£Xy VENEC 'm Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 lo letno 96 Din, za Inozemstvo 120 Din Uredniitve je v ^HHBH^^ ^ ^^^^^ U Kopitarjevi oi 6/01 ^^^ Jeva 6-le,efon 2999 Telefoni arednlStvai dnevna alniba 8050 — nočna 299*. »94 In «OT0 Uhaja v»ak dan ajntraj. razen ponedeljka !■ dneva po praznika Duh je, ki oživlja Pametnim ljudem že od nekdaj ni bilo neznano, da duhovna moč oblikuje svet in ustvarja zgodovino. Ideje gospodujejo nad življenjem, duh vlada svet. Sicer se včasih zdi, kakor da bi gmota obličila ljudi in stvari. So ljudje in narodi v zgodovini, ki delajo vtis, da eo povsem predani snovnosti, da jih je usoda zasužnjila materiji in njeni slepi, nepremagljivi sili ter železnim koamičnim zakonom. Na tem zmotnem videzu je materialistični marksizem celo zgradil svoj svetovni nazor in si zamislil svoj družabni in gospodarski red. Ako moramo danes vse povsod gledati, kako komunizem in fašizem zatirata duha, osebno prepričanje, človeško osebnost in njeno dostojanstvo, prihaja od tod, ker se ne priznava več prvenstveno«ti duha in odločilna važnost duhovnih vrednot. Toda pravo in človeka vredno življenje z vsem mnogostranskim in pestrim bogastvom, se poTaja samo tam, kjer vladajo ideje in kjer duhovni ideali kažejo in osvetljujejo življenjsko pot. Beseda o gospod-stvoi gmote nad dunorn je nespametna, neresnična, je zlagana. Drugače tudi biti ne more, kajti na začetku in ob koncu vsega, kar biva in kar se giblje, je duh. Ne kak brezpomemben duh. Tudi ne neka brezbarvna in brezciljna misel. Ampak veliki in osebni Duh, božji Duh. Svetovje in zemlja in tudi mi nismo tvorba slučaja, nismo nujen produkt iz prvotne brezoblične materije, ampak smo zamisel mislečega in hotečega, go-»podujočega in »tvariteljnega božjega Duha. Vesoljstvo in vse, kar v njem biva in živi, je razodetje, odsvit in stvarjenje božje misli. Zato je božji Duh, ki od vseh početkov vlada svet. Duh božji je, ki gospoduje nad stvarstvom in nad človekom, ali se človek tega zaveda ali ne, ali to resnico priznava ali pa jo taji. Ta stvariteljni, večni božji Duh je, ki daje vsemu življenje, ki na nadnaraven način oživlja tudi človeške duše, jih posvečuje, blagoslavlja, dela Bogu podobne in jim prinaša luči in moči za pravo duhovno življenje. Božji Duh je duh resnice, ljubezni in miru. Vse življenje, zlasti vse sveto življenje prihaja od tega Duha življenja in svetosti. Le da ne razumemo prav >e7.ik.a, v katerem duh božji z nami govori. Mnogim med nami, tudi dobrim in kvišku stremečim manjka mir in zbranost apostolov, ki so se z molitvijo in premišljevanjem pripravljali na sv. Duha. Mi pač čutimo stisko našega časa, čutimo, kako nadvladuje snovnost in materializem, zavedamo se, kako bi naš svet, ki i'ma tako malo ljubezni in miru, ki tako cinično tepta resnico — potreboval darove sv Duha. Ne opazimo pa, da vse preveč nemirno početje ne ustvarja pravega razpoloženja in podlage za delovanje Duha božjega v nas. Vedno smo v nevarnosti, da se popolnoma izgubimo sredi poslov in opravkov, ki se kopičijo okrog nas. Zato tako lahko zamenjavamo glas božjega Duha z glasovi tega sveta. Nemirno hlastanje sveta imamo često za razgibanost božjih sil. Nervoznost našega življenja, neprestano iskanje in tekanje, nam ne pusti, da bi se v svoji notranjosti umirili, hrup vsakodnevnih dogodkov in skribi nas ovira, da ne slišimo Duha, ki hoče z nami govoriti. Sto neprijetnih vtisov toži nad nami vsak dan. Vsak hip nas postavlja pred nove naloge, pred nove sklepe. Nemir življenja nam jemlje zadovoljstvo in srčno veselje. Čutimo, da »e izrabljamo v malenkostih, zastonj iščemo smotrene enotnosti v svojem početju. Na tej neprestani meni in zmešnjavi, ki je posledica poostrenega boja za obstanek, boleha ves naš moderni čas. Umetnost življenja je v tem, da si kljub vrtincem tako razburkanega življenja, kakor ga moramo mi živeti, znamo ustvarjati mirna zatišja, da vsaj za nekaj trenotkov dnevno prisluhnemo govorici svoje duše. Ako po dnevnem hrupu in razočaranjih, ki smo jih doživeli z ljudmi, v delu, v poklicu zberemo še toliko sile, da se mirno osredotočimo v samem sebi, ni dolgo, ko začutimo čisto svojevrstno svečano razpoloženje, kakor bi človek klečal na visoki gori, čisto tam pod zvezdnim nebom pred svojim Bogom. V takih trenotkih se zopet zavemo svojega človeškega dostojanstva in svoje vrednosti. Bivanje s samim seboj nas očisti vse one zope.rne navlake, ki so jo ljudje vnesli v naše življenje, in nas dvigne nad hrup in ropot dnevnega življenja. Skozi tisoč smešnih važnosti človek zopet zazre svojo pravo podobo in edino važno nalogo, ki jo ima njegovo življenje. Čim globlje se umakne v svojo notranjost, kamor ne sega nemir in zavist sveta, tem jasnejše more presoditi vrednost stvari in ljudi, tem razločnejše sliši tudi glas Duha, ki govori njemu in samo njemu. Pravijo, da plovemo v kolektivizem in ni Jih malo, ki verujejo, da nas bo kolektiv rešil nereda. Iti vlada v gospodarstvu, politiki in v socialnem življenju. Toda, ali visi ti ne vidijo, da je ves nered od tod, ker smo zatajili duha, ki vse smotreno urejuje in deli prvenstveno inesto materiji! Obožujemo zunanji aktivizem, malikujemo pred tehniko, klanjamo se sili, človeško maso, oz. državo smo proglasili za božanstvo, da to je pot, ki vodi naravnost v kolektiv, toda zato, ker smo iz mehaničnega ustroja družbe izločili človekovo osebnost in njegovega mislečega duha. Kolektiv ie sovražnik ljudi, ki mislijo s svojo glavo, je nasprotnik sploh vsakega samoraslega duševnega življenja. Kolektiv ne rabi mislecev, ampak mehanično dresiranih delovnih strojev, ki nikdar ne vprašajo kod in kam. Pred poplavo iizmaterializiranoga kolektiva •e bomo rešili s tem, da v večji meri kultivi-ramo duha, da zopet damo duhu prvenstveno mesto. Ni to poziv h kvietizmu in nedelavnosti. Saj veano, da je Praduih, to je božji Duh, polnost življenja in delavnost sama. Kdor je oplojen a tem Duhom, je živ, je razgiban, je v pravem koristnem smislu delaven. Toda treba nam je miru, gotove zbranosti, da v sebi zaznamo življenje in nagibe božjega Duha. Veličastna in skrivnostna lepota današnjega bmkodtnega praznika naj nas torej navaja k Hmtenjn samega sebe, naj nam da pobude, Boljševizem nima srca za otroka . . . Barake smrti" na otoku Kond Očividec opisuje strahote pogreba 400 otrok, zmrznjenih v izgnanstvu ff Berlin, 8. jun. SE. »Germania« priobčuje poročilo begunca s Soloveckih otokov, ki je več let prebil v izgnanstvu na otoku Kond, enemu izmed otokov solovecke skupine, kjer je sovjetska Rusija napravila ogromno taborišče za svoje politične kaznjence. Dotični begunec je za časa svojega bivanja na Solovee^ kih otokih imel priliko videti tudi kazenski otok, določen za zločinske otroke, in pripoveduje sledeče: „Kakor čredo ovac ..." »Določen sem bil z večjim številom dru-pih kaznjencev, da gremo kopat velikanski skupni grob za nesrečne otroke, ki so umrli v tauorisču ua otoku Kond. Te otroke so nalovili kot stekle pse brez gospodarja po raznih mestih Rusije, v Rostovu, v Harkovu, v Kijevu, največ še v Moskvi in v Ljeningradu. Sovjetske oblasti so sklenile, da te otroke »odstranijo«, da ne bi delali neprilik domačim oblastnikom. I11 v resnici so jih tudi »odstranili«. Nikoli v življenju ne Dom noza-bil pogleda na dva parnika, »Gleb Bakij« in »Pijonir«, ki sta pristala na našem otoku s celim tovorom malih otrok. Kot ovce so jih uradniki in častniki parnikov podili s krova, jih spravljali v trope ter jih podili v pripravljene barake. Nikdo jih ni zabeležil, nikdo jih ni preštel, nikdo se za njihovo ime pobrigal. Kot čredo ovac...« »Takrat je postajalo že zelo hladno. Otrok, ki sta jih ta dva parnika pripeljala, pa je bilo vsaj okrog 6000. Bili so skoraj brez obleke, v same cunje oblečeni, povečini brez obutve. Tresli so se po vsem telesu in se drug k drugemu stiskali. Strašen pogled, ki ga ne bom pozabil. Njihove bleščeče oči, njihove vnete ustnice, njihova upadla lica, vse to je pričalo, da so otročički vsi bolni. V smrtni tišini so se stiskali pred koncentra-tijskim taboriščem v pričakovanju svoje nadaljnje usode.« Otok smrti »Z našega otoka so jih poslali na otok Kond, ki ga imenujejo kaznjenci »otok smrti«. Takoj smo razumeli, zakaj so otroke poslali na ta otok. S tem transportom smo odpotovali tudi mi na otok Kond, z nalogo, da tam razdelimo kruh. Ko smo prišli tja, se je dvignil neki rdeči častnik, ki je imel poguma dovolj, da je tem od mraza trepetajočim otrokom držal neki čudaški govor o domovini. Končno so jih pognali v njim namenjene barake. Skednji, v katere so jih napodili, so bili brez oken. Streha je bila pokvarjena, pod ves segnit ali ga pa sploh ni bilo. Postelj nobenih, niti slame ne. Otroci so morali ležati kar na golih tleh. Ni čudno, da mnogi » niso sploh več mogli vstati, ko smo jim delili kruh.« »Paznik nam je pripovedoval, da so otroci brez vsakega papirja in da nikdo ne ve za njihova imena in za njihov rojstni kraj. Govoril sem tudi z otroki. Večinoma se staršev ne spominjajo več, niti ne vedo, kje so rojeni. Potepali so se po vsej Rusiji. .Poleti je bilo lepo,' mi je dejal neki otrok, ,ker smo lahko spali, kjer smo hoteli." Ko smo razdelili kruh, smo morali otroke zapustiti. In cele 4 dni se otroškemu taboru nismo smeli več približati. V teh 4 dneh pa je mraz poskočil na 12 stopenj pod ničlo. Otrokom so dajali samo vsaki drugi dan neke vrste tople vode, toda kuril jim v taborišču ni nikdo. Spočetka so otroci se prosili za toplo vodo, za kruh, za obleko, toda polagoma je postajalo mrtvaško tiho po teh »barakah smrti«. Vsako jutro pa so privlekli iz otroških barak 30 do 10 mladih otroških trupel. Kar sein bil jaz na otoku Kondn, je umrlo okrog 400 otrok. In /a te prve žrtve nas je bilo določenih osem starejših, da izkopljemo skupni grob. Štel sem male, okostenele mrliče, ki so jih metali v grob. Naštel sem jih 357 ...« Pošasten pogreb »Toda kaj pomeni to na Soloveckih otokih! Danes so odstranili te, jutri pridejo na vrsto drugi. Kot drva so nalagali trupelea v skednju in strah me je, če se spomnim pol-blaznega smeha Pankratova, ki je ravnal mrliče. .Delajte tiho, da vas ne slišijo,' nam Jo mrmral, ,saj sedaj še nobeden ne ve, da Jih bomo zagrebli... ha-ha-ha...' Tako nas Je bilo strah, da smo vsi zbežali. Le Pankra-tov je ostal pokonci v skednju... Grob Je bil izkopan. Drugi dan rano je prišlo 40 sani, ki so ta strašni tovor prepeljale iz skednja v jamo. Konji so se penili. Kaj se ne bi. Saj so čutili, kaj vozijo. Drugo za drugim je padlo trupelce za trupelcem v zevajoči grob. Kako votlo so odmevali zmrznjeni mrliči, ko ao padali na dno ali na druge mrliče. Lasje so nam stali pokonci in mi še danes stojijo, ee se spominjam na ta strahotni pogreb. Nedaleč proč so stale straže in mirno kadile cigarete.« »Enaka usoda čaka druge stotine otrok, ki še niso zmrznili. Boljševiki vedo, zakaj so jih poslali semkaj. Otročički sami ne bodo mogli dokazovati resničnost teh strašnih dejanj, toda živijo še očividci, ki so na lastne oči videli ta grozodejstva in te umore v tisočih. Naj pride enkrat čas, ko bodo dajali odgovor zločinci, ki so pobijali nedolžne otroke*« Abesinski spor Anglija snuje velik imperij v vzhodni Afriki 2a primer, če bi odpadla Indija Izjava lorda Edena 7. junija v spodnji zbornici, ki ie pomirjeval angleške poslance, češ, da bo Anglija z vsemi močmi delala na to, da se spor med Abesinijo in Italijo reši na miren način, v resnici ni pomirila ne angleške ne italijanske javnosti. Najmanj ie zadovoljna italijanska diplomacija, ki je od Anglije pričakovala, da bo Italiji dala popolnoma prosto roko v Abesiniji. Lord Edenova izjava pa dokazuje, da Velika Britanija vztraja na avtoriteti Zveze narodov in da Abesinije nikakor ne mara pustiti v njenem sporu z Italijo same. Od Tanganjike do Egipta Informacije, dobljene pri merodajnih poznavalcih angleškega Colonial Officea, so prinesle na dan stvari, ki Italijo silno vznemirjajo. Po teh podatkih ne more biti več dvoma o tem, da je Anglija, ki je še leta 1926 Italiji priznala neke predpravice v Abesiniji, v zadnjih letih to politiko popolnoma spremenila. Izve se namreč, da je angleška imperialna vlada napravila načrt, da zedini bivšo nemško vzhodno Afriko ali Tanganjika-kolonijo s kolonijama Ke-nya in Uganda, kateri naj bi se priključilo ozemlje Šilukov in Bahr el Gazala, ki danes spadata k anLa Croix« objavlja sledeči originalni dopis iz Moskve: • V štirinajstih dneh dve veliki senzaciji; 1. končno uradno poročilo o rusko-franeuskih pogajanjih, v katerem je Stalin izrecno odobraval imperialistično politiko g. Lavala in s tem dal ukor francoskim komunistom in 2. razpust organizacij imenovanih »združenje starih boljševikov, patriarhov komunistične stranke«, po izrecni naredbi Stalina. Pred enim letom še je bil Stalin ponižno skrit v zatišju, četudi je na drugi strani ljubosumno obdržal krmilo države v svojih rokah. Danes je vse to drugače. Diktator je stopil popolnoma v ospredje, potisnil je na stran vse odgovorne ustanove režima, ki jih navidezno noče več priznati, in se pripravlja, da nadomesti diktaturo komunistične oligarhije (nekaternikov) s svojo osebno diktaturo, ki se bo oslanjala neposredno na široke ljudske plasti. " Ko je na zadnjem komunističnem kongresu lani decembra meseca nenadoma izsilil sprejem ustavne reforme, v kateri je od največje važnosti predpis, da se mesto javnih volitev uvedejo neposredne tajne volitve in da se za vedno izbriše razlika ined zastopniki delavstva in zastopniki kmetov, je bilo le silno malo ljudi, ki so razumeli, kam nteri ta važna reforma. Dejansko pa je s to reformo ukinjena diktatura komunistične stranke, ki je doslej »delala« vse volitve sama s svojim lastnim strankinim aparatom. Toda danes se je resnica že popolnoma razo-dela. Ce se je Stalin spravil nad vsa stara, najbolj sveta načela rdeče ideologije, če je razgnal celo staro gardo, potem je jasno, da noče več nobenih prividov, ampak, da želi postaviti svet pred storjeno dejstvo: da je v sovjetski Rusiji diktatura stranke ali diktatura vrhovnih strankinih paš kon-žana in da jo je zamenjala osebna diktatura Stalina — vodje ruskega naroda. Dokazov za to je dovolj. Boljševiški besednjak se je zadnje čase obogatil s celo vrsto blesteč-ili besed, kakor naslovov, laskavih prislovic, ki so jih iznašli rdeči dvorjani, ki so imeli nos in so koj uganili v katero smer veje veter na Kremlju. Kar poglejte to poplavo novih besed, ki oznanjajo novo dobo! Veliki mojster na Kremlju je postal danes »Vožd«, kar je isto kot v Italiji »duce« ali v Nemčiji »fiihrer«. Da, postal je še več: Stalin je »veliki lnbimji vožd« — veliki ljubljeni vodja, on je eelo »rodnojc, človek našega rodu in naše krvi! Kult, ki je zavil Stalina, presega sedaj že kult Ljenina. Slike zadnjega polagoma izginjajo, med tem ko naletiš na Stalinove vsepovsod. Se pred par meseci se je Stalin podpisoval s polnim naslovom »generalnega tajnika komunistične stranke«, danes je na ta pridevnik že popolnoma pozabil, samo ime Stalin zadostuje! Vse kaže, da bo morala stranka zginiti, ali bo pa k večjemu smela ostati še pohlevni izvršni organ vsemogočnega >vožda«. Ni pa nobenega dvoma, da bo njena vloga mnogo manjša, kot je vloga fašistične stranke v Italiji ali stranke kljukarjev v Nemčiji. Stalin ima namen, da se izogne nevarnosti s tem, da nevarnost odstrani. Ako bi stranka obdržala še kakšno veljavo, je v Rusiji, kjer se radi razvijajo močni individualni značaji, nevarno, da bi kdo Stalina ne izpodrinil. Stalin to ve in nevarnost enostavno uniči. Toda tudi pri tem po- slu poBtopa skrajno previdno. Vsako leto dne 1. majnika je navada, da vrhovna boljševiška oblast izda nekaj gesel, s katerimi naj se opijanijo široke plasti naroda in ki jih potem v sprevodih prenašajo pri manifestacijah po vsej državi. Letos je Stalin presenetil javnost z zmernostjo teli gesel. Zmernost je padla v oči posebno v geslih, ki tičejo mednarodne politike. »Kapitalistične države«, ki so bile v ustih vsakega pravovernega boliše-vika, so izginile iz seznama gesel. Tudi gospodarska gesla so postala čisto užitna in sprejemljiva za še tako zagrizenega buržuja. Saj nalagajo komunistom dolžnost, da naj se bavijo bolj z rejo goveje živine in s pridelovanjem žita, kot z besedičenjem o komunistični ideologiji. V tej zvezi je treba omeniti še eno novotarijo. Do letošnjega 1. maja je bila navada, da se je Stalinovo ime imenovalo v uradnih govorih vedno le v zvezi z Ljeninom in Marksom. Marksizem, ljeninizem, stalinizem, to so bili trije sveti izreki, ki so bili nerazdružljivi. Letos ničesar več o marksizmu, nič o Ijeninizmu. Samo Stalinovo ime se je slišalo v oficielnih govorih, samo Stalinovo ime na javnih letakih. V dnevnem tisku jo bilo ime Stalina natiskano z debelimi velikanskimi črkami, Ljeninovo, Marksovo, Engelsovo pa v malih črkicah. Lahko bi navedel še druga dejstva, ki oznanjajo prihod osebne Stalinove diktature v Rusiji. Opozicija, ki je zahtevala neposredne in tajne volitve, je izhajala iz delavskih krogov. Stalin je to uvidel, toda da bi odstranil nevarnost, ki bi nastala, če bi izročil delavcem težko orožje v roke, je Stalin po 17 letih priznal isto pravico tudi kmetom in tako nevtraliziral premoč delavstva. S lem pa ni rečeno, da si jo Stalin pridobil simpatije kmetov. Kmetski stan je tisti, ki režim, ki ga je popolnoma izropal in izkoriščeval vsa ta leta sein, najbolj sovraži. Toda Stalin je znal manevrirali. Ne da bi si bil pridobil podporo kmetov, je vendar ponižal delavca, ker mu je nasproti postavil enakopravnega kmeta. Divide et inipera. Deli in vladaj. Kako sijajno izpeljano. Tudi razpust organizacij >starih b.. ov . ki so temelj rdečega komunizma in sta,.t -trda režima, dokazuje Stalinovo modrost. Ti stari boljševiki so v komunistični stranki opozicija. Lahko bi postali nevarni, kadar bi Stalin uradno obzna-nil osebno diktaturo. Zato jih je treba prej raz-gnati in razposlati po Sibiriji. Pred par tedni je Stalin v svojem nagovoru rdeči vojski proslavljal one, ki niso v stranki« ter priznal, da predstavlja stranka le »majhno manjšino v narodu«. Stalin je tnko nagovoril vojsko, kot da bi hotel s tem pokazati, da se bo pri izvajanju osebne diktature oslanjal v prvi vrsti na rdečo armado. Zadnje čase izrablja vsako priložnost, da hvali armado in oficirje, ki jim razlaga, da zasleduje njegova politika le vojaške cilje. Industrializacijo s pomočjo petletke je razložil kot potrebo, ki jo nalagajo vojaške okolnosti, češ, da je treba zavarovati prehrano vojske in njeno tehnično udarnost za primer, da bi nekoč bila Rusija odrezana od inozemstva in bo morala živeti samo od sebe. Razumemo, da se nad to novo politiko vedno bolj škandalizirajo stari komunisti, boljševiki od prve ure in da so marsikateri izmed njih im zaželeli, da bi inozemski komunizem posredoval v Moskvi, da se Stalinov diktatorijalni -razvoj"-.zaustavi in da se od komunizma reši, kar- se da sploh še rešiti. A. Dimitrijev. Od nedelje V MEDNARODNEM SVETU pretekli teden ni bilo velikih dogodkov. Omenili jih bomo vsakega le v par vrsticah: V Franciji sta padli kar dve vladi zaporedoma in je končno sestavil novo vlado Laval, ki ima namen storiti vse, da prepreči zrušitev vrednosti franka. V Angliji je po 6 letih ministrskega predsedništva odstopil delavski voditelj Mac-Donald in je novo vlado sestavil vodja konservativcev Baldwin. MacDonald in njegov sin sta stopila v to vlado kot člana. Novi zunanji minister je IIOARE, ki o njem pravijo, da bo vodil Nemčiji bolj prijavno: politiko. V Bulečistanu ▼ Indiji bo prešteli smrtne žrtve po tire sne katastrofe. Mrtvih so našteli 62;000. Sovjetska Rusija je sklenila s zunanjo Mongolijo pogodbo, ki ji da dovoljetnje, da vso deželo vojaško zasede. Od dirtuge strani pa je 'tudi Japonska ultimativno zagrozila Kita ju, da bo zasedla provihciji Cahar vn notranjo Mongolijo z mestima Peking in Tije-ncin, tako da bosta Japonska in sovjetska Rusija zopet druga na drugo mejili. Na Daljnem vzhodu se porajajo vedno nove sile in vedno nove nevarnosti. V DOMOVINI traja ljubljanski velesejem že ves teden, je zelo dobro obiskan in so tudi razstav-ljatelji s prodajami zadovoljni. Pri Metliki je bil ta teden zverinski umor, Ki je stal življenje zakonskemu paru Jožefu in Tereziji Kožar, železniška čuvarja \ Dobravici. Zločinca še niso našli. do nedelje Zdraieaa opozicija, ki je Sla na volitve na listi g. Mačka, je izdala dve resoluciji, v kateri zavzema svoje stališče do zadnjih volitev, do režima in do ureditve Jugoslavije. Resoluciji je »Slovenec« objavil v Stev. dne 16 januarja 1935. V Jugoslaviji se mudi pruski ministrski predsednik G ii r i n g in je bil po enem tednu bivanja •" Dubrovniku slovesno »prejet v Belgradu, kjer je obiskal vse važne činitelje v prestolici. Če se hočete res posladkati, se ne smete zadovoljiti z vsako čokolado. Zahtevajte izrecno Maslito, ki »e vsled svoje dobrote in finoče kar sama topi v ustih. Njen žlahtni okus in fina aroma Vas vsega prevzame. Obilica kakaovega masla, ki je .v nji, ji daje pečat svojevrstnega in nezgrešljivega okusa, Maalita ima pa tudi vsled obile množine vitaminov ter okrepčujočega teobromina veliko vrednost kot izborno hranivo. MIRIM KRA L JI CA ČOKOLAD E Jugoslavija - Romunija 9:7 Zagreb, 8. junija, b. Tukaj se je vršila mednarodna tekma v namiznem tenisu med zastopniki Romunije in našimi prvaki. Romuni so poslali homogeno moštvo svojih najboljših igralcev, ki so vsi iz Cluya. Tehnično so pokazali dovršeno igro. Igrajo skrajno mirno in previdno ter znajo nasprotniku prizadejati veliko presenečenj. Najboljša sta bila Vladone, ki je vodja ekipe, ih Marin. Odnesla sta vsak po tri zmage. Nudila sta jugoslov. Eksnerju močan odpor. Druga dva zastopnika sta bila Panet in simpatični mladi Pop. Pop se je izkazal proti Eksnerju kot najmočnejši. To je bila najlepša igra vsega tekmovanja. Našo državo so zastopali prvak Eksner, ki je zmagal v vseh štirih srečanjih. Ostali trije so Slovenci: Weissbacher in žiža od Ilirije "in Horvat Od HernieSa. Weissbacher in Hrovat sta pokazala, da sta tehnično: na višini. Manjka Jima' pregledna igra. VVeissbacherju sta se šele poteni, ko je začel nasprotnika siliti v igro dolgih pasov, ki so njegova posebnost, posrečili dve zaporedni zmagi. Horvat je igral brez smisla, večinoma se je branil, zmagal je samo proti Popu. Nasprotno je .žiža igral zelo pametno. Manjkata mu ■tohnična popolnost in rutina. Posamezni rezultati so tile: "■ ■■..i Weissbaclier :. Vladone 14 : 21, 11 : 21, W- s -Marin,y 17 s 31, U :21, W. : Panet 10:-21; 34-*12, 21 :19, W. : Pop 10 : 21, 21 : 9, 21 :19. Eksner : Panet 21 :19, 21 :19; E. : Pop 21 proti 13, 17:21, 21:17; E. : Vladone 21:17, 14 : 21, ,21 : 16; E. : Marin 21 :17, 24 : 22. Horvat : Pop 21 :16, 21 :15; H. : Panet 19 proti 21, 21:18, 14:21; H. : Vladone 19:21, 15:21; H. : Marin 13:21, 14:21. žiža : Vladone 19:21, 15:21; Ž. : Marin 10:21, 21:19, 9:21; Ž. : Pop 17:21, 19:21: Ž. : Panet 21 : 9, 18 : 21, 16 : 21. Iz neznanega razloga ni nastopil zagrebški igralec Maksimovič, ki se bo zaradi tega zagovarjal. Romuni so z vso prireditvijo zelo zadovoljni. Jutri se vračajo. Obleke za botre in birmance nudimo po najnižjih cenah Drago Schwab LJUBLJANA, Aleksandrova cesta Češkoslovašho-sovjetsko prijateljstvo Beneš v Moskvi Moskva, 8. jun. c. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je danes dopoldne prišel v Moskvo. Pred prihodom vlajka se je na peronu postaje postavila častna četa vojske z vojaško godbo na čeki. Kmalu nato je prišel na kolodvor ljudski komisar za zunanje zadeve Maksim Litvinov s svojo soprogo. Na kolodvor sta prišla tudi načelnika sovjetskega industrijskega komisarijata Kiistinsk.i m Stern. Vse priprave na kolodvoru je vodil načelnik sovjetskega protokola Parkov, vojaški del sprejema pa je vodil vojaški guverner Moskve. Zelo veliko pozornost pri inozemskih časnikarjih jc vzbudilo dejstvo, da je tokrat prvič prišel k diplomatskemu sprejemu na kolodvor vodja sovjetskega instituta za ruske manjšine v inozemstvu, ki je bili šele nedavno osnovan. Poleg teh so prišli na kolodvor še francoski veleposlanik Alphand, romunski poslanik in mnogi inozemski in domači časnikarji. Vlak z Beneš em je prispel na moskovski kolodvor ob 11.35. -Ko je Beneš izstopil iz voza, je stopil puredenj poveljnik častne čete in mu rapor-tiral. Nato je pristopil k Beneišu Maksim Litvinov, ee z njim prisrčno pozdravil, gospe Bcnešcvi pa je izročil krasen šopek cvetja. Obenem z Benešem eo pri@li glavni tajnik zun. ministrstva v Pragi Ku- čera in pa Benešev osebni tajnik Glavaček. Češkoslovaški poslanik v Moskvi se je svojemu ministru odpeljal nasproti do meje. Po obojestranskem predstavljanju se je Beneš v spremstvu Litvinova podal pred postajo, kjer se je zbralo zelo mnogo ljudi, ki so Bemeša navdušeno pozdravljali. Pre-denj so postavili mikrofon in dr. Beneš je moral skozenj izreči nekaj besed v pozdrav sovjetski Rusiji: »Sovjeti in češkoslovaška republika delata za mir med narodi. To je naš skupni cilj in to je tudi politika obeh držav. Jaz sem ponosen na to, da lahko sodelujem z vami za boljšo bodočnost evropskega miru in splošne mednarodne politike.« S kolodvora se je dr. Beneš odpeljal v isto palačo, v kateri je za časa svojega obiska v Moskvi stanoval že Laval. Kmatlu v prvih popoldanskih urah se je pripeljal k Benešu Litvin-ov in sta imela oba državnika prvi daljši sestanek, o katerem pravijo, da je bil predvsem posvečen gospodarski strani razgovorov med Prago in Moskvo. Zvečer priredi Litvinov v zunanjem ministrstvu na čast Benešu veliko slavnostno večerjo, kateri bo sledil sprejem in ples, ki po sijaju ne bosta čisto nič zaostajala za ornim, ki je nedavno tako očaral Lavala in njegove pariške tovariše. ,Francija ne bo več vodila Evrope( pravi Goringovo glasHo „Essener Nationalzeitung" Berlin, 8. jun. Se. »Essener Nationalzeitung«, ki je glasilo pruskega ministrskega predsednika ("ioringa. objavlja uvodni članek, ki je vzbudil v inozemskih diplomatskih krogih veliko senzacijo. Goringov list piše med drugim sledeče: »Francija jc zadosti dolgo igrala prvo violino v Kvropi, predolgo, da bi navadila evrovske narode. da morajo čakati, dokler si francoski državniki zopet ne domislijo, da morajo od svojih notranjih prepirov obrniti svojo pozornost zopet njihovi usodi. Ta čudna lahkota, s katero si je Francija osvojila vodstvo evropskih narodov in potem takoj svoje lastne interese postavila pred interese drugih, je nstrarila najprej tiho. potem pa vedno bolj glasno opozicijo tudi v tistih driavah, ki so vedno sledile francoski politiki. Vedno holj se slišijo protestih da bi res še vsaka notranja francoska kriza, vsak notranji medsebojni prepir francoskih politikov, smel prekinjevati zdrav razvoj evropskih narodov, čc bi tudi bili zavezniki Francije. Morda bo treba še malo čakati, toda ne več dolgo in bodo tndi najbolj potrpetljivi evropski politiki, ki so do zadnjega driali s Francijo, spoznali, da sedanja Francija v sedanji obliki ne more več imeti pravice do evropskega vodstva.« K temu članku ni treba pristavljati nobenega komentarja. Goring domov Belgrad, 8. jun. AA- Dane« ob 10 dopoldne se je predsednik pruske vlade fn nemfflri letalski minister Herman Goriag odpeljal • svojo gospo in spremstvom v letalih. Pri njegovem odhodn so bili navzočni polkovnik Ivan Božič, adjutant Nj. Vel. kralja, pomočnik zunanjega ministra Momčilo Jurišič, šef protokola g. Ilija Novakovič v imenu zunanjega ministrstva, in polkovnik Bora Mirko-vič, poveljnik letalske brigade, ▼ imenu ministra za vojsko in mornarico. izjava o Jugoslaviji Pred odhodom ie naše države je dal za javnost tole izjavo o vtisih na svojih počitnicah v Dalmaciji: Za svojega bivanja v Dubrovniku in na potovanju po dalmatinski obali in na Cetinjn mi je prebivalstvo pri vsaki priliki izkazovalo najiskre-nejše simpatije. Ni jih izkazovalo samo meni in mojemu spremstvu, temveč v prvi vrsti Nemčiji in njenemu velikemu roditelju. Zahvalim se pri toj priliki vsemu prebivalstvu Dubrovnika in okolice iskreno za vse dokaze simpatij in za gostoljubnost, ki mi jo je izkazalo. Meni in mojemu spremstvu bodo ti dnevi ostali zmeraj v najlepšem spornimi. Nabral sem si nepozabne vtise o jugoslovanskem narodu in jugoslovanski driavi. Povsod som lahko ugotovil, da vlada med našima drema hrabrima in vrlima narodoma prisrčno prijateljsko razmerje. Za moje nemške rojake bo v bodočo pravo veselje, da bodo mogli potovati v državo, kjer prihajajo do izraza najbolj neprikrite simpa-tiije za novo Nemčijo. Poln hvaležnosti se poslavljam od te velike države in izrekam najlepše že-i i}« sa "bodočnost Jugoslavija. Iz notranje politike Narodna skupščina Belgrad, 8. jun. in. Verifikacijskd odbor, kj je danes v prostorih narodne skupščine nadaljeval svoje delo, je dosedaj verificiral mandate poslancev. Obravnavane so bile dravska, primorska, zetska, vr-baska, inoravska, drinska in donavska banovina. Verificirani so bili vsi mandati, razen enega v donavski banovini v okraju vračarskem, kjer je bil izvoljen Vukičevič. Odbor je popoldne svoje delo zopet nadaljeval ter je prišlo na vrsto verificiranje mandatov iz vardarske in savske banovine. V trenutku, ko to poročamo, delo še ni končano, verjetno pa je, da ga bo verifikacijski odbor še nocoj zaključil. Radi tega je pričakovati, da bo predsednik ve® rifikacijskega odbora Dragiša Cvetkovič, ki je tudi začasni predsednik na rodile skupščine, sklical ple-num narodne skupščine za torek ali sredo ter bo predložil v pretres poročilo verifikacijskega odbora. • Pravo lice »Politike«. V zadevi nemoralnega filma »Živele žene« je »Politika« v svojem dopisu iz Ljubljane zavzela isto stališče kakor »Jutro«. List indirektno zasmehuje nastop katoličanov. Tako na pr. piše, da so verniki najprej molili, da bi se mladina, ki je že gledala film, ne pohujšala, a na drugi strami so takoj iz cerkve tekli gledat film. — Poročamo o tem pisanju »Politike« samo zato, da bo naša javnost poučena, v kakšnih vodah plava ta list. — »Istina«, list za katoliško prosveto in socialno pravdo, ki se tiska na Sušaku, odobrava nastop »Slovenca« proli nemoralnemu filmu »Živele žene«. List dodaja svoj komentar, v katerem pravi, da bi morali katoličani vselej odločno nastopati in bojkotirati vse, kar je nemoralnega in n^catoliškega. Kdo je za »Glasom naroda«? V petek je bil v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani izredni občni zbor zadruge »Narodna prosveta«, ki izdaja »Glas naroda«. Predsedoval je poslovodeči podnačelnik Ivan Deržič, železniški uradnik v Ljubljani. Občnemu zboru je prisostvoval tudi minister za socialno politiko dr. Marušič. Izbrano je bilo novo načelstvo, j v katerem so: Josip J. Kavčič, trgovec v Ljubljani, kot načelnik; Ivan Deržič, načelnik direkcije železnic v Ljubljani, kot podnačelnik; dr. Srečko Goljar, odvetnik v Ljubljani, kot tajnik; Karel Urbančič, poštni uradnik v p. v Ljubljani, kot blagajnik; odborniki so: Tine janhar, kmet v Žeiah pri Medvodah, Danilo Saplja, ravnatelj v Ljubljani, inž. Josip Zupančič, narodni poslanec v Ljubljani, dr. Josip Režek, narodni poslanec v Novem mestu, dr. Ivo Rosina, odvetnik v Mariboru, Evgen Lovšin, ravnatelj v Ljubljani, Franjo Vltavsky, zasebni uradnik v Celju. V nadzorstvu so: Ivan Grad, župan iz Be-ričevega pri Ljubljani, Ivan Pucelj, senator iz Velikih Lašč, Jernej Stante, odvefmik v Celju, Ernest i Krulej, banski svetnik v Sevnici, dr. Milan Perko, 1 zobozdravnik v Mostah pri Ljubljani, dr. Fran Klar, zdravnik v Dolnji Lendavi, in dr. Švigelj Anton st., odvetnik v Ljubljani. * Ciganom prodajajo otroke Niš, 8. jun. m. Tukajšnja policija je v zadnjem trenolku preprečila prodajo dveh otrok ciganom. Svoja otroka je hotela prodati ciganom, ki se v velikem številu klatijo tod okoli, neka kmetica iz sela Ostrovice. Za dveletnega otroka so kmetici ponujali 100 Din, za drugega, par mesecev starejšega, pa staro ponošeno obleko. Kmetica je bila aretirana, Na policiji je izjavila, da je otroka hotela prodati radi velike revščine. Novi avstrijski poslanik Belgrad, 8. jun. m. Dne 17. junija bo prispel semkaj novoimenovani avstrijski poslanik na našem dvoru Heinrich Schmidt. Novi avstrijski poslanik ima za seboj dolgo politično karijero. Od leta 1917 do 1922 je služboval v kabinetu dunajskega zunanjega ministrstva, nato ga je avstrijska vlada poslala kot svetnika na avstrijsko poslaništvo v Pariz Na tem mestu je prebil 11 let. Zadnji dve leti je zavzel položaj avstrijskega poslanika v Bernu, odkoder prihaja sedaj v istem svojstv-u v Belgrad. Nova papeževa okrožnica o reformi papeških volitev Dunaj, 8. jun, TG. »Neue Freie Presse« javlja iz Vatikana vest, ki bo vzbudila svetovno pozornost, ako jo resnična. Dopisnik dunajskega lista je namreč izvedel, da pripravlja sv. oče okrožnico, s katero hoče omogočiti katoličanom vzhodnega obreda, da se udeležijo volitev papeža. Poleg kardinalov bodo po tej reformi poklicani v konklave tudi patrijarhi s svojo lastno jurisdikcijo in sicer, patrijarh Antijohije, s sedežem v Bejrutu, patrijarh Maronitov s sedežem na Libanonu, patrijarh Mel-kitov s sedežem v Damasku, kaldejski patrijarh s sedežem v Mossulu, armenski patrijarh in koptski patrijarh s sedežem v Aleksandriji. Sv. oče raz-mišljuje tudi o obnovitvi stare navade, ki pa je izginila, namreč, da se pritegnejo v konklave tudi metropolitanski nadškofje. (Vest priobčujemo z vsemi pridržki, dokler ne pride uradno potrdilo ali zanikanje iz vatikanskih uradnih krogov. — Op. uredn.) Volitve v Grčiji Atene, 8. jun. AA. Jutri se vrše na Grškem volitve v poslansko zbornico. To so šeste grške volitve od leta 1926 (1926, 1928, 1929, 1930, 1932, 1933 in 1935). Volitve 5. marca 1933 so se vršile v zinamenju tekmovanja med dvema velikima koalicijama: med zedinjeno opozicijo, sestavljeno iz Caldarisov« ljudske stranke, in Kondilisovimi nacionalnimi radikali, Metaxovimi svobodorroiseilci in poljedelsko skupino, ter po drugi strani nacionalno koalicijo, v kateri so se »brale vse venizelistič-ne frakcije (Venizelovi liberalci, Kafanlarisovi na-prednjaki, Papanastasiovi agrarni radikali, Milo-novi poljedelci in Mihalakopulovi konservativni republikanci). Razen teh dveh koalicij so šle na volitve še tri manjše stranke, tako da jih jc vsega skupaj nastopilo 12. Pri teh volitvah je glasovalo 1,146.933 volivcev za 825 kandidatov, od katerih jih je prišlo v parlament 248. Glasovali so takole: Caldarisova ljudska stranka je dobila 434.530, Kondilisovi nacionalni radikali 46.792, Mctaxovi svobodomiselci 20.758, poljedelci 20.200, skupaj zedinjena opozicija 527.200. Venizelovi liberali so dobili 379.968, Kafandarisovi naprednjaki 77.254, agrarna stranka Papanastasia 47.460, Milomovi poljedelci 14.300, konservativni republikanci Mihalakoptrla 9.672, skupaj nacionalna koalicija 528.656. Zedinjena opozicija je dobila 136 poslancev, med njimi Caldarisova ljudska stranka 118, nacionalna opozicija pa 110 poslancev, med njimi Ve-zelovi liberali 80. Dunajska vremnska napoved: Za btnkošti se napoveduje v južnih Alpah jasno in toplo vreme. Možne so ponekod samo krafšc krajevne nevihte. Z Brezij v Ljubljano hiti Marij« Pomagaj z Brerij! Kol Uro misli k Tebi, koliko vzdihov vre iz src, koliko molitev goni iz duš. Tvoj oltar! Od vsepovsod hilimo k Tebi in Te pozdravljamo in Ti imaš tako mile oči, tako blirai Jezusa si, v rokah ga pestuješ. Tvoja krona je zlata — podoba Tvojega materinskega srca. , . , Marija Pomagaj z Brezij! Kaj smo nu brez Tebe? Kam bi hodili gret svoja srca, kam naj romamo v svetih dneh, komu naj nosimo bridkosti svojih duš, komu naj pojemo pobožne pesmi, komu naj se glase naši zvonovi v tihih jutrih.in toplih večerih, če ne Tebi, Marija? Marija Pomagaj z Brezij! Kdaj bi se našim materam usahnile molitve, če bi kleče ne romale okrog Tvojega oltarja, če bi jim Ti ne stegovala dobrotne roke in jih obsipala z blagoslovom, da ga nosijo v naše domove k< ' " " ' panje. Marija, najde pomoči? :ot čebele med v svoje arija, kje naj brez Tebe slovenska mati Ti si vsa naša. In mi smo vsi Tvoji. V nedeljah romamo k Tebi trudni, izmučeni, a se veseli vračamo, ker smo videli Tvoj lepi obraz in smo klečali pred Tabo. In kadar se vrnemo, je v naših domovih svetlo in toplo, pred sabo vidimo Tvojo sliko ta vemo, da si povsod z nami ifl da Ti čuješ, ko spimo. Tako si naša, da ne moremo brez Tebe v Ljubljano k prazniku Tvojega Sina. Z nami boš šla, Marija Pomagaj z Brezi). Stopila boš s svojega oltarja, na svojih rokah Te bomo nesli, molitve bodo S Tabo šle ta naše pesmi, Tvoje litanije bomo zapela. Saj si naša in Tvoji sano, ki bomo šli s Teboj v Ljubljano. Nekoč si sama, tiha m ponižna hodila k praznikom v Jeruzalem, zdaj greš v procesiji ta z vso družino v Ljubljano k prazniku svojega Sina. Gorenjski vrhovi se bodo zamaknili v svet moft in s svojim veličastvom Te bo pozdavilo solnce nad njimi. Zapeli bodo zvonovi, najprej Tvoji, potem vsi po vrsti, oni med polji, oni v vaseh ta po gričkih, ki dan na dan oznanjajo Tvojo slava Zašutnel bo veter v drevju in rože med travo bodo dobile novo obleko, povsod bo sijalo solnce. Po naših poljih boš šla ta bandera Tu bodo karala pot, klasje bo valovilo in se Ti klanjajo v pozdrav. Takrat stegni svojo roko, Marija, v nasa polja se ozri, če ga boš samo pogledala z dobrimi očmi. bo blagoslovljeno ta Idasje bo zanihalo od teže zrn. Vseskozi do Ljubljane diše naša polja, vež, lepa so, med zrnjem so naše znojne kaplje padale vanj. Ne pozabi, Marija, ne pozabi polja m ne pozabi našega znoja? ........ Vse gremo s Teboj! Mi Tvoji najbližji iz Brezij Iz Leš Iz Mošenj. Vsi od Radovljice. In mi se više gori v dolini. Z Otoč, z Dobrave in mi iz ovsiške fare. Iz daljnih vasi pod Jelovico, Stolom in Dobrčo, vsi bomo stopili v cerkev in Te povabili, da greš z nami v Ljubljano k prazniku Tvojega Sina. Brez Tebe ne moremo, pridi, Marija, m pojdimo! Glej nas kovače iz Krope in Kamne gorice, 8e prej smo prišli kakor drugi. Pustili smo ognje ln kladiva, da gremo s Teboj. Stoletja že kujemo trdo železo, sitoletja umiramo, pa smo vsak dan bolj mladi. Pni nas imamo vegence, domove in Tvojo kapelico. Trde so naše roke, pa naj se vendar dotikajo Tvoje podobe, saj nas poznaš, kovače, in z nami si dobra, domača. . Lončarji iz Ljubnega. Za hribom smo, tricetrt ure do Tebe hodimo, pa tudi doma Te častimo. Glej, mimo našega znamenja greš, Marija udarjena, pa ne potočiš solze, saj nas vidiš, lončarje, vse okrog Tebe zbrane, za hribom sino in nas ne vidiš z Brezij, imaš nas pa rada lončarje. Marija Pomagaj, glej, to smo mi iz Tržiča — čevljarji, tesarji in vsakovrstni delavci tam pod gorami, kmetje od Pobrezij do Kriške gore, vsi Tvoji, vsi s pesmijo in z molitvijo. Ozri se, Marija še v našo stran, zaupamo vate, v gručah na težkih vozovih se k Tebi vozimo, poznaš nas z Brezij, saj smo mi, za hip se na našo stran ozri! Na vsakem griču križ stoji. Postavili smo jih sto in sto v spomin na veliki praznik Tvojega Sina, na veliki praznik slovenskih src. Ko greš mimo njih, poglej nas, kako molimo križev pot v procesijah z griča na grič. Križi naj bodo tudi. spomin Tvojega romanja v ljubljansko stran, Tvojega romanja v slovenski svet. Pod križem si žalostna stala, glej tudi mi stojimo v senci stoterih križev, a nam solze ne teko, ker si Ti z nami, Marija Pomagaj 1 Cnj daljne zvonove z Jamnika, s Svetega Mohorja in s Svetega Jošta, v Podbrezjah na Taboru šc vedno zvoni. Z zapadne strani pojo in z njimi Tvoji hribovci prepevajo, trda je njih beseda a psi nas. Orjemo, sejemo, žanjemo, kotnemo, hi molimo, cerkvice smo nasadih po gričkih, še v poljih stoje, majhne so kakor kapelice in kadar povsod zvoni, je sredi polja kakor v Tvoji cerkvi med mašo, ko nekdo tiho na orgle igra. Tu ostani, Marija, prosi dežja, če solnce preknito žge, kliči iz zemlje sadove in varuj naše domove pred ognjem! Pozdravljamo Te rabati kmetje od Kranja do Loke, do Šmarne gore in čez do Storžiča, ostani pri nas! Mimo šmarne gore gre Tvoja procesija. Gora je vsa v veselju, da Te more pozdraviti, mnogo jih je že romalo mimo nje, mnogo jih je že sprejela in odposlala, a Ti greš zdaj prvič kot najvišji gosi. Glej, šmarna gora slovesno molči, kot bi Te t molkom hotela slaviti, le zvon bi Ti rad prav od blizu zapel in hodil pred Tabo do bele Ljubljane. Solnce se tiho nagiba tam za Katarino in za Grmado, v zadnjih žarkih Tvoja krona gori. Glej, v procesijah hitimo naproti po cestah hi jskih potih, po ozkih stezah med žitom. Od iške do Rožnika, tja do Šent Vida smo vsi po vrsti, vsi Te čakamo hrepeneče in želni in ko si še daleč, že čutimo Tvojo bližino. S Tvojim Sinom Te čakamo vsi, Id nismo s Teboj prihiteli z Gorenjske. Od Kamniških gora smo, z Dolenjske m Notranjske, štajerske in Prekmurja, pa še Belo kranjci in bratje z daljnega juga. Še mi smo: Iz daljne Amerike, Francije, Nemčije Tvoji sloven-sinovi, tudi pri nas je še znano Tvoje ime. Glej, kakor mravljišče smo in večerno solnce jasni nam obraze. Zdaj si vsa naša in vsi, kar nas vidiš, smo Tvoji. Marija Pomagaj z Brezij! Ali sc ie čudež zgodil, da si Ti prišla k nam? Kakor oa smo nekje tavali izgnanci, brezdomci in zdaj smo se vrnili v skupni dom. In Ti se smehljaš v sreči, da moreš biti med nami. Zapojmo zdaj vsi skupaj hvalnice Tvojemu Sinu! Ti si nas pesmi učila, ko smo bili še cisto majhni, lepe so ta rada jih poslušaš, Marija, zapojmo! Na oltarju smo Ti pripravili tron, bodi zdaj z nami, ko obhajamo praznik Tvojega Sina, vedno boš z nami. Ponoči bomo v svitu plamtečih sveč šepetali s Teboj, podnevi boš gledala svojo družino in nas izročila Sinu. Ti boš prestrezala naše prošnje, z nami boš pela in naš glas bo segel v nebo. Glej, naše oči so se zazrle v Tvojo krono in ne moremp Te več zgubiti izpred oči. Vžigaš srca ta naše pesmi ne potihnejo, z dobrotnimi očmi nas gledaš in nismo si tujci, ne s Tabo ne sami s seboj. Marija, zdaj smo si čudovito blizu, zdaj smo si kakor na Brezjah, kadar padamo na kolena in se vrstimo okrog Tvojega oltarja. Naučila si nas pesmi in jih pojemo, narekovala si molitve in z njimi kličemo k Tebi. Nekje odmevajo litanije. Čudovite lepe in vsakdanje kakor pri Šmarnicah. Sto novih imen si dobila, tisoče prošenj vdano fioslušaš, a še nismo vseh melodij izpeli. Vse Ti prinesemo, darove in prošnje, vsakdanje novice, vse poslušaš in se ne naveličaš. Tam govore o slovenskem človeku, trpi, trpi brez upora; govore o sinovih, ki mro nam v tujini; govore Ti o grenkem kruhu, o delu, zaslužku, o toči in slani, povodnji in letini, o svojih molitvah in kletvah o naših skrbeh in veselju, oh, taki smo, Marija, poznaš nas in nam ne zameri, HokŠn& munadrn^da VascMim itu(taji / »Seveda, to $1 gotovo niste mislili, ker veste da imam danes veliko pranje perila. Poprej sem na takdan pa tudi komaj mogla iti z doma." „Ah tako — Vi imate zdaj pomoč?" „ln še kako vestno. Sicer pa, tu stoji na prodajalni mizi, dobro in zvesto Schiditovo terpentinovo milo. Ono tako olajša pranje perila, da Vam ne morem povedati. Poleg tega postane perilo tako belo in čisto ter dobi prijeten duh po mladem smrekovem gozdu." „Veste kaj? To milo bom odslej tudi jaz uporabljala!'* SCHICHTOVO TERPENTINOVO MILO ... in za namakanje Ženska hvala kom k Tebi romaio in najdalje pri Tebi kleče. In mi, kranjski sejinarji, mešetatji, kramarji, branjevke, živinski gonjači, meščani in delavci v naših tovarnah, vsi Te že čakamo. Trudni smo vedno in zmučeni, zdaj si pa Ti pri nas, čutimo nove moči in svežo kri. Nismo samo barantači, naša beseda je mehka in lepo zveni, postoj za trenotek, naj Te gledamo v oči, mila Mati. Blesk Tvoje krone na naših obrazih žari. Mariia Pomagaj, čez Sorško polje hiti?, zdaj imaš vse pred sabo in daleč je obzorje, vidiš, tako je duhovnih dobrot, vere v Tvojega Sina, upanje v sveta nebesa, ljubezni za vse in povsod! Ljubiti le Ti znaš, jx>kaži nam žarek, pokaži nam ogenj ljubezni: Oh. Marija, kako smo samo ljudje — kakor bi znamenj hoteli od Tebe... Znamenj, čudežev. Ne. Verujemo. Ljudje smo, pa daj, da bomo vsaj res ljudje! Tvoja družina. In Ti si med nami. Slovenska družina. In Ti si med njo. Praznik Tvojega Sina slavimo in Ti si pri nas in pri Njem. To nam je Tvoje znamenje in nam je dovolj. Ko Te spremljamo na Tvoje Brezje nazaj, so nam duše čudovito ____ _____, _____r______ ____ __ _________, . razgrete "in vse svetlejši je dan, vse slajši je čas. |»eveč ?mo ljudje! Ljudje smo in same človeške no- | Znova in znova pojemo pesmi, ki si nas jih učila, vice Ti pravimo. Marija, odpusti, če gledamo Tebe j ko smo bili še čisto majhni. Mariia Pomagaj z in nase zraven mislimo vse preveč! Danes nam daj Brezij, ostani nam Mati — Joža Vovk. Slovesna pot Marije Pomagaj na evharistični kongres Dne 28. junija se vrši slovesen prenos milostne podobe Matere božje z Brezij v Ljubljano. Naša Ljuba Gospa vedne pomoči z Brezij je pokroviteljica evharističnega kongresa v Ljubljani. Ker se milostne podobe le redko prenašajo v drug kraj, bo ta pot milostne podobe v resnici nekaj izrednega in zgodovinskega. Na Brezjah bo pred pričami milostna podoba dejana v poseben, bogato izdelan okvir in zapečatena, in s spremnim pismom oddana redovnikoma, ki jo spremljata v Ljubljano. Pot milostne podobe z Brezij v Ljubljano bo sledeča: Odhod z Brezij dne 28. junija ob 11 dopoldne. Sprevod s podobo se ustavi v sledečih župnijah in duhovnijah: Naklo, Kranj, Predoslje, Šenčur, Cerklje, Komenda, Mengeš, Trzin, Črnuče, Ježica, Sv. Krištof, Ljubljanska stolnica. Točen čas prihoda 6e priobči, vendar si lahko prihod na podlagi teh podatkov po posameznih krajih že sami izračunate. Pred ljubljansko stolnico sprejme milostno podobo stolna duhovščina, ki prevzame tudi spremno pismo in pregleda pečate. Nato bodo podobo slovesno prenesli v stolnico. Sprejemi v posameznih župnijah bodo kar moč kratki: Najprvo naj zbrano ljudstvo z duhovščino na čelu zapoje kitico Marijine pesmi, zatem se moli ali desetka rožnega venca ali molitev »Pod Tvoje varstvo pribežimo, o sveta Božja Porodnica«, končno pa naj spet vsi zapojo kitico Marijine pesmi, nakar sledi odhod. Milostna podoba sama bo na posebnem podstavku in v okviru na avtomobilu, ki bo drapiran v obliki karose, pokrite s sinjo svilo. Spremstvo tvorijo osebni avtomobili, ki bodo imeli okna okrašena z Marijinim monogramom. Pri podobi sami bosta kot variha dva redovnika iz frančiškanskega reda in štirje otroci. Odlične katoliške družine, ki imajo dostojne osebne avtomobile, ali bi bile pripravljene prevzeti stroške takega spremstva, vljudno vabimo, da se javijo v župnijski pisarni pri Marijinem Oznanjenju v Ljubljani, Marijin trg, ali pa v Glavni kongresni pisarni na Miklošičevi cesti 7. Pot bo radi vmesnih sprejemov trajala blizu pet ur. V Ljubljani bo nato milostna podoba ostala Cez noč v stolnici, na praznik sv. Petra in Pavla zjutraj pa jo ljubljanska šolska mladina v svečanem sprevodu prenese na Stadion. Na Stadionu ostane podoba do nedelje zvečer, ko zopet prepeljejo podobo v svetišče na Brezjah po sledeči poti: Stadion—Št. Vid nad Ljubljano— Preska—Škofja Loka—Šmartin pri Kranju—Brezje. Pri znamenju na križišču se razvije sprevod z gorečimi svečami. Tudi pri povratku velja za vmesne sprejeme isto navodilo kot pri poti v Ljubljano. Na poti bo podoba ostala ves čas na avtomobilu in bo na posameznih postajah samo na eni strani vidna. Glede tega bomo potrebno še objavili. Prepričani smo, da bo mimohod Mar. Pomagaj skozi slovensko deželo pravo zmagoslavje in da bomo zlasti prosili odpuščanja za neštete kletvine proti Materi božji. Prosimo vse župnije, da se za mimohod kar moč lepo okrasijo. pripeljete vse razen onega, kar je prihranjeno za zadnje dni, da ne zvene. Dovažajte po Dunajski cesti skozi glavni vhod na Stadion. Če kje niste dobili dovolj izkaznic za mitnico, prosimo, da sporočite. Zopet prosimo: prispevajte čim več ma-terijala! Dekanijski odbori — na plan! Že pred časom smo opozorili na to, da bodo posamezne dckanijc tvorile v glavni kongresni procesiji zaključene skupine. Da bi te skupine ne bile preenolične in da bi čim bolje označevale stanovski, kulturni in verski značaj svoje dekanije, jc nujno potrebno, da se povsod osnujejo dekanijski odbori, ki bodo izvedli podrobno organizacijo dekanijske skupine. Doslej sc je odzvalo le malo dekanij. Javite dekanijske odbore ali vsaj enega izmed odločilnih gospodov tudi Glav. prip. odboru, da se bodo v Ljubljani vedeli na koga obračati. Mladina prenese milostno podobo Marije Pomagaj na Stadion Marija bo pač najbolj vesela tisočev mladine, ki jo bo na evharističnem kongresu obkrožala. — Ze v zgodnjih jutranjih urah na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. junija bo okoli 20.000 parov mladih oči zrlo proti Ljubljani, kjer bo na Stadionu mladina govorila svojo prisrčno besedo ljubezni božjemu Sinu. Točno ob 7 zjutraj bodo maturanti ljubljanskih srednjih šol dvignili milostno podobo v stolnici na posebne nosilnice ter jo ponesli preko Stritarjeve ulice, Marijinega trga, Miklošičeve c., Masarykove ceste po Tyrševi cesti na Stadion. Na čelu sprevoda bodo nosili prapore vseh ljubljanskih mladinskih verskih organizacij, okoli vsakega prapora pa bo zastopstvo 11 članov (članic) dotične organizacije. Praporom bodo sledile učenke ljubljanskih osnovnih šol in dijakinje. Za milostno podobo pa bodo stopali očenci ljubljanskih osnovnih Sol in dijaki. V sprevodu bodo posamezne skupine označevali vsi šolski prapori iz Ljubljane. V sprevodu bodo ovirale godbe, predvsem pa bo mladina s pobožno pesmijo spremljala podobo svoje nebeške Matere. Mladina ljubljanskih šol, ki bo korakala pred mBostno podobo, se bo zbirala na Vodnikovem trgu. Oni, ki bodo korakali za podobo, bodo tvorili špalir do Masarykovc ceste. Mladina izven-Kubljanskih Sol bo takoj po prihodu v Liubliano razvrščena sprevod. tako, da bo mogla videti svečani Vse godbe nujno prosimo, da posvetijo vso pozornost danes med 11. in 12. uro oddaji ljubljanske radiofonske jx>staje. Godba ljubljanske »Sloge« bo namreč v tem času odigrala vse one komade, ki jih naj godbe igrajo ob svečanostih evharističnega kongresa. Med posameznimi točkami bodo kratka propagandna predavanja v raznih jezikih. Župnijski prip. odbori naj povabijo vernikei da prisostvujejo programu radio-oddaj danes na binkoštno nedeljo med U. in 12. uro, v nedeljo 16. junija v istem času; v četrtek- 20. junija ob 8 zvečer in v nedeljo 23. junija med 8. in 9. uro zjutraj. V ta namen postavite zvočnike v dvoranah ali kje zunaj na primernem prostoru. Reditelji! Dne 16. junija se bo vršil važen sestanek za vse prijavljene reditelje. Podrobna navodila glede sestanka smo sporočili v okrožnicah na vse kraje, ki pridejo v poštev. Reditelji naj si nabavijo čimprej kongresne knjižice in naj njih vsebino temeljito predelajo na svojih sestankih, Župnim uradom okrog Ljubljane! Posamezne župnije so začele dovažati mlaje in drugi materijah. Nujno pa prosimo, da do 15, (unija zaneslttvo 20.000 v 2 mesecih! To je resnica Začetkom aprila t. pojavila se je eikorija in danes, po 2 mesecih, jo je preizkusilo že nad 20.000 ljudi v Jugoslaviji in jo z navdušenjem sprejelo. Florida eikorija daje beli kavi izvanredno prijeten okus, brez kisline in lepo, naravno barvo. Cikorija je zelo hranljiva in poleg tega lahko prebavljiva. Gospodinje, ne zaostanite za drugimi! Takoj preizkusite tudi Vi Florida cikorijo! Vaši možje, Vaši otroci bodo veseli, a Vi prijetno iznenadeni! Florida cikorija se dobi v vseh boljših kolonijalnih trgovinah. Prenočevanje na kongresu. Opozarjamo vse one, ki sc nameravajo udeležiti evharističnega kongresa in prenočevati v Ljubljani, da kongresni stanovanjski odsek ne more imeti v rezervi prenočišč za one, ki sc glede prenočišča niso pravočasno prijavili. Stanovanjski odsek bo s 15. jun. razposlal vsem prijavljencem stanovanjske nakaznice. Pozneje nakaznic ni mogoče več razpošiljati. — Brez stanovanjske nakaznice noben kongresni udeleženec ne bo imel dostopa v prenočišče. — Vsak kongresni udeleženec bo prenočišče plačal stanodajalcu, pri katerem bo prenočeval, Le oni, ki bodo spali na skupnih prenočiščih, plačajo enkrat za vse tri dni kongresa po B Din v naprej. Udeležencem iz lavantinske škofije, naj veljajo sledeča pojasnila: 1. Vsakdo, ki se vozi s posebnimi vlaki, se mora tja in nazaj voziti z njimi. Če bi kdo vstopil v drugi vlak, bi moral že enkrat plačati voznino in to višjo. Pri posebnem vlaku imate ugodnost, da je vožnja cenejša, da dobite v vlaku zanesljivo svoj prostor, da ste lahko v Ljubljani do kraja kongresnih prireditev, pa vendar pridete domov preje kot drugi. Zato se po možnosti vsi vozite s posebnimi vlaki. Vozni red posebnih vlakov smo že ponovno objavili. Zglasite se lakoj v domačem župnišču. 2. Kdor se ne more voziti s posebnimi vlaki, naj se vozi z rednimi vlaki. Mora sc pa vseeno prijaviti z željo, da se bo peljal z rednim vlakom. To je potrebno, da bo lahko železniška uprava poskrbela za ojačene vlake odn. svoje posebne vlake. 3. Kongresno knjižico in znak mora imeti vsak. Za knjižico je treba plačati 4 Din, za znak pa t Din ali za boljšega 2 Din. 4. Lavantinci ge bodo shajali na velesejraskih prostorih. Tam bo pisarna za Lavantincc, kjer boste motfii dati žigosati kniižic* Uublimnske vesti s Binkoštni izleti Ljubljančanov Ljubljana, 8. junija. rtinkošti so nedvomno najlepši prazniki, ki so primerni za izlete. Domalega pol Ljubljane .se sedaj pripravlja, da gre iz Ljubljane. Na kolodvoru je vladala včeraj in danes izredna živahnost. Dijaki so v glavnem že odšli. zlasti akademiki. Danes dopoldne so se odpravljali tisti, ki nameravajo vse praznike preživeti ria deželi. Še večji naval pred železniškimi blagajnami pa se pripravlja za jutri zjutraj. Tudi številni avtobusi so odpeljali več skupin izletnikov, enako je bilo včeraj popolnoma zasedeno letalo, ki je odpeljalo več izletnikov na Sušak, na morje, najlepši cilj izletnikov. Najbolj podjetna pa je skupina 16 Ljubljančanov. ki se jutri, v nedeljo, odpelje z avtobusom Zvezo za tujski promet na svetovno razstavo v Bruselj. Izlet je organiziral Putriik«. Potovali bodo skozi Koroško. Ti- Red birmovanja v stolnic* 1. Binkoštna nedelja: a) dopoldne ob 9 pontifikalna škofova maša. Po končani maši, oh 10 se začne birmovanje. Zadnji blagoslov sv. birme se podeli dvakrat, prvič ob 11, drugič ob sklopu birmovanja. — b) popoldne ob pol 3 slovesne večernice. Ob 3 začetek birmovanja. Zadnji blagoslov sv. birme ob sklepu birmovanja. Po sv. birmi slovesne litanije. 2. Binkoštni ponedeljek: Ob 10 dopoldne slovesna pontifikalna sv. maša. Po sv. maši ob enajstih začetek birmovanja. Zadnji bla: goslov sv. birme je ob sklepu. — Botri naj skrbe, da prejmejo birmanci tudi zadnji blagoslov, ki spada k obredu sv. birme. Znamenje za zadnji blagoslov se da z zvonom, ki visi nad zakristijo stolnice. f Rado Železnik Ljubljana, dne 8. junija. Vsakega ljubitelja slovenskega gledališča in dramatske umetnosti bo bridko zadela vest, da se je za vedno poslovil od nas g. Rado Železnik, igralec odličnih kvalitet, ki je zapustil v ansamblu naše drame praznino, ki jo bo le težko izpolniti. Obiskovalci dramskega gledališča so se zadnjih pet mesecev ču- dili, kako to, da Železnik ue nastopa več, malokdo pa je vedel, da je Železnik hudo bolan. Pred meseci se je močno prehladil, dobil je vnetje rebrne mrene, močno astmo, že poprej pa je imel slabo srce. Skrbno se je zdravil in zadnje čase se je skoraj zdelo, da bo okreval. Svoje zdravje je popravljal v idiličnih Radečah na Dolenjskem. Včeraj pa je njegov zdravnik naenkrat naročil, da mora v ljubljansko bolnišnico, ker se je stanje njegovega srca naenkrat poslabšalo. Na ljubljanskem kolodvoru je bil že tako slnh, da so ga le s težavo spravili v avto in nato v bolnišnico. Umrl je kmalu — ob pol 11 zvečer. Z Železnikom izgubi drama vsestranskega igralca, ki je z nmetniško dovršenostjo zmogel vloge vsake vrste, od najbolj dramatičnih, do najbolj lahkotnih in komičnih. Nepozabna je njegova zadnja kreacija dr. Pu-be v Krleževih »Giembajevih«. Že pred vojno je bil znan kot izvrsten Romeo. Železnik se je_ znašel v vsaki vlogi, najbolj pa mu je očitno dišala taka vloga, kjer je mogel razviti svojo veliko zmožnost razgovora. Bil je karo nežen ljubimec, kakor šaljivec, izvrsten v cuvstvenih, pa prav tako v grotesknih vlogah. Po Zelezniku drama nima nobenega takega igralca, ki bi zmogel toliko različnih vlog. kakor Železnik. Rado Železnik se je rodil dne 19. marca 1894 v Ljubljani ter je tu doštudiral nižjo gimnazijo, nakar je vstopil v dunajsko dramatično šolo. Pred vojno je igral v Žatcu, v Passau-u in na Dunaju, med vojno je bil pri vojakih, po prevratu pa se je takoj priglasil našemu Narodnemn gledališču. Nastopal je tudi v Celju in Mariboru. Seznam njegovih vlog je bil izredno obširen. Znpušča sestro go. Minko Lanterjevo, gostilničarjevo soprogo »Pri Cinkoletu« ter druge sorodnike. Rado Železnik leži sedaj v mrtvašnici ljubljanske bolnišnice, v ponedeljek zjutraj pa bo truplo prepeljano v avlo dramskega gledališča, odkoder bo potem pogreb v ponedeljek ob 4 popoldne. Vrlemu, in zaslužnemu delaven na polju naše dramske umetnosti ohranimo svetal spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! © Dobro in poecni se obleeete pri Preskerju, »v. Petra centa Li. rolsko, Svioo, v Franciji si bodo ogledali vojna bojišča, nato pa se odpeljejo v Bruselj. Iz Bruslja se bodo vračali po renski dolini, južni Nemčiji, Salzburški, mimo Celovca in Vrbskega jezera v Ljubljano, kamor se vrnejo dne 20. junija. Podoben izlet pripravlja »Putnik« za dneve od 1. do 12. julija. Že sedaj so oddana skoraj vsa mesta. Večja skupina ljubljanskih izletnikov pa odide jutri skozi Julijsko krajino in Benečijo v Benetke. Ti izletniki se prav tako odpeljejo z avtobusi. Pripravlja pa se tudi več izletov v Ljubljano. Tako so napovedani izleti Cehov, ki jih pride okoli 100 v posebni skupini v Ljubljano, iz Julijske krajine je napovedanih pet avtobusov izletnikov, prav tako je napovedanih več skupin iz Hrvatske in drugih .lužnih pokrajin. Namen teh izletnikov je predvsem, da obiščejo ljubljanski velesejem. Bimanska darila kuolte zelo usodno pri tvrdki arila £ h. y Služkinje! UTTNER Prešernova ulica 4. Velika izbira ur, zlatnine Itd. t Na binkoštni ponedeljek, dne 10. junija t. 1. bo v stolnici slovesno blagoslovljen naš prapor. Zjutraj ob 6 sv. maša z blagoslovom in ljudskim petjem za služkinje. Med sv. mašo skupno sv. obhajilo služkinj. Popoldne ob pol 4 govor prevzvišenega, blagoslov zastave, darovanje, pete litanije Srca Jezusovega in blagoslov z Najsvetejšim. Dolžnost vsake služkinje je, da se te stanovske slovesnosti gotovo udeleži. Vljudno so vabljene tudi gospodinje. EF-KO pletenine Proti prekomerni debelosti uporabljajte samo neškodljive SLAT1NSKE TABLETE n hujSanje. Sestavljene so iz naravnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov Zahtevajte torej v lekarnah samo prave, neškodljive SLATINSKE TABLETE BAHOVEC. 100 tabl. = Din 46-, 200 tabl. — Din 74'—. Proizvaja: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana so popolnoma domači izdelek. Vse kar bosta moda in okus prinesla v nekaj dneh v kopališča in na plažo, prinašamo mi na modni reviji že danes in jutri. — F. Kos, Židovska ulica št. 5. © Katehetski sestanek bo v sredo, 12. junija ob pol 4 v posvetovalnici KTD. Na sporedu referat g. iiateheta žužka in tekoče katehetske zadeve (spovedni red za kongres itd.). Prosimo točne udeležbe, ker je ob 5 seja mladinskega odseka. — Katehetsko društvo. © Slavnostna razsvetljava Ljubljane ob kongresu. Na vseh evharističnih kongresih izredno povzdigne slavnostno razpoloženje razsvetljava kongresnega mesta. Znano je, da lansko- letOvV Buenos Airesu ni bilo skoro poslopja, ki |}a ne f« bili lastniki z vsem razkoSjem razsvetlili v slavo evharističnega Kralja in v občudovanje neštetim kongresnim udeležencem. Tudi Ljubljana naj bi se ob evharističnem kongresu odela v morje luči in to zlasti na Vidovdan ob 9 zvečer, ko se bodo iz vseh cerkva vsipale množice, ki bodo prisostvovale večernim otvoritvenim svečanostim. Toplo vodo daje zastonj „Remon" patent 10227-8. — Oglejte si izložbo na velesejmu, paviljon E—540. — Podržaj. © Pevci ljubljanskih cerkvenih zborov bomo imeli za Stadion skupno vajo v torek 11. t. m. ob H zvečer v Rokodelskem domu. Naučili se bomo novo skladbo »Ti si Peter«, ki jo bomo po določilih iz Rima peli, ko bo kardinal-legat šel k maši. — Hkratu se bomo pripravili za nastop v radiju, kjer bomo v nedeljo 23. t. m. zjutraj ob 8 peli vse kakor pri maši na Stadionu. — Zadnji dnevi potekajo pred slovesnostmi, kakor jih Ljubljana še ni doživela. Slovesnostim primerno mora biti tud i i ipetje pri njih. Vemo, da boste še žrtve teh dni radi nase vzeli, saj ste s svojo vztrajnostjo doslej tako lepo dokazali svojo ljubezen do Kristusa Kralja v sv. Rešnjem Telesu. — Vsi na veselo svidenje! 0 Služkinje dobijo svoj prapor. V spomin na evharistični kongres so si naše vrle služkinje omislile svojo stanovsko zastavo, posvečeno Kristusu Kralju. Na binkoštni ponedeljek popoldne ob pol štirih bo prevzv. g. škof dr. G r. R o ž - • man v stolnici zastavo slovesno blagoslovil. Zastava je izvirno, umetniško delo, izgotovljeno po načrtu g. arhitekta Fr. Tomažiča. Idealizem služkinj, ki so kljub težkim časom same med seboj zbrale potrebno vsoto za kritje stroškov, je vreden vsega občudovanja. Kakor čujemo, se bodo slovesnosti o priliki blagoslovitve prapora v stolnici udeležile tudi zastopnice ljubljanskih Marijinih kongregacij s svojimi zastavami. Vsaka dama je lahko elegantno oblečena za mali denar Tvrdka BEIIHAR & VELEPIČ Selenburgova ulica 6 nudi letne obleke, svilene od . Din 120.— bluze elegantnega kroja od . . Din 69.— bluze svilene od . . . Din 120— naprej, kakor tudi otroške oblekce za Binkošti v najprikup-nejših vzorcih. Oglejte si našo razstavo na velesejmu! © Pasijonska drama: V času obiskanja. Danes ob 3 popoldne ae ponovi E. Gregorinova pasijonska drajna »V času obiskanja« po znižanih cenah od 24 Din navzdol. Ker je delo izvrstno naštu-dirano, krasno opremljeno ter nudi s svojimi gin-Ijivimi prizori sliko Jezusovega življenja in smrti, opozarjamo občinstvo, da si ogleda to res lepo predstavo. Jezusa predstavlja avtor g. Gregorin, ki je delo tudi zrežiral. Za lažje umevanje posameznih slik pa priporočamo vsakemu obiskovalcu predstave knjižico, ki jo je spisal avtor te drame Edvard Gregorin. Stame broš. 26 Din, vez. 36 Din. Knjigo ie založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, dobi ae pa tudi pri gledališki blagajni in biljeterjih. © Boijepotni izlet v Volesovo bo nepreklicno dne 16. junija. Prijave sprejema križanska moška Marijina družba, Napoleonov trg, alt' tudi uprava »Slovenca«. Vabljeni tudi z družinami! © Karitativna zveza v Ljubljani se toplo zahvaljuje preblagi gospe Jančigai Ivanki, soprogi matfairatoeda direktorja, za podarjenih 100 Din za rstreit, mesto venca na krsto blagopokojnega veletrgovca g. Oset-a Franca, — Bog plačajl © Ban g. dr. Dinko Puc si je te dni ogledal veliiko razstavo slovenskih umetnikov v Jakopičevem paviljonu. Visokega gosta, pokrovitelja razstave sta pozdravila društvena odbornika gg. Šantel in Gorše. © Posor, vojaški obvezniki! Vsi oni obvezniki in rezervni častniki, ki iz kateregakoli razloga še niso prisegli Nj. Vel. kralju Petru II., morajo priti v nedeljo, dne 16. junija t. 1. ob 8 zjutraj v vojašnico vojvode Mišiča k naknadni zaprisegi. Vhod v vojašnico je za vse one, ki prebivajo v Ljubljani, iz Maistrove ulice. Pri vhodu mora vsak obveznik oddati priglasnico, ki naj si jo takoj oskrbi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7, če je še nima. Rezervni častniki morajo prinesti s seboj pravilno spisano pismeno prisego ter morajo priti k zaprisegi v uniformi, če jo imajo. © Huda nesreča otroka. Včeraj okoli pol 3 popoldne se je v Medvedovi ulici 8 v ŠiSki pripetila huda nesreča. Tam stanuje s svojo družino trgovec g. Kari Kregar, ki pa je sedaj s svojo soprogo odpotoval v Italijo. Otroci 60 bili pod dobrim nadzorstvom, toda nesreča ne počiva, in tako 6e je včeraj izmuznil 5 letni Ivan-čak na verando, tam splezal na ograjo in se tam igral tako dolgo, da je omahnil s prvega nadstropja na kamniti tlak dvorišča. Deček je obležal nezavesten im s hudimi poškodbami. Iz ušes mu je lila kri, dobil je najbrž pretres možgan. Hitro je bil poklicali reševalni avto, ki je ponesrečenega dečka prepeljal v bolnišnico. Dečkovo stanje je zelo nevarno. © Dve nesreči pri delu. V Strojnih tovarnah in livarnah je padel težek vodni rezervoar, s katerim je imel opravka, na 18-letnega ključavničarskega vajenca Vinka Makeka, doma iz Zg. Kašlja. Razmesarilo mir je dl^u Mariborske vesti: leve roke. Na Dobrovi je popravljal pilo letni Žagar Peter Zagradišnik. Pila pa mu je odletela ter se mu zasadila nad desnim očesom v lobanjo. Zagradišnikovo stanje je zelo resno. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnišnici. © Kino Kodeljevo igra dames in jutri ob 17 in 20.30 »Carico Katarino« in »Na teksaški meji«. © Trgovina s čisto svilo, Tyrševa c. 50 sporoča, da so dospeli zopet najmodernejši vzorci. © Dr. Dereani, okulist, od 11. junija zopet redno ordinira na Kongresnem trgu 14. © Velikodušni dar Podpornemu društvo slepih. Rodbina Crobathova iz Kranja je darovala Podpornemu diruštvu slepih namesto venca na grotb blagopoikojne sorodnice ge. Marije Kušar-je-ve 150 Din, kot pomoč za revne slepe. Društvo se cenjeni rodbini za velikodušni dar najiskre-neje zahvaljuje. Prosimo javnost, pomagajte bednim slepim in posnemajte. © Dostava led«. Mestna klavnica prične dne 15. t. m. dostavljati strankam na dom umetni led. Reflektanti se vabijo, da prijavijo špediciji Turk (telefon 21-57) svoja bivališča in količino ledu, ki naj se jim dostavlja. ,© Kurja očesa najboljše odstrani brez bolečin in krvavitve, vsak dan od 7.30 do 18.30, ob nedeljah in praznikih od 7.30 do 12 pediker kopališča hotete_»Slon<,^uMjanat^FrančiStaiMka ulira^^ Če se hočete zanesljivo iznebdi mozoljev, ki se tvorijo vsled preobilne maščobe na Vašem obrazu, uporabljajte milo la Toja ki infti v sebi med drugim učinkovite snovf ta radioaktivnih vrelcev svetovnoznanega kopališča LA TOJA v Španiji. Za Marijin spomenik na Glavnem trgu Maribor se obnavlja, veča se, postaja moderno mesto. Široke ceste nastajajo, kmalu bomo imeli male vrtove in travnate gredice ob cestiščih. Le Glavni trg s svojimi stojnicami, starim magistrat-nim poslopjem in pa spomenikom Marijinim ostane nespremenjen. Nikdo se ga ne upa dotakniti. Sredi starega Glavnega trga stoji spommk ali boljše steber s soho Marijino. Ta Marijin steber obdaja .šest svetniških kipov. Ni znano, kaaj je bil postavljen ta spomenik. Govori se, da so ga dali postavili hvaležni Mariborčani leta 1681, ko je prenehala kuga S svojo smrtno žetvijo. Na dnu stebra pa je napis z letnico 1743: napis sam pa se glasi: »In honorem sine labe conceptae Virginis ex vot(. a piis Civitatis incolis haec statua execta fit.«. To se pravi, da so postavili ta kip hvaležni meščani iz neke zaobljube. Ta spoipenik pa danes propada in če ga ne bodo obnovili v kratkem, bo popolnoma propadel. Je pa gotovo ta spomenik take zgodovinske vrednosti, da bi samo iz tega stališča bilo potrebno spomenik obnoviti in s tem ohraniti. Če so ga Mariborčani nekdaj iz hvaležnosti postavili, zakaj ga ne bi danes vsaj obnovili, še tekom letošnjega leta bodo začeli zidati v Magdalenskem pi ^dmestju meščansko šolo, o kateri pravijo, da bo najmoderf j, nejša v vsej, državi. Ali se ne bi mesto postayilo. tudi s tem, da bi poskrbelo za obnovitev in ohranitev starih spomenikov, pa bi lahko rekli, da skrbi mestna občina za kulturne potrebe meščanov po najmodernejših metodah, ohranja pa tudi vez s preteklostjo in starimi navadami ter prepričanji meščanstva. Mariborska mladina na evharistični kongres Da se tudi mariborska mladina more udeležiti skupnega sv. obhajila mladine na evhar. kongresu, bo vozil dne 28. junija popoldne okrog 1 poseben vlak, na katerem ima mladina pravico do četrtin-ske vožnje, ki znaša 24 Din za tja in nazaj. Oni, ki imajo režijsko, se seveda vozijo s svojo karto. Vlak pride v Ljubljano okrog 5 popoldne, kjer se bomo udeležili sprejema kardinala Hlonda. Prenočevali bomo brezplačno v lepih paviljonih vele-sejma. Na praznik sv. Petra in Pavla je zjutraj ob 8 skupno sv. obhajilo na Stadionu, nato pa si ogledamo Ljubljano. Popoldne okrog 3 se odpeljemo zopet nazaj v Maribor. Za prehrano je treba še vsaj 12 Din. Knjižice in znakov pa ni treba. Mladina se naj prijavi pri svojih gg. katehetih do dne 14. junija. Gredo pa naj predvsem le krop kejši otroci od tretjega razreda višje! Starše prosimo, da pravočasno odločijo in dovolijo otrokom to najlepše veselje! □ Veliik Maribor. Izgleda, da je prišlo vprašanje imkorporacije sosednjih občin Maribora v končni stadij. Kakor vse kaže, moremo računati s tem, da bo padla končna odločitev v naslednjih tednih. Kakor smo že poročali, obstojajo za priključitev načrti in to minimalni, srednji in maksimalni. Najbrž bo prišlo za enkrat do priključitve občin po minimalnem načrtu. Tako bi bile priključene k Mariboru samo one okoliške občine ali deli istih, pri katerih se že sedaj da težko ugotoviti meja med mestno in okoliško občino, kakor je to slučaj pri Studencih, PobTeižju, Teznu, delu Krče-vine in Košakov. Nadalje bi bil priključen k mestu Mariborski otok ter še nekatere hiše nasproti otoka na desnem bregu Drave. Do rešitve bo moralo priti v kratkem času radi tega, ker bo gradila mestna občina na desnem dravskem bregu veliko meščansko šolo in bi morale sosednje občine prispevati k gradbenim stroškom. □ Iz Studencev, ki eo predmestje Maribora, ie dolgo ni bilo nič slišati. Moremo pa sedaj od tam poročati zelo razveseljivo novico, da so od velike noči do sedaj prav lepo prenovili notranjost cerkve sv. Jožefa. Cerkev je sedaj prebarvana, lepo so prenovili preshiteriij, veeelo in prijetno je sedaj v cerkvi. Zato pa naj Bog povrne vsem, ki so pripomogli do taiko lepe prenovitve, pa še v naprej naj ostaafcjo dobrotniki cerkve. V tako prenovljeni cerkvi bo 14. julija letos slovesnost nove sv. maše. Svojo prvo daritev bo daroval kapucinski pater Arhangel. To bo veselje za Studen-čaine, ki ie tako dolgo niso doiiveli kaj takega. Družini Drolčevi pa moramo čestitati, poslala je novomašnika v našo sredino, Studenčani se bodo kar najbolj skrbno pripravljali na ta veliki praxnik. □ Nova planinska poetofanka. Že pozimi »mo poročali, da nastaja na Smoliriku lepo novo planinsko letovišče Pension Lobmca. Pozimi letovišče še ni bilo gotovo, le za silo je sprejemalo goste, sedaj pa so dela v polnem teku in zgleda, da bo otvoritev mogoča z večjo planinsko slavnostjo ie v kratkem času. Najbrž bo avgusta slovesen »krst«, že julija meseca pa bo otvorjen gostilniška obrat. Zanimanje ta tn novn n1o«tt2*kc Uj U0 izmed VMeh »oborskifa postojank najlažje pristop- no, je že sedaj splošno. Na mnoga vprašanja moremo sporočiti, da bodo s 1. avgustom na razpolago sobe s popolno oskrbo. Prijave sprejema že eedaj Pension Lobnica, Smolnik, p. Ruše. Novo letovišče bo zelo moderno urejeno, dobi v kratkem električno centralo, tekočo toplo in mrzlo vodo v sobah, veLiko pokrito kegljišče itd. In kar je glavno, okolica Maribora bo dobila tako planinsko letovišče, do katerega se pride iz Ruš položno v pičlih dveh urah. Med krasnimi smrekovimi in jelkovimi gozdovi leži to novo letovišče in zato bo gotovo privabilo ne same za tu-, ampak tudi za inozemske goste. □ Dolžnost občine mariborske, da skrbi za svoje občane, ni omejena samo na notranji del mesta. Kakor ima pravice na vsem teritoriju mesta, tako ima tudi dolžnosti na vsem teritoriju. Tega pa ne čutijo stanovalci Betnavske ceste, ki morajo požirati dan za dnem množine prahu, medtem ko prebivalcem sredi mesta lepo poškropijo ceste. Na Betnavski cesti je promet velik z vozovi in avtomobili, tod pelje pot na strelišče, pa je zato radi velikega prometa tudi prahu veliko. Kako se pritožujejo meščani tega dela mesta, bi vedel povedati mnogo gostilničar Skaza, ko pridejo gostje vsd zaprašeni do njegove gostilne. Zato naj v bodoče pelje škropilni avto vsaj do Gozdne ulice, kjer se da lepo obrniti, in poškropi tako tudi končni del Betnavske ceste. P Lokomotiva je bila okrvavljena, ko je pri-vozil ptujski vlak v Maribor. Vlak je povozil blizu Ormoža kobilo posestnika Ivana Majcenoviča iz Ormoža. □ Tudi cvetlice kradejo. V bližini Zrinjskega trga je srečal ponoči stražnik neznanca, ki je nesel veliik jerbas in vrečo. Ko ga je stražnik hoiel vprašati, kaj prenaša, je vrgel v bližnjo travo jerbas in vrečo, v kateri ie bilo raznih cvetlic v vrednosti 600 Din in so bile ukradene na vrtu vrtna.ria Jemca Ivana. □ O jamstvih za hipotekarno posojilo, ki ga |e najela mestna občina pri Pokojninskem zavodu v u,7,mili'tmov Din za zŽradbo meščanske foie v Magdalenskem predmestju, bo razpravljal mestni svet na seji, ki se bo v kratkem vršila. Ta jamstva so potrebna do popolne amortizacije posojila. Na seji bo najbrž tudi govora o možnosti premestitve nekaterih magistratnih uradov v grad, ki je bil v to svrho tudi kupljen. Mnenja o tem so zelo deljena. Na sejo pridejo še razne tekoče zadeve. □ Nesrečno sta padla čevljarski pomočnik Anton Kocjan iz Vunk in kuharica Antonija Lu-benšek iz Razvanja. Prvi si je poškodoval pri padcu spodnjo čeljust, druga pa desno nogo tako, da sta morala oba v bolnišnico. □ Radi neprevidne vožnje z avtomobilom je bal obsojen pri okrožnem sodišču v Mariboru šo- Friderik Kampuš na 4 mesece zapora, pogojno na 2 leta. Januarja letos se je zaletel v Borovcih s tovornim avtomobilom v posestnika Janka He-baija iz Osluševcev, ki je radi zadobljenih ran naslednjega dne v bolnišnici umrl. □ Krente in olje za sončenje, pur I umeri jo v veliki izbiri in najnižjih cenah kupite pri Branko Sučevič. Slovenska 8. □ Izredno dosti kupcev je v Grajski starinarni, kjer se dobi blago dobro in poceni. □ V novi gostilni Krempl, Radvanje. binkoštno nedeijo in ponedeljek koncert Kuretma. priznana vina, pivo od sodčkai PROTI ZOBNEMU KAMNU Marelarji" na velesejmu Z avtomobilom na Sv. J ost Na Vnebohod je bila izročena prometu nova avtomobilska cesta na Pševo in Javornik. Slovesne otvoritve so se udeležili med drugimi: predsednik občine Stražišče g. Križnar, predsednik kranjske občine g. Ciril Pire, gradbeni nadsv. g Emmer iz Kranja, orož. major g. Hasmanagič in kap. pogr. čete g. Milotinovič. Ko so avtomobili malo po 15 prispeli do slavoloka v Pševem, so domačini v narodnih nošah došle goste navdušeno pozdravili. V imenu domačinov jih je nagovoril g. Benedičič, ki je med drugim poudaril, da še nikdar niso s tako radostnim srcem pozdravili zastopnikov civilnih in voj. oblasti kakor danes, ko so se med nje pripeljali po lepi cesti, davni želji vseh prebivalcev iz Pševa, Javornika in Čepulj. Nato je po kratkem nagovoru g. Križnar pretrgal vrvico, napeto čez cesto, in jo s tem izročil splošnemu prometu. Po kratkem postanku v prijazni Benediči-čevi gostilni, so se gostje odpeljali dalje na Javornik, kjer je g. župnik iz Sv. Jošta cesto blagoslovil, na to pa nazaj v Stražišče, kjer je bila pri g. Križ-narju vsem udeležencem prirejena majhna za-kuska. Vožnja po novi cesti je zelo udobna. Prva po-izkušnja vožnja se je vršila dne 24. maja. Avto znamke Fiat, last g. Rafka Batističa iz Stražišča, čigar lastnik je šofiral sam, je z lahkoto premagal vse strmine, kakor tudi vsi avtomobili, ki so na praznik, kljub slabemu vremenu, pohiteli na Javornik. —KALODONT REMEC - CO. Nova cesta ne bo v prid samo domačinom, ki so dozdaj mučili sebe in svojo živino po slabih kolovozih, s pridom se jo bodo poslužili tudi izletniki. V dobrih 15. minutah pripelje avto iz Kranja do Javornika, odkoder je še petnajst minut pešhoje do Sv. Jošta. Lahko pa se vsakdo pripelje z avtom prav do cerkve na Sv. Joštu. Ali ste že razmišljali o tem - zakaj baš Sargov KALODONT? Ako hočete, da bodo Vaši zobjo celo življenje zdravi in lepi, jih morate temeljito Čistiti vedno znova, dan na dan. Ravno tu — v tem vsakdanjem naporu, ki ga morajo zdržati Vaši zobje, preti nevarnost, ki se ne sme prezreti. Zato se mora storiti vse, da bo čiščenje zob čim prizanesljivejše. Blagoslovitev avtomobilske ceste Stražišče-javornik na javornika Vozne ugodnosti na železnici ob evh. kongresu Če ne bi bilo radia in »marelarjev«, bi bil velesejem kaj miren. Zvočniki pa konkurirajo »mar.«-larjem«, pa ne vemo, kateremu bi prisodili prvenstvo. Res je, da so zvočniki glasnejši, toda »marelarji« so zgovornejši in zbirajo okoli sebe stalno gruče ljudi. V vseh deželnih jezikih razkazujejo prednosti svojega blaga, med katerimi prevladujejo tehnične novosti in pa gospodinjski predmeti. Zato se pred »marelarji« zbira najbolj ženski svet, ki posluša zgovornega možaka, koliko si bodo z novonakupljenimi predmetom prihranile, kako bodo lepo z njim lahko delale, na koncu pa pove, da stane samo toliko ... Pa posegajo ljudje v torbice in kupujejo, doma pa razkazuftejo vsej soseščini kupljene praktične predmete. Ljudje so zadovoljni, »marelarji« pa tudi. Prvič z avtomobilom na Sv. Jošt je privozil 24. maja g. Rafko Batistič iz Stražišča Foto F. Ju«, Kranj najsolidnejši najlepši in najcenejši Tovarna: Duplica pri Kamniku. Prodajalna: Ljubljana, Kersnikova ul.7 (poleg Slamiča). Velesejem: Paviljon E. V dneh velesejma izredna priložnost za nakup. 1100 finih sobnih stolov se odda po reklamnih cenah. Celie 0 Komorni večer Glasbene Matice v Celja. V petek zvečer je bil v razprodanem mestnem gledališču komorni večer Glasbene Matice v Celju. Kakor vsako leto je tudi letos za zaključek javnih produkcij gojencev sledil ta večer, pri katerem je Glasbena Matica pokazala, da goji resno glasbeno umetnost in da ima dober orkester. Častna udeležba pri večeru je pa dokazala, da spremlja celjsko občinstvo delovanje Glasbene Matice z razumevanjem in simpatijami. es Sv. maša v cerkvi Sv. Duha. Jutri, na bil* koštni ponedeljek, bo ob 8 zjutraj sv. maša v cer kvi Sv. Duha. j<3 lz celjske komunalne politike. Kakor smo že poročali, je bilo pri zadnji seji mestnega sveta sklenjeno, da se bo seja, ki je bila prekinjena, nadaljevala v petek, dne 7. t. m. Med tednom smo pa brali razglas, da je bilo to že napovedano nadaljevanje občinske seje radi nepredvidenih ovir preloženo. Sedaj pa poročata »Nova doha« in »Jutro«, ki stojita oba zelo blizu sedanji večini v mestnem svetu, »da so se mestni svetniki pritožili proti ponovnemu zavlačevanju dela v mestnem svetu«. Prav radovedni smo, kaj se bo iz vsega tega izcimilo. Ali bo zmagal g. župan ali večina. Izkoristite ugodno priliko in kupujte pri Kolbezen, Celje, kjer so zaradi preselitve trgovine ponovno znižane cene ▼semu blagu, posebno pa svili, nogavicam in kopalnim oblekam. er Brez športnega programa bomo ostali Celjani o binkoštih. Vsaj napovedana ni bila nobena nogometna tekma. Pač pa priredi SPD v Celju jutri, v ponedeljek, s Škarij pod Ojstrico do Kle menškove planine tekmo v alpinskem smuku. er Vlom na cesti na Dobravo. V petek je bilo med 6 in 12 dopoldne vlomljeno v stanovanje delavke Josipine Ouzej na Cesti na Dobravo št. 4, v času, ko je bila imenovana na delu v tovarni. Neznani vlomilec in tat ji je odnesel ročno torbico, v kateri je imela Cmzejeva 1250 Din gotovine in nekaj svojih fotografij. Guzejeva je tatvino opazila Šele zvečer, pač pa so našli delavci, ki so zaposleni pri regulaciji Sušnice, opoldne za nekim drevesom na Olaziji ročno torbico, seveda brez denarja, in slike, do katerih so ugotovili Ualnifft ^ Udeležencem evharističnega kongresa, ki se bo vršil v času od 28. VI. do I. VII t. 1. odobren je z rešitvijo MS. pod štev. G. D. 49870-35 popust 50 odst. od normalne vozne ce-n<5. Ugodnost velja za domače kakor za inozemske udeležence kongresa. 1. Potniki morajo pri potovanju v Ljubljano kupiti vozno karto do Ljubljane in posebno železniško legitimacijo, ki stane 5 Din. Kupljena karta velja za brezplačen povratek po isti ali krajši progi, ako imajo železniško legitimacijo potrjeno od kongresnega odbora. Ugodnost velja za odhod na kongres od 25. VI. do L VII. vključno, za povratek s kongresa pa od 28. VI. do 15. VIL 2. Za izlete iz Ljubljane do postaj območja ljubljanske direkcije uživajo udeleženci po končanem kongresu isto ugodnost 50 odst. od normalne vozne cene. Izletniki bodo kupili do izhodne postaje celo karto, ki jim bo veljala za brezplačen povratek do Ljubljane. Po potrebi bo direkcija uvedla v svojem območju posebne izletniške vlake. 3. Izletnikom na Jadran bo ljubljanska direkcija izdajala na prijave izkaznice za nakup vozne karte po polovični ceni. Nakaznica se bo izdala samo za eno potovanje (za tja in nazaj), udeležencem kongresa, ki se bodo izkazali s celo vozno karto za potovanje na kongres v Ljubljano z železniško legitimacijo, potrjeno od kongresnega odbora. Ako se ti izletniki ne bodo vračali domov ali do mejne postaje preko Ljubljane nego po drugi poti na osnovi uputnice, izgube pravico do brezplačne vožnje iz Ljubljane na osnovi kupljene karte za potovanje na kongres. Ugodnosti za vse izlete veljajo za odhod na izlete in povratek z izletov od 28. junija do 15. julija t. 1. vključno. Da se omogoči nemoten promet na železnici v evharističnih dneh, priporoča direkcija, da si udeleženci na postajah njenega območja kupijo vozne karte in železniško legitimacijo v predprodaji, ki bo dovoljena že od 21. t. m. dalje. V to svrho naj stopijo poverjeniki pripravljalnega odbora za evharistični kongres v stike s šefi postaj, kjer dobe vsa potrebna navodila, tako da se^ odprava pri vstopu izvrši v redu in se udeleženci pravočasno pripeljejo do Ljubljane. Dalje priporoča direkcija, da javijo izletniki na Jadran svoj izlet z navedbo namembne postaje in postaje povratka kongresnemu odboru, ki bo zbiral prijave in jih oddajal direkciji, da bi se nakaznice mogle že naprej pripraviti. Direkcija posebej opozarja, da bodo za prevoz uvedeni izredni vlaki po službeni potrebi in da iž prometnotehničnih ^ozirov iz svojega področja za prevoz udeležencev na kongres v Ljubljano in iz Ljubljane v do-movne postaje ne bodo odobreni nobeni posebni vlaki po naročilu. Za pet tihih minut 1. Binkoitni praznik, praznik zahvale za prvence poljskih sadov, je izbral Zvelitar, da je apostolom poslal obljubljenega tolainika, Duha resnice. Bilo je dve leti prej, nekako ob istem (asu. Gospod se je vratal iz Jeruzalema skozi Samarijo v Galilejo. Pri Jakobovem studencu blizu samarijskega Sihema je utrujen počival. Učenci, ki jih je bil izbral za svoje apostole-poslance, so ili v meslo živeža kupovat, so se vrnili in mu ponudili nakup-Ijenih jedi. On jim je pa rekel: *Jaz imam za živež jed, katere vi ne poznale... Moja jed je, da izvršujem voljo tistega, ki me je poslal, in dovršim njegovo delo... Glejte, povem vam, povzdignite oči in poglejte polja, da so že bela za žetev ... Jaz sem vas poslal, da boste želi to, za kar se niste vi trudili. Drugi so se trudili in vi ste vstopili v njih delo.* Ob pogledu na zoreča polja je šla njegova misel na veliko, ves svet obsegajoče polje, ki ga bo on pripravil, obdelal, mu dal rast in zorenje, kamor bo poslal svoje apostole »spravljat sad za večno življenje«. S prihodom Svetega Duha se je začelo njih poslanstvo in delo in žetev. Apostol Peter je na binkoštni praznik pospravil prvence te duhovne žetve: »Kateri so sprejeli njegovo besedo, so bili krščeni, in pridružilo se je tisti dan okoli tri tisoč duš.* 2. Judovske binkošti so bile tudi spomin na poslavodajo na Sinajski gori, kjer je Bog po Mo-zesu sklenil zavezo z izraelskim ljudstvom. Stara zaveza je izpolnila svojo nalogo. Z daritveno krvjo Kristusovo je bila sklenjena in potrjena nova, vesoljna in večna zaveza in na binkoštni praznik razglašena bogaboječim možem >izmed vsakega naroda pod nebom*. Vesoljna cerkev, v kateri ne sme bili in ni razlike med narodi in jeziki, je začela delovati: »Eno telo in en Duh, kakor ste bili tudi poklicani k enemu upanju svojega poklica; en Gospod, ena vera, en krst; en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi tn po vseh in v vseh* (Ef 4, 5. 6). 'sanatorium) iEMONAf Ljubljana Kraenakrga ol. 4 ' Zdravnik :Tfl.3«-23 ordinira od 11—1 dr. Fr, Dersanc. kirurg sef-primarii v p. 3 PREDNOSTI jamčijo za Sargov Kalodont: 1. blaga pena specijalnega ustnega mila temeljito čisti zobe tudi tam, kamor ne doseže ščetka. 2. izredno fina sestavina prizanesljivo Čisti zobno sklenino. 3.sulforicin-oleat Dra Braunlicha odpravi polagoma nevarni zobni kamen in prepreči, da se ne naredi drug. Za 10 dinarjev umoril urarja Maribor, 8. junija. V Dravski dolini ob banovinski cesti Maribor —Prevalje leži malo pred Marenbergom in Spod. Vižingo proti Mariboru selišče Kozji vrh. Na Kozjem vrhu stoji tik ob cesti na njeni severni strani samotna pritlična hišica, last Avgusta Oire-bencn. V tej hišici je stanoval sam od junija 1080 pa do 31. marca letos 50 letni Franc Tertinek, ki je imel omenjeno hišico v najemu in se je preživljal s popravljanjem ur. Kakih 30 korakov južno od ceste teče reka Drava. Urar Tertinek mrtev V ponedeljek, 1. aprila si je šel kupit cigarete v bližnjo gostilno tllade na Kozjem vrhu dninar Peter Roman. Ker ni imel vžigalic, se je na povratku iz gostilne hotel oglasiti pri Tertineku, da bi niu ta dal ognja. Vrata v hišico, kjer je Tertinek stanoval, so bila samo priprta. Roman je vstopil v kuhinjo, kjer je,opazil Tertineka, ležečega na tleh ob zidu kuhinje. Ko je videl Roman tako ležati Tertineka na tleh, se je obrnil, zbežal iz stanovanja in obvestil o vsem sosede. Z njimi se je podal nazaj v Tertinekovo kuhinjo, kjer je ležal najemnik mrtev, pokrit s suknjičem čez glavo. Obvestili so takoj orožnike in še istega dne je prišla komisija v mrtvečevo stanovanje. Pri raztelesenju trupla je ugotovil zdravnik, da je zdrobljena desna senčnica, drobci lobanje pa so vdrli v trdo možgansko opno ter jo ranili. Na sledu ca morilcem Dne 30. marca zvečer okrog pol osmih je prišel k Tertineku Avgust Vulc. Tam je videl Mak6a Gašperja, ki je izročil Tertineku uro v popravilo. Tertinek je naročil Gašperju, naj pride naslednjega dne po uro. Gašper je nato z Vulcem odšel. Maks Gašper je služil pri posestniku Valentinu Pačniku na Radelci. V nedeljo, 31. marca popoldne, je odšel Gašper od svojega gospodarja in rekel, da gre v Slovenjgradec. V Šmartnem pri Slovenjgradcu je namreč Gašper doma in gospodari na njegovem domu brat Franc, ki je kovač, tudi mati mu še živi. Med potom se je oglasil pri Alojziju Urumu, kateri je rekel, da se pelje z večernim vlakom iz Vuhreda v Slovenjgradec Okrog 8 zvečer pa se je ves spehan zglasii pri Matiju Verdinšku v Spod. Vižingi, rekel je, da Je zamudil vlak in je prosil za prenočišče. Naslednje jutro pa se je odpeljal k svojemu bratu v Šmartno pri Slovenjgradcu. Ko so orožniki to zvedeli, so sporočili vse v Slovenjgradec in res so dobili orožniki 4. aprila Gašperja v gostilni v Šmartnem, ko je tam popival in kvartal. Aretirali so ga. preiskali stanovanje in našli tam zimsko suknjo, ki je bila Vsa okrvavljena, pri sebi pa je imel srebrno uro. Dokazi so bili tako močni, da se ni mogel Gašper več upirati in je priznal, da je on morilec. Gašper pripoveduje o lisodnem večeru sledeče: Ko je šel 31. marca proti kolodvoru v Vuhred, je začel premišljevati o svojih dolgovih, ki jih je imel. Zasluzil pa ni nič, ker je delal samo za stanovanje in hrano. Spomnil se je, da ima Tertinek denar, in takrat je sklenil, da gre k njemu, da mu pobere denar, s katerim bi plačal dolgove. Ko je prišel k urar ju, je sedel ta za mizo in popravljal ure. Vsedel se je na posteljo, ki je bila tudi v kuhinji. Že je enkrat vstal in hotel oditi, pa se je pri vratih premislil, ko se je spet spomnil na svoje dolgove, vrnil se je in spet sedel na posteljo, kjer se je odločil. Vzel je pol metra dolgo in 7 cm debelo bukovo poleno ter udaril Tertineka, ki je sedel pred njim naslonjen na mizo in popravljal uro, na desno stran glave dvakrat ali trikrat. Tertinek je padel na tla in potegnil za seboj suknjič, ki je bil obešen preko stola. Morilec je pregledal predal mize in našel v denarnici kovanec za 10 Din, ki ga je vzel. Naprej ni preiskoval, tudi ne v sobi Teriinekovi, kjer so pozueje našli še precej gotovine. Gašper je nato upihnil luč in odšel v noč. Danes se je pred velikim senatom okrožnega sodišča' v Mariboru vršila proti njemu sodna obravnava, ki se je pričela ob pol 11. Veliki senat so tvorili vss. Lenart kot predsednik, prisedniki pa so bili vss. dr. Tombak, dr. Lešnik, dr. Kotnik in Kolšek. Obtožbo je zastopal drž. pravdnik dr. Dev. Obtoženec je vse priznal. Ob tričetrt na 13 je predsednik razglasil sodbo, v kateri se obtoženec spozna krivim in se obsodi na 20 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Olajševalno je bilo priznanje zločina, kot obtežilno pa je bilo, da je bit umor izvršen zavratno. Obtoženec je po kratkem premišljevanju sprejel kazen. ing redom v Javnih kopališčih. Ali bi ne bilo prav, če 1»i se tudi kaj podobnegu ukrenilo, pa ' tako, da 6C bodo ukrepi tudi spoštovali im spolnjevali! — Dobrota v zimi.......Luta. — Na L državni realni gimnaziji r Ljubljani (Vegova ul.) bodo sprejemni izpiti za I. razred dne 25. in 26. junija. Prijave, kolkovane s 5 Din, se bodo sprejemale v ravnateljev) pisarni od 21. do 24. junija v dopoldanskih urah. Prijavam je treba priložiti rojstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Sprejemali se bodo dečki, ki so bili rojeni v letih 1922, 1923, 1924 in 1925 in ki so z najmanj dobrim uspehom dovršili 4. razred osnovne šole. — Ravnateljstvo. Steznik po meri in individiualen nedrček ohrani obliko telesa. - I. Salaj, Aleksandrova cesta 2/1. — Dober zimski proračun .... Lutz. — Na drž. realni gimnaziji v Kočevju bodo sprejemni izpiti za 1. razred dne 26. in 27. junija t. 1. — in ne 1. in 2. julija, kot je bilo prvotno določeno—, obakrat ob 8. uri. Učenci, ki so dovršili IV. razred vsaj z dobrim uspehom, naj vlože do 25. t. m. pri ravnateljstvu s 5 Din kolkovano prošnjo, napisano lastnoročno, in naj prilože šolski izkaz o uspešno dovršenem IV. r. ter rojstni list. — Ravnateljstvo. — Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg) priporoča: Ivana Cankarja zbranih spisov XVlU. svezek, ki prinaša zlasti pomembno knjigo >Moja njiva«, eno najčistejših pisateljevih izpovedi; zlasti črtice, posvečene materi, so največji biseri v našem slovstvu. — Vnovič opozarjamo na pesniško zbirko Edvarda Kocbeka: Zemlja, po kateri naj bi segel zlasti mlajši rod, ki bo gotovo našel v nji tudi svoj obraz. — Lepota in toplina......Lutz. — Ameriški Slovenci potujejo z Normandie. »Normandie«, najnovejši in najluksuz-nejši francoski ekspres-parnik je po štiridnevni pomorski vožnji srečno pristal v New-yorku. Priboril si je sinji trak Atlantika, kajti nikdar doslej ni ldi Atlantik premagan v tem rekordnem času 4 dni. Tudi naše Slovence, živeče v Ameriki, je zamamila misel preživeti štiri nepozabne dni v čarobnem okvirju plavajočega mesta Oceana, zato so PREIZKUSITE l CIMlAN odučno>z'obn6?kr£mQ. Shofia Loka Ob priliki svoje poroke se je spomnil g. St Hainrihar, industrijalec, z lepim darom 300 (tristo) Din na »Vincencijevo konferenco«. Bog povrni! Posnemanja vredno! Sramotenje duhovskega stanu je napravil neki moški na znanem tovornem avtu iz Poljanske doline v petek, 7 junija okrog četrt na 7, ko si je javno nadel na glavo duhovniški biret iin oblekel še črno ogrinjalo, ter se taik, v družili še par oseb, z vednostjo šoferja peljal skozi mesto. Vsa zadeva jc v rokah orožništva. Pri letošnji sv. birmi, pri kateri so se zlasti fantje in mladina sploh — ter tudi ostalo občinstvo ob priliki sprejema prevzv. g. škofa sijajno izkazali — je bilo 427 birmanih, med tem) tudi neka konvertitinja in neki podoficir. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Novi formularji za brevir in misale v Puste-tovi izdaji: In festo pretiosissiini Sanguinis D. N. Jesu Christi. (1. julij) za brevir 2 Din, za misale ostane v veljavi prejšnji formular. — S. Ro. berto Bellarmino (13 maj). Za brevir in misale po 3 Din. — Maternitatis B. Mariac Virginis (11. oktober) za brevir 4.50 Din, za misale 3 Din. — S. Alberti Magni (15 november) za brevir i Din, za misale 3 Din. — S. Gabrielis a Virgine Perdolente (27. in 28. februar) za brevir 4 Din, za misale 3 Din. Binkoštitl Katehetom za evharistični kongres Zborovanje jugoslovanskih katehetov ob priliki kongresa bo v soboto, 29. junija ob 10 v Marijanii-šču (takoj po mladinski prireditvi). Na sporedu sta referata o evharistični vzgoji mladine in o ka-tehezi o sv. maši. Končno razprava o važnih resolucijah. Kosilo po zborovanju priredi katehetsko društvo zborovalcein brezplačno. Zato je nujno, da vsak katehet, ki se bo udeležil zborovanja, to javi kate-hetskemu društvu v Ljubljani najkasneje do 17. junija. Za hrano in stanovanje v dneh kongresa se je točno javiti zadevnim odborom, ali pa tudi kate-hetskeinu društvu, ki bo prijave poslalo na pristojna mesta. Ker pridejo jia zborovanje tudi kateheti iz južnih krajev, mora biti udeležba slovenskih verouči-.eljev še posebno lepa. Vsi so vabljeni! Katehetsko društvo v Ljubljani. Mami tehnike novi aparat za trajno o n d u 1 a c i j o „First" brez toha — brez lice — svobodno gibanic! Prvič v Sloveniji. — Zmerne cene. GledaliSki frizer R. Grobelnik, Celje Koledar Nedelja, dne 9. junija: Binkošti. — Prihod Sv. Duha. — Primož in Felicijan, mučenca. — Prvi krajec ob 6.49. — Herecbel napoveduje spremenljivo vreme. Ponedeljek, dne 10. junija: Binkoštni ponedeljek. Margareta, kraljica. Torek, dne lil. junija; Barnaba, apostol; Mar-etjal, m učenec. Novi grobovi ■f V Zgornji Dragi pri Višnji gori je v starosti 75 let mirno v Gospodu zaspal g. Janez Škufca, posestnik, trgovec in cerkveni ključar. Pogreb bo v torek, 11. junija ob 9 na farno pokopališče k Sv. Tilnu. Zapušča ženo in devet otrok. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! Osebne vesti = Poročila sta se g. ing. Karel Kunaver in gdč. Alojzija Labič. Obilo sireče! = Poroka. Včeraj ob 5 popoldme se je poročil v cerkvi sv. Frančiška v šiški g. Vlado Gregorčič, ing. cliem., asistent kem. instituta univerze kralja Aleksandra v Ljubljani, z gdč. Poldi Očko, uradnico direkcije drž. železnic v Ljubljani. — Mlademu paru daj Bog veliko sreče! Ostale vesti — Pevcem , in pevovodjem, ki se pripravljate za Stadion! Doslej smo večino zborov preskusili in videli, koliko žrtev ste Kristusu v sv. Rešnjem Telesu že prinesli. V tem smislu, kakor ste pri skupnih vajah videli, mašo in vložke ponavljajte, da bo vsak pevec znal vse tako rekoč na pamet. Prav za prav še bolj ko na pamet, da bo vsakdo brez izjeme ves čas pazil na pevovodja. Samo ob taki pazljivosti jc mogoče res lepo peti! En sam nepazljiv ali slabo, na pol pripravljen pevec pa lahko vse kazi. Na delo za čim večjo čast in slavo Jezusa, v jjonižni jxxtobi kruha skritega! Da bo On našega f>etja vesel, da bodo navdušeni stotisoči, ki bodo to petje poslušali. Tako številno poslušalstvo, pred vsem pa Kristus, naš Kralj, je vreden vsakršnega truda. — Gasilska četa v Laškem proslavi na binkoštni jx>nedeljek 65 letnico obstoja. Dopoldne je sprejem gostov pri vlakih, nato pa župna gasilska vaja. Popoldne bo tombola. Po tembolj je zabava s pestrim sporedom, pri kateri igra mestna godba. Vabljeni gasilci kakor tudi prijatelji gasilstva! — Volitve za jesen.......Lutz. — Naše vinogradništvo in vinarsko društvo. Pod tem naslovom smo prinesli včeraj članek na 5. strani. Tiskarski škrat je zmanjšal število plačujo-čih članov vinarskega društva v lanskem letu na 35, glasiti bi se pa moralo 350. Sicer so pa bralci ie iz članka samega mogli razvideti to napako. — Rekruti-dijaki, rekrutovani po točki t. čl. 49. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, ki želijo vstopiti v stalni kader v jesenskem terminu, naj se javijo najkasneje do 20. junija v poveljstvu ljubljanskega vojnega okrožja, Maistrova ulica 9, pritličje, soba št. 16. — Agitacija za zimo......Lutz. — Karitativna zveza v Ljubljani prosi prijatelje ubogih po deželi, da bi sprejeli kakega otroka čez počitnice, dečku aii deklico v starosti 8—13 let. Dobro delo boste napravili, dobri Bog, Oče ubogih, vam bo poplačal! Karitativna zveza bo poslala resnično potrebne otroke. Prosimo, zglasite se pri svojem g. župniku! — Dijaški konvikt na Rakovniku sprejme radi razširjenih prostorov večje število novih dijakov, ki se najpriglasijo vsaj do f. avgusta; tisti dijaki pa, ki želijo, da jih zavod prijavi k sprejemnemu izpitu, naj vložijo prošnjo najkasneje do 20. junija. sklenili organizirati svoj letošnji izlet v domovino na tem bajnem pomorskem velikanu. 50 Jugoslovanov, med njimi 30 ameriških Slovencev, se vkrca 7. junija pod osebnim vodstvom g. Avgusta Kollandra iz Clevelanda na »Normandie«, ter bodo že po 7 dneh, to je 14. .junija, prispeli v Ljubljano. Drugi večji izlet ameriških izletnikov pa vodi slovenski zastopnik v Newyorku g. Leo Zakrajšek, in sicer potuje s francoskim prekomornikom »Champlain«, ki odpljuje 15 junija iz New-yorka. Izletniki bodo 24. junija že v Ljubljani. Izletniki se udeleže tudi evharističnega kongresa v Ljubljani. Pojasnila o prihodu teh izletnikov dobite pri zastopstvu »Freneh Line«, Ljubljana, Masarykova cesta 14. — Gradim, štedim, kupim Lutz, —v Potovanje naših rojakov v Ameriko svoječasno, ko še ni bilo tozadevnih omejitev, ni bilo zvezano s posebnimi težkočami, toda kljub temu so jih mnogo zavrnili. Vzrok? Slabi zobje! Znano jc, da so umni Američani ze od nekdaj polagali veliko važnoet na zdravo zobovje, ker je predpogoj dobre prebave in zdravja sploh. Tudi pri nas se opaža vedno večja skrb za pravilno nego zob. izbira je zelo enostavna: CIMEAN krema je za nego zob brezdvomno najboljša! — Na Krekovi gospodinjski šoli v šiški — Ljubljana VIL s pravico javnosti bo 2. julija t. 1. kmetijsko gospodinjski tečaj (kon-serviranje) za učiteljice in absoventinje srednjih šol. — Tečaj traja 4 tedne. Tečaj je odobren od min. prosvete po pravilniku te sole. — Priglasiti se je do 30. junija t. L — Priporoči se gostilna Anton Tonejc v Zagrebu, Gajeva ulica 3, poleg hotela »Milinoiv«. — Štedljivost v zimi ......Lutz. — Za romanje na Sv. Goro pri Gorici se prijavite do 25. junija na naslov: »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica. — Kopališka sezona. Deželni zbor na Pred-arlske.in je sklenil postavo, ki urejuje vedenje v kopališčih. Med določili beremo tudi to-le: »Potovanje, gibanje in delo v prosti naravi brez dostojne obleke tudi na zgornjem telesu jc prepovedano. Dovoljujejo se pač sončne in zračne kopeli, če se uporabljajo na nevidnih krajih in če se uvažuje potrebna dostojnost in nravnost, tako da se javnost ne pohujšuje. Kdor proti tem določilom ravna, prelomi javilovc-Ijavno postavo in bo kaznovali od okrajnega glavarstva z denarno globo do 500 S ali z zaporom do cnc.ga meseca, ne oziraje se nu to, da ga lahko zasleduje še državno sodišče. Ako se je proti naredbi pregrešilo obenem več oseb ali pred večjim številom oseb, ali če jc bilo dejanje tako, da je vzbujalo na poseben način pohujšanje, se kazen zviša na 2500 S, ali zapor na dva meseca.« — Navedli smo to narod,bo, da se naše občinstvo prepriča, kako drugod skrbe za javno nravnost in dostojnost. Pri nas sc vsako teto čuje jo ostrejše pritožbe proti nenravnim Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne FRANZ JOSEF grenčice. ReffistrirAn/i aH Min one rvtl in n«. .j. c u. ie joe -j oe v »-------- -J------* — — —.. '->'»- u, Ui. IJ.1W UU d*J. T. 17JJ, * ~ Kmečki magazin, Ljubljana, Krekov trg st. 10 (nasproti mestnega doma) Vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Ako hočete dobro kupiti in prihraniti denar, potem obiščite to trgovino. — V prilogi Službenih novin št. 130 je objavljen »Pravilnik o izplačevanju invalidskih prejemkov (invalidnine, invalidske podpore itd.) in o vodstvu evidencijc invalidov, ki dobivajo denarne podpore«. o Poziv- Dne 28. maja l^ je^bTira^čTšT. 2—1237 10 minul po 13 pregazil na Celovški cesti kolesar a Kalca Jakoba, ki ie privozil z Gasilske ceste. Priče dogodka naj se javijo zastopniku težko poškodovanega Kalca Jakoba dr. Cepudru Josipu, odvetniku v Ljubljani, Pražakova ulica 8. — Kopališče »Oblagorica« je od današnjega dne zopet odprto. Sončne kopeli — tenis, odbojka in druge shčne igre kopalcem na razpolago. — Crema universal La Toja za turist iko in šport, za sonce in vodo! Mala škatljica 5 Din; večja 10 dinarjev. — Skupni izht članstva Društva jugoslovanskih obrtnikov, podružnica Ljubljana-mesto na Govejek. Na bnikoštni ponedeljek 10. junija priredi podružnica DJO na Oovcjek — Doni jugoslovanskih obrtnikov — izlet članstva in svojcev. Za dobro postrežbo poskrbljeno. Janoi na ražnju. Vabljeno vse član-stvo s svojci m prijatelji društva. (6501) — Proti zaprtju, motnjah v prebavi vzemite Zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franz Josef grenčice. Odobr. od Min. soc. pol. in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in ftlirtlrt Panpticbo tram alirnn.' -a----:~ • ...i. j-., . ---;— --------— *avte iu iiiutuoMuu svezo&L LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA — Začetek ob 20 Nedelja, 9. junija ob 15: V iasu obiskanja. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek, 10. junija: Zaprto. Torek, 11. junija: Bunbury. Red B. Sreda, 12. junija: Oh času obiskanja. Red A. Četrtek, 13. junija: Ob iasu obiskanja. Red 0. Za botre in birmanee je postavila uprava gjedaR-Sča na binkoStno nedeljo na repertoar Grogoriuovo pa-aijonsko igro «V času obiskanja«. Predstava je ob 15 po znižanih cenah. Delo je zanimivo z zgodovinskega in religioznega stališča, ker se je poslnžil aivtor mnogih najboljših virov, da bi pokaaal Jezusovo okolje, dobo in nJega samega v film vernejSi podobi. Gregorin, ki je delo zrežiral, predstavlja v drami Jezusa. — Radi smrti g. Rada Zelezuika, člana drame, odpade za po-nedeljek popoldne napovedana predstava. OPERA — Začetek ob 20 Nedelja, 9. junija: Zdaj vam eno zaigram. laven. Zni. žane oene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 10. junija: Zdaj vam eno zaigram. Iivon. Znižane cone od 30 Din navzdol. Torek, 11. junija: Druga javna produkcija gojence. operne Sole drž. konservatorija. Sreda, 12. junija: Boccaccio. Red Sreda. Četrtek, 13. junija: Faust. Premiera. Red Četrtek. 70 dinarjev od l.mala do so. junita ln od 1. septembra do 15. oktobra Vas Btane dnevno bivanje v znamenitem kopališču Slatina Radenci, Vračunano Je stanovanje, brana, kopeljl, vse takse ln vsakih deset dni zdravniški pregled (Rontgen, analiza seči). Posebej . . , se nič ne plača, samo teda), ako so po- trebna od zdravnika kakšna zdravila, ali posebno zdravljenje z aparati dlatermija, kvarc. lnlenclje ln sllčnoj. Zdravijo se bolezni srca, krvnih žil, clrkulacile, ledvice ln sečnih organov, živcev, nervoznosti, notranjih žlez sladkorna bo.ezen, glht, ženske motnje in slično), Jeter, kamenov, moške ln obče slabosti, motnje prerane in normalne starosti Radenci Je najmočneISe naravno mine-raIno-ogl|lčno kopališče cele Jugoslavije. Prospekte ln navodila posije z veseljem: Uprava kopališča Slatina Radenci, Slovenija. Na velesejmu v našem lastnem paviljonu se prepričajte gratis o brez-konkurenčni kvaliteti Radenske JSta&sianila Liubljana 1 Danes vsi na Rašico! Prostovoljna gasilska četa itasica priredi na binkoStno nedeljo popoldne veliko vrtno zabavo v prostorih gostilne Franca Kneza. Za Ljubljančane lep izlet, udobna pot za avto vožnjo. — Vljudno vabi odbor. i V opernem gledališču bo v torek, 11. junija ob 20 druga produkcija operne Sole državnega konservatorija v Ljubljani. Vstopnice od 5 do 15 Din so v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. 1 Ruska zborovska glasba ima svoj poseben, očarljiv značaj. Lastni so ji globok izraz, široka liniia, smisel za humor, velika zvočnost, vse izvirajoče veličine in vse prosto zapadnjaške mode. Nekaj takih skladb bo izvajal zbor Sloge< v četrtek, 13. junija na koncertu, ki bo v društveni glasbeni dvora,n.i ob 20. Matična kndi-garna ima vstopnice. 1 Kino Kodeljevo. Danes in jutri ob 17 in 20 30 »Carica Katarina« z Elizabeto Breguer in Na leksa&ki meji« s Keiiom Majnardom. 1 Nočna služba lokam. Danes: mr. Lciustok, Resljeva cesla 1; mr Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič. — Jutri: dr. Picooli. TyrSova cesta fi; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, iu mr. Oartus, Moste. — V torek: dr. Kmet, TyrSeva cesta 41; mr. Trnkocf.v ded., Mestni trg 4, in mr. U»tar, Solenburgova ulica 7. Maribor m Nočno službo imajo prihodnji leden sledeče lekarne: Danes: Siraik, Vidmar; jutri: Maver, Savost; v torek: Minaržik, Kiinig; v sredo: Albaneže, Vidmar; v četrtek: Sirak, Savost; v petek: Minaržik, Iviiai«; v soboto: Maver, Albaneže. Drugi kraii Prostovoljna gasilska čela Pohclu vpri/ori dane« ob 15 v posojUničili dvorani >f'rno ženo«, novo narodno tero H peljem v Štirih dejanjih. Ker ie igra zelo lepn in zanimiva, pričakujemo tudi pri nas velikega obiska. Cerkveni vestnih , , 0f"nc krilanske moške kongregacije in n tih prijateljske rodbine opozarja odbor, da sc morajo za bož-Jeiiotni izlet v Velesovo dne lli. junija brezpogojno pra-vočasno priglasiti vsi oni, ki reflektirajo na opoldansko kosilo ali pa na vožnjo iz Kranja do felesovega in nazaj v Kranj. Kosil l>o naročenih samo toliko, kolikor bo naprej plačanih do 11. junija zvečer, prav tako bo pn tndi voz naročen le tedaj, ako se bo oglasilo za vožnjo vsaj 20 ljudi. Cena kosilu Din 10. vožnja z vo zoni tudi Din 10. Naročila »prejema vratar v'Križankah in v torek ve« daii tudi uprava »Slovenca«. Pri- »rllfcvt!« da nn I.1.i-. ..-t -----«--*, ---- .» V----" H* i oiu aVM U<1 UZrUOUOlU UU- Bofnlku. 1 delezonci-pežcl se odpeljejo ip tdubljane zju, tr*j ob &, ostali pa ob TM do Kranja. Stev. 131._>SLOVENEC<, dne 9- junija 1935. _ KULTURA Za slovensko akademijo znanosti in umetnosti Na tem mestu smo že načelno poudarili j*> membnost ustanovitve slovenske Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki naj bi z našim vseučiliščem in našo Narodno galerijo tvorila naš — slovenski kulturni Triglav. Zdaj pa je padel prvi Profesor Nahtigal. kamen na to pot, o kateri smo vedeli, da ne bo lahka. Zagrebški dopisnik belgrajske »Pravde«, znani nasprotnik vsakršnega »kulturnega partikulariz-ma«, Ivan Nevistič, je 1. junija napisal članek, katerega naslov zveni že precej porogljivo: »Ljubljana hoče imeti Akademijo znanosti in umetnosti.« V poudarku Ljubljana beremo začudenje: Kai, to malo provincijalno mesio nekje tam na meji hoče tako veliko znanstveno ustanovo, ki naj bo last samo državnih središč? To je prvi vtis, ki napravi debeli naslov. Nadalje takole komentira znani članek prof. Nahtigala: »O. profesor piše, da je prava sramota, da Slovenci še nimamo svoje Akademije znanosti ter da je nujna potreba in zadnji čas, da se ustanovi, ker bi sicer zaostali za Srbi in Hrvati in bi veljali kot kulturno nezrel, nesposoben in nesamostojen narod.« Ko tako ponazori smisel članka, pripomni zelo pomembno: »Nas tako mišljenje ne čudi in ne preseneča, zlasti ne, ker ga slišimo iz ust jezikoslovca, ki je ta svoj nazor izgradil morda še tedaj, ko je bil profesor na univerzi v Gradcu.« Ta stavek je velepomemben in vsebuje v svoji jasnosti očitek avstrijakantsiva. »Toda tako ne misli samo on, temveč — kar ie važno — večina slovenskih znanstvenikov in g. Nahtigal je v tem priineru samo formulator skupnega nazora.« Tako torej očitek avstrijskega mišljenja pade ua vse slovenske znanstvenike in kulturne delavcc sploh. Poznamo ta zlobni očitek, ki se ga poslužujejo gotovi ljudje vselej, kadar hočejo v skrajni sili preprečiti kako vsenarodno slovensko kulturno težnjo. Ko tako »jasno« označi slovenski znanstveni »mentalitet«, začne s tarnanjem, videč propad svojega centralističnega kulturnega nazora, pišoč, da se razvijamo v Jugoslaviji »po račje nazaj«, po načelu, »da se zavaruje vsako pleme posebej v imenu trojstva in Ireh kulturnih centrov«. Tako »v imenu trojstva vedno bolj ojačujeino stare umetne pre-graje, da se še naprej in vse bolj razdvajajo te tri ozke in plesnive sfere in atmosfere«. Ugotavlja pa z vso prepričanostjo dejstvo, »namesto, da se razvijamo v normalnem, naravnem in zdravem razvoju duhovne sredotežnosti, smo priče upornega in prav sistematskega podpiranja umetne in bolestne sredo-bežnosti, razvoja, ki nujno pelje k pokrajinski zaprtosti in kulturni neplodnosti«. — Ali ni — na drugem področju sicer — pisal pred kratkim nekaj podobnega prof. Ilešič, pa smo mu — po našem mnenju — dokazali prav nasprotno, kakšno delo je kulturno plodno. Slučajno sem danes bral stavek, ki ga je pred sto leti pisal F. Schlegel: »Največjega barbarstva si kriv, ako zatiraš narod in deželo ter ju izključuješ od vsakršne višje izobrazbe.« Potemtakem bi očitek barbarstva padel na tiste, ki nam pravico te kulturne zahteve odrekajo. Poudarjamo pa, da so naše težnje izključno kulturnega značaja in ne posegajo v politiko. Ce Nevistič postavlja našo zahtevo na to polje, je kot Don Kihot, izkoreninjene«, iki vidi povsod samo strahove. Nato Nevistič razloži svojo teorijo mehaničnega »pretapljanja« jugoslovanskih akademij v eno, misleč pri tem na Jugoslovansko v Zagrebu in na Srbsko v Belgradu. Z zedinjenjem bi ne pridobili samo »zdravi in konstruktivni duh unitariznia«, temveč tudi znanstveniki sami, ker bi se jiin »razširilo obzorje«. Kljub temu, da te Akademije izdajajo velike slovarje, jezikovne atlase, etnografske razprave iz svojih ozkih področij ali pa morda prav zato, so Nevističu »ozlkosrčne, udobne sinekure, paradne dekoracije malih im malenkostnih duhov, znanstvenih neplodnežev in kulturnih pigmejev žabjih perspektiv«. Taka je Nevističeva oznaka obstoječih Akademij in akademikov, osebna žalitev hrvatskih in srbskih znanstvenikov sploh in mi bi želeli, da bi mu sami odgovarjali, pa ne morda na »akademski« način. • Zadnji odstavek, s katerim hoče Nevistič osmešiti idejo ljubijanske — mi bi rekli slovenske — Akademije, pa je poln zojjeruosti in zaobrnjene logike. »Ce je že tako in če hočemo biti dosledni v uporni sterilnosti, potem naj bi kot Ljubljana dobilo svojo Akademijo Cel i nje, Novi Sad, Split, Sarajevo. gotovo pa Dubrovnik.« Mislimo, da ni nevarnosti. da bi sc Akademije razpasle do absurdnosti, kot misli Nevistič, ki je mnenja, da je »že danes za našo kulturno in znanstveno kapaciteto preveč članov akademij«, kajti dobro vemo, da je naše znanstvo še zelo v povojih. »Te akademije (po malih provincijalnih mestih) naj bi dobile še tradicionalni okvir in primerno simboliko: po zgledu starih dubrovniških akademij naj sc imenujejo s skupnim imenom «Akadeniije dangubijih = zaprav-ljivcev časa»; v kolikor pa bi katero preveč zadela alj razkrinkala simbolika lega naslova, se lahko imenuje tudi po tej nasprotni ustanovi: »Akademija murnov*. Na la način bi sc izognili občutljivosti tudi naših sedanjih akademikov, ki so nasprotni edinstvu v samem imenu in naslovu. To bi bilo v duhu današnjih razmer in kulturnega toka najpravičnejša, ker pač najlogičnejša rešitev problema akademij.« Tako je cinicno na res lep »kulturni« način Nevistič rešil idealno vprašanje slovenske Akademije znanosti in umetnosti in jo v imenu unitariznia še nerojeno opljuval. Mi bi na tak napad sploh ne odgovarajali, če bi nam ne šlo zato, aa še enkrat in to pot še bolj poudarimo potrebo slovenske najvišje znanstvene ustanove. Stojimo pač na stališču, nasprotnem od gornjega, d» imamo kot narod prav take kulturne pravjce in enakovredne dolžnosti kot vsak drug narod brez ozira na državne meje. Ce še danes v središču naše države uspeva srbska Akademija, zaikaj ne bi uspevala na njenem robu slovenska, ki je življenja željna in zmožna ter bi bila prav-tako v središču neke svojske kulturne enote, ki je tajiti ne moremo. In ne samo to. Nihče, ki piše o slovenski Akademiji, ne bi smel iz nacionalnih razlogov prezreti dejstva, da smo Slovenci raztelešeno narodno telo, katerega neki deli nimajo niti najmanjših kulturnih pravic. Akademija — kulturno žarišče na meji, bi jih držala v življenju. Že samo to dejstvo nas Slovence sili, da se strnemo v du- hovni center, v srce, ki bo gorelo in bilo za vse, na vse strani: *duh, kje ti je mejnik?« Radi tega se upiramo, če kdo gleda na Ljubljano kot na siromašno proviticijonalno mesto. Hočemo in zahtevamo — in zato imamo naravno pravico -— da jo smatramo kot geografsko središče svojske pokrajine, katere v znanstveni in umetniški smeri raziskovati je naša dolžnost, ki se je odločno zavedamo. Na polju kulturne, literarne, umetnostne, pravne in politične zgodovine, jezikoslovja, pravo-slovja in etnogralije se bo naša Akademija ozirala gotovo predvsem na naše ozemlje, ki v zagrebški ali belgrajski pride le izjemoma v jx>štev. Tako raziskovanje more samo služiti jugoslovanski celoti v dobro, ker gradi na najtrdnejših temeljih vsake kulturne plodnosti: na živem življenju in ne mehanizmu. Državi bo samo v okras kot najvišji kulturni vrh na skrajnem zapadu —■ vseučilišče, galerija, Akademija: kulturni Triglav iz granita duha, ki se zaveda, da raste na jugoslovanskih tleh. Od Akademije bo imela zato vsa skupnost koristi in zato je dolžnost vseh, da jo podpro in omogočijo. Tega se bodo morali odločujoči čimprej zavesti in zato nc bomo nehali kričati po njej. Zahteva jx> slovenski akademiji je danes živa kot še nikdar prej in na nas vseh je, da čuvamo nad njo in njeno ustanovitvijo. Zato tudi ne pustimo, da bi jo nam blatil kdorkoli, zlasti na tak način. td. France Štele: XIII. mednarodni kongres Penkluba ■^MjMBMMMMHHM V llllOV lil «>d 21 (k) 23. maja sc je vršil v Barceloni |K>d gostoljubnim okriljem katalonskega centra XIII. mednarodni kongres Penkluba. Zastopanih je bilo 26 centrov iz vsega sveta, to je približno polovica od okroglo 50 obstoječih. Opažalo se je posebno, da manjkajo kar po vrsti mednarodno ugledne veličine zastopanih literatur in je bil za tistega, ki hodi na te kongrese, da bi jih srečaval, barcelonski sestanek precejšnje razočaranje. Razen predsednika H. G. We(lsa in fu-turističnega gromovnika F. T. Marinettija jih letos ni bilo. Tudi po svoji zunanji bučnosti je ta kongres močno zaostajal za zadnjimi, in je doživel razočaranje tudi tisti, ki je pričakoval živahnih debat in vročekrvnih sporov in obtožb. Kljub temu pa po svoji zakulisni živahnosti in napetosti ta kongres ni prav nič zaostajal za dosedanjimi in se je, za zunanjega opazovalca sicer nevidno, izredno veliko diplomatiziralo tako, da so ostrine, ki bi bile sicer na javnih sejah izzvale bržkone mnogo razburjenja, izgubile svojo izzivalnost, preden so se mogle pokazati na dnevnem redu kongresa. Uspeh teh posvetovanj se izraža v dveh glavnih sklepih, ki jih je kongres sprejel, v angleško-ameriški resoluciji ameriškega delegata H. S. Canbyja, in v rezolu-ciji Klausa Manna, ki obsoja preganjanje kulturnih delavcev v Nemčiji. Najpomembnejši dogodek barcelonskega kongresa z našega stališča pa je bila v razpravi o Can-byjevem predlogu podana, na jugoslovansko delegacijo naslovljena izjava italijanskega delegata F. T. Marinettija, v kateri nam je zatrdil, da smemo pričakovati v bližnji bodočnosti izboljšanje položaja naše književnosti v Italiji. Izjavo in odgovor našega delegata nanjo so naši časopisi že priobčili, dodajamo j)a, da je dala zanjo f>ovod spomenica, ki so jo poslali dva meseca pred kongresom vsi trije jugoslovanski Penklubi predsedniku rimskega kluba F. T. Marinettiju, in ga prosili, da se zavzame z ozirom na razmere, v katerih je naša knjiga v Italiji, za uresničenje osnovnega načela Penkluba, ki proglaša, da književnost brez ozira na svoj narodni izvor ne sme poznati mej in mora postati splošno občevalno sredstvo med narodi. Kljub pripombi Marinettijevi, da se pričakuje ureditev te zadeve v smislu naših želj vzporedno z izboljšanjem jolijičnega razmerja med obema državama, te izjave, podane pred mednarodnim zborom, ne smemo jodcenjevati, ker je g. Marinetti zanjo gotovo dovolj avtoritativen in je ni izrekel nepremišljeno. Vsi prijatelji mirnega sožitja evropskih narodov in napredka slovenske kulture jo morajo toplo pozdraviti. G. Marinetti je našemu delegatu ludi zasebno ponovno zatrjeval, da se bliža lo pereče vprašanje ugodni rešitvi. Ugodni vtis te nepričakovane geste italijanskega delegata je tudi bistveno vplival na razvoj raz-jjrave o Caubyjevi rezoluciji in celo na usodo po vsebini ti sorodne madjarske rezolucije. V njenem utemeljevanju je madjarski delegat g. Kalay obtožil Češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo zatiranja madjarske književnosti. Glede Jugoslavije posebej je jtoudaril, da [osebne cenzure za madjarske knjige sicer ni, da pa vlada popolna nejasnost o tem kaj in kdaj se dovoli in da je radi te negotovosti konsum madjarske književnosti tako padel, da se knjigotržcem ne izplača več naročati večjih zalog iz Madjarske. To rezolucijo, ki je bila tudi presplošno utemeljena in formalno pomanjkljivo predložena, je predsednik vzel z.dnevnega reda in ni dopustil razprave o nji. j Posebno za mednarodno propagando majhnih literatur utegne postati pomembna Pen-revija, ki jo po nalogu lanskega kongresa pripravlja ftamski center. O njenem programu se je vršila dolga razprava in je dobil llamski klub nalogo, da ga do prihodnjega kongresa konkretizira. Namen revije je priobčiti v angleških, francoskih ali nemških prevodih leposlovna dela literatur z izjeno onih treh. S tako revijo bi Penklub uresničil enega svojih najlepših načrtov, ker bi omogočil, da dobe vi-sokovredna dela sicer tnalo znanih in težko dostojv nih literatur pot v veliki svet literarnih tekmovanj. Ker je enakovredno prevajanje pesniških del v tuje jezike skoraj izključeno, je sklenjeno, da se bo prevodom pesmi dodajal v podrejenem tisku tudi original. Zastopnica indijskega Penkluba gospa S. Wa-dia je z veliko vnemo priporočala evropskim pisateljem, naj pošljejo odjoslanstvo v Azijo; navežejo naj osebne stike s tamošnjimi kulturnimi delavci in |ojasnijo. v čem je prednost evropske kulture pred azijsko. Pri volitvah predsednika jc bil ponovno izvoljen za prihodnje leto 11. G. Wells, ki je po otvoritvi kongresa izjavil, da se umika, ker vsa njegova prizadevanja z Nemčijo in Rusijo niso rodila zaželjenega uspeha. Tako je na tem kongresu splošna kriza demokracije in duhovne svobode pljusknii-i la prav grozeče že tudi v Penklub, ki si je moral ] Dostavit i vprašanje, ali ima še smisel, da naprej obstoja ali ne. Pesimistično so se oglašali k temu vprašanju tudi drugi, tako Francoz B. Crčmieux in Bolgar A. Balabanov. Prevladalo pa je vseeno prepričanje, da takega orodja mednarodnega literarnega sodelovanja, kakor je Penklub, nc kaže kar tako vreči v stran in da je pravilnejši od onih pesimistov v svojem pojmovanju krize v Penklubu ameriški delegat I i. S. Canby, ki je predlagal, naj se Penklub nanovo orientira in si poišče novih sredstev za borbo za svoja načela. Gotovo je, da imajo posebno majhne literature, katerim je Penklub skoraj edino mednarodnoveljavno zastopstvo, velik interes, da ne zamre. Da se zamirajoča gonilna sila zveze poživi, je argentinski delegat, ki ie povabil udeležence na XIV. kongres leta |0K> v Bit en o.- Ai-res, izjavil, da njegov klub, ki se razvija v ozračju največje duhovne svobode, želi zbrati pri sebi v kar najpojolnejšem številu zastopnike vseh centrov, da se |otrdijo v veri v ideal, nad katerega uresničitvijo oni v evropskih razmerah žc obupujejo. Besedilo rezolucije, ki sta jo predložila angleški in ameriški center, je sledeče Kongres nai ponovno izrazi svoje prepričanje o tem. da spadata svoboda in javnost izražanja med pravice, ki jih ustvarjajočim duhovom ne sme nihče odrekati; vsako varuštvo (censorship) nad literarnim ustvarjanjem ovira pisatelje pri njihovem delu in pomenja izdajo pravic duha; zato naj se pisatelji borijo proti njemu, kakorkoli bi se pojavilo. Zbor je prepričan. da je prva dolžnost vsakega pisatelja, da išče resnico. Dolžnost vsake vlade pa naj bo, da poskrbi, da pisatelj na potu njenega iskania ne bo oviran. Kongres ve, da v nekaterih deželah pisatelji, ki pripadajo kot člani Penklubu. zaenkrat nimajo moči. da bi uveljavili ta načela. Kongres naroča izvršilnemu odboru, da v takih deželah sam posreduje v zgornjem smislu, če bi bilo to potrebno radi nastalih dejstev.« Ob spomladanski razstavi slovenskih umetnikov Po zadnjih skupnih razstavah po vojni, ki so že vse ostale več ali manj v znamenju programov ali drugačnih opredelitev, se je večina umaknila od tega načina stika z občinstvom. Dobili smo več kolektivnih razstav, kjer smo lahko pregledali delo dotičnega umetnika, nismo pa mogli ugotoviti, kje stoji v trenutnem stanju slovenske umetnosti. Obupni gmotni boj je pognal umetnika v pravo gospodarsko konkurenco na umetnostnem |x>lju. V leni stremljenju celo ni bil sam, kajti nenadoma se je jx>javila ideja razstave na povelje ali pod skupnim »šlagerjem«. Ne udeležiti se take razstave, tega prav za |>rav nikdo izmed še neustaljenih umetnikov ni smel storiti, če se je je pa udeležil, smo pa v naprej vedeli, da je zinašil delo. tematično omejeno, zadnji dan pred terminom skupaj. Da to za Kvaliteto ni nič dobrega pomenilo, je bilo jasno. Bil je čas, ko se je zdelo, da bodo te razstave trajale vso večnost i,11 da je konec onih prireditev, kot smo jih i>ili vajeni prej. V tem pričakovanju je človeka potrjevala še ta okolnost, da se pri nas neče in neče iz umetnostne trgovine pojaviti stabilen faktor organizacije umetnosti in okusa, kakor se to godi po tolikerih krajih. In če ne bi vse te stvari tako globoko posegale v eksistenčno vprašanje umetnikov samih, gotovo še ne bi imeli danes te razstave, ki je prvi korak h konsolidaciji opisanih razmer. Nalogo Društva likovnih umetnikov Dravske banovine (ne razumemo, zakaj ne: slovenskih? Op. uredn.) je očrtal prof. (i. A. Kos v otvoritvenem govoru. Zbrati vse umetnike, ki so voljni sodelovati na reorganizaciji umetnostnih, razmer in umetnosti same. Vrniti, kakor sem že dejal, umetnost umetnosti, položiti njeno usodo v roke umetnikov na eni strani, na drugi strani pa v roke neposredno dostopne občinstvu, katerega je treba zopet na-:i k obiskovanju umetnosti. Prva etapxa te na- loge je storjena s j>ričujočo razstavo, o katere poslanstvu govori uvod v katalogu. Organizacija je povabila k udeležbi vse slovenske upodabljajoče umetnike in odziv je bil temu primeren. Z izjemo impresionistov, ki itak predstavljajo trdno kulturno grupacijo, ler z izjemo skupine Slovenski lik (Fr. Kralj,' Drago in Nande Vidmar, Fr. Stiplošek) so se udeležili razstave vsi naši upodabljajoči umetniki. Čc že društvo samo kot tako pomeni močno centralno skupino, okrog katere se bo ob primerni složnosti. disciplini in stanovski zavesti v bodoče moralo gibati vse naše umetnostno življenje, j-omeni tudi razstava, ako bo postala redna vsakoletna umetniška prireditev in obveznost, tako postavko, da bodo kaotične razmere poslej kolikor toliko izključene. Želeti je, da bi sjx>znanje teM dejstva poniknilo tudi v one kroge, ki bi morali na tem delu sodelovati, a hodijo še svoja pota. 0 razstavljalcih bomo prinesli v sledečih dneh posebno poročilo. Danes bi radi pribili nekaj točk, radi katerih zasluži razstava kot taka pozornost. Prvič je potrebno poudarka dejstvo, da smo ž njo po dolgem času dobili resen pregled tega. kar naša umetnost v tem le hjpu je, zna in hoče. Ta pregled ni še jsopolen in ni še tak, kot bi si ga človek želel, toda približal se je najvišji ta hip dani možnosti in zato smo ga lahko veseli. Ker vemo, kdo manjka in ker nam je ono, kar tu ni zastopano, precej jasno, si lahko napravimo tudi dokaj jasno sliko sodobne umetnostne situacije pri nas. Katere so glavne črte naše današnje umetnosti? Prvič: generacije. Na razstavi imamo zastopane, če smemo tako reči, štiri generacije, ki še danes žive. Te so: 1. generacija 1000— 1910 (Gaspari, Vavjo-tič, Santli, Dolinar, Sever); 2. generacija leto 1020 (Tratnik, ki sicer pripada še prejšnji, G. A. Kos, Zupan, Tone Kralj, Jakac, Stoviček, B. Vavpotič); 3. generacija 1930 (Maleš. Pavlovec, Gorše, Pregljeva, Mežan, Trstenjak, Tine Kos, Mara Kralj, Mi-helič, Sirk, Piščanec, Košir); 4. generacija 1935 (to so sami najmlajši: Sedej, Slapernik,-Putrih, Zdenko Kalin, Dore Klemenčič, Mušič, Dremelj. — Sodelujejo pa še Plestenjak, Šubic Mirko, Lapaine, Žagar, ljudje, ki j)rav za prav niso rastli z nobeno generacijo). Ce k tem rodovom prištejemo kot prvi rod impresijoniste (iz o. leta 1860—1870) ter grupo Slovenski lik, ki spada itak pod letnico 1920, dobimo nazoren prerez sedanjega umetniškega sveta. Uin:tniško razsodišče: I. Vavpotič, F. Gorše. M. Maleš, I. Zorman, Dr. R. Ložar, predsednik G. A. Kos Ali je ined izrazi posameznih generacij na razstavi kaj skupnega? Je. Ta stvar je po mojem sploh največja postavka v bilanci te razstave. Ce odštejemo impresijoniste in nekatere umetnike iz te zbirke, lahko trdimo, da vse generacije druži neko slikarsko sorodstvo, ki tu prav jasno stopa na plan. To ie posebno vidno pri mlajšem rodu, ki ga veže do barve ozko in intimno, zelo elementarno razmerje, vendar pa že močno umirjeno. Ta mlajši rod je, mimogrede povedano, tudi signal, da gre težnja časa v nekak slikarski realizem. Toda njegovo stališče na razstavi nikakor ni absolutistično, kajti kot iz nekega notranjega sorodstva imamo tudi pri drugih generacijah z nekaterimi izjemami opravka ali z elementarnimi zares slikarskimi gledanji, ali pa z novimi prodori in jasnejšimi precizacijami doslej manj jasno pojmovanih problemov. V tem ozkem odnosu dp barve in njenem umerjenem slikarskem stilu je skrita tista enotnost razstave, ki daje na jv. zdaj prvič, kar hodim na naše razstave, tudi pravo folijo delu generacije okrog 1900—1910. Udeležba na taki razstavi in v sorodni umetniški družbi bo pri količkaj intenzivnem in zavednem delu kajpada redila samo dobre posledice in to bodisi v stabilizaciji kvalitete in stilov, kot v napredovanju umetnikov samih. Že o današnji razstavi se lahko trdi, da predstavlja povprečno napredovanje na celi črti, j>ri nekaterih udeležencih pa naravnost presenetljivo. To napredovanje je pač v zvezi s poglobitvijo, predvsem s študijem. Eno je namreč gotovo, da je čas eksperimentov za nami in da je nastopila doba selekcije, ki bo obdržala ono, kar je zdravega, in zavrgla bolno. V tem občutju nekatere danes razganja njih vitalna sila in življenska zmožnost, drugod je nastalo radi tega majhno zatišje. Gotovo j5a je, da mora novi rod s tem računati, kajti umetnost prihodnjih dni pripada razen globokemu doživljanju tudi visokemu znanju. Na tej razstavi se je ta mladi rod žc javil k besedi, zato je prireditev tudi radi tega zanimiva in važna. R. L. Pogled v glavni razstavni prostor v Jakopičevem paviljonu. Položni francoskega franka Pravkar objavljajo pariSki Usti zadnji i*kaz Francoske banke, iz katerega posnemamo te-le zanimivosti. V dobi od 24. do 31. maja je zlati zaklad banke padel za 4.816.85 milj. Irankov in je znašal le še 71.778.7 milj. frankov. V prvih dneh junija ae je položaj za banko popravil in odtok zlata se je zmanjšal. Bil je majhen celo v dneh, ko se je politična kriza zaostrila in je n. pr. znašal dne 6. junija, to je po padcu Bouissonove vlade samo še 120 inilj. frankov. Odtok zlata pa je bil deloma kompenziran z naraščanjem naložb po vidu v inozemstvu za 787.9 milj. frankov na Zagotovljen uspeh velesejma Ljubljana, 8. junija. Današnji dan na velesejmu je privedel res visoko število obiskovalcev iz vseh krajev Slovenije, pa tudi iz ostale države. Nadalje je danes prispelo več skupin Avstrijcev z avtobusi, ki so si tndi ogledali Ljubljano in velesejem. Za jutri je napovedan obisk večje skupine Čehov, gotovo pa bo jutri obisk rekorden. Tudi v kupčijskem pogledu se velesejem živahno razvija, ker se že bližamo »a-ključku velesejma in vse hiti izkoristiti priliko, ker je pričakovati v nedeljo in ponedeljek prevelikega navala obiskovalcev. ★ Ribniško domačo obrt zastopa na velesejmu Zveza lesnih domačih obrti v Ribnici, ki razstavlja »uho robo, pa tudi nebroj igrač sodraške in bloške doline. Pohištvena razstava je tndi letos vzbudila zanimanje in so vsi razstavljeni kosi pohištva našli kupce. Vsako leto se tndi izbolj; šuje kvaliteta, tako smo n. pr. letos videli nov način izdelave omar. Vrata so upognjena, kar daje večjo slikovitost linijam pohištva. To izdeluje sedaj tvrdka Egidij in Kari! Erjavec. * Stroji za rezanje salame, šunke, kruha, prepečenca in salate. Tvrdka Ivan Meglič, Ljubljana, Karlovska cesta 22, je razstavila letos na velesejmu v E paviljonu zunaj, koja št 525, svoje v vseh večjih državah patentirane stroje za rezanje salame, šunke in drugih delikates, kruha, prepečenca, rezancev in raznih salat. Stroji so majhni, ročni, prak: tioni in zelo poceni, radi česar vzbujajo pri hotelirjih, gostilničarjih, mesarijah in delikatesnih trgovcih splošno pozornost. Stanje naših Mitingov Po poročihi Narodne banke je znašal v kb-ruvškem prometu % Nemčijo naš saldo dne 4. junija 1935 294.0 milj., torej isto kot dlne 29. maja. Tudi čakalna doba je ostala neizpremenjena. V kliringu z Italijo je saklo ponovno narastel od 47.2 na 49.7 milj. Din ter je bilo zadnje izvršeno izplačilo št. 69.897 z dne 9. maja (po prejšnjem poročilu št. 69.626 z dne 7. maja). Ktirincg z Bolgarijo je popolnoma izenačen. Likvidacija Kreugerjevega konhurza V okviru likvidacije Kreugerjevega konkurza je bilo sklenjeno prodati založene vrednote za 5% dolarsko posojilo tvrdke Kreuger & Toll v New Vorku. Prodaja bi bila eksekutivna in bi vse založene vrednote kupila posebna družba, katere bi tvorili lastniki omenjenega obligacijskega posojila. Med založene vrednote spada tudi 22 milj. dolarjev 6.25% jugoslovanskega posojila iz leta 1928, ki zapade v celoti leta 1958, nadalje romunska, le-tonska, madjarska, ekvadorska in Youngova posojila. V Stockholmu se ceni vrednost jugoslovanskega posojila na 20%, ekvadorskega na 20%, madjarskega 25%, romunskega 7.5%, letonskega 75%, drugega dela romun. posojila na 18% itd. • Potrjena prisilna poravnava: PetretiČ Konrad, trgovec v Senovem za terjatve I. in II. razreda v celoti in za terjatve III. razreda 25% r 4 enakih tromesečnih obrokih. Odpravljeni konkurzi: Larogus Mirko, biv-S trgovec v Vurbergu (vsa masa razdeljena), Josip Uram, parfu.merija v Ljubljani (ni kritja aa stroške postopanja). Občnd mori: Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautneir d. d. v Ljubljani v Kred. zavodu 21. junija ob 17.30 (bilanca 1934. volitev »prave in nadzorstva). Industrija platnenih fe- 1.178.8 milj. Faktični odtok zlata in deviz je znašal torej samo nekaj nad 4 miljarde frankov. Zaradi obveznosti k ultimu so se menični diskonti povečali za 2.363.4 milj. frankov na vsoto 7.157.8 milj., kar ni bilo opaziti že od novembra 1931. Med paslvi se je zaradi potreb ultima povečal obtok bankovcev za 1.374.5 milj., istočasno pa so se tudi zmanjšale obveznosti po vidu za 1.312.1 milj. frankov. Zaradi znatnega zmanjšanja zlatega zaklada in le malo povečanega stanja obveznosti po vidu ter obtoka bankovcev se je kritje franka zmanjšalo ta teden od 78.32 na 73.35%. Modna revija Ljubljančani «o kaj navdušeni za norosti, pa seveda za njimi tndi ne zaostajajo Ljubljančanke, ki se tudi ne dajo pustiti zadaj od drugih, zJasd v modi ne. /.ato je razumljivo, da Prihajaj«) v modno revijo, ki je dvakrat dnevno, a ne gredo samo enkrat, tudi po večkrat gredo, saj je vsak dam program iapremenjen in se pri-kaeujeio druge modne kreacije. Da pa ni program dolgočasen, ker je dolg, pa je vrne« tudi kakšna kabaretna ali pevska ali plesna točka, tako se lažje prestane do druge točke programa, lina pa revija tudi duhovitega konfeirenciera, g. Minka Jelačina, našega znanega tenorja, ki imenitno veže točko za točko in v verzih predstavlja modele, dela reklamo za posamezne tvrdke, tako da ee je v teh kratkih velesejanskih dneh pošteno upehal. Kot smo že dejali, prevladujejo ženske, ne manjka pa tudi moških, ki so tudi nri modi kompetentni, saj prihajajo v poštev — kot fi-nansijerji in jih je treba vzeti s seboj, da so boljše volje, ko se potrka — na njih žep. Že zadnjič srno navedli vse ocllične ljubljanske tvrdke, ki sodelujejo pri reviji in tekmujejo med seboj po lepoti svojih kreacij. Pozabili smo pa tudi na tvrdko Fran Kos, Ljubljana, Židovska ulica, ki sodeluje z lepimi modeli volnenih oblek za najrazličnejše prilike. Sicer pa, kaj bi naštevali, ko pa vemo, da hočejo Ljubljančanke in Ljubljančani videti vse na lastne "oči, da se prepričajo, ali je res, kar pišejo časnikarji ali ni. Tudi na praznike ho vsak dan modna revija popoldne ob 16 in zvečer ob 20.30. V nedeljo popoldne nastopijo mali harmonikarji prof. Rančigaja. zvečer bo ga. Skuškova po- i kazala japonske plese. V ponedeljek popol- j dne bo pokazala plesno umetnost šola ge. De-lakove, zvečer pa nastopi nov konferencier g. Res. dedkov d. d. v Jaršah 23. junija ob 11 (bilanca za 1934, volitev računskih preglednikov, iapre-memba pravil, zviša »e namreč število upravnih svetnikov od 7 na 9), Delniška trgovska in industrijska družba Hartner v Murski Soboti 25. junija ob 16 v prostorih Prekmurske banke (bilanca, volitev uprave in nadzorstva). Likvidacija: Zadruga za izvoe jajc v št. Juriju ob juž. žel., reg. z. z o. z. Tvornice za dušik, Rnše, d. d. v Rušah izkazuje za 1934 pri donosu 5.95 (8.2) milj. iz-gniibo v znesku 0.4 milj. Din, dočim ie znašal dobiček leta 1933 1.3 milj. Din. -— V njeno območje spadajoča d. d. Aga - Ruše izkazuje za leto 1934 čistega dobička 0.15 milj., dočim je bila za 1933 izkazana izguba v znesku 0.18 milj. Po odibitku čistega dobička za 1934 znaša izguba iz prejšnjih let le še 0.59 milj. Din pri glavnici 2.0 milj. Diu. Borza Denar Dne 8. junija. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.235, London 15.035, Newyork 305.625. Bruselj 51.90, Milan 25.375, Madrid 41.95, Amsterdam 207.30, Berlin 124, Dunaj 58, Stockholm 77.50, Oslo 75.50, Ko-penhagen 67.16, Praga 12.80, Varšava 57.90, Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Hel-singfors 6.40, Buenos-Aires 0.8025. Hmelj IH. poročilo Hmeljarskega društva za Dravsko banovino o stanju hmeljskih nasadov. — Žalec v Savinjski dolini, dne 9. VI. 1935. — O stanju hmeljskih nasadov zamoremo le ugodno poročati, če se tudi poleg prav lepih najdejo manj lepi. Vreme je razvoju hmeljske rastline ugodno, ker pri primerni podmevni in malo prenizki nočni temperaturi ne pogreša potrebnih padavin. V zgodaj obrezanih nasadih je rastlina zrastla skoro 2 m na visoko, ter je zdrava itn sveža brez škodljivcev in bolezni. — Društveni odbor. Radio Programi Radio Ljubljana* Nedelja, >. junija: 7 M Sodobna živalska prehrana (In«. Koprivšek Pr arijo) 8.00 Zori rmueuu rž . . . (Poloti e v besedi, v pasmi iu v glasbi. Pel bo Slovenftki vokalni kvinlot .igral radijski arkad ter, kramljal g. Janko Kad, pomagale pa ravan e ploščo; izmenoma ra-ilijuki orkester, Akadenivski pevski kvintet in plošče; vmes okrog 8.30 Cas, novice, spored 9.4® Versko predavanje (.p. Valorian Učak) 10.00 Prenos cerkvene glasbe i i stoklice 11.oo Kongresne skiadbe za godbe na pihala, izvaja godba SJoga«. vmes .predavanje o evharistič-netn kongresu 12.00 Cas, obvestila 12.16 Koncert po željah (plofiče) lli.OO Nekaj veselih klavirskih točk na plngčah 16.15 Mati iKieluftaJI O igranju in primernih igračah (Mila Melihar) 16.30 Danes Je na* dani — Sodelujejo: Mladinski ibor ki St. Vidi pod vodstvom g. učitelja Jiiv«na, mali harmonikar PodborSek Boio, ma li igralci ln igralke in plnSfe 19.M Nacionalna nra 30.00 Ca.s, poročila, »porod, obvestila 20,18 .laka pa Jaga, kaj mo pomagal Napisal Jo&a Vombergar, izvajajo pa Slami radijskega dramskega studia pod vodstvom in*. Pengova 21.M Cas, poročila, spored 28.00 Na bolem konjičku po deisli smehljaj« na fxlna v Savoyu po havajsko rt An (Operetne melodij« od vseh vetrov. Pojo gdč. Ivica Cankar!« v a, g«. Franol In Zupan * »iremljevamjem Radijskega orkestra). Ponedeljek, 10. junija: 7.30 Pospeševanj« knRur« oreha (Flego Ajmtom) 8.00 Enkrat bo narodna, snkrs* bo *ec, nekaj za res bo In nekaj *a hecl (Prt klavirja dr. Svaro znanja »vojega ne Spira, plošča pa po svoje vaa-<>« drugo poje) 9 00 Pod žarkim Aponsklm sonrera (Igra mandollnistlčnl sekatet, vmes plošče) 10.00 Prenos i/ stolnice 11.00 tlalo! Ure na htbirol (Za birmanske in botre. Iftra Radijski ork enter, voias plošči 12.00 Ona, spored, obvestila 15. IS Konoert po teli ah (Radijski or k enter) 16.00 Koneert pn M J oh (Ploftčs) MM Ženska nra: Naša kmetska Jena (ZaJcJkiflkoviAsv*! l/i.*) 1'r« nos z velesejma (restavracija Volga), vmes ploflče 19.30 Maeionalna nra 30.00 Prenos opere h ZMroba, v m ep v T odmoru: Zbirka slovenskih novel (Drof. Vuuaae VoJ-m&i, II. «tmM*i te. Drugi programit Spoti Današnji in jutrišnji športni program Danes in jutri bo v Ljubljani naslednji športni program: 1. Igrišče Primorja. Danes in jutri: Ob 14: Juniorski nogometni turnir ob sodelovanju Conoordije (Zagreb), Ilirije, reprezentanoe II. razreda in ASK Primorja. Ob 16.30: a) Lahkoatletski dvoboj Primorje : Bukarešta. b) Mednarodne lahkoatletske tekme ob sodelovanju čehoslovakov, Romunov in Jugoslovanov. c) Narodni lahkoatletski miting ob sodelova- nju najboljših lahkoatletov v državi. 2. Igrišče Hermesa. Danes in jutri: Velike motodirke ob sodelovanju najboljših dirkačev. 3. Igrišče Slovana. Danes ob 16.30: Pokalna tekma Grafika : Svoboda. 4. Na Viču. Danes ob 9.30: Prijateljska tekma Reka i Hermes. Proslava 15 letnice Primorja Ljubljana, 9. junija. Na današnjem mednarodnem lahkoatletskem mitingu o priliki 15 letnice ASK Primorja so bili doseženi td-le rezultati: Krogla za dvomatoh P.—B. (za B. Havaletz, Kuirzbauer, za P. Kovačevič, Marek): 1. Kovačevič (P.) 1477 (nov jugosl. rekord), preje 1473; 2. Marek (P.) 1328; 3. Havaletz (B.) 1H72; 4. Kurz-bauer (B.) 1091; toSke: B. 1, P. 8. Za internac.: 1. Kovačevič (P.) 1477 (nov. drž. rekordi); 2. Boček (vis. sp. Praha) 1372; 3. Marian (Zašk, Zgb.) 1334; 4. Stepišnik ((H.) 1302. 200 m nacional.: 1. Sodmik (II.) 24.2; 2. Urban-čič (P.) 24.5, 3. Bičanič (Hašk) 25.0. 1500 m: 1. Inž. Hron (vis. sip. Praha) 4fl3 ena pet.; 2. Flas (Hašk, Zgb.) 4:13 dve pet.; 3. Lapusan (B.) iin Goršek (P.) 4:16 tri pet., mrtvi tek; 4. Dum Cristea (B.) 4:17 ena pet.; 5. Takač (Slavija, Va-ražd.) 4:21 ena pet.; 6. Pogačnik (Pr.) 4:22 ena pet. Dvomatch: P. 4, B. 5 (P. 12, B. 6). 1. Lapusan (B.), 2. Gonšek (P.) 4:16 tri pet; 3. Dum Cristea (B.) 4>17 ena pet.; 4. Krevs (P.). Olimpijski dan v Ljubljani Ljubljanski olimpijski odbor priredi prihodnjo soboto, nedeljo m ponedeljek (15., 16. in 17. t. m.) razne športne prireditve v korist olimpijskega fonda. Prireditve obetajo biti prvovrstne, saj bodo nastopali naši najboljši športniki in telovadci na olimpijski akademiji (sobota), glavnem olimp. dnevu (nedelja) ter na plavalnem večeru (ponedeljek). Točen program in kraj prireditve objavimo prihodnji teden. Za danes samo naprošamo ljubljansko občinstvo, da »e prireditev, ki bodo zetlo zanimive, udeležuje v velikem številu, da tako podpre stremljenje naših športnikov, ki se bodo borili na prihodnji olimpijadi v Garmisch-Parten-kirbhenu in Berlinu za barve naše države. Naša udeležba na prihodnji olimpijadi. Njegovo Veličanstvo kralj Peter H. je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad jugcusL olimpijskim odborom. Športniki, ponosna na to visoko prizmanje, bodo skrbeli, da se za otlimpijske igre 1936 pripravijo kar najbolje, da tam proslavijo Jugoslavijo in tako dokažejo, da so vredni tako visokega odlikovanja. Na kaj se pripravljajo jugoslovanski tekmovalci v olimpijskem letu 19367 Najprej za IV. zimske olimpijske igre v. Garmisch-Partenkirchenu, ki se vrže v času od 6.—16. februarja 1936. Tekmovalo se bo tedaj v smučanju, v smučarskih skokih, drsanju — hitrostnem in umetnem —, hokeju na ledu, sankanju, streljanju na ledu, sploh v popolnem programu dosedanjih olimpijskih iger, ki je razširjen z novimi panogami. Naši tekmovalci bodo sodelovali v smučanju in drsanju, a želja je, da zbere »Olimpijski fond« toliko sredstev, da pošljejo tja še hokej-igralce. Stroški za vsakega tekmovalca na zimski olimpijadi so preračunijeni na 3000 Din, za 20 tekmovalcev je torej treba 60.000 Din. Toda to so samo stroški za potovanje io stanovanje. Oprema, NEDELJA, 9. junija. Belgrad: 18.20 Brahmsove skladbe 20.00 Prenos nemSke pevske proslave lz Novega ; Sada 22.20 Prenos plesne glasbe — Zagreb: 20.16 Duhovne pesuil 20.45 Monologi i« Shakerpearovih oper 21.14 Duhovne pesmi — Dunaj: 17.50 Strauss-Ziehrar-Kom-7,ttk 20.50 Laibod, Igra, Mol nar, 22.40 Radijski orkester 34.00 Ciganska glasba — Budimpešta: 19.50 Opereta 22JK1 Jaira 23.15 Ciganska glasba — Milan-Trst: 17.00 Mandoli-nističm koncert 21.00 Adrien« ijooouvreur, opora, Ciloa — Rim-Bari: 17.00 Pev«fci ln instrumentalni koncert 20.50 Simfonični konoert — Praga: 19.14 Rudarji na iz- j letu 20X10 Istfoka ln plesna glasba 21.1« OmkestraLnd hi solistifini konoert 32.45 Večerni koncert — Bratislava: 19.25 Letalska ura 20.55 Lah k« glasba 32.45 Oignnsika glasba — Varlava: 20 16 Smrtna ura 21.80 Pestra ura 22.20 Mornarska godba 23.05 Plo«če — Berlin: 19.00 Stutt- , gart 30.00 Radijski orkester — KSnigsberg: 19.00 Ljud- ! »ka glasba Švicarskih skladateljev 20.30 Krtin — Ram- i burp: 19.20 Orgelska glasba In korali J0.00 Vesel ve-Vr — Kro/i»lo»m: 19.00 Ura ljndske glasbe 20.00 Hamburg — Upi ko: 18.30 tgra 20.15 Kfiin - Ktiln: 19.30 Mala večerna glasba 30.00 BlnkoStnt konoert orkestralnega in komornega »bora — Framkfnrt-Htvttgarl: 1«.3o Oodb« na pihala 20.00 Radijska oporetn 21.30 Radijski orkester - Monakovo: 16.50 Komorna glasba 20 00 Stuttgart — ZOi-ich: 19.30 Zbor samostana Kinsieideln'30.35 Rsdii-ski orkester 21.Ml Lahka glasba — _ PONBDBLJBK, 10. Junija. Belgrad: 30.011 Zagreb Zagreb: 20.00 Prenos opere — Dunaj: 16.20 Dunaj«!;« pesmi 19.10 Pesmi 18.45 Dunajska kri, opereta. Stran«« , 22.30 Sohnmamnov konoert 23.50 Jam 19.40 MaMnrnke , postni 22,20 Klavirska glasba 33.00 .Ta*?, — Milan-Trst: I 17.06 Zabavna glasba 30.50 Moderna glasba —Bim-Bari: • 17.05 Pevski hi Inntrnmen talni koneert 20.50 Opereta 2" f>0 Oitrnakl konoert — Praga: 19.30 Carmen. opera, 11l7pt — Brna: 20-35 (Glasba na električnem klnvrjn — Bratislavo: 21.00 Glasba »a violino ln klavir 21.40 lieelia-Olje in petje — 1'ar.iara: 30110 Orkestralni In violinski koneert 31.00 Zbor 22.90 Salonska glnsbn 28.05 l'ln#rV — Berlin: 19.00 Vlrtnemns klavirska glnsha ?0 00 Mnndoli-ntMlAtrl koneert — K/tnigsherg: 19.40 Klavirska irlnsb« 30.00 Vesel veCer — fTamhtirg: 19.05 Rsohov« In TTiiad lov« ultladhe 30 00 Plesni v<>*sr Vrntislava: 1" "0 T.ir ohn 3SIV1 To-r« OH IA V.,n»l. ltmoAV. iaM Vali* pester va&ff — K Sin. 19.00 Vedela glas h« — SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. d « NUDI PO IZREDNO UGODNIH OKNAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. ▼ LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA S IL NADSTROPJE ji i " ' |T" skupni trening, trenerji in drugo bi stalo pa še enkrat toliko. Zatorej smučarji in športniki: Kupujte »olimpijski znak« po 5.— Din, kaijti le na ta način bo možna naša udeležba na prihodnji olimpijadi ta le na ta način smemo računati na usfeh. MOTOCIKLISTKiNK DIRKE V nedeljo in ponedeljek se spoprimejo v medkluh-ski motociklistični borbi najboljši motoristi nafie države. Nastopijo: Skopec Viktor, PreSeren Jože, Seunig Stane i« Vital, Jelovčan Rajko, SIftka Janko, Vovk Albin, Erjavec Janko, Laipaijno, Cerič Hinko ta Slavko, in?.. Rudolf Lotz, Sela M., C.isar Stjepan, Kopi<5-KralJ Gabr. Sofitarko Kazimir, Jaguit Stjepan, Babič ,T«rko, StapanSič Stane itd. Motoristi se zbero zn »prevod ob 10.30 na dirkališču, odkoder krenejo s svojimi vozili v mesto. Vsi pi i-I javljenl Invenljubljanskl vozači so že v teku včera!S-njega dne prispeli v Ljubljano in so svoje zmožnosti že poskusili na včerajšnjem generalnem treningu ta pokazali prav tope uspehe, tako, da lahko z gotovostjo pričakujemo lepega nsipeha. Sodniki in funkcionarji kaikor tndi reditelji ne naprošajo, da »o ob 14 nn dirkališču, ker se bodo dirke pričele bre® zamude. Pričetek dirk je oba dneva točno ob 16. Akademiki smnfarji so zborovali. Začetkom junija se je vršil redmi obini zbor »Jugoslovanske akademske smučarske organizacije« (JASO.) Predsednik tov. Mikuletič je otvoril ob&ni zbor poodravil vse navzoče ter »e takoj v uvodu »pomnil velike Izgube, ki je doletela našo domovino. Prisotni bo-variži so se oddolžili spominu viteSkega kralja s tri-kratkim »Slava«. V takn pretekle dobe je organizacija doživela marsikaka uspeh tu pa tam pa tndi neuspeh. Predvsem je bil uspeli nastop naše ekipe v St. Morttau, nastop, ki ga je organizirala JASO. V tej zveei js predsednik naslovil zahvalo na ministra za telesno vzgojo naroda dr. Ljudevita Auerja za izdatno podporo, s katero je omogočil prej omenjeni nastop, nato na g. ministra dr. Draga Marušiča, ua bana dravske in savske banovine, na zbornico za TOI., na mestno občino LJnbljama, na rektorat ljubljanske nnlverae, na mestno občino Maribor, T.P.D. — Ljubljana, rektorja zagrebSke univerze, Zvezo športnih zvez, zlasti predsedniku g. dr Stev-n Hadžiju, (podbanu savske banovine), ter tujsko promelni zvezi Maribor. Ia nadaljnega poročila a Miornikov smo povzeli sliko odnošajev do ostalih športnih edtaic Organizacija je včlanjena v LZSP in preko ta v JZSZ (Jilgo-lov. zimsko-sportna zveza). Ob tej priliki se j e tud,l ponovno poudarilo stališče, ki ga Je zavzela organizacija ob priliki t »ko bornega občnega zbora JZiSIZ. — To Je bilo stališče stvarne kritike, zmerne ta lojalne opoeieije Izrazila se je tudi želja, da bi nova zveona uprava posvetila delu J.A.S.0 posebno paižnjo, ker se namerava J.A.S.0. posvetiti organizaciji srednješolske mladine. Akademiki kot taki pričakujejo od zvezne trprave poizitlvJnega dela, dasir«vno vedo, da to večkrat ne doseže zasluženega pri®nanja.0dklanjajo pa enkrat za vselej kvarne, pojave v zveni z rodllnhn! faktorji smučarskega športa. Iz blagajniškega poročila smo zvedeli, da j« celotni promet znašal Din fi2.69fi.a0. teir da organizacija tre-notmo riranolagn z 21!W Din. Predlog revizorjev, da se dosedanjemu odboru Izreče absoliitorij s pohvalo, ie bil socla*no sprejet Novi odbor tvorijo naslednji gg. akademiki: Predsednik: Mlknletič Branko, cand. Jnr.: podpredsednik: Frlan Marko, o and jnr.: Tajnik T.: Dermelj Mirko, stnd. teh.; tajnik IT.: T.ampret Nada. Moč.n.lk Rastko; blagajnik: Nagy Viktor, stnd. teh.; tehnični ref.: Knmn Robert. Reiehcr Saša: odborniki: Snšnlk KomollJ, Dovjak Tone, Znrinnč|č Androj: nnd^orr' oGos|xvcl operni pevec Laiblache, prosim vstopite!« ln ceremonijar je z rokami pokazal umetniku vrata, skozi katera naj vstopi v kraljevo sobo. lablache je planil pokoncu, pograbil prvi cilinder, ki je visel na steni in stopil čez prag v kraljevo soibo. Komaj pa je bil v kraljevi sobi, se mn je začel kralj na ves glas krohotati. Ves začuden je vprašal umetnik: »Ali smem vprašati vaše veličanstvo, kaj bi ta veselost utegnila pomeniti?« — »Seveda!«, je odgovoril kralj, taino prosim vas, da mi prej poveste, kateri je vaš klobuk; ali ta, ki ga imate na glavi, ali tisti, ki ga držite r rokah. Šele sedaj se je pevec zavedel in se je tudi sam začel smejati. Vendar je naglo odgovoril: »Kateri klobuk je inoj? Pač nobeden, veličanstvo. Človeku, kateri je glavo zgubil, je še en klobuk odveč.« Največje - najmanjše Najlažja kovina je »liti«, ki ko pluta plava po vodi. , Nojevo jajce je največje — za 36 kokošjih. Gronlandski kit je največji in najtežji. Dolg je do 33 metrov, težak do 500 ton. Ta teža bi bila v sorazmerju s težo 7000 ljudi. Najmanjši človek, neki 37 letni Husain iz Paa-derme (Anatolija), meri 35 cm. Največja roža — Raflesia Arnoldi — raste na Sumatri. Tehta 15 funtov, premer 1 m. Največji cvet ima rastlina »Amorphophallus Ti-tanum«, ki raste na Sumatri. Premer 60 cm. Avstralska eukaliptova drevesa so visoka 150 m. Najdebelejša pa so v Tuli (Mehika). Obseg debla do 51 metrov. Največje mesto na svetu je Newyork: U milijonov prebivalcev, največje v Evropi je London: 8.2 milijona, v Aziji pa Tokio: 5,837.319 pretn-valcev. Pri vratih stoji berač, ki prosi jesti: »Dajte kruha z maslom.« »Pravi, da je nekoč bil premožen in ugleden človek.« »i'a mu dajte še servijeto zraven^ MLADI SLOVENEC Peter Križman: Zvon Komaj zlato jutro sine, že zapoje zvon iz line, že nas kliče spet na delo, v novi dan gremo veselo. V poldan sonce se pomiče, spet nam zvon iz line kliče, zdaj pobožno pomolimo Ln se malo oddahnimo. Ko se tiho dan poslavlja, zvon nas spet iz lin pozdravlja, Bogu vsi se izročimo, trudne zdaj oči zaprimo. Muki in Andrejčeh Andrejčkova sestrica Ančka je bila bolna. Vsak dam jo je obiskal stric zdravnik in jo pretipal in pregledal od vseh strani. Vmes pa je z majhnim kladivom trkal.po njej, kakor da hoče zbuditi v njej skrivnostnega neznanca, ki trdno spi. Od časa do časa mu je morala Ančka pokazati tudi jezik in reči: »Aaaa!« Kakor je hudo, če je človek bolan, se Ančka kar ni preveč pritoževala. Čemu tudi! Bolečine v prsih so bile zelo, zelo majhne, jedi, ki jih je dobivala kot priboljšek od mame, pa tako nedopovedljivo dobre — mm! —, da jo je Andrej-ček kar zavidal in si na tihem želel, da bi zbolel še on. Celo zdravila, katera je prijazni stric zdravnik predpisal mali bolnici proti kašlju, so bila tako sladka, da bi jih bila Ančka rada pila venomer. Pa tega — žal — ni smela, ker ji je zdravnik dovolil samo tri žličke na dan. Nekega popoldneva se je Andrejček spet ne-opaženo prikradel v sobo k bolni sestri, čeprav mu je mama to strogo prepovedala. Za njim pa je smuknil v izbo tudi kuža Muki, zelo srčkana in zabavna živalca. Šarila sta po sobi sem in tja in se prekucevala kakor za stavo. Ančka je kar pozabila, da je bolna, tako jo je ta nenapovedana bratčeva in Mukijeva cirkuška predstava zabavala. Andrejček je vzel s police velik časopis, ga lepo zvil v kepo, da je bil podoben žogi, in ga vrgel po sobi. Muki je bliskovito planil za papirnato kroglo iu jo še med tekom ujel. Potem se je začel z njo igrati in jo trki jat i po sobi gor in dol toliko časa, da jo je razceiral na drobne kose. Med tem uničevalnim delom je tako zadovoljno renčal in bevskal, da sta se Ančka in Andrejček smejala na vse grlo. Kar nenadoma pa je Muki sedel na zadnje noge in začel na vso moč kihati in kašljati. Kaj se je zgodilo? Košček papirja mu je zašel v goltanec. Na vse pretege se je ubogi Muki trudil, da bi nepovabljenega gosta izkašljal na beli dan. Papirček pa mu je pri tem čedalje globlje silil v goltanec. Ančka in Andrejček sta se Mukijevemu brezuspešnemu prizadevanju še nekaj časa smejala, potem pa je Andrejčka kar na lepem zaskrbelo: »Jojmene, kaj pa, če se zaduši?« »Veš kaj?« je predlagala sestrica. »Muki je dobil oslovski kašelj, daj mu nekaj kapljic mojega zdravila!« Ančkin nasvet se je zdel Andrejčku kar pameten. Brez odloga je sedel s steklenico na tla, vzel Mukija v naročje in mu začel vlivati sladko tekočino v gobček. Muki se je sprva branil z vsemi štirimi, potem pa je začel debelo požirati. S sladkimi kapljicami pa je nazadnje požrl tudi papirček, ki mu je še vedno tičal v goltancu — in se globoko oddahnil. Ko je čutil, da je v njegovem grlu spet vse v redu, je Muki v hipu postal spet stari, poredni neugnanec. Steklenica v Andrejčkovih rokah se mu je mahoma zazdela lepa, imenitna igrača. Zgrabil jo je z 7X>bmi in se skokoma pognal iz naročja presenečenega Andrejčka. Pa je nesreča hotela, da se je steklenica zmuznila iz njegovega gobčka in padla na tla. Resk! žvenk! je reklo — in zdravilo se je zlilo po linoleju ... Andrejček se je prestrašil, da mu je zastala sapa, Ančka pa je zajokala, obupno zajokala: »Joj, moja zdravila, moja sladka zdravila!« Mali grešnik je nekaj časa zmedeno opazoval od strani razbito steklenico, potem pa se je splazil bliže, poduhal tekočino in jo začel slastno lizatt. Andrejček ga je zaman odganjal proč. Muki je lizal toliko časa, da je polizal zadnjo kapljico. Andrejček je slednjič izgubil potrpljenje. Prijel je Mukija okoli vratu in ga vrgel iz sobe. Ančka je jokala čedalje huje za svojo sladko, dobro vodico in se takoj spet spomnila, da je bolna. Strašno je spet začela kašljati. V sobo je prihitela mama. Ko je zagledala razbito steklenico, se je razjezila in strogo prepovedala Andrejčku, da bi še kdaj pri vedel Mukija v bolniško sobo. Jokajoči Ančki pa je obljubila, da ji bo dobri stric zdravnik zapisal novo steklenico zdravil. Poleni pa je vzela v roko metlo in očistila sobo črepinj in papirja. Andrejček se je splazil ven, da bi poiskal porednega Mukija. Pa ga ni našel nikjer. •Gotovo se sramuje, grdun, in se je kam skril,« si je mislil. To je Muki zmerom storil, kadar se j p čutil krivega. Topot pa so bila vsa znana Mukijeva skrivališča prazna, šele čez nekaj ur je Andrejček zaslišal sumljivo cvilenje v kleti. Splazil se je tja in zagledal Mukija. ki je kakor kupček nesreče sedel na premogu in žalostno gledal predse. Gotovo ca je bolel želodec. Andrejček ga jc dvignil, ga odnesel na njegovo ležišče in ga toplo odel. »To imaš zdaj od lega, ker si polizal Ančkina zdravila, vidiš!« ga je narahlo karal. Muki pa je kakor zgrevan grešnik milo gledal vanj, migal z repkom in ga lizal po roki. Drugo jutro pa so bile želodčne bolečine spet pozabljene in Muki je bil spet stari, neugnani Muki, ki se mu je moral smejati vsak — takšne burke vam ie ueanioil Birmanca Janezek in Janko t. Janezek in Janko sta si bila nerazdružtljiva prijatelja, čeprav sta se na zunaj razlikovala ko noč in dan. Janezkova obleka je bila vea zakrpana in obnošena, njegovi čevtji pa tudi niso bili nič boljši. Janko pa je bil vedno tako lepo in gosposko oblečen, kakor da bi ga iz škatljice potegnili. Janezkov oče je bil reven delavec, ki je komaj toliko zaslužil, da so se on, njegova žena in Janezek vsalk dain do sitega najedli, Jankov oče pa je imel dve visoki hiši, zaslužil pa je na mesec več kot Janezkov oče vse leto. Kljub temu pa sta si bila Janezek in Janko, kakor rečeno, velika prijatelja. Janko ni bil prav nič, prevzeten, kakor so navadno sinovi bogatih staršev. Imel je Janezka rad, ker mu je bil tako zvest tovariš in je imel tako bistro glavo. Marsikatero domačo nalogo mu je pomagal napraviti, ob prostem času pa sta se skupaj igrala. Nekaj dni pred binkaštiumi prazniki sta dečka drug drugega Lznonadila z radostno novico. Oba hkratu sta vzkliknila, ko sta se sestala na igrišču v predmestju: »Veš, jaiz pa pojdem ob binkoštih k birmi!« To je bil tako čudovit slučaj, da sta se veselo zasmejala oba. Potem pa sta začela govoriti o podrobnostih tega velikega dogodka. »Moj boter je bogat trgovec, i.n mi bo kupil za birmo toliko, da vsega niti ne znam na pamet našteti,« je z žarečim obrazom pripovedoval Janko. Janezkov obraz se je ob teli prijateljevih besedah za spoznanje zmračil. On se pač ni mogel ponašati z bogatim botrom. Njegov boter je bil prav tako reven delavec kakor njegov oče in mu ne bo mogel kupiti drugega kakor preprosto novo obleko. Pa kaj za to! Ali ni dejal gospod katehet, da pri birmi niso glavno —, darovi? Da, tako je dejal. Njegove lepe besede o pomenu sv. birme in veliki milosti, ki jo je takrat deležen vsak dober otrok, si je Janezek trdno vtisnil v spomin. Črna senca na njegovem obrazu je izginila, spet je solnce posvetilo izza oblakov... Veselo žvigigajoč sta se prijatelja prijela za roke in šla k žuiborečemu potoku, kjer sta imela vsak svoj mlin. 2. Potem pa se Janezek in Janko do binkoštne sobote nista več videla. Janko je vsak dan čakal prijatelja na domenjenem kraju, a Janezka ni bilo. Na binkoštno soboto Janko ni mogel več strpeti. Bil je v skrbeh za prijatelja in sklenil je, da ga obišče na domu. Ko je stopil v majhno, borno stanovanje Janezkovili staršev, je takoj videl, da z Janezkom nekaj ni v redu Sedel je čisto sam v kotu za mizo, si žalostno podpiral glavo z dlanmi in pritajeno ilutel. »Kaj pa ti je, Janezek?« ga je sočutno vprašal Janko. »Ali si bolan?« Janezek je dvignil obraz, uprl solzne oči v prijatelja in med jokom povedal: »Boter si je pri delu zlomil nogo. Zdaj ne bom mogel k birmi. Drugega botra pa ne morem tako hitro dobiti.« »To.je pa res škoda,« je pomilovalno dejal Janko in začel tolažiti nesrečnega prijatelja. Janezku pa se je ob Jankovih tolažilnih besedah še bolj milo storilo pri srcu. Debele solze so se mu ulile po licih. Janko je u videl, da nobena beseda nič ne pomaga. Tiho,in zamišljeno se je poslovil od prijatelja in odšel proti domu. 3. Binikoštna nedelja je vstala izza praznično pozlačenih gora. Nebo jc bilo jasno in čisto, knkor da so ga angelci čez noč urili I i in pobarvali s svežo modrino. Janezek vso noč ni zatisnil očesa. Z žalostjo v srcu je mislil na druge (Jtroke, ki bodo šli k birmi in jim bo tako lepo... »Nič ne maraj, Janezek,« ga je tolažila mati. »Pojdeš pa prihodnje leto.« Janezek si je z roko naskrivaj obrisal solzo, ki mu je zdrsela po licu in tiho dejal: »Saj se nič več ne jokam, mama, kar poglej!« Nasmehnil se je, v očeh pa se mu je v tem hipu spet nekaj svetlega utrnilo in spolzelo po licih. Mama je zmajala z glavo, pobožala sinka po glavi in molče, odšla kuhat zajtrk. Tedaj je stopil v izbo oče. »No, kako je, mali mož?« je vprašal in ga narahlo pocukal za nos. »Ali smo se že potolažili?« »Že!« je odgovoril Janezek in se moško vara v na,1. Očetu pač ni hotel pokazati, da mu je hudo. »Vidiš tako je prav!« ga je pohvalil oče. »Otroci delavskih staršev se ne smejo cmeriti za vsako malenkost. Če ne bi bilo hujšega na svetu, kot je to, potem bi bilo še kar dobro! Pa so še stokrat hujše eitvari, dečko moj!« V tem hipu je nekdo glasno potrkal na dmri. Janezek in očka sta presenečeno okrenila glave in se spogledala. Lc kdo naj bi hodil k njim v tej zgodnji uri? Potrkalo je znova. »Prosto!« je zaklical oče. In tedaj so se vrata odprla in v izbo je pokukal veselo nasmejani Jankov obraz. Bil je od nog do glave praznično oblečen, pod pazduho pa je imel velik zavitek. »Dobro jutro!« je pozdravil z zvonkim glasom. »Janezek, ali si že pokoncu?« »Janko — ti?« se je zavzel Janezek. »Jaz, seveda jaz, kdo pa?« je razigrano pritrdil. »Na, odvij!« Položil je pred Janezka zavitek in se skrivnostno smehljal. Janeizek in njegov očka sta se znova spogledala. Le kaj naj to pomeni? Z drhtečimi rokami je Janezek odvil zavitek. Lopa, čudovito lepa nova obleka mu je za-blestela naproti... »Obeka?« se je zavzel. »Čigava pa je?« »I, čigava neki? Tvoja!« je odgovoril Janko in pristavil: »Hitro jo obleci in pojdi z menoj — k birmi!« »K birmi?« se je zdajci oglasil oče. »Kako pa, lej ga fanta, če pa nima botra?« »Ima ga, ima!« ga je zmagoslavno pogledal Janko in 6e samozavestno vzravnal. Potem pa mu je jeziček zadrdral kakor velikonočna raglja: »Veste, sem mu ga jaz preskrbel. Moj boter bo vezal birmo tudi njemu. Toliko časa sem prosil očeta iin mamo in še botra, da sem jih preprosii. Povedal sem jim, kolikokrat mi je Janezek že pomagal pri domačih nalogah in da mi je lani, ko sva se skupaj kopala in bi bil jaz kmalu utonil, rešil življenje. To je mojemu botru tako ugajalo, da je rekel: »Če je pa takšen tič, potlej ga pa kar privedi« In srno se zmenili, da ti nesem tole obleko, ki je sicer zame umerjena, pa bo tudi tebi prav. Saj sva oba enako velika. Jaz dveh oblek za birmo itaik ne morem obleči...« Kakor nebeška godba so zvenele Janezku prijateljeve besede na uho. Nekaj časa je tiho in zmedeno stal sredi sobe, kakor da še vedno ne ve, ali bedi ali sanja. Potem pa je tako prisrčno stisnil Janku roko, da se celo oče ni mogel več premagovati. Obrnil se je in si obrisal vlažne oči... Kaj bi pripovedoval še dalje! Samo toliko vam še lahko zaupamo, da je bil Janezek tisti da® najsrečnejši človek na svetu in da je ostal Jankov prijatelj do poznih let. še danes, ko je že star, vam zna to zgodbo iz svojih mladih let povedati tako lepo, da nihče ne lepše, niti 1 moje pero ne! MLADA GREDA Kadar deželt gre Kadar dežek gre, bele so ceste, kalne so vodice, skrijejo se ptice. Neha vsako petje, k tlom se sklone cvetje. Prazna je poljana, duša čisto sama — — Roma tja v daljavo, v tiho dalj sanjavo... Stopi k njej spomin, tiha žalost z njim. Jaz sem liček I A j, aj, jaz sem tičekl K, naj bo! — Zletel bom čez griček in zapel bom pod .nebo: eno boni ubral okroglo, eno bom ubral žalobno. Prvo, da pozabim bolečine. drugo, da se spomnim domovine. Stefek Razborštin, učenec IV. razr. v Mariboru. Za mlade risarje Tegale novega kotička v »Mladem Slovencu«, katerega uvajamo z današnjim dnem, se bodo mladi risarji gotovo zelo razveselili. Vsako dobro risbo, ki jo bodo Kotičkovemu stričku poslali, bomo objavili. Eno pa moramo naglašati: objavili bomo samo takšne risi ia katerih Kotičkov striček s svojim čarodeji.mi ogledalcem ne bo zasledil preveč — tuje spretnosti in umetnosti! Torej pozor! Viteška igra z obročem (Za večje dečke) je težko igrati se z mlajšimi, zdaj, ko ste veliki — zato naj vam povem igro, ki bo dostojna vas in vam enakih. Pri nas te igre še ne poznamo. Doma je v severni Nemčiji. Močno spominja na stare viteške igre. »Ringaraja, obroč nagaja«, kakor jo nazivljejo, je ena najpriljubljenejših iger nemških kmetov ob binkoštnih praznikih. V nemških obmorskih deželah Čudoviti mesec maj je za nami. Travniki so ena sama pisana preproga. Žitno polje valovi v lahnem poletnem vetreu. Bliža se košnja. Narava se razrašča iz svoje zasanjane mladosti v bujno kipečo zrelost. Pomlad se izprevrača v poletje. In prvi in najglasnejši klicar so vprav —■ binkošti. Binkošti! Velik dogodek za mlade ljudi. Tedaj stopijo tako rekoč prvič v veliki svet, v svet odraslih ljudi. Birma jim vtisne na čelo znamenje zrelosti — zrelosti pred Bogom in pred' ljudmi. Sveti Duh je šel vanje. Odrasli kramljajo z njimi kakor s sebi enakimi. In kako zanosno jih šele občudujejo mlajši otročaji saj se jih ne upajo niti ogovoriti več, laki gospediči in gospodične so postali v njihovih očeh. Ni čuda, če potem birmanci nazadnje že samim sebi verjamejo ter ponosno in samozavestno gledajo svoje prejšnje vr-stnike od zgoraj navzdol. Kako čudno je vse to, ali ne? Kako lepo soglasje vlada med naravo in človekom! In binkošti — binkošti so lepa vez med obema: so praznik zrelosti mladcev in klenosti narave. Ce vas veže z naravo taka sorodna vez, čemu nc bi pohiteli za praznike v polja, v gozdove, na livade? Veselite se z njo vred svoje mladosti in življenjske polnosti. Seveda je težko za vas, da bi s starejšimi posedali v senci "in poslušali njihove nezanimive razgovore. Kljub vsej svoji modrosti, ki ste je bili deležni pri birmi, ste vendarle še premladi, preradi skačete in lofvi.tp- lllHt MA crrfi foW\ l»if*v\ rla V»i ,--- _.—, .-t— — e-- ----- »..». c, igvi ivai t preskočili na resnejše stvari. Razumem vas, da vam kratkomalo pritrdijo obroč na razpeto vrv med dvema drevesoma. Kmečki fantje zajahajo konje in s sulico v rokah skušajo v najhitrejšem diru sneti obroč z vrvi. Tudi mi jih bomo posnemali, vendar bomo morali konje igrati sami, ker pravih nimamo. Naočniki »Ali tvoji naočniki zelo povečajo?« je Tonček pobaral staro mamo, ko so sedeli pri mizi in obhajali njen god (namreč god stare mame, ne god pogrnjene mize). »Seveda,« je pokimala stara mama. »Pa še prav močno povečajo vsako reč.« »Oh, potem jih pa odloži, ko boš zame odrezala košček torte!« ia zaorosil Tonček. Danes prinašamo risbo Viktorja Gregora-č a, dijaka III. razr. real. gimnazije v Ljubljani. To risbo nam je poslal k pesmi >Zmaj in otrok«, ki smo jo objavili prejšnjo nedeljo. Kar srčkana je tale sličica, ali ne? Sreča na podplatih Pri' nas poznamo vedeževalke, ki nam berejo srečo z rok. Te vedeževalke so povečini ciganke, ki tako izvabljajo iz lahkovernih ljudi denar. Na Kitajskem pa je vedeževalstvo še mnogo boli razširjeno ko pri nas. Kitajski vedeževalci se dele v dve skupini: prva skupina bere srečo z rok, kakor pri nas ciganke, druga skupina vedeževalcev pa prere-kuje srečo eidinole iz gub in zarez na podplatu leve človekove noge. Pri nas vedeževalcev, ki bi nam prerokovali srečo tudi z nog, hvala Bogu, še nimamo. Ni pa izključeno, da se kakšen brezposeln/ loti tega »poklica«. Listnica Kotičkovega sirička Š. R., učenec IV. razr. v Mariboru: Poslani pesmici, pod kateri si se podpisal, objavljam — na Tvojo odgovornost. Verzi se mi namreč zdijo močno znani in bi kar prisegel, da sem jih že nekje bral... Če se bo torej kdo oglasil in povedal, da niso Tvoja last, si umijem roke! Nemara se pa motim in Ti delam krivico? Kar malo verjetno se mi zdi to. Pa brez zamere! Križem kražem — nič ne lažem (Moderna pravljica ali uganka?) Nskoč je živel striček. Bil je skromen mož. Nikoli se ni bahal, nikoli domišljeval, da je kaj posebno imenitnega na tem svetu napravil. A & ničesar drugega ni napravil, ničesar drugega znal, nekaj je znal vendarle: najti najbližjo pot do srca otrok. In ko se je dodobra seznanil z njimi, jim je odprl vrata v svoj kotiček na stežaj in začel z njimi kramljati čisto po svoje. Na tisoče prisrčnih pisemc, ki jih je v teku sedmih let sprejel ne samo iz Slovenije, nego tudi cd drugod — iz Francije, Holan-dije, Koroške, Švice in celo iz Amerike — so dokaz, da se je dotaknil prave strune v mladih srcih. To pa nekaterim ni bilo všeč. So nekaj časa zabavljali čezenj, nazadnje pa so tudi oni hoteli od njegove priljubljenosti kaj imeti. In je najprej ponosno stopil na oder nekdo, ki je do tistih dob ne-opaženo stal nekje v ozadju. Mogočno je udaril ob boben: bum, bum, bum! ter svečano oznanil strme-čemu svetu, da je tudi on stric. In je povabil milo mu deco, naj tudi njemu prijateljsko reče »ti« (dotlej so ga kregali z gospodom in ga spoštljivo onikaji), potem jim je pa obljubil, da jim bo tudi pri njem dobro biti. In je po stričkovem vzorcu odprl nekje svoj »štant« in začel otrokom prodajati »ankete« (včasih kar dobesedno enake) in druge stvari, katere je striček prvi iztuhtal in uvedel že pred leti. In tudi odgovoril je nekajkrat po stričkovem vzorcu svojim ljubljencem, pa so bili ti odgovori na žalost dokaj ponesrečen poskus »konkurence«, kajti so bili v njih samo suhoparni katsderski nauki. Kmalu za tem stricem je stopil na plan neki drugi tak »nekdo«, se mogočno izprsil in z gromkim glasom kakor z basom — drum, d rum, d rum! • — oznanil strmečemu svetu, da on stric sicer ni, pač pa t e t a. In je tudi on nekje odprl svoj »štant«. In si zdaj oba — stric in teta — na vse kriplje prizadevata, da bi stričkovo patentirano idejo čim lepše in pkflonosmeje izkoristila zase... Bum, bum, bum! Drum, drum, drum! A kaj je na vse to dejal dobrodušni striček? Je dejal brez jeze, brez zavisti in brez užaljenosti: »I, no, ljubi moji, kaj hočete?! Lepo sicer ni, hudo pa je, če komu primanjkuje lastne iznajdljivosti, pa mora zategadelj kakor papagaj posnemati — druge!« Tako je dejal striček dobrodušni — namesto odgovora mladim prijateljem, ki ga izprašujejo, ali je z onim »stricem« in ono »teto« kaj v žlahti___ Kdo sta ta »stric« in ta »teta«, naj pa bistrie glave uganejo same! Boter Švrk. ZENA IN DOM veselja Že zgodaj dopoldne se na današnji dan, ko ob- hajamo binkošti: praznik veselja, zgri- ' H. Oh " še poletn mladino se pojavljajo stare mamice, belih, gladko niajo množice mladega sveta po cestah. Obrazi se hlestijo, obleke so svetle in zares že poletne. Med počesanih las in — če le mogoče — v najbolj praž-nji obleki in tudi v narodni noši. Sicer nagubana lica se tega dne izgladijo. Otroci drhtijo v velikem birmo, nekani bolj umerjene so jim ........dii< pričakovanju na birrr kretnje, s spoštovanj' nove, tako do dna nc ijem dvigajo roke in si gladijo nove, tako do dna nove obleke. Čeprav so tn doma, vendar jim je nekam tuje, vse drugače pri srcu, saj so v družbi svojih botrov in botric, in zavedajo se, da se ne bi spodobilo, če bi se jim kazali v slabih notranjih barvah. Ponosno stopajo pari staršev, postajajo ob cerkvi in pričakujejo birman-cev. Kakšno valovanje samih barv, glasov in dišav! Za cerkvijo — dolga vrsta pisanih stojnic. Lectarji in lectarice stoje za kupi prekrasnih lectarskih dobrin, pa bonbonov, piškotov, rdečezlatih srcet vseh velikosti in sladkosti. Poleg njih dehtijo jedače, klobas ice — pa malinovec, šabeso, limonada. Med stojnicami se pozibava življenje mimo čipk, platna, čevljev, hlač, oblek, ročno poslikanih škatel in škatlic, raznih torbic, verižic, molkov, molitvenikov, križcev, srčkov, »pristno-zlatih« uric, nožkov in pipcev, slikanic, konjičkov s piščalko, papirja, zvezkov, svinčnikov, blagodišečih tekočin in drugih predmetov, ki so na praznik veselja drugačni ko cfo delavnikih. Tu ia tam ponujajo svoje »izredne« pripomočke ra sredstva hripavi barantači, ki kupčujejo z raznimi lepili, čarodejnim milom, čudovitimi mažami, LUSTROL« —- ""■••k« v PARKETNO VOŠČILO za bkizcavjr je lde*l vsake gospodinje ker z .lustrolom" brez truda OOSeZE sijajen blesk parketa .LUSTRA' UUBIIAHA-GOSPOSVETSKAB y ivGova pomoti rttajuro lira ra rasni z raznimi izrednimi predmeti ko na sejmišču. StarSi se gnetejo krog njih m otroci so polni radovednosti. Stolnica gleda nedeljsko im ponosno z obema zvonikoma v junijsko nebo, videti je, ko da se zaveda, da je središče vsega dneva baš v njej. Z vseh strani je zlasti krog poldneva čuti piskanje na piščalke zvitega Ribničana, vse živi in vrvi po cestah. Blesteče se kočije so tega dne spet oživele in nič jim ni mar avtomobilov, čeprav so urnejši. Beli petelinčki, zlate avbe, trda, svilena krila, srebrni pasovi narodnih noš se utrinjajo med množico, da so ko nageljni, roženkravt in rožmarin na prsih mladega ženina. Čeprav se skoraj zmeraj tega dne za hip nakopičijo oblaki in se tudi za-bliska in ulije ploha z neba, vendar dežju binkošt-nih praznikov nihče resno ne zameri, ker je že to v navadi, je že sploh tako o binkoštih. Praznik veselja! Pa je človek tak, da nima rad veselja. Ce le more, se naglo sklone in zapre v črnino hudih misli. Rajši in laže se žalostiino kakor vesel i n» in rajši in laže sočustvujemo s kom, ko da bi se so-veselili. Redki so prazniki čistega veselja. Prazniki veselja so tudi le trenutki, bežni hipci, ki si jih moramo prisvojiti, čim se le za odtenek prikažejo. Ženska, četudi je prav za prav rojena za trpljenje in da lajša trpljenje drugim, je pa tudi zato v hiši in družini, da najde čim več praznikov veselja. Znati mora, da izrabi sleherno veselje in z njim razvedri hišo, družino, pa čeprav ji ni, da bi mogla biti vesela. Sebe in svojce mora žena v hiši izuriti v spoštovanju, ljubezni do najmanjše prilike za veselje. Morda ima kak otrok god. Brž se mora mati okoristiti s priliko za veselje in podariti družini čim živahnejši in lepši dan. Le ona more kaj takega storiti, le žena, gospodinja more prižgati luč veselja v družini. Mogoče je le kak sončen počitniški dan, kak dan šolskega izleta. Mati more razsvetliti tak dan tako, da je zares veselje v hiši. Spoštovati moramo veselje, kakor spoštujemo žalost. In če kak član družine doživi kaj veselega, se veselimo z njim in mu ne pokvarimo veselja s čme-rikavostjo in da mu razkazujemo svoje rane. Duh veselja je v človeku in družini svet duh. lin če o binkoštih praznujemo svetega Duha, si prisvojimo po njem svetosti duha, svetosti resničnega veselja za vsak,dan. Km. MODNE NOVOSTI Za izlete in počitnice Životki kakor modrčki in bluzasti hrbti so spet moderni. Mimo tega so tudi priljubljene bluze in žempri ročnega dela. Celo one tričetrtinske vrhnje jope, ki jih zdaj vse tako rado nosi, so pletene in kvačkane. Tudi v poletnih, lepih dneh cenimo lahka, topla, vendar produšna volnena oblačila. Novost je "i* V i i - - ____ ........... ^.......... v ■ ««« j.—i. . ■ V- w / ' V* sukanec iz platna (»konec«), ki prijetno hladi. — Čeprav je bluza pletena, vendar je za vratom precej zaprta in se tesno prilega krog pasu. Vse zavisi oa načina izdelave in dobrine materijah in pa, da se čim bolj udomačijo pletena in kvačkana oblačila. Lični so razni okraski. Na pr. ima jopica za k morju gumbe, ki so školjke. Zaponka pri pasu Ie izrezljana riba. Za v hribe spet so gumbi eseni ali roženi, obšitki iz usnja ali žameta. Bodi na izletih in počitnicah zmeraj dostojno oblečena! Domači izdelki so bile časih tudi slike, in sicer one slike na steklo, ki jih še Zdaj časih videvamo v starih hišah. Pa kakor smo si namesto lepega, prejšnjega pohištva, domačega, kmečkega izdelka postavili novo jiohištvo, ki je za hmečko hišo ko brez glave in repa, tako smo tudi po stenah obesili ničvredne posnetke, tako zvani »kič«. Slike na steklo so IVAŠ DELAVEC Pokojninsko zavarovanje trgovskih sotrudnikov(ic) Kljub obljubam, resolucijam in anketam, se vprašanje starostnega zavarovanje naših trgovskih sotrudnikov in sotrudnic ne premakne z mrtve točke. Kdo je tega kriv, ne vemo. Vidi pa se, da neke tajne sile v ozadju z vsemi močmi delajo na to, da se tako zavarovanje prepreči. Vemo, da je v naši domovini mnogo uvidevnih delodajalcev, ki se ne bi branili prispevati za pokojninsko zavarovanje svojih trgovskih nameščencev. Toda ti nimajo odločilne besede. Zavarovanje se odlaga in preprečuje z različnimi razlogi, češ, da trgovski sotrudniki in so-trudnice ne opravljajo pisarniških in duševnih opravil, ampak je njih delo zgolj ročno. Da ta razlog ne drži, stoji na dlani. Umetnost nastopa in kupčija je najmanj tako težka kakor delo ko-respodenta, ki opravlja pri pisalni mizi to, kar mora trgovski sotrudnik opravljati vestno za pultom. Za uspešno delo je treba" mnogo duševnega napora. Zadnja leta opažamo j>a tudi to, da se stan trgovskih soirudnikov rekrutira iz vrst absolventov raznih meščanskih trgovskih šol ' tečajev. Vsekakor moremo te osebe prišteti duševnim delavcem zlasti ker po večini o -jo tudi pisarniško delo. Drug razlog, ki se navaja v opravičilo, da trgovski sotrudniki še danes niso pokojninsko zavarovani, je ta, češ, da naše narodno gospodarstvo ne prenese tega novega »socialnega bremena«. O tem je bilo pri nas že mnogo napisanega. t e f>a ta razlog od vseh razlogov najslabši, ker celokupno narodno gosjx>darstvo ni namreč nič manj in nič več obremenjeno, če to zavarovanje obstoj* ali ne. Kajti trgovski nameščenci morajo na stara leta tudi živeti in od nekod črpati sredstva za preživljanje. Ta sredstva potekajo iz našega narodnega premoženja (prihranki, podpore, miloščine i. dr.) Ali ni bolj pravično, bolj primerno in človeško bolj dostojno, da se to vprašanje uredi in sicer tako uredi, da moremo govoriti, da smo kulturni ljudje, kulturen narod in kulturna država. Čemu naj občine na stara leta milostno podpirajo ljudi, za katere bi lahko s pomočjo zavarovanja zbral zadostna sredstva za starostno preskrbo? Trgovci in njihovi nameščenci tvorijo važno gospodarsko enoto, ki vrši veliko kulturno misijo. Zato je prav, da to vprašanje v medsebojnem soglasja čim prej rešijo. Dobro preskrbljen trgovski nameščenski stan bo trgovstvu samo v korist in lahko smo prepričani, da bodo poslovni uspehi našega trgovstva napredovali daleko preko stroškov za pokojninsko zavarovanje. Ker človek s preskrbljeno eksistenco dela vse drugače kot človek, ki mu grozi temna bodočnost. Našemu agilnemu društvu zasebnih in trgovskih nameščencev toplo priporočamo, da naj se tudi v naprej — kot doslej — z vso doslednostjo bori za dobro rešitev tega vprašanja. Edino močne in neodvisne nameščenske organizacije bodo kaj dosegle. KR K MESTO KRK oddaljeno z ladjo 3 ure od Sušaka, Ugodno bivališče in peščeno kopališče zlasti za otroke. Informacije daje Kopališko poverjeništvo v Krku in spodaj navedeni hoteli. HOTEL »KRK« dograjen, tople kopeli, senčnat vrt. Pension v pred in po sezoni 46—50 Din, sezona 54 Din vključno tak^e. HOTEL »JUGOSLAVIJA« na morju, terasa za solnčenje, tople morske kopeli, lastni kino v hiši. — — Pension izven sezone 48—50 Din, v sezoni 52—56 Din. bile domače delo, čeprav ne pristno slovensko, ampak smo dobili prve take slike iz Bavarske krog leta 1760 do 1860. Te slike so izdelovali tako, da je dotični »slikar« podložil p°d steklo kak vzorec in si s tenkimi črtami narisal sliko s čopičem. Ko se je risba posušila, jo je zadaj na steklu (na šipi) pre-vlekel z belimi, rdečimi, rumenimi, zelenimi, modrimi, rjastimi vodenimi barvami, ki so ijh pomešali z gumijem, da so se stekla prijele. Ko so se te barve že posušile, so jih radi trpežnosti pre-vlekli z oljnatimi barvami. — Spočetka so bile slike na steklo pravo umetniško delo, ko slikarije na presno. Kesireje pa so jih začeli proizvajati tudi neuki ljudje, tako, da so polagoma prešle v nekakšno narodno umetnost. Poglavitni založniki teh slik so bivali na Bavarskem, Tirolskem, v Avstriji. Češke slikarije na steklo so raznašali fx> Hrvaškem, Dalmaciji in vsem Balkanu. (K nam so prišle z Bavarskega, potem pa so jih izdelovali sami domači ljudje.) Sto takih slik (z okvirjem vred) je stalo 12—14 goldinarjev. Okvirje so izdelovali iz mehkega in bukovega lesa in jih pobarvali s posebnimi barvami in jih sklopili z lesenimi žebljički. Zadaj so sliko zavarovali s tenko deščico. Lastovke in varnost hiše O lastovkah je mnogo izrekov. Tako pravijo, kdor umori lastovko, p>ovzroči, da nato štiri tedne dežuje. Na Tirolskem pa celo prerokujejo onemu, ki ubije Marijino ptičko, lastovko, da bo vse življenje nesrečen ali da bo treščilo vanj. Govorijo tudi, da celo ptice roparice nikdar ne užalijo kake lastovke. Na Vestfalskem je v prejšnjih časih šel gospodar z vso družino lastovkam naproti in jim je slovesno odprl vrata v skedenj. Drugje pa je čuvaj na grajskem stolpu naznanil prihod prve lastovke in župan je javno razglasil, da se je zdaj začela pomlad. Babilonci so dejali, da je lastovka posvečena j boginji Istar, in Grki, da jo boginja Afrodita naj- ! bolj ljubi. Lastovka je bila tista, ki je napovedo- j vala ljubezen. Kdor prvi zagleda lastovko, bo imel ! srečo v ljubezni.. Čehi pravijo, da se bo ondi, kjer j lastovka obletava okno, kmalu poročilo kako dekle. I Če se komu sanja o lastovkah, pomeni svatbo. Lastovka velja za Marijino ptičko in kjer gnez- j dijo lastovke, ondi je mir v hiši in tja tudi nikoli j ne trešči. Saj pravimo v f>esmi: »Lastovke, oj Bog : vas sprejmi!« Ker pa lastovke tako čudno cvrčijo, menijo ponekod, da se prilizujejo. In pravijo o priliznjenih ljudeh, da cvrčijo ko lastovke. Na jugu pa so si v starem veku drugače razlagali cvrčanje lastovk. Dejali so, da ječijo in tožijo. Prerok Izaija pravi: »Cvilil sem ko žerjav in lastovka in gruliil ko golobček.« Tudi Grki so re-kali o lastovkah, da tožijo in jadikuiejo, zato so lastovke p>omenile žalost in nesrečo. Ko je kraljica Kleopatra zvedela, da gnezdijo na ladji lastovke, je koj zaslutila, da bo njena vojska premagana. V Artemidorovih sanjskih bukvah je zapisano, da bo človek kmalu zelo nesrečen, če se mu sanja o lastovkah. Bržkone prav zato opozarja Pitagoras, naj preženemo lastovke izpod streh. Že izza davnih, davnih časov so ljudje mnenja, i da so lastovke božji ptiči in so jih uporabljali tudi za zdravilo. Še slavni Aristotel je menil, da ni moči uničiti oči lastovke in dasi bi jih izteknili, bi rastle kar dalje. Stari zdravniki, na pr. Dioskurides, Cel-sus, Paulus iz Egine so še v 7. stoletju po Kristusu zdravili bolnike z očmi, možgani, s krvjo in kamni lastovk razne očesne bolezni in pa božjast. Še dandanašnji pripisujejo lahkoverni ljudje izredno zdravilno moč baš lastovkam. Zoper umazanije in šund se bavijo jx> vseh kulturnih državah. V zadnjem času so na Francoskem storili tudi tole: Župan severofrancoskega mesta Rodendael je prepovedal dva nemoralna filma; župan mesta Laval je prepovedal javno razstavo nemoralnih časopisov in knjig; bezanconski župan pa sploh obvezno razkazovanje tiskovin, ki so zoper moralo. — In pri nas? Pravijo, ta film je za mladino, oni pa ni. A kaj je z razstavljenimi slikami teli filmov? Kdo dopusti, da smejo biti take slike javno razstavljene? — Glede filmov menda pri nas sploh ni cenzure, saj vidiš otroke pri vsakršnih predstavah v kinu. In detektivski romani? V naših i knjižnicah jih je na stotine — za otroke! 1» v V • .» VI <1 • ZasctUmo življenje delavca pri njegovem dela Bodoča vojna bo strašna, ker bo kemijska vojna. Ogromni oblaki strupenih plinov bodo kosili življenje na bojišču in v zaledju. Uničena bodo cela mesta, celo [Josamezni narodi bodo upro-paščeni. Razumljivo je pa zaradi tega, da se v kulturnih državah pripravljajo proti tej tehnični pošasti, ki bo samo ugonabljala. Zato gradijo podzemeljska zavetja, v katerih si bo moglo prebivalstvo ohraniti vsaj golo življenje. Vse to, kar smo sedaj zapisali, razumemo. Toda ne razumemo pa, kako se stalno še dans v gospodarstvu uporabljajo strupeni plini, kar vodi tudi v vojno, ki iina danes za jx*sledico tisoče in milijone žrtev, mrtvih in življenjsko uničenih. V naslednjem ■naj podamo, nekaj primerov, kako so strupeni plini in strupen prah, ki ga je polno vzdušje v tovarnah, v zadnjem času zahtevali žrtev. 1. V neki tovarni olja so se delavci zastrupili i z benzolom, ki se uporablja pri čiščenju olja. Pare 1 benzola so namreč strupene, ki povzročajo glavo- ; bol, vrtoglavico Ud. 2. V tovarni (ime ni potrebno) v kateri se potom galvanoplastike prevlačujejo medene matrice gramofonskih plošč, sta bila v zadnjem času dva smrtna slučaja. Razvil se je namreč izredno strupen plin ciaaiovodik, ki je sposoben, da v nekoliko trenutkih usmrti človeka. 3. V prostorih neke novo zidane hiše, so zjutraj našli dva delavca mrtva. Sušila sta se pri odprti mali peči, v kateri je gorelo oglje. Usmrtil jih je, ogljikov dioksid. 4. Zelo strupene so pare in prah raznih kovin, katere se uporabljajo v naši industriji. Arsen se na primer uporablja pri izdelavi stalnih barv. Svinec, ki se uporablja v nešteto naših podjetjih, ie zelo strupen in zahteva po statističnih jxxlatkih do 90 od sto vseh zastrupitev. 5. Velika eksplozija v Kaknju nam je še gotovo v spominu, ko je mešanica plina metana in zraka eksplodirala in zahtevala 128 mrtvih. Javnost fre preko takih nesreč, če je samo ena ali dve žrtvi, oda takih nesreč je vsako leto ogromno, n. pr. nesreča v Trebči — 6 mrtvih, 7 ranjenih, nesreča v Zaječaru —11 mrtvih, nesreča v rudniku Srbski Balkan — 12 mrtvih. 6. Plini, kakor so jiare raznih kislin, dražijo rablja v papirni industriji pri proizvajanju klorovega apna itd., je zelo nevaren, ker že tri dele klora na milijon delov zraka onemogoči vsako dihanje. 7. Nevarno za pljuča delavca je vsak prah, ki ga je posebno v tovarnah v izobilju. Zunaj v priredi se v enem kubičnem metru nahaja okrog 0.5 miligrama prahu, a v zraku posameznih tovarn pa preko 100 miligramov. Delavci, kateri delajo v prašnih prostorih; zbole večinoma za jetiko, ki zahteva na stotine m tisoče žrtev. Borba proti strupenim plinom in škodljivemu prahu v naši industriji je dolžnost nas vseh, -posebno onih, ki so zato odgovorni. Iz industrijske produkcije naj se izločijo vsi strupeni plini in škodljive stvari, katere se pač morejo pogrešati. Gospodarstveniki trdijo, da so plini neobhodno potrebni pri produkciji. Mi pravimo, res je, toda le malo več dobre vo'je bi lahko ohranila marsikateremu delavcu zdravje ali celo življenje. V Jugoslaviji ima delavec povprečno na dan Din 22.25. Za ta denar je prodal delavec svojo delovno moč, svoje zdravje jn največkrat tudi življenj«. Kaj naj storimo? Dolžnost delodajalcev je, da delajo delavci v prostorih, ki niso prepolni in ki se dajo zadostno zračiti. Kjer je to potrebno, naj imajo delavci posebne p'inske maske. Delavec, ki deta v zraku, v katerem so strupeni plini, ne sme nikoli ne kaditi, še manj pa jesti, čistoča je najboljše sredstvo proti zastrupitvi, zato je prav, da se tak delavec pogosto koplje, da odstrani strupen prah, ki je prišel skozi obleko do njegove kože. Utrinki Seja krščanske strokovna internacionale. Predsedstvo internacionale je imelo 16. in 17. maja skupno sejo s predstavniki državnih zvez in mednarodnih zvez posameznih strok v Metzu. Seja je razpravljala v prvi vrsti o brezposelnosti med mladino. Za prihodnjo mednarodno delovno konferenco v Ženevi, ki bo sklepala o isti zadevi, so mladi krščanski strokovničarji sestavili spomenico, ki jo je jx>dpisa!o 80.000 strokovničarjev iz Avstrije, Belgije, Francije, Luksenburga in Ceho-slovaike. Tajnik internacionale Serrarens je poročal, da šteje internacionala 1,026.000 članov. V Avstriji ob3toja še vedno svobodna krščanska strokovna organizacija, ki bo v bodoče sodelovala z inter-nacionalo. Ukrepi proti brezposelnosti na Poljskem Tudi jx>liska vlada se je za zmanjšanje brezposelnosti odločila za izredne ukrepe. Zato je v letu 1934 ustanovila blagajno za jx>moč brezposelnim, z nalogo organizacije jx>sredovanja dela in zavarovanja za brezposelnost. Obvezno zavarovanje obstoji v Poljski prav za prav že od leta 1924 dalje, toda ni obsegalo delavce, kateri so delali v podjetjih, ki zaposlujejo manj kakor pet delavcev. Zaradi tega je bilo proti brezjx>selnosti v Poljski zavarovanih samo ena petina delavcev. Po novem zakonu prejemajo zavarovanci jx>moč od 30 do 50 od sto plače skozi 13 tednov. Po tem času pridejo brez-poselni pod gornjo blagajno, ki deli pomoč samo v naravi. Od obstoja dalje je izdala takih jxx1por skupno že 20 milijonov zlotov, in sicer 600.000 osebam. Da se brezposelnost zmanjša, je bila omejena zaposlitev mladoletnih delavcev, tako, da je njihovo število v času od 1931 do 1933 leta bilo zmanjšano od 4.4 od sto na 2.3 od sto. Mladoletne delavce so začeli pošiljati leta 1932 v delavska taborišča (po 60 skupaj) v katerih so imeli leta 1934 že 10.000 takih brezposelnih mladoletnikov. V teh taboriščih dvbivajo hrano in obleko, po 50 grošev na dan in 5 zlotov mesečno na vložno knjižico. Starejši brezposelni delavci so v službi pri javnih delih. Zaradi tega so ustanovili še eno posebno blagajno za javna dela, ki je preteklo leto izdala 3 milijonov zlotov. Potrebne kredite dobe s posebnimi dohodki, kateri se pobirajo v enakih delih in v višini 1 in pol od sto od zaslužene dnevnice, od delavca in delodajalca. Enak davek plačujejo tudi svobodni poklici, narodni poslanci itd. Brezposelnost v Poljski je povzročila zvišanje nezakonitega dela. Posebno se to pojavlja v pretnogo-kopih, kjer so brezposelni delavci postali pravi podjetniki, kateri brez strojev danes konkurirajo veliki premogovni industriji, tako da je morala država proti temu strogo nastopiti. V začetku februarja 1935 je bilo v Poljski 500.000 brezposelnih in začasno zaposlenih delavcev. Začasno zaposlenih delavcev je bilo jx> statističnih podatkih približno ena tretjina od te številke. V Ameriki zapirajo tovarne V državi Ohio je delavstvo avtomobilske tovarne Chevrolet stopilo v stavko, ker vodstvo tovarne ni pristalo na delavske zahteve. Namesto da bi družba delavstvu ugodila, ie pa odpustila še ostale delavce, ki so bili pripravljeni delati namesto stavkujočega delavstva. Ravnatelj družbe Hugh Dean je izjavil, da bo ostala tovarna stalno zaprta in da družba ne bo napravila nobenih poizkusov, da bi v njej obnovila obratovanje. Delavstvo je bilo nejevoljno nad razmerami v tovarni in nad avtomobilskim delavskim odborom, ki ga je lansko leto postavil predsednik Roosevelt. Pod vodstvom tega odbora so se namreč vršile volitve glede zastopstva pri pogajanjih. Predsednik delavske federacije USA wm. Green je iz. javil, da je delavstvo skušalo priti do pogajanj z zastopniki družbe, da bi predložili svoje zahteve, toda vse predloge je družba gladko zavrnila. Dalje pravi, da se je s tem začela splošna avtomobilsk? stavka v Ameriki. Pri gornji stavki v Toledi je prizadetih 2340 delavcev, druga stavka večjega obsega se je zaceia v Racinu, ker je- družba hotela svoj obrat preseliti v Rockfort. Zupana obeh mest sta pokazala svoje simpatije do stavkarjev in radi tega V a postala predmet velikih napadov gospodarskih krogov. Tako se torej godi delavstvu pod sinjim orlom. Pllsc za volane v različnih gubah Speclelnl entel pajčolanov rut, šalov, oblek rini enlel Vložkov in čipk Speclelnl ažur za žepne robce AZurlrante prtov, volan i. t. d. PredUShan e ženskih ročnih del — lepi vzorci, čist tisk Vezenle monogramov. zave«, perila ■ najfinejšo in najlrpežnejšo prejo, lepnl rOlHj komad Din 2 —, Din , Din 3-50, Din 5 — m D4n fr— Za našo kvalitetno delo nizke cen« in hitro postrežbo se Vam izplača pot k Plateh d niheš, LfaMjana samo poleg hotela Strakelj ff SLOVENCEV" SVETOVALEC ssss Nas domači zdravnik A. R. — S. Obzobno gnojenje ni enotna bolezen, marveč izraz mnogovrstnih splošnih in krajevnih bolezni, zato ni enotnega zdravljenja, ki naj bo uspešno v vseh primerih. Razne krvne bolezni, sladkorna, protin, med kužnimi sifila, kovinska zastrupljena in še katera druga obolenj? pospešujejo oz. omogočajo obzobno gojenje, ki je ponajveč razpad oz. razkroj zobrne ali dlesni. Poleg teh splošnih vzrokov oz. povodov je po mojem prepričanju najbolj pogostni vzrok te tako razširjene ustne bo: lezni — naša smešno oinehkužena hrana. Tudi zdravi ljudje dobivajo in hočejo »lahko prebavne« jedi, primerne za brezzobe dojence ali starce. Kdo hoče in zna še jx>šteno grizti tn žvečiti, t. j. rabiti zobovje? Naši hribovci se še pametno hranijo, ker znajo »otepati« svoj gorianski kruh in suhe tepke, iu nam še v poznih letih režoč kažejo polna usta zdravih zob, nam, omikanim razmazom, ki se, odkar se zavedamo, mučimo z zobnimi kttačkaim, po-madami, praški, ustnimi vodami, žvečilnimi ploči-cami in drugo navlako ter nosimo razpadajoče zobovje »ohranjevat« in svoje prihranke shranjevat raznim zobnim umetnikom, ki se prizadevajo okoli naših zob toliko časa, da nam >h nadomestijo s svojimi in tc veselo Dopravljajo dalje. Zakon pn-rode je neizprosen: kar ne dela, naj razpada! Naše zobovje nima več dela ob zdaj običajni hranitvi, zato nam vse »znanstvene pridobitve« ne morejo zares ohraniti zobovja, čegar bistvena sestavina je tudi d lesen ali zohrna. Kako preprečujemo obzobno gnojenje, je menda s tem jasno razloženo. Ista. Zdravljenje obzobnega gnojenja je manj hvaležna zadeva. Kako naj se zdravijo splošne bolezni in nakaze na zobovju, je zdravniška poklicna naloga Vi hočete spoznati domače pripomočke tn sprašujete, kolike vrednosti so zoper to bolezen smrekove igle, jerebikove jagode, kutine in posebno sipek, ki jih priporoča neki poljudni list kot vire vitaminov? V tem pogledu so mi našteta sredstva neznana. Ako hočete vitaminskih snovi, rabite proti-kužni vitamin (A), ki ga vsebuje v obilni meri ribje olje, presno maslo, špinača, korenje, paradižnik, sladka (zelena) paprika in druge vrtnine ali zelenjave. V »domačem« zdravstvu zoper obzobno gnojenje so na glasu: zavrelica korenike kačjega ko-rena (bot. polygonum bistorta) ali korenike grižnice, »srčne moči« (bot. potentilla tormeniilla) ali v prah zmleto listje zdravilne kadulje, »žaiblja« (bot. salvia officinalis) v zmesi z lipovim ogljem, galunom in boraksom kot »zobni prašek« ali vinsko-cvetni izvleček iz žličnice (bot. cochlearia officinalis) kot dodatek sa ustno vodo. Iz lastne skušnje cenim sok iz črne ali kapucinske murve (bot. morus nigra), napravljen kakor malinov ali bezgov sok. Drevo raste tudi pri nas v toplejših krajih. Ista. Nove vrste kruh so začeli uvajati Nemci, ki niso nespametni ljudje. Že od nekdaj se v nemških družinah uživa ržen ali črn kruh, ki je pri nas že »iz mode«. Ta novi kruh se odlikuje predvsem po trdobi, da se da povžiti šele po daljšem žvečenju in je dobro prežvečen — lahko-prebavljiv in koristen tudi občutljivemu želodcu. Tako se bore Nemci proti gnilobi v ustih — žvečenje čisti in krepi zobovje; nam pa že nobeno pekovsko ali domače »pecivo« ni dovolj lahko prebavno! V. M. — P. Tesnoba v prsih se pojavlja pri najrazličnejših boleznih in sicer srca samega, žilja^ prsnega drobja in trebušni napetosti, časih je po- sledica zastrupljenja z nikotinom, časih znači spolne razbrzdanosti ali zabrede, največkrat pa je glavni ali postranski znak kakšne živčne bolezni. Uspešno zdravljenje te časih prav resne, časih samo sitne motnje se ravna po dejanskem vzroku, ki ga treba odstraniti ali vsaj omibti njegov vpliv. Za pravilno razpoznavo vašega primera je nejx>sredno zdravniško opazovanje potrebno, enkratni posvet v obče ne zadošča. Isti. Zdravljenje prsne tesnobe, če je ta zares samo živčnega izvora, se da uspešno opraviti. Pred vsem treba primernega in zadostnega, a ne pretiranega gibanja na prostem ali v obliki resnega dela ali pa športa. Važno se mi zdi pri tem ali onem gibanju pravilno dihanje, ki naj se vrši ob zaprtih ustih samo skozi nos. Zelo priporočljiva je ljudem te vrste umerjena hoja navzgor, ki naj se glede daljave, višine, časa in htrosti stopnjuje polagoma, a vztrajno. Med hojo treba vsakih pet do deset minut krepko izdihniti. Po gibanju, ko je telo segreto, dobro vpliva ali obliv ali opršenje ali kratko umivanje vsega telesa, če je priložnost, tud bredenje po vodi ali hoja po rosni travi. Izmed vseh športov vam priporočam plavanje — seve po načrtu in pameti! Velikega pomena je tudi ureditev življenja po zdravstvenih vidikih — razmerje dela in počitka, prehrana, ki naj bo preprosta, a ne enostransko pretirana, pred vsem pa neupogljiva srčnost, da se človek sam, s svojimi močmi, prebije skozi tesnobe življenja! Isti. Pomladansko zdravljenje navadno pomeni zdravljenje z raznimi zelišči. Za vas naj pomeni ta izraz, da začnete živeti z materjo prirodo, ki zdaj spomladi prekipeva čarov in moči, in da ostanete ž njo v ozkih stikih vse letne čase in vso življenjsko dobo veder, kakor je pomlad! A. Z. — B. Cepljenje zoper davico vobče ne povzroča hude vročnice. Sicer pa le omenite zdrav-niku-cepilcu, da je vaš otrok podvržen napadom močne vročnice, ki se ji pridružijo še božjasti podobni krči. S tem opozorilom odvalite od sebe vso odgovornost in se znebite strahu, ki je po mojem mnenju — prazen. Ista. Sitnosti zares ali namišljeno bolnega moža prenašati, naj vas naučim, da se vam ne uničijo živci? Te umetnosti nisem znal naučiti niti svoje žene. Tak pouk spada menda drugam, ne v zdravniški delokrog. I. K. — R. Trganje po levih lahteh in drve-nenje roke vas vznemirja, zlasti ker vas plašijo z osušenjem uda, ki ima za en centimeter manjši obseg kakor desni. Premerite si obe stegni in če ste desničar, odkrijete, da je desno stegno morda dva centimetra obsežnejše od levega. Glede domačega zdravljenja vas opozarjam na nasvete, priobčene v predzadnji posvetovalnici pod značko »skrnina«. Za vas je delo — zdravilno. Isti. Puščanje krvi pri postarni osebi, ki jo je že zadela kap na možgane, se mi zdi kar — primerno. Presilen krvni pritisk se da znatno omiliti tudi drugače, zlasti s preureditvijo prehrane in do-voljnim gibanjem. V toplicah, ki jih omenjate," se zdravijo raznovrstne bolezni, vaš primer spada tjakaj, soprogin pa ne. O ugodnostih ne vem nič, tudi v opisu naših zdravilišč ni nič omenjenega v tem pogledu, povprašajte naravnost. Sicer pa so toplice, najbližje vašemu bivališču, primerne za oba. Drugi vprašavci — potrpite! Kmetijski nasveti Zatiranje listnih uši na vrtu. A. M. S. Vsako feto se spomladi pojavljajo po vrtovih na sadnem drevju, grtničju, vrtnicah in na razni zelenjadi zelene listne uši, ki napravljajo precejšnjo škodo. Radi bi vedeli za popolnoma zanesljivo sredstvo, s katerim bi odpravili te škodljivce. — Zanesljivih sredstev za zatiranje listnih uši imamo več, glavno pa je, da jih pravilno uporabljamo, tedaj tudi dobro učinkujejo. Listne uši se hitro množijo in se raz-našajo z vetrom in na druge načine. Zato ne zadostuje enkratno ali dvakratno škropljenje ali namakanje, ampak moramo se stalno boriti proti njim v mesecih, ko nastopajo. — Načinov zatiranja listnih uši imamo dvoje: škropljenje in namakanje, škropimo, če je drevje ali grmičje povsod napadeno; namakamo pa, če so samo konci vej polni uši, kakor je to navadno v drevesnicah. Namakanje in škropljenje se mora ponavljati vsakih 6 do 8 dni, kakor pač opazimo, da so se uši ponovno razmnožile. Saj če le ena ostane ali jo veter od drugod zanese, se hitro razmnoži in škoda je tu. — Sredstev zoper listne uši imamo nešteto: tobačna brozga, žpiritno-milna brozga, petrolejsko-milna brozga, kvasijeva brozga, afidon in mnogo drugih kemičnih sredstev. Glede pripravljanja teh sredstev je omeniti sledeče: za tobačno brozgo vzamemo toliko tobačnega izvlečka, kolikor mazavega mila, za špirit-no-milno brozgo toliko gorilnega špirita, kolikor mazavega mila; petrolejsko-milna brozga se pripravi na ta način: pol kile mazavega mila se stopi v 61 vrele vode, ki ji dodamo, dokler je še topla, 12 1 fietroleja. Ta emulzija se uporablja v 6% jakosti (11 emulzije se pomeša s 4.51 vroče in 101 hladne vode). Kvasijeva brozga se pripravlja tako-le: 1.5 kg kvasijevega lesa polijemo z 101 vode in se namaka čez noč. Potem se zavre in kuha četrt ure; medtem se stopi 2.5 kg mazavega mila v 101 tople vode. Na 1 I precejenega izvlečka kvasije in 1 1 milne raztopine dodamo 81 vode. Afidon se po navodilu zmeša z vodo. Oskoruš — uporaba njegovega lesa in sadja. Imam oskoruš ki bi dal 1 do 1 in pol m3 desk. Ali so aeske ujx>rabne za pohištvo ali kaj sličnega. Ali ima oskuroš vrednost tudi za kaj drugega in bi sc lanko dobro prodal? Tudi razmeroma rad dobro obrodi. Ali je sadje uporabno za izdelovanje žganja ali kaj sličnega in na kak način? Ž. A. Sv. D. Oskoruš (oskoriš, oskoruž, skorž — nemško Sperberbaum, latinski sorbus domestica) je gozdno in sadno drevo. Les tega drevesa je zelo težak, trd, čvrst Ln prožen, se da pološčiti (poltirati) in je uporaben v mizarstvu in strugarstvu; uporaben je tudi za kurjavo. Pri nas je to drevo zelo malo Rimske toplice (SLOVENIJA) Jugoslovanski Oasteln. — Beiona od 1. maja do 16. oktobra. Pavšalne kure: ▼ pred- ln po-seionl ia 10 dni Din 600'—. V glavni sezoni Din 800.—. — Izčrpni prospekti brezplačno pri potniških uradih alt pri upravi kopališča Rimske toplice. znano, zato se ne uporablja v lesni obrti. Listje tega drevesa je podobno akacijevemu listju, a sad drobni hruški. Koža (ploda) je rumenkastorjave barve in posuta z bledimi pikami. Sad je zelo tripek in neužiten, godimo (mečimo) ga v slami ali otavi. V nekoliko dneh spremeni tako vloženo sadje svojo barvo; meso porjavi, je mehko, užitno in zelo dobrega okusa. Za napravo sadjevca uporabljamo drevesno zrelo (trdo) sadje kot dodatek jabolkom (na 100 kg jabolk okrog 10 kg oskoruša). Tako napravljen jabolčnik je okusnejša in stanovitnejša pijača nego samo čist jabolčnik. Zrelo (trdo) sadje sušimo celo ali ra^polovljeno. Posebno dobre krhlje dobimo, če posušimo razjx>lovljeno sadje na soncu. V Dalmaciji razreze jo oskoru-ševo sadje na pol in nataknejo posamezne polovice z iglo na dovolj močno nit ali tenko vrvico. Nataknjeno sadje zvežejo v vence, ki jih obesijo ob sončne stene,, kjer se sad kaj hitro posuši. Posušeno oskoruševo sadje lahko uživamo kuhano ali sirovo. Za žganje zmeljite ali stolcite zreli oskoruš. Kuhajte kakor češplje. Še bolje storite, če zmeljete oskuruševo sadje, ga stisnete in pustite, da tako dobljeni sok pwvre in iz povretega soka kuhate žganje. Zboljšana pijača iz sadjevca. Napravil sem po danem receptu pijačo iz 70 1 sadjevca, 70 1 vode in esenca. Pijača pa je vodenega okusa. Zaito sem primešal še 30 1 vina, pa kljub temu se voda iz pijače zelo pozna. Sadjevec in vino sta bila precej sladka. Ce bi bila pijača bolj kisla, bi se voda najbrž ne pognala toliko. Ali bi se ta mešanica dala spraviti do vretja s kakim sredstvom, da dobi več kisline. Ali bi se z manjšo količino vinskega cvetja okus pijače zboljšal. Z. M. Dober sadjevec je mogoče napraviti le iz zdravega zrelega sadja. Razne esence, ki so napravljene iz neznanih sredstev, so večkrat le prevara. Ako je vaš sadjevec še tako sladek, je najbolje, da ga ob lep>em in toplem vremenu pretočite in posodo s sadjevcem postavite na primerno toplo mesto. Sadjevec bo začel ponovno vreti in bo dober, ko se bo izčistil. Z enim litrom vinskega cveta in s 150 do 200 grami citronove kisline na 100 litrov sadjevca, bi se okus znatno izboljšal. Ušivost prašičev. Moji prašiči so zelo ušivi. Skušal sem jih rešiti te nadloge, pa se mi to ni popolnoma posrečilo. Prašiči so kmalu dobili zopet uši. Kako bi pregnal uši, s kakšnimi sredstvi? L. J. P. Uši se kaj rade pojavijo pri prašičih in so jim res v veliko nadlego, ker j ih vedno vznemirjajo. Zato pa se ušivi prašiči le slabo razvijajo, slabo pitajo in sploh ne uspevajo. Uši nam povzročijo lahko prav občutno gosjxxlarsko škodo. Ta nas sili, da zatiramo uši, ako so se pojavile na prašičih in v svinjaku. Najboljši sredstvi in tudi najcenejši sta petrolej in olje. Z enim ali drugim teh sredstev namažete ponovno vse prašiče. S petrolejem pa namažite tudi vse lesene dele v posameznih oddelkih v svinjaku. Pa tudi sicer morate stene v svinjaku itd. temeljito očistiti in sploh ves svinjak presnažiti. Po takem temeljitem presnaženju i svinjaka, tudi pobelite svinjak z apnenim beležem. Največja snaga prašiča in v svinjaku samem je najuspešnejše sredstvo proti ušem, pa tudi proti drugim zajedavcem in raznim bolezenskim klicam. Znano pa je, da se uši pojavijo največkrat pri takih prašičih, ki so aau za dnem vedno le v svinjaku, iz katerega pridejo le redkokdaj ven na svetlo. Zato boste obvarovali prašiče, če jih boste spuščali redno na prosto, v primerno pripravljeno tekal išče ali pa na pašo. Dajte prašičem tudi priliko in pustite jih, da rijejo, se valjajo ali ležijo v zemlji. Drobci ali delci zemlje, obvisijo ali se oprimejo kože in ščetin, so ušem zelo neprijetni, radi česar zginejo uši s prašičev. Vsestranska snaga prašičev in svinjaka pa redno puščanje prašičev na prosto, zabranita predvsem ušem pot do prašičev. Vlaganje jajec. Kokoši mi zdaj prav pridno nesejo in bi rada vložila nekaj jajec za čase, ko jih ne bo dovolj svežih. Katero sredstvo je za to najboljše? Na kaj je treba paziti? Kako stara jajca so še primerna za vlaganje? K. Š M. K najboljšim sredstvom za vlaganje jajec prištevamo vodeno steklo, ki ga nabavite v drogeriji. Na liter tega stekla odmerite deset litrov prekuhane in na to shlajene vode ter zmešajte oboje prav dobro skupaj. Navedena količina tekočine (111) zadostuje za vlaganje približno 250 jajec. Koliko jajec lahko vložite z določeno količino tekočine, je odvisno od debelosti oziroma teže jajec. Posoda za vlaganje mora biti čista, dobro posušena in bolj visoka kakor pa široka. V tako posodo vložite sveža ne več ko deset dni stara jajca (čim bolj .so jajca sveža, tem boljša in zanesljivejša so za vlaganje), ki so popolnoma čista in brez najmanjše razpoke na lupini. Onesnažena jajca je treba prej umiti. Količkaj razpočeno ali napočeno jajce ni za vlagan e. ^'amo eno jajce, ki nima vseh navedenih pogojev a vlaganje, vam lahko pokvari druga v posoli in napravi občutno škodo. V posodo vložena jajca, ki so s koničastim koncem proti dnu posode ali navzdol obrnjena, zalijte s pripravljeno mrzlo tekočino vodenega stekla tako, da bo tekočina še vsaj štiri prste nad površjem jajec. Toliko mora biti tekočina vedno nad jajci. Ako tekočina po tolikem času nekoliko izhlapi ali se usuši, dolijte vedno primerno količino sveže vode. Da preprečite čim bolj izhlapevanje tekočine, morate posodo takoj DANKA BARUCH 11, RUE AUBER PARIŠ (9°) Telef.! Opžra 98-15 — Telef.: Opžra 98-16 Naslov brzojavkam: Jugobarucb Pariš 96 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bruxeles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. po končanem delu tudi dobro pokriti s pokrovom. Vodeno steklo lahko uporabite pozneje še enkrat za vlaganje in nato za snaženje lesene posode. Za vlaganje jajec uporabljamo tudi garantol. Z nakupom tega sredstva dobite obenem tudi navodilo za njegovo uporabo. Pogosto in uspešno uporabljamo za vlaganje jajec tudi raztopino apna. Na deset litrov vode vzamemo tri četrt kilograma čistega, starega, gaše-nega apna in deset dekagramov soli. Pri vlaganju jajec z apneno raztopino ravnamo prav tako kakor z vodenim steklom.Cez deset dni po'vlaganju mora biti vidna na površju v posodi tenka kožica (mrena). Ce te kožice m, je treba dodati še nekoliko raztopljenega gašenega apna. Pri jajcih, ki so dolgo v raztopini apna, lahko nastanejo na jajčji lupini razpoke, radi česar jajca malo zavdahnejo po apnu. Zato je bolje vlagati jajca v- vodeno steklo Pravni nasveti Pravica nezakonskega otroka. N. N. Nezakonski oče-bogataš, ki je uoslej v redu plačeval alimenta-cijo za svojega nezakonskega otroka, je umrl brez testamenta. Nezakonski otrok je star sedem let. Umrli ima še pet zakonskih otrok. Kakšne pravice ima nezakonski otrok. — Nezakonskemu otroku ostanejo iste pravice napram zapuščini, oziroma dedičem, kakor jih je imel do nezakonskega očeta, to je pravica do alimentacije dotlej, dokler se ne bo mogel sam preživljati. Dedne pravice po nezakonskem očetu pa nima. Domovinstvo. H. M. V občini živi stalno nad 10 let v sosedno občino pristojen občinski revež, ki je od rojstva slaboumen in božjasten ter nezmožen zaslužka. Njegova domovna občina zahteva, da ga na podlagi novega občinskega zakona sprejmete v občinsko zvezo. Mnenja ste, da to ne gre, ker dotični, ki je slaboumen, radi tega ne uživa častne pravice in ker ne more vzdrževati sebe in svoje družine. Kljub vsemu temu njegova domovna občina vse to zahteva in tudi okrajni načelnik. Radi bi vedeli, če imate prav, ko odklanjate sprejem navedenega človeka v domovinsko zvezo. — Po našem mnenju vaše stališče ni pravilno in ne ustreza § 17 zakona o občinah. Po tem paragrafu je oni, ki stalno najmanj deset let stanuje v isti občini in ta za ta čas zoper njega ne more prigovarjati ničesar, kar je navedeno pod točko 1. tega paragrafa, niti mu ne more prigovarjati kaj. iz točke 2. tega paragrafa, po zakonu pridobil članstvo te občine in ga izgubi v občini, v kateri ga je doslej užival, razen če izjavi, da obdrži dosedanje članstvo in dokaže, da pristojna občina na to pristaja. Po točki 1. § 17 navedenega zakona je treba, da prosilec uživa častne pravice, točka 2. pa zahteva, da ni v sodni preiskavi ali pod obtožbo za dejanja, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic. Ni mogoče smatrati, da umo-bolnik nima častnih pravic, ker mu niso bile nikdar vzete Ce bi mu bilo s kazensko razsodbo odvzeto uživanje častnih pravic, bi vi imeli prav. Za onega, ki 10 let biva stalno v občini, tudi ni potrebno, da more vzdrževati sebe in svojo družino, ako hoče biti sprejet v članstvo občine. Ta pogoj predpisuje tedaj, če prosilec stanuje najmanj pet let stalno v tej občini in prosi za sprejem v domovinstvo. Ako občinski odbor ne bo priznal domo-vinstva navedenemu prosilcu, bo o sporu odločilo okrajno načelstvo. Rodbinska pokojnina po državnem uslužbencu. G. F. Vdova in hči pokojnega državnega uslužbenca prejemata skupaj 65% osnove pokojnine. Koliko bi prejemala hči, ako ji mati umrje. — Za enega uživalca, ki ima pravico do rodbinske pokojnine, ta ne sme biti večja kakor 55%. — Na drugo vprašanje odgovarjamo: Ako se državni upokojenec poroči in nato umrje, ima žena-vdova pravico do rodbinske pokojnine, ako je mož vplačeval najmanj pet let v pokojninski sklad in umrl kot vplačevalec sklada. Kdaj mora prevzemnik izplačati dote? S. F. T. Oče in mati sta bila solastnika posestva. Pred štirimi leti je umrla mati, vi ste pa prevzeli njeno polovico fiosestva in se zavezali svojim trem bratom izplačati vsakemu po 8000 Din. Vprašate, kdaj imajo bratje pravico zahtevati od vas izplačilo tega denarja. — Poglejte pri sodišču v zapuščinski spis pokojne matere. Ce ni na pr. rečeno, da imate izplačati ob polnoletnosti ali če ni naveden sploh noben rok, potem ste dolžni na zahtevo bratov takoj izplačati. Ubožno spričevalo. P. I. L Ubožno spričevalo prosite pri mestnem magistratu. Oprostitev vojaške službe. J. H. D. Vaša prošnja, da bi vas oprostili vojaške službe kot hranilca matere, bi mogla biti uslišana, ako bi bila sestra, ki je še doma, nesposobna za delo. Ce bi vas oprostili in bi mati umrla, preden vi dovršite 27. leto starosti, bi s tem prenehal razlog za oprostitev iu bi vas vpoklicali. Prošnji za oprostitev bi morali priložiti rodbinski list, dokazila, da so bili ostali bratje in sestre vsaj pred petimi leti odpravljeni od hiše, ter potrdilo o davkih. Občinski odbornik. F. F. S. Po § 28, točka 4 zakona o občinah ne morejo biti občinski odborniki občinski dobavitelji, podjetniki občinskih de! in zakupniki občinske imovine in dohodkov. Po 8 129 cit. zakona razreši ban občinskega odbornika, čim ugotovi, da nima pogojev, ki jih zahteva zakon. Ker v vašem primeru okrajni načelnik ni vzel vaše prijave na znanje, sporočite stvar banu in predlagajte, da se dotični odbornik razreši Pravice solastnikov. F. S. T. Sin je postal, ker ie prevzel polovico posestva po umrli materi, solastnik posestva z očetom. Oče ima na svoji polovici posestva vknjiženega dolga 50.000 Din. Ali ima sin pravico brezplačnega stanovanja v hiši, ki je do polovice njegova? Kaj bo z očetovim dolgom po njegovi smrti? — Dokler sla solastnika sporazumna, lahko poljubno ravnata s skupno imovino. Cim sta nesložna, ne sme nobeden izvršiti na skupni stvari nobene izpremembe, na katero oba ne pri-staneta. Vsak solastnik je upravičen, da zahteva račun in razdelitev donosa. Ce ima hiša dve stanovanji, lahko vsak solastnik uživa ali sam, ali pa da v najem eno stanovanje. Ce pa je samo eno stanovanje, naj solastnika določita krajevno primerno ceno in dotični solastnik, ki bo sam užival to stanovanje, mora pač polovico določene najemnine plačati drugemu solastniku, ki ne more uživati stanovanja. — Po smrti očeta bo zapuščinska razprava in bo dolg 50.000 Din odbit od zapuščine, a čista zapuščina razdeljena med dediče. Stvar dogovora med dediči bo, kdo bo prevzel v naravi polovico posestva in s tem breme za izplačilo dolgov ia dediščin. Kokoši. F. K. D. Vprašate, koliko kokoši sme rediti posestnik, ki ima posestvo sredi polja. Vam delajo kokoši tega posestnika na polju veliko škodo, pa vprašate, kaj naj napravite s kokošmi, ki jih zalotite na svojem svetu. — Posestnik lahko redi kokoši, kolikor hoče. Ce vi zalotite na svojem zemljišču tuje kokoši, niste upravičeni, da jih pobijete. Smete jih prepoditi, ali ako ste imeli škodo, smete zasebno zarubiti toliko kokoši, da zadostuje za odškodnino. Vendar se morate v osmih dneh pogoditi z lastnikom ali pa vložiti odškodninsko tožbi, če ne pa vrniti zarubljene kokoši. Lahkomiselni in svojeglavi mož. F. Z. N. K. Pred tremi leti je mož, soposestnik in upokojenec, izgubil tožbo. Ker se ni brigal, da bi plačal pravdne stroške, so mu sedaj zarubili pohištvo. Žena, ki je soposestnica in skrbi za tri še nedorasle otroke, se boji, da bo šlo radi nemarnosti moža posestvo na boben. Vprašate, kako bi se dalo kaj pomagati. — Ce se zakonca v gospodarstvu ne podpirata, bodo pač najbolj trpeli njuni otroci. Ce mož noče s svojo pokojnino odplačevati dolgove radi izgubljene pravde, in če žena noče, da bi moževa polovica posestva prišla na boben, morajo pač žena in odrasli otroci po svojih močeh plačevati očetove dolgove. Morda bo še najboljši izhod za ženo in otroke, da pride očetova polovica posestva na prisilno dražbo in jo takrat kupi žena, oziroma mati s prihranki svojih odraslih otrok. Terjatve prevžitkarice. F. Z. N. K. Na posestvu ima stara mati vknjižen prevžitek. Za priboljšek ima zgovorjeno nekaj mesa in žita. Hrani se pri skupni skledi. AH je ta užitkarica upravičena zahtevati zaostanke na priboljšku za zadnja štiri leta? — Pre-užitkarica sme zahtevati vse, kar si je v izročilni pogodbi izgovorila. Lahko s tožbo zahteva točno dajatev vseh izgovorjenih priboljškov za tri leta nazaj, kar pa je čez tri leta, to je zastarano. Dolg v trgovini. F. P. Z. Rudar je leta 1931 napravil v trgovini dolga za 700 Din. Kmalu potem je bil reduciran in ni mogel plačati. Sedaj mu trgovec preti, da ga bo tožil. Vprašate, če ni takšen dolg reduciranega rudarja pod zaščito. — Če trgovec v teku treh let svojega dolžnika ne toži, zastarajo take terjatve in so neiztožljive. Zastaranje pa je prekinjeno, če dolžnik pred potekom zastarane dobe ali izrecno ali molče prizna svoj dolg. Na pr. če je rudar na opomin trgovca obljubil, da bo plačal, je s tem zastaranje prekinjeno. Vknjižba v zadnjem trenutku. I. D. V. Kupili ste hišo z gospodarskimi poslopji in oral zemlje. Pred podpisom kupne pogodbe ste se vpričo notarja ip prodajalca prepričali v zemljiški knjigi, da je brez bremen. Cez en teden vam je notar sjx>ročiL, da se je še pred prepisom posestva na vaše ime na tem posestvu vknjižil neki upnik prejšnjega lastnika za 2000 Din. Vprašate, ali ste primorani ta dolg priznati, ker pri podpisu pogodbe ga prodajalec sploh ni omenil. — Ker ste kupili posestvo brez bremen, je dolžnost prodajalca, da se ta njegov dolg izknjiži. Seveda, če ste prodajalcu še pred zemljiškoknjižnim prepisom izplačali celo kupnino, ki jo je med tem že porabil za plačilo dolgov in nima nobenega drugega imefka, boste pač morali ta vknji-ženi dolg sami plačati, sicer lahko vknjiženi upnik predlaga dražbo posestva. Nezanesljiva trgovina. Naročili ste po poslanem ceniku od neke tvrdke neko blago in ste istočasno poslali po pošti tvrdki v ceniku navedeno vsoto. Ker niste dobili pravočasno blaga, ste pismeno vprašali, kaj je z blagom in vam je tvrdka odgovorila, da malo potrpite. Na ponovni poziv vam pa sploh niso nič odgovorili, čeprav ste izrecno navedli, če vam do velike noči ne pošljejo blaga, da si ga boste drugod poskrbeli. — Ker ni tvrdka v prvotnem roku vam dobavila blaga, ste popolnoma upravičeno stavili tvrdki naknadni rok za dobavo blaga s pretnjo, da sicer odstopite od pogodbe. Ker tvrdka blaga tudi v tem naknadnem roku ni dobavila, je po^xlba razveljavljena in je tvrdka dolžna vam vrniti vnaprej plačano kupnino Ce noče zlepa, jo lahko s tožbo k temu prisilite. tNadalJovanJe prlhodnlo nedelja) Na poročni dan Ona je prva budna v hiši, plane iz postelje in steče k oknu. Megleno? Menda ji dež ne bo zmočil šopka? Na mizici je par belih rokavic — le te spominjajo na poročno obleko. Vsa praznoverna je dejala šivilja, da bo prav v zadnjem trenutku prinesla poročno obleko. A Lizika se zaupno zamisli v bodočnost. Saj se ne bo poročila s človekom, ki bi bil kar izneuada padel v hišo! Ivana pozna, odkar pomni. Se lani sta se za šalo pretepala in bunkala. Ivan ji ni delal poklonov. In ko se je bil spomnil že-nitve, je stopil k njenemu očetu. Kakor bi napravil izpit, je prišel iz sobe rdeč ko kuhan rak. »Torej — bo.« — »Kaj?« ga je vprašala. — »Poročila se bova.« — »Tako? Mene pa nihče ne vpraša?« — »Seveda ne«. — »Pa če rečem: ne?« — »Saj ne boš.« In jo je poljubil na lice pa še na usta. »To velja za vse življenje. Ce boš kdaj koga drugega poljubila, mu vzamem glavo.« Pa ni bilo kar tako, ko je bila nevesta. Nič zabavno. Toliko obiskov, potov, nakupovanja brez konca. Sleherni stol je dobil še stolček in lonec še lonček — tako so pripravljali balo. Tete so zmajevale z glavami. »Pa tako mlada — premlada sta še!« Prijateljice bi bile rade zvedele: »Ali si kaj nora nanj?« — »Nič!« je naglo odvrnila. Smešno — takega igračkanja ni mara a. Lizika se pogleda v zrcalo. Precej je bleda. »Taka neroda — še nikoli mi ni dejal, da se mu zdim lepa.« Tiho se odpro vrata. Stara Mana vstopi. »Saj se mi je zdelo! Ze pokonci, pa kar bosih nog!« Mana trudoma prinaša in odnaša vrče, mrmra in godrnja, da b »otrok« ne videl, kako ji je hudo in se premaguje, da ne zaplaka. Videla jo je, ko je prišla na svet, vse je pripravila zanjo — kakor tudi danes za vse skrbi. — In odtlej, ko je bila še dojenček, kaj pa je to — pravkar je bilo, se dozdeva Mani. Lizika zajtrkuje s starši. Oče je ves potrt, mati pravi: »Da ničesar ne pozabiš po hotelih! Ce bo hladno, da oblečeš žemper. Še zdaj ni spletične, zdavnaj bi morala že priti — in da boš koj pisala!« Pozvoni. Spletična — vendar! Ne, ni — je le nekaj v papirju. Papirji odpadejo — prikaže se velik šop belih vrtnic in limbar, pa tenčica in trakovi, vse valovi ko sama poročna obleka. »Prekrasno!« vzklikne mati. Lizika molči, še spomnila se ni šopka. Ivan ji ni nikoli prinašal rož. Zdaj pa — kakšna krasota! Obraz si pokrije s to belino in brezmadežno molčečnostjo. Vsa svoja mlada leta so ji zvrhano napolnjena z nečim, ki je spojeno s to rožnato prelestjo. Spet nekdo pozvoni. Urna, pripravna, zvedava spletična je. Najprej uredi lase materi. Malokdaj se je njena glava pokorila takim zahtevam. Oče jo obkroža s smotko. »Saj ti kar dobro pristoji — si sama ko nevesta!« Lizrfca zaprosi: »še Mano — saj pojde tudi ona v cerkev...« Starka se priziblje z glavnikom, ki ima le tri zobe. Skoraj bo premalo časa za nevesto. »Brž, brž!« Lica ji gorijo. Bolj in bolj je nemima. Obleke pa še ni m ni! Kaj pa — ali bo šivilja prepozno prišla? Cvetice prinašajo. Brzojavk je več in več. Telefon zvončklja. Mati hiti na nos na vrat iz sobe v sobo. Oče ima manj in manj besed. Mana svečano odpre dvojnata vrata. Sedi v spodnji obleki, golega vratu, golih rok. Čaka ko na živankah. Neznosno je. Saj ne strpi več! Obleka — taka sramota! Treba bo določiti nov čas za poroko — potem — Ah, vzklik odrešenja! Skozi odprta vrata — ena sama pomlad. Sadno drevje v cvetju. Blestenje nadnaravnih krasot, Pajčoian — m venček — teman, majhen, resen. A Lizika je navidezno, kakor bi ie ničesar ne prevzelo. Le roke se ji silno tresejo. Obleka polzi po njej, pajčoian zadehti. Mati mrmra. Mana zdaj zajoka, zaplaka, nenehoma ji stopicljajo solzice po nalahno nagubanih, okroglih licih. Lizike je' eno samo gledanje, zmedeno pogledovanje v zrcalo — »Tam — ali sem to res — jaz?« Ivan se pojavi v spremstvu svojega očeta. Cesar on ne pove, pove oče. Oanjen se je oklene. Vedno jo je imel rad. »Stric« mu je rekala. Ona druga beseda, ki ji ni hotela iz ust, zdaj, na njegovih prsih pride sama od sebe. Nato je poročni par za nekaj minut sam zase. Ona si venomer dopoveduje: Saj je le Ivan —■ pa je vendarle diugačen Ivan — najbrž radi črne obleke. Tako gosposki je v njej, še nikoli m bil tak. Na stolu je njegov cilinder. Taka svečanostna, svetla cev! Zasmeje se. Njegova velika, čista, mladeni-ška usta se ji zasmejejo v odgovor. »Saj bo kmalu konec te storije,« jo tolaži. Ona si popravlja pajčoian. Zdi se ji, ko da stoji v votlem prostoru, ko da ničesar prav ne vidi in ne sliši. »Saj je, kakor da ni zares; kakor da bi brala knjigo!« »Se zdi tudi tebi tako?« Krčevito ji stisne »Oprosti — t ne pozabi jih sleči. Da bi šlo le vse gladko, ko bova dobila prstan.« »Pa da pravočasno rečeva ,da'.« »No, to ni težko, kaj?« »Veš, saj ne vem, prav za prav se »lo veselim!« »Saj se tudi jaz.« Gostje se zbirajo. Nikoli ne bo vedela, kdo so hili tisti ljudje. Vožnja v cerkev. Hiše se majejo. Vse je šlo ko v sanjah. Globina cerkvenega svoda jo vsrka vase. Lizika v obleki in s pajčolanotn spolzi v jasnino ko srebrn žarek iz teme. Pot brez konca in kraja. Zdaj stojita drug jx>leg drugega. Sama sta na svetu. Za njima hrumeče valovanje, dasi je vse prav tiho. Pristopila sta k Bogu. V duhu ni bila ta ura nikoli taka, tako resna, da zadrgeče telo. In brezmejna je; skoraj bi človek zaslutil, kaj je večno. »Le ona in jaz ...« »Vse življenje — midva ...« »Obljubljam — življenje z odgovornostjo — brezpogojno...« Ona čuti blago njegovega suknjiča tik svojega svilenega rokava. Ko natikata prstana, se nekdo za hip oklene njene roke. Kakor bi plavala po ozračju, kakor da jo dviga nekaj nepojmljivega. Pospešeno utripanje srca, ki se je prelito v majhno, srečno pesem, malo odnehava. Skrivnostna štola z zlatimi resami večnosti, ki sta se je upala doteknit.i, izgine nizdol ko padajoča zvezda. Obraz odriva obraze. Sleherni se gnete v ospredje. Prepušča se rokam, vrstijo se razne roke. Venček zdrsne. Pajčoian mečkajo. Z očmi išče Ivana. Tako ji je, ko da ne bi mogla storiti niti koraka brez njega. Konce svojih prstov položi v krivuljo lakti. Rokavice ni več oblekla in zdaj ponije z viška novi prstan. Kosilo je v nekem hotelu. Tn je salon s svilenimi stoli. Sladko vino. Smotke in cigarete so pripravljene. Nato sedejo za mizo. Lizika je lačna. Krasno, kar toliko izbranih jedil, ki jih more pojesti dobre volje! šalijo se. Ona pa se venomer smeje. In čeblja na desno in levo. Nato napitnice in vedno mora malo piti. Pa se človeku le nekoliko zmede radi vina. A potem, kar nepričakovano, jo zajame otožnost Doma je pripravljen kovčeg. Zdaj odide za zmeraj. Kako jo oie gleda! Ce bi mu mo-gla reči: »Oče, prosim, ne glej me lako...« Mati ji namigne. Skrivoma se odstranita. Odpelje se z Ivanom in z materjo. V svoji sobi odloži venček in sleče belo obleko. Popotna obleka je že tu. »Ali Se nisi pripravljena?« Saj sama ne ve, čemu se še obotavlja. Tako ji je, kakor da se ne more odločiti za odhod. »Precej, saj že grem!« A posloviti se mora še. Mani se vrže krog vratu. Materi poljublja obe roki, česar ni nikoli storila. In še in še. »Nisem bila zmeraj — saj veš —- odpusti mi vse!« Nato steče skozi vse sobe. V sleherni se ustavi. V zadnji sobi ostane najdelj. Na mizi je kup raznih daril. Pa še svetlomodra svilena oblekica, majhne srajce, predpasniki, volnene jopice, prav majcene nogavice in čeveljčki — Lizikina oprema njenih punčk. Tu je kraj njenega detin-stva. Ploha spominov se zgrudi nanjo: kako je šivala, pletla, skrbela... Ne da bi izbirala, pograbi kup teh reči, jih pritisne k sebi, se z nakodrano glavo zarije vanje... Kako se je tu blaženo igrala ,mamo'... in danes in kesneje — in potem... Lizika zaloputne . rata in steče rdečih lic ven in v objem svojega moža. »Ali prideš?« »Sem že tu!« (Emanuela Mattl) Rešene binkošti Pomladansko sonce se je blestelo nad mestecem. Vse hiše so bile ko umite, ceste snažne in nedotaknjene. Ozračje pa je bilo ko samo zlato. Peter je stal pri oknu svoje delavnice. Globok vzdih, ko da se je jx»vzpel skozi sedem nadstropij, se mu je izvil iz prsi. Dvignil je roke, se oprijel okna in se izmučeno zazrl v binkoštno jutro. »Ana!« je glasno zaklical. A zdelo se je, da je zaječal, zakričal v grozi. Pred dvanajstimi leti se je bil z njo naselil v to svojo hišico. Oba sta bila že zrela, oba kakor romarja sredi opoldanskega sonca življenja. Ni ju združila opojnost in ne napačno mnenje o življenju. Oba sta dala, kar sta imela, da zaživi novo življenje. Delo se je razširilo in |x>gtobilo, Peter je bil priznan slikar in je dosti prodal. In zrastli sta dve deklici in lepo in udobno je bilo v hišici nad mestom. A kako, da se to binkoštno jutro ni svetilo, kakor bi se moralo? Kako da se je plazil po hiši nenaraven, pritajen molk in je bila tišina tudi v mislih in srcu? Potem se je zdelo, da bi vedel za ime te tišine. Tu je bila m vendar je ni mogel prijeti. Povsod je bila, jemala mu je čopič in barve iz rok. Neopazno, ko glodanje miške se je začelo nekaj rušiti med možem in ženo. Jedko so se zajedali glasni dnevi med tihe noči. Bolj in bolj na široko se je zadirala zagozda med dvoje src, da sta že deklici izpraševali: Kaj je očetu? Kaj jc materi? Nemo sta si sedevali nasproti, tiho je bilo v sobah, kakor bi bil mrlič v hiši. Še je stal Peter pri oknu in se mučil z mislimi, dasi je vsa priroda ko strmč pričakovala binkošt-nega jutra. »Dvanajst let je dolga doba in vsakdanjost je obrabila srca, kakor se jermenje obrusi na kolesju. A zdaj ni mojstra, da bi spravil kolesje v tek. Spočetka je bila plahost, zdaj je trmoglavost; jaz in ona hočeva svoj prav. Nihče ne reče: pridi!« Za njim so se odprla vrata. Brez pozdrava je stopila Ana v sobo. Peter jfe prekrižal roke in začel žvižgati. Le nikar, da bi opazila, kako ga v duši grize, kako skeli! In Ana se ukvarja z omaro, odpira in zapira hrupno predale. »Le kaj sem ji storil?« se je mučil dalje. »Kaj bi, kako, da spiozna, kako nimam ničesar zof>er njo!« Ana, pred dvanajstimi leti, ali veš? Otroka si mi podarila, ljuba Ana, najljubši prijatelj si mi bila, Ana... Peter se je zdrznil. Ali se ga ni doteknila njena roka? Ali ne pravi njen glas: »Peter, ali ne bova našla poti drug do drugega?« Resnično — Ana jc govorila, tako mehko, toplo. Zunaj je sonce prodrlo megle, v delavnico so šinili šopi zlatih pramenov. »Ana!« In nobene besede več. Spet je bilo veselje, spet je zaživela hiša. »Zakon je izpraševanje vesti,« si je dejal Peter. In kakor bi se bil prav kar oženil, je bil vesel in za-ljujbljen ko sonce sredi jx>ljan. (H. Z.) Bob roke. »Av — rokavice...« Ko so Portugalci odkrili Zahodno Indijo, so ondi uvedli konje. A v teh krajih ni kar tako z uvedenimi (importiranimi) stvarmi. Namreč: evropska povrtnina se spremeni tukaj v plevel namesto v sadeže; evropske rože se zmaličijo v ščavje; evropski atleti se odebelijo ... In evropske živali... Torej — konj. Portugalci so pripeljali semkaj prav dobre, čedne, navadne konje. A skozi stoletja se je ta žival spremenila, nemara se je skrčila od vročine in kar je ostalo — ni več konj: je le prav kosmat ponij... »Ob treh zjutraj morate odjezditi na Bromo, gospod,« mi je prepričevalno dejal ravnatelj hotela. »Potem boste ob šestih zgoraj in boste videli, kako bo vzhajalo sonce izza peščenega jezera^ Tedaj se vsa ognjeniška skupina jx>rdeči. Torej ob treh morate odtod, vsa gospoda ravna tako.« — Ko sem bil mlad, sem poslušal take nasvete. A čim sem bil starejši, nisem nič kaj verjel hotelskim direktorjem. Brez dvoma bi ne bil gospod ravnatelj tako govoril, če bi ne imel namena, da bo do šestih spet znova izposodil ponija kakemu dru- gemu gostu. »Ne boš,« in sem odvrnil: »Sončni vzhodi so že lepi, a tudi spanje je nekaj vredno. Konja bi rad za ob sedmih.« Ravnatelj me je zvito pogledal in telefoniral v hlev: »Za jutri ob sedmih naj bo pripravljen Bob.« Da bi bil odjezdil ob treh! Zakaj z Bobom se mi je ravnatelj kruto maščeval. Saj mu glede zunanjosti ni bito kaj reči, prav čeden je bil konjiček, dosti krep>ek, čeprav majhen, nekakšen spakedran »fuks«. To mi pa zares ni pri-jalo, ker je en uhelj vihral nazaj. Ce kak ponij zaviha oba uhlja nazaj, pomeni: »Zbežal ti bom!« — ali: »Ugriznil te bom!« (kakor že človek stoji: ali pred ali za njim). Ce je človeku prijazen, tedaj položi oba uhlja naprej. A kaj bi dejal in mislil, če zaviha le en uhelj nazaj? — Prav previdno in ne da bi me bil ponij ugriznil, sem splezal nanj. vseh sva koraku. Mislim, da ni bitja, ki bi se znalo tako neznansko utrujenega pokazati, kakor se zna ponij. Odkrhnil ie iz rii, ostane svež 8—10 dni. luitisr Najprikladnejše hranilo za veije skupine in islete. Anton reiertaa, Maribor, Betnavska 43, Met. 3814. Podrutnlce: UUoa X oktobra, trgovina Skaaa, Olivni trg 14, Rotovl, Nova vas. sem šibo z grma. Tedaj je Bob spoznal, da ne nosi otročeta. Položil je oba uklja nazaj in je začel polagoma »teči«. To je bilo njegovo drugo orožje. Zakaj, »tekel« je tako, da bi še kakega pruskega kavalirskega stražmojstra spremenil v zrezek. »Le«, sem dejal Bobu, »čim delj bo trajalo, tem huj« zate. Jaz si bom p>a natančneje ogledal pokrajino.* Več sem videl, kakor mi je bilo prav. Ponij venomer obgrizoval grmičje: zdaj je hlastnil na Tako se levo zdaj na desno, razgled izmaliči v strašilo. sc pač tudi najlepši Nato sva dosj>ela do Malajcev, ki so čepeli ob kočicah in čebljali ko račice. Planili so kvišku in mi nekaj klicali. A sem razumel le »Bob« in »šub*. Bržkone so mi dajali nasvele, zakaj Malajci so dobri ljudje in nemara sem se jim smilil. Bob je bil namreč znan po vsej okolici. Znano je bilo, da na križpoljih nalašč krene na napačno pot in zares je rital, ko sem ga obrnil v pravo smer. Tedaj sem mu še mogel kaj zajedati, a vrh sedla Moenggal, odkoder je pogled na mogočna, rumeno kadeča se žrela ognjenikov skupine Bromo, ni in ni hotel Bob k peščenemu jezero navzdol. »Bob!« sem ga prosil — a je žvečil travo. Nategnil sem vajeti — zagrizel se je v uzdo. Pretepel sem ga, pa sem nenadoma sedel zraven Boba na tleh in prav nič ne vem, kdaj in kako se je to zgodilo. In sem sedel in mi je bil Bromo tako blizu, tisti Bromo, ki si ga mora ogledati vsak, ki pride na otok Java I »Kaj,« te nahrulijo, »na Javi ste brli in se niste povzpeli na sveto goro poslednjih Hin-dov? Na najlepši ognjenik Vzhoda?« In ko sem tako sedel na tleh in je Bob zamišljeno grizel vejico in se niti ozrl ni name, so za-peketala kopita in neki holandski častnik je pridrvel po poti. »Konj...«, sem zajecijal v zadregi in vstal. »Ah,« se jc začudil, »kaj mislite, da je to konj? To je Bob!« Ponij ga je pogledal od strani, češ, res je, to je Bob! —• in je začel obgrizovati drug grm. »Ni drugače — ali gresle peš in pustite Boba tukaj, ki bo sam prišel v hotel; ali pa daste kakemu domačinu dvajset novčičev, da bo Boba spravil k pameti. To zna le kak Malajec.« — »Pa kako, ko ne znam malajsko!« »•Nič ne de; vi le pokažite Boba in mu daste denar in vsak otrok vas bo razumel.« In Holandec je odjezdil naprej. Prvi, ki je prišel, je bil mlad fant, ki je žvečil sladkorni trs in se praskal, kjerkoli se je mogel. Pokazal sem mu goldinar iu Boba. Odbraz se mu je razjasnil, da je kar zažarel. Bob, ki mu je bilo videti, da mu ta reč ni neznana, ga je premeril od nog do glave. Fant pa je segel po vajetih, a Bob je hlastnil po fantovi roki. Tako sta nekaj časa telovadila, dokler se fantu ni posrečilo zgrabiti uzde. Nato je potegnil Boba, ki se je silno upiral, k grmu in mu privezal glavo lako visoko, da celo takle ponij ----1 —'*- —•*— -i «-!-«---• . . Krepk pet n _____ priznam, da sem z zanimanjem opazoval ta prizor Ko je ponija odvezal, so bile ponijeve oči vse pod-plute in noge so se mu tresle. Malajec mi je pomagal v sedlo, vzel svoj goldinar in se je — zares — »odpraskal« dalje. Bob pa je prav krotko korakal nizdol po hribu, lepo tekel po peščenem jezeru in se dal lejx> privezati na ograjo svetih stopnic, ki so vodile navzgor do žrela. Splezal sem po 250 strmih stopnicah in se zazrl v rumeni, žvepleni smrad, v globoko, kadeče se lijasto žrelo, ki se ti dozdeva, ko da je le še pet minut do f>ekla. Malajci, seveda, mislijo drugače in častijo sveti ognjenik po božje. Vsako leto maja meseca žrtvujejo bogu Brahmi golobe, koze in sadeže. Nekateri golobje in koze uidejo tem strupenim, žveplenim plinom. Te živali so jx>tem posvečene in jih smejo pojesti samo velikaši in imenitniki. Ko sem se vračal, se je zdelo, ko da je Bob že pozabil na zdravilo. Bolj se je ukvarjal z rastlinstvom ko s potjo. A ko sem začel žvenketati z denarjem v žepu, se je kar stresel in je bil spet priden. — To sem pa le dosegel, da je imel Bob oba uhlja naprej položena, ko sva dospela v hotel. Za vika: Od Tutina na Berane Hladna pomladanska noč je ležala nad Tutinom, ko sem priromal do njega. Vprašal sem po najboljšem hotelu in pokazali so mi srednje dobro krčmo, kjer sem dobil zbrano vso krajevno inteligenco, ki me je radovedno izpraševala, kako sem zašel v Tutin. Primerno truden sem iskal počitka in srečno sem dobil ]x>steljo v nizki pritlični hiši, kjer sva spala skupaj s kuharjem iz »hotela«. Malo čudno sem gledal zjutraj, ko sem iskal mesto, pa ga nisem našel. Tutin je pač najmanjše okrajno mesto v državi, ki pa leži nekako 1200m nad morjem. Brez uradnih poslopij bi ga bilo za eno lepo slovensko planinsko »lica je ' i dolg grebe Žlebom (1750 m), ki je podaljšek Prokletij in loči Sandžak od Metohije; na drugi strani je pa visoka planota Pešter. Vsi ti kraji so že precej obrasli z gozdovi; čim više greš, tem lepši so. Seveda sem tudi v Tutinu našel nekaj Slovencev. Naprej je bilo treba iti; zoj^et sem iskal konja. Ponudil se mi je tam naseljeni cigan s svojo kobilo. »Imaš sedlo?« — »Imam,« in začel ga je hvaliti na vse načine, ko da lepšega svet še ni videl. »Je kobila žrebna?« sem vprašal, da se od vseh strani zavarujem. — »V Tutinu boste sedli v sedlo, a v Bukovici razjahali,« se mi je veril in »bogmal«. V Bukovico sem bil namreč namenjen, ki je kakih 20 km oddaljena vas nekoliko više gori na planoti Pešter. Prijatelj me je vabil. Kobila je bila res malo lepša kot včerajšnja, a stopiti ni znala hitro ali pa ni hotela. Počasi sem nadaljeval pot po širokih pašnikih mimo čred ovac in koz. Do Rožaja je že izpeljana cesta, a jaz sem krenil po stranskih potih na kovioo. Krasno pomladansko sonce je razlilo vasioo. Okolica je lepa. Obkrožajo ga že imenovana Rogozna in pa dolg greben Mokre gore (nad 2000 m) z ŽI .... ........ ......... svoje žarke nad pokrajino, ki so ji s snegom pokriti grebeni gora dajali čarobno ozadje. Spremljevalec mi je začel praviti, kako so v teh krajih ne- varni volkovi, ki so mu pozimi požrli konja. "— Ko je steza krenila v neko grapo navzdol, me je prosil, naj razjaham, da bo kobila laže hodila in tudi zame da bo to dobro. Tako sem bil zopet obsojen na peš-hojo, zakaj lakih potov navzdol in navkreber je uilo še polno. rO okoliških iiji Vali SO bili kmetje zaposleni s pomladansko setvijo. Vse njihovo polj- sko orodje je še preprosto. Spominjam se, da so naši stari rekli plugu »drevo«; tu sem to besedo razumel. »Oralo« teh planinskih kmetov je res drevo, jjovsem leseno. Na plugu samem in na jarmu (nekake telege) ni niti koščka železa. Vse je leseno. Tudi vozovi, kolikor jih imajo, so vsi in jx>f>olno-ma leseni. Za brano jim pa služi žibje, trdno povezano in na desko pritrjeno. Da se prime zemlje, nalože na šibje malo kamenja; če je pa zemlja bolj trda ali mastna, kmet sam sede na šibje. To dobro stran ima ta brana: vsako leto je nova in poceni je. Ko sem oraču rekel, da bi bil železen plug boljši, je pritrdil in pristavil, da ni denarja. Le v plodni liniski dolini sem videl tu in tam že moderne pluge. vJMiBM Prijepolje s kat. cerkvico Pri neki njivi sva se ustavila. Trije orači so prišli ocenjat kobilo. Razvil se je pogovor, ali je žrebna. Kar ustrašil sem se te slrokovnjaške komisije; no, pa hudega ni bilo. Pojedel sem malico; spremljevalec pa me je tako poželjivo gledal, da sem mu moral odstopiti preostali kruh, a slanine v moje veselje ni maral.. Brez zabave pa tudi nisem ostal na potu. Ko je moj spremljevalec videl, da malo več znam kot on, me je vprašal, ali urnem tudi jaz pisati »ajtnajliie«. Kaj je to? V verskem oziru so ljudje v teh krajih slabo poučeni in radi tega polni praznoverja. Aj-malije so lističi, na katere jim njihovi duhovniki, največ muslimanski, pa tudi pravoslavni, napišejo kak verski izrek. To jim jc najboljše zdravilo in v varstvo zoper vse nezgode. Ko sem razlagal, da nisem nika* čarovnik in da oni. kdor misli, da čara, v resnici vara, se mi je ponudila takoj prilika, da sem to tudi praktično dokazal. V razgovoru sva dohitela cigansko karavano. Moj spremljevalec se je pomešal mednje, a mene je napadla stara ciganka. Ali imam kaj tobaka — pa vsaj par dinarjev za tobak, da bo povedala srečo. Ker se držim na [>otu vedno načela, da sem prijazen z vsakim človekom, sem se tudi ž njo razgovarjal. Končno sem ji dal dva dinarja s pripomb«, da nič ne ve in da ji nič ne verjamem. Pa mi je začela naštevati sreče in dostavila, da bo še več povedala, če dam »banko« (10 Din). »Pa mi povej še kaj o moji ženi!« sem jo vlekel. Morala sta pasti zopet dva dinarja, a ona je vrgla »graške«. Poslušati sem moral kar litanije, a ko sem ji povedal, da žene nimam, je hitro vrgla graške v drugič in pripovedovala, da je lepa žena izvabljala od mene denar, a da sem ji obrnil hrbet. — »Denar izvabljaš od mene ti, a lepa nisi,« sem pristavil; ni mi ostala dolžna odgovora; debelo mi je zabrusila nazaj v veliko zabavo vseh navzočih. Posebno se je široko smejal njen mož, star cigan, ki je pristavil, da njegova »stara« pač ume izvabljati denar od ljudi. — Konec koncev preživlja s tem vso karavano. Hitro je minil čas. Na Bukovici sem se ustavil pri orožniški postaji in se naselil pri prijatelju v hišici f>oleg postaje. Izven mest je v teh krajih sploh najboljše, da se ustaviš pri orožnikih. Tam dobiš vsa pojasnila, pa tudi prenočišče ti ponudi ta ali oni orožnik, ki je poročen in ima svoje stanovanje. Saj ve, da drugje primernega stanovanja ne moreš dobiti. Skoraj na vsaki postaji boš dobil tudi kakega slovenskega fanta ali moža, ki se bo z veseljem pogovoril s teboj. Tudi njihove žene se znajo tu udomačiti; kar prijetno je v takem družinskem krogu, kjer si ko doma. Orožniške postaje so za te kraje pravi blagoslov; orožniki so prinesli v deželo enakopravnost in varnost; širijo pa v veliki meri tudi kulturo. Kakor sem že omenil, služi v teh krajih mnogo »prečanov«, ki so se znali vživeti v razmere in store mnogo dobrega za narod in državo. Ljudstvo, ki je bilo od početka odvratno, danes z zaupanjem gleda orožniške »stanice« in spoštuje predstavnike oblasti. Za kak teden ali 14 dni bi človek na Bukovici kar ostal. Zdrav planinski zr2k, dobra voda, smrekov 'rozdič v bližini in bister potok v dolinici; vse to človeka poživlja. Razgledal sem se malo; oko najde marsikaj, a moje slovensko oko pogreša že vso pot, posebno pa še tu, naših cerkvic, kapelic tn božjih znamenj ob potu. Iščeš in iščeš z očmi, pa nikjer ni točke, kjer bi oko obstalo. Menda ni nobena pokrajina v naši državi tako revna božjih znamenjev, kakor Sandžak. Še to, kar je, komaj opaziš. Džamije po vaseh so komaj vidne aH pa v razsulu, a pravoslavni samostani so skriti po grapah. Na vidnih mestih jih niso smeli sezidati. Kako drugačen bi bil Sandžak, če bi sem prenesli naše cerkvice in naša znamenja ob potih ... Morda bi bila tudi duhovna kultura drugačna. Pa saj je to dosti, da so ohranili vero v križ. Priboj na Umu »Ppglejva še grško pokopališče,« mi pravi pri-atelj in me vodi na bližnji grič. »Kakšno grško pokopališče?« vprašam. Pa mi pokaže grob poleg groba — velike kamenite plošče in pokonci postavljene kamne. Tam v sredini so še popolnoma jasni obrisi kapelice in nekaj iz kamna izklesanih križev leži tam okrog. Nisem zgodovinar, a znaki krščanske kulture so tu vidni. Pravili so mi, da je še več podobnih znakov po Sandžaku. Zgodovinarji imajo tu še mnogo dela. Hribovit, nerodoviten in težko dostopen je svet okrog mene, a vendar zakriva v sebi polno skrivnosti. S krvjo so oškropljena ta kame nita tla. Saj govore ti kraji o kulturi meča in puške; a kje je kultura srca, kje kultura duše?... Praznoverje vlada tam, kjer bi lahko cvetela visoka kultura ... Z žalostjo sem ooazoval. H« nrrvlira /lan*« v te kraje sirov materij&Iizem,' Idi abiji sleherni idealni polet. Kurenčhuva Nestta ma tud beseda »Ti, Neška, a ti že maš gasmaska?« me je zadnč na plač tam ke ribe predajaja, ena moja prjatlca prašala. »Pena, čenča! Za kua m pa bo? A misleš, de u res. \ojska? A nis brala, de sa se Abesinci pa Lahi že ug.lihal? Sej l-ahj sploh nisa mislel zares Sul-date sa puslal u Abesinija sam za strah. Scer je bla pa tu prouzaprou sam ekskurzija, de s mladina mai svet ogleda, pr tem pa mai puzab na mizerija, ke je duma. Sej dondons rta delaja ^am Lahi ekskurzije, ampak jh delaja pu celrnu svet Ke ekskurzije maja pu ta noum namest injekci, dc Ide na čutja tku hedu reušne, ke ]h dannadan bi tnuri. Nej eden reče, kar če ena pametna misu je pa le tu. Pusebn za m adina sa ekskurzije dobre. Kene ini, ke sma ze bi u leteh, sma že tku usega h ud ga navajen, de s iz te mize-rije še glihe na strenia. Mladina, naša budočnast, je pa use kej druzga. Ta pa more mt kašna tulazba, drgač b ji blu za scagat« »Dejno že jejnatl Ti tku guvariš, kokr de bi Mo konc sveta ze pred uralm. Sej ni glih tku hedu, Itokr ti prauš. Ud lakate te mende še na bo konc. Oe pa ta al pa un ud lakate u ietka pade, s pa tud ni treba preveč h src gnat. Jetka je holt ena bulezen, kokr je še taužent drugeh bulezen. Zatu mama pa špetale. A misleš, de jh mama kar zavle leušga? Sej daukarije tud nimama. sam za spas, ampak zatu, de lohka tam dauke plačujema Rotuz mama spet zatu, de mama župana pa trbčinske svetnike, de s namest nas glave belja, kuku b se dala Ibiana še bi sfušat, kokr ie že sfušana. U peni vrst je pa rotuž zatu, de duklade ud nas pubera, pa takse in druge take ruputije. Lepu te prosm, NeSka, ti sam pumisl, kua b IMančani iz luftam delal če b na mei rotuža, de b ud anten, ke jh Ide zavle radija kar pu luft napelavaja, dauka na puberu. Eden drugmu b ga kradl, pa verizl b z nim in ga tihotapi čez meja. Tu b na blu lepu, ampak Ide sa že tak, de nubetie reči pr gmah na pesteja. Sej jh puznaš.« »Use tu že sama vem. Za kua mama pa pol banuvina? Tu m puvej. Ce že rotuž use sam irprau?« . . . »Banovina ma pa spet soje uprauke m putrebe. Le men verjem, de ni nubena reč udveč. Sej je še dost drugeh uradu in kancelari, pa usak ma soje uprauke Dela je zmeri na u«h konceh in krajeh zadost. Usega pa na more eden nardit, kokr na more eden usega pujest, če je skleda le prevelika.« »No, zdej m pa še puvej, za kua s me preh prašala, če mam že gasmaska.« »Za kua nek. A na veš, de sa zdej začel u vašmu konc Iblanca regulerat? Ce na irte mei usi tam ukul gasmaske, bote usi konc unel. Kar cepal bote, kokr muhe, če naenkat mraz prtisne.« »A sa drage take maske?« »Drage sa že, ampak jest t predam soja, pa ud mojga muža za puluvična cena.« »la, a jh vidva na uta več micala?« »Nak. Midva z možam sva s u Jugosluvansk kuluni, al kokr prauja, u Sibiri, soja vila pustaula. Tam je lft, de še pr muri ni tacga.« »Al u štotbolt, al kokr ti prauš, 11 Sibiri na uta nucala gasmask?« »Za kua nek? U Sibiri je bulš lft, ket u Ženevi. In u Ženevi je gvišn fajn lft, ke drgač b se na hudila gespoda iz celga sveta glih u Ženeva špeterat, sej b se ke drge tud lohka. A ne?« »A misleš. de se hod gespod.i zavle lufta u Ženeva špeterat?« »Tist glih na morm rečt. Sa tud druge dobre reči tam za dubit, če prou tam še nimaja mende nebutičnka, kokr ga mama u Iblan. Kua nam nuca nebutičnk, če pa u Iblan ni la prauga zaslužka. Ce b u Iblan liste, ke Iblanca kopleja, tku plačval. kokr plačujeja u Ženevi tista gespoda, ke se hod ke špeterat, b nam že tud nebutičnk prou p»ršou. Tku ga mama pa sam zatu, de z nim voda delama. Druzga tacga tku nimama u Iblan. de b se pred tujcem lohka mai puštrekal.« »Kdu prau, de ne! Sej mama use pouhu take h palač, de še u Krajn al pa Kamenk nimaja takeh. Pa Zvejzda mama tud. Scer je že precej uskublena, ampak Zvejzda je le Zvejzdia, nej bo taka al pa taka. Zvejzde še u Belgrad nimaja, čeprou maja že skori use. kar sma mi učaseh rfiel.« »Pena z luč! Tiste palače, ke se čš ti z nim bahat, sa use skp en šmorn. Tu sa druh tud žc sprevidi, ne sam jest. Sej s mende ja brala, sej jc blu že u ush časupiseh lega sveta, de uja use skp pudri, al pa pužgal, kokr sa (ista na Zabjek, ke ja stenice, pudgane pa grili nisa pusti f>udrt, in jm nazadne ni druzga čez ustal, kokr de sa ja mogl zažgat. Namest teh tojeh palač uja sezidal raj ena velika, tku velika, de u šla cela Iblana 7. Oradam in Kurja vasjo vred not. In kulk se bo s tem pr-šparal, ti še dunsta nimaš. Kene, tramvaja na bo treba, ke rotuže glih ta narveči prglauce dela. Kene, en sa za tacga, de b pu šiuah vozu, kokr ga mama zdej, sam šine b mogl mai puglihat, de b se Ide tiid na guncal, če se kam pele j a z nim, ke za guncajne noče nubedn nč pusebi plačat, pa še zmrdujeja se zraun. Druh ga čja tacga brez šin, ke šine kuštaja. Ta trek čja pa tacga, de b se kar pu luft vuzil. Pu mojeh misleh b biu tak še ta nar cnej, ke b na blu treba šin glihat, cest tud ne pupraulat, pa špricat b jh tud na blu treba. Du zdej se nisa mogl še za nubenga udločt. No, zdej se jm pa na bo treba s tramvajam glava beK. Kedr u ta vefka palača fertik, de borna šli usi lohka not, se nam na bo treba nkamer vozet. pa hodet tud ne, ke uma inel use tku lepu pr rukah. A na bo tu fajn? Oh, Neška, kulk je pa že ura? Jest morm jt hrir dam, de boin hitr fržou prstaula, če ne s bo maj mož upoune use zube nad nim pulonru. Neška, dej me kej ubiškat u naš ta nou vil, de se bove še kej pumenile, pa za gasmaske zgbhale.« K. N. Šah Šah v dravski banovini Lepo vedenje Kako sežeš v roke. Roko daš pri pozdravu tako, da jo krepko stisneš. Pri tem ne sme gospod roke gospe k sebi potegniti ali jo dvigniti. Daj vso roko, ne inorda samo konce prstov; to bi bik) ošabno videti. Gospod naj roko ženske ne stisne tako močno, da jo zaboli. Vedno naj počaka, da mu jo ženska ponudi. Prav tako morajo mlada dekleta počakati, da jim jo starejša gospa ponudi. To velja tudi za družabno visoko stoječe osebe ali častitljive stare gospode. .Ako ti kdo proži roko v |x>zdrav, pa jo prezreš, je to zelo nevljudno. O sedenju. Da znaš lepo sedeti, m kar tako lahko Ako nekoliko of>azujemo, sc bomo čudili, kako malo ljudi sedi na stolu lepo neprisiljeno. Večina ljudi ima zgornji del telesa sključen. Nekateri vise boječe na robu stola, maldi gospodje se kaj radi zleknejo v naslanjaču in mole svoje dolge noge daleč od sebe. Noge so sploh poglavje zase. Nekateri ne vedo, kam bi jih položili, kaj bi z njimi počeli. Včasih prav dobro vidimo, kako zanikamo so položene noge druga poleg druge. Časih se konca nog poljubljata, tam se nogi okoli stolove noge ovijata kakor bršljan, ali sta zagozdeni za njimi, »pozvanjata ps.u«, ali pa sta, kar je pri žen: skah posebno grdo videti, razkoračeni. Take reči še doma niso Tepe, kaj šeie v družbi, v javnosti. Noge moramo prav tako brzdati kakor jezik. Sedi pred zrcalom in se kritiziraj! Le dobro sedi na stol. Lahko se tudi nasloniš; kadar govoriš s svojim predstojnikom ali drugo osebo, ki si ji dolžan spoštovanja, tega seveda ne boš storil. Lahko prekrižaš noge, ne ovij jih pa nikoli okoli stolovih nog. S tem si pokvariš linijo. Roke. Kaj počnem z rokami? Tako malo kakor mogoče. Poke i jih lahno v naročje ali pa na naslonjalo stola. Ne vtikaj jih v žep, če si v družbi, ne igraj se s prsti, tudi pri mizi ne, ne segaj si v obraz ali lase, ne čisti in ne ogleduj si nohtov, ne opiraj se s komolci na mizo. Samo človek, ki sedi mirno, neprisiljeno, bo napravil vtis odličnega človeka. . . Po brzdanja spoznamo gospoda ... Resnični gosj»d ne bo v stran pahnil žensk, kadar bo na pr. na drugi strani ceste zagledal človeka, s katerim bi rad govoril. V prenapolnjenem vlaku bo odložil svojo cigareto ali cigaro, da ne bi napravil škode na obleki svojih sopotnikov. Ako na robu cestnega pločnika ni prostora, se bo umaknil ženski ali staremu človeku in stopil na cesto. Ako bo na cesti srečal gospo, četudi svojo ženo, jo bo lepo spoštljivo pozdravil in ne bo samo na kratko, malomarno pokimal. Car resničnega lepega vedenja spoznamo pri mladih gospodih, ko jih vidimo, kako občujejo s starimi ženskami rn gospodi m s tistimi, ki . si ne morejo pomagati. Zberi vse ženske vrline, pa boš gospa! Posebno veliko zahtevamo od gospa. Prava gospa ne bo glasno kričala v javnem lokalu ali vozilu. Ona se ne smeje hrupno, da kar odmeva, ona se smehlja. Na cesti se ne jjrepira. Krivice ne bo trpela, niti je ne bo komu storila. Lahko si velika gospa, dasi v siromašni obleki, lahko pa v razkošni ni niti sledu go-sposkosti. Gospa ue naznanja v gledališču ali v kinu z žvižganjem ali sikanjem, da je zadovoljna z igro. Prava gospa se vede zmeraj mimo iti se brzda. Svojih čuvstev. veselja, žalosti, ljubezni, sovraštva, ogorčenosti ne bo javno kazala. Ona spo- ZNIŽANI ČINE rivokoles, otroSkih, igralnih, invalidskih voiekov. pre vojnih tricikljev, motorjev. SlTalnlh strojev. — Ceniki frankol .iKinunA" r■ SATiSt, iovnrna uvokoies 3Ti OtFOSkih »ozičkov. Jjlnbljans. Karlovšks cesta 4. štuje starega človeka, pa čeprav ji je družabno podrejen. Ona spoštuje vsakega dostojnega človeka, tudi siromaka. Odzdravi vsakomur prijazno in zelo vljudno, je hvaležna za vsako pozornost iit se ne boji, da bi se njena ljubeznivost utegnila napačno tolmačiti. Ako ji kdo kaj pripoveduje, jx>-sluša pozorno in kaže zanimanje, četudi je stvar ne zanima. Nikdar ni vsiljiva in ne izprašuje, kar bi utegnilo druge spraviti v zadrego. Tudi s svojo zunanjostjo ne spravlja drugih v jezo .Oblači se času in okol n ost i m primerno. Ni ne zanemariena ne na-šemarjena. Ne nosi draguljev, ik v obi bodejo, zlasti ne, če njene roke niso gojene. Izraža se izbrano, a ne gizdavo. Izogiba se tujk, zlasti če jih tisti, s kalerimi govori, ne razumejo. Norčevala se ne bo iz nikogar. O nikomer ne bo slabo govorila. Gospa pa mora znati tudi molčati. (Dalje) Crawl aSS najhitrejši način plavanja Preteklo nedeljo smo govorili o potrebi plavanja, njegovi koristi in o nezgodah pri tem letnem športu. Danes bi samo še enkrat poudarili potrebo plavanja ter bi obenem našim čitateljem priporočali, da se pričnejo vaditi v crawlu, najhitrejšem in najsmotrenejšim načinom plavanja. S tem seveda ni rečeno, da bi druge načine opustili, ampak naj vsakdo gleda, da se priuči predvsem cravvla. S cravvlom pridemo najhitreje naprej, kar je zlasti važno za reševanje utopljenca. Tekmovalci pa brez crawla sploh ne morejo doseči nobenega uspeha. Crawl je način plavanja, s katerim se bavi ves športni svet in crawl je na dnevnem redu vseh plavalnih tekem. Sedaj pa poslušaj-ino, kaj pravi o crawlu naš znani športni strokovnjak Drago Ulaga v svoji knjigi »Crawl prsno in hrbtno plavanje«, ki je ravnokar izšla: V tej knjižici sem obdelal zlasti sodobni način plavanja, to je crawl (kar pomeni v angleščini potegovati se, plaziti se; v športu pomeni najhitrejši) (prosti slog plavanja.) Ze v »Knjigi o športu« (izdala družba sv. Mohorja v Celju 1034) sem nagla-sil, jjrednosti cravvla pred prsnim plavanjem. Crawl je osnova plavalnega športa: potreben je vsem, ki se kot športniki gibljejo v vodi, zlasti pa water-|X>listomč Brez crawla si vvaterpola misliti ne moremo in brez waterpola bi bil plavalni šport neprimerno manj živahen. Zanimivo je, da ljudstvo v Dalmaciji nc govori o cravvlu in o prsnem plavanju, temveč o »moškem« slogu. Kot strokovnjak se kajpada ne morem strinjati s tem, da bi imenovali prsno plavanja »žensko«, zakaj tudi v prsnem in hrbtnem plavanju se izraža na tekmah največja borbenost m možatost. Cravvlu sem dal v pričujoči knjižici prednost zlasti radi tega, ker želim, da bi se oni, ki nimajo prilike in časa za več vrst plavanja, odločili za crawl. Velikansko navdušenje ie vzbudil I. 1900, v Hamburgu Avstralec Cectl Healy. ki je nastopil na nemškem prvenstvu s cravvlom. Takrat so Nemci prvič videli »dihanje pod vodo« in penečo se vodo nad petami in še nekaj, kar je bilo naravnost fantastično, čas na 10 metrov 1:11.6! To je bil jiravi triumf cravvla in Healy je moral nazaj v vodo, da pokaže tajne svojega dela. Sest let pozneje je bila olimpijada v Stock-holu. Evropejcem se je zopet nudila senzacija. V hrbtnem plavanju so imeli prvič priliko videti hrbtni crawl, ki ga jc pokazal Amcrikanec Hebner, Ni ga samo pokazal, je tudi zmagal iu s tem razočaral bivšega mojega trenerja v Berlinu Paula Kellnerja, ki je tudi računal na zmago, a plava! je v takozvaneni »germania« slogu.« •iBRAN-l-BOR« SE BRIGA ZA BRATE V S1JŽN0STL PRISTOPAJTE! Prošlo nedeljo je bfl za šahovsko organizacijo v dravski banovini storjen zopet pomemben korak naprej. Vršilo se je zborovanje delegatov, ki so zastopali deset slovenskih šahovskih klubov. Pomen zborovanja je še prav posebno narastel s prisostvo-vanjem dr. Vidmarja in Vasje Pirca od naših mojstrov in Vukoviča od hrvaških. Delo pripravljalnega odbora za ustanovitev šahovske zveze je rodilo uspehe in doseženi uspehi so porok, da bo dosežen cilj. ki si ga je ta odbor postavil. S sodelovanjem pripravljalnega odbora, večine slovenskih šahovskih klubov in naših velemojstrov dr. Vidmarja in Vasje Pirca je ustanovitev slovenske šahovske zveze in njeno uspešno delovanje gotova stvar. Slovenski šah ima že dolgo vodilno vlogo v naši državi, z ustanovitvijo lastne šahovske zveze pa bo, kot je poudaril dr. Vidmar v svojem lepem govoru na zborovanju delegatov, postal žarišče šahovskega življenja v Jugoslaviji. Slovenski organizatorji morajo tudi v šahu izpolniti svojo misijo. Delo naše šahovske zveze -bo prisililo k živahnejšemu delu jugoslovansko šahovsko zvezo in dalo vzpodbudo k intenzivnejši šahovski organizaciji v vseh banovinah. Sadovi dela naše zveze se bodo jx>kazali ne samo pri nas, ampak tudi v Južni Srbiji in Macedoniji. Delegati so v nedeljo sprejeli osnutek pravil zveze, ki bodo v kratkem predložena oblastvu v potrditev. V avgustu bo zveza stopila v življenje in prepričani smo, da bo tedaj nastala nova doba, srečnejša in uspešnejša xa ves jugoslovanski šah. Seveda stvar ni še popolnoma lahka, toda možje, ki so jo prevzeli, so pridobili popolno zaupanje vseh slovenskih šahistov, ki je dovolj utemeljeno in torej ne more biti razočarano. ZMAGA SLOVENSKIH SAHISTOV Pripravljalni odbor za ustanovitev šahovske zveze si ni postavil za nalogo samo ustanovitve te zveze, ampak je prevzel tudi nalogo, našim igralcem takoj nuditi priliko, da se šaliovsko udejstvu-jejo. Match med dravsko in savsko banovino je bila že druga prireditev, ki je jx>živila naše šahovsko življenje in dala'mnogim novega veselja do šahovskega udejstvovanja. V Ljubljani na pr. imamo celo vrsto mladih in nadarjenih igralcev, katerim je za nadaljni razvoj neobhodno pofrebna trda borba, to- UGANKE Rešitev Stebra. 1. Italija, 2. voznina, 3. Amalija, 4 norčija, 5. cipresa, 6. Anglija, 7. nadloga, S kavarna, 9 abeceda, razvada. Ivan Cankar. Križanica: Binhošti Vodoravno: 3. žensko inie, 5. osebni zaimek, 7. električna napeljava. 8. de! sobe, 9. nehribovita f>okrajina, 11. izdelovalec voz, 13. Pregljeva drama, 16. obmorski zaton, 21. del palače, 24. divja zver, 26. gospodarski vodja, 30. povezana slama, 31. ženski glas, 32. del folklore, 33. severno ime, 35. slovenski glasbenik, 37. žensko ime, 38. del rastline, 39. sušilnica prosa, 42. slovenski kraj, 44. vrsta zemlje, 46. navadni števnik, 48. svetopisemska oseba, 50. del glave, 52. kritičen spis, 55. sobna oprava, 57. žensko ime, 59. domača žival, 61. izdelovalec rokavic, 62. vrsta pisanja, 64. obžalovanje greha, 65. skupina ptičev, 66. strupen plin, 68. del stavbe, 69. zaprt prostor, 71. del voza, 73. jugoslovanska reka, 74. vojaški izraz, 76. večina obramba, 78. konjski tek, 80. ustanovitelj Rima, 82. kos stvari, 83. vojaški izraz, 85. latinsko tako, 86. čistilno sredstvo, 87. začetnik plemena, 88. Kelerfnanov roman, 91. kmečko orodje, 92. del glave, 93. suženjski jarem, 95. tatarski poglavar, 97. kovaško orc^lje, 99. moško ime, 101. umetniška prispodoba, 104. bog bogastva, 105. žensko ime. Navpično: 1. prometno sredstvo, 2. del drame, 3. svetopisemska oseba, 4. žensko ime. 5. del glave, 6. družinski ud, 9. stara mera, 10. afriška reka, 11. preprosto orožje, IZ nemška reka, 13. finsko mesto, 14. drag kamen, 15. vojaški pohod, 17. rimska bo-rilniea, 18. moško ime, 19. pogojna členiea. 20. moško ime, 21. koristna rudnina, 22. moško ime, 23. evropski |>rcbivalec, 24. kmetiško orodje, 25. človeška fiostava, 27. izdelovalec voz, 28. žensko ime, 20. občekoristno stanje, 33. de! stavbe, 34. svetopisemsko ime, 36. del leta, 38. vrsta pličev. 40. moško ime, 41. žgana pijača, 43. primitivno orožje, 45. dvomi nameščenec, 47. hrvaški: natančen, 49. del meseca, 51. neobtesana klada, 53. časovna doba, 54. latinski pozdrav, 56. del plačila, 58. vrsta vode, 60. znanstven spis, 63. pribežališče preganjanih, 65. živinska oprema, 67. znamenit Rimljan, 70. pro- | izvod gorenja, 72. moško ime, 73. časovna enota, i 75. domača .žival, 77. hebrejski: Bog, 79. žensko j ime, 81. del voza, 83. tekoča voda, 84. slovenski kraj, 89. vrsta začaranosli, 90. bolgarsko ime, 92. vrsta ptičev, 94. mamilna pijača, 96. prijelen vonj, 07. moško ime. 08. grški: polovica, 9o. moško ime. 100. vrsta teže, 102. prometno sredstvo. 103 del oblek e, da jim dolgo za to ni bila dana možnost. Iniciativo za ofoe prireditvi ie dal agilni Ciril Vidmar, ki je v pripravljalnem odboru spiritus movens za take stvari. Match med dravsko in savsko banovino je prinesel našim igralcem lep uspeh. Pokazalo pa se je, da nam za take prireditve še vedno manjka primernega materiala. Vsaj podlago pa imamo in s smo-trenim delom bomo mogli v par letih doseči mnogo višji niveau. Predvsem bo treba skrbeti tudi za nov naraščaj. Teain dravske banovine je zmagal na prvih desetih deskah z veliko premočjo, kar smo tudi pričakovali. Nismo pa pričakovali, da bo druga polovica izgubila s samo eno točko razlike, ker je bilo v njej več še neizkušenih igralcev. Toda naši igralca so vzeli stvar zelo resno in nas prijetno iznenadili. Team dravske banovine je zmago 12.5:7.5 zaslužil in mogoče njegova zmaga s tem rezultatom niti ni dobro izraženi. IJpamo. da bo ta zmaga razvoju šaha pri nas mnogo koristila. h mateha bomo |>rinesli partiji dveh najbolj bojevitih reprezentantov našega teania, Sorlija in Fur-lanija. ki sta igrala na 4., oziroma 5. deski. Obe partiji pričata, da je bila borba ogorčena, tako, da je tudi občinstvo prišlo na svoj račun. Danes prinaša mo partijo s četrte deske. Šorli -dr. Kalabar 1. d2—d4, d7—d5; 2. c2 - o4, e7—e6; 3. Sbl— c3, c7—c6; 4. Sgl f3, Sg8 -f6; 5. e2—e3, Sb8—d7; 6. Lfl—d3, d5Xc4 (črni igra meransko obrambo, ki je veljala za najboljšo obrambo damskega gambita, zadnje čase pa zaupanje v njeno moč nekoliko pada); 7. Ld3Xc4, b7--b5; 8. Ix4- -d3, b5- -b4 (običajno je tukaj a7—a6, črni pa upa, da bo izhajal tudi brez te poteze); 9. Sc3—e4, Lf8-e7; 10. 0—0, Lc8—b7 (preciznija bi bila 0—0); 11. Sf3-g5 (beli hoče provocirati oslabitev črnega krila s h7—h6. ker bi to potem zelo motilo črnega pri obrambi kraljevega krila proti belemu napadu. Obenem grozi tudi Sx f7), h7—h6; 12. Se4Xf6+, g7Xf6? (tega črni ne bi smel igrati, ker njegove figure ni®o posebno ugodno postavljene za obrambo. Bolje bi bik) SXro in beli skakač bi moral iti nazaj na f3); 13. Sg5Xe6! (na Sf3 ali Se4 bi bila pozicija seveda za črnega ugodna), fXe6; 14. Ddl—h5+, KeS—f8; 15. e3— e4!, Le7—d6 (še najboljša obramba. Na Kg7 bi prišlo Dg4+ in na Kf7 d4-d5!, na Kh7 pa DX«6f); 16. e4—e5!, Sd7Xe5 (črni čuti, da bi bila obramba po Lc7 silno težavna in da figuro nazaj, da si olajša položaj. Bolje bi pa bilo Lxe5, nakar bi moral beli likvidirati pozicijo z LXh6+ Ke7, dXe5 SXc5, Dxe5 in preiti v nekoliko boljšo končnico); 17. d4 Xe5, LXe5; 18. Dh5-g6, Dd8-e8; 19. Dg6—e4I, De8—e7; 20. Lcl—e3!, Ta8-c8 (na LXb2 pride Tbl in TXb4, oziroma Dc4)- 21. Tal—cl, Le5—d6; 22. Ld3—o4, Tc8—e8; 23. Tfl-dll (črna pozicija je sedaj izgubljena, ker je razbita in so bele figure idealno postavljene za napad), c6—c5? (na Kf7 izgubi pešca po Dxe6+ in TXd6, na to pa je takoj konec); 24. De4—g6 in črni se je vdal, ker izgubi kvaliteto in obdrži slabšo pozicijo. Gornji dadran Save z na pospeševanje turizma na gornjem Jadranu — Sušak — daje brez» plačno vse informacije za mesta: Sušak, Bakar, Bakarac, Kraljevlco, Crikvenico, Selce, Novi Vinodol, Senj, Sv. Ju raj, Jn-blanac, Karlobah, Pag, Rab, Lopar, Baško, Aleksandrovo, Krk, Malinsko, OmišalJ, Vrbnik, Fužine, Lokve, Delnice ln Skrad. k°PaIiško mes*° 1,1 Vhodna točka vseh parobrodskih zvez za gornji Jadran, Dalmacijo in inozemstvo. Vse informacije in prospekte daje brezplačno Kopališko poverjeništvo — Sušak, jadranska plovidba d. d. — Sušak vzdržuje vsakodnevne zveze z brzoparniki z vsemi kopališkimi mesti na gornjem Jadranu in Dalmaciji. Turistovske proge za Dalmacijo, Benečijo In Grčijo. Nizke cene — prvovrsfna postrežba. KraliCViCa koPalisko mesto na Kvar-neru. V neposredni bližini Sušaka. — Kopališče, park, tenis, ribolov, jadranje, zabave. Vse Informacije in prospekte daje brezplačno Kopališko poverjeništvo - Kraljeviča. Račka no otohn Ifrkn znano morsko lrU91IU kopališče za odrasle, otroke in ne-plavače. Največja 2 km dolga plaža. Dnevna parobrodna zveza s Sušakom in ostalimi mesti gornjega Jadrana. Elektr. razsvetljava, vodovod, zdravnik, lekarna itd. - Holtll: Baila. Grondld, Evropa. Praha, Veleblt, Volarlč. Penslonh A. BarbalIC, Jadran. Krai-nrr. Rili«, Tomšn, Tr1gl»Y, Zvonlmlr. Gostilna F. C. Du|mo»W. Informacije: Kopališko poverjeniStvo.Bažka. Mallncka eno najprlljubljenejšlh in najbolj 1 1UI11I9I1I1 obiskovanih kopališč. Dvakratna dnevna zveze s Sušakom. Vožnja traja 2 uri. Peščena kopališča in za neplavače in otroke. Devet holelov in restavracij. Popolna oskrba s taksami 50—70 Din dnevno. Elektr. razsvet. Ifava. • Informacije: Kopališko poverjeništvo - Malinska Omišall na otoku Krku v neposredni bližini Sušaka (45 min. vožnje). V mestu so hoteli: Učka, Biserke, Slavija, Su-delija in pension vila Ruža. Informacije: Kopališko poverjeništvo in uprave holelov Pošljite naročninol V zadnjem mesecu je KARITAS med drugim izplačala cele zavarovane vsote tudi po smrti sledečih članov: Prime Rudolf, Liubljana, Vodmatska ulica 17. Gornik Anton, Cerknica. Suic Marija, Maribor, Krčevina-Ribniško selo 13. Gracer Mihael, Okrog pri Mokronogu. Pišek Karolina, Mar bor, Mejna ulica 9, Remc Frančiška, Ljubljana, Srbska ulica 12. Vabič Ferdinand, Maribor, Dušanova ulica 5. Dolinšek Marija, Tržič, Prečna ulica 2, Bunc Rudolf, Studenci pri Mariboru, Cankarjeva 3. Bjršič Franc, Vinagora pri Pregradu. Lorbrabljaj zaradi zanesljivosti in učinkovitosti vedno le FLIT. — FLIT ugonobi vsak mrčes in gotovo pokonča njegovo zalego- — FLIT ne pušča madežev. Zahtevaj izrečno FLIT v rumeni konvi s sliko vojaka in črnim jiasom- Za pravo pristnost vsebine jamči samo originalno zaprta konva. $5? FLIT -T- ...... • •* . -V."''-' Iilriini ii«,:"' čsiME IZDAJAJ DFNARJA ZA P0TV0RBE! Vzemi na izlete majhno popotno kombinacijo: malo honvo z razpršilcem. KI PROVENDEINE Pozor svinjerejci. Belgijski preparat PROVENDEINE za hitro odebelenje svinj se prodaja samo pod imenom Provendeine. Na vseh naših škatlah je označeno ime PROVENDEINE, nato ime tovarne Anciene Maison Luis Sanders Brisel, in ime podpisane trgovine z dodatno živinsko krmo Provendeine društvo s o. j. Beograd, Francuska 35. + Vdani v voljo božjo naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da so nam danes, v častitljivi starosti 75 let, umrli naš dobri ata Janez Škufca posestnik, trgovec i dež. pridelki v Dragi, ključar farne in podr. cerkve v Višnji gori in Dragi Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 11. junija ob 0 dopoldne na farno pokopališče k Sv. Tilnu. Po trudu in skrbeh za družino so Vam osiveli lasje, zato bomo molili za Vasi Višnja gora, Zg. Draga, dne 8. junija 1935. Žalujoča žena Katarina in otroci Marija, Frančiška, Angela, Alojzij, Jožef, Jožefa, Avgust, Janez, Kozalija. 9o izredno dnijanifr cenah pokromana kolesa ..CR1TZNER" in ..ADLER nafboiiši Šivalni siroti ..ADLER" in ..GRITZNER losip Petelinc, Uabiiana blizu Prešernovega spomenika (za vodo) Pouk v umetnem ve-zemu brezplačen! Večletna garancija! Dolores Vieser 48 PEVCEK Ljubezenska zgodba mlade duše Ženska ihti čim dalje silneje. Tenka dečkova ušesa ajamejo celo nekaj besedi. »Ah, preljuba žalostna Mati božja! — — Pomagaj — ne bodi huda! —« Ta glas je že nekoč slišal tako za ječa ti. Le da ne ve kje. »Moj Bog, mati —!< Tedaj kar v trenutku vidi gostilniško sobo, kjer se mu je zgrudil oče. »Moj Bog — in vina!« Mretka je! Kaj neki tako joka? Veliko dobroto je storila njegovemu očetu. Morda ji lahko kaj pomaga? Tiho se splazi po stopnicah s kora in gre naprej k sltarju. Ko pa hoče po stopnicah gori v presbiterij, ga ab i de bojazen in si ne upa dalje. Zdaj jo spozna razločno. Rdeči soj večne luči ji leži na lesketajočih se črnih kitah. Celo prav tisti životec ima kakor takrat. ■Nebeška Mati, nak, nak, tega ne storim — greh je! Pa poglej, kaj naj počne — uboga mati, če ji — krčma-rica vzame kravo in — in — ji vzame drva in tisto pest Žita; otro&iči saj bi morali od lakote miniti. Ah, nebeška Mati, daj pomagaj!« vzdihne. Ivan stisne pesti. Da, da, krčmarica! Dobro jo pozna! »Veš, sama si ne vem svčta, sama si ne znam pomagati! Ložar Martin — on da bi vedel —, on bi se zavzel, pa mu ne povem — sveto ti obljubljam, Mati božja — saj bi — saj bi prišel le z materjo navzkriž —.« In v silni boli krčevito /juzrebe rok« v nhK» iilni r>rt tn vrže vanje glavo in joka tako grenko, kakor da si hoče srce izjokati iz oči. Ivan začuti, da nima prav za prav tukaj ničesar iskati. Oprezno se hoče okreniti proti vratom, tedaj zasliši, da je dekle vstalo. »Ah, ljubi Bog, vdihni vendar mlinarju drugo misel, da me bo pustil pri miru! Potem bi bilo konec te stvari!« ie poprosi dekle in ponižno pripogne koleno. S povešeno glavo in drhteč od joka gre mimo Ivana, ki se je stisnil v senco stebra, potem pa ji počasi sledil. V uličici za cerkvijo stoji zastaven moški, ki se je . očitno namenoma nališpal. Skozi gosti somrak se dostojanstveno približa hitečemu dekletu, in dečko sliši, kako jo nagovori s tolstim glasom, ki kar mlaska od všečnosti: »No, devojčica Mretka, bila dolgo v cerkvi, hee?< »Molila sem,« odvrne dekle na kratko in se še bolj podviza. Časti vredni mlinar se tudi požuri. »Bom pač smel spremiti do doma zalo devojčico?« Dečko odgovora več ne ujame, vendar ni mogel biti Bog ve kako ljubezniv. Kadar se človek komu tako jezno umakne, ne govori masleno. A tako — si misli Ivan in, kot bi spregledal, spozna vse. Mlinar ima Mretko rad, ona ga pa ne mara. Le tega ne razume, kako da hoče krčmarica njeni materi odpeljati kravo. Čudno. — Ko bi le mogel pomagati dobremu dekliču. Martin bi ji lahko — je rekla. Pa on pač ne ve ničesar. Kaj — ko bi, ko bi mu šel on povedati? Zamišljen gre Ivan čez dvorišče Pevskega doma in se pridruži tovarišem, ki se pravkar gnetejo v refektorij. Medtem ko zajema juho, se mu utrja misel in raste pogum. Ko odmolijo po jedi, stopi nred magistra in voraaa: »Prosim, ali bi smel še skočiti k zlatarju Ložarju? Mi je nekdo nekaj naročil in bi šel povedati.« »Pojdi!« reče Ehrvvald. Bogati zlatar bo dal za sporočilo dobro potnino. Ivan oddirja. Mretki vendar mora pomagati; saj je toliko dobroto storila njegovemu ubogemu očetu. * V gorki izbi sedita Ložarica in sin edinec tiho pri mizi. Umetno delani svečnik stoji med njima. Pogledi gospe veselo božajo korenjaško postavo Martinovo. Lansko leto še, tedaj je posedala osamela in misli so ji morale romati daleč, daleč na sever, v Lfibeck k zlatarju Hansenu. Zdaj je sin doma in od tiste ure, ko je pozno v noč potrkal na vrata in jo prižel v krepke roke, od tiste ure mati kar ne more več venkaj iz srčnega veselja. Takega fanta ga ni nikjer več na svetu! Vso veliko trgovino, ki jo je vodila z zvestim, starim pomočnikom s presenetljivo preudarnostjo, je zdaj položila v spretne roke sinu in prav poseben blagoslov spremlja vse, česar se loti. S kolikim veseljem vidi mati na vsakem delu, ki ga ustvari sin, da nihče daleč na okoli ne dela tako dovršeno in umetelno kakor on. Oče je slovel prav tja do Benetk, fant ga še prekaša. Pa kar še bolj dobro de materinemu srcu, je njegovo kakor zlata ura zvesto srce, ki ga je prinesel iz lokave tujine neoskrunjeno in neskaljeno domov. Ah, koliko tožijo druge matere čez odrasle sinove! Njo pa nosi sin na rokah ln čeprav je zdaj hišni gospodar in trgovski mojster, posluša njene nasvete prav tako rad kakor pred desetimi leti. Nak, takega fanta ga ni nikoli nikjer več na svetu! Nežno ga pobožajo materine oči. Pred njim leže na mizi listi z risbami beneških zapestnic. Toda prsti mu zvijejo papirje in modre oči mu zastrme zasanjano v Dlauieu svea ► .i JS «5" >w p .H 4> iri .-h JC ® S »ui 2 C X! rt <0 B * a « s v IX. oo 8 O S D «tt e o> o >o5 nj 1 s 5 rt 2 ."£? -A "S" a * H - Ul S c rt i? — > a> o ■ot B £ '5 . > -o « ? t8 .a S 5 > o a s c ■or s? a> L-' 1 ° o £ P as G (= is O «J 'N 1-O C E o a. VD £ 0) B rt W O s s> u a o V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka pelltna vrstica po Din 2*30. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložiti znamko« Usnje in vse čcvljarshc potrebSttne, dalje veliko izbiro kruponov, boksa, laka, ševroa itd. nudi po najnižjih cenah tvrdka FRANC ERJAVEC, trgovina usnja Ljubiiana, stori trg 19 PnirPi rflil ■.» •• t> t/n uit VI! l' V Tomaževem bo danes otvoritev kopa- lišča. (h) Kakršnokoli zaposlenje sprejme mlado vsega dela vajeno, zdravo in pošteno dekle. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Za vsako plačo«. (a) Izurjena prodajalka zanesljiva, vestna, z dobrimi spričevali in daljšo prakso želi službo v Ljubljani ali na deželi. Cenj. ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Poštena« »t. 6485.__M Prodajalka »a trgovino z mešanim blagom, voljna pomagati tudi v gospodinjstvu, išče službo, najrajši na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena« 6619. Mizarski poslovodja z mojstrskim izpitom, srednjih let, z dolgo tu-in inozemsko prakso, prvovrsten strokovnjak za pohištvo in stavbo, želi premeniti mesto. - Imam dobre zveze z južnimi kraji ter sam dober risar, kalkulant in organizator. Govorim več jezikov. Ponudbe upravi »SI.« pod št. 5203._(a) Kot samostojna oddovorna gotpodinia — iščem primerno namesti- 15 letno dekle krepko, zdravo, išče službo pri otrocih ali v pomoč gospodinji. Vrbnik, Loke 356, Trbovlje. (a) Prodajalka pridna in poštena, izvež-bana v meš. stroki, z večletno prakso, išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6499. (a) Dekle srednjih let, z lepim spričevalom, vajena vseh hišnih del in kuhe — išče službo pri manjši družini. Naslov v upravi »Slov. pod št. 6770. (a) Trgovski pomočnik izurjen v specerijski stroki ter vajen tudi želez-ninske stroke, išče primerno mesto proti skromni plači, po možnosti s hrano in stanovanjem v hiši. — Nastopi lahko s 1. julijem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6707. Dober mizar za boljše pohištvo prosi zaposlenja. Prevzame tudi popravila. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vesten 45« 6756. (a) Bolniška strežnica srednje starosti — vešča nemščine, elektriziramja in masiranja, išče zaposlenja. Gre kamorkoli. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vestna in zelo potrpežljiva« št "5L__(a) Usnjarski pomočnik mlad, zmožen vseh v to stroko spadajočih del išče službo. Nastopi lahko takoj ali malo pozneje. — Zmožen tudi kot skla- tev v veciem kosijuuiui- >•.-., „ • stvu ali posestvu, oziro- fv,upra-ma kol nadzorstvena moč svojih sposobnosti in dru-mojih spodobnosti in drugih okoliščin bom dala potrebna pojasnila neposredno interesentom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Agilna« št. 6607. (a Mlinar in Žagar išče službo, event. vzame mlin v najem. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Samski« it 6585._(a) Kmečki hlapec priden, pošten, trezen, ki ma opravljati vsa kmečka dela, z dobrimi spričevali - išče službo. Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod »t 6507._(a) 18 leten mladenič • 1 gimnazijo, išče kakršnokoli delo. Naslov v upr. »Slov.« pod it 6523. (a) Starejša gospodična ekrbna gospodinja, čista in poštena, sprejme službo kjerkoli — Ponudbe opravi »Slovenca« pod »Zmožna« št 6681. (a) vi »Slovenca« št. 6746. a Absolvent Christofove trgovske šole, z večletno prakso v trgovini, želi nameščenja v pisarni ali trgovini. — Zmožen vseh pisarniških del. Informacije pri ravnateljstvu imenovane šole. Nastop takoj ali julija. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zmožen« št. 6689. (a) Šofer s prakso in jamstva zmožen, išče službo. Ponudbe prosi: Bevc Josto — Loka pri Zidanem mostu. Sobarico zanesljivo, z dobrimi spričevali, veščo nekaj nemščine, iščemo. Ponudbe na naslov: Graščina Črnelo, pošta Dob pri Domžalah. Služkinjo veščo gospodinjstva — sprejme obrtnik takoj v stalno službo. Mesečno 100 Din. Ciril Grm, Trebnje._(b) Dekle dobro vzgojeno, izobraženo, za vzgojo 1 dečka, se išče. Potrebno je znanje nemSkega jezika, vseh ročnih del ter ostalih hišnih del. Starost 24 do 30 let. Ponudbe upravi »SI.« pod »Pridna« št. 6575. (b) Kuharica ali kuhar perfektna, mlajša, se išče za grad v mestu na Gorenjskem. — Biti mora v vsakem, v to stroko »padajočem delu dobro ver-ziran. Nastop takoj. Ako odgovarja, stalna služba. Plača po zmožnosti. Ponudbe s prepisi spričeval in sliko upravi »Slovenca« pod št. 6461. (b) Spominke na Evharistični kongres, rožne vence, križe in kipe kupite najceneje pri nas. ANTON ŠKOF. LJUBLJANA Pred Škofijo 16 Mizar, preddelavca starejšega, ki zna občevati s strankami, govori nemški, poštenega in zanesljivega, sprejmem takoj. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Preddelavec« št. 6624. b Služkinjo samo začetnico, ki zna nekoliko kuhati, mlado, zdravo, poštenih staršev, sprejme družina z dojenčkom 1. julija. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Poštena« št. 6614. (b) Dekle iz krščanske družine, do 30 let staro, veščo samo stojne kuhe, po možnosti z gospodinjskim tečajem, vajeno nekoliko šivanja -sprejme boljša družina v Ljubljani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6603. (b) Kolar. pomočnika prvovrstnega — sprejme Laznik Ferdo, Radeče, (b Službodobe Dekle za vsa kmečka dela — sprejmem. Zg. Šiška 7. (b Pošteno dekle z dežele, sprejme nčitelj. družina kot pomoč gospodinji Naslov v upr. »SI.« v Celju. (b) Dekle ki ima veselje do vseh hišnih ki gostilniških del, išče poštena hiša. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Znanje nemščine« 6650. Zastopnice (potnice) za prodajo krojne pole »Novost« sprejmem za Ljubljano in druge kraje. Dober stalni zaslužek. Predstaviti se je dnevno od 9—11 dopoldne. T. Kune, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4/II. (b) Šlajierja-polirerja prvovrstnega sprejme moderna galvanizacija. Samo pismene ponudbe z navedbo prakse ln zahtevkov upravi »Slovenca« pod »Prvovrstna moč« št. 6677. (b) Poštena dekla s 6000 Din gotovine dobi stalno ahižbo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trgovina« St. 6764. (b) Največja zaloga damskih, dekliških ln otrošhlti poletnih oblek v L|ubl|anl fe brezdvomno pri Sv. 9etra cesta štev. 29 9. J. Goricar; Din 55'— naprej in sicer se Vam nudi: Moderna perllna obleka že od . . Boljše Iz rlpsa, krepa, poplina od . Najmodernejše iz raznih modnih artiklov od . 120*— . Velika izbira športnih in modnih kril in bluz, rujave in črne halje, damske predpasnike od priprostih do najfinejših, igralne oblekce, bele oblekce zn blrmanke I. L d. Lastni Izdelki. Prvovrsten kroj. Fina izdelava. — Oglejte si naše izložbe kakor tudi zalogo brezobvezno. Hlapec za poljska dela se sprejme v Zg. Siški št. 32. (b) Mlad samski šofer se išče za takoj. Naslov: Veršnik, Dunajska cesta, poleg kisarae »Produkta« Dekle-začetnica ki je vešča tudi nekoliko kuhe, iz krščanske hiše, se išče. Predpogoj poštenost in vestnost. Sprejme se z 20. junijem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6680. (b) mm\ Vajenca z dobrimi spričevali takoj sprejme Joško Čadež, čevljarstvo, Škofja Loka. (v) Učenka pridna, poštenih staršev, ki bi pomagala tudi v gospodinjstvu, se sprejme v trgovino mešanega blaga. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe upravi »SI.« pod šifro »Jamčimo za vse« št. 6562. (v) I Krojači in šiviljel Krojnega risanja se lahko naučite doma sami, če si nabavite krojno knjigo za damske obleke in perilo. Zahtevajte prospekti — Alojzij Knafelj, krn'ni uči telj, Ljubljana, •vni-ška ulica 2. (u) Kako postaneš šofer? Ako se vpišeš v J Če hovo šofer šolo na Tvr-ševi cesti 36 ki Ti pošbe na zahtevo prospekt zasloni. tu) Kovačevo Vlit ■ v ucshsce Maribor, Krekova 6. Počitniški tečaji od 1. julija do 31. avgusta 1935: strojepisje, trg. računstvo, kniigovodsivo, dopisje itd. Nemščina, konverzacija in pravopis. Letni tečaji od 1. septembra 1935 naprej. Prospekt zastonj. Katero m neralno vodo naj pijem? tako vprašanje si stavijo mnogi ljudje pod vplivom raznih oglasov ali druge reklame. Vzemite vedno tisto, ki Vam zraven prijetnega ukusa nudi tudi največ koristi za Vaš organizem, a to je ROGAŠKA SLATI 14 letna deklica z dežele, se želi izučiti v trgovini pri krščanski družini z vso oskrbo. Puhek Alojzija, Obih, Dragatuš. Svojo 16 letno hčerko da m v dobro hišo, kot učenko v meš. trgovino, slaščičarno ali temu slično, v kateremkoli mestu, tudi na deželo, s hrano in stanovanjem. Ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod »1794« št. 6509. (v) Inštruktorja latinščine, matematike in francoščine potrebujem. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Sedmošolec« 6588. Sprejmem vajenca za pilarsko obrt. Pilarna I. Figar, Vošnjakova 6. v Zaslužek Stavb, mizarska dela oddamo. Rimslta cesta 17 Prodam zaradi odpotovanja več kosov dobro ohranjenega pohištva. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod »*• 6744. P(j) Moderno pohištvo dobite v veliki izberi po najnižjih cenah pri: Andlovic, Komenskega ulica žt" 34- (š) Naprodaj pod vrednostno ceno še nerabljeno pohištvo za spalnico. Ogledati od 1 do 3. Rori Hafner, Slap-ničarjeva ulica 5, Moste. Posojila na vložne kniižice dale Slovenska banka. Liub liana. Krekov trg 10 Rabim 50.000 Din proti vknjižbi na mesto hotela. Ponudbe »Slovenca« jx>d »10 kratna vrednost«- 6231. (d) Tvrdka A. & E. Skaberne Liubliana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mest ne hranilnice, Ljudske po sojilnice itd. Družabnika sprejmem k že osnovane mu podjetju brez konku renče v državi. Po popol ni upeljavi donos 100 do 200%. Potreben kapital 50—60.000 Din. Ponudbe upravi »Slov.« pod »So-trudnik« št. 6492, (d) Batno šteto 7% investicijsko in stabilizacijsko posojilo - najbolje prodaste pri Bančno kom. zavodu v Mariboru. Hranilne « •• v« ftnjizice vseh denarnih zavodov najugodneje kupite ali prodaste edino potom Bančno kom. zavoda v Mariboru. Za odgovor 3 Din. Bančne vlož. knjižice nakup, prodaja, vnovče' nje za gotovino najpovol-nejše: Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ul. 6, II. nadstr., tel. int. 38-38. Naloge z dežele izvršujemo najtočneje. (d) Tekstilna industrija manjša, spreime družabnika s 50.000 Din gotovine za povečanje obrata. Eventualno • sodelovanje mogoče. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dober zaslužek« št. 6564. (d) Hranilne knjižice Celjske posojilnice v znesku do 30.000 Din, kupim proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Ponudbe upr. Slov,« v Celju pod zn. Kapital« št. 6508. (d) Slaščičarja s svojo koncesijo vzamem v kompanijo ali proti plači. Ponudbe pod »Parna peč, industrijski kraj« št. 6532 upravi »Slov.«, (d) Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din. (d) Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in apro-bacija bilanc, Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18. KllCIfe telefon 5L 2005 in takoj pošljemo xx po vas Krzneni plast, da ga Vam fez poletje shranimo fn obenem izvršimo potrebna popravila za polovično eeno. — Plačljivo šele jeseni pri prevzemu. Krznarstvo L ROT, Mestni trg. Hranilno knjižico Praštcdione podruž, Ljubljana 54.000 Din prodam ali zamenjam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6638. (d) 20.000 Din posojila iščem za zgraditev nove hiše proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Posojilo« št. 6675. (d) Posojilo v znesku 40.000 Din išče državni uradnik. Odplačuje 1000 Din mesečno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovina« 6730. Damske torbice, aktovke nahrbtnike, denarnice, potovalne kov-čege i.t.d. dobite najceneje pri tvrdki Franc Erjavec, trgovina usn|a liubliana, stari tra 16 Kupim knjižice vseh denarnih zavodov po najvišji ceni. Sporočite zavod, znesek in ceno upravi »Slovenca« pod »Vsaka vloga« št. 6207. d Večje vloge Praštedione, Ljubljanske kreditne, kupim proti takojšnjemu plačilu. - Ponudbe upravi »Slovenca« v Celju pod »100« št, 6782 Hranilne knjižice Kmetske, posoj. v Ljubljani prodam najboljšemu ponudniku. - Ponudbe s ceno pod »Takoj denar« št. 6694 upravi »Slovenca«. (d) Kupim hran. knjižice Kmetske posoj. v Ljubljani v vsaki visokosti. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Najnižje cene« št. 6693 (d) Hranilne knjižice Krekove posojilnice Ma ribor ugodno prodam. — Sporočite svoj naslov u-upravi »Slovenca« pod »Gotovina« št. 6760. (d) Tri hranilne knjižice Občinske hranilnice v Krškem, glaseče se na Din 198.000 — prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zelo ugodno« 6654. Družabnika zmožnega pisarniških del sprejme vpeljano trgovsko podjetje. Ponudbe z navedbo kapitala upravi »Slovenca« pod »Bodočnost 300« 6755. (d) Knjižico Kmetskega doma« posodim ali zamenjam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »80.000« št. 6671. (d) Posojila daje serijozen denarni zavod na vložne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. Interesenti naj se javijo upravi »Slovenca« pod značko »8% p. a.« 6668. Prijatelji gorskih letovišč Pokljuka Gorelekl Lepo parcelo a krasnim razgledom prodam po nizki cent - Natančna pojasnila: Martin Langus, Češnjica, Srednja vas, Bohinj. (L) Hdor želi mirnega oddiha v gorskem letovišču, naj pride v 2irL Gorski zrak, naravno kopališče v topli »Sori«, smrekovi in jelovi gozdovi, lepi krajši in daljši izleti in izprehodi, več penzionov, ki skrbe za dobro preskrbo, za celodnevno oskrbo 32 Din. — Hrana dobra in obilna. — Avtobusna zveza Ziri— Škofja Loka — Ljubljana dvakrat dnevno. Cen« znižane za letoviščarje. Informacije daje: Tuj&ko-prometni odsek, Ziri. Počitniško stanovanje s kuhinjo - iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Blizu Žirovnice« 6601. L Opremljene sobe z ali brez kuhinje oddamo v gradu Zaprice, Kamnik čez poletje ceno v najem. Iščem sobo ali dve sobi s kuhinjo h vrtom za julij-avgust na Gorenjskem, najrajši v Srednji vasi pri Bohin}ik Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gorenjsko 99« št. 6664. (L) Letovišča 6000 do 8000 Din posojila v gotovini iščem. Cenjene ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod roča se Mar. Grašič, Pol-»Sigurno« št. 6525. (d) hovgradec. (L) Letoviščarji! Za letovanje v Poljanah nad Škofjo Loko vam nudi stanovanje in dobro prehrano za 32 Din dnevno gostilna Tavčar, Poljana nad Škofjo Loko. L Cenj. letoviščarjem oddam sobe z vso oskrbo hrano za dnevno 28 do 35 Din. Kopališče v prosti Gradaščici, lepi izprehodi na bližnje Dolomite, vsak dan dvakrat avtozveza z Ljubljano. -Telefon, elektrika, vodovod. Kraj je miren in do cerkve 3 minute. Pripo- Hotel Pension Ozvald Žirovnica vabi cenjen« goste na domače špargl)« ter se priporoča za letoviški obisk, kjer so letoa cene pensiona znatno znižane. — Zahtevajte prospekte! (L) Ugodno letovanje zamorete preživeti na Dolenjskem pri g. Rudolfu Krašovcu — Št. Vid pri Stični (na postaji). Lep senčnat vrt, krasni »prehodi po smrekovem gozdu, lepe izletniške točk«. Telefon, radiokopalnica v hiši. Dobra in solidna postrežba. Pension 25 Din dnevno. (LJ Letovišče v gradu oskrbo. Vprašati z vso Moravče, poštno ležeče □333331 IŠČEJO: Gostilno vzamem v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Gostilna« št. 6539. ODDAJO) Ključavnic, delavnico z orodjem oddam zaradi bolezni v najem. Zorko, Glince, Vič. (n) V prijazno vednost UublfanCanom ln dopotutottm! Restavracija hotela ..SLON" slovi kot prvorazredna kuhinja ob najnižjih cenah liall it o laz (posebnost) Din 4'-Kosllo (menu) Din 14'- In Din 20'-vecerla (menn) Din 12'- ln Din 20'- V točilnici znižane cene. — Toči izbrana, kar najboljša namizna in močnejša, dolenjska, štajerska in dalmatinska vina ter izborno specijaliteto »dekliški grozd«. — Gostom je na razpolago lep senčnat vrt. Vljudno se priporoča in jamči najpozornejšo postreibo JURIJ KRISCII, resfavrafer Najcenejše in kvalitativno naiboljše fjrastove in bukove PARKETE Oobavlja in polaga tovarna REMEC - CO DUPLICA PRI KAMNIKU železniška In avtopostala Oglejte si naše zaloge v tovarni ali v pisarni tijubljana, Kersnikova ulica 7, poleg člamiča > NOVEL tovarna otroShlh ln bolnliKlit vozKhov, tovornih trtholic In hovlnostisharstvo Izdeluje od navadnih do vseh najnovejših modelov po najnižjih konkurenčnih cenah, ter prodafa in razpoiilja na drobno in debelo _______________ AlIlOII Cfldcž, Ljubliana?, rranhopanska al. 21 Cenike razpošiljam brezplačno Pekarno ■K primerne lokale za pekovsko obrt - vzamem takoj v najem Ponudbe opravi »Slov.« Maribor pod iifro »Kavcije zmožen« št. 6598. (n) Lokal aa dvorišču, za. mirno obrt ali pa za pisarno -oddajn s 1. julijem v najem v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8. (n) Ugodnost te nudi za prevzem 6tare vpeljane trgovine manu-lak turne stroke v centru Ljubljane Za plačilo se vzamejo hranilne knjige Mestne hranilnice ljubljanske. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobre obresti 125« št. 6646. (n) Mlekarna vpeljana, se da v najem z vsem inventarjem radi boteani. Naslov v upravi »Slovenca« št. 6659. (n) Lep lokal ta delavnico ali skladišče oddam na dvorišču. — Emonska cesta 2. (n) Parno pekarno oddam v najem s 1. julijem. — Tomo Svetina, Šmartno pod Šmarno goro^__(n) Lokal Aa jako prometni ulici v Celju, 40 let obstoječ, pripraven za manufakturo ali kaj »ličnega, se odda v najem. Dopise podružnici »Slovenca« v Celju pod iifro »Eksistenca« 6781. n ODDAJOs 2 trisobni stanovanji in lokal — oddamo. Več pri Kamnoseški Vodnik, Kolodvorska 34. (č) Trisobno stanovanje •olnčno, oddam maločlan-ski, čisti stranki. - Naslov v upravi »Slovenca« pod »Dober plačnik« št. 6566. Trisobno stanovanje oddam s 1, julijem. Cigler-jeva 33, Moste ' (č) Dvosobno stanovanje moderno, oddam. Naslov v upr. Slov.« pod štev. 6616. ({) Lepo stanovanje pri fari, pripravno za upokojenca ali obrt, s kletmi in sadonosnikom, oddam septembra. Šeme Terezija, Polica, Višnja gora._ (č) Oddam stanovanje dveh sob s pritiklinami v prvem nadstropjn. Dolenjska cesta 79. (č) Dvosobno stanovanje se takoj odda. — Glince cesta VI/4. . (č) Dvosobno stanovanje z balkonom oddam 1. julija Pod Rožnikom cesta X/23._(a) Enosobno stanovanje se takoj odda. Vodmat, Pod Ježami 19. (č) Podpritlič. stanovanje v vili, obstoječe iz sobe, kabineta in kuhinje, oddam mirni maloštevilni stranki za 350 Din. Ogled od 1 do 3, Langusova 21. Trisobno stanovanje solnčno, oddam v novejši vili blizu Tabora in tramvaja. Kopalnica, balkon, plin. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6666. Stanovanje 4 sobe s pritiklinami se odda za avgust, kakor tudi soba s kuhinjp za julij v Streliški ulici 22. (č) Trisobno stanovanje s kopalnico in vsemi pritiklinami oddam 1. julija. Kodeljevo, Kljunova 12. Dvosobno stanovanje komfortno, solnčno, v I. nadstropju, kopalnica, log-gia, poselska soba itd. — oddam z avgustom. Informacije: Dr. Jetnec, Tržaška 1, telefon 34-94. (č) Dvosobno stanovanje kopalnica, predsoba, terasa — »e odda 1. julija. Velika čolnarska ul. 7/1. Stanovanje 2 sobi, kabinet, odprt balkon, souporaba kopalnice — se odda. Pokopališka St 10._(č) Stanovanje sobo, kuhinjo, shrambo, klet, drvarnico — oddam tisti dvočlanski družini, katera odkupi skoraj novo sobno opremo. Istotam oddam opremljeno sobo s posebnim vhodom. — Aljaževa 8, Ljubljana, (č) Dvosobno stanovanje se odda. Stranska pot 19, Ljubljana, Trnovo. (č) Štirisobno stanovanje lepo, z vsemi pritiklinami, v vili t krasnim parkom -oddam. Karlovška cesta 1 Opremljena soba solnčna, s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice, Pod Rožnikom — se odda. — Rožna dolina cesta XIII/3. (s) IŠČEJO: Zakonski par (2 osebi) išče dvosobno stanovanje v visokem pritličju ali I. nadstropju za september. Ponudbe pod značko »Reden plačnik« št. 6727 upravi »Slovenca« Gospodično iz boljše hiše, staro do 30 let, s primerno izobrazbo in doto, poroči trgovec in posestnik. - Cenj. dopise prosi na upravo »Slov.« pod »Poletje« št. 6570. (ž) Boljši obrtnik želi spoznati gospodično nad 30 let v svrho ženit-ve, z nekaj gotovine. Dopise upravi »Slov.« pod »Srečen zakon« 6582. (ž) Tinčkove in Tončkove prigode 51. Sekl — kafa nima glave vef. Planil je proti kači, ki je napenjala vse sile, da bi s svojim dolgim telesom ovila gorilo od vseh strani. Pri tem je iztegovala strupeni jeziček in zlovešče sikala. Tinček je zamahnil z nožem: sekl - in kača ni imela glave več... Gorila je skočila na noge, se mogočno udarila z levo Sapo po prsih in zmagoslavno zatulila: »Hav-hovlc Tonček pa Je od radosti začel poskakovati visoko od tal in kričati: jJiura! Zdaj Zemljišče ca. 15.000 m', ležeč« v Sp. Šiški, t bližini elektrika in vodovod - ugodno naprodaj. V poStev pridejo hranilne knjižice dobro stoječih zavodov. Informacije daje G. Miikec, Ljubljana VII., Medvedo-va 38. Telefon 35-75. (p) Pri Tičkii na Gričku sta naprodaj dve krasni parceli. Informacije v gostilni (p) Stavbna parcela naprodaj v Radečah pri Zid. mostu. Krasna lega. Vprašati pri Ivan Kralj, Loke 363, Trbovlje. (p) Gostilna s posestvom! 2 poslopji, sadonosnik in zelenjadni vrt, dobro vpeljana gostilna z inventarjem, ob banovinski cesti, poleg farne cerkve in šole, 2 m pol km od Maribora, se prav ugodno proda. - Na razpolago so 3 gostilniški prostori, kuhinja, stanovanjska soba, 2 kleti, velika veranda in lokal za mesarijo; poleg tega so še prostori: 5 sob in 3 kuhinje, ki nosijo mesečno po 700 Din najemnine. - Vse v najboljšem stanju. Potreben kapital 60.000 Diij. - Vpraša se: Kociper, Maribor, SlomSekov trg št. 12. Posestvo 2 uri od železnice, ob banovinski cesti, kjer se lahko redi 6—8 glav živine, lepa lega - naprodaj pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na Emilijo Rozin, Laško. (p) Hiša novozidaua, s trgovskim lokalom in velikim vrtom, primerna za pekovsko ali gostilniško obrt - naprodaj. Ponudbe upr. »Slov.« Maribor pod »1803« 6597. Lepa stavbna parcela blizu postaje Gorenja vas Reteče, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 64.78. . , .. (p) Tristanovanjska vila lepa, ugodno naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6477. (p) Kmetijo srednjeveliko, na prometnem kraju, z dobro zemljo, kupim. Natančen opis in ceno upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Kmeti-ja« št. 6511. (p) Lepo hišo pri kolodvoru tik Ljubljane, prodam, oddam v najem ali zamenjam za hišo v Mariboru. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Primerno« št. 6529. (p) Parcela v izmeri 900. m2, je naprodaj na Brodu pri Št. Vidu v bližini tovarne. -Lega krasna, cena zelo ugodna. Več se poizve v Vižmarjih št. 22. (p) Javna dražba posestva Gornii vrh št. 8; občina št. Vid pri Stični (pri Kumplcrju) — se bo vršila dne 14. junija 1935 ob 9 dopoldne pri sodišču v Višnji gori. - Posestvo meri skupno ca. 45 oralov polja, travnikov in gozda, hiša m gospodarska poslopja v najboljšem stanju. Cenflna vrednost 62.000 Din. - Lega posestva zelo ugodna. Kupci se vabijo. Hiša na OlSevku 34 — poita Preddvor, s sadnim in ze-lenjadnčm vrtom ter čebelnjakom naprodaj, (p) Kupim posestvo v celjskem aH mariborskem okraju ali na Pohorju. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Lep kraj« št. 6642. (p) Nova hiša s tremi sobami, 5 minut od postaje Domžale, naprodaj. Poizve »e v upr. »Slov.« pod H. 6768. (p) Ali nc Dl lodl ¥l fotografiran? To Via Je sedaj nogote, kar stane Kodak Dobg Drownie kamera SOIItO Dtft A kako enostavno se dajo i njo napraviti dobre slike I — Naj Vam najbližji foto-trgo-veo to kamero razkaie. — Oblike te lepe, dobra Izdelava, prekrasni posnetki, format 4 i 9 % cm. uporabljajte vedno Kodah ali Pathe illrne, ■ katerimi boste dosegli dobre posnetke. 15 Nova hiša I Na vložne knjižice v Studencih pri Mariboru | vseh bank zidam nove naprodaj. Vprašati: Zrinj- hiSe. — Ponudbe upravi skega 36, Studenci. (p) Naprodaj parcela 800 m*, za kolodvorom v Mariboru, proti vložnim knjižicam. - Informacije: »Reflex«, Vojašniška 8, Maribor. (p) " Hiša na Brdu pri Ljubljani — ugodno naprodaj. Poizve se v pisarni Zidarske zadruga v Ljubljani. (p) Dvostanovanjska hiša pritlična, z električno razsvetljavo, ugodno naprodaj (pol ure od postaje Grosuplje). - Marija Pojk, vas Št. Jurij na Gorenjskem. (p) Kupim hišo v Ljubljani ali na periferiji — do 150.000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Gotovina 125.000« št. 6697. (p) Posestva, hiše, vile. -»i-^ete, mline, pekarn itd. prodaja m ku-ouje Posredovalnica Ljubljana, Wolfova 1. (p) Krasna stavb, parcela v središču Most n.i^rodaj. Zelo ugodni pogoji. Ivan Rahne, trgovec, Mo: '" p »Slovenca« pod »Rentabilno« št. 6692. Priložiti znamke za odgovor. (p) Dobre obresti, varno naložen denar ima, kdor kupi lepo novo hišo tik Ljubljana. Potrebno 100.000 Din gotovine — ostalo hipoteka. Mišvelj, Ljubljanska 37, Moste, p Javna dražba! Dne 27. t m. ob 11 »e bo vršila na sreskem sodišču v Ljubljani v sobi št. 16 javna sodna dražba lepe enonadstropne hiš« s gospodar poslopji, stav-biščem in par zemljiškimi parcelami. Dražbeni pogoji so na vpogled v pisarni dr. Švigelja Antona, advokata v Ljubljani, Dalmatinova ulica 11 ali na ljubljanskem sreskem sodišču. (p) Hišo in leseno šupo z opeko krito, 7x4, prodam. Podgora 38, poŠta Št. Vid nad Ljubljano, (p) Tristanovanjska hiša z mesarskim lokalom, pripravna tudi za drugo obrt, naprodaj. Rožna dolina VI/4. (p) Enodružinsko hišo solnčna lega, 2 sobi, kuhinja, klet, damo v najem. Zbilje 40, p. Medvode. (p) Vogalna parcela ugodno naprodaj v Trnovem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6752. Poceni prodam novo hišo, trgovski lokal, vrt, elektrika, vodovod. Zg. Šiška 237, pri novi šoli. (p) Hišico z vrtom v bližini pokopališča Sv, Križa, za ceno do 80.000 Din kupim. Ponudbe pod »Posredovalci izključeni« št. 6723 upravi »Slovenca«. (p) Travniki blizu Ljubljane po 53 — in dva po 34 arov veliki naprodaj po 1.50 Din za m3. Lanski pridelek nad 7000 kg sena in otave. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6742. (p) Hišo s tremi sobami, kuhinjo, gospodarsko poslopje, njiva, vrt — ugodno proda A. Čater, Brežice 106. (p) Hišo z gostilno in posestvom prodam v ljubljanski okolici, skupaj ali pa vsako posebej. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6685. (p) Stavbno parcelo 500 m', na zelo lepem kraju, prodam. Aljaževa št. 8, Ljubljana. (p) Lepe stavbne parcele naprodaj od Št. Vida do Save z betonskim mate-rijalom, vodovodom in elektriko od 7 Din naprej. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St 6704. Posestvo s ca. 8200 m* zemlje, dvo-dnižinsko hišo z gostilno in trgovino, gospodarskim poslopjem, sadovnjakom, na zelo prometni točki v rudniškem centru naprodaj po zelo ugodni ceni. Poizve se: Trbovlje, Loke St. 109. (p) Hiša na deželi primerna za vsakega upokojenca, ob državni cesti, sadonosnik, zelenjadni vrt - se za 70.000 Din proda. Od tega 30.000 hipoteke Mariborske Mestne hranilnic«. - VpraSati: Saria, Maribor — Gosposvetska 13. M Hiša z gospodarskim poslopjem, vse prenovljeno, z vrtom, sadovnjakom, zraven njiva, tričetrt ure od Ljubljane, pet minut od glavna ceste in avtopo-ttaje, zelo ugodno naprodaj, eventuelno tudi na knjižice. Poizve se: Štru- I kelj, Zaloška 9, Moste pri | Liubiiam. Vinotoč Dobaj pri Sv. Urbanu nad Mariborom - otvorjen- Toči se novo in staro prvovrstno vino. (o) Naznanjam, da sem otvoril na Sv. Petra cesti 13 buffet. Točim pristna vina. Priporočam se za cenj. obisk. France Svetek. (o) V oglasnem oddelku » Slovenca« dvignite sledeča pisma: Dekle z dežele, Gorenjska 5492, Gotovina 5224, Industrijski kraj, Iščem službo, Jesen 4227, Kapelnik 6287, Lepo življenje v nove. domu 4781, Mirno 3346, Mirno življenje 4570, Perem lepo, Poštena in dobra 5264, Prilika 4438, Radi odhoda 5665, Redka prilika 5960, Samostojna 3724, Slučajno 4591, Snaga in red 5417, Stalna moč 5223, Stavbna parcela 5441, Takoj ali pozneje, Takojšnje plačilo 431 5607, Ugodno 5183, Vestno 5673, Vrtn. pomočnik 5344. Kupimo Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Liubliana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Šivalni stroj (stari Singer) - kupim. -Maribor, Tattenbachova št 18, v trgovini. (k) Motor 380 volt vrtilni tok 4 K. W. — kupim. Šker|anec, p. Radomlje._(k) Vsakovrstno zlato kupuje po naiviSjib cenah CERNE, luvelit. Liubrana Wolfova ulica št. 3. Kupim dobro ohranjen Štedilnik (Tiachherd). Prodam alamoreznico in diro. Marija Oblak, TržaSka 22, Ljubljana. (k) Zrele gozdne jagode kupimo vsako množino. Ponudbe na: Potnik in drug, Ljubljana, Metelkova. (k) Več vinskih sodov starih, dobro ohranjenih, od 50 do 150 litrov, kupi Ljudska kuhinja — Jesenice. (k) Staro zlato, zlato zobovfe ln srebrne krone kupujem oo najvišjih dnevnih cenah A. KAJFE2 urar Ljublfana, MiktoSičeva 14 Klavir prvovrsten, inozemski, angleške mehanika, zavoljo opustitve trgovine z glasbili — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6064. (g) Za mal' d'narja dost' rnuzke plošie gramofona Uposojamo, tame-ulavamo, prodajamo tn kupu)emo ELEKTROTON « -«•- pasiža oeinillčaika Pozorl Pianini, novi, črni, od 10.000 Din, orehovi, moderni 12.000 Din, 5 letna garancija. - Harmoniji od 2200 Din itd. - Oglejte si na Gosposvetski cesti 12, dvorišče. (g) I Automotor i Izredna prilika! Predno se odločite, oglejte si malo rabljene avtomobile, večje in manjše tipe, ter tovorne, katere kupite po res ugodnih cenah pri najstarejši avto-tvrdki O Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. (f) Osebni avto Citroen najnovejše tip«, vožen 7000 km, 30 ks, prodam. Dr. MikuS, Vojnik. (f) Avto v prometu 6000 Din, in AJS motor • prikolico poceni proda Hojnik, Maribor, Aleksan-drova 12._(f) »Fiat« 501 z novo limuzino in nov* gume poceni prodam ali zamenjam za blago. — Rojina, ŠiSka 50. »Chevrolet« osebni, 5 sedežni, in tovorni 2 in pol do 3 tonski, oba rabljena, v zelo dobrem stanju — proda Autopodjetje »Pecegrin«, Kamnik. (P Dvosedežni avto prodam. Prevozil 28.000 kilometrov. Dobro ohranjen. Porabi 7 litrov na 100 km. Cena 16.000 Din. Informacije in ogled: Knific, žima, Velesejem, paviljon F. (1) Tovorni avto ♦ Chevrolet«. dveton«ki — malo vozen, prodam najboljšemu ponudniku. — Vprašanja opravi »Slovenca« pod »Gotovina« St. 6763. (fl Razno Pri Tičku na Gričku sprejmemo abonent« na prvovrstno domačo hrano Nudim sodelavcu(-ki) za čas kongresa z vlogo 10.000 Din gotovine dober zaslužek. Ponudbe ipravi »Slovenca« pod »Buffet« št. 6708. (z) V kopališču SK Ilirija imate vedno na razpolago maserja - pedi-kerja. Cene solidne Priporoča »e najvljudneje Palek Alojz. (r» Stavbeniki, hišni posestniki - pozor! Sprejemam naprave te-rac, stopnic, betonskih cevi ter vsa v stroko spadajoča dela po izredno nizkih cenah. Josip Luin, Šmarska 40, p. Moste, (t) ■'■a" odroc » posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniška izdelke nudi najcenej« RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup raorsk« trave, žime, cvilha za modroce in blaga sa prevleke pohištva ROK BERLIt tovarna pohištva Z A P U Z E M Št. Vid nad Ljubljano Telefon it. 24-96 s« naftoplcje priporočal (f) Jnserati v-Slovencu- i tria jo največji uspeh Mag. Stev. 24.077/35w RAZPIS Mestno poglavarstvo r Ljubljani raepiauj« lavno ponudbeno licitacijo: A. Za dobavo litoželeznih izdelkov ceetn« kanalizacij«. B. Za dobavo raznega lesa za mostove. C Za dobavo cementa. Č. Za dobavo konopnenih cevi sa čiščenje kanalov. D. Za dobavo cementnih cevi Lioitacija se bo vrSila za vsako dobavo posebej v skrajšanem roku, in to v torek, dne 25. funifa 1935 ob 11. uri dopoldne v mestnem gradbenem uradu ljubljanskem, kjer n med uradnimi urami dobe razpisni obrazci m pogoji. Mestno poglavarstvo t Ljubbani, Ant 8. jun H* 1935. Predsednik: (k. Vladimir Kavnihaz, L a / c>c-i deAcuce, VAM DOBAVI IN POLOŽI hrastove in bukove solidno in poceni Bokal Anton Ljubljana, Slomškova ulica 19 Telefon 25-27. 18'JTrflrnrnff Ce avto ii'O/ Slan fjruau/aS td1 motorja bi znebil s* rad bri kupcev ti mnogo priitru tljivenčev najin aniš1 inserut Pes volčjak dober čuvai, 8 mesecev star, poceni naprodaj. — Ljubljana, Moste, Tovarniška ulica 32. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica b Stari trg. 0) Domačo salamo prvovrstno blago - nudi po konkurenčnih cenah I, Buzzolini, za Škofijo. (1) Kolesa otroški in igračni vozički najnovejših modelov, so razstavljeni na velesejmu v paviljonu J, zunai, pri glavnem vhodu, desno. -Razstavljeni so tudi trgovini na Karlovški cesti St. 4. — Velika izbera, konkurenčne cene. »T r i b n n a« , F. Batfcl, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LfuMjana, Karlovška c. 4. Za birmo najlepša primerna darila: ročne torbice, denarnice, kovčege — kupite pri Kravosu, Maribor, Aleksandrova št 13. (1) Elektromotorji novi in rabljeni, za vse napetosti, vedno v veliki izberi na prodaj. Lastna delavnica za previjanje in popravljanje dinam, avto-dinam, elektromotorjev ter vseh električnih aparatov, instalacije za luč in pogon. Franjo Perčinlič, elektro-podjetje, Ljubljana, Gosposvetska 16. Telef. 23-71. Izložbeno okno skoraj novo, z rolo, vel. 195x 160, naprodaj. Dolenjska cesta 81, Rudnik, Ljubljana. (1) Posnemalnike brzoparilnike - na obročno odplačilo pri »Tehna« v Ljubljani, Mestni trg 25. Sprejemamo potnike! (1) Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta šter. 16. Telefon 33-13. Zlato aro moško, prvovrstno, »An-ker« — prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Redka prilika« št 6679. Landaver napol krita kočija za malega konja, in koleselj, nič lakiran, ameriški stroj »de Vilbis« za autoličarja, za škropljenje — vse po nizki ceni naprodaj. Kolodvorska ulica 25. fl) Vrtne stole zložljive, po 20 in 22 Din proda Tribuč, Glince, Tržaška 6, telefon 2605, (1) Kose Štiri palme po 25 let stare naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6743. (1) znižane cen« od I do 10. iunija 5 Rebolj 8 Drug Ljubljana, Gosposvetska cesta J3 in Velesejem paviljon H, zunaj. Gonilna jermena, kroglične in druge ležaje, jermenice, ležajne kovine, konsole, jermenske spone in vso ostalo železnino ima na zalogi Fr. Stupica, Ljubljana. Gosposvetska cesta 1. — Monopolna zaloga razstreljiv, nakup starega železa in drugih kovin. (1) zajamftw nepopolne)« mpeh1 Železno decimalko s premikajočim utežetn za 1000 kg poceni prodam. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 6687. OtroSki voziček globok, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov upravi »Slovenca« pod St 6767. (1) 2 nova šivalna stroja prodam proti vložnim knjižicam. Refle*, Maribor, Vojašniška 8. fl) Sploina želj« vsake gospodinje je hre/praino tanevanje, kar' lahko odpravi r ometom a! metlo ir rave žime, ki jih izde lujemo pri nas. Šimenc hinko Resljeva c. 2 pri Zmajskem mostu. Malinovet pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko lekarni dr. G. PICCOL1, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. garantirane, najboljše vrste, srpe, brusne kamne, portland cement, Wecko-ve kozarce za vkuhavanje sadja — kupujte pri JOS. JAGODIC, Celje Glavni trg, Gubčeva ulica Mizarji! Okovje za rtavbe in pohištvo, klej itd. izberete najceneje, tudi na knjižice, pri »Jeklo«, Stari trg ad 1. Kolesa do 10. junija žane cene S. Rebolj S Drug Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 in Velesejem paviljon H, zunaj. Izvrstno koso za 15 Din dobite nmo v železnini Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska eesta 1. — Monopolna zaloga razstreljiv, nakup ■tarega železa m drugih kovin. (1) Kolesa najboljših znamk, Šivalne ■troje, pnevmatiko ia vse posamezne dele kupite najceneje pri stari domači tvrdki M. R. Plevel Preski pri Medvodah (11 Mestna elektrarna ljubljanska proda interesentom elek tiuinotorje za istosmerni tok 300 voltov, po zeto nizkih cenah. Interesentom v Ljubljani, ki so priključeni še na istosmerni tok, nudi za zmerno mesečno odškodnino motorje na posojilo. Pojasnila daje ravnateljstvo mestne elektrarne v Ljubljani, Krekov trg »t 10-11. (1) Košnja 4 travnikov se odda v Rakovi (elSi in čez Cumovec. Oglasiti te pri hišnika: Sv. Petra cesta 79, 0) Sodna dražba v zapuščino pok Javornik Franceta, posestnika in trgovca z Gline, Tržaška cesta hšt 50, »padajočih premičnin, in sicer: vsega špecerijskega blaga, 5 tehtnic, železne blagajne, trgovdce in drage oprave, raznega pohištva, 5 krav, konja, vozov in konjske opreme, slatno-reznice, poljedelskega m drugega orodja, ter oddaja košnje travnikov v »logn« - se vrši na lieo mesta v ponedeljek, dne 17. junija od 9 naprej. -Dražbeni pogoji se bodo prečitali pred začetkom dražb* (b Plinsko pečico za peko, plinski štedilnik »n stroj za valcanje peri la - ugodno prodam. — Černe, graver, Kongresni trg 10. (1) Pisalni stroj »Underwood«, nizki, nov, naprodaj. Šmartinska 17. 1 Otroški voziček športni - naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca pod št. 6612. (1) Velika izbera SVILE v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, ia obleke, bluze in perilo Pri »Škofu« Ljubljana Starinsko avi>o ugodno prodam. Oman, H) Tobačna ulica 18/11. Dražbeni oklic Dne 18. junija 1935 ob 10 dopoldne bo sresko sodišče v Trebnjem na Do lenjskem prodajalo krasno posestvo j K. O. D o b e r n i £ na | Dolenjskem. — Na tem zemljišču so zidana stanovanjska in gospodarska poslopja. Vsi objekti so zidani, z opeko kriti, vse v najboljšem stanju. V hiši je gostilničarska in mesarska obrt, ter trgov-. ski lokal, prostorna lede-niča, zemljišče s poslopji | je v sredini vasi in pri i farni cerkvi. — Cenilna vrednost je 202.161 Din, najmanjši ponudek znaša 134.000 Din. — Glavna upnika: Mestna hranilnica ljubljanska m tvrdka Ivan A. Grosek v Trebnjem, sta pripravljena z izdražiteljem se pogajati za obročno odplačilo. _ Podrobni pogoji se zvedo pri sreskem sodišču i Trebnjem in pri odvetni ku dr. A. Zupančiču i Trebnjem. Lanz lokomobilo polstabilno 120-150 k. 12 atm. z ogrevno površi no 46.60, s pregrejevalcem in kondenzacijo, v brez hibnem stanju — ki se lahko ogleda v pogonu prodamo po ugodni ceni. Vprašati: Schulzmlin, No vi Sad. (1) POLNO J ARMENIH ESTERER 65 cm okvirne širine, to-nskim ležiščem, lahka tipa, rabi malo moči, ka kor tudi stiskalnica za zobe žag in brusno vreteno ab Maribor ceno naprodaj Tovarna strojev Schnbert-Werk, Graz. Rabljena kolesa ženska in moška, otroški vozički, šivalni stroji in še ogromno število vsakovrstnih dobro ohranje nih predmetov poceni naprodaj pri tvrdki -PROMET« LJubljana — Napoleonov trg 7 (nasproti križevni-ške cerkve). Istotam se sprejemajo predmeti vseh vrst v prodajo. Gospodinje? 5 do 6 Din Vas stane 1 kg domačega pralnega mila, če ga kuhate z milnim ekstraktom »Ruha« po najnovejšem navodilu, ki ga dobite brezplačno drogeriji R. HAFNER, Ljubljana 7, Celovška c. 61 VINA Za težko delo je močno vinof Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani Motorno kolo »Ariel 500 em\ « prikolico, v najboljšem stanju, prodam ali zamenjam za lažjega. Novak, Brod, St Vid. 0) Čevljarski stroj malo rabljen, za čiščenj« (Ansputzmaochtn«) prodam ali zamenjam za šivalni čevljarski »troj. — Ant Čater, čevljar, Bre žic« 106. (1) Gonilna jermena garantirane kakovosti, r veliki izbiri, nudi Brcar & Comp., Ljubljana. Kolodvorska 35. Telefon št. 27-25. (i) Košnjo vrtno, sladko seno prodam. Stepama vas 50. fl) Prodam pa« in drugo zlatnino ta narodno nošo (starinsko). Naslov v upravi »Sloven-ca« pod »t 6701. (!) Leksikon Der *ro0e Brockhaus« od 1.—11. knjig«, Izdani« 1. 1928, ran v polu«)«, popolnoma nov, poceni naprodaj- — Naslov pove uprava »Slov«nca« pod m Košnja sena in otave • travnikov Oražnove dijaške ustanove - se odda. Pogoji so na vpogled pri hišniku v Wolfovi ulici 12 bi Dol«njski ce»ti 23. (I) Opeko votlo, par tisoč komadov prodam na Kodeljevem. Petera«!, Sodareka 2 a. (I Zvočni kino dobre oepeva^oč, v lepem mestu Slovenija, zaradi preeelitv« prodam ali zamenjam za hišo aH posestvo. Naslov v upravi Slov.« ood IL 6941. HI Prvovrstni cement po nizki ceni stalno na zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI V LJUBLJANI Pozor ribiči! Na ljubljanskem relesej-mu v paviljonu G št 211 so razstavljene ribiške potrebščine svetovne tvrdke OTTO KUNTZE, BERLIN Glavna zaloga za Jugoslavijo ANTON BEHIČ Zagreb, Hrvojeva ulica 3 Brun dvosedežen, dobro ohranjen, nove vozove in rabljene — prodam pod lastno ceno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6669. Motorno kolo znamke »Peugeot« 175 _ prodani. F. Lončar, Celovška 43. (|) Inserirajte v »Slovencu'! 0 nanulami je danes zadovoljen ves ženski svel, ker je v njih našel za svoje noge v loplih dneh vso udobnost, ker so lahke in pristajajo vsaki nogi, a ne utrujajo niti pri daljši hoji. Poleg lega so prikladne za vsako priliko. CM CM Mehanična ivornica opank in obuttv Petar 911. Vumitrov, Pančevo. Na Ljubljanskem spomladanskem velesejmu so razstavljeni tudi sloviti radio aparati svetovne znamke fgjUJ^gg in to najnovejši modeli WELTSUPER 35 BADEN BALI 35 Ojačevalne naprave za velike prostore, gostilne itd. Tovarna želi priti v direktno zvezo i občinstvom t« r.tr.___n , . aparate po izredno ugodnih cenah - IzkoH^.f . če,a velesejma svoje nabavo radio prejemnika slovMe ^mke SCHAUB1 U9°dn° Pr,"k° " C H A U E Apparatebauges m.b.H., Pforzheim (Schwarzwald) Generalni zastopnik za Jugoslavijo: Ing. K0RNEL FRIEDMANN, ZAGREB, ui. banroa Jelačiča br 1 _" CaSa ljubljanskega velesejma v paviljonu M naravnost od glavnega vhoda G. Franca Vriika orožntškega komandirja komandantom pukovnikom TariaS o n. č»l,? / ^ orož. Drav. div. puka z gospodom Ferku m vsem sosedom za prvo pomoč učitelm R»l;„I, tr Ivamm.KU< "ol; upravitelju tolažilno skrb in pozornost vodnikuTa^nuj/^' * ^ Frafcu m soprogi za dragim Moravčanom^ostalemuneLvib^uIb&St"' ,Toda' ^im tovarišem, mili v tako častnem številu n^njegoH zad^ poa ' ' ^^ P°kojnik» Ljubljana, dne 9. junija 1935. Globoko žalujoča soproga Ana Vrlčko s hčerko Anico ter ostalim sorodstvom. PO KRATKOTRAJNI TEŽKI BOLEZNI NAS JE DNE 7. .TUNTJA 1996 ZA VEDNO ZAPUSTIL NAŽ SRČNO LJUBLJENI BRAT, STRIC IN SVAK GOSPOD RADO ŽELEZNIH GLEDALIŠKI IGRALEC TRUPLO RADA DELEŽNIKA LE2I V MRTVAŠNICI SPLOSNE BOLNIŠNICE, V PONEDELJEK, DNE 10. JUNIJA PA GA BODO PREPELJALI V AVLO DRAMSKEGA GLEDALIŠČA. ODKODER BO POGREB OB 4 POPOLDNE V LJUBLJANI, DNE R. JUNIJA 1 JIINKA LAUTER, SKTRA; JOŠKO LAUTER, SVAK; MARJANCA, EKICA, NEČAKINJI ZIMO za žimnice in za vso drugo mehko opremo, izdelano lako, da odgovarja vsem higijensklm zahtevam, kupile v vsaki količini in kakovosti, najceneje samo pri največ)! in najstarejši Ivrdki I. HNiriC, tovarna za žimo, StldŽiSCe pri Kranju Telefon inlerurban štev. 2 Na l|ub|)anshem veleselmu pavtllon ,1"! Cene reklamne! + OPRAVA NARODNEGA OLBDALISCA V LJUBLJANI javlja, da je umrl član Drame, gospod Rado Železnih Truplo Rada Zeleznika lefi ▼ mrtvašnici splošne bolnišnice ▼ Ljubljani, v ponedeljek, dne 10. junija zjutraj pa ga bodo prepeljali v avlo dramskega gledališča, odkoder bo pogreb ob 4 Svojemu zvestemu sodelavcu ohranimo časten spomini Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki sem jih prejela ob smrti moje predrage sestre, gospodične Amalije Maurer kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom najtopleje zahvaljujem. Posebno zahvalo sem dolžna velečast župniku g. Dr. Novaku za tolažilne besede in za podeljene sr. zakramente. Iskrena hvala vsem, ki so drago nam pokojnico spremili ▼ tako častnem številu k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 7. ftmija 1935. Globoko žalujoča sestra in ostalo sorodstvo. Zahvala Za premnoge izraze iskrenega sočutja, katere smo prejeli ob težki izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, tasta, deda, brata in strica, gospoda Franca Oseia reletrgorea in posestnika v Sv. Petru v Sav. dolini in solastnika avtomatičnega buflet« »Daj-Dam< r Ljubljani izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Štejemo si v prijetno dolžnost, da se še posebej zahvalimo vsem zastopnikom raznih oblasti, stanovskih organizacij, javnih in drugih dobrodelnih ustanov, za izredno požrtvovalnost, trud in skrb zdravniku gosp. dr. Volavškn, profesorjema gg. dr. Streusel in dr. Rosner v Grazu, za vso skrbno nego usmilj. sestri Konstantini, kakor vBem križ. usmiljenkam sanatorija Wiesler v Grazu, prečastiti duhovščini v Ljubljani, kakor prečastitima župnikoma gospodoma dr. Jerančiču ▼ Sv. Petru in dr. Mertelu na Vranskem za blagoslovitev pokojnika, dalje vsem raznim zastopstvom, prijateljem in znancem, ki so s svojo prisotnostjo počastili blagopokojnika v Sv. Petru kakor tudi na Vranskem, vsem za izražena sožalja, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem ostalim prijateljem in znancem, ki so našega dragega pokojnika spremili k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice (osmina) se bodo brale v petek, dne 14. junija 1985 v frančiškanski cerkvi v Ljubljani-Siški ob 6 zjutraj in v Sv. Petru v Savinjski dolini. Ohranimo blagopokojniku blag spomini Ljubljana, Sv. Peter, Vransko, Zagreb, Reka. Sr. Jurij, dne 8. junija 1935. ŽALUJOČE RODBINE. Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so poslednji? posetili, darovali cvetje in spremili na poti k večnemu počitku strica-dobrotnfka, gospoda Hugona Praunseisa se najiskreneje zahvaljujeta Dr. Brandstetter in Marija Pogačnik. V Ljubljani, dne 9. junija 1935. Senzacija Prešernove ulice so krasne izložbe (CVlj€V staroznane tvrdke FRANJA SNOJ Nudimo Vam krasne prvovrstne čevlje po nizkih miia w vsakomur dostopnih cenah FRANJA SNOJ tovarniška zaloga čevljev kvalitetnih znamk »JARA«, »G0LDREGEN* IN »UNION« LJUBLJANA, PRCSCRNROVA ULICA \ 8ryicraam |a l>vtrnl fiksativ n br« gumijevega lepiva. ' Bryloraom n« »prime IM, sato pa tudi na imiiII »nojnlc na koli na glavi. I Bry1creem dr« las« v vsaki satalanl legi vendar pa |ih napravi mehka In gibka. Brytcreem vsebuje prav Izboroa reditna I olja, ki pospešujejo rast laa In preprečujejo tvorbo prhaj« ki hrast. KARTOLEUM vajjeftlnlja zastirka za slabe pod. stanovanjske potrebščine VelesEjem paviljon E »Veka" Maribor Za slavnostne dneve 'DfrO(TK(R iil rpeciiNi prašek JL Narodne avbe za manifestacije na isvečanejši izraz — izdeluje in prenovi modistka SLABIMA MARIJA Gosposka 5 — Ljubljana KRASNO POSESTVO ležeče na jugovzhodnem obronku Pohorja, izborna vinska lega, velika stanovanjska hiša in gospodarska poslopja, debro-»<*peljano' mešano gospodarstvo - zaradi preselitve prodam tudi za knjižice ali zamenjam za hišico z vrtom na periferiji Ljubljane ali Zagreba. Vprašati v upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Idealno letovišče«. Pozor izletniki! Za binkoštne praznike v nedeljo in ponedeljek izredna vožnja na progi Ljubljana—Bled Iz Ljubljane vozi avtobua izpred hotela Miklič, Union, Slon, kavarne Evropa ob 8 zjutraj. Odhod z Bleda ob 7 zvečer izpred hotela Petran. — Cena tja in nazaj 50 Din, samo v eno smer 30 Din. Redna vožnja po voznem redu prične 16. junija. Odhod ob 8 zjutraj iz Ljubljane. Za obilen obisk se priporoča družba H o j a k Fiksativ m las* b rez gumijevega lepiva MISKEC MIRKO BRUSILNICA STEKLA IN OGLEDAL Ljubil ana VII - Medvedova 38 - Tel. 35-75 Izdelujem za stavbeno in pohištveno mizarstvo: brušena ogledala in stekla, izložbene šipe. — Zahtevajte moj cenik brezplačno OGLEDALA - STEKLO za hotele, kavarne in restavracije: obkladanje zidov iz brušenega stekla, čistega in barvanega (marmoriranega) - za avtomobile in avtobuse: sprednje (vetrobrane) in stranske iipe. Popravljam vsa stara ogledala • takoj čisto kot nova dobro in pocenil CENE BREZKONKURENČNEI DOBAVA TAKOJ I Važno za hišne posestnike in c erkvene konkurenčne odborel Vse strelovodne naprave Vam preizkusi ter eventuelne napake popravi po konkurenčni ceni z desetletno pismeno garancijo ANTON ROMIH Briojav Romih, klipar, Maribor, splošno stavbeno in galanterijsko kleparstvo ter specialni odsek za napeljevanje in preizkušnje strelovodov v Mariboru. Zadostuje dopisnica, da Vas obiščemo. Priporočam se tudi za vsa druga kleparska dela, kakor pokrivanje zvonikov, pleskanje, popravila itd. KHIZE eo KONEC, ko bodo domači denarni zavodi mogli zopet dajati nova posojila iz novih Zaupajte Vaš denar MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKA, ki izplačuje nove vloge, vložene po letu 1933, neomejeno ter jih obrestuje po 4—5%. Vlogo nad Diu 400,000.000 — Rezerve . „ 14,600.000 — Po svoji notranji tehtnosti in po svojem obsegu najmonu-mentalnejše delo sodobnega slovstva I Pravkar izšlo! v r Kristina, Bavransova Iz norveščine prevedel ]. Prezelj. m. del: m Str. 559, cena broš. knjigi Din 85'—, vezani Din 95 —. Ta trilogija /e sedaj kompletna v slovenskem preoodu. Izšla sta ie prej: L del: VCtlCC. Str. 374, broš. Din 70'—, vez. Din 80 —; II. del: ŽCIICI, Str. 533, broš. Din 85'—, vez. Din 95'—. 7o delo morate imeti u suoji knjižnici! Kot naročnik na katero izmed knjižnih zbirk (Leposlovna knjižnica, Ljudska knjižnica, Zbirka domačih pisateljev, zbirka poljudno znanstvenih spisov Kosmos) imate pravico do 250/°-nega popusta na gornje cenel Jugoslovanska knjigarna - Ljubljana Za poletne 2941-42000 Vel. 27-29 Din 39 Vel. 30-33 Din 45 45345 2203 Vel 35-42 40692-61 Vel 30-33 Din 35 25425-2205 Vel 35-42 3995 13162 vel 35 42 69995-9199 Vel 35-42 I I J ,135-55 vel 35-42 , | , ,............ , . ' . , ' b925,3,\0 Vel 35-42 * ' I ' 9« »Jugoslovansko tiskar«* » LJubljani: Karel Cefc. Izdajatelj: Ivan Rakoveo Uredniki Viktor Centli.