Lednik 1915.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CLXXXIV. — Izdan in razposlan 30. dne decembra 1915.
Vsebina: (Št. 389—396.) 389. Ukaz o dolžnosti naznaniti zaloge kolofonija in terpentinovega olja in o njih oddaji. — 390. Ukaz, s katerim se določajo najvišje cene za smolo, kolofonij in terpentinovo olje. — 391. Ukaz o dolžnosti naznaniti predmete, ki so iz svinca (tudi trdega svinca). — 392. Ukaz o dolžnosti naznaniti razpoložne gonilne stroje, električne stroje in transformatorje. — 393. Ükaz, s katerim se določajo najvišje cene za telečje kožice, telečje usnje in cepljeno usnje. — 394. Cesarski ukaz o izgubi odvetništva zaradi zapustitve državnega ozendja ob času vojne. — 395. Ukaz o poizvedbi zalog bombaža in bombaževih prej in o omejitvi podelovanja bombaža. — 390. Ukaz o poizvedbi zalog bombaževega blaga (tudi volnenega moškega perila) ter o omejitvah podelovanja in razpečavanja bombaževih prej in bombaževega blaga.
389.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razuniu z ministrom za deželno bran in v soglasju z vojnim ministrstvom z 'dne 14. decembra 1915. 1.
o dolžnosti naznaniti zaloge kolofonija in terpentinovega olja in o njih oddaji.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje tako :
§ 1.
Zaloge kolofonija (terpentinove smole, steklene smole, smole za gosli itd.) in terpentinovega olja mora vsakdo, ki jih ima več nego en metrski stot v posesti ali za druge v hrambi, naznaniti trgovinskemu ministrstvu.
Naznanila je podati po stanju zaloge 1. dne januarja 1916. 1. in jih vposlati trgovinskemu ministrstvu najdalje do 15. dne januarja 1916. 1.
Podjetja, ki izdelujejo kolofonij in terpentinovo olje ali trgujejo z njima, morajo podajati
enako naznanilo po stanju zadnjega dne vsakega mesca do 8. dne naslednjega mesca.
Za naznanila je porabljati uradne zglasilnice, založene v trgovinskih in obrtnih zbornicah, v katere je vpisovati tudi v njih zahtevane nadaljnje podatke o izdelovanju, porabljanju in potrebščini.
§ 2.
Podjetja, ki izdelujejo kolofonij in terpentinovo olje ali trgujejo z njima, ju smejo oddajati le vojaški upravi ali osebam ali podjetjem, ki jih je pooblastilo trgovinsko ministrstvo. Dolžna so na podstavi odredbe trgovinskega ministrstva v njej oznamenjene množine oddajati v odredbi imenovanim osebam ali podjetjem po ceni, ustrezajoči določenim najvišjim cenam.
§ 3.
Vsako ravnanje zoper predpise tega ukaza kaznujejo politična oblastva z denarnimi kaznimi do 5000 kron ali z zapornimi kaznimi do šest mescev.
§ 4.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
(SlOY6Ul«ch.)
261
»90.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu s finančnim ministrom, poljedelskim ministrom in ministrom za deželno bran in v soglasju z vojnim ministrom z dne 14. decembra 1915. L,
s katerim se določajo najvišje cene za smolo, kolofonij in terpentinovo olje.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje tako:
§ 1.
V naj višjih cenah za smolo so zapopadeni stroški za dovoz do železniške postaje, ki je najbližja kraju dobivanja, ne pa stroški omota.
Pogoj za najvišje cene za kolofonij in terpentinovo olje je, da se dobavlja tujih primesi prosto blago dobre kakovosti, in najvišje cene veljajo od postaje za nakladanje všlevši omot.
Pri prodajah na čas se smejo priračuniti obresti do 2% za leto čez obrestno mero v meničnem eskomplu avstrijsko-ogrske banke.
Najvišje cene veljajo tudi za tekoče dobavne dolžnosti.
§ 2.
Prejemki iz carinskega inozemstva ne spadajo pod določila tega ukaza.
Za kolofonij (terpentinovo smolo, stekleno smolo, smolo za gosli itd.) in terpentinovo olje in za vrste smole, pripravne za njih izdelovanje, se določajo naslednje najvišje cene;
	Z veljavnostjo	
	do 31. dne marca 1916. 1.	od 1. dne aprila 1916.1. naprej
	kron za metrski stot j	
A. Smola: „Nastrgana smola“ . . .	150	65 -
„Tekoča smola“ ....	190	105 j
B. Kolofonij: Temno blago		220	120
Svetlo čiščeno blago tuzemskega ali inozemskega izvira trgovinsko običajnih znamk: F		250	140	:
G		/260	150
U		270	160 f
J		280	170
K		290	175 j
M		300	180 '
C. Terpentinovo olje: Navadno		400	300
s paro destilirano . . .	450	350 j
§ 3.
Ako se presežejo najvišje cene pri prodajanju ali skupljevanju, kaznujejo to politična oblastva I. stopnje z denarno kaznijo do 5000 kron ali z zaporom do šest mescev. Poskus ogniti se najvišjim cenam, n. pr. s tem, da se zaračuni drugo blago nad tržno ceno, je okolnost, ki otežuje kazen.
§ 4.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Georgi s. r.	Zenker s. r.
Leth s. r.	Spitzmüller s. r.
301.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z ministrom za javna dela in v soglasju z vojnim ministrom z dne 19. decembra 1915.1.
o dolžnosti naznaniti predmete, ki so iz svinca (tudi trdega svinca).
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje tako:
§ 1.
Nastopno imenovane predmete je treba naznaniti oblastvu, ako so docela ali po pretežnem delu iz svinca (tudi trdega svinca):
1.	Žice, pločevine in ploče, delovne po-močke n. pr. svinčeno podvleko, podstavke, modle i. dr.,
2.	plombe in druge zapore,
3.	uteži. n. pr. potezne uteži, izravnalne uteži i. dr., nadalje krogle in drugo lito blago,
4.	svinčena podladja in svinčeni balast ladjic-jadrenic,
5.	črke, pismenke in stereotipijske ploče, vštevši staro gradivo,
6.	cevi (tudi žvepljane in pokositrene in cevi s kositrnim vložkom — zunanje cevi — itd.), kače in sifone,
7.	sesalke in armature, n. pr. pipe, zaklop-nice in dr.,
8.	korita, banje, ponve, kotle, retorte in druge aparate, posode in drugo posodje,
9.	stanične oboje, podvleke i. dr.,
10.	ploče za akumulatorje.
Dolžnost naznaniti pod točko 1 do 6 navedene predmete odpade, ako skupna zaloga ne presega 10 kg.
Predmetov, iz katerih mora posestnik zaloge po naročilu vojaške uprave izdelovati municijo, ter municijskih predmetov samih, ki jih mora dobavljati, ni naznanjati.
Ӥ 2.
V § 1 navedene predmete je naznaniti brez ozira na to, ali spadajo k uredbam obratne naprave, ali se imajo v zalogi za podelovanje ali prodajanje ali služijo drugim namenom, ali se tačas ne rabijo ali se rabijo.
§ 3.
Naznanilo mora podati vsakdo, ki ima take predmete v posesti ali za druge v hrambi.
§ 4.
Naznanilo je podati trgovinskemu ministrstvu do 31. dne januarja 1916. I. po stanju 15. dne januarja 1916. 1.
Za naznanilo je porabljati uradne zglasilnice, ki so založene na političnih oblastvih I. stopnje,
na občinskih načelništvih in v trgovinskih in obrtnih zbornicah. V njih je na predpisanem mestu vpisati podatke o rabi predmetov, ali se morejo pogrešati in ali se more nabaviti nadomestilo.
§ 5-
Izpolnjevanje naznanilne dolžnosti nadzoruje trgovinsko ministrstvo, privzemši obrtne nadzornike ali druge organe. V ta namen se morejo uradno ogledati obratni prostori in naprave ter vpogledati poslovne knjige.
§ 6.
Ravnanje zoper predpise tega ukaza naj kaznujejo politična oblastva I. stopnje z denarnimi kaznimi do 5000 kron ali z zapornimi kaznimi do šest mescev, ako dejanja ne spadajo pod strožje kazensko določilo.
§ 7.
Gledé takih predmetov, ki so pod naznanilno dolžnostjo tako po tem ukazu kakor tudi po prejšnjih ukazih z dne 7. februarja 1915. 1. (drž. zak. št. 27) in z dne 29. aprila 1915. 1. (drž. zak. št. 101) (žice, pločevine, ploče, cevi, litine, nadalje sestavine nerabljenih obratnih uredb), je podajati ločena naznanila v določenih rokovih tudi po predpisih prejšnjih ukazov.
§ 8-
Ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Trnka s. r.	Spitzmüller s. r.
»93.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razuniu z ministrom za javna dela in v soglasju s c. in kr. vojnim ministrom z dne 21. decembra 1915.1.
o dolžnosti naznaniti razpoložne gonilne stroje, električne stroje in transformatorje.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje tako;
§ 1.
Nastopno imeno.vani stroji so po pogojih, navedenih v § 2, pod naznanilno dolžnostjo:
1.	Gonilni stroji (parni stroji, parne turbine, lokomobili, motorji z zgorevanjem, kakor stroji na plin, motorji na bencin ali špirit in motorji na sirovo olje) z več nego 10 PS s pritiklino vred;
2.	stroji enakega toka (generatorji, motorji ali transformatorji) z več nego 5 PS s pritiklino vred ;
3.	stroji izmeničnega toka (vrtilnega toka) (generatorji in motorji) z več nego 4-5 KVA s pritiklino vred;
4.	transformatorji z več nego 4-5 KVA s pritiklino vred.
§ 2.
Naznaniti je treba vse stroje:
1.	ki so v zalogi,
2.	ki se šele izdelujejo.
3.	ki so že postavljeni, pa se še ne obratujejo,
4.	ki se tačasno ne obratujejo.
Od naznanilne dolžnosti po točki 2 do 4 tega paragrafa so izvzeti stroji sezonskih obratov (kmetijski obrati, cukrarne i. dr.), kolikor je z gotovostjo pričakovati, da se začno obratovati v prihodnji obratni sezoni.
Gledé strojev celoletnih obratov, odpade naznanilna dolžnost po točki 2 do 4 tega paragrafa, ako je z gotovostjo pričakovati, da se začno obratovati v prihodnjih treh mescih.
Pri električnih napravah s hudimi menjavam obremenitve se naznanilna dolžnost ne razteza na tiste stroje, ki so potrebni, da se zalaga najvišja storilnost, in pravtako ne na nadaljnje strojno nadomestilo kakor reservo. Pravtako ni treba naznaniti pri razdelilnih omrežjih zalog transformatorjev do skupne storilnosti 15% najvišje obremenitve omrežja, ki se pričakuje.
§ 3.
Naznanilo mora podati vsakdo, ki take stroje izdeluje, popravlja, uporablja, z njimi trži, jih daje v najem ali jih ima za druge v hrambi.
§ 4.
Naznanilo je podati prvikrat do 31. dne januarja 1916. 1. po stanju 15. dne januarja 1916. 1.
Ako se naznanjen stroj o tuji ali da komu drugemu 'v hrambo, mora dosedanji posestnik ali hranilec naznaniti to v 8 dneh ter imenovati novega posestnika ali hranilca. Ta mora stroj tudi naznaniti v osmih dneh, ako so zanj dani pogoji § 2.
Ako se začne naznanjen stroj obratovati, je naznaniti tudi to v osmih dneh.
Ako nastopi eden izmed primerov, ki osnujejo po § 2 naznanilno dolžnost, po 15. dnevu januarja 1916. 1., je naznaniti dotični stroj tudi v osmih dneh.
§ 5.
Za naznanilo je uporabljati v trgovinskih in obrtnih zbornicah založene uradne naznanilnice.
Naznanila je podajati trgovinskemu ministrstvu. Določena so za to, da služijo za pomočke, kadar se odloča o prošnjah za oprostitev, da se morejo prosilci, ki hočejo zahtevane kovine porabljati za gradnje strojev, opozoriti na pripravne stroje, ki so že na razpolaganje.
§ O-
Izpolnjevanje naznanilne dolžnosti nadzoruje trgovinsko ministrstvo, privzemši obrtne nadzornike ali druge organe. V ta namen se morejo uradno ogledati obratni prostori in naprave ter vpogledati poslovne knjige.
§ 7.	.
Ravnanje zoper predpise tega ukaza naj kaznujejo politična oblastva I. stopnje z denarnimi kaznimi do 5Q00 kron ali z zapornimi kaznimi do šest mescev, ako dejanja ne spadajo pod strožje kazensko določilo.
M-
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
393.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu s finančnim ministrom, ministrom za javna dela in ministrom za deželno bran in v soglasju z vojnim ministrom z dne 22. decembra 1915. L,
s katerim se določajo najvišje cene za telečje
kožice, telečje usnje in cepljeno usnje.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje tako:
§ 1.
Za telečje kožice, nadalje za rastlinsko in kombinirano strojeno telečje usnje in cepljeno usnje se določajo v priloženih seznamkih I in II navedene najvišje cene.
§ 2.
Najvišje cene se ne uporabljajo na prejemke iz carinskega inozemstva.
Občekoristnim združbam, ki se pečajo z dobavo kož, kožic in usnja za vojno potrebo, more trgovinsko ministrstvo v porazumu z vojaško upravo podeliti dovoljenje, da prodajajo gledé cene omejeno blago s prikladom k najvišjim cenam, ki se določi.
§ 3.
Določila (ega ukaza se uporabljajo tudi gledé obstoječih dobavnih dolžnosti toliko, kolikor še niso izpolnjene dne, katerega dobi ukaz moč. Namesto pri tem dogovorjenih višjih cen veljajo v ukazu določene najvišje cene.
Dogovori, ki so bili sklenjeni potem, ko je dobil ta ukaz moč, so neveljavni, kolikor se razlikujejo od predpisov ukaza na škodo kupcu.
§ 4.
V prostorih, v katerih sc prodaja telečje usnje ali cepljeno usnje na drobno, je nabiti odtisk ali prepis temu ukazu priloženega seznamka II na mestu, ki je za vsakega vidno.
§ 5-
Pod določila tega ukaza spadajoče telečje usnje (rastlinsko in kombinirano rastlinsko-rud-ninsko strojeno usnje),. ki ga spravijo v promet izdelovalci usnja po 10. dnevu januarja 1916. L, mora biti na vsakem kosu označeno s trpežnim in razločno čitljivim natiskom, ki mora obsegati oznamenilo izdelovalčeve firme in navedbo, kako je usnje strojeno.
Ta navedba se mora po načinu stroja glasiti :
, Stroj s čistim čreslom“
„Stroj z izlečkom“
„Kombiniran rudninski stroj“.
To oznamenilo je navajati tudi v računih izdelovalcev usnja in kupčevalcev.
8 6.
Prepovedano je prodajali v § 1 imenovane 'reči po višji ceni nego po določeni najvišji ceni. Kdor ravna zoper to prepoved, kdor posreduje pri kupčijah, ki se naj sklenejo po višji ceni, ali drugače sodeluje pri njih sklepu, ali kdor se zakrivi drugačnega ravnanja zoper predpise tega ukaza, tega kaznuje politično oblastvo I. stopnje z denarno kaznijo do 5000 kron ali z zaporom do šest mescev.
§ 7.
Določila
1.	§ 5 ministrstvenega ukaza z dne 26. maja 1915. 1. (drž. zak. št. 140) gledé morebitne prisilne prodaje v ceni omejenega blaga,
2.	§§ 4 in 5 ministrstvenega ukaza z dne 19. avgusta 1915. 1. (drž. zak. št. 243) gledé ugotovitve zalog, ki jih je naznaniti, in prisilnega odvzetja ne naznanjenih zalog in
3.	§ 3 ministrstvenega ukaza z dne 12. julija 1915. 1. (drž. zak. št. 197) o vpoštevanju poskusa, ogniti se izdanim predpisom, za kazen otežujočo okolnosl je zmislu primerno uporabljati, izvršujč ta ukaz.
§ 8.
Ta ukaz dobi moč 10. dne januarja 1916. 1.
Seznamek L
Najvišje cene za telečje kožice,
a)	Telečje kožice z glavo in „kratko nogo“:
« Teža kožic	Cena v kronah za kilogram soljenih kožic, ki jih je tehtati prej brez soli		
	razred		
	I	11	III	
/ do 4 kg		3-20	3-00	2-70
od 4‘10 kg do 5:30 kg		3-50	3-30	3-00
od 540 kg in čez		3-70	3-50	3-20
b)	Odstavljena teleta in „pitlingi“ (enoletni biki) z glavo in „kratko nogo“:
Teža kožic	Cena v kronah za kilogram soljenih kožic, ki jih je tehtali prej brez soli		
	razred		
	I	II		III
do 4 kg 		2-80	2-GO	2-30
od 4'10 kg do 5'30 kg		3-10	2-90	2-60
od 5'40 kg do 10 kg		3-30	3-10	2-80
Za kožice, kojih teža, tehtana prej brez soli, presega 10 kg, veljajo za goveje kože določene najvišje cene.
c)	Telečje kožice s „kratko nogo“ brez glave:
Teža kožic	Cena v kronah za kilogram soljenih kožic, ki jih je tehtati prej brez soli		
	razred		
	I	II		III
do 3-50 kg		3-71	3-48	313
od 3'00 kg do 4'50 kg		4-06	3-83	3-48
od 4-60 in čez 		4-29	406	3-71
d)	Odstavljena teleta in pitlingi s „kratko nogo“ brez glave:
Teža kožic	Gena v kronah za kilogram soljenih kožic, ki jih je tehtati prej brez soli		
	razred		
	I	II	III	
	3-25	302	2-67
od 3G0 do 4-50 kg		3-GO	3-36	3 02
od 4-60 do 9 kg		3-83	3-GO	3-25
Za kožice, kojih teža, tehtana prej brez soli, presega 9 kg, veljajo za goveje kože določene najvišje cene.
e)	Razredna razvrstitev:
[ razred: vse kožice, izvzemši v razredu II in III navedene;
II.	razred:	kožice, ki	so se	slekle v	Galiciji;
III.	razred:	kožice, ki	so se	slekle v	Bosni	in	Hercegovini	ali	v	Dalmaciji.
f)	Odbitki:
1 „dolgo	nogo“	. 5«/o	1
Za	kožice z ' repovo	kostjo	. 5%	j od	najvišjih	cen,	navedenih,	pod	a) do d).
( mesom	na glavi . 5°/0	J
g)	Razvrstitev po dobroti (Sortiment):
Najvišje cene veljajo za:	t
I	a (prvo, prima-)kakovost. To so zdrave kožice brez mesa, ki imajo k večjemu eno luknjo
izven jedra, to je ne dalje nego za dlan široko od trebušnega roba ali roba glave, v ostalem pa so brez luknje in zareze;
II	a (druga, secunda-)kakovost to so kožice z luknjami in zarezane kožice. Najvišja cena za ko-
žice druge dobrote je na kilogram za 25 h nižja nego najvišja cena za kožice prve dobrote, ki se preračuni po določilih pod a) do f).
h)	Šolnina za kilogram kožice 4 h.
i)	Za zelene, nesoljene kožice (kolikor se smejo kožice po skupnih določilih prodajati v tem stanju), je najvišja cena za 12®/„ nižja od najvišje cene za soljene kožice, ki se preračuni po določilih pod a) do g).
k) Za posušene kožice znaša najvišja cena dvojni znesek najvišje cene za soljene kožice, ki se preračuni po določilih pod a) do g).
Skupna določila.
1.	Najvišje cene veljajo od skladišča vštevši običajni omot in povezo z vrvjo.
2.	V posrednji trgovini (prekupovanju) se smejo najvišje cene zahtevati s prikladom 4®/0, v katerem so všteti stroški pošiljanja trženih kož do postaje, kjer se nakladajo.
3.	Izdelovalci usnja smejo dajati svojim skupljevalcem (komisijonarjem, agentom) posebno provizijo do 1 °/0.
4.	Obresti, ki se terjajo pri prodajah na čas, ne smejo, preračunjene za leto, presegati obrestne mere v meničnem eskomptu avstrijsko-ogrske banke za več nego 2%.
5.	S kožicami se sme tržiti le po teži, tehtanimi prej brez soli ali posušenimi. Mesarji in
klalci smejo prodajati tudi zelene, nesoljene kožice.	_
Seznamek II.
A. Najvišje cene za rastlinsko in kombinirano strojeno telečje usnje.
Vrsta	Stroj	Teža	Kron za kilogram
Rjavo, črno voščeno, črno gladko ne obrušeno ' t	kombiniran stroj z rastlinskimi strojili in rudninskimi strojili	ako je kos težek I do 1 ‘4 kg .... j čez 1-4 kg ....	22- —
			22-75
	stroj z rastlinskimi strojili, uporabljaje izlečke	1 do 14 kg • . . . I čez 1'4 kg ....	24- —
			24-75
	stroj s čistim čreslom	I do 1 '4 kg .... I čez 1*4 kg ....	25--
			25-50
črno gladko obrušeno, črno garano	Najvišja cena je za 2 K nižja nego najvišje cene, ustanovljene spredaj po posameznih strojih in različnih težah kosov.		
			
Pogoj za te najvišje cene je, da se dobavlja usnje najboljšega stroja in najboljše priredbe iz kožic brez pogreška s kratko nogo brez glave. Za blago manjše vrednosti je plačati le primerno nižjo ceno. Dogovori so neveljavni, kolikor se razlikujejo od tega predpisa v kvar kupcu.
H. Najvišje cene za rastlinsko in kombinirano strojeno cepljeno usnje.
Vrsta	Kron za kilogram trgovinsko običajnih kakovosti
S čreslom strojeni, ne prirejeni, nesortirani cepljeni hrbti	7
s čreslom strojeni, ne prirejeni cepljeni hrbti za gamaše in oglave	8
prirejeni cepljeni hrbti za notranje podplate	8
maščeni rjavi ali črni cepljeni hrbti za oglav	I a : 12	media 10 ;	H a : 8
prirejeni cepljeni hrbti za gamaše	la : 12	Ha : 10
prirejeni in z lakom prevlečeni cepljeni hrbti za gamaše	13-50
	
Za blago prve dobrote prodano cepljeno usnje mora biti brez ogrcev in zarez in tudi sicer ne sme imeti poškodb.
Skupna določila.
1.	Najvišje cene, ki obsegajo tudi stroške običajnega omota ali poveze z vrvjo in pošiljanja do postaje, kjer se naklada, veljajo za prodaje izdelovalcev usnja.
2.	V veletrgovini, to je v zmislu tega ukaza v prometu trgovinskih firm z usnjem s prodajalci» z usnje podelujočimi veleobrati ali združbami usnje podelujočih malih obrtnikov, se sme računih do 4% priklada k najvišjim cenam. Pri tem so ludi všteti stroški običajnega omota ali poveze z vrvjo in pošiljanja blaga do postaje, kjer se naklada.
3.	V trgovini na drobno se smejo zahtevati pod A in B navedene najvišje cene s prikladom doli"/,.
4.	Pri prodajanju rezanega usnja na drobno se ne smejo zahtevati višje cene nego tiste, ki se pokažejo na podstavi sprednjih najvišjih cen, oziraje se na način preračuna cene, ki je bil doslej običajen za posamezne delne izrezke.
5.	Obresti, ki se morda terjajo pri prodajah na čas, ne smejo, preračunjene za leto, presegati obrestne mere v meničnem eskomptu avstrijsko-ogrske banke za več nego 2°/0.
6.	Navedene vrste usnja se smejo prodajati le po teži.
(Slovealich.)
2C2
394.
Cesarski ukaz z dne 24. decembra 1915.1.
o izgubi odvetništva zaradi zapustitve državnega ozemlja ob času vojne.
Na podstavi § 14 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) zaukazujem tako:
§ 1-
po ustni, ne javni razpravi ter zaslišavši generalnega prokuratorja in odvetnika (odvetniškega kandidata) ali zanj postavljenega skrbnika.
(3) Sklep, ki se glasi, da se dotičnik črta, dobi moč z razglasitvijo.
§ 4.	,
Odvetnik ab odvetniški kandidat, ki je bil po § 2 črtan iz imenika, se more zopet ali na novo vpisati v imenik odvetnikov ali v imenik odvetniških kandidatov le s pritrditvijo pravosodnega ministra.
(1)	Odvetniki in odvetniški kandidati, ki so zapustili svoje stanovališče pred izbruhom vojne ali med vojno in bivajo odtlej izven avstrijsko-ogrske monarhije, se morajo vrniti v Avstrijo do 31. dne januarja 1916. L, svoje tuzemsko bivališče takoj naznaniti pravosodnemu ministrstvu in hkratu opravičiti svojo odsotnost.
(2)	Ako zadržuje pravočasni povratek v Avstrijo nepremagljiva ovira, ki je odsotnik ni sam zakrivil, mora v določenem roku oviro dokazati pravosodnemu ministrstvu in opravičiti svojo odsotnost in se takoj, ko je odpala ovira, vrniti v Avstrijo in ustreči naznanilni dolžnosti.
(3)	Dokler bivajo odvetniki ali odvetniški kan-didatje izven avstrijsko-ogrske monarhije ali pravosodni minister ali Vrhovno sodišče (§ 2) njihove odsotnosti ni proglasil za opravičeno, se ne more ustreči njihovi prošnji za izbris v imeniku odvetnikov ali odvetniških kandidatov.
§ 2.
Zoper odvetnike ali odvetniške kandidate, ki se proti predpisu § 1 niso pravočasno vrnili v Avstrijo ali ne morejo opravičiti svoje odsotnosti, naj Vrhovno sodišče na predlog generalnega prokuratorja razsodi, da se črtajo iz imenika odvetnikov ali odvetniških kandidatov.
§ 5.
Ta cesarski ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Izvršili ga je naročeno Mojemu pravosodnemu ministru.
Na Dunaju, 24. dne decembra 1915. 1.
Franc Jožef s. r.
Stürgkh s. r. Georgi s. r. Forster s. r. Trnka s. r.
Hohenlohe s. r. Hochenburgor s. r. * Hussarek s. r.
Zenker s. r.
Morawski s. r.	Leth s. r.
Spitzmüller s. r.
395.
Ukaz trgovinskega ministra in ministra za deželno bran z dne 29. decembra 1915.1.
o poizvedbi zalog bombaža in bombaževih prej in o omejitvi podelovanja bombaža.
§ 3.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje tako:
(i) Vrhovno sodišče mora dati predlog generalnega prokuratorja vročiti odvetniku ali odvetniškemu kandidatu, ako biva v Avstriji, sicer pa zanj za skrbnika postavljenemu odvetniku, da se izjavi v štirinajstih dneh.
(a) O predlogu je odločiti s sklepom, ko se je poizvedovalo, kolikor se zdi morda potrebno,
8 1.
Pod določila tega ukaza spadajo: bombaž, bombaževi gubitki, bombaževi odpadki, effilochés in umetni bombaž, tako v izvirnih balah kakor tudi odprt in v vseh stopnjah manipulacije, in sicer sirov, beljen in barvan, ter bombaževe preje
vsake vrste, neodvisno od časa uvoza imenovanih tvarin v avstrijsko-ogrsko carinsko ozemlje.
§ 2.
Kdor v § 1 oznamenjeno blago obrtniško porablja, podeluje, izdeluje ali hrani, je dolžen po naslednjih določilih naznaniti zaloge, ki so 31. dne decembra 1915. 1. v njegovem obratu, oziroma njegovvih skladiških prostorih, do najdalje 11. dne januarja 1916. 1. trgovinskemu ministrstvu po združenem avstrijskem in ogrskem središču za bombaž, na Dunaju, I., Maria Theresien-straße 32/34.
Pozneje je podajati to naznanilo po stanju 1. dne vsakega mesca do 11. dne dotičnega mesca.
Gradivo, ki je 31. dne decembra 1915. 1. ali pozneje 1. dne mesca na prevozu, mora naznaniti prejemnik nemudoma po prihodu pošiljatve. Gradivo, ki je vloženo pri speditêrjih, ne naznanjaj speditêr, temveč tisti, ki ima pravico razpolaganja.
Oproščeni so dolžnosti naznanila tisti, kojih skupne zaloge so manjše nego 300 kg v vseh njihovih skladiščih, oziroma obratovališčih skupaj.
Naznanila se morajo podajati edinole na na-znanilnicah, ki se dobivajo po središču za bombaž in ki jih je izpolniti v vseh razpredelkih na podstavi posebnih, iz teh listkov razvidnih določil.
Za zaloge, ki so v posesti c. kr. državnih železnic, veljajo posebna določila.
Izvzeti so od določil tega paragrafa bombaževi gubitki, bombaževi odpadki, effdochés in umetni bombaž, kojih zglasitev je zaukazana s § 7 ministrstvenega ukaza z dne 11. novembra 1915.1. (drž. zak. št. 335).
I
§ 3.
Mešati, beliti, barvati, presti in drugače po-delovati bombaž, bombaževe gubitke, bombaževe odpadke, effdochés in umetni bombaž, sam ali s katerimikoli drugimi predivi, je od tretjega dneva po razglasitvi ukaza od 6. ure zjutraj naprej dovoljeno le toliko, kolikor se podeli za podelovanje od primera do primera posebno dovoljenje.
Izvzete so od tega določila tiste množine, kojih podelovanje je bilo dopustno na podstavi § 4 ministrstvenega ukaza z dne 15. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 268) in na podstavi seznamka, priloženega temu ukazu, oziroma na podstavi ministrstvenega ukaza z dne 6. decembra 1915' 1. (drž. zak. št. 356), ako se je podal
I dokaz o porabljanju teh množin v zmislu ime-I novanih ukazov.
Da je dokaz podan, velja, ako so dotične dokaznice, oziroma zglasilnice (obrazec Bz 2, 3, 4, 13 in 17) že^došle središču za bombaž, ko dobi ta ukaz moč.
§ 4.
Prošnje za dovoljenje za vsako vrsto podelo-vanja ali porabljanja bombaža, bombaževih gubit-kov, bombaževih odpadkov, effilochés in umetnega bombaža je vlagati pri Združenem avstrijskem in ogrskem središču za bombaž, uporabljaje obrazce, ki se dobivajo lam in ki jih je natančno izpolniti v vseh razpredelkih.
O prošnjah za podelovanje, oziroma porabljanje imenovanih tvarin, da se izpolnjujejo naročila vojaške uprave, odloča vojno ministrstvo, o vseh drugih prošnjah trgovinsko ministrstvo.
Ako se tičejo te prošnje naročil drugih osrednjih oblastev, se sporazume trgovinsko ministrstvo o takih prošnjah s temi osrednjimi oblastvi.
Za dobavljanje effilochés in umetnega bombaža c. in kr. vojnemu ministrstvu za izdelovanje raznesil velja naročilni razpis vojnega - ministrstva za dovoljenje.
§ 5.
Da se zagotovi izpolnjevanje določil tega ukaza, postavi trgovinsko ministrstvo kontrolne organe, ki imajo vsakčas pristop do vseh obratov, ki se jih tiče ukaz, in katerim je na zahtevanje dovoljevati vpogled v vse poslovne knjige, dopisovanje in druge zapiske.
§ 6-
Prestopke tega ukaza in vsako sodelovanje ob preprečenju dolžnosti, ustanovljenih v tem ukazu, kaznujejo politična oblastva prve stopnje z denarnimi kaznimi do 5000 kron ali z zapornimi kaznimi do 6 mescev, ako ne spadajo pod strožje kazensko določilo.
8 7.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. S tem dnem izgubita moč ministrslvena ukaza z dne 15. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 268) in z dne 6. decembra 1915. 1. (drž. zak. št. 356).
396.
Ukaz trgovinskega ministra in ministra za deželno bran z dne 29. decembra 1915.1.
o poizvedbi zalog bombaževega blaga (iudi volnenega moškega perila) ter o omejitvah podelo-vanja in razpečavanja bombaževih prej in bombaževega blaga.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje tako:
Poizvedba zaloge.
§ 1-
Poizvedbi zalog so podvržene: tkanine in na stanu delano blago, ki so narejene iz bombaževih prej samih ali mešanih z lanenimi prejami, in sicer:
a) bombaževo blago po predpisu vojaške uprave ;
h) drugo bombaževo blago, pri katerem so porabljene preje pod št. 60 angleško, izvzemši blago za pohištvo in zastore, gardine, čipke, tule in vezenine;
c)	gotovo moško perilo, iz bombaža pleteno, na stanu delano ali narejeno iz bombaževih tkanin ali na stanu delanega blaga;
d)	druge za vojaške namene služeče, iz bombaževega blaga konfekcijonirane reči n. pr. uniforme, posteljne stvari, nahrbtniki, krušne torbe, police za šotore, branila za tilnik, trebušni pasovi, bašliki, v križ tkani trakovi, hlačne podpone itd. v vseh stopnjah po-delovanja ;
e)	rjuhe, brisače, žepni robci, slamnice, rute za precejanje in za stiskanje;
f)	sirova in beljena bombaževa vata in druge iz bombaža narejene zdravstvene reči.
Poizvedbi zalog jo nadalje podvrženo- gotovo moško perilo iz polvolne ali čiste volne, delano na stanu ali pleteno ali narejeno iz polvolnenih, oziroma volnenih tkanin in na stanu delanega blaga, ter bombaževi sukanci za šivanje.
§ 2.
Osebe, firme, društva in avtonomne korporacije, ki obrtniško ali za občekoristne namene izdelujejo, porabljajo, podelujejo ali hranijo v § 1 oznamenjene predmete, so dolžna po naslednjih določilih naznaniti zaloge, ki so 31. dne januarja 1916. 1. v njihovih obrafih ali skladiških prostorih, do 11. dne februarja 1916. 1. trgovinskemu ministrstvu po združenem avstrijskem in ogrskem središču za bombaž na Dunaju, I., Maria Thercsien-straße 32/34.
Blago, ki je 31. dne januarja 1916. 1. na prevozu, mora naznaniti prejemnik nemudoma po prihodu pošiljatve. Blago, ki je vloženo pri špediterjih, ne naznanjaj speditêr, temveč tisti, ki ima pravico razpolaganja.
Kdor ima gledé predmetov, navedenih v § 1, neposrednja dobavna naročila sè strani c. in kr. vojnega ministrstva, c. kr. ministrstva za deželno bran ali kraljevega ogrskega ministrstva za deželno bran, je, nekraté naznanilne dolžnosti, zavezan naznaniti po meri (številu kosov) in prilični teži tiste množine, ki jih je 31. dne januarja 1916. 1. še dolžen dobaviti. Da jih je treba še dobaviti, veljajo v zmislu tega ukaza tiste množine, ki jih dobavitelj 34. dne januarja 1916. 1. še ni izročil prevoznemu zavodu, da jih odpravi naročajočemu oblastvu.
Naznanila se' morajo podajati edinole na uradnih listih, ki se dobivajo od središča za bombaž in ki jih je natančno izpolniti v vseh raz-predelkih.
Oproščeni so dolžnosti naznanila tisti, kojih skupne zaloge v vseh njihovih obratovališčih ali skladiščih skupaj so manjše nego 10.000 metrov blaga, ki ga je naznaniti, ali 500 kosov kon-fekcijoniranih predmetov, ako so zaloge iz različnih vrst, ali 1000 metrov, oziroma 300 kosov, ako so zaloge iz ene vrste.
Za zaloge, ki so v posesti c. kr. državnih železnic, veljajo posebna določila.
Omejitve podelovanja in razpečavanja.
§ 3.
Zaloge sirovih navadnih ali dubliranih prej pod št. 60 angl., kar jih je dne razglasitve tega ukaza, se smejo porabljati le neposrednje ali po-srednje, da sc izpolné naročila vojaške uprave ali cesarskega-kraljevcga ali kraljevega ogrskega oblaslva ali bosensko-hercegovinske deželne vlade.
Sirovo blago, ki je narejeno iz navadnih ali dubliranih prej pod št. 60 angl., se sme porabljati le neposrednje ali posrednje, da se izpolné naročila vojaške uprave ali cesarskega-kraljevega ali kraljevega ogrskega oblaslva ali bosensko-herccgovinske deželne vlade.
Dovoljeno je nadalje izdelovanje, oziroma porabljanje takega sirovega blaga za vreče za žito, moko in otrobe, kolikor se je trgovinskemu ministrstvu dokazalo po središču za bombaž, da je izdelovanje ali porabljanje potrebno, da se izpolné taka naročila vreč, ki so se dala, preden je dobil moč ta ukaz.
To porabo je dokazati trgovinskemu ministrstvu po središču za bombaž takole:
a)	Za izdelke, ki služijo, da se izpolné naročila vojaške uprave ali cesarskega-kraljevega ali kraljevega ogrskega oblastva ali bosensko-hercegovinske deželne vlade tako, da poda neposrednji dobavitelj tega oblastva namesto prisege v dveh izvodih izjavo o namenu porabe teh izdelkov.
Ako se ne dobivajo od neposrednjega vojnega dobavitelja samega, morajo to izjavo tudi izpolnili in podpisati vse firme, ki so udeležene na dobavi.
b)	Za izdelovanje, oziroma porabljanje blaga za narejanje vreč za žito, moko in otrobe s potrdilom središča za bombaž.
Da se predloži izjava, se dovoljuje rok do 15. dne januarja 1916. 1. gledé naročil vojaške uprave ali cesarskega-kraljevega ali kraljevega ogrskega oblastva ali bosensko-hercegovinske deželne vlade, ki so bila že dana, ko je dobil ukaz moč.
Isti rok se dovoljuje, da se podâ dokaz o naročilih vreč za žito, moko in otrobe, danih dotlej, ko dobi ukaz moč.
Vsako drugo podelovanje, prodajanje ali izročanje teh prej ali sirovega blaga je dopustno le na podstavi posebnega dovoljenja trgovinskega ministrstva, ki ga je izprositi po središču za bombaž.
Dovoljeno ostane podelovati, oziroma porabljati sirove navadne ali dublirane preje pod št. 60 ali sirovo blago, narejeno iz takih prej, kolikor je to potrebno za dovršitev delovnega procesa, ki je bil dne razglasitve tega ukaza že pričet. Kdor se hoče poslužili tega dovoljenja, mora to naznaniti s posebno zglasilnico, ki jo je dobiti od središča za bombaž in jo vrniti temu središču, ko so se natančno izpolnili vsi razpredelki.
Sklepna določila.
§4.
Da se zagotovi izpolnjevanje določil tega ukaza, more trgovinsko ministrstvo postaviti posebne kontrolne organe, ki imajo vsakčas pristop do vseh obratov, ki se jih tiče ukaz, - in katerim je na zahtevanje dovoljevati vpogled v vse poslovne knjige, dopisovanje in druge zapiske.
§ 5.
Prestopke tega ukaza in vsako sodelovanje ob preprečenju dolžnosti, ustanovljenih v tem ukazu, kaznujejo politična oblastva prve stopnje z denarnimi kaznimi do 5000 kron ali z zapornimi kaznimi do šest mescev, ako ne spadajo pod strožje kazensko določilo.
§ 6.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. S tem dnem izgubi moč ministrstveni ukaz z dne 15. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 269).
Georgi s. r.	Spitzmüller s. r.
(Slovanbch.)
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. kr. dvome in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24, tudi v letu 1916. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, maloruskem in slovenskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1916 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Seilerstätte št 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika.
Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja le, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem z naročbo plačati tudi zanjo pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vroče-vati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovanja povedati tudi dotični poštni dostavni okraj.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo:
Letnik	1849.	za .	4 K 20 h		Letnik 1866.		za .	4 K 40 h	Letnik 1883.		za .	5K — h	Letnik 1900. za .		7 K —
	1850.	» •	10,	50 „	9	1867.	9	4,-,	9	1884.	n •	5 , - ,		1901. , .	6 , -
	1851.	n	2,	60 ,	9	1868.	9	4 , - ,		1885.		3 , 60 ,		1902. , .	7 , 50
	1852.	t •	5,	20 „	T	1869.	r	6 , - ,	T	1886.	„ .	4 , 60 ,		1903. , .	9 , -
	1853.	9 •	6,	30 ,	9	1870.	9	2 , 80 ,	T	1887.	9	5 , - ,	n	1901. , .	5 > —
	1854.	* •	8,	40,	9	1871.	V	4 „ - ,		1888.	* •	8 , 40 ,		1905. ,	6 „ —
	1855.	n •	4 ,	70,	. 9	1872.	V	6 , 40,	n	1889.		6 , - ,	•	1906. , .	12 , —
	1856.	9	•	4,	90 ,	9	1873.	9	6 , 60 ,		,1890.	9	•	5 , 40 ,		1907. , .	13 . -
	1857.	9 •	ö „	70,	T	1S74.	9	4, 60,		1891.	1»	6 , — ,		1908. , .	9 , —
	1858.	9	•	4 ,	80 ,	T	1875.	9	4,-,	9	1892.	It	10 , — ,		1909. , .	S , 50
	1859.	9	4 ,	'	9	9	1876.	„ .	3 , - .	r	1893.	*	6 , — ,		1910. , .	S , 40
	1860.	9	3 .	40 ,	„	1877.	7*	0 	 - 1»	V		1894.	T •	~ „		1911. , .	7 . —
	1861.	9 •	3 ,	9	H	1S78.		4 , 60 ,	•	1895.	r •	7 , - ,		1912. , ,	12 , 50
	1862.	9	Q - n	80 ,	9	1879.	1* •	1,60,	9	1896.	9	7 , - ,		1913. ,	9 , 50
	1863.	9	2.	80 „	9	1880.	T	4 , 40 ,	r	1897.	r	15 , - ,		1914. , .	15 , -
	1864.	v •	2 n	80 .	*	1881.	T •	4 , 40 ,	9	1898.	11	« , - ,			
	1865.	9 •	4 ,	n	11	1882.	9	0 , - ,		1899.	it	10, - .	1		
Prodajna cena za letnik 1915. se naznani začetkom januarja 1916. I.
Posamezni letniki v drugih sedmerih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah kakor nemška izdaja.
Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta.
NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, .ki naročniku sploh niso došli ali pa so mu dosli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, kosi nenemških izdaj pa najdalje v Šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj, Rennweg št. 16.
Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izločevali brez izjeme le proti plačilu prodajne cene (% pole = 2 strani po 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od I. 1849. naprej in v Izdajah ostalih sedmerih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma popoliu'eni, se dobiva no samö vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarinah.
--------«--------