KATOLIŠKA CKUK^TKN lalST«
»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in veijd po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vinarjev, za četrt leta 2 kroni. V tiskarni 6prejemana za celo leto6 kron, za »/« leta 3 kione, za V4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej.
Tečaj LIV.
V Ljubljani, 24. majnika 1901.
List 21.
Majniku Kraljici.
Trda zima je minila, že cvete prekrasni maj; vsa narava pomladila v zemeljski se nam je raj. Ptic žgolenje krog se čuje čez vrtove, čez polje, in z radostjo napolnjuje moje žalostno srce.
Res, da rožice cvetejo po livadah, po vrteh, in ginljivo nam pojejo ptice pevke po logeh; a še lepše, še bolj zbrano naj se slavospev glasi, ki srce ga preudano v čast Mariji posveti.
Rad bi spojil vse jezike, naj vsi z mano zapojo; angelje in vse svetnike bi povabil v družbo to: Pojmo majniku Kraljici, pojmo, pojmo ji na čast, pojmo v slavo, v čast Devici pojmo; saj smo njena last!
In ko majnikovo cvetje mi z grmičja odleti, naj se vedno moje petje v čast Mariji še glasi! Naj glasi se, naj odmeva, na okrog naj mi doni: naj Marija, rajska Deva, brez nelianja se časti!
A ko pesem smrt mi s koso peti jela bo grenko; ko na čelu z mrzlo roso bom od tod jemal slovo: takrat, majniku Kraljica,
pridi meni na pomoč, Da sem, mila mi Devica, Tebe v vek opevajoč.
br. G. V
Sveta velika noč.
MIHAEL,
po božji milosti in božjem usmiljenju knezškof Lavanttnski, velikokrižnik avstrijskega Franc-Jožefovega reda, doktor bogoslovja.
mnogočastiti duhovščini in vsem vernikom svoje škofije pozdrav, blagoslov in vse dobro od Očeta in Sina v edinosti svetega Duha!
(Dalje.)
Toda, pustimo pomilovanja vredne, ki so morali še bolj kakor stražniki trepetati pred praznim grobom; vprašajmo rajši prijatelje Jezusove, kaj oni mislijo o tem največjem čudežu? Apostoli govorijo vedno o vstajenju Jezusa Krista, kakor o gotovem dogodku, kakor o temeljni resnici katoliške cerkve. Ta resnica je bila podlaga apostolski službi. Sveti Peter je pri izvolitvi novega apostola naglašal, da mora novoizvoljeni biti priča vstajenja Gospodovega. (Dej. ap. 1, 22). Prvi papež in škof, sveti Peter, je začel svojo prvo pridigo na bin-koštni praznik v Jeruzalemu s to resnico. Tudi v drugi svoji pridigi je govoril prvak apostolov o vstajenju Gospodovem. Po prvi pridigi o vstalem Izveličarju se je cerkvi pridružilo tri tisoč duš; in vsled drugega apostolskega govora je verovalo pet tisoč mož. (Dejan. ap. 2, 24. 32. 41; 3, 15; 4, 4). Pred stotnikom Kornelijem in pred njegovimi domačimi je govoril Peter: Vi veste, . . . kako je Ik>g Jezusa
Nazareškega mazilil s svetim Duhom in z močjo, v kateri je hodil okoli, deleč dobroto in ozdrav-Ijajoč v»e od hudega duha nadlego* ane, ker je bil H »g ž njim . . . Tega je Bog obudil t r e t j • dan. in ga je dal videti, ne vsemu ljudstvu, temveč od Boga p red i z volj en i m pričam, nam. ki smo ž njim jedli in pili, potem ko je bil od m r t v i h \ s t a 1. (Dejan. ap. 10, 37. 38. 40. 41). Enako zatrjuje v imenu svojih soapostolov orel med evangelisti, sveti Janez: Videli smo Jezusa vstalega i 11 smo govorili in jedli ž njim in naše roke ho ga tipale. (I. Jan. 1, 1— '•).
In veliki apostol paganov. ki se je mogel, kakor tudi Jakob mlajši, hvaliti, da >e mu je prikazal Gospod, sveti Pavel je oznanjeval vstalega na areopagu Atencem, rekoč: Bog je odločil dan, ob katerem bo sodil svet po pravici, po možu. ki ga je v to postavil, kar je storil vsem verjetno, ker ga je obudil od mrtvih. (Dejan. ap. 1 7, 31). Tisti apostol omenja vstajenja Gospodovega v svojem sijajnem govoru, s katerim se je zagovarjal v sodni dvorani v ( ezareji pred deželnim oblastn kom Fe-stom, pred kraljem Agripo in njegovo sestro Bercniko. pred njenimi dvorniki in mestnimi prvaki. V tem govoru je rekel med drugim: Z božjo pomočjo podpiran do današnega dne stojim in spričujem malim in velikim, in ne govorim nič drugače kako" to. kar so govorili proroki in Mozes, da se bo zgulilo: da bo Kri s t trpel iu da bo prvi iz vstajenja mrtvih in bo luč oznanjeval ljudstvu in ne verni kom. (Dejan. ap. 2o. 22. 22). In na svojem prvem misijonskem potovanju je govoril sveti Pavel v Antijohijski shod niči v Pizidiji, sklicevaje se na psal 15, 10: David, ko je ob svojem času služil Bogu. je zaspal in je bil položen k svojim očetom in je videl t rob ne nje. On pa, katerega je Bog obudil od mrtvih. ni videl trohnenja. (Dejan. ap. 13, i 3G. 3 7). Nadalje govori apostol sveta o vele važnem, ker svet prestvarjajočem dogodku vstajenja Kristovega v svojem prvem listu do Ko-rinčanov, to pa v klasičnem 15. poglavju, ki se bere deloma vernikom s prižnice kot berilo na velikonočni praznik. Pavel uči Korinčane, da je Krist umrl za grehe sveta, da je vstal od mrtvih in da se je prikazal svojim učencem, celo njemu, najnevrednejšemu. Vstajenje Kristovo — tako sklepa prepričevalno veliki Taržan — vstajenje Kristovo je torej brez dvoma resnično, in neumevno je, kako morejo nekateri tajiti vstajenje mrtvih, ker, ako bi ne bilo vstajenja,
ne bi bil tudi Krist vstal, bilo bi torej prazno oznanjevanje svetega evangelija in bi bila prazna vera, njegovo pričevanje bi bilo krivo, grehi bi nam ne bili odpuščeni, mi bi bili najnesrečnejši ljudje. Krist pa je resnično vstal in je kot prvi novi človek prinesel vstajenje, kakor je bil stari Adam prinesel smrt. (I. Kor. 15, 1—22).
Vstajenje Jezusa Krista nadalje spričujejo mnogi in veliki čudeži, katere so delali apostoli v imenu čudežno vstalega Izveličarja. V imenu mrtvega se ne delajo čudeži. Bog ni Bog mrtvih, temveč živih. (Mat. 22, 32). Ko sta bila sveti Peter in sveti Janez zaradi ozdrav-1 enja bromovega človeka pred višjim zborom vprašana, v čigavi moči ali v čigavem imenu sta storila to, tedaj je sveti Peter odgovoril slovesno, rekoč: „Poglavarji ljudstva in starešini, pokušajte! Ce naju danes izprašu-jete zavoljo dobrote nad bolnim človekom, v kom je ozdravljen bi), bodi znano vam vsem in vsemu ljudstvu Izraelovemu, da v imenu Jezusa K r i s t a Nazarečana, ki ste ga vi križali, katerega je pa Bog obudil od mrtvih, v tem stoji ta pred vami zdrav. Ta je kamen, ki je bil zavržen od vas zidalcev, kateri pa je postal vogeljni kamen. In v nikomer drugem ni izveličanja, zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v katerem bi se mogli mi izveličatiu. (Dej. ap. 4, 8—12). Dogodek ča-stitega \ stajenja Gospodovega potrjujejo tudi mnogi napori in mnoga trpljenja, ki so jih imeli in prenašali apostoli za oznanjevanje te temeljne resnice katoliške cerkve. Za prazno domišljavo, za ostudno prevaro, za grozno laž, za strašno zločinstvo bi tako izborni možje ne bili žrtvovali premoženja in krvi. Za pobožno poročilo in pravljico, ali le za domnevno prikazen bi mož tolike duhovitosti in tako jeklenega značaja, kakor je bil med mnogimi drugimi sveti Pavel, ne bil posvetil vsega svojega življenja najtruda-polnejšemu delovanju in slednjič mučeniški smrti. Le resnica ga je mogla pridobiti za to. Poln upanja kliče: Od vseli strani trpimo nadlogo, pa ne obupamo: smo stiskani, pa ne omagamo, smo preganjani, pa nismo zapuščeni: smo ob tla metani, pa ne ginemo . . . zakaj mi vemo, da on, ki je obudil Jezusa, obudi tudi nas z Jezusom . . . Zato ne pešamo. (II. Kor. 4, 8. 9. 14. 19). Samo že ta apostol, največji duh, ki ga je rodilo judovstvo, kakor ga imenuje nekatoliški kritik, samo ta apostol že zadostuje za negoljufivo isti-nitost naše vere v telesno od mrtvih vstalega Izveličarja.
Apostolom, ki so svojo vero v vstalega Izveličarja ovekovečili tudi s tem, da so postavili nedeljo za spominjski dan vstaj enja Gospodovega, apostolom se pridružujejo apostolski cerkveni očetje, sveti cerkveni učeniki, sveti spoznovalci in zlasti mučenci vseh stoletij. O koliko mučencev, občudovanja vrednih junakov svete vere nahajamo med svetniki, ki so spoznavali in branili to temeljno resnico nase svete katoliške cerkve, žrtvovaje za njo vse zemeljske dobrine, da. celo svoje življenje, in so jo zapečatili s svojo srčno krvjo. Izmed mnogih sijajnih spričevalcev obojega spola naj omenim le tega in onega. - Ob času krvavega preganjanja kristijanov za cesarja Maksimilijana je krščanski vojskovodja, močnoveren \ojak, z imenom Viktor, obiskoval brate od hiše do hiše, da jih je navduševal k zaničevanju smrti in jih vnemal k hrepenenju po neminljivih dobrinah. Pri tem junaškem oprav lu je bil v Marzilju, obmorskem mestu na Francoskem, ujtt in gnan pred sodišče , kjer mu je paganski sodnik pred vsem oponašal neumnost njegovega ravnanja, da namreč zapravlja sad svojih zaslug in milost rimskega cesarja, ker moli križanega, mrtvega človeka. Tako je sodnik imenoval Jezusa Krista. Trdnoverni vojak mu je odgovoril: Rad se odpovem vsem dobrotam, katerih se morem udeležiti le tedaj, ako se izneverim Jezusu Kristu. edinorojenemu Sinu božjemu, ki se je ponižal, da se je učlovečil in je umrl za naše izveličanje: kateri pa je po svoji smrti zopet vstal in vlada s svojim nebeškim Očetom, kateremu je postal v vsem enak! Tako se je glasilo očitno vero zpovedovanje p< gurn-nega vojščaka, za katero je b*l takoj obglavljen : Viktor, resničen zmagovalec v boju za umrlega, a slavno vstalega Kralja veličastva!
Pa tudi nežne device so se izkazovale kot nepremagljive junakinje v spoznavanju petega člena vere. Sveto Margarito Antijohijsko je za cesarja Dijokleciiana, najhujšega preganjalca kristijanov, prefekt Olibrij pred sodiščem vprašal po njeni veri. Ko mu odgovori, da je kristijanka, zavpije Olibrij razkačen: Kako bi se dala misliti \ečja neumnost, kakor za Boga imeti človeka. katerega so umorili na križu? Nato vpraša devica razjarjenega predsednika: Od kod veš, da je bil Krist križan? To uče vaša pisma, ji odgovori. Prav, odvrne Margarita. tiste knjige, govore ne le o trpljenju Kristovem, temveč tudi o njegovem vstajenju in poveličanju. Kako torej moreš prvo verovati, drugo pa tajiti? Ne verujemo zato v Krista, ker je trpel in
umrl: ne, v tem bi ne imeli dokaza, da je pravi Bog. Pa on je vstal, in sicer vstal iz lastne moči iz skalnatega groba, zato se veselimo in se rad u jem o in kličemo aleluja! Prav s tem je dokazal moč svojega božestva in prav zato verujemo v njega, pa hvalimo in poveličujemo njegovo ime, in žrtvujemo svoje življenje za njegov nauk. Tako je govorila srčna krščanska devica. Pagan je občudoval njeno bistroumnost, pa velel je vendar močnoverno devico najprej mučiti in potem ob-glaviti.
V Gospodu ljubljeni verni škotljani! Cas mi ne dopušča, da bi navedel še več enako sijajnih živih prič za telesno vstajenje našega božjega Gospoda in Izveličarja. Pa tega tudi ni treba; ker prepričan sem. da vi vsi z Viktorjem in z Margarito vred verujete neomaljivo trdno v častitljivo vstajenje našega božjega Odrešenika, ki je os, okoli katere se s uče vse krščanstvo.
Da to vašo vero ohranim prav živo in de-lalno, nadaljujem svoje dokazovanje. Da je Jezus Krist resnično tretji dan od mrtvili vstal, za to govorijo tudi svetovne priče, paganske in judovske. Takih dokazov sicei; ne potrebuje ne sveta cerkev in ne naša vera: dobro pa je vendar, in sicer kot orožje proti sovražnikom in nam samim v veselje in potrjenje, ako se moremo v dokaz velikega dogodka telesnega vstajenja našega Gospoda in Izveličarja sklicevati tudi na take priče, ki se ne štejejo med spozno-valce Kristove vere. Zelo žalostno je, da se še dandanes nahajajo ljudje, ki hočejo biti in se imenovati kristijani, ki pa dvomijo o \stajeuju Kristovem, ali je celo očitno tajijo. O teli nesrečnežih velja, kar beremo v svetem evangeliju o bogatinu in Lazarju: „In umrl je bogatin, in je bil pokopan v pekel. Ko je pa bil v trpljenju in je videl od daleč Abrahama in Lazarja v njegovem naročju, je zavpil, rekoč: Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja . . v hišo mojega očeta: pet bratov namreč imam. da jim spri« a, da tudi oni ne pridejo v ta kraj trpljenja. x\.braham mu reče: Imajo Mozesa in proroke, nje naj poslušajo! On pa je rekel: Nikar o e Abraham, ampak če kdo izmed mrtvili k njim pojde. bodo se 8pokorili. Rekel mu je pa: Ako Mozesa in prorokov ne poslušajo, tudi ne bodo verovali, čeprav kdo od mrtvih vstane. (Luk. IG, 22. 23. 27—31'.
Eden najznamenitejših svetovnih dokazov za čudovito vstajenje Kristovo nam je zapustil slavni judovski zgodovinar Flavij Jožef. Ta
dokaz zasluži, da ga poznajo vsi krščanski krogi in da spoznajo njegovo veljavo. Fiavij Jožef, rojen leta 37 po Kristu v Jeruzalemu in umrl po letu (J3, firizejec in sovrstnik apostolov, piše v tretjem poglavju osemnajste knjige svojih judovskih starin o osebi Jezusa Krista takole: ..V tej dobi je živel Jezus, človek poln modrosti, ako se sploh sme imenovati človek. Kajti delal je celo neverjetne reči in je bil učenik takih ljudij, ki z veseljem sprejemajo resnico. Držalo se ga je mnogo judov, pa tudi mnogo helenov. Ta je bil Krist. In čeprav ga je bil Pilat na obtožbo predstojnikov pri nas obsodil k smrti na križu, vendar ga niso nehali ljubiti oni, ki so ga bili prej ljubili. Ker tretji dan se jim je prikazal zopet živ, kakor so bili od l» »ga poslani proroki prorokovali o njem to in še mnogo drugega čudežnega. N> do zdaj ni prenehalo ljudstvo kristijanov, ki se imenuje po njtm." Tako nam kliče glas juda Flavija Jo-
'» Flavii Josephi Antiquitates. XVIII. H.	To tako
čudni-) kakor važno mesto je celo pristno, o čemer pričajo vsa zunanja sodila Nahaja se v vseh rokopisih, ki ko se nam ohranili <>d te;.'* dfla v obilnem Številu Oče cerkvene zgodovine. Ev-zel>:j. Sk«»t Ce/areiski f	-ra priobčuje v svoji Cerkv* ni zgo-
dovini -lih. I. cap. !'•>. in v svoji Demonstratio evangelica ilih. 111. cap. .ro. Jo mesto nam izročuje tudi učeni cerkveni oče sv. Ilieronim v sv« ji knjigi o cerkvenih pisateliih icap 18). To klasično mesto omenjajo na^aije Hufin (Cerkvena zgodovina 3. 1!). So<omen Cerkvena zgodovina 1. I > in Izidor Peluzijan iknjiga 4. IM '&!:»>. Nanj se sklicujejo slavni Škot Milanski, sv. Ambrož, u^eni Ka>itdor. Nicefor Kalist. Zonoras in poznejši pisatelji.
Tako je pristnost tega vel°važnega n.esta celo gotova iz vnanjih razl«>?ov. pa se tudi iz morebitnih notranjih vzrokov ne da pobiti ali le omajati. Po vsej pravici pripazuje uč» ni Bole v svojih rn si h o tem mestu: Oh sklepu te razprave se nam dozdeva umestno, pripomniti in razločno poudariti, da vnanja sodila določno spričujejo pristnost Pristnost je. rekel bi, m possessione ali v posesti. Ne more je omajati v njeni posesti sapa praznih domnev, umakne se I •. ako silijo v to dokazujoča nctran,a sodila. Dozdevek. da so taka. se razprSi. čimbolj *e oziramo na la^tnosM pisatelja in nj-govih helenskih učiteljev, kar zahtevajo pravila zdrave razlage
Tako ugovarjajo, da Fiavij Jožef ni imel povoda, poročati o Jezusu Medtem pa v omenjenem delu poroča o vseh le nekoliko odličnih osebah po Judeji, tako o Janezu Krstniku , o Ponciju Pilatu, o Kajfu in o drugih. Pripoveduje celo o apostolu Jakobu mlajSem. da je lul umorjen zaradi preloma (Mozesove) po>tave. in da je bil brat tali kakor so rekali Judje, sestranec) Jezusa, ki je imenovan Krist. Torej nikakor ni mogel molčati o Jezusr. nnral je poročati pač tudi o njem.
Toda vprašujejo nadalje, kako je mogel Fiavij Jožef tako pisati o Jezusu, ne da bi bil postal sam kristijan ? Pač ni težko zadovoljivo odgovoriti na to vprašanje. Fiavij J ,žef je bil po-svetnež. iu k jt takemu mu ni bilo mar za versko prepričanje; to mu pa ni branilo, govoriti resnice, kot zgodovinarju pisati resnico. Zadnji ugovor je nasprotnikom trditev, da so kristi-jani podtaknili in uvrstili to mesto. To pa se trdi brez dekaza.
žefa, ne da bi bil nameraval ali da bi se bil zavedal važnosti svojega pričevanja, skozi devet-! najst stoletij: Jezus Krist je ob začetku našega časoštetja živel, učil. čudeže delal, je bil križan pod Poncijem Pilatom in je tretji dan potem vstal od mrtvih.
(Dalje prihodnjič.)
Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj.
(Dalje.)
XVIII. Tržič.
Podružnice. 4. Sv. Katarina v Lomu.
Od tržiške župnijske cerkve prideš v tako zvano „spodnjo dolino", kjer se kmalu odcepi pot na desno stran po strmem klancu navzgor. Ko si na vrhu, pokaže se prijetno gorsko zatišje s cerkvijo sv. Katarine v Lomu. Tu je raztresenih več koč in kmečkih domov. Za časa cesarja J osi pa 11. je bila vstanovljena z dvornim odlokom iz dne 2. decembra 1785 samostojna duhovnija, ki pa ni imela sreče, ker se je odpravila vsled vladne naredbe 9. marcija 1800. Prvi in zadnji lokalni kapelan T o ni o Golob je umrl tukaj 8. oktobra 1811 in cerkev sv. Katarine je postala zopet tržiška podružnica. Župnijske matice segajo od 1788 do 1812. Lomljani so že večkrat prosili za obnovitev župnije, toda br"»z vspeha. Dosegli so vendar toliko, da imajo od 1. 1833 redne ekspožite, ki so sledili po naslednji vrsti: Andrej Skopec (pozneje misijonar v Ameriki\ Andrej Pavlin, Josip Jerman, Ignacij Rebol in Josip Peko ve c.
Stebri ob zidu kažejo, da je bilo staro svetišče gotsko. Veliki oltar sv. Katarine (o svetnici glej „Srednja Vas" šentjurske župnije) je delan v barok-slogu z letnico 1726. Lepa navada, da prinesejo fantje iz spodnje doline vsako tretje leto dne Zb. novembra s pisanimi trakovi povezane sveče v dar, se je ohranila do današnjega dne. (Vpeljevanj«? sveče). V oknu svetišča se vidi na steklu slikana sv. Katarina z mečem in kolesom. Podoba je precej stara in vredna,
in se potemtakem tudi po pravici zanikuje brez dokaza. Tu velja pravilo: Quod grstis asseritur. gratis negatur. Kar se zastonj trdi, se zastonj zanikuje. In to po vsej pravici; kako bi bili namreč mogli kristijani dotično mesto spraviti * vse mnogoštevilne rokopise?
da opozorimo na-njo. Stranska dva oltarja sv. Toma in sv. Martina sta naslonjena pri steni; druga dva — Marijino obiskanje in štirinajst pomočnikov — stojita v kapelah na evangeljski in listni strani. Zanimiv je zlasti poslednji, kjer časte štirinajstere pomočnike v sili. Izrezljan je v znanem barok-slogu, bogato okrašen, pozlačen in lično prenovljen. Poleg oltarja vzidana plošča nam poroča, da ga je posvetil škof Žiga grof Sclirotenbach 5. junija 1730, med ljudstvom pa se hrani sledeča tradicija. Prebivalci tega kraja so bili silno preobloženi z davkom in s tlako; tržiška gosposka jih je tirjala na vse strani, da si niso mogli na noben način več pomagati. V tej stiski začnejo zidati kapelo v čast štirinajsterim pomočnikom in še predno je dodelana, odvzetega jim je bilo več kot polovica tega težkega jarma. — V žagradu je v kameniti plošči vdolben opominj iz 1. 1740, naj moli duhovnik po vsaki slovesni maši Oče naš in Cešeno Marijo za vstanovnika Ivana G a š p a r j a S c h r e i e r in njegovo soprogo Magdaleno. — Originalna leča se lahko iztegne, kadar treba in zopet skupaj dene, da je v cerkvi več prostora. — Okoli cerkve je pokopališče.
Št irji zvonovi merijo skozi spodnje krilo 113 : 95 : 66 : 51 cm Glasovi so jim fis—ais—dis—gls (prima, velika terca, velika seksta in nona = 1, 3, 6, 9.)
Veliki iz livarne Antona Samassa leta 1836, teža 12 stotov in 20 funtov Ob klobuku se Sita: SOSESKA ME DARVALA JE, PRJATLI JO PODPERAL SO. Okoli Krista na križu: H VAL EN BODI. Okoli Marije v rebesa vzete: ZHESHENA SI. Okrog sv. Ka tarine: LOMSKA PATRONA PROSI SA NAS. Ob spodnjem robu: BOGA ZHEST1M, SH1VE KLIZHEM, SA-MKRTVE MOLIM, NESREZHE ODVRAZHIJEM.
Drjugi tehta 7 stotov in 25 funtov, vlit v zvonarni Anton Samassovi leta 1838 s podobami: Križ, sv. Andrej na postranskem križu. sv. Martin na konju, poleg njega siromak. Ob zgornjem robu napis: GOSPOD POVRAZHIJ DAR1 DORR0TN1KAM LOMSKE ZERKVE. Ob spodnjem robu: ALELIJA! HVALITE GOSPODA VSI NAVERNIK1, HVALITE GA VSE LJUDSTVA!
Tretji iz 1 1709 celovškega zvonarja Antona Kosmačin. V kranjski in radoliški dekaniji je to edin zvon imenovanega mojstra, Slovenca po imenu Napis ob krilu: + ECCE (RITEM DOMINI, FUGITE PARTES ADVERSAE, VICIT LEO DE TR1BL JUDA, RADIX DAVID, aLLELUJA. ANNO DOMINI 1709. (Glej križ Gospodov, bežite sovražne moči, zmagal je lev iz Judovega rodu, korenina Davidova, aleluja V letu Gospodovem 1709). Ob klobuku: «§• ANTONIUS COS-MATSCHIN HAT M1CH GEG0SSEN IN ( LAGENFURTH. (Anton Kosmačin me je v Celovcu vlil) Podobe, s katerimi je zvon okinčan, imajo majhno obliko ter so naslednje: Križ, Marija z Jezusom v naročju in z žezlom v roki, sv. Katarina s kolesom in mečem, sv. Barbara s kelihom.
Četrti je po zunanjem kakor nov, bron se kar sveti na njem, in vendar je precej star zvon, vlit 1. 1660. Križ, sv. Katarina s krono na glavi, s kolesom in mečem, dva angelja okrašena z drevesnimi listi. Ob zgornjem robu: + LORENZ PEZ GOSS M1CH IN CLAGENFURTH ANNO 1660. KASPAR ROSNIG, KIRCHENPROPST. (Lovro Pec me je vlil v Celovcu 1. 1660 — Gašpar Rožnik, ključar.) V Gozdu (župnija Križe) je mali zvon iz 1. 1669 prav tega celov-škepa zvonarja Lovra Pec
V vsej župniji je 5 cerkva. 1 kapela in 17 zvonov.
Župnik Josip Lavtižar.
(Dalje pride.)
Na binkostni praznik.
Tako je sleherni, ki je rojen iz Duha.
Iv 3. M.
Med gromom in bliskom je govoril nekdaj Vsemogočni po Mojzesu svojemu izvoljenemu ljudstvu, ki je tresoč se poslušalo njegov glas. Tako je Bog zunanje pokazal svojo mogočnost in upognil pod jarem svojih zapovedi trdovratno judovsko ljudstvo. — In o prihodu sv. Duha nad apostole, se 1 i ni nekaj podobnega zgodilo tudi v Jeruzalemu : silni vihar se je dvignil ter napolnil vso hišo, kjer so bili zbrani apostoli in nad njih glavami so se svetili goreči plameni? Ta vihar in ti plameni nam pričajo mogočnost sv. Duha. ki pa ni polnil src le s strahom, kakor nekdaj v puščavi grom in blisk, ki je pretresal JSinajsko goro in so Izraelovi otroci trepetaje čakali vsemogočne hesede. Hotel je pokazati ta grom in blisk le ono skrivno moč, s katero naj so prenovljena srca vseli. Zato pa je za nas spomini prihoda sv. Duha znamenitejše dejanje, kakor je bil Judom spominj na Sinajsko postavodajo. Judje so se s strahom spominjali, kako so se njihovi pradedje tresli, ko jim je Bog narekoval postave: mi pa se z veseljem spominjamo, kako je prišel po Izveličarju obljubljeni Tolažnik. ki bi nas učil vso resnico, razsvetlil um. utrdil voljo, užgal ogenj sv. ljubezni, skratka, ko-jemu naloga j - bila: prenoviti zemlji staro obličje in preroditi srca vseh verujočih.
In bili so napolnjeni vsi s svetim Duhom (Dej. ap. 2, 4), prerojeni so bili po sv. Duhu. Podelil jim je dar modrosti, učenosti in umnosti. Čudili so se in strmeli so ljudje v Jeruzalemu, ki so čuli učiti apostole tako vzvišene nauke in na tako pri prost način : rMar niso vsi ti Galilejci" — zaničevano ljudstvo? Dar moči so prejeli po sv. Duhu in sad tega daru je nadnaravna njih stanovitnost in srčnost. Oni. ki so se še pred ' kratkim potikali po skrivališčih radi imena Jezusovega, nastopajo sedaj javno pred zbranim ljudstvom in sovražniki svojega Učenika in učijo, naj ne čakajo drugega Mesijo, ker že je prišel, a križali so ga in umorili. Kraljem in cesarjem so neustrašeno zatrjevali, da morajo biti Bogu bolj pokorni kakor ljudem in radostno so pretrpeli najhujša preganjanja, muke. smrt za ime Jezusovo. rDuh dije, kjer hoče: ti čuješ njegov glas, a ne veš — od kod pride in kam gre. Tak je sleherni, ki je prerojen po sv. Duhu.*4 (Iv. 8).
Brani in vlada pa kraljestvo božje na zemlji ista moč sv. Dnha. ki je napravila v trenotku iznevednih ribičev velike učenjake, katerih naukom se je čudil inuklonil paganski svet; isti Duh je je napravil neustrašene junake. In mi smo udje te cerkve in tudi nam prihajajo po s v. Duhu darovi njegovi in njih sadovi, ki pa so tudi po besedah sv. Pavla apostola mnogoteri: rSad Duha je: ljubezen, veselje, mir. potrpežljivost, milosrčnost, dobrotljivost, priza-nesljivost, krotost. zvestoba, zmernost, zdižnost čistost." (Gal. 5, 22, *J3.) To so darovi sv. Duha, teh smo deležni vsi, ako le hočemo sprejeti njegova navdihovanja. Pokrepčan s sedmerimi darovi njegovimi in po navdiho-vanjih more vsak kristijan zaupljivo pričakovati večnega življenja. A ne le udati se mu moramo, tudi sodelovati nam je dolžnost, zakaj on. ki nas je vstvaril brez uas in odrešil brez nas, nas ne bo izveličal brez nas. (Avg.). Ako sodelujemo z njegovimi milostmi, pridobivali si bomo vedno novih, pospenjaii se od čednosti do rednosti in se vedno bolj popolni bližali večnemu izveličanju. To obljubo nam daje sv. Duh v knjigi pregovorov : rPoslušaj moj sin in sprejmi moje besede. Pot svojo ti pokažem in po stezah pravice te popeljem na cilj. Če po njih tečeš, se ne spodtakneš, zakaj pot pravičnih je kakor svetla luč, vshaja in raste do polnega dne." (Preg. 4, 10—1»). On vodi s svojo milostjo v nas naše misli, voljo, dejanje in zato mašnik v svojem imenu in imenu ljudstva s ponižno prošnjo prihaja pred stol božje milosti, ko moli pri sv. maši s psalmistom : Pošlji svojo luč in svojo resnico; da me peljeta in pripeljeta na tvojo sv. goro in v tvoje šotore.-4 (Ps. 42. 3). In (če nebeški da dobrega Duha njim, ki ga zanj prosijo. — Apostoli so prosili Tolažnika sv. l)aha in v molitvi pričakovali Njegovega prihoda; moliti moramo torej tudi mi. ako hočemo prejeti Tolažnika, ki naj bi nas utrdil na potu v večnost. Lahko nam bo umeti večne resnice in lahko bomo spolnjevali vse svoje dolžnosti, z veseljem prenašali vse težave, ki nas revne Adamove otroke spremljajo na tem zemskem potovanju in očiščeni se izveličamo v ognju sv. Duha. ker tak jesleherni, ki je rojen in prerojen po sv. Duhu.
L. 1\
Ranjki duhovnik Simon Pleničar; ter sestri mu: I. majnika t. I. umrla ljubljanska ur-šulinka mati Ksaverija in v Um istem samostanu se živeča mati Serafina Ple-nicarjeva.
Vsled svoje prošnje je uredništvo tega lista 8. av-gu>ta 18*:». leta prejelo od umrle ljubljanske uršu-linke č. matere Ksaverije Pleničarjeve nekaj podatkov o znamenitem kranjskem duhovniku, bratu jej Simonu, in pa o vsekako spominja vredni ttžiški rodbini Ple-ničarjev.
Vsebino njenega pisanja berite v naslednjem:
Po naročilu č. g. prednice Vam (uredniku) podajam te-le vrstice. Moj brat Simon se je porodil dne 21. oktobra 1v Tržiči. Po izdelani domači šoli so ga
stariši poslali v Šent Pavel na Koroško. Tam je izvršil 1. 2. in 3. gimnazijski razred; 4. 5. in 6. pa v Novem Mestu in 7. ter 8. v Ljubljani. V vseh šolah je napredoval povoljno in se vedel vsikdar vrlo. Novo mašo je pel po dokončanih ljubljanskih bogoslovskih ukih 15. avgusta 1850 v Tržiči. Služboval je v sledečih župnijah: V Št. Jerneji, Št. Gotardu, v Kočeviji, na Vinici, na Igu, v Škocijanu, na Trebeljnem in slednjič na Planini — Stockendorf na nemškem ozemlji. Tu je umrl za mrtvoudom 14. oktobra 1874. leta. Ker je bil moj brat za 13 let starejši od mene, zato imam le o njegovih dijaških letih nekoliko spominjev. Prav dobro vem, zlasti to, da smo se njegovega prihoda na počitnice vsi jako veselili: stariši, posebno mati — ker je bil Simon njih ljubljenec; bratje in sestre pa, ker je ta mili naš bratec posebno nam mlajšim o takih prilikah seboj prinašal mnogovrstnih igrač ter nas znal tem načinom tako prijetno zabavati. Simon je bil izvrsten pevec: krepko in krasno je zvenel njegov bas; a tudi njegova brata in sestre (vseh skupaj 12) so bili več ali manj za petije nadarjeni. Vesele popevke so donele zlasti ob počitinah po našem domu v Tržiči od zore do mraka. Tudi z raznimi pripovedkami nas je Simon prijetno kratkočasil. Zato nam je pa tudi zelo britko bilo, kadar so potekale opočitine ter nam je nemila šola sopet odvedla ljubljenega brata. Dolgo še po njegovem odhodu smo se pogovarjali le o njem in šteli mesece in tedne, kedaj se sopet povrne domu. — Svojo novo n ašo je želel obhajati bolj na tiho. Razen duhovnikov ni vabil tujih gostov. Za nas domače je bil to vesel, slovesen in nepozab-ljiv dan; to pa posebno radi tega, ker smo o tej priliki zadnjič vsi skupaj bili: oče, mati in dvanajstero otrok. — Neko posebno radodarnost ter prisrčno so-čutije s tujo bedo je kazal Simon že v svojih dijaških letih. Rad je že takrat pomagal, kjer je bilo mogoče. Za časa njegovega šolanja na ljubljanskem gimnaziji je bil nekaj časa na stanovanji pri nek- družini, ki je kaj zmerno hranila svoje dijake. Naša mati — sluteč, da bi se Simonu prileglo — so mu pošiljali po domačem slu velikanske hlebe kruha domače peke. Simon je o vsaki taki priliki pogostil svoje tovariše na stanovanji. Ti pa so bili vselej poslušni pravilu: da naj se na jutri ne odlaša, kar se more danes zgoditi — zato nikdar ni v Ljubljani prenočil tržiški hleb-velikan. — Do svojih starišev se je vedel Simon izgledno in jako rahločutno. Naši stariši niso bili ubožni; a dvanajst otrok preskrbeti: to je že tudi nekaj stalo. Razumel je to Simon že kot maloleten dijak; kajti, ko so mu oče nekoč poslali v Šent Pavel nekaj novčičev - naj si z njimi postreže po volji, vrne je očetu rekoč: rJaz denarja ue potrebujem. Vi pa imate dovolj stroškov z nami-otroki". — Od njegovega pastirovanja med ljudstvom ne vem mnogo poročati. Do zadnjih njegovih let ni bilo namreč nobenega domačega pri njem. Le na Planini, kjer je umrl, je bila pri njem moja starejša sestra; a tudi to že davno krije gomila. — Da je vernikom prav rad postregel in na službo vedno bil pripravljen — bodi si po dnevi ali po noči — to sem pa večkrat čula o njem. Tako s- tudi spominjam, da je pokojni Simon večkrat še pred dnem opravil sv. daritev tistega časa, ko je doma kot novomašnik pričakoval, da ga višepa-stirski glas pokliče v kraj duhovnega službovanja. Tako je želel vstreči mnogim tržiškim rokodelcem in
delalcem, ki bi se bili težko vdeležili službe Božije v poznejših urah. — Za bolnike je storil vse. česar mu je bilo mogoče. Ni se ustrašil tudi ne nalezljive bolezni. Nekoč ga pokliče k sebi uradnik, ki je bil s kozami kar obsut. Ko mu je bil brat Simon podelil sv. zakramente, oklenil se ga je bolnik poln hvaležnosti in ga poljubil. Očividno Božije varstvo je bilo takrat z menoj, da sem ostal zdrav: tako je Simon pozneje sam priznal. — Za časa kolere je bival v Kočeviji. Obilega truda z bolniki je sam obolel. Noge so mu bile tako zatekle, da mu ni bilo mogoče nositi več nobene škornje. Zato je v kožuhovino obut na vozu hitel od bolnika do bolnika. Pesem pa, koje omenjate (urednik) v cenjenem svojem listu: kako je namreč mesto obolelih župljanov brat Simon nastopal tudi kot ženjec na njivi — meni ni znana; sploh nisve ne jaz ne moja sestra m. Serafina še nikoli čuli
Bober pastir.
Morilka kuga v vasi gospodari, pod koso njeno pada mož krepak, umirajo dojenčki, mladi, stari, kot žel bi žetev tu morilni vrag. Očesu dano ni solza hladila, v bolesti vsem se duša je zgrozila.
A vendar svečeniku ne ugaša pogum: iz koče v kočo mož hiti, tolažbo zadnjo bolnim vsem prinaša, ki vse naj, ki nmirajo, krepi. In zroč moritve te pa tir prizc/e pustiti črede svoje več ne more.
Leži nad trupli večni sen globoki, a znancev blizo ni, pogrebcev ni, duhovnik osamljen jim sklepa roki, odmrle k spanju stiska jim oči. Sam trupla v krste vlaga in pokriva, ko noč na vas že smrtni mir razliva
Nedeljski ga pokličejo zvonovi uk Kristov v božji hram oznanovat; poprej pa smrti žrtve blagoslovi, hiti potem v svetišče maševat, Na pot mu izza gora solace sije. pojoč on prosi pomoči Marije.
Na polju, v gozdu jutro je veselo, v pramenih solnčnih klasje se zlati. A potniku zmračilo se je čelo, »Hudo, hudo se«, vzdihne, »nam godi, prav kot govoril prorok je sloviti: Za zrelo klasje ni žanjic dobiti!«
K usmiljenju če vernike nagniti, zato propoved sklepajoč veli: »Ne gre soseda v sUski zapustiti! Ko jutri pUčev zbor zagostoli, za brate bedne pojdemo, kar nas je vsi žet na polje, vezat v snope klasje!«
Pri žetvi zjutraj zbrani so vaščani. in rej se v njega roki srp svetli;
o njej. — Toliko iz pisma 1. t. m. v ljubljanskem ur-šulinskem samostanu umrle ne še več kot 62 let stare, a že 36 let v tem samostanu bivajoče m. Ksaverije Pleničar.
Prav dobro se spominjajoč, da sem kot gimnazijec bral ono Simona Plemearja slavečo pesem v „Laibachericiu priklopljenih „Blatter aus Krain*\ pozval sem se 14. februarija 1900 do č. g. knezškofij-skega tajnika Viktorja Steska — ki mi gre v mnogem ljubo na roko — naj mi preskrbi vsaj njen prepis. Za nekaj dni mi je imenovani gospod ugodil.
Ker »Danica*1 namenoma dela tudi za domačo cerkveno zgodovino, podajam tu v prvi koloni označeno Simona Pleničarja slavečo pesem v prevodu zahvalnega mi učenca V. K.; v drugi koloni pa naj je tiskana v nemškem originalu.
Ein gutcr Hirt.
(Nach einer wahren B»gebenheit*)
Im Dorf, da s sic-h der Tod zur Mahd erkoren. Verschied gar Mancher schon in voller Kraft. Der vvelke Greis. der Saugling. jungst geboren. Ward von dem Seuchen-Diimon hingerafTt; Im dumpfen Schmerz schweigt thranenlos die Trauer, Hohlaugig stiert Verzweiliung. Todesschauer.
Doch kann des Priesters Eifer nitnmer enden. Der fromme Mann von HOtf zu Hutte eilt, Den Sterbeuden das Abs<-hiedsmal zu spfnden. Der Hilfe Trost, der die Verlass nen heilt; Und blickend auf des grausen Tag\verks Leichen. Kann niclit der Hirt von seiner Heerde \veichen.
Wie mancher liegt zum ew'gea Schlaf erkaltet, Den bringt kein liebend Wesen sani t zur Huh., Der Priester ist s der ihm die Hiinde faltet, Er driickt ihm das gebrocirne Auge zu; Im Oden Haus vvird noch am Sarg gehammert, Als schon der Tag durcli matte Scheiben dammert.
Da rufet ihn des Sonntags Frdhgelaute, Zu kunden in der Kirclie Gottes Wort, Da segnet scheidend er des Todes Beute L'nd eilt auf thaugetrankten Pfaden fort. Wie lebensvvarm grusst ihn des Tags Errothen! Er singt ein Lied zur Helferin in Nothen.
Durch Wald und Flur dt-s Morgens Odem flustert,
Auf reifen Aehren zittert Sonnenschein,
Da vvird des fruhen NVand^ers Sinn verdiistert.
Er seufzt: »Die trubeu Zeiten zogen ein,
»Wie sie des Volks propliefsche Sage kundet.
»Da reicli das Korn — doch sich kein Schnitter findet «
Er will zur Hilfe seine Glaub'gen werben Und fugt zur warmen Predigt diesen Schluss: »Nicht soli der Nachbarn taglich Brot verderben! »\Venn morgen t«»nt der Vogel erster Gruss, »Lasst thatig uns in christlichem Erbarmen »Der Felder Segen ernten far die Armen !«
Der Morgen grant — im rauschenden Gewuhle Fahrt auch der gute Hirt die Sichel blank,
•) Der Schauplatz derselben war ein armes Gottscheer-Dorf. zur Zeit der Chdera-Epidemie im Jahre 1S55.
v vročini dnevni jih z hIadi'om hrani. Ko pa za gore solnce se vtopi. pripelje snopje se domov zibaje. in t>olm se zahvaijajo jokaje
Krožeč je proti nebu peval škrlec, ko pal nad zemljo mraka je zastor. O ne. to ni bil škrlec gladkosrrlec. le angljev pel je svečeniku kor: »Pač blažen, kogar gane bratska beda. ki teši ga. ko bol mu srce zjeda!«
V. K
Prepričan sem, rojaki, da Vam bo ob takem res duhovskem delovanji slovenskega masni k a po večkrat zasolzelo oko. — Tajnik Steska poslani nemški pesni pridevlje še teh-le zgodovinskih dat: rSimon Pleničar je kapel inoval od 1. 1853—1856 v Kočeviji. Ljudem se je najbolj prikupil ob koleri 1. 1855. Po nekterih vaseh je ležalo bolnikov vse vprek: zlasti je bilo to v vaseh Hoheneg in Katzen-dort. Zato je kapelan Pleničar povabil z leče ljudi, naj pomagajo bolnim vaščanom požeti zrelega žita. In res. Prišlo jih je bilo toliko vkup, da so kmalu vse poželi iu pospravili. Vešče je med njimi sukal č. kapelan srp v svojih rokah. Spričano je o Pleničarji, da je kot kočevski kapelan po ves teden ostal v okuženih vaseh in ondi tolažil ljudi ter jim delil svetih zakramentov.
Kakor je 1. 1836 najbolj od julija do oktobra razsajala kolera na Kranjskem, isto te mesece je bila
tudi 1. 1>55 pri nas najhujau.
*
* *
Poučen o neozdravljivi bolezni pisateljice večine teh črtic v m. Ksaverije sem bil namenjen priobčiti je še pred njeno preselitvijo od tod. Rojakom bode umevno, če zatrdim — da nisem bil v stanu. Ena tolažba pa mi je, da prejme ta spis še v roke zadnja izmed treh naslovljenrev temu spisu: č. mati Seratina.
Končujoč izročam občinstvu te črtice, ki sopet oznanijo eno tistih verno-slovenskih rodovin. ki so cerkvi in njenim težnjam darovale po več svojih otrok tem potem pač kar najtrajneje delujoč za vero in za domovino.
Simon Pleničar ostane po takih svojih vrlinah domači duhovščini pač nekak ideal ljubezni do bližnji k — kako pa je morala kot samostanska učiteljica delovati 2. majnika t. 1. pokopana č. naša poročevalka, m. Ksavt rija, pisano bo pač v aršolinskih ljubljanskih a alah. Šolski otroci. postavljeni pri pogrebu v vrste, jokali so zdržema ves čas njenega pogreba na tak ^las. da si je nehote vse občinstvo tudi izbrisavalo solza. Častiti tovariš (»b tem žalem sprevodu. K. P., me je isto tako solzan ob tem prizoru bodril govoreč: /lo je pa ginljivo; to morate porabiti za .Danico-4 — to ni narejeno; tem prihaja iz sn a. da jokajo za učiteljico kot bi bila njihova m a t iu.
I »a, iz srca! Blažen vstav, ki ob današnji pač resnični pomanjkljivosti čutov ve svoje si izročene tako izobrazovati, da že v teh mladih letih umevajo — kaj da izgubljajo z vrlo učiteljsko močijo.
Er reicht den Labtrunk bei des Tages S"hwttle, Und als die Sonne hinter Berge sank, Kehrt er mit schvveren Garben zu den Scheuea: Die Kranken sah man Dankesthranen \veinen.
Und jubelnd in des Abends Danimerungen
Der Lerche Lied zum Himmel steigt empor
\Vas sang sie vvohl? — Ich diicht, es hat geklungen
Dem edlem Mann wie Engelstimmen Chor:
»O Seligkeit den Bruder zu beglucken,
Wenn Noth und Jammerschiersein Herzerdriicken!«
»Bliitter aus Krain« 1857, str. 5; . —.
Da! kot bi bila njihova mati!
*
* *
Mili Bog pa nakloni Slovenskemu še kaj Pleni-čarjevih rodbin!
L Bratovske zadeve
molitvenega apostolstva
(Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.)
a) Glavni namen za mesec majnik:
Krščanska požrtovzhi >$r.
b) Posebni nameni.
24.)	Sv. Marij«, pomoč krlatljanov. Slovani. Zmaga sv cerkve nad njenimi sovražniki. Stanovitnost v dobrem.
25.)	Sv. Urban, papež. Sv. Oče. Katoliški misijoni v Afriki. Pospeševalci bratovščine Srca Jezusovega in molitvenega apostoljstva Važne šolske zadeve
26.»	Blnkoitnanedelja Sv. Duh slovenski mladini. Bogate milosti, ki nam jih deli sv. Duh v jubilejnem času. Učiteljska društva.
27.)	Blnkoitni ponedeljek. Pobožnost k sv. Duhu Slovstvena dela. Jetniki.
28.)	Sv. German. Škofje in kardinali. Katoliško družinsko življenje.
29.)	Sv. Teodoslja. Katoliške šole med Indijanci Materin blagoslov. Dobre vesoljne izpo^di. Marijine družbe na srednjih šolah.
•SO) Sv. Ferdinand, kralj. Profesorji in dijaki. Katoliško časopisje. Vojaki in njihovi duhovni pastirji.
31) Sv. Angela. Uršulinke. Blagoslov pri vzgajanji ženske mladine. — Vse doposlane pa Se ne uslišane zadeve. Udje molitvenega apostoljstva in bratovščine Srca Jezusovega, ki so umrli meseca majnika in ki bodo v mesecu juniju umrli.
N.
II. Bratovske zadeve N. 1). Qosp6 presv. Jezusovega Sroa.
Zahvala.
Lanskega leta sem pribežala z devetdnevnico k Materi Božji, naši ljubi Gospej. da bi mi pomagala in me rešila iz bolezni. Ker sem bila uslišana, zahvaljujem se najponižnejSe Naši | ljubi Gospej	Amalija Ja.ia r Crničah.
Listnica uredništva.
Č. M. R — Vašo poučno povestico priobčimo ob Vincen-cijevem. Ta čas pa prosimo, ne denite v stran svojega »Daniči-nega« peresa.
Odgovorni urednik Touio Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.