fclREDNISTVG /.ARJE je v Ljubljani, Fi*ai$išfenml<a ulica št. s ftisharna I. nadstr.). Uradno ure za stranke so od 10. do 1!. »(opoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in. praznikov. Hokopisi so no vračajo. Nefrankirana pisma se ne ': :	sprejemajo.	: : :
JJAROCNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-0«n rak o in IJosno K 21*60, polletna K 10*80, četrtletna K B’40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26*40; za : :	ostalo	inozemstvo	in Ameriko celoletno K H6*—.	;	:
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje fn pva»niko\ ob pol 11. dopoldne.	\ *. .
fTPBAVNISTVO so nahaja v Selenburgovi ulici štev. 0, IL, ir, uraduje za stranke od 8. do i2. dopoldne iu od 3. do 7. zvečef Ineernli: enoslopnn pefitvretico 30 vin., podojen prostor, poslan? :::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravniBtvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemaj c
■ 1	■*■"	Rukiamacijo	liolu	so	poatuiue proste. ......
St e v. 808.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 16. februarja 1914.
Leto IV.
Kapitalizem koraka.
Nekdaj je bi) mojster gospodar. Začeti je moral kot vajenec. Izučiti se je^ moral, pridobiti si Je moral vaje kot pomočnik, ozreti se je moral po svetu. Ce ni dobro poznal svojega rokodelstva., ni nič opravil; kajti v konkurenci Je odločevalo boljše delo. Tudi ec je povečal svoje podjetje in najel pomočnike, so bili to res njegovi pomočniki. Pomagali so mu delati, ker ie tudi sam delal in vodil delo.
Tehnični razvoj je povzročil velikansko prekttcijo. Podjetja s strojnim obratom so le mogoča, če so primerno velika. Cim večja, tem bolje. Pomen ima v njih delo množice. Posameznik ne šteje veliko. Ce bi v manufakturni tovarni podjetnik krojil rokave, bi bil učinek naravnost smešen. On se bavi le še z vrhovnim vodstvom. Kolikor bolj se povečava obrat, teni bolj ga podpirajo in nadomeščajo drugi, tehniki, uradniki, mojstri tudi v tem. Ce umrje, ni treba da bi se podjetje zaradi tega ustavilo le en dan. Njegov naslednik prevzame gospodstvo kakor po kraljevi smrti prestolni princ vlado. Osebno razmerje med njim in podjetjem je le še lastninsko.
Tudi to še ni zadnja etapa v kapitalističnem razvoju.
Tvrdka Artur Krupp ima v Berndorfu na Nižjem Avstrijskem veliko tovarno za kovinsko blago, v Grillenbergu pa premogovnik. Tovarna jo bila ustanovljena leta 1843. Hermann Krupp in njegov brat Alfred, tedanji šef znanega velikanskega podjetja v Essenu, sta bila ustanovitelja. Začetkoma je tovarna delala s petdesetemi delavci. Ker ni bilo v tistih časili mnogo drobiža, je vpeljala tvrdka za izplačevanje mezd za svoje delavce posebne plačilne znamke, najprej iz papirja, pozneje iz brona, potem iz zmesi nikla in bakra. Iz tega se je razvila fabrikacija drobiža sploh, in tovarna ga je izdelovala na le za evropske, ampak tudi za razne prekomorske dežele. Ko je bila izumljena galvanična posrebritev in pozlatitev, se je začela tovarna baviti s tem. Leta 1879. je umrl Hermann Krupp in nasledil ga je sin Artur. Podjetje sc je trajno povečavalo; 1. 1883. je zgradilo v Traisenu novo veliko tovarno. Poglavitno se bavi s vsakovrstnimi niklastimi izdelki. Sedaj se rabi v Berndorfu za 4500 konj. sil mehanične moči, ki jo prenaša 760 elektro-
motorjev. Podjetje ima svoj premogovnik, svojo plinarno, svoio žično železnico, privaža premog brez ročne pomoči naravnost v tovarno. Delavcev je sedaj v Berudrfu čez 5000, uradnikov čez 200. Prodajalne ima po Avstriji, Nemčiji, Rusiji. Franciji, Holandiji, Angliji, Švici, Italiji, na Švedskem itd.
Zdaj se je to podjetje izpremenilo v akcijsko družbo. To operacijo je prevzel Kreditni zavod. Izdajo se delnice za 30 miljonov, in sicer za 15 miljonov prednostnih delnic, katerim se garantira na 5 odstotkov dividende, in za 15 miljonov osnovnih delnic. Prve prevzame Kreditni zavod, druge pa Krupp in njegova žlahta.
Za nekaj časa seveda ne bo opaziti, da bi se bilo kaj ‘izpremenilo. Doslej je bil Krupp lastnik, poslej bo predsednik upravnega sveta; gospodoval bo v Berndorfu le z drugim naslovom. Ali dolgo ne bo trajalo, da se to izpre-meni in da postane iz osebnega obrata neoseben. Njegovi deleži pridejo — po dedščinah itd.
—	v druge roke, ki nimajo z berndorfsko tovarno nobene zvezi. Polagoma pridejo na borzo, kjer se bodo prodajale, pa bodo zdaj v teh zdaj v onih rokah. Tudi Kreditni zavod, ki prevzame polovico deležev, dobi Vpliv na upravo...
Vsako osebno razmerje med kapitalistom m delom sc tako raztrga. Kapitalist je solastnik pri najraznovrstnejših podjetjih, pa morda o nobenem nič ne razume. Za njegove dividende delajo delavci vseh mogočih strok; njemu ni treba delati. V splošnem obratu postane povsem nepotreben. Le redi sc od dela drugih — kakor parasit.
V	kapitalistični družbi pa jc tak razvoj neizogiben. Podjetje, kakršno je berndorfsko in kakršna so kapitalistična sploh, ima stremljenje, da se poveča, da se razširi. Pomnožiti mora kapital — izpremeniti se mora v delniško družbo. In delniške družbe se morajo karteli-rati. Kapital se koncentrira. Ločitev kapitala in dela postaja vse izrazovitejša. Kapitalistični razred dobiva boljinbolj ylogo pijavk, katerih se mora družba rešiti.
In rešitev je v organizaciji družabnega dela, v socializmu. Tja drži razvoj, čigar sile so močnejše od vsakega nazadnjaškega odpora.
Nekoliko albanske resnice.
Odkar je sklenjeno, da gre princ Wied res v Albanijo, uživa človek, ki mora citati tudi Berchtoldovo časopisje, prekrasne spise o Albaniji in iz Albanije, tako kakor da se že pred prihodom novega kneza odpirajo studenci, iz katerih se pocedi mleko in med. Avstrijskega državljana, ki bi tudi rad enkrat izkusil, kaj je sreča in dobrota, kar mika, da bi pobral šila in ■topita, pa jo mahnil v novo kneževino.
Med drugim objavlja dunajsko časopisje, ki trobi v Berchtoldov rog, od časa do časa poročila ritmojstra Zuboviča, ki potuje po Albaniji, pa opisuje v svojih poročilih vtiske, dobljene v tej pravljični deželi. Ker mu gre pač za to, da kaj zasluži, pošilja svoje sestavke raznim listom: Na Dunaj, v Berlin, v Budimpešto. Le nekaj jc pri tem čudnega. Kar opazuje en par oči v Albaniji, bi moralo biti pač enako, naj je opisuje v tem ali onem mestu, v tem ali onem listu. V resnici pa se objavljeni opisi tako razlikujejo kajtor noč in dan. V časopisih, ki so v službi Bcrchtolda. so namreč izpuščena iz Zubo-vičevih poročil prav tista mesta, ki so najbolj zanimiva.
Neki čitatelj upozarja »Zeit« na zadnje poročilo, ki je bilo objavljeno madjarsko v »Pesti Hirlapu«, nemško pa v »Neues Wiener Tag-blattu«. V dunajskem listu so popolnoma izpuščeni sledeči odstavki, o katerih ni dvoma, da so res zanimivi:
»Esad paša bi mogel le v. enem slučaju izgubiti igro, če sc namreč posreči dokaz, da je bil udeležen pri puču Izet paše. Kakor vem iz dobrega vira, je prevzel neki Albanec v odličnem položaju nalogo, da poskrbi dokaze za to.
sekakor se bo to težko posrečilo. Kajti Esad pasa tc navihanejši od vseh. Seveda bi morali biti dokazi -- če jih ie sploh mogoče dobaviti — še pred prihodom novega kneza tukaj. Toda bodisi kakor koli. eno ie gotovo, da knez tako dolgo ne bo mogel samostjno vladati, dokler mu bo Esad ob strani. Esad bo v vseh okoliščinah knezu grenil življenje, ker je nemogoče, da bi Esad mirno gledal, če bi hotel krščanski vladar »njegovo državo« vladati v evropskih oblikah. In tudi ima Esad nemara prav; kajti stvar jc
laka. kakor če bi tuj gospod nenadoma stopil v levjo kletko, v kateri je dvajset divjih bestij, pa bi dejal krotitelju: »Prosim, stopite v kot, kajti zdaj hočem jaz ukazovati teni levom.« Sovraštvo. ki divja v Albaniji med kristjani in moha-medanci, tudi če se izpolnijo vsa milostna navodila, ki jih je daia Carmen Sylva (rumunska kraljica) svoji varovanki kneginji Wiedovi na pot. Io sovraštvo bo večno, da, še poostri se. ker je ravno krščansko orožje razdejalo turško gospodstvo. Zaman: Krščanski knez bo v Albaniji vedno veljal za gjavra...
V	Draču jc zbrana urava mednarodna banda. Ti desperadi se mešajo med mirne evropske delavce in hočejo v kalnem ribariti. Tudi okrog delavcev, ki so prišli z Dunaja, sc sučejo, pa jim za dober denar donašajo slabe vesti, češ da hočejo Turki ob gotovem času masakrirati vse kristjane. Te Jobove vesti izzivajo grozo med delavci, ki hočejo res vsako soboto potovati domov, to sc pravi pobegniti. Podjetniki morejo le z največjim trudom pregovoriti delavce, da ostanejo. Resnično, še tega bi bilo treba, da puste delavci konak na cedilu. Kdo naj potem knezu uredi stanovanjc, da bo spodobno za človeka?...
v^traja Esad na svojem trmastem sta-hsett. tedaj se bodo v Albaniji odigravale prav kuriozne reči. Pozabiti se ne sme, da ni vsa Albanija edina v tem, da hoče princa Wieda, ampak mnogo plemen še kljubuje. Ce izbruhnejo ob kneževem prihodu nemiri, tedaj ie le ena rešitev: Razdelitev in kolonizacija Albanije. In čc bi sc (o zgodilo, ne bi bil nihče srečnejši od Albancev, ki čutijo od prvega do zadnjega grozo pred svojo neodvisnostjo in bi bili srečni, če bi mogli biti podaniki kakšne velesile.«...
Nemara so zaključki ritmojstra Zuboviča napačni. Ali položaj sam bo gotovo bolje poznal, kakor gospodje, ki sede za mizo na Dunaju. Za-kai se torej ne sme povedati resnica o Albaniji? Ali zato, da ie ne bi izvedel princ Wied in se še zadnji trcnotek ustrašil? Ali pa zato. da avstrijski državljan ne bi spoznal, da sc meče njegov denar v brezdno, iz katerega sc nikdar ne vrne noben vinar?
Igra za krono.
govornosti, da se ne znajo sprijazniti z dejstvom, da ne vladajo v deželi, v kateri demokracija prav mogočno napreduje. Konservativni šovinisti, ki so prišli v. političnem življenju švedske države ob ves vpliv, so hoteli pogreti svojo kašo*ob ognju, ki se je vžgal vsled agitacije za pomnoženo obroroženje. Zdi se, da ogreva povečana armada srca monarhov tudi v drugih deželah; kralj (iustav, ki sicer še ni imel prilike, da bi bil pokazal svojo vojaško nadarjenost, je bil za lo idejo takoj vnet, in ker zahteva za ta patriotični namen znatne žrtve od ljudstva, denarne in krvne, je hotel tudi on doprinesti domorodni svrhi - - nekaj lepih besed.
Učinek govora, s katerim je hotel navdušiti svoj narod za nove davke. za podaljšanje vojaške službe in zapodobne dobrote, jc bil zanj nepričakovan. Ministrstvo ga je upozorilo, da je zn njegove javne izjave odgovorna vlada, pa je zaradi tega zahtevalo, da mora v bodoče obveščati vlado, čc .hoče. govorančiti in sc z njo sporazumeti o tem, kar bo besedičil. Tega iti hotel kralj obljubiti, češ, da mora imeti nekoliko svobode v občevanju s svojim narodom.
Vlada je izvajala iz kraljevega odgovora konsekvence; dcmisionirala je. Gustav je pozval barona Geera, člana liberalne stranke iu sicer Še pred kratkim pristaša levega, koncentracijskega krila liberalcev, naj mu sestavi novo minstrstvo. Liberalni in socialno demokratični krogi so bili zelo ogorčeni, da jc dc Gecr sprejel ta poziv; toda videti je, da se nm ije bo posrečilo sestaviti vlado, ker ni med znamenitejšimi liberalnimi političarji nikogar, ki bi bil voljan prevzeti odgovornost za avtokracijo in potajiti postopanje prejšnje vlade.
Naposled ne bo ostalo nič drugega, kakor da se sestavi konservativna vlada, ki pa ne bo mogla vladati. Vse, kar bo mogla storiti, je to, da razpusti parlament iu da razpiše nove volitve. O rezultatu teh volitev pa ne more biti nobenega dvoma; liberalno - socialistična ve-
S t o k h o I m, 13. februarja. •
švedskega kralja Gustava je poščegetala i absolutistična žilica. Odkar sedi na tronu svo- 1 li l očetov, je imel prijetno, brezskrbno življenje, katero bi bil lahko nemoteno užival do smrti, v,vedski narod mu plačuje civilno listo in ni zahteval od njega nikoli nič drugega, kakor da se včasih oble že v kakšno uniformo
in malo poreprezentira kraljevsko dostojanstvo Vlada ministrskega predsednika Staafa, ki jc bila odgovorna za to, kar se godi v politiki resnega, mu ni nikoli svetovala, da naj poveča breme svojih dolžnosti in se je popolnoma zadovoljevala z njegovo dekorativno vlogo.
V ne posebno srečni uri se jc dal kralj zapeljati od drugih svetovalcev, ki ne nosijo od-
Dnevne beležke.
— Zveza delavskih društev na Kranjskem
je odposlala vsem klubom deželnega zbora kranjskega spomenico, v kateri je obrazložila nujnost pomoči * brezposelnim delavcem na Kranjskem.
— Za silo poizkušajo še krpati;volilno reformo za kranjski deželni zbor. Deželni glavar dr. Šušteršič čaka Sc na nov.c: predlog*}, potem skliče zopet klubove jiačefhike in na tej seji bodo mazali špranje. Ce sc pa tudi tam krpa-rija ne posreči, bo odsek za volilno reformo le šc koustatiral, da se kompromisna pogajanja niso posrečila. V tem slučaju hočejo klerikalci razveljaviti Lavrenčičev in Mazelletov mandat. Četudi so stiki med klerikalno stranko in vlado zelo tesni, sc nam vendar ne zdi verjetno, da bi bila klerikalcem sankcija za to razve-Ijauje že zagotovljena. Torej so gospodje pripravljeni tudi na konflikt z vlado. Priznati pa se mora. da je to razveljavljenje dveh mandatov relativna malenkost. Ce ima kakšna stranka pogum, da izzove zaradi take reči spor z vlado, bi se ga smela še manj ustrašiti, če gre za kaj velikega. In splošna, enaka volilna pravica je gotovo kaj večjega kakor dva mandata. Torej se klerikalna stranka ne sme izgovarjati, da je splošna, enaka volilna pravica nemogoča zaraditega, ker jc vlada ne dovoli. Ce imajo gospodje korajžo za boj, naj nastavijo boju vsaj primerno visok cilj, da sc izplača. Pa smo prepričani, da ne store tega, ker sami nočejo splošne in enake volilne pravice. To si je treba zapomniti. kadar bodo zopet delali parado z demokratičnimi frazami.
— Za brezposelne delavce. Virtemberški deželni zbor jc z 59 glasovi proti 23 skleni), da dovoli dežela prispevke takim občinam, ki redno podpirajo brezposelne. Enak sklep je pred kratkim storil tudi bavarski deželni zbor. Priporočamo oba kranjskemu deželnemu zboru za zgled. V obeh so klerikalci glasovali za deželno podporo,
— Spor v tiskarski obrti — definitivno poravnan. Uradno poročajo: Velika tarifna komisija avstrijskih tiskarjev, ki je bila sklicana po končanih pogajanjih v trgovinskem minstr-stvu in ki je imela nalogo, da reši vrsto spornih točk in ustvari organično zgradbo tarifa, jc končala danes po dolgih pogajanjih svoje naloge. Posvetovanj, ki so se vršila deloma na plenarnih sejah, deloma na komisijskih sejah, se je udeleževal kot zastopnik nemškega tarifnega urada gospod tajnik Schliebs. Pri mnogih vprašanjih, tako zlasti pri vprašanjih razdelitve krajevnih razredov, strojnega stavka, tarifa za slavce časopisov in splošnih določb, ni bilo mogoče doseči sporazuma med strankami. V zmi-slu pogodbe, sklenjene v trgovinskem ministrstvu, se je rešitev teh spornih vprašanj izročila sekcijskemu šefu dr. Mataji, ki je pritegnil k posvetovanju šc ministerialnega svetnika Ga-stcigerja in tajnika Ledererja. Na željo trgovinskega ministrstva in na skupno željo podjetnikov in pomočnikov sc je razprave razsodišča udeleževal tudi predsednik nemške tarifne komisije komerčni svetnik Biixcnstein. Pred razsodiščem se jc poravnalo več kakor štirideset spornih točk, vsled popustljivosti obeh strank, tako da jc razsodišče izreklo le o približno 20
čina jc gotova. Le eno ni gotovo: Kakšne posledice bo imelo vse to za kralja.
Od dne do dne narašča republičansko gibanic v deželi. Že jc v Stockholmu začel izhajati nov list »Republika«, pri katerem sodelujejo najznamenitejši socialni demokratje kakor poslanec in župan glavnega mesta Lindhagen, poslanec Branting in drugi. Izjave proti kralju se množe. Kralj sam jc popolnoma napačno poučen o razpoloženju med narodom; njegova okolica je vseskozi reakcionarna in skozi ta zid ne vidi Gustav resnice.
Konservativni hujskači prirejajo prisiljene monarhistične demonstracije, s katerimi se pa ne upajo v javnost. Po najelegantnejših restavracijah naročajo godbi, da igra po desetkrat, dvajsetkrat zapored kraljevsko himno in terorizirajo goste, da vstajajo. Na ulici pa sc slišijo klici: »Živela republika!«, »Živio predsednik Staaf!« V izložbi ene največjih knjigotržnic je razpostavljena kraljevska slika pod napisom: ^Velika razprodaja! Prc» po 7 kron, sedaj po 2 kroni 50 erov!« Vsa levica se združuje z re-pttbličanskim geslom, in če pride do novih volitev, se to nasprotje še poostri.
Takrat, ko sc jc Norveška ločila od Švedske, ni bilo v deželi toliko razburjenosti kakor sedaj. Kralj igra nevarno igro za svojo krono, iu zdi sc. da je sam ne razume. Reakcionarji slutijo nekaj; zato je vojaštvo po vojašnicah konsignirano. Ali to je nepotreben ukrep, zakaj kar se mora zgoditi, se ne zgodi s poulično revolucijo neoboroženega ljudstva, ki se da s strojnimi puškami postrcljati. Z glasovnicami bo odtočil švedski narod, in tako ne bo odločil na noben način, da bi bilo konservativnim kraljevim svetovalcem prav. Za sedaj jc še mogoče, da se kralj po novih volitvah vda io omogoči sestavo parlamentarne vlade. Niegov ugled se s tem seveda zmanjša, ali to mora pripisati sam sebi. Ce pa ne stori tega, bo na Švedskem akutno vprašanje demokracije brez kralja. Večina švedskega naroda je že danes prepričana, da bi lahko izhajala brez kralj i.
točkah svojo sodbo. Uspeh dogovorov in vsebino razsodb je bil naznanjen strankam, ki sc ga vzele na znanje. S tem je bil končan talilni spor v tiskarski obrti v vseh svojih podrobnostih in ustvarjen je trden temelj nove tarifne skupnosti, kar so ugotavljali na sklepčni seji velike komisije od vseh strani. Sedaj ni uo-betic, zapreke več, da se povsod prične zopet z delom. Od 16. februarja dalje sc bo pričenjalo % delma jn-^rank%'-so se ^wa»utuele, da se mora izvršili to mfruo in v redu. Seveda bo še poteklo nekaj časa, preden se bo v vseh obratih pričelo z rednim delom, to še tembolj zato, ker po nekaterih krajih šc niso končana pogajanja s pomožnim delavstvom,
— Preloženi nabori. Naša slavna vlada menda nima drugega dela, kakor da si izmišlja vedno nova bremena in nove neugodnosti za ljudstvo. Verodostojna poročila z Dunaja poročajo, da so letošnji nabori zopet preloženi, ker poslanska zbornica ni še rešila vladne predloge, ki zahteva 31.000 rekrutov več kakor doslej. Stroški za pomnoženi kontingent rekrutov so proračunjeni z enkratnim izdatkom 108 milijonov kron iu potem z vsakoletnim izdatkom 41 milijonov kron! Ce bo sprejeta nova bramb-na predloga, tedaj bo štela avstrijsko-ogrska armada v miru 000.000 mož, največ od vseb evropskih držav!! Avstrijskemu prebivalstvu sc godi tako dobro, da bo z lehkoto preneslo to novo obremenitev, saj ni pri nas ne brezposelnosti, ne gospodarske krize. Preložitev naborov je kršitev zakona, zakaj f? 17. novega brambuega zakona določa jasno: »Glavni nabori morajo biti vsako leto v času od 1. marca do 30 aprila.« Ali kaj sc meni naša vlada za zakone, pozna jih le takrat, in lc takrat zahteva strogo izpolnitev, kadar jih mora izpolnjevati ljudstvo. Ustava, pravica itd. so v Avstriji le prazne besede.
— Občinski svetnik gospod Brandt nam
pošilja sledeči dopis: Na podstavku § 19. ti-' skovnegta zakona Vas prosim, da z ozirom na notico »V klubu nemških občinskih svetnikov ljubljanskih« priobčite nastopi popravek:	Ni
res, da je ves nemški klub glasoval proti predlogu iu proti regulativu, ki ga je bil predložil personalni-pravni odsek glede podpor organ, brezposelnim delavcem; res pa jc, da sem jaz glasoval za predloge gosp. poročevalca dr. Novaka. — V Ljubljani., dne 13. februarja 1914. Hermann Brandt. — Ce pravi g Brandt, da je glasoval za odsekov predlog, mu seveda brez obotavljanja verjamemo. Našo notico o glasovanja nemškega kluba je povzročilo izjava g. Pammerja, ki jc bila tako izrečena, kakor da govori v imenu vsega kluba.
— Ime Goretnijkin si jc treba zapomniti. Mož, ki sc tako piše, lc zopet ministrski predsednik na Ruskem. Petinsedemdeset let šteje novi načelnik carjeve vlade; če se kliče mož te starosti na odgovorno mesto, se rabi njegovo ime za demonstracijo. V sedanjem slučaju pomeni to imenovanje, da je reakcionarna struja na carjevem dvoru povsem na površju. Kokov-cev ni bil naprednjak; pred kratkim je prišla duma kljub svoji zmerni večini v oster konflikt z njegovo vlado. Gorcmijkin pa ga v nazadnja-štvu presega kakor hrib dolino. V ministrstvo je prišel mož leta 1895.. ko ie bil reakcionarni Durnovo prsdsed»i)f. Gorcmijkin je bi! njego*
»odlični« pomočnik; z zagrizeno doslednostjo jt- krčil delokrog zemstev. ki so v tistem neparlamentarnem času predstavljala nekaj malega avtonomije in večinoma v demokratičnem dahu delovala za ljudsko prosveto ter tudi veliko storila na polju javnega zdravstva. Obenem je preganjal in zatiral časopisje. Leta 1899. je odstonil kot minister za notranie zadeve; po revoluciji, leta 1906. pa je stopil kot ministrski predsednik pred prvo dumo. Le nekoliko tednov je bil na tem mestu; ali ta kratka doba je zadostovala, da je mož popolnoma razodel svojo kričečo nesposobnost in svojo zakrknjeno reakcionarnost. V prvi dumi so bili zbrani izredni talenti. Siiajni govorniki so duhovito kritizirali in napadali vlado, medtem ko je sedel ministrski predsednik kakor kupček nesreče na svojem prostoru. Življenie prve dume je bilo kratko. Kmalu je prišel razpust, oktroirana jc bila poslabšana volilna pravica, Stolipin je od ministra za notranie zadeve avanziral za ministrskega predsednika. Goremijkin se je umaknil v državni svet. Stolipin ie bil mož brezobzirnega nasjlstva. Kljub temu ie bila njegova taktika možem Goremijkinove baže še preblaga. On. Durnovo, in podobni tovariši so neprenehoma spuščali zastrupljene puščice iz svojega varnega zavetja. Stolipin je padel kot žrtev atentata. Prišel ie Kokovcev, ki je zdaj »prostovoljno« demisioniral. Po Goremijkinovem imenovanju pa ie presoditi, kakšni vplivi veljajo zonet na carjevem dvoru. Mož je veleposestnik, izredno bogat, pa zaradi tega zagrizen sovražnik vsake agrarne reforme, vsakega koraka, ki bi zboljšal položaj mase ruskih malih kmetov. On je birokrat najstarejše šole in naj-odločnejši zastopnik absolutizma. Vsako parlamentarno zastopstvo tudi v obliki sedanje, že dvakrat poslabšane dume sovraži iz dna srca. Njegovo imenovanje pomeni, da prihaja reakcija zopet na površje. Ali od onega časa. odkar jC bila prvič moč v niegovih rokah, sc je tudi na Ruskem marsikaj izpretnenilo. Doba revolucije še ni minila v Rusiji.
— Starostno rento vpeljujejo na Holandskem. Res da ni bogvekaj. Pri volitvah jc liberalna stranka sprejela zahtevo socialnih demokratov in obljubila, da predloži njena vlada načrt za starostno preskrbo. Zdaj jc to izpolnila. Po njenem predlogu plača država iz svojih sredstev potrebnim od sedemdesetega leta dalje po dva goldinarja rente na teden. Delavcem ni treba plačevati nobenih prispevkov. Rente imajo izplačevati občine država jim pa povrne stroške. Vlada računa, da bodo ti stroški znašali 14% miljonov. Proti tej predlogi vodijo socialni demokratje boj; zahteva, da se
•starostna doba za rento zniža, renta poviša in odstrani določba, po kateri ne bi dobili rente tisti, ki so zadnjih pet let dobivali redno ubo-žno podporo. — Vladni načrt je pomanjkljiv. Ali čudna čuvstva prevzemajo avstrijskega delavca, če vidi, da pridejo tudi holandski tovariši nemara prej do starostne preskrbe — hvala meščanskim strankam v parlamentu, ki imajo čas za militaristične zahteve, za obstrukcijo, za ves mogoče, le za socialno zavarovanje ne,
— Noge ši je pohabil 52Ielui usnjarski pomočnik v Polakovi tovarni Ivan Bitenc iz Vod-»nata. Šel je po stopnicah iz prvega nadstropja kjer mu je spodletelo. Ujel sc je siccr z rokama ra ograjo, a so mu roke omagale, da sc je spustil ter padel kake tri metre globoko na tla. Bitenc bo ostal kake štiri tedne delanezmbžen.
— Pobegnil je iz ljubljanske prisilne delavnice dclavec Fran Maček iz Izlak, pristojen v Kanderše pri Litiji.
— Zanimiv pogovor s ceste. »Bog Te živi«, pozdravi gospod svojega znanca na ulici, »slišal sem, da hodiš letos' precej na plese. Ali se kaj dobro zabavaš?« — »Že gre. no, pa vendar ne tako, kakor bi si želel, ker prave zabave, kakor prejšnje čase, le ni več. Kaj pa Ti?« — »Jaz nisem letos še nikjer bil, pač pa bom šel oa »SlavČevo« maškarado, ki bo na pustno nedeljo dne 22. t. m. v veliki dvorani hotela »Union«, tam se bom krav gotovo kakor vsako leto izvrstno zabaval.« — »Ali gre pa tja lahko vsak, tudi če ni vabljen?« — »Seveda, vabljeni so vsi! Samo veš. posebnih vabil letos ne bodo pošiljali, le če se hočeš maskirati, moraš pri nakupu vstopnico povedati svoje ime.« — »Je že pravi Oprosti, mudi sc mi danes, drugič mi boš še kaj povedal o maškaradi, me zelo zanima. Pozdravljeni« — »Srečno!«
— Nesreča na železnici. Pri Litiji jc povozil ;vlak 161etno služkinjo Nežo Jordan v Litiji. Dekle je močno poškodovano. Ponesrečenko so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
— Nezgoda pri streljanju. V petek je streljal 24letni delavec smodnišnicc v Kamniku Al. Jeran s staro puško, kateri se je nakrat cevka razletela. Posledica je za strelca huda; Razme-mesarjeno ima dlan cele roke, na levi roki pa mu je odtrgalo prste.
— Iz spodnje Idrije. V številki 800 »Zarje« smo prinesli pod naslovom »Iz Spodnje Idrije« notico, žaljivo za člane spodnjeidrijskega »Sokola«. Ker smo se prepričali, da nečastna dejanja, ki smo jih očitali članom »Sokola«, ne odgovarjajo resnici, zato tem potoni izjavljamo, da smo bili o vsej stvari slabo informiranii in preklicujemo one žalitve.
— 110 klobas je ukradel neki gostilničarki v Škofjem dvoru nek fant iz domače vasi. Tatu so dobili v gozdu, ravno ko je hotel zakopati svoj plen.
i — Premeten slepar. V Črnem vrhu nad Idrijo je podedoval 1. L. po svojih starših premoženje, vredno 100.000 K. Dedščino je pa zapravil v najkrajšem času s ponesrečenimi špekulacijami. Ko je pognal vse, se jc izselil v obljubljeno deželo, v Ameriko. Ker mu pa tudi v (Ameriki ni bila sreča mila. se ie vrnil domov. Doma je zgradil parno žago in mlin. Denarja seveda ni imel, zato si je pomagal na drug način. Dobil je prazne knjižice posojilnice v Črnem vrhu in je vanje napisal, da ima vloženih pri posojilnici 1000 K, 2000 K in 3000 K. V knjižicah je tem podpisal imena nekaterih članov načelstva
in poslal knjižice nekemu kreditnemu zavodu v Ljubljano, in dobil ie od tega zavoda tudi posojilo na te knjižice. Za žago ie naročil od dunajske tvrdke lokomobil in se zavezal, da ga bo odplačeval na obroke. Obrokov pa ni redno plačeval in zato mu je tvrdka odvzela stroj. Nato si je naročil lokomobil iz Italije. Lokomobil jc poslala itaijanska tvrdka na postajo v Ajdovščini. Tukaj bi bil moral plačati 1200 K carine. Z različnimi pretvezami se mu je posrečilo, pregovoriti carinskega uradnika, da mu ie izročil stroj, ne da bi plačal carino. Uradniku je obljubil. da pošlje takoj denar, ko se vrne v Črni vrh. Denarja za carino pa ni poslal in uradnik je moral sam plačati 1200 K. ker se carinskemu uradu ni posrečilo, prodati stroja na dražbi. Proti premetenemu sleparju je že uvedeno kazensko postopanje.
— Najvažnejša naloga vsake gospodinje je. da pri nakupovanju blaga pazi na njegovo kakovost in na njegovo ceno. Oboje mora biti v soglasju: dobro blago in nizka cena. Tako blago je gotovo Kolinska kavna primes, ki se po svoji izvrstni kakovosti tako odlikuje, da si je zaslužila ime najboljšega kavnega pridatka. Njena važna lastnost ie med drugim tudi ta, da kava, kateri smo jo pridejali, porabi mnogo manj sladkorja, ki je — kakor znano — prav draga reč. Zato zahtevajte pri trgovcu ali pa v konsumu
— kjer že kupujete — izrecno samo Kolinsko kavno primes!
— »Brez domovine«, krasna, ginljiva drama v 6 dejanjih, no slavnem romanu Hektorja Malota, ki se predvaja jutri v torek v kinematografu »Ideal«, je iz vrste avtorskih filmov tvrdke Pathe. Dejanje ie jako ginljivo in slika mojstersko izvedena. Roman »Brez domovine« spada med najboljše in film ie posrečena uprizoritev prave poezije. — Poleg tega predvaja se še velezabavna veseloigra v dveh delih »čigava jc žena« z Moricem Princem v glavni vlogi. Te predstave trajajo dve uri in pričenjajo ob 3., 5., 7. in 10. Za 10 vinarjev zvišane Cene.
— Danes zadnji dan velikanske indijske drame »Nagnenje srca«, ki je imela najlepši uspeh.
se je pripetila na Fali zopet težka nezgoda. Di-namitna patrona se najprej ni hotela sprožiti; ko je pa 4Gletni delavec Franc Kirbas hotel pogledati. kai da ie s patrono. se ie naboi užgal in zadel delavca na čelo. nos in lica Desno oko ima tako težko poškodovano, da bo slep nanj. Težko ranjenega Kirbasa so prepeljali v graško bolnišnico.
— Novo mariborsko pokopališče. Koncem meseca marca se zatvori sedanje mariborsko pokopališče in otvori novo pokopališče ob Ptujski cesti. Mariborski občinski svet je zdaj sklenil, da bodo smeli v rodbinske grobove na starem pokopališču pokopavati mrliče še pet let, v rakve pa deset let. Pokopališče so popolnoma opusti čez 40 let, ko ga bodo popolnoma zaprli.
— Ustrelil se je pri Kroisbachu na Zg. Štajerskem višji živinozdravnik dr. Edvard Blacha iz Brucka ob Muri.
Koroško.
— Samomor. V gozdu pri Podkloštru so našli ustreljenega neznanega moža. Žandarme-rija je dobila pismo od nekega bivšega vratarja Spitalerja iz Podkloštra, da se bo ustrelil. Preiskava je dognala, da je neznani samomorilec Spitaler.
— Nezgoda v gozdu. Pri Sentpetru na Koroškem se je ponesrečil pri sekanju drevja kolar Ivan Steng. Padlo je na njega drevo, ki mu je zlomilo desno roko in ga močno poškodovalo na glavi.
Za združitev bolgarskih socialistov.
Našim čitateljem je znano, da sta na Bolgarskem dve socialistični stranki:	»Tesni«	iti
»široki«. Razlika jc v taktičnih nazorih. Obe stranki stojita na stališču socialističnega programa, ki velja po vsej delavski internacionali; v tem oziru ni dvoma, da imajo oboji pravico, imenovati se socialiste. Kadar pa prihajajo na dnevni red praktična politična vprašanja, se javljajo nasprotja, ker gledajo eni bolj v bodočnost, drugi pa bolj vpoštevajo sedanjost. Razvoj socializma bi bil na Bolgarskem gotovo še mnogo večji, če ne bi bito tega nesrečnega razkola.
Zdaj je izdalo mednarodno socialistično tajništvo v Bruslju sledeči apel na obe bolgarski stranki:
Dolga leta mora internacionala bolestno prizadeta gledati bratovski boj bolgarskih socialistov. Kljub resoluciji amsterdamskega kongresa o socialističnem edinstvu. katero so naši francoski sodrugi prvi uresničili, in katere izvršitev je zopet pričakovati od akcije za združitev socialističnih strank Velike Britanije, se bolgarskima strankama še ni zazdelo smotreno, da bi storili potrebne korake za sporazum. In medtem ko pridigata mir med narodi, se koljeta sami med seboj ter dajeta svetu prizore neztni-selnih in povsem neutemeljenih prepirov.
Zlasti pri zadnjih volitvah so se razvnele vse strasti. Iz trte so se.izvijale obdolžitve, medsebojni napadi so se podvojili. Sedaj, bo razpustu parlamenta, stoiimo pred bojem, ki bi se moral vendar voditi izključno z buržvazijo.
Cenjeni sodrugi! V Vaši deželi primanjkuje na vsakem polju zakonov v prid delavskemu razredu. Pod vladnim sistemom živite, ki predstavlja karikaturo svobode in demokracije. Vr-hutega lahko zagrozi balkanskim narodom nova vojna, in Vi ne morete biti ne preštevilni ne premočni, da zajezite militaristični boj.
Sodrug obeh strank! Pravico imamo, da govorimo z Vami v imenu vse združene internacionale, če Vas prosimo, da napravite kraj razkolu, ki zmanjšuje Vaš vpliv in napolnjuje Vašega sovražnika z radostjo. V vseli naših strankah se najdejo različni odsevi teoretičnih nazorov, in mi ne bi bili socialisti, če ne bi kot svobodno presojajoči ljudje izkušali izslediti resnico in določiti svojo taktiko z ozirom na menjajoče se dogodke in izpremenljivc časovne razmere. Prosimo Vas torci, da nas poslušate in pripravite sporazum vseh bolgarskih socialistov.
Če je združitev ta trenotek še težavna, napravite vsaj sporazum za volitve. Ne postavljajte drug proti drugemu socialističnih kandidatov.
Poklicani ste, da postanete vazen, morda odločilen faktor v bližnjih bojih. Zato nimate pravice, da po nepotrebnem krčite svoje sile in svojo moč. kajti zmaga demokracije na vzhodu pomeni mogočno okrepčanje demokracije na zapadu Evrope, pomeni zanesljivi triumf modernih idej po vsem svetu.
Za mednarodno socialistično tajništvo:
E. Vandervelde. E. Anseele. L. Bertrand,
C. Huvsmans.
Štajersko.
— Štajerski deželni zbor je sedaj definitivno sklican na 18. februarja. Nemški nacionalci in slovenski klerikalci so se zedinili glede delovnega programa.
— Zopet eksplozija na Fali pri Mariboru. Komaj 14 dni Je od tega, ko je pri gradnji elektrarne na Fali pri Mariboru težko poškodoval dinamitni naboj 5 delavcev. V Set rt ek popoldne
Goriško.
— Sodrugi na Goriškem, pozor! Velikanska nevarnost preti socialističnemu gibanju na Goriškem. »Goriški list«, naslednik »Gorice« je pričel prinašati feljton »Otok Mokracija«. Kadar bo izšel ves feljton, ne bo nobenega socialista več na Goriškem. V tem feljtonu se pogovarjata »katoliški socialni demokrat« Janko in krščanski socialec Srečko. Kdo od obeh je bolj bedast, tega danes še ne moremo konštatirati, ker njiju razgovor o socialni demokraciji še ni končan. Kdor je slabe volje, temu ne moremo priporočati boljšega sredstva v razvedrilo, kakor da vzame v roke »Goriški list« od 12. februarja 1914. Za enkrat priobčimo iz tega feljtona le oni odgovor Srečkov, ki govori o velikanski nehvaležnosti socialne demokracije nasproti cesarju. Zakaj cesar — čujte in strmite — je dal avstrijskemu ljudstvu — splošno in enako volilno pravico za državni zbor! Tako le modruje Srečko: »Dne 16. julija 1907 je predlagal v imenu krščanskih socialcev dr. Lueger, naj bi se povodom GOletnice vladanja Njegovega Veličanstva sestavil jubilejni odsek, ki bi imel med drugim tudi to nalogo, da bi spravil v državni zbornici na dnevni red predlogo, naj bi se v zahvalo vladarju za splošno in enako volilno pravico odločilo glavnico 100 milijonov kron za zavarovanje delavcev, obrtnikov in kmetov. In kdo so bili oni, ki niso hoteli glasovati za to predlogo in so ob času glasovanja zapustili zbornico? Bili so socialni deimkrat-je!« — Ne bomo razkladali zgodovine boja avstrijskega ljudstva, ki je trajal leta in leta, za splošno in enako volilno pravico, ker pozna to zgodovino vsak od nas. Do danes smo živeli v misli, da si je priborilo delavstvo enako in splošno volilno pravico. Pa ni res! Kakor zrelo jabolko jim je padla volilna pravica v naročje in za ta dar potem taka grda nehvaležnost. Glejte, sodrugi, tako vas vara socialna demokracija in Srečko vam bo polagoma razkril še druge njene hudobije. Ker jc ta feljton tako bedast, da bi se smejale krave, če bi znale citati, zato upamo, da ga ponatisnejo vsi klerikalni listi na Slovenskem in tako rešijo slovensko ljudstvo socialne demokracije. Mnogo sreče, Janko in Srečko!
— Pozor pred ogrskimi sleparji! Sodrug iz Gorice nam poroča: V nekaterih slovenskih listih so inserati z Ogrskega, v katerih ponujajo inserentje 5 kg mesa za 3 K 80 vin. Ko pa pride pošiljatev, je treba plačati čez 5 K. V košari je pa nekaj koščkov telečje glave, kar vse skupaj ni vredno 50 vinarjev! Pošiljatev pa tako smrdi, da sc človeku kar želodec obrača, ko odpira koš. Torej nihče naj ne naro čuje mesa z Ogrskega.
V	mladih letih je bil mehanik in je delal tudf dlje časa pri Edisonu. S tem. kar si je tam prihranil in kar se ie tam naučil, ter s kreditom, ki se mu je ponudil, ie začel delati na svoi ri-ziko. V srečnem trenotku. ko ie bila avtomobilska industrija na pragu razvoja, sc je lotil te panoge. Dobiček je bil velik in mu ie omogočal, da je od leta do leta razširjal podjetje.
Mister Ford na je čudak. Drugi kapitalisti gledajo nanj kakor na človeka, ki ni povsem pri zdravi pameti. Mož namreč ni pozabil na tiste čase. ko je bil sani delavec in priznava, da ima svoje bogastvo zahvaliti delu. katero opravlja zanj ogromna truma delavcev. Že doslej si ie resno prizadeval, da bi kolikor mogoče olajšal položaj delavstvu. Če so plače v avtomobilski industriji v Ameriki precej čedne, je to tudi Fordova zasluga, ker ni umazan v tej zadevi; njegova konkurenca ga zaradi tega nič kaj ne. ljubi, ker mora hočeš nočeš slediti njegovemu zgledu, da ne ostane brez dobrih deiav-cev.
Sedaj pa je Ford presenetil kapitalistični svet z novim sklepom, zaradi katerega so ga eni razglasili za popolnega norca, medtem ko drugi ne trdijo nič več in nič mani, kakor da je v tem rešitev socialnega vprašanja. Ford hoče namreč v bodoče razdeljevati vsako leto polovico čistega dobička med delavce. Ideja sama ni nova. V nekaterih podjetjih zlasti na Angleškem so že poizkušali s tem, da so določali go-ove deleže čistega dobička za delavce. V ta-tem obsegu, kakor namerava Ford, pa ni bilo to še nikjer izvedeno. Po dosedanjem razmerju bi dobil vsak delavec v njegovi tovarni nekaj čez štiristo dolarjev deleža na leto.
Značilno je, da ne namerava Ford pod to pretvezo, kakor se je zgodilo drugod, povečatf izkoriščanja delavcev. Sočasno s tem načrtom hoče namreč skrajšati delovni čas od devet na osem ur, kar pomeni rčs kaj v Ameriki, kjer se dela n. pr. v Rockefellerjevih podjetjih no štirinajst in celo šestnajst ur na dan. Obenem zvišuje minimalno plačo na dnevnih pet <i<v -jev tudi za nekvalificirane delavce.
Nekateri socialni »reformatorji«, ki sc trudijo na vse kriplje, da bi zajezili tudi v Ameriki mogočno napredujoči socializem, kriče zdaj heureka!« — Ford — pravijo — je našel rešitev socialnega vprašanja. Tega si očividno Henrv Ford sam ne domišlja. Mož je bela vrana med kapitalisti. Njegov dobiček ie tako velik, da si lahko privošči take eksperimente, njegova duša je nekam neamerikansko mehka, vendar pa stori, česar se loti, prav po amerikansko, v velikem slogu. Ali posameznik ne reši socialnega vprašanja. Ameriški trusti ne kažejo prav nič volje, da bi posnemali Fordov zgled. Glavno, na kar pozabljajo izveličarji, ie pa to, da naj-čednejša minimalna plača in najlepši delež od dobička ne odpravi anarhije iz produkcije, ki Je s kapitalizmom nujno spojena. In to ie jedro socialnega vprašanja. Ford je dober človek, ali v njegovi moči ni. da bi organiznal delo, kakoi zahtevajo potrebe ljudstva. Za to ima biti družba organizirana na podlagi skupnih interesov. Seveda bi se boj za končno rešitev socialnega vprašanja zelo ublažil, če bi bili vsi podjetniki enaki Fordu. Pa niso. ne morejo biti in ne bodo.
Rešitev socialnega vprašanja,
Chicago, koncem januarja.
Ameriško kapitalistično časopisje ima velikansko senzacijo; čitatelji. ki so zaverovani v besede teh žurnalističnih prerokov, pa morajo postati konfuztii. zakaj vsak list sodi dru gače o tej reči, ki je razburila duhove podjetništva. O tej reči namreč:
V Detroitu ob michiganskem jezeru je mogočno razvita avtomobilska industrija. Celo kolonijo, malo mestece, sestavljajo tovarne, v katerih se izdelujejo motorni vozovi in njih posamezni deli. Največje izmed vseh teh podjetij pa je Ford Companv. Tukaj ie bilo lani zaposlenih 22.000 delavcev: sedaj jih najema družba zopet štiritisoč in do konca leta naraste ta armada gotovo na tridesettisoč.
Avtomobil ie v Ameriki že davno važno prometno sredstvo, ki ne služi le miljarderjem za luksits. ampak ie neizogibno v praktični porabi. Kakor švigajo v Chicagu po Michigan Avenue ves dan in skoraj vso noč nepregledne vrste razkošnih avtomobilov finančne aristokracije. tako se vozijo med farmami in mesti, posebno tam. kjer ni električnih interurbanih cestnih železnic, nešteti enostavni, praktični potrebi služeči avtomobili. Take izdeluje Ford Company; lani je bilo iz njene tovarne prodanih dvestotisoč takih vozov in čisti dobiček družbe Je znašal v tem letu več kakor dvajset miljonov dolarjev.
Ford Companv Je le industrialno ime obi-telji Fordove; šef rodbine in Sef podjetja je Henrv Ford. eden tistih Amerikancev. ki so tako rekoč od nič ptišli do velikanskega bogastva.
Trst.
—	K umoru ravnatelja Pichlerja nam pišejo: Gotovo je, da bi bili taki tragični slučaji, kakršen se je — ne prvič — primeril v tehničnem zavodu, nemogoči, ako bi bila masa delavstva v tem velikem podjetju organizirana. Zakaj tedaj bi bile take razmere, kakršne je vpeljaval Pichler, nemogoče. Število organiziranih pa je vse premajhno; večina delavcev sc zdrami šele tedaj, kadar ie pritisk že popolnoma neznosen, in tedaj seveda nima dosti pripravljene moči, da bi uspešno stopilo v boj. Pomanjkanju organizacije so pripisati razmere, ki jih je Pichler sistematično vpeljavi in ki so naposled povzročili njegovo smrt. Da jč postal Pichler res žrtev svojega terorizma, pa ne pravijo le delavci. Zanimivo je, da potrjuje to celo »Piccolo«, ki ni bi nikoli delavstvu prijazen. Ta nedvomno profitarski list piše: »Inženir Pichler je pred tremi leti nadomestil inženirja Hermanna, Tržačana, ki so ga delavci ljubili in čislali in ki je vodil tovarno na splošno zadovolinost. Ko je prišel Pichler, je vpeljal sisteme — to je resniča — ki so izzvali splošno nezadovoljnost delavcev. Tako jc nastala protestna akcija, ki je imela lani 5. marca svoj začetek in na katero je podjetje odgovorilo z izporom. Delavci so vztrajali cez 20 dni in vsled pogajanj kovinarske zveze z zvezo industrialcev se je stvar uredila, lelmiem zavod se je zopet odprl, ali ravnatelj Pichler Je ostal na svojem mestu.«
—	Strokovnega tajnika sodrnga Chiusslja je uredništvo »Piccola« vprašalo zaradi mnora ravnatelja Pichlerja. List je objavil ta intervju, po katerem posnemamo sledeče: »Inženir Pichler je bil mož, ki je sam drvil v pogin. To sem večkrat dejal ravnatelju Pichlcrju samemu, če sem pri njem posredoval zaradi nepn-lik, ki so nastajale vsled njegovih ukrepov. Kljub temu je bil gluh za svarila in se ni izpre-tnenil. Vsak dan so prihajali k meni organizirani in neorganizirani delavci, katenii m hotel Pichler več sprejeti, če so bili le par dru bolni, ali pa če so prekoračili petdeset let. Zgodili so se slučaji, da je bil delavec po štiri dni suspendiran, ker je kadil pri delu. 1 eronziral je vodje, ti pa so pritiskali na delavce. En sam vodja se je uprl, pa je bil zato odpuščen. Delavci so imeli 30 let inženirja Hermanna za voditelja, pa je šlo v redu. Ko je Pichler prišel, so se pričele nevzdržne razmere. Sledeči primer naj služi za zgled, kako so se delavci bali Pichlerja. Neki dan so bili pri kosilu, ko je neki delavec zaklical za šalo: »Pichler prihaja!« (Takoj so vsi pustili jed, pa so hoteli vsak na svoj prostor, četudi Je manjkalo še nekaj minut do konca opoldnevne pavze. Včeraj sem še vložil pri ©brtnem nadzoruištvu tožbo »roti Pichleriu.
Ker je ukazal mladostnim delavcem, ki morajo oiti ob polu 5. popoldne prosti zaradi obiska pbrtne šole, da morajo delati čez čas ...«
Zadn'e vesti.
«
MINISTRSKI SVET.
Dunaj, 15. Včeraj popoldne je imel mini-Istrski svet več ur sejo. na kateri se je bavil s tekrčiini upravnimi in aktualnimi političnimi (vprašanji.
ČEŠKO-NEMŠKA sprava,
Le počasi!
Praga, 16. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je hotel jutri sprejeti nemške poslance s Češkega, da konferira z njimi zaradi čcško-nemške sprave. Nemško napredno stranko je to presenetilo, ker je hotela šele jutri izvoliti svoje zastopnike. Dvorni svetnik Baclimaitn je to naznanil grofu Sttirgkhu. Doslej še ni znano, čc le grof Stiirgkh na to kaj odgovoril.
OPITIMIST DR. SYLVESTER.
Salcburg, 15. Predsednik poslanske zbornice dr. Sylvester je imel snoči tukaj govor o iiotranjem in zunanjem položaju in ga je slika! v svetlih barvah. Dejal je, da mora parlament V prihodnjem zasedanju smatrati dve predlogi za politični, in sicer rekrutni kontingent in posojila. V teh razmerah ne verjame, da se ponovi obstrukcija. V zunanji politiki se lnu zde razmere znatno izboljšane. Razmerje med Avstrijo in Rusijo se je izboljšalo. Imenovanje Go-remijkina smatra za dokaz, da se hoče Rusija posvetiti ureditvi notranjih razmer; revolucio-n.a.n,a propaganda nalaga Rusiji težke dolžnosti. 1 udi razvoj balkanske krize ni neugoden. Računati je z zvezo Srbije. Grške in Črne v0,1'?’ k'sredo za tem, da ohranijo, kar so pridobile. V obnovitev stare balkanske zveze pa »ie verjame. V Albaniji se mu zdi, da se Je no-fpzaj nekoliko izboljšal. Če pride kje do kakšnega konflikta, pade odločitev v Sredozemskem morju. (To je že Sjivestrov konjiček.)
BERCHTOLD POJDE V MONAKOVO.
Dunaj, 16. »Pol. Corr.« poroča, da pojde grof Berchtold 1. marca v Monakovo. da obišče Bavarski kraljevski dvor. Tam ostane dva dni. 2. marca ga sprejme kralj Ljudevit na avdienci.
ABESINCI NA DUNAJU.
Dunai. 15. Včeraj je dospela na Llovdovcm parniku »Korber« abesinska deputaclja, ki jo vo-,di avstrijski konzul v Adis Abela Karol Schwim-mer. in ki šteje pet članov, v Trst. Danes sc jc ha pripeljala na'Dunaj.
OGRSKI PANAMIZEM.
Budimpešta. 15. Opozicionalno časopisje nadaljuje oster boj proti grofu TIszi zaradi njegovega vedenja v zadevi igralniške banke in pravi, da se Tiszi ne bo posrečilo s sumničenjem CosoDlsja oremakniti vso zadevo na postranski
lir. L)pozicionaluo časopisje obljubuje. da objavi Imena elanov vladne stranke, ki so bili podkupljeni od Prometne družbe in sicer na ta način, da se je ustavil sindikat za ustanovitev igralnic v Tatri, Jelovi in Herkulovem kopališču.
Kristoffv.
Budimpešta. 15. Kristoffv je večkrat izjavil, da je dobil tistih 350.000 kron, ki mu lih je plačala Splošna prometna družba, za politične na-,mene. Zdaj je slišati, da je bil porabljen ta denar 7'i pot*por.° gradnikov iz časa Fejcrvaryjeve »vlade, Kristoffv ne daje sedai nobenega pojasnila,
RUMUNSKO VPRAŠANJE.
. Budimpešta, 15. Rumunskj politik Braniste, ki je bil udeležen pri pogajanjih z grofom Tiszo. pravi, da je iskal Tisza sporazum z Rumuni v t.-^fu 8v°te las*ne Politike, kar bi bilo njegovo Stališče v sedanjem mednarodnem položaju po .vsem drugačno, če bi se mogel sklicevati na to, da sc le na Ogrskem končala rumunska agitacija. Rumunski odbor bo po zrelem premišljevanju gotovo sklenil, da si pridrži rumunska stranka svobodo akcije. Če zadovolji politika Vlade Ruimtne v kulturnem, gospodarskem in narodnem oziru, ne bodo več napadali vlade, ali za svoje kulturne, gospodarske in narodne pravice se bodo dalje bojevali.
BALKANSKE ZVEZE.
Belgrad, 15. Uradna »Samouprava« piše, (Ja zna srbski narod ceniti ljubezen ruskega ki se ie Pozakala ob priliki obiskov prestolonaslednika Aleksandra in Pašiča v Peterburgu ker vidi v tej ljubezni zanesljivo jamstvo boljše bodočnosti. V Petrogradu se je Tazpt avljalo o ukrepih za ohranitev miru. Tem ukrepom bi bilo prištevati tudi obnovitev prejšnje balkanske zveze, ki ne bi stremela po vlogi ,v veliki evropski politiki. Žal, da je ta kombinacija za sedaj še neizvedna. Solidarnost srbskih, rumunskih, grških in črnogorskih interesov bo za sedaj zadostovala, da se ohrani v Bukareštu doseženo ravnotežje in prepreči kršitev miru. V tem oziru imajo peterburške ®azprave nedvomno velik pomen.
EGEJSKI OTOKI.
Grška je zadovoljna.
Atene, 15. Oficiozna »Patria« piše o noti velesil-, da jo Grška lahko prijazno pozdravi. Položaj v severnem Epiru se pa po tej noti ni obrnil na boljše, in tudi še ni definitivno urejen. Po tem. kar so velesile obljubile Venizelosu, je pričakovati, da se doseže v Epiru še rešitev, ki bo ugodna za Grško. Vlada naprosi v svojem odgovoru velesile, naj prevzamejo garancije za grške prebivalce na treh otokih, ki pripadajo Turčiji, in za one, ki živijo v Albaniji.
Turčija protestira.
Carigrad, 16. Turška vlada izroči velesilam danes odgovor na noto, po kateri naj pripadejo otoki hnbros, Tenedos in Castelorizo Turčiji, ostali pa Grški. Turčba izreče v svojem odgovoru protest.
HILMI PAŠA PRI BERCHTOLDU.
Dunaj, 15. Včeraj je turški poslanik Hilmi paša obiskal grofa Berchtolda ter je imel z njim daljši pogovor baje zaradi vprašanja otokov.
ESSAD V RIMU.
Rim, 15. Kralj je včeraj sprejel Esad pašo na polurni avdienci. Pred tem je Esad obiskal di San Giuliana.
JETNIKE PREPELJUJEJO.
Skader, 15. Bekir bega in ostale zaradi zarote obsojene turške častnike so prepeljali iz Sv. Ivana Medvanskega v tukajšnjo ječo.
POMAKI NA BOLGARSKEM.
Sofija, 16. Oficielno poročajo, da je vprašanje mohamedanskih Bolgarov rešeno tako. kakor je bilo dogovorjeno s Turčijo. Čisto mohamedanske vasi zapuste vsi pravoslavni duhovniki. Vest, da je Turčija bolgarski vladi poslala ostro noto zaradi Pomakov, je neresnična.
PRINC WI£D V BERLINU.
Berlin, 15. Princ Wied sc je z Dunaja vrnil v Berlin.
ŠVEDSKA KRIZA.	f
Hammerskjold naj sestavi vlado.
Stockholm. 15. Vsled nonovnega kraljevega poziva je deželni glavar Hammerskjold prevzel nalogo, da poizkusi sestaviti novo vlado.
Težave.
Stockholm. 15. Hammerskjold sc trudi, da bi sestavil vlado, ki bi imela vsaj nekaj liberalne barve. Slišati je, da jc doslei njegov trud brezuspešen, ker je naletel pri liberalcih na nepremagljive težave.
Republikanski list.
Stockholm. 15. Novi republikanski list je izšel. Uvodni članek prve številke ima naslov: »Nikar se umakniti!«
KRALJI V PARIZU.
Pariz, 16. Angleška kraljevska dvojica sc odpelje 21. aprila, danska pa 15. maja v Pariz in obišče predsednika Poincareja.
PANAMIZEM NA JAPONSKEM.
Tokio, 15. Na neko interpelacijo v gosposki zbornici o podkupovanju mornariških častnikov je mornariški minister odgovoril, da je prišlo že dovolj obremeiijcvalnili dejstev na dan, da se odkaže zadeva vojnemu sodišču.
Umetnost in književnost.
~7 Koncert »Glasbene Matice« dne 19. februarja bo zopet nudil občinstvu nekaj izrednega v umetnosti in v krasoti poezije. Svviird-stomova predava svojo pesem v tako dovršeni idealizirani obliki, da poslušalce z njo vred doživi vsebino glasbene in pesniške poezije. Njene pesmi so genijalni, nezibrisni in nepozabni vtisi. Gotovo sedanja generacija v nad 30. letih v Ljubljani ni zadobiia mogočnejšega vtisa od svetovne pevske umetnosti, kakor v koncertih Swtfrdstrdmove, ki hodi po svetu živa pesem v dobesednem pomenu. Izvajala bo v tem koncertu zopet glasbene bisere švedskega in norveškega naroda. Skladbe so že v svojem besedilu tako poezije polne, da ima že globok vtis kdor jih jc le prcčital. Pesmi kakor »Pomladni dan«. »Marjetica«, »Titania«, »Ples kozličkov«, »Breza pripoveduje«, »Ponesite me s pesmijo domov«, »V poznem poletju«, »Mladi voznik«,
.^cimerJn sir(;ta As,«kr<s »Zadovoljna man tJritta«, »Planinski spev norveški«, »Materino srce«, »Podoknica«, »Sporočilo štorkelj« itd. so svetovni biseri poezije. Da bi občinstvo -,c 1 azu>neti in uživati, je dala »Gl. Matica« prevode teh pesmi natisniti, kar jo stane mnogo denarja. Užitek jc brezprimerno večji, ce poslušalec besedilo prebere in razume, zato priporočamo, naj si vsak omisli besedilo v interesih lastnega užitka.
— »Glasbena Matica« ustreza drage volje po časopisih izraženim željam, občinstva ter naznanj, da se bo koncert Valborgc Sv ardstro-move pričel v četrtek, dne 19. t. m. šele ob 8. (in ne ob pol 8.) Ker je zanimanje za ta koncert vsestransko, priporočamo sl. občinstvu, da se pravočasno preskrbi z vstopnicami.
Odgovorni urednik Etbin Kristan Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
. SANATOR1LM-EMONA i
1 ZA NOTRANMMJU^CNE -BOLeS^/
I LJUBLJANA. • KOMENSKEGA-ULICA- 41
Qr>-zosAVNncpniMTOJ DR- FR. DERGANC
40 elni uspeh,
Želodčna = tinktura
C
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 steklenička velja 20 vin.
0. PlCCOli, Ljubljana.
tam poseožKssft
1
likerja ja |
„ Zdravili k
= želodca"
j
IB.
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rasti in, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Dobi se tudi v vslh prodajalnah konsum-nega društva za Ljubi ano in okolico. Odlikovan v Parizu z zlato kolajno lu čas. križecem.
Stavbeni in gostilniška zadruga Jelavsli dam"
registrovana zadruga z omejenim poroštvom v Trbovljah
vabi svoje člane na
redni občni zbor
ki se vrši v nedeljo dne 22. februarja 1914 ob 3. uri popoldne v prostorih »Delavskega doma“.
DNEVNI RED:
L. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora
2. Računsko poročilo.
3. Poročilo nadzorništva.	'£t
4.	Sklepanje o	prebitku.
5.	Volitev treh	članov v	načelstvo.
6.	Volitev treh	članov v	nadzorstvo	in dva namestnika
7. Raznoterosti.
Trbovlje, dne 3. februarja 1914. t
Načelstvo.
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
====——= šlTT-stlzn-ila. stroj =
in stroje za pletenje (Strickmaschinen) ^ za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler.
"^ozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.
M
r
Okrajna bolniška blagajna
v Nabrežini.
VAncAolav	stanujoč	v	Nabrežini,	ordinfra ob delavnikih od
• » vllvvoloV OV\JU\MItl io—12. dopoldne članom stanujočim v sledečih vaseh: Gorenja Brestovica, Dolenja Brestovica, Brišče, Briščiki, Cerovlje, Devin, Gabrovec pri Proseku, Jamlje, Mauhinje, Sempolaj, Praprot, Prečnik, Nabrežina, Sv. Križ pri Trstu, Prosek, Slivno Sesljan, Stevan, Salež, Samotorca, Štanjel, Vižovlje, Zgonik.
Dr	stailuioč. v Komnu, ordinira ob delavnikih od 10.—11, dopoldne članom
"7*. * ivld.il stanujočim v naslednjih vaseh: Berje, Faiti, Gorjansko, Gabrovica, Ivanji Korito, Hudilog, Kostanjevica. Komen, Krogobšče, Kobleglava, Klanc, Lipa, Malidol, Novelo, Nadrožica, Preserje, Bliskovica, Rebije, Sela, Sveto, Škrbina, Šibelja, Škofije, Temnica, Tomaževica Tub je, Tupeljče, Vršič, Vojščica, Velikidol, Volčjigrad, Vale, Zagrajc.
Vsaki oboleli član se ima zglasiti z izkazilom delodajalca v uradu bolniške blagajne. Le v nujnih slučaji!i sprejemata zdravnika člana brez izkazila izven določenih ur in ob nedeljah in praznikih Urad bolniške blagajne je odprt od 9. dopoldne do 1. popoldne in od 3.—6. popoldne. Bolniške podpore se izplačajo dnevno za one člane, kateri ozdravijo med tednom, za ostale pa ob sobotah od 10 —12 ure dopo'dne. Bolniška podpora se računa z dnem, ko se je oboleli član bodisi ustmenim ali pismenim potom zglasil v tem uradu. Eventualne reklamacije je nasloviti na odbor okrajne bolniške blagajne. O sporih, ki nastanejo med zavarovanci in blagajno glede podpornih zahtev je pritožbe nasloviti na razsodišče v roku štirinajstih dnij.
Načelstvo.
Peter Kozina & Ko.
Tovarna čevljev v Tržiču
f	(Gorenjsko)
(najmodernejše podjetje monarhije)
Otvoril sem lastno prodajalne
, LJUBLJANA
na drobno
Breg 20
na debelo
. Varstvena anaraka.
T-rjj>g
v Cojzovi hiši.
Šiški,IKolodvorska cesta.
ica, Bohoričeva ulica, Krakovski
Potniki
»V severno in Jakno AMEBIKO
'Z*., m	«edta|	ft»	p*	<Nui	pnfi
AVSTRO-AMERKANA
Trst-\ewy»rk, Bsaos Alra-IUe le Janin
*----—mm	— ||fa |,J  ■■■* » • »■  ...... _ _ .
■OKTOVtfnni MMpMM ■ WVWE**	VHE01CM	rouHMPSmQKV9t
ferafiCala fca—Javon, ■ Maft Je ■ «■*•*> pitrtE« pmiitliei. *i
m* Ink, psataga, k»>4
Odkod parnikov:
t m. Kmrtk* mko soboto, v jažio Amerik« viških 14 M.
jStip»t'?®w”York* vsako soboto, m TrsUnina Amerika« vsakih 14 dni r Trst-Kanada, vsak mesec.
VN&emtm poJuaRn d«J« drete volje brezplačno pri glavni •gestami aa Kranjsko, Štajersko In Korolko:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
Kolodvorska ulica štev. 26. —
Občno konsumno društvo v Idriji
aamsaji * **■- ds je v svoji seji dne t. svečane 1018 sklenilo, da s« hranilne
Ctenom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni le obresti prost. Cez 80 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po • odstotkov s.	Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer 2e od 80 dni naprej.	ss
Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med vradnimi arami od 8. sjafraj do 12. dopoldne ter bd 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društva najprimernejši in varoost vlog najhotlte, kajti as varnost garantira premoienjska in blagovna vredno«. Vsak član najtetjr napa v ?tr.mčk • •*>!* vfon** svojemu zavoda
•_______________________________ .AŽig;	Na&totm
I Družinski kruh!
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
S
iz pekarne JKonsumnega društva za l<jub|jano in okolico"
je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1‘75 kg veljajo samo 56 vin.
DoM se v vseh prodajalnah .Konsumnega društva za Ljubljano in okolico*. — 3ani, segajte po njem!
•AVSKHRr.
■mn?
‘ <\r> ...
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohiStva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri
Ljubljani.
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča
Delo je vedno solidno, točno in prav poceni
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-
šem casu.
onsumno
e f*
: registrovana zadruga z omejeno zavezo
.	- '	H i'l : • ■; :
* j , j J. *	}	•	•	•	*
naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in na-
m«	■
čelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej
■l'* ,>	>	.	.	~	^	*	i■hb	I	/v l	-	-	*
0 hranilne vloge članov po 5 Vlo * * *S.
O Dosedanje stanje hranilnih vlog51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. |j
H
Rezervni zaklad
»društva
'Mat
Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin.
U Prnrialalne: v Liubliani: Sodna
nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta. Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, ^ ,-nr, Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli
I
n Pekarna
r/fr
cesta.