom se pridobi srednja strokovna izobrazba (V. stopnja). SPRIČEVALO Janeza Čekada, iz Dolenj hišna št. 17, da seje resnično pri meni spodaj podpisani kolarski mojster, kotorskega rokodelstva izučil in sicer od 16. Svečana 1891. do 18. Avgusta 1893. leta in bilje v tem času, prav zvest, pošten in marliv v svojem delu, pokoren svojemu mojstra, in za vsako delo kar kolarstva tiče sposoben, torej ga vsakemu kotorskemu mojstra kakor enega izverstnega pomočnika priporočam. v Dolenjah, dne 11. September 1893 V levem kotu pa gre za overitev listine: Vidilo: Županstvo občine Jelšane dne 27. Oktobra 1900 Župan: Hrabar Dokumente nam je za objavo odstopil Čekada Dragotin iz Dolenj, za kar se zahvaljujemo. Najmanj enkrat letno objavi Obrtna zbornica Slovenije razpis za opravljanje vseh mojstrskih izpitov. Razpis je objavljen v reviji “Obrtnik” in na internetu. Postopek za opravljanje mojstrskega izpita se prične s prijavo za izpis, kateri obsega štiri izpitne dele: praktični del, strokovno teoretični 4 |§|§a|ij Cc£« do, AA ^. -V-v y-t- ^-.—v del, poslovno - ekonomski del in pedagoško -andragoški del. Kandidata, kateri vloži pravilno izpolnjeno prijavo z vsemi potrebnimi prilogami, obvesti Obrtna zbornica Slovenije o datumih in krajih opravljanja mojstrskega izpita najkasneje v tridesetih dneh po izteku razpisnega roka. Kandidat mora ob prijavi k mojstrskemu izpitu priložiti tudi dokazilo, da je plačal akontacijo nadomestila za splošne stroške, ki znaša 75.360,00 tolarjev. Preostanek, ki se trenutno giblje od 280.000,00 do 320.000,00 tolarjev, pa je potrebno plačati pred opravljanjem izpita. Glede nato, da je znesek kar velik, svetujemo vsem tistim, ki nameravate začeti z opravljanjem katere izmed obrtnih dejavnosti iz liste A, da slednje uredite najpozneje do 31.12.2003 (do tega datuma namreč še vedno upoštevamo delovne izkušnje - tri leta). Čeprav so mojstrski izpiti značilni predvsem za germanski del Evrope, pa je potrebno poudariti, da za opravljanje obrtnih dejavnosti in dragih (na primer trgovina) obstajajo tako imenovane kvalifikacijske omejitve tudi v romanskih državah (Italija, Francija). Uvedba mojstrskih izpitov ne pomeni samo že navedenih prednosti, temveč tudi zaščito obrti ob vključitvi Slovenije v EU, saj bomo lahko tudi za osebe iz držav članic EU uvedli kvalifikacijske omejitve na področju prostega pretoka oseb, kot ene izmed štirih temeljnih svoboščin, ki veljajo v EU. Ob tej priložnosti vabimo vse, ki imate doma stara spričevala, mogoče vajeniška ali mojstrska ali stara obrtna dovoljenja, da se oglasite na Območni obrtni zbornici v Ilirski Bistrici, kjer lahko dobite tudi preostale informacije glede mojstrskih izpitov. A. Penko TURISTIČNA ZVEZA NAGRAJUJE DOMAČE GOSTILNE PRIZNANJE “GOSTILNI POD GRADOM” Letošnji spomladanski sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani med 3. in 7. aprilom je bil znova posvečen vinu in kulinariki, kar j e bilo tudi geslo tega sejma. Sejem je znova zbral vse, ki na Slovenskem, na sosednjem Hrvaškem in Italiji in še desetih dragih državah, ki kaj pomenijo na področju proizvodnje in ponudbe vin. Sejem je obiskalo nad trideset tisoč obiskovalcev. Tudi tokrat se je ob samem sejmu zvrstilo mnogo prireditev, ki so popestrile dogajanje na sejmu. Omenimo le pomemben zbor turističnih delavcev, ki gaje sklicala Turistična zveza Slovenije v sredo, 4. aprila t.l. Z nekaterimi predavanji znanih uspešnih turističnih sodelavcev o pomenu uveljavljanja domače ponudbe v domačih gostilnah je Turistična zveza Slovenije zaključila dvoletno vsedržavno ocenjevalno akcijo “kulinarika in vino v turizmu” za leti 1999 in 2000. Priznanja je prejelo dvajset domačih gostiln, ki jih je posebna komisija ocenila, da uspešno in izvirno vključujejo domače elemente prehrane in domača vina v svojo ponudbo in s tem pomembno razvijajo pravilni pristop do turizma. Iz rok predsednika TZS dr. Marjana Rožiča in Janeza Podobnika, častnega predsednika omenjene turistične dvoletne akcije j e priznanje prejela tudi ga Dunja FRANK, lastnica GOSTILNE POD GRADOM iz Gornje Bitnje, katere družinska gostilna tudi sicer prejema mnoga visoka priznanja. Čestitke tudi v imenu uredništva in bralcev SNEŽNIKA. 6 Vojko Čeligoj ZA ODPRTO MEJO S HRVAŠKO Prizadevanja, da bi tudi naša država čimprej ratificirala Sporazum o maloobmejnem prometu z Republiko Hrvatsko, se nadaljujejo. Primorski poslanci v Državnem zboru RS so o tem spregovorili tudi na svojem drugem sestanku kluba primorskih poslancev konec marca. Z vstopom v Evropsko skupnost bo nad bilateralnimi sporazumi posameznih članic gotovo “viselo potrebno soglasje” vseh članic skupnosti. Tu je razlog da se za ratifikacijo dejansko dvakrat mudi. Najprej se mudi zaradi ljudi ob meji, ki težko pričakujejo odprto mejo pa tudi, mudi se, da bi podpisa prišlo še pred pristopom Slovenije k Evropski skupnosti. Žal so primorski poslanci ugotovili, da na posebno pismo, ki so ga že konec januarja naslovili predsedniku Ustavnega sodišča g. Francu Testenu še niso dobili odgovora. Posredno smo zvedeli, daje ustavno sodišče omenjeno zadevo obravnavalo že nekajkrat in da bo z obravnavo še nadaljevalo. Žal odločitve Ustavnega sodišča še ni. Podobno pobudo so Ustavnemu sodišču poslali tudi poslanci z območja Brežič, kjer ljudi pestijo podobne težave. Prav od sodbe ustavnega sodišča, če je sporazum o maloobmejnem prometu s Hrvaško skladen z ustavo ali ne, je odvisna ratifikacija tega sporazuma. Pismo, ki so ga podpisali in odposlali Ustavnemu sodišču Slovenije primorski poslanci glasi: Državni zbor Republike Slovenije Klub Primorskih poslancev Ilirska Bistrica, 29. jan. 2001 USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE g. predsednik FRANC TESTEN Spoštovani g. predsednik! Kot Vam je dobro znano, je ratifikacija sporazuma o obmejnem prometu med Slovenijo in Hrvaško v državnem zboru zastala, potem, ko je skupina poslank in poslancev zaprosila sodišče, ki mu predsedujete, da presodi njegovo ustavno skladnost Od vložitve te pobude je že minilo leto dni, kar se nam zdi relativno dolgo, če pomislimo, da bo omenjeni sporazum, ko bi začel veljati omogočil odpravo cele vrste težav, s katerimi se prebivalci obmejnih krajev v njihovem življenju in delu skorajda dnevno srečujejo. Zavoljo tega Vas vljudno prosimo, da postorite vse, karje v Vaši moči, da se Ustavno sodišče do sporazuma čimprej opredeli in ga tako vrne v odločanje državnemu zboru. Prepričani v Vaše razumevanje in sodelovanje Vas spoštljivo pozdravljamo! Primorski poslanci: Samo Bevk (ZLSD), Ivan Božič (SLS+SKD), Mihael Brejc (SDS), Vojko Čeligoj (DeSUS), JuriAurelio (ZLSD), Ivan Mamič (NSi), Dor jan Maršič (LDS), Igor Štemberger (SMS) in Davorin Terčon (LDS). Ker so poslanci naslovili posebno pismo tudi je bil na splošno zadovoljstvo v kratkem nato tudi predsedniku italijanskega senata g. Nicoli sprejet, bi lahko mirne duše zaključili, da “imamo Mancciniju v zvezi s težko pričakovanim sprejetjem primorski poslanci večji vpliv v Rimu, kot v zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji in ki Ljubljani!” Vojko Čeligoj DNEVNI CENTER NOVA MOŽNOST ZA VARSTVO IN POMOČ STAREJŠEMU ČLOVEKU Raziskave kažejo, da se tudi Slovenija že sooča z dejstvom, da Prestopa rob demografskega praga, saj delež starejših od 65 let že dosega 13 odstotkov prebivalstva. Iz raziskav, ki so bile opravljene v Sloveniji, je razvidno, da že okrog 12 odstotkov ljudi starih nad 65 let ne zmore v celoti skrbeti zase; 5 odstotkov jih potrebuje stalno pomoč pri osebni negi in skoraj 25 odstotkov starejših ljudi potrebuje pomoč v gospodinjstvu in pri osebni negi. Projekcije pa kažejo, da se bo število prebivalcev, ki bodo presegli starostno mejo 65 let do leta 2020 še Povečalo. Navedena dejstva so bila osnova Za pripravo “Programa razvoja varstva starejših oseb” na področju socialnega varstva v Sloveniji do leta omogočena samostojnost do poznih let življenja. Tako so poleg institucionalnega varstva v zavodih predvidene tudi dmge oblike skrbi za starejšega človeka. Možne bodo izbire med varstvom v DNEVNIH CENTRIH ali bivanje v ustreznih STANOVANJIH ZA STAREJŠE LJUDI in VAROVANIH STANOVANJI, STANOVANJSKIH DOMOVIH, ali pa se bodo starejši ljudje odločali za različne oblike pomoči, ki ob storitvah na domu vključujejo tudi storitve preko TELEKOMUNIKACIJSKIH POVEZAV. Prizadevanja družbe so usmerjena v to, da bi starejši človek čim dlje ostal v svojem okolju, kjer je živel, delal in prijateljeval. Kot ena izmed možnih, organiziranih oblik pomoči starejšim ljudem je tudi DNEVNO VARSTVO. Program predvideva take oblike S b' za starejšega človeka, da mu bo V to obliko varstva se vključujejo starejše osebe, ki zaradi posebnih potreb potrebujejo varovanje, nadzor in pomoč. Dnevno varstvo je tako namenjeno posameznikom, ki še ne potrebujejo zahtevne zdravstvene nege in stacionirane oskrbe. Storitve, ki jih ponuja dnevni center namreč obsegajo: -varovanje, -prehrano, -zdravstveno in socialno oskrbo, -socialno integracijo, zaposlitev in razvedrilo, -po potrebi tudi prevoz. Uporabniki dnevnega varstva so čez dan v Dnevnem centru, ki deluje v sklopu Doma starejših občanov, popoldan pa se vračajo na svoje domove. Namen takega dnevnega centra je: -prevencija sprejema v institucionalno oskrbo, -varovanje, nadzor in pomoč, -alternativna oblika institucionalnemu varstvu, -razbremenitev družinskih članov, -možnost podaljšanja bivanja v lastnem domu, -oblika varstva za krajši čas odsotnosti članov družine s katerimi starejši človek živi. V Domu starejših občanov Ilirska Bistrica je z odprtjem DNEVNEGA CENTRA, poleg institucionalnega varstva starejših ljudi, ponujena tudi možnost dnevnega varstva. Z odprtjem dnevnega centra se tako našim občanom odpirajo nove možnosti dodatne skrbi za starejše ljudi. P.S.: Informacije v zvezi z možnostmi take oblike pomoči vašim bližnjim lahko dobite vsak delovni dan, med 7. in 15. uro osebno v Domu starejših občanov U.Bistrica, ali pa po telefonu na številki 71-41-244. Mira Lenarčič 1 Domače novice iz slovenskega parlamenta IZ POSLANSKIH KLOPI . . . Od zadnjega oglašanja iz parlamenta je Državni zbor Republike Slovenije trikrat zasedal. Konec marca so poslanci zasedali na 4. redni seji, katera seje zaradi obsežnega dnevnega reda (na dnevnem redu je bilo kar 40 točk), zavlekla do Velikonočnih praznikov. Takoj po omenjenih praznikih, 17. aprila so poslanci zopet sedli za poslanske klopi in začeli s 5. redno sejo, ki pa je imela na dnevnem redu “samo” 11 točk. Konec aprila so poslanci namenili 6. izredno sejo le dopolnjenemu predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2001. Na omenjenih treh zasedanjih je bila sprejeta vrsta pomembnih zakonov. Omeniti velja tiste, ki so dodobra razburkali javnost, saj so se pri obravnavi le teh kresala najrazličnejša mnenja. Eden takih zakonov je bil prav gotovo Zakon o telekomunikacijah. To je sistemski zakon, ki bi ga po direkcijah Evropske Unije morali že zdavnaj sprejeti. Najpomembnejša zadeva, ki jo ta zakon ureja, je sprostitev trga telekomunikacijskih storitev. V tem pogledu zakon ni sporen in bil lahko neopazno sprejet. Javnost pa je razburkal problem vračanja prekomernih vlaganj posameznikov in lokalnih skupnosti v telekomunikacije v preteklosti. Pri izpostavljanju omenjene problematike so bili zlasti glasni predstavniki opozicije. Menili so, da bi ta zakon moral urejati tudi načine vračanj v slovensko telefonijo v preteklosti vloženega denarja in dela. Ta denar so morali odšteti vsi tisti, ki so na svojih domovih želeli imeti telefon. In dalj ko je bil njihov dom od večjih centrov, več denarja so morali prispevati. Vladne stranke so menile, da omenjena problematika ne sodi v ta zakon. Tako je bil dosežen nek kompromis, saj so poslanci sprejeli člen, ki vladi nalaga da v 6. mesecih po sprejemu Zakona o telekomunikacijah Državnemu zboru predloži v obravnavo zakon, ki bo urejal vračanje vlaganj lokalnih skupnosti in posameznikov v javno telekomunikacijsko omrežje. V drugem branju so poslanci sprejeli tudi spremembe Zakona o gospodarskih družbah. S sprejetimi spremembami se poenostavlja začetek opravljanja dejavnosti gospodarske družbe. Te spremembe so zlasti pomembne za nove podjetnike, saj se odpravlja vrsta nepotrebnih birokratskih ovir, ki so doslej oteževale začetek delovanja novoustanovljenega podjetja. Obiska delegacije Državnega zbora na sedežu Zveze NATO v Bruslju Slovenije. V preteklih tednih j e bilo na obisku v Sloveniji kar nekaj delegacij iz tujine, poleg tega pa so tudi naši poslanci nekajkrat obiskali druge države. Delegacija Odbora za zunanjo politiko in Odbora za obrambo seje mudila v Belgiji. Obiskala je sedež zveze NATO v Bruslju in sedež Vrhovnega poveljstva združenih zavezniških sil za Evropo (SHAPE) v Monsu. V omenjeni delegaciji je bil tudi poslanec SMS-a Igor Štemberger. Naša delegacija seje seznanila s procesom širitve zveze NATO in akcijskim načrtom za članstvo v omenjeni zvezi. Ključna področja, ki zadevajo akcijski načrt za članstvo posamezne države, med njimi tudi Slovenije, so: pripravljenost in urejenost področja financiranja za članstvo; razvoj človeških virov v okviru oboroženih sil; znanje tujih jezikov, ki so v uporabi v zvezi NATO; razvoj strateških dokumentov, kot podlaga za razvoj obrambe in obrambnega sistema; kompatibilnost nacionalne zakonodaj e na obrambnem področju z zakonodajo, ki je v veljavi v zvezi NATO. Poleg omenjenega je ključnega pomena tudi dosledna zavezanost države k obrambnim reformam, prilagoditvi obrambnih sposobnosti in pripravljenost prispevati tista finančna sredstva, ki so v skladu z merili zveze NATO nujna za primemo obrambno pripravljenost. Brez zapletov ni šlo niti pri sprejemanju Zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Popis bomo v naši državi izvajali čez leto dni. Tu je bilo najbolj kočljivo vprašanje veroizpovedi. Pri vseh dosedanjih popisih smo omenjeno vprašanje imeli na seznamu, ni pa bilo nujno nanj odgovoriti. V ZLSD so menili, da vprašanje veroizpovedi ne sodi v popis prebivalstva, vendar njihov predlog, da bi se omenjeno vprašanje črtalo s popisa, za las ni bil sprejet. Tako bomo tudi v bodoče pri popisu lahko odgovorili kakšne vere smo, ne bo pa nujno na to vprašanje odgovoriti. Tudi na vprašanje o narodnostni pripadnosti bomo lahko odgovorili le, če bomo to želeli. Na omenjena dva vprašanja (veroizpoved, narodnost), pa zagotovo ne bo mogel v našem imenu odgovoriti nekdo dmg v družini, kot j e bilo doslej možno. Če te na primer ni bilo doma ob obisku popisovalcev, je lahko oče, mati, brat... odgovoril tudi v tvojem imenu na vsa zastavljena vprašanja, saj gre zgolj za statistične podatke. Po novem, na predlog LDS, na vprašanje veroizpovedi in narodnosti, tudi najožji dmžinski člani brez pisnega soglasja ne bodo mogli odgovarjati. 5 55 8 Na 4. seji so poslanci ponovno izvolili Jožico Velišček za generalno sekretarko Državnega zbora, to funkcijo je opravljala že v minulem mandatu, za novega guvernerja Banke Slovenije pa so imenovali nekdanjega ministra za finance in dosedanjega poslanca LDS Mitjo Gasparija. Sedaj že bivšemu guvernerju Francetu Arharju seje s koncem marca mandat iztekel. Ker je Mitji Gaspariju z aprilom prenehala poslanska funkcija, je njegovo mesto v parlamentu zasedla nova poslanka iz vrst LDS-a, izvoljena v ljubljanski volilni enoti, Stanislava Stopar. Gospo Stanislavo rojeno 11.11.1943, iz Lukovice vežejo vezi tudi na naše kraje. Po poklicu je učiteljica in del svojega službovanja je opravila na bistriškem. Svoj čas je službovala v Šembijah, poleg spominov na preteklo službovanje pa jo na naše kraje veže tudi življenjski sopotnik, saj je njen mož doma z Velikega brda. Državni zbor Republike Slovenije ni le zakonodajna veja oblasti v naši državi, pač pa opravlja tudi pomembno mednarodno dejavnost države Pestro mednarodno dejavnost našega parlamenta je v minulih dneh zaznamoval tudi obisk naše delegacije v Zvezni republiki Nemčiji. V tej delegaciji je prav tako sodeloval poslanec SMS-a Igor Štemberger, kot član Odbora za zunanjo politiko. Delegacija je obiskala nekdanjo vzhodno-nemško deželo Saško z glavnim mestom Dresden, kjer so potekali pogovori v smeri izboljšanja gospodarskih vezi. Nemčija je sicer naš najpomembnejši gospodarski partner, vendar moramo vedeti, da gre skoraj izključno za sodelovanje z le dvema nemškima zveznima deželama (Bavarsko in Baden-Wurttemberg). V ta namen bo že jeseni našo državo obiskala delegacija gospodarstvenikov iz Saške. V nadaljevanju obiska Zvezne republike Nemčije se je naša delegacija mudila v Berlinu, kjer je obiskala nemški parlament. Naši poslanci so se sestali z vodji pomembnejših strank in seveda s predsednikom nemškega parlamenta-Bundestaga, gospodom Wolfgangom Thiersejem. V pogovorih z nemškimi kolegi je bilo v glavnem govora o približevanju Slovenije k Evropski Uniji. Vrnimo se k domačemu dogajanju. V prihodnjih dneh lahko pričakujemo veliko vroče krvi pri razpravah o napovedanem novem poslovniku Državnega zbora. Predlagani poslovnik bi pospešil sprejemanje zakonov, vendar bi z omejitvami pri razpravah in še z nekaterimi predlaganimi spremembami poslancem jemal moč in besedo. Temu nasprotujejo opozicijske stranke, ker menijo da jim bo na ta način odvzeto še edino orožje katerega se lahko poslužujejo. Burna razprava se obeta tudi pri spremembah Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih umetne oploditve z biomedicinsko pomočjo. Omenjeni zakon predlagajo poslanci LDS-a, bistvena sprememba pa je v tem, da bi bile po novem zakonu do umetne oploditve upravičene tudi samske ženske, celo tiste ki niso neplodne. Po sedanjem zakonu imajo možnost umetne oploditve le neplodni zakonski pari in pari, ki živijo v izvenzakonski zvezi. Kaj bo prinesel nov zakon bomo videli v naslednjih dneh. Igor Štemberger CE BI BILA JAZ MOJA MAMA, BI MANJ TEŽILA SVOJI HČERKI Nekaj takšnih in drugačnih misli seje porodilo učenkam 8.c razreda in osnovne šole Antona Žnideršiča. Odgovarjale so na anketo glede žensk, ženstvenosti ter pomenu poklica in prostega časa. Poglejmo si vprašanja in odgovore. 1. Ali si vesela, da si se rodila kot ženska? 100% da. 2. Razloži zakaj? -ker poznam veliko lepih in dobrih fantov; -ker tako imam tudi nekatere prednosti; -ker se mi zdi, da imajo ženske več možnosti za uspeh, so bolj nežne in materinske; -pač ?; -zato ker se znamo dokazat, da smo prav tako dobre kot moški in še boljše, smo bolj razumljive; -ker mi je všeč materinstvo in nasploh biti ženska... 3. Kaj bi, če bi bila ti tvoja mama? -bi manj težila svoji hčerki; -bi bila včasih bolj razumevajoča; -bi bolj popuščala; -bi si privoščila počitek; -bi bila bolj modema; -bi se lepše oblačila; -moja mama je v redu... 4. Če bi bila ti tvoja mama nikoli ne bi... -kadila; -toliko pospravljala; -toliko težila; -prebrala pisem ali dnevnika od hčerke... 5- Kdaj boš imela družino? Čez 5, 13, 10-15,15, 14,10 let. 6. Čemu ali komu boš posvetila svoje življenje? " ljubezni; -družini; -službi; -veselju; -uživanju v prostem času; -otrokom, možu, sebi, zabavi, iskanju osebne sreče, ne vem. 2- Čemu boš posvetila največ časa? -družini; -otrokom in možu; sebi; karieri in prijateljem; 8- Kaj ti pomeni šolanje? -veliko; -izobrazbo; -pametno odločanje; 'Pot do poklica, do lepšega življenja, da bom postala nekaj, možnost za uspeh... 9. Kaj ti pomeni poklic? -premoženje za dmžino; -veselje do dela, ki ga bom opravljala; -veliko, -vir zaslužka, preživetje, možnost, da bom živela samostojno in neodvisno... 10- Ali se boš šminkala? 100% da. 11- Razloži zakaj? 'ker je to običaj vsake ženske; 'ker mi je všeč; -ker na ta način izražaš svoj počutje, ker te polepša, da bom lepša, da bom všeč sebi in okolici... T°rej drage mame, vzemite si več časa zase in za družino, fantje pa se kar Pazite saj stojijo punce kar trdno na tleh. Anketo in odgovore je pripravila Darinka Dekleva Iz šolskih klopi c Učenci OŠ Rudolfa Ukoviča DAN ŠOLE NA OŠ RUDOLFA UKOVIČA V PODGRADU Na OŠ Rudolfa Ukoviča v Podgradu že vrsto let odkrivamo, spoznavamo in ohranjamo dediščino naših vasi. Tudi letos smo, v mesecu marcu, obeležili Dan šole na podoben način. Pripravili smo projekt Zanimivosti in posebnosti naših krajev. Učenci, ki so se v posamezne skupine vključili po svojih interesih, so dober teden prej zbirali podatke, brskali po spominu starih vaščanov, fotografirali, iskali stare vodnjake, studence in lokve in zanimivosti cerkva. Seznanjali so se s kulturo prehranjevanja, oblačenja in družinskega ter družabnega življenja naših prednikov. Iskali in popisovali so najstarejše hiše v vaseh, spoznavali oblačila in igrače. Skupina, ki je z mentorico Ljubico Mezgec odkrivala zgodovino podgrajskega gradu (13.stol.), seje lotila tudi poimenovanj in razlag ledinskih imen, gozdov, hribov in vrtač v okolici gradu. Popis cerkva in njihovih znamenitosti so učenci razkrivali pod vodstvom mentoric Anice Božič, Suzane Grlj in Janje Milostnik. Slikoviti cerkvici sv. Vida ter sv.Krizagona v Hrušici, cerkvi sv. Cirila in Metoda ter sv. Jakoba v Podgradu, sv. Martina v Sabonjah, sv. Magdalene v Podbežah, sv. Roka v Račicah ter sv. Pavla in sv. Jožefa na Starodu so učenci dobro spoznali, kajti tudi cerkve so imele v preteklosti pomembno vlogo pri ohranjanju narodne pripadnosti in jezika v naših krajih. V svoji nalogi o starih hišah so učenci s pomočjo mentorice Danice Kirn zbrali podatke o najstarejših hišah po vaseh, beležili so število hiš strejših od 100 let, njihovo naseljenost in uporabnost. Predstavili so zunanjost in notranjost hiš ter poimenovali posamezne prostore. Voda, ki jo je v preteklosti vedno primanjkovalo, je navdušila skupino pod vodstvom mentorice Marije Štrancar. Učenci so vodo obdelali z jezikovnega in materialnega vidika. Pojasnjevali so besede izvir, buček, studenec, vodnjak, kal in lokev. Popisali so tudi vodna zajetja po vaseh. Najmlajši učenci pa so se pod vodstvom učiteljic Irene Kresevič in Suzane Pečar prvič srečali s preteklostjo. Zbrali so redke stare igrače in jih primerjali s svojimi. Kulturo prehranjevanja sta z učenci popisali mentorici Veronika Gobec in Patricija Pečar. Spoznali so, daje bilo prehranjevanje nekoč preprosto in bolj zdravo, saj je bila večina hrane pridelane doma in pripravljena po domačih receptih. Gospodarsko, upravno in kulturno izobraževalno vlogo Podgrada pred 100 leti so zgodovinarji razkrivali z mentorico Mirko Ivančič. Podgrad je imel v tedanjem času pomembno upravno funkcijo. Tuje bil sedež občine, sodišča, davčnega urada in pošte, nameščenega so imeli celo občinskega zdravnika. Duša tedaj zelo razgibanega življenja je bil župan in deželni poslanec ter veletrgovec Slavoj Jenko. Na njegovo pobudo j e bila ustanovljena Posojilnica in hranilnica, ki je pokrivala celotni severni rob Istre in je bila glavna finančna opora revnemu kmečkemu prebivalstvu. Višek vseh aktivnosti je predstavljalo odprtje Narodnega doma (1905 -tega leta), v katerem so dobili svoje prostore: posojilnica, čitalnica, gospodarska zadruga, pevsko -tamburaško društvo “Gorska vila” ter celo hotel. Z zbranim gradivom smo pripravili zanimivo razstavo, ki so si jo ogledali tudi starši in ostali krajani. OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad 1 1= ‘S £ 1 mmrnmmmmmšmmmmmmmmm Iz solsldh klopi ŽIVAHNO NA PRVA EKO ZASTAVA PREG AR J AH... TUDI V SOSEDNJI V zadnjih mesecih seje v naši šoli na Pregarjah dogajalo marsikaj. Najprej smo veselo pustovali.V torek,27.2.2001 seje naš pustni sprevod sprehodil po vasi Pregaije. Oblekli smo se v različne maske.Veliko nas je bilo in vsaka je bila po svoje lepa. Sama sem bila pikapolonica.Ko smo prišli nazaj v šolo,smo pojedli slastne krofe.Še malo smo plesali in rajali, potem pa odšli domov. Že čez tri dni nas je razveselil sneg.Učiteljice so nas presenetile z novico, da bomo v petek imeli športni dan na snegu.Zjutraj smo se zbrali pred šolo.Kljub napovedi dežja je sonce toplo sijalo.Pošteno smo se nasankali in naužili snega. Najlepše pa je bilo to,da smo okepali vse naše učiteljice.Premočeni do kosti smo se pobrali domov. Že kar v navadi je,da vsako leto v mesecu marcu pripravimo proslavo.Namenimo jo vsem mamam,babicam,tetam,stricem...vsem,ki nas pridejo pogledat.Letošnja prireditev j e bila 23. marca in na njej smo nastopali skoraj vsi učenci naše šole. Obiskovalke smo razveselili z lepimi prtički,ki smo jih sami poslikali. Po predstavi smo se posladkali z drobnim pecivom in veseli odšli domov. V V sredo, 4.4.2001 smo na naši šoli imeli dan odprtih vrat.Bližajoči se velikonočni prazniki so bili navdih za osem skupin,v katere so se učenci razdelili.V vsaki skupini so pod vodstvom mentorja ali mentorice nastajali prekrasni izdelki.Za veliko noč so najbolj značilni pirhi.Zato smo na ta dan v našo šolo povabili gospo Antonijo Krebelj iz Suhorja, ki nam je pokazala kako se praska pirhe.Ker se na veliko noč tudi nese v košaricah “žegen “v cerkev, je prišel gospod Viktor Ludvik in nas učil plesti košare.Izdelovali pa smo še butare in velikonočne okraske.Deklice so vezle prtičke, malošolarji pa sojih ročno poslikavali. V osmi skupini sva bila novinarja, ki sva dogajanje spremljala in vse skrbno zabeležila. Na končuje nastal plakat.Iz kuhinje je zadišalo po piškotih in pincah, na mizah pa je bilo razstavljeno vse, kar j e v teh nekaj urah nastalo.Še fotografija za konec in dan odprtih vrat seje iztekel. Vsi izdelki so bili na ogled na velikonočni razstavi, ki je bila letos v gradu na Dolnjem Zemonu. Martina Šuler HRVAŠKI Mednarodni projekt eko šol je utemeljen 1981-tega leta pri Svetu Evrope. Ta mednarodni program načrtno in celostno ukvarja okoljsko vzgojo v osnovne in srednje šole. Prve slovenske šole so se vključile pred petimi leti. Trenutno je v Sloveniji v projekt vključenih 85 šol, v Evropi pa okoli 5000. Šola, ki se vključi v projekt “Eko šola kot način življenja”, pripravi okoljevarstveni letni načrt, ki je sestavni del letnega delovnega načrta šole. Natančno določi vsebine in dejavnosti, ki se izvajajo med poukom in ob pouku z različnimi projektnimi nalogami. Vse projektne naloge so tesno povezane s problematiko kraja in se izvajajo v sodelovanju z zunanjimi sodelavci in strokovnjaki z različnih področij. Med učitelji je potrebno dobro sodelovanje in velika mera entuziazma. Učenci pod skrbnim vodstvom raziskujejo, proučujejo, skrbijo za čistejše in bolj urejeno okolje v šoli in kraju, vplivajo na starše in ostale krajane, svoje dejavnosti pa posredujejo širši javnosti. Šola, ki uresniči vse v programu predvidene korake in doseže opazne rezultate v izboljšanju okolja, prejme zeleno eko zastavo, ki je izredno pomembno državno in mednarodno priznanje za okoljsko vzgojo. V Sloveniji je v letih od 1998 do 2000 eko zastavo prejelo 43 šol, kar je 10% vseh slovenskih osnovnih šol. Med njimi je tudi naša Osnovna Šola Jelšane. ki je s 55-timi učenci med najmanjšimi eko šolami. Pred tremi leti so se v mednarodni projekt Eko šola, kot način življenja vključile tudi prve hrvaške šole. Z njimi ves čas sodeluje in jim svetuje slovenska nacionalna koordinatorica ga. prof. Nada Pavšer. OŠ Jelšane smo obmejna šola, ki sodeluje z bližnjimi šolami v sosednji republiki, in ga.Pavšer je prav nas izbrala za predstavnike slovenskih eko šol na svečani prireditvi, kije bila 22.marca 2001 na OŠ RIKARDA KATALINIČA JERETOVA v Opatiji, ko so na svetovni dan voda dvignili prvo eko zastavo na Elrvaškem. Pomembnemu dogodku so posvetile pozornost lokalne in državne oblasti ter mediji. Pri realizaciji projekta so opatijski šoli pomagali donatoiji in številni sponzorji. Kulturni program je vse prisotne navdušil s sproščenim in prefinjenim nastopom mladih recitatorjev, pevcev in plesalcev. Minattijeva pesem Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav reko, drevo ali kamen... je zaključila mnogo lepih misli, izrečenih o naravi in za naravo. Sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi šolami, ki želijo upravljati z okoljem v skladu z evropskimi standardi in s svojim delovanjem izboljšati kvaliteto bivanja na našem planetu, se bo prav gotovo uspešno nadaljevalo. Nika Štok, OŠ Jelšane OBVESTILO CZNI v nadaljevanju Civilno združenje za nadzor nad institucijami je pravna oseba zasebnega prava, vpisana v register društev, ki pomaga članom pri odkrivanju nepravilnosti v slovenskih institucijah (vse vrste sodišč, državna administracija...) katerih posamezniki delujejo z nekontrolirano močjo neobjektivnih ocen na posledice navadnega državljana. Spletne strani na internetu bodo kmalu vsebovale osnovne podatke združenja, statut, možnost včlanitve, oblike strokovne pomoči, članom združenja pa obelodanitev njih problemov. Vseslovenska peticija k podpori združenju v zahtevi za ukinitev trajnega mandata in imunitete sodnikom, seje dne 26-tega t.m. iztekla. S številom podpisov se seznani Državni zbor in Vlado RS Informacije na Franetič 05/ 788 00 33, Drobnič 05/ 653 24 26 ali Kreslin 02/ 681 26 31 FIZIOTERAPIJA Maii« in trgovina \V&* 'f*#* Rozmanova ul. 1 » « » f 6250 Ilirska Bistrica tcl./fax: 05/7 1-41-156 * ORTOPEDSKA OBUTEV * MERILNIKI KRVNEGA PRITISKA * INKONTINENČNI PROGRAM * NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE * VSI OSTALI ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI GOSTILNA s prenočišči POTOK Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)5/71-42-648 GSM: 041H47-657 NUDIMO: MALICE PO 600,00 SIT KOSILA P0 1.200,00 SIT c4 TRGOVINA Sabina Murko s.p. Bazoviška 32, 6250 II. Bistrica tel.: 05/71-00-610 AKCIJA, AKCIJA BETI, BOA PROGRAM, TEKSTIL... PO AKCIJSKIH ■ ■ TIM MIT d.o.o. -TRGOVINA, PROIZVODNJA, ZASTOPSTVO -PREVOZI, SPECIALNI PREVOZI -EKOLOGIJA -PRAZNJENJE GREZNIC - ODVOZ ODPADNIH OLJ IN KEMIKALIJ - ČIŠČENJE IN PREBIJANJE KANALIZACIJ BAR CENAH... VABLJENI! GABRJE 3, 6250 ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/714-58-38, fax: 05/714-10-91 GSM: 041/740-583 PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. Ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: plaming@siol.net h /iVn F> E r /? O L TRANSPORT CESTNI PREVOZI: * NAFTNIH DERIVATOV * TEKOČIH KEMIKALIJ * PRAŠKASTIH MATERIALOV -VZDRŽEVANJE GOSPODARSKIH VOZIL -PRALNICA TOVORNIH VOZIL -TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL Pokojninski steber Zavarovalnice Triglav ^ triglav ILIRSKA BISTRICA Prešernova "7 OP Plama-pur Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel. 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 VIDEO TOP 20 ■ 1. SAMO ŠE 60 SEKUND - akcija 11. ZA VSAKO CENO - drama ■ 2. VIHAR VIHARJEV-triler 12. ZBIRALEC KOSTI • triler ■ 3. GLADIATOR - zgodovinski spektakel 13. STIGMATA - triler " 4. MOŽJE X - znanstvena fantastika 14. AMERIŠKA PITA - komedija m 5. PATRIOT-zgodovinski 15. JACK, BRIAN IN ANNA - komedija ■ 6. HIŠA DEBELE MAME ■ komedija 16. ZAKON ZLOČINA-akcija ■ 7. BLACK DOG-akcija 17. OBRAČUN V LAS VEGASU - akcija ™ 8. LEPOTA PO AMERIŠKO - drama 18. OBALA - drama " 9. OPOLDANSKO OBRAČUN - »vestern 19. NEBEŠKO GOSTIŠČE - komedija ■ 10. ERIN BROCKOVICH - drama 20. SONIČNI UDAREC - akcija POSOJAMO IllCi HIMENA DVD ■ PREKO 100 NASLOVOV! SPIRULINA ■i PACIFICA Obogatite svojo prehrano z mikroalgo iz oceanskih globin, ki je naravni vir vitaminov, mineralov, antioksidantov in vseh esencialnih aminokislin. Spirulino PACIFICO lahko kupite v vseh dobro založenih lekarnah in trgovinah z zdravo hrano. i §- n I ofBKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede na telelefon 05/71-00-510 AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E, ILIRSKA BISTRICA tel 05/71-45-855, 041/422-007 NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, A RAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 NOVO ♦ NOVO ♦ NOVO ♦ NOVO ♦ NOVO - LAGUNA II. ŽE ZA 3.846.000,00 SIT ZA POLETNE DNI VAM NUDIMO OMEJENO SERIJO VOZIL * TVVINGO * CLIO * THALIA *KANGOO *MEGANE VSI MODELI AVANTURA IMAJO KLIMO GFtATiS RENAULT AVTOHIŠA Smrdelj Valter sp 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 44 Tel.: 05/71-00-760, Fax: 05/71-00-761 Pri nas vam nudimo kompletno servisno uslugo za vaš avto. Prodajamo nova in stara vozila, naredimo vam tudi prepis rabljenih vozil ter zavarovanje. Nudimo kakovostno servisiranje in optiko za vsa vozila. Montiramo vam avto klimo, avto stekla in pnevmatike. Poleg tega, vam preverimo amortizerje, zavore in očistimo hladilni sistem. Nudimo tudi uslugo avtovleke ter kleparske in ličarske usluge. Vljudno vabljeni! AVTOPREVOZNIŠTVO SLAVKO SMRDELJ S P. Partizanski hrib 12, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 041/544 687 ali 041/ 993 693 GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124 VNPIRNIC4 Bazoviška 19, 05/714-20-77 V mesecu maju nudimo širok izbor daril za birmo in sveto obhajilo. Okvirji za slike, foto albumi, voščilnice, darilni papir... Vabljeni! Obiščite nas in se prepričajte o pestri ponudbi in ugodnih cenah! kolISter OPEL'©- Dolenje 2a, 6254 Jelšane TRGOVINA: 05/788-60-10 AVTOSALON: 05/788-60-09 Pooblaščeni servis Prodaja vozil Originalni rezervni deli l Dodatna oprema Delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. FOTOGRAFSKI STUDIO IN TRGOVINA FOTO FANTAST PTC Mikoza, Bazoviška 32, 05/714-43-11 Ne pozabite, da vam tudi čez vse leto ponujamo ugodne cene storitev: - 4 fotografije za dokumente (nova osebna izkaznica) 950 SIT BfiLfiSTV d.o.o. Diskont Vilharjeva 24, Ilirska Bistrica Tel.: 05/710-10-00 Fax: 05/710-00-01 S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI: PRODAJNI CENTER TRNOVO tel. 05/710-10-00, ODPRT 8-20, NEDELJE 8-12 MARKET POD VRTI tel. 05/710-06-61, ODPRT 7-20, OB NEDELJAH ZAPRTO AGR0TR60VINA KOSEZE tel. 05/7144-310, ODPRTA 8-12 IN 15-19, OB SOBOTAH 8-13, OB NEDELJAH ZAPRTO NOVA TRGOVINA: PE JABLANICA: tel.: 05/ 7144530, ODPRTA 8-12 IN 16-19 OB SOBOTAH 8-12 OB NEDELJAH ZAPRTO NUDIMO VSE ZA PIKNIKE AKCIJSKE CENE: -MULTI ERIKI L-88,00SIT - TARA COLA, ORANŽADA, LEMON, 1,5 L - 99,00 SIT -JUICE FRUCTAL 1L-152,00 SIT -JABOLČNIK FRUCTAL 1L-139,00 SIT - BITTER LEMON FIT 1,5 L -159,00 SIT - OLJE ZVEZDA, 1L STEKLENICA -199,00 SIT Kolektiv našega podjetja Vam želi vesele prvomajske praznike. VLJUDNO VABLJENI! _____ Zdravstvene novice in napotki TRIDESET LET ŠOLE ZA STARŠE V ILIRSKI BISTRICI Šola za starše poteka v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica od leta 1971. Materinsko šolo - tako so jo takrat imenovali, je po vzorcu podobnih šol v ljubljanski regiji pričela izvajati g. Milka Prosen, višja medicinska sestra, v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica zaposlena kot patronažna medicinska sestra. Potrebo po tovrstnem izobraževanju, ki jo je Milka in tudi njene sodelavke čutile na terenu,jo je silila, da je z veliko truda, predvsem pa dobre volje uredila primeren prostor za izvajanje šole - pomagala so bistriška podjetja,izbrala primerne predavatelje , nato pa tudi sama vse do upokojitve šolo vodila. Takrat je šola potekala vsak mesec, obiskovale sojo bodoče mamice v osmem mesecu nosečnosti, že prva leta pa so začeli šolo obiskovati tudi bodoči očetje. Naj omenim, da je bilo takšno izobraževanje takrat organizirano samo v Ljubljani in v Ilirski Bistrici. V naslednjih letih so se šole za starše po enakem vzorcu odpirati tudi po drugih krajih Slovenije. G. Milka Prošenje leta 1988 prejela tudi zlati znak Društva medicinskih sester Slovenije prav za zasluge pri organiziranju in izvajanju zdravstveno vzgojnega dela kakor tudi za uspešno vodenje patronažne službe in službe zdravstvene nege na domu. Danes je šola za starše organizirana štirikrat letno. Vsako izobraževanje je sestavljeno iz šestih predavanj v katerih sodeluje višja medicinska sestra, ki starše seznani s pravilnim potekom nosečnosti in poroda. Babica navzoče seznani s pravilno prehrano dojenčka kakor tudi praktično prikaže osnovne postopke nege dojenčka. Pediatrinja z bodočimi starši poklepeta o zdravem dojenčku, ginekologinja pa staršem poda potrebne podatke glede psihofizične priprave na porod. Razgibanost telesa je zelo pomembna v nosečnosti kakor tudi dobrodošla ob porodu, zato fiziterapevtka v šoli za starše mamice nauči vaje, kiji pomagajo k čim boljši telesni kondiciji. V letošnjem letu smo dodali še razgovor o skrbi za zdravo zobovje nosečnice kakor tudi otroka, ki ga vodi zoboztravnik. Solo še vednoorganizira in vodi patronažna služba Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica, kjer lahko tudi dobite podrobne informacije vsak delovnik med 7 in 8 uro zjutraj. Skupaj traja šola za starše okrog štirinajst ur in je razporejena na nekaj tednov. Šola je pri nas organizirana brezplačno, udeleži pa se jo lahko vsak , ki to želi ne glede katerega otroka pričakuje, ali pa je šolo že obiskoval.Običajno patronažne sestre povabijo bodoče mamice, ki obiskujejo dispanzer za žene v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica, vse ostale, ki želijo obiskovati to šolo, pa morajo to željo posredovati patronažnim sestram, tako, da jih o pričetku šole lahko obvestijo. Šola za starše je le uvod v starševstvo in je za mnoge še velika neznanka s čemer je tudi povezano, da starši le sprejemajo informacije nimajo pa še lastnih izkušenj in ne problemov.Po tridesetih letih uspešnega dela se želim zahvaliti vsem , ki so in ki še danes izvajajo to izobraževanje in jim želim še veliko uspehov. Skrita želja vseh, ki delamo na zdravstvenovzgojnem delu je, da bi v bodoče šolo za starše nadaljevali in sicer za starše otrok v starejših starostnih obdobjih, kjer bi lahko marsikateri problem izpostavili starši sami in ga tudi rešili s pomočjo strokovnega osebja in drugih staršev. Andreja Rebec, referent za ZV ____ Iz življenja društev OBČNI ZBOR PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA ' - mmsmm - 'tmfflmmMmmmmmmmMMm Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva II. Bistrica smo se v soboto 31. marca zbrali na letnem občnem zboru v garažnih prostorih bodočega gasilskega doma v Tmovem.Udeležili so se ga predstavnik Gasilske zveze Slovenije, predsednik in poveljnik Gasilske zveze II. Bistrica, predstavnik Občine II. Bistrica, predstavniki gasilskih društev Knežak, Koritnice, Podgrad, Jelšane, Vrbovo, Podgora,iz sosednje občine gasilci Materije, našega občnega zbora pa so se udeležili tudi gasilci Rep.Hrvaške iz Škalnice, Viškova in gasilci pobratenega dmštva iz Opatije. Zbrane je pozdravil predsednik društva Janko Slavec. Na začetku svojega Poročila je obudil nastanek in delovanje društva saj letos društvo praznuje 115 let plodnega in uspešnega dela. Dejavnosti iz poročila predsednika ne bom našteval, ker jih je kar nekaj, večina pa jih je bila predstavljena kronološko že v Snežniku. Iz poročila pa bi predstavil naslednje.PGD II. Bistrica je tudi v lanskem letu podpisala pogodbo z županom občine o izvajanju javne lokalne službe in pogodbo z Upravo za zaščito in reševanje RS o zaščiti in reševanju v cestnem prometu. Poudaril je, da društvo ni zadovoljno z višino sredstev , kijih lokalna samouprava nameni za zagotavljanje požarne varnosti v občini, saj mora ta sredstva “oplemenititi “ s pridobljenimi sredstvi iz lastne dejavnosti, da zagotovi normalno požarno varnost v občini. Na koncu seje dotaknil še problematike novega gasilskega doma. Kljub Prizadevanju društva v zadnjih letih, da bi pridobili lastništvo (tudi z nakupom) nam to ni uspelo. V lanskem letu smo se odločili, da prekinemo z vsemi deli na novem gasilskem domu saj smo smatrali, daje 32 mil. tolaijev, ki jih je društvo z raznimi pridobitvenimi dejavnostimi pridobilo in privarčevalo v Zadnjih 20 letih (od takrat si društvo prizadeva dobiti lokacijo za nov gasilski dom) ter 2600 prostovoljnih ur, ki so bile s strani članov društva opravljene na gasilskem domu dovolj velik vložek, da društvo pridobi lastništvo, s tem Proda stari gasilski dom, dobljena sredstva pa vloži v nadaljnjo izgradnjo novega gasilskega doma. S širš6 zastavljeno akcijo zbiranja dodatnih finančnih sredstev bi društvo pridobilo sredstva za dokončanje gasilskega doma. Vendar Je to dokončanje vprašljivo saj gre prodaja objekta v javno prodajo in prav zanimivo bo videti, kaj se bo zgodilo če se bo pojavil še kakšen kupec. Gasilci Ugotavljamo, da naša država ne ceni to, da kljub njeni zelo skromni pomoči Pridobi moderen gasilski dom, ki ne bo služil samo PGD II. Bistrica ampak °do v njem urejeni prostori za potrebe ostalih PGD, Gasilske zveze II. Bistrica, delavnica za popravilo in vzdrževanje gasilskih vozil in opreme, pisarne, arhiv, muzejska soba, več namenska sejna soba in da bo brez večjih vlaganj služil naslednjih 100 let. Mogoče bo potrebno problematiko in probleme, ki so društvo spremljali s strani občine in nekaterih državnih institucij pri izgradnji doma povleči iz predalov in jih predstaviti občanom in širši skupnosti. V operativnem poročilu pa je poveljnik dmštva Cveto Rojc poročal, da je dmštvo v letu 2000 imelo 119 intervencij, na katerih je bilo opravljenih 1262 ur. Opozoril je na problem udeležbe gasilcev v dopoldanskem času zaradi problemov, ki jih imajo pri zapustitvi delovnega mesta, opozoril na pomanjkanje opreme za reševanje iz višin (5 nadstropni bloki, osnovni šoli...), pomanjkanje zaščitne opreme gasilcev, in problem šestih vozil, ki so stara 8, 15, 17, 24 in 33 let, ter problem intervencij saj imamo opremo in vozila shranjena na dveh lokacijah. Prebrano j e bilo tudi poročilo mladine, članic, finančno poročilo, poročilo nadzornega odbora, predstavljen je bil tudi program dela za leto 2001. Dmštvo je svojim pioniijem podelilo preventivne bronaste, srebrne in zlate značke, ki si sojih prislužili z uspešnim reševanjem testov, najzaslužnejši pa so napredovali v čin starejši pionir gasilec in mladinec gasilec. 16 članic in članov pa si je z uspešno končanim tečajem prislužilo čin gasilec. Najzaslužnejšim članom so bila podeljena občinska gasilska priznanja, republiško odlikovanje Plamenica pa so prejeli: Boža Rozman. Jože Udovič, Marko Kreševič in Joško Dekleva , priznanja pa je prejelo tudi nekaj članov Dobrovoljnega vatrogasnega dmštva iz Opatije.Za dolgoletno delo v gasilski organizaciji pa so plaketo gasilskega veterana prejeli Marjan Ban, Vojko Čeligoj in Jože Udovič. Na koncu smo v svoje vrste sprejeli šelO pionirjev in 4 člane. JANKO SLA VEC, PGD 1L. BISTRICA | I «" £ 50 letnica Glasbene Glasbena šola vztrajno praznuje. Osrednji koncert j e bil 22. aprila 2001 v dvorani Doma na Vidmu. Ob tej priložnosti praznovanja, bodo izdali brošuro o delovanju glasbene šole v zadnjih petdesetih letih. V nadaljevanju si poglejmo nekaj prispevkov, ki bodo v njej predstavljeni. Iz bistriške glasbene šole je v teh letih izšlo kar nekaj uspešnih glasbenih skupin in glasbenikov. Te so predvsem: Pihalni orkester Ilirska Bistrica Prej ko napišem karkoli o sedanjem pihalnem orkestru, moram poudariti, daje želja po tovrstnem muziciranju v Ilirski Bistrici in okolici zelo stara. Zapisi domačih kronologov in zgodovinarjev pričajo o tem, da segajo prvi začetki godbeništva v petdeseta leta 19. stoletja. Kljub temu, daje ves čas prihajalo do kriz, zaradi katerih trdoživi in vztrajni glasbeniki niso mogli opravljati svojega poslanstva, seje želja po muziciranju ohranila do današnjih dni. Zlati jubilej Glasbene šole Ilirska Bistrica in peta obletnica pihalnega orkestra je seveda priložnost za iskrene čestitke in najboljše želje za prihodnost. Josip Grgasovič, prof. Komorni dekliški zbor “Vox Ilirica,y Ilirska Bistrica Komorni dekliški zbor “Vox Ilirica” je danes uspešen vokalni sestav sedemnajstih mladih pevk pod vodstvom Marije Slosar Lenarčič, profesor,-.. glasbe. Vse skupaj seje začelo v šolskem letu 1984/85, ko seje na pobudo Mar, Slosar Lenarčič zbralo osem učenk, ki so začele prepevati kot “Dekliški ok t Glasbene šole Ilirska Bistrica”. Na prvem nastopu skupine je bilo občinst v o navdušeno. Zbor je nadaljeval z nastopi kot vokalna, kasneje pa kot komorna skupina predvsem za potrebe glasbene šole in na kulturnih prireditvah v obči ni ter izven nje. Godba, ki je v Ilirski Bistrici igrala pred II. svetovno vojno, je delovala tudi po osvoboditvi vse do šestdesetih let, ko sem tudi sam velikokrat sodeloval s takratnimi glasbeniki, ki jih je vodil zanesenjak, domačin Alojz Gartner Dom. Žal je tudi ta orkester zaradi finančnih in kadrovskih težav nehal delovati. Ko omenjam kadrovske težave, mislim predvsem na to, da mora takšen ali podoben orkester tudi danes neprestano izobraževati nove glasbenike, kar lahko počne le v tesnem in načrtnem sodelovanju z glasbeno šolo. To so njeni delavci vsekakor vedeli, sicer pred približno dvajsetimi leti nc bi prišlo do ustanovitve novega pihalnega orkestra, ki gaje vodil Ivo Čargonja. In zgodba seje ponovila. Tudi ta je zaradi istih razlogov nehal delovati. Kvaliteta petja je zelo hitro rasla in zbor je bil večkrat izbran za zaključno revijo najboljših primorskih mladinskih zborov. Opazili pa so nas tudi drugje in to predvsem zaradi petja renesančnih in novejših umetnih pesmi. Po uspehih na “Naši pomladi” so prišla priznanja tudi z dmge revije primorskih zborov, tradicionalne prireditve “Primorska poje”. Že v prvih letih nastopanja na tej reviji je strokovna žirija bistriške pevke vedno uvrščala med najboljše, uradno pa so kvaliteto njihovega petja pokazali rezultati tekmovanja radijskih posnetkov; na prvem tekmovanju leta 1994 je med ženskimi zbori dosegel prvo mesto (zlate glasbene vilice), leta 1995 drugo (srebrne glasbene vilice), leta 1996 zopet prvo, v letu 1999 pa tretje mesto (bronaste glasbene vilice). V letih prepevanja se je zbom poleg navedenih dosežkov zgoddo še marsikaj: samostojni koncerti umetnih, ljudskih ali sakralnih pesmi, prijateljski koncerti, izdaja avdio in video kasete ob 10-letnici delovanja ter različna gostovanja po Sloveniji in tujini. Leta 1997 smo tako po zaslugi zunanje članice in župnika Pečovnika doživele daljni Berlin. Praznična turneja je bila uspešna, saj je o tem poročal nemški radio “Multi cul ti” in berlinska televizija. Decembra leta 2000 pa smo bili s pomočjo Izseljenske matice, Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Zveze kulturnih društev Ilirska Bistrica, občine, glasbene šole ter številnih dobrosrčnih posameznikov in organizacij na gostovanju v Kanadi in Ameriki. Turneja je bila po odzivu občinstva in medijev nadvse uspešna, saj so nas nominirali za “Prešernovo nagrado mesta Cleveland-Amerika 2001”. Današnji pihalni orkester je bil ustanovljen na pobudo učiteljev pred petimi leti, sestavljen pa je izključno iz učencev, ki obiskujejo domačo glasbeno šolo. Orkester seje že v prvem letu predstavil z nekaj skladbami na božično-novoletnem koncertu glasbene šole v Domu na Vidmu in doživel velik uspeh ter topel sprejem pri bistriški publiki. Od tedaj stalno nastopa na srečanjih z drugimi godbami ali na celovečernih koncertih, saj ima v svojih vrstah tudi instrumentalne in vokalne soliste. Orkester je imel nekaj zelo odmevnih nastopov tudi v drugih krajih, ne samo v Ilirski Bistrici. Med najvažnejšimi sta nastop v Državnem zboru Republike Slovenije 25.junija 1997 (dan državnosti), ko nam je osebno čestital predsednik države Milan Kučan in nastop v Ormožu 21. junija 1999, ko smo na tekmovanju slovenskih godb v korakanju in zabavnem programu osvojili srebrno priznanje v drugi težavnostni skupini ter isti dan, na veliko veselje Bistričanov, korakali po ulicah svojega mesta. Kot samostojno društvo j e bil orkester uradno ustanovljen konec oktobra 1997. Vodi ga Josip Grgasovič, prof., njegov predsednik pa je Janez Kirn, dipl. ing. Vse kaže, daje ta mlad kolektiv, ki ima kar 55 članic in članov, zelo homogen in zdrav. Če bo dobil svoje prostore za vaje, se bo lahko številčno razširil in dvignil kvaliteto muziciranja. Letos ga čaka kar nekaj nastopov, od katerih bom omenil le najpomembnejše: 26. aprila - slavnostni koncert ob 5. obletnici delovanja, 13. maja - tekmovanje pihalnih orkestrov Republike Slovenije v koncertnem programu, 19. maja - revija pihalnih orkestrov glasbenih šol Primorske v Novi Gorici, 23. junija - tekmovanje v Ormožu in povabilo “Limene glazbe” iz Makarske enotedenska turneja po Hrvaški v juliju. Zbor je sedaj, čeprav kot samostojno društvo, še vedno tesno povezan z Glasbeno šolo Ilirska Bistrica. Ker smo pevke srednješolke in študentke različnih fakultet, vse pa njene nekdanje ali sedanje učenke, lahko vadimo le enkrat na teden, ko pridemo domov. Že več let nas na klavirju ali orgleh spremlja Martin Lenarčič, študent Akademije za glasbo v Ljubljani. Včasih nas s flavto spremljata tudi Breda Štemberger, prof. flavte, in študentka Meta Kirn. Dejstvo je, da zbor, ki ga že od začetka vodi naša profesorica in dirigentka, ne bi dosegel toliko uspehov, saj ima prav zaradi nje že mesto med najbolj kakovostnimi zbori na Primorskem in tudi na Slovenskem. V zboru seje do sedaj zvrstilo kar 57 pevk. Tiste, ki pojemo sedaj, si želimo z en** našo dirigentko še veliko lepih doživetij in trenutkov, ki nas in naše poslušalce odpeljejo iz današnjega nemirnega sveta. Mojca Rozman, urejevalka zborovske kronike Komorni ansambel Illyricus Nastanek in delovanje Komornega ansambla Illyricus iz Ilirske Bistrice sta neločljivo povezana z bistriško glasbeno šolo. Jedro ansambla predstavljajo prav sedanji in nekdanji učitelji te šole, ki so poleg pedagoškega dela združeno uresničili tudi željo po lastnem glasbenem poustvarjanju oziroma muziciranju v komornih zasedbah. Komorni ansambel Illyricus je nastal leta 1993 na pobudo Adnana Zubčeviča, nekdanjega prvega flavtista dubrovniškega mestnega orkestra, ki je s preselitvijo v Ilirsko Bistrico začel poučevati flavto na bistriški glasbeni šoli. Skupaj z domačinom Bojanom Glavino, učiteljem klavirja in korepetitorjem, sta za sodelovanje pridobila še dva glasbenika iz reškega opernega orkestra: to sta bila violinistka Vesna Colazio Tataj in violončelist Mauro Šestan. Prva vaja ansambla (takrat še v zasedbi kvarteta), na kateri smo se še spoznavali, je bila 3. j anuarj a 1993. Že po štirinaj stih dneh j e Kvartet Illyricus prvič javno nastopil na Premskem gradu, kjer je na literamo-glasbenem večeru ob občinskem kulturnem prazniku izvedel suito v C-duru, J. Ch. Peza. V naslednjih dveh mesecih je kvartet z rednimi vajami, ki so potekale ob nedeljah v prostorih Glasbene šole Ilirska Bistrica, uspel pripraviti celovečerni program z deli baročnih mojstrov, ki gaje izvedel na svojem prvem koncertu 28. februarja 1993 v bistriški cerkvi Sv. Jurija. Naslednje leto so se člani kvarteta dogovorili o razširitvi zasedbe z namenom, da bi poleg baroka lahko izvajali tudi druge stilne zvrsti glasbe. S pridobitvijo treh novih članov je Illyricus iz kvarteta postal ansambel. Nove članice so postale flavtistka Breda Štembergar, takrat še študentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani, čembalistka Dragica Samsa, sicer diplomirana oblikovalka (obe domačinki), ter oboistka in pianistka Andreja Konjedic Lenardič s Huma na Goriških brdih, drugače učiteljica v Glasbeni šoli Nova Gorica in SCGV “E. Komel” Gorica. je ansambel programsko osvežil repertoar tako, daje poleg baročnih del lahko posegal tudi po skladbah mojstrov klasicizma, romantike, impresionizma in vse do partitur našega časa. Komorni ansabel Illyricus dolguje veliko zahvalo za vsestransko podporo in razumevanje tajniku Zveze kulturnih društev (prej ZKO) Ilirska Bistrica Dimitriju Bonanu, brez katerega bi bilo nemogoče organizirati številne nastope in gostovanja. Glasbena šola Ilirska Bistrica je tako z obstojem Illyricusa ena izmed redkih slovenskih glasbenih šol, ki ima tudi stalno delujočo komorno skupino akademsko izobraženih glasbenikov-pedagogov. Komorni ansambel Illyricus pa ostaja v svojem delovanju še naprej odprt za nove člane in nove pobude z osnovnim ciljem obogatitve glasbene in kulturne podobe ilirskobistriške občine. Bojan Glavina, prof ----------------------------------- Koncerti ob 50-letnici Glasbene šole Ilirska Bistrica sobota, 18. november 2000, dvorana glasbene šole Katja Krajnik, viola Nadja Vodišek, klavir nedelja, 19. november 2000, dvorana glasbene šole Urška Lenarčič, klavir Helena Žele, solo petje Tina Balazs, violina Martin Lenarčič, klavir, korepeticije četrtek, 14. december 2000, dvorana Doma na Vidmu Sonja Pahor Torre, klavir sobota, 6. januar 2001, Kapela sester Notre Dame Komorni dekliški zbor “Vox Ilirica” Ilirska Bistrica dirigentka Marija Slosar Lenarčič Komorni ansambel “Illyricus” nedelja, 21. januar 2001, dvorana glasbene šole Damjana skok, orgle Janja konestabo, sopran petek, 2. februar 2001, dvorana glasbene šole harmonikarski orkester dirigentka Miljam Jaksetič Dolgan Andrej Barbiš - harmonika sobota, 10. marec 2001, dvorana glasbene šole oddelek solo petja pod mentorstvom Margarete Togunjac, prof. X____________________________________________________________________) Prvo javno predstavitev v razširjeni zasedbi je imel ansambel 28. februatja 1994 v samostanski kapeli sester de Notre Dame v Trnovem, septembra istega teta pa je prvič gostoval v tujini, in sicer na mednarodnih glasbenim srečanjih v kraju Arqua’ Petrarca blizu Padove. Med pomembnejšimi nastopi velja omeniti dva koncerta v okviru koprskega društva prijateljev - enega v Kopru tn drugega v Izoli, koncert v Zelšah pri Cerknici v okviru Zelških glasbenih večerov, nastop v Križnem hodniku minoritskega samostana v Piranu za mednarodno srečanje evropskih literarnih založnikov, nastop v Nabrežini ob tamkajšnjem občinskem prazniku in nastop v Kulturnem domu Srečka Kosovela v Sežani ob otvoritvi mednarodne likovne razstave Alpe-Adria. Poseben dogodek je pomenilo koncertiranje pred Državnim svetom republike Slovenije v Ljubljani na slavnostni seji ob dnevu državnosti in ob peti obletnici samostojne Slovenije. Takrat je Illyricus izvedel 30-minutni program in ob izbrani družbi ter navzočnosti predsednika Milana Kučana doživel topel sprejem. Zadnji član, kije pristopil k ansamblu, je bil klarinetist Fabrizio Maschio ,z Padove, sedaj tudi član reškega opernega orkestra. Z uvedbo novega glasbila Glasbeni šoli želimo uspešno praznovanje do konca leta in še veliko tekmovalnih in glasbenih uspehov tudi v naslednjih petdesetih letih. ČESTITAMO KOMORNEMU DEKLIŠKEMU PEVSKEMU ZBORU VOX ILIRICA Komorni dekliški zbor Vox Ilirica je dobitnik CLEVELAND PREŠERN AWARD v lem 2000, za najbolj odmeven kulturni nastop. Bistriški pevski zbor je zmagal v konkurenci še devetih nominirancev. Nominiralo ga je Društvo Martin Krpan iz Clevelanda. To je izjemen uspeh za zbor in njegovo voditeljico prof. Marijo Slosar Lenarčič in prva tovrstna nagrada za kateri slovenski pevski zbor. Dekletom še enkrat čestitamo in jim želimo še veliko uspeha v prihodnje. —Dvojna dioptrija— NEVARNI NASVETI Zadnjič sera vam obljubljal izsledke raziskave o vplivu poslušanja torbarskega radia na kupno moč bistriškega prebivalstva. Niti slutil nisem, kakšne daljnosežne posledice ima lahko takšna lahkomiselno izrečena obljuba na spremembo krajevnega podnebja. Tudi besede zmorejo pregrevati ozračje in lahko hitro pride do nepričakovanih lokalnih neviht. Že tako pravijo, da je na zemlji nekaj stopinj prevroče in če bomo še umetno ogrevali naš ubogi narod z vročimi novicami, bo zašla tekstilna industrija v resno krizo, zaradi neprodanih zalog konfekcije. Pomislimo vendar na svoje potomce, da bodo hodili spodobno oblečeni. Vseeno pa me vsakokrat strese, ko pridem v kakšno bistriško trgovino in s strahom pričakujem, kdaj bodo iz skritih zvočnikov spustili name namesto plina kar torbarski ali pa koprski radio, ki me tako omami s svojimi zapeljivimi oddajami, da pozabim pokaj sem prišel. V takšnem stanju daljinske hipnoze, sem zmožen kupovati stvari, ki jih sploh ne potrebujem. Kot, da bi mi nekdo v pol snu prišepetaval kaj naj kupim. Mene kar nese k policam z robo. To se mi dogaja samo tam, kjer imajo prižgan radio. Vem, da bodo strokovnjaki takoj suho pripomnili, da gre za zelo subjektivne občutke in verjetno za motnje sluha, in da teh opažanj na sebi ne smem uporabiti v svoji raziskovalni nalogi kot veljavni model obnašanja. Nič nimam proti pluralizaciji medijev, se pravi proti izmenjavi novic med sosedi, ampak vsaj s kančkom domoljubja, prosim in ne že navsezgodaj. Ob urah, ko ljudje čakajo še neprebujeni v vrstah na kruh, bi se namesto uspavalnih reklam bolj prilegle kakšne brkinske borbene pesmi s kasete Rijove note, da bi folk pogumnejše segal po bistriških pekarskih dobrotah. Drugega tako nimamo, s čimer bi si navsezgodaj potešili lakoto. Recimo brkinsko mleko. Niti torbarji ga nimajo, ampak ga vozijo v Vipavo in od tam nazaj, verjetno zaradi naravnega načina hlajenja. Mi imamo jabolka in kislo zelje, ampak tega ne moreš jesti že navsezgodaj, ker se ne spodobi. Tudi šnopca ne priporočajo na prazen želodec, ker povzroča privide. Za opoldne pa bi v trgovinah predlagal prenos zloglasnega zvonjenja iz Šiške, ki gaje baje slišati po celi Ljubljani brez ojačevalca. Ljudje bi samo vklopili mobitele in ob trenutku tišine prisluhnili temu čudežu in svoje prestolnice kar na lastna ušesa tako vsaj ne bi imeli sitnosti v kakršne je zabredel radio Vatikan, ki baje s svojimi močnimi kratkovalovnimi oddajniki daleč presega dovoljene vrednosti elektromagnetnega sevanja v okolje. Če tako le pomislim, smo lahko kar zadovoljni, da nimamo svojega radia. Še s časopisom ne vemo, kam. Pa bi morali. Na radio vendar k torbarjem ali v Koper in ga tam na glas prebirati svoj im poslušalcem samo za bistriško jezikovno področje. To bi gotovo pozitivno vplivalo na prebivalstvo, saj bo se manj zadrževalo na nevarnih krajih, kakršne znajo biti trgovine, ki človeka samo zmaterializirajo, da misli samo na želodec in se pregrešno do onemoglosti pase z očmi po prepovedani hrani. To ni vzgojno, vam rečem. Ni čudno, da potem hodimo toliko okoli zdravnikov samo zaradi prikritega občutka krivde, ki nam popolnoma spremeni auro. Gotovo veste, kaj je to. Morate vedeti, če berete revije o zdravju. Bistričani imajo vsi plavo, zaradi zatajevane jeze. Če bi brali, oziroma poslušali Snežnik, bi jih kmalu vse pasalo in njihova aura bi bila gotovo spet prijazno zelene barve, ker bi sprostili svoja čustva. Ondan sem pokukal v zdravstveni dom in nisem mogel doumeti, zakaj je takšna gneča pred ordinacijami naših ubogih dohtarjev. Vsi so bili v nekem napetem pričakovanju. Tudi v lekarni je bila vrsta do vrat. Predlagam, da v zdravstvenem domu uvedejo ozvočeno branje Snežnika kot nekakšno pomožno logoterapijo. Prepričan sem, da bi se obnesla. Veste ni vse v materialnih dobrinah, posebno, če jih ne zmorete kupiti, ker človeka spravljajo v občutek nezadoščenosti, če jih samo gleda. Poglejte, kako so pametni Talibani v Afganistanu, ki ne morejo gledati niti Budinega kipa, češ da moti njihovo religiozno razpoloženje, zato so ga lepo porušili pred očmi vsega človeštva. Ne menijo se za nobeno denarno nadomestilo, ki jim ga ponujajo v zameno. Naj vam ne pade kaj podobnega na pamet, da bi šli in porušili zaradi duševnega miru kakšen komaj zgrajeni trgovski tempelj (center). Da se razbremenite jeze, bi zadostovalo, če bi postavili pomanjšan spomenik na koleščkih (kakršnega nameravajo pred nadškofijskim domom v Ljubljani) recimo na ploščadi pod stopniščem Sokolskega doma in bi tisti znameniti kamniti prst kazal proti Mikozi. Po potrebi bi ga lahko obrnili tudi kam drugam, ali pa preselili na novo lokacijo. Odvisno od razpoloženja ljudstva. Če vam ta zamisel ni všeč, si lahko ustanovite podružnico Greenpeaca in postavite vaške straže pred grad Snežnik in ga tako obvarujete pred obnavljanjem. Možnosti za duhovno razvedrilo vam gotovo ne manjka. Samo ozreti se vam je treba okoli sebe. Če vas moti dež, lahko ustanovite nov pevski zbor, ali pa si omislite svoj časopis. Zdaj je to v modi. Samo nikar se ne dolgočasite... Jožko Stegu KAJ NAJRAJŠI BEREJO BISTRČANI? Poglejte si pet najbolj branih knjig v mesecu marcu: ZA MLADINO L Rovvling, J.K.: Harry Potter. Jetnik iz Azkabana 2. Bevk, F.: Tri povesti o tolminskih grofih 3. Grafenauer, N.: Skrivnosti 4. Rovvling, J.K.: Harry Potter. Dvorana skrivnosti 5. Wooding, C.: Viharno nebo ZA ODRASLE 1 .Steel, D.: Pet dni v Parizu 2.Quick, A.: Zapeljevanje 3.Steel, D.: Dragulj 4. Fielding, H.:Na robu pameti 5. Valdes, Z.: Dala sem ti vse življenje Prvo uvrščena knjiga za mladino Četrto uvrščena knjiga za odrasle NOVOSTI V NASI KNJIŽNICI VIDEOKASETE: Aliče v čudežni deželi; Allo, allo!, Kdo je sunil klobaso? Allo, allo!, Zgodnja leta; Za vsako ceno; Bean. 6, Še nikoli videne epizode gospoda Beana; Hiša debele mame; Čmi pes; Bombaši; Bowfmger; Hišni red; Čebelica Maja. 7, Maja in kobilica Selka; Dvojni agent; Za ljubezen do igre; Galaktična pustolovščina; Asterix in dvanajst nalog; Sanjam o Afriki; Tihi glas; LJUBIČ, Milan: Podoba vojaka: Rudolf Maister: general in pesnik; Lokomotivček Tomaž in prijatelji, Jakob in težave z drevesi; Misija condor : Extra large; Najdražje zgodbe, Peter in volk. Zagreb; Samo konji in bedaki...; Bruc iz province; Racmanovo temno jutro; Krik svobode; Kandidat; Opoldanski obračun; Smrkci, Olimpijske igre, Zabava v pižamah, Dirka smrkmobilov; Sneguljčica; Tarzan; Tom in Jerry: največji dosežki; Blitz, cop. 2000 KNJIGE: TUREL, Iztok: Kemija: skripta za študente Fakultete za strojništvo; BUČAR, Bojko, BRGLEZ, Milan, KALIN GOLOB, Monika: Navodila za pisanje: seminarske naloge in diplomska dela; LAMOVEC, Tanja: Načela Gestah terapije za vsakdanje življenje II, Otrok v nas; SMRKE, Marjan: Svetovne religije; KRAŠOVEC, Alenka: Moč v političnih strankah : odnosi med parlamentarnimi in centralnimi deli političnih strank; LAH, Marko: Temelji ekonomije; MLINARIČ, Tine: Beli možje: eseji o mlinih in mlinaijih; KALIGARIČ, Mitja, DAROVEC, Darko (ur.): Rastlinstvo Primorskega krasa in Slovenske Istre: travniki in pašniki; LAH, Avguštin (ur.): Narava in okolje: varstvo in razvoj v Republiki Sloveniji; OBLAK, Maks: Rešene naloge iz dinamike: zbrano gradivo; OBLAK, Maks, KRAMER, Branko, GUBENŠEK, Ivan: Rešene naloge iz statike: zbrano gradivo; OBLAK, Maks, GUBENŠEK, Ivan, KRAMER, Branko: Rešene naloge iz trdnosti: zbrano gradivo; LAH, Avguštin (ur.): Zdravje in okolje : kakovost okolja in življenja konec 20. stoletja: vplivi naravnega in človekovega okolja, vplivi družbenega okolja, hude bolezni našega časa; ŠKAFAR, Branko (ur.): Zmanjšajmo in reciklirajmo: priročnik za pridobivanja znanja o ravnanju z odpadki in za razvijanje okoljevarstvenih navad; BORKO, Elko (ur.), GORIŠEK, Borut (ur.), KRALJ, Božo (ur.), TAKAČ, Iztok (ur.), ARKO, Darja (ur.): Ginekologija; POGELŠEK-PIVK, Angelca, HANŽEKOVIČ, Natalija (ur.): Domača nega bolnika priročnik za nego bolnika; KUKEC, Bojan, HABIČ PREGL, Barbara: Priročnik za dom in družino; VODOPIVEC, Jedert: Vezave srednjeveških rokopisov: strukturne prvine in njihov razvoj; PETRIČ, Franci. Cerkev sv. Tomaža v Ratečah; SIMONIČ, Tone: Osnove veslanja z enolistnim veslom; ALEXANDER, Samantha: Konjušnica Hollywell, Maščevanje; CERAR, Božo: Diplomacija za kulisami; DEXTER, Colin: Tihi svetNicholasa Quinna; DOLENC, Božidar T.: Grenke pomaranče; DONNER, Florinda: Kolo usode; MODIC, Maša: Peklenski načrt; PREGL, Slavko: Odprava zelenega zmaja; PREGL, Slavko: Papiga že spet v šoli. RODOŠEK, Edo: Obračun; TACER, Aleš: Dogodivščine male ideje: zbirke pravljic v nadaljevanjih; VANDOT, Josip: Kekec nad samotnim breznom; ČERNE, Tea: Zgodbe muzej skih predmetov: izbor replik in drugih predmetov iz slovenskih muzejev; NOVA ZVEZDA JE ROJENA Gašper Dolgan, obiskuje glasbeno šolo Ilirska Bistrica že nekaj časa. Začelje s kitaro, nadaljeval s solo petjem in na koncu, za sigurno pristal pri flavti. Star je 12 let, obiskuje 6.b razred Osnovne šole Dragoti Kette in je kjub svoji mladosti resen mlad fant, ki ve kaj bo v življenju počel. Gašper v svojem elementu Flavta, flavta in še enkrat flavta. Po osnovni šoli, verjetno na glasbeno srednjo šolo in potem... Za flavto seje odločil takrat, ko je pri solo petju zagledal plakat s flavtami in tako je prosil mamo, če bi lahko poizkusil tudi sam. Tako je začel s prvimi piski pri prof. Adnanu Zubčeviču. G. Zubčevič je končal flevto pri prof. Borisu Čampi na glasbeni akademiji v Ljubljani, kot odličen študent se je kasneje zaposli v Dubrovniškem filharmoničnem orkestru, kot prva flavta in solist. Profesorje ugotovil, daje Gašper izredno nadarjen in priden otrok ter, “da se bo očitno dalo iz njega kaj narediti”. Tako sta eno leto vadila in vadila ter se na koncu odločila poizkušati na državnem tekmovanju. Njegov uspeh je bil pravi bum in presenečenje za vse. Državno tekmovanje poteka vsake tri leta in udeležujejo se ga zmagovalci regijskih tekmovanj in tisti, ki dosežejo več kot 90 točk. Gašperje bil 4.od 26 -tih tekmovalcev. Na tekmovanju je zaigral tri skladbe, dve od teh sta predpisani: 1 .P.Pascal: Prelude ed dance 2.G.P.Thelemann: Sonata v f - duru, l.stavek J.P.Kuhlav: Menuet Stojan VidJaksetič: SEBE PREGLEJMO Vse danes je rizik, kaj sirote brez bikov tudi ko kupuješ klobase, so od življenja imele. ne veš, če so prašičje ali iz plastične mase. Niso le krave, več je norih stvari, Pravijo, da od zdaj one trdijo, preden se krava bo smela prodati, da smo tudi mi Življenjepis njen mesarji bodo morali prebrati Prepustimo naravi ureja naj svet, Tudi one odslej čas zdrav pretekli bodo matičarja imele, naj človeku bo vzgled. nezakonske čez mejo ne bodo smele. Za zdravo življenje Nič čudnega ni, nam malo je mar, če so znorele, važnejši od zdravja nam je denar. v ______________________________y Gašper rad bere, sodeluje v literarno- novinarskem krožku in dramskem krožku. Pravi, da ga bolj zanima branje in poslušanje glasbe, kakor računalniške igrice. Našli pa smo tudi njegovo slabo točko: namreč gledanje “limonad” po TV. Flavta je najbolj popularen instrument med pihali in trobili. Enako je primerna za fante kakor za punce. Ni predraga, povsod jo lahko neseš, primerna je za resno in zabavno glasbo. Prof. Zubčevič pravi, daje barva igranja odvisna od vsakega posameznike, saj instrument nima jezička. Tako, lahko glasbenik izrazi svoje občutke in svoj karakter. Gašperju to zaenkrat odlično uspeva. Gonilna sila, glasbenega dela družine Dolgan je mama Mirjam, kije tudi sama glasbenica in učiteljica harmonike na glasbeni šoli. Glasba pa jim je v krvi, saj tudi Gašperjev mlajši bratec Blaž, kaže znake glasbene nadarjenosti. Za svojega brata pa pravi, daje siten. Gašper postaja že pravi profesionalec, treme ima malo, pred nastopom, ampak jo odlično obvlada. Pravi, da je najtežje igrati pred domačim občinstvom, tega pa ni opaziti, kar je tudi dokazal s svojim nastopom na Slavnostnem koncertu ob 50 letnici glasbene šole, 22.4.2001. Gašper v bodoče namerava nadaljevati s programom. Vsekakor, pa mu želimo še obilico glasbenih in življenskih uspehov. 1 1 ■ Kultura ZBOROVSKA PESEM IZ KNEŽAKA SEGA PREKO MEJA Zamejsko Kulturno društvo “Rdeča zvezda” in Zveza slovenskih kulturnih društev, sta v nedeljo 11.marca v Zgoniku pripravili prisrčno prireditev “Mimoze za Vas”. Na prireditev, kije potekala v Športno-kultumem centru v Zgoniku, so povabili ob njihovem prazniku predvsem ženske, ki v tem prostoru opravljajo pomembne funkcije v javnem življenju - izvoljene predstavnice v deželnem in občinskih svetih, načelnice ustanov in predsednice številnih društev. Seveda pa se je dvorana napolnila tudi z dmgimi obiskovalci, ljubitelji kulture, iz širše okolice. Programje sicer temeljil predvsem na petju, saj so nastopili trije zamejski zbori. Najprej sta nastopila začasno združena zbora MePZ Rdeča zvezda iz Saleža in Mladinski zbor iz Devina, ki sta lepo izvedla pet pesmi, čeprav je bilo skupnih vaj malo. Naslednja dva zbora sta bila ženska in sicer ŽPZ Ivan Gerbec iz Skednja in ŽPZ Vesna iz Križa. Predstavila sta svež repertoar pod vodstvom novih zborovodij, ki sta prevzela njihovo vodenje v letošnjem letu. Prikazano je bilo res bogato in koristno pevsko znanje, ki bogati kulturno prizorišče obmejnih krajev in ohranja slovensko besedo. Kot goste so organizatoiji medse povabili pevske prijatelje iz Knežaka, MePZ Tabor Kalc 1869, ki v zamejskih krajih ni neznan, saj so nastopili že ob lanskem praznovanju Sv. Martina. Tudi tokratni nastop je bil lepo sprejet in nagrajen z bogatimi aplavzi, še posebej pa je “zažgala” pesem za dodatek, ki so jo kneški pevci posvetili Ignaciju Oti, skladatelju, ki letos praznuje visok jubilej in je bil s soprogo med gosti v dvorani. To je bila njegova pesem “Sanje gredo”, ki jo je premierno izvedel ravno ta zbor. Ne smemo pa ob petju pozabiti bogatih misli posvečenih ženski, družini in razumevanju med partnerji in spoloma, ki so dodatno obogatile cel večer. Na začetku prireditve jih je stkala generalna konzulka Slovenije v Trstu ga. Jadranka Šturm - Kocjanova, med posameznimi pevskimi nastopi pa je svoje misli o ženskem, moškem in skupnem svetu, s precej grenkim priokusom obremenitev sedanjega časa, razpredal mojster besede Ace Mermolja. Poanta njegovih misli je bila, daje najlepša mimoza, kot darilo vsakemu, odkrita beseda med zakonci, med starši in otroci, med prijatelji. Teh besedje v današnjem času nenehnega pehanja za materialnimi dobrinami vse manj, nad čemer se navadno zamislimo šele v starosti, ko je večji del življenja za nami.,Ta večer pa ni bilo tako, saj je pristno druženje med mladimi še nadgradilo prijateljstvo, ki ga meja ne more ločiti in nastali so že novi načrti za skupni projekt, ki ga bodo skušali pevci izpeljati okrog Božiča za še širši krog poslušalcev in ljubiteljev petja. Nastop MePZ Tabor Kalc 1869 iz Knežaka na prireditvi “Primorska poje” v Kopru Mladi kneški pevci in pevke, ki so z gostovanjem popestrili to res lepo prireditev v Zgoniku, pa tudi sicer ne mirujejo. Že v soboto, 17.3. ob 20.uri so skupaj z ilirskobistriško ZKO v Knežaku gostili eno od prireditev revije Primorska poje, na kateri bo nastopilo največ pevcev iz “tujine”, kar dokazuje zaupanje v organizatorske sposobnosti in gostoljubnost za take prireditve. Tokrat so v Knežaku, kije vsekakor ena od “prestolnic” petja, nastopili: ŽPZ “Zarja” DU Postojna, MePZ “Slovan” Padriče, MPZ “Jezero” Doberdob, Kvintet “Ventus” Vipava in MePZ “Gallus Resonent” iz Trsta. Čeprav so bili vsi nastopi kvalitetni, je najbolj ogrel dlani poslušalcev zadnji zbor, kije bil le nekaj dni pozneje tudi med najboljšimi na tekmovanju zborov v Mariboru, kjer je prejel zlato odličje. V petek, 23.3. pa so v okviru Primorske poje na prireditvi v Kopru nastopili tudi sami.Tudi tu so kot zadnji nastopajoči zbor z izbranim repertoarjem doživeli bogat aplavz poslušalcev v koprskem gledališču, ki so zahtevali dodatek, po nastopu pa so bili deležni številnih pohval. Upamo, da bodo uspešni tudi pri ocenjevanju radijskih posnetkov s te revije. V soboto, 24.3.pa je del zbora čakal še nastop z ansamblom “Pod lipo” v oddaji “Prijatelji ostanimo prijatelji” v Postojni in pesem “Serenada, ki so jo izvedli skupaj, je bila deležna vidnega odobravanja tisočglave množice v dvorani. Letošnje poletje pa se člani MePZ Tabor Kalc 1869 odpravljajo na daljše gostovanje v Dalmacijo. Pot s številnimi nastopi jih bo vodila od Reke do Dubrovnika. Za skupne nastope in samostojne koncerte imajo že navezane stike s slovenskimi društvi, prepričani pa so, da bodo njihovemu petju radi prisluhnili tudi domačini in številni turisti, ki v sezoni napolnijo hrvaško obalo. Vsi ti nastopi so dokaz resnega in zavzetega dela mladih pevk in pevcev, ter seveda njihovega pevovodje Vilka Majeriča. Po sedmih letih dela so postali resnični prijatelji, kvaliteta njihovega petja in profesionalnosti nastopov pa seje vidno dvignila in v repertoarju imajo že kar nekaj zahtevnejših pesmi. In kot so že dokazali, ne nameravajo zaspati na lovorikah, temveč želijo še naprej pridno vaditi, nastopati in z dobro pesmijo razveseljevati čim širši krog ljudi. ČLANI MEPZ PROSIJO VSE, KI BI JIM LAHKO POMAGALI PRI URESNIČITVI NJIHOVIH NAČRTOV, DA PRISPEVKE NAKAŽEJO NA ŽIRO RAČUN ZBORA 52210 - 678 - 97757. PRISPEVKI SO VLAGANJA V KULTURO IN ŠTEJEJO KOT DA VČNA OLAJŠA VA. VNAPREJ HVALA VSEM DAROVALCEM! PESNIŠKA ODSTIRANJA V Domu na Vidmu seje 24. marca zgodil zanimiv literarni dogodek, ki bi si zaslužil večjo medijsko pozornost in udeležbo občinstva od tiste, ki se je nakapljala vanj tisti pomladni večer. Študentski klub Ilirska Bistrica in društvo Zgbljena legija sat namreč pripravila svoj prvi skupni literarni večer, kar je za bistriške razmere zelo pogumno in občudovanja vredno dejanje. Za napol prazno dvorano ne moremo kriviti samo pomembne meddržavne nogometne tekme, ki seje tisto poldne odvijala in gotovo pripela k TV ekranom moški del občinstva. Opazil sem osuplost mlajših obiskovalcev, ki so pričakovali od svojih vrstnikov nekaj čisto drugega, kot tisto, kar so slišali iz ust Aleksandra Borenoviča in Matjana Kreblja. Predvsem prvi seje odel v zanje čudno otožno držo samotnega jezdeca v prostrani deželi besede in jim odstriral svoje nepoznane pesniške obraze... Navajeni so ga bili videvati samo v veselih vlogah kot soavtoija in moderatoija uspelih in predvsem zelo obiskanih satiričnih prireditev. Za svojim hrbtom sem slišal čudenje nad resnobnostjo njegovega pesniškega jezika. Ob odhodu se mi je nehote kar samo od sebe pojavilo vprašanje, ki sem siga že večkrat zastavil, namreč ali je pesnik res prostovoljni izgnanec svojega časa in se vanj vrača samo po novo bolečino? Pesem je edini kraj, kamor lahko odloži svojo bivanjsko stisko in jo posreduje naprej. Drugega doma nima. Tega se zaveda tudi sedanji mladi rod bistriških pesnikov, ki smelo zarisuje smeri neba v prostrani deželi v besede na glede na nejasna pričakovanja svojega okolja, ki od njih skoraj zahteva neko breztežno lahkotnost bivanja (Samo študent naj bo in ne pesnik, ki se sprehaja po prepovedanih krajih in spravlja s svojo otožnostjo iz ravnotežja smeha navajeno občinstvo!). Če nas nagovarjajo v resnobnem tonu, pomeni, da se odrekajo brezbrižnemu opazovanju dogajanja okoli sebe in ga želijo spreminjati. Za te svoje pobude si zaslužijo malo številčnejši aplavz od tistega, ki so ga bili deležni v svojem prvem poskusu odstiranja svojih bivanjskih stisk, razen seveda, če pesnik ne sme več razkazovati svojih ran. To početje očitno ni preveč zaželeno, predvsem pa ne javno, ker baje ni spodobno ter vodi v dekadenco. Bolj se prileže kakšen neškodljiv narečni festival ali pa brkinska Sneguljčica s srčno napako, kjer se palčki lahko slačijo, ampak prosim, samo za diskretno osvetljeno zaveso. Pesnik niti tega ne sme početi v svoji besedi, čeprav ga nekam tišči ob pogledu na svet. Tam pa je navadno brez občinstva in sam, kakor zmeraj v svojih pesmih in tudi izven njih. Jožko Stegu Popotovanje po naših vaseh - Dobro polje ...Ob bregu reke Reke so se v davni preteklosti začeli naseljevati ljudje. Najprej tik ob bregu, potem pa vedno više in više. In tako so se naselili tudi na območje, kjer je danes vas Dobrepolje.. Nadmorska višina: 450 m Oddaljenost od Ilirske Bistrice: 3,5 km Število prebivalcev: 67 Z Z rr~ -- ZGODOVINA Do leta 1953 je bila vasi priključena tudi Rečica in vas je tako imela okrog 250 prebivalcev. Verjetno zaradi precejšnje raztresenosti so se Dobrepolje razdelile na dvoje. Ugotovili smo, da so se nekateri ljudje iz Dobropolj v preteklosti zaradi želje po zaslužku preselili na barje v okolico Ljubljane (tam je kraj Dobre Polje). Pri tem nam je pomagala ugotovitev, da se njihove stare narečne besede sploh ne razlikujejo od narečja, ki ga govorimo pri nas. Vendar so bili tam ljudje pod vplivom Ljubljane, tako, da je to narečje zamrlo. Na začetku je bila vas zelo velika. Bila je celo večja kot Trnovo (kar je po svoje čisto logično, glede na to, da so se takrat ljudje naseljevali ob vodi in reka Reka je bila dober pogoj za to). Gospod Vojko Čeligoj je namreč v nekem zapisu našel podatek “Trnovo pri Dobropoljah”. A počasi se vas ni več razvijala, v Bistrici so bili boljši pogoji za življenje in tako so Dobrepolje ostale le majhna vasica, ki danes šteje komaj nekaj čez šestdeset prebivalcev. Pred vojno je blizu Zarečice in Dobropolj deloval tudi rudnik premoga (Koln), v katerem j e bilo zaposlenih kar veliko Dobropolj cev. Po vojni so ga zaprli. Danes tam stoji le še zapuščena rudarska hiša, vhod v rudnik pa ni znan. Takoj po vojni je bilo v 16-tih hišah čez 80 prebivalcev, danes pa živi v 16 hišah 67 vaščanov; od tega 13 otrok in 13 mladih. Tipični priimki, ki se pojavljajo v vasi so: Kastelic, Tomažič, Primc, Janežič, Renko, Dekleva, Samsa in Batista. Stara hišna imena so: Kostanjaiji, Snažetovi, Pri Karlotu, Pri Radetu, Pri Milki Blažovi, Pri Blaževih, Matična, Meljačevi, Barin, Martinik, Hramovc, vencak, Tvvnčna, Flepin, Pošek, Košander, Twnko in Podmouc. %-^Tonetc 9”F,E V fvV X* , v. XX ZARECI C# • X' ; r ' .. X'"’ X tURSKAjV. BISTRi€A>X • V«’’ 't Z X x /; ,X X' uw today. v; nonncemenir' * ■ ~ - Presidenl ments tjiat m nomiccmcnt: . King Ge 31. SIRARNA, 33. BONČA, 1 I 34. LAGO Dl GARDA, 36. | | OSANA, 37. OTMAR. L — — — — — — — — JI REŠITVE APRILSKE KRIŽANKE nam pošljite do 20. maja, na naš naslov: Uredništvo časopisa Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU GRILE DANILO. Snežnik Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: ga-commerce@siol.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d. o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Ivica Smajla dr., Vojko Čeligoj, Ksenija Montani, Maksimilijan Modic dr. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1300 izvodov Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Javno glasilo Sne. nik je vpisano v Evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod številko 1679. 1 ČESTITAMO SREČNEMU NAGRAJENCU IN MU ŽELIMO “DOBER TEK”. — — — — — — — — — J Vodoravno: 1. hrvaški polotok, 6. ime angleškega igralca (Bogarde), 10. robida, robidnica, 12. poglavar volkov v Kiplingovi Knjigi o džungli, 14. ograja, ogradek, 15. zvezda repatica, 16. nelagoden občutek, 17. ameriška ustanova za vesoljske raziskave, 19. Kadmova hči v grški mitologiji, 20. čipkasta nabornica na oprsju, 22. močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim in votlim steblom, 24. francoski skladatelj (Francis), 26. Noetova barka, 28. kravji mladič, 31. stara ruska mera, 33. sodarsko orodje, trlo, 35. igrača, ki predstavlja raco, 36. zvesti Orestov prijatelj iz grške mitologije, 37. psihološki preizkus, 38. madžarski politik (Janos). Navpično: 1. reka na Bavarskem, 2. predel Kranja, 3. mehko vita svilena preja, 4. nasilna kraja, 5. sin Pozejdona in Libije, praoče Feničanov, 6. glavno mesto Senegala, 7. ime koreografa Otrina, 8. neprodane knjige, ki se vrnejo založniku, 9. krapovec, 10. rimska boginja plodnosti in žetve, 11. oče, 13. etiopski plemiški naslov, 18. kdor računa ravnotežje sil pri gradnjah, 21. del Vojvodine, 23. lakota, 24. rimski Prodamo dvosobno stanovanje cca. 60 m2. Ponudbe na telefon: 00492331330500 ali v uredništvo Snežnika. V Vrbici pri Ilirski Bistrici prodam DVE ZAZIDLJIVI PARCELI, velikosti 3.035 m2 in 1.600 m2. Telefon 041/449 688 KUPIM vikend na Sviščakih. Ponudbe v uredništvo Snežnika. V Ilirski Bistrici, Aljažev breg, PRODAM starejše gospodarsko poslopje, lokacija primerna za spremembo v stanovanjsko hišo, v izmeri 135 m2 in z dvoriščem v izmeri 95m2, z dvema garažama, ter z elektriko in vodo, po ugodni ceni. Možnost nakupa sosedovega zemljišča. Informacije na tel. 05/71 41 842 ali 05/71 45 129. Kupim stanovanje v Ilirski Bistrici od 50-70 m2. Ponudbe v uredništvo časopisa. V Jasenu, pri Ilirski Bistrici prodam novejšo dvostanovanjsko hišo, takoj useljivo, primemo tudi za obrtno dejavnost. Informacije na telefon: 031/ 627 610; Kupim staro domačijo, do 1000 m2 zemlje, v okolici Prema. Ponudbe na tel: 041/356 558 hišni bog, 25. grški didaktični pesnik, 27. globoko rahljanje zemlje v vinogradih, 29. belgijsko mesto jugovzhodno od Antvverpna, 30. pivski vzklik, 32. neznanka v matematiki, 34. ime švedskega pisatelja Hanssona. Dimitrij Grlj Urejene sobe s kopalnico v Metajni na Pagu. Vabi vas Kurilič Marjan, Metajna 145. Z.P. Zuboviči 53296, Tel: 00385 53/667-213 Nudim inštmkcije iz angleščine, matematike in slovenščine za osnovne in poklicne šole. 700 SIT ura. Telefon: 71 44 384, Naša hiša se nahaja v Oriju, 18 km od Splita proti jugo - vzhodu. Od molja je oddaljena 200m. Mir, tišina, zelenje, čist zrak, milo podnebje, prekrasen pogled na morje in otoke. Skratka nekaj, kar bo impresioniralo vsakega obiskovalca. Oddajamo dva apartmaja. Vsak ima približno 100 m2 površine. Prvi ima tri sobe (6 postelj), kopalnico, WC, kuhinjo in teraso. Drugi ima štiri sobe (8 postelj), dve kopalnici, kuhinjo in teraso. CENE IN POPUSTI Cena je 20 DM po postelji; -10% za polno stanovanje -10% v mesecu juniju in septembru -10% za otroke do 14. let (do 4.tega leta brezplačno) +TT (turistična taksa) cca.1 DM Informacije na telefon: 00385 21 734 138 DOBRO DOŠLI! 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 □ 17 18 □ '9 20 21 □ 22 23 24 25 □ 26 27 □ 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 POLICIJSKA KRONIKA V obdobju od 15. marca do 15. aprila 2001 so policisti pp Ilirska Bistrica obravnavali naslednje dogodke: Policisti so obravnavali skupno 22 prometnih nesreč, od tega 5 z lahkimi in tri s težjimi telesnimi poškodbami. Ker se bliža turistična sezona bodo policisti v naslednjih dneh poostreno kontrolirali promet s poudarkom na ugotavljanju prekoračitev hitrosti, uporabo varnostnega pasu, uporabo zaščitne čelade in vožnje enoslednih vozil. Na področju kriminalitete so kriminalisti PP Ilirska Bistrica obravnavali 15 kaznivih dejanj, od tega tri vlome v objekte, 6 vlomov v osebna vozila in 7 tatvin. Na področju prepovedanih drog so obravnavali dva primera zaužitja prevelikega odmerka, oba sta se na srečo končala brez tragičnih posledic. Opravili so tudi tri zasege prepovedanih drog. O zadevah so bile podane KO na pristojno tožilstvo. Tudi na področju kršitev javnega reda in miruje bilo precej dela, saj so obravnavali skupno 12 kršitev, tokrat so v večini kršitve oziroma pretepi v discotekah, manj je kršitev v zasebnih prostorih. Kršitelji so bili predlagani v postopek Sodniku za prekrške. Pri varovanju državne meje je bilo skupno prijetih 37 tujih državljanov pri ilegalnem prehajanju državne meje, kateri so bili po končanem postopku pri SzP zavrnjenih nazaj v Republiko Hrvaško. Poleg naštetega so policisti obravnavali še najdbo umrlega občana, dva manjša požara in požar v katerem je življenje izgubila ena oseba ter manjše onesnaženje reke Reke. O zadevah so podali poročila ODT. POLICIJA SVETUJE VARNA POT V GORE, SAJ GORA NI NORA II DEL Na gore le dobro obuti, oblečeni in opremljeni Nadaljujemo z obleko in obutvijo v gorah. Srajca Večina gornikov in planinskih popotnikov nosi srajce iz bombaža, flanele ali volne. Na lažjih turah in v ugodnih vremenskih razmerah tudi majice brez ovratnika in s kratkimi rokavi. Pulover Obnesejo se lahki puloverji, npr. iz angorske volne ali kosmičastega pletiva. Primerne so izvedbe s podaljšanim ovratnikom, ki ga po potrebi odpnemo. Lažja in boljša sta dva tanka puloverja, kot en samtežak pulover. Anorak, puhasti jopič Obvezen del opreme med vsako daljšo turo, zlasti če pričakujemo spremenljivo in aetrovno vreme je vetrni jopič oziroma toplejši, podloženi anorak. Obvezna je kapuca, ki nas varuje pred vetrom in močo. Iz praktičnih razlogov dajemo prednost anoraku z žepi. Puhastega jopiča - vestona na poletnih turah praviloma ne rabimo. Če pa nas pogosto zebe in gremo na večdnevno turo v visokogorje ne bo odveč, še zlasti če se obetajo ohladitve. Upoštevajmo pa da kljub majhni teži zavzame veliko prostora v nahrbtniku. Vetrne hlače Vrhnje vetrne hlače imajo podobno vlogo kot anorak, varuje nas pred vremenskimi hplivi od pasu navzdol. Obnesejo se zlasti v vetru in med hojo v mokri travi ali ruševju. Pripravne so izvedbe s hlačnicami na zadrgo, ki jih namestimo brez poprejšnjega sezuvanja. Zaščita pred dežjem Opreme, ki bi nas zares obvarovala pred nezaželjeno močo - dežjem in znojem, do danes še nismo iznašli. Dežnik varuje glavo in gornji del trupa, neraben pa je če si pri hoji pomagamo z rokami ali če piha veter. Na položnem svetu in v mirnem ozračju pa je nadvse koristen. Hoja v nepremočljivih hlačah in anoraku nas varuje pred dežjem, vendar bomo mokri zaradi znoja. Obstajajo tudi anoraki in vrhnje hlače iz goreteksa in drugih materialov, ki dihajo - prepuščajo telesne izparine ne pa dežja. Težava je v tem, da so ti materiali občutljivi na mehanske poškodbe in po daljši uporabi izgube svoje zaščitne lastnosti. Trenutno je še najboljša polivinilna palerina s kapuco, ki zaščiti tudi nahrbtnik. Biti pa mora zadosti velika in med hojo v razkoraku pričvrščena, da ne opleta, da se ne zatika ob ovire in je ne pohodimo. Malce nenavadna je kombinacija polivinilnega predpasnika in ogrinjala, ki nas varujeta pred dežjem in zaradi dobrega zračenja ne povzročata prekomernega znojenja. Pokrivalo, rokavice Pokrivalo je večnamenski pripomoček, saj nas varuje pred močo, sončnim obsevanjem, mrazom in vetrom. Zoper mraz so primerne tople volnene čepice, ki po potrebi varujejo lica in brado. Poleti jih potrebujemo le izjemoma in v višjih legah. Zoper dež se dobro obnese klobuk iz goste polsti s primerno širokimi krajci. Rokavice, praviloma palčniki, morajo biti gornikov stalni spremljevalec, saj so poleti mrzla jutra, večeri in noči, ob večjih vremenskih spremembah, zlasti preobratih pa temperatura pade tako nizko, da so mogoče omrzline in smo brez njih na poteh s klini in žicami hudo nebogljeni. Nahrbtnik Prenašanje opreme v vrečkah in torbah je nerodno in nevarno, zato ostaja nahrbtnik še naprej nepogrešljiv spremljevalec na vseh poteh, v lahkem in zahtevnem svetu, med hojo in plezanjem. Sodobni nahrbtniki so prirejeni za najrazličnejše potrebe: lahke enodnevne družinske izlete, večdnevna romanja, plezanje v stenah in odprave. Praviloma so iz trpežne tkanine, ki ne prepušča vode. Če pogosto zahajamo v hribe in na gore, je najbolje, da imamo na zalogi dva ali tri nahrbtnike in na pot odidemo s tistim, ki najbolj ustreza trenutnim potrebam. Za zahtevno tovorjenje je najprimernejša krošnja. Nahrbtnik naj ima zadostno prostornino in žepe, kamor pregledno namestimo vse tiNto kar nosimo s seboj od oblačil, čepice, rokavic, rezervneg aperila in obleke, do hrane, pijače in drugih pripomočkov, npr. zemljevidov, čutare, kozarca, pribora za prvo pomoč, astronavtske folije, bivak vreče, spalne rjuhe ali blazine, kompasa, višinomera, žepnega noža z odpiralom za konserve, raznovrstnih očal, fotoaparata, denarnice in drugega. Palice, cepin, pomožna vrvica, plezalni pas, vponka, čelada Hoja s palicami se je že tako udomačila, da le redkokdo še hodi brez njih. Ne glsde na pripombe in nekatera nesoglasja si velja zapomniti, da moramo uporabljati zložljive palice, ki jih naravnamo sebi in trenutnemu okolju primerno. Cepina v naših gorah poleti ne bomo potrebovali, razen če odhajamo v visokogorje, kjer tu in tam še leže snežišča, na katerih si z njim pripravimo stope ali ob zdrsu zaviramo. Na zahtevnih in zelo zahtevnih zavarovanih poteh se v svetu uveljavlja samovarovanje s plezalnim pasom, varovalno vrvjo in vponko, ki je že marsikomu rešilo življenje. Podobno je s čelado, ki varuje glavo pred padajočim kamenjem in udarci. Je vse navedeno res tudi potrebno? Vedno znova, ko je beseda o opremi, slišimo vprašanje, kako priti do te opreme, ki sploh ni poceni in še pogosteje poizvedbe, če je vse navedeno zares potrebno. Odgovora sta zelo preprosta: L Opremo nabavljamo po kosih, zdaj to, zdaj drugo, pač tisto, kar najbolj potrebujemo. Kar manjka si po potrebi izposodimo (in v uporabnem stanju tudi vrnemo). Ko smo končno opremljeni, opremo samo še obnavljamo. 2. Pripombe in pritožbe, ali res moram vlačiti s seboj vse navedno, so v bistvu odveč, če se prilagajamo potrebam in hodimo s pametjo. Ko se odločimo za izlet, pripravimo načrt, in ga vsestransko temeljito obdelamo. Izkazalo se bo, kaj rabimo in česa nam ni treba vzeti s seboj. Nekje bomo potrebovali samo čevlje, morda rezervno majico ali srajco. Če sije sonce in že nekaj časa traja lepo vreme, bo odveč oprema zoper dež in mraz, doma bodo ostale celo rokavice. Če je na vrsti kratka enourna hoja in na cilju okrepčevalnica ne potrebujemo ne čutare, ne pijače, ne spalne blazine, ne hrane in celo nahrbtnika. Drugače bo, če koncem junija prečimo Kamniške in Savinjske Alpe ali Julijske Alpe, Karavanke. Vse je odvisno od potreb, našega zdravstvenega stanja in cilja, izkušenj in vremenskih razmer. Ne pozabimo na rezervne nogavice, majico, srajco. Če smo pri močeh, naj bo vrečka za prvo pomoč vedno v nahrbtniku. Morda jo bo potreboval kdo drug, potreben naše pomoči. Ali smemo v gore vzeti tudi otroke? O bivanju zdravih otrok v gorah je precej nejasnosti, vemo pa: - da je v gorah večja možnost nenadne smrti novorojenčkov in dojenčkov; - da novorojenčki in najmlajši hitreje omrznejo in se podhladijo, saj so v krošnji na hrbtu staršev obsojeni na negibnost; še posebno so v nevarnosti roke in stegna, ki jim vezi preprečujejo normalno prekrvitev; - otroci in mladostniki so bolj občutljivi za višinsko bolezen in višinski edem. Nasveti - Preden otrok dopolni osemnajst mesecev, ga ne nosimo v gore, če so višje od 1800 metrov. - Če otroka nosimo, moramo večkrat pogledati, kako se počuti. - Če smo na poti v gorah z odraslimi otroki in mladostniki, se večkrat ustavimo (vsakih trideset minut); počitek izkoristimo, da kaj popijemo. - Ko dosežemo cilj oziroma najvišjo točko, naj mladina ne skače in teka preveč. Pa srečno! I ^5 ‘E £ MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR ZA . po! f# MLAJŠE SELEKCIJE Od BASSPORT POKAL postojna 2001 POSTOJNA 2001 V ponedeljek, 23. aprila je bila v prostorih Pizzerije ČUK v Postojni tiskovna konferenca, na kateri so člani ŠD BAS ŠPORT iz II.Bistrice predstavili njihov naj večji letošnji projekt - mednarodni nogometni turnir BASSPORT POKAL POSTOJNA 2001. Gre za nogometni turnir za mlajše selekcije, ki bo med 21. in 25. junijem v Postojni in ostalih sosednjih občinah gostil kar 56 ekip iz Slovenije, Italije, Hrvaške in morebiti še katere druge evropske države. ŠD BAS ŠPORT sicer prvič organizira mednarodni nogometni turnir kot društvo, dejstvo pa je, da so bili člani društva pobudniki in organizatorji dosedanjega turnirja Za pokal mesta Il.Bistrica, ki je potekal pod okriljem NK Il.Bistrica. Poleg Borisa Galekoviča, Stipeta Grubiča in Aleša Zidarja so največji del organizacije in pomoči nosili starši otrok selekcije U-12, zelo malo pa je bilo pomoči s strani kluba, zato je padla odločitev, da zaradi kontinuitete in organizacijskih izkušenj organizira ŠD BAS ŠPORT letošnji turnir. Letošnji mednarodni nogometni turnir BASSPORT POKAL POSTOJNA 2001 je v bistvu nadgradnja dosedanjih turnirjev za mlajše selekcije, ki so bili organizirani v preteklih treh letih v Il.Bistrici pod nazivom Za pokal mesta Il.Bistrica. Turnirje namreč iz leta v leto rasel, postajal večji in kvalitetnejši, ter dobesedno prerasel okvire in možnosti, ki mu jih je dajala Il.Bistrica. Z letošnjim letom bo turnir postregel z novimi rekordi. Trajanje turnirja bo od 21. do 25. junija 2001 s štirimi tekmovalnimi dnevi, v katerih se bo predstavilo 56 ekip v treh starostnih kategorijah (U-8, U-lOin U-12). Udeleženci turnirja, organizatorji jih pričakujejo preko 1000, bodo prišli iz Slovenije, Hrvaške in Italije, vzpostavljeni pa so stiki tudi z nekaterimi klubi iz bivše Jugoslavije ter iz vzhodnih držav. Gre skratka za velik turnir, ki se ga ne da organizirati samo na enem mestu in prav zato se bo letos turnir razširil še na številna prizorišča od Divače, Pivke in Cerknice do Postojne, kjer bo center dogajanja. Na žalost Il.Bistrice ne bo zraven, ker sta se domači nogometni klub in občina odločila, da ne bosta sodelovala pri tem turnirju, ampak nadaljevala z turnirjem Za pokal mesta Il.Bistrica. Organizacijski odbor turnirja, ki ga vodi Boris Galekovič, je poleg predstavitve turnirja tiskovno konferenco izkoristil tudi za podpis glavnih pokroviteljskih pogodb, s katerimi so v ŠD BAS ŠPORT postavili temelj letošnjega turnirja. Turnirju so se namreč pridružile občina Postojna in g. župan Josip Bajc kot častni pokrovitelj, občine Pivka, Divača in Cerknica kot pokrovitelji posameznih prizorišč, glavni pokrovitelj pa ostaja Medobčinska Nogometna Zveza Koper, ki v turnirju vidi možnost razvoja nogometa na tem področju. Dejstvo je, da bodo v organizacijo turnirja vključeni tudi vsi ostali nogometni klubi po posameznih prizoriščih, poleg tega pa bodo njihove mlajše selekcije imele možnost udeležbe na močnem in kvalitetnem turnirju. Ne samo to - zaradi turnirja se bo v Pivki pričela obnova starega vojaškega igrišča, ker j e zagotovo prvi konkreten rezultat dogajanja ob tem turnirju. Turnir bo sicer potekal na več prizoriščih. Centralno dogajanje bo v Postojni, kjer bodo odigrane kvalifikacijske tekme ene izmed skupin in vse finalne tekme. Na letališču Postojna bo potekalo kvalifikacijsko tekmovanje v kategorijah U-8 in U-10, na preostalih prizoriščih - Divača, Pivka in Cerknica pa bodo odigrane kvalifikacijske tekme kategorije U-12. Poleg tekmovanja si bodo udeleženci turnirja, v centru dogajanja - v prekrasnem turističnem naselju Pivka jama v bližini Postojne, privoščili še marsikaj drugega in zabavnega, predvsem pa druženje z mladimi nogometaši iz najmanj petih držav. Pripravljene bodo spremljevalne prireditve vključno z slavnostno otvoritvijo, organizirani bodo izleti, med katerim ne bo manjkal obisk Postojnske jame in še marsikaj drugega.Organizatoiji bodo zbirali prijave ekip na turnir predvidoma do 15. maj a oziroma do popolnitve tumirj a. Kot so zatrdili na tiskovni konferenci je odziv zelo velik, sploh pa zato, ker so na internetu postavili svojo spletno stran z naslovom www.bassport-cup.com. Tam j e turnir podrobno predstavljen, za kar največ zaslug nosita Jani Mahne in Zvonko Boštjančič, ki sta stran postavila in oblikovala. Seveda ste k obisku strani vabljeni tudi bralci tega članka.Ob koncu naj dodamo še to, da pri medijskem pokrivanju turnirja kot pokrovitelji sodelujejo športni dnevnik EKIPA, televizijska hiša TV3, Radio 94 iz Postojne in nogometni spletni časopis Nogomania (www.nogomania.cjb.net). Prav iz tega razloga informacij o letošnjem mednarodnem nogometnem turnirju BASSPORT POKAL POSTOJNA 2001 ne bo manjkalo. Aleš ZIDAR 1. KARATE POKALNA TEKMA ZA DEČKE IN DEKLICE Dne 7.4.2001 je Karate zveza Slovenija v Lenartu organizirala 1. pokalno tekmovanje za dečke in deklice. Tekmovanja seje udeležilo 370 tekmovalcev iz 32 Slovenskih klubov. Med njimi so bili tudi bistriški tekmovalci, člani karate društva Samurai iz Nove Gorice, ki so nastopili v katah. Pri mlajših dečkih je v izredno močni konkurenci preko 60 tekmovalcev nastopil Darjan Smajla. Osvojil je 5-8 mesto. Tukaj smo lahko videli nepravičen sistem tekmovanja. Tekmovanje seje namreč odvijalo po novih pravilih na izpadanje in ne na klasičen način na ocenjevanje. Tako so že pred finalnim delom izpadli mnogi dobri tekmovalci, naprej pa so se uvrstili slabši, ki so imeli pač srečo in naleteli na sebi še slabšega nasprotnika. To je zelo nepravičen sistem, ki vedno ne omogoča, da se med najboljše tri ali štiri zares uvrstijo vsi najboljši. Varovancev trenerja Stojana Šestana, ki so vajeni različnih še precej hujših krivic v domačem kraju pa takšne malenkosti seveda ne morejo vreči iz tira. Pri mlajših deklicah so nastopile Tamara Kovačevič , Mateja Hrvatin, Doris Bme in Saša Štefančič. V konkurenci 32 tekmovalk so se vse odlično odrezale. Najboljšo dnevno formo je tokrat pokazala Mateja Hrvatin, ki je osvojila L mesto, tretji mesti sta osvojili Tamara Kovačevič in Saša Štefančič medtem, ko je Doris Bme tekmovanje zaključila med 5 in 8 mestom. Tekmovanje je bila odlična generalka za državno prvenstvo, kjer bo konkurenca še močnejša, sitem tekmovanja pa na žalost enak torej na izpadanje, zardi česar bodo najboljši morali imeti kar nekaj sreče pri žrebu, da že v začetku ne bodo tekmovali eden proti dmgemu. Z. K. LOKOSTRELSKI KLUB ILIRSKA BISTRICA PRIREDIL OSMO TRADICIONALNO, MEDNARODNO TEKMO (ARROW HEAD 12+12) ZA SLOVENSKI POKAL V soboto 7. aprila 2001 je Lokostrelski klub Ilirska Bistrica organiziral osmo tradicionalno, mednarodno tekmo (arrow head 12 + 12 ) za slovenski pokal v Jelšanah. Kot vsako leto, so domačini in krajevna skupnost Jelšane omogočili, da seje proga za tekmo postavila na njihovih parcelah. Tekme se je udeležilo kar 98 tekmovalcev. Dež , veter in mraz, so tekmovalcem povzročali slabo vidljivost, razmočen teren pa je povzročil slabšo prehodnost od tarče do tarče. Našim lokostrelcem še posebej čestitamo za vrhunske rezultate, ki sojih kljub slabemu vremenu, ta dan dosegli : ML.DEČKI BB 2.mesto Krebelj Matjaž (157), 3. mesto Rolih Luka (133), 5. mesto Vidmar Marko (126), DEČKI BB 2. mesto Čeh Martin (256), DEČKI UL L mesto Maljevac Josip (258), DEKLICE BB L MESTO Šuštar Sara, KADETI UL 2. mesto Šuštar Jan (260), KADETINJE BB 1. mesto Štembergar Sanja (197), KADETINJE UL 2. mesto Štembergar Vanja (143), ČLANICE BB 2. mesto Valenčič Mojca (247), 3. mesto Rolih Nada (246), 7. mesto Pangerc Tatjana (138), ČLANICE UL 3. mesto Štembergar Dunja (271), VETERNANI BB 1. mesto Čeligoj Lado (203), VETERANI SL 5. mesto Štembergar Vojko (287). Naj dodam samo še to, da bi naši lokostrelci dosegali še boljše rezultate, če bi imeli omogočeno tudi zunanje strelišče, saj j im je še tako zelo potrebno, ko se pripravljajo za tekmovanja pri nas in v svetu. T.P. ODBOJKA Športna sekcija Društva PIŠKOTEK Knežak je v soboto 10.3.2001 organizirala turnir v odbojki za pokal Knežaka 2001. Čeprav tudi za ta šport nimajo v telovadnici Osnovne šole Knežak najboljših pogojev in so nekatere ekipe udeležbo odpovedale, je prevladala organizatorska volja in turnir je minil v pravem športnem vzdušju, h kateremu so doprinesli tudi številni in hrupni mladi navijači. Na turnirju sta sodelovali domači dve ekipi: Osnovna šola in PIŠKOTEK - mladinke, ob odpovedi ekip Košane in Pivke pa je gostovala le ekipa Osnovne šole Antona Globočnika iz Postojne. Tekme so bile dokaj izenačene in vse ekipe so si že zaradi bojevitosti zaslužile pokale in praktične nagrade. Vrstni red po treh tekmah in petih nizih je bil sledeč: zmagala je ekipa PIŠKOTEK mladinke, druge so bile osnovnošolke iz Knežaka in tretje gostje iz OŠ A.Globočnika iz Postojne. Poleg športnih užitkov, je bilo srečanje v Knežaku prilika za kovanje novih poznanstev in dogovarjanje bodočih izmenjav mladih športnic, kar je tudi eden od glavnih ciljev organizatoijev - Društva Prijatelji Informiranja, Športa, Kulture, Okolja, Turizma, Ekologije Knežak (Društva PIŠKOTEK Knežak). V. M. Ekipa PIŠKOTEK-mladinkepo neizprosnih bojih na igrišču KARATE TURNIR V TOLMINU Dne 13.3. 2001 sta se tumiija v Tolminu udeležila bistričana člana KD Samurai Nova Gorica Andrej Spetič in Saša Štefančič. Oba sta nastopila v tekmovanju v katah in sicer Spetič pri malčkih in Štefančičeva pri mlajših deklicah. Spetič seje v konkurenci preko 20 tekmovalcev prebil v finalni del in na koncu osvojil 5 mesto. Bolje je šlo Štefančičevi (na fotografiji), katera je v finalnem delu tekmovanja v svoji kategoriji zasedla 2 mesto. Varovanci enega najboljših Slovenskih trenerjev Stojana Šestana so vabljeni na mnoga tekmovanja po državi in tudi izven njenih meja, kar je seveda izključno njegova zasluga, zato se enostavno vsi ne morejo udeležiti vseh tekmovanj. Zaradi njegovih strokovnih kvalitet, in občutka za delo z otroci, seveda s primemo mero strogosti je velika škoda, da se pobudniki novo ustanavljajočega karate kluba v II. Bistrici niso odločili za nadaljnje sodelovanje z njim. Nekateri “bistriški športni veljaki” se po infonnacijah na ta račun celo naslajajo. Zares škoda, da bo zaradi vplivnosti nekaterih samovšečnikov, osiromašeno strokovno delo v mestu, ki je predvsem po Stojanovi zaslugi zaslovelo na področju karateja doma in v tujini. Z.K. OMNIfi ŠPORT TRGOVINA OPREME ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS Nudimo vam bogato izbiro športne obutve in oblačil iz nove kolekcije pomlad - poletje 2001. Ugodne cene in znižanja! Obiščite nas in se prepričajte! TRGOVINA ILIRSKA BISTRICA TPC MIKOZA Bazoviška 32, 6250 Ilirska Bistrica tel: 05/7101057, faks: 0577101058 OBRAČUN BISTRIČANK V FINALU PREVALJ Karateisti karate društva “SAMURAI” iz Nove Gorice so se dne 1. 4 .2001 udeležili mednarodnega kata turnirja v Prevaljah. Turnirje organiziralo športno društvo Karizma iz Prevalj. Tekmovanje seje odvijalo v telovadnici osnovne šole Prevalje. Turnirja so se udeležile mlajše deklice Doris Brne, Mateja Hrvatin in Tamara Kovačevič, za mlajše dečke pa je nastopil Darjan Smajla. Darjan sicer nosilec modrega pasu je tokrat imel enega svojih boljših dni in zanesljivo premagal vse tekmece, med katerimi sta bila tudi dva nosilca mojstrskega, torej črnega pasu. Navidezno lažjo pot do finalnega dela tekmovanja so tokrat imele mlajše deklice. V finalu pa so morale obračunati kar med seboj. Najbolje je šlo Tamari Kovačevič, ki je osvojila 1. mesto, druga je bila Mateja Hrvatin, tretja pa Doris Brne. Tudi na ostalih tekmovanjih v letošnjem letu lahko pričakujemo omenjeni troboj a vendar na dru-g a č e n način. To tekmovanje je bilo namreč eno zadnjih po sistemu točkovanja, kjer so v finalni del lahko prišli vsi najboljši. Po novem sistemu na izpadanje bo za gledalce sicer morda bolj privlačno, bo pa mnogo bolj kruto za dobre tekmovalce. Že v prvem krogu se bosta po žrebu lahko srečala najbolša tekmovalca in eden bo na žalost s tekmovanjem zaključil. Naprej se bodo lahko uvrščali tudi nekaj slabši, če bodo pač imeli srečo in naleteli na sebi slabšega nasprotnika. Navedena dejstva pa le kažejo na to da bodo zmagovali, če izvzamemo kanček sreče zares trenutno najbolje pripravljeni. Zato kljub dogovoru ponovno pozivam starše tekmovalcev, ki so še ostali iz nekdanjega KK Samurai Ilirska Bistrica, da omogočijo svojim otrokom kvalitetne treninge. Potrebno je le malo dobre volje in nekaj svojega časa. S trenetjem Stojanom Šestanom je tudi za v bodoče dogovoijeno za treninge v sredah. V petkih pa si vzemite toliko časa in svojemu otroku omogočite strokovno voden trening v Sežani. Le na tak način bodo naši otroci lahko še naprej tekmovali in kar je najpomembneje napredovali v športu, ki so si ga izbrali sami in kateri jim daje možnost in realno priliko, da ne pristanejo na ulici. Z. K. ŠPORTNA REKREACIJA - ODBOJKA ŠOLSKI ŠPORT - MALI NOGOMET 4. TURNIR V ODBOJKI V soboto, 24. marca 2001 je v telovadnici OŠ Košana potekal 4. ODBOJKARSKI TURNIR v sezoni 2000-2001. Tokrat so nastopile le tri ekipe po sistemu vsaka z vsako saj ni bilo mladink ekipe Piškotek. Rezultati 4. turnirja: PIŠKOTEK OŠ : PIVKA 1:2 PIVKA : KOŠANA 0:2 KOŠANA : PIŠKOTEK OŠ 2:0 LESTVICA 3. TURNIRJA 1. KOŠANA 2 2. PIVKA 1 3. PIŠKOTEK OŠO SKUPNA UVRSTITEV(TOČKOVANJE) PO 4. TURNIRJU: 1. mesto KOŠANA 20 točk, 2. mesto PIŠKOTEK ML. 18 točk, 3. mesto PIŠKOTEK OŠ 16 točk, in 4. mesto PIVKA 14 točk. Z. D. ŠPORTNA REKREACIJA - MALI NOGOMET OBČINSKI POKAL EKIPI MAJDA BAR Tradicionalno tekmovanje OBČINSKI POKAL V MALEM NOGOMETU, ki poteka pred začetkom spomladanskega dela prvenstva v Občinski ligi malega nogometaje tokrat izvedeno v Športni dvorani. Prireditev je bilo, zaradi slabega vremena, nemogoče izpeljati na zunanjih igriščih in je organizirana v dvorani. Zato je ob udeležbi desetih ekip potekala skoraj cel dan, vse od 10. pa tja do 20. ure. MAJDA BAR - zmagovalec Pokala 2001 OBČINSKO ŠOLSKO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU Mlajši dečki iz petih osnovnih šol v Občini II. Bistrica so se udeležili tekmovanja v organizaciji Športne zveze na katerem so se pomerile vsaka ekipa z vsako. Tekmovanje je izpeljano v dveh delih oziroma na dveh tumiijih, v petek 6. in v petek, 13. aprila, v Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča. Tekmovalci vseh ekip so pokazali veliko želje za zmago v vsaki tekmi vendar seje poznala premoč tekmovalcev iz bistriških ekip v katerih velika večina trenira v nogometnem klubu. Pohvale vreden pa je prvi tak nastop učencev osnovnošolcev iz Pregarij, ki so bili povrh vsega še precej mlajši od ostalih tekmecev. Z. D. Občinsko prvenstvo Lestvica: 1. OŠ D. KETTEJA 4 400 20:1 12 2. OŠ A. ŽNIDERŠIČA 4 30 1 16:7 9 3. OŠ PODGORA 4 202 12:9 6 4. OŠ R.UKOVIČA 4 103 10:13 3 5. OŠ R. M. BRKINCA 4 • 004 0:28 0 ©LMN ILIRSKA BISTRICA ZAČETEK DRUGEGA DELA OLMN 2000-2001 Presenečenje tekmovanja so bili tokrat igralci iz Kočanije in Brkinov saj sta se po dve ekipi uvrstili v finalni del potem, ko so bila končana tekmovanja po skupinah. Ekipa BRKINI je v izenačenem finalu tesno poražena od presenečenja tekmovanja, ekipe MAJDA BAR iz Kuteževega. Tretja je bila ekipa KOČANI JA, ki je v tekmi malega finala premagala dmgo brkinsko ekipo AUTSAJDER. Zmagovalci nekaj zadnji pokalov ekipa ŠD CARINIK je tokrat, sicer nekoliko oslabljena, končala nastop že v predtekmovalni skupini. Z. D. NOGOMET BISTRIČANOM POKAL ZA FAIR PLAV Na povabilo Nogometnega kluba Opatija s Hrvaške seje ekipa mlajših dečkov udeležila tumiija ob 90. obletnici kluba. Turnirje potekal med prazniki, v nedeljo 15. in ponedeljek 16. aprila 2001, udeležile pa so se ga ekipe iz Hrvaške, Slovenije in Italije. Vodstvo Nogometnega kluba Ilirska Bistrica je imelo sicer težave pri sestavi najboljše ekipe prav zaradi praznikov. Vseeno pa seje ekipa sestavljena iz igralcev osnovnih šol iz cele občine uvrstila na 4. mesto. Domov je poleg tega prinesla še pokal za Fair play oziroma za najbolj primemo športno obnašanje. NKII. Bistrica Ekipa križi m težave se je vključila v tekmovanje v spomladanskem delu prvenstva! Tekmovanje je pričelo v sredo 18.4. in bo za enkrat potekalo še v Mladinskem športnem parku N. Žagar, čeprav so v kratkem predvidena sanacijska dela ob igrišču. Športna zveza planira skladno z investicijo v športni objekt ob urejanju kanalizacije in odtokov istočasno zamenjati dotrajano nosilno konstmkcijo in ograjo pri igrišču. 1. ŠD CARINIK 27 2. KOČANIJA 24 3. MAJDA BAR 19 4. BRKINI 16 5. ŠD ZLATOROG UTD 12 6. TELES 7 7. IN BLUE 7 8. TRGOVINA KAMRO 6 9. ŠKRTOCI-BALASTV 3 10. KRIŽI IN TEŽAVE 0 Z. D. ure ŠPORT ŠPORTNA TRGOVINA PTC Ml KOZA tel. 05/710-11-38 e-mail: htc@siol.net ŠEPEC d.o.o. Postojna prodajni center Jurček Ljubljanska 15 tel. 05/726-51-47 TRGOVINA DIRENDAJ DIRENDAJ-OTROŠKI RAJ Btt #W$K'=SSi Napovedi in objave KOLEDAR PRIREDITEV ZA MESEC MAJ NEKAJ NAMIGOV ZA PREŽIVETJE KONEC TEDNA: PRIREDITVE NA OSNOVNIH ŠOLAH OŠ PODGRAD, tel. 05/783 50 14, DAN ODPRTIH VRAT OD 15.00 URE DALJE (delo z računalniki) ŠPORTNE PRIREDITVE, inf.tel. 05/710 11 35 OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Vsako sredo,četrtek in petek v mesecu maju; Od 18.00 ure dalje v Športnem parku Nade Žagar SEJEM RABLJENE ŠPORTNE OPREME V mladinskem športnem parku Nade Žagar DNE 12.5.2001 OD 10.00 URE DALJE ODBOJKA NA MIVKI Rekreacija vsak dan,možna nočna igra OD lS.maja dalje v Športnem centm Trnovo; Od 14.00 - 22.00 ure ŠPORTNO REKREATIVNA PRIREDITEVVETER V LASEH ŠPORTNO DRUŠTVO BAS ŠPORT ILIRSKA BISTRICA www.bassport-cup.com; inf.031/688 621 Aleš Zidar; 12.MAJ OD 9.00 URE DALJE; Športni park Nade Žagar 19.MAJ PREIZKUS HOJE NA ZKM OD 9.00-12.00 URE; inf. 031/688 621; Aleš Zidar VABLJENI VSI OD 20-60 LET Športno igrišče OŠ Antona Žnideršiča PRIREDITVE S PODROČJA GLASBE GLASBENA ŠOLA ILIRSKA BISTRICA; tel.05/71 42 216 IN AKADEMIJA ZA GLASBO v Ljubljani prirejata: GLASBENI RECITAL ŠTUDENTKE AKADEMIJE ZA GLASBO LJUBLJANA - TINA BALAZS (VIOLINA); Klavirska spremljava: Maja Klinar, prof. MENTOR: doc.Volodja BaIžalorsky, prof.; 4.MAJA 2001 OB 19.00 URI V DVORANI GLASBENE ŠOLE IL.BISTRICA numizmatika PRIMORSKO NUMIZMATIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA tel. 05/7142 639; SREČANJE BO V NEDELJO 27.MAJA 2001 V PIZZERIJI PARK V IL.BISTRICI MED 9.00 IN 12.00 URO PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA KULTURNO DRUŠTVO ZGBLJENA LEGIJA,KULTURNO DRUŠTVO IZZIVI TER TABU d.o.o. ILIRSKA BISTRICA 30.4.2001 PRIREDITEV OB PRVEM MAJU, V IL.BISTRICI NA PLAČU OB 21.00 URI 1.5.2001 KULTURNI PROGRAM Z MODNO REVIJO V MIKOZI PRIČETEK V POPOLDASKEM ČASU PRIREDITVE S PODROČJA TURIZMA TURISTIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA; tel. 05/714 52 80 Vizita 26.5.2001 od 9.00 -14.00 ure NA PARKIRIŠČU PIZZERIJE PARK; NARAVNE VREDNOTE IN KULTURNA DEDIŠČINA, TURIZEM 2001 -2002 OGLED MUZEJSKO UREJENE IN PRENOVLJENE SPOMINSKE SOBE PESNIKA DRAGOTINA KETTEJA,OŠ PREM; STROKOVNO VODENJE; Marija Dolgan,Prem; tel 05/7860 -374 TIC 05/714 44 35 OGLED GRADU PREM S STALNO ZBIRKO PRAZGODOVINSKIH GRADIŠČ STROKOVNO VODENJE Mojca Memon, Prem; Tel.05/ 7860 400; TIC 05/714 44 35 Razstave STALNA RAZSTAVA STARIH FOTOGRAFIJ-DOMAČE OBRTI IL.BISTRICA AVTORJA Emila Maraža, bistro BALADUR; tel. 05/7141 ,935 STALNA RAZSTAVA SLIK DOMAČEGA SLIKARJA JOŽETA ŠAJNA OKREPČEVALNICA GRILL DANILO; VSAK DAN OD 9.00 -22.00, RAZEN TOREK; tel. 05/7141 517 STALNA RAZSTAVA SLIK DOMAČEGA SLIKARJA JOŽETA ŠAJNA GOSTILNA -PIZZERIJA ŠKORPIJON; tel. 05/7141 332; VSAK DAN OD 10.00 -22.00 URE, RAZEN TOREK * PRIVOŠČITE SI SPREHOD V DOLINO POSRTVICE IN SE ZA NAZAJ USTAVITE NA KMETIJI BUBEC, KJER VAM BODO POSTREGLI Z OKUSNO POSTRVIJO, * KER BOSTE ŽE BLIZU BRC SE LAHKO ODPELJETE NA DOMAČIJO BOŠTJANČIČ, KJER SI LAHKO OMISLITE JEŽO * na BRCAH SE LAHKO USTAVITE TUDI NA KMETIJI PRI “ŠTALONU”, TER SI LAHKO OGLEDATE ROKODELSKO SPRETNOST PLETENJA KOŠAR, TER PO ŽELJI KUPITE KOŠARICO ZA SPOMIN * LAHKO PA SE ZAPELJETE V DOLNJO BITNJO, KJER SI LAHKO OGLEDATE KOMATARSKI MUZEJ -POVEM VAM, DA BOSTE _ IZVEDELI VELIKO NOVEGA * ČE PA VAS POT POPELJE MIMO VASI ZAJELJŠJA SE ZAGOTOVO USTAVITE, OGLEJTE SI CERKVICO SV. BARBARE Z ZLATIM, BAROČNIM OLTARJEM Za dodatne informacije in napotke ter rezervacije nas lahko pokličete na Turistično informacijski center na tel. 05/714 44 35. Lep pozdrav ! RC-TIC; Mojca Memon TUDI LETOS BO V IL.BISTRICI ZAPIHAL “VETER V LASEH” Že petič zaporedoma bo v Il.Bistrici pripravljena športno rekreativna prireditev VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI. Letošnje dogajanje bo potekalo v športnem parku Nade Žagar v soboto, 12. maja 2001. Športno rekreativna prireditev z preventivnim značajem se je med bistriško mladino zelo dobro prijela. To dokazuje vedno veliko zanimanje mladih, da sodelujejo pri tekmovanju, kije v bistvu bolj zabava kot resno športno tekmovanje. Kljub vsemu pa so najboljši nagrajeni in se lahko udeležijo zaključne - vseslovenske prireditve. Letošnji organizator prireditve je ŠD BAS ŠPORT, ki se sicer prvič vključuj e v proj ekt Veter v laseh - s športom proti drogi, vendar le kot dmštvo. Dejstvo je namreč, da člani društva pripravljajo lokalno prireditev že peto leto, od leta 1997, ko so z 33-imi slovenskimi občinami takoj sprejeli idejo akcije in jo vzeli za svojo. Ideja ali vodilo projekta - da se skozi športen, naraven in dejaven slog življenja da odvrniti od odvisnosti od drog, je bila članom dmštva vedno blizu, zato so takoj našli svoj interes v ponujeni obliki akcije. Namen projekta, da z atraktivnim in uporabnim obveščanjem, sodelovanjem na prireditvi ter konec koncev tudi nagrajevanjem rezultatov, potrjuje pravilnost odločitve tistih mladostnikov, ki se že ukvarjajo z športom in je zagotovo kažipot k tistim mladostnikom, ki se z športom ne ukvarjajo. Primerni in njim prilagojeni športni programi zagotovo pritegnejo tudi to populacijo, tako da mladi odkrijejo pravi - športni način življenja, ki ne pozna odvisnosti od drog. Prav zato Veter v laseh ni namenjen športnikom, temveč vsem, ki si želijo aktivnega draženja. Zapiha lahko prav povsod, kjer mladostniki živijo in se dražijo. Za sodelovanje v Vetru ni potrebno spreminjati načina oblačenja in življenjskega prostora. Naloga Vetra j e, da se imaš fajn, da uživaš v prireditvi in da odneseš domov prevetreno športno doživetje. Skratka - Veter v laseh naj bi bil akumulator notranje, pozitivne energije. Prav zato naj bi se letos v prireditev vključil tudi novoustanovljeni Mladinski center Il.Bistrica, ki med dragim združuje MKNŽ, KUD Zgbljeno legijo in Produkcijo Sokolski dom. V projekt sta se vključila tudi Občinski odbor Rdečega križa in Društvo prijateljev mladine Il.Bistrica, ki bosta pripravila spremljevalne prireditve. Vsi skupaj naj bi torej pripravili zanimiv program, ki bo v soboto potekal od 9.00 ure zjutraj pa do popoldanskih ur, zato že sedaj vabijo vse, kijih zanima športno in kulturno preživljanje sobotnega dneva, da se prireditve udeležijo. Prevetrimo si lase in športno zažurajmo v soboto 12. maja v športnem parku Nade Žagar. Aleš Zidar I 31 ^5 >5 I Napovedi s Kaj naredimo za svoje zdravje? Kako ohraniti zdravje? CELOSTNO ZDRAVLJENJE PRASVETLOBA ZA VSE LJUDI AKTIVIRAJ MOČI SAMOZDRAVLJENJA bo v četrtek, 26. aprila ob 19h v klubu DANILO, V IL. Bistrici, Bazoviška 46. Vsi vaši vnosi so shranjeni kot slike v zavesti in podzavesti, toda tudi v vaši duši Zaradi tega tudi kot slike spet pridejo do vas. Doživite, kar bi vam dan rad danes sporočil v slikah. Poglejte v slike in izvedeli boste, kaj lahko danes in zdaj obžalujete in očistite in če to napačno obnašanje očistite in ne storite več, se vaša duša presvetli. Na ta način dajete zdravilni svetlobi možnost, da deluje v vašem telesu, da aktivira samozdravilne moči, da te nato zdravijo telo. TO JE CELOSTNO ZDRAVLJENJE. Prosite notranjo svetlobo, Kristusa Boga, mogočnega vesoljnega Duha za podporo in pomoč in prejeli boste pomoč notranje svetlobe. Kdor s pomočjo notranje svetlobe, kije tudi zdravilna svetloba, razreši sence v svoji duši, da lahko pride do celostne ozdravitve ali kdor na ta način ostane zdrav, ta spozna delovanje Kristusa Boga. Postane srečnejši in zadovoljnejši. Počuti se varnega v Bogu in razvija moc v zavesti, da v njem teče mogočni zdravilni vir moči, ki prinaša zdravje in ga ohranja zdravega. Želim vam mnogo, mnogo svetlobe in blagoslov svetlobe, ki sveti v vsakem od nas, Gabriele FOTOGRAFIJE GOVORIJO Koliko zim bo še tako? I LIRIKA BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA d.d. * Posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: KOPER 05/672-72-32 SEŽANA 05/734-14-10 AJDOVŠČINA ILIRSKA 05/366-14-94 BISTRICA NOVA GORICA 05/714-19-35 05/333-42-43 LJUBLJANA POSTOJNA 01/425-80-74 05/726-10-50 PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA NA LJUBLJANSKI BORZI V OBDOBJU 19. 3. 2001-18. 4. 2001 Borzno dogajanje na Ljubljanski borzi za obdobje 19.3.2001- 18.4.2001 kaže na nadaljevanje neugodnega trenda za delničarje podjetij. Gibanje tečajev se je po padanju v začetku analiziranega obdobja in rasti v drugi polovici obdobja v zadnjem tednu ponovno prevesilo v rahlo padanje. Slovenski borzni indeks je tako v celotnem obdobju narasel za 20 točk in končal pri vrednosti 1752 točk. Nasprotno pa indeks pooblaščenih investicijskih družb v začetku časovnega intervala narašča, sledi obdobje z majhnimi nihanji okoli vrednosti 1450 točk, ko indeks v zadnjem tednu znova prične z izgubljanjem svoje vrednosti. Njegova končna vrednost (19.4.2001) je 1423 točk, 10 točk nižje kot mesec poprej. V preteklem obdobju so najbolj narasli tečaji Kompasa MTS, Dolenjske Banke, Petrola, Dela, BTC, medtem ko zasledimo največja znižanja pri delnicah Nike, Zdravilišča Moravske toplice, Radenske, in Živila Kranj. Tako je za tečaj delnice Kompasa MTS d.d. značilna visoka stopnja rasti v obdobju 29.3.2001-13.4.2001, ko tečaj na podlagi pričakovanj o 1.000 tolarski dividendi, pridobi kar 18,4% odstotka vrednosti . Sledi majhen popravek navzdol, in tečaj delnice tako končna obravnavano obdobje pri vrednosti 1968 SIT. Pri delnici Dolenjske banke, se tečaj v večjem delu obdobja giba med 20.600 in 21.500 tolarji, kjer pa se pozitivna in negativna gibanja izmenjujejo, tako, daje vrednost 11.4.2001 še vedno 20.600 SIT. Sledi prehod tečaja v obdobje rasti, ko tečaj naraste do končne vrednosti 23.000 SIT. Manj nihanj zasledimo pri gibanju tečaja podjetja Petrol d.d.. V začetku obdobja tečaj enakomerno pada in doseže vrednost 18.553 SIT. Nato sledi pozitivna rast s končno vrednostjo 19.997 SIT. Veliko prahu je dvignila novica o managerskem odkupu delnic Mercatorja. Vodilni managerji so namreč Kapitalski družbi in Slovenski odškodninski družbi dali ponudbo za odkup slabe tretjine delnic podjetja, cena pa naj bi se gibala nekje med 15 in 18 tisoč tolarji za delnico. Neposredna posledica je rahlo naraščanje tečaja v obdobju od 4. - 10. aprila, očitno pa je tudi pri tej rasti prišlo do začetnih previsokih pričakovanj, saj delnica v zadnjem tednu znova izgublja svojo vrednost. Podobne dogodke zasledimo pri podjetju Terme Čatež d.d., ko tečaj delnice po objavi novice, da jih obiskujejo zastopniki vlagateljev z zahoda, naraste z 12.850 SIT na 13.707 SIT, vendar že v tem tednu enako kot pri podjetju Mercator d.d. sledi popravek na nivo pred naraščanjem, s končno" vrednostjo tečaja slabih 13 tisoč tolarjev. Zanimiva je primerjava razvoja tečaja delnic Mercatorja d.d. in Term Čatež d.d. z razvojem slovenskega borznega indeksa, saj je prisotna precejšna podobnost. Glede na celotno obdobje so se znižali še tečaji Krke, Leka, Aerodroma Ljubljana, Kolinske, navkljub dobremu poslovanju podjetij v preteklem letu. Po novem načrtu naj bi država prodala od 40 do 48 odstotkov lastništva v Novi ljubijanski banki ter 49 odstotna deleža v Luki Koper in Aerodromu Ljubljana. Luka Koper namerava letos izplačati 150 tolarjev dividende na delnico. Čisti dobiček naj bi dosegel 3,26 milijarde tolarjev. Odločitev vlade o prodaji 49 odstotnega deleža toplo pozdravljajo. Dividende naj bi, po ugodnih poslovnih rezultatih v preteklem letu, letos prvič ;zplačevali tudi v Gorenju d.d., kjer so 24.3.2001 odprli novo tovarno hladilne tehnike in novo galvano, kije zgorela v septemberskem požaru. Podjetje Tobačna Ljubljana je v lanskem letu ustvarila 2,5 milijarde tolarjev čistega dobička, pri čemer večino proizvodnje izvozijo na tuje trge. Cilj družbe je postati osrednje podjetje v panogi na področju Balkana. Delničarjem tako zbuja upanje nekaj pozitivnih novic (Mercator, Terme Čatež, Lek, SKB Banka) in uspešna poslovanja številnih družb v preteklem letu, toda brez pritoka svežega denarja ni pričakovati večje dinamike na borzi. BOŠTJAN PLIBERŠEK