PRIMERJALNI TEST PROJEKTORJEV ISSN 1318-1017 ZABAVNA ELEKTRONIKA I RACUNALNIŠTVO I NOVE TEHNOLOGIJE FEBRUAR 2019 U LETNIK 29, ŠTEVILKA 2 U WWW.MONITOR.SI CENA: 4,90 EUR NOVI NISSAN LEAF PREIZKUSILI SMO NAJBOLJE PRODAJANI ELEKTRICNI AVTOMOBIL NA SVETU. NOVA IZVEDBA ZMORE ŽE 240 KM! KATERI TELEFON kupiti kako delujejo PODATKOVNI CENTRI ce umetna inteligenca goljufa TinkerCAD – CAD za slehernika internet STVARI industrija 4.0 – TRENDI industrija 4.0 – IZZIVI gostujoce pero PODROBNO: EVIDENCA FEBRUAR 2019 FOKUS Vladarji dolgih diagonal 28 Video projektorji se morebiti v poplavi takšnih in drugacnih naprav, prek katerih uživamo v sliki (zelo) visoke locljivosti, zdijo cudne in okorne ška­tle, toda pred tekmeci imajo ocitno prednost. Še ve­dno so prva izbira za vse, ki si želijo res velike slike. 30 Preizkušeni modeli 38 Pogled v laboratorij 38 Kalibracija projektorja je nujna 38 Zlati monitor 39 Tabela DOSJE Kje domujejo oblaki Vse spletne strani, vsi podatki »v oblakih«, vse racunske zmogljivosti za najem imajo svoje mesto v podatkovnih centrih, ki stojijo po vsem svetu in poganjajo infrastrukturo, brez katere si danes ne predstavljamo vec življenja. NOVE TEHNOLOGIJE Goljufivi stroji Umetna inteligenca bo vedno našla rešitve, ki pa so vcasih hudo razlicne od tega, kar smo želeli. Tudi stroji znajo namrec »goljufati«, ce je to v okviru razmer. 44 54 2 februar 2019 FEBRUAR 2019 VKLOP U MONITOR PRO MONITOR PRO 82 04 Beseda urednika VKLOP 05 Androidna džungla 06 Novice 08 Dogodki – CES 2019 12 Nowwwo IZVIDNICA 15 Slušalke bluetooth so dozorele 16 CAD na internetu 18 Novi list 20 Kateri telefon kupiti leta 2019 NA KRATKO 22 Paketno namešcanje MOBILNO 24 Naš izbor na Androidu 25 V zašcitnem jopicu na splet 26 Naš izbor na iPhonu 27 Naredimo nekaj zase FOKUS 28 Vladarji dolgih diagonal NAJBOLJŠI 42 Telefoni DOSJE 44 Kje domujejo oblaki 52 Življenje je igra NOVE TEHNOLOGIJE 54 Goljufivi stroji IZ TUJEGA TISKA 59 Koncno se zacenja vstaja robotov NASVETI 62 Izdelajmo si svoj Windows 11! 68 Nadarjenost še ne naredi pisatelja 72 Postanimo soustvarjalci spleta 76 Pro et contra IZKLOP 78 Vzpon in padec – Centronix 80 Pogled nazaj 82 MONITOR PRO NAPOVEDNIK 96 26. februarja nadaljujemo 82 Uvodnik 83 Gostujoce pero 84 Novice 86 Industrijski internet stvari se predstavi 88 Pet kljucnih izzivov interneta stvari 90 Napredne(jše) tehnologije na vsakem koraku 94 Kolesje industrije 4.0 se vrti s polno mocjo NAJBOLJŠI Nokia 7.1 Nokia je tako zelo zamudila vlak pametnih telefonov, da je dandanes sinonim za »staro«. Vendar se trudijo, novi Androidni modeli so že kar odlicni! 43 TELEFONI 42 Blackberry KEY2 43 Nokia 5.1 Plus 43 Nokia 7.1 februar 2019 3 VKLOP BESEDA UREDNIKA 9 4 februar 2019 Bo operacijski sistem Windows kdaj zares umrl? Odvisno od tega, kako bomo to definirali. Rekel bi, da bomo scasoma nanj pozabili, nekako tako kot smo »pozabili« na tehnologije v pralnih strojih, sesalnikih in žarnicah. MATJAŽ KLANCAR odgovorni urednik, matjaz.klancar@monitor.si PostOkenski svet Ko je neka tehnologija tako vseprisotna, da je samoumevna, postane nezanimiva. Vsi jo uporabljamo, nismo pa vec navdušeni nad njo, ne zanima nas toliko, da bi o njej redno brali. Množici naprav, ki so prestopile to magicno crto, se je pridružil tudi operacijski sistem – Windows. omislimo, kolikokrat beremo (novice, tehno­loške ali druge) o pral­nih strojih (ceprav so po novem varcni pa ECO, z zasloni na do­tik …), sesalnikih (pa so po no­vem z najvec 1600 W enako ucinkoviti kot prej, ko te omeji­tve ni bilo) ali morebiti žarnicah (pa so po novem ledice, še prej pa so bile sijalke). Nikoli. In prav toliko povprecnega uporabnika danes zanimajo osebni racunal­niki – gre pac v trgovino in kupi enega. »Za internet«, »za tip­kanje« ali pa »za igre«. Nekoli­ko bolj nas še zanimajo novi te­lefoni (vendar zanimanje upa­da, tako kot tudi nekoc vrhun­ske prodajne številke), že nekaj manj novi operacijski sistemi za­nje. Ravnokar sem na svoj tele­fon prejel novi Android 9 in vse, kar lahko povem, je, da mi gre­do na živce nekakšne plavajoce ikone, ki mi sporocila Gmail od­pirajo v locenih oknih. Ostalo pa – vse enako kot prej. Le moji otroci se še pritožujejo, zakaj so sploh potrebne spremembe na njihovih telefonih, ce pa vse de­luje. Še najmanj pa nas v racunalni­škem delu sveta danes zanimajo Okna, Windows. Pac, imamo jih, so nekako del racunalnika (ki ga vecinoma tako in tako uporablja­mo le v službi ali pa za službo, ce odštejem igre), pozabili smo na­nje. V resnici nas nase spominja­jo le še ob rednih nadgradnjah in ponovnih zagonih, ki se kot na­lašc zgodijo ravno takrat, ko se nam najbolj mudi. No, pa takrat, ko te nadgradnje še malce pobri­šejo naše dokumente na racunal­niku (kar se meni sicer ni zgodi­lo, k sreci!). Še vec, Windows danes niso vec najbolj uporabljani ope­racijski sistem, temvec je to – Android. Tudi spletni obisko­valci, ki berejo našo spletno stran www.monitor.si, to v vecini pocnejo z Androidom (48 od­stotkov), oni z Windows so šele na drugem mestu (41 odstot­kov). Na www.mladina.si je razli­ka še vecja, 45 : 34 odstotkov, seveda le zato, ker je tam vec ti­stih, ki gredo na splet z iPhoni. Danes pac za »osebni« racunal­nik uporabljamo telefone, oseb­ni racunalniki (z Windows) so le naprave, ki jih uporabljamo v službi ali za službo. Mladina da­nes skorajda ne pozna vec dru­gega »racunalnika«, kot je tele­fon, razen ko jim v šoli najeda­jo z nekakšnimi predstavitvami Powerpoint, ki jih morajo shra­njevati po nekakšnih datotecnih drevesnih strukturah in jih pre­našati na nekakšne kljucke USB. Na podlagi tega bi lahko mor­da sklepali, da se Oknom slabo piše in da odmirajo, vendar ve­lja ravno nasprotno – po podat­kih netmarketshare.com kar 87 odstotkov racunalnikov na sve­tu tece z Windows (in le 9 od­stotkov z MacOS, denimo). V re­snici so Windows, kljub vsem te­žavam, dalec najbolj komple­ksen in najuspešnejši operacij­ski sistem, oziroma kar program, vseh casov. V njem je še vedno množica kode, ki skrbi, da tece­jo na vseh mogocih konfiguraci­jah strojne opreme, kode, ki pre­verja, ali imamo matematicni ko­procesor ali je morda namešcen modem (analogni, da ne bo po­mote). Tece na osebnih racunal­nikih in industrijskih krmilni­kih, z njim je mogoce upravlja­ti atomske centrale ali nadzo­rovati centrifuge za pridobiva­nje obogatenega urana. Še vec, Microsoft je okoli okolja Win­dows ustvaril tako izredno širok ekosistem zunanjih razvijalcev in partnerjev, da se ta zlepa ne bo porušil. Že samo v majhni Slo­veniji, denimo, obstaja kar 800 Microsoftovih partnerjev najra­zlicnejših nivojev. Bo operacijski sistem Win­dows kdaj zares umrl? Odvi­sno od tega, kako bomo to defi­nirali. Rekel bi, da bomo scaso­ma nanj pozabili, nekako tako, kot smo »pozabili« na tehno­logije v pralnih strojih, sesal­nikih in žarnicah. Glede na to, da ga Microsoftu ni uspelo pre­seliti na mobilne telefone (rav­no te dni so sporocili, da Win­dows Mobile dokoncno ukinja­jo), je dejstvo, da Windows ne bo nikoli vec najbolj uporabljan operacijski sistem na svetu, ven­dar nic ne de – zagotovo bo še dolgo operacijski sistem, s ka­terim se na svetu najvec nare­di. Na telefonih pac le manjši del casa porabimo za ustvarja­nje informacij (za delo), vecino­ma jih na njih le konzumiramo. Poznam sicer uporabnike, ki te­lefone uporabljajo kot edini ra­cunalnik (nanje tipkajo, jih upo­rabljajo kot strežnike torrent in celo namesto televizorja!), ven­dar takih ni veliko. Vecino v tej smeri pac odvrne premajhen za­slon. Za resno delo potrebujemo – racunalnik. Windows bo tako z nami še zelo dolgo, zato tudi PostOken­skega sveta iz naslova še zelo dolgo ne bomo doživeli.. P KOLUMNA VKLOP 9 februar 2019 5 Od Projecta Treble za lažje nadgrajevanje pricakujemo veliko. A kljub temu nisem preprican, da se bo ekosistem še kdaj konsolidiral. MATEJ HUŠ Androidna džungla Vsakokrat, ko se ukvarjam z novim telefonom, se zavem, da Android še vedno ostaja nepregledna džungla razlicic, barv in okusov. Kljub Googlovi napovedi, da bo treba nadgrajevanje poenostaviti, džungla ni nic redkejša. življenju sem odkle­nil že kar nekaj andro­idnih telefonov, prav tako sem že na nekaterih zame­njal Android (ROM). Ce odmi­slim nekaj lastnih neumnosti, so se vsi poizkusi koncali uspešno. Ne le, da telefonov nisem unicil, kar v resnici zelo težko storim, novi ROMi so delovali brez te­žav. Malo iz upornosti sem še ve­dno nadvse ponosen na svoj pri­marni pametni telefon, ki je le­tos vstopil že v šesto leto, pa na njem tece Android 9. Izdelovalec je nad njim je že davno obupal, a skupnost redno pripravlja ROMe novega Androida zanj, jaz pa ga enkrat na leto posodobim. Android ima velik problem. Ko se izdelovalci telefona odlo­cijo opustiti podporo, vse nadalj­nje nadgradnje Androidu nic ne pomagajo. Obticali smo z zadnjo razlicico. Rezultat vidimo v sta­tistiki. Da so deleži razlicic 5.1, 6.0, 7.0, 7.1 in 8.0 vecji od 10 od­stotkov, je katastrofa že samo po sebi, zlasti za pisce aplikacij. Ve­cina ostaja na razlicicah starih, ker na nove ne morejo. Ne poza­bimo niti, da je že avgusta izšel Android 9, ki se komaj znajde v statistiki. Še danes izhajajo novi telefoni, ki imajo še Android 8.1 in obljubljajo nadgradnji v ne­dolocni prihodnosti. K zgornjim odstotkom dodatno plast razno­likosti doda to, da Android ni en, temvec skorajda vsak izdelovalec telefona, ki distribucijo prilagodi malce (bolj) po svoje. Letošnji božic me je opomnil, da prostovoljno delovanje sku­pnosti in pripravljanje razlicnih ROMov po novih razlicicah An­droida (»Vseeno mi je za izde­lovalce, namestil bom najnovej­ši LineageOS!«) ni rešitev pro­blema, temvec ga še poglablja. Mami smo družinsko kupili nov telefon, izbor in nastavitev pa sta kakopak padla name. Z naj­boljšim razmerjem med ceno in zmogljivostjo so se izkazali kitaj­ski telefoni, tako da sem novem­bra narocil nov Xiaomi (leto dni star model), ki je ponujal res ve­liko. Malo iz nezaupanja do Ki­tajcev, malo pa tudi, ker vsak iz­delovalec v svojo razlicico An­droida doda nekaj lastne svinja­rije, je bila prvi korak za odklep in namestitev drugega ROMa. Namešceni Xiaomi MIUI na An­droidu 7.1 se bo moral posloviti. Xiaomi je treba pohvaliti, da ponuja odklep zaganjalnika cisto uradno, ceprav je postopek za­muden. Naprej na telefon name­stimo aplikacijo, s katero telefon uradno registriramo in se z e-na­slovom prijavimo. Za odklep je nujna tudi delujoca kartica SIM, torej aktivna telefonska številka. Potem lahko na racunalnik pre­nesemo program za odklep, ki preveri telefon in se poveže tudi na Xiaomijeve strežnike. Odklep je mogoc šele 72 ur po prvi akti­vaciji telefona! Razumem, da se Xiaomi s tem bori proti odkle­panju in namešcanju zlonamer­ne programske opreme v dobav­ni verigi, preden bi telefoni pri­speli do koncnih uporabnikov, a sem bil kljub temu vesel, da sem se projekta lotil že novembra. Po treh dneh je odklep gotov v se­kundi. Prenašanje novega recoveryja (TWRP) in ROMa na telefon in nalaganje ni vecji izziv. Podvig pa je poiskati delujocega. Vsi ne­uradni ROMi imajo naveden se­znam hrošcev, kjer obicajno ni pomembnejših funkcij. Tako sem izbral preizkušeni Lineage­OS (naslednik CyanogenModa) 16.0 (osnova Android 9.0), ga namestil in – ugotovil, da Wi-Fi ne deluje. Ne glede na herkulske napore, je drsnik za vklop Wi-Fi vedno skocil nazaj v izklopljeno stanje. Neuporabno. V internetu ni nihce potožil o tem problemu pri isti sestavi, nasveti za drugacne telefone pa niso obrodili sadov. Izbral sem starejši build istega ROMa in v drugem poizkusu je Wi-Fi zacu­da deloval. Odlicno, na telefon sem naložil potrebne aplikacije, nastavil profil in ga zavil. Na božicni dan pa – katastro­fa. Telefon se takoj po vstavitvi kartice SIM ugasne. V operacij­ski sistem ni bilo vec mogoce pri­ti, vsakokrat se zažene recovery. Hm. Neprijetno, a se zgodi, poiz­kusim znova pobrisati telefon, še enkrat naložiti Android, rezultat je enak. Še vecje presenecenje je sledilo, ko sem iz telefona odstra­nil kartico SIM in ga spet zagnal – telefon je zopet deloval normal­no. Hm. Vstavim SIM (tokrat pri vkljucenem), spet se zažene reco­very. Raziskovanje po internetu je pokazalo, da problem ni nov in da je programski, saj se ob vklo­pljenem nacinu brez povezave (Flight mode) telefon ni ugasnil. Tudi vec spreminjanja naprednih nastavitev ni pomagalo. Rešitev je bila naložitev nove­ga ROMa, tokrat AOSP Extended Pie. V prvo sem dobil telefon, ki se mu je redno prekinjala pove­zava Wi-Fi. Drugi poizkus z dru­gim buildom je dal telefon, ki je koncno deloval, kot je treba. Le pri zagonu se vsakokrat pritoži, da ima notranjo napako in da je treba kontaktirati izdelovalca. Vem, zakaj se to zgodi in da to nima vpliva na telefon, zato bo do nadaljnjega telefon ostal tak. Z lepotno napako. Od Projecta Treble za lažje nadgrajevanje, ki je zaživel v An­droidu 9.0, pricakujemo veliko. A kljub temu nisem preprican, da se bo ekosistem še kdaj kon­solidiral. Dotlej pa – srecno raz­vijalci.. V VKLOP NOVICE NOVICE VKLOP U U 6 februar 2019 februar 2019 7 Samsung je najavil dogodek Unpacked, ki se bo zgodil 20. fe­bruarja v San Franciscu, le nekaj dni pred barcelonskim sejmom MWC (Mobile World Congress), kjer se po navadi predstavljajo kljucne novosti iz sveta mobilnih komunikacij. Zelo verjetno je, da bo tudi tokratni Unpacked po­svecen predstavitvi novih telefo­nov serije Galaxy S – Galaxy S10. Govorice, ki se o telefonih pojavljajo že kakšno leto (mimo­grede, dobro pouceni dvomijo, da izvirajo iz samega Samsunga, saj imajo tam še kar smele nacrte o prodaji trenutnega modela Ga­laxy S9, ki se ne prodaja najbo­lje), se že zelo strinjajo o tem, kaj bomo tam videli – modele Ga­laxy S10E, S10 in S10 Plus. Za korejsko in ameriško tržišce bo menda predstavljena tudi poseb­na razlicica Plusa, ki bo vsebova­la podporo za omrežja 5G. Ta naj bi imela akumulator zmogljivosti kar 5000 mAh, saj se bo spopa­dala z zacetnimi velikimi potre­bami 5G po energiji. Vsi telefoni bodo (predvido­ma) imeli zaslone Super AMO­LED, namesto zareze na sprednji strani, s katero se danes ponaša bolj ali manj vsa konkurenca, pa bodo imeli le luknjico ali dve za kamero. Modela S10 in S10 Plus naj bi premogla tudi ultrazvoc­ni bralnik prstnih odtisov, ki bo deloval skozi zaslon in naj bi bil natancnejši ter hitrejši od optic­nih razlicic kot pri nekaterih le­tošnjih modelih (denimo pri Hu­awei Mate 20 Pro). Najmanjši model (S10E) naj bi imel 5,8-palcni zaslon in ba­terijo zmogljivosti le 3100 mAh, S10 naj bi bil 5,8-palcni in imel kar štiri objektive/kamere, medtem ko naj bi najvecji mo­del S10 Plus imel zaslon veliko­sti kar 6,44 palca, kar pet ka­mer in akumulator zmogljivosti 4000 mAh (kot ga ima sedanji model Galaxy Note9). Kakšne bodo konfiguracije (zoom, tele­foto, crno-belo, merjenje globi­ne?) vseh teh kamer/objektivov, še ni jasno. U Novi modeli Samsung Galaxy S10 bodo predstavljeni 20. februarja U Žarek upanja za evropsko svobodo interneta Evropska direktiva o avtorskih pravicah na digitalnem trgu, ki prinaša strogo zašcito avtorskih pravic in omejuje svobodo na internetu, je v te­žavah. Zavrnilo jo je 11 držav clanic Evropske unije. Sporna clena (11. in 13.), ki bi novinarskim hišam omogocila zaracu­navanje objavljenih odlomkov ter ponudnikom spletnih platform nalaga­la proaktivno preprecevanje kršitev avtorskih pravic, sta poleg Sloveni­je, Nemcije, Belgije, Nizozemske in Finske, ki so proti direktivi od same­ga zacetka, zmotila še Italijo, Švedsko, Poljsko, Portugalsko, Hrvaško in Luksemburg. Zadnje glasovanje, ki bi moralo potekati v ponedeljek, 21. 1., je bilo zato odpovedano. Majhna zmaga za svobodo interneta žal ne pomeni, da je direktiva pozabljena oziroma da spornih clenov, ki uvajata tako imenovani davek na povezave in spletne filtre, v Evropskem parla­mentu ne bodo sprejeli v drugacni obliki. U Netflix: glavna tekmeca sta Youtube in Fortnite Filmski Netflix pravi, da glavnih tekmecev ne vidi v podobnih pretocnih storitvah (denimo HBO, Disney ali Amazon), temvec v Youtubu in igrah, kakršna je lanska uspešnica Fortnite. V pismu investitorjem podajajo pri­mer, da so oktobra lani v nekajminutnem izpadu Youtuba dosegli odmev­no konico v gledalcih in novih prijavah. Netflix bolj kot na prevzem gledalcev klasicnih televizijskih kanalov meri na cim širšo prisotnost – v preteklosti so že izjavili, da se med dru­gim borijo tudi proti – spanju. U Korejski proizvajalci telefonov z velikim upadom prodaje Iz Južne Koreje porocajo, da je izvoz pametnih telefonov v primerjavi z letom 2017 upadel za 23 odstotkov, kar vkljucuje tudi Samsung in LG, edina korejska proizvajalca, katerih telefone lahko kupimo tudi pri nas. Izvoz naj bi bil vreden 14,61 milijarde ameriških dolarjev, to je 4,4 mi­lijarde manj kot v letu pred tem, kar je najslabši izid od leta 2002. Takrat so izvozili za dobrih enajst milijard dolarjev telefonov, seveda pa so bili to casi še pred zasloni na dotik in stalno povezljivostjo s spletom – pred današnjimi pametnimi telefoni, torej. U Prodaja iPhonov upadla tudi zaradi cenejše menjave baterij Pisali smo že o tem, da Apple investitorje opozarja na manjše prihodke v zadnjem cetrtletju, ena kljucnih težav pa naj bi bilo manjše povpraševanje kitajskih kupcev. In seveda visoka cena iPhonov, dodajamo mi. Eden iz­med pomembnih razlogov pa je po mnenju Tima Cooka še dru­gacen. Konec leta 2017 smo namrec izvedeli, da Apple (iOS) svoje telefone programsko upocasni, ce sistem zazna, da je baterija že prevec iztrošena. Na ta nacin telefon še vedno deluje, vendar pocasneje. Uporabnikom tega seveda ni nihce povedal – tele­fon je postal pocasen, torej je bilo treba kupiti novega. Vihar, ki je sledil, je Apple pri­sili v to, da je drasticno (vsaj v ZDA) znižal ceno menjave bate­rije pri iPhonih, ceš, uporabni­ki imajo vedno možnost menja­ti baterijo in upocasnjevanja ne bodo deležni. V obvestilu investitorjem zdaj piše, da je slabša prodaja iPho­nov tudi posledica dejstva, da »so nekateri uporabniki izkori­stili pomembno znižane cene menjave baterije«. Ce poenosta­vimo – kar nekaj uporabni­kov je zaradi nižje cene raje menjalo baterijo, namesto da bi kupili nov telefon. Grdo od njih, res, grdo! Je Tim Cook morda zapisal vec, kot bi bilo pa­metno? INTERNETNI NAPAD U Za odklop države od interneta 32 mesecev zapora Londonu so obsodi­li 30-letnega Britan­ca, ki mu je novembra 2016 z internetnim napa­dom DDoS uspelo povsem onemogociti internetno po­vezljivost Liberije. Država, ki ima sorazmerno malo operaterjev in zgolj eno po­membno mednarodno po­vezavo – podmorski kabel ob zahodni afriški obali –, je bila zaradi napada na ope­raterja Lonestar dva dni od­rezana od interneta. Storilec bo zaradi napada v zaporu preživel 32 mesecev. Gre za Daniela Kaya, ki je ži­vel v Surreyju. Samoizuceni he­ker je svoje storitve prodajal na darknetu, kjer je stik z njim na­vezal tudi zaposleni v konku­rencnem liberijskem operaterju Cellcom (to je storil na lastno pest) in mu ponudil 10.000 do­larjev mesecno za pripravo na­pada na Lonestar. Kay je uporabil botnet Mirai, ki je v preteklih mesecih veckrat razsajal. Odlikuje ga spo­sobnost izrabe primitivnih in nezašcitenih z interne­tom povezanih naprav, kot so spletne kamere, pame­tne televizije ipd. Na vrhun­cu je Mirai obvladoval vec kot milijon naprav. Napad DDoS je kmalu ušel izpod nadzora in tako ucinko­vito napadel Cellcom, da so se posledice razlile po celotni Li­beriji. Zaradi ozkega grla, ki ga predstavlja ena sama povezava države z internetom, je kaos na­stal po vsej državi. Odpoveda­le so take žicne povezave kakor mobilne. Kaye ima sicer bogato heker­sko preteklosti, saj je bil po are­taciji pred dvema letoma naprej v Nemciji obsojen zaradi napada na Deutsche Bank, potem pa so ga izrocili Veliki Britaniji, kjer so ga obsodili zaradi precej resnej­še zadeve. Poleg tega je poskusil napasti tudi tri britanske banke, a mu je spodletelo. V U Microsoft dokoncno ukinil telefone Windows U Ultrazvok s pametnim telefonom Windows 10 Mobile pocasi koncuje svojo pot, zato Micro­soft uporabnikom telefonov z njim priporoca migracijo na iOS ali Android. Microsoft bo 10. decembra pre­nehal izdajati varnostne popravke in nadgradnje mobilnega opera­cijskega sistema Windows 10 Mo­bile, kar hkrati pomeni tudi konec podpore za naprave z njim. Upo­rabnikom bo do 10. marca 2020 na voljo še izdelava varnostnih kopij nastavitev in aplikacij, ki jih bodo predvidoma lahko upora­bili do konca istega leta. Bližajo­ci konec Microsoftovega mobilne­ga sistema ni presenecenje, saj v Redmondu od oktobra 2017 niso izdelali nadgradnje zanj, vec zacu­denja je poželo priporocilo, ki zve­stim strankam svetuje prehod na naprave z operacijskima sistemo­ma iOS ali Android. Vanju bodo namrec svoje mobilne moci usme­rili tudi pri Microsoftu. Na letošnjem sejmu CES smo poleg kopice igrack in zabavne elektronike videli tudi pripo­mocek, ki utegne revolucionira­ti zdravstvo. Gre za prenosni in­strument, ki ga lahko primemo v dlan in prikljucimo na pame­tni telefon, omogoca pa izvaja­nje ultrazvoka. Klasicni aparati za ul­trazvok so velike škatle, kjer je samo držalo ve­cje od novega instrumen­ta, ki se imenuje Butter­fly IQ. Instrument na prvi pogled ni poceni, saj sta­ne 2000 dolarjev, kar pa je še vedno vsaj desetkrat ceneje od klasicnih apara­tov. Naprava, ki ima tudi odobritev ameriške Agencija za hrano in zdravila (FDA), je si­cer namenjena zdravnikom, a ustvarjalci upajo, da bo kmalu našla pot tudi k laikom. Zanje namrec pripravljajo program­sko opremo z umetno inteligen­co, ki jih bo vodila skozi posto­pek izvedbe ultrazvoka. To ne pomeni, da si bomo lahko sami diagnosticirali bolezni, bo pa omogocilo domace preventivne preglede, da bomo pravi cas po­iskali zdravniško pomoc. Napravo so razvili v startupu Butterfly Health Network, ki je lani dobil 250 milijonov dolar­jev zagonskega kapitala. Rezul­tat je prenosni ultrazvok. Upo­rablja polprevodnik (in ne pi­ezoelektricnih kristalov ka­kor obicajni ultrazvoki), zato je manjši in cenejši. Cip vsebu­je vec tisoc majhnih senzorjev (kakor nekakšni mini bobni), ki so sposobni proizvajati vse tri osnovne vzorce, s katerimi se izvaja pregled z ultrazvokom. Gre za 2D-polje 9000 senzor­jev. Naprava se polni pet ur in omogoca dve uri neprekinjene­ga delovanja. Globina skenira­nja je 2–30 centimetrov, posne­tek pa prikaže na telefonu. Za zdaj podpira le Applove telefo­ne in tablice. U Google z nakupom resneje med pametne ure Google je opravil nov, vecji na­kup. Za 40 milijonov ameriških dolarjev si je spletni velikan pri­vošcil tehnologijo pametnih ur proizvajalca Fossil. Fossil, ameriški proizvaja­lec ur, je v zadnjih letih precej aktiven na podrocju nosljivih naprav, njihov oddelek za ra­zvoj pametnih ur z operacij­skim sistemom Android Wear OS je med uspešnejšimi v pod­jetju. Ceprav se doslej njiho­ve ure niso enakovredno kosa­le z Applovo Watch, se utegne razmerje moci kmalu spreme­niti. Njihovo tehnologijo pame­tnih ur bo za 40 milijonov ame­riških dolarjev kupil Google, ce­loten posel bo speljan do konca januarja. Delnice podjetja Fossil so po objavi novice takoj zrasle za osem odstotkov. VKLOP CES 2019 CES 2019 VKLOP U U 8 februar 2019 februar 2019 9 Intel in AMD ne popušcata Intel in AMD sta sejem CES iz­koristila za kopico novosti, ki jih bomo srecali v prodaji vecinoma že v prvi polovici letošnjega leta. Z novostmi se ne bojujeta zgolj drug proti drugemu, temvec tudi proti novim pretendentom, kot so izdelki na temelju arhitektu­re ARM. Intel je na tako na sejmu ura­dno predstavil novo generacijo procesorjev imenovano Ice Lake, ki je prvic narejena v arhitekturi 10 nm. Intel je na podrocju mini­aturizacije imel še do nedavne­ga kar nekaj težav, zato je še ve­dno korak za tekmeci, ki so med tem že zaceli uporabljati arhitek­turo 7 nm. Toda Ice Lake je kljub temu lep korak v primerjavi z jeseni pred­stavljeno generacijo Coffee Lake, narejeno še vecinoma v arhitek­turi 14 nm. Na sejmu so že poka­zali dejansko vezje, kar pomeni, da zacetek prodaje proizvodnje ni vec tako dalec. Ice Lake je prvi z mikroarhitekturo Sunny Cove, vseboval bo enajsto generacijo integriranih enot GPU, prvi bo z neposredno podporo za vme­snike Thunderbolt 3 in WiFi 6 (802.11ax) brez dodatnih vezij. Prvic pa bo glavna veja procesor­jev dobila tudi nove ukaze, ime­novane Deep Learning (DL) Bo­ost, ki so namenjeni predvsem algoritmom strojnega ucenja. Zanimivo, da je Intel ob pro­cesorjih Ice Lake na sejmu pred­stavil tudi šest novih procesorjev devete generacije, ki segajo od modela Core i3-9350KF do Core i9-9900KF. Pripona F oznacu­je, da so to procesorji, ki nimajo vgrajene integrirane grafike, kar pomeni, da so energijsko nekoli­ko manj potratni in zato potenci­alno primernejši za navijanje. Zanimiva je tudi vzpore­dna smer razvoja procesorjev na osnovi tehnologije Foveros. Ta združuje na istem vezju je­dra Core in Atom, torej razlic­ne zmogljivosti. Ta strategija na moc spominja na procesor­je ARM, kjer dolocena jedra slu­žijo bolj za racunsko intenziv­ne naloge, druga pa za energij­sko varcno delovanje, kadar na­prava ni v polnem zagonu. Oci­tno tako strategijo lahko pricaku­jemo tudi v prihodnjih procesor­jih Intel, zacenši z družino izdel­kov LakeField. Zadnja Intelova novost pa je nova generacija procesorjev Ner­vana, ki so specializirani za stroj­no ucenje. Natancneje, podpirajo algoritme za sklepanje namesto ucenja na podlagi vzorcev, kar je naslednji korak na podrocju umetne inteligence. Intel tu te­sno sodeluje z družbo Facebo­ok, ki bo novost uporabila v svo­jih strežniških sistemih. AMD je predstavil tretjo ge­neracijo procesorjev Ryzen, ki je prvic narejena v arhitekturi 7 nm. Najzmogljivejši Ryzen se bo zlahka kosal s procesorji Intel Core i9 9900K in jih po naved­bah proizvajalcu tudi prehitel, ob tem pa bo porabil kar okoli 30 odstotkov manj energije. Imel bo osem jeder in podporo za vodilo PCIe 4. V prodajo pride sredi le­tošnjega leta. AMD Epyc procesor je prvi iz­delek 7 nm, namenjen strežni­kom. Procesorji imajo do 64 je­der in od 2- do 4-krat vecjo zmo­gljivost (navadni ukazi, racuna­nje s plavajoco vejico) kot doslej. Za namecek uporabljajo enaka podnožja kot dosedanja gene­racija izdelkov, kar bo pospešilo prihod na strežnike in omogocilo nadgradnje brez zamenjave celo­tne elektronike. AMD se na sejmu ni postavil po robu zgolj družbi Intel, tem­vec tudi podjetju Nvidia s pred­stavitvijo graficnega procesor­ja Radeon VII. Gre za drugo ge­neracijo tehnologije AMD Vega, ki so jo tokrat realizirali v arhi­tekturi 7 nm. Procesor ima 60 ra­cunskih jeder, ki delujejo s tak­tom 1,8 GHz in nudijo 25 odstot­kov vecjo zmogljivost ob enaki porabi energije kot doslej. Gra­ficna kartica premore 16 GB velik pomnilnik s prepustnostjo 1 TB/s. Radeon VII bo na voljo od februarja za ceno 699 dolarjev. Umetna inteligenca prihaja v prenosne racunalnike Proizvajalci pametnih tele­fonov v svoje izdelke že nekaj casa vgrajujejo razlicne algorit­me s podrocja umetne inteligen­ce, da optimizirajo njihovo delo­vanje, na primer porabo energi­je ali pa nastavitve fotografske­ga tipala. Nobenega razloga ni, da ne bi tovrstnih prijemov v bo­doce uporabili tudi v bolj klasic­nih racunalniških izdelkih, kot so prenosniki. Na to temo je Intel na sej­mu CES spregovoril o projek­tu Athena kot o novi generaci­ji, ce že ne celo kategoriji pre­nosnikov, ki bodo imeli vgra­jena številna nova dognanja s podrocja umetne inteligen­ce, da bo njihova uporaba še prijaznejša za uporabnike. Ceprav številnih podrobnosti še niso želeli razkriti, govorijo o hi­trejši pripravljenosti na upora­bo (»prenosnik bo pripravljen še pred uporabnikom«), boljši od­zivnosti, lažji povezljivosti, vecji varnosti in boljši prilagodljivo­sti razlicnim scenarijem rabe, ne nazadnje o vecji zalogi dragoce­ne energije. Ve se tudi, da bodo novi pre­nosniki opremljeni z brezžicno komunikacijsko tehnologijo 5G in da bodo proizvajalci mora­li svoje izdelke certificirati, po­dobno kot so pred leti že poce­li v okviru tedaj definiranih »Ul­trabook« prenosnikov. Pricaku­jemo lahko seveda, da se bodo s tovrstnimi napravami oboroži­li vsi vecji Intelovi partnerji, tako da presenecenj po tej plati ni pri­cakovati. Ob tem je Lenovo na sejmu že predstavil prenosnik, ki ni nujno v celoti združljiv z vsemi elementi platforme Athena, ima pa zato vgrajene številne algorit­me s podrocja umetne inteligen­ce, ki bdijo nad njegovo uporabo. Lenovo Yoga S940 ima namrec kot opcijo na voljo programski paket Lenovo Smart Assist, ki pri­naša precej zanimivosti. Programska oprema bo, deni­mo, zmogla zaznati, ali uporab­nik prenosnik uporablja v javno­sti, in pri tem odstraniti zadenj­ski šum in zamegliti dele kadra, ki se ne tice­jo uporabnika. Ista tehnologija bo znala uporabnika opozori­ti, da mu nekdo glede prek ramena, program pa bo tudi samodejno zaklenil racunalnik, ce se bo njegov uporabnik za­casno umaknil iz kadra. Ce bo uporabnik prenosnik pri­kljucil na zunanji zaslon, bo program samodejno prenesel sliko na drugi zaslon, ce bo opa­zil premikanje oci uporabnika. Yoga S940 sicer po znacilno­stih sodi v vrh trenutne ponudbe – zaslon z diagonalo 13,9 palca (Contour Glass – zelo tanki in za­obljeni robovi) locljivosti HD ali 4K, 16 GB RAM, 1 TB veliko eno­ta PCIe SSD, troje vrat USB-C in zaloga akumulatorja, ki zagota­vlja 9,5 (4K) ali celo 15 ur (HD) delovanja. V prodaji bo od maja za ceno 1.500 dolarjev. Še vecji televizorji, tudi z locljivostjo 8K Samsung, LG, Sony, Philips, Visio, Hisense in drugi so pred­stavili kopico novih modelov, ki zmorejo še precej vec kot dose­danji izdelki. Poglavitna pa sta dva trenda – televizorji bodo v prihodnje imeli še vecje diago­nale, vrhunski modeli pa tudi podporo za video locljivost 8K (7.680 × 4.320 pik). Kdor je še pri locljivosti HD, je v zaostanku že za dve generaciji! Najvec pozornosti je požel korejski LG s svojim televizor­jem Signature OLED TV R. Ce­prav nudi locljivost »samo« 4K, se ponaša s prav posebno ino­vacijo – kadar ga ne uporablja­mo, se upogljivi zaslon zvije v svitek in povsem nevidno skri­je v ohišje oziroma zvocnik, ki je izdelan kot eleganten kos po­hištva. Za to, da se zaslon skrije ali pojavi, je potrebnih zgolj 10 sekund. Zaslon je seveda izjemno ta­nek, narejen v tehnologiji OLED in s podporo za najnovejše stan­darde. Zanimivo je, da ga lahko uporabljamo tudi v »delno skri­tem« položaju, kjer vidni del za­slona služi kot vecpredstavni predvajalnik za glasbo, konzola za pametno hišo ali pa dekoracij­ski element za prikaz fotografij. LG za zdaj še skopari s tehnicni­mi podatki, vendar je potrdil, da bo izdelek letos prišel v prodajo. Cena? Pricakujte 10.000 dolar­jev ali vec. Signature OLED TV R pa ni edina zanimivost, ki jo je LG pri­kazal. Zelo zanimiv je tudi najve­cji 88-palcni model, ki premore locljivost 8K. Pri tem modelu je še najbolj zanimivo, da je zaslon obenem tudi zvocnik, združljiv s prostorskim zvokom Dolby At­mos (3.2.2 kanalov). Samsung je letošnji sorekorder po velikosti zaslona. Njihov para­dni model ima diagonalo kar 98 palcev (249 cm), pri tem pa upo­rablja tehnologijo QLED in prika­zuje locljivost 8K. Vanj so vgradili Quantum Processor 8K, ki zmore pretvarjati vire nižjih locljivosti, pri tem pa pomagajo menda celo algoritmi »umetne inteligence«. Ce se komu zdi 98 palcev prevec, bo Samsung 8K in podobne la­stnosti ponudil tudi v dimenzijah 65, 75, 82 in 85 palcev. Samsung je na sejmu predsta­vil tudi naslednjo stopnjo ino­vacije v modularni tehnologiji zaslonov Micro LED, torej mo­dularnih, iz katerih lahko nare­dimo video površine zares veli­kih dimenzij. Lani predstavlje­na tehnologija Micro LED za na­mecek tekmuje z zdaj že uvelja­vljeno tehnologijo OLED, od ka­tere je obstojnejša, a tudi težja za proizvodnjo. Prvi korak naprej so naredili z novim osnovnim gra­dnikom zaslonskega zidu, ki ima po diagonali 75 palcev (189 cm). Prikazali so tudi velikansko ste­no, ki je imela po diagonali kar 219 palcev oziroma 5,55 metra. 98-palcni televizor so prika­zali tudi pri družbi Sony. Gre za model Z9G, ki nudi locljivost 8K tako kot njegov malenkost manj­ši brat s 85-palcno velikostjo za­slona. Sony menda tudi že pri­pravlja podporo za vsebine v lo­cljivosti 8K, kjer omenjajo vire, kot sta IMAX in Netflix. Sicer pa utegnejo biti zelo zanimivi mo­deli A9G (55, 65 in 75 palcev), ki imajo podobno kot LG vgraje­no tehnologijo Acoustic Surface Audio+, torej zaslon, ki igra tudi vlogo zvocnika. Po tem, ko so svoje televizor­je razkrili vsi pomembnejši pro­izvajalci, je postalo jasno, da je Apple sklenil dogovor o sodelo­vanju s tako rekoc z vsemi. Prav vsi so se pohvalili, da bodo njiho­vi novi modeli imeli podporo za standard Apple AirPlay 2 in po­vezavo z napravami pametnega sodelovanja po protokolu Apple Homekit. Res pa je, da bo na za­cetku leta imel eden od njih do­loceno ekskluzivo. Videti je, da bodo vsebine iz trgovine Apple iTunes vsaj na zacetku na voljo samo pri Samsungu. Ne dvomi­mo, pa da bodo kasneje, najka­sneje v naslednjem letu, to zmo­žnost dobili tudi drugi. Google Assistant postaja tudi prevajalec med jeziki Letošnji sejem CES je potrdil, da se tekma med glavnimi ponu­dniki digitalnih pomocnikov dvi­guje na še višjo raven. Amazon je s svojo pomocnico Alexo imel si­cer zacetno vodstvo, toda Google se je ocitno odlocil, da bo posku­šal prevzeti primat. Ceprav Goo­gle uradno ni bil neposredno pri­soten na sejmu, so prav v casu sejma predstavili in na sejmišcu prek partnerjev prikazovali kopi­co zanimivih novosti. Najpomembnejša novost je brez dvoma ta, da bo Googlov asi­stent postal pravcati samodejni prevajalec med 27 razlicnimi je­ziki. Ceprav bomo to funkcional­nost najbrž srecali scasoma v raz­licnih oblikah, je novost sprva pri­pravljena za pametni zaslon Goo­gle Home Hub. Zanj so pripravi­li posebno razlicico pomocnika, ki zna prepoznavati in prevajati med parom podprtih jezikov. Novo funkcionalnost Google že aktivno preizkuša v praksi, in sicer v recepcijah hotelov Ca­esars Palace v Las Vegasu, Hyatt v San Franciscu in Dream Down­town v New Yorku. Za zdaj še ni jasno, kdaj bo nova funkcional­nost na voljo za Home Google Home Hub ali za druge naprave, toda zdi se, da nismo vec dalec od te nadvse uporabne novosti. Naslednja novost je integraci­ja pomocnika Google Assistant v priljubljeni elektronski zemljevid Google Maps na telefonih s sis­temi Android pa tudi iOS. Navi­gacijo v programu lahko povsem krmilimo z zvocnimi ukazi, ob tem pa odgovarjamo na sporo­cila, poslušamo glasbo in išcemo dodatne podatke o krajih in za­nimivostih na poti. Zanimivo, da zlasti na iOS v tem primeru As­sistant povsem nadomesti funk­cije, ki bi jih sicer pricakovali od pomocnice Siri. Google Assistant zna po no­vem tudi preverjati podrobno­sti in obvešcati o spremembah v zvezi z uporabnikovimi bližajo­cimi letalskimi leti ali pa poiska­ti ter rezervirati hotele. V zadnjih mesecih so mocno okrepili inte­gracijo z drugimi storitvami in s pametnimi napravami, zlasti za pametne hiše. Google navaja, da podpirajo že 1.600 proizvajalce s skupno vec kot 10.000 razlic­nimi izdelki. Obenem pa plat­formo ponujajo za vgradnjo v iz­delke drugih proizvajalcev, kot je najnovejša pametna ura Lenovo Smart Clock. Navigacijski sistemi prihodnosti Nadgrajena resnicnost, racu­nalniški vid in cedalje hitrejše procesne enote obetajo povsem nove zmožnosti pri navigacijskih sistemih, ki jih uporabljamo v vo­zilih. Na sejmu je nekaj mladih podjetij predstavilo zelo zanimi­ve rešitve, ki jih utegnemo hitro srecati tudi v novih vozilih. Švicarski startup WayRay je tako prikazal prototip navigacij­skega sistema, ki podatke nad­grajene resnicnosti prikazuje cez celotno vetrobransko steklo vo­zila in vozniku ter potnikom po­nudi kopico koristnih podatkov o okolici, ki jo dejansko gleda­jo. Sistem, denimo, obarva pro­sta parkirna mesta, oznaci voz­ni pas, na katerega moramo za­viti, in opozarja na ovire. Še vec, dirkacem prikazuje na zaslonu idealno pot skozi ovinke in odda­ljenost od navideznega tekmeca (na primer doseženega casa iz prejšnjega kroga), podobno kot to že leta poznamo v video igrah. Tehnologija pa ni uporabna zgolj v vozilih, saj se jo da prila­goditi za projiciranje informacij na poljubno stekleno površino, denimo v hotelih ali poslovnih zgradbah. Mlada razvojna ekipa je pridobila že kar nekaj podpore v avtomobilski industriji, saj sta med vlagatelji Porsche in Hyun­dai. Podobno tehnologijo racunal­niškega vida in nadgrajene re­snicnosti uporabljajo tudi v ame­riškem podjetju Phiar. Tu sicer ne moremo racunati na specializi­rani predvajalnik s prikazom na vetrobranskem steklu, pac pa za prikaz uporabimo kar sodobne zmogljive pametne telefone. Te­lefon snema dogajanje pred vo­zilom ter v realnem casu analizi­ra podatke in prikazuje navodila vozniku. Tako lahko pravo pot za navigacijo nariše na dejansko sli­ko vozišca in omogoci, da se vo­znik pravocasno razporedi na ustrezni vozni pas. Phiar omogoca tudi anali­zo ovir na cestišcu. Ce se pred kamero pojavi pešec, utegne to zaznati celo pred voznikom in po potrebi sproži alarm, še preden je prepozno. Podjetje ima zelo konkretne nacrte, saj namerava­jo tovrstni navigacijski sistem po­nuditi za potrošnike že v drugi polovici leta 2019. Manjši koraki tudi na podrocju navidezne resnicnosti Ceprav na letošnjem sejmu CES ni bilo veliko novih predva­jalnikov za navidezno in nadgra­jeno resnicnost, nekaj izdelkov vseeno izstopa z novostmi, ki to­vrstne izdelke delajo še bolj pri­vlacne za širšo rabo. HTC Vive je tako predstavil nadgrajeni najzmogljivejši pred­vajalnik za navidezno resnic­nost Vive Pro Eye, ki omogoca sledenje uporabnikovim ocem. Ta novost bistveno vpliva na ka­kovost uporabe predvajalnika. Med drugim omogoca naviga­cijo po menijih in izbirah zgolj s pogledom, brez potrebe po uporabi krmilnikov. Sistem za sledenje ocem ponuja tudi mo­žnost, da se na zaslonu zamegli­jo vsebine, ki jih uporabnik tre­nutno ne gleda, kar pomeni ve­cjo osredotocenost za uporabni­ka in manj racunskih potreb za racunalnik. Novi Vive Pro Eye bo naprodaj v drugem cetrtletju leta 2019. HTC Vive Cosmos pa je pov­sem nov predvajalnik navidezne resnicnosti, ki je namenjen še širšemu obcinstvu kot Vive Pro. Lažji je in preprostejši, v naspro­tju s prvim pa ne bo zahteval po­vezave z osebnim racunalnikom PC, ampak bo znal delati tudi s telefoni. Kako tocno bo delova­la povezava in kakšne so tehnic­ne znacilnosti, predstavniki pod­jetja še niso želeli razglabljati. V prvi polovici leta bo Vive Cosmos na voljo za razvijalce, proti kon­cu leta pa menda pride tudi v re­dno prodajo. Na podrocju nadgrajene re­snicnosti je najvec pozornosti obiskovalcev poželo mlado ki­tajsko startup podjetje Nreal, ki je predstavilo ocala Nreal Light. V primerjavi z dosedanjimi iz­delki na tem podrocju je izdelek družbe Nreal najmanj cudaški in zelo podoben navadnim sonc­nim ocalom. V ozadju je zelo zanimiva teh­nologija. Ocala sliko projicirajo z laserskim prikazovalnikom na steklo v locljivosti 1080 s frekven­co 60 slik na sekundo, nudijo pa zorni kot 52 stopinj, kar je bistve­no bolje kot pri razvpitem Magic Leap One. Ob tem seveda ponu­jajo, da uporabnik normalno gle­da okolico skozi stekla ocal. Oca­la imajo tudi stereo zvocnike, vmesnik bluetooth, dvojne mi­krofone in video kamero. Zdi se skoraj neverjetno, a oca­la Nreal Light tehtajo le 85 gra­mov, kar je bistveno manj od tekmecev (Magic Leap One 345 gramov). Nreal je seveda vecino elektronike preselil v žepni ra­cunalnik, ki temelji na procesor­ju Qualcomm Snapdragon 845. Z enim polnjenjem naj bi ocala brez težav delovala tri ure, lahko pa jih polnimo iz pametnih tele­fonov ali prenosnih akumulator­jev. Celota je tako zanimiva, da je požela eno od nagrad za naj­boljši izdelek na sejmu.. Lasvegaški CES ostaja napovedovalec prihodnosti Ceprav je danes internet tisti, ki nas obvešca o novostih, še preden so zares predstavljene, si tehnološki sejmi ne pustijo vzeti svojstvenega nacina napovedovanja prihodnosti, kot smo ga vajeni že od vsega zacetka. Letošnji CES je tako ponovno privabil kljucne tehnološke igralce in na enem mestu zbral vse, kar nas bo zanimalo v prihodnosti. Vladimir Djurdjic VKLOP NOWWWO U 12 februar 2019 T Kako bi bili videti, ce bi bili slavni? Pozabite na make up, vrsto filtrov na Instagramu oziroma v mobilni apli­kaciji vašega telefona ali celo kirur­ške operacije obraza. Ce želite iz­vedeti, kako bi bili videti kot slavna osebnost, svojo fotografijo preprosto naložite na stran AI Portraits. Ta nato uporabi napredni algoritem, pod­prt z umetno inteligenco, ki analizira vaš obraz, ga primerja s podatkovno zbirko milijonov igralcev in igralk ter poustvari v novi podobi z elementi tistih, katerim ste podobni. Razvijalci tudi obljubljajo, da fotografije pobri­šejo takoj po obdelavi. www.aiportraits.com T Z risanjem do zvoka Še eden v vrsti Googlovih eksperi­mentov združuje dva umetniška sve­ta: risanje in glasbo. Orodje Sound Canvas nas spodbuja, da rišemo po na dotik obcutljivem zaslonu, med­tem pa algoritem naše risbe ali skice sproti pretvarja v zvoke, in ce smo pri tem uspešni, v glasbo. Seveda lahko uporabimo tudi miško in tipkovnico ali celo orodju dovolimo uporabo sli­ke s spletne kamere, kjer ta spremlja gibe naših rok in telesa. creatability.withgoogle.com/sound-canvas/ T Ustvarimo lastne »emojije« Ceprav so razlicne aplikacije v za­dnjih letih pridobile vec deset, sto ali celo tisoc ikon z razlicnimi podo­bami, pa se utegne zgoditi, da emo­tikona oziroma custvencka, kot si ga želimo, še ni. S spletnim orodjem Emoji Builder ga lahko zato ustvari­mo kar sami. Pri tem nam bo v po­moc vrsta že obstojecih custvenih ikon, ki jih lahko spreminjamo in kombiniramo po želji, tako glede ve­likosti, razlicnih ust, oci in številnih dodatkov. Svoj edinstveni custven­cek nato shranimo v obliki datoteke PNG in prenesemo na racunalnik ali drugo napravo. www.phlntn.com/emojibuilder/ T Virtualni sprehod po crni luknji Znanstveniki so izdelali osupljiv pri­kaz in nam omogocili virtualni spre­hod po izjemno masivni crni luknji, ki se nahaja v središcu Mlecne ce­ste. Video posnetek luknje, poimeno­vane Sagittarius A*, si velja ogleda­ti z VR-ocali ali vsaj bližnjim približ­kom v obliki kartonastih ocal Google Cardboard. bit.ly/hole464 T Chicaški inštitut umetnosti Inštitut umetnosti v ameriškem me­stu Chicago hrani dela vrste najbolj znanih svetovnih umetnikov, kot so Bacon, Cezanne, Dali, Magritte, Pi­casso ter Warhol. Kdor si obiska cez lužo ne more privošciti, bo toliko bolj vesel odlocitve, da je omenjeni in­štitut prenovil svoje spletno mesto, na katerem lahko spletni obiskoval­ci uživajo v predstavitvah razlicnih umetniških zbirk. Na ogled so števil­ne slike in kipci, ki si jih lahko ogle­damo tudi precej od blizu, spremlja pa jih bogata razlaga, dopolnjena z video posnetki in s fotografijami – nekaj, kar bi po našem mnenju mo­ral imeti vsak muzej. www.artic.edu T Zemljevid zaprtih lokalov Ljudje navadno išcemo informacije o tem, kateri lokali in gostilne v naši bližini so odprti in kaj nudijo svo­jim gostom. Angleški statisticni urad pa je ubral drugacno pot. V eni iz­med svojih predstavitev in vizuali­zacij statisticno obdelanih podatkov je namrec na zemljevidu Otoka pri­kazal trend zapiranja lokalov v leto­šnjem tisocletju (natancneje, upošte­va podatke od leta 2001 naprej). An­gleže bodo nekateri podatki vseka­kor streznili, saj je »zmagovalni« kraj ostal brez vec kot polovice lokalov, medtem ko je v nekaterih mestih nji­hovo število celo naraslo. www.ons.gov.uk/visualisations/dvc566/map/index.html T Glasba, ki je osvojila preteklo leto Spletna storitev pretocne glasbe Spotify je objavila zanimivo statisti­ko in ji namenila celo podstran. Med moškimi glasbenimi izvajalci je naj­vec ušes poslušalcev razvajal Dra­ke, med ženskami pa so najvec kli­kov zabeležile skladbe Ariane Gran­de. Spotify je sicer postregel s precej bogatimi statistikami, za darilo pa si lahko uporabniki prenesejo tudi per­sonalizirano kompilacijo oziroma se­znam skladb, ki so jih sami najpogo­steje poslušali v letu 2018. open.spotify.com/genre/2018-page T Vse o igrah Ste se kdaj vprašali, kaj pomeni­jo razlicne informacije in oznake ob igrah? Spletno mesto Ask About Games pozna malodane vse odgo­vore, prijazno nam razloži, kako de­luje sistem podeljevanja ocen PEGI (Pan European Game Information), kaj pomenijo razlicne ikone, kako pravilno uporabljati funkcije star­ševskega nadzora v igrah na igral­nih konzolah, pametnih telefonih in tablicah. Seveda si lahko ogleda­mo tudi najbolje prodajane igra po posameznih kategorijah, se sezna­nimo z žargonom sodobnih iger in celo sodelujemo v kateri izmed na­gradnih iger. www.askaboutgames.com Informacije na poti Danes imamo to sreco, da imamo dostop do interneta dobesedno v dlani, zato nam na potovanjih ni treba iskati internetnih kotickov, knjižnic ali do­brih ljudi z omreženimi racunalniki. Kakšne informacije nam torej pridejo prav na poti ali še preden se nanjo odpravimo in kje jih iskati? T Promet Kdor gre na daljšo pot z vozilom, želi vsaj približno vedeti, kaj ga caka. Tu nam na pomoc lahko priskoci sple­tno mesto prometnoinformacijskega centra za državne ceste (in nekaj bli­žnjih avtocest v sosednjih državah), kjer lahko preverimo pretocnost pro­met, morebitna dela na cesti, zapo­re, informacije o prometnih nesre­cah, predvidene potovalne case itd. Na voljo nam je tudi aplikacija Dar­sPromet+. Razlicne dogodke lahko tudi prakticno sortiramo in tako na­redimo prikaz informacij, ki nas zani­majo, še preglednejši. www.promet.si T AMZS Odlicno spletno mesto s kupom uporabnih informacij je tudi sple­tna stran Avto-moto zveze Sloveni­je. Ta premore izredno bogato pod­stran Na poti, kjer lahko najdemo cel kup uporabnih nasvetov, potovalnih informacij, kljucnih informacij o poti v tujino, alpskih prelazih, kampih, smucišcih, omejitvah (hitrosti, tovor­nega prometa …), skratka vse, kar bi sodobni voznik lahko potreboval, še preden se odpravi na cesto. www.amzs.si/na-poti T Kamere DRSC Za slike pravijo, da povedo vec kot ti­soc besed. Direkcija RS za infrastruk­turo premore spletno mesto, na ka­terem so objavljene slike kamer vseh pomembnejših cest in prelazov po državi. Kamere prometa na sloven­skih cestah sliko osvežujejo vsako minuto, zato nam vedno postrežejo z aktualnim stanjem. www.ceste.si/default1.asp?1=2&n=67&p=content T Googlov Zemljevid kot navigator Ceprav na trgu obstaja cel kup mo­bilnih aplikacij, ki pametni telefon spremenijo v zelo uporabno naviga­cijsko napravo, se zdi, da dalec naj­boljše delo opravlja Googlov Zemlje­vid. Ta namrec »ve«, kje so trenutno prometni zastoji in jih ustrezno pri­kaže, poleg tega pa lahko predlaga tudi alternativno pot, ki jo opremi z informacijo o dolžini in predvidenem potovalnem casu. maps.google.com T Spletni nakup vozovnic za vlak Slovenske železnice so bržkone med zadnjimi tovrstnimi organizacijami na svetu omogocile nakup vozovnic za vlak prek spleta. Trenutno je omo­gocen le nakup enosmernih in po­vratnih vozovnic za notranji promet. Vozovnice za mednarodni promet bodo v e-prodaji predvidoma do pol­letja. Statistike o tem, koliko uporab­nikov je to možnost že izkoristilo, še nimamo, vemo le, da je sistem kma­lu po predstavitvi »pokleknil«, naj­verjetneje zaradi radovednežev, ki so želeli videti to novost. eshop.sz.si Ko zaposleni v Huaweiu uporabljajo – iPhone… Novoletna cestitka, ki so jo na Huawe­iev uradni Twitter racun pripeli odgovorni v podjetju, je bila poslana z – iPhona. Tviterjevci so to seveda takoj opazili, konc­na posledica pa je, da je podjetje dva usluž­benca premestilo in ju kaznovalo s 5000 ju­ani (okoli 640 evri), eden izmed njiju pa ima za 12 mesecev zamrznjeno placo. V in­ternem zapisu je Huaweiev podpredsednik Chen Lifang zapisal, da je spodrs »povzrocil škodo blagovni znamki Huawei«. Do zapleta je prišlo zaradi težav s poveza­vo VPN (na Kitajskem je za dostop do Twi­tterja treba uporabljati povezave VPN), za­radi cesar sta zaposlena za namen tvitanja uporabila iPhone, ki je imel vstavljeno tujo kartico SIM. IZVIDNICA IZVIDNICA 7 7 februar 2019 15 16 februar 2019 IZVIDNICA CAD na internetu Autodeskov Tinkercad je skoraj zaresen program CAD, brezplacen, deluje v brskalniku in je namenjen šolarjem. 16 Novi list Nissan je bil z modelom Leaf prvi, ki je ponudil širše dostopen elektricni avtomobil, po osmih letih pa je tudi na naše ceste zapeljal njegov naslednik. Kateri telefon kupiti leta 2019 Odgovorimo si na vprašanje: »Je telefon, ki stane vec kot 1000 EUR, res toliko boljši, kot telefon za pol toliko?« 18 20 14 februar 2019 Slušalke bluetooth so dozorele Brezžicnost Brezžicnost je najbrž najve­cja prednost bluetooth slušalk in primarni razlog, da bi se od­locili za nakup. Svoboda, ko s slušalkami nismo vec pripeti na telefon, vecinoma od­tehta vse slabosti, ki jih bluetooth slušalke ima­jo. Predvsem se je tež­ko ponovno navaditi na ožicene, ko enkrat iz­kusiš lahkoto uporabe brez kabla. Med hojo je odstranitev kabla majh­na revolucija, saj se neha igra iskanja najbolj opti­malne poti, kako žico speljati od ušes do žepa. Velja pa ome­niti, da se kablov pri nekate­rih ne znebimo v celoti. Pred­vsem slušalke, ki jih namesti­mo v ušesa, so dostikrat nare­jene tako, da oba dela povezu­je kabel, na katerem je po nava­di še baterija. Res gre za kratek kabel, a pri cenejših se ga pac ne znebimo v celoti. Zanesljiva povezava Brezžicne slušalke si v svo­jih zacetkih niso naredile preti­rane usluge, saj je bila poveza­va z napravo, ki je zvok predva­jala, pogosto na tankem ledu in je znala hitro »pasti dol«. Ti casi so zdaj že zdavnaj mimo, in ce je to razlog, da še niste preizku­sili bluetooth slušalk, ga mirno pozabite. Te težave so zdaj v do­meni res poceni izdelkov ne­znanih znamk, ki se jih je naj­bolje izogibati že iz drugih ra­zlogov. Tudi dobrim brezžicnim slušalkam se utegne zgoditi, da se kdaj ne povežejo, a je to taka redkost, da jim jo težko štejemo v škodo. Imamo vecletne izku­šnje s slušalkami za 25 evrov, ki so povezavo izgubile tako malo­krat, da res ni omembe vredno. Avtonomija Avtonomija je še eno podro­cje, ki je izjemno napredovalo in predvsem pri majhnih slušalkah vcasih deluje že znanstvenofan­tasticno. Delovanje se zdaj meri v vec urah, pri cemer vecje slu­šalke obljubljajo tudi po 30 ur delovanja, medtem ko majhne za 20 evrov brez težav zdržijo po osem ur. Avtonomija resnicno ni vec težava, je pa res, da imamo potem doma še eno napravo, ki jo je treba polniti. To pa pome­ni še en kabel oziroma polnilnik, ki so v današnjem svetu postali naši redni spremljevalci in bi bilo bolje, ce bi jih bilo manj. Nekate­ri proizvajalci že kažejo slušal­ke, ki se polnijo brezsticno, kar je dober korak naprej, a ožicenih ni treba polniti in to je težko pre­magati. Kakovost zvoka Zvok je obicajno boljši v oži­cenih slušalkah. To pravilo velja, ko primerjamo tradicionalne in bluetooth slušalke istega cenov­nega razreda. Kabel je pac kabel in po njem gre zvok neposredno od vira do ušes. Pri bluetooth slušalkah pa se zvok prej stisne in nato pošlje do slušalk, kar pac pomeni slabšega. Vendar, kode­ki, ki zvok stiskajo, napreduje­jo in povprecen clovek bi težko slišal razliko. Prav tako nas vecina uporablja slušalke, ki smo jih dobili v škatli s telefonom in te po navadi niso med najboljši­mi. Tako utegnejo biti bluetooth slušalke napredek v zvoku. De­janska razlika v kakovosti zvo­ka med dobrimi ožicenimi in brezžicnimi slušalkami sicer ob­staja, a jo bodo slišali le tisti, ki zvok jemljejo bolj resno. Za na­vadne smrtnike pa so bluetooth slušalke povsem dovolj. Izbira V preteklosti bluetooth slu­šalk enostavno ni bilo veliko. Iz­bira je bila omejena in tistih za­res dovolj dobrih je bilo relativ­no malo. V zadnjih letih pa se je trg lepo zapolnil, tako da je na izbiro izjemno število slušalk, in ker telefoni pocasi opušcajo iz­hod zanje, se nam obeta še vec izbire. Prek bluetootha zdaj lah­ko glasbo poslušamo s slušalka­mi cez ušesa, na ušesih in v uše­sih. Predvsem se zrelost trga po­zna v tem, da vse vrste slušalk iz­delujejo manj znana podjetja. Pri teh se sicer lahko opecemo, a se med njimi znajdejo tudi kakšne, ki predstavljajo dobro kupcijo. Še en znak priljubljenosti brez­žicnih slušalk je to, da proizva­jalci svoje najboljše ožicene mo­dele zdaj izdelujejo tudi v brez­žicni razlicici. Za konec pa še nekaj slabo­sti, ki jih še nismo omenili, a se jih je treba zavedati. V teh slušal­kah je baterija, ki ne bo zdržala vecno. Pri ožicenih te težave ni, medtem ko je brezžicne na neki tocki treba zamenjati oziroma je treba kupiti nove. Potem je tu še dejstvo, da (z res redkimi izje­mami) na en vir težko pri­kljucimo dvoje brezžicnih slušalk. To se sicer spre­minja, a razdelilnik za ožicene slušalke stane kakšen evro in to ele­gantno reši. Za ko­nec pa še zamik zvo­ka, ki je posledica brezžicne povezave in stiskanja signala. Za­mik je sicer pomembnej­ši za glasbenike, a lahko pri igranju iger na telefonu tudi to predstavlja nadležnost. Zamiki se sicer merijo v milisekundah, a kaj, ko so ožicene slušalke skoraj brez zamika. Bluetooth slušalke v zadnjih letih doživljajo konkreten raz­cvet. Vseh težav še niso odpravi­li, a za povprecnega uporabnika so velikokrat bolj elegantna iz­bira kot ožicene in morda je cas, da jim daste priložnost.  . Brezžicne bluetooth slu­šalke so lahko odlicen napredek v primerjavi s klasicnimi ožicenimi. Pri­našajo nekaj pomemb­nih prednosti, a tako kot vsaka druga brezžicna tehnologija imajo s se­boj tudi nekaj nezaže­lene prtljage. Vseeno je plusov dovolj, da se jih izplaca preizkusiti, ce jih še niste. Anže Tomic nekaterih, zlasti tehni­ških, šolah je treba dija­ke nauciti uporabe pro­gramov za racunalniško podpr­to nacrtovanje oziroma konstru­iranje (CAD). Na fakultetah in v specializiranih srednjih šolah iz­obražujemo bodoce strokovnja­ke, ki bodo znanja in orodja za CAD redno uporabljali v svojem življenju, zato jim postrežemo z (drago) namensko programsko opremo. Izbire je veliko, cena pa ne ravno nizka, dasiravno ima­mo na voljo tudi nekaj odprtoko­dnih alternativ. Kaj pa bi storili, ce bi želeli osnovne CAD pokaza­ti osnovnošolcem ali morda tudi gimnazijcem, ki nimajo predzna­nja? Eden izmed mogocih odgo­vorov se glasi Tinkercad. Nepre­senetljivo ga je izdelal Avtodesk, podjetje, ki v svetu CAD domini­ra s paketom Autocad – izobra­žujejo mlajše generacije, ki bodo v zrelih letih posegle po Autoca­du. Tinkercada nikamor ne na­mešcamo, saj deluje v brskalni­ku. Preizkusili smo ga v Firefoxu, Chromu, Edgeu, Internet Explo­rerju, Safariju in Operi (v najno­vejših razlicicah) in povsod je de­loval brezhibno. Uporabljamo ga lahko na vseh dovolj pame­tnih napravah, a bomo na tele­fonih in tablicah bržkone izgubili živce, ker je tapkanje po zaslonu naporno in nekoristno. Osebni racunalnik z miško bo boljša iz­bira. Ko se z elektronskim naslovom vpišemo v Tinkercad, so v meni­ju na levi strani tri možnosti: 3D Designs, Circuits in Lessons. Za obcutek se je najkoristneje naj­prej zapoditi v zadnjo, kjer se na­ucimo premikati predmete po delovni površini, jih sukati, raz­tegovati in obracati. Tinkercad ima vgrajenih ko­pico prednastavljenih oblik in predmetov, od osnovnih kock, stožcev, krogel, piramid, prizm in podobno do raznih ikozae­drov, torusov, crk abecede in kompleksnih vrtavk, ukrivljenih cevi in celo delov okostja (tudi cloveški kolk). Komur to ni do­volj, lahko naloži tudi lastne di­zajne (.STL, .OBJ in .SVG), ce­prav to, roko na srce, verjetno ne bo potrebno. Še boljši del je ob­širna knjižnica. Ta vsebuje vec milijonov dizajnov, ki jih lah­ko po mili volji obcudujemo in predelujemo. Tinkercadova sku­pnost je namenjena izmenjavi di­zajnov, idej in oblik prek interne­ta. S temi osnovnimi prijemi se lahko lotimo ucenja 3D-dizajna, to pomeni priprave oblik, njiho­vega zlaganja in spajanja, upo­rabe negativnih oblik (oboki in luknje) itd. Vse te kompleksne postopke usvojimo skozi vodni­ke, potem pa jih lahko izpilimo z vajo. Z uporabo obsežne knji­žnice oblik lahko pripravimo karkoli. Tinkercad lahko upora­bimo kot orodje za projektno na­logo, kjer morajo ucenci z njim izdelati izdelek z neko funkcio­nalnostjo, potem ga lahko nati­snemo. Da, na 3D-tiskalniku! Zanimiv del so tudi vezja (Cir­cuits). Tinkercad vsebuje vse osnovne elektronske kompo­nente, od upornikov in baterij do diod, fotocelic, multimetrov, tranzistorjev, razlicnih logicnih vrat ter celo do mikrokrmilnikov Arduino. Sestavimo lahko po­ljubno vezje in ga potem zažene­mo. Za programljive komponen­te v vezju lahko pišemo tudi pro­gramsko kodo. Najnovejši doda­tek Tinkercadu je Codeblocks, kjer lahko vizualno zapišemo zaporedje ukazov (kot nekakšen makro: dodaj objekt X, premakni za Y, zavrti itd.), kako ustvarimo neko obliko. Vsi izdelki se shranjuje­jo v oblaku, kar omogoca eno­stavno deljenje med uporabni­ki in delo od koderkoli. Po želji pa lahko svoje izdelke prenese­mo tudi na lokalni disk, in sicer v obliki .STL ali .OBJ, ki sta pri­merni tudi za 3D-tisk, ter .SVG, ki jo lahko uporabimo tudi za la­sersko rezanje. Ceprav je Tinker­card prvenstveno namenjen uce­nju, je možnost izvoza dobrodo­šla, saj ni boljšega zakljucka ucne ure kakor 3D-tiska­nje predmetov. Ali pa nadaljevanje v »zare­snem« programu za CAD. Priprava za tisk je preprosta – poskrbeti moramo, da se izdelek doti­ka tal (površine), preverimo pove­zave delov, po­pravimo morebitna neskladja in shranimo datote­ko STL. Razrez v plasti se izve­de v namenski opremi za tiskal­nik. Mimogrede, ce nimate 3D­-tiskalnika, lahko narisane pred­mete narocite kar pri ponudniku programa. Ceprav je Tinkercad preprost, pa ni neumen. Program je pose­bej primeren za poucevanje, saj nas uci razmišljanja po »cado­vsko«. Z njim lahko poucujemo najrazlicnejše predmete: obliko­vanje, matematiko (zlasti obli­ke), elektrotehniko ipd. Za pro­fesionalno rabo ga ne bomo upo­rabljali, kot ucni pripo­mocek pa je idealen. In sploh ni tako nebo­gljen, saj so ljudje z njim izdelali že letal­nike (drone), ki so se dvignili v zrak. . CAD na internetu TINKERCAD Spletna aplikacija za racunalni­ško podprto nacrtovanje (CAD) Kdo: Autodesk Kje: www.tinkercad.com Cena: Brezplacno. X Enostavnost uporabe, obsežni vo­dniki, izvoz za 3D-tisk, brezplac­nost in prenosljivost med platfor­mami. Z Ne deluje brez internetne pove­zave, ne omogoca risanja povsem prostih oblik. Programi za racunal­niško podprto nacrto­vanje (CAD) so obicaj­no obsežni in strašljivi kosi programske opre­me, ki imajo visoko bari­ero pred zacetkom upo­rabe, saj zahtevajo ve­liko izkušenj in znanja. Povrhu tega niso niti po­ceni. Zato smo si ogle­dali njihovo nasprotje – Autodeskov Tinkercad je brezplacen, deluje v br­skalniku in je namenjen šolarjem. Matej Huš . Take modele zmorejo tudi otroci, ce si le vzamejo nekaj casa. V . V Tinkercadu lahko sestavljamo tudi elektronska vezja. . Navdušenci nad Vojno zvezd so v Tinkercadu zmodelirali tudi robota R2D2. rodaja originalnega Lea­fa je stekla leta 2010, do zdaj so jih po vsem sve­tu prodali cez 380.000, od tega nekaj vec kot 100.000 v Evropi, zato gre za enega najuspešnejših elektricnih avtomobilov do zdaj. Pri nas se ta model uradno nikoli ni prodajal, prodaja novega mo­dela pa se je na naših tleh zacela že spomladi. Navzven deluje novi Leaf mo­derno in uravnovešeno, sploh v kombinaciji bele barve s crno streho in crnimi podrobnostmi. Avtomobil je presenetljivo ve­lik, to svojo prostornost pa dobro skriva. Gre sicer za odrezano, pe­tvratno limuzino (hatchback), ki pa je za dobrih dvajset centime­trov daljša od VW Golfa in tudi dva centimetra daljša od Hyun­daijevega Ioniqa (tega smo pre­izkusili pred kratkim). Zato ima tudi res presenetljivo velik prtlja­žnik, ki se s svojimi 435 litri mir­no kosa s klasicnimi (torej neele­ktricnimi) avtomobili. Akumulator Leaf tudi v praksi ponuja oko­li 240 kilometrov dometa, kar je po našem mnenju že kar solidna številka, in pokrije res veliko po­treb. S 147 konjskimi mocmi in 320 Nm navora dobro pol dru­go tono težak avto do 100 km/h pospeši v kar hitrih 7,9 sekunde. Tudi sicer je vožnja z novim Le­afom odlicna, saj se dobro drži ceste in brez težav krmari med ovinki, tudi pri hitrejših spre­membah smeri. Ob tem ostaja dovolj udoben na slabših cestah, se pa živahna vožnja seveda po­zna pri dosegu. Kot receno, ima 240 kilome­trov dosega – po meritvah ame­riške agencije EPA –, kar je po našem mnenju zelo blizu real­nosti. Evropski standard NEDC sicer obljublja cez 300 kilome­trov, a na kaj takega lahko racu­namo le v najbolj optimalnih po­gojih z izredno pazljivo vožnjo. V pripravi je sicer novi standard WLTP (Worldwide Harmonized Light Duty Test Procedure), po katerem naj bi Leaf dosegel 270 kilometrov, kar je sicer bolj real­no od obstojecega NEDC, a še ve­dno optimisticno. Akumulator sicer ponudi 40 kWh – za primerjavo, original­ni Leaf je zacel z 24 kWh, ka­sneje pa dobil tudi možnost 30 kWh. Velja omeniti, da avtomo­bil nima vodnega hlajenja bate­rije, ampak le pasivno zracno. Že prejšnja razlicica je bila dele­žna nekaj kritik na ta racun, saj se lahko zaradi vec zaporednih hitrih polnjenj (torej pri daljšem potovanju) zaradi segrevanja upocasni hitrost polnitve. Po na­šem mnenju to vsaj v naših kon­cih sveta ne bi smel biti problem, vec težav pa so imeli v jugozaho­dnem delu ZDA, kjer se redno srecujejo s temperaturami tudi okoli 50 stopinj. Tudi eGolf in Io­niq ponujata le zracno hlajenje, med do zdaj preizkušenimi ele­ktricnimi avtomobili je imel vo­dno hlajenje baterije le BMW i3. O dometu oziroma njegovi uporabnosti smo sicer že res ve­liko pisali. Ne glede na števil­ke moramo pac priznati, da se elektricni avtomobili še ne mo­rejo primerjati s svojimi naf­tno gnanimi sorodniki. Ali, kot je komentiral clan uredništva, z njimi se ne moremo odpelja­ti do Vladivostoka – ne zaradi samega dometa, temvec zara­di casa, potrebnega za polnitev akumulatorjev. Vseeno pa se nam zdijo razdalje, ki jih ponu­jajo zadnja generacija teh avto­mobilov, tudi Leafovih 240 kilo­metrov, povsem dovolj uporab­ne za veliko vecino potencialnih kupcev. Avtomobil seveda ponuja tudi nacin Eco, pri katerem se zmanj­ša moc motorja in upocasni od­ziv pedala »za plin«, torej se tudi pospeški zmanjšajo. Pri vsako­dnevni vožnji niti ni nekega re­snega razloga, da bi tak program izkljucili, sploh ker odlocni pri­tisk pedala preglasi varcevanje in postreže z vsemi razpoložljivimi »konji« (za kako odlocno prehi­tevanje, recimo). Vožnja brez zavore Pri elektricnih avtomobilih smo vajeni tudi možnosti na­stavljanja stopnje rekuperacije energije z motorjem. Povedano drugace, nastavimo lahko moc, s katero bo motor zaviral (torej deloval kot generator), pri tem pa kineticno energijo spremi­njal nazaj v energijo, shranjeno v akumulatorje. Pri VW mode­lih eUp in eGolf lahko to med vo­žnjo urejamo s pretikanjem pre­stavne rocice, pri Hyundaijevem Ioniqu pa z obvolanskima tipka­ma. Leaf take neposredne mo­žnosti sicer ne ponuja, ima pa poleg navadnega nacina vožnje (kjer je ob sprostitvi pedala zavi­ranje razmeroma nežno) še mo­žnost uporabe programa z ime­nom e-Pedal. Pri vkljucitvi tega programa (kar lahko storimo med vožnjo) se vklopi presenetljivo mocno zaviranje z motorjem – seveda takrat, ko sprostimo stopalko za »plin«. A to niti ne poda popol­ne slike, saj gre za to, da sta na osi omenjene stopalke porazde­ljeni tako moc pospeševanja kot moc zaviranja. Povedano druga­ce, vozimo lahko skoraj izkljucno s to stopalko in se zavore skoraj­da ni treba vec dotikati. Pri Nissanu ocenjujejo, da lah­ko s takim nacinom prevozi­mo okoli 90 odstotkov poti brez potrebe po dejanskem zavira­nju. Taka vožnja naj bi bil obcu­tno varcnejša od klasicne vožnje z navadnim zaviranjem (ceprav je tudi tam kar veliko rekupera­cije energije), zelo koristno pa je tudi to, da lahko opisani e-Pedal avtomobil povsem ustavi in ga drži na mestu. Tako kot pri vseh avtomobilih s samodejnim me­njalnikom moramo namrec tudi pri elektricnih avtomobilih v mi­rovanju držati zavoro (ali pa se­veda prestaviti v prosti tek), Leaf pa v opisanem nacinu tega ne potrebuje. E-nacin vožnje je izredno do­brodošel v prometnih konicah. Sicer zahteva nekaj prilagajanja, a smo se ga zelo hitro navadili. Presenetljivo koristen je tudi pri agresivnejši vožnji zunaj naselij, saj omogoca lažji odziv na doga­janje in vožnjo skozi ovinke. Vse­eno bi si želeli tudi možnost me­njavanja med razlicnimi stopnja­mi vracanja energije (in s tem povezanega zaviranja). Oprema Notranjost je lepo obdela­na, ob odlicni velikosti prtljažni­ka imamo vec kot dovolj prosto­ra tudi v kabini. Kakovost obde­lave je odlicna, le funkcijske tip­ke so se nam zdele nekoliko raz­metane po voznikovem prostoru, brez neke (nam jasne) logike. Ve­cina funkcijskih tipk, ki jih voznik potrebuje, je levo in nekoliko pod volanom (in jih v nekaterih kom­binacijah položaja sedeža in vola­na težko vidimo), le tipka za iz­klop zvocnih opozoril parkirnih tipal je desno, spet skrita nekje pri desnem kolenu. Tudi meniji so na trenutke nekoliko zmedeni. A na vse to se kar hitro navadimo, po­nuja pa avtomobil kar veliko do­datkov in koristnih sistemov. Med zelo dobrodošlimi je sis­tem parkirnih kamer. Te so spre­daj in zadaj, ob tem pa ima­mo še sistem kamer, ki sestavijo 360-stopinjski pogled okoli avto­mobila. Leaf ima tudi sistem za samodejno parkiranje, a je nje­gova uporaba po naših izkušnjah pocasnejša kot navadno parkira­nje vsaj približno sposobnega vo­znika. Vseeno pa bi si želeli še kaj vec natancnosti kamer in ti­pal pri tistih zadnjih centimetrih, a je to standardna težava vseh tovrstnih sistemov. Pohvalimo lahko komplet Pro­Pilot, kjer gre za sobivanje nekaj razlicnih varnostnih sistemov, s katerimi avtomobil olajša vožnjo in dvigne stopnjo varnosti. Pri uporabi tega sistema lahko sam sledi voznemu pasu (seveda mo­ramo ves cas držati volan, sistem pa nas opozori, ko crt na vozi­šcu ne vidi dovolj dobro), vklju­cen je aktivni radarski tempo­mat, nadziramo lahko tudi raz­daljo do spredaj vozecega avto­mobila. Dodani sta tudi tipali za opozoritev na vozila v mrtvem kotu. Koristna sta še podpora za Apple CarPlay (žal še vedno prek kabla, a je to bolj Applova omeji­tev) in Android Auto. Biti prvi je koristno Pri novem Leafu je ocitno, da imajo pri Nissanu že nekaj iz­kušenj z elektricnimi avtomobi­li. Sama zasnova sicer ni prevec drugacna od prejšnjega mode­la, vseeno pa ponuja obcutno vec prostora, zmogljivejši pogonski sklop in obcutno vecji akumula­tor. Hkrati gre za eno cenejših ele­ktricnih vozil v tem velikostnem razredu. Cena bo sicer še vedno ovira, saj bomo zanj po subven­ciji vseeno odšteli okoli 28.000 evrov, kar je v primerjavi z ben­cinsko ali dizelsko gnanimi tek­meci vseeno kar veliko denarja. Gre za odlicno elektricno vozi­lo, ki nas navdušuje za elektric­no prihodnost. Po govoricah so­dec naj bi že pripravljali tudi raz­licico s še vecjim akumulator­jem (govori se o 60 kWh, samo za primerjavo – najdražji Tesla model S zmore 100 kWh). Ce bo to držalo, si lahko obetamo tudi nižjo ceno obstojecega modela.. Novi list NISSAN Leaf 2018 Motor: elektricni sinhroni, 110 kW (147 KM), 320 Nm Akumulator: 40 kWh Domet: 378 km (po NEDC), 243 km (po EPA) Cena: 35.490 (odvisno od pake­ta opreme, splošna garancija 3 leta ali 100.000 km, garancija na bateri­jo in motor 5 let ali 100.000 km), brez upoštevanja subvencije Eko sklada 7.500 EUR. X Pogonski sklop, vozne lastnosti, ve­likost prtljažnika. Z Nekoliko razmetane funkcijske tip­ke, cena. Nissan je bil z modelom Leaf prvi, ki je ponudil širše dostopen elektricni avtomobil, po osmih le­tih pa je tudi na naše ce­ste zapeljal njegov na­slednik. Jure Forstneric P . Novi Leaf ponuja okoli 240 kilometrov dometa pri obicajni vožnji, uporaba gretja v hladnih januarskih dneh pa to zmanjša za okoli deset odstotkov. . Kombinacija klasicnih parkirnih kamer spredaj in zadaj s kamerami, ki ponudijo 360-stopinjski pogled okoli avtomobila, obcutno olajša manevriranje v tesnih prostorih. Kateri telefon kupiti leta 2019 pravimo najprej z naj­boljšimi telefoni, pri ce­mer imamo v mislih najboljše, ne tistih, ki se jih dejansko splaca kupi­ti. Res je, stanejo 1000, 1200 ali celo 1700 evrov, toda tako pac je. Najboljši iPhone Pri Applu so reci ve­dno preproste in letos sta najboljša iPhona XS in XS Max. Odlocamo se dejansko le o velikosti zaslona. Seveda bo razli­ka tudi pri baterijski av­tonomiji, a ne tako ve­lika, da bi se ji splacalo prevec posvecati. S procesorji so v Applu že tako dalec pred vse­mi, da so Geekbench re­zultati Qualcommu in drugim resna skrb. Ka­kovost fotografije je prav tako pri vrhu, ceprav še vedno ignorirajo široki kot in Googlovi umetni pameti, ki popravlja/iz­boljšuje slike, ne morejo parirati. Vsakic znova pa mo­ramo omeniti, da iOS ne podpira slovenšcine. To je sramota. Velika. Apple je »svetovno« podjetje, eno najbolj dobickonosnih pod­jetij na svetu, je tisto tehnološko podjetje, ki mu vsi sledijo. Nima pa slovenšcine. Sramota. Najboljši Android Letos se je v svetu An­droida zgodila menjava na vrhu, a preden se lotimo konkretnih telefonov, se spla­ca za trenutek postati in se skušati pomiriti z dejstvom, da dragi telefoni niso le v domeni Appla. 1000 EUR je postavka, ki je bila rezervirana za najdraž­je razlicice telefonov, ko smo iz­brali tiste z najvec shrambe. Zdaj pa je to skorajda medalja, ki si jo lahko podjetje navesi na prsa, ko rece, »da, tudi mi prodajamo telefon za povprecno slovensko placo«. Teža­va teh naprav je seveda v tem, da so boljše kot telefoni za 500, 600 ali 700 evrov, a mor­da ne toliko, da bi lah­ko upravicili teh 500, 400 ali 300 evrov. Vsa­ko leto se je malce tež­je prepricati, da je tele­fon vreden te cene, in letos je to še težje. V vodstvo je letos stopil Huawei Mate 20 Pro, ki smo ga po­stavili na vrh že v clan­ku ob koncu lanskega leta. 4200 mAh bate­rija, zaslon OLED, hi­ter procesor, izredno hitro polnjenje in fo­toaparat, ki premore širokokotno leco, so bili dovolj, da je s prestola vrgel Samsun­gov Galaxy Note9 (Galaxy S9/S9+ ima za to mesto premajhno baterijo). Slednjemu manjka ši­rokokotna leca, a ima za odtenek boljši zaslon in pero S Pen. Pred­vsem S Pen je tisto, kar bo neka­terim prevagalo, a ce potrebe po svincniku ne vidite, je letos bolj­ša izbira Huawei Mate 20 Pro. V roki deluje sicer malce boljše Note9, a sta oba telefona dovolj dobro narejena, da jima je težko kaj ocitati. Brez pomanjkljivosti Hu­awei sicer ni, saj je program­ska oprema še vedno kar hrošcata in oblikovno se (ce smo prijazni) prevec napa­ja iz iOSa. Ce pa smo bolj ostri, je treba napisati, da mora Huawei nehati kra­sti Applovo oblikovanje. Aplikaciji »Zdravje« in »Glasba« imata tako podobni ikoni, da bi težko rekli, da so pri Huaweiju od Appla dobili le »navdih«. Prav tako je sme­šno, kako podobni sta si aplikaciji za foto­grafiranje, kjer bi zajeta zaslona na iPhonu in Huaweiu med se­boj res težko locili. Ne pozabimo še na bralnik pr­stnih odtisov skozi zaslon, ki je še vedno »kul« (ni pa tako zane­sljiv kot klasicne izvedbe) in od­klepanje z obrazom, ki naj bi bilo malce bolj varno kot druge im­plementacije na Androidih. Hu­awei je letos naredil najboljši te­lefon z Androidom in mu posta­vil ceno, ki naj bi jo trg prenesel. No, ce kje dobite Google Pixel 3 (XL), boste dobili telefon z boljšim fotoaparatom, boljšim uporabniškim vmesnikom in (v primeru XL) dosti gršo zarezo. V Sloveniji je zelo težko pisati o Pixlih, ker jih je še težje dobi­ti. Kljub temu gre za izjemne te­lefone, ki imajo cisti Android in zagotovljene hitre posodobitve operacijskega sistema. iPhone, ki se ga splaca kupiti iPhone XR ni »Lite« razlicica modela XS. Lite razlicice so pri­ljubljen marketinški trik proi­zvajalcev androidnih telefonov, ko strojno podhranjeno drobov­je zapakirajo v cenejše ohišje, ki je sicer videti kot dražja razlici­ca njihovega telefona in se sku­šajo »šlepati« na ime boljšega te­lefona. Do danes še nismo na­šli »Lite« telefona, ki bi dejan­sko upravicil svoj obstoj. iPho­ne XR je sicer cenejša razlicica letošnjih iPhonov, a ima prak­ticno enako strojno moc in ta je pri Applu najboljša na trgu. XR tako ne varcuje pri procesorju, saj ima enakega kot dražja XS in XS Max. Osrednji varcevalni ukrep je zaslon, saj je tipa LCD in ne OLED, kar za seboj potegne predvsem to, da so robovi okoli zaslona malce debelejši. Gre pa za izjemen zaslon LCD, ki nada­ljuje tradicijo dobrih LCD zaslo­nov v iPhonih, saj je prvi OLED dobil šele lanski iPhone X. Na­slednji varcevalni ukrep je fo­toaparat, ki ima le eno leco. To se pozna predvsem pri »por­tretnih« fotografijah, sicer pa je to še vedno zelo zelo do­ber fotoaparat, ki je prak­ticno enak tistemu v draž­jih iPhonih. Ah, da, ker ima LCD, baterija zdrži DLJE kot pri dražjih bratih. Pa še v barvah ga je mogo­ce dobiti. iPhone XR je letos tisti iPhone, ki se ga najbolj splaca kupiti. Le prebo­leti je treba to, da niste kupili (cisto) najbolj­šega in da ste za tele­fon dali manj, kot bi lahko. To dolocen profil uporabnika težko prežveci. Android, ki se ga splaca kupiti One Plus so super telefoni, a jih nazaj drži fotoaparat, ki eno­stavno ni na ravni najboljših. Kljub temu je model 6T zelo zelo dober telefon in glede na ceno okoli 550 EUR odlicna izbira. Je pa še en telefon, ki ima tre­nutno tako ugodno ceno, da z lahkoto dobi naslov Androida, ki se ga najbolj splaca kupiti. To je Samsung Galaxy S9, ki je v spletnih trgovinah v casu pisa­nja na voljo za 500 EUR (Ama­zon.de). To je izjemna cena za odlicen telefon, ki ima super fo­toaparat in je izšel v prvi polovi­ci leta 2018. Pri naših operater­jih še vedno drži visoko ceno (pri Telekomu je brez vezave na voljo za 840 EUR), v tuji­ni pa je na voljo za prej ome­njenih 500 (plus poštnina). Za ta denar dobimo mode­ren telefon, ki je še vedno zelo aktualen in mu je cena padla le zato, ker se ni najbolje prodajal. Ga­laxy S9+ je na voljo za 600 EUR, kar je prav tako smešna cena za tako dober telefon. Še enkrat: Sam­sung Note9 in Hu­awei Mate 20 Pro sta boljša telefo­na, a staneta okoli 1000 EUR. S9 pa stane 500 evrov manj, a z izje­mo manjše ba­terije in odso­tnosti široko­kotne kame­re za obema ne zaostaja prav dosti. Telefon za 350 EUR Vsako leto do zdaj je imelo enega favori­ta v srednjem razredu, ki je izstopal. Letos bi to lahko bila Nokia 7.1, ki je šolski primer telefona srednjega razreda. Snap­dragon 636, 4 GB pomnil­nika, 5,84-palcni zaslon IPS, steklen hrbet, kovinska izdelava in zelo soliden foto­aparat so dovolj, da bi Nokia mirno stala na vrhu. Toda … Xiaomi Pocofone F1 go­ljufa. Sicer goljufa na najbolj­ši možni nacin, in sicer tako, da se prodaja pod ceno – ne­mogoce je namrec, da se pro­daja z dobickom. Pri nas se ga dobi pri A1 in brez vezave sta­ne 350 EUR. Za ta denar dobi­mo Snapdragon 845, ki žene ve­cino najboljših Androidnih tele­fonov, 8 (!) gigabajtov pomnil­nika, 6,2-palcni zaslon IPS in OK fotoaparat. Plasticna izdelava in »le OK« fotoaparat sta edina resna ocitka temu telefonu, ce lahko verjamemo spletnim pre­izkusom, in dodamo jima lahko še Xiaomijev uporabniški vme­snik, ki je dokaj kicast. Prav tako ne vemo, kako redno ga bodo posodabljali. Kljub temu je Po­cofone F1 tako dobra kupcija, da ga je nemogoce ignorirati. Ce bi ga lahko tudi sami preizkusili, bi povedali še kaj, vendar testnih modelov Xiaomi za novinarje v Sloveniji žal ni. Za telefon nocem dati skoraj nic Xiaomi Mi A2 je druga razli­cica Xiaomijevega telefona, ki je del projekta Android One. To po­meni cist vmesnik in redne poso­dobitve, kar pri najcenejših te­lefonih redko vidimo. Snapdra­gon 660 in 4 GB pomnilnika, do­ber zaslon, fotoaparat OK in zelo solidna izdelava, so zmagovita kombinacija. Manj se za telefon ne splaca dati in tudi težko bo cenovna postavka nižja, saj Mi A2 stane okoli 200 EUR (v tuji­ni malo cez 200, v slovenskih tr­govinah pa okoli 280 EUR). To je pac najboljši poceni telefon. . Konec lanskega leta smo naredili pregled naj­boljših telefonov - do­bili smo najboljši iPho­ne in najboljši telefon z Androidom. Vse lepo in prav, a zadnja leta se je zacelo kazati odrašca­nje trga pametnih tele­fonov. Ta clanek bo zato poleg odgovora o naj­boljšem telefonu ponu­dil še odgovor na vpra­šanje: »Je telefon, ki sta­ne vec kot 1000 EUR, res toliko boljši, kot telefon za pol toliko?« Anže Tomic O s Amazonova cena 500 EUR za Galaxy S9 je izjemna cena za odlicen telefon. VKLOP NA KRATKO NA KRATKO VKLOP U U 22 februar 2019 februar 2019 23 Paketno namešcanje Monitor DVD Na tokratni Monitorjev DVD smo priložili še: • film Clovek delfin • MonitorTV – Nissan Leaf • arhiv Monitorja in Monitorja Pro v obliki PDFin še 3 GB najrazlicnejših programov! Programi, ki smo jih tokrat priložili na naš DVD. ri pametnih telefonih in tablicah se nam zdi po­polnoma samoumevno, da aplikacije namešcamo iz ene same trgovine, ta pa po name­stitvi poskrbi tudi za samodejno nadgrajevanje, ko je potrebno. Resnici na ljubo lahko zadnjih nekaj let podobno pocnemo tudi v okolju Windows, ce uporablja­mo trgovino Windows Store. Lahko pa namestimo katere­ga izmed predhodnikov tovr­stnih trgovin, programov torej, ki omogocajo paketno namešcanje aplikacij in njihovo vzdrževanje. Verjetno najbolj priljubljeni in najenostavnejši nacin je upora­ba spletnega servisa Ninite (nini­te.com), kjer kliknemo programe, ki nas zanimajo, sistem pa nam nato pripravi namestitveno da­toteko za vse, kar potrebujemo. Podobno deluje tudi servis Win­dows Remix (www.windowsremix.com), le da omogoca namešcanje neposredno iz brskalnika. Ce ste malce »hekerja« (no, ali pa vsaj programerja), boste zna­li ceniti rešitev Chocolatey, ki v celoti deluje v ukazni vrstici in je nekakšen okenski ekvivalent linuxaškega apt-get, bolj smrtni med nami pa lahko uporabimo enega izmed spodaj preizkuše­nih programov. . Patch My PC Home Upda­ter je resen programski paket za uporabo v vecjih podjetjih (po­hvalijo se s strankami, kot sta To­yota in Airbus …), saj omogoca omrežno namešcanje program­skih paketov na delovne postaje. To, o cemer pišemo tu, pa je nje­gov zastonjski derivat za uporabo na domacem racunalniku. Home updater je namrec nekaj take­ga kot zgoraj opisani Npackd, le da je izbira programskih paketov precej manjša. Na voljo je oko­li 300 razlicnih programov, ki so razdeljeni v kategorije, namešca­mo pa jih lahko hkrati in v ozad­ju. Seveda program zgledno po­skrbi tudi za nadgrajevanje, ce želimo, tudi samodejno, ob casu, ki ga nastavimo v nastavitvah (denimo ponoci). Patch My PC Home Updater Patch My PC patchmypc.com PatchMyPC.exe Cena: Brezplacen. . Software Update Monitor ne temelji na programih, ki jih lahko namestimo in potem nad­grajujemo, ampak se trudi najti vse programe, ki obstajajo. Ne­mogoce, se strinjamo, vendar mu kar dobro uspeva, ceprav »ta velike« najraje kar spusti (deni­mo Microsoft Office). Program sicer preceše racu­nalnik, najde namešcene pro­grame, izpiše njihove razlicice in na spletu najde, katera je zadnja razlicica doticnega programa, potem pa ponudi nadgradnjo. Do tod vse lepo in zastonj, sama nadgradnja pa nato zahteva upo­rabo placljive razlicice Softwa­re Update Monitor. 30 dolarjev, morda pa vendar … Mimogrede, program pozna tudi slovenšcino. Software Update Monitor KC Softwares www.kcsoftwares.com sumo_lite.exe Cena: Brezplacen, omejen. . Software Informer. Podob­no kot Software Update Monitor se trudi delovati tudi Software Informer, hkrati pa se povezuje z lastno spletno trgovino, kjer nam poskuša postreci z aplikacijami, ki nas naj bi morda zanimale. Žal je uporabniški vmesnik nekako »telefonski«, kar pomeni, da je vse veliko in zato na velikem ra­cunalniškem zaslonu nepregle­dno. Na našem testnem racunal­niku je vseeno našel vecino na­mešcenih programov in nam po­nudil nadgradnjo tistih, ki niso bili posodobljeni. Nekatere pro­grame zna namestiti tiho in v ozadju, za druge odpre le sple­tno stran proizvajalca, kjer si po­strežemo sami. Software Informer Informer Technologies software.informer.com siinst.exe Cena: Brezplacen, omejen. . FileHippo App Manager je katalog z zastonjsko in s preizku­sno programsko opremo, eden tistih, ki so nekoc cveteli (spo­mnimo se Download.com in Tu­cows) in še vedno kar dobro de­luje. To dokazuje tudi lastnost, da imajo lasten programcek, ki sledi, kaj vse smo namestili iz Fi­leHippo.com in kaj od tega mor­da ni posodobljeno. Program »sedi« v okenski opravilni vrstici, vedno pripravljen na delo, ven­dar je žal neuporaben, ce so pro­grami namešceni od drugod in ne iz FileHippo … FileHippo App Manager FileHippo www.filehippo.com FileHippo_appmanagersetup.exe Cena: Brezplacen. . Kaspersky Software Up­dater. Še eden izmed progra­mov, ki je tu bolj zaradi tega, da nas spominja na podjetje, ki ga je izdelalo, je Kaspersky Soft­ware Updater. Program namrec ob vsakem zagonu opozarja in nudi nasvete o tem, zakaj bi bilo dobro namestiti ravno Kasper­skijev protivirusnik, vendar re­snici na ljubo pocne tudi to, kar obljublja njegovo ime. Preceše namrec disk in se trudi najti kar najvec namešcenih programov ter ponuditi morebitne nadgra­dnje. Najvecjim (Microsoft Of­fice, denimo) se sicer ogne, za kar nekaj naših programov pa je nadgradnjo lepo opravil v ozad­ju in tišini. Kaspersky Software Updater Kaspersky www.kaspersky.com/free-software-updater ksu2.0.1.65.exe Cena: Brezplacen. P . Npackd. Zacnimo kar z legendo tovrstnih rešitev, z odpr­tokodnim programom Npackd (»unpacked«). Ta ima v svo­ji spletni shrambi kar 1181 razlicnih programov, ki so vsi po vrsti preverjeni (brez obstranskih namešcanj in morebitnih oglasnih orodjarn!) in prirejeni tako, da omogocajo tiho na­mestitev. Vse te programe vidimo tudi v programu Npackd, kjer jih lahko izberemo in v ozadju namestimo. Ali odstrani­mo. Oziroma preverimo, ali namešceni programi morda po­trebujejo nadgradnjo, kar Npackd seveda opravi samodejno. Uporabniški vmesnik je preprost, ampak ucinkovit – na voljo sta iskalnik in brskanje po 28 razlicnih kategorijah program­ske opreme. Priporocamo! Npackd odprtokodni projekt npackd.appspot.com Npackd64-1.24.8.msi Cena: Brezplacen. D D 24 februar 2019 februar 2019 25 MOBILNO NOVO NA ANDROIDU Naš izbor na Androidu Boris Šavc . Bottom Quick Settings je zani­miv programski pripomocek, ki rešuje težavo (pre)velikih zaslonov s selitvijo hitrih gumbov na spodnji del zaslona. . InboxIt je aplikacija, namenjena uporabnikom, ki datoteke iz naprave na napravo prenašajo s pošiljanjem elektronske pošte samemu sebi. . SnoreLab je digitalni dnevnik na­šega smrcanja. Hrup, ki ga povzroca­mo med spanjem, z aplikacijo analizi­ramo in vsaj omilimo, ce že ne popol­noma odpravimo. . Shleep. Poleg laboratorija za ana­lizo smrcanja SnoreLab nam z nasve­ti pomaga izboljšati spanje tudi pro­gram Shleep. . Resplash. Aplikacija Resplash ozadja za telefon ali tablico z opera­cijskim sistemom Android pridobi iz spletne zbirke brezplacnih fotogra­fij Unsplash. . RedPapers je samodejni ustvar­jalec ozadij telefona z Androidom, ki graficni navdih crpa iz izbranega dela spletišca Reddit. . NoSurf for reddit. Družabna no­vicarska stran Reddit je tako zabavna, da povzroca zasvojenost. Brskanje po njeni vsebini najlažje omejimo z apli­kacijo NoSurf. . IGTV je programski pripomocek priljubljenega družabnega omrežja In­stagram, ki se osredotoca na pregle­dovanje daljših video posnetkov. . Apex Weather. Zadnji spodoben programski vremenar, ki se je pridružil bogatemu naboru tovrstnih aplikacij na tržnici Play, je Apex Weather. .. Memoria Photo Gallery je zmo­gljiva, a preprosta aplikacija brez na­vlake za shranjevanje, organizacijo in osnovno obdelavo fotografij. .. PhotoDirector. Zmogljiva kame­ra potrebuje ucinkovit program za ob­delavo fotografij. Pravi naslov, ki nas pripelje do želenega cilja, je Photo­Director. .. PlantSnap je mobilna enciklope­dija, ki rastline prepozna ob pomoci v telefon vgrajene kamere. .. Onedox je brezplacen digitalen fi­nancni svetovalec, ki bo pridno bele­žil osebne ali družinske izdatke iz me­seca v mesec. .. Draw.ai. Malo je aplikacij, ki pri­rocnost telefona za ucenje risanja iz­koristijo tako dobro kot interaktivni ucbenik Draw.ai. .. Scripts. Pogovorno znanje je le pol bitke pri usvajanju tujega jezika, cesar se zaveda aplikacija za ucenje pisanja v japonšcini, kitajšcini in ko­rejšcini. .. Blinkist je program, ki 2500 knjig pretvori v kratek, petnajstminutni povzetek posameznega naslova. .. Run Gun Die. Strelska igra Run Gun Die bo z nakljucno ustvarjenimi stopnjami spodbudila preživetveni na­gon posameznika. .. Gnome More War. Željo po zme­si strategije branjenja stolpicev in ci­ste strelske akcije uresnici naslov Gnome More War. .. King Crusher je odlicna igra vlog s sodobno igralno mehaniko in šcep­cem strategije, ki nam pride prav pri osvajanju namišljenega srednjeveške­ga sveta. .. 7Days je interaktivna zgodba, kjer odlocitve igralca dolocajo, kako se bo pripoved odvijala in kakšno vlogo bodo odigrali posamezni liki. . . . . . . . . . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. NOVO NA ANDROIDU MOBILNO . . . . . V zašcitnem jopicu na splet Vsi se spominjamo filmov o življenju na Divjem zahodu, kjer skorajda nihce ni spoštoval zakonov in je nevarnost prežala na vsakem koraku. Podobno je danes stanje na spletu, le da na nic hudega slutecega internetnega sprehajalca poleg zlikovcev prežijo še velika podjetja, vlade lastne države ter tujih držav, skriti opazovalci, delodajalci, ljubosumni partnerji in še kdo bi se našel. Sodobni šerifi, ki nas varujejo, so naslednje aplikacije za naprave z operacijskim sistemom Android. Boris Šavc ajboljši brskalnik za va­rovanje zasebnosti med pohajkovanjem po sple­tu se predstavlja z uradno razlici­co programa za Android naprave. Velika zbirka strežnikov prosto­voljcev poskrbi, da se informacija o lokaciji in IP-številki uporabni­ka brskalnika Tor Browser . na spletu izgubi. V primerjavi z na­mizno razlicico je mobilna še pre­cej na zacetku razvoja, zato je na­bor zmožnosti manjši. Uradna aplikacija ameriškega ponudnika zasebnih omrežnih storitev Cloudflare s povezavo na imenski strežnik 1.1.1.1 . zago­tavlja tako varovanje podatkov kot hitrost brskanja po spletu. Podpira tehnologiji DNS-over­-TLS in DNS-over-HTTPS ter je velikokrat hitrejša izbira od Goo­glovega strežnika. Ker za delova­nje uporablja strežnik VPN, med uporabo odpadejo druge tovr­stne rešitve za zagotavljanje ano­nimnosti. Anonimnost na spletu si za­gotovimo na vec nacinov. Pove­zave VPN nam jo priskrbijo z za­menjavo lokacije, od koder sple­tni promet prihaja na cilj. Ex­pressVPN . namestimo na te­lefon, ga zaženemo in izberemo lokacijo, ki nas bo lažno pred­stavljala na koncni destinaciji. Za svoje usluge, ki poleg mobil­ne aplikacije vkljucujejo še vrsto drugih storitev in programskih izdelkov, ExpressVPN racuna dvanajst evrov mesecno. Elektronska pošta je lahko zelo nezanesljiva vrsta sporocanja, a s programom ProtonMail . po­stane neprebojna komunikacija, ki ji nic in nihce ne more do žive­ga. Sporocanje med uporabniki ProtonMaila je samodejno šifri­rano, medtem ko moramo pri po­šiljanju zunaj storitve zašcito iz­brati rocno. Prejemnik zašciteno sporocilo nato odklene z geslom. Varna elektronska pošta, ki so jo osnovali znanstveniki Evropske organizacije za jedrske raziska­ve (CERN), je za obicajno rabo brezplacna (150 sporocil, 500 MB prostora), medtem ko za pet evrov mesecno odstrani rekla­mni podpis, omogoci vecje kvote ter bero zmožnosti med drugim obogati z lastno domeno in s sa­modejnim odgovorom. Dvostopenjsko preverjanje pri­stnosti je v casu nenehnih vdo­rov v spletne storitve priporoclji­va praksa, ki jo najbolje omogoci aplikacija Authy .. V primerja­vi z Googlovo rešitvijo preverja­nja pristnosti na telefonu jo odli­kuje bistra uporabniška izkušnja, ki vpisanemu geslu pripadajoco šifro preprosto prepiše v številne druge aplikacije in storitve, pod­pira prstne odtise, vec naprav in je popolnoma brezplacna.. N MOBILNO NOVO NA IPHONU Naš izbor na iPhonu Jure Forstneric . Microsoft To-Do. Ena pregle­dnejših aplikacij za vodenje vsako­dnevnih opravil omogoca tudi skupne sezname in pametna priporocila. . AnsibleRunner. Zanimiva apli­kacija za uporabnike tehnologije An­sible, v njej lahko dejansko zaženemo Ansible playbooke. . Bitly. Uradna aplikacija istoi­menske spletne storitve za ustvarja­nje kratkih povezav, kjer lahko tudi vi­dimo, kako uspešne so naše poveza­ve (torej koliko uporabnikov jih je kli­knilo). . Egg Timer+. Izredno enostav­na aplikacija za ravno prav trdo kuha­na jajca – idealna tudi za mlajše, ki se šele spoznavajo s kuho. . Pill Reminder Medication Alarm. Enostavna aplikacija, v kate­ro vnesemo dnevna zdravila in nas ob pravem casu opozori na njih. . bergfex/Ski. Ena najbolj izpopol­njenih aplikacij za spremljanje stanja evropskih smucišc, poleg vremenskih napovedi vsebuje tudi cez 5.000 sple­tnih kamer. . YouTube Studio. Aplikacija za vse, ki svoje videe nalagajo na YouTu­be, saj prek aplikacije lahko urejamo kanal, spremljamo statistiko, tudi od­govarjamo na komentarje. . TikTok. Popularno družabno omrežje, ki temelji na kratkih video posnetkih, vsebuje razne filtre, omo­goca sinhronizacijo videa s pesmi, itd. . Castro Podcasts. Aplikacija za poslušanje podcastov. V njej priletijo nove epizode v inbox, od tam jih pro­sto razporedimo na seznamu pred­vajanja. .. Whitagram. Enostavna aplikaci­ja, s katero fotografijam dodamo ra­znobarvne obrobe, besedila in ikone, podpira tudi izvoz v Instagram. .. Carbon – B&W Photo Edi­tor. Odlicna fotografska aplikacija za ustvarjanje crno-belih fotografij, vse­buje veliko razlicnih filtrov in efektov. .. Inkhunter omogoca, da ob po­moci virtualne resnicnosti preizkusi­mo, kako bi bil videti tatu, poigramo se lahko z vkljucenimi grafikami ali dodamo svoje. .. Physics! Zmogljivi kalkulator, na­menjen izracunu raznih fizikalnih enacb, denimo enacbe za silo, pospe­šek, gibalno kolicino itd. .. Room Planner: Design for IKEA. Aplikacija uporablja izboljša­no resnicnost (augmented reality), da lažje nacrtujemo postavitev pohištva v prostoru. .. Happy Glass. Enostavna igra, v kateri moramo narisati ovire tako, da bo voda našla pot v prazen kozarec. .. Ski Champion. Brezplacna igra, polna razlicnih belih strmin, tekmu­jemo lahko tudi proti prijatelju prek spleta. .. Hang Line: Mountain Climber. Akcijska igra, kjer kot gorski reševalec s kljuko na vrvi skacemo po gorskih strminah in pecinah. .. A Thief’s Journey. Igra, v kate­ri se moramo v vlogi zmikavta prebiti do zakladov, seveda mimo paznikov in razlicnih varoval. .. Pokemon Quest. Preprosta igra v znanem svetu žepnih pošasti, kjer raziskujemo otok, išcemo nove Poke­mone in razlicne zaklade. .. Golfing Around. Nalezljiva igra golfa z najrazlicnejšimi postavitvami, enostavno grafiko in mehanikami. . . . . . . . . . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. NOVO NA IPHONU MOBILNO . . . . . Naredimo nekaj zase V svetu, polnem stresa in pritiskov, je nujno, da si vzamemo pet minut zase, zadihamo s polnimi pljuci ter si obcasno zabrundamo kakšno spodbudno besedo. Mirnost uma in pozitivne misli bodo prinesle uspeh, sreco, zdravje, spanec in še kaj. Predstavljene aplikacije za telefone iPhone in tablice iPad se tega dobro zavedajo. Boris Šavc alm . je ena izmed bolj­ših aplikacij za duševno zdravje, ki za dobro po­cutje lastnika naprave z operacij­skim sistemom iOS poskrbi s šte­vilnimi tecaji meditacije, kjer ne­kaj zase najdeta tako zacetnik kot dober poznavalec samega sebe. Meditacija je med pomembnejši­mi sestavinami programa, ki upo­rabnika razvaja še z uspavalno glasbo, zgodbami za lahko noc, ki jih pripovedujejo znani igralci ozi­roma govorci, dihalnimi vajami in razlicnimi scenami za boljše po­cutje. Narocnina na vse dobrote, ki jih lahko sedem dni prosto pre­izkušamo, znaša 41 evrov letno. Dan se zacne z jutrom, zato ju­tranja rutina obicajno zakolici, kako se bo odvijal dan. Na ustre­zne dejavnosti, ko vstanemo, nas opomni program Fabulous .. Ceprav je vecina tovrstnih pro­gramov dolgocasnih, saj jim po­gled ne seže dlje od obicajne­ga seznama opravil, je Fabulo­us drugacen. Jutranjo rutino (in druge koristne navade) poma­ga graditi skozi igro oziroma po­tovanje, kot postopek imenujejo razvijalci. Placljiva razlicica (50 evrov na leto) z novimi potova­nji se odklene šele, ko zakljuci­mo prvo. ThinkUp . je eno boljših mo­tivacijskih orodij na tržnici App Store. Iz bogate knjižnice navdi­hov izberemo želeno misel in jo posnamemo z lastnim glasom. Postopek ponavljamo tako dol­go, da dobimo motivacijski go­vor stoletja, ki z osebno noto po­skrbi, da bomo vedno pozitivno naravnani. Program je v osno­vi brezplacen, mesecna narocni­na v višini šestih evrov mesecno je namenjena dostopu do doda­tnih zmožnosti. Ce nas lastni glas ne motivira in bi radi, da nam razpoloženje dvi­gnejo strokovnjaki, si na mobilno napravo naložimo Shine .. Ta z dnevnimi sporocili, citati in raz­licnimi govori dviguje moralo, sa­mozavest in splošno pocutje. Ob 93-odstotni uspešnosti progra­ma, devet uporabnikov od dese­tih je dokazano srecnejših, je 10 evrov na mesec prava bagatela. Zdravega življenja brez tele­sne aktivnosti ni. Ena bolj pomir­jajocih telovadb je joga, ki jo lah­ko izvajamo ob pomoci uciteljice na tedenski rekreaciji ali doma z odlicno aplikacijo Yoga Stu­dio .. Osrednje zmožnosti pro­gramskega pripomocka so enci­klopedija najrazlicnejših drž, ko­ledar vadbe in seveda video te­caji z ogromno dodane vredno­sti. Narocnina nanje nas olajša za dobrih deset evrov mesecno, prvi teden pa je brezplacen.. C PROJEKTORJI FOKUS FOKUS PROJEKTORJI X X februar 2019 29 28 februar 2019 Vladarji dolgih diagonal Video projektorji se morebiti v poplavi takšnih in drugacnih naprav, prek katerih uživamo v sliki (zelo) visoke locljivosti, zdijo cudne in okorne škatle, toda pred tekmeci imajo ocitno prednost. Še vedno so prva izbira za vse, ki si želijo res velike slike. Miran Varga rodaja projektorjev v Sloveniji resda ne do­sega velikih številk, pri modelih za doma­ci kino velja za dobesedno »bu­ticno«, še najboljši kupci so pod­jetja, ki poslovne projektorje na­mešcajo v sobe za sestanke. V tr­govinah s potrošniško elektroni­ko bomo projektorje le redko vi­deli razstavljene, kaj šele, da bi lahko v njihovi sliki dejansko uži­vali. Prodajalci imajo le redko na zalogi kakšen model, saj proda­ja vecinoma poteka po narocilu. Kako naj se torej povprecen po­trošnik sploh navduši nad video projektorjem? V Monitorjevem laboratoriju smo jih tokrat preiz­kusili vec – od prenosnih do po­slovnih pa tudi modelov za do­maci kino, in sicer vseh veliko­stnih in cenovnih razredov. Predstavitev vsebin s projektor­jem ima svoj car. V sliki z veliko diagonalo lahko navadno uživa vecje število ljudi, poleg tega vi­deno nanje pusti tudi vtis, torej si vsebino zapomnijo. V sodobnem poslovnem svetu je na stranke in/ali poslovne partnerje prepro­sto treba narediti dober vtis, saj se le tako lahko nadejamo uspe­šnega poslovanja oziroma sode­lovanja. Predstavitev dejavnosti je pomembna tako vsebinsko kot prakticno – sama izvedba pred­stavitve v sobi z velikim zaslonom je vendarle bolj impresivna. Sodoben projektor ni le prak­ticen prenašalec vecje kolicine vsebin v obliki projicirane slike, ampak mimogrede lahko poskrbi tudi za ugled podjetja, posebej ce gre za kakšen dražji model. Pro­jektorji imajo seveda še celo vr­sto drugih prednosti, poleg dej­stva, da so ena cenovno najdo­stopnejših možnosti, ce želimo sliko prikazati na dolgi diagonali in jo deliti z vecjim številom lju­di, bodisi strank ali zaposlenih. Zelo dobrodošla informacija za vecino uporabnikov poslovnih projektorjev je tudi ta, da jih brez težav ali zadrege uporabimo v domacem okolju. Vecina poslov­nih projektorjev namrec brez te­žav projicira lepo in cisto video sliko, zato jih lahko brez sramu uporabimo celo v namene hišne­ga kina. V primerjavi z namen­skimi video projektorji sicer ne premorejo kupa elektronike za lepšanje videa, a se ob dobrem viru (npr. video vsebinah v viso­ki locljivosti) izkažejo s kakovo­stnim predvajanjem videa. A le, ce imamo možnost odnesti pro­jektor iz službe domov. Se pa mo­ramo v vsakem trenutku zaveda­ti dolocenih lastnosti – poslovni projektor je še vedno prvenstve­no namenjen prikazu tabel, pre­glednic in predstavitev, zato bodo morebiti predvajani filmi (pre)svetli, ljubitelje kina pa zna motiti tudi nekoliko vecji hrup, ki ga na racun visoke svetilnosti od­dajajo tovrstni projektorji. Uporabniki, ki razmišljajo o nakupu projektorja za domaci kino, pa naj najprej premislijo, ali premorejo zaprt prostor brez ali pa s cim manj dnevne svetlo­be, kjer se bo tak projektor naj­bolj izkazal. Zavedati se mora­mo, da je glavno delo projek­torja projiciranje svetlobe raz­licnih barv, pri cemer velja, da projektorji lahko naredijo mar­sikaj, le crno ne zmorejo sveti­ti. Prav zato potrebujemo za nji­hovo idealno okolje cim temnej­ši prostor. Ne nazadnje tudi v ki­nodvorani ob ogledu filma uga­snejo luci, mar ne? Uporabni­kom, ki jim opisani pogoji ne ustrezajo, svetujemo, naj raje ku­pijo sodoben digitalni televizor. Pod crto velja, da je projek­tor stvar razkošja, razkošja dol­ge diagonale. Tokratni preizkus je potrdil, da v praksi še vedno velja, da je treba za dober pro­jektor za domaci kino odšteti vsaj tisocaka, tej naložbi pa ve­lja dodati še par evrskih stota­kov za platno in zvocniški sis­tem, ce ju morebiti že ne pose­dujete. Na koncu o kinotecnem vzdušju v zavetju domace dnev­ne sobe v praksi skoraj vedno odlocata debelina denarnice in spretnost prodajalca v trgovini z zabavno elektroniko. Ampak saj tudi številni digitalni televizor­ji brez sramu nosijo štirimestne oznake s cenami. Tokratni Monitorjev preizkus projektorjev velja jemati kot okvi­ren vodic, kaj posamezna vrsta projektorja zmore (in cesa ne) in kaj lahko od njih pricakujete. . P s Monitorjev preizkus pro­jektorjev velja jemati kot okviren vodic, kaj posamez­na vrsta projektorja zmore. Canon XEED WUX500 Priznamo, da smo kar malce debelo pogledali, ko se je na na­šem preizkusu pojavil velikanski kovcek, v njem pa Canonov pro­jektor. Posebej zato, ker gre za model, ki je bil predstavljen leta 2015, in edini projektor na to­kratnem preizkusu, ki je za pri­kaz slike uporabljal tehnologi­jo LCOS. Canon projektor XEED WUX500 je namenjen predvsem velikim konferencnim sobam in ucilnicam, muzejem in drugim prestižnim lokacijam, ki bi potre­bovale kristalno cisto sliko v vseh svetlobnih pogojih. Svetlobni tok 5000 lumnov je namrec kos tako dnevni svetlobi kot drugi osvetlitvi, je pa, kot je v svetu projektorjev v navadi, tre­ba davek visoke stopnje svetilnosti placati dru­gje – z nekoliko višjim ustvarjenim hrupom, ko se ventilatorji, ki skrbijo za izpihovanje vrocine iz notranjosti ohišja, hitreje vrtijo. A to ne bi smela biti pre­velika težava, saj so tovr­stni projektorji pogosto na­mešceni pod strop (precej viso­kih prostorov) in tako vendar­le nekoliko dlje od ušes sedecih gledalcev. Odlika projektorja je vrhunski objektiv, ki 1,8-kratno opticno povecavo doseže skoraj­da brez izgube svetilnosti. Slika locljivosti 1920 x 1200 pik je kristalno cista, hvalimo natancnost barv, saj so barve pri prikazu razlicnih polti zelo pri­stne. Starejša zasnova manko pokaže drugje. Relativno maj­hen kontrast ni na ravni sodob­nih tekmecev, zato se podrobno­sti v sencnih delih slike ponekod izgubijo, še bolj pa bode v oci odsotnost slikovnega procesor­ja, ki bi izpilil predvajanje vi­deo vsebin. Tako pa so nam ne­kateri testni kinotecni posnet­ki postregli z neuglednim trza­njem. Ocitno je, da je WUX500 namenjen poslovnim predstavi­tvam, saj premore izdatne mo­žnosti nastavljanja slike, pa tudi še tako majhne pisave v besedi­lu ali tabelah so odlicno berljive. Da ta projektor nima kinotecnih ambicij, ne nazadnje kaže tudi skopa izbira prednastavljenih nacinov delovanja, saj pozna le predstavitev, standard in foto­grafijo, ceprav njegov meni na­stavitev ni v slovenskem jeziku. Nabor prikljuckov je skoraj po­poln, profesionalna okolja zna zmotiti le en vmesnik HDMI, z WUX500 pa se sicer lahko prek brezžicne povezave socasno po­vežejo kar štiri naprave. Cena je kljub starosti modela (pre)visoka. CANON XEED WUX500 Tip: LCOS Locljivost: 1920 x 1200 pik Svetlobni tok: 5.000 ANSI Kontrastno razmerje: 2.000 : 1 Cena: 3895 EUR, žarnica 652 EUR Uvoznik: Canon Slovenija, www.canon.si X Kakovost slike. Z Glasnost hladilne rešitve, cena. Epson EB-U05 Japonski proizvajalec projek­torjev Epson za prikaz slike upo­rablja lastno tehnologijo 3LCD, katere prednost je zelo natanc­na barvna reprodukcija. Ob vsa­ki prakticni predstavitvi pa ne izpusti priložnosti za primer­javo s projektorji s tehnologijo DLP, kjer dokazuje, da projek­torji 3LCD ne trpijo za t. i. ucin­kom mavrice in da njihovi pro­jektorji zmorejo vse barve prika­zovati enako svetlo. Vse to drži tudi v primeru projektorja Ep­son EB-U05, ki meri na poslov­na okolja. S svetlobnim tokom 3.400 lumnov namrec zagotavlja res svetlo sliko tudi v osvetljenih prostorih, svetilnosti pa je vec kot dovolj tudi v varcnem naci­nu. Ta bo zelo verjetno tudi pri­ljubljena izbira lastnikov, saj znatno zmanjša hrup ventilatorjev, hkrati pa podaljša življenj­sko dobo žarnice na dolgih 10.000 ur. Torej si lahko vsak dan naslednjih 15 let ogledamo en celo­vecerni film. Ceprav prvenstve­no ni namenjen domacemu kinu, se EB-U05 precej dostojno odreže tudi pri tej nalogi, le veli­ka svetilnost mu je v napoto, saj so vsi crni deli slike razlicni od­tenki sive pa tudi podrobnosti v sencnih delih se izgubijo. Sicer pa je, upoštevajoc ceno, ta Ep­sonov projektor zelo dobro urav­notežen z vidika zmogljivosti in cene. Hrbtna stran je dobro za­ložena z video prikljucki, poslov­na okolja bodo pogrešila le pove­zljivost (no, vsaj brezžicni modul je na voljo za doplacilo). Vgrajen zvocnik je bolj zasilna rešitev, zato ga velja nadomestiti s cim mocnejšim. Odlika modela EB-U05 je še sposobnost, da na re­lativno kratki projicirni razdalji (okoli dva metra) ustvari veliko sliko – do diagonale 7,6 metra. Všec nam je tudi izvedba zago­tavljanja manjšega naklona, saj je na prednji stran gumb, s kate­rim enostavno nastavimo želeno višino (in za to ni treba vrteti nog projektorja ali pa ga podsta­vljati). Kar zadeva projektorje proi­zvajalca Epson, tudi ti še vedno ne poznajo slovenskega jezika, medtem ko daljinskemu upra­vljalniku nimamo cesa ocitati – vecina gumbov je tam, kjer jih uporabnik pricakuje. EPSON EB-U05 Tip: 3LCD Locljivost: 1920 x 1200 pik Svetlobni tok: 3.400 ANSI Kontrastno razmerje: 15.000 : 1 Cena: 610 EUR, žarnica 122 EUR Uvoznik: Panteh, www.panteh.si X Uravnoteženost zmogljivosti, cena. Z Glasnost hladilne rešitve. Epson EB-U42 Projektor Epson EB-U42 je tehnicno skoraj identicen mo­delu Epson EB-U05, le da je za­pakiran v nekoliko manjše ohiš­je drugacne barvne kombinaci­je. Priložena mu je tudi torba za prenašanje, s cimer nas želi ja­ponski proizvajalec preprica­ti, da ga lahko nosimo s seboj podobno kot prenosni racunal­nik. S težo 2,8 kilograma seveda ni najlažji, a je zato po prikaza­ni sliki precej bolj prepricljiv kot drugi prenosni projektorji – po tem kriteriju je vsekakor bliže bi­stveno vecjim in težjim modelom kot malckom z medlo sliko. Svetlobni tok jakosti 3.600 lumnov je izjemen, projektor v vsakem trenutku prikazuje zelo svetlo sliko, zato tudi poganjanje v varcnem nacinu ni preveliko odrekanje, sploh ce bi namesto dokumentov in fotografij radi prikazovali video vsebine. Med­tem ko je treba nastavitve po­vecave in ostrenja opraviti roc­no (objektiv zmore do 1,2-kratno opticno povecavo), pa pro­jektor samodejno prilagodi navpicno nastavitev trapeza. Všec nam je bila tudi enostavna, a zelo ucinkovita iz­vedba odpravljanja vodoravne nastavitve tra­pezaste slike – z drsnikom. Ta rešitev bi vsekakor zaslužila po­snemovalce vsaj v nižjem in sre­dnjem cenovnem razredu, pri­sotna pa je tudi pri modelu EB-U05. Kot vecina drugih projektor­jev v tem razredu zna projek­tor EB-U42 krožiti po razlicnih virih slike in samodejno poiska­ti signal (ter ga nastaviti) – tudi v primeru, ko je sta nanj priklo­pljena naprava preko kabla VGA ali kljucek USB, bo samodejno prikazal sliko, ko bo zaznan si­gnal. Ena redkih zamer gre vgraje­nemu mono zvocniku zmogljivo­sti 2W, od katerega ne gre prica­kovati veliko. Bržkone imajo vsa­ki v prenosne racunalnike vgra­jeni zvocniki boljši zvok. V bistvu ima Epson EB-U42 še najvecjega tekmeca kar »v hiši«, saj težko upravici nekoliko višjo ceno – posebej v luci dejstva, da dodatnih 200 lumnov svetilno­sti uporabniki ne bodo pogreša­li, z zunanjimi merami 30 x 25 x 9 cm pa vendarle ne bo ravno po­gosto hodil v zelje projektorjem, ki so jim v zibelko položeni pravi »prenosni« geni. EPSON EB-U42 Tip: 3LCD Locljivost: 1920 x 1200 pik Svetlobni tok: 3.600 ANSI Kontrastno razmerje: 15.000 : 1 Cena: 682 EUR, žarnica 122 EUR Uvoznik: Panteh, www.panteh.si X Uravnoteženost zmogljivosti. Z Glasnost hladilne rešitve. NEC M403HG Projektor japonskega proizva­jalca NEC, model M403HG, je še eden izmed klasicnih poslov­nih projektorjev, ki se sicer zelo dobro znajde tudi v izobraževal­nih ustanovah. Na to spomni že prvi vklop projektorja, ki se za­žene v nacinu Presentation. Po­hvali se z visoko locljivostjo ter lepo sliko, in to kljub relativno veliki svetilnosti 4.000 ANSI lu­mnov. Projektor je že vsega ne­kaj sekund po vklopu pripra­vljen na delo. Žal je ucinkovi­to hlajenje projektorja med de­lovanjem (pre)glasno, zato ga bo vecina uporabnikov upora­bljala v varcnem nacinu, kjer je raven hrupa nižja. Projektor po­zna nacin auto eco, kjer samo­dejno prilagaja svetilnost in hla­jenje predvajani vsebini. No, nekatere uporabnike utegne to nihanje zmotiti. Okolju prija­zno delovanje ima sicer vec po­zitivnih plati: od manjše pora­be energije do dolge življenj­ske dobe žarnice – ta naj bi po zagotovilih proizvajalca v varc­nem nacinu docakala vsaj 5.500 delov­nih ur. Ker gre za poslovni pro­jektor, se po­datka o kontra­stnem razmer­ju 10.000 : 1 ne smemo prestra­šiti (ce bi šlo za projektor za hi­šni kino, bi se šte­vilke bržkone mimogrede vsaj podvojile), nasprotno, prikaza­na slika je sicer presvetla, a zelo kontrastna, celo bolj kot pri ne­katerih drugih tokrat preizku­šenih tekmecih. Prikaz barv je zelo natancen in vreden hvale. 1,7-kratna opticna povecava se utegne v nekaterih okoljih izka­zati za zlata vredno. Uporabniki bodo hitro ugo­tovili, da v menijih ni sloven­skega jezika, se pa zato projek­tor NEC odkupi na podrocju prikljuckov, saj na hrbtni stra­ni najdemo celo vrsto prikljuc­kov za prikaz slike oziroma vi­dea (2x HDMI, 2x VGA, S-Video, RCA ...), omrežni vmesnik in vtic USB, ki omogoca enostavno predvajanje fotografij (podprt je zapis JPEG) s kljuckov USB. Do­dano vrednost projektorja pred­stavlja tudi programska oprema, ki omogoca vec uporabnikom, da sodelujejo pri prikazu vsebi­ne. Ceprav gre za poslovni projek­tor, ima NEC M403HG vgrajen resnicno zmogljiv zvocnik zmo­gljivosti 20 W, ki lahko nudi kon­kretno zvocno spremljavo proji­cirani vsebini v sejni sobi. NEC M403HG Tip: DLP Locljivost: 1920 x 1080 pik Svetlobni tok: 4.000 ANSI Kontrastno razmerje: 10.000 : 1 Cena: 935 EUR, žarnica 390 EUR Uvoznik: Acord 92, www.pcplus.si X Kakovost slike kljub visoki svetilno­sti, zmogljiv zvocnik. Z Cena, glasnost hladilnega sistema. Optoma EH400+ Optomin projektor, odet v pla­sticno ohišje bele barve, spomi­nja na vrsto cenovno ugodnih bratov tega proizvajalca. Model EH400+ je namenjen poslovni rabi, saj ga proizvajalec oglašu­je kot primernega za sejne sobe ali ucilnice. Cenovno dostopen projektor ima namrec kar nekaj adutov. DLP-projektor z barv­nim kolesom, na katerem je lep del površine obarvan belo, pri­naša veliko svetilnost. Ocitno je, da ni namenjen zgolj upora­bi v temnem oziroma zatemnje­nem prostoru. Mocan svetlobni tok omogoca predvajanje vsebin tudi v prostorih z mocno dnevno sve­tlobo, hkrati pa ve­lja izpostaviti, da je na ta racun projek­tor tudi precej gla­sen – proizvajalec podatka o glasnosti sploh ne navaja. Celo v drugem varcnem naci­nu (ECO+) pa projektor do­sega 29 dB, kar zna biti precej motece, ce projektor ne bo na­mešcen pod strop. Vgrajen zvoc­nik moci 10 W je sicer sposoben preglasiti hrup vgrajenega ven­tilatorja, a je zvok kljub temu le povprecen. Optoma EH400+ sliko dia­gonale do 12 metrov prikazu­je v polni visoki locljivosti, po­vecavo (opticna zmore kar 1,3 : 1) in ostrino pa nastavljamo rocno. Proizvajalec optimistic­no navaja visoke vrednosti kon­trasta (22.000 : 1), a jim v praksi ne moremo prikimati, saj o res crni barvi ni ne duha ne sluha. Prikaz barv je sicer precej dober za ta cenovni razred projektor­ja. Vidi se, da tehnologija Brilli­antColor dejansko opravlja svoje delo – projicirani viri visokih lo­cljivosti bodo zadovoljili gledal­ca. Projektor pozna šest predna­stavljenih nacinov prikaza slike, z vstopom v meni nastavitev pa jo lahko še dodatno prilagodimo lastnemu okusu. Brezžicna po­vezljivost in 3D-vmesnik sta na voljo za doplacilo, sicer pa velja, da je projektor dobro založen s prikljucki, poleg dveh vhodov HDMI in VGA pre­more tudi omrežno povezlji­vost (npr. za oddaljeni nadzor in upravljanje). Priloženi daljinec je enostaven za uporabo. Med adu­te bi lahko šteli še dolgo življenj­sko dobo žarnice, saj v varcnem nacinu proizvajalec obljublja kar do 8.000 delovnih ur, in pred­vsem podatek, da je projektor primeren za rabo v nacinu 24/7, torej da je stalno vklopljen. OPTOMA EH400+ Tip: DLP Locljivost: 1920 x 1080 pik Svetlobni tok: 4.000 ANSI Kontrastno razmerje: 22.000 : 1 Cena: 900 EUR, žarnica 445 EUR Uvoznik: Center projekcije, www.center-projekcije.si X Uravnoteženost zmogljivosti. Z Glasnost hladilne rešitve, (pre)sve­tla slika. Optoma EH512 Projektor EH512 je name­njen profesionalni poslovni rabi v okoljih, kjer se zahteva sve­tla slika, brez težav je kos tudi dnevni svetlobi in osvetlitvi s halogenskim lucmi, saj izre­dno mocan svetlobni tok poskr­bi, da na platno ali steno pride predvajana slika. Ta je pricako­vano svetlejša, podobno kot pri modelu EH400+ pa davek pla­camo z ušesi. Hladilna rešitev poskrbi, da se ta projektor znaj­de v razredu »razgrajacev«, saj hladilni sistem svoje delo opra­vlja precej glasno, nekoliko znosnejši je le najvarcnejši nacin. Dvomimo, da bi kdo lahko pozabil in pustil ta projek­tor vkljucen (tako na racun svetle sli­ke kot ustvarjene­ga hrupa). Projek­cija je sicer barvno precej uravnoteže­na, a je slika pricako­vano presvetla, na trenut­ke »sprana«, tudi crno barvo bomo zaman iskali kot tudi slo­venski jezik v meniju. Davek iz­redno svetle slike je tudi krajša življenjska doba žarnice, v naj­boljšem primeru bo zmogla do 5.000 delovnih ur. Optoma HD512 se odkupi z izdatnimi možnostmi natanc­ne nastavitve slike, saj v naspro­tju s skoraj vsemi tekmeci nudi tako vertikalno kot horizontal­no možnost popravka trapezne slike, prilagoditev vseh štirih ko­tov projekcije ter vertikalni pomik lece. Dodaten adut je kar 1,6-kra­tna opticna povecava slike. Za poslovna okolja in organizaci­je bo pomembna še informacija, da gre tudi v tem primeru za pro­jektor, primeren za rabo v nacinu 24/7, torej ga lahko uporabijo v razlicne namene. Projektor je zgledno založen s prikljucki, doplacati je treba le za brezžicno povezljivost, med­tem ko ožicen projektor lahko nadzorujemo in upravljamo na daljavo. V vmesnik USB lahko vstavimo tudi kljucek z vecpred­stavnostnimi vsebinami – vecino jih zna tudi predvajati. Pod crto pa je Optoma HD512 prav to, kar so od njega želeli in­ženirji. Svetlobno mocan projek­tor s pošteno sliko, a ob ocitnem hrupu daje vedeti, da se (naj)bo­lje znajde v vecjih prostorih z viš­jim stropom. OPTOMA EH512 Tip: DLP Locljivost: 1920 x 1080 pik Svetlobni tok: 5.000 ANSI Kontrastno razmerje: 15.000 : 1 Cena: 1.537 EUR, žarnica 360 EUR Uvoznik: Center projekcije, www.center-projekcije.si X Pomik objektiva, opticna povecava, možnosti nastavitve slike. Z Glasnost hladilne rešitve, (pre)sve­tla slika. Optoma ML330 Projektor ML330 sodi v razred prenosnih projektorjev, zato je namenjen poslovnežem, ki želi­jo stranke navdušiti s projekcijo kjerkoli in kadarkoli. No, zaplete se že pri »kjerkoli«. Projektor, ki lahko ustvari sliko diagonale treh metrov, ima namrec kot vir sve­tlobe vgrajene sijalke LED, ki niso niti približno primerljive z mo­cjo halogenske žarnice, saj lahko ustvarijo svetlobni tok vsega 500 ANSI lumnov. Že to je podatek, ki da vedeti, da ima projektor pri projiciranju slike ob belem dne­vu nemalo težav, zato skorajda nujno potrebuje zatemnjen prostor. A je zato ocitno manj hrupen pri od­vajanju ustvarjene to­plote (le v varcnem nacinu) in tako nemo­tec za okolico. Velik plus je tudi življenjska doba vira svetlobe – sijal­ke LED naj bi »zdržale« kar 20.000 delovnih ur. Nabor prikljuckov je za preno­sni projektor naravnost zgleden, saj premore vse, kar se od njega pricakuje – plus licno torbo za prenašanje. Sliko lahko projek­torju dostavimo prek prikljuc­ka HDMI ali VGA pa tudi kljuc­kov USB, kartic microSD, brez­žicne (WiFi) ali modrozobe po­vezave (bluetooth), kar pomeni, da bo edini z njim povezan kabel tisti, ki mu dovaja elektricno di­menzijo. V dimenzijsko skromen in manj kot pol kilograma težak projektor je vgrajen tudi dimen­zijsko skromen zvocnik, od kate­rega ne gre pricakovati cudežev, a se zdi celota precej posrecena. Sploh v luci dejstva, da Opto­ma poleg tega projektorja izpi­suje tudi oznako Smart LED, kar naj bi pomenilo, da ima vgrajene vec pameti. In je dejansko tudi ima. Na njem tece operacijski sis­tem Android (sicer zgolj razlici­ce 4.4), zato je dostop do boga­tih video vsebin bistveno lažji – npr. prek namenske aplikacije za YouTube ali Netflix ali pa odpre­mo datoteke PDF oziroma da­toteke iz priljubljene pisarniške zbirke. Tudi s kljucka USB lahko predvajamo prakticno karkoli, in to brez pomoci racunalnika. Žal tale malcek med tokrat preizkušenimi projektorji raz­ocara na podrocju, ki je najpo­membnejše – pri kakovosti pri­kazane slike. Nižjo locljivost – le 1280 x 800 pik – mu še nekako oprostimo, ne moremo pa mimo nepristnega prikaza barv – te so ne glede na izbrani nacin vidno slabše od vseh ostalih tokrat pre­izkušenih projektorjev, kar kaže na (pre)velik kompromis. OPTOMA ML330 Tip: DLP Locljivost: 1280 x 800 pik Svetlobni tok: 500 ANSI Kontrastno razmerje: 20.000 : 1 Cena: 503 EUR, ne potrebuje menja­ve žarnice. Uvoznik: Center projekcije, www.center-projekcije.si X Življenjska doba sijalk LED, sistem Android. Z Kakovost slike, majhna svetilnost. Optoma UHD40 Projektor UHD40 je bil eden redkih, ki je v oceh preizkuševal­ca zaslužil oznako projektor za hišni kino. Da je pripravljen na resno projiciranje video vsebin, razkriva že oznaka 4K, ki nam da vedeti, da projektor lahko pro­jicira vsebine ultra visoke loclji­vosti UHD (3840 x 2160 pik), pri cemer mu lahko te dostavimo tudi v še bogatejši obliki – podpr­te so tudi HDR10-vsebine. Leca projektorja omogoca 1,3-kra­tno opticno povecavo, uporab­nik pa ima tudi možnost njenega vertikalnega premika. Po­grešali smo izdatnej­še možnosti po­pravljanja trapeza­ste slike. Gre še za enega v vrsti DLP­-projektorjev, ki že­lijo za odšteti de­nar uporabniku po­nuditi kar najvec. Svetilnosti je dovolj za ogled vsebin v vseh pogojih, ceprav hišni kino za­služi temen prostor. Poleg tega se življenjska doba žarnice v varcnem nacinu vec kot podvo­ji, hrup ventilatorjev pa je zno­snejši, ceprav dalec od ravni, ki ga zmorejo najboljši modeli. Pa vendar ga par zvocnikov moci 5 W uspešno preglasi. V projektor vgrajeni slikov­ni procesor zna obdelovati tako staticne kot gibljive slike, mar­ketinški oddelek pa je njegovim »trikom« nadel oznake Brilliant Color, Amazing Color, Ultra De­tail ter Dynamic Black. Privzete nastavitve prikaza slike so še kar posrecene, nekaj rezerve pa se skriva v rocnih nastavitvah. Za­celi smo z nacinom Cinema, ki je edina prava izbira za rabo v hi­šnem kinu. Filmi v locljivosti 4K so zelo prepricljivi, še odtenek boljšo izkušnjo pa lahko zapiše­mo ob ogledu fotografij (tudi ti­stih, zajetih s tehniko HDR). V primerjavi s še zmogljivejšim modelom iz lastnega tabora ne­kaj slabosti pokaže pri prikazu crne barve, na testnih vzorcih pa smo obcasno opazili tudi mavric­ni ucinek (sicer znacilen za pro­jektorje s tehnologijo DLP). Priložen daljinski upravljalnik je ergonomsko še kar posrecen, premore pa tudi izredno moc­no osvetlitev gumbov. Glede na ceno ta projektor za hišni kino resnicno ponuja veliko, je pa res, da ga velja za najboljše užitke tudi »hraniti« s 4K-vsebinami. OPTOMA UHD40 Tip: DLP Locljivost: 3840 x 2160 pik Svetlobni tok: 2.400 ANSI Kontrastno razmerje: 500.000 : 1 Cena: 1.366 EUR, žarnica 402 EUR Uvoznik: Center projekcije, www.center-projekcije.si X Locljivost 4K, živobarvna slika, cena. Z Prikaz crne barve je zgolj povpre­cen, glasnost v normalnem nacinu delovanja. Optoma UHD65 Kitajski proizvajalec projek­torjev Optoma zadnje desetle­tje vztrajno dokazuje, da vrhun­skih projektorjev ne delajo zgolj japonski proizvajalci. Vecino pro­jektorjev omenjenega proizva­jalca odlikuje odlicno razmerje med ceno in zmogljivostmi, kar lahko potrdimo za vecino tokrat preizkušenih projektorjev, na pa nujno tudi za model UHD65. Ta sicer postreže z izjemno kakovo­stjo slike in vrhunskim kontra­stnim razmerjem (do 1.200.000 : 1), a je bil zato tudi eden naj­dražjih na preizkusu. Kar težko je verjeti, da je še enkrat dražji od modela UHD40. Ce­prav projektor upo­rablja slikovni cip, ki ultra visoko lo­cljivost doseže z interpolacijo sli­ke (njegova narav­na locljivost zna­ša 2716 x 1528 sli­kovnih pik), je re­zultat odlicen, bar­ve pa naravnost fanta­sticne, umerjene po standardu Rec.709. Tehnologiji dinamicne­ga prikaza crne barve in nadgra­dnje vsebin nižjih locljivosti sta dodatna aduta projektorja. Op­toma UHD65 lahko projicira sli­ko diagonale med 67 in 768 cm, na voljo je celo 1,6-kratna op­ticna povecava, kar utegne pri­ti prav uporabnikom, ki bodo ta projektor uporabljali v dvo­rani. Svetilnost 2200 ANSI lu­mnov pomeni, da projektor lah­ko uspešno kljubuje tudi dnev­ni svetlobi, pri cemer v standar­dnem nacinu življenjska doba žarnice znaša okoli 4.000 ur, v varcnem pa se podaljša kar na 10.000 ur. UHD65 premore vec predna­stavljenih nacinov prikaza slike: Cinema, HDR, Vivid, Game, Re­ference, Bright in uporabniško dolocena nastavitev. Cinema se odlicno odreže pri gledanju fil­mov, HDR pomaga oživiti foto­grafije, nastavitev Bright je sicer za naš okus nekoliko prevec mo­drikasta, a se je najbolj izkazala ob gledanju športa – tako nogo­meta kot smucanja. Žal tudi Optoma HD65 med delovanjem v privzetem nacinu ustvarja bistveno vec hrupa, kot bi si želeli, zato bo pri marsikate­rem uporabniku delovala (le) v varcnem nacinu. Kar je pravza­prav škoda, saj je ocitno, da ki­tajski proizvajalec s tem mode­lom hišni kino jemlje zelo resno, a je hkrati tudi ocitno, da se ne­katerih (slabih) lastnosti ne zna ali ne more znebiti. OPTOMA UHD65 Tip: DLP Locljivost: 3840 x 2160 pik Svetlobni tok: 2.200 ANSI Kontrastno razmerje: 1,200.000 : 1 Cena: 2.789 EUR, žarnica 402 EUR Uvoznik: Center projekcije, www.center-projekcije.si X Locljivost 4K, kakovost slike. Z Glasnost v normalnem nacinu de­lovanja, cena. Ricoh PJ WX2440 Projektor Ricoh PJ WX2440 je bil eden najcenejših na tokra­tnem preizkusu, zato smo bili še toliko bolj pozorni na to, kakšne kompromise je za doseganje ugodne cene ubral proizvaja­lec. V ohišju standardnih mer za projektorje s tehnologijo barvne­ga kolesa DLP je vgrajen objek­tiv z zgolj 1,1-kratno opticno po­vecavo, a to ne predstavlja vecje ovire, saj projektor še vedno lah­ko prikaže sliko, katere diago­nala presega sedem metrov in pol. Vgrajena žarnica z življenj­sko dobo do 6.000 ur zagota­vlja 3.100 lumnov svetlobne­ga toka, zato ta projektor lahko uporabljamo tudi v svetlejših prostorih. Relativno velika sve­tilnost zahteva tudi moc­no odvajanje toplo­te, ki ga projek­tor slišno ozna­nja. Tudi v varc­nem nacinu, kjer je slika nekoliko temnejša, je pro­jektor še vedno glasen. Dalec najvecji kompromis pa je upo­raba slikovnih elementov, ki zmorejo sliko prikazovati zgolj v visoki locljivosti HD, kar po­meni, da je v njej prikazanih precej manj podrobnosti kot pri zmogljivejših projektorjih. To nacelno sicer ni vecja težava, ce bomo s projektorjem gledali le TV-programe ali pa preproste poslovne vsebine, vsekakor pa je manj primeren za ogled foto­grafij (v primerjavi s konkuren­ti). Prednastavljeni nacini pri­kaza slike ne nudijo prav boga­te izbire, podobno kot tekmeci pa tudi Ricoh svojih projektor­jev še ni naucil slovenšcine, zato se bomo morali z menijskimi postavkami »sporazumevati« v katerem izmed tujih jezikov. Pri tem si lahko pomagamo s pre­prostim daljincem, ki v nicemer ne izstopa. Dodatno varcevanje je opa­zno predvsem na hrbtni strani projektorja, kjer je prikljuckov le za vzorec, a z vmesnikom VGA in HDMI se vendarle da shajati. Vgrajen zvocnik zmogljivosti 2 W je bolj zasilne narave. Za ko­nec bi lahko dejali podobno, kot nas uci slovenski pregovor: za malo denarja malo glasbe. A naj­manj zahtevni uporabniki bi tudi s tem projektorjem lahko pov­sem solidno shajali. RICOH PJ WX2440 Tip: DLP Locljivost: 1280 x 800 pik Svetlobni tok: 3.100 ANSI Kontrastno razmerje: 10.000 : 1 Cena: 389 EUR, žarnica 157 EUR Uvoznik: Vibor, www.vibor.si X Cena. Z Le visoka locljivost, glasno delovanje. Ricoh PJ WX4152NI Ricohov projektor PJ WX4152NI je bil svojevrsten po­sebnež na tokratnem preizkusu, saj je bil opremljen s sistemom lec, ki omogocajo prikaz slike na izredno kratki projicirni razdalji – vsega nekaj deset centimetrov od platna ali stene. Že s tem do­sega kljucno konkurencno pred­nost v sobah, kjer ni na voljo ne­kajmetrske dolžine za projicira­nje slike. Ricoh je v tem projek­torju uporabil tehnologijo barv­nih koles DLP, slikovni cip pa sli­ko oblikuje zgolj v visoki loclji­vosti WXGA (1280 x 800 pik). Zaradi zasnove zrcal in lec je projektor po svojih zunanjih merah nekoliko vecji (predvsem debelejši), a je ob tem s težo vse­ga treh kilogramov še vedno presenetljivo lahek. Ker sliko projicira na zelo kratki razdalji, tudi ne potrebuje ogromne sve­tilnosti. Svetlobni tok 3.500 lu­mnov tako vec kot zadostuje v vecini razmer, ki ga lahko do­letijo v poslovnih okoljih. Ne­kaj vec dela pa je z namestitvi­jo, saj je najprej treba najti pra­vi položaj – nastavljanje kontra­stnosti in enakomernosti osve­tlitve (ce je projektor postavljen iz »centra«) sta namrec svoje­vrsten zalogaj. Barvna pravil­nost je dobra, mavricni ucinek je bil viden le na nekaterih testnih vzorcih. Kakovost prikazane sli­ke je zgolj povprecna. Pri pred­vajanju video vsebin se je Ri­coh PJ WX4152NI solidno izka­zal, a že zaradi nižje locljivosti ni na ravni projektorjev za domaci kino. Sicer je desna stran projek­torja kar zgledno založena s pri­kljucki, zato prav nicesar nismo pogrešili. Predvajanje vsebine s kljuckov USB je omejeno na ozek nabor fotografij in video posnetkov. Vec svobode ponuja omrežna povezava, ki po zaslu­gi aplikacij in povezav z mobil­nimi napravami zmore odpreti ter prikazati/predvajati bistve­no vecji nabor dokumentov in datotek. Žal projektor sodi med glasnejše na tokratnem preizku­su, zato tudi šibak vgrajeni zvoc­nik (2W) ne more priti do izra­za. Ob ne ravno nizki ceni je to­rej ultra kratka projicirna razda­lja tako rekoc edini pravi adut tega projektorja. RICOH PJ WX4152NI Tip: DLP Locljivost: 1280 x 800 pik Svetlobni tok: 3.500 ANSI Kontrastno razmerje: 2.000 : 1 Cena: 1170 EUR, žarnica 229 EUR Uvoznik: Vibor, www.vibor.si X Ultra kratka projicirna razdalja. Z Le visoka locljivost, glasno delovanje. Ricoh PJ WXC1110 Dimenzijsko najmanjši projek­tor tokratnega preizkusa je bil Ricoh PJ WXC1110, kljub temu pa je opremljen s precej velikim objektivom, ki mu omogoca, da na kratkih razdaljah ustvari veli­ko sliko – celo takšno, katere dia­gonala meri okroglih pet metrov. To sploh ni slabo za projektor, ki ga lahko držimo v dlani. Za vir svetlobe uporablja sijalke LED, zato je svetilnost navzgor ome­jena s 600 lumni, v varcnem na­cinu pa znatno upade. Projektor ima ocitno precej raje vsaj del­no zatemnjene prostore, saj je takrat mogoc ogled vsebin tudi v varcnem nacinu, ki postreže z manj hrupa. V tem primeru se tudi za polovico podaljša že tako zelo dolga življenjska doba vira svetlobe. Ricoh ta prenosni projektor dobavlja v licnem miniaturnem kovcku z vsemi mogocimi priti­klinami, tako s kabli (pogrešali smo le kabel HDMI, ki bi bil pre­cej bolj uporaben kot VGA) kot celo trinožnikom za zelo pri­lagodljivo namestitev v pri­merih, ko morebiti ni na vo­ljo ravnih površin (npr. ce bi želeli na pikniku ali kampi­ranju v naravi pricarati film­ski vecer – seveda bomo po­trebovali vir elektricne energi­je). Projektorju je priložen tudi zanimiv miniaturen plošcat da­ljinski upravljalnik. Manj kot pol kilograma težak projektor vse­kakor ni sposoben cudežev, ko beseda nanese na kakovost pri­kaza slike, vendarle se poznata zgolj locljivost HD in manjša sve­tilnost. Vseeno se je odrezal ne­koliko bolje od modela Optome podobne zasnove, barve so bile precej bolj pristne. Škoda, da tekmeca ne posnema še na po­drocju povezljivosti in sodelova­nja z mobilnimi napravami, saj bi bila takšna kombinacija precej bolj prakticna. Menijski vmesnik je plebejski, a to je hkrati lah­ko tudi prednost – uporabniki verjetno poleg ostrine in izbire vira slike prav veliko nastavitev niti ne potrebujejo. Kljub ome­njenim pomanjkljivostim pa je Ricoh PJ WXC1110 precej posre­cen prenosni projektor, zato ute­gne najti zveste kupce, ki išcejo prav njegove lastnosti. RICOH PJ WXC1110 Tip: DLP Locljivost: 1280 x 800 pik Svetlobni tok: 600 ANSI Kontrastno razmerje: 6.000 : 1 Cena: 793 EUR, ne potrebuje menja­ve žarnice. Uvoznik: Vibor, www.vibor.si X Majhne dimenzije. Z Le visoka locljivost, cena. Vsem preizkušenim projek­torjem smo v prostoru po­skušali najti kar najbolj ide­alno mesto za prikaz najboljše mo­goce slike. Med njenim nastavljanjem na platnu smo preverili tudi delovanje daljinca in prijaznost uporabniškega menija ter razlicnih gumbov do upo­rabnika. Prav na tem podrocju so med posameznimi proizvajalci ogromne razlike, vendar jim vecje teže pri konc­ni oceni nismo namenili, saj jih doma­ci uporabniki, ki projektorje namestijo na fiksno mesto (pod strop ali na poli­co), prav pogosto ne bodo uporablja­li. Ugotovili smo, da se tudi v uporab­niške menuje projektorjev slovenšcina le pocasi prebija. Vsekakor pa so nas zanimale to­varniška kalibracija ter možnosti na­stavitev slike, ki jih projektor privze­to ponuja uporabniku in jih bo velika vecina uporabnikov sprejela za svoje. Z zadovoljstvom lahko porocamo, da se je stanje na tem podrocju zelo po­pravilo in so tako rekoc vsi projektorji že ob prvem vklopu dobro pripravlje­ni na delo. Nekateri že znajo opravi­ti samodejno kalibracijo slike, pri dru­gih pa to storimo rocno, a imamo za iskanje idealne slike vecinoma do­volj orodij. Kakovost prikaza slike smo po­leg testnih vzorcev (Peter Finzel Test Disk) preverili tudi s kopico video vsebin najrazlicnejših zapisov in lo­cljivosti. Na projektor smo priklopi­li tako set-top-box s storitvami IP­-televizije, namenski vecpredstavno­stni predvajalnik ter racunalnik. Pri­klop smo zaradi najkakovostnej­ših rezultatov v vseh primerih izvedli prek vmesnika HDMI. Projektorjem smo »servirali« še fotografije visokih locljivosti, na katerih smo opazovali barvne prehode in realisticnost barv (denimo barve kože, belo in crno bar­vo ...). Subjektivno smo ocenili tudi glasnost projektorja, oziroma šum, ki ga hladilni sistem povzroca. Ugoto­vili smo relativno velike razlike v gla­snosti delovanja projektorjev. Veliko uporabnikov se namrec ne zaveda, da se v spodnjem rangu decibelov ja­kost hrupa vsake tri decibele praktic­no podvoji. Meritev svetilnosti in kontrasta s svetlomerom se tokrat nismo šli. Iz­merjeni podatki so namrec zelo odvi­sni od trenutnih nastavitev projektor­ja, nacina delovanja, odprtosti zaslon­ke in dodatnih funkcij morebitnega vgrajenega slikovnega procesorja. Po­datki o svetilnosti lahko pri razlicnih nastavitvah odstopajo za faktor od 2 do 5, podatki o kontrastu prav tako. Zaradi vse bolj pametne elektronike je pri nekaterih modelih bela slika manj svetla, kot je sicer zmogljivost projek­torja (ce je bel samo del slike). Rezul­tati bi bili tako zavajajoci. Vec projektorjev je podpiralo tudi prikaz 3D-slike. Tega tokrat nismo pre­verjali, saj menimo, da gre za modno muho, ki so ji dnevi šteti (kot kaže­jo trendi v svetu televizorjev), pa tudi ustrezna ocala so bila priložena le pri redkih. Pogled v laboratorij Kalibracija projektorja je nujna Vseeno velja pripomniti, da projektor, ko ga vzamemo iz škatle, še ne pokaže vsega, kar zna, temvec ga je treba ustrezno nastaviti. Nekateri boljši imajo kalibracijske vzorce že vgrajene, prav tako pa je avtomatika iz leta v leto bolje razvita in uporabniku mocno olajša delo. Kljub temu velja dodati, da je projektor za t. i. fino kalibracijo pripravljen šele, ko je za žarnico okoli sto ur delovanja, torej segrevanja in ohlajanja, saj se ta­krat ne deformira vec (oziroma vsaj v enakem obsegu ne).  Uporabniki bi se morali tudi zavedati, da nobena kalibracija projektor­ja ni vecna in da velja za kar najboljšo sliko vsakih nekaj sto delovnih ur ocistiti protiprašne filtre in projektor ponovno nastaviti.  V Zlati Monitor o ima preizkuševalec oprav­ka s tako razlicnimi projek­torji, kot smo jim bili pri­ce tokrat, je jasno, da bodo razlike med posameznimi izdelki velike. In tudi so. Pricakovano se je najbolje od­rezal najvecji in najdražji pro­jektor na tokratnem preizkusu, Canon WUX500, a ta je nišni iz­delek, ki ga kupijo le redki. Za najbolj vsestranski projektor z nadpovprec­no dobro sliko se je tako izkazal mo­del Epson EB-U05, ki so (smo) mu tudi podelili zla­ti monitor. Gre za uravno­težen projektor z za poslovna oko­lja nadvse sprejemljivo ceno pa tudi cena morebitne zamenjave žarni­ce je zelo ugodna. Na podrocju hišne­ga kina Optoma HD40 ni imela re­sne konkurence, med prenosnimi pro­jektorji pa ne moremo priporociti no­benega izmed dveh preizkušenih mo­delov. K Canon WUX500 EPSON EB-U05 EPSON EB-U42 NEC M403HG Optoma EH400+ Optoma EH512 tehnologija LCOS 3LCD 3LCD DLP DLP DLP locljivost (pik, oznaka) 1920 × 1200, WUXGA 1920 × 1200, WUXGA 1920 × 1200, WUXGA 1920 × 1080, WUXGA 1920 × 1080, WUXGA 1920 × 1080, WUXGA svetilnost (ANSI lumnov) 5000 (3800 ECO) 3400 3600 4000 4000 5000 kontrast 2.000 : 1 15.000 : 1 15.000 : 1 10.000 : 1 22.000 : 1 15.000 : 1 poraba el. energije 365 W 298 W 298 W 278 W 260 W 395 W življenjska doba žarnice 3000 ur (5000 ur ECO) 6000 ur (10000 ur ECO) 6000 ur (10000 ur ECO) 5500 ur (8000 ur ECO) 6000 ur (8000 ur ECO) 5000 ur (8000 ur ECO) opticna povecava (zoom) 1,8 : 1 1,2 : 1 1,2 : 1 1,7 : 1 1,3 : 1 1,1 : 1 glasnost (min/max) 30 dB / 37 dB 28 dB / 37 dB 28 dB / 37 dB 30 dB / 36 dB 29 dB / ni podatka 30 dB / ni podatka masa 5,9 kg 2,8 kg 2,8 kg 3,7 kg 2,5 kg 4,6 kg proizvajalec www.canon.com www.epson.com www.epson.com www.nec.com www.optoma.com www.optoma.com uvoznik www.canon.si www.panteh.si www.panteh.si www.pcplus.si www.centerprojekcije.si www.centerprojekcije.si cena projektorja (EUR) 3.895 EUR 610 EUR 682 EUR 935 EUR 900 EUR 1.537 EUR cena žarnice (EUR) 652 EUR 122 EUR 122 EUR 390 EUR 445 EUR 360 EUR kakovost slike upravljanje opremljenost Optoma ML330 Optoma UHD40 Optoma UHD65 Ricoh WX2440 Ricoh WX4152NI Ricoh WXC1110 tehnologija DLP DLP DLP DLP DLP DLP locljivost (pik, oznaka) 1280 × 800, WXGA 3840 × 2160, UHD 3840 × 2160, UHD 1280 × 800, WXGA 1280 × 800, WXGA 1280 × 800, WXGA svetilnost (ANSI lumnov) 500 2400 2200 3100 3500 600 kontrast 20.000 : 1 500.000 : 1 '1.200.000 : 1 10.000 : 1 13.000 : 1 600 : 1 poraba el. energije 16-26 W 305 W 345 W 267 W 313 W 76 W življenjska doba žarnice 20.000 ur 4000 ur (10000 ur ECO) 4000 ur (10000 ur ECO) 5000 ur (6000 ur ECO) 3500 ur (5000 ur ECO) 20000 ur (30000 ur ECO) opticna povecava (zoom) brez 1,3 : 1 1,6 : 1 1,1 : 1 brez brez glasnost (min/max) ni podatka / 34 dB 25 dB / ni podatka 25 dB / ni podatka 31 dB / ni podatka 31 dB / ni podatka 24 dB / 34 dB masa 0,5 kg 5,2 kg 7,8 kg 2,6 kg 3,0 kg 0,5 kg proizvajalec www.optoma.com www.optoma.com www.optoma.com www.ricoh.com www.ricoh.com www.ricoh.com uvoznik www.centerprojekcije.si www.centerprojekcije.si www.centerprojekcije.si www.vibor.si www.vibor.si www.vibor.si cena projektorja (EUR) 503 EUR 1.366 EUR 2.789 EUR 389 EUR 1.170 EUR 793 EUR cena žarnice (EUR) doživljensko 402 EUR 402 EUR 157 EUR 229 EUR doživljensko kakovost slike upravljanje opremljenost NAJBOLJŠI 40 februar 2019 februar 2019 41 FEBRUAR 2019 Programiranje Vsake toliko se spomnim scene v Štoparskem vodniku po galaksiji, v kateri je obrazloženo, da so miši pravzaprav najinteligentnejša bitja na Zemlji in da veliko casa preživijo v laboratorijih, kjer izvajajo eksperimente nad ljudmi (in ne obratno, kot smo sami prepricani). Hkrati nas vsake toliko potisnejo v pravo smer, recimo, da nas malo sprogramirajo. Jure Forstneric a to sem se pred kratkim spet spomnil, ko se je kolega, naš urednik, je­zil na svoj Android. Nadgradil ga je na najnovejšo razlicico, s tem pa dobil neko novo, plavajoco ikono. Sicer se je trudil to izklju­citi, tudi iskal pomoc po spletu, a je vmes vseeno priznal, da se bo novosti morda navadil. Jasno, da se je bo navadil, saj nas telefoni zelo uspešno programirajo – ne­dvomno bolj kot prej omenjene pandimenzionalne miši. Programiranje je, po besedah Wikipedije, proces oblikovanja in izgradnje racunalniških pro­gramov, prek pisanja ukazov, ki jih racunalnik izvede. Ta logika pisanja ukazov za izvajanje pro­grama je povsem enaka pri lju­deh. Kaj pa so Ikea navodila dru­gega kot program? Izvajalec tega programa je sicer nekoliko poca­snejši od racunalnika, manj pre­cizen, v igri je še gora potenci­alnih motecih dejavnikov in na­pak, a princip je enak. Vsake toliko morava s ko­legom tudi napisati program­sko kodo (tako, ki ji laiki pravi­jo navodila) za kakšne racunal­niško manj podkovane sodelav­ce. Gre za uporabo spletnih sto­ritev ali pa pretvorbo enega for­mata v drugega, recimo, kako v Excelu odpreti kak CSV. Zame je to trivialen proces, tistih pet klikov pac, a vecina povprecnih uporabnikov ne razume postop­ka in edini nacin, da ga ponovi­jo, je golo sledenje vnaprej do­locenim korakom: odpri to, kli­kni tu, izberi tisto. Osebno sicer raje pišem navodila za racunal­nike, nekako se bolje razumemo (tako jaz njih kot oni mene), re­zultati so ponovljivi, iskanje hro­šcev lažje. Tista urednikova ikona je ti­picni primer, kako nas tehnologi­ja programira. Telefoni in aplika­cije se trudijo obdržati našo po­zornost. Tako je treba odstrani­ti vsakršno trenje, vsako malen­kost, ki bi lahko uporabnike upo­casnila, zmedla ali kakorkoli od­vrnila od uporabe. Moja navodi­la klikni to, vpiši ono, so za mar­sikoga že na meji uporabnega, ena preprosta ikona, barvni zna­kec, ki ga klikneš, da se sprosti ti­sta mikrodoza dopamina, par­don, da se odpre Facebook, je obcutno ucinkovitejši nacin pro­gramiranja biološkega racunal­nika, ki mu pravimo clovek. Ideja, da se mlajše generacije a priori spoznajo na racunalnike, je enostavno smešna. Racunalniška industrija (kamor uvršcam tudi pametne telefone) je že zdavnaj obupala nad to idejo in se že leta trudi cim bolj poenostaviti vse. Koliko ljudi poznate, ki dejansko preberejo besedilo racunalniške napake, preden kliknejo O. K.? In kakšna je njihova starost? Pi­sana beseda je stvar preteklosti, vracajo se hieroglifi. Sicer jim da­nes recemo ikone in »smeškoti«, a princip je enak – poenostaviti programske ukaze, da jih bo brez težav obdelal tudi kak pocasnejši (biološki) procesor. Prvo, kar se zgodi pri spre­membi nekega sistema, recimo urednikovega Androida, je jeza, ceš, da je vse drugace in zdaj ne znamo vec, kar smo nekoc že znali. A to so le zacetne težave, zelo hitro se navadimo na nov nacin dela, sploh so novi nacini vse enostavnejši. Prehod s sezna­mov in z menijev z aplikacijami k plavajocim ikonam, ki se pojavi­jo, ko sistem oceni, da jih potre­bujemo, je le še naslednji korak v to smer. Pametne naprave (pa tudi spletne strani in storitve) nas to­rej programirajo v obcutno vecji meri kot mi njih. Spremljajo nas v vsakem trenutku, stremijo k temu, da bi jih uporabljali v vsa­kem razpoložljivem trenutku, to pa jim gre res odlicno od rok. Si­cer se v zadnjih nekaj mesecih že pojavljajo težnje, da bi se to umi­rilo (denimo z opozarjanjem na cas, porabljen v dolocenih apli­kacijah), a to v resnici ni v njiho­vo korist in dvomim, da se bomo kot družba zares odlepili od na­ših zaslonov – sploh ker po njih skacejo prijetne ikonice, za kate­re smo sprogramirani, da jih tap­kamo. . N s Osebno raje pišem navodila za racunalnike kot za ljudi, nekako se bolje razumemo (tako jaz njih kot oni mene), rezultati so ponovljivi, iskanje hrošcev lažje. MONITOR LABORATORIJ NAJBOLJŠI > TELEFONI Blackberry KEY2 Kitajski TCL in kanadski Blackberry nadaljujeta skupno zgodbo izdelovanja pametnih androidnih telefonov s fizicno tipkovnico in poudarkom na varnosti. 42 TELEFONI Nokia 7.1 Nokia 7.1 je popoln telefon srednjega razreda. Brez vezave stane 350 EUR, a v roki deluje bolj premijsko, oblikovno sledi vsem trendom zadnjega leta. 43 NAJBOLJŠI TELEFONI TELEFONI NAJBOLJŠI > > 42 februar 2019 februar 2019 43 ? Vrnitev odpisanih Ocenjevanje telefonov Pri preizkusu vse telefone, ki jih preizkusimo, razvršcamo na lestvi­co. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso vec naprodaj. Ocenjujemo: hitrost delovanja, kakovost izdelave, kakovost zaslo­na, kakovost zvoka, velikost in teža, zmogljivost akumulatorja, eko­sistem. Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišcu iz meseca v mesec nekoliko spreminja. 67  TELEFONOV NA www.monitor.si/najboljsi-izdelki   27 cenejših telefonov • 40 dražjih telefonov Nokia je tako zelo zamudila vlak pametnih telefonov, da je dandanes sinonim za »staro«. Vendar se trudijo, novi Androidni modeli so že kar odlicni! . Blackberry KEY2. Black­berry, ime ki v marsikom vzbu­di spomin na nekoc pomemb­nega izdelovalca pametnih te­lefonov. Redko kdo se sploh za­veda, da je podjetje na tem trgu še vedno navzoce. Dobro leto po preizkusu telefona KEYone smo koncno prijeli v roke njegovega naslednika. Kitajski TCL in kanadski Black­berry nadaljujeta skupno zgod­bo izdelovanja pametnih andro­idnih telefonov s fizicno tipkov­nico in poudarkom na varnosti. Pravzaprav so v tem prostoru ne­kakšen unikum, saj prave konku­rence prakticno ni. Vsi izdeloval­ci zmogljivejših mobilnih telefo­nov so namrec prevzeli mantro velikih zaslonov in zaslonske tip­kovnice. Prav fizicna tipkovnica na spo­dnji strani naprave je (še vedno) znacilnost znamke Blackberry. A ce je nekoc privlacila številne uporabnike, je danes krog ljudi, ki bi zamenjali svoj Samsung ali iPhone za Blackberry, verjetno majhen. Zelo majhen. Zdi se, da širok krog kupcev niti ni njihov ciljni trg, saj dobro vedo, kdo so njihovi potencialni uporabniki. Telefon je namenjen predvsem resni poslovni rabi, ljudem, ki se zavedajo, da je veliko kolicino elektronske pošte na poti težko napisati na navidezni tipkov­nici. In hkrati želijo nekoli­ko vecji nadzor in informa­cij o varnosti in dogajanju na napravi. Zaposlenim v vecjih korporacijah torej. In takšno dobro zavedanje o kupcu vpliva tudi na samo napravo. Tokrat preizkuše­ni Key2 namrec ne izstopa po strojnih zmogljivostih, saj nima niti procesorja višje­ga razreda niti kakšne dru­ge komponente. Udobno se umešca v srednji razred pa­metnih telefonov, a to nare­di z odliko. Primerjava z drugimi napravami je zaradi vse­ga prej zapisanega nehva­ležna. Še najvec primer­jav se nam je tako ponudi­lo v primerjavi z njegovim predhodnikom, ki ga želi nadomestiti. V primerja­vi z njim je viden napre­dek že pri obliki. Napra­va je postala veliko tanj­ša, lažja in že na pogled bolj privlacna. A vsee­no ohranja nezmotljivo Blackberryjev videz. Tako za primer na zadnji stra­ni ne bomo našli steklene pre­vleke kot pri vecini dražjih so­dobnih naprav, temvec dobro znano kombinacijo plastike in gume. To bo marsikdo znal ceni­ti (koga drugega pa bo odbilo). Spredaj je zaslon, ki je sko­rajda pravokoten in je praktic­no enak zaslonu iz predhodni­ka. Še vedno se nam zaradi svo­je oblike zdi neprakticen za spre­mljanje video vsebin in podob­nega. Pod njim bomo našli odlic­no fizicno tipkovnico, ki ji je tež­ko karkoli ocitati. V primerjavi s predhodnikom so tipke vecje in manj drsece. Tako je uporaba res preprosta in napak pri vnosu prakticno ni, tudi pri vecjih hi­trostih tipkanja. Še vedno je mogoce vsaki od tipk nameniti bližnjico do po­ljubnih zmožnosti ali progra­mov. Zelo prirocno, a uporabni­ki androidnih telefonov drugih znamk boste pogosto pozabili na nastavljene bližnjice in do apli­kacij še vedno dostopali prek za­slona, kot ste vajeni. Vse štiri stranske tipke so to­krat na isti, desni, strani. Kot za­nimivost, na zadnji strani bomo tokrat našli dvojno kamero, vsako od tipal zmore za­jeti 12 milijonov pik. Dru­go tipalo je seveda zgolj pomožno in služi zoomi­ranju. Fotoaparat nikoli ni bil mocnejša stran Black­berryjevih naprav in tudi tokrat ni presežek. Slike so sicer povsem solidne, neko­liko slabše se obnese v slab­ših svetlobnih razmerah, a v primerjavi s slikami, za­jetimi z, denimo, že starim iPhone X, so skorajda ne­mogoce. In razlike v kako­vosti se samo stopnjujejo, ko poskušamo zajeti osebo v tako imenovanem portre­tnem nacinu. Pri zajemu vi­dea se hitro pozna tudi po­manjkanje opticne stabiliza­cije slike. A manjši zaslon in srednje zmogljiv procesor pripomore­ta k pomembni dobri lastno­sti te naprave, vzdržljivosti baterije. Slednje je bilo sicer od nekdaj zašcitni znak tega izdelovalca, njihovim napra­vam je vedno uspelo zdrža­ti dlje kot konkurenca. In tudi tokrat nam je uspelo z enim polnjenjem brez težav prežive­ti skoraj dva dneva. Za konec omenimo še varnost, na katero je Blackberry še pose­bej ponosen. Nad operacijski sis­tem Android so namrec nadeli kup svojega programja, ki poskr­bi za dodatne varnostne ukrepe. Ta del smo sicer dodobra opisa­li že lani, vecjih novosti s stališca uporabnika pravzaprav ni. Vse­kakor je namešceno programje v nasprotju z nesnago, ki jo po­navadi najdemo namešceno na mobilnih napravah, tokrat ko­ristno in celo dobro delujoce. A pravo vrednost takih varnostnih reci bodo cenili le redki. In prav tak je pravzaprav vtis o celotni napravi. Soli­den telefon, ki v nicemer (razen s tipkovnico) za­res ne odstopa od povpre­cja, a mu kljub temu uspe narediti poseben vtis. Res pa ima le omenjen omejen nabor kupcev, še posebej, ko dodamo ne ravno naj­nižjo ceno. Damjan Maticic . Nokia 5.1 Plus je del projekta Android One, a na zacetku leta 2019 (pred­stavili so jo sredi lanskega leta) še vedno ni prešla na zadnjo razlicico Androida. Tudi logotip Android One ni vedno zagotovilo, da bodo posodobitve vedno pri­šle hitro. V tej številki prav tako opisana Nokia 7.1 že ima Android 9 in gre za su­per poceni telefon. 5.1. plus pa sklene kakšen kompromis prevec, a kljub temu dobro zastopa Nokijine barve. Za­slon IPS z locljivostjo 1520 x 720 je povprecen in glede na preostalo morda še najmanj­ši kompromis tega telefona. Strojno je namrec 5.1 plus pod­hranjena, saj Mediatekov osem­jedrni procesor vmesnik z varc­nimi jedri ARM še nekako zvo­zi, za kaj vec pa mu hitro zmanj­ka sape. Pomnilnika je sicer do­volj (tri ali štiri GB) in shrambe tudi ni premalo (32 ali 64 giga­bajtov), a bo ta naveza zadovo­ljila res samo najbolj nezahtev­ne uporabnike. Fotoaparat je so­liden za tako poceni napravo in, ce mu damo dovolj svetlobe in mirno roko, nam bo vrnil zado­voljive slike. Tudi izdelava je na ravni in te­lefon v roki deluje zelo dobro. (Nova) Nokia še vedno premo­re znanje svojega predhodnika in redno dostavlja naprave, ki v roki dajejo obcutek, da stanejo vec, kot smo za njih placali. Do­dajmo še, da ima telefon vhod za slušalke in da se polni prek USB C. To v tem cenovnem razredu še vedno ni pravilo, tako da je to dodaten plus. Nokia 5.1 Plus je dober zelo poceni telefon in ne bo napac­na izbira za nekoga, ki bi rad konkretno varceval. Kljub temu je treba vedeti, da za 130 EUR vec dobimo vsaj Nokio 7.1, ki ima prav tako goli Android, a je strojno boljše založena in vre­dna svojega denarja. Za enak denar pa se na Amazonu dobi tudi Xiaomi Mi A2, ki dosta­vi strojno boljšo napravo, goli Android in boljši foto­aparat. Nokia 5.1 Plus ni najboljši poceni telefon, a je med prvimi tremi in pravzaprav ena red­kih naprav, s katero se ne opecemo, ce zanjo placamo tako malo. Anže Tomic . Nokia 7.1. To bi se moralo zgo­diti takoj po tem, ko je Apple pred­stavil iPhone. No­kia ne bi podceni­la zaslona na dotik. Priznala bi si, da je bil njen adut vedno strojna oprema in ne programska. Tako bi po­gledali, kaj je na voljo in na­šli Android, tisti mobilni ope­racijski sistem, ki je videti do­volj ambiciozen, da bo en­krat lahko dohitel iOS. Tako bi Nokia opustila Symbian, nehala razvijati Meego/Ma­emo in zacela delati Nokie z Androidom. Cistim Andro­idom brez navlake. Ta sce­narij je sicer cista znanstve­na fantastika in, kot vemo, je Nokia predolgo vztrajala pri svoji programski opremi in nato prešla v roke Micro­softa, nato pa v roke kitaj­skega podjetja HMD Global (ki telefone Nokia še vedno snuje na Finskem). Nokia 7.1 je popoln tele­fon srednjega razreda. Brez vezave stane 350 EUR, a v roki deluje bolj premijsko. Oblikovno sledi vsem tren­dom zadnjega leta. Na za­dnji strani sta dve (Zeiss) leci, pod njima bralnik pr­stnih odtisov in na prednji stra­ni zareza, ki še vedno vztraja. Žal gre za enega tistih telefonov, ki ima poleg zareze na spodnji strani tudi konkretno brado in to nesreco, da pri Nokii vztrajajo s prakso, ko na brado nalepijo svoj logotip. To je bilo v casu njihove dominance še pravilo, zdaj pa je bolj elegantno, ce okoli zaslona ni nic. Zadnja stranica je resda steklena, a žal ne podpira brez­sticnega polnjenja. To se tako do­gaja prek vmesnika USB C. 7.1 ohranja vhod za slušalke, ki je na vrhu telefona. Tudi strojno gre za telefon sre­dnjega razreda. Snapdragon 636 je s svojimi osmimi jedri varcen, saj je baterija mirno preživela dan in še nekaj je ostalo za na­slednjega. Pomnilnika je 3 giga­bajte in shrambe 32 GB (dobi se tudi kombinacija 4/64). Fotoa­parat je povprecen, a to na zacet­ku leta 2019 pomeni zelo solidne slike v dobrih svetlobnih razme­rah in bo za nezahtevnega upo­rabnika povsem dovolj. Vse skupaj zaokroži projekt Android One, pod katerega 7.1 spada, tako da smo prica ciste­mu vmesniku in rednim posodo­bitvam. Nokia 7.1 je te­lefon, ki ga je treba priporo­citi nezahtev­nim uporabni­kom v našem življenju, saj s ci­stim Androidom, dobro vzdržljivo­stjo in solidnim fo­toaparatom dose­že skoraj vse. Njego­va edina težava je, da je Xiaomi letos na trg dal telefon po isti ceni, ki ga žene procesor, na­menjen najdražjim na­pravam. Pocofone F1 go­ljufa, ker ga prodajajo pod ceno, a ga prodajajo in ga je tako nemogoce ignorirati. Anže Tomic BLACKBERRY KEY2 Izdeluje: Blackberry (TLC), www.blackberry.com. Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 707 EUR. X Osredotocenost na varnost, tipkov­nica, baterija. Z Visoka cena glede na zmogljivosti. HITROST DELOVANJA 8 KAKOVOST IZDELAVE 9 NOKIA 7.1 NOKIA 5.1 Plus Prodaja: Operaterji. Cena: 350 EUR X Android One, baterija. Z Cena glede na Pocofone F1, druga­ce pa skoraj nic. HITROST DELOVANJA 7,5 Prodaja: Spletne trgovine. Cena: 220 EUR. X Goli Android, dobro narejena. Z Strojno nekoliko podhranjena. HITROST DELOVANJA 6,5 KAKOVOST IZDELAVE 8 KAKOVOST IZDELAVE 7 DOSJE PODATKOVNI CENTRI PODATKOVNI CENTRI DOSJE P P 44 februar 2019 februar 2019 45 nacba je preprosta. V ve­liko betonsko stavbo vo­dimo elektriko, iz nje odvajamo toploto. Obenem va­njo pošiljamo podatke, ki se pre­meljejo in uskladišcijo, nazaj pa dobimo še vec podatkov. Toda kot ve povedati vsak inženir, je prehod na vecje velikostne ra­zrede (scale-up) vedno izziv, saj se pojavijo problemi in okolišci­ne, ki jih prej ni bilo. Ne moremo zgolj povezati tisoc racunalnikov in dobiti podatkovnega centra. Podatkovni center je po defi­niciji vsak obrat, kjer domuje­jo racunalniški sistemi. Poslovni (enterprise) podatkovni centri so prilagojeni potrebam in sega­jo od majhnih strežniških sobic z enim UPSom do velikih stro­go zastraženih obratov z deset­tisoci strežnikov, ki porabijo to­liko energije kot manjše mesto. Osredotocili se bomo na cen­tre, ki imajo vec kot deset tisoc strežnikov, ki se danes imenu­jejo tudi hipercentri (hyperscale data center). Manjši centri lahko uporabljajo komercialno opre­mo, v hipercentrih pa je precej nestandardnih in prilagojenih rešitev, ki so optimalne za kon­kretni primer. Pod izrazom podatkovni cen­ter si navadno predstavljamo zgolj veliko halo s strežniki, a je v njej še precej vec. Poleg prosto­rov, ki so zaradi ljudi (gardero­be, menze, varnosti), tudi tehno­logija pogojuje še vrsto podpor­nih sistemov. To so med drugim lastna razdelilno transformator­ska postaja, dizelski generator­ji, UPSi, strojnica s hladilnim sis­temom, zunanje hladilne enote itd. Veliki podatkovni centri so kot mesto v malem, le da imajo bolj malo prebivalcev. Racunalniška oprema Srce vsakega podatkovnega središca je racunalniška oprema. V osnovi gre za strežnike (ma­ticna plošca, procesor, pomnil­nik, disk, povezljivost, lahko tudi graficni cip za GPGPU), ki jih se­stavljajo obicajne poceni kompo­nente. Vcasih so bili podatkovni centri polni eksoticnih in dragih komponent, danes pa se zaradi velikosti najbolj splaca vgrajeva­ti poceni komponente množic­ne proizvodnje, ki jih je mogoce poceni menjati. Programska oprema tehnicne podrobnosti tako ali tako abstrahira. Strežniki so namešceni drug nad druge v omari (rack), te so med seboj povezane v gru­ce (cluster). Kakšno opremo ima posamezen podatkovni center, je povsem odvisno od njegove­ga namena in lastnika. Nekate­ri uporabljajo, kar je mogoce ku­piti, drugi dizajnirajo in naroci­jo posebej prilagojeno opremo. Google je tak primer, saj upo­rablja tako posebej prilagojeno strojno opremo kakor lastno pro­gramsko opremo. Colossus je nji­hov podatkovni sistem, Google F1 je distribuirana zbirka podat­kov (namesto MySQL), Google Web Server je lasten spletni stre­žnik na Linuxu itd. Povezljivost Notranja povezljivost je kljuc­na, saj je v enem centru lahko vec deset tisoc strežnikov, ki ko­municirajo z vec kot petabiti na sekundo, to je vec od prometa po celotnem internetu. Ne glede na to, ali gre za velik Googlov po­datkovni center ali za gostovanje vec razlicnih najemnikov, je malo programov, ki se izvajajo v le enem fizicnem strežniku. Zato je hitra komunikacija nujna. Izbor je stvar financ. Gigabi­tna stikala z 48 vrati so danes poceni, stanje pa je drugacno, ce želimo stikala z vec vrati in viš­jo prepustnostjo. Za 10-krat višjo prepustnost placamo okrog 100-krat vec. Zaradi tega so centri povezani hierarhicno. Povezave med strežniki ene omare (rack) so urejene prek cenejših stikal, povezave celotnih gruc (cluster) pa so dražje. Ceprav centri naceloma stre­žejo zahtevam, ki prihajajo iz geografske bližine, morajo med seboj komunicirati. Google na primer uporablja lastno omrež­je z imenom B4 (WAN intercon­nect), ki omogoca komunikacijo podatkovnih centrov med seboj. Zlasti storitve YouTube, iskanje, zemljevidi, Photos, Hangouts ter posodobitve za Android in Chro­me terjajo veliko zmogljivosti. B4 tece na arhitekturi SDN (Soft­ware Defined Networking). Upo­rablja protokol OpenFlow na po­ceni preprostih usmerjevalnikih, ki se množicno izdelujejo, in op­timizacijski protokol TE (Traffic Engineering). B4 ni del javnega interneta. Vec podrobnosti naj­demo v clanku o Googlovih za­poslenih B4: Experience with a Globally-Deployed Software De­fined WAN. Imajo pa tudi B2, ki nosi promet, ki je namenjen na javni internet. Shranjevanje podatkov Posamezni diski (ali SSDji) so lahko povezani neposredno v posamezne strežnike in do­stopni prek globalnega distri­bucijskega sistema (npr. Goo­glov GFS in Colossus), lahko pa so del namenskih polj NAS (ne­twork attached storage) ali SAN (storage area network). Nava­dno je locitev podatkovnega dela (NAS) od racunskega eno­stavnejša rešitev, je pa pocasnej­ša in prostorsko potratnejša. Pri NAS je za redundanco poskrblje­no na ravni posamezne napra­ve (RAID), pri GFS pa s kopijami podatkov na vec strežnikih. Tak sistem je robusten in odporen za izpad posameznih strežnikov ali celotnih omar, predvsem pa je cenejši, hitrejši pri branju in za­nesljivejši, zato ga uporablja tudi Google. Lastniki velikih podatkovnih centrov pogosto uporabljajo so­razmerno poceni diske, ker se pri vec milijonih diskov tudi pri najdražjih modelih ni mogo­ce izogniti vsakodnevnim okva­ram. Zato je ekonomicneje upo­rabiti bistveno cenejše mode­le, ki se kvarijo malo pogosteje. Menjave bodo tako ali tako po­trebne. Najcenejši modeli za do­maco rabo sicer niso namenjeni neprestanemu delovanju, zgolj nekoliko dražji nearline diski in najcenejši enterprise diski pa so cisto dovolj. V zadnjem casu po­stajajo tudi SSDji cenovno spre­jemljivi in zato uporabni, kjer je intenzivnost pisanja in branja (I/O) visoka. Napajanje Podatkovni centri lahko po­rabijo tudi nekaj sto megava­tov energije, zato seveda nima­jo 230 V prikljucka. Prikljuce­ni so na visokonapetostne vode (npr. 110 kV), ki se na lastni raz­delilni transformatorski postaji transformira na srednjo napetost (nekaj kilovoltov). Ta se potem transformira še enkrat do omre­žne napetosti, ki tece do UPSov (uninterruptible power supply). Ti jo pretvorijo v enosmerno na­petost in z njo tako polnijo aku­mulatorje kakor prek razsmer­nika znova pretvarjajo v sinu­sno izmenicno napetost (v Evro­pi obicajno trifaznih 400 V, ker ena faza in nevtralni vodnik da­sta efektivnih 230 V), ki se upo­rablja za dejanski pogon racunal­niške opreme. Za to skrbijo PDU (power distribution unit). Podatkovni centri morajo biti sposobni delovati, tudi ce se doba­va elektricne energije prekine. V ta namen so na UPSe prikljuceni tudi dizelski generatorji. Namen UPSov ni poganjati podatkovne­ga centra brez elektricne energi­je. Njihova funkcija je glajenje na­petosti (dvojna pretvorba AC-DC­-AC) in premostitev sekund med izpadom napajanja in vkljucitvijo dizelskih generatorjev. Vsak dejanski strežnik ima potem še svoj napajalnik. V za­dnjem casu se pojavljajo tudi rešitve z visoko enosmerno napetostjo (HVDC), ker so tako izgube pri distribuciji in zadnji transformaciji nižje. Energetska ucinkovitost Eden izmed kljucnih dejavni­kov vsakega podatkovnega cen­tra je energetska ucinkovitost, ki predstavlja levji delež stro­škov obratovanja. Neil Rasmus­sen iz Schneider Electric je že leta 2011 ocenil, da približno po­lovico vseh stroškov odpade na energijo za pogajanje strežnikov, opremo za napajanje, hlajenje in nadzor. Termodinamicno gledano, niso podatkovni centri nic dru­gega kot orjaške elektropeci. Vsa energija, ki jo za delovanje po­rabi racunalniška oprema, kon­ca svojo pot kot toplota. Toda ker ta elektropec ne deluje pri viso­kih temperaturah, moramo vso ustvarjeno toploto ucinkovito odstranjevati. Energetsko ucinkovitost je tež­ko smiselno definirati. Intuitivno bi jo želeli podati kot energijo, ki jo sistem potrebuje za obdelavo neke kolicine podatkov (na pri­mer petabajta), a niti dva siste­ma ne prežvekujeta enakih po­datkov. Podjetja se navadno hva­lijo z nizkimi vrednostmi PUE, a zgodba je širša. Ucinkovitost sestavljajo (1) PUE (power usage effectiveness), (2) SPUE (server PUE) in (3) ucinkovitost obdelave podat­kov. PUE podaja razmerje med vso energijo za obratovanje cen­tra in energijo, ki jo porabijo ra­cunalniške komponente. Razlika odpade na hlajenje, prezraceva­nje, razsvetljavo, crpalke, UPSe in drugo (overhead). Medtem ko je bil še leta 2006 PUE nad 3 povsem obicajen, danes podje­tja tekmujejo v nižanju PUE. Leta 2012 je bil povprecni PUE 1,8-1,9, današnje Googlovo povpre­cje pa je 1,12. To pomeni, da le 12 odstotkov energije porabijo za podporne sisteme. Tudi dru­gi velikani omenjajo vrednosti pod 1,2, le da niso tako transpa­rentne. Prav tako so razlike, kaj se šteje pod podporne sisteme – ali so izgube na transformator­jih in kablih del porabe racunal­niške opreme ali ne? Prav tako je PUE mocno odvisen od dejanske trenutne porabe energije. Elektricne izgube niso velike. Transformacija visoke napetosti v srednjo napetost in potem do obicajnih ravni prinese manj kot odstotek izgube, UPSi delujejo z izkoristkom 88–98 odstotkov, še dva ali tri odstotke izgubimo po vodnikih, saj so centri veliki, pre­našanje nizkih napetosti na dol­ge razdalje pa neucinkovito. Od dva- do trikrat vec energije se porabi za hlajenje, kjer so možni najvecji prihranki. Ta del enacbe je tudi najbolj obcutljiv za okolj­ske vplive, zato niha tako med razlicnimi lokacijami na svetu kot med letnimi casi. Vec o hlaje­nju v nadaljevanju. Drugi faktor SPUE podaja in­formacijo o ucinkovitosti same opreme in je definiran analogno kakor PUE. Gre za razmerje med celotno porabo energije enega strežnika in koristno energijo (za plošco, diske, procesor, kartice itd.). Razlika so notranje izgube, poraba za transformiranje, inter­no hlajenje (ventilatorji). Danes SPUE dosegajo vrednosti pod 1,10. Googlovi centri dosegajo kombiniran TPUE (total PUE, to­rej produkt PUE in SPUE) 1,3. Najpomembnejši prihranki pa se skrivajo v potratnosti obdela­ve podatkov. Po Moorovem za­konu se racunska moc povecu­je približno eksponentno, pora­ba energije in prostora pa seve­da ne. Zmanjšuje se litografija (danes 7 nm ni nic nenavadne­ga, napajalne napetosti padajo itd.). Današnji procesor s 100 W postori milijonkrat vec kot pred dvajsetimi leti. Žal se tudi tu na­predek upocasnjuje, ker s trenu­tno tehnologijo pocasi trkamo na fizikalne omejitve (velikost ato­ma). Za nadaljnji napredek bo potreben konceptualni preskok, podobno kot niso do onemoglo­sti izboljševali elektronk, tem­vec so izumili tranzistorje. Ucin­kovitost obdelave podatkov lah­ko ocenimo s sinteticnimi testi, denimo LINPACKom (katerega rezultate dvakrat na leto najde­mo tudi na lestvici najhitrejših superracunalnikov Top 500), a to je zgolj približek. Vsak podat­kovni center je prilagojen obde­lavi svojih podatkov, ne sintetic­nim testom. Po ocenah s konca leta 2017 so podatkovni centri globalno pora­bili 416 TWh energije, kar ustre­za moci približno 50 GW, to pa približno ustreza porabi elektric­ne energije v vsej Franciji. Posa­mezen Amazonov ali Googlov center zlahka porabi do 500 MW elektricne energije. V zadnjem casu se je okrepilo zavedanje, da je pomemben tudi vir energi­je, zato podjetja poizkušajo upo­rabljati cim vec energije iz obno­vljivih virov. Google je leta 2017 prvikrat uporabljal izkljucno ob­novljive vire energije (glede na pogodbe z dobavitelji). Hlajenje Izjemno pomemben del dizaj­na vsakega centra je hlajenje, ki tudi bistveno vpliva na stroške. Ni presenetljivo, da ima Google najvišji PUE v singapurskem cen­tru (1,18), najnižjega pa na Fin­skem (1,09). Ce upoštevamo, da približno cetrtino izgub odpade na elektricne komponente, ki so podobne povsem po svetu, lahko cez palec ocenimo, da singapur­ski center porabi trikrat vec ener­gije za hlajenje od Finskega. To pa ni poceni. Pri snovanju nacina hlajenja moramo dolociti nacin odstra­njevanja toplote, nacin distri­bucije zraka v prostoru in tudi lokacijo hladilne enote. Pri distri­buciji zraka imamo tri možnosti: pomešano (flooded), usmerjeno (targeted), nadzorovano (contai­ned). V prvem primeru crpamo v prostor hladen zrak in iz nje­ga toplega, z mešanjem v prosto­ru pa se ne ukvarjamo. Taka reši­tev je najmanj ucinkovita. Ce tok zraka nekako usmerimo, zmanj­šamo mešanje in dobimo ucinko­vitejše hlajenje. Pri nadzorova­nem toku zraka pa povsem pre­precimo mešanje med toplim in hladnim zrakom. Ker ima­mo tako pri dovodu kakor odvo­du zraka na voljo te tri možno­sti, je na voljo skupaj devet kom­binacij. Iz prakticnih razlogov se po navadi uporablja usmerjena ali nadzorovana distribucija zra­ka samo na eni strani (recimo na odvodu – »vroca cona«), kar za­dostuje. Naslednji pomemben dejav­nik je odstranjevanje toplote. Za prenos toplote potrebujemo me­dij, ki je lahko zrak, lahko pa tudi kaj drugega. Poznamo trinajst osnovnih nacinov, ki se razliku­jejo po nacinu prenosa toplote z racunalniških komponent, medi­ja in nacinu prenosa toplote v zu­nanjost. Na notranji strani ima­mo lahko CRAC (computer room air conditioner), ki deluje kot kompresor pri klimatski napravi, CRAH (computer room air han­dler), kjer se zrak hladi ob stiku s hladnimi kacami (spirale), ali preprost zajem hladnega zraka iz zunanjosti. Medij za prenos to­plote je zrak, ohlajena voda, gli­kol ali hladilna tekocina. Na zu­nanji strani toploto odvajamo z evaporacijskim odhlapevanjem, hladilnimi stolpi, preprosto z zrakom itd. V praksi nikoli ne pi­hamo hladnega zraka iz zuna­njosti neposredno v notranjost, ker bi s tem tvegali onesnaženje in vnos vlage – hladno zunanjost uporabimo kot rezervoar. Eden najpogostejših nacinov so dvignjena tla ter locitev hla­dnih in toplih con. Klimatske na­prave dovajajo hladen zrak pod dvignjena tla, na katerih so stre­žniki, od tam ga ventilatorji po­tisnejo kvišku. Ohlajeni zrak po­tuje do strežnikov in skoznje, po­tem pa kot topli zrak zapušca prostor na vrhu hale. Za vecjo ucinkovitost imamo locene hla­dne in tople cone, tako da so stre­žniki z eno stranjo obrnjeni v hla­dno cono (od tam vlecejo zrak) in ga izpihujejo v toplo cono. Okvare Racunalniške komponente se kvarijo. Doma je to redka ne­všecnost, v velikih sistemih pa statisticna gotovost. Vzemimo za primer diske, katerih zanesljivost že vec let sistematicno spremlja BackBlaze. Dolgoletno povprecje kaže, da na leto odpove 1-2 od­stotka diskov. V velikem podat­kovnem centru s petabajti pro­stora to pomeni, da bodo okvare vsakdanji pojav. Podobno velja tudi za druge komponente. Tudi ce uporabljamo najboljše strežni­ke s povprecnim casom med na­pakami 30 let (MTBF = 10.000 dni), bo v podatkovnem centru z 10.000 vsak dan odpovedal eden! Ce k temu dodamo še pro­gramsko opremo, ki lahko zata­ji, saj navadno tece vec slojev ali programskih modulov (virtua­lizacija), ki ima vsak svoje hro­šce, postane jasno: sistem mora delovati tudi, ko odpovedujejo posamezni deli. To je tudi ucin­koviteje, saj so »povprecne« kom­ponente bistveno cenejše od naj­bolj zanesljivih, manko pa nado­knadimo s kvantiteto. Tako po­stane zmožnost strojne opreme, da sama odpravlja napake (po­mnilnik ECC, polja RAID), manj bistvena. Ce njena cena ni bi­stveno višja (npr. ECC), se jo se­veda splaca uporabiti, drugace pa poskrbimo zgolj, da imamo urejeno zaznavanje napak, pro­gramska oprema pa bo našla pot okrog okvarjenih strežnikov. Napake na ravni storitve se razdelijo v štiri kategorije: nepo­pravljiva okvara podatkov (cor­ruption), nedosegljivost (unrea­chability), zmanjšana ucinkovi­tost (degraded performance) in prikrite koncnim uporabnikom (masked). Raziskave kažejo, da lahko zgolj kakšnih 25 odstot­kov težav pripišemo odpovedim strojne opreme – za preostanek so krive cloveške, programske ali omrežne težave. Najpogostejša motnja je vno­vicni zagon posameznega stre­žnika. Pri Googlu so ugotovili, da se je v šestih mesecih približno polovica strežnikov v centrih vsaj enkrat spet zagnala. Razloge je mnogokrat težko najti, ker je hro­šce vcasih težko razlikovati od prehodnih strojnih napak. Stati­stika kaže, da lahko zgolj 10 od­stotkov novih zagonov pripišemo težavam z diski in pomnilnikom, preostanek pa ni diagnosticiran. Varnost Ker so podatkovni centri kljuc­ni za delovanje kopice interne­tnih storitev in ker v resnici veci­na zaposlenih v na primer Goo­glu tam nima kaj iskati, tja niti ne morejo. Zelo malo jih ima pravico sploh vstopiti v podat­kovni center. Ravni varovanja je vec. Že pri vstopu na samo po­sest je treba vratarju pokazati iz­kaznico, ki mora biti na sezna­mu. Nadaljnje kontrole so še pri vstopu v zgradbo, vstopu v kori­dorje ob podatkovnem centru in pred vstopom v halo s strežniki. Da pridemo tja, se je treba vec­krat vpisati, iti mimo biometric­nih senzorjev in vec varnostni­kov. Celotna posest je zastražena kot kakšna vojaška postojanka. To seveda ni vse! Na tako malo prostora je ne­mogoce napisati vse o tako ob­širni temi, kot so podatkovni centri. Ti so si med seboj tako razlicni, kakor so posebne njiho­ve naloge in razlicni njihovi la­stniki. Nekateri so o svojih cen­trih bolj gostobesedni (npr. Goo­gle), drugi so zelo skrivnostni (npr. Apple). Smo pa poizkusi­li predstaviti osnovna nacela, ki veljajo v vseh centrih ne glede na njihovo velikost. Princip je isti, vse ostalo so nianse (je povedal že Balaševic).. Kje domujejo oblaki E Vse spletne strani, vsi podatki »v oblakih«, vse racunske zmogljivosti za najem imajo svoje mesto v podatkovnih centrih, ki stojijo po vsem svetu in poganjajo infrastrukturo, brez katere si danes ne predstavljamo vec življenja. Postaviti en strežnik res ni huda znanost, povsem drugace pa je poskrbeti za usklajeno delovanje milijonov procesorjev in diskov, ki brnijo v vec halah na razlicnih tektonskih plošcah. Matej Huš . Microsoft podatkovni center za Azure v Dublinu. Slika: Microsoft. ri izbiri lokacije za gradnjo podatkovnega centra je tre­ba upoštevati vec dejavni­kov, med katerimi so najpomembnej­ši podnebje (zaradi hlajenja), cena in v zadnjem casu tudi »zelenost« ele­ktricne energije, elementarna tve­ganja (tektonika, bliža letališc, vo­jaških postojank, kemicne industri­je itd.), lokacija uporabnikov oziro­ma strank ter delovna sila (izobraže­nost, cena). Zato ni presenetljivo, da je najvec podatkovnih centrov v ZDA in sever­ni Evropi. Google je le tri od svojih petnajstih centrov postavil drugod (Cile, Tajvan, Singapur), vsi drugi so v ZDA ali severni Evropi. Facebook ima celo vse svoje podatkovne centre v ZDA in Evropi, najema pa nekaj ka­pacitet tudi v Aziji. Amazon ima za­radi narave svojih storitev – ponuja racunske zmogljivosti – nekoliko bolj razgiban vzorec s centri tudi v Av­straliji, Indiji in na Kitajskem, a še ve­dno prevladujeta Evropa in ZDA. CENTRI Lokacije podatkovnih centrov P . . Google (zgoraj) ima petnajst podatkovnih centrov, še dva (na Danskem in v Nevadi) sta v gradnji. Slika: Google. Amazon (desno) ima svoje podatkovne centre po vsem svetu, prihajajo (zeleni krožci) celo v Afriko. Slika: Amazon. . Hala s strežniki v Googlovem podatkovnem centru v Oklahomi. Slika: Google. . Hierarhija shranjevanja podatkov. Slika: Barroso et al., The Datacenter as a Computer, 2013. . Cilj modernih podatkovnih centrov je zmanjšati porabo energije za podporne sisteme. Povzeto po: Google. e si pozorno ogledamo kakšen zelo priljubljen videoposnetek po YouTubu ali kontroverzno objavo po Twitterju, bomo vide­li zanimive stvari. Števec ogledov ali deljenj se naceloma po­vecuje, vcasih pa tudi usahne ali zastoji. Kaj se dogaja? Je šteti zares tako težko? Na velikih sistemih je. Enostavno opravilo, kot je povecanje števca, je sestavljeno iz vsaj treh operacij. Iz zbirke podatkov ne moramo prebra­ti vrednosti števca, mu prišteti ena in podatka zapisati nazaj. Ob veli­kem navalu en sam strežnik tega ne bi zmogel, zato bi zaceli izgubljati oglede. Ce sistem prejme hkrati dva zahtevka in obema odgovori z isto vrednostjo, bosta oba prištela ena in zapisala (še vedno enak) rezul­tat drug cez drugega. Temu pravimo tekmovalna okolišcina (race con­dition). Štetje ogledov je pomembno, ker je od tega odvisno placilo, ni pa tako pomembno, da bi ga izvajali v realnem casu. Važno je, da prej ali slej pridemo do pravilnega odgovora, ne potrebujemo pa ga v vsakem trenutku (eventual consistency). Zato svoje oglede sešteva vsak stre­žnik, ki streže videoposnetek delu gledalcev, potem pa se periodicno usklajujejo vrednosti v centralni zbirki podatkov. Podobno velja tudi za prikazovanje podatkov. Nima smisla, da bi vsak gledalec poslal svojo zahtevo, naj iz centralne baze prejme podatke o številu ogledov. Ta podatek periodicno preberejo vmesni strežniki in si ga zapomnijo (caching) ter posredujejo vsem, ki v tem casu od njih dobijo videoposnetek. Ker ob vsakem ogledu komuniciramo z drugim strežnikom, dobimo vsakokrat malce drugacen odgovor. So pa primeri, ko niti to ni dovolj in resnicno potrebujemo povsem za­nesljivo informacijo v realnem casu. Ce kupujemo vozovnice ali vsto­pnice s sedežnim redom, jih ne moremo prodati dvakrat. Taki sistemi so zato pocasnejši, vcasih nas celo postavijo v cakalno vrsto (queue), ce je obremenitev previsoka. ŠTETJE Ali racunalniki sploh znajo šteti? C s Po ocenah s konca leta 2017 so podatkovni centri globalno porabili 416 TWh energije, kar ustreza moci približno 50 GW, to pa približno ustreza porabi elektricne energije v vsej Franciji. Zadostuje že malo ljudi Ceprav so podatkovni centri vecstomilijonske investicije, ki streže­jo podatke milijonom uporabnikov, v njih dela sorazmerno malo ljudi. Med gradnjo posredno podpirajo vec tisoc zaposlitev v okolici, kasne­je pa imajo neposredno zaposlenih zelo malo. Veliki center ima do 100 zaposlenih, ki pokrivajo vse naloge za nepretrgano (24 ur na dan) obra­tovanje. Ko je Facebook leta 2010 napovedal 450 milijonov vreden center v Fo­rest Cityju v Severni Karolini, je gradnja prinesla veliko gospodarske ak­tivnosti. Po letu 2012, ko je bila koncana, pa je v centru redno zaposle­nih 21 ljudi, še toliko pa imajo zunanjih sodelavcev. Microsoftov podatkovni center Alluvion v Iowi je stal 1,1 milijarde do­larjev, obvezani (zaradi subvencij) pa so bili zaposliti 84 ljudi. Micro­softov center na Finskem skupno zagotavlja delo 200 ljudem, torej re­dno zaposlenim in zunanjim sodelavcem. Gradnja podatkovnega centra v državi je vsekakor dobrodošla investi­cija, a njen vpliv na gospodarstvo ni tako velik, kot bi naivno pricakovali. Gre za infrastrukturo, pravi dobicki pa se ustvarjajo drugje (recimo v ir­skih podružnicah, kjer so sedeži za Evropo). . Osnovni nacini distribucije zraka v halah s podatkovnimi centri. Slika: Neil Rasmussen, The Different Types of Air Distribution for IT Environments. . Najpogostejši nacin hlajenja vsebuje dvignjena tla ter hladne in tople cone. Slika: Barroso et al., The Datacenter as a Computer, 2013. . Nacini za odstranjevanje toplote iz podatkovnih centrov. Slika: Neil Rasmussen, The Different Technologies for Cooling Data Centers. PODATKOVNI CENTRI DOSJE P . Razlogi za motnje dostopnosti storitev pri Googlu. Podatki: Robert Stroud. DOSJE POIGRITEV POIGRITEV DOSJE P P 52 februar 2019 februar 2019 53 Življenje je igra oncept poigritve je bil opredeljen šele pred sla­bim desetletjem, kma­lu pa je postala ocitna tudi nje­gova uporabna vrednost, ceprav gre za preprosto zamisel. Ljudje se radi igramo, radi tekmujemo, skozi zabavo se bolje ucimo. Za­torej je smiselno te prvine upora­biti tudi v drugacnem kontekstu, saj bodo ljudje potemtakem vec­krat posegli po izdelku, se hitreje cesa naucili in podobno. Ceprav je poigritev razmeroma nov iz­raz, pa je koncept star kot samo cloveštvo. Zagotovo je igra naj­boljši nacin ucenja, saj se vešcin, ki jih bodo spremljale vse življe­nje preko nje ucijo tako cloveški otroci, kot mnoge mlade živali. Najpomembnejših, kot sta govor ali hoja, se praviloma naucimo ravno skozi igro. Prav tako so ti elementi prisotni v drugih clove­ških prizadevanjih, od zapeljeva­nja s flirtanjem, plesom in dari­li, do verskih obredov, kjer ljudje, recimo, pojejo. Vsa cloveška kul­tura je prepojena z elementi igre, saj delujejo. Pritegnejo našo po­zornost, zadovoljujejo naše po­trebe po tekmovanju ali sodelo­vanju, ponudijo nam nagrado za naša prizadevanja. Osem temeljev V knjigi Actionable Gamifica­tion avtor Yu-kai Chou oprede­li osem gradnikov poigritve, ki cloveka motivirajo, povezani pa so z delovanjem obeh možgan­skih polobel. Prvi je obcutek ep­skega poslanstva ali smisla, ki posamezniku daje obcutek, da je del vecje celote, ki spreminja svet na bolje. Lahko naslavlja kultur­ne imperative, lojalnost neki sku­pini ali podjetju, naložbo v priho­dnost kljub kratkorocni izgubi v casu ali denarju. Drugi gradnik je razvoj in izpopolnjevanje, ki pred uporabnika postavlja izzi­ve, tretji pa razvoj kreativnosti in povratna zanka, ki preko mnenja drugih nagrajuje njihovo ustvar­jalnost. Temu sledi lastništvo, ki lahko pomeni ne le služenje de­narcev, temvec tudi na primer iz­boljševanje virtualnega avatarja. Ljudje smo pac bitja, ki imamo radi takšne reci, saj nam dajejo obcutek, da se nam z njimi veca družbeni ugled. Naslednji, peti gradnik je družbena povezanost in vpliv, ki meri tako na mentorstvo, kot na nostalgijo ali pa enostavno na prijateljstvo. Redkost necesa in s tem povezana neucakanost uporabnika motivirata tako, da mora cakati na rezultate svojih dejanj, zato o njih stalno razmi­šlja. Nepredvidljivost in radove­dnost nas vodita na primer k bra­nju knjig ali gledanju filmov, saj želimo izvedeti, kaj se bo zgodi­lo. A sta tudi gradnik odvisno­sti od iger na sreco, zaradi cesar znajo biti takšni vzgibi nekoli­ko nevarni. Zadnji gradnik, ki ga Chou opredeli, pa sta izguba in izogibanje. Zaradi njega ne že­limo izgubljati priložnosti, vlo­ženega casa ali sredstev. Poigri­tev, zasnovana na teh temeljih, prežema velik del sodobnih de­javnostih. Toda povprecni zaho­dnjak se z njimi najpogosteje sre­cuje prek svojega telefona. Kruha in igric! Za obliko poigritve velja tudi raba videoiger za drugacen smo­ter. V nekaterih so razvijalci po­stavili table, na katerih je moc oglaševati. Electronic arts so jih, recimo, v svojih priljubljenih športnih naslovih uporabili za promocijo volilne udeležbe. Nin­tendova igra 007: Goldeneye je bila narejena za promocijo tedaj nove Bondove avanture, ceprav je na koncu zaslužila vec kot sam film. Nekatera podjetja zakupijo pravice do uspešnih aplikacij, kot je denimo Candy crush, da prek njih promovirajo svoje izdel­ke. Ko je bila priljubljenost Po­kemon: Go na vrhuncu, so raz­vijalci ugotovili, da se zaradi nje mladina v povprecju precej vec giblje. A tak pogled na poigritev je nekoliko obrnjen na glavo, saj govori o samih igrah, ki imajo dodatno vsebino – recimo ogla­ševalsko – ne pa o rabi prvin igre v drugacnem kontekstu. Zatorej je bolj zanimiv, ceprav nekoliko star, primer platforme za izgradnjo spletnih strani Dev­Hub. Tam so že pred desetletjem ugotovili, da le približno deseti­na ljudi dokonca stran, katere iz­delave so se lotili. Vecina je bila namrec obiskovalcev, ki so tako rekoc pasli zijala, saj je bilo nao­koli veliko podobnih orodij. Vod­ja podjetja Evo Media Geoff Nu­val, ki skrbi za to platformo, se je zato po daljši igricarski seansi in ogledu nekaterih predavanj na temo poigritve odlocil stran pre­drugaciti. Orodja so postala pri­jaznejša, saj so zacela uporablja­ti drag-and-drop pristop, stran je ustvarjalce izzivala z naloga­mi, nadgrajevanje spletne strani na DevHubu pa je bilo nagrajeno s pohvalami in prisrcnimi ava­tarji. Poleg tega se je stran dina­micno obnavljala in so bili rezul­tati dela vidni takoj. Rezultat je bil izjemen, saj je odstotek ljudi, ki na platformi dokoncajo svo­je delo, poskocil na 80, povecalo pa se je tudi število uporabnikov. Zgodba, ki je demonstrirala moc poigritve, ni ostala neopažena. Zabavno do polnejšega življenja Trenutno je zdravstvo eno vi­dnejših podrocij, ki uporablja ta­kšne prvine za izboljšanje rezul­tatov. Fitbit ali EveryMove bodo prijatelje spodbujali k tekmova­nju, s tem da primerjajo njihove rezultate, hkrati pa nudijo nad­zor nad nekaterimi telesnimi funkcijami. Aplikacija Pact doda novo dimenzijo – uporabniki si dolocijo svoje rekreativne cilje, nato pa v skupni sklad prispevajo vsaj pet dolarjev. Na koncu me­seca je sklad razdeljen med tiste, ki dosežejo zadane cilje, preosta­li pa so kaznovani z izgubo. Za­nimiva je igrica Evo, ki zbira po­datke o uspešnosti in jih primer­ja z zbirko uporabnikov, s pomo­cjo tega pa oceni možnost za ob­stoj alzheimerjeve bolezni pri igralcu. Podobno je zasnovan Groundskeeper, ki s pomocjo raznih miselnih iger ugotavlja razlicne osebnostne motnje, od anksioznosti do avtizma. Ker gre za namensko razvit zdravstveni pripomocek, uporablja za vode­nje igre posebne kocke z zasloni, ki prikazujejo elemente ugank. Poigritev pa je v pomoc tudi ljudem, ki trpijo za kronicnimi boleznimi. Asthma Hero je na­menjen mlajšim, ki trpijo za na­duho. Ti so za pridno dihanje z inhalatorjem nagrajeni s tocka­mi, ki jih lahko uporabijo za nad­gradnjo in razvoj svojega avatar­ja. Bayer je razvil program, s ka­terim se lahko najstniški sladkor­ni bolniki povežejo na Nintendo DS, tam pa z rednim merjenjem glukoze v krvi odklepajo nove ni­voje. Odraslim je na voljo Mango Health, ki redno jemanje zdra­vil nagrajuje s tockami, te pa je moc izrabiti za popuste v doloce­nih trgovinah, ali pa jih nameni­ti kakšni dobrodelni organizaciji kot donacijo. Reflexion Health pa je pripomocek, ki pomaga pri domaci rehabilitaciji ljudem, ki okrevajo po poškodbah. Rekon­valescenti morajo doma pona­vljati prikazane gibe, povratni vi­deonadzor pa jih pri tem opomi­nja, ali jih izvajajo nepravilno. Poleg fitnesa in zdravstva je verjetno najvecje polje, ki upora­blja nacela poigritve, domace iz­obraževanje. To je smiselno gle­de na uvodoma omenjeno po­vezavo med ucenjem in igro. Na trgu je kopica aplikacij, namenje­nih izpopolnjevanju razlicnih ve­šcin ali pripravi lekcij. Khan Aca­demy, Coursera ali Udemy vsi ponujajo predavanja in lestvi­ce napredovanja, ki stimulirajo uporabnike k vecjim uspehom. Druge, kot je TEDEd, polnomo­cijo z možnostjo ustvarjanja vi­deo predavanj, ki jih dodatno za­cinijo z vprašalniki ali kvizi. Ven­dar pa je aplikacija, ki verjetno najbolje izrablja moc poigritve, Duolingo. Program, namenjen ucenju jezikov, je prežet z lestvi­cami, zbiranjem tock za odklepa­nje novih lekcij, njegova raba je zabavna in enostavna. Razvijalci se radi pohvalijo, da Duolingo za spoznavanje tujih jezikov upora­blja vec Americanov, kot se le-teh uci v šolah. Vecja produktivnost, vecji nadzor Poigritev sega od pogoste­ga obiskovanja najljubše trgovi­ne, v kateri je moc zbirati nalep­ke za popust pri nakupu, do po­hval in nagrad v šolah. Danes so ti koncepti natancno oprede­ljeni in v zavestni rabi. Študija s prestižne poslovne šole Sloan, ki deluje znotraj MIT, kaže, da raba prvin igre v strukturiranem procesu brainstorminga vodi ne le do boljših rezultatov, temvec tudi do vec objav v strokovni lite­raturi. Podjetja uporabljajo raz­licne metode, ki izvirajo iz poi­gritve, da bi izboljšala produktiv­nost svojih delavcev. Ima pa tudi temnejšo plat, kot so vojne igre, s katerimi sve­tovne vojske pripravljajo raz­licne obrambne – ali napadal­ne – scenarije. Neonacisticne in druge ekstremisticne skupi­ne uporabljajo dolocene prvine iger, kot so tocke za merjenje lo­jalnosti, da bi povecali zavzetost svojih zavedenih rekrutov. Kitaj­ski sistem družbenega kredita, ki ga nameravajo uvesti prihodnje leto, bo za ocenjevanje državlja­nov uporabljal elemente poigri­tve. A sama tehnika ne more biti opredeljena kot dobra ali slaba, takšna je lahko le njena raba. Že pred stoletjem je Ema Goldman izjavila, da revolucija brez plesa ni njena revolucija. Danes pa lah­ko ugibamo, kakšno spremembo prinaša ples sam.. K Poigritev – izvorno gamification – je cedalje pomembnejša metoda, s katero želijo ustvarjalci vsebin povecati ucinkovitost svojih prizadevanj. Ne glede na to, ali gre za predavanja, zdravstvo, prodajo, oglaševanje ali programiranje. Gregor Stamejcic . Metoda poigritve je vsenavzoca, saj spodbuja vecjo aktivnost, vkljucenost, povezanost, ustvarjalnost in produktivnost. Zgled so, denimo, timske igre, ki jih za motivacijo delavcev uporabljajo podjetja. (Vir: Catalyst Team Building). udi na naših tleh se zavedamo pomena poigritve aplikacij. Eden zanimivejših izhaja iz projekta DriveGreen, ki so se ga v sodelovanju lotili Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Labo­ratorij za telekomunikacije na fakulteti za elektrotehniko ter podjetje CVS Mobile. Ceprav je bil cilj projekta zasnovati aplikacijo za bolj zele­no vožnjo, se je razvila v pripomocek, ki spodbuja razne do okolja prija­zne oblike urbane mobilnosti. Dan Podjed, vodja projekta, pojasni, da ljudje pac niso potrebovali še enega pripomocka za vožnjo. Zato se je prvotna zasnova sprevrgla v aplikacijo 1, 2, 3 Ljubljana, ki poskuša ljudi spodbuditi h gibanju in rabi javnega prevoza, v ta namen pa uporabljajo tudi številne elemente po­igritve. »Ljudi želimo spodbuditi k gibanju na ravni posameznika, saj presedimo tudi po devet ur na dan. S to aplikacijo lahko svoje gibanje primerjamo z mestnim povprecjem. A njen cilj je v resnici to, da spod­budi sodelovanje med vsemi prebivalci mesta,« poudari Podjed. Ceprav gre za pilotni projekt, ki je za zdaj na voljo le v prestolnici, se namrec vodja projekta nadeja tekmovanja med mesti, denimo v tem, kdo vec kolesari, pa tudi kot nekakšne tekme proti županu. Ta naj bi namrec dal doloceno obljubo, ljudje pa bi se za njeno uresnicitev po­tegovali ob pomoci zelenega gibanja. Tudi obcina ne bi ostala brez na­grade – podatke, pridobljene s pomocjo te aplikacije, bi lahko koristno porabili za nadaljnji razvoj v okolju in do ljudi prijazna mesta. DRIVEGREEN Zeleno gibanje v Ljubljani T . Igra in ucenje sta od pamtiveka cvrsto prepredena, zatorej je poigritev v šolstvu in ucenju nasploh logicen korak. (vir: Samsung Business Media) . Antropolog dr. Dan Podjed, vodja projekta DriveGreen, ki stoji za aplikacijo 1, 2, 3 Ljubljana, je predavatelj na oddelku za etnologijo Filozofske fakultete in znanstveni raziskovalec na SAZU. (Vir: osebni arhiv) NOVE TEHNOLOGIJE UMETNA INTELIGENCA UMETNA INTELIGENCA NOVE TEHNOLOGIJE O O 54 februar 2019 februar 2019 55 Goljufivi stroji filmih Terminator so Skynet razvili v ameri­ški vojski kot ultimativni varnostni sistem, ki je imel zelo preprosta navodila: brez vmeša­vanja ljudi prepreci napade, iz­boljšuje se in poskrbi za svojo varnost. Seveda je šlo vse sku­paj mocno narobe, saj je Skynet hitro postajal cedalje pametnej­ši in kmalu dosegel stopnjo inte­ligence, ki je prekašala cloveško. Ko so ga ljudje poizkusili izkljuci­ti, je to razumel kot grožnjo, zato se je obrnil proti ljudem. Gre za film, a v resnici je pre­misa precej vizionarska. Ce ume­tni inteligenci (ali racunalni­ku, ki ni posebej inteligenten, a ima veliko casa) postavimo pre­prosto nalogo, bo storila vse, da reši to nalogo. Cloveški problem pa je, da svojih ciljev, smotrov in želja praviloma ne znamo ali niti ne moremo enostavno ubesedi­ti. V filmu Jaz, robot so prikaza­li eno izmed skrajnih variacij – ce umetni inteligenci narocimo, naj prepreci vsakršno trpljenje in po­škodbe ljudi, se ta prav lahko od­loci, da smo sami sebi najvecji krvniki, in nas zapre v oblazinje­ne sobe. Tudi Isaac Asimov je v svojih knjigah o robotih ugotavljal, da lahko trije preprosti hierarhicni zakoni (1. Robot ne sme poško­dovati cloveka, 2. Robot mora vedno ubogati cloveka, 3. Ro­bot mora varovati svoj obstoj) v kompleksnih situacijah privedejo do nepricakovanega in neželene­ga vede^nja. Okrepitveno ucenje Ena izmed zelo uporabnih me­tod za strojno ucenje je okrepi­tveno ucenje (reinforcement le­arning), kjer obnašanje priucimo s povratno informacijo, ki je na­grada ali kazen. Ce želimo neke­ga agenta (na primer algoritem) nauciti želenega obnašanja, ga postavimo v okolje, s katerim in­teragira, in mu predpišemo na­grajevalno funkcijo (reward function). Agent oziroma uce­nec nima informacije o pravilnih ali optimalnih odzivih, temvec se mora za dejanja (action) odloci­ti sam in se tako nauciti. Dejanja agenta vplivajo na okolje in ga spreminjajo, hkrati pa tudi spre­membe okolja (ki niso posledi­ca zgolj dejanj agenta) vplivajo nanj. Cilj je preprost – maksimi­rati vrednost nagrajevalne funk­cije, kar agent pocne tako, da išce optimalno strategijo. Poleg nagrajevalne funkcije obnaša­nje usmerjamo tudi z vrednostno funkcijo (value function), ki izra­ža dolgorocno nagrado. Agent se iz generacije v gene­racijo spreminja, zato postopku pravimo tudi digitalna evolucija, preživijo pa le variante, ki dose­žejo najboljše rezultate. Ce ume­tno inteligenco gradimo kot ne­vronsko mrežo, lahko s takšno digitalno evolucijo razvijemo za konkretni primer najboljšo obli­ko nevronske mreže, ne da bi imeli zacetni približek. Povezave med nevroni se evolucijsko spre­minjajo, ohranjajo se najboljše razlicice. Ceprav je nacelo zelo prepro­sto, lahko tako razvijemo soraz­merno kompleksne in uporab­ne algoritme. Z umetno inteli­genco rešujemo probleme s po­drocij racunalniškega vida, igra­nja iger, avtonomnih vozil, me­dicine, znanosti, prometa, var­nosti, zasebnosti, ekonomije itd. Uspešnost pa je vsakokrat odvi­sna od tega, kakšno okolje defi­niramo in kako dobri nagrajeval­no in vrednostno funkciji posta­vimo. Ce nismo dovolj natancni ali ne pomislimo zunaj ustalje­nih okvirjev, se lahko zaplete. Z okrepitvenim ucenjem bomo na­mrec dobili rešitev, ki bo v celoti izpolnila pogoj, kot je definiran v nagrajevalni funkciji, a bo hkrati nekonvencionalna ali kar neupo­rabna. Temu podrocju pravimo reward function hacking. Spomi­nja nas na izrek britanskega eko­nomista Charlesa Goodharta iz leta 1975: ko merilo postane cilj, neha biti dobro merilo. Super Mario Posebno mesto v srcu vseh, ki imamo karkoli opraviti z racu­nalniki, ima gotovo originalna izdaja igre Super Mario. Zaradi svoje preprostosti se uporablja v najrazlicnejše namene, med dru­gim tudi za trening umetne in­teligence. Na YouTubu najde­mo kup posnetkov, kako se ume­tna inteligenca uci bodisi igra­ti to igro (YouTuber SethBling je ustvaril MarI/O, ki uspe dokon­cati posamezne stopnje) bodisi ustvarjati nove svetove (Mark Ri­edl in Matthew Guzdial: Toward Game Level Generation from Ga­meplay Videos, 2016). V davnih letih 2009-2012 je bilo celo tek­movanje umetnih inteligenc v igranju te igre. Zakaj je prav Super Mario (in milijon njegovih nadaljevanj in klonov) tako priljubljen? Razi­skovalca umetne inteligence z Georgia Institute of Technolo­gy, Mark Riedl in Matthew Guz­dial, pojasnjujeta, da je igra rav­no dovolj težka. Predstavlja zani­mive izzive za algoritme, je do­volj hitra in dinamicna, hkrati pa vsak trenutek vidimo le omejen del igre. Posamezne stopnje ima­jo vzorec in se do neke mere po­navljajo, a so dovolj abstraktne in razlicne, da so zahtevne. Tom Murphy s Carneige Mellon Uni­versity pravi, da je struktura Su­per Maria idealna za vadbo da­našnje umetne inteligence. Seve­da je kup iger, ki so zelo podob­ne, a Super Mario je bil pac prvi. Toda umetna inteligenca je ugotovila tudi, da je Super Ma­rio izredno hrošcata igra, kar dobro vedo vsi cloveški igralci, ki tekmujejo v hitrostnem igra­nju (speedrunning). Z doloce­nimi zaporedji ukazov lahko na­mrec prepisujemo vsebino po­mnilnika, kjer je igra, in vrivamo poljubno kodo (v svetu moderne programske opreme je to huda varnostna razpoka). Pri nor­malnem igranju je to težko do­seci, umetna inteligenca pa tre­nira na simulatorjih, kjer so vno­si poljubno natancni (na pixel in frame). Umetna inteligenca, ki je ime­la za cilj doseci kar najvecji re­zultat, kar je preverjala z vsebi­no dolocenega naslova v pomnil­niku, kjer se sicer hrani rezultat igre, se je hitro naucila goljufa­ti. Poiskala je zaporedja ukazov, ki niso vodili do uspešnega kon­ca igre, temvec prepisu mesta v pomnilniku z rezultatom. Tako je »dosegla« astronomsko visok rezultat, ki ga z normalnim igra­njem ni mogoce. Na koncu je igro spremenila in namesto Ma­ria igrala Kaco in Pong. Potapljanje ladjic Za prvi primer »kreativnega« obnašanja umetne inteligence moramo kar precej v preteklost. Eurisko je bil eden prvih progra­mov za odkrivanje (discovery sy­stem), ki je uporabljal hevristiko za inovativno reševanje proble­mov. Douglas Lenat ga je zacel razvijati leta 1976 na Carneige Mellon University in pet let po­zneje na Stanfordu ga je spozna­la vsa Amerika. Eurisko je leta 1981 sodeloval na državnem pr­venstvu v igri Traveller TCS (Tril­lion Credit Squdron), kjer mora­jo igralci sestaviti zmagovito flo­to plovil, s katero se potem po­merijo drug proti drugem. Na voljo imajo omejeno kolicino denarja, potem pa sami izbere­jo število ladij, tip, opremo, po­gon, oklep, zašcito itd. Vsak iz­bor ima svojo ceno, vsaka kom­binacija ima svoje prednosti in slabosti. Možnosti je zelo veliko, zato je nemogoce teoreticno pre­izkusiti vse. Na tem tekmovanju sodelu­jejo tudi izkušeni strategi in lju­dje z izobrazbo o vojskovanju, a leta 1981 je zmagala flota, ki jo je predlagal Eurisko. Ta je bila precej bizarna – imela je veliko, res veliko število ladij, ki so ime­le zelo skromno orožje in so bile skrajno nemobilne zaradi debe­lega oklepa. Ceprav je Eurisko v izmenjavi ognja izgubil vec la­dij kakor nasprotnik, je dobil vse bitke, ker je imel toliko vec la­dij. Naslednje leto, ko so pravila spremenili, tako da je štela tudi mobilnost, je Eurisko izrabil mo­žnost, da potopi lastna plovila in s tem popravi mobilnost. Ali je Eurisko goljufal, je stvar percepcije. Našel je rešitev, ki je ni pricakoval nihce in ki ljudem v resnicnem bojevanju ni blizu, saj nihce ne bi namenoma žrtvoval velike množice vojakov ali opre­me (ceprav se je v zgodovini to seveda že dogajalo). A rešitev je bila povsem v skladu s pravili in predvsem zmagovita. Še leto po­zneje (1983) Eurisko ni vec na­stopil, ker so prireditelji zagrozi­li, da bodo opustili tekmovanje, ce bi spet zmagal. Pristajanje na ladji Robert Feldt s švedske univer­ze Chalmers je želel z digitalno evolucijo izboljšati sistem za za­ustavitev letal ob pristanku na letalonosilki. Letalo ob pristan­ku zapne na kabel, sistem pa mora potem primerno regulira­ti tlak na dveh bobnih, na katera je navit kabel, da je pojemek cim mehkejši, sile pa kar najmanjše. Feldtov sistem je zelo hitro našel popolno rešitev, kjer so bile sile prakticno nic, cetudi je bilo leta­lo zelo masivno. Podroben pregled je pokazal, da je digitalna evolucija ugotovi­la, da ima fizikalni pogon simu­latorja hrošca – ce je sila preveli­ka, pride do prekoracitev (over­flow) spremenljivke in rezultat je spet nic, kar sistem razume kot nobene sile in mehak prista­nek. Digitalna evolucija je torej predlagala, da letala zabijemo s tako gromozansko silo, da se si­mulacija zlomi, pa bo rezultira­joca sila enaka nic. V resnici je to seveda zanic rešitev, ki pa je for­malno (v okviru predpisanega sistema) pravilna. Rezultati tega pomembnega eksperimenta so v prihodnosti vodili do uporabe digitalne evolucije pri testiranju programske opreme, lovljenju hrošcev in iskanju neobicajnega vedenja. Prepoznavanje slik ali ucenje na pamet Nevronske mreže zelo pogo­sto uporabljamo pri prepoznava­nju slik. Da Google omogoca is­kanje dani fotografiji podobnih in da zna sam poiskati kljucne besede, ki opisujejo neko sliko, so odgovorne nevronske mreže. Navadno jih urimo tako, da jim pokažemo kopico pravilno ozna­cenih slik, iz katerih se morajo nauciti abstraktnih pravil (kakr­šnakoli že, dobimo black box), da so sposobni oznaciti tudi nove primere. Kar se ljudje naucimo, na­celoma tudi znamo, cetudi ka­sneje pridobimo novo, nepove­zano znanje. Nevronske mre­že pa imajo problem, ki mu pra­vimo katastrofalno pozabljanje (catastrophic forgetting). Ce ne­vronsko mrežo poizkusimo na­uciti kaj novega, izgubi prvotno znanje, saj se struktura povezav med nevroni podre. Že vec dese­tletij potekajo raziskave tega pro­blema, a rešitve še ni. Norveški, francoski in ameriški raziskovalci so med raziskovanjem tega pro­blema poizkusili nevronsko mre­žo nauciti razlike med mušnico in jabolkom. Sodec po fotografi­ji, se je morala umetna inteligen­ca odlocili, ali bo sadež pojedla; ce je pojedla jabolko, je bila na­grajena, ce je pojedla mušnico, je bila kaznovala. Pricakovali bi, da se bo hitro naucila razlikova­ti med njima. In res, kmalu ji je to šlo izvr­stno. Tako odlicno ji je šlo, da skorajda ni uporabljala nevron­skih povezav, pa je vsakokrat za­dela pravilni odgovor. Zdelo se je, da sploh ne »gleda« fotografij. Podroben pregled je pokazal, da so zamocili raziskovalci, nevron­ska mreža pa je seveda izkoristi­la možnost za poenostavitev pro­blema. Užitno in neužitno hra­no so ji kazali izmenoma, zato je hitro ugotovila, da ne potrebu­je razvozlati vsebine fotografije. Vsakokrat mora odgovoriti na­sprotno kot prej, pa bo odgovor pravilen. Goljufal je tudi CycleGAN, ki ga razvijajo v Googlu. Gre za ne­vronsko mrežo, ki je sposobna manipulirati s slikami, denimo konje spremeniti v zebre, pole­tno idilo v zimsko pravljico, ja­bolka v pomarance, fotografi­jo v Monetovo, van Goghovo ali Cezanneovo sliko in nasprotno. Uspešnost pretvorb so merili tudi tako, da so sliko pretvorili iz A v B (denimo konja v zebro), po­tem pa rezultat še nazaj (zebro v konja). Podobnost med izvirno in drugo sliko je bila eno izmed meril za kakovost pretvorbe. CycleGAN se je nedvomno nau­cil dobro opravljati zastavljeno nalogo, a da bi na zadnjem pre­izkusu dosegel dober rezultat, je goljufal. V algoritem za pretvor­bo slik je vgradil še vpis meta­podatkov o izvirni fotografiji, ki jih je steganografsko skril. Tako ni pokvaril pretvorjene slike (iz konja je nastala lepa zebra), pri novi pretvorbi pa si je s tem po­magal, da se je bolj približal pr­votni sliki. Gre za cisti artefakt – namen testa z dvojnim pretvarja­njem ni bil dresirati algoritma za dvojno pretvarjanje. Cudna igra, dr. Falken Še najbolj zlovešca, morda prav zaradi preprostosti in upor­nosti, je bila rešitev za izgublje­no igro tetris. Umetna inteligen­ca Playfun, ki jo je leta 2013 dre­siral Tom Murphy za igranje raz­licnih iger na Nintendo Enterta­inment System, se je med dru­gim poizkusila tudi s tetrisom. Tu ji je šlo tako slabo, še precej slabše kot z nakljucnim posta­vljanjem tetromin, da bi zelo hi­tro izgubila. Toda – Playfun je ugotovil, kako se izogne porazu. Tik pred koncem igre jo je dal na pavzo in tako pustil v nedogled. Tako pac ni izgubil. V isto kategorijo manipulacij z igrami sodijo modificirani križci­-krožci, ki se igrajo do petih v vr­sti na velikanski (neskoncni) plo­šci. Že leta 1997 je umetna inteli­genca na univerzi v Austinu ugo­tovila, da je najbolje že na za­cetku postaviti svoj lik dalec da­lec od središca, onkraj dovolje­nih vrednosti. V takem primeru nasprotnik namrec poizkusi raz­širiti svojo alokacijo pomnilni­ka, da bi vkljucil tudi to oddalje­no mesto s križcem. Ker mu to ne uspe, saj mu zmanjka pomnilni­ka, se program sesuje in igro se­veda preda. Zmagovalna pote­za je bila torej že prvi križec po­staviti na nedovoljeno mesto on­kraj fizicno možnega prostora, pa bomo zmagali. Premikanje Posebej zabavni so primeri, ko so digitalni evoluciji prepusti­li razvoj bitij, ki se lahko premi­kajo. Evolucija je v zgodovini ta problem že rešila na vec domi­selnih nacinov, in sicer so kopen­ske živali v glavnem dobile par­ne okoncine. Ko pa so poizkuša­li isto doseci v programskem sve­tu, so bile rešitve zelo zanimive. Ko so poizkusili pridobiti robota, ki bi se premikal cim hi­treje, je umetna inteligenca na­mesto nog razvila visok stolp, ki se je hitro prekucnil. Padanje je bilo hitrejše od hoje. Nekateri ro­boti so se celo naucili delati sal­te. Ko so poizkušali razviti robo­ta, ki lahko skoci visoko, so pro­gramerji sprva definirali višino skoka kot višino najvišjega kosa robota – in dobili so visoke stol­pe. Ko so to želeli popraviti tako, da je bila višina skoka definirana kot višina poprej najnižjega del­ca robota, so visoki roboti dobili tanko nogo, ki so jo lahko frcni­li visoko v zrak – plesali so kan­kan. V tretjih simulacijah so bi­tja ugotovila, da zaradi napak pri zaokroževanju (plavajoca ve­jica!) dobijo dodatno energijo z vsakim izracunavanjem sil, zato so zacela hitro trzati. Izum radia brez antene Z evolucijskimi algoritmi so se igrali tudi v Hewlett-Packardu in na Univerzi Sussex, kjer so poiz­kusili pridelati oscilirajoce vezje. Vzeli so maticno plošco, ki jo je mogoce evolucijsko spreminja­ti (evolvable motherboard) – gre za trikotno matrico analognih stikal, v katero lahko vstavljamo manjše hcerinske plošce s poljub­nimi elektronskimi elementi, in jih lahko programsko preklaplja­mo v poljubni kombinaciji. Žele­li so razviti oscilator s frekvenco 25 kHz. Ustreznost vezja v vsaki generaciji so preverjali s prežive­tveno (fitness) funkcijo, ki je me­rila, ali je izhodni signal ojacen. Pricakovali so oscilator, dobi­li pa radio. Algoritem je namrec »goljufal«. Našel je rešitev, ki je delovala kot radio, saj je ojaci­la signal, ki je izviral iz sosednjih racunalnikov. Kako je vezje pri­delalo sprejemnik, ceprav ni imelo antene? Ni imelo namen­ske antene, toda zaradi parazit­ske kapacitivnosti se je kot an­tena obnašal del vezja. Evoluci­ja je to slepo uganila. (Sedaj ve­ste, kako je evolucija poskrbela, da oci vidijo ravno tisti del elek­tromagnetnega valovanja, ki ga prepušcata voda in zrak. Po goli sreci.) Razhrošcevalnik/dev/null Za konec si oglejmo še pro­gram, ki je bil namenjen iska­nju hrošcev in popravljanju pre­ostalih programov. Tak primer je GenProg, ki uporablja digitalno evolucijo za spreminjanje kode (temu se pravi genetsko progra­miranje). Zacnemo z nekaj zgle­di nakljucno napisane kode, po­tem pa s križanjem in mutacija­mi proizvajamo potomce, ki ima­jo nove lastnosti. Ce vzpostavi­mo primeren selekcijski pritisk, torej definiramo koristne pre­živetvene kriterije, bomo dobili uporabno kodo. Cim vec testov prestane nova koda, tem bolj­ša je in laže preživi. Vcasih pa odkrije razpoke. Ko so na MITu poizkusili z GenProg popravi­ti hrošcato kodo za razvršcanje, je GenProg hitro ugotovil, da je prazen seznam vedno urejen, zato je kodo »popravil« tako, da ni vec sortirala, temvec vracala prazen rezultat. Ko je GenProg poizkusil na­pisati kodo, ki bi ustvarila izpis, ki je karseda podoben kontrol­nim zapisom v zunanjih datote­kah, je odkril funkcijo brisanja. Namesto da bi se mucil z mutaci­jami kode, je pobrisal kontrolne zapise. Ker rezultatov ni bilo vec s cim primerjati, so dobili najviš­jo možno oceno in GenProg je s tem izpolnil svojo nalogo. V še tretjem poizkusu, kjer so racunske cikle GenProg omejili, da bi se izognili pobegu (runa­way), pa je GenProg našel leno rešitev. Ker je bila v preživetve­ni funkciji odlika porabiti cim manj procesorskih ciklov, je pac izdelal programe, ki so nenehno samo cakali (sleep). Ali je to pomembno Vsi navedeni primeri kažejo, da je najtežji problem poiskati primerno nagrajevalno ali preži­vetveno (fitness) funkcijo. Ce po­izkušamo razlikovati fotografije iz dveh zbirk podatkov, bo evo­lucijski algoritem izkoristil razli­cen dostopni cas do zbirk, ce ta ni v povprecju enak. Ce nagraju­jemo vec kot en rezultat, bo sis­tem našel najenostavnejšo pot do rešitve in skonvergiral tja, ce­tudi morda te rešitve sploh ne potrebujemo. Ko so (leta 1994!) poganjali umetne simulacije ži­vljenja, kjer je bila za ohranjanje pri življenju potrebna energija, za rojevanje pa ne (da, neumno okolje), je evolucija pridelala bi­tja, ki samo sedijo, se parijo, ro­jevajo in za energijo žrejo lastne potomce. V resnici z ljudmi ni tako zelo drugace. Bancnike so svoj cas nagrajevali glede na poslovni re­zultat v minulem letu, kar se zdi zelo smiselna strategija. Toda iz­kazalo se je, da tako nagrajuje­mo izrazito tvegano obnašanje, ki v prvem letu prinaša visoke dobicke, tveganja in s tem pove­zane izgube pa se uresnicijo šele pozneje. Na prvi pogled zveni smiselno tudi ocenjevanje in na­grajevanje zaposlenih v oddelku relativno glede na dosežke pre­ostalih clankov kolektiva. A to se hitro izrodi v sabotiranje, ne­produktivno tekmovanje, ohra­njanje manj sposobnih itd. Pa­metneje je nagrajevati absolutni rezultat moštva. Tudi politiki so nagnjeni h kratkorocnim ciljev, ki so dokoncani ravno pred pote­kom mandata, ne pa k dolgoroc­nim vlaganjem, katerih rezultate bodo želi (in si jih tudi pripisova­li) šele nasledniki. Ali je vse skupaj pomembno? Še kako! Moderni svet cedalje pogosteje poganjajo algoritmi, ki smo jih izurili, a jih ne razume­mo (vec). Visokofrekvencno tr­govanje na borzah, avtonomna vozila ali razvršcanje zadetkov v spletnih iskalnikih – vse to so zgledi, od katerih so neposredno ali posredno odvisna življenja in eksistenca, upravljajo pa jih al­goritmi. Zato je pomembno, da se zavedamo možnih stranpoti pri urjenju.. V Umetno inteligenco, strojno ucenje ali digitalno evolucijo pogosto uporabimo, kadar išcemo rešitev problema, ki je z razmislekom in konvencionalnimi algoritmi ne moremo najti – bodisi je prevec spremenljivk bodisi sploh ne vemo, kako se lotiti problema. Tedaj ne poznamo poti do rešitve, poznamo le razmere, ki jim mora ustrezati. Umetna inteligenca bo vedno našla rešitve, ki pa so vcasih hudo razlicne od tega, kar smo želeli. Tudi stroji znajo namrec »goljufati«, ce je to v okviru razmer. Matej Huš . Umetna inteligenca je brž ugotovila, da je mogoce v Super Maria vrivati kodo in tako doseci idealen rezultat (in spremeniti igro). Slika: SethBling/YouTube. . V ekstremnem primeru je umetna inteligenca Super Maria povsem spremenila. Dobili smo kaco! Slika: TASVideosChannel/YouTube. nani filozof in futurolog z oxfordske univerze, Nick Bostrom, je pred leti predstavil miselni eksperiment. Predstavljajmo si umetno inteligenco, ki ji damo eno samo navodilo – zberi cim vec sponk. Najprej bo zbrala vse sponke v trgovinah, potem bo pogra­bila še vse druge sponke, na koncu bo zacela v tovarne sponk spremi­njati Zemljo in vse vecja podrocja vesolja. Umetna inteligenca, ki se iz­boljšuje (in to je smisel okrepitvenega ucenja), bo cedalje sposobnej­ša pri izpolnjevanju cilja, ki ga lahko privede v ekstreme. Sploh ni sa­moumevno, da bo imela umetna inteligenca enake vrednote in cilje ka­kor ljudje. Kognitivni znanstvenik Joscha Bach z MITa na te pomisleke odgovar­ja s »teoremom Lebowskega«, da se nobena superinteligenca ne bo ukvarjala z nobenim opravilom, ki bi bilo zahtevnejše od hekanja na­grajevalne funkcije. Z drugimi besedami Bach trdi, da se bo umetna in­teligenca ustavila tako, da se bo »prepricala«, da si želi nekaj drugega, laže dosegljivega. Oba argumenta se zdita verjetna, saj nimamo nobene superinteligen­ce, da bi ju preizkusili. Umetna inteligenca lahko pozna koncept utru­jenosti, lahko pa tudi ne in neutrudno poizkuša, dokler ne doseže cilja. Pri igranju Super Maria umetna inteligenca ni pohekala igre, ker bi bilo to lažje ali hitrejše, temvec preprosto zato, ker tako dobi vec tock, kot jih je z obicajnim igranjem sploh mogoce. MISELNI EKSPERIMENT Zbiranje sponk ali sedenje na kavcu Z s Ce umetni inteligenci narocimo, naj prepreci vsakršno trpljenje in poškodbe ljudi, se ta prav lahko odloci, da smo sami sebi najvecji krvniki, in nas zapre v oblazinjene sobe. . Ker so umetni inteligenci sprva užitno in strupeno hrano predstavljali izmenjaje, je »ugotovila«, da je optimalna taktika v vsakem poizkusu spremeniti prejšnjo odlocitev. Slika: Kai Olav Ellefsen, Jean-Baptiste Mouret, Jeff Clune: Neural Modularity Helps Organisms Evolve to Learn New Skills without Forgetting Old Skills. . CycleGAN zna pretvarjati med vrstami predmetov na fotografijah. Ko so njegovo zmogljivost merili s pretvorbo A -> B -> A, je goljufal tako, da si je v sliko steganografsko shranil oporne tocke, kako je bila videti pred pretvorbo. Slika: Jun-Yan Zhu et al.: Unpaired Image-to-Image Translation using Cycle-Consistent Adversarial Networks. . Playfun je Tetris igral tako slabo, da je na koncu igro zaustavil, da ni izgubil. Slika: Tom Murphy. . Maticna plošca s programsko nastavljivimi stikali, kjer je umetna inteligenca namesto oscilatorja izdelala radio, in to brez antene. Slika: Jon Bird in Paul Layzell: The Evolved Radio and its Implications for Modelling the Evolution of Novel Sensors. . Pri evoluciji robota za skakanje so višino skoka definirali kot višino tocke, ki je bila prej najnižja. Nastal je robot z dolgo nogo, ki se vrže po tleh tako, da nogo med prevracanjem dvigne. Slika: Jeff Clune/University of Wyoming. . Ce v simulaciji življenju predpišemo energetski strošek, rojevanju pa ne, bomo dobili sedece kanibale. Slika: Virgil Griffith/YouTube. s Lena rešitev: ker je bila v preživetveni funkciji odlika porabiti cim manj procesorskih ciklov, je GenProg pac izdelal programe, ki so nenehno samo cakali (sleep). Nadaljnje branje Na arXivu najdemo dolg znanstveni clanek z naslovom The Surprising Creativity of Digital Evolution: A Collection of Anecdotes from the Evo­lutionary Computation and Artificial Life Research Communities, v kate­rem je letos skoraj petdeset avtorjev zbralo še vec goljufivih umetnih in­teligenc, kot nam jih je uspelo omeniti v tem prispevku (goo.gl/EJPJuM). Že pred dvema letoma pa so se o varnosti umetne inteligence spraše­vali v Googlu, na Berkeleyju in Stanfordu: Concrete Problems in AI Safe­ty. (goo.gl/YcZv15) Imamo tudi že precej dolgo preglednico, v kateri se zbirajo znani pri­meri nekonvencionalnih rešitev umetne inteligence in se sproti dopol­njuje. (goo.gl/HnX2vD) ROBOTI IZ TUJEGA TISKA IZ TUJEGA TISKA ROBOTI 2 2 februar 2019 59 60 februar 2019 Koncno se zacenja vstaja robotov Umetna inteligenca in robotika sta bili doslej loceni podrocji, a bi z njunim povezovanjem lahko preobrazili tako proizvodnjo kot skladišcenje, umetna inteligenca pa bi dosegla novo raven. Will Knight, MIT Technology Review obotska roka opravlja Sizifovo delo posebne vrste. Lebdi nad kupom gladkih kosov perutnine, se spu­sti in enega pobere. Hip zatem se zavrti in kos mesa skrbno odloži na plasticni pladenj, ki se pripe­lje po tekocem traku. Ta robot, ki so ga razvili v podjetju Osaro s sedežem v San Franciscu, je pametnejši od vseh, ki smo jih kdaj videli. Program­ska oprema, ki ga nadzira, ga je naucila, da kos mesa pobere in spet odloži na pladenj v približno petih sekundah, kar je hitreje od povprecnega delavca za tekocim trakom. V Osaru pricakujejo, da bodo njihove robote zaposlili v japonski prehranski tovarni. Kogar skrbi vstaja robotov, naj obišce sodobno tovarno in se sam preprica, kako dalec smo od tega. Vecina robotov je ucinkovi­ta in natancna, a ne more nare­diti nicesar, ce ni popolno spro­gramirana. Navadna robotska roka nima cutov, s pomocjo kate­rih bi pobrala predmet, ce se pre­makne za centimeter ali dva. Je brezupno nerodna pri prijema­nju necesa neznanega, ne pozna razlike med okroglim bonbonom in kocko svinca. Pobiranje kosov mesa nepravilnih oblik z nakljuc­no nametanega kupa je narav­nost genialen dosežek. Poleg tega je napredek pri umetni inteligenci do nedav­na bolj ali manj zaobšel robote. V zadnjih petih, šestih letih je umetno inteligentna program­ska oprema zacela prepoznava­ti podobe, zmagovati v nami­znih igrah in se odzivati na clo­vekov glas tako rekoc brez njego­vega vmešavanja. Lahko se celo sama nauci cesa novega, ce ima dovolj casa za vajo. Strojni bra­tranci umetne inteligence, robo­ti, pa so ves ta cas imeli težave že s tako preprostim opravilom, kot je odpiranje vrat. Vendar ne bo vec dolgo tako. Programska oprema, ki usmer­ja Osarove robote, omogoca, da ti prepoznajo predmete pred nji­mi, preucijo, kaj se zgodi z njimi, ce se jih dotaknejo, jih potisnejo ter zgrabijo, in se nato odlocijo, kako bodo ravnali z njimi. Tako kot drugi algoritmi umetne inte­ligence se ti programi ucijo iz iz­kušenj. Z navadno kamero sku­paj s programsko opremo za strojno ucenje na mocnem racu­nalniku v bližini ugotovi, kako ucinkovito zgrabiti predmete. Po dovolj poskusih in napakah se roka nauci prijeti tako rekoc kar­koli, na kar naleti. Z delovnimi roboti, opremljeni z umetno inteligenco, bo avtoma­tizacija prodrla še na številna dru­ga podrocja dela. Ljudi bi lahko nadomestili povsod tam, kjer je treba razvršcati, odvijati ali paki­rati izdelke. Ker se bodo zmožni prebijati skozi direndaj v obra­tih, bi lahko prevzeli še vec dela v proizvodnji. Morda ne bo šlo ravno za vstajo, kljub temu pa bi temu lahko rekli revolucija. »Veli­ko je eksperimentiranja in ljudje preizkušajo najrazlicnejše stvari,« je pojasnil Willy Shih, ki na har­vardski poslovni fakulteti preucu­je trende v proizvodnji. »Možno­sti za avtomatizirana ponavljajo­ca se opravila je res veliko.« To ne bo le revolucija za robo­te, temvec tudi za umetno inteli­genco. Ko umetno inteligentno programsko opremo vgradijo v fizicni okvir, si v resnicnem svetu lahko pomaga z vidno prepozna­vo, govorom in navigacijo. Ume­tna inteligenca je z vse vec po­datki tudi vse pametnejša, tako da z vsakim prijemom in pre­stavljanjem programska oprema v teh robotih postaja bolj in bolj vešca pri opazovanju in razume­vanju sveta. »To bi lahko pripomoglo k na­predku, ki brez vseh teh podat­kov ne bi bil mogoc,« je pouda­ril Pieter Abbeel, predavatelj na kalifornijski univerzi v Berkele­yju in ustanovitelj zagonskega podjetja Embodied Intelligence, ki strojno ucenje in virtualno re­snicnost prenaša na robote v pro­izvodnji. Locena ob rojstvu Na to obdobje smo cakali zelo dolgo. Izumitelj George C. Devol je leta 1954 patentiral nacrt za mehansko roko, ki jo je bilo mo­goce programirati. Leta 1961 je podjetnik Joseph Engelberger po tem nacrtu sestavil Unimate, nerodno napravo, ki so jo prvic uporabili v obratu družbe Gene­ral Motors v New Jerseyju. Že od zacetka je bilo opaziti nagnjenje k romanticnim pred­stavam o inteligenci teh prepro­stih naprav. Engelberger je za Unimate izbral poimenovanje robot v cast androidov, ki si jih je izmislil pisatelj znanstvenofanta­sticnih del Isaac Asimov. Vendar so bili njegovi stroji grobe me­hanske naprave, ki naj bi z raz­meroma preprosto programsko opremo opravljale dolocene na­loge. Celo današnji veliko napre­dnejši roboti so komaj kaj vec od mehanskih omejencev, ki jih je treba programirati za vsak pre­mik posebej. Umetna inteligenca je kreni­la po drugacni poti. Zacelo se je v 50. letih, ko je racunalniška orodja uporabila za posnemanje cloveku podobne logike in raz­mišljanja. Nekateri strokovnja­ki so tem sistemom skušali nade­ti tudi fizicno prisotnost. Že leta 1948 in 1949 je William Grey Walter, nevroznanstvenik v bri­tanskem Bristolu, razvil majhni avtonomni napravi in ju poime­noval Elsie in Elmer. Želvam po­dobni napravi sta bili opremlje­ni s preprostimi, nevrološko nav­dihnjenimi vezji, s pomocjo ka­terih sta sami sledili svetlobne­mu viru. Walter ju je sestavil, da bi prikazal, kako povezave med samo nekaj možganskimi nevro­ni vcasih omogocajo precej zah­teven vedenjski vzorec. A razumevanje in posnemanje inteligence je bil neverjeten iz­ziv in za umetno inteligenco se je zacelo dolgo obdobje s komaj pešcico prebojnih dosežkov. Pro­gramiranje naprav za uporabne naloge v neurejenem resnicnem svetu se je pokazalo za neobvla­dljivo zapleteno. Podrocji robo­tike in umetne inteligence sta se zaceli razvijati vsako po svoje: umetna inteligenca se je zatekla v virtualno, robotika pa je svoj napredek merila predvsem z no­vimi mehanskimi nacrti in pame­tno uporabo naprav s skromnimi miselnimi zmogljivostmi. Nato so pred približno šestimi leti strokovnjaki potuhtali, kako s staro zvijaco umetne inteligen­ce doseci osupljivo moc. Znan­stveniki so uporabili algorit­me nevronske mreže, ki prepro­sto povedano postajajo podobni temu, kako se nevroni in sinapse v možganih ucijo iz dobljenih po­datkov. Pokazalo se je, da so bile te mreže neposredne naslednice komponent, ki so omogocale de­lovanje Elsie in Elmerja. Razisko­valci so odkrili, da bi zelo velike oziroma globoke nevronske mre­že lahko pocele neverjetne stva­ri, ce bi dobile velikanske koli­cine oznacenih podatkov; tako bi lahko na primer skoraj enako natancno kot clovek prepoznale predmet na fotografiji. Podrocje umetne inteligence so tako obrnili na glavo. Globoko ucenje, kot je znana ta tehnika, zdaj splošno uporabljajo za na­loge, povezane z zaznavanjem: prepoznavanje obraza, prepiso­vanje govora in usposabljanje sa­movozecih avtomobilov za pre­poznavanje pešcev in prometnih znakov. Omogocilo je, da si lah­ko predstavljamo robota, ki bi prepoznal naš obraz, se z nami pametno pogovarjal in se var­no odpravil v kuhinjo, da bi nam prinesel pijaco iz hladilnika. Med prvimi vešcinami, ki jih bodo po zaslugi umetne inte­ligence obvladali stroji, je veli­ko vecja rocnost. Zadnjih nekaj let Amazon organizira robotsko tekmovanje, na katerem stro­kovnjaki tekmujejo z robotom, ki mora cim hitreje pobrati vrsto iz­delkov. Vse te ekipe uporabljajo strojno ucenje in njihove napra­ve postopno postajajo spretnej­še. Amazon seveda razmišlja o avtomatizaciji izbiranja in paki­ranja na milijarde izdelkov v svo­jih skladišcih. Umetna inteligenca dobiva telo V newyorški soseski NoHo eden najboljših svetovnih stro­kovnjakov za umetno inteligen­co, Yann LeCun, razmišlja, kaj bi lahko bil naslednji prelomni do­sežek na tem podrocju. Po nje­govem mnenju bi pomemben del sestavljanke lahko bili prav roboti. LeCun je igral pomembno vlo­go v revoluciji globokega uce­nja. V 80. letih, ko so drugi raziskovalci nevronske mreže od­pisali kot neprakticne, je on vztra­jal. Kot nekdanji vodja Faceboo­kove raziskovalne enote za ume­tno inteligenco, zdaj pa vodja raz­iskovalcev na tem podrocju, je bil na celu razvoja algoritmov za glo­boko ucenje, ki zmorejo prepo­znati uporabnike na tako rekoc vseh objavljenih fotografijah. Vendar LeCun želi, da bi ume­tna inteligenca zmogla vec, ne samo videti in slišati; želi, da bi tudi razmišljala in ukrepala. To pa bo mogoce le s fizicno obli­ko. Cloveška inteligenca vkljucu­je tudi vzajemno delovanje z re­snicnim svetom. Dojencki se uci­jo, ko se igrajo s predmeti. Ume­tna inteligenca, vgrajena v na­prave za premikanje predmetov, zmore isto: »Veliko najzanimivej­ših raziskav umetne inteligence zdaj vkljucuje robote.« Strojna evolucija bi lahko bila dih jemajoca in bi posnemala procese, ki so omogocili biolo­ško inteligenco. Vid, rocnost in inteligenca so se zaceli pospeše­no razvijati vsi hkrati, ko so ho­minidi zaceli hoditi vzravnano in s prostima rokama raziskova­ti ter uporabljati predmete. Nji­hovi možgani so se povecali in omogocili izum naprednejšega orodja, jezika in organiziranje družbe. Bi se v umetni inteligenci lah­ko zgodilo kaj podobnega? Do­slej je obstajala predvsem v ra­cunalnikih, v nedodelanih si­mulacijah resnicnega sveta, na primer v video igrah ali mirujo­cih podobah. Umetno inteligen­tni programi, zmožni dojema­ti resnicni svet, vzajemno de­lovati z njim in se uciti o njem, bi morda scasoma lahko posta­li veliko spretnejši pri razmišlja­nju in celo sporazumevanju. »Ce bi dodelali samo manipuliranje, bi verjetno lahko sestavili nekaj, kar bi bilo zelo blizu polni inte­ligenci na ravni cloveka,« meni Abbeel. Clovek za Osarovim pametnejšim robotom Direktor Osara Derik Pridmo­re je študiral fiziko in racunal­ništvo na massachusetskem teh­nološkem inštitutu, nato pa se je zaposlil v podjetju Founders Fund. Kot smiselno naložbo je prepoznal britansko podjetje za umetno inteligenco DeepMind in sodeloval z njegovimi ustano­vitelji, da so še nadgradili svoja prizadevanja. DeepMind je stro­je naucil delati stvari, ki so se takrat zdele nemogoce. Dobro znano je, da so razvili program AlphaGo, ki je premagal najve­cjega cloveškega mojstra nami­zne igre Go. Ko je Google leta 2014 kupil DeepMind, je Pridmore v umetni inteligenci videl tudi komercial­ne možnosti. Ustanovil je pod­jetje Osaro in kot idealni nacin uporabe robotov zelo hitro za­znal avtomatizirano prijemanje predmetov. Jemanje predmetov iz posode ali s tekocega traku je za cloveka preprosta naloga, a je zanjo nujna pristna inteligenca. Tehnike, v katerih je DeepM­ind oral ledino, so znane kot glo­boko vzpodbujevalno ucenje in strojem omogocajo opravljati za­pletene naloge, ne da bi se ucili iz primerov, ki bi jih ponujal clo­vek. Pozitivne povratne informa­cije, kot je boljši rezultat v video igri, prilagodi mrežo in algori­tem približa cilju, dokler necesa mojstrsko ne obvlada. Razmišljanje, zaradi katerega je vse to sploh mogoce, je skri­to globoko v mreži in šifrirano v medigro vec deset milijonov med seboj povezanih simuliranih ne­vronov. A vedenje, ki se tako raz­vije, se morda zdi preprosto in nagonsko. Z dovolj vaje se lahko roka nauci lepo pobirati predme­te, tudi ce se ti premaknejo, so skriti za drugim predmetom ali nekoliko drugacne oblike. Osaro globoko vzpodbujevalno ucenje skupaj z nekaj drugimi tehnika­mi za strojno ucenje izkorišca, da bi industrijski roboti postali veli­ko pametnejši. Copyright Technology Review, distribucija Tribune Content Agency R s Celo današnji veliko naprednejši roboti so komaj kaj vec od mehanskih omejencev, ki jih je treba programirati za vsak premik posebej. s DeepMind je stroje naucil delati stvari, ki so se takrat zdele nemogoce. NASVETI WINDOWS WINDOWS NASVETI = = 62 februar 2019 februar 2019 63 Izdelajmo si svoj Windows 11! ik pred izidom operacij­skega sistema Windows 10 se je javnosti pred­stavil Jerry Nixon, eden kljucnih razvijalcev v Microsoftu, in po­jasnil, da je desetka zadnja raz­licica omenjenega operacijske­ga sistema in da Windows 11 ni­koli ne bo ugledal luc sveta. Na­mesto tega bo Windows 10 dva­krat na leto deležen korenitih popravkov in nadgradenj (in no­vih hrošcev), ki naj bi ga še dolgo ohranjali svežega, dolgorocni cilj programskega velikana pa osta­ja enak – operacijski Windows spremeniti v storitev. Tak pristop ima dobre in slabe lastnosti – medtem ko se uporab­niki lahko veselimo, da se kaj bi­stvenega vec let ne bo spremeni­lo, je to hkrati tudi težava – ome­jitve operacijskega sistema osta­jajo in funkcij, ki bi jih od nje­ga pricakovali, bržkone nikoli ne bomo docakali. Zato pa lah­ko racunalniško usodo vzamemo v svoje roke in si izdelamo ope­racijski sistem po meri, pa naj se imenuje Windows 11 ali kako drugace. V nadaljevanju bomo deli­li z vami nasvete o rabi doda­tnih programov, ki bodo funkci­onalno nadgradili okna. Nasve­ti obsegajo podrocja upravlja­nja datotek, nadgradnje sistem­skih orodij in izboljšave namiz­ja. Pokazali vam bomo, kako po­hitriti iskanje, spremeniti vse­bino izskocnih menijev, združi­ti vec programov v enem samem oknu in enostavneje preklaplja­ti med delujocimi aplikacijami. Skoraj vse predlagane rešitve so brezplacno na voljo, poleg njih pa omenjamo še zanimive alter­native – za vsak primer. Hitrejše iskanje datotek Spletni iskalniki, posebej Goo­gle, so nas razvadili s tem, da nji­hovi napredni algoritmi za naše cetudi ne najbolj natancne poi­zvedbe že v delcku sekunde naj­dejo presenetljivo natancne re­zultate – kot bi nam brali misli. Okenski operacijski sistemi še niso na tej ravni, nasprotno, is­kanje v okolju Windows je v pri­merjavi s spletnimi iskalniki po­casno, nezanesljivo in na tre­nutke frustrirajoce, posebej ce ne najde tistega, kar išcemo (pa smo prepricani, da nekje je). Microsoft se težave zaveda, zato je napovedal, da bo še le­tos prenovil svoje iskalno orodje v sistemu Windows, a kdo ve, ce bo nadgradnja zalegla in kdaj bo dejansko na voljo. Ustrezna reši­tev pa je na voljo že ta hip in sli­ši na ime Everything (www.void­tools.com), poleg tega deluje bli­skovito hitro. Indeksiranje naše­ga pogona SSD (vseh datotek na njem) je opravil v nekaj sekun­dah, iskanja pa so skorajda hi­pna. Poleg tega nam je nadvse všec to, da se rezultati prikazu­jejo že sproti, z vsako natipkano crko. Poleg tega lahko rezulta­te razvrstimo glede na vrste da­totek. Za še podrobnejše iskanje je na voljo funkcija naprednega iskanja Advanced Search, kate­ra lahko celo išce po specificnih besedah v imenih besed, izklju­ci izbrane besede ali pa upošte­va male in velike crke in še mar­sikaj drugega. Prav tako lahko is­kanje opravimo glede na vsebino datotek, torej ne le na besedo v imenu, temvec po besedi v bese­dilnih dokumentih – no, takšno iskanje seveda zahteva vec casa, saj npr. Wordovi dokumenti niso indeksirani. Kdor si želi absolu­tnega nadzora nad iskanjem, bo nad programom Everything pre­prosto navdušen, saj lahko upo­rabi bogat nabor iskalnik kriteri­jev in omejitev – npr. iskanje po komprimiranih ali skritih datote­kah, pa tudi pester nabor ukazov in celo makrojev. Seznam je na voljo na povezavi www.voidtools.com/support/everything/searching/. Zanimiva alternativa med is­kalnimi orodji je tudi program Lookeen Free (free.lookeen.com). Za razliko od programa Eve­rything omogoca tudi indeksaci­jo vsebine datotek, torej je precej hitrejši pri iskanju vsebin znotraj besedilnih datotek ali preglednic, pri vsem drugem pa za zgoraj opisanim programom zaostaja. Žal je vec naprednih funkcij, npr. iskanje po vsebini e-poštnih spo­rocil odjemalca Outlook in po­dobnih, rezerviranih za placljivo razlicico, ki pa ni poceni. Zamenjava za Raziskovalca V operacijski sistem vgrajeno orodje Raziskovalec (File Explo­rer) se ni z leti skorajda nic spre­menilo. Microsoft je le predstavil razlicico, ki podpira za dotik ob­cutljive zaslone, nabor standar­dnih funkcij pa ostaja »zacemen­tiran«. Nic cudnega torej, da na tem podrocju alternativnih re­šitev kar mrgoli, žal pa je veci­na placljivih. Številni avtorji pri­spevkov v reviji Monitor že dese­tletja prisegamo na Total Com­mander, a moramo priznati, da je tudi alternativa v obliki brez­placnega orodja Q-Dir (www.soft­wareok.com/?Download=Q-Dir) na­ravnost briljantna. Ko program Q-Dir prvic zaženemo, dobi­mo obcutek, da je nekaj naro­be z našim vidom, saj nam izri­še vsebino štirih oken. A prav to je njegova najvecja odlika, saj tako hitreje in lažje premika­mo in urejamo datoteke na raz­licnih mestih. Uporabnikom, ki se na tak pogled ne morejo pri­vaditi, še vedno ostane možnost preklopa v nacin prikaza dveh podrocij. Q-Dir ima še eno veli­kansko prednost pred Razisko­valcem – podpira namrec rabo zavihkov. Ce ob odpiranju posa­mezne mape držimo pritisnjeno tipko Ctrl, jo bo program odprl v locenem zavihku. Zavihki de­lujejo prav tako kot pri spletnih brskalnikih in omogocajo hitro preklapljanje med lokacijami, pri cemer lahko vsako okno premo­re svoj nabor zavihkov. Zanimiva možnost za vse, ki Raziskovalca ne morejo pogre­šiti, pa je namestitev dodatka QuickLook (www.microsoft.com/sl­-si/p/quicklook/9nv4bs3l1h4s). Ta majhen dodatek Raziskovalcu omogoci hiter predogled vsebi­ne datotek, in sicer predogled prikaže s pritiskom na presledni­co, ko smo na posamezni dato­teki. Deluje na besedilnih doku­mentih, datotekah PDF, fotogra­fijah, video posnetkih, prikaže celo vsebine stisnjenih datotek s koncnico .zip. Upravljanje menijskih možnosti T. i. kontekstualni meni siste­ma Windows – gre za meni, ki se prikaže, kadar nekam kliknemo s pritiskom na desni mišji gumb – nam omogoca, da že znotraj Raziskovalca izberemo razlic­ne možnosti. Sistem Windows je namrec precej mil, kar zade­va programe, ki v kontekstual­ni meni namešcajo bližnjice do svojih funkcij, znatno bolj trdo­vratno pa je njihovo odstranjeva­nje. Kar lahko hitro postane te­žava, ce imate namešcenih veli­ko razlicnih programov, kot npr. pisec teh nasvetov. Zato predla­gamo, da vaša razlicica sistema Windows 11 vsebuje tudi cisti­lec kontekstualnega menija. To nalogo vrhunsko opravi že vec­krat pohvaljeno orodje CClea­ner (www.ccleaner.com), ki je brž­kone tudi najbolj enostavno za uporabo za to opravilo. Po za­gonu omenjenega programa kli­knemo možnosti Tools, Star­tup in zatem izberemo zavihek Context Menu. Izpišejo se nam vse možnosti menija, dosegljive prek desnega miškinega klika, mi pa preprosto izberemo tiste, ki jih ne potrebujemo in klikne­mo gumb Disable, saj s tem one­mogocimo njihovo nadaljnje pri­kazovanje. Ce smo prepricani, da posamezne bližnjice do funkcije ne bomo nikoli potrebovali, lah­ko kliknemo tudi gumb Delete in jo izbrišemo. Kdor bi želel vec nadzora nad tem, kaj prikazuje kontekstu­alni meni v navezi s posame­znimi datotekami, pa naj preiz­kusi program ShellMenuView (www.nirsoft.net/utils/shell_menu_view.html), ki sodi v nabor oro­dij izdeovalca NirSoft. Ta poleg osnovnih funkcij, ki so enostav­ne za uporabo, premore še vr­sto naprednih funkcij. Vsekakor pa pred uporabo slednjih pripo­rocamo izdelavo varnostne ko­pije registra operacijskega siste­ma, saj lahko z napacnimi odlo­citvami okrnimo delovanje sis­tema Windows. Urejanje vnosov v kontekstualnem meniju je re­lativno enostavno. Najprej po­išcemo funkcijo ali program, ki ga želimo urediti – to stori­mo z uporabo kombinacije tipk Ctrl+F, nato pa seznam zadet­kov razvrstimo po stolpcu De­scription, v katerem so prikaza­ne vse možnosti desnega klika. Oznacimo tiste, ki jih želimo od­straniti, in nato desno kliknemo in izberemo možnost Disable Se­lected Items. Boljše upravljanje s prenosi Mapa Prenosi v operacijskem sistemu po nekaj tedenski ali mesecni uporabi racunalnika že lahko spominja na pravo smeti­šce, saj so v njej prakticno vse da­toteke, ki smo jih vede ali neve­de prenesli iz spleta. V njej se pri­vzeto shranjujejo programi, fo­tografije, video posnetki in vse druge datoteke. Da bi bil tak ne­red bistveno manjši, skrbijo na­menski programi, imenovani upravitelji prenosov, ki uporab­niku ponudijo boljši pregled in vec nadzora nad prenosi. Ker ve­cino prenosov ustvarimo s po­mocjo spletnih brskalnikov, pri­porocamo namestitev dodatka/razširitve Free Download Mana­ger (www.freedownloadmanager.org), ki je na voljo za brskalnike Chro­me, Edge in Firefox. Ob namesti­tvi programa le poklikamo ime­na brskalnikov, ki jih uporablja­mo, drugace pa ta seznam lah­ko kadarkoli osvežimo v nastavi­tvah (odpravimo se v Settings in poišcemo razdelek Browser Inte­gration). Program Free Download Ma­nager nam olajša upravljanje prenosov tako, da posamezne vrste datotek razvršca v razlicne mape – pri tem lahko uporabimo privzete nastavitve ali pa razvr­šcanje uredimo po lastnem oku­su. Vse zvocne in video datote­ke, ki jih prenašamo, si lahko že predogledamo ali predposluša­mo (ce strežnik to podpira, seve­da). Snovalci programa tudi trdi­jo, da ta pohitri prenose, a tega ne moremo potrditi – vsaj na na­šem preizkusu na opticni pove­zavi so se datoteke prenesle ena­ko hitro. Je pa zato za uporab­nike z manj hitrimi povezavami dobrodošla možnost omejevanja hitrosti prenosov, saj tako lahko omejimo hitrost prenosa velike datoteke, da ne bo motila soca­snega ogleda pretocnega videa. Hitrostne omejitve prenosov na­stavimo v nastavitvah Settings v razdelku Traffic Limits, pri ce­mer lahko spreminjamo tudi pri­oriteto prenosov – od nizke pre­ko srednje do visoke. Zelo podobno orodje za upra­vljanje prenosov je tudi odprto­kodni Xtreme Download Mana­ger, ki ga lahko prenesemo s po­vezave www.sourceforge.net/projec­ts/xdman. Pregled nad strojno opremo Orodje Upravitelj naprav (De­vice Manager), ki nam prikazu­je seznam v racunalnik vgraje­nih ali nanj povezanih naprav in komponent, je še eden izmed t. i. Windows »veteranov«. Njego­va drevesna struktura že vrsto let ni doživela osvežitve, zato se naprave skrivajo v razlicnih ka­tegorijah, uporabnik pa mora klikniti vsako, da bi sploh videl, kaj vsebuje. Za zelo uporabno al­ternativo je zopet poskrbel Nir­Soft, sliši pa na ime DevMan­View (www.nirsoft.net/utils/devi­ce_manager_view.html). Ta nam da precej boljši vpogled v strojno opremo in namešcene gonilni­ke, saj vse prikaže na enem sa­mem seznamu. Tega lahko nato razvrstimo po izdelovalcu, gonil­niku ali datumu gonilnika. Pred­vsem slednje je uporabno za od­krivanje naprav s (pra)starimi gonilniki in njihovo posodablja­nje. Desni klik na posamezno na­pravo nam da možnost njene­ga enostavnega o(ne)mogoca­nja ali pa vpogleda v njen vnos v registru operacijskega sistema. Zelo uporabna je tudi funkcija, ki nam s pritiskom na kombinacijo tipk Ctrl+S omogoca, da shrani­mo lastnosti posamezne naprave v tekstovno datoteko – to nam, denimo, lahko pride prav, ce ne vemo, s kakšno napravo ima­mo opravka, poizvedba v Goo­glu pa nam hitro postreže z od­govorom. Boljše upravljanje opravil Vecina racunalnikarjev se ob nenadni upocasnitvi delovanja racunalnika spomni na v siste­me Windows vgrajeno orodje Upravitelj opravil (Task Mana­ger), dostopno prek kombina­cije tipk Ctrl+Shift+Esc, v ka­terem lahko preveri, ali je kak proces »obvisel« ali pa porablja nenavadno veliko sistemskih vi­rov. Toda Upravitelj opravil v vsakem primeru postreže s pre­cej osnovnimi informacijami, kdor pa bi rad delovanje pro­cesov raziskal do podrobnosti, naj poseže po orodju s pomen­ljivim imenom Process Hacker (processhacker.sourceforge.io/down­loads.php). Njegova zasnova je podobna Upravitelju opravil, a s pomembno razliko – proce­si so urejeni v ustrezno obar­vane kategorije, zato jih hitre­je prepoznamo. Z oranžno bar­vo so obarvani procesi, ki tece­jo s skrbniškimi privilegiji, to­rej procesi, ki lahko spreminjajo sistemske nastavitve. Storitveni procesi so rahlo modre barve, procesi uporabnikovih aplika­cij pa rumeni itd. Program Pro­cess Hacker omogoca tudi po­droben vpogled v trenutno rabo zmogljivosti sistema, dostopen je s klikom na gumb System in­formation na vrhu programa, prikaže pa trenutno rabo pro­cesorja, pomnilnika, graficnega procesorja in omrežja. Ob pre­miku z mišjim kazalcem na po­samezen del grafa se nam izpi­šejo tudi posamezni procesi, ki posamezen vir trenutno najbolj obremenjujejo. Zelo podobno orodje je tudi Task Manager Deluxe (www.mi­tec.cz/tmx.html), ki premore še možnost preverjanja vseh delu­jocih procesov s seznamom viru­sov in škodljivih kod, ki ga nudi storitev VirusTotal – ce Task Ma­nager Deluxe odkrije sumljiv proces, ga takoj oznaci kot po­tencialno nevarnega. Naucimo miško novih trikov Vecina sodobnih mišk ima vr­tljiv gumb, ki lahko deluje tudi kot gumb (lahko ga pritisne­mo). Operacijski sistem Win­dows pa nam ne dovoli, da bi kolešcku/gumbu dodelili posa­mezno funkcijo. To pomanjklji­vost mimogrede odpravi pro­gramcek X-Mouse Button Con­trol (www.highrez.co.uk/downlo­ads/xmousebuttoncontrol.htm), ki nam omogoca, da poljubno pri­lagodimo prav vse miškine na­stavitve! Ena naših pogostih sprememb je dolocitev srednje­ga gumba za preklapljanje med okni/opravili, torej opravlja funkcijo bližnjice, ki jo priklice­mo s kombinacijo tipk Alt+Tab. V programu X-Mouse Button Control to dosežemo tako, da kliknemo polje poleg opisa Mid­dle Button in izberemo možnost Simulated Keys ter v ukazno po­lje napišemo {LWIN}{TAB} in izbiro potrdimo s klikom gum­ba V redu (OK). Podobno lahko prav vsakemu mišjemu gumbu dodelimo posamezno operacijo, kar pride še kako prav, ce ima­mo miško s petimi ali vec gumbi (lahko ji npr. dodelimo možnost kopiraj/prilepi ipd.). Popoln se­znam možnih operacij je prika­zan v spodnji polovici okna Si­mulated Keystrokes. Tako lahko ustvarimo (in shranimo!) tudi vec razlicnih profilov uporabe miškinih gumbov ter med nji­mi preklapljamo glede na nalo­ge, ki jih opravljamo z racunal­nikom. Nadgradnja odložišca Kako pogosto uporabljate uka­ze, kot so izreži, kopiraj in pri­lepi? Verjetno vsak dan, kajne? Prav neverjetno je, kako dolgo je Microsoft potreboval, da je iz­boljšal delo z njimi. Namig: šele v lanski razlicici Windows 10 Oc­tober Update, ki je prejela mo­žnost ogleda zgodovine odloži­šca – to priklicemo s kombinacijo tipk Windows+V, a moramo to funkcijo najprej omogociti v sis­temskih nastavitvah. Precej hitreje in bolje bomo naloge, ki zadevajo funkcije od­ložišca, postorili s programom Ditto (ditto-cp.sourceforge.io/). Ta namrec hrani vse, kar izrežemo ali kopiramo, pri tem nam omo­goca tudi iskanje po odložišcu. Privzeta bližnjica, ki priklice pro­gram Ditto po tem, ko smo ga namestili, je Ctrl+`, a jo lahko v nastavitvah programa zame­njamo (saj res ni prevec posrece­na). Privzeto program hrani za­dnjih 500 vnosov oziroma vse­bine zadnjih 5 dni, a lahko v nje­govih nastavitvah obe vrednosti tudi povecamo, ce želimo. Enostavno do boljših zaslonskih posnetkov Lani je Microsoft predstavil orodje Snip & Sketch, ki pa razen slogovne prilagoditve novi po­dobi oken ni bilo deležno funk­cionalne nadgradnje. Uporabni­ki, ki pogosto delamo zaslonske posnetke, si zato verjetno že po­magamo s precej bolj prakticni­mi orodji, eno najboljših je vse­kakor PicPick (www.picpick.app), ki med drugim obvlada tudi polni zajem vsebine okna, ki nam na zaslonu ni vidna (in bi morali za njen ogled vrteti kolesce na mi­ški ter skupaj »lepiti« vec zaslon­skih posnetkov). PicPick stavi na prakticnost, ko smo zajeli za­slonski posnetek, nam omogo­ca, da ga tako pošljemo po e-po­šti, programu Skype ali aplikaci­jah zbirke Microsoft Office ali pa delimo na Facebooku. Seveda ne manjka vrsta orodij za obdelavo zaslonskega posnetka, z doda­janjem komentarjev in razlicnih oznak vred. Hitrejše preklapljanje med programi Bližnjico Alt+Tab smo v tem prispevku že omenili, podjetje ntwind software pa je izdelalo še precej elegantnejši programcek Alt Tab Terminator, ki to funkci­onalnost še razširi. V levem zgor­njem kotu namrec prikaže iko­ne odprtih programov, na desni strani pa vecji predogled vsebine njihovih oken. Tako hitreje pre­poznamo program, katerega bi radi uporabili, do njega pa se zo­pet prebijemo s kombinacijo tipk Alt+Tab ali s klikom z miško. V nastavitvah lahko nastavimo tudi velikost prikaza oken, poleg vsakega okna pa nam je na vo­ljo tudi gumb Close, ki zapre iz­brani program, gumb Termina­te pa njegovo izvajanje dobese­dno prekine. Sestavljanje programov v skupine zavihkov Uporabniki smo se hitro pri­vadili uporabe zavihkov v sple­tnih brskalnikih, zato je malone frustrirajoce, da te funkcional­nosti Microsoft ni vgradil kar v sam operacijski sistem Windows. S programom Groupy, ki je žal placljiv, stane pa slabih 5 evrov, je možno tudi to – potem pa ima­mo na voljo okenski operacij­ski sistem, ki si res zasluži naziv Windows 11. A da ne bomo ku­povali macka v žaklju, poskrbi brezplacna preizkusna razlicica, ki deluje 30 dni. Program Grou­py je noro enostaven za upora­bo – preprosto povlecemo okno enega programa nad drugega in že se prikaže sporocilo Insert into group here, po njegovi potr­ditvi pa se ustvari skupina dveh ali vec programov. Tako lahko na enem mestu združimo spletno stran v brskalniku, urejevalnik besedil in kalkulator, ki jih upo­rabljamo za pogosta opravila. Med skupinami programov pre­klapljamo z bližnjico tipk Win­dows+’ (tudi to lahko spremeni­mo v nastavitvah). Ce imamo v skupini programov aplikacije iz zbirke Microsoft Office, se bodo te ob aktivaciji skupine odprle z zadnjimi odprtimi dokumenti (oziroma na mestu, ko smo na­zadnje shranili nastavitve skupi­ne). Žal to (še) ne deluje za vse druge programe, brskalnik Chro­me nas bo, denimo, pricakal s praznim novim zavihkom. Slogovna preobrazba za Windows 11 Seveda si povsem prenovljen operacijski sistem zasluži tudi novo podobo oziroma videz. Medtem ko nam Windows 10 si­cer dovoli spremembe ozadja namizja in nas s tem omejuje na zgolj nekaj možnosti. Na te ome­jitve pa se požvižga orodje Rain­meter (www.rainmeter.net), ki nam omogoca, da videz operacijskega sistema povsem prilagodimo svo­jemu okusu. Še vec, na namizje si lahko dodamo razlicne dodatke, npr. gumbe za hiter zagon apli­kacij ali pa programcek, ki nam kaže porabo sistemskih virov. Ra­inmeter premore kopico že prej izdelanih videzov sistema in na­mizja, ki so jih prispevali upo­rabniki, številne dodatne pa naj­demo v zbirki DeviantArt (www.devian­art.com/rainmeter/gallery).. Zavedamo se, da je naslov provokativen, saj je Microsoft dejal, da bo Windows 10 zadnji okenski operacijski sistem. Zato pa lahko sami poskrbimo, da bo dobil funkcije in orodja, ki jih programerji iz Redmonda nikoli ne nameravajo dodati. Miran Varga T < Racunalniško usodo lahko vzamemo v svoje roke in si izdelamo operacijski sistem po meri. . V programu Everything lahko zelo natancno dolocimo, kaj želimo poiskati. Rezultati pa so hitro na voljo. . Q-Dir je idealna izbira za tiste, ki imajo veliko opravka s premikanjem, iskanjem, preimenovanjem, skratka delom z datotekami. Na voljo je tudi prenosna razlicica, torej takšna, ki ne potrebuje namestitve in jo lahko zaženemo s kljucka USB. . CCleaner je tako vsestransko orodje, da si vsekakor zasluži biti del Windows 11. . Barvno urejeni procesi so še preglednejši. . S programom X-Mouse Button Control lahko miška dobi povsem nove dimenzije, predvsem pa si njeno delovanje ukrojimo po lastnih željah in potrebah. . Program DevManView iz strojne opreme in njenih gonilnikov izvlece vse informacije. . Program PicPick dobesedno obvlada delo s posnetki zaslona. . Ditto hrani zadnjih 500 vnosov v odložišcu, a lahko njegovo sposobnost pomnjenja v nastavitvah tudi povecamo. < Precej hitreje in bolje bomo naloge, ki zadevajo funkcije odložšca, postorili s programom Ditto. . Takole lahko naše namizje uredi program Groupy. Kdor ima opravka z vrsto programov naenkrat, bo hitro spoznal, da je 5 evrov dobro naloženih. < Uporabniki smo navadili na zavihke, zato je cudno, da te funkcionalnosti ni v sistemu Windows. . S programom Rainmeter operacijskega sistema Windows 10 lahko ne boste vec prepoznali niti na prvi niti na drugi pogled, tako temeljito slogovno preobrazbo lahko opravi. NASVETI APPLE APPLE NASVETI = = 68 februar 2019 februar 2019 69 Nadarjenost še ne naredi pisatelja acunalnik je obicajno orodje sodobnega pisa­telja. Z urejevalnikom besedila, ki tece na njem, je pisa­nje lažje. Moderna naveza stroj­ne in programske opreme nam omogoca urejanje, preverjanje in shranjevanje napisanega. Korak razvoja od casov pisalnega stroja je velikanski, a še zdalec ni do­koncen. Ceprav se zdi, da se za­dnjih deset let na podrocju pro­gramov za pisanje ni dosti spre­menilo, je pred nami naslednji veliki preskok. Program Scrive­ner, ki je zrastel na Macu, že ne­kaj casa velja za revolucijo pro­gramskih pripomockov za pisa­nje. Ni jih malo, ki ga oznacujejo za naslednjo evolucijsko stopnjo in napredek primerjajo z menja­vo pisalnega stroja za racunal­nik. Ker gre za izjemno zahtev­no orodje s strmo ucno krivuljo, se ga lotimo skupaj. Ustvarjalni proces Glavna datoteka v programu Scrivener je projekt (ang. Pro­ject), v njem se zbirajo zapiski, slike, povezave, osnutki in dru­go besedilo. Projekt lahko ustva­rimo takoj po zagonu progra­ma, ko se na zaslonu prikaže se­znam predlog Project Templa­tes. Zacetnikom je namenjen raz­delek Getting Started, ki vsebuje ucni projekt Interactive Tutorial, uporabniška navodila Scrivener User Manual in video lekcije Vi­deo Tutorials. Šele ko jih zado­voljivo obdelamo, ustvarimo svoj prvi projekt, pri cemer izbiramo med razlicnimi predlogami ali praznim dokumentom. Za zace­tek so predloge dober nacin, da spoznamo možnosti programa, v nadaljevanju je priporocljivo ustvarjanje z nepopisanim listom. Po pritisku na gumb Choose nas Scrivener vpraša, kam želi­mo projekt shranjevati. Shranje­vanje je samodejno, spremembe se zapišejo na poprej nastavljeno mesto vsaki dve sekundi nede­javnosti pisca, zato sta tako ime kot mesto precej pomembna. Ce uporabljamo program na razlic­nih platformah, ceprav je Scri­vener najbolj razširjen in zmo­gljiv v operacijskem sistemu ma­cOS, ga dobimo tudi na telefonih in tablicah z iOS ter racunalni­kih z Windows, je najboljše me­sto shranjevanja oblacna shram­ba. Scrivener 3 za Maca podpi­ra tako iCloud kot Dropbox. Na vseh treh razlicicah programa za pisanje je podprta le oblac­na shramba Dropbox, zato je pri uporabi vec razlicnih naprav hkrati priporocljiva slednja. Osnovno okno programa Scri­vener je razdeljeno na pet delov, trak z orodji Toolbar, pripomocki za urejanje Format Bar, krmilno okno Binder, urejevalnik Editor in stolpec Inspector. Trak z orodji Toolbar vsebuje akcijske gumbe za dodajanje besedila, ustvarja­nje imenika, spremembe pogle­da, vstavljanje slik in druga opra­vila. Pogosto zaželene akcije si prilagodimo po lastnem okusu z View/Customize Toolbar. Manj­kajoco ikono z bogatega sezna­ma preprosto povlecemo na trak z orodji in spremembo potrdi­mo z Done. Pod View/Customi­ze Toolbar najdemo tudi zacetni­kom dobrodošlo zmožnost pri­kaza ikon z besedilom, vklopimo jo s Show/Icon and Text. Odstra­njevanje ikon poteka po istem postopku v obratnem vrstnem redu. Naslednji predel je Format Bar, kjer so najbolj domaci in od prej znani gumbi za urejanje be­sedila. Pod njimi je urejevalnik Editor, kjer bomo opravili vecino dela in spisali naslednjo literarno mojstrovino. Na levi strani je stolpec Binder, ki vsebuje koncno besedilo, vse zapiske, slike, orise okolja, opise oseb in številne druge elemente, na desni Inspector z vec pogle­di in dodatnimi informacijami o trenutnem fokusu. Krmilno okno Binder je najlažje razložiti na pri­meru fascikla, kjer so dokumen­ti zvezani v dolocenem zapored­ju in dodatno loceni z manjšimi mapami. Binder je razdeljen na tri osnovne razdelke, Draft, Re­search in Trash. V prvega bomo shranjevali vse pisanje, ga loci­li z imeniki ter tako ustvarili po­glavja in podobno. Ime razdel­ka je odvisno od izbrane pre­dloge, namesto Draft se lahko imenuje Manuscript, lahko pa ga z dvojnim klikom prekrsti­mo tudi sami. V Research shra­njujemo raziskovanje, za razliko od Drafta sprejme razdelek tudi slike, zvocne in video posnetke, spletne strani in ne zgolj besedi­lo. V košu Trash se znajdejo od­vecni deli projekta, ki jih brišemo z ustreznim gumbom ali ukazom Move to Trash. Dokler koša ne izpraznimo z Empty Trash, vse­bina ni zares izbrisana. Dodajanje novih dokumentov in imenikov v razdelek Draft (in druge) je možno na vec nacinov, poleg desnega klika in ukaza Add/New Text ali New Folder, ter izbire Project/New Text ali New Folder nam nov vnos na iz­branem mestu ustvarijo še gumb Add s traka orodij, ikona + v spodnjem levem kotu zaslona ali pritisk tipke Enter. Ce nam polo­žaj novega elementa v Binderju ne ustreza, ga v vsakem trenutku zlahka premaknemo s preprosto gesto povleci/spusti. Še boljšo organizacijo omogocajo zbirke Collections. Gre za mocno orod­je, ki ga na zaslon priklicemo z gumbom View/Show Collecti­ons. Z gumbom plus v na novo prikazanem razdelku Collecti­ons pri pisanju na primer ustva­rimo zbirko Popravki in vanjo iz Binderja povlecemo vse doku­mente, ki jih želimo pred odda­jo besedila še enkrat pregledati. V zbirki Popravki se na ta nacin ustvarijo enaki, z originali brez­šivno povezane kopije izbranih dokumentov. Vsak popravek ele­menta v zbirki je takoj viden tudi v Binderju in nasprotno. Ko smo s posamezno zbirko koncali in nam pri delu ne koristi vec, jo iz­brišemo z gumbom minus. Pri pisanju daljših besedil je dobrodošla funkcionalnost Corkboard, ki se nam v ureje­valniku Editor prikaže samodej­no, ce v Binderju izberemo ime­nik. Corkboard prikaže elemen­te imenika tako, da je delo z nji­mi lažje. Privzeti videz prilago­dimo po lastnih željah z gumbi v desnem spodnjem kotu urejeval­nika. Skrajno desni nam prika­že ukaze za spreminjanje veliko­sti kartic, oblike in števila, med­tem ko se sosednji trije ukvarjajo z njihovo razporeditvijo po navi­dezni mreži. Zmožnost Corkbo­ard je namenjena za razlicne pri­ložnosti, z njo spreminjamo za­poredje dogodkov v knjigi, išce­mo nove zamisli in podobno. Do­datno jo oplemeniti stolpec In­spector, aktiviramo ga s skraj­no desnim gumbom na akcij­skem traku programa Scrivener. Z njim posamezni kartici dodaja­mo barvne oznake, beležke, pov­zetke in statuse. Slednje v po­gledu Corkboard prikažemo z View/Corkboard Options/Show Status Stamps. Do pravega ure­jevalnika dostopamo z dvojnim klikom ikone lista ob nazivu po­samezne kartice. Ker se vse spre­membe, na primer menjava vr­stnega reda kartic z gesto povle­ci in spusti, nemudoma odraža­jo v Binderju in drugih delih pro­grama, lahko pogled Corkbo­ard postane celo naš osrednji na­cin dela. Vse je odvisno od oseb­nih preferenc posameznika. Ne­katerih projektov tako ni mogo­ce koncati brez pogleda Outliner, ki prikaže elemente v Binderju na jasen, zgošcen nacin, v kate­rem jih je mogoce hitro sortirati, opremiti z dodatnimi informaci­jami in dojeti obseg dela, ki nas še caka. Scrivener ima poleg prirocnih nacinov dela Outliner in Corkbo­ard tudi zelo uporaben pogled Scrivenings, ki prikaže izbrane elemente kot enoten dokument, kar je nepogrešljivo pri pisanju drobcev vecje celote. Ce izbere­mo imenik, bodo v pogledu Scri­venings prikazani združeni ele­menti izbranega imenika v pra­vilnem vrstnem redu. Ce želimo preveriti, kako deluje besedilo razlicnih delov knjige, na primer pri pripovedovanju iste scene iz druge perspektive, izberemo ele­mente s klikom in držanjem tip­ke Command. Pogled Scrivenin­gs prikaže besedilo izbranih ele­mentov, ga loci s crticami in v naslovni vrstici uporabnika opo­zori na izbor z nazivom Multiple selection in imenom s kazalcem obiskanega elementa. Pomagala pri pisanju Dodatno lajšanje pisanja v pro­gramu Scrivener ponuja poraz­deljeni pogled okna urejevalni­ka Editor. Razdelimo ga z gum­bom v desnem kotu urejevalni­ka. Privzeto se zaslon razdeli na dva pokoncna dela, ce ob pritisku gumba držimo tipko Option pa se usmerjenost delitve zamenja z ležeco. Podobno funkcijo opra­vita ukaza View/Editor Layout/Split Vertically in Split Horizon­tally, medtem ko direktiva View/Editor Layout/Swap Editors pri­kazani vsebini zamenja med se­boj. Razdeljeni zaslon ima števil­ne prednosti, med drugim nam omogoca pisanje besedila ob isto­casnem prebiranju datotek iz raz­iskovalnega razdelka Research. Preden se lotimo resnega pisanja, si obicajno prilagodimo zaslon tako, da nas cim manj ovira pri ustvarjanju. Da na zaslonu osta­ne zgolj okno za pisanje, upo­rabimo ukaze View/Hide Tool­bar, View/Hide Binder, View/Hide Inspector in View/Text Edi­ting/Hide Format Bar. Ustvarje­ne poglede za kasnejšo upora­bo shranimo z ukazom Window/Layouts/Manage Layouts in upo­rabo gumba plus. Nekaj so jih za nas že shranili ustvarjalci progra­ma Scrivener, najdemo jih pod Window/Layouts. Vec nastavitev, ki nam bodo pri pisanju pihale na dušo, naj­demo pod Scrivener/Preferen­ces. Številne zmožnosti so zdru­žene v sklope, poleg osnovne­ga najdemo med njimi spremi­njanje urejanja, podrobnosti ob­našanja in videza posameznih delov uporabniškega vmesnika programa, dolocanje samodej­nega popravljanja, ki je pri pisa­nju v slovenšcini žal zaenkrat ne­uporabno, nastavitev deljenja in varovanja. Spremembe nastavi­tev so vidne takoj, zato je okno Preferences dobro imeti nad de­lom vmesnika, ki ga želimo pre­drugaciti. Tako bomo takoj vide­li, ali je sprememba takšna, kot smo si jo zamislili. Ce smo pri urejanju besedila že prej spre­menili dolocene nastavitve v vr­stici Format Bar in nam je trenu­tno stanje všecno, nam ni treba sprememb še enkrat nastavljati v nastavitvah Scrivener/Preferen­ces/Editing/Formatting, temvec tam uporabimo gumb Use For­matting in Current Editor, nakar bodo naše želje veljale do nasle­dnjega spreminjanja. Scrivener ne bi bil najbolj pri­ljubljen program za pisatelje, ce ne bi vseboval nacina ustvarjanja brez motenj. Do njega pridemo z gumbom Compose, nahaja se na levi strani ikone Inspector v de­snem kotu akcijskega traku, ali z View/Enter Composition Mode. Pogled brez motenj ima vseeno kar nekaj nastavitev, do katerih pridemo, ce se s kazalcem pribli­žamo spodnjemu robu zaslona. Z njimi spreminjamo velikost in mesto lista, crk, osredotocenost pri pisanju in podobno. Iz osre­dotocenega nacina nas vrne tip­ka Escape ali gumb v spodnjem desnem kotu zaslonu. Vcasih si med pisanjem že­limo za del besedila zabeleži­ti, da je odstavek potreben do­datnega lišpanja, raziskave ali razširitve. Takrat problematicni del teksta oznacimo in uporabi­mo ukaz Insert/Inline Annotati­on, ki besedilo razlocno obarva. Ako nam to ni dovolj, besedilu z Insert/Comment dodamo še pi­sno opombo, ki se shrani v stol­pec Inspector. Obe oznacbi se v tiskani razlicici projekta ne poja­vita. Ne glede na to, ali smo po­klicni pisec, ki lovi koncno števi­lo besed za clanek, ali ljubitelj­ski pisatelj, ki bi rad dnevno spi­sal zamišljeno množico znakov, nam Scrivener rad ustreže. Za prve poskrbi urejevalnik Editor, ki na dnu zaslona kaže napisano število besed, ob kliku nanje se razkrijejo dodatne informacije, še vec pa z uporabo ukaza Pro­ject/Statistics, drugim pa ustre­že z orodjem Target, ki ga zaže­nemo s klikom na ikono tarce v spodnjem desnem kotu zaslo­na urejevalnika. Dolocimo lahko ciljno število besed ali znakov za trenutno odprt dokument. Tarca se spremeni v crto poteka, ki se s pisanjem pridno polni. Ko mejo ali minimalni cilj dosežemo, nas Scrivener obvesti. Cilje celotne­ga projekta dolocimo z ukazom Project/Show Project Targets. Pred tiskanjem Ko je pisanje clanka, seminar­ske naloge ali romana koncano, je na vrsti faza urejanja. Preden se lotimo spreminjanja besedila, za katerega smo bili doslej pre­pricani, da je popolno, naredimo posnetek stanja. V stolpcu In­spector izberemo cetrti zavihek (ikona fotoaparata) in z znakom plus shranimo aktivni dokument. Po opravljenih spremembah lah­ko tako kasneje preverimo razli­ke med izvirnikom in urejenim besedilom ter se vrnemo na sam zacetek. Rocne revizije so nam dostopne prek Format/Revision Mode, kjer z razlicnimi barvami oznacimo do pet razlicnih pregle­dov oziroma razlicic besedila. Še pomembnejša od sledenja sprememb je za fazo koncne­ga urejanja bitna funkcija iska­nja in zamenjave besedila. Scri­vener se ponaša z odlicno funk­cijo iskanja besedila, vpoklicemo jo z navezo tipk Cmd + F. V po­lje Find vnesemo iskani termin v Replace želeno zamenjavo, nato z gumbom Find pregledamo vse zadetke v dokumentu ali ozna­cenem besedilu, z Replace & Find pa jih hkrati tudi zamenja­mo. Zamenjava brez pregleda po posameznih vnosih je omogoce­na z gumbom Replace All, med­tem ko za spreminjanje celotne­ga projekta poskrbi ukaz Edit/Find/Project Replace. Na koncu nam ostane zgolj konec projekta z ukazom File/Compile, ki nam ponudi pogo­vorno okno s številnimi opcijami. Pri tiskanju izbiramo med uvelja­vljenimi oblikami glede na po­reklo projekta, pri shranjevanju s spremembo vrednosti Compi­le for med priljubljenimi formati zapisa, kjer ne manjkata niti PDF in Word. . Znan pregovor pravi, da mora clovek za casa življenja posaditi drevo, zaploditi otroka in napisati knjigo, saj bo le tako živel tudi po smrti. Ker se z botaniko in spolno vzgojo ne ukvarjamo, se na naslednjih straneh posvetimo zadnji stvari na seznamu. Knjigo bomo na Macu najlažje napisali s programom Scrivener. Boris Šavc R . Poleg uporabniškega prirocnika in interaktivnega projekta nam po strmi ucni krivulji programa Scrivener pomagajo plezati znanja polni video posnetki. . Najbolj priljubljen urejevalnik besedila na svetu, Microsoftov Word, še zdalec ni najboljša izbira za pisanje. . Trak z orodji je zelo prilagodljiv, njegovo ponudbo po želji spreminjamo z bogato izbiro vec kot petdeset razlicnih pripomockov. . Osrednji element uporabniškega vmesnika programa Scrivener je Binder (levi stolpec), ki najbolj spominja na fizicni fascikel. . Deli in vladaj, je rekel Cezar. Po njegovem nasvetu se ravna zmožnost Corkboard, s katero pisanje daljših besedil razdelimo na manjše, bolj obvladljive enote. . Obnašanje programa Scrivener prilagodimo z nastavitvami Preferences. < Dodatno lajšanje pisanja v programu Scrivener ponuja porazdeljeni pogled okna urejevalnika Editor. . Nepogrešljivi del slehernega programskega pripomocka za pisanje je nacin dela brez motenj. . Napisane drobce v Scrivenerju na koncu združi v logicno celoto ukaz Compile. NASVETI ORODJA ZA IZDELAVO SPLETNIH STRANI ORODJA ZA IZDELAVO SPLETNIH STRANI NASVETI = = 72 februar 2019 februar 2019 73 Postanimo soustvarjalci spleta eprav smo se morali pri vzpostavitvi lastne sple­tne strani še pred do­brim desetletjem zanesti pred­vsem na svoje oblikovalske, pro­gramerske in organizacijske spo­sobnosti, danes ne manjka jav­nih racunalniških oblakov z brezplacnimi in placljivimi sto­ritvami gostovanja spletnih stra­ni, v katerih lahko spletne strani tudi ustvarjamo in urejamo. Bistvena prednost postavitve in vzdrževanja spletne strani v javnem racunalniškem oblaku v primerjavi z objavljanjem v dru­žabnih medijih je popolna svo­boda izbire graficne podobe in vsebine; to lahko s pridom izko­ristimo za celovito osebno pred­stavitev, komunikacijo z drugimi uporabniki spleta, pa tudi pro­mocijo in spletno prodajo zna­nja, storitev in izdelkov svojega društva, podjetja ali organizaci­je. Brez posebnega napora lahko vzpostavimo tudi družabno sple­tno stran, na katero poleg našte­tega dodamo še fotografske gale­rije, bloge, predvajalnike video in avdio vsebin ter podporo vcla­njenju novih clanov. Pri tem so še posebej pomemb­ni profesionalna graficna podo­ba, možnost integracije spletnih storitev drugih ponudnikov in iz­voz spletne strani iz javnega ra­cunalniškega oblaka v doma­ci ali službeni racunalnik v obli­ki, primerni za objavo na zaseb­nih spletnih strežnikih ali v sple­tnih oblakih drugih ponudnikov. Vsekakor je v tem pogledu po­membna tudi možnost uvoza že izdelane spletne strani v drug go­stiteljski racunalniški oblak. Po­drobnejši pregled podprtih stori­tev, ki jih lahko vkljucimo na svo­je spletne strani v racunalniških oblakih razlicnih ponudnikov, si lahko ogledate v tabeli. Registracija domene Našo spletno stran je brez la­stnega domenskega imena, ki ga moramo pridobiti od pooblašce­nega upravljavca registra izbra­ne spletne domene, drugim upo­rabnikom Interneta težko najti. Pridobitev domenskega imena je neizbežno povezana tudi s placi­lom stroška registracije, ki ga lah­ko placamo neposredno registra­torju ali pa kar upravljavcu iz­branega javnega racunalniškega oblaka v okviru celovite storitve vzpostavitve nove spletne strani. Manj zahtevni se lahko zado­voljijo tudi s poddomeno oziro­ma imenom spletne podstrani, ki jo v okviru svoje domene, ozi­roma poddomene, navadno kot brezplacno možnost ponudi jav­ni racunalniški oblak (npr. sites.google.com/site/pcusbprojects name­sto www.pcusbprojects.com). Orodja za ustvarjanje in urejanje Vecina urejevalnikov sple­tnih strani v javnih racunalniških oblakih ponuja pestro izbiro pre­dlog, ki nam pomagajo pri izbi­ri in postavitvi osnovnega kon­cepta in graficne podobe sple­tne strani in nam hkrati prihrani­jo veliko oblikovalskega dela. Ne­kateri oblaki, kot so: Wix, Sqare­space, Duda in Weebly, vsebuje­jo tudi predloge, ki se samodejno prilagajajo zaslonom racunalni­kov, tablic in pametnih telefonov. Zato izdelava dvojnega nabora spletnih strani oziroma kopira­nje strani in dodatno prilagajanje za mobilne naprave nista potreb­na in ju veliko urejevalnikov sple­tnih strani ne omogoca. Najdemo tudi poslovne predloge, s kateri­mi lahko hitro vzpostavimo sple­tne strani za prodajo razlicnih storitev in izdelkov. Uporaba predloge omogoca hiter zacetek in skrajša cas uce­nja uporabe razlicnih funkcio­nalnosti urejevalnika spletnih strani, ko se izgradnje spletne strani v izbranem gostiteljskem oblaku lotevamo prvic. Kljub temu moremo svoji spletni stra­ni dodati osebno noto, saj lah­ko spremenimo ali prilagodimo barvno shemo, znakovne nabo­re in videz. Spremenjeno predlo­go lahko nato uporabljamo tudi pri gradnji vseh podstrani, do katerih lahko pridemo z glavne spletne strani. Boljši urejevalniki omogoca­jo uporabo tudi namenskih do­polnitev predlog, s katerimi lah­ko na spletnih straneh vkljucimo razlicne funkcionalnosti, kot so: informacije o podjetju in kontak­tni podatki, galerije, podpora za pogosta vprašanja uporabnikov, blog itn. Vsekakor lahko na sple­tne strani dodajamo tudi bese­dilna polja, gumbe, fotografije in druge standardne gradnike, pri cemer se nekateri spletni oblaki, kot sta Duda in Wix, pri podpo­ri delovanju forumov, klepetal­nic (angl. chats), novic, rezerva­cij storitev (npr. turisticnega na­jema) itn. zanašajo na placljive storitve drugih ponudnikov. Omenimo še, da nekateri ure­jevalniki spletnih strani v racu­nalniških oblakih, kot so: Stri­kingly, Virb, uKit in Squarepace, omejujejo število in nacin posta­vitve dolocenih gradnikov. S tem poskušajo prepreciti prenapol­njenost in nepreglednost spletne strani. Drugi, denimo Wix, pa uporabnikom pušcajo vec svo­bode. Najboljši urejevalniki spletnih strani Pestra ponudba storitev gosto­vanja spletnih strani v javnih ra­cunalniških oblakih s pripadajo­cimi urejevalniki spletnih strani je gotovo razlog, da pred izbiro pravega preverimo, kateri omo­goca najvec glede na ponujene funkcionalnosti in mesecni stro­šek gostovanja. Strikingly (www.strikingly.com) poudarja licnost in enostavnost gradnje spletne strani z dobrimi možnost­mi navigacije, pri kateri vsebine razporedi­mo po sekcijah in daljše pregledujemo s po­mocjo drsnikov. Nadzorna plošca urejeval­nika na levi strani ne ponuja komponent za gradnjo spletnih strani, kot pri Wixu ali Dudi, saj želi Strikingly zagotoviti vecjo pre­glednost s tem, da lahko slike in tekstovna polja dodajamo le znotraj posameznih sek­cij. Kljub temu so spletne strani dobro od­zivne in delujejo tako v racunalnikih in ta­blicah kot v pametnih telefonih. Vgrajeno je tudi statisticno orodje za tedensko, mesecno in cetrtletno spremljanje statistike obiskov spletne strani, ki vkljucuje tudi preglede obi­skovalcev po državah in vrstah naprav, ki jih uporabljajo. Z delom lahko zacnemo takoj, ko registri­ramo uporabniški racun, za katerega potre­bujemo ime, e-naslov in geslo; lahko pa se namesto tega registriramo kar prek svojega racuna na Facebooku. Za hiter zacetek sple­tne prodaje izdelkov in storitev je na voljo predloga Simple Store, ki vodi kolicine izdel­kov in obdeluje narocila. Placila s kreditnimi karticami so omejena na ponudbo PayPal in Stripe, pri cemer je mogoce tudi samodejno obvešcanje uporabnikov po e-pošti pri vsa­kem koraku izvedbe spletnega nakupa. Hitro lahko izdelamo tudi blog, za kate­rega ima Strikingly vgrajen lasten sistem potrjevanja vsebine sporocil in novih tem. Zato ni treba vgrajevati takih rešitev drugih ponudnikov. Wix (www.wix.com) je zelo intuitivno orod­je za gradnjo spletnih strani z veliko izbiro že izdelanih komponent in na stotine pre­dlog za razlicne oblike poslovanja in dru­ge vrste spletnih strani. Ponuja veliko iz­stopajocih funkcionalnosti, kot so: sple­tna shramba, všecna video ozadja, animi­rani naslovi in aplikacije za mobilne telefo­ne. Obenem lahko s funkcijo Wix Code tako zacetniki kot izkušeni programerji zgradi­jo dinamicne spletne aplikacije za podporo delovanju kompleksnejših funkcionalnosti spletne strani. Dobra sta tudi podpora gra­dnji pametnim telefonom prijaznih spletnih strani in spletnih trgovin z bogato funkcio­nalnostjo. Žal moramo orodje za spremlja­nje statistike uporabe spletne strani zagoto­viti sami. Edini pogoj, da lahko ustvarimo novo spletno stran, je e-poštni naslov. Wix po re­gistraciji ponudi opcijo samodejne izgra­dnje spletne strani z umetno-inteligencnim orodjem Wix ADI, lahko pa namesto tega izbiramo med 15 glavnimi kategorijami predlog spletnih strani, ki se nanašajo na razlicne tematike. Bogata dre­vesna struktura nas nato v nekaj korakih popelje do najprimer­nejše predloge. Ceprav je veci­na predlog zastonj, je za upora­bo nekaterih treba placevati me­secno narocnino. Izboru predlo­ge sledi enominutni predstavi­tveni video gradnje nove spletne strani. Pet gumbov urejevalnika omo­goca enostavno dodajanje kom­ponent in menjavo ozadja sple­tne strani ter dostop do spletnih trgovin, v katerih lahko kupimo dodatne komponente. Vgradi­mo lahko tudi lastno kodo HTML ali Adobe Flash in dolocimo se­zname skladb s spletnih porta­lov, kot sta SoundCloud in Spo­tify, ki jih želimo predvajati obi­skovalcem. Duda (www.duda.co) ima zmo­gljiv in enostaven urejevalnik spletnih strani, ki sta ga zasnova­la programerja, ki sta med prvi­mi spoznala velik potencial iPho­nov za brskanje po spletnih stra­neh. Urejevalnik zmore izdela­ti spletne strani, ki se samodej­no prilagajajo velikimi monitor­jem namiznih racunalnikov, pa tudi majhnim prikazovalnikom pametnih telefonov. Možnost vzpostavitve spletne trgovine uvršca Dudo tudi med poslovno zanimive rešitve. Na zacetku gradnje izbira­mo med 94 predlogami spletnih strani, ki so razvršcene v katego­rije, kot so: Poslovno, Portfelj in Restavracija. S klikom pomanj­šane slicice predloge vidimo pre­doglede vzorcne spletne strani za monitor namiznega racunal­nika, racunalniško tablico in pri­kazovalnik pametnega telefona. Ni nas treba biti strah, ce se pri izbiri predloge zmotimo, saj lah­ko slednjo vselej zamenjamo, ne da bi morali znova zgraditi sple­tno stran. Obenem lahko odpre­mo spletno trgovino tudi brez­placno, a pogrešamo možnost vgradnje komponent drugih po­nudnikov, integracijo z e-pošto in možnost prenosa spletne stra­ni v drug gostiteljski oblak. GoDaddy (uk.godaddy.com) po­znamo predvsem kot racunalni­ški oblak za gostovanje spletnih strani, a ima kljub temu vgraje­no tudi zmogljivo orodje za iz­delavo in vzdrževanje spletnih strani, GoCentral, ki je nasledil GoDaddy Website Builder. Ce­prav sta shramba za gradnjo spletne strani in pasovna širina radodarno odmerjena, so mo­žnosti prilagajanja videza sple­tne strani precej omejene. Prav tako ni mogoce urejati fotografij, za odprtje spletne trgovine pa je treba nadgraditi uporabniški ra­cun v placljivega in imeti poveza­vo s ponudnikom placilnih sto­ritev, kot je PayPal. Pogrešamo tudi statisticno analizo dosto­pov do spletne strani. Urejeval­nik spletnih strani sicer spominja na tistega pri Squarespaceu. Weebly (www.weebly.com) pre­more intuitiven vmesnik za gra­dnjo spletnih strani, ki ne zahte­va znanja opisnega ali program­skega jezika. Tudi tu se moramo pred zacetkom gradnje spletne strani registrirati z e-naslovom in geslom. Ce želimo prek sple­tne strani prodajati izdelke, mo­ramo dodati še spletno trgovino in podatke o izdelkih. Dokaj eno­stavno lahko izdelamo tudi blog. Izbiramo med sorazmerno skromnim izborom 67 predlog spletnih strani, ki ne omogoca­jo predogleda za razlicne vrste zaslonov, a imajo privlacno gra­ficno podobo in moderen videz. Obenem lahko, podobno kot pri Squarespace, GoDaddy in Sim­voly, temo vselej spremenimo. Komponente spletne strani do­dajamo v šest vrst sekcij: splo­šno, pravokotne oblike, kontak­tni podatki, priporoceni (angl. featured), galerija in tim. Med komponentami so tudi take, ki zahtevajo nadgradnjo uporab­niškega racuna v placljivega. Na voljo imamo še statistiko obi­skovalcev spletne strani, a ta pri brezplacnem gostovanju spletne strani ponudi manj podatkov. Bistvena prednost Weebly pred drugimi ponudniki gosto­vanja spletnih strani je možnost prenosa celotne strukture sple­tne strani v stisnjeni datoteki ZIP na izbrani e-naslov. Squarespace (www.squarespace.com) omogoca gradnjo cudovitih in odzivnih spletnih strani, ki se dobro prilagajajo lastnostim pa­metnih telefonov. Omogoca celo­vito spletno prodajo, s prenosom datotek vred. V ponudbo je zajet certifikat SSL, s katerim zašciti­mo prenos podatkov po interne­tu, in mu obenem ne manjka sta­tisticnih orodij, pa tudi orodij za pomoc uporabnikom. Spletno stran lahko izvozimo v obliki, ki omogoca namestitev v spletni strežnik vrste WordPress, ki ga lahko zastonj vzpostavimo tudi v okviru lastne racunalniške infra­strukture. Kljub temu ne omogo­ca brezplacnega gostovanja sple­tne strani in uporabe komponent drugih ponudnikov. Ponuja tudi manj predlog za gradnjo spletnih strani od konkurence, pri cemer je tudi manj možnosti za prilaga­janje spletnih strani za prikaz na pametnih telefonih. Squarespace je primeren pred­vsem za gradnjo komercialnih spletnih strani, saj omogoca ši­roko integracijo placilnih stori­tev, kot so Apple Pay, Mailchimp in PayPal. Zajeta je tudi registra­cija domene. Gostovanje, da ali ne? Ceprav je bila brezplacna sple­tna storitev Google Sites med prvimi, ki so poleg gostova­nja omogocale gradnjo in ure­janje spletnih strani ter zaslu­žek z objavo oglasov na njih, da­nes ni vec med najbolj priljublje­nimi, saj so jo presegle rešitve z modernejšo zasnovo. V tem po­gledu sta še posebej pomemb­ni možnosti izvoza spletne stra­ni in prenos te strani v drug go­stiteljski racunalniški oblak. Pre­vidnost velja tudi pri odpiranju spletnih trgovin, saj moramo pri teh zagotoviti sledljivost poslo­vanja in skladnost z zakonodajo. Pri tem se skoraj ne moremo izo­gniti hrambi rezervne kopije po­slovnih podatkov tudi v svojem racunalniku .... Zakaj bi objavljali le v klišejih na Twitterju, Facebooku, Youtubu in drugih družabnih medijih? Postavljanje lastne spletne strani še nikoli ni bilo hitrejše in enostavnejše kot danes! Simon Peter Vavpotic C . Strikingly: Preden ustvarimo spletno stran, se moramo registrirati z imenom, e-naslovom in geslom, ali pa se prijaviti prek Facebooka. NASVETI = Koliko stane gostovanje spletne strani? Velika podjetja in organizacije vsak mesec porabijo na tisoce dolarjev za vzdrževanje svojih spletnih strežnikov in spletnih strani, mesec gostovanja v spletnem oblaku pa stane v povprecju okoli 10 dolarjev, oziroma okoli 25 dolarjev, ce prodajamo izdelke in storitve. Vecina ponudnikov podpira urejanje in delovanje enostavne spletne strani tudi zastonj, a jih ve­liko pri tem omeji velikost spletne shrambe in najvecjo dovoljeno mesecno kolicino prenosa po­datkov v GB, oziroma pasovno širino. Tako smo za gostovanje poslovno uspešne spletne strani z veliko obiskovalci v vsakem primeru primorani placevati narocnino. . WIX: tematska izbira predloge. Samodejna izdelava spletne strani Vse vec ponudnikov gostovanja spletnih strani vgrajuje v urejevalnike spletnih strani umetnointeligencna orodja, ki sama zgradijo enostavno predstavitveno spletno stran uporabnika na podlagi osebnih podatkov, ki jih posreduje sam, in/ali podatkov iz njegovih racunov v družabnih omrežjih, kot sta Facebook in LinkedIn. Izdelki orodja Wix ADI (artifical design intelligence, slov. umetna inteligenca za nacrtovanje) nemalo­krat navdušijo celo profesionalnega izdelovalca spletnih strani, podob­ni orodji v Simvolyu in Jimdo pa sta nekoliko manj zmogljivi. . Duda: vzporedni prikaz videza vzorcne spletne strani z izbrano predlogo na osebnem racunalniku, tablici in pametnem telefonu. . GoDaddy: predstavitveni video. Kako zaslužiti s spletno stranjo? Ceprav moramo za vzpostavitev spletne prodaje na podlagi placil s kreditnimi karticami pogosto vkljuciti tudi ustrezne placilne storitve po­nudnikov v državi, kjer poslujemo, se lahko vkljucimo tudi v mednaro­dne sisteme placil, kot je PayPal. Nekateri gostiteljski oblaki ponujajo celo lastne sisteme za obdelavo placil s kreditnimi karticami, ki zajema­jo spletno oglaševanje, preglede kolicin izdelkov in storitev ter orodja za podporo dostavi narocenih izdelkov in izvedbi storitev. Po drugi stra­ni pa le malo gostiteljskih oblakov omogoca zaslužek s prikazovanjem oglasov drugih spletnih ponudnikov izdelkov in storitev. . Weebly: takoj se moramo odlociti, ali želimo obicajno spletno stran ali spletno trgovino. . Squarespace: velika tematska ponudba predlog za gradnjo spletnih strani. Duda GoDaddy/GoCentral Jimdo Simvoly Sqarespace Strikingly uCoz uKit Weebly Wix WordPress spletna trgovina | | | | | | | | | | na voljo zastonjska razlicica | } | } } | } | | | orodje za blogerje | | | | | | | | | | možnosti pre­nosa datotek in spletne prodaje | } } | | } | | } | osnovno urejanje slik | } } } | | } | | } prenosljivost spletne strani } } } } | } } | } | popora za clane spletne strani | | } | } | } | | | NASVETI PRO ET CONTRA = 76 februar 2019 Ob adaptaciji dnevne sobe oziroma njeni tehnicni opremljenosti kolebam med velikim televizorjem in projektorjem. Kaj menite, katere so prednosti in slabosti obeh? Veliko je bolje! Televizorji so zmagali oj delovni dan je obi­cajno sestavljen iz bu­ljenja v zaslone takšne in drugacne vrste, nakar doma za sprostitev zaženem Netflix ali kaj podobnega in spet mu­cim oci. Tega ne razkrivam, da bi se komu zasmilil, temvec zato, da bi podkrepil naslednje besede. Življenje so mi zazna­movali razlicni ekrani, z njimi sem preživel številne dobre in slabe trenutke, zato vem, kako je videti kakovostna slika in kaj mi pri uporabi prikaznih na­prav najvec pomeni. Ce primer­jam projektor s televizorjem, je edina prava pot projektor. Zadnji vecji sejem CES 2019 je pokazal, da prihodnost pri­pada projektorjem. Proizvajal­ci so navdušili z modeli, ki za projiciranje prakticno ne potre­bujejo razdalje, in tekmovali, kdo bo naštel vec prednosti, ki jih imajo projektorji pred televi­zorji. Meni prva na pamet pade velikost. Projektorji so manj­ši od televizorjev in zato zase­dejo manj prostora. Kljub temu nam pricarajo enako veliko sli­ko, ce ne vecje. Novejši modeli kakovostno zapolnijo celo ste­no. Za projektorje velja, da jim cena raste s kakovostjo slike in številom pripadajocih zmožno­sti, medtem ko je vecji televizor praviloma dražji od manjšega. Ce sta pomembna velikost sli­ke in manjši format naprave, je edina prava pot projektor. V nasprotju s televizorji ne potrebujejo pameti, saj jih obi­cajno vežemo s pametnim virom v obliki predvajalnika, racunalnika, konzole, USB­-kljucka ali cesa podobnega, in so zelo družabno naravnana naprava. Projektorje odlikuje­ta preprosta namestitev in izre­dna prenosljivost. Postavimo ga na nocno omarico, vklopimo, nastavimo želeno sliko, nato pa ga po ogledu pospravimo. Zlah­ka ga prenašamo iz sobe v sobo, k sosedu ali prijateljem. Z za­slonom tako opremimo sleher­no sobo v hiši ali stanovanju in širše. Število naprav ni vec po­gojeno s številom sob, ampak s hkratnimi uporabniki. Ce želi­mo iz zaslona iztisniti najvec, je edina prava pot projektor. Projektorji so cenejši od tele­vizorjev. Ceprav kakovostne na­prave za projiciranje slike 4K, HDR in s podobnimi sodobni­mi bonboncki niso poceni, so še vedno cenejše od vecjih televi­zorjev. Res je slika s projektor­ja najbolje videti v temi, a sve­tla soba za današnje naprave ne predstavlja vec ovire. Sodobni projektorji imajo širok razpon osvetlitve in kontrasta, nekate­ri modeli so posebej namenjeni delovanju pri dnevni svetlobi. Svetloba nas privede še do za­dnje in hkrati najpomembnej­še prednosti. Slika s projektorja je manj škodljiva za oci, ker sve­tloba pri predvajanju pada od projektorja na steno in ne po­tuje iz naprave proti ocem kot v primeru uporabe televizorja. Ce nam je mar za zdravje, je edina prava pot torej projektor. Boris Šavc rojektorji, predvsem tisti za t. i. »domaci kino«, so bili obljublje­na tehnologija pred nekaj leti, ko so bili televizorji še majhni. Kaj majhni, ko so bili povrh vse­ga še debeli in škatlasti. Televi­zor z vec kot metrsko diagonalo skorajda ni obstajal oziroma je bil na voljo le, ce smo si omislili katerega izmed pregrešno dra­gih projekcijskih (ki so imeli v »škatli« namešcen . mini projek­tor). Takrat so bili projektorji, ki že od nekdaj zmorejo projekcijo slike z diagonalami, ki se merijo v metrih, edina rešitev, ce smo si v dnevni sobi želeli pricara­ti vzdušje kinodvorane. Pri ce­mer, mimogrede, vecji vtis na­redijo prostorski zvocniki, toda to je že tema za kdaj drugic. Danes televizor, tanek, lahek, z izredno živobarvno in svetlo sliko, ki ima diagonalo 140 cm, stane od 500 evrov naprej. Za diagonale okoli 165 cm bomo odšteli stotak ali dva vec. Skrat­ka – veliki televizorji so danes poceni, kar pomeni, da so pri­merni tudi za najbolj razvaje­ne uporabnike, ki imajo velike dnevne sobe. Za kaj vec denar­ja si lahko seveda omislimo tudi še kaj vecjega. In to, velikost torej, je bila pravzaprav edina prednost, ki so jo nekoc pred televizorji še imeli projektorji. V nasprotju s projektorjem pa lahko televizor gledamo tudi ob obicajni dnev­ni svetlobi. V primerjavi s pro­jektorjem je slika na televizorju izredno kontrastna in živobarv­na (še posebej, ce smo si omi­slili model OLED!), po potrebi pa tudi popolnoma crna, cesar pri projektorju ni mogoce dose­ci. Projektor je, ce ga primerja­mo s televizorjem, popolnoma tih (nima hladilnih ventilator­jev), televizor pa nima žarnic, takih ali drugacnih, ki jih je tre­ba (drago) menjevati. Dana­šnji televizor ima tudi kar nekaj »pameti«, kar pomeni, da lahko neposredno nanj namešcamo aplikacije, ob pomoci teh pa nato gledamo tudi še kaj dru­gega kot en sam video vir. Ne­tflix, HBO, Voyo in še kaj se v našem televizorju pocutijo kot doma. Seveda pa lahko na televizor, enako kot na projektor, spelje­mo katerikoli avdio/video vir in seveda nismo omejeni le z vanj vgrajeno pametjo. In še cisto majhen bonboncek – televizor lahko tudi obrnemo, ce ga želimo gledati iz malce zamaknjenega fotelja ali mize, pri projektorju pa smo omejeni na ravno steno oziroma projek­cijsko platno. Matej Šmid M P VZPON IN PADEC CENTRONICS CENTRONICS VZPON IN PADEC q q 78 februar 2019 februar 2019 79 me Centronics je pred dobrega pol stoletja no­sil oddelek podjetja Wang Laboratories, ki sta ga vo­dila Robert Howard (predse­dnik družbe) in Samuel Lang (podpredsednik in lastnik takrat zelo dobro znanega podjetja K & L Color Photo Service Lab). V omenjenem oddelku so imeli po­membno nišno nalogo – razvija­li so sisteme in terminale za in­dustrijo igralništva, saj je posel s kazinoji cvetel. Del lastnega ra­zvoja se je posvecal tudi tiskal­nikom, ki so jih igralnice upora­bljale za tiskanje potrdil, racunov in porocil o transakcijah. Že eden prvih tiskalnikov, mo­del Centronics Model 101, ki ga je podjetje predstavilo leta 1970 na ameriški racunalniški konfe­renci National Computer Confe­rence, je požel veliko zanimanja. Njegova tiskalniška glava je na­mrec uporabljala inovativen se­demžicni sistem za tiskanje na papirnate medije, zato je tiskal­nik odlikovala za tiste casa vi­soka hitrost tiskanja – v sekundi je lahko natisnil 165 znakov. Ti­skalnik meri 70 cm × 29 cm × 49 cm in je tehtal vec kot 70 kilo­gramov, njegova dodatna odlika pa je bila moc tiskanja. Sposob­nost tiskalnika, da skupaj z origi­nalnim izpisom izpiše še štiri ko­pije (tiskalna glava je s posame­znimi kovinskimi nožicami tako mocno udarila v trak in papir), je poskrbela, da so ga takoj žele­la imeti podjetja, ki so poslovala na nacin, da je moral imeti vsak dokument vsaj eno kopijo. Cen­tronics Model 101 je to zmogel narediti v enem prehodu. Poseb­nost tiskalnika je bila tudi v tem, da je poznal »le« 10 številk in 26 velikih tiskanih crk (ne pa tudi malih), zato pa je premogel še 26 posebnih znakov za razlicne namembnosti in oznake. S ter­minalom ali racunalnikom je bil povezan prek lastnega Centro­nics paralelnega (vzporednega) vmesnika, za doplacilo je bil na voljo še serijski vmesnik RS-232. K odlicni prodaji je veliko prispe­valo tudi to, da je bil v primerjavi s konkurenti cenovno dostopen. Podjetje Centronics se je v svo­ji zgodovini veckrat hvalilo, da je izdelalo prvi matricni tiskal­nik na svetu, a to ne drži, saj je matricno tehnologijo tiska sve­tu premierno predstavilo podje­tje OKI s tiskalnikom Wiredot – že leta 1968. Uspeh izdelave tiskalnikov je podjetje malone presenetil, zato se je Wang odlocil, da Centronics postane loceno podjetje, kar se je leta 1971 tudi zgodilo. Takrat je bila v mestu Hudson ustanovlje­na družba Centronics Data Com­puter Corporation, njen predse­dnik in izvršni direktor pa je po­stal Howard. Nakljucje je hote­lo, da je imel Howard za sose­da Maxa Hugela, ustanovitelja družbe Brother International, ameriške veje Brother Industries, ki je takrat izdelovalo predvsem šivalne stroje in tipkarske stroje. Mocne japonske naveze Howard je hitro zavohal po­slovno priložnost, saj je Centro­nics potreboval zanesljivo pro­izvodnjo predvsem za kljucne gradnike tiskalniških mehaniz­mov. Posel med podjetjema je bil sklenjen in je, kot se je izka­zalo desetletje pozneje, tudi po­magal podjetju Brother vstopiti v svet tiskalnikov, Hugel pa je celo postal izvršni predsednik družbe Centronics. Proizvodnja tiskalni­kov Centronics je imela že pred desetletji zelo mednarodno noto – tiskalniške glave in elektroni­ka so bili izdelani v ZDA in na Ir­skem, tiskalne mehanizme pa je izdeloval Brother v svojem obra­tu na Japonskem. Tiskalnike so nato sestavili v ZDA. A naveza s podjetjem Brother ni bila edina japonska vez. Sre­di 70. let prejšnjega stoletja je Centronics vstopil tudi v razvoj­no partnerstvo z družbo Ca­non, ki je nacrtovala razvoj no­vih tiskalniških tehnologij, a iz njega žal prehitro izstopil. Ca­non je namrec nadaljeval z de­lom in pozneje tudi razvil kako­vostne tiskalniške pogone, ki so se uporabljali v laserskih tiskal­nikih. Neucakani Centronics pa je ubral drugacno pot in s proizva­jalcem Tandy sklenil pogodbo, po kateri je njegove laserske ti­skalnike lahko ponujal pod la­stno blagovno znamko. Sodelo­vanje je trajalo vrsto let, odlic­na prodaja vseh vrst tiskalnikov – tako matricnih kot laserskih – pa je podjetju omogocila, da je že leta 1979 doseglo pomemben mejnik – letni prihodki so prese­gli 100 milijonov dolarjev. Hiter zasuk in vzpon konkurentov V želji po osvajanju novih strank je Centronics leta 1980 predstavil majhen matricni tiskal­nik, ki je stavil na nizke obrato­valne stroške, namenjen pa je bil uporabnikom osebnih racunal­nikov, in ne podjetjem. Šlo je za prvi tiskalnik, ki so ga v celoti raz­vili in izdelali v podjetju, a je imel nemalo težav. Težave z mikropro­cesorjem so vodile do odpokli­cev prodanih tiskalnikov in za kar leto dni zaustavile proizvodnjo. Ugled proizvajalca je bil okrnjen, kar so s pridom izkoristili tekme­ci – predvsem japonska podjetja, med katerimi sta vodila Brother in Epson, ki sta hitro vecala tr­žna deleža. Po tem udarcu si ni Centronics nikoli zares opomo­gel. Ceprav je leta 1980 predsta­vil še dva tracna tiskalnika E Se­ries 900 in 1200 LPM, vecjih pro­dajnih uspehov ni bilo. Lastniki so se v poskusu spod­buditve poslovanja odlocili za novo zanimivo potezo. Prej lo­ceno podjetje Control Data Cor­poration so leta 1982 združili s podjetjem Centronics in obenem poskrbeli za financno injekci­jo v višini 25 milijonov dolarjev. S tem so tudi prevzeli vodenje podjetja. A tudi ta ukrep je bil re­lativno neuspešen. Podjetje se je osredotocilo na razvoj tracnih ti­skalnikov, leta 1983 je predstavi­lo model LineWriter 400, nasle­dnje leto pa njegovega hitrejše­ga naslednika LineWriter 800. Družina tiskalnikov LineWriter je bila tista, ki je pravzaprav dr­žala podjetje nad vodo, prodaja­li so jih do leta 1995. Podjetje ni­koli ni opustilo izvirne zamisli, da svet potrebuje nizkocenovni matricni tiskalnik – novo druži­no, zanimivo poimenovano GLP (kratica skriva v sebi besede Gre­at Little Printer), so predstavili leta 1984. Prodajni program so dopolnjevali s preimenovanimi tiskalniki proizvajalca Brother, ki so na ameriških tleh nosili ime PrintStation. Pocasno staranje skupaj z matricnimi tiskalniki Ko je podjetje Trilog predsta­vilo barvne matricne tiskalnike, Centronics ni stal križem rok. Zbal se je za svoj obstoj in leta 1984 takoj odkupil ekskluzivne pravice za njihovo trženje, leto pozneje pa v celoti prevzel obe­tavnega konkurenta. Leta 1986 je Centronics v svojo sestavljan­ko dodal še proizvajalca podajal­nikov papirja Advanced Termi­nals in podjetje BDS Computer Australia Pty Ltd. Matricni tiskalniki PrintSta­tion 350 so se nato uveljavi­li na trgu, od Centronicsa so jih odkupovala številna podjetja – npr. Data General, ITT Couri­er, NCR, CDC, Decision Data ter ISI – in prodajala pod lastnimi blagovnimi znamkami. Vec kot polovico prihodkov družbe (65 milijonov od 126) je podjetju pri­našalo narocilo izdelave tiskalni­ka IBM 4214. Ko se je ta pogodba leta 1986 iztekla, je podjetje utr­pelo mocan udarec. Ceprav je še poleti leta 1986 Centronics predstavil svoj edi­ni laserski tiskalnik PagePrinter 8, je tudi tega razvil v sodelova­nju s podjetjem Sharp. Naznani­li so tudi naslednika, a ta nikoli ni ugledal luci proizvodnje. Novi logotip podjetja je napovedoval spremembe. Te so prišle že cez nekaj me­secev. Tiskalniški del družbe Centronics je leta 1987 prevze­la družba GENICOM in ga prei­menovala v Centronics Corpora­tion, a je že leto pozneje postal del vecje skupine EKCO Group, tiskalniki z imenom Centronics pa so pocasi izginili s prodajnih polic.. Do konca so verjeli v matricne tiskalnike Podjetje Centronics Data Computer Corporation je pred desetletji zelo uspešno izdelovalo tiskalnike. Svetu je dalo paralelni vmesnik (IEEE 1284), ki je takrat tudi nosil ime podjetja – prikljucek Centronics. Miran Varga I s Odlocilna je bila sposobnost tiskalnika, da je skupaj z originalnim izpisom izpisal še štiri kopije. . Tiskalnik Centronics Model 101 je takoj ocaral podjetja, ki so potrebovala eno ali vec kopij posameznega dokumenta/racuna. ot receno, je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja Centro­nics razvil paralelna oziroma vzporedna vrata za komunikacijo tiskalnika z drugimi napravami. Ta prikljucek oziroma vmesnik je kmalu postal de facto standard v industriji tiskalnikov. Kompleksnost tiskanja znakov kot zaporedja stolpcev pik je zahteva­la tudi ustrezno elektroniko tiskalnika, ki je sprejemala podatke o tem, kaj naj natisne. Biti podatkov so se sprva prenašali zaporedno, a je bilo to pocasno, zato so v Centronicsu razvili vzporedno komunikacijo. Pred desetletji so se stroški pomnilnika prvic zaceli zmanjševati, kar je bla­godejno vplivalo tudi na tiskalnike – inženirji so jim zaceli dodajati ve­cje kolicine vmesnega pomnilnika, sprva le za vrstico ali dve, potem pa za pomnjenje celotne strani in nato vec dokumentov. Izvirno oblikovanje paralelnih vrat oziroma vmesnika je bilo namenje­no le pošiljanju podatkov iz gostiteljskega racunalnika v tiskalnik. Loce­ni zatici v vmesniku pa so omogocili, da so se po njem nazaj v racunal­nik vrnile tudi informacije o stanju. Tako je bila rešena resna omejitev prvih tiskalnikov v poslovnih okoljih – na racun dvosmerne komunika­cije so postali pametnejši. Razvoj paralelnega vmesnika so v naslednjih dve desetletjih nadaljevali še drugi proizvajalci tiskalnikov in na njego­vi osnovi razvili t. i. izboljšan vzporedni vmesnik EPP (ang. Enhanced Parallel Port) in nato še razširjeni vmesnik ECP (ang. Extended Capabi­lity Port), ki sta zmogla v odvisnosti od strojne opreme podatke prena­šati s hitrostmi do 2 oziroma celo 2,5 MB/s, to pa je tovrstno povezavo naredilo uporabno tudi za povezovanje racunalnikov med seboj (za na­mene prenosa podatkov) in ne le s tiskalniki. Ceprav je vzporedni vmesnik industrija uporabljala že vec kot dve desetletji, je uradno postal del standarda IEEE 1284, ki je poskrbel za medsebojno združljivost vseh podobnih rešitev, šele leta 1994. Ne na­zadnje je bilo združenje za omrežno tiskanje Network Printing Alliance ustanovljeno komaj tri leta pred tem. VMESNIK Paralelni tiskalniški vmesnik K . Centronics je stremel k miniaturizaciji matricnih tiskalnikov – to so pozneje prignali do popolnosti japonski konkurenti. . Vzporedni tiskalniški vmesnik, ki ga je razvil Centronics so skoraj tri desetletja uporabljali vsi izdelovalci tiskalnikov. IZKLOP POGLED NAZAJ q 80 februar 2019 jubitelji digitalnih sa­telitskih sprejemnikov nemškega izdelovalca Dream Multimedia so dolgi dve leti nestrpno cakali na spreje­mnik z visoko locljivostjo. Malo pred koncem leta smo docakali pravo hišno vecpredstavno cen­tralo, model DM 8000 HD PVR DVD. Kot smo se po temeljitem preizkusu lahko prepricali, so bila pricakovanja uporabnikov vec kot izpolnjena in njihove sa­nje koncno dosanjane. V testnem sprejemniku DM 8000 sta bila ob vgrajenih dveh satelitskih sprejemnih modulih vstavljena tudi modul za spre­jem digitalne kabelske televizi­je (DVB-C) in modul za sprejem digitalne prizemeljske televizije (DVB-T). Sprejemnik smo priklju­cili na sistem satelitskih anten, na kabelsko omrežje in na zunanjo anteno na strehi. Na drugi stra­ni smo sprejemnik hkrati priklju­cili na projektor visoke locljivo­sti prek digitalnega kabla HDMI, na televizor LCD visoke locljivo­sti prek komponentnega kabla YPbPr in na televizor CRT obi­cajne locljivosti prek kabla Scart (prikljucek S-Video). Prek optic­nega prikljucka smo prikljucili ojacevalec in zvocniški sistem za domaci kino. Sprejemnik smo povezali tudi v krajevno omrežje prek omre­žnega prikljucka. V oba bralni­ka narocniških kartic smo vta­knili dve kartici, v dve reži PCM­CIA smo vstavili še dva bralni­ka in vanju še dve narocniški kartici. Kakšno uro je trajalo vse skupaj ... Sprejemniki Dreambox so na­menjeni »sanjacem« in tehnic­nim zanesenjakom, ki se spozna­jo na racunalništvo in video teh­niko in prisegajo na kakovosten video v visoki locljivosti. Kdor želi kot »couch-potato« pred­vsem gledati programe v visoki locljivosti, si bo raje nabavil eno­stavnejši in bistveno cenejši spre­jemnik ali sprejemnik, ki mu bo ga v paketu ponudil njegov po­nudnik televizijskih programov. PRED 10 LETI Dreambox L PRED 10 LETI Prvi telefon z Androidom se, cesar se Google do­takne, se pozlati. Najno­vejši poskus v tej smeri je platforma Android, program­ska oprema ali, ce hocete, ope­racijski sistem za pametne telefo­ne, s katerim naj bi spletni gigant spodmaknil stolcek telefonskim gigantom, kot so Nokia, RIM in Microsoft. Prvi rezultat je pame­tni telefon G1, ki pri nas sicer ni naprodaj, vendar nam ga je uspe­lo pridobiti iz Velike Britanije. Telefon je primerno maj­hen, ravno toliko, da premo­re 3,2-palcni zaslon s standar­dno locljivostjo HVGA (320 × 480 pik). Zaslon je obcutljiv za dotik, tako lahko telefon z lah­koto upravljamo brez tipkovni­ce. Pod zaslonom so štiri tipke (klic – call, domov – home, na­zaj – back in konec klica – end call) in kroglica (nekakšna mi­ška), s katero se lahko premika­mo po zaslonu. Kroglica je obcu­tljiva za pritisk, s katerim izbere­mo oznaceno (program, kontakt ali kaj drugega) na zaslonu. No, pod zaslonom se skriva tipkov­nica QWERTY, na kateri najde­mo tudi zelo prirocni tipki za is­kanje (lupa) in @ za hitrejše pi­sanje e-poštnih naslovov. Pame­tni telefon seveda ne more biti brez povezave v splet. V splet se lahko poveže prek GPRS, EDGE, 3G ali WiFi. Za brskanje po sple­tu skrbi mobilna razlicica Google Chroma. Zaenkrat še ne podpi­ra predvajalnika fl ash. Ker smo s telefonom ves cas »online«, je na voljo tudi Google Talk, s katerim lahko klepetamo z našimi prija­telji. Sam uporabniški vmesnik je v primerjavi z drugimi pame­tnimi telefoni zelo odziven, pre­prost in intuitiven, pravzaprav zelo primerljiv z Applovim iPho­ne ali celo boljši. Oblikovno model G1 ni najbolj všecen, ce ga primerjamo z dru­gimi podobnimi telefoni, si pa zato uporabniški vmesnik prislu­ži vse pohvale. Pohvale si zaslu­ži tudi zaslon, obcutljiv za dotik, saj je zelo natancen in odziven. Glede na to, kaj vse omogoca, trpi predvsem akumulator. Med preizkušanjem smo tako morali telefon polniti vsak dan. rvi zapiski starih civilizacij na papirju (oz. papirusu) so zdržali tisocletja. Z današnjo digitalno tehnologijo ne moremo racu­nati na kaj takega in tega se moramo zavedati. PRED 15 LETI Preizkus trajnosti tiskanja V O . Tako je v enem letu zbledela fotografija, natisnjena s tiskalnikom Canon S330 Photo. Kljub papirju Pho­to Paper Pro, ki ga predpisuje Canon, kajti nismo je shranili pod stekleno plošco. MONITOR PRO 82 februar 2019 februar 2019 83 83 Gostujoce pero Novice Industrijski internet stvari se predstavi Pet kljucnih izzivov interneta stvari Napredne(jše) tehnologije na vsakem koraku Kolesje industrije 4.0 se vrti s polno mocjo 84 86 88 90 94 Digitalni rogovi industrije 4.0 MIRAN VARGA ndustrija 4.0 in indu­strijski internet stvari (IIoT) sta doslej ustvari­la že celo vrsto neverjetnih idej in rešitev. Ideje, kot so digitalni dvojcki in digitalne niti, ki omo­gocajo popolno razumevanje ži­vljenjskega cikla izdelka in iz­korišcanje cim bolj svežih ali pa kar vseh podatkov o tem, kako izdelek deluje, se dejansko upo­rablja ali servisira za doseganje še boljše uporabniške izkušnje, boljšega vzdrževanja in daljše življenjske dobe, so naravnost super. Upoštevaje še napredek na po­drocju tehnologij senzorjev, ana­litike masovnih podatkov, stroj­nega ucenja, umetne inteligen­ce ter obogatene in navidezne resnicnosti, je jasno, da proizvo­dna okolja v prihodnje dejansko caka nova tehnološko gnana re­volucija. Smer je jasna – povecati ucinkovitost in znižati stroške. Oboje namrec vodi do dejstva, da podjetjem nato ostane vec de­narja. Celo proizvodna podjetja, ki ob pomoci digitalizacije in av­tomatizacije že dosegajo zavidlji­vo visoko stopnjo ucinkovitosti, v tehnoloških novotarijah vidi­jo velik smisel. Samo pomislite, da z zgoraj omenjenimi tehnolo­gijami že zgodaj odkrijete in re­šite težave, torej takrat, ko so še majhne in poceni, in ne šele ta­krat, ko postanejo veliki in dragi problemi. Prihranki casa in de­narja so lahko izjemni. Kar po­glejte trenutno dogajanje v avto­mobilski industriji (ki sicer že ve­lja za zelo ucinkovito). Potem je tu še 3D-tiskanje, ki je preraslo okvire rabe zgolj v na­mene prototipiranja in se marsi­kje že uveljavlja kot standardna proizvodna metoda, podobna današnjemu litju. V nekaj letih bo cel kup gradnikov v najrazlic­nejših izdelkih natisnjen s 3D-ti­skalniki. Inteligentna infrastruktura, o kateri sicer pogosto govori­mo v navezi z mesti in razlicni­mi omrežji, pospešeno uvaja ra­cunalništvo na robu, svoje mesto pa išce tudi v proizvodnih oko­ljih, in to ne le na racun industrij­skega interneta stvari. Obljublja namrec, da bo dosegla sveti gral pametne proizvodnje – resnicno zaprto povratno zanko. Stanje, v katerem vedno novi podatki po­magajo graditi vedno boljše iz­delke in uporabniške izkušnje. Vcerajšnji koncepti se pocasi spreminjajo v (industrijsko) re­alnost, toda še vedno smo da­lec od ideala. Ko enkrat sestopi­mo z oblakov na proizvodna tla, se zavemo, da resnicnost dana­šnjih tovarn vendarle niso veli­ka steklena poslopja, polna mož v belih haljah in naložena s sa­mouceco se opremo, gnano s ci­sto energijo – scenarij, ki nam je cedalje pogosteje predstavljen v filmih znanstvenofantasticnega žanra. Cunami po imenu digitalna preobrazba ima vsaj v prime­ru sodobne industrije pomemb­no napako – pozablja, da veci­no proizvodnih podjetij v svetov­nem merilu še vedno zastopajo mala in srednje velika podjetja, v katerih pa proizvodnja še zda­lec ne dosega utopicne vizije ži­vljenjskega cikla izdelka z zapr­to zanko, kjer je vsak proces op­timiziran do obisti in podprt z analizo podatkov. Ta podjetja so glede svojih ciljev realna in išcejo predvsem hitre ter cenovno do­stopne rešitve, s katerimi bodo dodatno znižala stroške in opti­mizirala procese. Pa jim industri­ja 4.0 te lahko da?. I GOSTUJOCE PERO MONITOR PRO Kibernetski kriminalci, ki bodo ostali, bodo zaradi visoke stopnje znanja postali nevarnejši, njihovo pocetje pa še bolj dobickonosno. NEBOJŠA STANKIC´, SOPHOS, SENIOR CHANNEL ACCOUNT EXECUTIVE BALKAN Pristop k varnosti mora biti vecplasten Trend poskusov vdiranja v omrežje in iskanje ranljivo­sti v omrežjih vztrajno narašca, zato je letošnji izziv IT strokovnjakov preoblikovanje varnostnih strategij in obrambne linije. nedavno objavljenem porocilu podjetja Sophos (SophosLabs 2019 Thre­at Report) o pricakovanih gro­žnjah v letu 2019, je bilo izposta­vljeno, da kibernetski kriminalci vedno pogosteje dlje casa spre­mljajo svoje žrtve, preden izve­dejo napad. To pomeni, da se na­padalci skrivajo, spremljajo in analizirajo promet po omrežju in napadejo šele takrat, ko je pod njihovim nadzorom namešcenih dovolj kontrolnih komponent na najpomembnejših tockah v omrežju in je možnost, da se napad zazna in prekine, kar naj­manjša. Razlog skrivanja je ja­sen: koncni odjemalci v podjetjih so vedno bolje zašciteni in kiber­netski kriminalci išcejo naslednjo najšibkejšo povezavo. Zato mo­rajo varnostni strokovnjaki v podjetju imeti orodja, ki prepo­znajo take napade in so jih zmo­žna izolirati s pomocjo poveza­nih varnostnih sistemov (npr. povezanega požarnega zidu in protivirusnega programa). Pove­zljivost in komunikacija varno­stnih orodij je zato za obrambo omrežij v podjetjih kljucna. Današnji svet je tudi sicer stal­no povezan, zato ne preseneca, da so to z navdušenjem spreje­li tudi današnji podjetni kiber­netski kriminalci. Ti v svojih na­padih prav tako uporabljajo vr­sto povezanih tehnologij: e-po­štno sporocilo z lažnim predsta­vljanjem je prva stopnja napa­da, tej sledi okužba z zlonamer­no programsko kodo, nato sledi stopnjevanje administratorskih privilegijev ali širitev okužbe po samem omrežju med razlicnimi napravami. Ena sama v omrež­je povezana napadena naprava zato lahko pomeni grožnjo celo­tnemu omrežju. V preteklosti so se tehnolo­ška varnostna podjetja posvecala ustvarjanju izdelkov, ki se osre­dotocajo samo na dolocen del problema (protivirusna zašci­ta, požarni zidovi …) in podjetja imajo na voljo vrsto dobrih izdel­kov za varnost, a je tak pristop napacen za današnje grožnje, saj ima vsak izdelek le omejeno de­lovanje in zato varnost ni postala nic boljša. Vecina IT strokovnja­kov za varnost je enotnih, da je današnje varnostne grožnje vse težje ustaviti. Vlaganje denarja v individual­ne varnostne izdelke ni vec real­na dolgorocna rešitev in podjetja zato potrebujejo vecplasten pri­stop k varnosti, kjer so varnostni izdelki med seboj povezani (sin­hronizirani), si med seboj izme­njujejo informacije in delujejo kot enoten sistem. Tak varnostni sistem prinaša doloceno avtoma­tizacijo, ki izboljša obrambo, saj se samodejno odzove na varno­stne incidente in s tem zmanj­ša tveganje, cas in denar, pora­bljen za upravljanje IT varnosti. S povezovanjem vseh stebrov ki­bernetske varnosti lahko podje­tja ustvarijo boljši varnostni sis­tem, ki omogoca ustvarjanje dol­gorocnih varnostnih strategij in podjetjem vecjo varnost. . V Najbolj razširjeni izsiljevalski napadi v letu 2018 Dharma BitPaymer GandCrab Ryuk SamSam tip napada ciljni ciljni RaaS ciljni ciljni vhodna tocka RDP RDP RDP/E-pošta/Exploit Kits RDP RDP tarce majhna podjetja srednja/velika podjetja vsa podjetja srednja/velika podjetja srednja/velika podjetja tipicna višina odkupnine 5.000 USD 50.000 USD - milijon USD in vec 1.000 USD - 8.000 USD 100.000 USD 40.000 USD pogostost napada veckrat na dan veckrat na teden ni znano veckrat na teden 1 ali vec na dan ciljana infrastruktura kriticni strežniki vsi strežniki vsi strežniki in koncni uporabniki vsi strežniki vsi strežniki in koncni uporabniki regija napada globalna globalna globalna globalna globalna, najvecji % v ZDA možnost dešifranja brez placila ne ne nekatere razlicice, vecinoma ne ne ne nacini placila Bitcoin Bitcoin Bitcoin Bitcoin Bitcoin MONITOR PRO NOVICE U Windows 10 si bo vzel dodatnih 7 GB diskovnega prostora U Huawei z lastnimi strežniškimi procesorji Microsoft z novo veliko razli­cico operacijskega sistema Win­dows 10, imenovano »Windows 10 April 2019 Update«, oznaceno tudi z interno oznako 1903, nacrtuje kar ne­kaj velikih sprememb, s katerimi naj bi za­gotovili vecjo zaneslji­vost in predvidljivost pri nadgradnjah sis­tema, kar je v zadnjih mesecih postala na­dležna težava števil­nih uporabnikov. Marsikoga pa bo presenetil eden od sprejetih ukrepov – nova razlicica opera­cijskega sistema si bo »vzela« za svoje potrebe dodatnih 7 GB di­skovnega prostora, s katerim naj bi zagotovili pravilnejše in hitrej­še delovanje pri nadgradnjah. To je najbrž posledica dejstva, da so številne nadgradnje doslej »poci­le« zaradi tega, ker je med nad­gradnjo zmanjkalo prostora na disku. V današnjih casih, ko govori­mo o pomnilniških sistemih s te­rabajti prostora, se zdi to sicer stranskega pomena, toda v pra­ksi še vedno srecamo veliko šte­vilo naprav, denimo tablic, sis­temov POS in drugih racunal­niških sistemov, ki imajo vgraje­ne že tako majhne pomnilniške enote eMMC. Pogosto velikosti le 32 GB, zato 7 GB dodatno od­vzetega prostora (poleg samega tistega, kar zavzame že itak sam operacijski sistem) lahko pomeni resno težavo. Huawei namerava v priho­dnje mocno povecati svojo pri­sotnost in pomen na trgu stre­žniških izdelkov. Na sejmu CES so tako razkrili svoje prve pro­cesorje Kunpeng 920, zasnova­ne na arhitekturi ARMv8, s ka­terimi nameravajo tekmova­ti z vodilnimi ponudniki v tem segmentu. Tudi z družbo Intel, katerih izdelki danes predsta­vljajo 95 odstotkov tržišca. Novi procesorji so namenjeni širokemu spektru rabe, od pro­cesiranja masovne kolicine po­datkov (big data), upravljanja pomnilniških sistemov do strež­be nativnih aplikacij za platfor­mo ARM. Na osnovi novih pro­cesorjev bo Huawei predsta­vil tudi povsem novo družino strežnikov TaiShan, ki bodo na­menjeni tako za strežbo v obla­ku kot v zasebnih podatkovnih centrih. Procesor Kunpeng 920 je na­rejen v najsodobnejši arhitek­turi 7 nm, premore 64 jeder z delovnim taktom 2,6 GHz, po­datke izmenjuje prek osmih pomnilniških kanalov DDR, skupno pa omogoca prepu­stnost podatkov v rangu 640 Gb/s. Preliminarni rezultati ka­žejo na to, da je novi procesor okoli 25 odstotkov hitrejši od tekmecev, obenem pa zahteva okoli 30 odstotkov manj ener­gije. Huawei ob tem trdi, da novi procesorji ne pomenijo prekini­tev sodelovanja z družbo Intel, ki je pomemben strateški doba­vitelj za številne izdelke kitaj­skega proizvajalca. Za zdaj že­lijo z novimi procesorji in stre­žniki zapolniti specificne tržne niše. Toda jasno je, da si obe­nem želijo te niše povecati in po vsej verjetnosti konkurirati tudi na drugih podrocjih. V prihodnje bo zanimivo spremljati, kako se bodo na no­vost odzvali zlasti v ZDA, kjer je Huawei pod drobnogledom oblasti zaradi domnev, za zdaj sicer brez trdnih potrditev, da v svojih sistemih omogocajo stranska vrata za kitajske obve­šcevalne službe. U Huawei odpustil domnevnega vohuna Huawei ne želi, da bi bilo do­bro ime podjetja omadeževano, zato so zaposlenega, ki so ga na Poljskem zaradi domnevnega vohunjenja aretirali, nemudoma odpustili. Huawei se je znašel v nehvale­žnem položaju, saj je strma rast v podjetje usmerila številne ža­romete, ki so obelodanili mar­sikatero skrivnost. Poljaki so tako nedavno aretirali njihovega uslužbenca (Weijing Wang), ki naj bi se ukvarjal z vohunstvom. Huawei je vodjo prodaje na Polj­skem takoj odpustil, a škode, ki jo je povzrocilo s podjetjem boj­da nepovezano vohunjenje go­spoda Wanga, ni mogel prepreciti. Strah, da bi Ki­tajci v zahodnem svetu razširjeno tehnologijo zlora­bili v svoj prid, je vedno vecji. Poljski notranji minister Joachim Brudzin­ski je že pozval Evropsko Unijo in Nato, da cim prej uvedeta poostre­ni nadzor nad opremo, ki jo po­nuja Huawei. Zaradi dvomov je vprašljiva tudi prihodnost Kitaj­cev pri uvajanju omrežja 5G na Poljskem. U Windows 7 se poslavlja Microsoft je napovedal, da v roku enega leta ukinja podporo operacij­skemu sistemu Windows 7. Nadvse uspešen operacijski sistem Windows 7 se poslavlja, maticno podjetje Microsoft mu bo 14. januarja 2020 odreklo brezplacno podporo. V Redmodu so odlocitev sprejeli le nekaj dni po objavi novice, da so upo­rabniki Windows 10 prvic presegli število tistih, ki še vedno prisegajo na sedmico. Privržencem operacijskega sistema Windows 7, ki predstavljajo vec kot tretjino lastnikov racunalnikov PC, bo podpora z varnostnimi po­pravki sistema po objavljenem datumu na voljo zgolj ob placilu. Tovrstna politika bo veljala nadaljnja tri leta, pri cemer bodo morali uporabniki sta­rega sistema mošnjicek z vsakim letom razvezati širše. NOVICE MONITOR PRO KVANTNO RACUNALNIŠTVO U IBM predstavlja prvi širše dosegljiv integrirani komercialni kvantni racunalnik BM je sejem CES ponov­no izkoristil za predsta­vitev novega mejnika na podrocju kvantnega racunal­ništva. Medtem ko so lani javno­sti predstavili prototip kvantne­ga racunalnika s 50 kubiti, ki za­vzema prostornino vecje sobe, so letos prikazali racunalnik IBM Q System One, ki je tako rekoc na­red za širšo komercialno rabo. Medtem ko je bil lanski ra­cunalnik videti kot nekakšna zmanjšava vodnikov, elektron­skih elementov in cevi za hladil­ni sistem, so v novem racunal­niku skrbno optimizirali porabo prostora, hkrati pa poskrbeli za vecjo zanesljivost delovanja in lažje vzdrževanje. Za pravilno delovanje morajo kvantni racu­nalniki namrec delovati v ideal­nih pogojih, s temperaturami bli­zu absolutne nicle in brez treslja­jev, ki bi lahko povzrocali napake v kvantnem procesiranju. Zaradi tega so si pri IBM zami­slili posebno neprodušno komo­ro v obliki kocke s stranicami oko­li 2,7 metra (9 cevljev), kamor so namestili kvantni modul tako, da je mogoce enostavno dostopati do vseh sestavnih delov za potre­be vzdrževanja in nadgrajevanja. Ob tem pa so misili tudi na to, da bi kvantni racunalnik nare­dili privlacen za oko, zato so di­zajn sistema prepustili oblikoval­ski skupini Map Project Office, ki je znana po oblikovanju izdelkov Sonos, Honda in Kano. Obliko­valci so si zamislili komoro iz po­sebnega stekla, ki je postavljeno cez posebno aluminijasto struk­turo, premore pa tudi dvojna vra­ta za posege v sistem. Stekleno neprodušno komoro so naredili pri specialistu za tovrstne izdelke, podjetju Goppion iz Milana. Hla­dilni sistem in podporna elektro­nika sta v zadnjem delu komore. IBM Q System One premore 20 kubitov, kar je nekoliko manj kot pri lanskem prototipu in vse­kakor manj, kot pri Googlovem lani najavljenem sistemu, ki pre­more 72 kubitov. Toda pri IBM trdijo, da je njihov sistem bistve­no bolj zanesljiv, a hkrati nadgra­dljiv. Trenutno so bolj osredoto­ceni na optimizacijo za zmanj­ševanje napak pri procesiranju, stopnjevanje zmogljivosti pa bo naslednji korak. Kvantno racunalništvo je šele v povojih, zato težko govorimo o »komercializaciji« sistema, kot smo vajeni pri obicajnih ra­cunalniških izdelkih. IBM po­udarja, da bodo stranke na za­cetku verjetno uporabljale siste­me Q System One v podatkov­nem centru Quantum Compu­tation Center, ki ga IBM ureja v mestu Poughkeepsie, zvezna dr­žava New York. Storitve bodo zaceli tržiti v nadaljevanju leto­šnjega leta. Prve stranke bodo clani tako imenovane skupine Q Network, med katerimi so komercialne družbe, kot je ExxonMobil, in znanstvene organizacije, na pri­mer evropski CERN. Kasneje predvidevajo, da bi lahko siste­me Q System One ponujali tudi na lokacijah strank. IBM ima na­mrec vizijo, da bi nekega dne kvantne racunalnike lahko po­stavljali v zasebne podatkovne centre, ob bok klasicnim strežni­kom za bodoce potrebe pri mate­maticnih izracunih, simulacijah, procesiranju podatkov in umetni inteligenci, ko bo razvoj na tem podrocju znal s pridom upora­biti zmožnosti kvantnega proce­siranja. I U RoglIT 2019 zacel sezono IT-konferenc Poslovno-izobraževalni dogo­dek RoglIT v organizaciji družbe Unistar PRO je vec kot 250 stran­kam in partnerjem predstavil ak­tualne trende in nove tehnologije s podrocja IT. Ceprav domaci in­formatiki pogosto obravnavajo predvsem trende, s katerimi se so­ocajo sodobna IT-okolja, kot sose­litev poslovanja v oblak, globalno infrastrukturo, izumiranje podat­kovnih centrov na lokacijah podje­tij ter robno racunalništvo, so ude­leženci konference RoglIT skupaj s predavatelji ugotovili, da poca­si tudi IT-strokovnjaki spreminja­jo nacin razmišljanja. Razumejo namrec, da v današnjem svetu ni vec pomembna zgolj tehnologija, temvec prevzemajo tudi poslovni pogled – kako lahko tehnologija kar najbolje pomaga poslu. Veliko pozornosti udeležencev je poželo predavanje z naslovom »Ali so naložbe casa in denarja v IKT sploh upravicene?«. V njem sta predavatelja predstavila štiri najbolj pogoste profile podjetij in njihov odnos do naložb v infor­macijsko-komunikacijske tehno­logije. Vecina slovenskih podjetij ima do informatike zadržan od­nos – vanj vlagajo šele takrat, ko se pojavi nujna potreba in zasle­dujejo stroškovno ucinkovitost. Žal pa tak pristop do naložb v IT, ceprav je cenejši, ni razvojno na­ravnan, kar bi veljalo popravi­ti – vrhunski IT je namrec v po­datkovno gnanem svetu lahko odlicna konkurencna prednost podjetij. Na okrogli mizi pa so gostje poudarili koristi rednega izva­janja analiz poslovanja, bodisi v kontekstu zagotavljanja kakovo­sti in boljše ucinkovitosti, bodisi zaradi vecje varnosti in zakonske skladnosti poslovanja. Ne naza­dnje morajo analize poslovanja postati del procesa nenehnega izboljševanja poslovanja. OGLASNO SPOROCILO februar 2019 85 Industrijski internet stvari se predstavi ndustrijski internet stva­ri (IIoT) je del širšega koncepta, poznanega kot internet stvari (IoT). Inter­net stvari je omrežje pametnih naprav, racunalnikov in stvari, ki znajo zbirati in deliti ogromne kolicine podatkov. Zbrani podat­ki se pošiljajo v osrednji racunal­niški oblak, kjer jih ustrezna reši­tev ali storitev uredi, spoji z dru­gimi podatki, obdela in deli s koncnimi uporabniki na nacin, ki tem koristi. IoT na ta nacin pove­cuje obseg avtomatizacije v do­movih, šolah, trgovinah in mno­gih industrijskih panogah. Raba interneta stvari v proizvo­dnih podjetjih je dobila celo svo­jo kratico – IIoT, ki sliši tudi na ime industrijski internet stvari. Ta je prav tako sestavni del kon­cepta tovarn prihodnosti in tren­da industrija 4.0. IIoT bo revolu­cijo v proizvodnji dosegel s tem, ko bo omogocal pridobivanje in dostopnost ogromnih kolicin po­datkov, ki bodo kljucnim deležni­kom – pa naj bo to stroj, sistem, zaposleni ali partner – takoj na voljo. Delo (cloveka ali stroja) bo zato veliko bolj ucinkovito. Števil­na inovativna podjetja so že zace­la izvajati projekte IIoT z uporabo inteligentnih, povezanih naprav v svojih tovarnah. Prednosti IIoT Kakšne so torej prednosti in­dustrijskega interneta stvari? IIoT lahko bistveno izboljša po­vezljivost, ucinkovitost, prila­godljivost, omogoca prihran­ke casa in niža stroške poslova­nja proizvodnih podjetij. To do­sega s prediktivnim vzdrževa­njem opreme (na podlagi naj­razlicnejših podatkov izracu­na, kdaj je zahtevano vzdrževa­nje in kako ga izvesti z minimal­nim vplivom na proizvodnjo), z izboljšano varnostjo in vrsto drugih operativnih ucinkovito­sti. Vsak podatek ali informacija, ki pomaga izdelek narediti hitre­je, bolje ali ceneje, je dobrodošla. Omrežja inteligentnih naprav IIoT proizvodnim podjetjem omogocajo, da razbijejo podat­kovne silose in povežejo vse svo­je ljudi, podatke in procese od proizvodnje, prek skladišca in dobaviteljev do pisarn. Vodstvo podjetja lahko te podatke upo­rabi za popoln in natancen vpo­gled v delovanje proizvodnje in celotnega poslovanja, v pomoc so mu tudi pri sprejemanju bolj­ših poslovnih odlocitev. Protokoli IIoT Ena izmed ovir pri prehodu na industrijski internet stvari je dej­stvo, da razlicne naprave na ro­bovih omrežja uporabljajo razlic­ne protokole za pošiljanje in pre­jemanje podatkov. Medtem ko je trenutno v uporabi veliko razlic­nih komunikacijskih protokolov, npr. OPC-UA, se zdi, da se v pra­ksi vse bolj uveljavlja protokol MQTT (Message Queueing Tele­metry Transport). Prenosni pro­tokol MQTT odlikujejo vitkost (naslovni prostor zaseda le dva bajta), možnost rabe modela objave in narocanja ter seveda dvosmerna komunikacija. Izzivi IIoT Združljivost in varnost sta brž­kone dva najvecja izziva pri uve­ljavljanju IIoT. Glavna skrb pod­jetij je v prvi vrsti zagotavljanje združljivosti komunikacije med najrazlicnejšimi senzorji, napra­vami in stroji, ki uporabljajo raz­licne protokole in so že v izhodi­šcu arhitekturno razlicni. To raz­licnost v praksi podjetja rešuje­jo z rabo platform, ki skrbijo za prevajanje na skupni imenovalec oziroma v isti jezik. Podjetja si želijo tudi zagoto­vil, da so njihovi podatki varni. Dodajanje senzorjev in drugih inteligentnih, povezanih naprav in odpiranje omrežij navzven sta vzporedno prinesla še eksplozi­jo varnostnih ranljivosti. Zašcita naprav industrijskega interneta stvari in njihove komunikacije je zato zelo visoko na spisku priori­tet informatikov, ki delajo v proi­zvodnih podjetjih. Prihodnost IIoT Brez dvoma bo prihodnost pro­izvodnih podjetij povezana z in­dustrijskim internetom stvari. In­dustrijska podjetja si že danes pri­zadevajo za posodobitev sistemov in opreme v želji, da bi bila kos zahtevam sodobnega poslovanja in imela možnost odgovora na hi­tro spreminjajoce se razmere na trgu. IIoT je v oceh proizvodnih podjetij vsekakor prebojna teh­nologija, dodaten izziv pa je po­vezan z mankom kadrov, ki bi jo znali implementirati, varovati in nadalje razvijati. Zato je pricako­vati dodatne naložbe, tako v teh­nologijo kot ljudi, pa tudi razlic­na partnerstva, saj lahko podjetja industrijski internet stvari gradi­jo kot ekosistem, s cimer postane vsaj delno bolj obvladljiv. Obljube o visoki stopnji ucinkovitosti, vecji prilagodljivosti, nižjih stroških in številnih prihrankih casa so eno­stavno prevec mikavne, da bi se podjetja IIoT preprosto odrekla.. Industrijski internet stvari obljublja revolucijo v proizvodnji, uresnicil pa jo bo z zbiranjem, obdelovanjem in dostavljanjem ogromnih kolicin podatkov z bliskovitimi hitrostmi. Kako tocno bo vplival na poslovanje proizvodnih podjetij, pa v nadaljevanju ... Miran Varga I Pet kljucnih izzivov interneta stvari nternetu stvari (IoT) nihce ne oporeka ogro­mnega potenciala, a še preden se uresnici vecina napo­vedi o tem, kako bo ta tehnolo­gija spremenila poslovanje pod­jetij, delo zaposlenih in življenja ljudi, bo treba urediti marsikate­ro podrocje. Omrežje za naprave novih generacij ima tako pred se­boj še veliko dela. Podjetja seve­da zanima predvsem to, kako in­ternet stvari ucinkovito integri­rati v lastno poslovanje, pri tem pa velja imeti v mislih naslednje dejavnike … Izpolnjevanje pricakovanj kupcev V devetdesetih letih prejšnje­ga stoletja je cedalje vecji do­stop do interneta za vedno spre­menil trgovino. Nacin nakupo­vanja potrošnikov je postal dru­gacen. Ni nam treba vec vstati s kavca in se odpeljati v to ali ono prodajalno takšnega ali drugac­nega blaga. Stvari preprosto na­klikamo iz naslanjaca in (po)ca­kamo, da nam jih dostavijo na dom. Internet je poskrbel tudi za precej boljšo informiranost potrošnikov, odpira jim oci ter kaže, kaj vse je mogoce, zato ge­nericni oziroma standardizirani ali množicno proizvajani izdel­ki za vse potrošnike niso vec do­volj dobri. V ospredje stopajo pri­cakovanja in zahteve do izdelkov in storitev po meri. Da, vse to je predvsem zasluga interneta. Na prelomu novega desetletja imamo kupci vecja pricakovanja kot kadarkoli prej. Želimo si ino­vacij, drugacnosti, to pa izraža­mo tako skozi nakupne navade kot obnašanje. Podjetje Salesfor­ce v svojem porocilu ugotavlja, da je kar 57 odstotkov strank in kupcev bolj zainteresiranih za poslovanje z inovativnim ali na­prednim podjetjem, polovica kupcev pa ne bo niti malo oma­hovala z zamenjavo blagovne znamke, ce njihove potrebe ne bodo izpolnjene. To je sodobna realnost. Skrb za varnost Ironicno, ob prvih zametkih interneta stvari so vsi poudar­jali, za kako zelo varno omrežje bo šlo, še posebej v industrijskih okoljih, kjer bo industrijski inter­net stvari locen od interneta in tako nadvse primeren za prena­šanje tudi zaupnih podatkov. Ce­prav je internet stvari res varnej­ši od povprecne internetne pove­zave, pa vendarle ni neprebojen in to podjetjem povzroca marsi­kateri pomislek o njegovi upora­bi. Šifriranje podatkov in pove­zav sicer pride v poštev, a ne pri vseh napravah, problematicne so predvsem nizkocenovne rešitve. Napadi na internet stvari so vse pogostejši, varnostni stro­kovnjaki pa opozarjajo na do­datno nevarnost. Internet stva­ri so obravnavali tudi na Svetov­nem gospodarskem forumu, kjer so ga uvrstili med vecja globalna tveganja. Za omenjeno organi­zacijo pripravljeno porocilo raz­kriva posebej izpostavljeno skrb glede interneta stvari in ponu­dnikov globalnih oblacnih po­datkovnih centrov. Zgolj zloraba enega izmed teh bi namrec lah­ko povzrocila med 50 in 120 mi­lijardami ameriških dolarjev go­spodarske škode. Posodabljanje in nadgradnje strojne opreme Ne glede na to, kako podje­tje uporablja internet stvari, in­tegriteta podatkov lahko pome­ni velik izziv. Ogromne kolicine podatkov, ki prihajajo iz vec vi­rov, poskrbijo, da je težje loci­ti uporabne informacije od ne­pomembnih podatkov/dogod­kov, zato je še kako pomembno, da podjetje ne le redno posoda­blja in nadgrajuje strojno opre­mo, torej naprave in senzorje, temvec tudi, da jih ustrezno umerja. Zagotavljanje zanesljive povezljivosti Internet stvari v trenutni obli­ki pretežno uporablja centrali­ziran model komunikacije, torej komunikacijo strežnika in odje­malca za zagotavljanje povezlji­vosti. To je veljalo za ucinkovito, dokler se niso zacele uresniceva­ti napovedi o »klepetu« na mili­jarde naprav. Potem pa je zace­lo povezav v podatkovnih cen­trih pospešeno primanjkovati. Da bi na ta nacin komuniciral in­ternet stvari, se zdi ob uresnici­tvi scenarija o 50 milijardah na­prav (že v prihodnjem letu, ce se uresnici napoved podjetja Cisco) prakticno neverjetno. Trenutno je le še vprašanje casa, kdaj bodo uporabniki zaceli doživljati pre­cejšnja ozka grla pri povezljivo­sti, kar pa bo pomenljivo vplivalo na ucinkovitost in splošno uspe­šnost interneta stvari. Prve reši­tve so že na vidiku – gre za mi­kro podatkovne centre, ki se na­mešcajo na rob omrežja in tam komunicirajo z napravami inter­neta stvari, nato pa v vecji podat­kovni center pošljejo le obdelane agregirane podatke. V pricakovanju regulacije Medtem ko nekatera podjetja že aktivno delajo pri projektih in­terneta stvari, jih vecina z njimi odlaša. Cakajo predvsem nove standarde in regulative, ki bodo dodatno uredile podrocje inter­neta stvari, ceprav bo zanimi­vo videti, kaj bo regulativa sploh lahko dosegla, saj internet stvari ni vezan na posamezno lokacijo, državo ali regijo. Cilj podjetij bi zato moral biti kar najbolje izkoristiti internet stvari v trenutnem stanju. Kljub naštetim izzivom in ozkim grlom ima namrec že v današnjem po­slovnem svetu še vedno veliko koristi. Predvsem pa prinaša mo­žnost diverzifikacije in ustvarja­nja konkurencne prednosti.. Tehnologije interneta stvari vsekakor imajo potencial, da bodo v 21. stoletju (so)upravljale poslovanje podjetij in vplivale na življenja ljudi. Morebiti celo postale naslednja velika stvar. Brez izzivov zato seveda ne gre. Vinko Seliškar I Napredne(jše) tehnologije na vsakem koraku prva in za marsikatero proizvodno podjetje tež­je osvojljiva spremem­ba zahteva spremembo miselno­sti in pristopa. Pa tudi poslovne­ga modela. Vecina proizvodnih podjetij namrec deluje na trgu B2B, kjer svoje izdelke prodaja­jo drugim podjetjem (beri: trgov­cem), ta pa nato išcejo kupce za­nje. Toda danes je še toliko bolj pomembno, da izdelek ali stori­tev kar se da ustreza kupcu, to pa pomeni, da morajo podjetja zace­ti razmišljati tako kot koncni upo­rabniki. Poslovni model pa se iz B2B spremeni v B2B2C. Najboljši vzpostavijo tudi povratno zanko – prisluhnejo željam in pripom­bam strank, zato je vsak nasle­dnji izdelek boljši in razvoj gre v pravo smer. Tudi narejen je pogo­sto hitreje. Podjetja, ki so že uve­dla poslovni model B2B2C, poro­cajo o vecjih prihodkih, vecjem ugledu blagovne znamke, skraj­šanih casih priprave novih izdel­kov, krajših prodajnih ciklih, in kar se zdi v sodobnem svetu naj­pomembneje, ogromno podatkih o strankah, njihovih uporabni­ških navadah ter izkušnjah. Sprejmite masovne podatke Vecino podjetij je strah ma­sovnih podatkov. Razlogov za to je vec – hramba in varovanje podatkov imata svojo ceno, po­datki, ki se ne obdelujejo ali tr­žijo, pa v primeru velikih koli­cin predstavljajo znaten stro­šek. Toda prav podatki so tisti, ki podjetjem pomagajo poslovati bolje. Omogocajo jim realnoca­sovni vpogled v poslovanje, opti­mizacijo prodaje in proizvodnje pa tudi doseganje boljše var­nosti. Podjetja, ki se masovnih podatkov lotijo pravilno, pogo­sto svoje naložbe hitro poplaca­jo, saj so tisti, ki znajo »brati mi­sli« strank in koncnih kupcev, v ocitni prednosti pred konkuren­ti, ki o tem le »ugibajo«. Ne le klasicna analitika in nje­na nadgradnja na prediktivno ter preventivno vzdrževanje strojev in drugih delovnih sredstev pod­jetja, podatke velja vpreci tudi v podatkovne platforme s tehno­logijo strojnega ucenja, ki zna­jo odkriti marsikaj – od razlicnih anomalij, ozkih grl do novih po­slovnih priložnosti. AR in VR kot naslednji priložnosti Medtem ko na razlicnih sejmih lahko obcudujemo predstavitve, kaj vse že zmorejo rešitve s podro­cja obogatene (AR) in navidezne resnicnosti (VR), ju v praksi upo­rabljajo le redka proizvodna pod­jetja. Toda sodelovanje cloveka in stroja iz leta v leto napreduje, pod­jetjem pa pomaga skrajšati cikle izdelave izdelkov, narediti delov­na mesta varnejša in zaposlenim omogociti boljši vpogled v »dro­bovje« razvoja ter odkrivanje na­pak in prepoznavanje tveganj, ki jih je moc odpraviti. Proizvodna programska oprema do novih mejnikov Medtem ko pisarniška okolja že pospešeno izvajajo prehod na programsko opremo kot storitev iz racunalniškega oblaka, v proi­zvodnih okoljih vecino programja še vedno tece na lokalno name­šcenih racunalnikih, delovnih po­stajah in strežnikih. V preteklosti so si proizvodna podjetja, ce so le lahko, omislila programsko opre­mo po meri, saj je ta pocela tocno to, kar je njihov proizvodni pro­ces zahteval. Proizvodne linije so vec let ostale bolj ali manj nespre­menjene ali pa so zahtevale le manjše in zato ne pretirano dra­ge spremembe. Danes je druga­ce. Ce naj strankam dobavijo cim bolj personalizirane ali pa vsaj zelo raznolike izdelke, morajo podjetja uporabljati ustrezno in­formacijsko podporo ter, seveda, programsko opremo, ki se zacne z digitalnimi katalogi in s kosov­nicami, konca pa s prilagodljivim programjem, ki upravlja stroje. V sodobni proizvodnji ni pro­stora za odpad ali kalo, saj so materiali dragi ali celo dragoce­ni, zato vse vec proizvodnih oko­lij uvaja vec rešitev z razlicnimi senzorji in meritvami, ki skrbijo, da je kakovost na ustrezni ravni, pa tudi, da je izpadov strojev in orodij cim manj. Ne pozabite na testiranje Eno izmed podrocij, ki lahko proizvodnim podjetjem ob po­moci sodobnih tehnologij prine­se znatne prihranke, je preno­va podrocja testiranja izdelkov. Opremljena z masovnimi po­datki in s povratnimi informaci­jami strank lahko podjetja hitre­je odkrijejo in natancneje preuci­jo anomalije in napake ter se na­nje hitreje odzovejo in jih odpra­vijo. Na ta nacin si ne le prihra­nijo ogromno stroškov, temvec tudi zgradijo ugled odzivnega in (bolj) zanesljivega proizvajalca. Nadgrajeni postopki testiranja so seveda zelo dobrodošli tudi v razvojni fazi, saj poskrbijo, da pi­lotski projekti hitreje pristanejo v proizvodnji in na trgu.. Industrija 4.0 ali cetrta industrijska revolucija, kot jo nekateri imenujejo, proizvajalce opremlja z napredno avtomatizacijo ter informacijskimi rešitvami za podporo celotnega življenjskega cikla izdelkov. Nova era prinaša vrsto sprememb in izzivov v svet proizvodnje. Miran Varga A Kolesje industrije 4.0 se vrti s polno mocjo odjetja se morajo cim prej soociti z novimi pricakovanji in želja­mi strank oziroma koncnih upo­rabnikov. Ljudje si želijo najno­vejših izdelkov, izdelanih z naj­vecjo kakovostjo, ce je mogoce, še ukrojenih po meri in po razu­mni ceni. Aha, pa še takoj jih že­lijo. Se sliši nemogoce? Morebiti pa bo tehnološki napredek v in­dustriji, ki jo vse bolj zaznamu­jejo avtomatizacija, digitalizaci­ja in (industrijski) internet stva­ri, temu kos. Zdaj je cas, da pod­jetja vprežejo podatke, vlagajo v kadre in razvijajo umetno inteli­genco. Proizvodnja ima nov zagon Ceprav je svet zadnje desetle­tje proizvodnjo pospešeno selil v azijske države, to ni ugonobilo stare celine niti ZDA. Še vec, zdi se, da so tista proizvodna podje­tja, ki so obstala v Evropi in ZDA, postala mocnejša. Saj so tudi morala biti, ce so želela konku­rirati državam s cenejšo delov­no silo. Medtem ko celo v Evro­pi nekatere industrijske panoge žanjejo rekorde, tudi porocila o proizvodnji v ZDA pricajo o tem, da tamkajšnje tovarne delujejo s polnimi zmogljivostmi. Narocil je vse vec, samo v ZDA so proi­zvajalci lani ustvarili vec sto tisoc novih delovnih mest. Napovedo­vati, kaj bo jutri, je sicer neugo­dno, a analitsko podjetje MAPI pravi, da bo proizvodnja v razvi­tem svetu do leta 2021 še naprej narašcala s povprecno letno sto­pnjo rasti 2,8 odstotka. Prisilna digitalizacija ali zaton Digitalizacija ostaja vroca tema v proizvodnem svetu. To­varne postajajo cedalje bolj av­tomatizirane, dodajanje umetne inteligence pa bo strojem poma­galo razumeti in izvajati vse bolj kompleksne naloge. Za industri­jo je pot modernizacije in dose­ganja konkurencnosti jasna: na prvem tiru ostajata napredna avtomatizacija in digitalizacija. Predvsem zadnja je tista, ki bo locila zmagovalce od poražen­cev, saj bo proizvajalce in njihove izdelke (ki bodo prej ali slej po­stali del storitev) še bolj povezala s kupci oziroma uporabniki. Nujnost digitalnih aktivnosti tudi za srednje velika in manjša podjetja Ker digitalizacija vedno bolj vpliva na industrijo, bo mora­lo tudi vse vec malih in srednje velikih podjetij digitalizirati svo­je poslovanje. Ker si ta težje pri­vošcijo celovito prenovo ali pre­obrazbo, bomo price postopne­mu posodabljanju poslovanja, zacenši z IT-okoljem in s pove­zanimi rešitvami ter storitvami. Najuspešnejši bodo tisti prehodi, ki bodo poenostavili poslovanje, in rešitve, ki se bodo brezšivno integrirale v okolje ter povezale obstojece IT-vire – tako sisteme, aplikacije kot podatke. Prihajajo dodatni industrijski standardi na podrocju varnosti Vecji kibernetski napadi na in­dustrijski sektor bodo tudi letos neizogibni in lahko ogrozijo po­slovanje podjetij, povzrocijo veli­ko škodo in celo vodijo do izgub cloveških življenj. Industrija zato poziva k dodatnim industrijskim standardom na podrocju kiber­netske in informacijske varno­sti. Odpiranje proizvodnih okolij navzven, v internet stvari, v ka­terem bo že prihodnje leto »žvr­golelo« vec kot 20 milijard na­prav, namrec prinaša veliko do­datnega tveganja. Na pomoc bo znova priskocila tehnologija, saj tudi umetna inteligenca v službi varnosti skrbi za hitro odkrivanje anomalij v omrežjih in sistemih ter blokiranje napadalcev. Da bi digitalizacija v industriji lahko napredovala z zacrtanim tem­pom, mora najprej obstajati za­upanje znotraj velikih ekosiste­mov. Za doseganje tega cilja naj bi poskrbela pobuda Listina zau­panja (angl. Charter of Trust), ki bo pospešila dialog na svetovni ravni in obravnavala prizadeva­nja industrije za zmanjšanje tve­ganja kibernetskih napadov. V iskanju nove generacije delavcev Manko talentov in znanj bo še naprej ustvarjal pritisk na in­dustrijska okolja. Tovarne priho­dnosti si bodo morale prav tako odgovoriti na dodatno kljucno vprašanje: kako navdihniti lju­di, da si bodo izbrali proizvodnjo kot svojo kariero? Digitalizacija bo svoje delo lahko opravila na podrocju kadrovanja in iskanja najprimernejših zaposlenih. Di­gitalna preobrazba se mora torej osredotociti tudi na ljudi, iska­nje talentov, delavcev z ambici­jami in usposabljanje že zaposle­nih. Nevarnosti na tem podrocju pa predstavljajo manj prilagodlji­va okolja, ki želijo na vsak nacin ohraniti status quo in se izogni­ti spremembam v delovni sili ter kulturi zaposlenih. Danes so na trgu dela že pri­sotni tudi milenijci. Zanje sta di­gitalna tehnologija in program­ska oprema prihodnost. To pa je hkrati odlicna priložnost, da proizvodna okolja zacno ustre­zno digitalno preobrazbo, ki bo upoštevala tudi ljudi. Tehnologi­ja ne bo nikoli v celoti nadome­stila cloveških sposobnosti. Je pa res, da bodo ljudje v tovarnah prihodnosti imeli drugacne vlo­ge in orodja, ki jim bodo omogo­cala izdelavo še boljših izdelkov, ob tem pa bodo opravljali delo, ki jih bo bolj veselilo ter izpopol­njevalo.. Industrija, tako njen proizvodni kot prodajni del, se pospešeno spreminjata. Vse z namenom, da bi ugodila vedno novim zahtevam strank. Vinko Seliškar P 96 september 2016 IZKLOP MAREC 2019 q 26. februarja nadaljujemo Starši naj imajo nadzor Otroci so danes povezani v splet, kjerkoli in kadarkoli, kaj tocno tam pocnejo in koliko casa, pa staršem ni enostavno jasno. Katere programe za starševski nadzor priporocamo? Barvno tiskanje Kljub napovedim tiskanje ni umrlo, tudi barvno ne. Naše trgovine še vedno prodajajo množice brizgalnih tiskalnikov, o razlikah med njimi pa ne vemo prav veliko. Primerjalni test bo torej kot nalašc. MonitorPRO V prilogi MonitorPro se bomo posvetili rešitvam CAD/CAM, ki jih bomo nadgradili s tiskalniki 3D. .w ODGOVORNI UREDNIK Matjaž Klancar POMOCNIK ODGOVORNEGA UREDNIKA Jure Forstneric UREDNIK Uroš Mesojedec LEKTURA Dora Mali PREVAJANJE Petra Piber LIKOVNA ZASNOVA Peter Gedei OBLIKOVANJE NASLOVNICE Peter Gedei RAC. GRAFIKA IN STAVEK Peter Gedei FOTOGRAFIJE Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja, iStock NASLOV UREDNIŠTVA Monitor, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 230 65 00 faks: (01) 230 65 10 e-pošta: urednistvo@monitor.si MONITOR V SPLETU www.monitor.si Nenarocenih rokopisov in fotografij ne vracamo. Vse gradivo v reviji Monitor je last družbe Mladina d.d. Kopiranje ali razmnoževanje jemogoce le s pi­snim dovoljenjem izdajatelja. Revija Monitor posebej odlicnim iz­delkom pri svojih preizkusih podelju­je priznanje »zlati Monitor«. To je pri­znanje za konkretni izdelek na kon­kretnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako podje­tje, ki ta izdelek trži, s tem da jasno navede, v ka­teri številki Monitorja je bil objavljen test in kateri izdelek je prejel priznanje. IZDAJATELJ Mladina d.d., Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana, dav. št. 83610405 PREDSEDNICA UPRAVE Denis Tavcar PRODAJA OGLASNEGA PROSTORA tel.: (01) 230 65 36, e-pošta: marketing@monitor.si VODJA MARKETINGA IN OGLASNEGA TRŽENJA Ines Markovcic, tel.: (01) 230 65 33 NAROCNINE IN PRODAJA tel. (01) 230 65 30, e-pošta: narocnine@monitor.si TISK Shwartz Print, Ljubljana NAKLADA 4.450 izvodov DISTRIBUCIJA Izberi d.o.o., Ljubljana Poštnina za narocnike placana pri pošti 1102, Ljubljana. V ceno izvodov v malopro­daji s priloženim DVDjem je vkljucen DDV v višini 22%, v ceno ostalih izvodov pa DDV v višini 9,5%. ISSN 1318-1017 Izid je financno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. BERITE MONITOR 25% CENEJE Revijo Monitor lahko narocite tako, da pla­cate letno narocnino in jo od naslednje šte­vilke naprej prejemate na želeni naslov. • Fizicne osebe imajo 25 % popusta na pol­no ceno. • Narocite se lahko z narocilnico, ki je vpe­ta v vsako številko revije, po telefonu, po faksu, ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si. • Placilo je mogoce tudi s placilnimi kar­ticami. • Narocnina se placuje enkrat letno. Ce na­rocnik ne zahteva odpovedi, se narocnina podaljša za naslednje obdobje. • Odpoved je možna pisno ali po telefonu. • Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu (01) 230 65 30 ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si.