IM
4fU to
Holidays.
*
PRO
IroSoSAklio upraroUki
•Urit MST R. 1	av.
glasilo slovenske: „ narodne
JEDNOTE
Offloo of yakkMM«; COST 8». Lavoétlo OVS. Talopkooti Lowndal« 4MO.
YEAR xvi. ÏTW	Chic^o, 111., wboU, 10. no»embr. (Not. 10), 1923.	Stev._NUMBER 268.
Ac<*p«a»c* Im
et	r*to »f	>WTy>< f«r la miÛm UM, Act •( Oct. X It IT. MlUrM w Jaao 14. !•!«.
10 U GOVARJA LA
HEjfl TARIFI.
noiflu program» angleške dr inte konferenoe bo nalošena vil-carina na ameriška produkt«
tor pa na ona is angleških po-
JSEDNIK, državni DE-iTMENT IN ôlani tarit-
komisije rkatrajo to \u anolrAko notranjo
ZADEVO.
Washington, d. 0. — Uradniki nne administracije ao včeraj ¿mignili, da ne l»o vlada Zdru-rnih držav ugovarjala uvedbi an-leikega državnega programa, v Lir smislu bi bili razni ameri-ti produkti, uvažani na Angle-ko, podvrženi višji carini kakor oni iz angleških posesti in ko-
Preglad dnevnih dogodkov. —
Amerika.
V Washingtonu pravijo, da A-merika ne bo ugovarjala angleški carini.	v .
Wilaonov zet McAdoo, demokratski predsedniški aspirant, se je začel odmikati tastovira nazorom.
KapitalističiiHist obdolžil Oom-	_	^^
persaj da je boljševik, in Ameri-	AMRRlRKDU FANTI JR
VEČINA SLABIH ŽENSK IZ SREDNJIH IN BOGATIH SLOJEV.
Waahingtonska policajka pravi, da delajo kabareti mlade ienaka nesposobna aa matere in dobra šene.

&ko delavsko federacijo, "komunistična."
da jo
BOLJ&A MORALA KAKOR PA BIRD DEKLETI. • ,
Ali priznavajo pa, da se urad-Iiki krogi v tem mestu ne stri-jo v tem oziru. Toda mnenje dsednika Coolidga, državnega epartmenta in nekaterih članov rifne komisije je to, da je dr-vna prednostna politika, ki sc razvila na dršavni konferenci Londonu, čisto domsčs in no-snja zadeva, v katero ae ne mojo Združene države vmešavati. Uradniki, ki eo bdeče pazili ns voj londonske konfercnce, so iv nič ne obotavljajo, ds bi nc azili svojega začudenja nad m, kako to, da jc prišla london-a konferenes do takega sklepa, li vendar pa menijo, da bi ne bi umestno, če bi se ta dežela u-dno vmešavala v angleške do-ače stvari. "
Uradniški krogi t Washingto-podpirajo to svoje mnenje s .!<: Vlad. Zirtto&MH U
tovo smatrala sg nekaj neu-
estucga, če bi vlada Velike Bri-nijc ugovarjala, ker dajejo družine države prednost izdcl-om, ki prihajajo v to deželo a ilipinov, pred onimi, ki priha-jo k nam iz angleških posesti, dflki, ki prihsjsjo v Združene riavc s Filipinov, havsjskega o-ja m Porto Biča, ao namreč
vsake carino. Ali je pa nekaj vladnih urad-ikov, med katerimi je. tudi par lanov tarifne komisije, ki meni-da ustvarja prednostni aklep ngleSke državne konfercnce pod-iiio ugovoru od atrani vlado druionih držav; Pa kljubtemu ai ričakovati, da bo takšen ugovor «rojen, to pa zaatrantega, ker bi ^ralo kaj takega iti altozl roke ržsvnega depsrtmcnts, ki ae od »•'no protivi takšnemu koraku. Možno pa je to, da vrnejo Zdru-«*ne države milo za drago, kar je «voljeno v smislu točke 317. «rifni postavi i* 1. 1922. Tista '<« ne peča z vprašanjem, kaj <•' .ukreniti Združenim ^fržavsm «daj, kadar delsjo inozemske de-'le razliko, nsperjeno proti trlo vin i Združenih držsv. V tskem lu»'-aju ima predsednik prsvico »aložiti hc večjo csrino ns blsgo, 'i prihaja is dotičnih dežel v ¡druzene države.
' i tarifna določba ima namn "•iti vhc tiate slučaje, v katerih tif^zcinaka država prednost iriigi inozemski deželi pred Zdru-'"nni državami. Pot mnenju nc-taterih uradnikov je te točka za-1"*»i ob>ežna, da more kriti tudi '"••j. ki se tiče zaključka na ae-3a,,j' »ngleiki državni konferenci.
** Inozemstvo.
Dolgo pričakovana monarhiStiČ-na vstaja je izbruhnila v Nemčiji. Hittler, Ludendorf in Kahr so se postavili na čelo Bavarske in na-ijjovedali vojno republiki.
Poznejša vest se glasi, da je vataja ponesrečila in Ludendorf je bil ujet, Hittler je pa na begu.
Trockij je ponovno izjavil, di Rusija se ne bo vmešavala v nem iko, krizo, razen če monarhisti zmagajo in aklenejo z entento pakt zoper aovjete.
MCADOO SE ODMIKA TASTOVIM NAZOROM.
Kmalu bo naznanil ameriški javnosti, da se bo s vsemi raapolož-ljivimi sredstvi potegoval za no-minaoijo na demokratski konvenciji.
WOODROWA WIL80NA TRAJO POLITIČNI KROOI iE VEDNO ZA RILO MKD DEMO
Vr{
poročil, ki se pečajo z raz-'«'»vonjem od strsni inozemskih J,"l proti ameriški trgovini, je P«rir„a komisija še predložila |r" loedniku. Te poročite se ne-""»«jo na razlikovanje od atrani '"•'j". Kpanije, Itelije ih Fin-Vse te dežele dajejo pred drugim izdelkom pred onimi Združenih dršev. v vaek teh alučsjih so bils po P«la odkszsna državnemu de-rtmrntu že pred nekolikimi ne al. državni-dejte rt meut ai te d s n*o poročal o njih predsed ¡¿J- Dr/ depertment je nam-Pv*del pofajsnja s vsakim >r"edrtim narodom, ker ne vidi da bi prišlo do Uvsjsaja, ki ri dovoljuje tarifne določba štev.
I»r/a%n. d^pertment ai prižeme odpraviti takšna razlikova PJ« • ugajanji.
Washington, D. 0. — Bivši finančni minister in zet vojnegs predsednike. Woodrowa Rttlseua
William Oibbs McAdoo bo kms-lu naznanil ameriški javnoati, da ae bo z vsemi svojimi močmi po-tegovsl za predsednižko nominacijo na demokratski konvenciji. To javno skrivnost bo razodel svojim prijateljem in občudovalcem na avojem domu v Californiji.
McAdoo se je mudil v Washing-tonu več kakor teden dni. Ta čas je uporabil za to, da se je raz-govarjal s svojimi političnimi prijatelji ter snoval z njimi načrte, po katerih bi naj se vriila tekma za nominacijo.
Koncem tega tedna odide s svojo ženo, a katero je obiskal tudi svojega tasta, oziroma očeta avoje žene, ao bo odpeljal v Californijo na avoj dom, kjer bo naznanil avetu, da jc predsedniiki aspl-rant.
Bivii finančni načelnik je imel več razgovorov a svojim tastom Wilaonorn, aH rekel pa je avojim zaupnim prijateljem, da ic ne ve ali bo njegov tast blagoslovil nje govo podjetje za dosego prrdoed niške nominacije, ali ne. Kakor ae zdi, ae je Wilson skrbno ogl-bsl temu, ds bi svojemu tastu pordel. kaj misli o njegovi nakani.
Niti toliko ni dal vedeti, ali je pričakovati, da bi on sam stopil na plan ter se vrgel v borbo za predsedniško nominacijo. To, da ni tega storil 1 .1020., je prisililo zeta Me A d oo j a k temu, da ni hotel biti reaen predsedniiki aspirant. Ali aedaj je to malo drugače, zakaj, zet »e je odloČil sto-piti v borbo za predsedniško no-minscijo, ps čeprav bi nc bilo všeč tastu.
Woodrow Wilaon je kr vidno aile v demokratski stranki. V stanu je mobilizirati tisti del svoje atranke, ki se fce vedno z vso vn*. mo in gorečnostjo poteguje zs ligo ns rodov. McAdoo je Ml svoj-čss eden glevnih stebrov v tistem tsboru demokratske atranke, sli danes ga več ne prištevejo med tiste ligerje. Kakor poročajo, je precej popustil v tistem, kar je še tako vneto zagovarjal v letih
1919. in 1920.
Reda j	kskor se zdi, Me-
Adooju liga narodov več pregls-vie kskor vsi drugi problemi. 14-ra je med zadnjimi zadevami ,0 katerih se mars MeAdoo rszfo-varjati, in če sodimo p«» n)eg«vib skrbno premišljenih in dobro pri-rečuajenih izja»eh, je težko roČi. ali bo za ligo, eli proti njej, sli
' (Dslje na 3. strsni) .
Chicago, III. — Iiazbrzdano ka-baretsko življenjo in cenena literatura, to oboje vpliva tako alabo na ameriika dekleta, da ne morejo postati dobre ženo in matere, je dejala v četrtek na delnica ženskega policijskega dep.irtmenta v Washington»!, ko je prišla v čika-žko mesto, da preuči tukaj policijsko razmere.
"Preveč žensk aili v trgovino in ae oddaljuje domu," je dejala policijska načclnica mrs. Van Winkle. *
I2dina karijera vsakega dekliškega Življenja bi naj bila družina in resnični dom/* je nedeljo rekla policijaka načclnica.
"Namcato da ae urijo in vežbs-jo nsis dekleta v tem, ksko postati družabni metulji, bi nsj se učile, kako bi postale dobre matere in žene," je rekla mra. Van Winkle.
*'V evojih preiskavsnjih sem dognsls, da se smeriški mladci boljšsjo, dečim pride čedelje več deklet med 12. in 20. letom na slaba pota.
4'Fant je rojen, da poatanc mož, ali dekle je treba poučiti, kako more poatsti dobra žena. Čim nedolžnejša so deklets, tem leže zaidejo ns slsba pots.
Večina propsdlih deklet, izročenih poliesjksm v varstvo, pri haja is arednjib in bogatih slo jev, je povedala mra. Winkle. U bošnejie družine mislijo bolj na dober dom kakor pa na plea in pijačo.
"Ksbsrcti in razuzdani pleni najbolj kvarijo mlsds deklets in njihno moralo. In nafta dekleta ae ailno rade vdajajo vtiaora in vplivom takšnega življenje,M je zatrdile washiugtonaka policajka.
Mra. Van Winkle smstra čika-iki -cistern ženske policije za nekaj docela smeinegs.
Wsshingtonsko mesto prsv težko shsjs a svojimi osemintridese-tirni policsjkami, je rekla. V čl-k sikom mestu jI je samo osemin-dvsjset.
"Me ne tekmujemo z moškimi ns nsšem polju kot poliesjke," je dejsls.
"Mo dobimo informacije, ka-krinih.ne bi mogli molki nikoli dobiti, zakaj, dekleta rajše zau paje svoje skrivnosti člsniesn svojega apola."
Mra. Van Winkle je zato, da dobi vsak okraj oddelek Ženske policije, kakor ae je izrazile v če
OOMPRRR JR — ROUftR-
yiKi
New York, N. Y. — (Feder^J Press, y — 44 Čiščenja, katerega je Ameriška delavska federacij^ pričela na portlsndaki konvenciji, ae bi moralo nadaljevati, dokler ne bi bili zunaj val boljievlki od Gompcraa doli." Tako piše "Commercial and Financial Chronicle", ki amatra federacijo aa komunistično organizacijo.
'IZahtevanje zaprte delavnice, kolektivnega pogajanju, pravice do stavke in kiduatrial-ne demokracijo je boljševizem (!!!)", piše omenjeni list.
RUSIJA NE POJDE V VOJNO.
VSTAJA MONAKU IE HIIRO 1ZPD0LETELA.
Hittlar in Ludendorf, ki aU aa a Kahrom vred poeta vila na čelo Bavarske in napovedala vojno nemški repu-. bliki, sta morala pobrati pete. Ludendorf je bil ranjen in ujet. Ebert in Streeemann ata pozvala nemško ljudatvo, naj takqj atopi v akcijo proti bavarakim Isdajalcem. Socialisti proglasijo generalni štrajk, ako bi kasalo, da smagajo monarhisti. Francija je obveetila nemško'vlado, da ne bo trpela monarhia-Učne diktature v Nemčiji.
Pripravi pa se na obrambo v slučaju, da nemški monarhisti smagajo in sklenejo pakt entento aa invaaijo sovjetske republike.
Moskve, 9. uov. — Leon Trockij je včerej ponovil, kar ja dejal Še senatorju Kingu ia Amerike, ko ae jo ta mudil v Moakvi, da Sovjetska ltusijs ne bo intervenirale v Nemčiji, rszen če smsgsjo nemški monarhisti in sklenejo pakt z entento in Poljsko sa oho roženo invazijo sovjetske republike. V tem slučaju ao bo Kuaija seveda branila.
44 Niti enegs vojsks rdsče srms de ne pošljemo Čes ruako mejo rasen če bomo sbsolutno prirno rani," je rekel Trockij. "Nsš delsvci in kmetje za nobeno couo nc pustijo avoji vlsdi, ds bi se lotila kake ofenzivne akoije, tudt če bi sama bila tsko blssna, ds bi kaj tsksga nameravala."
Trockij je pojasnil, da Rusija aa more intervenirati v Nemčiji brez vojna a Poljako, tega pa lov jetska vlada.noče atoritl.
""Naia intervencija," jc nada ljeval, "bi več Škodila kot kori atila nemiki revoluciji. Vnaka re volucija, ki hoče kaj veljati in koristiti proletariatu, tuora zma gati aama a svojo laatno močjo Ml naravno nimpatiziramo z nem žkim delavakim razredom, obenem pa smo za mir."
PRBDLAOANA RPOJITRV KA RPARJRVR RANKR Z IKO DRfAVNO RANKO
Ohicago, HI. — Ravnatelji Ka aparjeve državne banko in Ame riske državne banke ao na en svojih zadnjih aej sklenili apojit oho banki v eno, in deluičarjji so (»ozvsnl ns izredno sejo, ds odo bre ts sklep.
Po zsčssuib načrtih bo ime apojeni banki "KAHPAK-AMK fllCAN 8TATK BANK". Poslovni proatori bodo oni sedanje A-meriean State Bank, bržko bodo
pojiuijc,	»»- jo ............, i predelen! in prllagodeni zaht
o j govorila pred;	j^.m,,. zavoda.
^tffl r^ri Glavnic!; in prebitek spojenih „a 816 H. Halated st Predstavila ^ bogtÄ	t:ooo,M.OO.
jo je gdčns. Jsne Adsms.	7Arulpui Arnurn\ viri bodo večji
London, 0. nov. — to najno-vejšik poročilih ia Rarlina ja mo-narhistišni puč na Ravarskam ponesrečil. Ooneral Ludendorf in a* dolf Hittler ste aa a peščioo pristašev aabarikadirala v vojnam ministrstvu v Monako vem, ko ao sveane četa na Ravarakem, ki so ostala svaete republiki, itrle vstajo. Ludaadorf, Id ja bil ranjen, ja bil poaaaja ujet.
Psrla, 9. nov. — Tukajšnji nSm-ški poročevalci ao prejeli Informacije iz Mojiakova, da ata Hittler ia Ludendorf na begu. Vott Kahr in von Loaaow ata jima v skrajnem momentu obrnila hrbet in ukazala potlačiti revolto fsšl-«tov* Uradnega potrdila nI.
H vet poalanikov Ima dsnek sejo, na kateri se bavi a položajem v Nemčiji.
Stuttgart, Nemčijaj 9. nov. — Policaji in vojski ao Izgnali fašL ate is vojašnio in jsvnlh poslopij.
Berlin, 9. nov. Z bavarske meje je prišla dsnes o poldne vest, da ao ae voditelj! bavaraklh monarhiatov april med seboj In dr. Kshr, ki jc bil včeraj /sagls šev aa '»ljudskega saŠČItnlka Ba varake", je ukazal aretirat! Adol-fa Hittlerja, voditelja bavarskih fsiistov, fli generala Ludendorfa, 41 vrhovnega poveljnika nove nemške srmsdc."
Revolts jo blls potlačena danes predpoldne, ko ao zvezne čete ia južne Bavarske dospele v Mona-kovo in razpriile fašiatc.
Virtemberlks vlada v Htuttgar-tu je izdala proklamaeijo, v kateri pravi, da ne bo podpirala bavarskih valašev.
Pariz, 9. nov. Pašistovskc četa Adolfa llittlerjs so snoči začele s ofenzivnim prod i ranjeni proti Berlinu.
London, 0. nov. Veatl is Berlina se glsse, ds je bil Berlin dsnes zjutrsj polu vojsštvs. Htrc-setnnniiovi ministri neprestano zborujejo. Ob treli zjutraj ao bile pretrgane vso ttdefouskn zveze a zunanjimi državami,
Variš, 9. uov. — Tukaj kroži veat, da je Francija pripravljena tia invazijo Bavarske in Angliji» okupira Bremen in Hamburg, ako inonerhlati vzamejo Berlin. Pariz, 9. uov, — Jiolaudska vla
OEHORLO V AKIJ A VRNILA RUPRROHTU PREMO ŽRNJR.
Munakovo, Bavarska, 9. uov, — Čehoslovakija je včeraj vrnila bivšemu bavarakemu prestolonaalednlku Kupreohtu njegovo asplsnjeno premožen jo.
KMET OOrriNOV NARLRD NS.
kskor $20,000,000.00; tsko bo ts
nov! denarni zavod eden največ-
__j Jib v meetu.
_ ,	v. , ,mr O. Oton Kespar ostane predsed-
Springfield, M. - Na Priporo-	£	,
čilo governerja Krna Ia ae je orga-' ° »	v ^ r
nizirale illinoiika državna davčna P«d predsed ni K.
komunistov | na vseh uličnih vogalih, zlasti okrog Unter den Unden atoje atrojniee. Več polkov svci* nlh čet je bilo poalsuib v Thurln-gijo, kjer se koneetrlrs narodna gnrda, da zastavi pot Bavarofem. Htreseuiann jc pa v strahu, da na« rodns gsrds, ki je pod poveljstvom starih ofioirjev, ne bo ss* nesljlvs, ko pride enkrst v doiiko s bsvsraklml četami in drugimi nacionalističnimi bojnimi organi* zaeijaiui.
Mnnakovo, Bavarska, D. nov, — Fsilstl pod vodstvom Adolfa llitt* lerjs so aiioči strmoglavili Imvar* sko vlado in preklaniirall diktaturo nsoioualistov^. Načebi Ba varake ae je puetavtia trojica Hittler, general LodeRflorf In von Kahr. Ludendorf ja bil imenovan vrhovnim poveljnikom moiierlilatlčne armade, Kahr je vrhovni bsvsrakl guverner In Hittler jo vrhuvu! politični svetovalec, tienerel liosaotv Je imenovan za vojnega mlulstrs in bivši policijski nsčeluik IVlc ner Jc ministrski predsednik tis-verska«
Hittler Je dal aretirati odslav. Ijenega predf^cluika von Knillin-gn in mlnlolra notranjih zadev Hehweyerjs, ki ata obtožena, da sta vodila pogtijaujs s Htreoeinsu* noiii. Oba sla v jetf.
. Vsenemika uioiiarliističua dl> ktatura jc bila proglašena na političnem ahodu v znameniti pivu! kleti v Burgerbreuvu, Hittler je a (iOO oboroženimi prisluži prišel v klet in oddal nekaj strelov v strop, nato je zavpil; »'Proglašamo diktaturo za Nemčijo,"
Med splošnim tuljenjem navdušenih reakoionarjov je Hittler stopil ns ndur in iisdsljevslt "Danes m* peti rojHtul dan fe gnile republike, katora je uulčlla Nemčijo, proglašamo iiovo narodno vlsdo, ki reši Nemčijo."
«	.....-....... i >/ti,vA tosljo-isj«*. "Pnšrl Jo dan,
da J« sprejela zahtevo zaveznikov! '	' .o...-sni«« ».
' .. ' ..l-^i- .............i...... »« ksterega sem pbtrpolljlvo fS-
iii prepovedala ekskronpriueu Viljemu od h o«! iz Wlerlngoiia.
Berlin, 9. nov. - Krancoeka vlada je po evojeiu poslaniku v Berlinu informirala nemško vlado, da ne bo trpela diktature notions
komisija v Chieagu a tem da Je	m j. vrnil,
izvolila kniHa Jamesa I). T»-|for-	' • '
de iz okraja Marion sa načelnika Unéon, 9. nov. « Lloyd Oeor-namesto Percy ja Cof fin a, ki ja od-	vrnil domov Iz
«toi,il. ds (Kleveti svoj šas gover Amerike Polillč.rJI napet« pr serievi kampanji za zopetno U- kujejo; kej Ik, povoda o rezul-volitev	I'"111 "vojcfÄ |»ot«vanje In o pro-
To imenovanje je najbrž poole- «Tf«'«u avoje Imdoče politik*, diee temu, da je illinoiška pofje Vprašsnje dneve ns Anginem deUka zveza hudo kritizirala|*<i*i )*> k<l»J M vr6r l'"'""*»*
volitve. Kejti Beldwiiiove vlada je z uvedbo ovoje esrinake politike primorona iskati zaupnlee pri
davčno komisijo. Telford |>ooedu je veliko kmetijo 1000 ekrov. Ob delovanje te zemlje vodi on eam On je član kmečke zveze v okraju (volilcih.
M-rionU' _ ( . ' Ruhači por a ženi na Ikotakem.
Kitajci streljali aa Rasa. ! London, 9. nov. - Pri krajev-
Peking, 9. nov. — Kitsjsks po- nih volit*sb v 43 meotib v Kkollji ILeija v llarbinu, Mandžurije, je giode lokalne prohibieije so bili včrrsj streljala ne Ruse, ki so ouheči povsod poraženi
korakali v izprevodu po ulicah jkI rnanifeotarijiib ob šeetlctnlri ruoko' revolucije. Htirj«- Itusi so bili rs ! njeni.
Ameriški konzul v Harbiuu javlja, ds je ts čin izzvsl veliko ogorčenje med Kuoi in prišakova-|ti je nedsljnih nemirov.
VREME
Chiesgo in okoliš : V nodoijo jsono in toplo. Južni vetrovi. Tem pereture v zadnjih 24. ure k ; najvišja 42, najnižje M. Kolare Uide vb 6 ;J4, zaide ob 4.31
listov in moliarhistov, (ti so pri L
kal pet let," je nadaljeval Hittler strastno, "iu zdaj «em pripravljen voditi obupane Neme« v boljšo dobo."
Hltdil jv general Ludendorf, ki je VpraAel bivše častnike na shodu,
oegli, tla raztrgajo veroajloko po godl*o. Ako berlinska vlada s svojimi četami n« bo iuo|fla preprečiti monarh Uličnega peša, stopi frsneosko armada v akcijo.
Berlin, 9. uov. — Predsednik Kliert j« imenoval generala von Here||la, Jjulega sovražnika generala Ludendorf a in šefa general* nega štaba, za vrhovnega vojaškega diktatorja Nemčije.
Hoeisllstlčni voditelji so deiioo zjutraj sklenili razglasiti general
so mu pripravljeni alediti in
organizirati novo armado, "Hmo, smol" ae je radrlo več sto glasov. ' Nato so oMilo demons!reeije po meetu ln ob desetih zvečer so oIm>-rožene mo« srhiatične orgeuizsoije "Oberland" la "Keieb-fsbne" okupirale vse važna postojanke v Mouskoveiu,
Berlin, 9. uov. — Proklsmseljs nemškemu ljud«|*u, kot er«» sta Klsirt In Htrroeiiiaun Izdala danes r.jutrsj, se glsoii
V tem čaou, ko je Nemčija v
ni hi raj k v tistem momentu, ko bo ^^^^ (Ultl|j tl| „.„iraj, oo kezelo, de zmaguje monerhiollčns |||i#||# 0§#bf w4<rU ^migo, ki
troji«*«.	..	y<Hl| ¿tt uniiviija domovine. OIm»-
Rbrrt i« Htreoemenn sts zjutrej ^^ |o|p|f v Mona
kovom oo od«
objavilo proklamaeijo na nemško	bavaroko vlsdo, aretlrele
ljudolvo, v keteri Ujavljete, ds bo mhiUtrek« ir« pr««ioeduika In uots-zvezna vlada z vsemi odsml »»sole I Ju ||W))|| vU,|0> ifolpe ao pile proti proglašeni diktaturi "•|l|(ltl„M-|l, fr„rrala l.udondorf«
lieverokem.
V Berlina je rarglošetio oloM»d
HO stenje in vojaške četš oo zs-oedle vse stratrgične |H»olojanke v meelu in okoliei, ds preprečijo ioločaooo vstajo prunkib raonerbl*. «toviii morebitne demouaUaeijc l
za vrhovnega jnivrljnika lakozva-no narodne srmsdo in go»p»>d<i Hitllrrjs, ki je šele pred kratkim pootal nemški državljan (prišel j« i« Avstrije), hočejo imeti /e vodi-
(Dalje na 3. atrani.)
m

PROS V E T A SLUE IZ NASELBIN.
GLASILO BLOVEW3K1 HAKODm
ñmm
Cm* ft—»T » Smm- *" -■ .-r UaeeU»: O» j— UfeteJU« feaage» £00»JSSS
$11» M tri MM I CMmmMJ«	M M «Hl^.
■d Uto la i
iTa - trt

. m as >»—»■»**• l» tr |
"PROSVE iV
T H a EI
Or««« »> O«
by a»
Hubacrlfttoai I
resi
'BlIiXI iI^l'XÜ
Da t* m ¥ «Uapai« a. pr. (N»v. M«) f^f	m
ia	]• • »•■ dm*rmm	MTWiím. PMMvéto >•
j— i, ia •• va»Jf	^^
Ohio. — Začeli eo ee sb ujeti if dolgega «panja. Agilni eo poetali pri efitaeiji aa spreje-
t je aekoaa aa pokojnino nad (3 j let aterim ljudem, e to le se tSbte, ki ao naturelisirani» in iaejo dr-Aavljeaako pravico. Drugi naj ne bo deležen pokojnine.
Ko amo imeli sejo dne 3. novembra Od tok*)* rudarske organizacije, razdeli lietine t pregled in tudi pokazali glasomice s navodilom, kako je treba voliti, je pred-eednlk poklical naprej tiate, ki eo drlevljani. Ali čudno I Dvorane je bile nepolnjcna občinstvs, naprej pe, mislim, de je atopilo o-eem oeeb. Drugi ao ker mirno sedeli. Lahko si torej mialimo, da amo gotovo porelenf. Kolikor ee tiie Slovencev tu, jim moram is-reči Čast, ker le malo fttcfrilo jih Če tu, da nimajo drlavljaneke revice. Drugi pe jo dobijo čimprej jim bo mogoče.
Is tcge vidi!, delavec, da ne mo rel nikamor, ako nima! držev-Ijeneke pravljice. S teboj lahko delejo ker hočejo, e)u> niai držav ljen. Zato sedaj delejo teko s na mL Volilno pravico imajo samo in drugi jo nimate, pa vsi moramo* enako plačevati aa organize-cijo. Ko pride čas, pe tudi vei gles ni vreden nič. Zečnimo se sbujeti in preskrbimo si, kar nam ja največ potrebno. Hi ee trebe beti ničesar. Eden pravi, aem prestar, drugi pravi, se na bom naučil, tretji pa ae odreže: Malo pri-i pa ram, pa grem nazaj v atari kraj. Ree je tiaio, ali dobro je tu-
t
KDAJ BO NACUONALIzXcUA^2ČtŽZNIC IN RUDNIKOV USPESNAr
Dostikrat js bilo že povedano, da se morajo železnice in rudniki nacionalizirati, da bodo služili ljudstvu in ne privatnim intsresom. Da nacionalizirani rudniki in železnice služijo ljudstvu, mora biti nacionalizacija rudnikov in železnic tako izvr&ena, da bo uspeina.
V	vojnem času smo doživeli, da so bile železnice pod vladno kontrolo. Vlada se je trudila, da iz železnic napravi napravo, ki sluši ljudstvu. Ravnotako, kot se Je vlada trudila, da služijo železnice ljudstvu, so privatni železniški in njih sorodni interejf delali ovire, da železnice niso tako funkcijonirale, ko je želela vlada. 2slezniild in njih sorodni interesi so vedeli, ako z nagajivostjo povzročijo nezadovoljnost med ljudstvom, da ljudstvo ne bo zahtevalo nacionalizacije železnic, ampak bo ie veselo, ako se železnice zopet vrnejo pod privatno kontrolo.fm, če si preskrbljen. Poglejmo:
Tudi McAdoo, tedanji zakladniftki tajnik in vladni železniški upravitelj, se je večkrat bridko pritoževal zaradi nagajivosti privatnih bizniikih interesov. Ampak njegove pritožbe niso izdale nič. Privatni Železniški interesi so imeli proste roke za izigravanje intrig proti dobremu in rednemu obratovanju železnic pod vladno kontrolo. Železniški ravnatelji so ostali na svojih mestih, ki se prav zanesljivo niso ogrevali za vladno kontrolo nad železnicami, dasiravno so t<rljudje, ki bi morali biti prvi odstavljeni, ako pridejo železnice pod vladno kontrolo.
Kongres bi bil takrat lahko marsikaj storil, da bi bi) spamstoval privatne železniške interese. Toda pod vzel ni ničesar, ker kongresna večina ni bila naklonjena vladni kontroli.
Da se izvede uspešna nacijopalizacija železnic in rudnikov, mora ljudstvo izvoliti take k6ngresnike in senatorje, ki so za strogo izvedenje nacionalizacije železnic in rudnikov. To se lahko zgodi, ako se delavci in farmarji združijo, pravzaprav organizirajo skupaj v politični stranki, ki ne bo zastopala koristi privatnih bizniških interesov, ampak bo čuvala interese delavcev in farmarjev. Kadar bodo delavci in farmarji izvolili svojo večino v kongres, tedaj bo mogoče uspešno nacionalizirati železnice in rudnike.
Nekateri privatni železniški interesi bi radi videli že zdaj, da se nacionalizirajo železnice. Zakaj pa ne? Vrednost železnic so ocenili na več ko osemnajst miljard dolarjev. Razni strokovnjaki, ki so tudi ocenili vrednost železnic, pa menijo, da bo vredne kvečjem le d^najst miljard dolarjev, drugo je pa zvodenen kapital, mb Je tako, tedaj bi privatni železniški interesi prejeli šest miljard dolarjev za prazen nič. To bi bilo res lepo darilo privatnim železniškim interesom in prav nič presenetljivega ni, ako bi nekateri privatni železniški interesi pozdravili nacionalizacijo z veseljem. Take kupčije se ne ponujajo vsaki dan, ki nesejo čistega dobička po šest miljard dolarjev.
Farmarji in delavci so izvolili nekaj poslancev in senatorjev, ki niso naklonjeni privatnim železniškim In rudniškim interesom. Toda njih število ;e še premajhno, da bi odločilo v kongresu.	»
V	prihodnjem letu bodo zopet kongresne volitve. Delavci in farmarji se morajo že zdaj pripravljati zanje. Da se dobi večina v kongresu, ki bo delala za ljudske interese, je treba pričeti z organiziranjem delavstva in farmarjev že zdaj, da bodo prihodnjo jesen ljudske mase izvežbane in pripravljene za volilno bitko.
Povojni dogodki so delavcem in farmarjem prinesli bridke izkušnje. Najprvo so privatni bizniški interesi pognali ceno poljskim produktom tako doli, ko zapuščajo farmarja in odhajajo v skladišča privatnih bizniških in teresov, da farmarji delajo skoraj zastonj. Naobratno so pa cene z* konzumente ostale visoke 1 Na to so se privatni bizniški Interesi navalili z vso silo na delavske strokovne
Ako grei nazej v domovino in če niai državljan, imel mnogo eitno-atl, če želiš priti nazaj. Tisto pa je akoro pri vsakem, ako je enkrat ugriznil v ameriški kruh, da mu je vsak drugi potem neslan. Malo jih je, da bi ne Želeli več priti nazaj v Kolumbovo deželo, ako ao bili enkrat tu.
Delavoi ae aavedajmo tega in atorimo to, kar nam je potrebno in koriatno. Stopimo v vrsto naprednih, da ko pride čaa in bodo prijatelji vpraielii Ali ete atorili kaj koristnega, ml anto to in to —• ee bonio spomnili, da smo atorili ravnotoliko in da le lahko delamo koriatne reči, — Nai glae je ravno toliko vreden kot njih. Priti! bomo na pravo pot in spoznali! da ae nismo zaatonj učili ter da V bodoče lahko delujenio za nepre-dek.
Pozdrav veem čitateljem Pro-svetc! — P. Pishek.
Orcat Falls, Mont. — Tako lepe jeaeni žo ne pomnimo, kot jo imamo letoe v Great Fallau. Snega do aedaj ie nismo imeli, vidimo ga pa, kajti gore ao pobeljene z njim žo trideaet dni. Toliko torej vemo, da bomo tudi letoinjo zimo dobili belega. To je pač čudno, da Če sneg ne dobi druge barve, ker ae vae apreminja na avetu. Večeri ao pričeli postajati dolgi in Še se daljšajo. Ludje naaajajo dvojna vrata, obeiajo dvojna okna in ae zavarujejo proti montanskemu severu. Dobro se je treba pripraviti, kajti, ko prične on pihati, ne zna odnehati. Kot tisti Tone z velikim nosom je, ki je kolektal za cerkev pa ni mogel nehati, še ko ao že vsi zidarji in dela vei pusti-11 delo in ae za zmerom poslovili od cerkve.
Tone je' kar naprej kolektal, morda za vbogajme svetega Antona, avojega patrena, velikega pomočnike pri živini in govedu. Tone pač ana izkazovati čast svojemu patronn goveda, in zato ae bavi samo z govedom, da «ako časti spomin živinskega patrona.
Sveti Anton je bil že v starem kraju patron vseh Tonete v, gove-ds in poleg tega tudi ra prašiče. In Tone mn jo noail vbogajme prašičje stegna, aam pa se živel ob kislem zelju in repi. Človek se peč čudi, da Tone ni zaiel med usmiljene brate, ksr zasluti in hi se mu prilegalo. Bil bi vreden brst svojih usmiljenih bratov.
, Tudi Tone se je za pa lil pred montanakim aeverom, ker njemu
aki pololej in ne bomo
nji. To bo mogoče doseči le, če pustimo vero na strani in delamo za delevake organizacije, ki ao v ko-rist dcleveem pa ne drugim. De-levetvo ee more sdrulitl, da bomo akupno delali teko kot je rekel Dehs, pe bomo mi jedi i h ure in stegne, ki delemo. Oni pe, ki ne delejo, bodo šivali ob kisli repi in zelju.
Delavce bo svoboden, ko' bo to sam doaegel. Če bo čakel drugih, .ia mn bodo nosili, ne.bo nikoli nič imel. Sploh ni nikomur trebs, ds bi študiral delavstvo. Le okoli sebe naj pogleda, pa bo videl, ka ko brijejo oele iz delavitve. zakopavajo delavstvo te bolj globoko in ga obkidavajo z gnojem.
Oh, kako je bil narod pri nas žalosten pred tremi tedni, kakor bi krvavi pot potil. Odpuščati ao ga začeli od dela. Drugega ni bilo l išati kakor: Vae bodo zaprli, mi naše žene in otroci pa bomo atre-dali in zmrzovall po zimi. Ali motil ee je narod. Kakorhitro ao podjetniki vzeli vaakemu delavcu po 50 centov dnevno, pa ao zopet odprli rove in pričeli eo a polnim o-bratom. Val odpuščeni delavci eo fopet na delu, ko imajo eamo po $4.25 na dan meeto no 14.76.
Kak ropot je bU vaekriiem! Treekalo je in grmelo, grozili ao, da bodo vai saateykali. fa ao ae lepo potoležUi in aedaj je popolni mir. Saj pravi pregovor, da ni dežja, kjer mnogo treeka in grmi.
Res srečen človek de ni med njimi če bi ee le polovico toliko zenimeli zase kot ae za vero, pe bi tega ne bilo. Pa amo še dalef odzadaj, in adi e* da zlepa ne bomo doaegli onih, ki prerokujejo, keko vreme bomo imeli jutri. — Poročevalec.
IndianapoUa, Znd. Žalostnega arca nanznanjemo sorodnikom, znancem in prijateljem, da nem za vedno zaspala naša hčerka Olga Samičk. Umrla je dne 28. oktobra, 1923, za devioo. Pogreb se je vršil ia hiše šaloati dne 30. oktobre, 1.1, Bila etere 3 leta, S mesecev in 21 dni. Lepa hvala članstvu društva 34, S, N. P. J., katerega je bila članica v Mladinskem oddelku, za krasni venec in enako tudi družini Frenk in Bosi Žonta sa darovani krasni venec in enako tudi družini Jakob in Bosi Lekše, ter Johnu in Ivani Krlet in vsem drugim, ki so dsrovall vence in cvetlice, ter ae udeležili pogerba, nee tolažili v uri žalosti. Lepa hvala vsem eku-pe. Tebi draga hčerka pa želimo i počivaj mirno in lahka bodi tebi ameriška zemlja. Žalujoči ostali: Joeeph in Frančiške Semlch, ate-riše. Joaeph Semlch Jr,^ brat in Katarina Somich, atare meti. Val v Indianapolia, Ind.
organizacije, da jih razbijejo in potisnejo mezde doli. , .	4 ■, u
Ako pa pogledamo privatne Metnttke Interen •»p^^tt'^ katere druge privatne bizniške interese, se prepričamo, da in tedaj bo Tone miniatriral. Spo. se niso Še nikdar tako dobro redili kot po končani vojni, dob» ae to. on je bud govornik in To naj si ohranijo delavci in farmarji v spominu!	ui pričakovati da bi M
Kajti če pozabijo, kako jih je šiba privatnih bizniških in- ^l&.Tje ¡¡^'¿E teresov tepla po vojni, ae ne bo izvedla uspeina nacijo- Narave mu je dala pamet in vse nalizacija železnic in rudnikov, ampak tudi šiba jih bo obiskala še huje v prihodnjih letih.
Po izidu zadnjih predsedniških volitev so vsi obo-
Načrt A. D. F. za industrijah o demokracijo.
Waahington, D. O. (Laurence Todd. Fed. Prem.) r- Na denver-aki konvenciji Ameriške delevake federacije aprejeta. resolucije, ki jo je predlagala Mednarodne sveža strojnikov ,je zagotovila delavstvo, da je enakopravno s podjetniki in upravičeno do Onega glasu v vodstvu induatrije. Izvrševalne-mu odboru Ameriške delevake federacije je bilo naloženo, da stor! korake, da bodo principi te rezo-lueije uveljavljeni. Dve leti nato je na portlandaki konvenciji odbor dal poročilo glede "industri-jelne demokracije" in predsednik Oompera je rekel, da taka indu-atrijalna demokracija pomeni ekonomični kongres, na katerem bodo od raznih induatrij po državah zastopani delavski poslanci. Nje: gova priporočila ao precej alična nemški industrijalni poslanski postavi iz leta 1918, ki je bile aprejeta po revoluciji radi zahtev aocia-llatov in atrokovnih unij. Induatri-jalna demokracija po Gomperso-vem načrtu bi bila tudi alična na* črtu Oiolittija, ki nej bi elužil kontroli italijanake industrije. Isti načrt je bil ne Uškem eprejet leta 1920 po veliki atavki. S tem je bil atorjen korak, da bi i
po federaciji ustvarile gospodar-aki kongres,%ki bi bil aličen političnemu kongreau. (lospodarakt kongrea hi imel avoje zakonodajce kot politični, razpravljal pa bi aa mo gospodarska vprašanja.
Dobrodelni avet razume Oom-persa In ve ,da je to edina poare-dne pot v državni socializem, v katerem'bodo industrijske organizacije In gospodarsko Življenje dežele regulftano po političerjih.
Vzemimo na primer peti Čleu Oiolittijevege načrta za slično u« stanovo v deželi, keko bi se pode-jalo v Ameriki uvedenje induatrf-jalne demokracije, ali kako naj u-etanovo že imenujemo. Po petem členu Giolittijevege načrta, ki je aličen eneki ustanovi na Nemškem, bi delegat je induatri jalne komisije morali poznati vsako industrijo: a) stroške surovin, b) stroške producirsnjs, c) način u-preve, d) način proizvajanje, e) pleče, f) oanovni kapital in vae premožen je. induatrije, g) plačilo za delo, in 1») način, kako ao zavarovani delavci pri službi, kaki eo zakoni najemanja in odslovitve. Podatki, ki bi jih shirala industrijska komisija, bi ne ameli priti v roke oaebem izven komiaije. ' Na Nemškem je imela unija ko?
2,000,000 Členov še to leto. Kekih 60,000 izmed teh" je bilo članov de-, lavskih svetov po tovarnah vsi dežele e aličnimi dolžnostmi in pravicami kot bi morali imeti lte-lijanaki delavci, če bi obveljal Giolittijev načrt. Njih unijaki glavni atani so jim tedenako izdajali pisma, leteke, glaaila in jih na druge načine obveščali o gibanju med {fodjetniki Industrije. Istočasno eo ae oni del. avetovalei posluževali evojih pravic ,de so izvedeli o obratovanju in vodstvu kup-Čji v industriji. Dobrodelni avet vprašuje v bu-kako daleč bo šel Gompera janjem o gospodarskem kongresu, po katerem naj bi delavci dobili pravico, da so zssto-p&ni po 'svojih delegatih v vodstvu industrije. Bo li to pomoglo k gibanju ameriškega delavstva f Ali bo isvrŠevslni odbor delavske federacije skušal še to simo uveljaviti svoj načrt za izvedenje go-apodarakega kongresa?
tete. Ne Bavarskem .
slična diktatorja o»,! *" onarcu Kahru, ^ ki vehemeneo državi in njen^
- fašističnemu SOVralnlku drS
nega edlnstva in delavstva na J ščs vso svobodo, perliuaka vj pa more vse to mirno gMati T Elementi z desne „e prikriv.i da velja njihov glavni.boj jcintf in delavatvu. " ^^ Delavske organizacije m u»u jfjo v neizrečno težkem polofc Nemčija je gospodarska Z «Jono razkosanje za nemško e lavatvo ne pomenja samo ccD|i nje njihovih organizacij |„ £1 bo idealnih vrednot, ampak ti težke protrealjaje za gospodar.] eksistenco.. To je razlog, da ae od ločajo tudi delavske orgaruzaej za težke žrtve, — samo, da ¿2 Porurje.	.	^
A izgleda ,da ao js« take irtv zaman. Badikalizem z desne ^ teh ozirov ne pozna. Zato postaj potrebno, da se mu postavi ni aprotl radikaliztm z leve. To rji» «nanje js bilo merodajuo u tiko proletarijata na SaŠkea» ii Turin&kem. Te dv$ zvezni državi ste industrijsko najbolj ranite ležite v arcu Nemčije in zaplnu Bavaraki pot do Berlina. Pod ipii vinarskih delevoev 1,500,000 dolvom dogodkov na Bavarskem * -	«	~ "" sklenili saški socialisti, ki so vt<
dveh deželah
na vladi, premirjfJ komunisti. To premirje je 2in upanja, ki sije v obupen in za* tan položaj. Saška vlada, v kiten ao vstopili tudi komunisti, prf, pravljs proti revolucionarni akciji bavarake desnice, revolncionim akcijo levice. Sedaj
so dane tri možnosti: alll zmaga poaredovalna berlinska vlada, kateri je poveril nemiki par. lament na seji dne 13. oktobri u kritičen čas tudi takonodajno ob. last — ali zmaga radikali*«* i desne ,ki ae zbira okrog Momk> vega, ali delavstvo, ki se zbira o. krog Lipakega.
Delavstvu gre v tej borbi ra vae. Moč njegovih strokovnih on ganizacij je padla pod posledic» mi katastrofalnega padanja din ke na nivo aamo moralne sile. Mi. ljonska premoŽenja nemških strokovnih organizacij so se razblini, la valed padca marke v nič.
Nemškemu delavstvu je odtego* Vala težka industrija na leto ni miljarde zlatih mark. Teh miljard pa po večini ni dajala za reparad. je ,ampak jo: ž njimi sama bori* tela. Tako je postalo gmotno sta» nje nemškega delavstva skrajni slabo ,med teni, ko si je kapitalV zem gospodarsko opomogeL
Vsa moč nemškega delavstva ji sedaj v njegovi politični organln-ciji. Nasilen naval reakcije je naperjen proti tej zadnji postojanki delavatva. ;
Ako zmaga v Nemčiji reakciji, bi zadobilo socialistično gibanje r vsej -eaednji Evropi težek udare«.
Zato epremlja tudi socialiiti» čno delavstvo z napeto pozorno» stjo dogodke v Nemčiji.
m, »
w Dobro
raHgnu, h
•a, «fiJ^J
Nemčija.
Nemčija predatavlja danea velik vprašaj za vao avetovno politiko, prav poaebno pa še za delavako gibanje.
V borbi za Poruhrje je Fraiicija zmagale. Nemška vlada je podala izjavo, da ae paaivni odbor v Po-rurju ukinja, in eedej se vrača delavstvo teh krajev počaei zopet na delo.
K temu koraku je bila Nemčija priailjena. Nemška maj-ke je postala pod posledicami boja a Francijo papir brez vrednoati. Vaa trgovina in induatrija je bila vržena v nezasliSan kaoa, obup širokih ljudakih množic je ugrožal in Šo o; groŽa aamc temelje države. Nemška vlada ae je odločila za vsake, tudi najtežje materijelne žrtve, samo da obdrži avojo vrhovno ob-laat nad veatfalakimi premogovnimi revirji in ohrani enotnost nem-fike države. Francija pa se dosedaj obotavlja sprejeti ponujeno roko. Zmage večajo apetit. Danea računa francoaki imperializem, da bo našel v nerazsodnosti obupanih, zradikaliziranih nemških maa dobrodošlega zaveznika, s pomočjo katerega bo razbil edinatvo nem-fke države. •
Dogodki ae razvijajo tako, da more francoska vlada na to resno računati. Ironija uaode hoče, da ao njen glavni zaveznik to pot skrajni nemški nacionalci. Glavni aov-ražnik Nemčije je to pot na dcanl. Nemški nacionalci ao proti politiki za katero ae je aedanja vlada odloČila, čeprav je jaanp, da za Nemčijo ni bilo druge rešitve.
Val ti elementi ae koncentrirajo na Bavarakem. Tam imajo v rokah vlado, — ki kaže vedno očitneje znake popolne upornosti proti ber-linaki vadi ,na katero imajo demo-
ael» tudi
ji, a je kratični sloji in delavstvo'vsaj ne-seveda vae skupaj propadlo, ko ao koliko vpliva. V Monakovem ae prišli na površje fašiati. Posebni buletin, ki je izšel od
departmenta Narodnega dobrodel nega svetk. označuje, da nit» Gom-per«ova izjava niti rezolncija, kj je bila sprejete ne konvenciji nista prave ze ustanovitev industri jalne demokracije. Buletin poziva drugo, a to je, da pemetfne tna Gompersa, naj bi malo bolj ras-rabiti. Zato je najboljše, da mu ijeanil članstvu federacije, sakaj ae puntimo veselje In se zabava* po 'pravzaprav gre. Dalje t*»di buletin svoje.	* "	~
vpuv^^H zbirajmzašiatoveko Hitlerjeve čete in že pričenjajo s vstajo proti ber-linaki vladi, ki ae na Bavarakem tudi na vojaštvo ne more naala-njatl. Vodilni krogi v Berlinu ao nvideli .da vaeb teh nevarnoet» n« bo mogoče premagati ,ako ae ne poete vi vae Nemčija pod izjemne zakone In diktatorlčen reiim.
Najprej se je poverila vsa notranja uprava vojnemu miniatru
NOVICE IZ «Sli
Moka in kruh. Zagrebški "Jutranji list" poroča, da dobivaj» kmetje v Slavoniji za kilo pšenkr po 13 kron, v Zagrebu pa stane U-logrdhi kruha 26 Ifton. Kdo "t* služi f
Stavke v Jugoslaviji Po pod* ki h mln^trstva za aocialno politiko ae je Btavk$lo v Jugoslaviji k j te 19?1 v 142 podjetjih. Htsvke je udeležilo 29,000 delavcev.
Število valed stavk odpi<Dj< dnevnih zaalužkov znaša 486.0* Poaebno goste ao bile stavke v oN sccu avgustu.	j
Razmejitev med našo drž®*» J Albanijo jc bila na zahtevo mM vlade ustavljena. Italija je pri'« j namreč zopet intrigirati in bos dati naši državi slabše n»eje. «•» kor pa ao ji bile priznsne le 1918.
» i . — — VESTI IZ PRIMORJA.
Slovenske šole v Primorjfl-J klnjene. Barbarizem loške vil« raate. Te dni je izšel dekret, po M* teren» more podnčevati u«it«W ;
letne otroke, ki ne znsjo
rnti bev
¿ovale» in podporniki denarno mošnjo vriskali veselja. Inl tCtlmo g., . zapomni naj ail^ot »^	t^aeS
dogodki KO potrdili, da so vedeli, zakaj vriskajo. Ali naj on. da je treba pustiti druge org.ni«*iji .d. U tudi delego EínetrtmU	l^v JeXl íe
aopet vriskajo po končanih prihodnjih oredifedniAkih I"11?;,.'** !T.n! b,n,r"' kaJ 'T^*^0	v	in-ho u, nemlko demokrsciio . . Ui.nim*»iino
»oprt vriskajo po volitvsh?
prihodnjih pr^Ukih < JJ?'^ ^ Jt.
nes z see, de si izboljšemo ftivljea j
SWice italijansko. Mm v «IJ janskem jeziku. Kako naj b<» selen uspeh, če učenec no rs*J| učitelja, seveda laška vlada w r ve. Pa aej hočejo Italijani. «• postal na* narod tako tao«tsi, ^ kor ao ljudje v Južni Italiji.
880 slovenskih učiteljev «o <* pustili lUlijsni iz aluif* Kdor*j njih je stsnoval v šol», J« ■
ti stanovsnje. P*
rodbino. Tudi • -demokracijo ... Išo izplačali noben« plač* vei. '
_ . .	I A ^ u »oaanesljiv branUee v vensko šolo hočejo Italiji
«o®P«r»ovi trditvi bi indu-ireskcloosrnih krejih nima evTŠri 4čitL
SOBOTA. 10- N'
Delavska_
(Federated Preea.)
slanost 7w*»RSinu pada.
RudtoOB, Wis. — Drlsvna indu-■JSIks komisija poroia o rapid-1 psdsnju zaposlenosti v wis, BSiSkih industrijah. V enem
iCtt od L avgusta fMttb«ao jt izvilo 84,405 delav* rSlalo na 8^59. odroma ta tri edstotke. Najbolj pada sapo-lZ r BtaVblnaki .troU rporpreina tedenska maada je ie Jnoffi* Mesde v kovinarski irokisov septembra padle od Ifl0.38 ds $29.37, v avtomobilski industriji so se pa povttale poprečno od $30.15 na $8lJ5S.
\ Sodnik nl dal prspovsdi.
i New York, N. T. — Vrhovni todnik Vernon M. Dafis je odklonil ishtevo tVrdkeJ. OBishtwHi »ml Bon ta sodno prepoved nrott tivkujoMm čepilarjsm in iajavll
PROSVETA
OOOLIDOI MOŽ OSEMNAJSTEGA STOLETJA
Prignilvd ia novi
kongres. . H4rtf0rtl ^ __ Mrf KiniH-
_ ..	i ja Newell Blair, ki je podnačelni-
Washington, D. 0. (Federated1 ea demokratskega komiteja, je o
lAttfe \	Ta	Ja «t*___^ i.	...	— . .
VSTAJA MONAKKIBTOV " JOTRO IXPODLKTBLA
J«
Prem.) — To, da je War*u S. Btone sklicsl isvrkevslne odbore vseh «tlrinajstih lelemičarskih or-ganiiaeij t Ksahlngton ua konferenco, ki ss ima vršiti dne 14. novembrs, da dajo smer politiki v sveti s sadsvsmi, ki pridejo pred novi kongres, je pni korsk v mohllisseiji progresivnih sil ss bol ki ga bomo Imeli tja do predsedniške volitve v prihodnjem letu. Zaključki na tej lelesnlčsrskl konferenci utegnejo dolomiti V doSo politično zgodovino Edruže-nlh drfav.#
Čeprav ee ims skoro snitl novi kongres, so progreslvci takorekoč ie vedno bret posebnega programa 1» pritnanega vodstva. Prave progresivne orgsniiaclje ni. 8smo načrti so mod kakimi dvanajstimi skupinami, ki jlii druil ln spaja
unija "v pravico postávljstV pa vele skupen odpor proti reek-
ls»a - -
airne piketo okrog tovarne. Sodnik je tudi odpravil «časno prepoved, ki j« bila Isdana pred tre-
o i tedni.	( 0
Delavci imajo «daj veliko tipa-uje nu zmago.
lampaaja sa organkiranje teka* tilaih delavoev aa juga. Kiw York, N. Y. — Unija teke-tilnik delsvoov je prilela s veliko istapsnjo orgsnlslrsnja dslsveev ti stroke v julnih drlavah, kjer le vladajo fivdstas rasmsre.
p ve organises! ji tekstilnih da-lavoav United Tsxtiis Workers v Amarios (apsda k Amsrllki delav-ski fodarasiji) ia Fodsrsted Tax* tila Unions (aeodvisna) ss boita kmalu spojili v sno unijo in ns* odviaas organisaoija pride na ta način v A. D. P.
talasnlAd mafnatjs ne prhroUljo csnega premoga delavoem.
1 Cleveland, Ohio. — Želesnilke družbe ne pustijo, da bi železničarji dobivali premog as svojo privatno rsbo po nlljl eeni kot gs prodajajo trgovci,na drobno. Tako je dejal Warren S. Stone, predsednika ielozuičsreke orgsnisscije lokomotivnih strojevodij. Stone sumi, da so šelesnlške družbe v sveži s premogovniškimi trgovci.
Lokomotivni strojevodje so dolivali premog po devet dolsrjev tono iz premogovnikov v West Virginiji; ki so lastnina njihove organizacije, toda druiba jim je prepovedala razvažanje premoga po Železnici, čei da naj kupujejo premog pri lokalnih trgovcih, ki računajo $14.50 za tono premoga dotične kakovosti.
Iajunkcionarni sodniki isvoljeni v Ghieatfu.
Chicago, 111. — Dennis £. Sullivan, Juto Jioidom in drugi sodniki, ki tako radi isdajajo "in-dŠunklne" proti delavcem, so bili 'tdnjl torek izvoljeni sa nadaljni termin z velikimi večinami glasov, katere so jim dali delavci Iu voditelji Čikaske delavske leders «ijc. ki sc ravnajo po Gompcrsovl taktiki, bo svetovali delavcem, noj ne volijo tel» sodnikov, pač pa •Iruge ,ki so "prijatelji", dani niso dosti l»olji! Kljub temu so Jih de-'Isvci volili! Izmed 23 kandidatov, >fttcre ho priporočili starokopitnl delavski voditelji a la Pitzpatrlek, •Voekels, Olander in drugi, je bilo 19 izvoljenih. Workers party j« iudorsirals
olji, grsbelljivosti, neumnosti in netnosnemu isrsbljsnju kmetov in mesdnlh delsvoov. Značilno je to, da so lelesnlisrjl vodje nsrod-nega progreaiviztns, dočim politični progresivol le vedno iakajo, da vidijo, kako se sasučejo stvari.
Kakor stoja stvsri sedaj v \Vs-shingtonu, se bo bila v poslanski zbornici bitks sa sbornitao pred-aedniltvo ln kontrolo nad vsemi glsvnlmi odaeki, a senst ps ss bo naglo,reorganlslral ia Izvojavsl borbo ss odoek moddrlsvns trgovine, sa odsek sa vnasjs sadove in ss odssk finančnih problemov. Ea hip pa ss bodo lUfes in seas-tovs sadsvs morile umakniti do-lolitvi, kaj bodi podlsga progresivnemu verolspovedanju sa leto 1924., in kdo naj prvi prsvsams politično vodstvo v izvajanju tistih principov.
La Folletts se js pravkar vrnil is Buslje, Nemčije in Anglije, kjer si je nabral celo bogastvo rasnih Iskulenj in uverjeaj. Prišel je tudi do sakljulka, da je treba rešiti milijone in milijone nemlkegs ljudstva neizogibne lakote. In sedsj se je pričel podrobneje sesnsnjsti s zadnjimi političnimi dogodki v tej dešeli, ln kmalu bo dal vedeti evojim prijateljem, kaj hoče atorlti, ko se bo treba vreči v veliko borbo. Nor-ris, Wheeler, Frasier, Shipstead, Magnus Johnaon in drugI molje, ki so dobili podporo od strsni železničarjev in progresivnih kmetov, so pripravljeni obrazloiiti svoje ideje za kongreano sosede-nje in nsrodno kampanjo. AU vsi pa ae obotavljajo to storiti, dokler se ne bodo delavske in kmečke organizacije dodobra pomenile o sedanjem pololaju in so sporazumele, kakšna postsvodaja je najnujnejša kmetom ln železničarjem.
Če se progreelvci zedinijo v boju za republikansko konvencijo, in Če sc jim ta borba ne obnese valed pritiska na delegate od etra 1ii Wsll Streets, potem bo ustanovitev nove stranke v svrbo ia-1 vršitve mandata, ki ga poverijo volilcl progresivnim delegatom, naravna posledica.
Vse kaže. da bo La Kollelte iz-
enačila na tukajšnji leuaki aejl predaednika Coolidga za moša o semnsjstega atoletja. Rekla je i
"Po mojeta mnenju sq nl pri-, kopil Ženskam, to pa ssto ne, ker so volilke popolnoma moderne ln ne morejo uvideti, kako bi bil mol osemnajstega stoletja, kakršen je revno nsl purltanaki predsednik relevatl probleme tega lieetrpne-ga dvajaetega stoletja. Veliko a-gitirajo zanj rsdi njegove oprez-n osti, varčnosti ln molčečnosti, in Ženske ne najdejo, kakor mislim, teh poeebno ssleljenlh kreposti v predsedniku. Opresnost je kaj lahko sinonimna a pomanjkanjem poguma, varčnost je dostikrat ae-stra akoposti, in molčečnost nl vade j apojena a modrostjo. Po naših mialih hI a^ moral predsednik iareli o rasnih perečih problemih današnjih dni.
(Nadaljevanje e prve strani telja Nemčije. Kdorkoli sledi tem ljudem, je isdsjalee. Namesto da bi pomagali našim bratom v Po-! renju lu porurju, ki se bojujejo zs svobodo, ogrolajo vse napor« vlade, uničujejo vaako upanj»- ss iaboljlauj« usiega ekonomskega ftivljeuja ln sabotirajo denarne reforme vlade.
Uspeh te blaauo Vstaje more pri uestl lo novo katastrofo sa Nem-
Slovenski Narodna
IMaaovtioa« S. aprila
taoe
Podpori! Jdnoti
laka*». IT. j««ija 1007 v drla«l llltaai«.
GLAVNI STAN. SSST-Se 80, LAWNDALE AVE.
Iivrtrvalni odbori UPMtAVfll OOS ER i
Pr«S»«4aik Via« Baa SI, JtJiiiUwa,
CHICAGO, ILLINOIS.
Slat Navak, «I. •eraellalj al»lU PtlVCodtaa.
ri»«Mi( Calabar,	Aadraw Vèdriak, ». f
ra. Pa.. m\. laialli Malik«« Turk. Ujalk WUUkaaa w Uaeajalh Jaka V.fr».k, «radalt «Ustta Jais Z.«
D. » H» «Mtlki
MfWtsSk
POROTNI OOSSRi Jok« UadeeweaSL FMMatk. 40T W. Mar S^iaalMd. III.. Maeim
čijo. Apelirava ua ljudstvo, naj j takuSTr, Bo. sts, RarUn«^ OMa» Frid A. ViU* ** s?S.' KIi.Mmh podpira republiko v tej triki uri <kh* T»r4al). S«« SS, Na«dar«<M*Uts, Pa.. Jaha O.ri.k. 414 W. »Ur It.
•n ».i - w. -»_. jmSku» ssaMma ia.
LXOA NAEODOV IN 08BMUE-NI DBLAVNtK.
in naj brani edlnetvo drlave, nemški red iu nemško svobodo. Vsi ukrepi aa potlačenje vstaje so lo nsrejenl iu bodo bresobairno izvršeni."
Berilu, 9. nov. — Vlado je pre jela brzojavko nemškega poslsui-ks v Londonu, ki aporoČs, da jr angleška vlada lajavlla, da Velika Britanija ne bo mogla mirno gledati diktature nemških inouar-hiatov.
Kablogram približno enake va« blns je poslal nemški poslanik lz Wasbingtona. Ameriška vlada ss glasi kablogram — je selo vznemirjena vsled molnostl skrajno reakcionarne diktature v Nlmftijl.
Zvezna vlsda smatra, da se lahko meri a bavarskimi protlre-voluolonarjl, Ludendorf Ima do adsj največ okrog 40,000 oborošo-nih mol, ki pa niso vsi isvslbsnl vojski, delim ima general Seeekt okrog 70,000 mol v Thurlngtjl tn Saksonski poleg rssuhUliaikih prostovaljsev. Ba tesal stals sosls-listilss ln komunletllns delavske orgasiaasijsi ki upajo sdrobltl hrbtsnjslo kontrarevoluslje s go-
IpilasWoH,
BOLNIŠKI OOSSRi OSRRONJS ORROâJKt Sla« Navah.	S4ST S0 la. Lawaéala Ae.
Ckkae». niT
VZNOONO OKROftJCi	---- -----
ZAPADNO ORROSJKi
Jaaak AmkreŠU. Bae SSS, Maaa. Ra», Pa. J*k« O ral») J, \\U\ PMpar Ae... Cla^laad, O. Aaiea pmasv Rea IS4, Osms, Raas., ea iagtisM-Mea Mar«. S«a tSS, B«hl, NU«., a« hmtmimí Mik« Saget, S4II S. Wiaskaelsr II., Marra f. Utah.
Nadaaml odbori
»r«4»«4aik, SSSS W. BSik Ii.. Cklaasa, III.. Prei »r Ava.. CUvcUnJ, O . WllllaM IllUr. S404 CUIr I
ek
u
New York, N. Y. (Fed. Prose.) To, ds je mednarodni delavski oddelek Ligo narodov jel. razpošiljati med delaveke organizacijo v 55 delelsh, ki eo njone članico, vpra-šalne pole, 6eš, da bi radi tisti ursdnlki isvedeli, ksko porsbljo dslsvol svoj prosti las, smstra lût ^Frse Voles" v svoji ssdajl Ita-vilki sa sahrbtno sskane, poata« viti ossmurnl delavnik v slino lui tsr gi naslikati v kar asjekbUh barvah. Ldat pilei
•'Ker ne deluje mednarodal de-___. . .	..
Isvski oddelek Liga narodov is
le nl nikoli deloval delavskim masam vprid, nego Jih je vedno ls vselej slepil ter Jim melal nazore,
je smstrstl njegovo sadnjo nakano, s katero hoče dognati, kaj delajo delavel v svojem prostem lasu, sa polskus, da bi bil osemurnl delavnik poeta vi jen v slsbo luč, ln polagoma odpravljen. Tisti, k! so v svesi s delsvskim uradom, holejo ob tef priliki opozoriti de-laveke mase, da je bila splošna u-vedba oeenrurnega , delavnika ikodljhra delavoem ▼ moralnem ln kulturnem amlalu. TI eo v strahu pred bodolnostjo, ssksj, po njihovem mnenju ne vedo mnogi miljoni delavoev, ki eo poprej delali dolge ure ob atrašno slabih razmerah, kam s avojim prostim časom, pa zato pohajkujejo, se obešejo na-vogalih in pijanČujejo po pivnicah in točilnicah .,. Namen tega opominjanja in opozarjanja je jaaen kakor beli dan. Mednarodni delavaki oddelek LIGE NARODOV ni t>i& drugega kakor čisto navaden hlapee oše-malcem in grabežoin. ki so po vseh deželah bore s vsemi evojimi močmi proti uvedbi oeemurnega delavnika."
Ogrska ae aprijasni t malo entonto.
lasa anana ga Kappovags pola,
Voditelji komunlstllns stranke so snoii rsspravljali o programu akoljs. Kaj so sakljulili» is amano.
Živslnl Izgredi in demonstracije breapoeelnih delsvoev ee ponev ljsjo v Porurju ln mnogih krsjib neoknpirane Nemčije.
kandidate eoViaUatlöne stranke, ki *ya. ***** Prftvif' pr^TJiu'
Rudapišta, 9. nov. — Ogrsks vlsda se uttpešno pogaja z Jugoslavijo, Kumunijo in usboslovs-bran za voditelja tega gibanja na|k!j0 M Vpostsvljcnj« trgovskih republiksnski konvenciji in po slikov in dosego prijateljskih od-znejc. Senator je prišel domov iz „^j,,^ Evrope z bogato zalogo tvsrine za mcdnsrodno politiko in žo več let je priznan predstavnik progresivnih sil v notranji politiki. Kot zagovornik ljudakegs Isstni-;
PEBDSBDNIiKI ASPIEANT
M ADOO SB ODMIKA TA-STOVDC NABOEOM.
•«■(■■S*
(Nadaljevanje s prve strsni.) ps lepo mirno belsnelrsl isss
plota.
Vae druge sstleve ne delajo Wileonovemu zetu niksklnll) preglavic in ovir. Mol je suh — toda ne fanatično suh. Eelo vnet sago
vornik je oaemnajstega amnud-inenta in pa odločen nasprotnik pivu in lahkim vinom.
Po njegovem mnenju Je glavno vprašanje ameriiki kmot. Zanj je uajpoglavitnejšl problem to, kaj bo dežela atorila ta kmeta. Republikanska admlnistraoija ne stori nobenega koraka, da bi po tegniJa kmeta is blata, kamor ga je pahnil ecddftji sistem.
Jn ko prido to vprašanje pred demokratske aspirante, ae bo dvignil McAdoo ter vprašal: "Kdor more bolje odpomoči kmetu kekor IfrAdool"
Pehanje za McAdooja je Io toliko napredovalo, da ai kandidat obeta večino demokratskih delegatov že na prvem konvenčnem glasovanju. Ali motiti se Je človeško, pravijo (skušeni ljudje.
rra«k ¿«Ua. . S«rar«k, SStT Pr«M«r CI«T«laad, Okla.
Zdruftltvani odbori
Pr«S*»4«iki Praak AM, IIS4 S«. Cr»«f«rd Ave., CMosg«, IH Jaiha OfM. ISSS W. SSIk Si. CkUag«, III. J«s. I Irak. 1404 Ovtaa Cl„ ClaValaaA Dlle.,~=~-:
VRHOVNI EORAVNIKi De. P. J. Rara. SUS Si. Clair Ae. Claread, O. POZOS t—Rarotpo« j«a«a I (t. »4k«r«lkl, M 4«laJ« e «ta«a«M «rad«. •• vrši lak«Ui
VSA PUMA, kl sa «aaaiaia aa Mila al. «red^dalka se aasUvai Pr*ds*d«Ulv« I. N. P. J., BSSf-SS I«. Lawadaw Ats., Cklsae«. lil.
« vyt ZADivt aoLNiaKE pooronk is NASLOV*. a«uuk« nb
DSNARNS POIIL
•Uive S. N. P. J., SStT>11 Se. La»«l«l« Ata. CMe«t«i IU.
.sittiM œ îrfrmABt»
Sala Ara*
fi lili
▼m ^^e^e Freah Ralla«, pos
Val éaplsl I« Sragi spisi« aeeaealle. eglasl, aeralalna la s«lak ese tam
te evsel s glasilom jetf«ele. aaj se palUjS ae aaslevi "PreefoU*; HS?41
tw
Pesiaras lote Je kololsrekoi
Prvo paslsrao lele so eašso s iiss vylss v sslrslai rsgiolo» ia koala s ye*
slovsha letom.
Olaal staiaie alkako prsvtss 4o obreotoreaje ajtk lolalov la «tslags la blika ta IsU alaaje prarlee So slksks 4lvt«ss4s.
Olaal asaaisira la ssSsarsiva-as smsj« dsklvslt alksklk Isaltjsm la aagraá.
(Hall 4oktlok Jo prlpUstl rosarrasma s»kla4a, 4oklsr ao Soosko la Srajas vsota dolstasga kapitala. Isrss ssrs4sslk omsjllor »aspoUga sbésl sbe» S preostali» doblíkoa» sgolj v oble koristno svtko.
11.) Reeorval samas.
Bosorrat aakla4 se as sais v sskoaoa oladaja lolllljasl Usas.
- ¿	IB
Objava sadrugo so wio v gtsslls slrokovso košststjo aa Slovssljo 14 lei prrd r ohjsrsk aarsdram roku.
IS.	f
Ss odplsosi lo ssdrsgs r sadrslst »«gtslor ss povoljs yrvo asltlslve,
PRISTOPITA XSJAVA.
Na pedia«' sprodajtga «bvesUla prlstspasi v imUlu II. S. le 4. pravil kot
fllaa k Soslsllstllat tlakoval aadrugt r. s. s o, s. v Ljatljaal. Svoj dsloš v sanku sio^-- Dis bom puaai(a) '
V meM4sik obrokih po 10 Dla.
Rot «Ua (llaalea) SuclallilUaa sadrufs boa VMtso fluval(a) Istsrssa SO-sisll*UOi«ga deUvtkStfa gibarja.
Ako bi ss bll(s) orgsalslraa(a) v bodočnosti sttt strokovso alti potlttlso v ertf«nl«at:ljuh ani»Urdam»ku sli lomlostks Islernstlonsl«, boiu d«l(a) avwje aiosto a» rnajtolsga pbdodbnru O. II. S. J. sa SlovssIJ» (Strokov«! kwailsljl) «siroma a«f#i»tva S. t a. . . . Isto bon» sko bt ml bilo ls kskrlassskoll vsroks B«ai0g«čs varovati v sadrugl lut«r#M, v kojth varovssj« pr«v««m»m < Un»tvu, sko s« «gorsjs dejstva p«t »gomj wweajunlb orgsulss«lj«b wrs<tume ugutovr, j« to rsrok is odtognltsv llssttva r »misiu |S. t« 4. prsvil.
Il t.. I•I M I I I I M.
Delavsko gibanje v Jugoslaviji.
niso dobili več glanov kot
itavodi.
po
DRŽAVNI BLAGAJNIK PEI PRAVUB* KUPITI VO-JASKE BONDE
Springfield, 111. — Drtavni bla-Pf.jnik je iia/.uanil, da ja priprav-'j"M kot zasebnik kupiti od doalu-
jalizma. uravnave korporatdjskih ! podjetij t ozirom na zmanjšanje Izlib posledic kapitalistične pro dukclje in s«lsj vn*t zagovornik : ruske republik« iniH velikansko Silo med nesocijalisti. Vedno ae je držal proč od sueijsiistične filo/o-I fije. Rajll se jc potegoval za to, Ida bi post si kapitelizrm pokoren služabnik kolektivni volji.
¿elezniéarji bodo Izvedeli prvi, ksko dslfé je Ls Follette pri
(Dalje.)
T. Ktdsor»tvo.
NSdsorstVv statuji ic 4- fl llnoov, ki m volijo aa oWi»tm sbors.
Vssko loto iMtopi l< liidsoratv« |»o 1 i lun aaSelakr«, ki m lahko posovs« Uvoli. Prvo ioto odloga o i/.»topu >,rrl». Tudi poftnrje odlo<s |rab o tstopu članov / enako fuukcljak«	Na'Uor«tvo voli ls_sroj« ared« pre<U#-1slka,j
k o joga poslovas doba trsja t trto.
Nadtoratvo a« bonltltulru lanko )tt« po olrfaet» tboru.
Nsdaoratvo jo akleptno, nko ao sav^t HmJ m akl«|M i aavadbo večina giua<>%. I mu jo |»r>dritlil prrdatfflnlk.
Na«Uoratv« nudzoruj» poalovanja aalalstva, ims vi»h Cas vpogled v knjiga in apla« ter blagajno in obratovali»/u.	.
Nft'laoreivo ima pr*ft»dat| p*ri'*dl(ao kujigr la .dokazila, aiaati ps pra
Sodrugii (lolrutnlel)........................
,	r/ss)................
Caajasl aodrug!
V amlalu skleps Htrokovao komisijo sa Slovsaljo, s dso IS. julij« I. I so Vaa j« predlagalo naMatiu podpliaa« »»drug«, da s« Vsi sprejme v Sosloll-stltou t likov bo aadrufu r. s. s o. s. v LjuUjssl. Nadalitvo M, T. t, j« iklosile a» svoji ie jI s dsa II. Julija, da Vaa v aadrugo aprejmi, ako podriste In vra*to prlitopso iijav« BS drugi atraal trga dopisa. Sate al Va« eiejamv poalntl »rt član.
Pripominjajo, da Vsm.llsnstvn mstorlslntk dobičkov m be dnsalalo, da pa Vam daja m. , ds ao» pil vato an vodstva oa«g« — »a aoalsllstUes tlak (n so-eiititstlčoa pokret — uMjvafturjailt natodav, Io j« J.jndaka ttakerun v Maribora. Nsdejomu ae, da bulta ranumall valiko potrato, da albje taki politi*«« ratai »avu.1t pod kontrolo delsvaklb <ni|pnlkov. D« saito dslja raaumall, da sa M lngn / igursjiml »klopi r Val« roko valta rptlr, a Bajita mlilisio, da ja polatsa »o.l«č po Valom do»<- lun jata dolavsnju sa d«lnv»ko »tvsr v najboljlr roko. Ako boata to uvslovalt, n|mmo da as boslo sdnkll svojeg« ood»l«v«aja prt salt »sdrngi.
M sodrulalmi pos4ravl v
«a Ao«lsllctlčao tlakovso SS Artigo:	x .
PRAN ^e HVKTKR ia, r.	MM P USATICTR m. f.
(Dalje prihodnji!.)
/p^iv»! K.-,-	........ ...................... « " — - —
• s . _ • . . ' . Ln i «aai	1	.. ..__
| P^d Izgubo. Ta ponudek ostane nji 1. 1924. «J- votdeee^ dni v veljavi.
Nelaen je dejsl, da je dobil ve-j'ko pritosb, v katerih je rečeno, d.t izgubljajo veterani denar, ¿e l»rodsJo bonde temu aH onemu "okerju. K n vojak je piael, da je dobil za svoja bonde v znesku po -'00 le $197.50.
To ae pravi da j« doličnl vo-.»k prodal avoja bonda broker
SOCIALITIČNA ZMAGA V BUPPALU.
buffalo, S. Y. — Frank C. Per-kins socialistični mestni komlssr. jt bil zadnji torek pooovns Izvoljen. I>obil je 72.114 glasov, vrt kot kateri drugI kandidat v Ituffalu. New Vork, N. T. — *orislisti*-
W Je delal državni bletreinik na strsnks v New Vorku j" po-	„r,r,„ww.,.,	...... -.....,-------------.. ,-----------....
N-laom "Bonda sta vredna vsaki^'..,*ila svoj« glaive .Unta nj,n,	U, »ko > aU »»jmsnj trn,p.....k Usaov |o Sva iratjlnl gtoaav m ^
« rak i l« i	¡7 l^UéiI. «n t.ronadli V VS« h	pwrn-wbo «ádrala- |K>gojr, oilroma r« ra*pw»i aadruge. Va«k« r«pr«maaika
• »n bi morals prinesti vojsk u, ksmlIi lat je so popadli »	v	w, otn >o «d«brl .«Jr«!,.. »v.«., hoji sedrog. pripada,
»'¿man kakn-eonn Ra« itriarni lokroljlb în vnled fuzij" r-pabii-	t
■ "isivJ kskor $200. Kot drttvni okroljih "rs/lnik ne morem kupiti bondov.]kanr*v in demidiratov. -V»	pa to etoriti kot zae^b-
?,ik. «i« tako obvarujem veteran'' irjrnbo PriprsvIJen sem pls ««ti $100 za Imnd ln pa nerestk 'bre«fi viekcmn doslosenemu vo-¿•kn, ne * iger ime je bond isden. Ali ne meram pa kopiti boadov k druge roke.'»
Italijani sopet ubili sto Arabcev.
TripoH. * "(tr- —- Itaiijonako
Me so sop<*t ¡»orszile rebelne gfebske éete pri Kslut« v Tripel! t a olji. Hto dowe#lnov je Mío ubl-tih. doéim shi bita dva Itslijane ubite in 13 ranjenih
f. OkeaoBM sbors a» prMrSa^ alaSads saSavs:
1.) !/p r.-a»'* lia ta )■)»•» «adralnik pravil, t i r»rdr»ftl«V ls Hkvt lnrl)» eadrag», t } pddakitev la «brvmaait^v 1« rsipr«4aj« s«pr>raii*».n, 4 ) voitUv aaialetva la na4aora<*a, S.) «datavitav 'lasov ««Šolstva ia nadaoratva,
S., o4ot»rlt«r trt »r ga t «*««», 7.) poSrbUv »Watorlj« aalaiatv« la sad««r»4vu ia raspolngaaj« S.) fiatop k «adrotelai svesesi, ia Uatof (g fetik. V«a4arjm vil«. f«dr«S«a »»vaa, k kateri m pretopi «df«*arjati It 141 H. t 1ST
POZOR PREM00AB JI I
Ns «prodaj je imajns) premo-gorov v nsjvrfjrm premogovuam okraju v Llttle «Josl ltiv«-r, W. 9 čl.nl. V »«jak aadsorstv« \ „ro-lof 0|^gu (RS) akroV, V ri onakoatl gi«^v «kvelja m.ssjo, k) ooj^^ ^ ^ „	J |ftMt
Presaog j«« do 6H paleev viaok in a« imenuje Alma S« aut Cosl. Prem o goro v ims 2f> hiš In sleer dve &Hiobrii, 10-4tiri aobne in ene velika 10-«/)t>n« bUa za stsnovs-njo iu hrsno (H«»srding hpusa), potem sta I« dve hiši s pet skri Bsmijo Ui kompsnijsks prodajalna s vsrm potrebnim blagom notri. Tippei ns sito (sereen) zs sejstije preniogs. Uvs Jeffris strojs, II. ss kopsnjs premogs. Iha šrst-tenaka motorja n« baterije (high tenaion) elektrika. Htrenska proga pod jainifom dovolj za J4 praznili iu 11 polnili fcdeznllkih voiov. Ako kstrrrga va^ll ae po-dati a nami v delniško drulbo, naj piše za pojasnila na aaalovi V. AndoUU-k k Tetnar, P. O. I*i* »1. Adrian, W. Vs.	iAdv.)
ZA KUHANJe PIVA DOMA
late«»*
a ) ObOal ibor
Ob^ni tbor ikiieuje navadna k»*elat»0. V«s4«r pa g« lahhn §hiU» t«di «aJioratvo, »ko g* «I iklUalo «*4«Utv« v rok«, kl g» pradpissj« asdrtilBt «a koa «Il pravil» zadrugr.
Vabllo k uMnemu sbors je ra/giaaitl r giaaiU atrokova» komietj« «a Nia-voaljo U dai pr»d «Malo» sborom.	• 0
|(«4ut «béni «bor m ima vrlili Ukrm S SSSglSSV po iklepa poelovitogs lets. Po»lo«no loto je kolrdnnko.
OI«l»i «bor vodl predMdaik aa/»!at»a Ako J« ta «sdrlaa, p« pr»d»ad».lk aedsarotva.
Ob#nl «bor je aklrp'ea, «ko j» n*vg*/» vsaj H IteSOV. Sklopa m s aavadao v«ri«<». Ako «blal «bor al aklop/ea, a« aWW« aor «Mal *b«r, kl sklepa rrljav no prl vaakrm SUvli« glaMv. Vsak /MB im» «a ob^nan vb«rn po en glsa.
O »/prrmambl radmlo» |H>g.idbe »11 raipuatitrl tm Uugt j» molaw sklopali
ln vs« drugo poirolilln«. Poakuslt«. tn sa prepnéo/tr, da Jo Soma prl ne», kuhani v«dno la najbolj!! la naleo-n«jli. Uobin j« lull sMrke soiev, atokJanUi In ramib lonoer, lid. ' Ml vam doauvimo nerodilo pe IU, loéno v v»« kraje.	v
, loéno v va« krsie. Grvoenjsm, «ladAMarjam la v prodajaln« S«l«snln« dsmo primaron po-j»uat pri v«ljib nnrodUlk. Plšlto p« inforaiartjo aai
FRANK OGLAR,
4401 S«p«ri«r Av««««, CI«v«U«d, O.
NAUČITE It ANCLSSRO
mi «m m»«««»'» e«»«risi. eiu« m eiao«)
Domače prelujene
KLOBASE
!sd«lai«m In rsspoSiljam flae pre* kajona klobaa« s «.»n-vm. okaaom In prekaJono m»«o Jamčim, da J« moja roba prava d«lthaUaa, revno-Uka kot »ta Jih r<a»ik «la In mati narodlla. Pulil jam od S funluv rm« prrj. Ona SSr funt, puSinlna p«s«> b»j. Denar ao lahko poSlj« s aar»-čilom ali pe poRjBin po peMaom po-vseoa (rT O. O.) Som Član drultv« SI. da, SNPJ. kamor a« lahko obr. nato redi moj« sanosljlvooU.
JOSEPH LESKOV AR
d. i.
. ei0~14tb Street, Baalas, Wls.
PtOSVETA
11 • ■
- ,
Imena ie izver ameriških mast.
Mew York. (Jugoslsveuski oddelek F. L. I. 8.). Nié ne kale bolj jaano različnosti izvira ameriškega ljudstva kot imena ameriških mest. Vaak pritok priseljencev Je zapustil svoj sled ns zemljevidu Amerike. Nekatere izmed teh sledi, posebno zsdnjih let ,uiso le ts* ko globoke, da bi se opazile. Toli-ko bolj pa so utisnjene sledi prvih nsseljencev in rszlskovslcev, zlasti Spancev, Angležev in Francozov. Ti prvi naseljenci so zaaadill svoje zastsve v usrsvnih lukah a-meriške obali in na vsžnih strate-gičnih točkah notranjosti. A ravno na teh mestih so nastala velika mesta Združenih drŽav. Pri imenovanju mest si je Amerika pridno izposodils imens mest po vsem ostslem svetu. Dssi novodošlec v Ameriko dostikrat osupne, ko pride v ameriške Atene, Trojo, Him, Pariz ali Berlin, vendar se človek takoj čuti bolj doma med staro-znanimi imeni.
Nsjstsrejše meato v Združenih državah je 8t. Angustine. Nahaja ae v Floridi, ki je bila do leta 1819 španska kolonija ter je iele omenjenega leta prišla pod okrilje Združenih držav. St. Auguatine je bilo ustanovljeno leta 1605. Ustsnovili so ga španski naseljenci. — Meato šteje sedaj 6,192 prebivalcev. Mesto je dobilo ime po sv. Avguštinu rsdi tegs ker je na dan sv. Avgultins, to je 28. avgusta 1$<$5, tam vodjs nsseljencev Pedro Meuendez de Avilis prvič zsgledsl suho zemljo.
Drugo stsro mesto v Združenih držsvsh je Richmond v Virginiji. Lets 1607 se je peljal oddelek rsz-iskovslcev pod vodstvom kspitana John Smitha po Jsmes reki ter jc /J. julijs postsvil mal križ na otočkih, ki leže ravno nasproti sedanjemu Riehmondu. Leta 1609 so prišli v ta kraj prvi naseljenci, ko je kspitsn Smith kupil od Indijsn-cev kos zemlje, ki ga je imenoval Nonesuch. Leta 1645 so postavili tsm Ford Chsrles. Septembra mesece lets 1733 jc obisksl tinto kraje kspitsn William Byrd, ter se Je odločil sezidsti mesto Richmond. I m« izvirs nsjhrže od angleškega meats Richmond, ksjti lega ameriškega 'Richmond* je zelo podo-
bna legi angleškega Rlchmonda
ob reki Thames.
Boston je bU naseljen 1. 1630. po čl snih trgovske družbe Maaaachu-setts Bey Company. Večinoma so to bili Pnritsnd Is okrsje Lincolnshire na Angleškem. Imenovali eo ge tako po malem mestecu v tem okraju, kjer so bili rojeni nekateri izmed prvskov med naseljenci.
Buffalo v Near Torku spominja na Indijence. Lete 1764 je postsvil polkovnik Brsdstreet na drugi strani reka pri svojem pohodu proti Indijsncem Ford Erie. Leta 1770 so se naselili Seneca Indijanci, katere so prepodili belci Iz njih stsrlh domovališč ob msli reki tsm blizu. Prihodnjo zimo je čula neka angleška rodbina, ki je bila v indijanskem vjetništvu kako ao dsjsli Indijanci reki neko Ime, ki so gs Angleži preatsvili v Buffslo (bivol). Ce je bila U prestava pravilna, je seveda vprašenje. Naj-bržc so videli črede bivolov ns vzhodu. Indijsnsko naselbino so imenovsli Vss ob Buffslu, kratko Vas Buffalo, a nazadnje Buffalo.
Denver so ustsnovili leta 1858 zlatokopi. Prihodnje leto je postni mesto ter je dobil ime po genersln J. W. Denvcrju, ki je bil kansaški governer.,
Hartford v držsvi Connecticut je bil 11633 prvič naseljen od Ho-lsndeev, ki so si tu zgradili trd* njavico, kateri so dali ime "hiša nade". Naselbina ssma se je najprej imenovsla Newton in je bila potem prekrščena v čast enako-imenemu angleškemu mestu.
8an Francisco v Callfornijl so ustanovili Španci; mesto je do 1. 1848 pripadalo Mehiki. L. 1776 sta dva frančiškana ustanovila prvo naselbino ns polotoku, na katerem mesto sedsj leži. Naselbina se je najprej imenovala Yerba Buena (meta). Še le kasneje jc dobila ime San Francisco, in sicer po istoimenem zslivu, ki je bil tsko Imenovan na čast Sv. Frančiška, ko so gs špsnski raziskovatelji odkrili 1. 1769. Španski pionirji, ki ao se naselili okoli Alte v Kaliforniji, so imeli navado pokrstitl mesta po cerkvenem koledarju. Radi tega, ko so 1.1781 prvič brsli msšo na proatoru, kjer se danes nshaja mesto Loe Anfslee so ime-noveli ta kraj Nuestra Senora Reina de Los Angeles (Naša gospa angeljsks kraljica); kasneje jc bilo to Ime skrajšano v Los Ange-
lee. Zanimivo je, da je hrvaški misijonar Ferdinand Konšak deloval le mnogo poprej v južni Kaliforniji; aaj je živel od 1. 1703 do 1759.
Ime Pittsburgh je v tesni zvezi z George Washingtonom. Ko jc Washington v kolonijalnth časih služil kot častnik v armadi, ga je leta 1763 poslal governer Virgini je ,Dinwiddle, da posvsri Francoze, ds se ne smejo polastiti nadalj-nih delov koloplje. Prihodnjega leta je bila odposlana milica, da zgradi fort na sedsnjem prostoru Pittsburgh s. Tudi Frsneozi so u-stanovili fort, ki so ga imenovali Fort Duquesne. Tods leta 1758 je iel general Forbes z močno elupe-dicijo ns frsneoski fort ter ga je zavzel. Po nasvetu Wsshingtona ao imenovali kraj Pittsburgh na čast tedanjega ministrskega predsednike Pitts.
Rochester je dobil svoje ime po svojem prvem prebivalcu Natha-nielu Rochestru. Rochester je imel prvi hišo v naselbini. Mesto je bilo inkorporirsno šele leta 1817, a prvi naseljenci so prišli že leta 1788.
Vow York ima precej burno zgodovino. Po nasvetu Heffry Hudsons, ki se je prvi vozil po reki, ki sedsj nosi njegovo ime, so postavili na rti Manhattan otoka, kjer leži sedaj stari New York, malo trdnjavo. Za poveljnika je bil določen kapiten Christiansen. Ta kapitan in,njegovih par mož se bili prvi beli naseljenci New Yorks. Kaaneje je poslala Nizozemska zapadno-indijaka družba 30 naseljeniških družin iž Amsterdama na Manhattan. Za predstojnika naselbine je bil imenovan Pe ter Minuit. Ta je k upil otok Manhattan od Indijancev za 124 ter je imenoval mesto Neu-Amsterdam. Leta 1664 so osvojili meato An gleži, in kralj Kari H. je podaril meato svojemu bratu Jakobu vojvodu Yorikemu, po katerem je bi lo meato prekrščeno v New York.
Cleveland je bil imenovan po nekem Amerikancu iz Connect! čuta, pod čigar nadzorstvom so se izvršila prva merjenja v tamošnji okolici.
Hew Orleans spominja i*a prl-sotonst Frsncozov v Severni Ame riki. L. 1718 je bila tu ustanovljena francoska poataja kot čuvaj spodnjega poteka reke Mississip-. pi. Naselbini, ki je tu.nastala, so dali ime Nouvelle Orleans na Čast
i. 10. NOVEMBRA. 192S.
Visoška kronika.
AfcttlMM !tlMI|M.'R
DR. IVAN TAVČAR.
(Dalje.)
Pač, enkrat nem u« šc slišal! Že veni t Pri Liuzari je bilo. Vodil nas je gospod Kugenius in Francoze smo tepli. Pred nafto vrsto jc skakljal mlad kornet in s svojo helebardico je kazal na sovrsžniks. P» je v hipu padel in ae valjal po prahu 1 Takrat sem čnl ravno tak krik, ker je bil strel iz topa zdrobil in odtrgal kometu obe nogi I
To *e mi je pripetilo, ko je teklo 1676. leto po rojstvu našega Gospoda in Izveličarjs,
Kos odsekanega mojega prsta je mati Barbara skrivoma in tajno zakopala na pokopališču pri cerkvi sv. Martina v Poljanah. Vso skupaj pa ni ostalo tajno. Družine je sicer molčala, a počasi je nekaj vendarle pririlo na dan in rsr.-nesla se je govorica, da je nekdo na Visokem, ki je že pokopan, ki pa še vendar hodi živ okrog.
Bil Nem dolgo ča*a bolan. Dvanajstletnega otroka šibko telesee ni moglo prenesti nečloveškega in grdega ravnanja. Polastila so me je klabost in me je mučila nekaj tednov grda bolečina. lieailu me je molitev — cela hiaa je molila zame —, n gotovo mi je pomagalo t it. I i mazilo, katero je prinesel l.ukež i r nemških vojak. Drugim je je prodajal za drag denar, materi pa J<; odstopil neznatno kepico za božje plačilo, ker je inael usmiljenje t mano, ko mi j<> bila vsekana tako težka rana.
H tem zdravilom me je mati, če se mi je mešalo od vročine in bolečine, mar.ilila pod vsako pazduho dve noči zaporedoma. To maziljenje uit j« gotovo služilo v korist, ker je bilo mazilo skuhano večinoma iz Človeške masti — katera se je v nemški vojski lahko dobivala —, vmee pa se jo kuhal bel las iz repa mlade malčke, katera je bila črna po celem tclcau.
Bog ima svoja pota, če hočo grešnika ozdraviti. Živimo v časih, ki ao prokleti in hudobni in ns vse strsni grozni, nsjsi je Že tudi preteklo veliko čsaa. odkar so sklenili mir na Nemškem in « njim končali vojsko, katera trideset let divjala po krajinah, od nas oddaljenih ln po Martinu Lutru v krivo vero zapeljanih. V takih časih mora Gospod Jezus posegati po vseh sredstvih—in nsjsi je človeka msst —, če nsm bodi potuagsno!
Kskor zapisano, sem ležal dolgo časa bolan lu v bolečinah. Skaljena je bila zavest mojega teleaa, da sem lelal kskor v »panju, ki ga prepletajo hude ssnje.
Nekega dne sem ae zavedel. Bil sem v gorenji hiši ln prijolno sem letal v materini postelji. V srbi nisem čutil ne bolečine, ne kake te-lave.
Na odeji mi je leftals deanlea. /svita v debela obteso, ds je bita podobna kon^koim kopitu. Obveians roks ml jc poklleala v spomin, kar se j« bilo igodilo, in milo s« mi je storilo, ds sem pričel tiho ihtetl v
Naenkrat se mi položila voljna roka na čelo in nekdo jc vprašal: "Ali me poznašf Veš, kdo sem? Ti uboga moja revščina!"
Da bi tega ljubega obraza ne poznal, ko ga bom vendar sodnega dne še iz dalje spoznal med neštetimi množicami! "Mati!" sem radostno za-klical in poskušal dvigniti obvezano roko, da hi jo objel. Ali roke nisem mogel dvigniti, ker so se vnele hude bolečine v nji.
Vprašala je: "Kaj bi rad jedel?" Jesti nI-aein hotel, ali ona je le tarnala, da gkoraj nič nc jem.	'	—
Z nsjveČjo rahlostjo ml je izvlekla zdravo ročico izpod odeje, in res ao bili prsti na nji same koŠčice!
Hotels je oditi, da bi mi skuhala mleka. Tudi mi je rekla, da bo v mleko nadrobila belega kruha, ki smo ga sicer imeli v hlfci «amo ob največjih praznikih.
Pa sc nisem dal pomiriti: zajokal nem in v muki zaklicul: "Oče naj pride 1"
Tedsj se jc ti revi nekaj odkrilo, kar ni nikdar pričakovala. Kri ji jc zatrepetala k srcu, bila je vaa bleda in podobna mrliču. Jezno mc je zavrnila:
"Tiho, moj ljubi, in ne govori o tem, o
tem--•»
Podila se je za besedu, pa je doteči ni mogla. Hotela jo nekpj drugega spregovoriti, ali premi-alila ai je ln zatorej je samo vzdihnila: — "o tem 1 utoranu!''
Opszivši mojo prepla&enost, je zaihtela: "Nič ti nisem povedala, nič — l" Potrta je zapustila sobo. V moji razbeljeni glavici pa je delovalo, kakor delujejo kolesca v url.
Oče — luteran! Nikdar ne bo prišel v ne-beea! Njegova vera ni moja veral Če se Izve, ga zaničujejo vsi ljudje! Olsvsr z loškega gradu pošlje ponj in na smrt ga obsodijo I Potem mu odseksjo glavo! In rsvno ta glsvs je bila rame nsjlepšs, kar jih je bilo na svetu! O Jezus, O Jezua!
Trcael sem ae pred njim, a če je prekladal hlode ,ki jih dvs človeks nista preložila, ali Če je krotil konje, ki je vsakega drugega vrgel s sedla, — takrat sem bil srečen, ds sem imel teke-ga očeta I—
Oče jo vendarle prišel! Neko popoldne, ko jo mati molsla v hlevu, je vatopil. Videlo ao mu je, da je poetal le bolj siv; proti svoji nsvsdl jo bil pustil brado rsstl ln ts je bila čisto bels.
Za trenutek je obstal pri vratih; s mogočno svojo postavo je segal skoraj do strops. Korak is korakom se mi jo bllžsl.
Zastajala mi je zavest in osirsl sem ss proti njemu, kakor se ozira golobice ne jastrebs. * Pomaknil Je stol k postelji, predme its odejo pa je položil usnjato, deloma s železom okovano rokavico, ki so jo nekdej nosili švedski je/dre». g*del je prav k meni ter me zamolklo poevsl: "Ialdor. \ rr\ mi jo v obras!"' Nisem se premaknil, nakar je glasno za vpil: "Vrzi!"
(Dalje prtkodajH.)
tedanjemu francoakemu regentu, vojvodi Orleanskemu.
Newark je bil ustanovljen od protestsntake naselbine, spadajoče k aekti kongregacijonalistov. Živeli so ti poprej v 4ržavi Connecticut. L. 1866 so odnesli vse, tsr so imeli, in ss preselili tja, kjer je danes Newark. Naselbina se je najprej imenovsla Milford, a je bila potem prekrl&ena v «po-' min ua istoimeno mesto na Angle-ikem.
Čudno ime je staroegiptovsko ime Memphis, deno največjemu mestu v državi Tennessee ,in to rsdi slične lege ob Mississippiju, iot je lega atarodavnega Mem-fiaa ob Nilu.
Mesto Providence v državi Rhode Ialand spominja na mnogo drugih ameriških mest, pokrščenlh od verskih beguncev. L. 1636 je sodišče v Sslcmu, Massachusetts, izgnalo Roger Willismsa radi njegove veroizpovedi. Zbežal je in sc naselil ob Narrangansett zslivu. Imenoval je ta kraj Providence v Čast božji previdnosti.
Santa Fe (sveta vera) v državi !Ce\v Mexico je druga najstarejša naselbina v Združenih državah: Ustanovljena je bila 1.1665 na me stu, kjer se je nshajala zapuščena indijanska vaa (Pueblo). L. 1630 je imelo prebivalstvo 250 Špancev in 200 Indijancev; danes šteje 7,236 prebivalcev.
Minneapolis v Minnesoti ima dva različna začetka. Louie Hennepin, francoski jezuit, je L 1680 odkril in poimenoval slap St. An thony in ustanovil naselbino na vzhodnem bregu reke Mississippi. Na zapadni strani reke je leta 1850 ustanovil prvo naaelbino pol kovnlk John H. Stevens. Obedve naselbini sta bili kasneje inkotpo rirani pod skupnim imenom Min neapolis. Ime je sestavljeno iz indijansko besede mine (vods) ln grške besede polis (mesto). Min nehaja, ki v indijanskem narečju pomena "smejoča voda", je ime slovitega slapa v bližini mesta Tik poleg Minneapoiisa se nahaja meato St. Paul, ki je izvirno obstojal od skupine koč okolo neke Žganjarne. L. 1841 je miaijonar Gallier dal tej naselbini ime s tem da je tam zgradil leseno cerkev ki jo je posvetil na čaBt sv. Pavla Seattle v državi Washington je bil tako imenovan po indijanske mli poglavarju Salth. L; 1852 so beli naseljenci ustanovili tam na se)bino,^i so jo najprej imenovali New York Alki; ta zadnja beseda pomenja v indijanskem narečju "počasi" ,kasne je pa je bilo ime spremenjeno v Seattle. . Louisville v Kentucky na* pelje nazaj v čase vojne za neodvisnost. Leta 178 je plul Rogers Clark a svojimi vojaki na splaveh po valovih Ohio reke ,da bi osvojil deželo Illinois. Zavedal pa se je, da mora poiskati kako varno mesto ,kjer bi lahko svoje vojake izvežbal. Ko je zagledal otok, ki je sedaj Louisville, je takoj pristal ter dal posloviti dvajset hiš za družine svojih vojakov. Ko jo vojake izvežbai, je odšel z njimi z otoka, a družine so ostale Se nadalje na otoku. T« družine so bili prvi prebivalci mesta, ki so ga imenovali po francoskem kralju Ludviku XVI.
Spokane v državi Washington je bil naseljen 1.1872 in jc bil tako imenovan po aosednem indijanskem plemenu; beseda pomenja "otroci solnctt"
Tudi Philadelphia ima različne začetke. Nsjprej so bc tam naselili Švedi in sicer že leta 1636. Toda prvič je to mesto bilo stalno naseljeno lets 1681, ko jo postsl Wil-listn Penn lastnik province Pennsylvania. Penn je odposlal malo Število kvekorjev, «la ustanovijo mesto, ki ga je imenoval Philadelphia. kar pomenja, v grščini sto bratske ljubezni".
St. Louis v Mishor.riju izdaja s svojim imenom francoski postanek. Pierce I*aclcde Liquest je bil tisti, ki je mesto ustanovil. Liquest je bil častnik nekega francoakegu kolonijalnega regimenta, katerega dolžnost je bila, varovati iran-eoske naselbine v severni Ameriki. Liquest jo*dobil tudi pravico, da
trgovati z Indijanci vzhodno od Mieaiaaippije. Prva poelopja v St. Louiau ao bila glavni atan in skladišča krznarske družbe Ms-xent in Laclede.
gtin v državi Texas je bil u-stanovljen I. 1836 in se je najprej imenoval Waterloo ; ali 1. 1*37, po tekaanskl revoluciji je bil prekrščen v čast Stephen F. Austins, ki ga imenujejo 4,očeta Texaaa".
Albany, glavno mesto države New York, je ena izmed nljstarej-iih naselbin v Združenih državah. >rvi naseljenci so bili osemnajst valunskih (belgijskih) drnžin, ki so tja prišlo okolu leta 1617. Dva-najet let kasneje so si Holandci prisvojili to naselbino. Zvala se jo najprej Fort Orange. Kasneje, ko je bila dana v lastnino vojvodi yorškemu in albanskemu ( kasnej-I emu angleškemu kralju Karlu U.) ao prekrstili to naselbino v Albany njemu v čast.
Cincinnati v Ohio je bil ustanovljen leta 1788. Ustanovili ao ga naseljenci iz New Jerseys, ki jih , e vodil John Cleaves 8ymes. Ime Cincinnati je dobila naselbinama priporočilo generala St. Clairja, ki je želel, da bi se mesto imenovalo po društvu Cincinnati, kateremu so pripadali ffastniki revolucionarne armade, aned drugimi seveda tudi general St. Clair. Častniško društvo pa si je nsdelo to Ime po slavnem Rimljanu Cincinnati», kl je — kakor revolücijonarni častniki — zapustil svoj plug, da je služil domovini, in Id se je — kakor ti častniki — zopet vrnil k plugu, ko ga narod ni več potreboval.
Chicago je indijanska beaeds neznanega izvora, vendar pa je najbrže narečja Ojibwa Indijancev in pomenja najbrže "kraj div^ jih čebul". Prvi boli ljudje so se naselili tu leta 1673, in sicer sta bila" naseljenca Louia Joliet ter Jaques Marquette. Leta 1804 ao Združene države postavile tu Fort Dearborn. Leta 1812 je bil Fort Dearborn porušen. Leta Í816 se jo naselil tu črnokofeo Jesn Baptiste Point de Saible h San Dominga ter je začel trgovati z Indijanci. Ta je. kasneje prodal svojo hišo John Kinzieju, ki je pripeljal svojo družino in ustanovil malo kolonijo. Leta 1873 je bilo Chicogo in-korporirano kot mesto.
Omaha v Nebraakl je imenovano po indijanskem plemenu Omaha.
Milwaukee v Wisconsinu je bil v 18. stoletju francoska trgovska luka. Pomen besede ni popolnoma jasen. V najstsrejših zapiskih je mesto imenovano Millioke. Kasneje ho imenovali reko v bližini mesta Miliwarik. Domneva ae, da ao te besede različni načini pisavi indijanskega imena za vas, ki se je izgovorilo Minewaga. Minewaga je pomenjalo "to je dober kraj" hIí "to je kraj, kjer rasejo borovnice".
Kraj, kjer stoji Detroit v Michl-ganu, so obiskali leta 1648 Francozi, a leta 1670 La Salle. Stalno naseljen pa je bil Detroit šele leta 1701 ko je Franco» Çadilac zgra-flil Fort Portchartrain. Leta 1815 jc dobilo mesto ime Detroit, ki pomeni po francosko "ožina".
Bismarck, ki jc glavno mesto North Dakote, je bil naseljen od raziskovateljev Lewis in Clark v letih 1804—1805. Stalni naseljenci pa so priSli šele 1837. Mesto je do-, bilo svojo ime po nemškem kanclerju Bi.smarcku.
POZOR ROJAKU
$300.00 nagrade onemu, ki prrf prime ali naznani tu episa^J LOPOVA po imenu Ton/^S doma is Topolca na Krasu. 0a izvršuj o svoje umazano delo pod raznimi napačnimi imeni koti Tony Princ, Tony Mišmaš, Tony Kalan, in Tony Topavtau. T» človek je stsr do 29 let, jc t*. čevljev in 6 palcev visok, arednja lična postava, okroglega obrau. malih ru#avih oči, opravljen boli po ameriško. Govori na lahko'ij zelo hjtro, besede izgovarja naglas črke "e'\ lase ima vedno poglajene nazaj. Govori tudi hrvataki jezik. Ima za družabnika Hrvata, dolge tenke postave i velikim koničastim nosom in st^ od 27 do 29 let. Ta slovenski sle-par (Tony Ökerlj) ae je priklati Jc meni meaeca novembra v pro. šlem letu, ter me skrajno na ^ parski način dovedel, da hem jaz podsl z njima v mesto Bridge port, Ohio, ter da sem iz bank« dvignil vsoto $3,740.00, natar.»em jima sledil v neki hotel v mestu Wheeling, W. Va., in tam je padi» kocka na mojo nesrečo. Lopovi sta^lzginil* z vsem mojim denar jem brez vsakega sledu za njima. Torej rojski, opozarjam vas, bodi. te previdni pred takimi sleparji T kolikor je meni sedaj znano, j« to človcče izigralo svojo sleparski trgovino že v štirih slovenskih na-eelbinah na enak način. Le pri ncoženjenih ima največ poguma, Za vaak slučaj, a ko bi se ta ali drugi na temu podobni način vam predstavjal, kot vaš sorojak enako trgovino, da vam ponuja priliko dobiti za $1.00 kar celi $1000.00 bogastvs, vas poživljam, da ga takoj primete in ga izročite roki pravice ,na kar prosim, da to sporočite mehi na moj naslov. Peter Guma, K. F. D. Box 11, G., Bridgeport, Ohio. (Adv.)
NAROČITE
klobase iz Čistega prašičevega mesa, prekajene z hicko* ry lesom in poslane iz farme direktno na vas dom poštnine prosto po 35c funt. NaroČilom pridenite Money Order.
bajt & lipold, NAYLOR, MO. .
me-
Povest "Jimmie Higgins" je zrcalo duše ameriškega proletariate ob času velike vojne. Dobi se pri Književni matiei 8. N. P. J.
BOŽIČ!
Ulito, ém bodo «i. narno poiiljko pravo&ano pri-spol« v domovini, nkUnjti od vaiofa baakirja, da vam itd«
jadransko banko
VaSa nakazila ne izvršujejo hitro, toino in braz vaakejs od bitka potom nallh podružnic in po posti.
Nai amairkaatki oddel.k > vi«m fiaiim ÍMalj«ac«ra BEZPLACNO aa u.lufo.
Za vse informaicje obrnit« se na:
jadransko banko, centralo
AMERIKANSKI ODDELZK LJUBLJANA JUGOSLAVIJA
Podružnice: Beograd, Cavtat, Celje, Du brovnik, Erceirnovl, Jcsla, Jesenice, Korčula, Kotor. Kranj. Ljubljana, Maribor, Metkovié, Prevalje, Sarajevo, Split, šibe nik, Zagreb. AF1LÍRANI ZAVOD:
FRANK SAKSER STATE BANK
02 Cortlandt St.,New Yark.N.Y Glavni korespondent ta Juino Ameriko BANCO YUGOSLAVO DE
, CHILE Valparaíso, Puala Areas*. Antofag asía
i D I iHUhU 11 1 ^
VARCUIV1 NAROD
nove slovenske columbia gramofonske plošče. '
poja kvartet Ljubljana.
C7H4
f Kmmmrtmk im.
I PaaUrdab.
poj« kvartet Ljubljana.
Pl<*i» «tanejo no 76e. t na-ra/tlom rriloiita denar ali Money Order na naslov;
john f. vesel, ,
P. O Boa 120
GBEENWOOD. WIS.
vlaga redovito
investira razumno V
KASPAR STATE BANK
NAJVEČJI JUGOSLOVEN5KI BAN-KI V ZJEDINJENIH DRiAVAH.
1800 Bluo Ialand A*o., vogal It. CHICAGO	ILLINOIS
kapital in PREOSTANEK $1,250,000.00
Prodajamo psrobrodna listke as ** r* robrodno drušbo v Jagoalovijo io o*"»' ladoUajomo listino (affidavits) t« pfT
r stara **
aajkitrs/o.