TONETA, ki sta prinesla k nam sonce ... domovine 14-DNEVNIK Cena $ 4.00 Tone Kuntner DOBRO JUTRO Dobro jutro in dober dan! Kličem, da se zbudite iz sanj, ki sanjate lepe, rožnate sanje, ki sanjate težke, moraste sanje, in ki nikoli ničesar ne sanjate. Kličem, ko se rojeva nov dan. Kličem k delu nevajene dela, kličem k počitku zgarane in trudne kličem k mizi lačne in žejne, kličem k pogovoru, k petju in molku ... Kličem k druženju in ločevanju, k posameznemu in skupnemu, kličem k zbranosti in norenju, kličem k molitvi za zdravo pamet, za prave ljubezni, za upanje ... Kličem k luči novega dne. LETO 2 / št. ^in 32 3. in 17. AVGUST / veliki srpan 1994 Fotografija zgoraj: Dvorana Verskega središča Kew-Melbourne, T. Kunlner bere svoje pesmi, za klavirjem Lenti Lenko t. I Li -U ^¿ot;- ^^ TONEGOGALA z monodramo Matjaža Kmecla ANDREJ SMOLE -ZNAMENITI SLOVENEC gostuje po Avstraliji | Recycled paper I Tiskano na okolju prijaznem papirju | z unujs iriNlAOlS SV70 A3upAS 'Eilums P!A ab[8ux eqnj^ îjrafeî AEjpzod dsq t-661 ' L ' I nuisid uiaudpo bu ounrjpsh? uisusqo ûré/^ ui sfiusAojs se[q bu piçjareu as oanp£ BOIUlEl 'JIZ3JBJJ }3JB8JBp^ nauo»uo{[OM A ßqnfjj IJJÏUJOqpO ofBfjABJpZod se/\ sjBsidBU ui3j ó Pb3J uisiddiUBU ui ojqop spun ui »sa opoq as Bp 'uredfl iiiBf[qnf-[ a brrjnuajj sf ai ofipusdqs Bfrqop al otzajefj eusq^ 'svjS rjEjz EJoqz BŽs^SAsd ESsîfsuipEjui Eorf[3jrpoA ÈSAtq ni EfuppsniE8jo ɧeu rpnX "0I°§ ouj3[od oî[SU3ao[s bz ófipuaapg ijiqop Buitioqpj^ zx p¿ppp sApVjs bp 'sjs ijejojoj p66\ bjsti8ab''ç ipuii ouioq b8 pf 'riibqz uisuoqo bu ipnfj 9§bu psai ouiqspzBi qrfcp 'AOpOAZt quBjs fajsu sisf[sôa uibu sp 'oiuisoidBZ sgy\ ep •psbjpajd ^rupaspsjh §eu si'sfiusàoijj sb[q ez aojjiujojbu osa qiqop iq bq EoniEkJ qnpj sbu bz ouiuoojbu uib/\ ouicqiioj sumoqpjaj 'psisp^ ab[siubïs moABjpzod s ¡sfrusAOis SBio B^sij b835bu nfugpoA vusfujEp ud Aoqsdsn ou jod uib/\ iûip^ — A3apA£ 'OlABjag ElUE[\ b^[bjq üjsaAZ n/3p mage a a eqsdsn m oïqop 3sa ùiijaz ufVy\ faldea ey 3jj[iA3}s saou uie^bo teuiox ai sfuejq oaiuiiuez o'p¿ Aotijop e¡§ud SAS Ojf 'opjfso of nfêa Aosraosep Í303jd seyf opnuwz ofeai z eanipojsa afojez 'ifmaAOjg a njsndop eu e¡jq bas wszoui z MSN eWBAj AEjpzod da7 3 Cues fe ¡o ai sfasfiAiz ouAasnp sîoas bz afnqajjod yaaojp jey ssa spCea 33JUIBU h i"jif uias ; mqajjoa sas ifii os cj 'luapnij uiuajexan eppoioaud iq aüilay 3J, eíoeaoj3as bsouqoso 3ff&0[0qisd cfaadsud '£ícysqs A JfSAOQ, eí}3j) ai rpnfj bíobabazods spoisui ' bxsaoio on eioJ. 6f eSrun asosboxu vug 3ifSU3Í¡AJZ BfâOTOUlSJ,, fm cí J3A ¡Z JEJJfUS 3S iq 3~)„ UIÔÙ31UI pod l sSifa^'uj 3aos3uî eu Èturuiods suj B3fB/abjsj¿ saojay jp 3iuj uisfu A EŽSAOa fey 3foUp3j\ dtnisAOfg SEJQ JSf[ uwjjqsjd oy 'UIEAIZß i AEjpzod daj ïejjfua ag o[¡se¡8o oq cuba as 'efepajd qifpf 'afjaipod rpnj Ed 'EfEjsod moq utBj\ 'tjisoid am ajs ojajey bz 'oficmiaj oujsu&Eiii ez ayjoaiodud - zag iiojaj oj-qoi as rjaAizop iq bq ¡ucp rajsfai z2 s§i[oqfBa asA baoj„ bas sqo íia ipnj ffiooieu se{q sbù sa as ajs Bp 'BfBAq 'fjaorujs -q qrapfajsd osyesa 6%ej Âoîfsojjs qpfOsiA ¡pesez ïfEiom ovas jez 'faojskž jsi¡ §eu ouiEf/isod nui ep '¡isaidež nipsoez a af pi 'ao^bÇoi qaAp paajzt aapa fig af gaonjjs q laoiapam 0q BfijBJjsA y Bopoqez 'o^aoj; ouaz z ¡jaomjs i yfiuoojEa SEj\ ¡aoAÉjapos 3$Bj\ tpm ni uiBf¡ABjpzo(f sej\ oaaufsj "' J3/ 18 -EIS moq SOJ3/ EjsnSAE pz ojaj afupoqud ez oaiuoojBu uieuavjoč Bp ajiauiods 3ia Ed nj3j qo 'top ojaf bz îoeu uièpojvu as 'aiujiuez opz'ai sas a sfirn J3~x faojsBZ oj a; S O Jsfl [vwsfaid óupsj uiss fspss oq AaapAg 'oaqzBf saizmp ABjpzocTdaj itiu3ao[s a ouqasod bîe8op as jex oaiuiiuez ssjez af J3Jj 'ouiajaqaadiuafjasaA z bS 'ssidosép afaefji§oa oapai ez epzAfj apiEjapy yuEjj $ jp lUBpA sÊj\ ¡foidea ouuinSod 3j se[q ajafnfasn oysoEJjsasA ai oufcjjZA oSfBj t?p 'uiBj\ uiejpsar) '—Eqnjs au eqnp oq au.Èuiiui ez Bp 'ijmtSzr Ed Ejsoq J33IS 'EAjsaaAOjs jozejq a afoEAopp oanfa oq 30 'ijéfej'sqó Ejsoq ifpeziùeSjo sqo jopvui pfsaafpszi pfsuaAo'is ui nsajSuoy ajaysua'Áb¡s úiauAojaAS o aifiwafod ez in ôÀojoS AEid SEJQ BOEOUoyf jeoaaç - za{Bj EAapBZ msj s afep \poiup3jn ijiuasuq,, pfuqiu a s j P°d dfjiaajs Q£ a ijesidnu 9js J¿y¡ iusj s as uwíuujs ¡BUHEIS BS'BJQ wvn oiagid 7 VN3Afif ■aqojoS efosqo ui subja Bpfojdo ofpOSOAEjd 3§EfiJ -33IHMSI- b^ueis ABjpzod daj ?i8njp op ui B[rajodEu uias „jjsjjia^o,, Coas 'o^x , , Êa fBXB2 B0TUJBAOp3iSod BU3Ajra9Z BUfadsn 35 Bd iiBjsod ouiog Bjioojods uibu' Teu 'sdsn baspbz 3? UI odsj BJBUIl 3s feu Bqo - BABjd Bl|BU 3Í 3S Ep 'UIEdn ¿OOIZTUp 30si IS pf lb3|bjoj e83|bu sb[8o qiAEÍqo ouïs o>i '3}iuiuods 3s :j3iuud 8njp"rjw BABJfED fBUJOÎJ e8 íes 'OOIAOlod 3UIBZA nbsa 'BAsdsjS 1UBZ 3S ibjo^s '3fnJ3AOJS ^lO IÜ333A ud 3Z AOUiOp U13ZOU1 Z BASpud O^ - OIiaBZI 3sa 3fBd '3UID3JOq UI OUip^ajO ei3uii ux3s Í8ou EU '5ji?a3î§ qifusfsid po IU3 a IJIABfqO Of 3JS dj 'ofldBJSJ OÙflO Z ui3s E|33BZ ••„ :03IA0U odsj Z (EJJS3S B^SUIOipsUI BJiq BDU3UI 3f iflUSAOIC A) EîflEJqI ESlEpU ISB|8o 33IZ IUBJJS l8n'jp EU 3S UI UOJ3I3j"lUOAZBZ JBpB^ Jd u :pS3A 3d3J 3SApBU ipiq ofl[3S3AZBJ qiSBOA BJJSAOJO 'ofyj "ores ßz 0[BUI S3JBZ OJBUI Oq fBU........8 3R13A 'Siqsojdo 'SNUBOJOqUBIAI O LUE Uli EP rjBsnisod bibjoui jBd uiss oupsA 'uisa su '(npsig - rasfusjoo BJS3AZ EjEÎSO E3IA0[0d sStUp :3p3j8oUIIXU) IU3UJ A 31 DI *'sjlisfejC FOIAOIod BÎSTJ IfB 'î(IZ3f DJSU3Z auj{ 3f B['8oUIZ IJO^IU lÙ6q 3Ü OailOÓ ZBl Bd E33J ¿qpjABis Ib^su a BSsuuisuiod o^ój rjEpsAod 3dsn ñui 05tkl :b[BAOpnoqO b8s1 ipBJBZ e8 IU3S OUp3A 'Br -uiisitaj a fniZEa J3lBd m 4^3?JfA>{0 usqfeiu,, UIipSJBU IS fBU IJBAOJSAS ' ¿OlUpsïn NIUA3UP o^uqiu BZ -133IS iui os fes 'BfuEfisruizEJ e835{B1 fjoAOD oq feu 'ON . r ¿¡jipuazi o>pn sfsBA 0PN PJSU3AOJS POJBU fojAf ¡Oq SBA feu UiBiS lUBSOÓ ¿30 BÍJ EIB3IJNBZ 3Z31 po iq qiSBJA ¡Z[os op uiss eujso[ez u¡ ps lusfníuBJc ¡qdq 01 3SA 3UI ¡BpZ -3NAlf[ZOj8 3J 3SA qiiflUSB? qpfSU3AOlS 6d UIBJiqSjd UBP A BA3UP ZI ON 'fep2 JSOUqnf[OOIUS3J UI ISOUABpp 'SÍUSlSod ¿NSU3AOIS oí BJBriqSSOOd IÍI[EJJSAV A UI lflAB[So8nf ISAiq A lU3s"ui3fuB3ud3jd lUIUSJjBl S UI -J3AS A BJldojS UI3S BJJB1 '-BUSJSOd UI BlisjMSI ipoq :iinoj rjsASBU ui uioasmud uufoAS s 3ui os ufoSofls irefeSzÁ 3UI OS PI 'A3JJBJS pO '3flU3AO[S ZI B[SpO BU13J-£3 UI3S OJj '3ÍUB?Úd3id 3|olu feSA ojiq 3f OíjBJ^ ¡3fU3JSOd BJiq 3f a33u3aojs ^jfhpo \¿}031 fe^ r r " rjIpSIS qiu JOUI IU Ullf fes 'OJSJB BZ BJSJE 'iJBASjd O 3qpo8z - BflUSAOIC «3SI1„ a^Tiqnj iubjjs sqo sipsqs'jd jo^b^ssa 'rnisoid "'îejîjoj HoiNcnan puoSdjf) ayjTTB^g V3INA3WQ ZI 3J3UlBZZ3jqBdí(^S-3qpQ 3p(313Jd OABJSOdZI OUIBJldpod p3JA BUIOÎflUABlSpSjd EUI3Ap EUIIJBU Z 'IUI ISA f3JOJ_ ZBl Bp3A3S UI B3UBJ^ Iphj UUlfu p3UI - A30U3AOl§ Bjjiojs'po jod UI Z o(l[OA lfl'[BJlSAV Á L^JS 3^ÜlABlSp3jd BZ sf Ep 'OJ 3§ OUIES UIBpOp feli Ed J33Ig flOBZIUESjO qi^SU3AO[S AOÎJIUpSSpSid ÍEÍJ3U 0(33 tiutfu p3UI 'iSnJp ipñ'j I{ISOjdBU 3UI OS o' EJBSldBU ÍU3S JBÎf 3SA BZ !0];iUSBfod UlsfnSpp piJEp^ Bd (SOqBUI 3>JSU3ff3SZI síjsusaoic) 41PVIS ¿oiuzrupod SAoqifu' žo sqpn 3usb[8o¡z spjbjsjd OJ3p 3JeTjBAOoEZ feîJBZ 3S OUIIDIIO OUqSSO IU3UI EUsfuSUiBU sf Î5! 'tjqp05^0,, 5Í '(PÜ!A3í| !Íu§f3-rá A*3Z E[Bp3AOd UI3S Oj) JBJUSg-ZSlB j oiEqbp z uiejuoîj feú [loojpo cisq joqpo niABjdn sf JBpusA 'bzsjbj Eífl3A3 EZ B[3ZAEZ 3Í" 3S UI3J31E>| A 'OUISld BZ Iptll' UIsfnfjBAqÊz 3S >[iuqopoj puEj/V sijñf ez qssd ipzip ui ipcuB^j; a 3í8i i¡EÍjui3jds isa oiuoq bd 'iuÉdQ -ofyBjSoVoj ouiupf 'sfiúsAO^s sb\q bz ouAiznpjs^s 'Episoa S3UEp AEjd'sf Pf '(lpEUÉ^[ A Elf}[B3M.U0UIUI03 qBj8l'" E|idojsBu "6c op '61 po oq osssui bj 'jsfep^ sqnf 3^[BABjd s^sjehsab 3UBUZ isjbjs) jsfej^j luiznjp ud iprq ¿f B^eÂopsJSod 'aoîjiuoojbu J3A BJ§BU 3f UIBU fËS "BpUB'lSU33nÇ) ZI NlUqOpOJ pUBjÀj BIBAq JBX5(U3 3§ 0Î[B1 ABJJ ' ^mOOJEU SBU JB^Sod 3j O} 'B^SUp^Š ZI AElSuj^ nqniîj AEjpzod dsq iubÍo ruiifoAS f>3ui îjrasBo'gcu quiszEj ifjBoraBU ifusjEÎJUIBJ iq Bp 'EáuOSUCqpM, ZI BAÏgn'jp e83JJSU3À6|S AOÑlUlbqpO Öfspl UI SAEjpZod BZ EIBAq BUOig "(UEJBld 5IIUSB3 3Í |Bp>[ Op ijiAOjoSri opoq ujsjsjb^ oa 'rysArof eu uinjBp eu ofcp3[tod Bp 'sopiq uiisojd ouAOUod) oj3[ 3fup3[SEU bz 0UIU30JBU ipuAEJod os pf 'uirjsrj BJBAq îqiOOJEU 3flU3Ao\s SBJQ EU 3S ui sfpŽ 3ds{ sfOAS lIBJSod UIBU OS lîj 'UI3SA EJEAq '.BÎJIUSBJ bSsSEU SNJIASÎS 3UZ3UIESOd BjBDOjd oupud 'spreppv zi noj68E2 uubaj uislrifiBAqEZ ouojs ss i'od oj_ ' p|SUiOUOJlSE oup3S3qop Ipm sz OS cd lUriÇEI lîjsuoppi 'sfuBJioiunuioîj bujESaip ousjjbîj ez qsduzoui opiu sf Bp 'iusndoJîfZBj O^BÎ ÓUIS ifipjJSAV od '31S3A fËS '.'tUIB/\ Z UIBf|AEÍSOÚZA BpEJ UI opjojods BUIOJIZO 33UI3Sld 3SBA OÎJBSA tpSSAZBJ 3UI OUiSlUZp^ ■££ ui 'Z£- 3fm3AOiS'nsBio buibîjiia31§ euisap JB3|; s BfuEjq ou{od Eîfiizn 'uiBdn 'EiiÀÉjdud urey^ ui 'opnqoîfBi osa iu oy[ 'fepz E[iprujod ss liras ojez e^iiasi§'eaou e¡szi iu e;sii8ae £ oîréj ui sfmsAoî's nsEjr) c/visrap3jn qiu bjsouiiui ra [bz sbiisngui cfiuispiag ¡ppiq I8EJP 's^pjq susfus^ OBJAVE iJqxalJza družina razpisuje natečaj ^i? 4el° - skeč, komedijo ali podobno. , blla 12 avsjralsko " slovenskega življenja flahko v stilu Wogs out of work" ali kaj .pSdobnžga"). Napisano naj bo v slovenščini ali v slovensko-anglfšla mešanici, kakršno slišimo v naših družinah v Avstraliji SonVf snS SS® ?a,gajcni ? vzpodbujevalno nagrado $ 1UU.UU m $ 50.00. Delo lahko napiše in nam ga pošlje vsakdor -še posebej pa je vabljena mlajša generacija. Najboljša dela naslov- '* "P"20"*- R°kopise pošljite do 31.12.1994 na IGRALSKA DRUŽINA MKRRYLANDS P .O .Box 280 MERRYLANDS NSW 2160 Za Igralsko družino predsednik Ivan Koželj POPRAVEK GLAS SLOVENIJE št. 31, str.8, DAN AMERIŠKE NEODVISNOSTI - PRAZNOVANJE NA MT. MILENI Zadnji odstavek: namesto modro, bela, rdeča barva, mora glasiti: belo, modra, rdeča (se pravi na posestvu Ljenka Urbančiča visi slovenska zastava). Za tiskovno pomoto se Ljenku Urbančiču opravičujem. Urednica glas slovenije NAGRADNI KVIZ Pesnik Tone Kuntner je izbral za moto v svoji novi pesniški zbirki O domovina besede znanega slovenskega pisatelja" "—O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in rekel: 'Tod bodo živeli veseli ljudje!'... Prva dva bralca, ki nam bosta poslala točen pismeni odgovor na vprašanje: kdo je napisal te besede? bosta prejela vsak po eno pesniško zbirko Toneta Kuntneija O domovina, s pesnikovim podpisom. Urednica TISKOVNI SKLAD za GLAS SLOVENIJE L. Divjak $ 20.00, JJurin $ 10.00, Vida Končina $ 10.00, družina Jazbec $ 10.00, Ivan Strucell $ 3.00 Vsem najlepša hvala SLOVENSKA DOBRODELNA AGENCIJA S jYA SLOVENIAN WELFARE AGENCY 19 A'Beckett Street. Kew, VIciotIa 3101, P.O.Box 19«. Telephone 833 7600 Fax «S3 7600 slovensko dobrodelno agencijo v Melbournu je pred dobrim letom ustanovil Slovenski narodni svet Viktorije. Ves ta čas so bile sodelavke agencije viktonjskim Slovencem na razpolago enkrat tedensko. Uradne ure so vsak petek od 12h do 15h, za nujne zadeve lahko pokličete oJ> večerih, od 18h do 20h na telefonsko številko: 877 4128. Cez dan lahko pustite sporočilo pri telefonski tajnici (answering mashine): 853 7600. V uradu rešujejo raznovrstna vprašanja od informacij za pokojnine, do vprašanj rehabilitacije in drugo. Tajnost zajamčena. Predsednica agencije je Kamica Satler, sodelavke: Angela Vedec, Elica Rizmal, Barbara Brožič, Milica Hajek, Franceska Deželak pa prihaja na pomoč celo iz Geelonga. Agencija se nahaja v poslopju Verskega središča Kew, v pisarni Slovenskega narodnega sveta. Naslov: 19 A'Beckett Str. Kew. Melbourne. Victoria 3101. veleposlaništvo republike slovenije obvešča Slovenski karateisti, ki so sodelovali na "1. Junior World Cup" v Perthu od 16. do 24. julija 1294, so dosegli izjemne uspehe. Ana Sever, Ana Mesaric in Spela Bratosso za svoj ekipni nastop prejele zlato medaljo. Ana Sever in Lidija Cafuta pa sta obe prejeli bronasti medalji za posamezne nastope v različnih kategorijah. Tekmovanja so se udeležili predstavniki iz 18 držav. RAZPORED KONZULARNIH DNEVOV: SYDNEY- ponedeljek, 12. septembra 1994 09.00 do i?.00 ure v Verskem središču Merrvlands 15.00 do 18.00 ure v Slovenskem klubu Triglav MELBOURNE - TOREK, 13. SEPTEMBRA 1994 09.00 do 12.00 ure v Verskem središču Kew 15.00 do 18.00 ure v društvu Ivan Cankar Geelong Lep pozdrav Za Aljaža Gosnaija, odpravnika poslov Tina Omahen, upravno konzularna referentka VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY OF SLOVENIA Advance Bank Cenue-Level 6,60 Marcus Clarice street, Canberra cay, tel.. (06) 243 4830 fax:(06) 243 4827. Pisma in dmgo poŠto pošljite na naslov. Embassy of Slovenia, P.O.Box 284, Civic Square, Canberra ACT 2608. Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9jOO-17jOO ure; uradne ure pa so od 10.00-14.00 ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gosnar, upravno konzularni referent: Una Omahen. KONZULAT REPUBLIKE SLOVENJE AVSTRALIJA (NSW ia V1C) Častni kooail Alfred Breittik Obisk urada izključno po dogovoru (By appointment only) tel.: (02)314 5116; fax: (02) 3996246 Po&ni naslov: POBox 188 Coogee NSW 2034 KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE NOVA ZELANDIJA Častni konzul Duian Lajovic Eastern Hutt Road, Fomaie, Lower Hut! (Wellington). tek (04) 567 0027, fax: (04) 567 0024 Poftni naslov: P JO Bon 30247 Lower Hut, NZ Po&ni naslov v Avstraliji: P jO Box 5 Smithfidd NSW 2164 tel.: (02) 6045133; fax: (02)604009 NA KRASU V ZNAMENJU POŽAROV Minulih nekaj tednov je minilo v znamenju velikih vrocin in požarov. Z ognjenimi zublji so se spoprijeli še pripadniki civilne zaščite, slovenske vojske, helikopteiji Teritorialne obrambe in številni prostovoljci. V požarih na območiu Nove Gonce in Sežane je pogorelo približno 1200 hektarjev gozdov. Gorelo ie tudi v Postojnski občini in drugje. V občinah, kjer je od 26. julija dalje razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja (Koper, Izola, Piran, Sežana, Nova Gorica, Ajdovščina, Postojna in Ilirska Bistrica) pa je vsako kurjenje na prostem prepovedano. NA OBALI SPET GROZI POMANJKANJE VODE Zaradi dolgotrajne suše je oskrba z vodo na Obali skoraj kritična. Vode je zmanjkalo tudi na izviru Rižane in ob naravnem pretoku, ki zadošča le za biološki minimum reke Rižane, zato so vodovodarji morali vključiti še črpalke v zaledju izvira in začeti črpati podtalnico. SPET HUDO NEURJE V LJUBLJANI, MARIBORU, PTUJU 19. julija je pustošilo po Sloveniji hudo neurje. Že do julija je bilo v pesniški občini 550 milijonov škode. Zdai je bilo najhuje na Ptujskem polju in v Slovenskih goricah. V Gonšnici je razkrilo polovico strehe tamkajšnje osnovne šole m telovadnice ter strehe štirih drugih hiš, načelo pa ie strehe kar na 35 hišah. Temno neto letos vedno znova prinaša strah v Jurišince in Vitomarce v Slovenskih goricah, saj jim toča in neuije neusmiljeno uničuje kmetijske pridelke, vinsko trto in tudi ceste. NARAVA JE LETOS GORENJCEM ŽE DRUGIČ "POKAZALA ZOBE" Jezersko, Kokra - stanovalci zaselka Podjebelca v najdaljši slovenski vasi Kokra si bodo dobro zapomnili hudo nevihto in naravnost "besnenje" bližnjega Nežkaijevega potoka. Podobno neuije ie pred več kot mesecem dni že povzročilo velikansko škodo na Golniku. KRATEK PREGLED ZADNJIH DOGODKOV Vlada je spet v popolni postavi, saj je bila izvoljena nova ministrica za pravosodje Meta Zupančič. Vroče je bilo v parlamentu, kjer si je opozicija pomagala z obstrukcijo, vendar s tem ne bo mogla preprečiti zanjo spornih določb zakona o agenciji za plačilni promet. Politično ozračje bo še bolj pregreto, saj odstavitev Žarka Petana z mesta generalnega direktorja Radio televizije Slovenija RTVS, časovnemu odmiku navkljub, buri duhove naprej. Prvak slovenske opozicije Janez Janša napoveduje, da bodo socialdemokrati, če se bodo čistke, kot imenuje Petanovo odstavitev, in maščevanje starih "kadrov" nadaljevali, pozvali državljanke in državljane RS k državljanski nepokorščini. Narodni demokrati, ki so se odcepili od Krščanskih demokratov pa kličejo: Čas je za novi DEMOS! In slovenski politiki so odšli na letni dopust... 8DPRTA POT ZA KORUPCUO eprav so mnogi upali, da se to ne bo zgodilo, je torej državni zbor sprejel zakon o agenciji RS za plačilni promet. , Janez Janša meni, da bo s tem sedanja Služba društvenega knjigovodtsva SDK prišla pod nadzor vlade, kjlučne vzvode do imel tisti, ki bo imenoval kadre, to pa bo vlada. IN ONO VLAD ŽELEZ A PODRAŽILA SLOVENSKE JEZNICE IN PREVZELA 51% LUKE KOPER Slovenska država je postala v celoti lastnik Slovenskih železnic in 51% lastnik Luke Koper, vendar bo imela le dva odstotka upravljalskih delnic, ostalih 49 odstotkov pa bo prednostnih delnic z omejeno glasovalno pravico. POKOJNINE VEČJE ZA 1,8 ODSTOTKA Po uradnih statistikah ie povprečna bruto plača na zaposlenega delavca v državi, izplačana za maj, znašala 91209 tolarjev, kar je za 1,8 odstotka več kot prejšnji mesec in zato so se morale za enak odstotek povečati tudi pokojnine, uskladitev velja od 1. maja naprej. AVGUSTOVSKE PODRAŽITVE Elektrika je dražja za 3,8 odstotka, naftni derivati za dva odstotka (neosvinčeni 91-oktanski bencin stane 62,60 tolaija, super 98-oktanski bencin 73,20 tolarjev, dizel D-l 66,20, dizel D-2 61,80 tolarja), RTV naročnina je po novem 1.410 tolaijev na mesec. POLITIČNA OSEBNOST JULIJA Ta naziv spet pripada Milanu Kučanu, več kot 30 odstotkov telefonskih naročnikov iz vse Slovenije, ki so sodelovali v anketi Dela Stik, je v njem prepoznalo tisto osebnost, ki je prejšnji mesec najbolj zaznamovala politično priozrišče. RTV SLOVENIJA OSTALA BREZ GENERALNEGA DIREKTORJA Pravijo, da Žarka Petana ni "odžagala" strokovnost, pač pa politična pripadnost in simpatičnost. V novem zakonu o RTV Slovenija (sprejeli so ga maja letos) je zapisano, da mora novi svet RTVS v 30 dneh po izvolitvi potrditi imenovanega generalnega direktorja RTV - torci Žarka Petana. Tajno glasovanje so izvedli z izidom 9:12 proti Petanu in to je bila še ena izmed političnih čistk današnje slovenske oblasti. ODSTOPIL VD. PREDSEDNIKA SVETA RTV SLOVENUA dr. Maks Oblak V odstopni izjavi je zapisal, da se je tako odločil zaradi dogajanja v zvezi z Žarkom Petanom. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI (SKD) SKUPAJ S SLD IN SDSS Vodja SKD Lojze Peterle je na redni tedenski novinarski konferenci napovedal, da bodo na Idealnih volitvah nastopili skupaj s Slovensko ljudsko stranko SLS (vodi 10 Marjan Podobnik) in Socialdemokratsko stranko SDSS (vodi jo Janez Janša). "NE" ITALIJANSKI POLITIKI IZSILJEVANJA Slovenija je pripr _ 60 odstotkov od 108----, skupnega dolga Slovenije in Hrvaške Italiji za povračilo škode italijanskim beguncem iz Istre in Dalmacije. Slovenija pa istočasno ne pristaja na italijanski predlog, da bi italijanski državljani imeli pravico odkupiti v Sloveniji nepremičnino. MORSKE MEJE V PIRANSKEM ZALIVU NIKOLI NI BILO »Tako pravi Danijel Starman iz Kopra, ki prosi slovenske politike, novinarje in vse, zaposlene v občilih, da ne uporabljajo več besedne zveze " meja v Piranskem zalivu". Ta nikoli v zgodovini ni imel meje in nikoli ni bil v "samoupravljanju" dveh držav, vedno je bil Piranski. Slovenija si mora ohraniti prosti dostop na odpito morie. Kako si pa Hrvatje razlagajo potek nikoli določene meje, je za Slovenijo ponižujoče, pravi Starman, ki kritizira tudi zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, češ, da se s Hrvati "pogaja" o nespornem slovenskem ozemlju, nekajkrat ni držal besede in ostaja skrivnosten celo do odbora za mednarodne odnose državnega zbora. ZAVRNJEN TOBAČNI ZAKON Poslanci državnega zbora so po ponovnem preudarku in glasovanju zavrnili zakon o omejevanju tobačnih izdelkov. Ministrstvo za zdravstvo pa bo ponovno pripravilo nov predlog zakona in ga poskušalo uvrstiti na dnevni red zasedanja zbora po hitrem postopku. V KOPRSKI OBČINI SO ZA REFERENDUM V SEPTEMBRU Vsiljenih občin ljudje na koprskem območju ne bodo sprejeli. Da bi pa prišli do končne odločitve, so od državnega <■< zbora zahtevali, da se referendum prenese na datum 25. septembra letos. DENACIONALIZACIJA CERKVE SV. URHA V DOBRUNJAH Ključ cerkvenih vrat so že 9.6.94 slovesno izročili patru Mirku Pihlerju in tako je bila cerkev sv. Urha dokooČno vrnjena župniji Sostro. Cerkev sv. Urha je namreč od 7.5. 1947 veljala kot spomenik NOB, od leta 1955 je bila v njej muzejska zbirka NOB v upravljanju Mestnega muzeja Ljubljana. ODLOŽILI VETO NA ZAKON O GRBU, ZASTAVI, HIMNI... Državni svet je izglasoval odložni veto k zakonu o grbu, zastavi in himni ter o slovenski narodni zastavi. Odločali se bodo jeseni in sicer zaradi dopolnila, da se na območjih kjer živita madžarska in italijanska narodna skupnost, ob slovesnih prireditvah lahko izvaja tudi himna narodne skupnosti. Ta določba pa ni dovolj jasna, zato bodo o njej razpravljali ponovno. iz slovenije SPORNO RAZKRIŽJE Pred dnevi se je po Sloveniji razširila novica, da nudijo slovenski politiki Hrvaški v zameno za mejo v Piranskem zalivu Razkrižje. Seveda so se Razkrižani takoj oglasili z javnimi protesti in govorice je dr. Janez Drnovšek, predsednik slovenske vlade demantiral. Poglejmo najprej kratko zgodovino tega kraja in njene cerkve... Razkrižje je bilo kot del medžimurske občine Štrigova v času Avstro Ogrske pod madžarsko upravo, v času jugoslovanske kraljevine pa je najprej (1918-1922) sodilo v okvir čakovškega sreza, potem (1922-1929) mariborskega okraja, nato pa je bilo spet dodeljeno Hrvaški. Ker sta bila tako Štrigova kot Razkrižje vedno usmerjena k Ljutomeru in ne oddaljenemu Čakovcu, so štrigov-sko občino leta 1931 priključili dravski (slovenski) banovini. Po koncu druge svetovne vojne je Štrigova ostala hrvaška, Razkrižje slovensko, vse območje nekdanje občine pa pod upravo zagrebške škofije. Nesmiselna delitev občine, ki si jo je privoščila komisija za meje (to sta vodila, kdo drug, kot Ivan Maček-Matija in Stevo Krajačič) je povzročila veliko nevšečnosti, ki so v slovenskih vaseh med drugim večkrat povzročile tudi posege hrvaških miličnikov in nasilno menjavo slovenskih učiteljev ter napisov s hrvaškimi. Obup prebivalcev Štrigove, odsih-mal hrvaških državljanov, je bil menda nepopisen. Cerkev so posvetili leta 1784 (a le kot podružnico štrigovske fare), za zaščitnika pa so izbrali češkega mučenika Janeza ali Ivana Nepomuka. Ta naj bi Razkrižane namreč obvaroval pred tem, da bi Mura in Ščavnica poplavili rodovitna prleška polja. O tem priča napis na stropu glavne cerkvene ladje: »Sv. Ivane Nepomučenski, po-močniče u pogibelji voda i zaštitniče krivo potvorenih.« Že 10. julija 1918 Razkrižani pišejo v Zagreb, naj vasi dodeli status župnije, ki naj jo vodijo slovenski duhovniki. Neuspešno. Po desetletjih zatiranja slovenščine leta 1942 hrvaški kardinal Alojzij Stepinac na ultimativno zahtevo madžarskih okupatorjev Razkrižju le podeli status župnije. Po vojni Razkrižani, ali pa kdo v njihovem imenu, na naslov zagrebške škofije pošljejo številne prošnje, moledovanja in grožnje, naj jim vendarle omogočijo slovensko bogoslužje. V zadnjih dvajsetih letih pride do postopnega uvajanja slovenščine, sprva v prepevanje, nato v molitev. Najbolj napeto je bilo poleti in jeseni 1992, ko je slovenska vlada zatrjevala, da je problem že skoraj rešen, krajani so za več mesecev zapečatili cerkev, kardinal Kuha-rič pa je spregovoril zgodovinske besede o »verskem terorizmu«. Lani so bili žegna-nje, posvetitev nove mrliške vežice in pol-nočnica, letos pa tudi birma, v slovenščini. RAZKRIŽJE je zaspana in lepo urejena obmurska vasica, natanko na tromeji med slovenskima Prlekijo in Prekmurjem ter hrvaškim Medžimuijem. Vasica šteje, grobo prešteto 1300 faranov, med njimi je tudi nekaj prebivalcev bližnjih hrvaških vasi. Pred nekaj tedni so začeli obnavljati cesto iz Ljutomera proti Razkrižju. V Stročji vasi je tako razkopana, da vožnjo, razen s tankom, odsvetujejo, delo pa je povsem zastalo, ker "nega penezof'. Politična oblast v LJubljani in cerkvena na zagrebškem Kaptolu sta torej cel dan vožnje stran. Ko bi bili Razkrižani razkrižani le med državo in cerkvijo, bi še šlo. Tako pa so vpeti v igre, ki kar dvema državania in dvema cerkvama, sploh pa domačinom samim, že dodobra preseda. Razkrižje je na slovenskem ozemlju, cerkveno pa sodi še vedno pod hrvaško upravo. Razkrižanom mašuje prijazni kaplan Marjan Rola, ki pravi, da pride iz bližnjega Ljutomera več večerov na teden. Nedeljska maša ie v slovenščini ob devetih zjutraj, istega dne pa tudi hrvaška, ki jo vodi medžimurski starosta. Res ni niti najmanj pošteno do ljudi, da z osamosvojitvijo razkriška fara samodejno ni prišla pod mariborsko škofijo. Ljudje i se sprašujejo: "Ali nam meje, tako kot nekoč, krojijo v papeževih sobanah? Suverenost naj bi bila vendar v rokah (našega) ljudstva! Škofje naj pokažejo malo dobre volje..." Ta juha pa se sicer kuha že od konca i prve svetovne vojne in ljudje so se je že resnično naveličali. Osrednja osebnost spora je hrvaški župnik Slaviček, ki v svoji lojalnosti Kapitlu ne popusti. Kaznovan pa je že s tem, da mu slovenske oblasti niso ugodile prošnji za državljanstvo. Zavrnili so ga po istem I (osmem)členu, kot nekdanje častnike JLA. Slovenskim faranom grozijo telefonski glasovi v hrvaščini s požiganjem, klanjem in bombami. Na srečo se še nobena grožnja ni uresničila... Gregor Cankar svetovni prvak SPOMINSKA SLOVESNOST NA TEHARJAH Na Teharjah je bila tradicionalna spominska slovesnost za pobitimi domobranci in civilisti. V cerkvi sv. Ane je bila maša, ki jo je za žrtve taborišča Teharje daroval mariborski škof dr. Franc i Kramberger. Po maši je bila procesija do taborišča, kjer je bil pri križu še krajši kulturni program. TN ŠE O SLOVENSKEM AUSCHWTFZU Izšla je nova knjiga Ivana Korošca, zdomca in političnega emigranta iz Argentine pod naslovom Teharje - krvave arene. Tako je Korošec še dopolnil eno od najstrahotnejših tem iz slovenske zgodovine. ODSLEJ V GOZD S KpŠARO IN GOBARSKIM PRIROČNIKOM S sprejetjem vladne uredbe o zavarovanju samoniklih gliv (velja od 8. julija letos) gobarji ne smejo nabrati več kot 2kg gob, dolg pa je seznam gob (kar 70), ki jih je na celotnem območju Slovenije spioh prepovedano nabirati. Strokovnjaki pravijo, da je v Sloveniji okrog 2000 vrst višjih gliv, ki so izjemno pomembne za stabilnost in odpornost gozdnih ekosistemov. Tak in podoben red so zavedli tudi v sosednjih državah. Na avstrijskem Koroškem je na primer gobarjenje od 1. septembra ao do 30 junija sploh prepovedano. VEDNO VEČ JIH MISLI "KAJ NAM PA MOREJO" Nasilje vseh vrst dobiva tudi v mladi slovenski državi svojo domovinsko pravico. Javno izgovorjene besede bivšega notranjega ministra Iva Bizjaka, da v Sloveniji prevladuje mnenje, kaj nam pa morete, se vsak dan bolj uresničuje v praksi. Kljub policijskemu posredovanju, se posamezni nasilniki ne zmenijo kaj dosti za prijave sodnika za prekrške, ampak celo zatrjujejo, da se bodo že obrnili na pravi naslov in zadeve bodo urejene. Tako nekako se je zareklo julija vozniku ljubljanskega taksija, sicer iz BiH, ki pa ima slovensko državljanstvo in slovenski potni list. Pri trčenju z drugim voznikom je tega dobro opij u v al, kasneje pa še zlasal referentko na prometnem uradu. Ni kaj, Ljubljana se ob 850-letnici lepo predstavlja tujim turistom. Lizbona — Celjan Grego* Cankar j« na 5. svetovnem »iadin-skem prvenstvu v atletiki na Portugalskem s 8,04 r»«tra dolgim skokom postal svetovni mladinski prvak v skoku v daljavo, izboljšal jo tudi državni rekord za mladince In J« drugI Slovenec (prvi jO Ml Borut Bilac), kJ je premagal sanjsko mojo« osmih metrov. KDO BO OMBUDSMAN? Predsednik Kučan je dejal, da še ne more predlagati kandidata, ker doslej prijavljeni ne bi dobifi potrebne podpore v parlamentu. Zakaj je bil zavrnjen Viktor Blažič? Ali po tisti "iščemo svojega človeka"? SLOVENIJA JE VARNA TURISTIČNA DRŽAVA V svetu nasploh narašča takoimenovani turistični kriminal, zato je mednarodna turistična organizacija že aprila letos v Madridu sklicala srečanje ekspertov za varnost v turizmu. Srečanja so se udeležili predstavniki 22 držav, različnih mednarodnih organizacij (OZN, Interpol, WHO), predstavniki velikih prevoznikov, turističnih družb in drugi. Božu Trudnu (na fotografiji levo), tiskovnemu predstavniku ministrstva za notranje zadeve in koordinatorju dela policije na področju turizma, je v Madridu uspelo prikazati in dokazati, da je Slovenija varna turistična država. Tako se je oblikovalo stalisČe, da sodi Slovenija skupaj z Avstrijo in Švico v sam vrh varnih držav. Kako varna je za tuje turiste? Primerjalni podatki o obremenjenosti Slovenije in sosednjih držav z nekaterimi hujšimi delikti so za Slovenijo razmeroma ugodni. Raziskanost tovrstnih deliktov pa je v večini primerov boljša. Policiji je lani uspelo raziskati vse umore, 96,7% hudih telesnih poškodb, 61,5% ropov, 67 od 69 posilstev, 21,2% tatvin avtomobilov, 97,5% kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, 21,7% vlomov v stanovanje, 25,7% vlomov v stanovanjske hiše, 27,5% vlomov v avtomobile.... Tuji turisti so bili žrtve 410 ali 0,9% vseh obravnavanih kaznivih dejanj. Do konca leta je policiji uspelo raziskati 144 ali 35% tovrstnih kaznivih dejanj, v glavnem so bili ovadeni državljani R Slovenije. Pri 10,7% kaznivih dejanj, s katerimi so bili oškodovani tuji turisti, je šlo za kaznivo dejanje ponarejanja denarja. Za kazniva dejanja zoper življenje in telo je šlo le v 20 ali 4,9% vseh deliktov, pri katerih so bile žrtve tuji turisti. SLOVENIJA MOLA dežela MARIBOR — Deset milijonov potnikov HI rtr\nr\rrL'« A/X-t. ■ nVkíi " PLETERŠNIKOVA ZNAMKA Izšla je priložnostna znamka ob lOO.obletnici izida znamenitega Pleteršnikovega slovaija. Nominalna vrednost je 70 SIT, žig prvega dne je v Pišecah. Natisnili sojo v 150.000 izvodih. Motiv na znamki je del skupinske slike profesorskega zbora, med profesorji vidimo v prvi vrsti, srednjega, Maksa Pleteršnika (1840 -1923), slovenskega leksikografa in avtorja dve knjigi obsegajočega slovenskega-nemškega slovarja, ki še danes velja za temeljno delo slovenske leksike. SPODNJA IDRIJA - Spodnjeijlrijska cerkev bo kmalu v novi podobi. Že pred leti so začeli s prenovo strehe na zvoniku, sledila so obnovitvena dela notranjščine in zdaj je na vrsti še zunanja podoba. Spodnja larija se sicer iz nekdaj spalnega naselia v zadnjih letih spreminja v zanimiv in lepo urejen kraj. lORFEJ - Pod nekoč najlepšim hišnim izveskom na Iv lokalu na kavici srečujejo vse pomembne mestne Ptuju se danes glave... ■ .V*. "O, "faj rt»' SLOVENEC SOBOTNA PRILOGA 23. julij 1994 Piše Marce/ Koprni SLOVENIJA - ZGODBA O PREVARI ... Vsak dan prinese kakšno zanimivost, o kateri se ne da molčati. . V zadnjih dneh se je tako pripetilo nekaj dogodkov, ki jih zlahka uvrstimo v sklop dogajanja, ki potrjuje že večkrat zapisano bojazen, da nekateri poskušajo na vse kriplje doseči spremembo slovenskega političnega prizorišča v nadzorovan sistem in sčasoma v popolnoma zaprt prostor, nedostopen za politične nasprotnike.Tako so se tudi možnosti, da bi opozicija stopila na prste nekdanjima nosilkama političnega enoumja, Ki jima je uspelo z različnimi političnimi triki prenesti svoj primat tudi v novo državo, zaenkrat oddaljile, saj v teh trenutkih obe skupaj obvladujeta čedalje več vzvodov nove oblasti, kar že pričenja zelo slabo vplivati na razvoj demokracije v Sloveniji ter hromiti hotenje po preseganju problemov, povezanih z obdobjem slovenskega dnižbenega prehoda. Med vsemi dogodki zadnjih dni po svoji nevidni teži gotovo izstopa novica, da so proti vodilnim delavcem nekdanjega Adita na ljubljanskem sodišču vložili čisto pravo obtožnico, s katero naj bi kaznovali njihovo domnevno kriminalno početje. Novica se je kar nekam tiho in sramežljivo pokazala pred nami in se zato, ne vem zakaj, ne morem znebiti občutka, da si nekateri srčno želijo, da bi sla čim neopazneje mimo nas. Vsa zadeva veijetno sploh ne bi bila tako zanimiva niti kako drugače pretresljiva, če eden od obtoženih ne bi bil Boris Platovšek. človek, ki se ie pred meseci podal na križev pot odkrivanja metod in dela nekdanjega slovenskega političnega vodstva in z njiffi povedanega gospodarskega podzemlja (op. u.: pogovor s Platovškom na naslednji strani). Zato primera Adit, ki naj bi svoj epilog v kratkem doživel na ljubljanskem sodišču, ne smemo gledati samo skozi prizmo navadnega gospodarskega kriminala, temveč kot poskus sedanje oblasti, da zabriše posledice nekega drugega, skrbno načrtovanega ter skrivnega delovanja svojih starejših strankarskih kolegov iz nekdanje slovenske vodilne strukture. delovanja, ki se je začelo v Slovenrji že prva leta po II. svetovni vojni. Do domnevnih prekrškov v zadevi Adit ni prišlo zato, ker bi se nekaj zaposlenih želelo okoristiti, temveč je pojasnilo za Aditov nenavadni način poslovanja treba poiskati tam, kjer tičijo vzroki, ki so pripeljali do očitanih kriminalnih dejani. Trdno so vpeti v dejstvu, da so nekdanji slovenski partijski voditelji pod geslom dajanja pomoči manjšini, skrivali poslovanje Adita in njemu podobnih firm pred očmi javnosti ter jih nenadzorovano uporabljali za svoje namene. Slovenski Adit (verjetno pa so imeli v drugih jugoslovanskih republikah prav tako svoje Adite, saj dnigače ne bi nekateri tako zlanka preživeli trde preizkušnje gospodarskega embarga), je zato lahko uspeval le v okolju političnega totalitanzma nekdanjih vzhodnoevropskih komunističnih diktatur, kjer so stranke na oblasti obvladovale vsako poro družbenega dogajanja. Prav zato bi bilo izjemno zmotno in škodljivo, če bi ga obravnavali zgolj kot primer posameznikove želje po okoriščanju ter izrabljanju svojih pooblastil, saj je ob svoji formalni ustanovitvi, do katere je prišlo pred več "kot 20 leti, spadal v nekdanji Mačkov finančni imperij, ki je uporabljal nekaj izbranih firm za nalaganje in obračanje sredstev v tujini. Kaj se je s tem denarjem dogajalo, je v tem trenutku zelo težko natančno povedati, vendar lahko z veliko veijetnostjo sklepamo, da so najvišji voditelji z njim reševali svoje posebne potrebe ter dobro plačevali yslugc tistim, ki so uspešno zastopali koristi takratne slovenske oblastne elite ter se trudili spodkopavati delo slovenske opozicije v tujini. Brez obotavljanja lahko zato zapišem, da je obtožnica proti ljudem iz Adita nepopolna, saj ne govori o finančnih mahinacijah, ki so se v delu Adita dogajale pred majem 1990, torej pred padcem slovenskega enoumja, ko brez vednosti Dušana Simgoja, tedanjega predsednika slovenskega izvršnega sveta, ne bi pilo nikoli mogoče spraviti prek slovenskih meja toliko denaija... ... tako so se letos kot izgube Ljubljanske banke nenadoma spremenile v del slovenskega javnega dolga, katerega bomo zdnižno plačevali Se prihodnjih nekaj desetletij. Zato Adit ne more biti to, kar skušajo novi oblastniki zdaj prodati slovenski javnosti.... to ie politični kriminal nekdanjega sistema. Čeprav so takrat naši voditelji tako radi uporabljali pretvezo, da s tem denaijem podpirajo slovensko manjšino v zamejstvu ter da s tem, ko ga pravzaprav skrivoma odtegujejo jugoslovanski zvezni oblasti, delajo Sloveniji veliko korist, kasnejši dogodki njihovih besed niso v ničemer potrdili.... ... Ker pa tega niso storili, lahko sklepamo le to, da ga Se vedno skrivoma uporabljajo kot politični dediči Mačkovega finančnega imperija v svojo korist, predvsem pa zato, da preprečujejo slovenskim strankam izvime demokracije dostop do oblasti.... ... Dobro bi bilo, če bi tudi predstavniki manjšine javno povedali, kateri so bili tisti, ki so v preteklosti od matične domovine prejemali nagrade, plače in pokojnine, saj domnevam, da od poslanega denaija gotovo ni imela vsa slovenska manjšina enakih koristi... ...bistvo obeh strank (op.u.: Liberalnih demokratov SLD in prenoviteljev - nekdanjih komunistov), ki se krčevito in z vsemi sredstvi trudita prigrabiti čedalje večji nadzor nad slovenskim političnim prizoriščem, z njunim preimenovanjem ni prav nič spremenilo, saj še vedno sledita le ozkim interesom svojih nekdanjih vodilnih strankarskih struktur. Zato lahko v Sloveniji v tem trenutku govorimo le o geslu "Slovenija -zgodba o prevari'*; v štirih letih smo prebrali številna pretresljiva poglavja te zgodbe. Najnovejše poglavje je gotovo primer Adit (podjetja). Vsa druga, doslej preživeta poglavja slovenske zgodbe o prevari bi na tem prostoru sila težko našteli, saj se jih je nabralo že preveč, pa še vsak dan doda kako novo. Vendar bi za osvežitev spomina le poskušal našteti naslove nekaterih, ki so mi prav zdaj pmli na misel, o stotisočih podeljenih državljanstvih (op.u.: v slovenskih časnikih ie moč prebrati, da za okrog 180.000 podeljenih državljanstev "iužniakom" krivijo Milana Kučana, ki si ie tako zagotovil sigurne voliloc). O stotisočglavi vojski hie^po^filnih, o propadu Elana. o zavoženi lokalni samoupravi, o zakonu o političnih strankah, o političnih linčih. s katerimi menjajo nevarne politike, o zamenjavi Žarka Petana (op.u.: beri na straneh 'To in ono iz Slovenije"), o zavlačevanju reševanja mejnih zadev s Hrvaško, o napakah pri vodenju polivke do Italije, o zadržanih privilegijih nekdanjih slovenskih političnih voditeljev, o podarjenih hišah in stanovanjih, o cenenih stanovanjskih posojilih in že bi lahko našteval (op.u.: afera HIT, afera SAFTT. afera SLO VIN, afera Catch thc Cash. afera orožje, afera Smolnikar itditd.). Zgodbe o uspehu ne morejo pisati politiki, ki so se demokracije naučili na kratkih večernih tečajih, v naglici pripravljenih po spoznanju, da se bo Slovenija vendar osamosvojila. Prvo poglavje take zgodbe pa bodo lahko napisali le politiki strank izvirne slovenske demokracije takrat, ko bodo dokončno padli prvi simboli nekdanjega družbenega enoumja ter bodo tabuji, s katerimi so nas zavajali nekdanji oblastniki, razločno, poimensko in brez olepševanja ovrednoteni in tudi razgaljeni. (Op.u.: besede v tekstu podčrtalo uredništvo). Na naslednji strani objavljamo skrajšam pogovor z Borisom Platovškom, ki je javnosti znan kot človek, ki je VOMU povedal podrobnosti o delovanju korporacije SAFTT in nepravilnostih, ki se tam dogajajo. V pogovoru je povedal tudi dosti zanimivosti o ADITU m drugih rečeh. Pred kratkim pa ie bila, veijeli ali ne, proti njemu vložena obtožnica... praksa, ki je v uporabi še marsikje drugje, po tisti "iskrici" z 2. strani našega časnika: "Naše pravosodje oprošča vrane in obsoja golobe." íMP^t^ SLOVENEC **.■*' o-,; .A SOBOTNA PRILOGA " 0w 23. julij 1994 DENAR NAJ VRNEJO SLOVENSKI DRŽAVI Iz pogovora Janeza Markeša in Marcela Koprola z Borisom Platovškora Boris Platovšek je torej javnosti znan kot človek, ki je Vomu povedal podrobnosti o delovanju korporacijje Safti in nepravilnostih, ki se tam dogajajo. Pred kratkim je bila proti njemu vložena obtožnica - da, proti njemu. Njegove predhodne izpovedi v pol leta niso dosegle kakega večjega učinka, čeprav, če so točne in verodostojne, v demokratičnem svetu podobne izjave podirajo vlade... POVZETEK NEKATERIH PLATOVŠKOVIH ODGOVOROV Na podstrešju na Vodnikovi 133 (v Ljubljani), kjer je bilo poleg Adita tudi neko drugo podjetje Saftija, so se srečevali razni bolj ali manj ugledni predstavniki političnega življenja pri nas in v zamejstvu. Prizadelo me je, da je bil v hiši Igor Bavčar, ki tedaj ni bil več policijski minister. Medtem, ko je potekala afera Slovingate, sem policiji dal veliko koristnih podatkov.... že takrat, to moram povedati, se je policija izrecno izogibala vsem vprašanjem, ki bi bila kakor koli povezana s korporacijo Safti...Kasneje sem ugotovil, da so nekatera podjetja iz sklopa Saftiia poslovala s podjetjem Kreis iz Basla še tudi do junija 1992, ko so se spopadi v BiH razvneli z vso močjo. Prek zagrebške izpostave Kreisa je šlo za prodajo lesa. To mi ie dalo misliti in začel sem iskati povezave. Prišel sem do ugotovitve, da Safti pri nekaterih slovenskih aferah ni tako nedolžen. Če se spomnite je tudi v primeru Elan Pavel Koder že dokazoval vpletenost političnega vodstva v afere (v Aditu sem videl dokument, ki je govoril o tem, da je Ljubljanska banka iz združenih sredstev prek Adita dala posojilo Elanu, gre za eno milijardo lir, ta pa je potovala v eno od Saftijevih pochetij v Benečijo). Tudi v drugih primerih se ugotavlja, da je Safti vezni člen pri finančnih transakcijah -da je Safti sestavni del finančnega imperija Ivana Mačka Matije (zdaj že pokojnega). Ugotovil sem, aa je v nekatere zadeve lahko vpleten sam vrh slovenske policije; zanesljiva ie naveza med nekdanjo državno varnostjo in Saftijem. To se da dokazati, ne nazadnje ie podjetje Adit služilo kot služba za cenzuriranje vnosa tuje literature, povezava pa ie tekla z določenimi ljudmi iz ministrstva za notranje zaaeve. Zabolelo me ie, ko sem videl, da obstaja nevarnost, da se določeni papiiji Banke Slovenije, Agencije za prestrukturiranje gospodarstva in drugih državnih ustanov odnašajo v tujino... ...Do osamosvojitve je bila Saftijeva vloga pozitivna, vprašanje pa je, kaj se je dogajalo potem. Nekatere povezave z Beogradom in Srbijo, tudi z vojaškim servisom so tekle tudi po osamosvojitvi Slovenije. Ne nazadnje je bil eden od razlogov, da sem šel pričat na Vomo spoznanje, da so se štiije delavci IRETA (Saftijeve vojaške tovarne, ki je kršila prepoved poslovanja z Irakom in so jo Italijani zaprli), fiktivno zaposlili v Aditu, dejansko pa so bili prek SDPR (vojni servis v Beogradu) poslani kot inštruktorji v Irak, enega pa sem celo odkril, da je bil do nedavnega kriptograf na Peterletovem zunanjem ministrstvu. G. Mrak, direktor predstavništva Safti v Ljubljani, je sistematično zbiral podatke o slovenski industriji, o osebah na ključnih položajih, o cenitvenih in revizijskih poročilih, ki jin je prejemala Agencija za prestrukturiranje gospodarstva. Te zadeve pa niso več tako nedolžne...Sarti odkupuje slovenske dolgove, očitno pa je tudi Srbom pomagal odkupovati njihove dolgove...Tisti, ki razpolagajo z določenimi podatki in računi pa se zdaj pojavljajo kot kapitalisti, ki kupujejo slovenska podjetja... ...Vsi govorijo, da je prezgodaj govoriti, dokler ni narejena delitvena bilanca Jugoslavije, nihče pa ne zanika, da se v skrajni fazi lahko zgodi, da ho večinski upnik Slovenije država Srbija. Dobro veste, da bo večinski upnik postavljal pogoje, to pa ni tako preprosto... Če je to Srbija, naj se vmemo nazaj, potem povem, da je bil Safti bolj naklonjen ohranitvi Jugoslavije kot samostojni Sloveniji.... Kljub temu bi Safti po osamosvojitvi moral na mizo položiti račune in državi Sloveniji podati obračun. To se niti ni zgodilo z drugimi podjetji, ki spadajo v t.i. Mačkov imperij. Seveda nisem pričakoval, da se bo zapisnik Voma znašel v časopisih v 24. urah - to je tragika, ki je nisem mogel predvidevati... ... Dejstvo je, da so prek računov, ki jih je imel, tekla sredstva iz Slovenije v tujino, po drugi strani pa so druga sredstva prihajala na račun Adita. Mogoče gre za napačno sklepanje, vendar se ie povečan promet sredstev iz tujine na Aditov račun v tujini, pojavljal ravno pred volilnimi kampanjami- Te sem nekoliko grob, nobena skrivnost ni, da se ie, to čivkajo že vrabci, časopis, ki je služil za prmociio predsednika Kučana, tiskal v Vidmu, sofinanciral naj bi ga Safti. To je domneva, dokazov za to nimam, dejstvo pa je, da se je tiskal v isti tiskarni kot Republika in Primorski dnevnik.... .... Mogoče je ena od revizij, ki jih zdaj izvajajo Italijani v Saftijevih podjetjih in bankah, namenjena tudi temu, da se prepreči vrnitev sredstev pravim lastnikom, to je slovenski državi.... ... Skrbi me nekaj drugega. Primer Adit in Safti nista edina v Sloveniji. Takšnih je še veliko, Mačkov finančni imperij ni tako majhen, obstaja tudi v Nemčiji in v Avstriji. Začenjam se spraševati, kateri so dediči tega imperija in kaj se s tem denarjem zdaj dogaja...Mačkov finančni imperii je slonel predvsem na združenih sredstvih Ljubljanske banke in na nekaterih podjetjih....Ta denar bo nekdo zunaj s privatnega ali anonimnega računa v tujini obračal po svoje, primanjkljaj v banki pa bo seveda porinjen v javni dolg... Na novinarjevo vprašanje: "Kljub temu afera Safti, zlasti, ker povezave kažejo na predsednika Kučana, ni majhna. Kakšno je pravzaprav razmerje med predsednikom in SaftijemT' je Platovšek odgovoril: Razmerje izvira še iz časov, ko je bil predsednik na drugih položajih, na funkcijah v Socialistični zvezi delovnega ljudstva in Centralnem komiteju. Safti je bil politična organizacija... zdaj si ne delam več iluzij, da Safti vodijo v Trstu temveč ga vodajo v Sloveniji. Sklepam, da je sedanji šef države m nekdanji šef CK tudi danes udeležen jpri odločitvah kaj se dogaja v Saftiiu...Kučan je vsaj 20 let ze seznanjen s tem, da obstajajo anonimna sredstva v tujih bankah— .... Dobivam občutek, da so bili nekateri ljudje programirani, da se pojavijo v določenih strankah na določenih funkcijah in da v določenih trenutkih določeno funkcijo tudi odigrajo. Imen ne bom omenjal, očitno pa je, da ie bil sestop političnega vodstva načrtovan že veliko prej. Tuai sredstva so se že veliko prej nosila iz Slovenije. Nekateri so se priprayljali na osamosvojitev Slovenije, vendar drugače, kot si nas je večina Slovencev predstavljala. Zato so se ljudje pojavljali kot repatice na političnem nebu, za vsem tem stoji kapital in določena organizacija. KDO JE USTANOVIL ADIT? Ustanovil gaje OF leta 1947, v bistvu kot vezni člen pri posredovanju kulturnih dobrin med Slovenci tu in za mejo. L>o leta 1970 je posloval kot agencija v okviru Državne založbe Slovenije, potem pa je postalo podjetje posebnega družbenega pomena. Prvi dokument za njegovo registracijo je izaal sekretar republiške konference SZDL Milan Kučan. Adit ie bil uporabljen za cenzuriranje vnosa tuje literature, zato aanes razumem tiste, ki so trdili, da je Adit udbovsko podjetje.... .... Ko je Safti siromašil zvezno državo (Jugoslavijo) sem molčal, zdaj, ko siromaSi Slovenijo, pa ne morem več molčati... Napovedujem razkritja, ki bodo nekatere liudi vrgla iz foteljev...! (Op.u.: besede v tekstu podčrtalouredništvo G.S.) FONDACIJA ANA - ANA FOUNDATION WTC, Dunajska 156,61000 Ljubljana, Slovenija p.p. 170, telefon +386 61/348 983, telefax 061/373 961 _ ¿iro rc^ 5010Q _ 67g _ 93490 g KB Banka, Ljubljana__ SKB d.d., Ljubljana; swift code SKBASI2X; party no. 120402/5 Spoštovani! V prilogi vam pošiljam informacijo o FONDACIJI ANA - ANA FOUNDATION, ki smo jo obelodanili in predstavili javnosti 3.marca 1994. Iz priloženega boste lahko razbrali namen, cilje in program Fondacije Ana. Ker je Fondacija Ana namenjena vsem Slovencem, ne glede na to, na katerem delu zemeljske oble živijo, se obračamo na vas z željo, da po svoji moči prispevate v Fondacijo Ana. Vemo, da življenje v zamejstvu ni enostavno in da smo Slovenci varčen narod, zato se ne nadejamo od posameznikov velikih vsot. Mislimo pa, da bi. lahko vsak zaveden Slovenec .enkrat letno prispeval po 1 U$D ali ekvivalent v drugi valuti v Fondacijo Ana, ne da bi se mu to poznalo v družinskem proračunu. Seveda, če lahko kdo pogreša kaj več, ne da bi se mu bilo potrebno s tem odreči vsakdanjemu kruhu, mu bomo nadvse hvaležni. Osebno sem podaril Fondaciji Ana moje posestvo v Soški dolini, eni najlepših slovenskih dolin, kjer imamo namen urediti letovišče za naše štipendiste. To pa ne bo edini namen tega objekta. V poletnih mesecih bi vsako leto na priporočilo donatoijev v tem objektu gostili 20 otrok slovenskih donatoijev iz celega sveta. Otroci bi tri do štiri tedene spoznavali rodno grudo in slovenski jezik. Vsako leto bi naredili 3 ali 4 izmene tako, da bi videlo domači kraj 60-80 otrok. Letovanje bi bilo organizirano tako, da bi v vsako izmeno prišli otroci iz različnih držav, ne pa vseh 20 iz ene. S tem bi omogočili navezati znanstva in prijteljstva tudi med našimi otroci v svetu, saj bodo v Soški dolini otroci slovenskih staršev iz Argentine spoznali otroke našega porekla iz Švedske in otroci iz Kanade tiste iz Avstralije. Seveda pa so za to potrebna sredstva in zato se obračamo na vas s prošnjo, da bi vaša organizacja, ki bi bila istočasno tudi predstavnik Fondacije Ana za vaše področje, organizirala nabiranje sredstev in posredovala izmenjavo informacij. Ker se je Fondacija Ana rodila na pobudo izdajatelja časopisa Čebljanča, g.Josipa Jesiha, in nekaj njegovih somišljenikov, vam v prilogi pošiljamo tudi nekaj izvodov tega časopisa, ki ga brezplačno dobivajo otroci po slovenskih osnovnih šolah. Pričakujemo tudi, da bodo otroci slovenskega porekla iz vašega okrožja zainteresirani za ta časopis, saj bodo tako spoznali življenje otrok v domovini. Seveda pa pričakujemo, da bodo otroci naših rojakov, kjerkoli po svetu že, prav tako pošiljali prispevke v ta časopis, kjer jih bomo z veseljem objavili. " ' " : - ' ' V kolikor se boste odločili, da sodelujete v Fondacji Ana in s časopisom Čebljanča vas prosimo, da nam sporočite ime osebe, ki bo predstavnik Fondacija Ana na vašem področju, ter njegov naslov s faxom in telefonom, da bomo laže vzpostavili direkten kontakt z njim. V bodoče imamo namen organizirati tudi zabavne dobrodelne prireditve Fondacije Ana po vseh deželah, ki bodo sodelovale z nami in tako zbližati Slovence po celem svetu. t V pričakovanju vašega odgovora vas prisrčno pozdravljam, ^ icv\p ir^ TRST - NEJASNA USODA ITALIJANSKIH POKOJNIN Kako to, da okrog 20.000 Slovencev in Hrvatov neupravičeno prejema pokojnine iz rimske blagajne? Večina dobiva minimalne pokojnine okoli 600.000 lir na mesec, to pa je za fetino več, Kot znaša povprečna slovenska pokojnina, rije senatorji, med Katerimi je bivši predsednik deželnega odoora Furlanije-Julijske krajine Pietro Fontanini, zdaj postavljajo taka vprašanja in zahtevajo preiskovalno komisijo, ki naj Di ugotovila krivce za to, da med nekdanjo rapalsko mejo in sedanjo mejo med Slovenijo in Hrvaško ter Italijo več tisoč ljudi neupravičeno prejema italijanske pokojnine. Zagotovo pa vsem prejemnikom ni treba biti v skrbeh. Gre za vsaj tri kategorije upravičencev do pokojnin. V prvi so upokojenci, ki so bili zaposleni do leta 1926, ko Italija na povojnih zasedenih ozemljih še hi imela urejenega pokojninskega zavarovanja. V drugo skupino spadajo pozneje zaposleni, ki so imeli vsaj za teden dni zaposlitve plačano pokojninsko zavarovanje. V tretji kategoriji pa so tisti, ki so služili vojaščino - ali pa bili pozneje mobilizirani - v italijanski armadi. Jugoslovansko-italijanska konvencija je bila podpisana 1961 leta. Množično pa so začeli izplačevati pokojnine 1985. Spor je po »mnenju treh pozročila nepravilno prevedena francoska Seseda v konvenciji. Prevajalec naj bi bil besedico "državljanstvo" spremenil v "prebivališče". Napaka naj bi doslej velajla italijansko državo tri bilijone in 500 milijard lir. Poleg tega naj bi bilo dodatno h konvenciji dogovorjeno, da dobijo jugoslovanski" državljani v Istri, na Reki in v Dalmaciji, B se po vojni niso hoteli ali niso mogli izseliti in so se izreku za Itai iijane, pravico do dveh pokojnin, slovenske oziroma hrvaške in italijanske, ne da bi bilo treba zato združevati leta zaposlitve v različnih državah. Italijanske oblasti bodo zadevo proučile. WASHINGTON - "SLOVENSKI" ADMIRAL ZAP POVELJNIK PACIFIŠKE FLOTE Ronald "Zap" Zlatoper, čigar pradedje so iz bližine Ljubljane, bo kmalu prevzel eno najpomembnejših poveljstev v mornarici ZDA. 52-letni Ronald Zlatoper je slovenskega rodu iz Clevelanda in se bo v kratkem preselil v Honolulu, kajti ameriški senat je potrdil njegovo imenovanje za poveljnika sedmega (pacifiškega) ladjevja, v okviru katerega je kakih sedem letalonosilk in vrsta drugih vojaških ladij z več kot 200 tisoč mornariškega osebja. Ronald se ie spomladi letos udeležil srečanja s predsednikom Milanom Kučanom, ko je ta bil v ZDA. Slovensko ne zna, saj ie že tretja generacija Slovencev, ki žive v Ameriki. Ima ženo, hčerko in sina. Nekoč, ko bo vseh selitev po svetu konec, se bo podal v stari kraj iskati korenine, pravi Ronald, ki ima poleg pomorske akademije še diplomo iz matematike, magisterij iz računalništva in magisterij iz managements. WASHINGTON - ŠE SLOVENEC V KONGRESU Ameriški kongresnik James Oberstar (stari starši so iz Ribnice) je glavni slovenski lobist v Washingtonu. Najbolj je pomemben zaradi navezovanja stikov s pomembnimi osebnostmi. Ker je v kongresu že dvajset let, ve, koga je treba poklicati, če hočeš, da se kaj zgodi. James v kongresu predseduje odboru za letalstvo in je pomemben član odbora za zunanje zadeve. Noben zakon, ki se tiče letalstva, ne more biti sprejet, če ga ne podpiše on. Sicer za TV družbe pogosto komentira dogajanje na Balkanu in, če beseda le nanese na to, poudari, da njegovi stari starši prihajajo iz Slovenije. Čeprav je demokrat, se ne strinja s tistim delom programa preasednika Clintona, ki namerava izvesti privatizacijo nadzora letenja. Oberstar je bil tudi tisti, ki je v kongresu oznanil, da je Slovenija postala samostojna. TRST - ALOJZ REBULA: "SEVERNI KRIŽ" 70 - letnici zamejskega pisatelja Alojza Rebule so se pri tržaški založbi Mladika odločili, da ga prijetno presenetijo in izdajo izbor njegovih zapisov o slovenstvu, domovini in narodnostnemu vprašanju. V knjigi Severni križ je izbor iz desetih Rebulovih literarnih del in dva esejistična zapisa, ki sta bila doslej objavljena le v periodičnem tisku. Pisatelj je še vedno zelo aktiven. SARAJEVO - KJE JE SLOVENIJA, SPRAŠUJEJO V BiH V Sarajevu ie vse pogosteje slišati vprašanje, zakaj Slovenija ne odpre veleposlaništva, tako kot so storile že nekatere druge evropske države in ZDA. V Sarajevu še vedno živi tudi tisoč Slovencev. Preprosti ljudje in bosansko vodstvo v BiH ne skrivajo svoje naklonjenosti do Slovencev. V Sarajevu skoraj ni družine, ki ne bi imela kakega člana v enem oa begunskih centrov ali pri sorodnikih in prijateljih v Sloveniji. Slovenski pisatelji, dramski umetniki, simfoniki in zdravniki so nesebično pomagali svojim kolegom in prijateljem v Sarajevu, Zenici ali Tuzli. V Ljubljani pa že več kot eno leto deluje veleposlaništvo BiH. Člani slovenske kolonije v Sarajevu bi nujno potrebovali uradno predstavništvo matične države. Namesto tega prihaja v BiH vse več slovenskih izdelkov, zlasti živil. Tako je v sarajevskih prodajalnah bilo moč kupiti iščance Perutnine Ptuj, slovensko marmelado, med, pivo in še aj. V Bosni tudi med vojno delajo tovarne, ki so že od nekdaj sodelovale s slovenskim trgom. Pred vojno je Slovenija za eno nemško marko uvoženega blaga iz BiH v to republiko izvozila za sedem mark svojega blaga. Vse večje zanimanje za sodelovanje z bosenskimi podjetji in vlaganji pa zdaj kažejo Madžarska, Nemčija, Turčija, Hrvaška in druge države, seveda vključno z ZDA... ali bo Slovenija izpustila zanjo tako pomembno tržišče? RUANDA - DANILO LESJAK JE ŽIV Pred tedni ie iz Ruande prišla vznemirljiva novica, da je neki frančiškanski misijonar videl okrvavljen avtomobil salezijanca Danila Lisjaka, v njem pa so bili vojaki. Slovenski misijonarje namreč napol skrivaj v Burundi prepeljal okoli 800 ruandskih otrok in jim tako rešil življenje. Možnost, da je duhovnik Lisjak še živ je bila enaka ničli, svojci in kolegi so bili že pripravljeni na najhujše. Zdaj pa se je izvedelo, da se je Lisjak oglasil po telefonu in sporočil, da se je skupaj s pomočnikom skrival pred pobesnelimi vojaki, zdaj pa sta na poti v sosednji Burundi, v salezijanski misijon v kraju Rukago, kjer deluje tudi misijonar Jože Mlinarič. ŠVICA - SLOVENCE ŠE VEDNO STATISTIČNO VOpUO POD KRATICO YU / EX V Švici predvidoma živi okrog 4.500 Slovencev, toda točnih podatkov ni, saj jih še vedno vodijo pod Jugoslavijo (YU), s to razliko, da zdaj pripišejo pod kratico YUse ex. Povezanost tamkajšnjih Slovencev je različna, saj so zelo razkropljeni, tako kot povsod po svetu: eni se dobivajo v društvih, drugi pri bogoslužjih ali raznih prireditvah. Tudi med švicarskimi Slovenci razne slovenske afere zelo negativno odmevajo, tako je povedal Slovencu tamkajšnji pater Robert Podgoršek, ki pravi tudi, da je življenski standard v Sloveniji veliko boljši kot v Švici. gospodarstvo OBVESTILO Veleposlaništvo Republike Slovenije iz Canberre obvešča: WESTERN MONEY UNION TRANSFER Najhitrejši način pošiljanja denarja po svetu/ The fastest way to send money worldwide™ Ljubljanska banka d.d. Ljubljana se je vključila v mednarodno mrežo WESTERN UNION za hitro nakazovanje denarja po svetu. Tako ie postala Slovenija natanko 70. članica Western Unionove mreže, ki ima danes več kot 24.000 vplačilno-izplačilnih mest. Storitev poteka enostavno. Pošiljatelj iz Slovenije vplača tolarsko gotovino v eni od spodaj navedenih enotah Ljubljanske banke, prejemniku nakazila pa je v 10-15 minutah denar na voljo na vplačilnem - izplačilnem mestu, ki nosi oznako Western Union Money Transfers. Na enak način poteka postopek tudi v primeru, ko pošiljatelj iz Avstralije nakazuje denar v Slovenijo (v Avstraliji pokličite 008 649 565 ali (02) 953 5693 za informacije). V Ljubljanski banki d.d. Ljubljana je v Western Unionovo mrežo vključenih 30 bančnih enot v 16 Krajih in sicer: Ljubljana: Trg republike 2, Čopova 3, Linhartova 3, Proletarska 2A, Preglov trg 1, Cigaletova 4, Litijska 38, Slovenska 35. Ponpviška 14, Slovenska 35, Celovška 89. Cesta na brdo 9. Riharjeva 38, Subičeva 2. Poljanska 19, Smartinska 152 G, Beethovnova 7. V drugih krajih: Brnik (letališče), Cerknica, Grosuplje, ivančna Gorica, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Medvode. Ptuj, Rakek, Ribnica, Stari trg pri Ložu, Videm-Dobropolje, Vrhnika. Op-u.: V Avstraliji so vplačilno - izplačilna mesta na vseh večjih letališčih (v Sydneyu. Melbournu, Adelaidi, Perthu, Brisbanu, Canberri itd.), v Sydneyu pa še v City-ju in na Kings Cross-u. ZELENA LUČ ZA VSTOP V GATT Slovenija je pričela s procesom pogajanja za vključitev v GATT že leta 1992. zamudo pa je zakrivil predvsem zastoj v dvostranskih pogajanjih z ZDA, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo, ¿daj pa je s sprejetjem poročila o zaključenih pogajanjih odpravljena še zadnja ovira za vključitev Slovenije v svetovno trgovinsko in carinsko organizacijo. Slovenija s tem ne bo samo prva država, ki se bo po aprilski ministrski konferenci v Makarešu priključila GATT in svetovni trgovinski organizaciji WTO. ampak tudi edina, ki ji bo uspel dvojni met, kajti ostale kandidatinje, teh je 22, ne boao mogle pravočasno zaključiti pogajalskega procesa. Do ratifikacijskega postopka bo prišlo v slovenskem parlamentu že septembra letos, konec oktobra in v začetku novembra, bo Slovenija tudi uradno postala pogodbenica GATT. KMEČKA DRUŽBA ZAČELA ZBIRATI CERTIFIKATE Družba bo zbrala za 30 milijard tolarjev certifikatov. Računajo na certifikate kmečkega prebivalstva, invalidov, upokojencev in obrtnikov. Tudi število delničarjev - nekaj 100 - naj bi Dilo med vsemi družbami največje. USTANOVILI ZDRUŽENJE PODJETNIKOV SLOVENIJE To je nova oblika združenja - integralne interesne povezanosti podjetnikov in malih zasebnih podjetij. Postalo naj bi avtonomni del Ciospodarske zbornice Slovenije, v Sloveniji je registriranih približno 40 tisoč podjetnikov, od katerih jih je poslovno aktivnih približno polovica. TEČAJNA LISTA Avgust - slov. tolarjev (SIT) 94 DRŽAVA VALUTA NAKUPNI PRODAJNI Avstralija Nemčija ZDA 1 AUD 1 DEM 1 USD 93.9361 79.4117 126.2885 94.5015 79.8896 127.0485' ________i LASTNINSKI CERTIFIKATI Nova sprememba uredbe Danes so začele veljati tudi spremembe vladne uredbe o izdaji, razdelitvi in uporabi lastniških certifikatov. V njej vlada določa, da mora SDK dati na razpolago vladi ali njenf pooblaščeni organizaciji zahtevane podatke o certifikatih za njene potrebe pri projektih v zvezi z vrednostnimi papirji. S certifikatom lahko razpolaga le njegov imetnik ali njegov zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec. Certifikat je prenosljiv le v primeru dedovanja. S certifikati oseb, ki so umrle po 5. decembru 1992, lahko, razpolagajo dediči le na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju; ori-giinal ali overjeno fotokopijo le-tega morajo priložiti vlogi za preknjižbo sredstev, ki jo opravi SDK. Ta certifikat je mogoče uporabiti le pri tistem prejemniku, pri katerem bi ga uporabil zapustnik. Pooblaščenec imetnika ali zakonitega zastopnika se mora identificirati s pisnim pooblastilom. Če prejemnik dvomi v pooblastilo, lahko zahteva overitev. Upravičenec do denacionalizacije dobi sklep o izdaji certifikata in v njem je navedena tudi vrednost certifikata. Ta je določena v tolarjih, in sicer tako, da se vrednost odškodnine, navedena v dokončno in pravnomočni odločbi v postopku denacionalizacije v nemških markah, preračuna v tolarje po srednjem tečaju BS na dan 1. januarja 1993. (B.K.) LJUBLJANSKI VINSKI SEJEM V PRVI POLOVICI JULIJA NAJVEČ PRIZNANJ SLOVENIJI PODELJENE NAGRADE država iampioni velike zlate medalje zlate medalje srebrne medalje častne diplome diplome za sodelov anje Argentina - ■■ 2 9 6 1 Avstralija - 1 14 8 Avstrija 31 32 66 39 1 Cile 1 - 2 5 - Francija -- -• 3 Grčija -- -- -- 3 5 Hrvaška -- -- 4 16 40 1 Italija - -- 4 37 35 1 Japonska -- ] 4 6 Kanada -- -- - 1 Madžarska - 3 4 7 1 Nemčija -- 1 2 7 -- Nizozemska -- 1 2 1 Portugalska -- 4 24 27 Slovaška -- 1 1 Slovenija 1 12 60 266 237 7 Španijo - - 3 13 18 1 Švica -- - 4 37 53 -- Turčija -- -- -- 1 Urugvaj -- 2 1 ZDA 1 2 12 37 19 2 skupaj 3 46 133 Ž43 513 16 ODLIČNA KAKOVOST SLOVENSKIH VIN TUDI NA OCENJEVANJU V GORNJI RADGONI Na sejmu v Gornji Radgoni (28. julija) si je veliko zlato medaljo prislužilo 44 vzorcev ali 7,5"^odstotka vseh prispelih v 591, udeležencev pa okrog 300. Zlate medalje je dobilo 240 vin, srebrne 241 vin in priznanja 62 vin. Prednjačili so laški rizlingi, nasploh največjo oceno pa si je prislužil laški rizling iz leta 1993 KG Rakiča ,n ekonomske enote Kramarovci v Prekmurskih goricah. Sampionski naziv je dobil sauvignon Ernožnika in Maučeca iz ljutomersko - ormoških goric, med rdečimi vini pa cabaret sauvignon Vinakopra iz Kopra. Slovenski pesnik, filmski in gledališki igralec Tone Kuntner je rojen 13. maja 1943 na Tratah v Slovenskih gorican. Študiral igralsko ume^iost v Ljubljani. Diplomiral leta 1968. Član Mestnega gledališča ljubljanskega. Docent za Umetniško besedo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Živi in dela v Ljubljani. Avstralske Slovence obiskal s svojo ženo Sonjo, profesorico angleščine, Mariborčanko, ki med avstralskimi rojaki najde marsikateri znani obraz pa tudi sosede ... Tone Kuntner podarja bralcem in uredništvu Glasu Slovenije svojo najnovejšo knjigo pesmi O domovina ... Z leve: Lenti Lenko, Tone Kuntner, Sonja Kuntner, Katarina Persic in pater Tone Goijup DRŽA V4 SE GRADI TUDI POD PREŠERNOVIM SPOMENIKOM "Država se gradi tudi pod Prešernovim spomenikom", zarije besede v čustveno sredico trenutka pater Tone Goijup v nedeljo, 24. julija 1994 na srečanju s Tonetom Kuntnerjem, v dvorani Verskega središča Kew v Melboumu. Tone Kuntner nam predstavi del svojega deleža, zdi se, s posebnim sporočilom ... Dobro jutro in dober dan! Kličem, da se zbudite iz sanj ... Tam je država! Slovenci, slišite? DRŽAVA! Pesnik je prisanjal svit tisočletja ... Sanjali smo belo golobico. In ker smo verjeli v sanje, je zares bila ... Iz Kuntnerjevih besed - besed pesnika in borca za samostojno Slovenijo, iz klavirskih zvokov slovenskih narodnih pesmi, ki jih igra Lenti Lenko - mladi avstralski Slovenec, se razlije po dvorani posebno duševno občutje. V zraku je Domovina, je bitka za Slovenijo, takrat in danes! Od poletnega - zimskega junija - iulrja 1991 obeh domovin, do zimskega julija 1994 pod Južnim Križem. Borili smo se zanjo! Za Domovino! In v sveti tihoti to počenjamo še danes - družina smo, kaj nismo? ali naj bi bili!? Družina smo; druži nas ista kri, družijo iste skrivnostne vezi, -ki jih nihče ne more izničiti, ne pretrgati, ne zatajiti. Družina, - iz iste hiše doma, -družina, ko sedamo k skupni mizi, ko ždimo vsak v svojem hišnem kotu, ko smo na poti po širnih cestah, Ko sem prihajal pred leti, vas je bilo več ... se ozre po dvorani Tone Kuntner in z istimi mislimi se dotakne tudi srečanj dan-dvaprej. Morda tudi rahlo razočaran. Ja, danes nas ni več toliko. Nekateri so pomrli, drugi ostareli, tretji so ranjeni in razočarani nad tem in onim, četrti so malodušni... A pesnik je tukaj s srcem, s soncem ... domovine! da bi nas, tiste, ki smo ga prišli poslušati, in tiste, ki jih ni bilo, opomnil: Slovenec biti, slovensko ljubiti, -je pravzaprav nerazložljiva stvar, ker je to stvar srca in biti. Slovenec biti ni drugega kakor slovensko misliti, slovensko peti in govoriti; slovensko ljubiti - fa s srcem čutiti slovenski svet: i še, gozdove, polja, ljudi, tako čutiti, da ne moreš, ne moreš biti brez njih. Pa to ni tako kakor jesti in piti. Ne moreš preveč ne ljubiti § O ne biti. ali ko se razselimo po svetu, druge In če le ena od nim Vsi smo eden drugemu luč. od nji ugasne cele družine luč. ugasne, Sestre in bratje, moji dragi avstralski rojaki, Slovenci! Prisluhnite mojim besedam! Ljubite jo! O domovino! Bodite ji zvesti, zvesti, zvesti ...! Saj brez nje ne morete obstati! Tako pesnik med verznimi vrsticami - tudi za naše ravnotežje - in nam se zazdi kot da bi nam govoril: Prinesel sem vam sonca ... domovine! Saj sije (še) tudi za vas! Stanka Gregorič pi uüuis zriNJAcns s VI D P6 'L "Sc 'aoJtioqpiAi .yrapaspay fposjg uqu3[Vj\ Bp;8oQ njsuox npodso8 ajipjAqsz ibj^us 35 nuaiui UJ9SE0 a as cp 'se a ouiisojd ut ppbj^ cu uib,\ b{eaq jejîfua ojez 'ÓflfOASO Buioujodod SEU :OS .IBpÈûj è "nUEipcr EU OJfipA OUTEUilU fUBJSJS MPfBl Ejpo ^iuiauin pfipA 3J 3.IOUJZ ES JOÎf 'OÎJBJ ojiq àf 'auicipouôui aAsfpsui^ zi Bjapuig cbjpuy afuappjn pjpj iq o^ipjj '0A083f{^ -e[e8oq CJ3UOJL ÈJjnijamn >fšiqo qpoSouio ajs jsîj 'uii[EAqÈz OU3JÎJSI Eqnpj eSsseu aouejo nuauii a as Bp 'sjijoaoq ¡iubaoisodg idllvw i^SNHnaSZl disnhacris ananoaiaw - nvaavr am>i inividos i^syowiad •ofljeijsav OUfjBp OJ a i[B]SOd B§ IUBU 3JS 'OAJSEŽOq EZ lUE/^ E|EAl[ 'BOIJEUI E^SUSfpSZI B^SUSAOJg UI B[CoO{) '(OSUJ^J podsOQ "•nfj3|ojs uisfusibjd a 3z Gjcfucs qif ejs i5f 'ofUES 'eluopij ui bj3|olùg ofpz I[íu|Ódz; iq o>|ejl •fizsiqo qiî{sdoiA3 npoad cu i|BZJpqo hs iq sfzBq •ofuscusjd ôfjsoucûjs s sbu 'qijsij ud foqssod "psEJZ iq poján sefsj —nuBSDO iU3Uc^jnqzBJ a ¿oif|dB:>j 'lusfjqnszi 'lusfoApzcj J3A iq IJiq ¡B0U3S OUISIU ¿I Bp "'iJIAOJoSh iq BpJOUi •■•ipntj qijsoidsjd 'aojbjsjii 'aö^iUAoqnp 'Ào^ijijod ^qi§EU3u„ m ttqisBA.'„ ui ttqisbu„ rsf sbu jb>j'mjsja od ssA'dn^ bu ijiAEjds '»[oujç lAEjd jojj 'iuj ipnj iq Ib^j "ssuBp ipnj ss BujBnjîjE ÜUJ3) 3í 'j9[ ojs jo)f 09a pSidzi tlsbj o Opp uoaoo abjdsf) ¡OUJIJpÓ joî{ 03A JSpSAZI 3fof 3uojl "Ijsouqosods 3>(s|bjžl o>jipA Elu; 'ijsij 3JOLUZ OoOjA oîjbj_ passq ouiqoj«? ;[iqn§zi su ;q Ep-itupj^ ut nqiSzA naissfuEiufEU iiuj9>jbsa ui ipssôq iaojouoj, ijqBJ o^bi ¿s "i^bsa ouïs qip3lS "qBSifu^j qipqsp'a itscu 3U iq JO^flJO^ 'Oî[l[OJ ibpsaod U§[ !>JJBJ^ ÔîfEJ a J03U1^J ZBÍJBJ^ 3UIBJpOUÓUJ JOJAB 3f OÎ[B3{ SBU ipri^ "BMSIAZ pOJBU I^SUSAOjŠ SBU BU [Bp3[S 3Í 'nfc'unQ O 'BfUBAOJSOUS OUpOJA of Bp 'iJBZB^od ui 3qss ijBp9ABZ fjoq ojBJOUi as |q 'nAjsu9AO|s o ' juzsqnfj lÚ|B3pi. OÎ^BJ O 4qB^SU3Z O fE^ISiBui sf UIEU [BpSAOJ "BfpjOJS "61 zi zoui qiuqiusujod qiSrup ui bujsssJcJ bpoubjj 'Bpjouig Efsjpuv sfusfj AIZ JBAIJÎfpO 3UOJL SÍ" UIBU „J3M3A01S 111N3WVNZ - mows rHVaNV,, ouiBjpouoai z ■B[B§or) bjouo^l - B^iupiun uSa^sapo ouioq os ijBfuuuods 'ijiuuiodBZ oSfop as uiniBp Bj ouioq is 'nujnoqp'jAj a uvjpv'f nqnfl UIS}fsjoujijfj lusyfsusaols bu Bfljnf •()£ I[EjqZ os ouïs 'lsy\ - V1VDOO HNÖI •••qsoo a 3z[os o|ba3zjpbz of ijbjsis a[bui>| jods ouioq 3s bo 'sfuedn ui ojjz3} ojiq sî sfuos ùi spuo r po oao¡s -ofiuz3qn|| of[qoi3(bu ž usÎoasbz Utijqo oTjo^ 'buijapq b^pbp bíia 3f oj bpox 'ouio3{oq ipnj iubu os 9i;pnq '"sbu a sppbd sfjaeîf JO)( OS 9p3S3q 3AOJ9ÚOX 31 'qij [iq of nUBJpBf BU J303A ■ooiqoioà opq - ooiCpiissi oj qifu zi oujfBMjs ut qBfizood qiAOjsuoj^ od ouiiuo¿S OJB2 -OUIBpjoOd S3J 3fpS9A ui ilui kluoq 'SfpSSA a sfuafjdjj 'Jiui a oufoA 'uiop a o'siq lusiiisids uazsqntj 'bq 4/ofj spf buESSfy Ojcys O AI 2 a 'VUafpUIO) ofjOtf £ 'UUsfcJoZ ES!H-, ""ocl ofiuzsqnfj 2 „'UBjÁ qiujg ijef lÍAip a 'epq Eoiqo¡o3 E/CIU V¡9AlZ9jd 'ejQAIZ ogM UI B[ipo[d 'Biifod U3Z3qnf[ oq SBU Bp 'nfUEan a UI OUOÍOApZBJ '3U3|[d0J^ZBJ 3S Ollis rpprA •laijsoujsbi luiiqBfs ui iiuuqop iujosÁ z fsfu a ss otus ippiA "¿snp oup a b[obs sf iubu i)i 'Bfizdod BAoäöfii ipnj uoaoS onbx ^'ztuEfcApzuj oyesA oui ijóq uï of im oyzsj 'ùazsqnfr ui si 'JCASUinzüJ luipnfi pom uiipiA so 'uios ps3/\„ 'ofizood oLoas ui sqas 'opiu§ supoa [op bsbuijcT uibu Bp 'jBpsAod lUiBpsssq làlIAO^IUpBJf]) UI llUIA3fjB)JUB3 s sf HJOAOSBU IU3SJBJ>( OJ ' —BUIAOUlOp IJBUi BUIBS B[E§BUIld ojojdoj uibu iq cp jo>[b5( iiu3Íqo ifdöj luxfuog ui lAOjouox i[iq os ijoqos lijsiu'iz iupB|q bj y\ -noùepj epj ium lii'isosA iujbj'sji] jiJBpod ¿up b§¿j uibu ui Bfiinf £Z ¡sdsud sf oujnoqpi^ a ùejper qn¡y¡ iysjowu¿ iysu9AO[s Bfvi 'ifiiBijSAV ^ I135!5!0!0 lîfsjpo ui upúifij 'îfiussd oq sbu Bp 'ijofjsA i[Soiu oiusiu Cejóos "'^HMLNn^I HNOX joys vyuvAj Qsij " IWVN GHW 3HIAOWOQ 3HQ0ÎI V3INSV10 VTVOOO 3N01 ^ ÍHNJLHÍ13 3NQL ¡po cSvja ¿pOJEU I5(SU3AO|S pJZ 3f ¡soucp fpri) I^SUOAOfS - „ OPUC/^, Asfjvyucj ■ ■ ¡!P3J lUZOUlZ fes A 3S ouïs iui y ¿¡IlwS^OUI ¡LUIUISVJ z PUSIUJ OU3ÍjOAOp IfiJ " lllism OUI3UIS iSrup fey 'vfuspoAop ofipp oujsopui 'VDÖQ cssfoas a 'avüd imiq3 fOAS A ofsuiBUsÁ ¡y 'iwpnff bz oiueyg^ ¡OUJSOfEZ - pusAOjs pzui nscp uiofu§vucp a - „ osucjyj^ Aofivyucj • ¿¡POP ui ¡spiA psAQjd opy i g ¡pnfi 3uqiu3uiod PE03JS '0]s3uj OU3pO¡Op L'U ofoUlS lUipS Df 'lpnf¡ U1ÓZOA BZ OUIB^SJ^ ¿¡03IUS3J ijepoAod iSrup ig • puóao8 oí3u1s iuíps ¡y¡ :ipnf¡ ujozoa bz idu3ao¡s oujb^j^ ¿]UIUBS3U1ZU iS nip'IS A A VHd !U!P3 ofeujf Bp 'ofiisiui '¡pnf¡ ujozoa bz ouwysj^ ¿¡ BUBZBuinSJfl 301A uy pSpiA ofopou p¡ 'ipnfl UJOZOA BZ U3]B>¡3U OUJCyfSJ^ ¿¡CppL'Z oupoj Q3A3jd ¡g ODIUS3J f)B§j¡S ofopou I3f '/pni/ UJOZOA BZ OUJVÍfOJ S3UVp fpn± ¡eppez o upo) pSAOjd ig 'OOIUS5J cz iqn¡S os iy 7pnfj luozoa üz oiucysj soucp iprij :iou3ao¡s pzui nscg uizfu$vucp a ipnj n 03uv¡y¡n aoCjüxucj • ■ • ¿ipfjSA 3Z OS „fesi,, Á IJE 'näog i|BZi\qiid 3S iq bq ¡¿jod of?oq -iiiib§np iiuiujoq z '.pas uuiua9j 'uuiuzBjd s !jod ofzóq bu as'os ipifjsd 'bq ¿pUQAo'lS pPUJ nscp lll9fu$cucp A jpm „OOUßJXu AdfivyfUEJ ■ • • ¡jod ofzoq bu as os ijbfpd •1(AOUBfjSIJ5{-AOUB3§BA qiUEAZO>(B} nfpood UI3NSUE j§J>{3U ui ioiaij^ o 'ijsoujiACJasu o Áif[s3jj3jd 'jfoqoiâ - hiiqij À ubzb5[ùd i¡q ¿f o>{bj 'jb>[ub¿) ^spóáop |BSido sf o>jbx ¿uioipi uiijjjbz luifoAS s nzoA bu ipnfj BJIJOUJBJSO ig ¿iflASJ IUIIU§BJü lUJIUIjj3|>J3p Z ZOA {BZBUin 3S IQ ¡¡SOUVD ipnj 'cp 'pUOAOfS psui nscp uiafu$cuvp a ipn) „09UE¡y[ll asíjv^uüj sf v¿ • • • • ■ • IJS30 bu qcid a BJIprijgz ju js0]g0lu3u0 po 3s J3p[Op 'luozoa bz b|íj3j sf 0g[0Q ¡„iubCjsidi,, ijiq os bd luo 'boub|^ b^suasí z 'BOUBJ^ S sfciig '30J3|>|3p BU ¡[B^BJod OSI/sJ "lIIABJSn OSIU 3S BJ „• • • ilubli bz 303j 0Ùp3A 3c ¡b^OJJO bž3js|1 OjfsiŽOd :nZOA bu >(su3z'pO bu3 sf 3s bjisbjSq ¿PUSAOJS pziu nscp uiafu$vuvp a ipnj „ooueßf,, Adfivyucj ■ • • •BSOq 3S UJ3Jod 'B|áoiU 3f j3|)^op 'oiabSou Z3iq 'qe8ou bu iuizij s "í111!?" EPÍ^l coil^sp BujoqE[s "'Buqojp 'buo sf ojj 'íusjpsiu 'iuÓzoa z 'jod olzoq BU IJIJodEU 3S UI AOSBqjbf ZI Sjoiqop OS l[p.3f ¡¡33qiu'r3fJ •BîjBJOa Cbu "b^iuzoa [luaiodo iq \)\ 'bubfjsij^ Bâsusaou o|iq lu nzoA Bfsj •]IU>jBlU3Ja ZOA ¿| 3S OÎ| OUABJ 'B5JUIAO op B|>pjud 3fo>| 'OOj[)^3p Ój lUBfjSUíf-IUBJSEA OS ipPÍA •|Bjqod ^iuzoa 3f qif ui ijBjso yjBjqz ss os isfíj ¿Bj§jzu^ op ouzodsjd E|¿dsud BOI[5[bp ¡JSOujoqBJS ¡pUJBZ 'sojsjjjsp OUA3J 'ousoqojp 0[}f3J 3¡" ÍUOZOA B¿ -jod of^oq' BU IUOZOA Z 3S OS I]Bf[3d :iU[USBÍod fü{sl ¡pudAOjs paw nscp uiofu^cucp a /pnj „oouefjq,, asíjü^uvj • • • ¡OAJSUBJ§J5|3U sfOAS I[BZE>|Op lUBljSIJ^-IUBJ^BA TJ ABjd OS ¡jod ofzog bu ujozoa z of3|}3a TUBfjSU^ - IUB35BA 3S 0>j 'Bjozud OIUILII pSOUI ^3AOp iq 0>[B^ 'üfcpss Ipm 'cp 'pu3AO[S p3UI nscp iu3fu§cuüp a lpt1) ,,09UC[)Jn'A3fjC^UEp SÍ E¿ ' ' ' ¡ i'unupípod UI ÍUJIUA3Í p3iu luopBdsid lUiutuojSo z 'ouipgAsj ójoá 'ojniîj ofoAS S oqojg f[Oq 3§ pAt^BZ 3Í „OÖUB^,, 'a3ÚBÍ|UB¿ '. PJBJŽI '3Ú33S •lUOUim s usfjoAopBZ Jiq 3f '„nOUB|^ BfsJu Ojsp 0A3fiB>jUB3 BUZOd I^ :op^BSy\ f661 efiinf 'ZZ spisd BUBJOAP BUSA^JSJ X3N1NÍ1X 3N0JL :30[A qiUAB[3 OU3 [Biol UI SCIUSAOIS ZI [sssuud BÙBÎJUB3 BUBA J Bf[9JBSlâ npp od nDNViyi VN :pMTH VÍHV3NVÜ VNVAI nOMVTS VN IA3WQ0 še iz kulture MARIBOR - KOCI JEVA KONJ IN KOPJE, SIMBOLA SLOVENSKE ODLOČNOSTI SONCE KULTURE TUDI V ADELAIDI Piše Ivan Legiša Vredno je zapisati: po dolgem presledku je zopet posijalo Avstralije V 13 Z*$P k°tiček slove"ske Južne V soboto 23. julija 94, nas je z monodramo "Andrej Smole -znameniti Slovenec pnjetno zabaval Tone Gogala Popeljal nas je nazaj v cas, ki nam je dal največječjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. 6 iujVi.smo ves ČIis sledili mirno in nape10 v kolikor sem sploh dober opazovalec, lahko z gotovostjo zapišem, da smo se razšli s toplino v srcu, z občutkom prijetnosti in z željo, da bi se nam kaj takega še večkrat ponovilo. Ze naslednji teden, v nedeljo, 31". julija 94 nam je bila sreča zopet naklonjena: s soprogo nas je obiskal pesnik Tone i I rL" docent za umetniško besedo na Akademiji za sleda!išče, radio, film m televizijo. Ponovno smo bili priča izrednemu umetniškemu talentu. Tone nam je recitiral svoje pesmi iz najnovejše zbirke O domovina. Za nameček nam je predvajal še film Na klancu. Da bi pa bil večer še popolnejši, nam je nakazal obrise novega filma llalgato. Uživali smo kot malokdaj! Zbralo seje lepo število rojakov, lahko bi nas pa bilo še več Na žalost nekateri najdejo vso kulturo le v kozarcu cvička in v mastni safaladi. Za vse prijetne večere se iz srca zahvaljujem obema umetnikoma, organizatorjem in vsem, ki so se potrudili, da nam je bilo zares lepo. O, domovina! Jaz sirota, ki nisem dovolj okusil tvojega zavetja, po tebi večno hrepenim! TONETU KUNTNERJU od MARCELE BOLE Tone Kuntner, zlata duša/ vsak pošten Vas rad posluša J Vaši pesmi DREVO prvo nagrado bi dala/ vsak dan počasi preudarno prebrala./ -Le hodite po svet - odpirat okno v daljni svet, ki večkrat je evetel - še večkrat krvavel J Brat brata je moril/ te nadloge se še ni znebil. Čestitke in hvala Tonetu Kuntnerju! CVETJE V JAKOPIČEVI GALERIJI Do konca julija je bila v Jakopičevi galeriji v Ljubljani razsatva slovenskega umetnika iz izseljeništva Garyja Bukovnika. Predstavil se je s svojim specifičnim slogom, ki vsebinsko vstopa v polje naravnega okolja, iz katerega povzema na svojstven način rože, včasih tudi v vazah, drevesa in parkovne nasade. Njegove slike so včasih skoraj nadrealistične, ntančne poteze pa včasih spominjajo na botanične prikaze rastlin v knjigah. Gary Bukovnik se je rodil leta 1947 v Clevelandu v ameriški državi Ohio, kjer je diplomiral na Umetniški akademiji, živi in ustvarja v San Franciscu. KONJ TN KOPJE OB KOCLJE VEM TURNU V MARIBORU. (Foto: Egon Skamlec Kukenberg) Maribor odnedavna krasi nova umetnina. To je bronasti kip konja v naravni velikosti in obenj prislonjeno kopje, ki so ga postavili ob novem poslopju Zavarovalnice Triglav, imenovanem tudi Kocljev turn. Celota je postavljena ob Ulici kneza Koclja, nasproti Narodnega doma (bivšega doma JLA), kar mu daje še večjo veljavo. Bronasta kip in kopie nista samo skulptura, marveč tudi spomenik, kajpada davnemu slovanskemu {slovenskemu?) knezu Koclju, ki je bil v davnem sedmem stoletju na čelu državne tvorbe v Panonski nižini. Avtor sklupture je mariborski kipar Andrej Gabrovec-Gaberi, izdelali so - luijsouqosods iuiiîoas ' uï ' uioîjizaf uiifoAS s 'oin^n^ oîoas s itiABjspaid àsjirëj as ocùs Bp 'itqBflSAV a uiafoaA , A ouïs IB^ 'BÇiajojs jod A 90U9AOIS Bz'ïsou?o[ud BAjd Bpq afoj^ iflJEJJSAy ofeijAUïspaid QS ¿m)iiD[ m ypzof pfsuQAOjs •&A faoaid &g Bd af qif o^uj QOOZ <>|»q af qiumujsiSaj faidBU a ouibs anaquB3 z? o\9o uï n-^sN a jsani qiru?r{q 'ByfaupXo ! z! eaipBira Bîjsjoj - ouzba ui ouqasod ABid a§ uï a*izaT bz uiafuBunuBz z ppuzaoresod 'flrfiq lOfBfepojd 'Ao^zat ifpjipri 'aAapcz aujiuja ui ofoSzA cz Ao^appo qiUAB^ip nnuÀcjspaid iupB|A 'aziaAiun 'r^fuAOîîoxis ijsucl os odxg 9&m8mrj bkj Aosnzaiapap ojpjijod ouÀB^ip bu uiOAqdA s'BftoBznrcgio buooui af ox oauBig oq aof AOîpajBz qiAj'd pô asA I{X?A B8 ly^ Eijvmsny jo açnwsiq sùSmtâurj reuotjétj oqr af or jbiiziubojq "(3661 numoqppv A ** BAJd) uitbijsav a aîfizal bz babjszbj buabjjp BSnip af Vô odxg a'^nSuBi A3NOAS V6 odxa aovnoNvi IISONdfiaS 33SN3A0TS ZI 3g NI j AUSTRALIA MONASH UNIVERSITY english page JELKO KACIN, DEFENCE MINISTER OFFICE OF THE VICE-CHANŒLLO* Vice'Chancellor: Prole»«r M. I. Logan 25 July 1994 Mrs Draga Gelt Earth Sciences CLAYTON Dear Mrs Gelt. As you may be aware Monash has been named Australia's university of the year on the basis of our expertise in international education. This annual award is made by the Ashenden Milligan organisation, author of the Good University Guide. The award and citation is published in this month's issue of the Independent Monthly magazine. In part the award states: It is not difficult 10 find universities which are making a splash in bringing international students to Australia to study, or in taking their courses and research offshore. There is much less progress in getting Australian students to study or work abroad as part of their degree and in mainstreaming learning about our region for all undergraduates. Monash is exceptional in being at or near the cutting edge in all four areas. The award is a great achievement for our university and one which should be a source of justifiable pride for us all. This is why I am writing to thank you for your part in creating the culture which has made Monash number one. I thank you for your help in making it possible. M. 1. Logan Vice-Chancellor SLOVENIAN CHAMBER OF COMMERCE BUSINESS CONFERENCES EXTREMELY EFFICIENT Representatives of the Chamber of Commerce of Slovenia concluded that business conferences involving Slovenian and foreign economists were an extremely efficient way of establishing business relations. At a well organised meeting, a representative of a company can contact ten or even more potential partners in a day. Hitherto experiences show that only 30 per cent of business talks are practically carried out, therefore more business meetings with business people from various countries are planned. In accordance with this policy, a business meeting of Slovenian and Hungarian companies will take place in Gornja Radgona on 25 August. As many as 14 business conferences are planned for September, namely with delegates from Austria, the Czech Republic, France, Croatia, Italy, Hungary, Germany, the Netherlands, Sweden, Turkey and the USA.__ Area (sq km) Population Population growth (%) Density (inhabs. /sq km) Population of Ljubljana (capital) 20. 251 1 998 800 -0.2 98.6 274 350 COOPERATION WITH THE UNITED STATES The United States is Slovenia's sixth largest foreign trade partner, with more than USD 400 million in mutual trade, a little more in exports than imports. "Possibilities of bilateral cooperation have not been exhausted in the commercial, scientific, technological or other fields," stated Feri Horvat, the president of the commerce committee in the National Assembly. This cooperation and the international student exchange programme between the John Hopkins University of Baltimore, Maryland, and Slovenia and Austria, were the subjects of a press conference held in Radenci by Jack Fischer of John Hopkins University, with Dr Peter Tancig, Feri Horvat, Izidor Rejc, Renata Karba, Prof Braco Mušič, Herbert Šefer and Boris Antolič. 25 Slovenian and 20 Austrian students are due to complete their education in the USA, while at the same time 65 American students will be finishing similar courses at the University of Graz. META ZUPANČIČ ELECTED NEW JUSTICE MINISTER The National Assembly voted Meta Zupančič, a qualified lawyer who until now has worked as an independent lawyer, as new the justice minister. Out of 75 valid papers cast, 39 supported Zupančič in a secret ballot, with 36 against. Parliament had earlier been informed of the resignation of Miha Kozinc, the former justice minister, who tendered his resignation after leaked reports of favourable loans granted to state functionaries and MPs. Meta Zupančič was born in Celje in 1 951. She graduated from the Faculty of Law in Ljubljana in 1975. In her professional career so far she has practised as an independent lawyer and has been assistant general director of the construction firm IMOS and a judge at courts in Domžale and Ljubljana. Number of soldiers doing notional service: 6,400 Number of active military personnel: 3,500 Number oftroining centres: 7 Number of facilities where soldiers do notional service: 18 Number of military facilities including barracks: 40 Q.: From whom is the ftirfnership for Peace intended to protect us, and what is its strategic orientation? Kacin: The first part of this initiative is without doubt a redefinition of NATO and the relations within it. The great potential enemy in the east has been replaced by a range of small, but for that reason all the more dangerous, flashpoints around the world. Here Europe, as one of the most developed regions, must make a contribution to the reduction of tensions and to the establishing of normal standards for the resolving of conflicts without resorting to arms, or at least avoiding them. When this is not possible, the parties to conflict should be forced to accept these normal standards. Participation of the NATO pact or rather of its members in so-called peace-keeping operations under the auspices of the UN is all the more common, and requires ever greater commitment. And the role of the army within the state is also changing. Then there are relations which NATO is establishing with other European states _ all the signatories of the Partnership for Peace have thus far been European states. These relations facilitate direct communication, while at the same time they allow talks on alternative security arrangements. Our country is not a typical example of a state which might be in some difficulty. But there are states with such an ethnic composition that the probability of conflict between different interests or conflict between individual neighbours is markedly greater. We should not forget the recent history of events in the territory of the former Soviet Union _ the latent conflict between Ukraine and Russia, and events linked to the economic consequences of the collapse of the Warsaw fbcf and Comecon. All these are factors which directly threaten certain signatories of the fbrtnership for feace. Establishing direct contact with NATO and searching for help in this or that form are a natural consequence of this situation. We must realise that the whole of Europe is in some way transforming and redefining itself, and is in a process of self-questioning and reassessing its vision. Within this, all the members of the NATO pact and fbrtnership for Fbace have a right to their own vision. HAVEL AND GONCZ HOLIDAYING IN SLOVENIA The Czech presiden t Va cla v Ha vel visited Slovenia at the end of July, while the Hungarian president Arpad Gonczhas arrived at the beginning of August. PRIVATISATION THE CHASE FOR OWNERSHIP CERTIFICATES The Agency for the Securities Market recently issued 19 companies with licences to found 35 privatisation investment funds. The licence issue means that some of the authorised management companies will start to collect ownership certificates (privatisation vouchers) as early as next Monday. If all goes to plan, collecting will end by June 3D next year,, which is the deadline for investing certificates. PRIVATISATION PENSION FUND BECOMES SHAREHOLDER In June, the Institute for Pensions and Disability Insurance registered the first co-ownership stakes of the Capital Fund in the founding of certain Slovenian companies. By mid-June, the Capital Fund had received 67 temporary summary papers of companies, worth SIT 1.25 billion. The fund has now started evaluating and classifying companies into individual groups. english page KRESNIK AWARD FOR ANDREJ HIENG In Muljava in the Dolenjska region, the birthplace of the first Slovenian novelist, Josip Jurčič, Delo publishers and the Slovenian Writer's Society presented the fourth annual award for the best novel written in the Slovenian language in the previous year. The Kresnik Award, the top award for literary achievement, is named after Kresna Noč (Midsummer night), the longest day of the year. This year's Kresnik 94 award-winner is Andrej Hieng for his Inovel Miraculous \Felix, published by Mihelač. The pri-zegiving was not all. At Obrščak, a well-known local inn, I Marjeta Novak held IN HONOUR OF KOPITAR The 15th Symposium of Slavic Linguists began in the assembly hall of the University of Ljubljana on the theme Periods in Slovenian Language, Literature and Culture. The specialist meeting, organised by the Department of Slavic Languages and Literatures at the Faculty of Arts in Ljubljana with the assistance of the Viennese Institute for Eastern and South-East-ern Europe, was dedicated to Jernej Kopitar, the first Slovenian linguist. It was attended by experts from almost every country of Europe and from the United States and was chaired by Prof. Dr Jože Toporišič. a symposium for publishers on the theme of the Slovenian novel. Critics, journalists and historians also gathered in the afternoon to discuss the Slovenian novel and writers' and critics' reflections on the Slovenian novel. Kresnik 94 ended with the announcement of the award-winner and with performances by a number of Slovenian theatrical and musical artists. SLOVENIAN HAYRACK IN BRITAIN At the Highgrove estate of British royal heir Prince Charles stand two Slovenian kozolci, traditional local hayracks. These constructions are not merely objets d'art, as is thought by most British people who see them, but in fact a part of Slovenia's cultural heritage, moved for a time to Great Britain. This is a unique installation, for which space was found and determined by Prince Charles himself. It is anticipated that the kozolci will not just be viewed and admired, but also used. This will take place over a year's trial period, which will ascertain how the hayrack will stand the test in Britain. Under the leadership of Lojze Cerar, the project is being conducted by three carpenters from Vir near Domžale. INTERNATIONAL AWARD FOR BORUT KRZISNIK At the 5th international "II coreografo elettronico" event in Naples, Borut Krzisnik, a young Slovenian composer, won first prize for the music in the video "Labyrinth" by Marina Grzini^ and Aina Smid. The film was created in 1993 by the arts production department of TV Slovenia. A special jury presenting the award for the best original music at the only Italian video dance festival was of the opinion that the music by Borut Krzisnik met all criteria of originality in music and incorporation into an original video dance project as an electronic medium. The Labyrinth video by Marina Grzinii and Aina Smid -was also nominated for the original choreography award at the Video Dance Festival in Paris and the German Grand Prix at the ZKM Centre in Karlsruhe. nil euro AUSTRALIA lili ptyJtd EURO FURNITURE Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings Bentwood Chairs Rocking Chairs Modern Bedrooms Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting t, food products and a variety or other products equipment, SHOWROOM ADRESS: 3 Dalmore Drive Scoresby VIC 3152 Ph.: (03)7641900 Fax: (03) 764 1461 SYDNEY BRANCH: 2 A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02) 671 5999 Fax:(02) 621 3213 A KONCU SE NASMEJTE... DOVOLJENJE "Mamica, ali se grem lahko igrat z Mihcem?' "Ne! Dobro veš, da ga ne maram." "Ali se grem potem lahko z njim pretepat?' OSMO ČUDO "Pomisli, neki cirkus me hoče zaposliti kot pritlikavca." "Ali s svojimi 170 cm nisi previsok za to?' "Ne. Razkazovali bi me kot največjega pritlikavca na svetu.' * PAMETNA DEKLICA "Naša mala ima samo pet let, pa se že zna podpisati tudi z desne na levo!" "In kako je ime pametni deklici?' "Ana!" ço&owmci Mara A GLAS SLOVENIJE . W JE ČASNIK ZA VSAKEGA SLOVENCA § ' DDC7 r7TClJfC " GLAS SLOVENIJE Založnik: Založba GLAS Ustanovitelji : Dušan Lajovic, Alfred Brežnik, Štefan Merzel in Stanka Gregorič Upravni odbor Dušan Lajovic, Alfred Brežnik in Stanka Gregorič Uredništvo - glavna in odgovorna urednica, tehnično oblikovanje, umetniška izdelava, priprava strani: Stanka Gregorič, 2/15 Allandale rd. Boronia, Victoria 3155 Telefon-fax: (03) 762 6830 Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank, Draga Gelt, Jožica Gerden, Lojze Košorok. Martha Magajna, Vinko Rizmal Računalniška osnova za prvo stran: Draga Gelt; Logo: Frances Gelt Distribucija: SZ. Gregorič Informacije: STA - fax perotila slovenske tiskovne agencije, obvestila Veleposlaništva Republike Slovenije -Canberra in Konzulata Republike Slovenije - Sydney, Slovenec, Deh, Primorske novice, Družina, Mladina, Naša Slovenija, Rodna gruda, revija Slovenija, Mladika, Slovenia Weekly, turistične brošure o Sloveniji, Radio SBS in 3 ZZZ BREZ IZJEME Naročam Gl*AS SLOVENIJE Priložen ček za: letno naročnino $ 50 ali polletno $ 30 NASLOV: GLAS SLOVENIJE 2/15 Allandale rd. Boronia, VTC 3155 Fodpisam(a) Ulica in kraj, Mava Podpis Foftna it. Tisk: Bounty Print. 65 Heatherdale Road. Ringwood, Vic. 3134