Leto ril., štev. 279 Poštnina pavlaTlr?«*. V Lfubllanl, petek dne 24. novembra 1922 Posamezna stev. stan« 1 Otn l»hal» ob 4 z>utra>. Stane mesečno tO-— Din sa inozemstvo 20-— m Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošičeva cesta st. 16/1 Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravništvo: Ljubljana, Prešernov« al. št 54. Telet št X. Podružnice: Maribor, Barvarska uliea št L TeL št 22. Celje. Aleksandr. cesta- Račun pri pošto, čekot zavoda štev. 11.84} Ljubljana. 23. novembra. Reševanje orijentskega problema stopa v odločilni stadij. Kriza, ki se vleče že več let, ves čas, odkar so kemalisti restavrirali odrKirno moč Turčije. ee je naposled zgostila v nekaj konkretnih točk. okrog katerih se su-čeio diplomatske debate v Lausanni. Ena najvažnejših spornih zadev je vprašanje zapadnih turških meja v Trakiji. Opozorili smo že na to. da ni povsem jasno, kje naj poteka bodoča grško - turška meja, ako se prisodi Turčiji vzhodna Trakija. Na?la*ili smo. da je meja med zanadno in vzhodno Trakijo sicer v glavnem ob dolnji Marici. da pa je ravno na Marici oni pre-iel. ki ga je leta 1915. Turčija odstopila Bolgarski kot odškodnino, da je vstopila v svetovno vojno na strani centralnih sil. Ali naj se sedaj to ozemlje pusti pri Grški ali pri Turčiji? In res so se pokazala takoj različna fiaziranja glede te točke. Turška delegacija zahteva ta kos Trakije zase, zahteva na zapadu za mejo ono črto. ki jo je dosegla v miru z Bolgarijo leta 1913.. ko je, izrabivši bolgarski poraz v drugi balkanski vojni kratkomalo in brez odpora zasedla Odrin. Venizelos. vodja grške delegacije, pa zahteva za mejo ono črto. kakor se <-< ^očila leta 1915. med Turčijo in Bolgarijo. 0 našem in bolgarskem ter romunskem stališču v tej zadevi še nismo imeli prilike izvedeti točnih poročil. Stvar pa je vsekakor zelo važna, kajti od rešitve tega vprašanja je odvisno tudi uresničenje bolgarske težnje po prostem vsaj gospodarske™ ^odu na Egejsko morje. Iz Bolgarije vodi namreč doslei ena edina železnica do tega morja in ta proga poteka ob Marici ravno skozi sporni predel. Železnica gre tik zanadno pri Odrinu; leta 1315. so jo dobili Bolgari v celem obsegu in pri tem so jim odstopili Turki celo zapadna predmestja tega mesta. Ravno vsled tega pa moremo pričakovati, da se bodo Turki trdovratno upirali privoliti znova v tako razdelitev trdnjavskega od finskega ozemlja, ki bi močno zmanjšala vrednost trdnjave same. Nasprotno pa je gospodarski dohod Bolgarske na morje težje izvršljiv, ako bi morali voziti skozi dve državi, kajti desni breg spodnje Marice ostane gotovo gTŠki in tam se nahaja tudi Dedeagač, pristanišče, do katerega vodi imenovana železnica. Mogoče pa je tudi, da bi skušali Turki svojo zahtevo po plebiscitu v za-padni Trakiji opustiti za primerno kompenzacijo, to je za posest Dedea-gača. Angorski diplomatje so vsaj ob neki priliki namignili nekaj takega. Tako vidimo, da se bodo interesi balkanskih držav koncentrirali ob spora za turško mejo. Tudi nam bi bilo ležeče na tem, da tstane sporni predel Grški, kajti ako doli Bolgarska po njej dohod do morja, bo tudi or.a angažirana v bistveni meri na protitur-*kem stališču: kajti ako si bo hotela obdržati odprto pot ria Dedeagač, jo bo morala pač braniti pred turško agresivnostjo. S tem bi bil dan tehMn argument za zbližanje med balkanskimi državami in protiturški blok bi dobil bistvej življenjski pomen. Bržkone si bodo tudi Bolgari sami želeli take razrešitve, ker je Grška vendarle sla-bejši nasprotnik nego Turčija in ker ie naposled Turčiji^ kljub vsemu manj naupati nego Grški. Najnovejša poročila iz Lausanna potrjujejo razveseljivo dejstvo, da se je micmtivi in preudarnosti ministra dr. Ninčiča posrečilo pridobiti i Bolgare } Grke za sporazumno rešitev vprašanj, ki -c dosedaj onemogočala wako iskreno približanje teh dveh držav. S tem je omogočeno Bolgariji, da se drži rme smerniee v svoji politiki, ki odgovarja njenim življenjskim interesom. Poravnava z Grško, četudi dosežena z največjim samo zatajevanjem. je predpogoj, "da se Bolgarija v *vrho lastne .»krepitve nasloni na ostale balkanske države. Že prihajajo vesti, da Ninčič z doslednostjo in uspehom deluje za ustvarjenje velike politične koncepcije ki je obsežena v besedi balkanska zve-aa. Z obnovitvijo balkanske zveze se dovrši proces osamosvojitve narodnih držav v srednji in jugoiztočni Evropi. Nas Jugoslovane mora navdajati z za-( lovoljstvom. da daje naša država pri tem glavno inicijativo. Fogafanfa balkanskih držav v USPEŠNO POSREDOVANJE DR. NINČIČA MED EOLGARIjO IN GRČIJO. - POGAJANJA SE NADALJUJEJO. - MOGOČEN VTIS V PARIZU. Lausanne, 23. novembra. (Izv.) Včerajšnji razgovori med glavnimi zastopniki štirih balkanskih držav: Jugoslavije, Rumunije, Bolgarije in Grške so se vršili pod vodstvom jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Ninčiča in so trajali preko polnoči. Sklenilo se je, da sledita še dve konfcrcnci. Problem sam ni uspel do praktične rešitve, vendar pa se zdi, da se bo Bolgarija odpovedala svoji zahtevi za dohod k Egcjskemu morju na škodo grških interesov, če se ji zagotovi prostost in neodvisnost njenega izvoza in izpraznitev dcaeagaške luke. Razgovor je bil sklican na posebno željo z bolgarske in grške strani, ker sta niib vladi želeli, da se spor mirnim potom poravna. Ninčič je vzel zadevo v svo;» roke in uspešno posredoval za kar gre glede umirjen.ia Balkana veliki' z->s!uga. K-i^erence glavnih delegatov so se šc ude>*ili za Rumuniio Diamindi. za Bil-Karli" pa londonski poslanik Stričev in tj-vV! prvclanlk general Savov. Številna Bolgarije priča, da ima ona interesa na tej konferenci. Tud' ne sme prezreti, da bo r.ova zvez« v "kvira Mnlc rvtanic predstavljala občutno politično silo. R'i*ka delegacija bo izvzemši trgovskega zastopnika Vorcvskiga. ki je prisil iz Pima. prišla še le v osmih dn"h. Vorovski je imel daljši razgovor z Izmet -pašo. Kakor doznavamo, bo sovjetska vlndi podpirala t.rško dc'eg?cijo radi izvršitve angorskega pakta, in prosila Turke, da zahtevno soudeležbo Ru-! velik tispeh in da je dr. Ninčič Stambc-s?'i» nri vseh pogajanjih. i lijs!« Pariz, 23. novembra. (Izv.) Nanovo snujoča balkanska zveza vzbuja živahno zanimanje. Tukajšnii listi povdar-jaj.->. da ta zveza — po soglasnih informacijah iz bolgarskih, grških jn jugoslo- vanskih virov, ni naperjena proti Turški. Ideja zve.?e ni zrasla pri Venizelosu, temveč pri jugoslovanskem zunanjem ministru dr. Ninčiča ki je že v Beogradu na sestanku s Stambolijskim razvijal svoj načrt, opozarjajoč na dejstvo, da predstavljajo Turki v zvezi z Rusijo močan blok. Na drugi strani pa tvorijo zapadne države močno skupino, ki stoji v ostrem nasprotstvu z rusko-turško koalicijo. Radi tega je poskusil dr. Ninčič na lausannski konferenci vriniti med obe sili blok, ki bi v zvezi z Malo antanto ravna! odnošaje med zapadom in vzhodom. Ninčič ni hotel ustvariti kake vojne koalicije, temveč pospešiti delo za mir. Ninčič o vlogi Jugoslavije na konferenci. Milan, 23. novembra. (Izv.) Jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič je obrazložil sotrudniku sCorriere della Sera* v daljšem razgovoru stališče Jugoslavije na lausannski konferenci. Izjavil je. da bo podpiral težnje Bolgarije radi dohoda k Egejskemu morju Da tej želji čimpreje ustreže. je prevzel posredovanje predloga. Jugoslavija se ne pote-guie za Solun. Prišla je v Lausanne, da sklepa o miru. Zadovoljstvo v Seflji. Beograd, 23. novembra. (Izv.) cPofi-tika* poroča iz Sofije: Med tukajšnjimi političnimi krogi vlada spričo zadnjih vesti iz Lausanne veliko veselje. Trdi se. da ie dosege! Stambolijski v Lausanni Kritična sifuacifa na lausannski konferenci TURKI GROZE Z ODHODOM. — RUSI ZAHTEVAJO ENAKOPRA\ - NOST VSEH DRŽAV. Lausanne, 23. novembra (Izv.) Na kon • Današnja dopoldanska seja konferen-ferem-i vlada danes splošno neko potr- | ee je bila zelo burna in kritična. D oš! o to in pesimistično razpoloženje. Vidi se, i je zlasti do ostrih spopadov med Veni-da hočejo Turki, ki se čutijo zlasti po zelosom in glavnim turškim delegatov priklnpirvi Bolgarije balkanskemu bloku Izmet-pašo. ki je ponovno preciziral tut-popolnoma osamljene, zavleči odločitev «fee zahteva, ki so bile iznesene včera.; dcklcr nr> prispejo boljševiški delegati, v prvi komisiji. Zlasti je poudaril z sivki so * Cičerinom na čelu že na potu. tevo po plebiscitu v zapadni Tracijl Zato se izogibljejo vsaki obvezni izja- Lausanne, 23. novembra. (Izv.) Dogod-vi. kljub temu. da zavezniki nanje pri- kom včerajšnjega dne se pripisuje velik« tiskajo in zahtevajo takojšnjega odgo- važnost, posebno zaradi nstanovltve zve-vora. ze balkanskih držav, ki je prva posledi Od Rusov ie navzoč r Laasanni edi- ca kemalistične politike, ni Vorovskij, ki je na poziv moskovske Izmet-paša je ozlovoljsn in govori » izdajstvu in zaroti ter obžaluje, da y zaupal Franklinu Bouillonu. Izrazil se je celo, da hoče odpotovati Vzel si je nekaj časa za pomislek in je naročil odposlancem angorske vlade, da obvesk-vlado o dogodkih. Današnji dan položaja ni izboljšal. Prihodnje dni pričakujejo Cičerina, Ni izključeno, da bo Izmet-paša počakal m se zatekel k njemu, če njegovi predlog ne bodo sprejeti. V nekaterih krogih že preudariajo. ali bi ne kazalo, da se Trnkom določi skrajni rok za odgovor, c<* čičem in Stambolijskim. L1UBA DAVIDOVIČ IN HRVATSKI BLOK. - KOROŠEC BI RAD V VLADO. - STALIŠČE REPUBLIKANCEV IN ZEMLJORADNIKOV. Beograd, 2-3. novembra. (Izv.) Danes j Beograd. 23. novembra. (Izv.) Ves-dopoldne so se vršili v prezidiju de- j rej je povabil min. predsednik posL Ko- rošča k sebi. Razgovor je trajal precej dolgo. Glavni predmet razgovora je bilo vprašanje vstopa Koroščevega kluba v I vlado. Z ozirom na ponovno izražene vlade zapustil Rim, kjer je vodil rusko trgovsko misijo. Vorovskij nastopa na konferenci zelo zemnzavestno. Vodstvo konference ie spravil r neprijeten položaj s tem, da je v imenu svoje vlade v vsej formi decidirano zahteval, da se tudi Rusija in vsa ostale povabljene države pripuste z istimi pravicami na kon ferenco, kakor takozvane države rnia-govalke. Odgovor na boljševiški predlog dosedaj še ni znan. Zdi pa se, da se Ru si zgolj s sklicovanjetn na poslovni red konference, po katerem se imajo ude- 1 ležiti oni le pogajanj o upravi morskih : bodo še dalje molčali. ožin, ne bodo zadovoljili. Otvoritev itovecra angleškega parlamenta MIROLJUBNE IZJAVE BONAR-LANVA. - POLITIČNA DEBAT*. I ondon, 25. novembra. (Izv.) Kralj Jn- J stranka, je ostro poudarila svoje opo::i--•■ V. jc danes slovesno otvoril novo j cionalno stališče. Njen govornik Macdf- J -......1 nald j« napadel vlado m konservativca "o volilnega re3*. iik Bonar Laiv jo ■ogram vlade. Uvodo- strelov." Tribune so Vile sijajno zasede- j ma je govoril o irskem vprašanju pri ne V diplomatski loži so prisostvovali j čemur je poudarjal, da bo vlada stani* otvoritvi poslaniki Italije. Francije, Spa- j vse. da se čim prej doseže končm spt-nije. Atn»rike in Nemčije. Prestolni go- j razum in mir z Irsko m na rskern ^-vor je bil izredno kratek. mem. Izjavil je da se bo , Takoj po prečitanjn prestolnega go- držala sklenjenih pogodb. C-Iede onent-vora, ki ga je spremljala konservativna ske konference je obžaloval, da se ne takoj pričel* politično debat/*. Delavska i dosegla. PcSitiivto iopsvstv© mokrat-skega kluba razgovori, pri katerih je zavzel gosp. Davidovič dedeče stališče: V smislu resolucije oktober-ske seje Glavnega odbora stranke se predsednik kluba ne more in se tudi j "Ije s klerikalne strani in na tendenco, _ ---------- --------. ni spuščal v nobena pogajanja, ne da i ki se kaze tudi pn pogajanjih med kle-, liiU £.Jcfftfiaviii. je posl. i Beograd, 33. novembra, rizv.) Pn da-bi bil od kluba za to pooblaščen. Gosp. "kalcl m blokas., je g. Paš.c opozoril g. | : ?inek. v katerem • naSnJI seji zakonodajnega odbora jc na Davidovič meni. da so stvarna pogaja- Korošca, da so vsak. stranki vrata v ^^ gublJanska Zaj3li,Va ,tx. - - - -------- nja s katerokoli.ppozicijonalno grupo. J l«Su«U vlado. V članku se nahaja ki zahteva revizijo ustave, nemogoča. Izmišljene so vse vesti, da se je ort s Hrvatskim blokom ali s kakšno drago loialno postavi na stališče Vidovdanske i 7 ___, ustave in se zaveže k pozitivnemu so. i fnd, sledeči pasus: Ljubljana podp.» ■ ikciio levičarjev v demokratskem j. opozicijonalno skupino pogaja!. Pač pa je imel priliko (kakor tudi drugi člani kluba) se informativno razgovar-jat} z raznimi opozicijonalnimi politiki in je tudi v iste svrhe pripravljen se odzvati vabilu na sestanek v Zemun ali v Brod. 0 vsebini teh razgovorov bo takoj obvestil klnb, kateremu pripada vsaka taktična in politična odlo- stalo" zaradi točk 2. in 4. uradniškega •zakona nesporasumljenje med člani odbora. tako da je moral pred«ednik n?e-kiniri *ejo, se demokratski člani ra? govorijo o zadevi. Po daljši diskusiji Sv poslane! zedinili na ha^ednjo formn- delovanju v parlamentu. G. Korošec ie -. . .. - . T. n . . .. zvečer na kratko izvestil Jugoslovanski! ki jim nacelnje Lj. Da^dovic. klub ter je danes dopoldne zopet posetil J P o s n a m nin e n j e p. Davidov,-predsednika, tudi popok je postopanj iiko vznemirjenje ter se je popoldne ši , _ rila vest, da so klerikalci pripravljeni; n o v b o j. , gladko preskočiti v v ladni tabor. S kle- ' Mi smo te navedbe gosp. Brandncrja . . rikalne strani se te vesti dementirajo. brzojavno sporočili gosp. Dandovicu. | SZ^Se^el ra^Bjel*®«« J ,, , , , . Vendar povdarjaio klerikalni voditelii, j Še ponoči wno prejeli sledeč nam od, Rž POUSKem citev. Pnhod blokasev v panameiU je da dosedanja akci;a blokašev tako ne-jg-osp. Davidovida sporočeni odgovor: j .. - ya ^ noVcmbra. (Izv.) Danes smatrati kot političen dobiček z d-^av -, od,očna> da zact;krat nl pričakovati od Gospod Davidovič kategcričr.o de- . bj. p!lbliciran dekret državnega pogla-nega stalisce. Taktičnemu pr0o!nje nikakega uspeha. Baš to pa jača, mantira izjave gosp. Brar-dnerja. Na T- Pilsn<3skega, s katerim se novofe-Hrvatskega bloka pa bijmoral seveoa | sta,.-ča v,ade_ Klerikalci sodijo, da so :potu v Pra^o mi je gosp. Bratdrer ,ieni poljsk; zbornici sklicujeta sa pri-slediti tudi naceinopoliticni. brez 0:1-. s. dciTi0kvati in rsdlkalcl dogovoril! iz-! pripovedoval, da se nameravajo na- tweV k Seji, da ^ konstituirata, kntega priznanja us^ve m ideje, to j zvali v n2odnem trenotku krizo, posta-, rodni sccijalistl za pretfetoječe občin-1 kar bl) v mJsJn ustave vršila vožnjo ustvarjena, ostane koran nrv it-, vjtj cpoz!c!j0 pred neizvedljivo nalogo. !sfee vcVtve pridroiiti demokratski i Wev novega državnega predsednika, skega bloka le preveč prozoren ma.ip-; da ona po,kUSj sestavo vlade, potem Pa! stranki Davidovič ie nato odgovoril: j sedatlH sestavi zbornic bo odločil ver. Nikdo ne bo tako naiven, da bi na-sedel špekulaciji, ki bi hote« doseči le negativne cilje Žal je razpoloženje, ki "prevladuje pri fclokalih. še popolnoma ped pritiskom dc>?ed?-nje radičevske ideologije. prevzeti posle kot volilna vlada in raz- j pa dobro!» pestiti parlament. Oni smatrajo ^ " pogajanji z blokaši ne smejo za seboj vseh mostov. , __ _____________manjšinski blok in bi bila izvolitev Pil- 5i s i To je bil v»j rasf.-ovm-. Vri repnta- j $udsket-a zagotovljena, ako se manjsm-Podrett | ciji< j0 užjva Brandner kot < $kj Mnk priključi levici. Z druge strani popolnoma neresen človek rred p*ria- i pa b5 ^kijučeno, da bo z ozirom «a_tn- Bscgrsd, 23. novembra. (Izv.) V re- j n,ontarci ?e naravno, da se gosp. Da-1 kaj vladajoči šovinizem in na sovraštvo „-_ . . ... .. imblikanskl stranki se vedno boli jača j « n; vpuščal v nober. • daljše ntj t,,icerrl ki ie na Poljskem zelo raz- Radikalci so odločeni. i sc odigrale sledeče partije na medna-I rodnem šahovskem kongresu: Aljošia Koniga. Grflnfeld Kmocha.. i premaga SONNINA ZADELA KAP. Rini, 23- novembra. (Izv.) «Agenzia Štefani« javlja, da leži bivši ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve sen. Sonnino na smrtni postelji. Zadela 53 je kap. ROBINZONOV OTOK IZGINIL V I KAKO SODIJO FAŠISTI — MORJU. DRUGIM. Newyork, 23. novembra. (Izv.) Vsled Trst. 23. novembra. (Izv.) V Cremn-potresa v Chile, ki je zahteval 2000 rnrt- i ni sia bila obsojena dva socialista, ki, vih in 2500 ranjenih, se je pogreznil v j sta pred tedni ubila nekega fašista, na , Atlantski occan tudi Velikonočni otok ali Robinzonov otok, ki ga je bilo po- razdeljena. Ena. maniša sktmira odloč- |ka,tl0m "ban',a ' no odklaftja sodelovanje z blikaši. dokler ni Rsdič podal povsem jasnih izjav glede stališča napram monarhili, ustavi, narodnemu in državnem« edinstm i j I2ra Maroczv Rublnstein ie ton«. =--! vič v zmislu 5 23 italijanske ustave po- ■ remls. Stanje točk J« Redeče, dr. Tar- kHcatl v senat dva eerkvena dostoiar- i takovvcr 7. AljoSh, ?:. Woh 6 m eno v. Svenika! S sicer kardinala Maffija in j sečo partijo, Rubinstem. Gr^fdd m Ma iridentskesa nadškofa dr. Eudrizije. Rim. 23. novembra. (Izv.)' .Giomale, Semlsch T.^csa, Tarresch^pa^S^ma- ssbno škoda zato, ker so stale na njem zan'mive oredhistorične tvorbe, kolosal-ni kipi, ki so bili od 16 — 21 m visoki. O otoka sedai ni sled« več. NOGOMETNA TEKMA 25 let ječe in to kljub omlliujočim dej-i BERLIN-HAMBURG. stvom. Strogost te vrste je vzbudila ve- j Bsrlifl, 23. novembra. G z v.) Danes se pko pozornost, ker se dosedaj še ni zgo- je vršila pred okroglo 20 tisoč gledclci dilo, d» bi doletela teža zakona v vsaj orlbližHn iednr.ki meri kakesa fa?istov-skeea uhiialca. medmestna tekina Berlln-Hamburc. ki ie končala p« ostrem boin npndi.vviir, z 1 : 1. roczv po 6. Retti 4 in pol in eno visac« partijo. Soda, ki je včeraj »zahteval, da vlada še tekom tega trdna na|>ove krizo.* Res a lvenit ad triarios. Kakor čujemo, se odpelje gosp. Kvorum jutri v Zagreb. da se udeleži seje Hrvatskega bloka. Morda on pregovori er. Radiča kateremu sedaj, kakor izgleda, _ niti »Slovenec* nič več prav ne verjame. -f Uradniki se krohotajo «Slov. Narodu*. ker se to glasilo afaristov vtika v uradniško vprašanje. »Slovenski Narod* meni. da so vsi učitelji pozabili, kako je deželni odbor kranjski takrat ko je bil v rokah »Narodov-cev* reševal regulacijo njihovih plač. Nič,'prav nič niso stari liberalci storili za učitelje, ki so morali čakati šele na Jugoslavijo in na demokrate, da so bili odrešeni' največjih muk. Na magistratu so »Narodovci* zadrževali izboljšanje plač. dokler jih ni iz demagogije regulirala ma-ristratna koalicija.' In kdo je vplival na gosp. namestnika da .ie zagovarjal razpust občinskega sveta s tem. da_ so je hotelo uradništvu povišati plače za 100 Ali ni dr. Ravnihar zagrešil, da se ni napredovanje sodnega uradništva izvršilo takrat, ko še ni bilo težav s proračunom? In Mestna hranilnica? Demokrati so morali intervenirati v Beogradu da se je razveljavilo siliranje po višanja plač uradništvu tega zavoda. Gospodje »Narodovci*: jezik za zoba! Zopet eden. Proti ministru Pribi-čeviču vodijo gotovi oiozicijonalni re-volverski listi neprestano najgršo osebno kampanjo. Tudi pri nas sta zlasti »Slovenec* in »Jugoslavija* poskušala z obrekovanjem, pa sta zlezla pod klop. »Slovenec* je enkrat obžaloval in gospod Pribičevič mu je bil milostiv, drugič se je odgovorri urednik »Jugoslavije* ("menda tudi »Slovenec*) odtegnil obsodbi radi obrekovanja z znanim knifom, da dotičnih lopovščin v svojem listu ni čital. akoravno je temu listu povrh še glavni urednik. Smolo pa je imel te dni bivši minist?r in sedanji blokaš gospod Krnic, ki je v osiješkem »Hrvatskem Listu* prav l>o rovtarsko oblatil gosp. Pribičeviča. V sredo se je vršila pred kazenskim senatom v Osijeku razprava, ter jc bil Krnic obsojen na 14 dni zapora, odnosno na 1400 Din. Odgovorni urednik Fidlič pa je dobil istotako 14 dni zapora, odnosno 350 Din globe. -f- Pašičeva Na pondeljkovi soji vlade ie gosp. minister Pucelj zagovarjal svoje stališče s tem, da se mast lahko uvaža iz Amerike in more konkurirati naši ter držati cenj na svetovni pariteti. Ko je to čul gosp. Pašič, je dejal: «Vi — ovaj — hočete, da mi dajemo za mast dolare, a naši prašiči da ldu za austrijske krune Imajo glavno besedo — republjUanct ki bi — favorizirani cd zgoraj, od vlade — vodili nemoteno republil-ansko agitacijo. Ako bi bil Radič predsednik republike (ali prave, ne svoje namišljene), gotovo ne bi poveril sestave volilne vlade odločnim monarhNtom, temveč bi gledal, da vodijo volitve- stranke. ki niso nasprotnice republike. Zato gre blok lahko v jiarlament, _ on nastopi tam lahko kot opozicija in lahko sodeluje tudi pri rušenju vlade, ali akc hoče blok posredno ali nejiosrednc stopiti v vlado, mora najprej zavreči svoje repuhlikanstvo. ki ga taknin-tako niti sam ne jemlje resno, kot balast. ki je j>oi>olnoma odveA Blokaši sami ne dajo veliko na svoje republi-kanstvo, vendar pa se mu ne morejo javno odreči, ker z republiknnstvom so najbolj agitirali. Ako se odpovedo repubiikanstvu. [>otem res ne vedo. s čem bi še prišli pred volilo«?. Po svetu — Mussolini in D' Anroinzio. V soboto Je odpotoval v Gardone polkovnik Mazzoni, ki ima od Mussolinija nalogo obiskati D* Annunzia v važni politični misiji, o kateri podrobnosti še ni bik mogoče doznati. — Nepoboljšljivi fašisti. Reški fašisti so sprejeli resolucijo, ki protestira izvedla pogodba. . „ , . , ., , proti temu da bi se ----- -j- Podoba iz sanj. Zagrebški tribu- , sk]enjena v ganti Margheriti, in ki po ši, ki so v sorodu z ljubljanskimi . ,. fačjSt0VSke poslance v parlamen nasi zajedničarji. čeravno so priznamo, vendarle nekoliko solidnejša družba, kolportirajo sledečo li«to »nove vlade*: predsednik Protič. notranji minister Tomljenovič. finančni minister Ba-sariček ali Lorkovič. trgovina Surmin. pošta ali prosveta Drinkovič. Oba direktorja »Tribune* gg. Giunio in Mar-janovič naj bi postala poslanika, prvi v Pragi, drugi v Was!iingtonu. Drja. Smodlako bi se naj držalo kot namestnika v Dalmaciji. Tej listi manikata dosedaj le dva predpogoja: prvič, da opozicija v parlamentu dobi večino, drugič da se krona odloči izročiti državo vodstvu ljudi, ki bi hoteli pričeti ž njo eksjierimentirati ter izvrševati operacijo, kakor tisti zdravnik, ki je silil paeijenta pod nož. pa je, ko ga je srečno zaklal, zadovoljno izjavil: Operacija se je posrečila, paeijent jo mrtev. -f «Radničke Novine» o Ijub-jan skih volitvah. Glavno glasilo socijalno-demokratske stranke v državi, beograjske »Radničke Novine*, so zavzele v imenu glavnega odbora soc. dem. ^ ^ ^ _ _ ....... stranke v Jugoslaviji oficijelno stali- j odbor naroeij vsem svojim šče do ljubljanskih volitev in so naj-; jam_ da naj ponovno prično razvijati ostrejše obsodile skupni nastop Periče-' vih socijalnih demokratov s klerikalci in komu.iisti. »Radničke Novine* piše- zivlja fašistovske po tu. naj odklonijo ratifikacijo. Fašisti sc prisegli, da bodo z vsemi sredstvi pre prečili izvršitev pogodbe. — Ljudska scdba bolgarskih ministrov. Po vesteh iz Sofije je glasovalo pri nedeljskem referendumu o obtožbi ministrov starega režima 65. odst. za krivdo, 35 odst. pa proti. V Sofiji je bilo oddanih 10.549 belih listov (za krivdo) in 17.168 črnih (proti krivdi). V Varni je glasovalo za krivdo 53 odst., v Niko-polju 85 odst., v Ruščuku 60 odst., v Slivnu 70 odst., v Burgasu 64 odst. Od dosedaj znanih rezultatov v večjih mestih je bila proti krivdi večina razun v Sofiji le še v Plovdivu (52 odst.) in v Vidinu 44 odst. Končni rezu'tat še vedno ni ugotovlien, ker manjkajo še podatki iz mnogih podeželskih občin. Vendar pa ni dvoma, da se ie ogromna večina prebivalstva izrekla za obtožbo ln obsodbo medvojnih ministrov. — Bes iz komunistične stranke v Rusiji. Časopisje poroča, da je v Rusiji v zadniem času mnogo bivših vnetih pristašev zapustilo komunistično stranko. Vsled te okornosti je centralni organizaci- jo: »Skupina, ki ima za svoje glasilo »Zarjo* je šla v koalicijo s klerikalci in komunisti z namenom, da z njimi nastopi proti demokratski stranki. S tem so napravili dve napaki: prvič so šli v volilno koalicijo s političnima strankama brez predhodnega dovoljenja stranke in ne da bi sploh smatrali za potrebno vprašati za dovoljenje. Dalje so šli v koalicijo s strankama, s katerima se nahaja naša stranka trenutno v najostrejši borbi, ker se klerikalci in komunisti poslužujejo najne-sramnejše demagogije v agitaciji proti našemu pokretu. Drugič pa je naš po kret v Ljubljani razdvojen in njegov uspeh oslabljen. Radi tega moramo najostrejše obsoditi postoj-anje skupine okrog »Zarje*.* + «Republikanski balast«. Pod tem naslovom priobčuje zagrebška »Riječ* uvodnik o načrtih za rušenje vlade m sestavo nove vlade, sestavljene iz vseh opozicijskih strank, združenih s hrvatskim blokom, ki nai bi vladala par mesecev, potem pa razpisala in vodila volitve. Najmočnejša skupina v tej koaliciji bi bil Hrvatski blok, ki je še vedno republikanski. »Riječ* opo-npmožnost. da bi se mogla temu zarja na _ -»overiti sestava vlade, in se k volilne vlade, koaliciji, v kateri jam, da naj ponovi agitacijo. V svojem apelu navaja centralni odbor sledeče zanimive podatke: od meseca maja 1922. do 15. oktobra je v savezu kovinarjev, ki je Imel poprej 576.000 članov, ostalo le 5617 č'anov; v savezu tekstilnih delavcev se je zmanjšalo število članov od 280.000 na 4000: tudi v drugih delavskih zvezah je Stevi-lo komunističnih pristašev zelo padlo - Štedenie na Francoskem. Francoski finančni minister je naročil 22. t. m. finančni parlamentarni komisiji, naj mu tekom IS ur izdela načrt za znr/.nnje državnih izdatkov na leto za l milijardo 200 milijonov frankov. Ministrstvo zs mornarico je že odpustilo 20 odstotkov svoiih častnikov. Izvršile se bodo še na-daline odpustitve državnih uslužbencev. nja v sreči, ki se je takrat ni zavedal kakor marsikdo. A ko so prišle jeseni in je legla melanholija v njegovo srce je zahrepenel po mestih, pc učenosti, misleč da je tam višek sreče. Toda nikdar več potem ni bilo tako Iskrenega veselja v njegovem srcu; pogledal je resni.! v obraz in videl da skriva vsaka resnica še večjo in da za največjo ni razrešitve in odgovora. Resna dijaška leta so potekala; pripravljal se je smotre,io in temeljito za cilj, ki si ga je postavil v težkem kompromisu z življenjem. Kol ga sklepa ubog študent — postati du hovnik. Toda takrat ie šele spoznalo njegovo svobodoljubno srce bič življenja. A v svoji mladeniški sile polni duši ie hotel raztrgati črn plašč žalosti in postati močan ob navdušenju in ljubezni za narod. In to se mu Je tudi posrečilo Narod, ki še ni čul v svoji sužnosti tako jasne besede kakor v njem, ga ie vzljubil, kajti te besede so bila narodova last, ki se Je skrivala v tako drobnem in mehkem, v enem srcu. Ni torei čudno, da so njegove pesmi ponarodnele v topločuvstvenih melodijah, ki iih pozna danes tam doli sleherni Slovenec. Vsebina pesmi mu je bila živlle-nje, da ponovim: vse živtlcnle: sedaj najintimnejši akordi iz njegovega srca, njegovega lastnega življenia. sedaj akor di iz množice: njegova vizija boja med pravico In krivico, sedaj topla prigodni ca, ki živi poleg dogodka In se poglablja v njegov pomen, sedal budnica. za to himna in oda za to pa otožna reflek- človekom: čuvstev, m.slt m sanj. tivna nesem ki pravzaprav razodeva in Sprejel Jo je tisti obupan, narod m najbolj kaTe njegov življenjski pesimi-, bila je kakor budnica; bila ,e ogenj v zem ki ga pa ne razsiplje kot bolno žile in solnca v srce. Njcmu oporni stepenem ampak ga razgleduje kot idealist ber v obupu in žalosti, je bila narodu pesem ampa* gi f „ , , — k]jc y bo]jše zarje jn upcr v soincUt dr. najvišje etične stopnje. Ozadnje njegovega pesimizma ie svetla zarja upanja v Ljubezen In Pravico, tako da hoče, gledajoč to zarjo zatreti še tisto bol, ki je njegovi mehki duši najbolj lastna. Ta njegov idealizem se opaža lahko povsod, že začetna pesem prve zbirke, ki ocitu-je skromnost, do življenja njegovi veli-: getanje pred veličastnostjo največjih vprašanj, dvomov in resnic. Takrat se je začel ta rod zavedati in je varoval kakor varuje gora rožo svojo najintimnejšo dedščino, simbol svoje svojevrst-nosti: slovensko govorico. I Narod ni gledal na to, da so ga celo j tovariši preganjali; Prosveta Liublianska '•rama. Petek, 24.: »Jack Straw*. D. Sobota, 25.: »Ploha*. E. , - Nedelja, 26.: Ob 3. popoldne '^ojn e-c junaček*. Izv. Ob osmih zvečer »Z. vi mrtvec*. Izv. Ponedeljek, 27.: »R U. R-* C Torek, 28.: Zaprto. Liublianska opera. Petek, 24.: Zaprto. Pobota 25 : »Prodana nevesta*. C. Nedelja, 26.: »Butterflv*. Gostovanje gospe Ade Poliakove. Izv. PoneHfHck, 27.: Zaprto. Torek 28.: »Seviljski briveo. A. Mariborsko gledališče Petek, 24.: »Namišljeni bolnik*. Dijašk:-predstava. Izv. cobota, 25.: »Revizor*. C in kuponi. Nedclla, 26.: »Baron Trenk*. Izven, ku Torek',' 28. novembra: »Nečak*. Premiera (Izven). kate- bodoč-1 gorčič je vedel da je zmaga temu boju ' v miru, zato Je tudi njegov vzor sprava, njegov klic pa mir. malokdaj Je zapel himno voini. Tako je vzrastla njegova pesem tesno z narodom, ki mu zato postavlja danes spomenike. je 5KrOIllIIUSl, uu — ----------- . ki ideil* livlieniu. Velika ideja vere (ne njegovi stanovsKi t religioznem pomenu, ampak v čustve- vzel je njegovo pesem kakor zgodovino nem ie p Xga njegovemu upu, ki je svojega trnlienia in kakor veren dokaz vsebina njegove Sesmi in kaže nehote | svojega boja za dosego popolnosti. Grc-na drug problem, ki ga gleda v nosti in pred katerim, oziroma v rem vidi »sveto odkletev* to Je ljubezen. Torei Je Gregorčič idealist Ljubezni (to ime se danes izgovarja že ob vsaki priliki in je izgubilo svoj prvotni visoki pomen) in oznanjevalcc visoke etike, ki ji nikjer ne obljublja plačila, ampak Ji simbolično (njegov simbol ie navara. projiciran v dušo) obljubuje zato blagodejen zadovoljstvo, uteho na tem svetu. Vse to vkliub svoji visoki ideji ni izgubilo one veličastne priprostosti m globine: njegovo pesem lahko čita vsakdo, ne da bi se bal mest, ki so samo za Izvoljence, kajti njegove pesmi niso mogoče proizvod in stvor ekstremnega in-telekta, ampak kompleks organicnega življenja, kakor se polavlia ored vsakim Šentjakobski gledališki oder. Sobota. 25. novembra: »Noč na Hmeb-n ku*. Zgodovinska drama. »Gosposvctskemu Zvonu*-Nedelja, 26.: »Noč na Hmeljniku*. V prid mir: Pokopališče pri svetem Lovrencu pa ni samotno: vsak dan prihaja tja narod, ki hoče pravice in utehe v svoii bob (Kaj ni kakor bi vrg Krn svojo otožno dolgo senco na jug in ™ vrfiod?') Najde | ^ ^ ^ ^ pos?ovala v io v njegovih pesmih. Daje mu upanja i ----- v teh težkih dneh. ko zažigajo naše do- j ?radu, kar ,e ten iKM.iu.re....w d ol-kovnik Jurišid iz Beograda ter mnogo ljudstva iz Baranje in osiješke okolice. Vršilo se bo dvoje velikih zborovanj pod milim nebom. Cela povorka se poda v Gornji grad na trg kralja Petra. * Iz diplomatske službe. V ministrstvu vnanjih zadev je dovršen ukaz o razvrščenju pooblaščenih ministrov-poslan-kov. Kakor doznava »Preporod* se tiče ukaz poslaniških mest v Atenah. Rimn. na Dunaju, v Varšavi, Berlinu in v Pragi. * Diplomatski klub v Beogradu. Kakor poročajo iz Beograda, je ministrstvo vnanjih zadev odobrilo pravila snujočega se diplomatskega kluba naše kraljevine. Cilj kluba je širjenje kolegijalnosti in zaščita prnvic in interesov njegovih članov. Redni člani tega kluba lahko postanejo vsi naši diplomati, izredni člani pa novinarji. Kot gosti lahko pristopijo vsi tuji zastopniki na našem dvoru. * Z zagrebške univerze. Kustos geološko - paleontolciričnega oddelka v narodnem muzeju zagrebškem, doktor Fran Šuklie. ob na poljedelski fakul teti zagrebške univerze predaval o mineralogiji in petrografiji. * Uradniški kongres. Dne 1. decembra se bo vršil, kakor poročajo zagrebški listi, v Splitu uradniški kongres iz cele države. Na kongresu se bo razpravljalo o uradniškem zakonu i«r o reguliranju draginjskih doklad. * Praški časopisi dr::H dan v Ljubljani. Poštna zveza med Prago in Jugoslavijo se je v zadnjem času znatno izboljšala. Že nekoliko dni dobivamo praške jutranje liste že drugo jutro v Ljubljano, kar z veseljem pozdravljamo. Tudi naši trgovski krogi bodo izboljšanje neposredne poštne zveze med nami in bratsko češkoslovaško republiko vzeli z zadoščenjem na znanje. * Ruski list v Zagrebu. Z Novim letom prične v Zagrebu izhajati ood uredništvom gosji N. K. Klinicnka ruski list »Južnoje slovo*, in sicer s|>o-četka kot tednik. Novi časopis se bo v glavnem bavil z ruskim kulturnim življenjem. * Znižanje tarifov na ladjah. Na predlog brodarskega sindikata je ministrstvo saobračaja privolilo v znižanie tarifov na ladjah, ki obratujejo na lokalnih liniiah. * Izplačilo zadržanih 20 Finančni minister je izjavil novinarjem, da se v kratkem pridne z izplačevanjem 20 %, pridržanih ob priliki žigosanja, in sicer čim vj>ošljrjo delegacije potrebne podatke. Doslej so prisj>eli tozadevni podatki samo iz Slovenije. * Kako reputacijo uživa Stjcpan Radič v krogu beograjskih ojiozieijo-nalcev, dokazuje šaljivi bulletin. ki ga objavlja glasilo srbske republikanske stranke " »Republika* o politično-zdravstvenem stanju predsednika mi-rotvorne republike. »Republika* piše; Po mišljenju političnih zdravnikov-šnccijalistov gg. drja. Grola. drja. Pe-tričiča in drja. Jankovida, ki so držali nad Radidem konzilijum, se je našlo: 1.) da njegova republikanska vročica naglo pada; 2.) da niegov dnevničar-sko - poslanski apetit stalno raste; 3.) da se njegovo obolelo monarhistič-no bilo zanesljivo popravlja; 4.) da je bolniku potrebno, da dobi še redno ministrsko stolico, pa bo por>o!noma ozdravel; o.) v to svrho naj dobi preizkušeni klisir Bele roke. * Podporno društvo slepih. Prejeli smo- Mi slepi se spominjamo letos druge obletnice ustanovitve našega društva ter pozivamo plemenita srca: Sjiomnite se nas najberinpjših in položite dar slepim na oltar! Milodare »prejema Podi »orno društvo slepih v Ljubljani. Wolfova ulica 12. * Za ravnatelja ljubljanske bolnice ie imenovan g. dr. Kosta Jeremič. ki je služboval doslej kot referent v zdravstvenem odseku v Sarajevu. Dr. Jeremič je bil edini kompetent za razpisano mesto. * Izmena valute na Reki. Italijanska vlada bo koncem novembra uvedla na Reki laško valuto. S tem prehaja lfeka tudi formalno v popolno financijsko oblnst ItaPje. * Jugoslovansko društvo za poučevanje angleškega jezika v LJubljani je imelo v soboto dne 18. novembra na veran di hotela «Union» svoj letošnji prvi «at home*, katerega se je udeležilo lepo št« vili članov. Posetila sta društveno pri-red tev tudi angleški kon-ul g. Mai-leen in ajnerikanski konzul s. Mac Gurk. ka- tera je pozdravil g. dr. Skabeme. Gosp. konzul Macleen se je zahvalil za pozdrav ter omenil, da je bila Jugoslavija angleško govorečim narodom zelo malo zna/-na, vendar pa upa da bo društvo veliko pripomoglo, da se bodo angleško govoreči narodi seznanili z nami in da se bo razvilo medsebojno kar najboljše prijateljstvo. Nato se je razvila prav prijetna domača zabava, pri kateri je prišla tudi mladina na svoj račun s plesom, kateri je trajal do polnoči. Društvo do-bro napreduje in posebno zahvalo ima dati vrlemu delavnemu odbora, posebno pa tajnici gospej Copeland, katera ima vse zasluge za procvit tega društva. * Poštni debit zepet dovoljen. Ministrstvo notranjih zadev je zopet podelilo poštni debit nemškemu ilustrovanemu listu »Šport im B:ld», ki izhaja v Berlinu, ker je izpremenil smer svojega pisanja, * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl gospod Mihael Uukanc, polkovnik v pokoju, po dolgi in mučni bolezni, v starosti 79 let. Pokojnik je bil tudi v vojaški suknji vedno zaveden narodnjak. Pogreb se vrši danes popoldne ob tričetrt na štiri iz hiše žalosti, Dalmatinova ulica št. 3, na pokopališče k sv. Križu. Bla? mu spomin! * Naš drobiž. Prejeli smo: Naš papirnati drobiž po 25 in 50 par ter 1 dinar je res že v takem stanju, da je že večjim delom skoraj neuporabljiv. Proti njemu se slišijo pritožbe od vseh strani Vsak toži. da ne sprejema takega denarja, nikdo pa ne pomisli, da je s svojim postopanjem tudi sam kriv, da je ta denar v tako slabem stanju. Treba je samo pogledati, kako postopajo ljudje s tem denarjem, ko ga prejmejo. Eden ga pograbi, ga zmečka v roki in ga vtak ne v žep, drugi ga zmečkanega stlači v denarnico, nikdo pa se ne briga za to, je-li se bo tako zmečkan denar sploh še mogel uporabiti. Material, iz katerega so izdelane te novčanice, res ni najboljši, ali ob majhni pazljivosti občinstva bi vendar lahko precej časa ostal v prometu. Če bo šlo tako naprej, se bo kmalu zopet poiav;lo pomanjkanje drobiža. Treba je torej vsaj nekoliko več pazljivosti! * Narodna čitalnica v Škofjl LokL Poročajo nam: Preteklo nedeljo je slavila ROletnico svo/ega obstoja Narodna čitalnica v Skofji Loki. Dopoldne se je vršil v Sokolskem domu slavnostni občni zbor, katerega so se udeležili mnogoštevilni gostje iz Kranja, med n;:mi župan g. Ciril Pire. nadzornik Vilko Rus, le domači člani niso v polni meri prisostvovali. Častni predsednik občnega zbora g. Lovro Sušnik je otvoril zborovanje in po daljšem nagovoru podal besedo predsedniku Čitalnice g. Zahrastniku, ki je poudarjal kako veievažno nalogo so vršile in izvršile naše čitalnice v probujo narodne zavesti in kulture. Spominjal se je v svojih izvajanjih tudi vseh važnejših dogodkov tekom 60 let, ki so se tikali delovanja in razvoja Čitalnice in končno izrekel javno zahvalo vsem bivšim in sedan'im članom za n;:hovo požrtvovalno delo na raznih popih prosvete. — Prečitale so se nato še čestitke raznih društev, nakar ie pevski zbor »Narodne čitalnice* v Kranju pod vod stvom g. nadz. Rusa zapsl par krasnih pesmi. Zvečer se je v proslavo jubileja v Sokolskem domu igrala Linhartova veseloigra: »Zupanova Micka*, ki je v vsakem oziru prav dobro izpadla. Vsa slovesnost je bila spričo razmer skromna,, a dostojna in priznanje za lepo pri-red tev gre v prvi vrsti pridnim igralcem dramatičnega odseka in orkestru Sokola. * Iz Slovenske Bistrice nam poročajo: Prošlo soboto in nedeljo vprizoriena igra »Pereant možje* je zelo dobro uspela. Dvorana ie bila obakrat polna. Predstava je bila v vsakem oziru dobro podana, nastop domačih igralcev siguren. Posebno moramo omeniti naše narodne dame gospe Milico Kolenc, Danico P:rk-maier in Anico Pučnik ter gospodične Ido Leskovar, Stefico Tomšič in Albino Zurai. ki so svoje vloge res prav dobro izvedle. Tudi moške vloge so bile zelo srečno razdeljene. Režija je bila v rokah načelnika dramatičnega odseka »či-taln:ce* g. dr. Pučnika, ki je vse tako spretno vodil. Vsem sodelujočim gre najlepša hvala za trud in požrtvovalnost Od pondeljka dne 20. novembra do sre de dne 22. novembra je tukajšnjo dpško in dekliško šolo nadzoroval višji šolski nadzornik g. Gaberšček iz Ljubljane. G. nadzornik se je o delovanju in o uspehih na obeh šolah zelo laskavo izrazil, kar bodi našemu zavednemu in naprednemu učiteljstvu v ponos. . * Iskrene pozdrave iz črne gore pošiljajo slovenski fant:e vsem br. Sokolom in s. Sckolicam. Franjo Bule iz M:r-ne. Andrej Oman iz Škofje Loke in Pavel Horvat iz Ptuja, * Gostovanje g. Kralja na Viču. Iz Viča nam poročajo: Preteklo nedeljo je priredil dramatični odsek Sokola na Viču s sodelovanjem g. Krapa predstavo v pnd nagrobnemu spomeniku prvima slovenskima igralcema Igna^ju Borštniku in Antonu Verovšku. Vprizorili so na!prej R. Braccovo dramo 'Don Pietro Carico*. Rcži;o je vodil prav dobro g. Kralj. Posebno zahval« pa zasluži za prvovrstno in precizno igro. Glede drugih '"ra!cev :e 7la«ti nm?n'ti s. Sta:erjevo v vlogi Margherite in br. Mesca v vlogi Fnbrizia. — Drugi del predstavo je bila P. Czimrerjeva groteska »Maska satana*. Tu je pokazal g. Krali v vlogi ravna-t-elia umetnost katere ie zmožen 1« on. Gledalci so mu prirejali navdušene ov»- eije. Tudi drugi igralci, br. Crkvenid, br. Mesec, br. Leskovic in s. Stajerjeva. so svojo nalogo dobro in čedno rešili. Upamo, da nas g. Kralj še večkrat osreči g svojim sodelovanjem. — M. J. * Ponesrečena simulacija. Pri zadnjem porotnem zasedanju v Mariboru so razpravo proti Andreju Lichtenwallnerju, ki je umoril svojo ženo, preložili, da preiščejo duševno stanje Lichtenwallnerja, ki je sam trdil, da ni pri zdravi pameti Svojo umobolnost je hotel dokazati s tem, da cela dva meseca ni izpregovoril Preiskovalni sodnik in pazniki so se zar stonj trudili iztisniti iz njega kako besedo. Pred kratkim pa se je Licbtenwall-nerju pri kosilu silno zamerila slaba juha, in mutec je naenkrat 6pregovoriL Ko se je paznik čudil, da je Lichtenwalluer dobil dar govora, je ta odgovoril: Vi napravite svoje, jaz bom pa svoje tudi opravil*. Tako bo Liohtemvaller opravil svoje pred decembersko poroto. * Če se možaki peljejo s sejma. Neko soboto v juliju sta ee peljala iz Ptuja proti sv. Lovrencu s sejma kmeta Kancler in Planjšek. Na potu sta došla Ivana Piška, ki se je tudi peljal proti domu. Ker se Pišek ni takoj dosti izognil, sta I ga začela pijana Planjšek in Kancler j pretepati z bičem in pestmi Med tem | ravsanjem sta se pripeljala še dva druga vinska bratca Jože in Matevž Reich, ki sta iz gole človekoljubnosti krepko pomagala udrihati po Fišku, ki jim je pa ušel v bližnjo koruzo. Kmetje so šli za njim in ga še naprej prav mučeniiko oddelovali. Ko je Pišek obležal, so ga prisilili vstati ln pobrati klobuk, potem pa so ga zopet stolkli, dokler ni nehal gibati. Pozno ponoči se je vrnil Pišek domov s pretresenimi možgani. Kancler, Planjšek in Reicha so dobili pred poroto vsak po šest tednov zapora in plačati mora o Pisku 1195 Din odškodnine. * Škrlatica v Mariboru. V Mariboru se je začela širiti škriatica. Da te pve preči kaka epidemija, je mestna zdtav stvena oblast naročila prebivalstvu, da mora takoj prijaviti vsak nov 8'učaj, kar so dolžni storiti zlasti vsi tisti k; so v neposredni bližini bolnikovi. Pri vsaki odsotnosti iz šole je treba šolskemu vodstvu najpozneje tekom treh dni z zdravniškim izpričevalom naznaniti kako .-ost obolenja, * Naznanilo otvoritve. Podpisana tvrdka je prevzela z današnjim dnem tigo-vino s špecerijskim in kolonialnim blagom ter zalogo rudninskih vod od tvrdke Julij Elbert v Ljubljani, Kongresni trg št 14. Prodajala bodeva vse te predmete po brezkonkurenčnili cenah. Za mnogobrojen obisk se slavnemu občinstvu naj^opleje priporočava ter beleživa r. velespostovanjem—Černak & Oomp. * Patentirane peči. Ljubljanska tvrdka i železnino Golob v Wolfovi ulici ima razstavljene na vpogled peči, ki so z ozirom na uporabo goriva izredno prakt:čne in ekonomične. Kurijo se z žagavino in vsakovrstnimi lesnimi odpadki ter so izdelane tako. da se uporabi za prilično 15 ur le 2 do 3 kg go-rivne snovi. Cena peči je z ozirom na praktično vrednost majhna. Priporočamo ogled. * Zahtevajte povsod le prvovrstne in preizkušene čajne mešanice znamke cBuddha*. * Zanimiva tožba. Kakor doznava mariborski »Tabor*, je Slavenska banka vložila tožbo zoper vojni erar zaradi izpraznitve tamkajšnje dragouske vojašnice, ki je last banke. Bivši avstrijski vojni erar je imel to poslopje v zakupu, po preobratu pa je prevzela poslopje na ša vojna uprava ki pa ne plača niti najemnine, niti noče izprazniti vojašnice. Banka je vsled tega vojni upravi sodnim potom odpovedala. Mariborska -,av-nost z zanimanjem pričakuje izid te tožbe. * Drzen roparski napad. Te dni sta dva oborožena razbojnika napadla seija-ka Milana Bogdanovima iz Lisoviča v Kosmajskem srezu v Srbiji vdrla v njegovo hišo, zvezala vse stanovalce in oro pala vso hišo. Razbojniki so po končani oplenitvi odpeljali s seboj tudi gospodinjo hiše in jo zunaj ustrelil. Razbojniki so nato izrinili brez sledu. Gospodarstvo KAKO MORAMO RAVNATI Z LETOŠNJIM VINOM. Letošnja vina se večinoma ne držijo! Nekatera na zraku porjave, mnoga se pa pri natakanju tudi vlečejo. Kaj je temu vzrok? Letošnje skrajno slabo vreme med trgatvijo, ker je prišlo v vino veliko zemlje, gnilobe oziroma kvarlji-vili glivic in bakterij, ki so edini povzročitelji omenjenih vinskih bolezni. Kako se ie treba nam ravnati? 1.) Vino moramo pretočiti in sicer letos preje, kakor navadna leta (že prve dni decembra). S tem smo odpravili največjo nevarnost oziroma nesnago iz vina. 2.) Pred pretakanjem Je nam napraviti poskus na stanovitnost vina in sicer za vsak sod posebej s tem, da vzamemo za poskušnjo po 1 kozarec vina in ga denemo na svetlo. V slučaju, da vino v kozarcu porjavi, moramo žveplati Vzeti je na polovnjak (3 hI) '/« — treščice azbestnega žvepla, ki telita 20 g (25 treščic gre na pol kg); sicer je odvisna količini žvepla od stanovitnosti vina samega. Na vsak način naj se pa žvepla 2 krat, polovica, ko je sod še prazen, druga polovica pa, ko je sod na pol poln. 3.) Ako se vino vleče (kakor olje), potem naj se pri pretakanlu močno prezrači (skozi cedilo, sito), seveda se mora obenem tudi zmerno žveplati. Mnogokrat se tako vino spomladi noče čistiti, potem nai se doda vinu 10 g tanina (čreslovine) na 1 hI. in čer par dni se pa čisti z želatino (10 — 15 g želatine na 1 hI). 4.) V novejšem času rabimo tudi z uspehom natrijev bisullit (bel prah, ki močno diši po žveplu) namesto žvepla. Ako smo vino premalo žveplali ali celo pozabili žveplati in je vino v sodu porjavelo, potem rabimo bisulftt in sicer od 2 — 5 g na l hI. Bisulfit se razstopi v vodi (četrt litra vode) ter se vlile v sod, (kateremu smo odvzeli škaf vina), se dobro premeša, zalije in zabije. V vinu se namreč potem razvjje isti hudi plin, kakor če bi žveplali, kateri uniči vse kvarliive bakterije v njem. 5.) Sode moramo držati vedno polne in snažne. 6.) Žveplana vina je piti šele po 6 tednih po žveplanlu, pretakanju, ko se žvenlo izgubi Iz vina (vsede na dno). 7.) Šibka in za takojšni konzum namenjena vina pretakamo samo enkrat. 8.) Boljša vina pretočimo tudi koncem anrila oziroma spomladi (2 krat). 9.) Fina butelina vina tudi po trgatvi v jeseni (3 krat). 10.) Pretakati ie vedno pri lepem vremenu. — Franio Kofol, drž. okrajni ekonom. Ilirija : Jadran — Ilirija II. : Koro-' tan, Kranj. Na prostoru Ilirije pred drž. kolodvorom se vrši v nedeljo 26. t. m. ob pol 3. nogometna tekma med Ilirijo in Jadranom in ob 1. uri kot predigra tekma med Korotanom iz Kranja in II. moštvom Ilirije. — Jadran se je povzpel letos na poliu atletike in nogometa med prve klube v Sloveniji. Proti Iliriji bo nastopil ojačen z nekaterimi novimi igralci, tako da je pričakovati zelo zanimivega boja. — Korotan je mlad klub, ki je dosegel letošnjo sezono več ugodnih rezultatov proti ljubljanskim klubom. Konvres F. I. F. A. Od izbruha voine ne deluje več mednarodna nogometna zveza (Federation International de Foot-ball-Association t. j. FIFA). Ze večkrat so poizkušali reaktiviratl to zvezo, vendar pa so se ti poizkusi vedno Izjalovili, v prvi vrsta radi odpora Francozov In Ang'ežev proti Nemcem. Vedno bolj pa se čuti pomanjkanje mednarodne avtoritativne nogometne korporacije, ki bi marala rešiti več nujnih vprašanj, n. pr. vprašanje nogometnega amrterstva. Sedaj je predsedstvo nizozemske nnEomet-, ne zveze predl-gab mednarodni nogo-! metni zvezi, nai skliče za binkoštl 1923. i kongres, ki naj bi se vršil v kakem me-i Rtu Italii«- DR. RAŠIN O GOSPODARSKI KRIZI V ČEŠKOSLOVAŠKI IN DRUGOD. Češkoslovaški finančni minister dr. Ra-šin je razpravljal pred kratkim v klubu nemških industrijalcev republike Češkoslovaške v Pragi o gospodarski krizi. Gospodarska kriza bo po njegovem mišljenju še dolgo časa trajala, ker ie svetovno gospodarstvo vsled vojne silno obubožalo. Izgubljene in uničene vredn i sti se morajo nadomestiti z delom in varčnostjo, nikakor pa ne s papirnatim denarjem. Celo Švica ima pri svoji zlati valuti skoro za 63 odstotkov višji cenovni indeks, kakor pred vojno, kar znači, da sc je kupna moč denarja zmanjšala za 63 odstotkov. Država sama more nuditi nepomembno pomoč, vse je odvisno le od razumnosti podjetnih ljudi. Sedaj se vrača zopet spoštovanje pred individualnostjo, kar je razvidno iz naraščanja lire, odkar ie Mussolini zasedel ministrsko predsedstvo. Poedinci — ns množice — zmagujejo. V vseh državah sc gibljejo razmere na desno. Buržoazija bo morala graditi; ako pa tega dela ne bo zmožna, tedaj ne bo to le njen poraz, ampak bo to vedlo do poraza vse kulture. Ljudem, ki neprestano kličejo, da mora država zmanjšati svoje dohodke, odgovarja dr. Ra-š!n, da je treba doseči najprej skrčenje Izdatkov občin, okrajev in pokrajin; kaj-ti če zniža država na eni strani svoje dohodke, mora gledati, da jih zviša na drugi strani, kar pa zadene zopet edino industrijo. Od carin so mnoge pravi finančni davki, ki iih ni mogoče u'vek na oremog Govorilo se le tudi. končava minister dr. Rašin, o državnem garancijskem fondu za otnogočenle Izvoza češkoslovaških izdelkov v Pu'»o. Takega fonda ne bom ustvaril, ker M bili boli-5-viki re"mni. da bi plačevali blago, katero M Češkoslovaška sama plačala pro-ducentom. krmo 1300 — 1350, oves !050 — 1100, fižol 1400 — 1450. moka št 0 2350 — 2400, št. 2 2250 — 2300, št. 4 2150 — 2200, za krmo 1050 — 1100, otrobi 800 — 850. Zagrebški tedenski sejem (dne 22. t. m.) Je prilično uspel. Dogon znaten, mnogo tujih kupcev. Tudi italijanski kupci so prišli. Cene za kg žive teže v kronah: voli I. 30 — 36, II. 24 — 28, III. 16 — 20, krave II. 23 — 28, III. 12 — 18, mlada živina 26 — 30, teleta l. 40 — 45, II. 36 — 38, svinje I. 63 — 71, II. 50 _ 58. Cene v splošnem nespremenjene, le svinjam so poskočile. Seno se je tržilo po 700 — 900, detelja 1000, slama 450 — 560 za 100 kg. = Konferenca o trgovini z devizami in valutami. Prošli pondeljek in torek se je vršila pri, pomočniku finančnega ministra g. Plavš:ču konferenca z zastopniki beograjskih in zacrrebških bank glede nove uredbe o trgovini z devizami in valutami. Tekom živahnih debat so se pokazale dve smeri: ena za svobodno druga za vezano trgovino. Končno je sprejela konferenca princip vezane trgovine. Tudi so bila sprejeta nova pravila. ki se bodo v kratkem objavila in bodo 8 dni po objavi stopila v veljavo. Nova pravila dovoljujejo devizni in valutni trgovini gotove prostosti, venda' ostane trgovina v splošnem vezana. = Dohodki državnih monopolov v mesecu avgustu znašajo 151.055.77;'.. 14 dinarja. Ta vsota ie porazdeljena na v.-oto 92.213.623.38 Din za tobak, 27,467.973.80 Din za sol. 9.730.129.56 Din za vžigalice in 3.314.491.33 Din za cigaretni papir. = Ameriški kapital v Jugoslaviji Neki ameriški konzorcij je mestni občini v Bečkereku predložil ponudbo, da zgradi nekoliko velikih modernih tovarn, ki l.i izdelovale razne industrijske produkta. Konzorcij zahteva samo moralno po-!jnoč naših oblasti, potrebna denarna sredstva pa da ameriško društvo. Pri gradnji tovarn bi bili zaposleni jugoslovanski delavci. Mestna uprava v Bečke-raku je vzela ponudbo ameriškega kon-izorcija v razpravo. = '«Na?a industrija i zanati*. V kratkem izide drugi del knjige »Naša industrija i zanati*, katero je sp sal načelnik m;nistrstva trgovine in industrije Mili-voj M. Savid. Knjiga (v cirilici) popisuje poedine vrste naše produkcije ter je zanimiva in aktualna. Cena 20 Din. P lof si jo želi naročiti, -ihj se obiue pa tukajšnjo trgovsko in obrtniško zbornico in obenem" pošlje znesek kupnine z naslovom. = Tvomica za portlar.dski cement se osnuje v Livnem v Bosni. Delniška glavnica znaša 6 milijonov kion. = Znižanje cen vinom v Češkoslovaški. V Češki in Moravski se je prošli teden vinska kupčiia zljoPšala, ker so se cene nekoliko znižale. Na vinskih tržiščih Slovaške in Podkarpatske Rusije pa vlada dalje stagnacija, ker vinski produ-centi in trgovci nočejo popustiti v cenah. = Na leto-njem vzorčnem sejmu v Milanu ie bilo preko pol milijarde lir prometa proti 893 milijonom v letu 1921. P>-omet je torej narastel za preko 28 od-Votkov. Število razstavljalcev je znašalo samo 1570 proti 2232 lanskega leta. Povprečni u^peh posameznega razstav-Talca se je zaradi tega povečal od 176.178 na 319.976 lir, torej za 81 odst. j Vzrok za ta veliki povprečni uspeh je Iv tem, da ima Milan ugoden položaj za p-eskrbo Italije, kakor tudi v tem, da je M5lan že od nekdaj gospodarsko sredi-r-e Italije. Inozemskih razstavljalcev j« bdo letos manj, nego lani, to je le 376 proti 609 v letu 1921. Prihodnji sejem s« vrši od 12. do 27. aprila 1923. Vršil se bo v večjem obsegu, nego letošnji__ TF?N\ PO^O^TT 4. 7*f!TPh*k! ž'tni fr* (22. t. m.) v kronah za 1"0 kg postavno vojvodinska postaja: pšenica 1600 — 1 >'.30, koruza ru-! mena stara 1400 — 1430. nova umetno j posušena 1100 — 1150, rž 1350 — 1400 ' Ječmen za oivovami 1350 — 1400. za Borza Zazreb devize: Dunai 0.095, Berlin 1 >0 Budimpešta 260 - 290, Milan 289.5 - 290 5, London 276.5 - 280.5, New-york 61 - 62.5, Pariz 442.5 - 447 5, Praga 198.5 — 201.5, Sofija 44 — 46, Curih 1148 — 1158, Varšava 046 — 0.56, Bukarešta 39 - 40.5. - Valute: dolar 00 5 - 61.5, češke krone 195.5 - 198.5, nemške marke 1.10, leji 40, lire 282.5 -9g<-,5 _ Efekti: Jadranska banka 39s. Ljubljanska kreditna banka 200, Slavenska banka 101 - 103, Praštediona 1040 — 1050, Ljubljanske strojne tovarne loo. Trboveljska premog, družba 240. Beograd: Newyork 62, London 279. Pariš 445, Praga 20C, Budimpešta 2.7sf Milan 285, Sofija 60, Berlin 1.075, Duna-0.01, Bukarešta 43. Prrsa, devize: Berlin 0.4675 — 0.5675, Curih -588.50 - 591.50, Mih« 14f,.75 _ 148.25, Pariz 226.75 — 228.25. London 141.50 — 143. Newyork 31.50 — 3190. Beograd 45.75 — 46.25, Sofna 23.30 - 23 70, Dunai 0.04 — 0.05. Varšava 0.16 — 0.26, Budimpešta 127.50 — 137.25, valute: marke 0.55 — 0.65. lire 145 25 _ 146.75, fr. franki 224.25 — 225.75. dolarji 31.40 — 31.80, avstr. žig. krone 0.039 - 0.049. Curih' Berlin 0.08625. Newyork 5si.s London 24.17, Pariz 38.90, Milan 24.95. Praga 16.90, Budimpešta 0.225. Zagreb 2 Bukarešta 3.40. Sofija 3.90, Varšava 0.035. Dunaj 0.0074. avstr. žig. krone 0.0076. Berlin, devize: Italija 29.027 - 29.13. London 28.179.37 - 28.320.63. Newvork «27.178 — 630.222, Pariz 45.136 - 45.364. Švica 118.203 — 118.797. Dunaj 912 — 91 R, Praga 20.nše poljp za »ogledovanje* naših problemov Hrvatska s Stipico Radičem. Stipa Radič je Italijanom mero dajnejši (»olitik neeo Pašič — samo, da preko slednjega ne morejo preiti z negocijo. ker ima za seboi t-adieiioin zgodovino. Italijanom je pole7 Stipe Radiča simpatičen ves »Hrvatski blok*, ker zasleduje iste smernice kot Radič. Nasprotno so jim manj simpatične vladne stranke, ker one delujejo in morajo delovati v zmislu narodne in državne ohrane in obrane. Iz tega razloga, italijanski tisk podčrtava le negativne strani naših problemov, dočim pozitivne ali docela zamolču.ie ali pa jih zlobno komentirane postavlja v senco. Politični italijanski tisk ne priznava enotnosti jugoslovanske radi dejstva, ker imamo Srbi. Hrvati in Slovenci vsak svojo kulturo. Naše duševne skupnosti dosledno taji, navajajoč v podkrepitev nestvarnega pi«ania o nas, naše prejšnje razmere. Za Italijo -;dio jugoslovanski »prečani* svet za*e. svet. ki nima s staro politično Srbijo niti sodobne upravičenosti do nedelji ve celote. Evo volka, v kakšni kož: straši! Hrvati so za italijansko publicistiko sploh nad vse hvaležen objekt. Oni imajo teritorijalno skupnost z Reko, oz. zaledjem, se v gotovih ozirih n^ obračajo proti Madžarom, s katerimi so dolgo let živeli v »[travni rajelnici, so katoliki po veri usmerjeni v Rim itd. itd. Tendenca italijanskega obveščanja pri Hrvatih je torej očivilna. Slejiec bi jo z lahkoto otipal. Tu se vidi tudi, kje je izvor vseh tistih hrvatskih separatističnih teženj in gi banj, stremečih za utrditev unetne^a hrvatskega klina med Srbe in Slo vence. Nekoliko manj nego Hrvatom je ita lijanski tisk naklonjen nam Sloven t-em. Tu so v igri razni i>siliološki vzroki. Slovenci gojimo predvsem rnržnjo do Italijanov radi njihovega roja zemelj. Ki etnografski pripadajo nam. Kadar in kolikor pa kliub temu Italijani posvečajo pažnjo slovenskemu delu jugoslovanskega naroda, store to vselej zoj>et s separatističnega vidika. Pri nas so jim hibe nazadnjaške struje s klerikalci na čelu. pa avtono misti itd. itd. Torej zo;»ct tiste skupine ki delajo v smeri atomizaeiie naših skupnih energij in sil. Ampak če bi bilo italijansko presojanje naših raz mer vsaj nekoliko kritično! To se se veda ne zgodi nikoli. Vzrok: Italijani, ki obiskujejo našo državo, »proučuje jo* naše življenie. ne umejo nikoli na šega iezika, ne gredo med narod k viru po informacije, vslpd tega ni*o_ v stanu spoznati lastnosti in duše našega naroda v nobenem oziru. Na tem polju je italijanska publicistika pravi dokaz duševne slabotnosti onih, ki se tako radi dičijo z Julii^m Cezarjem in njemu blizu ali daleč stoječimi možmi historije. Velika rimska kultura je tu zgolj fikcija. s katero slepijo današnji prebivalci apeninskega polotoka sami sebe in druge, men^č, da so baš oni sodniki, poklicani na mesto presoje-vavcev razmer od neke višje previdnosti. V takih okoliščinah je docela ttmevuo, da je iskreno zbližanje med našim in italijanskim narodom sila težavno ter tudi neizvedljivo, o kakem iskrenem sporazumu fta ni in ne more biti govora. Ako hoče kdo med nami in Italijani j>ostaviti most, ne sme v prvi vrsti zamolčatj resnice o nas. ne sme pisati tendenčno in pristransko, marveč objektivno. Italijani, ki prilia jajo med nas z željo, da nas spoznajo, ne smejo misliti, da iih homo na meji čakali z zastavami rimskega fašja. le idjonarsko fanfaro in petelinjimi peresi ter s pol tura ta tolmočev in vodnikov po naši domovini. Za vse to Jugoslovani ne moremo imeti smisla, m mamo pa tudi časa. Pripravljeni pa bomo postreCi z resničnimi podatki o našem nehanju in dolu vsakomur, ki ne bo prihajal k nam zakrknjen in z zahrbtnimi nameni, temveč bi rad spoznal stvari, ki eksistirajo. Pristranskim poročevalcem o nas pa bo zaniprej treba pokazati vrata ne šele tedaj, ko bodo že na pragu naše hiše. marveč že pri vbodu v jugoslovanske konzulate v tujini. Smo interesirani na tem. da nas Italijani spoznavajo In spoznajo. odklanjamo pa vsako posredništvo, ki nas predstavlja inozemstvu hotč v naj>ačni luči. Škodljivcev, bodisi direktnih ali indirektnih, ne bomo podpirali nikjer, tudi ne v okviru tako-zvane mednarodne koncilijantrosti. O—el Ponosnim in zavednim ienam V najtežjih časih naše zgodovine, ko je bil piegnan naš jezik iz šole in uradov in ko se je moral mestoma umakniti tudi iz cerkve, je bila njegovo edino pribežališče — slovenska mati. Pod njenim varnim okriljem je živel naš jezik, dokler ni prišla tudi zanj ura vstajenja To veliko nalogo slovenske matere l>a vrši danes slovensko ženstvo v Pri morju Tam je danes naš jezik enako preganjan, ko v najbolj črnih časih av-strijskega jožefinstva, tam je slovenska mati edino njegovo zavetje. V polni mrri se zaveda naše zavedno primorsko ženstvo te svoje histo rične naloge in zato si je osnovalo svoja ženska društva, da more to nalogo usjiešnejše vršiti. Tako imamo »Žensko udruženje* v Opatiji- »Žensko dobrodelno udruženje* v Trstu in »Splošno žensko društvo* v Gorici. Vsa ta društva delujejo marljivo in so na ravnost nenadomestljiva podpora v na rodnem delu. Zlasti velike zasluge so si iztekla ta društva za našo deco, ka terim so v resnici prava mati. Da pa ta ženska društva tudi ne zanemarjajo svojih ženskih intrrr-ov. (la so agilna središča vsega dela ta dvig slovenske žene, je razumljivo samo po«ebi. Delo teh vzornih ženskih društev pa bi bilo veliko bolj usj-ešno, če bi imelo tudi evoje glasilo, ki bi propagiralo njih ideje in podpiralo njih idealna stremljenja. Da se to zgodi, so se sporazumela vsa ženska društva Primorja, da prično izdajati svoj list. ki bo gotovo tako v vsebinskem kakor tudi v opremnem oziru v čast slovenskemu ženstvu. Zato ajieliramo na vse slovenske žene, ki so ponosne in zavedne, da postanejo marljive prijateljice tega lista Naj Vam bo v ponos, da ste tudi Vi pripomogli k zmagi dobre stvari, naj Vam bo v zadoščenje, da je tudi Vaša zavednost domila k rešitvi našega vprašanja v Primorju. Slovenske žene. ponovite s svojo po žrtvovalnostjo primer slovenske ma tere čuvarke našega jezika. Objave • Na gledališkem odra sokolskega društva na Viču gostuje v nedeljo, 2b. t m. dramska sekcija »Preporoda* z dvema burkama — enodeiankama, «2enit-vijo* in »Napoleonovim samovarjem*. Predprodaja vstopnic pri br. Jeločniku v Rožni dolini in br. Uranu na Glincah. Občinstvo se ponovno opozarja, da se bo z igranjem pričelo točno ob 8. uri in se po tej uri ne bo spustilo nikogar več v dvorano. • Društvo *Soča* v Ljubljani vabi svoje člane in prijatelje na predavanje, ki se vrši v soboto dne 25. t. m. v salonu »pri Levu*. Predava tajnik »Trgovske in obrtniške zbornice* gosp. Ivan Molio-rič o temi: «Gospodarske razmere v Sloveniji*. Začetek ob osmih in pol. Vstop prost. • Udruženje jugoslovanske omladine Iz Italije, srednješolska podružnica v Ljubljani, vabi vse svoje člane in članice na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, 26. t. m. ob desetih dopoldne v Dijaškem domu (Arena »Narodnega doma*). Dijaki Primorci, pridite vsi! — Odbor. • Zveza kulturnih društev v Mariboru. V sredo zvečer se je vršil sestanek zveze; udeležilo se ga je lepo Število mariborskih duševnih delnveev. Po poročilu o dosedanjem delu se je že vsak prijavil s predavanjem, ki ga namerava ime ti. nekateri gospod e že za december, drugi za prhodnje mesece. Mnogi udeleženci imajo že celo več predavanj pripravljenih. DruStva iz mariborske oblasti naj takoj javijo na naslov Zveza kulturnih druStev v Mariboru, Narodni dom, kdaj in kje žele predavateljev. Stroške predavateljev mora za enkrat trpeti društvo samo, dokler se zveza gmotno ne opomore. * Jugoslovensko-češkoslovaška liga v Ljubljani. Danes, dne 24. novembra, predavanje »O lepotah Slovaške*. Opozarjamo na velezanimivo predavanje s ski-optičnimi slikami, ki ga priredi Jugoslo-vensko-če^koslovaška liga. danes, v petek, ob 8. uri zvečer v vel ki dvorani Mestnega doma. Vstopnina 1 Din * Na drž. podkovski šoli v Ljubljani se prične obvezni polletni tečaj dne 1. januarja 1923. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne pndkovske šole v Ljubljani do 10 decembra 1922 prošnjo ter ji priložiti rojstni in krstni list, domovinski list. zadnje šolsko izpričevalo, učno spričevalo, ubožni list in nravstve- no spričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci dobivajo redno drž. podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa moraio ""-ami za hrano In potrebne učne kni- Poleg pod-kovstva se poučuje kot neobvezen predmet ogledovanje klalne živine In mesa. Prošnjo je kolkovati z 13 Din vsako prilogo pa z kolkom za 1 Din. * Dovoljen uvoz amerikanske moke. Tvrdka Šarabon v Ljubljani je dobila dovolienje, da sme upeljati dva vagona amerikanske moke. Cena. ki se je uradno ugotovila kot primerna, znaša pr: prodaji na drobno 23.50 K. * G. Vinko Velkaverh. roj. leta 1089 v Brezjah, obč. Dobrava pri Ljubljani, nai se zglasi radi pozabljenega denarja v gostilni pri postaji 5t. Vid na Dolenjskem. Kdor ga pozna, naj ga o tem obvesti. Vremensko poročilo IJuhljsna. 23 novembra t «28 l.mMin.m HI« m nidmoriem Troouci is iiislijci, um! Proda ss zaradi odpotovanja dradstrepns hišo v sredini mesta LJubljane, v najboljšem stsaiu, s staro vpeljano, dobro idočo trgovino s špecerijo in deželnimi pridi iki, na zelo prometni točki. — Kupcu so trgovski lokali z elegantno opravo vred iz trdega lesa in skladišča takoj na razpolago. Lokali pripravni ;a trgovino z mauu-fakturo, konfekcijo, ž. leznino. usnjem, me-arijo in industrijo. — Ponudbe pod , Eksistenca zasigurana' na An. zavod Dnigo Beseljak, Ljuhlj.- na. Sodna ulica 5. 4017 Kraj opazovanja Ob Zrarui tlak Ljubljana 7. /79 3 Ljubljana 14 77« 1 l.joliljaua 81. 777 0 Zagreb . . 7 7781 iieotrrad 7. 7784 Ullil . , 7 777-3 1'raL'a . . 7 77fi 0 motnost. , 7. 78U-4 V (.jublign' barometer neftan. Zravna temperatura -4 U 37 -1-0 -10 -1-0 -2-0 3-0 -7-0 Veter brezvetra Oblaruo 0-10 1'adaviue , mm 1 megla jasno n megla jasno i - 20 ttanei« «• SO *«••<)> Oi« r—. «adal|nll* 8 »aaadi • Ola. - T^o«««' «*•«. WW»fi«!» *•■ »ramlfetea 3» 20 oasadl 01». .«a«l» «ad«l| 8 »ie« 9 01» - <»'.4. .a «.0'«l iLahaa «uj a —— fnimmh.1 Na »pratanla ta adjcarla ana ia .praianlu prlleSai,« cnamna ca adgovo» —— Svilenih mrežio za mline, večja množina, sipo zuatn i znižan. ceni proda Ponudi«- m Žitni zavod, Ljub Ijaua, lirekov tr^ 10. 3975 To In ono X Največji slap na svetu je baje odkril Brevvns v angleški Uuayani. Nahaja se v gorenjem teku Rio Portara, pritoka Essquiba. Njegove vode drve čez ogromne, strme skale v širini 120 m 250 m globoko brez vsake ovire. Višina je petkrat večja od Niagarske in dvakrat tolikšna kakor pri Viktorijinili skipovih Sambezija. Eenergija slapa je proračunana na 150.000 PS. X Prva črna doktorica vsega zdravilstva, ki je nedavno začela delovati, je gospodična E. Tliomasova, doma z otoka Celebesa, nizozemske pre-komorske naselbine. X Škorec in vrane. V »Kosmosu* pripoveduje neki naravoslovec: Zreti, ne požreti se pustiti. Te dve zahteve polnijo tičje možgane v zimskem času. Mnogo manjša je njihova skrb za primenvm prenočiščem. Gosto bršljanovo steno, smrekov gozdiček in druga pripravna mesta tiči dobro poznajo in iih na večer poiščejo tudi iz velike razdalje. Opazil pa sem, da se škorci prav radi drže v bližini vran. Kakor hitro sem vrane preplašil, so škorci zvesto sledili svojim črnim prijateljem. Zanimanje vzbujajoče obnašanje škorcev mi je pojasnilo opazovanje pred par leti. Na sveže pognojenem polju se je nahajala velika jata vran in škorcev. Kar se je približal skobec. V hipu se dvigneta dve bojaželjni vrani. Komaj ga dosežeta, ga pričneta pošteno ob-delavati. Previdno se je branil napade-nec, toda dolgo ni šlo. Moral jo je popihati i n v triumfu so ga zasledovale vrane. Škorci so se med tem skrbno držali v obližju vran, brez katerih bi bili na milost in nemilost izročeni skobcu. X Društvo «K! buk Ima na glavi« se je osnovalo v Bruslju, kakor poroča pariški l'Eclair. To misel je sprožil neki belgijski dnevnik, ko se ie minister Leon Leclerc ob odkritju spomenika pisatelju Kamilu Lemonnieru tolikanj prehladil, da je moral pustiti svojo službo. Cemu bi se tako krčevito ravnali po starodednih šegah, osobito v mrzlih severnih kraiih? Poslej bodo člani kluba »Klobuček 'ma na glav'* pozdravljali samo z ljubeznivim pnkbnom In nasmehom k?kor nežni spol. Sicer se pa tudi ^niccl. ve«! r—~9->8 Eontorlst vešč vseh pisarniških poslov išče orimernega me-ta ( eni. ponmlhe na upravo »Jutra* pod »Kontorist* 4013 a Kontorlstinja 7. daljšo prak60 iš^e služl e Nastop tako . Gre tudi izien l.juliljane Cenjene ponulbe pod »P. S* m upra ništvo »luira*. 4011 Trije veseli mladeniči žeie zaradi dolgega časa dopisovati z enakimi veselimi mladenka i. Dopisi se prosijo pod »Apolonii-Drigomil-l)ušan», poštnoležeče Sevnica ob -avi. 40i6 Klavir ali ptan'uo -e vzame v na.em in se pa preteKu najemnine garauti-rauo nepokvarjen vrne Več se poizve v upravi »J tra*. 8!M5 Velika, dobro vpeljana, nova mizarska tovarna z lastno, moderno sušilnico, na jako prometnem | kraju, išče 4014 kornpanjona J s kapitalom nad Din 200 000'— za takojšnji vstop, k Ponudbe pod „Kapitat" na upravo „Jutra". 1016 E 1254/21/1? Elektrotehnično poJjetje LeoDDld Trati Lju&lpa, Su. Petra sssta 35 nudi 39S9 veliko zalogo modernih. svetilnih telei (fustrov) za električno razsvetljavo. Dražbam oklic. Dne 30. novembra 1922, oh 9. uri se bo vršila v Mariboru na koroškem kolodvoru v prvi mariborski tvornici bri-ketov, družba z o. z., favna drašfea deleža nekega družabnika imenovane tvornice. Nainižji ponudek zn?ša 50.000 K, kot varščino pa je položiti 10% tega zneska, torej 5000 K. S pozivom na ponudbe se bo začelo pol ure po gori označenem terminu. Izvršilni spisi, posebno družabna pogodba in dražbeni zapisnik se lahko vpo-gledajo pri podpisanem sodišču, soba št. 25 med uradnimi urami. Okrsjiio sodišče v Ms.rlfcor«, odd. I1T. dne 25. oktobra 1922. Odgovorni urednik Pr Brozovlč l astnik in izdajatelj Konzorcij «.1utra» Tisk De!ni